Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.2 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 2597 6675790 6622894 2026-05-14T20:19:26Z Yerpo 8417 disambig. 6675790 wikitext text/x-wiki '''29. januar''' je 29. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 336 dni (337 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]). {{JanuaryCalendar}} == Dogodki == * [[904]] – [[papež Sergij III.|Sergij III.]] se je vrnil iz [[pokoj]]a in prevzel [[papež|papeštvo]] po odstavljenjem [[protipapež]]u [[papež Krištof|Krištofu]]. * [[1595]] – Verjetno prvič je bila uprizorjena [[William Shakespeare|Shakespeareova]] igra ''[[Romeo in Julija]]''. * [[1676]] – [[Fjodor III. Ruski|Fjodor III.]] je postal [[ruski car]]. * [[1782]] – [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] je ukinil [[Kartuzijanski samostan Bistra|kartuzijo v Bistri]]. * [[1790]] – Na reki [[Tyne]] je bil preizkušen prvi [[rešilni obroč]]. * [[1819]] – [[Thomas Stamford Raffles]] je ustanovil svobodno pristanišče [[Singapur]]. * [[1845]] – V ''New York Evening Mirror'' je bil prvič objavljen [[Edgar Allan Poe|Poejev]] ''[[Krokar (Edgar Allan Poe)|Krokar]]''. * [[1856]] – [[Viktorija Britanska|Kraljica Viktorija]] je uvedla [[Viktorijin križec]]. * [[1861]] – [[Kansas]] je postal 34. [[zvezna država]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1863]] – [[Pokol pri Medvedji reki]]. * [[1881]] – Dunajski kirurg [[Theodor Billroth]] je prvič uspešno izvedel [[gastrektomija|gastrektomijo]] (odstranitev [[želodec|želodca]]). * [[1886]] – [[Carl Friedrich Benz]] je [[patent]]iral [[bencin]]ski [[motor]]. * [[1891]] – [[Liliuokalani]] je postala zadnja kraljica [[Havaji|Havajev]]. * [[1916]] – [[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]: [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[cepelin]]i so prvič bombardirali [[Pariz]]. * [[1942]]: ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Perzija]] so podpisali pogodbo o zavezništvu. ** Izšli so [[fočanski predpisi]] o sestavi narodnoosvobodilnih odborov. * [[1944]] – Na [[NUK]] je strmoglavilo nemško poštno letalo. Letalo je predrlo streho in treščilo v veliko čitalnico. V požaru, ki je sledil, je bilo uničenih med 45000-60000 knjig. * [[1945]] – [[Peter II. Karađorđević]] je prenesel oblast na [[regentski svet]] in priznal [[Ivan Šubašić|Šubašićevo]] vlado. * [[1949]] – Na [[Jesenice|Jesenicah]] je bila odigrana prva uradna tekma [[Hokej na ledu|hokejskega]] [[Hokejski klub Acroni Jesenice|kluba Jesenice]]. * [[1961]] – Med [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijskim]] [[lov]]om v [[Srem]]u je [[Jovan Veselinov]] ustrelil [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. * [[2008]] – [[Slovenija]] je ratificirala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]]. == Rojstva == * [[1455]] – [[Johann Reuchlin]], nemški humanist, filolog, hebrejist in filozof († [[1522]]) * [[1717]] – [[Jeffrey Amherst]], angleški vojaški poveljnik († [[1797]]) * [[1720]] – [[Franciszek Bohomolec]], poljski jezuit, jezikoslovec, dramatik († [[1784]]) * [[1737]] – [[Thomas Paine]], ameriški revolucionar, pisatelj († [[1809]]) * [[1773]] – [[Friedrich Mohs]], nemški geolog, mineralog († [[1839]]) * [[1838]] – [[Edward Williams Morley]], ameriški fizik, kemik († [[1923]]) * [[1850]] – [[Ebenezer Howard]], angleški socialni reformator († [[1928]]) * [[1853]] – [[Šibasaburo Kitasato]], japonski zdravnik, bakteriolog († [[1931]]) * [[1860]] – [[Anton Pavlovič Čehov]], ruski pisatelj, dramatik († [[1904]]) * [[1862]] – [[Frederick Delius]], angleški skladatelj († [[1934]]) * [[1866]] – [[Romain Rolland]], francoski pisatelj, nobelovec 1915 († [[1944]]) * [[1901]] – [[France Onič]], slovenski pesnik († [[1975]]) * [[1905]] – [[Barnett Newman]], ameriški slikar judovskega rodu († [[1970]]) * [[1923]] – [[Paddy Chayefsky|Sydney »Paddy« Chayefsky]], ameriški dramatik († [[1981]]) * [[1924]] – [[Bianca Maria Piccinino]], italijanska [[novinarka]] * [[1954]] – [[Oprah Winfrey|Oprah Gail Winfrey]], ameriška TV voditeljica * [[1956]] – [[Tomaž Svete]], slovenski skladatelj in dirigent * [[1958]] – [[Slavko Gaber]], slovenski politik in univerzitetni učitelj * [[1988]] – [[Josip Iličić]], slovenski nogometaš in [[Državna reprezentanca|reprezentant]] == Smrti == * [[656]] – [[Sigibert III.]], kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] (* [[630]]) * [[661]] – [[Ali (kalif)|Ali ibn Abi Talib]], [[imam]], zet [[prerok]]a [[Mohamed]]a, po verovanju [[šiizem|šiitov]] prvi [[kalif]] (* [[601]]) * [[1119]] – [[papež Gelazij II.]] (* pred [[1058]]) * [[1180]] – [[Soběslav II.]], češki vojvoda (* okoli [[1128]]) * [[1291]] – [[Ivana Bloiška]], grofica Bloisa, Chartresa in Dunoisa (* [[1253]]) * [[1327]] – [[Adolf Wittelsbaški]], pfalški grof (* [[1300]]) * [[1342]] – [[Ludvik I. Bourbonski]], grof Clermont-en-Beauvaisis, grof La Marcheja, vojvoda Bourbona (* [[1279]]) * [[1676]] – [[Aleksej I. Ruski|Aleksej I.]], ruski car (* [[1629]]) * [[1730]] – [[Peter II. Ruski|Peter II.]], ruski car (* [[1715]]) * [[1743]] – [[André-Hercule de Fleury]], francoski kardinal, predsednik vlade (* [[1653]]) * [[1763]] – [[Louis Racine]], francoski pesnik (* [[1692]]) * [[1820]] – [[Jurij III. Angleški|Jurij III.]], britanski kralj (* [[1738]]) * [[1829]] – [[Paul François Jean Nicolas Barras]], francoski politik (* [[1755]]) * [[1829]] – [[Štefan Pauli|Štefan Pauli (Pavel)]], slovenski rimskokatoliški duhovnik na Ogrskem, domnevni pesnik (* [[1760]]) * [[1859]] – [[William Cranch Bond]], ameriški astronom (* [[1789]]) * [[1859]] – [[Seth Thomas]], ameriški urar (* [[1785]]) * [[1934]] – [[Fritz Haber]], nemški kemik, nobelovec 1918 (* [[1868]]) * [[1941]] – [[Joanis Metaksas]], grški general, predsednik vlade (* [[1871]]) * [[1963]] – [[Robert Frost]], ameriški pesnik (* [[1874]]) * [[1984]] – [[Bronė Buivydaitė]], litovska pesnica (* [[1895]]) * [[1996]] – [[Jamie Uys]], južnoafriški filmski režiser (* [[1921]]) * [[2001]] – [[Ninian Smart]], škotski religiolog in filozof (* [[1927]]) * [[2002]] – [[Richard Mervyn Hare]], britanski filozof (* [[1919]]) * [[2003]] – [[Natalija Mihajlovna Dudinskaja]], ruska balerina (* [[1912]]) * [[2005]] – [[Ephraim Kishon]], izraelski satirik (* [[1924]]) * [[2015]] – [[Colleen McCullough]], avstralska pisateljica (* [[1937]]) * [[2021]] – [[Hilton Valentine]], angleški rock&roll kitarist (* [[1934]]) == Prazniki in obredi == == [[God]]uje == * [[sveti Frančišek Saleški]] * [[sveti Julijan Ubogi]] [[Kategorija:Dnevi v letu|129]] [[Kategorija:Januar|129]] lixeweia26ct3i311o6hggdeke8co0o 6675801 6675790 2026-05-14T21:31:25Z razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6675790|6675790]] uporabnika [[Special:Contributions/Yerpo|Yerpo]] ([[User talk:Yerpo|pogovor]]) 6675801 wikitext text/x-wiki '''29. januar''' je 29. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 336 dni (337 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]). {{JanuaryCalendar}} == Dogodki == * [[904]] – [[papež Sergij III.|Sergij III.]] se je vrnil iz [[pokoj]]a in prevzel [[papež|papeštvo]] po odstavljenjem [[protipapež]]u [[papež Krištof|Krištofu]]. * [[1595]] – Verjetno prvič je bila uprizorjena [[William Shakespeare|Shakespeareova]] igra ''[[Romeo in Julija]]''. * [[1676]] – [[Fjodor III. Ruski|Fjodor III.]] je postal [[ruski car]]. * [[1782]] – [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] je ukinil [[kartuzija|kartuzijo]] v [[Bistra|Bistri]]. * [[1790]] – Na reki [[Tyne]] je bil preizkušen prvi [[rešilni obroč]]. * [[1819]] – [[Thomas Stamford Raffles]] je ustanovil svobodno pristanišče [[Singapur]]. * [[1845]] – V ''New York Evening Mirror'' je bil prvič objavljen [[Edgar Allan Poe|Poejev]] ''[[Krokar (Edgar Allan Poe)|Krokar]]''. * [[1856]] – [[Viktorija Britanska|Kraljica Viktorija]] je uvedla [[Viktorijin križec]]. * [[1861]] – [[Kansas]] je postal 34. [[zvezna država]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1863]] – [[Pokol pri Medvedji reki]]. * [[1881]] – Dunajski kirurg [[Theodor Billroth]] je prvič uspešno izvedel [[gastrektomija|gastrektomijo]] (odstranitev [[želodec|želodca]]). * [[1886]] – [[Carl Friedrich Benz]] je [[patent]]iral [[bencin]]ski [[motor]]. * [[1891]] – [[Liliuokalani]] je postala zadnja kraljica [[Havaji|Havajev]]. * [[1916]] – [[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]: [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[cepelin]]i so prvič bombardirali [[Pariz]]. * [[1942]]: ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Perzija]] so podpisali pogodbo o zavezništvu. ** Izšli so [[fočanski predpisi]] o sestavi narodnoosvobodilnih odborov. * [[1944]] – Na [[NUK]] je strmoglavilo nemško poštno letalo. Letalo je predrlo streho in treščilo v veliko čitalnico. V požaru, ki je sledil, je bilo uničenih med 45000-60000 knjig. * [[1945]] – [[Peter II. Karađorđević]] je prenesel oblast na [[regentski svet]] in priznal [[Ivan Šubašić|Šubašićevo]] vlado. * [[1949]] – Na [[Jesenice|Jesenicah]] je bila odigrana prva uradna tekma [[Hokej na ledu|hokejskega]] [[Hokejski klub Acroni Jesenice|kluba Jesenice]]. * [[1961]] – Med [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijskim]] [[lov]]om v [[Srem]]u je [[Jovan Veselinov]] ustrelil [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. * [[2008]] – [[Slovenija]] je ratificirala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]]. == Rojstva == * [[1455]] – [[Johann Reuchlin]], nemški humanist, filolog, hebrejist in filozof († [[1522]]) * [[1717]] – [[Jeffrey Amherst]], angleški vojaški poveljnik († [[1797]]) * [[1720]] – [[Franciszek Bohomolec]], poljski jezuit, jezikoslovec, dramatik († [[1784]]) * [[1737]] – [[Thomas Paine]], ameriški revolucionar, pisatelj († [[1809]]) * [[1773]] – [[Friedrich Mohs]], nemški geolog, mineralog († [[1839]]) * [[1838]] – [[Edward Williams Morley]], ameriški fizik, kemik († [[1923]]) * [[1850]] – [[Ebenezer Howard]], angleški socialni reformator († [[1928]]) * [[1853]] – [[Šibasaburo Kitasato]], japonski zdravnik, bakteriolog († [[1931]]) * [[1860]] – [[Anton Pavlovič Čehov]], ruski pisatelj, dramatik († [[1904]]) * [[1862]] – [[Frederick Delius]], angleški skladatelj († [[1934]]) * [[1866]] – [[Romain Rolland]], francoski pisatelj, nobelovec 1915 († [[1944]]) * [[1901]] – [[France Onič]], slovenski pesnik († [[1975]]) * [[1905]] – [[Barnett Newman]], ameriški slikar judovskega rodu († [[1970]]) * [[1923]] – [[Paddy Chayefsky|Sydney »Paddy« Chayefsky]], ameriški dramatik († [[1981]]) * [[1924]] – [[Bianca Maria Piccinino]], italijanska [[novinarka]] * [[1954]] – [[Oprah Winfrey|Oprah Gail Winfrey]], ameriška TV voditeljica * [[1956]] – [[Tomaž Svete]], slovenski skladatelj in dirigent * [[1958]] – [[Slavko Gaber]], slovenski politik in univerzitetni učitelj * [[1988]] – [[Josip Iličić]], slovenski nogometaš in [[Državna reprezentanca|reprezentant]] == Smrti == * [[656]] – [[Sigibert III.]], kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] (* [[630]]) * [[661]] – [[Ali (kalif)|Ali ibn Abi Talib]], [[imam]], zet [[prerok]]a [[Mohamed]]a, po verovanju [[šiizem|šiitov]] prvi [[kalif]] (* [[601]]) * [[1119]] – [[papež Gelazij II.]] (* pred [[1058]]) * [[1180]] – [[Soběslav II.]], češki vojvoda (* okoli [[1128]]) * [[1291]] – [[Ivana Bloiška]], grofica Bloisa, Chartresa in Dunoisa (* [[1253]]) * [[1327]] – [[Adolf Wittelsbaški]], pfalški grof (* [[1300]]) * [[1342]] – [[Ludvik I. Bourbonski]], grof Clermont-en-Beauvaisis, grof La Marcheja, vojvoda Bourbona (* [[1279]]) * [[1676]] – [[Aleksej I. Ruski|Aleksej I.]], ruski car (* [[1629]]) * [[1730]] – [[Peter II. Ruski|Peter II.]], ruski car (* [[1715]]) * [[1743]] – [[André-Hercule de Fleury]], francoski kardinal, predsednik vlade (* [[1653]]) * [[1763]] – [[Louis Racine]], francoski pesnik (* [[1692]]) * [[1820]] – [[Jurij III. Angleški|Jurij III.]], britanski kralj (* [[1738]]) * [[1829]] – [[Paul François Jean Nicolas Barras]], francoski politik (* [[1755]]) * [[1829]] – [[Štefan Pauli|Štefan Pauli (Pavel)]], slovenski rimskokatoliški duhovnik na Ogrskem, domnevni pesnik (* [[1760]]) * [[1859]] – [[William Cranch Bond]], ameriški astronom (* [[1789]]) * [[1859]] – [[Seth Thomas]], ameriški urar (* [[1785]]) * [[1934]] – [[Fritz Haber]], nemški kemik, nobelovec 1918 (* [[1868]]) * [[1941]] – [[Joanis Metaksas]], grški general, predsednik vlade (* [[1871]]) * [[1963]] – [[Robert Frost]], ameriški pesnik (* [[1874]]) * [[1984]] – [[Bronė Buivydaitė]], litovska pesnica (* [[1895]]) * [[1996]] – [[Jamie Uys]], južnoafriški filmski režiser (* [[1921]]) * [[2001]] – [[Ninian Smart]], škotski religiolog in filozof (* [[1927]]) * [[2002]] – [[Richard Mervyn Hare]], britanski filozof (* [[1919]]) * [[2003]] – [[Natalija Mihajlovna Dudinskaja]], ruska balerina (* [[1912]]) * [[2005]] – [[Ephraim Kishon]], izraelski satirik (* [[1924]]) * [[2015]] – [[Colleen McCullough]], avstralska pisateljica (* [[1937]]) * [[2021]] – [[Hilton Valentine]], angleški rock&roll kitarist (* [[1934]]) == Prazniki in obredi == == [[God]]uje == * [[sveti Frančišek Saleški]] * [[sveti Julijan Ubogi]] [[Kategorija:Dnevi v letu|129]] [[Kategorija:Januar|129]] qj3bqcpl7icc8njny5z5h865bgzz7x2 6675802 6675801 2026-05-14T21:31:34Z razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6622894|6622894]] uporabnika [[Special:Contributions/TadejM|TadejM]] ([[User talk:TadejM|pogovor]]) 6675802 wikitext text/x-wiki '''29. januar''' je 29. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 336 dni (337 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]). {{JanuaryCalendar}} == Dogodki == * [[904]] – [[papež Sergij III.|Sergij III.]] se vrne iz [[pokoj]]a in prevzame [[papež|papeštvo]] po odstavljenjem [[protipapež]]u [[papež Krištof|Krištofu]] * [[1595]] – verjetno prvič uprizorijo [[William Shakespeare|Shakespeareovo]] igro ''[[Romeo in Julija]]'' * [[1676]] – [[Fjodor III. Ruski|Fjodor III.]] postane [[ruski car]] * [[1782]] – [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] ukine [[kartuzija|kartuzijo]] v [[Bistra|Bistri]] * [[1790]] – Preizkus prvega [[Rešilni obroč|rešilnega obroča]] na reki [[Tyne]]. * [[1819]] – [[Thomas Stamford Raffles]] ustanovi svobodno pristanišče [[Singapur]] * [[1845]] – prva objava [[Edgar Allan Poe|Poejevega]] ''[[Krokar (Edgar Allan Poe)|Krokarja]]'', v ''New York Evening Mirror'' * [[1856]] – [[Viktorija Britanska|kraljica Viktorija]] uvede [[Viktorijin križec]] * [[1861]] – [[Kansas]] postane 34. [[zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[1863]] – [[pokol pri Medvedji reki]] * [[1881]] – dunajski kirurg [[Theodor Billroth]] prvič uspešno izvede [[gastrektomija|gastrektomijo]] (odstranitev [[želodec|želodca]]) * [[1886]] – [[Carl Friedrich Benz]] [[patent]]ira [[bencin]]ski [[motor]] * [[1891]] – [[Liliuokalani]] postane zadnja kraljica [[Havaji|Havajev]] * [[1916]] – [[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]: [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[cepelin]]i prvič bombardirajo [[Pariz]] * [[1942]]: ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Perzija]] podpišejo pogodbo o zavezništvu ** izidejo [[fočanski predpisi]] o sestavi narodnoosvobodilnih odborov * [[1944]] – na [[NUK]] strmoglavi nemško poštno letalo. Letalo je predrlo streho in treščilo v veliko čitalnico. V požaru, ki je sledil, je bilo uničenih med 45000-60000 knjig. * [[1945]] – [[Peter II. Karađorđević]] prenese oblast na [[regentski svet]] in prizna [[Ivan Šubašić|Šubašićevo]] vlado * [[1949]] – na [[Jesenice|Jesenicah]] odigrana prva uradna tekma [[Hokej na ledu|hokejskega]] [[Hokejski klub Acroni Jesenice|kluba Jesenice]] * [[1961]] – med [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijskim]] [[lov]]om v [[Srem]]u [[Jovan Veselinov]] ustreli [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] * [[2008]] – [[Slovenija]] ratificira [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] == Rojstva == * [[1455]] – [[Johann Reuchlin]], nemški humanist, filolog, hebrejist in filozof († [[1522]]) * [[1717]] – [[Jeffrey Amherst]], angleški vojaški poveljnik († [[1797]]) * [[1720]] – [[Franciszek Bohomolec]], poljski jezuit, jezikoslovec, dramatik († [[1784]]) * [[1737]] – [[Thomas Paine]], ameriški revolucionar, pisatelj († [[1809]]) * [[1773]] – [[Friedrich Mohs]], nemški geolog, mineralog († [[1839]]) * [[1838]] – [[Edward Williams Morley]], ameriški fizik, kemik († [[1923]]) * [[1850]] – [[Ebenezer Howard]], angleški socialni reformator († [[1928]]) * [[1853]] – [[Šibasaburo Kitasato]], japonski zdravnik, bakteriolog († [[1931]]) * [[1860]] – [[Anton Pavlovič Čehov]], ruski pisatelj, dramatik († [[1904]]) * [[1862]] – [[Frederick Delius]], angleški skladatelj († [[1934]]) * [[1866]] – [[Romain Rolland]], francoski pisatelj, nobelovec 1915 († [[1944]]) * [[1901]] – [[France Onič]], slovenski pesnik († [[1975]]) * [[1905]] – [[Barnett Newman]], ameriški slikar judovskega rodu († [[1970]]) * [[1923]] – [[Paddy Chayefsky|Sydney »Paddy« Chayefsky]], ameriški dramatik († [[1981]]) * [[1924]] – [[Bianca Maria Piccinino]], italijanska [[novinarka]] * [[1954]] – [[Oprah Winfrey|Oprah Gail Winfrey]], ameriška TV voditeljica * [[1956]] – [[Tomaž Svete]], slovenski skladatelj in dirigent * [[1958]] – [[Slavko Gaber]], slovenski politik in univerzitetni učitelj * [[1988]] – [[Josip Iličić]], slovenski nogometaš in [[Državna reprezentanca|reprezentant]] == Smrti == * [[656]] – [[Sigibert III.]], kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] (* [[630]]) * [[661]] – [[Ali (kalif)|Ali ibn Abi Talib]], [[imam]], zet [[prerok]]a [[Mohamed]]a, po verovanju [[šiizem|šiitov]] prvi [[kalif]] (* [[601]]) * [[1119]] – [[papež Gelazij II.]] (* pred [[1058]]) * [[1180]] – [[Soběslav II.]], češki vojvoda (* okoli [[1128]]) * [[1291]] – [[Ivana Bloiška]], grofica Bloisa, Chartresa in Dunoisa (* [[1253]]) * [[1327]] – [[Adolf Wittelsbaški]], pfalški grof (* [[1300]]) * [[1342]] – [[Ludvik I. Bourbonski]], grof Clermont-en-Beauvaisis, grof La Marcheja, vojvoda Bourbona (* [[1279]]) * [[1676]] – [[Aleksej I. Ruski|Aleksej I.]], ruski car (* [[1629]]) * [[1730]] – [[Peter II. Ruski|Peter II.]], ruski car (* [[1715]]) * [[1743]] – [[André-Hercule de Fleury]], francoski kardinal, predsednik vlade (* [[1653]]) * [[1763]] – [[Louis Racine]], francoski pesnik (* [[1692]]) * [[1820]] – [[Jurij III. Angleški|Jurij III.]], britanski kralj (* [[1738]]) * [[1829]] – [[Paul François Jean Nicolas Barras]], francoski politik (* [[1755]]) * [[1829]] – [[Štefan Pauli|Štefan Pauli (Pavel)]], slovenski rimskokatoliški duhovnik na Ogrskem, domnevni pesnik (* [[1760]]) * [[1859]] – [[William Cranch Bond]], ameriški astronom (* [[1789]]) * [[1859]] – [[Seth Thomas]], ameriški urar (* [[1785]]) * [[1934]] – [[Fritz Haber]], nemški kemik, nobelovec 1918 (* [[1868]]) * [[1941]] – [[Joanis Metaksas]], grški general, predsednik vlade (* [[1871]]) * [[1963]] – [[Robert Frost]], ameriški pesnik (* [[1874]]) * [[1984]] – [[Bronė Buivydaitė]], litovska pesnica (* [[1895]]) * [[1996]] – [[Jamie Uys]], južnoafriški filmski režiser (* [[1921]]) * [[2001]] – [[Ninian Smart]], škotski religiolog in filozof (* [[1927]]) * [[2002]] – [[Richard Mervyn Hare]], britanski filozof (* [[1919]]) * [[2003]] – [[Natalija Mihajlovna Dudinskaja]], ruska balerina (* [[1912]]) * [[2005]] – [[Ephraim Kishon]], izraelski satirik (* [[1924]]) * [[2015]] – [[Colleen McCullough]], avstralska pisateljica (* [[1937]]) * [[2021]] – [[Hilton Valentine]], angleški rock&roll kitarist (* [[1934]]) == Prazniki in obredi == == [[God]]uje == * [[sveti Frančišek Saleški]] * [[sveti Julijan Ubogi]] [[Kategorija:Dnevi v letu|129]] [[Kategorija:Januar|129]] leaw7klcdtpz0g429qctd6cl21orvh0 6675803 6675802 2026-05-14T21:31:42Z razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6426648|6426648]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6675803 wikitext text/x-wiki '''29. januar''' je 29. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 336 dni (337 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]). {{JanuaryCalendar}} == Dogodki == * [[904]] – [[papež Sergij III.|Sergij III.]] se vrne iz [[pokoj]]a in prevzame [[papež|papeštvo]] po odstavljenjem [[protipapež]]u [[papež Krištof|Krištofu]] * [[1595]] – verjetno prvič uprizorijo [[William Shakespeare|Shakespeareovo]] igro ''[[Romeo in Julija]]'' * [[1676]] – [[Fjodor III. Ruski|Fjodor III.]] postane [[ruski car]] * [[1782]] – [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] ukine [[kartuzija|kartuzijo]] v [[Bistra|Bistri]] * [[1790]] – Preizkus prvega [[Rešilni obroč|rešilnega obroča]] na reki [[Tyne]]. * [[1819]] – [[Thomas Stamford Raffles]] ustanovi svobodno pristanišče [[Singapur]] * [[1845]] – prva objava [[Edgar Allan Poe|Poejevega]] ''[[Krokar (Edgar Allan Poe)|Krokarja]]'', v ''New York Evening Mirror'' * [[1856]] – [[Viktorija Britanska|kraljica Viktorija]] uvede [[Viktorijin križec]] * [[1861]] – [[Kansas]] postane 34. [[zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[1863]] – [[pokol pri Medvedji reki]] * [[1881]] – dunajski kirurg [[Theodor Billroth]] prvič uspešno izvede [[gastrektomija|gastrektomijo]] (odstranitev [[želodec|želodca]]) * [[1886]] – [[Carl Friedrich Benz]] [[patent]]ira [[bencin]]ski [[motor]] * [[1891]] – [[Liliuokalani]] postane zadnja kraljica [[Havaji|Havajev]] * [[1916]] – [[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]: [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[cepelin]]i prvič bombardirajo [[Pariz]] * [[1942]]: ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Perzija]] podpišejo pogodbo o zavezništvu ** izidejo [[fočanski predpisi]] o sestavi narodnoosvobodilnih odborov * [[1944]] – na [[NUK]] strmoglavi nemško poštno letalo. Letalo je predrlo streho in treščilo v veliko čitalnico. V požaru, ki je sledil, je bilo uničenih med 45000-60000 knjig. * [[1945]] – [[Peter II. Karađorđević]] prenese oblast na [[regentski svet]] in prizna [[Ivan Šubašić|Šubašićevo]] vlado * [[1949]] – na [[Jesenice|Jesenicah]] odigrana prva uradna tekma [[Hokej na ledu|hokejskega]] [[Hokejski klub Acroni Jesenice|kluba Jesenice]] * [[1961]] – med [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijskim]] [[lov]]om v [[Srem]]u [[Jovan Veselinov]] ustreli [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] * [[2008]] – [[Slovenija]] ratificira [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] == Rojstva == * [[1455]] – [[Johann Reuchlin]], nemški humanist, filolog, hebrejist in filozof († [[1522]]) * [[1717]] – [[Jeffrey Amherst]], angleški vojaški poveljnik († [[1797]]) * [[1720]] – [[Franciszek Bohomolec]], poljski jezuit, jezikoslovec, dramatik († [[1784]]) * [[1737]] – [[Thomas Paine]], ameriški revolucionar, pisatelj († [[1809]]) * [[1773]] – [[Friedrich Mohs]], nemški geolog, mineralog († [[1839]]) * [[1838]] – [[Edward Williams Morley]], ameriški fizik, kemik († [[1923]]) * [[1850]] – [[Ebenezer Howard]], angleški socialni reformator († [[1928]]) * [[1853]] – [[Šibasaburo Kitasato]], japonski zdravnik, bakteriolog († [[1931]]) * [[1860]] – [[Anton Pavlovič Čehov]], ruski pisatelj, dramatik († [[1904]]) * [[1862]] – [[Frederick Delius]], angleški skladatelj († [[1934]]) * [[1866]] – [[Romain Rolland]], francoski pisatelj, nobelovec 1915 († [[1944]]) * [[1901]] – [[France Onič]], slovenski pesnik († [[1975]]) * [[1905]] – [[Barnett Newman]], ameriški slikar judovskega rodu († [[1970]]) * [[1923]] – [[Paddy Chayefsky|Sydney »Paddy« Chayefsky]], ameriški dramatik († [[1981]]) * [[1924]] – [[Bianca Maria Piccinino]], italijanska [[novinarka]] * [[1954]] – [[Oprah Winfrey|Oprah Gail Winfrey]], ameriška TV voditeljica * [[1956]] – [[Tomaž Svete]], slovenski skladatelj in dirigent * [[1958]] – [[Slavko Gaber]], slovenski politik in univerzitetni učitelj * [[1988]] – [[Josip Iličić]], slovenski nogometaš in [[Državna reprezentanca|reprezentant]] == Smrti == * [[656]] – [[Sigibert III.]], kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] (* [[630]]) * [[661]] – [[Ali (kalif)|Ali ibn Abi Talib]], [[imam]], zet [[prerok]]a [[Mohamed]]a, po verovanju [[šiizem|šiitov]] prvi [[kalif]] (* [[601]]) * [[1119]] – [[papež Gelazij II.]] (* pred [[1058]]) * [[1180]] – [[Soběslav II.]], češki vojvoda (* okoli [[1128]]) * [[1291]] – [[Ivana Bloiška]], grofica Bloisa, Chartresa in Dunoisa (* [[1253]]) * [[1327]] – [[Adolf Wittelsbaški]], pfalški grof (* [[1300]]) * [[1342]] – [[Ludvik I. Bourbonski]], grof Clermont-en-Beauvaisis, grof La Marcheja, vojvoda Bourbona (* [[1279]]) * [[1676]] – [[Aleksej I. Ruski|Aleksej I.]], ruski car (* [[1629]]) * [[1730]] – [[Peter II. Ruski|Peter II.]], ruski car (* [[1715]]) * [[1743]] – [[André-Hercule de Fleury]], francoski kardinal, predsednik vlade (* [[1653]]) * [[1763]] – [[Louis Racine]], francoski pesnik (* [[1692]]) * [[1820]] – [[Jurij III. Angleški|Jurij III.]], britanski kralj (* [[1738]]) * [[1829]] – [[Paul François Jean Nicolas Barras]], francoski politik (* [[1755]]) * [[1829]] – [[Štefan Pauli|Štefan Pauli (Pavel)]], slovenski rimskokatoliški duhovnik na Ogrskem, domnevni pesnik (* [[1760]]) * [[1859]] – [[William Cranch Bond]], ameriški astronom (* [[1789]]) * [[1859]] – [[Seth Thomas]], ameriški urar (* [[1785]]) * [[1934]] – [[Fritz Haber]], nemški kemik, nobelovec 1918 (* [[1868]]) * [[1941]] – [[Joanis Metaksas]], grški general, predsednik vlade (* [[1871]]) * [[1963]] – [[Robert Frost]], ameriški pesnik (* [[1874]]) * [[1984]] – [[Bronė Buivydaitė]], litovska pesnica (* [[1895]]) * [[1996]] – [[Jamie Uys]], južnoafriški filmski režiser (* [[1921]]) * [[2001]] – [[Ninian Smart]], škotski religiolog in filozof (* [[1927]]) * [[2002]] – [[Richard Mervyn Hare]], britanski filozof (* [[1919]]) * [[2003]] – [[Natalija Mihajlovna Dudinskaja]], ruska balerina (* [[1912]]) * [[2005]] – [[Ephraim Kishon]], izraelski satirik (* [[1924]]) * [[2015]] – [[Colleen McCullough]], avstralska pisateljica (* [[1937]]) * [[2021]] – [[Hilton Valentine]], angleški rock&roll kitarist (* [[1934]]) == Prazniki in obredi == == [[God]]uje == * [[sveti Frančišek Saleški]] * [[sveti Julijan Ubogi]] [[Kategorija:Dnevi v letu|januar29]] [[Kategorija:Januar|129]] ijlnzw7gbjipz1sa77ca5gomovz2zi0 6675804 6675803 2026-05-14T21:31:56Z razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6426643|6426643]] uporabnika [[Special:Contributions/Linum automatissimum|Linum automatissimum]] ([[User talk:Linum automatissimum|pogovor]]) 6675804 wikitext text/x-wiki '''29. januar''' je 29. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 336 dni (337 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]). {{JanuaryCalendar}} == Dogodki == * [[904]] - [[papež Sergij III.|Sergij III.]] se vrne iz [[pokoj]]a in prevzame [[papež|papeštvo]] po odstavljenjem [[protipapež]]u [[papež Krištof|Krištofu]] * [[1595]] - verjetno prvič uprizorijo [[William Shakespeare|Shakespeareovo]] igro ''[[Romeo in Julija]]'' * [[1676]] - [[Fjodor III. Ruski|Fjodor III.]] postane [[ruski car]] * [[1782]] - [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] ukine [[kartuzija|kartuzijo]] v [[Bistra|Bistri]] * [[1790]] - Preizkus prvega [[Rešilni obroč|rešilnega obroča]] na reki [[Tyne]]. * [[1819]] - [[Thomas Stamford Raffles]] ustanovi svobodno pristanišče [[Singapur]] * [[1845]] - prva objava [[Edgar Allan Poe|Poejevega]] ''[[Krokar (Edgar Allan Poe)|Krokarja]]'', v ''New York Evening Mirror'' * [[1856]] - [[Viktorija Britanska|kraljica Viktorija]] uvede [[Viktorijin križec]] * [[1861]] - [[Kansas]] postane 34. [[zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[1863]] - [[pokol pri Medvedji reki]] * [[1881]] - dunajski kirurg [[Theodor Billroth]] prvič uspešno izvede [[gastrektomija|gastrektomijo]] (odstranitev [[želodec|želodca]]) * [[1886]] - [[Carl Friedrich Benz]] [[patent]]ira [[bencin]]ski [[motor]] * [[1891]] - [[Liliuokalani]] postane zadnja kraljica [[Havaji|Havajev]] * [[1916]] - [[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]: [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[cepelin]]i prvič bombardirajo [[Pariz]] * [[1942]]: ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Perzija]] podpišejo pogodbo o zavezništvu ** izidejo [[fočanski predpisi]] o sestavi narodnoosvobodilnih odborov * [[1944]] - na [[NUK]] strmoglavi nemško poštno letalo. Letalo je predrlo streho in treščilo v veliko čitalnico. V požaru, ki je sledil, je bilo uničenih med 45000-60000 knjig. * [[1945]] - [[Peter II. Karađorđević]] prenese oblast na [[regentski svet]] in prizna [[Ivan Šubašić|Šubašićevo]] vlado * [[1949]] - na [[Jesenice|Jesenicah]] odigrana prva uradna tekma [[Hokej na ledu|hokejskega]] [[Hokejski klub Acroni Jesenice|kluba Jesenice]] * [[1961]] - med [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijskim]] [[lov|lovom]] v [[Srem|Sremu]] [[Jovan Veselinov]] ustreli [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] * [[2008]] - [[Slovenija]] ratificira [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] == Rojstva == * [[1455]] - [[Johann Reuchlin]], nemški humanist, filolog, hebrejist in filozof († [[1522]]) * [[1717]] - [[Jeffrey Amherst]], angleški vojaški poveljnik († [[1797]]) * [[1720]] - [[Franciszek Bohomolec]], poljski jezuit, jezikoslovec, dramatik († [[1784]]) * [[1737]] - [[Thomas Paine]], ameriški revolucionar, pisatelj († [[1809]]) * [[1773]] - [[Friedrich Mohs]], nemški geolog, mineralog († [[1839]]) * [[1838]] - [[Edward Williams Morley]], ameriški fizik, kemik († [[1923]]) * [[1850]] - [[Ebenezer Howard]], angleški socialni reformator († [[1928]]) * [[1853]] - [[Šibasaburo Kitasato]], japonski zdravnik, bakteriolog († [[1931]]) * [[1860]] - [[Anton Pavlovič Čehov]], ruski pisatelj, dramatik († [[1904]]) * [[1862]] - [[Frederick Delius]], angleški skladatelj († [[1934]]) * [[1866]] - [[Romain Rolland]], francoski pisatelj, nobelovec 1915 († [[1944]]) * [[1901]] - [[France Onič]], slovenski pesnik († [[1975]]) * [[1905]] - [[Barnett Newman]], ameriški slikar judovskega rodu († [[1970]]) * [[1923]] - [[Paddy Chayefsky|Sydney »Paddy« Chayefsky]], ameriški dramatik († [[1981]]) * [[1924]] - [[Bianca Maria Piccinino]], italijanska [[novinarka]] * [[1954]] - [[Oprah Winfrey|Oprah Gail Winfrey]], ameriška TV voditeljica * [[1956]] - [[Tomaž Svete]], slovenski skladatelj in dirigent * [[1958]] - [[Slavko Gaber]], slovenski politik in univerzitetni učitelj *[[1988]] - [[Josip Iličić]], slovenski nogometaš in [[Državna reprezentanca|reprezentant]] == Smrti == * [[656]] - [[Sigibert III.]], kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] (* [[630]]) * [[661]] - [[Ali (kalif)|Ali ibn Abi Talib]], [[imam]], zet [[prerok]]a [[Mohamed]]a, po verovanju [[šiizem|šiitov]] prvi [[kalif]] (* [[601]]) * [[1119]] - [[papež Gelazij II.]] (* pred [[1058]]) * [[1180]] - [[Soběslav II.]], češki vojvoda (* okoli [[1128]]) * [[1291]] - [[Ivana Bloiška]], grofica Bloisa, Chartresa in Dunoisa (* [[1253]]) * [[1327]] - [[Adolf Wittelsbaški]], pfalški grof (* [[1300]]) * [[1342]] - [[Ludvik I. Bourbonski]], grof Clermont-en-Beauvaisis, grof La Marcheja, vojvoda Bourbona (* [[1279]]) * [[1676]] - [[Aleksej I. Ruski|Aleksej I.]], ruski car (* [[1629]]) * [[1730]] - [[Peter II. Ruski|Peter II.]], ruski car (* [[1715]]) * [[1743]] - [[André-Hercule de Fleury]], francoski kardinal, predsednik vlade (* [[1653]]) * [[1763]] - [[Louis Racine]], francoski pesnik (* [[1692]]) * [[1820]] - [[Jurij III. Angleški|Jurij III.]], britanski kralj (* [[1738]]) * [[1829]] - [[Paul François Jean Nicolas Barras]], francoski politik (* [[1755]]) * [[1829]] - [[Štefan Pauli|Štefan Pauli (Pavel)]], slovenski rimskokatoliški duhovnik na Ogrskem, domnevni pesnik (* [[1760]]) * [[1859]] - [[William Cranch Bond]], ameriški astronom (* [[1789]]) * [[1859]] - [[Seth Thomas]], ameriški urar (* [[1785]]) * [[1934]] - [[Fritz Haber]], nemški kemik, nobelovec 1918 (* [[1868]]) * [[1941]] - [[Joanis Metaksas]], grški general, predsednik vlade (* [[1871]]) * [[1963]] - [[Robert Frost]], ameriški pesnik (* [[1874]]) * [[1984]] - [[Bronė Buivydaitė]], litovska pesnica (* [[1895]]) * [[1996]] - [[Jamie Uys]], južnoafriški filmski režiser (* [[1921]]) * [[2001]] - [[Ninian Smart]], škotski religiolog in filozof (* [[1927]]) * [[2002]] - [[Richard Mervyn Hare]], britanski filozof (* [[1919]]) * [[2003]] - [[Natalija Mihajlovna Dudinskaja]], ruska balerina (* [[1912]]) * [[2005]] - [[Ephraim Kishon]], izraelski satirik (* [[1924]]) *[[2015]] - [[Colleen McCullough]], avstralska pisateljica (* [[1937]]) * [[2021]] - [[Hilton Valentine]], angleški rock&roll kitarist (* [[1934]]) == Prazniki in obredi == == [[God]]uje == * [[sveti Frančišek Saleški]] * [[sveti Julijan Ubogi]] [[Kategorija:Dnevi v letu|januar29]] [[Kategorija:Januar|129]] 72iflgzscrkzwyp2v4zxrokzgcb3rme 6675807 6675804 2026-05-14T21:37:31Z A09 188929 Restored revision 6675790 by [[Special:Contributions/Yerpo|Yerpo]] ([[User talk:Yerpo|talk]]): Rvv (TwinkleGlobal) 6675807 wikitext text/x-wiki '''29. januar''' je 29. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 336 dni (337 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]). {{JanuaryCalendar}} == Dogodki == * [[904]] – [[papež Sergij III.|Sergij III.]] se je vrnil iz [[pokoj]]a in prevzel [[papež|papeštvo]] po odstavljenjem [[protipapež]]u [[papež Krištof|Krištofu]]. * [[1595]] – Verjetno prvič je bila uprizorjena [[William Shakespeare|Shakespeareova]] igra ''[[Romeo in Julija]]''. * [[1676]] – [[Fjodor III. Ruski|Fjodor III.]] je postal [[ruski car]]. * [[1782]] – [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] je ukinil [[Kartuzijanski samostan Bistra|kartuzijo v Bistri]]. * [[1790]] – Na reki [[Tyne]] je bil preizkušen prvi [[rešilni obroč]]. * [[1819]] – [[Thomas Stamford Raffles]] je ustanovil svobodno pristanišče [[Singapur]]. * [[1845]] – V ''New York Evening Mirror'' je bil prvič objavljen [[Edgar Allan Poe|Poejev]] ''[[Krokar (Edgar Allan Poe)|Krokar]]''. * [[1856]] – [[Viktorija Britanska|Kraljica Viktorija]] je uvedla [[Viktorijin križec]]. * [[1861]] – [[Kansas]] je postal 34. [[zvezna država]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1863]] – [[Pokol pri Medvedji reki]]. * [[1881]] – Dunajski kirurg [[Theodor Billroth]] je prvič uspešno izvedel [[gastrektomija|gastrektomijo]] (odstranitev [[želodec|želodca]]). * [[1886]] – [[Carl Friedrich Benz]] je [[patent]]iral [[bencin]]ski [[motor]]. * [[1891]] – [[Liliuokalani]] je postala zadnja kraljica [[Havaji|Havajev]]. * [[1916]] – [[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]: [[Nemško cesarstvo|nemški]] [[cepelin]]i so prvič bombardirali [[Pariz]]. * [[1942]]: ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Perzija]] so podpisali pogodbo o zavezništvu. ** Izšli so [[fočanski predpisi]] o sestavi narodnoosvobodilnih odborov. * [[1944]] – Na [[NUK]] je strmoglavilo nemško poštno letalo. Letalo je predrlo streho in treščilo v veliko čitalnico. V požaru, ki je sledil, je bilo uničenih med 45000-60000 knjig. * [[1945]] – [[Peter II. Karađorđević]] je prenesel oblast na [[regentski svet]] in priznal [[Ivan Šubašić|Šubašićevo]] vlado. * [[1949]] – Na [[Jesenice|Jesenicah]] je bila odigrana prva uradna tekma [[Hokej na ledu|hokejskega]] [[Hokejski klub Acroni Jesenice|kluba Jesenice]]. * [[1961]] – Med [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijskim]] [[lov]]om v [[Srem]]u je [[Jovan Veselinov]] ustrelil [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. * [[2008]] – [[Slovenija]] je ratificirala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]]. == Rojstva == * [[1455]] – [[Johann Reuchlin]], nemški humanist, filolog, hebrejist in filozof († [[1522]]) * [[1717]] – [[Jeffrey Amherst]], angleški vojaški poveljnik († [[1797]]) * [[1720]] – [[Franciszek Bohomolec]], poljski jezuit, jezikoslovec, dramatik († [[1784]]) * [[1737]] – [[Thomas Paine]], ameriški revolucionar, pisatelj († [[1809]]) * [[1773]] – [[Friedrich Mohs]], nemški geolog, mineralog († [[1839]]) * [[1838]] – [[Edward Williams Morley]], ameriški fizik, kemik († [[1923]]) * [[1850]] – [[Ebenezer Howard]], angleški socialni reformator († [[1928]]) * [[1853]] – [[Šibasaburo Kitasato]], japonski zdravnik, bakteriolog († [[1931]]) * [[1860]] – [[Anton Pavlovič Čehov]], ruski pisatelj, dramatik († [[1904]]) * [[1862]] – [[Frederick Delius]], angleški skladatelj († [[1934]]) * [[1866]] – [[Romain Rolland]], francoski pisatelj, nobelovec 1915 († [[1944]]) * [[1901]] – [[France Onič]], slovenski pesnik († [[1975]]) * [[1905]] – [[Barnett Newman]], ameriški slikar judovskega rodu († [[1970]]) * [[1923]] – [[Paddy Chayefsky|Sydney »Paddy« Chayefsky]], ameriški dramatik († [[1981]]) * [[1924]] – [[Bianca Maria Piccinino]], italijanska [[novinarka]] * [[1954]] – [[Oprah Winfrey|Oprah Gail Winfrey]], ameriška TV voditeljica * [[1956]] – [[Tomaž Svete]], slovenski skladatelj in dirigent * [[1958]] – [[Slavko Gaber]], slovenski politik in univerzitetni učitelj * [[1988]] – [[Josip Iličić]], slovenski nogometaš in [[Državna reprezentanca|reprezentant]] == Smrti == * [[656]] – [[Sigibert III.]], kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] (* [[630]]) * [[661]] – [[Ali (kalif)|Ali ibn Abi Talib]], [[imam]], zet [[prerok]]a [[Mohamed]]a, po verovanju [[šiizem|šiitov]] prvi [[kalif]] (* [[601]]) * [[1119]] – [[papež Gelazij II.]] (* pred [[1058]]) * [[1180]] – [[Soběslav II.]], češki vojvoda (* okoli [[1128]]) * [[1291]] – [[Ivana Bloiška]], grofica Bloisa, Chartresa in Dunoisa (* [[1253]]) * [[1327]] – [[Adolf Wittelsbaški]], pfalški grof (* [[1300]]) * [[1342]] – [[Ludvik I. Bourbonski]], grof Clermont-en-Beauvaisis, grof La Marcheja, vojvoda Bourbona (* [[1279]]) * [[1676]] – [[Aleksej I. Ruski|Aleksej I.]], ruski car (* [[1629]]) * [[1730]] – [[Peter II. Ruski|Peter II.]], ruski car (* [[1715]]) * [[1743]] – [[André-Hercule de Fleury]], francoski kardinal, predsednik vlade (* [[1653]]) * [[1763]] – [[Louis Racine]], francoski pesnik (* [[1692]]) * [[1820]] – [[Jurij III. Angleški|Jurij III.]], britanski kralj (* [[1738]]) * [[1829]] – [[Paul François Jean Nicolas Barras]], francoski politik (* [[1755]]) * [[1829]] – [[Štefan Pauli|Štefan Pauli (Pavel)]], slovenski rimskokatoliški duhovnik na Ogrskem, domnevni pesnik (* [[1760]]) * [[1859]] – [[William Cranch Bond]], ameriški astronom (* [[1789]]) * [[1859]] – [[Seth Thomas]], ameriški urar (* [[1785]]) * [[1934]] – [[Fritz Haber]], nemški kemik, nobelovec 1918 (* [[1868]]) * [[1941]] – [[Joanis Metaksas]], grški general, predsednik vlade (* [[1871]]) * [[1963]] – [[Robert Frost]], ameriški pesnik (* [[1874]]) * [[1984]] – [[Bronė Buivydaitė]], litovska pesnica (* [[1895]]) * [[1996]] – [[Jamie Uys]], južnoafriški filmski režiser (* [[1921]]) * [[2001]] – [[Ninian Smart]], škotski religiolog in filozof (* [[1927]]) * [[2002]] – [[Richard Mervyn Hare]], britanski filozof (* [[1919]]) * [[2003]] – [[Natalija Mihajlovna Dudinskaja]], ruska balerina (* [[1912]]) * [[2005]] – [[Ephraim Kishon]], izraelski satirik (* [[1924]]) * [[2015]] – [[Colleen McCullough]], avstralska pisateljica (* [[1937]]) * [[2021]] – [[Hilton Valentine]], angleški rock&roll kitarist (* [[1934]]) == Prazniki in obredi == == [[God]]uje == * [[sveti Frančišek Saleški]] * [[sveti Julijan Ubogi]] [[Kategorija:Dnevi v letu|129]] [[Kategorija:Januar|129]] lixeweia26ct3i311o6hggdeke8co0o 0 3514 6675741 6649751 2026-05-14T16:40:29Z ~2026-29074-60 259887 6675741 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Idrija}}'''Idrija''' ({{IPA-sl|ˈiːdɾija|pron|Sl-Idrija.ogg}}, v starejših virih ''Zgornja Idrija'';<ref name="Leksikon">{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko|date=1906|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|pages=124–125}}</ref> {{lang-de|(Ober)idria}},<ref name="Leksikon" /><ref>{{navedi knjigo|title=Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen Monarchie 1:75.000 Bischoflack und Oberidria|date=1880|publisher=Militärgeographisches Institut|location=Vienna|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-AGRFQPUB|access-date=January 7, 2019|format=Map}}</ref> {{jezik-it|Idria}}) je [[mesto]] s skoraj 6000 prebivalci (5829 leta 2023) v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], je upravno središče in sedež [[občina Idrija|istoimenske občine]], krajevne skupnosti ter [[Župnija Idrija|župnije]]. Leži v severozahodnem delu Slovenije, na stičišču predalpskega in dinarskega sveta. Mestni predeli so: Lejnštat, Prejnuta, Žabja vas, Riže, Grapa, Pront, Kalvin, Zaspana grapa, Zavila, Podgora, Na Luži, Brusovše, Zagoda, Podroteja, Gasa, Alija in Na Zemlji. 4 km nižje ob toku [[Idrijca|Idrijce]] leži [[Spodnja Idrija]], ki je samostojno naselje, drugo največje v občini Idrija. Okolica Idrije je bila zaradi razgibanega površja, slabih naravnih možnosti in odročne lege zelo redko poseljena pokrajina. Za širšo okolico Idrije se časa naseljevanja ne more natančno datirati, je pa vendarle jasno, da se je močnejše priseljevanje na to območje začelo šele z odkritjem živega srebra v idrijski kotlini. Konec [[15. stoletje|15. stoletja]], vsaj tako pravi legenda, je škafar na območju današnje Idrije odkril živo srebro. To pa je imelo velik gospodarski, razvojni in poselitveni pomen. [[Rudnik Idrija|Rudnik]] v Idriji se je hitro širil in pridobival na pomenu, hkrati z njim je rasla tudi Idrija. Ob izrazito moškem delu v rudniku so ženske doma razvijale svoje ročne spretnosti in kulinariko. Danes so poleg rudnika svetovno znane tudi [[Idrijska čipka|idrijske čipke]] in [[idrijski žlikrofi]], ki so tudi evropsko zaščiteni. [[Geopark Idrija]], ki zaradi izjemne naravne dediščine sodi med najzanimivejše parke v Evropi, obsega celotno območje občine Idrija. Idrija se ponaša z nazivoma Alpsko mesto leta 2011 in Evropska destinacija odličnosti za leto 2011 (EDEN). Poznana je po drugem največjem [[Rudnik živega srebra Idrija|rudniku živega srebra]] na svetu, takoj za španskim [[Almadén|Almadenom]]. Bogata dediščina obeh rudnikov je od 30. junija 2012 umeščena na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCOV seznam svetovne dediščine]]. == Zgodovina == [[Slika:Mineraly.sk - ortut.jpg|sličica|250px|Živosrebrna ruda]] Po legendi je leta 1490 škafar, izdelovalec lesenih posod, v potoku na območju sedanje Idrije odkril svetlikajočo se snov, za katero se je kasneje ugotovilo, da je [[živo srebro]]. Na tem mestu so rudarji v spomin na odkritje že leta 1500 postavili kapelico (in kasneje cerkev Svete Trojice). Kmalu so se začeli priseljevati rudarji iz nemških, italijanskih in čeških dežel, ki so iskali rudo. Večjega odkritja ni bilo do 22. junija 1508, ko so rudarji odkrili veliko živosrebno žilo. Zaradi pomembnosti odkritja se na ta dan praznuje praznik Občine Idrija, [[sveti Ahac|sv. Ahac]], ki goduje na ta dan, pa je postal zavetnik idrijskih rudarjev. Med letoma 1522–1533 je bil zgrajen [[Grad Gewerkenegg]], ki je služil kot rudniški [[grad]] za domovanje uprave in skladiščenje živega srebra. Rudnik živega srebra se je celotno 16. stoletje postopoma razvijal, vendar zaradi sporov med družbami privatnih podjetnikov ni prišlo do večjega razvoja in vlaganj. Leta 1575 je idrijski rudnik prišel neposredno pod upravo [[Habsburžani|habsburškega dvora]], kar je privedlo do razširitve in modernizacije samega podjetja. V 17. stoletju je Idrija prerasla v trg, a je večji vzpon doživela v 18. stoletju. Rudnik se je širil in posodabljal, letno so pridobili med 600 in 700 ton živega srebra, zaposloval pa je 1350 delavcev. Z denarjem od idrijskega rudnika se je pokrilo 5 % proračunskih izdatkov avstrijskega cesarstva. Trg je dobil mestne pravice in se do konca stoletja razvil v drugo največje mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]], takoj za [[Ljubljana|Ljubljano]]. Idrija je pričela dobivati bolj urbano podobo, v tem času je bilo zgrajeno novo žitno skladišče (''Magacin'') ter [[Gledališče, Idrija|gledališče]], organizirane so bile tako strokovne kot ljudske šole ter nujno potrebna zdravstvena služba. Na robu mesta na vrhu hriba je locirana [[Psihiatrična bolnišnica Idrija]], ki pokriva tudi celotno Primorsko. Ob koncu 18. stoletja je v Idriji živelo okoli 3600 ljudi. V 19. stoletju in vse do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil rudnik med najuspešnejšimi državnimi podjetji. V času 1. svetovne vojne ter med italijansko okupacijo (1918–1943) je rudnik začel stagnirati, ekonomsko slabše je bilo še med nemško okupacijo (1943–1945). Po vojni so v rudniku stekla obnovitvena dela, v 50. letih je bila izvedena še zadnja modernizacija obratov in naprav. V 60. letih se je začelo zadnje zlato obdobje rudnika, ko so bili tako poslovni kot proizvodni rezultati na zavidljivi ravni. Cene živega srebra na [[Newyorška borza|newyorški borzi]] so bile visoke, leta 1965 je celo padel rekord. Sredi sedemdesetih let se je na živosrebrovem trgu pojavila kriza. Živo srebro, ki se je uporabljalo pri amalgamiranju, v medicini, vojni industriji, elektroindustriji in industriji [[jod|joda]], [[klor|klora]] in barv, so počasi začeli nadomeščati z okolju in človeku bolj prijaznimi materiali. Ko je rudnik leta 1977 začasno ustavil proizvodnjo, je bil to velik šok tako za ljudi, ki so z rudnikom živeli ter v njem delali, kot tudi za samo [[Občina Idrija|Občino Idrija]]. Ker se cene živega srebra niso dvignile, so leta 1988 stekla vsa dela, ki so bila potrebna za stalno zaprtje rudnika. V Idriji se je v skoraj 500 letih delovanja rudnika izkopalo preko 700 kilometrov rovov. Tu so pridobili 13 % dotedanje svetovne proizvodnje živega srebra oziroma 107.000 ton živega srebra. Idrija je tako drugi največji rudnik živega srebra na svetu, takoj za španskim [[Almadén|Almadenom]], kjer so pridobili 45 % svetovne proizvodnje živega srebra. == Geografija == === Lega === Idrija leži v [[Kotlina|kotlini]] v osrčju [[Idrijsko hribovje|Idrijskega hribovja]]. Skozi mesto teče reka [[Idrijca]], ki izvira na bližnji [[Vojskarska planota|Vojskarski planoti]]. Ob tektonski prelomnici se stikata predalpski in kraški svet, na območju pa se je kot posledica pestre geološke aktivnosti razvilo idrijsko rudišče. V okolici mesta je veliko lesnih in vodnih virov, kar je igralo pomembno vlogo pri delovanju rudnika. Po mestu se imenuje geološki prelom dinarskih smeri, [[Idrijski prelom]], ki je med drugim ustvaril cinobaritno rudišče. === Rudišče === Idrijsko rudišče se razteza pod površjem Idrije v smeri SZ-JV. V dolžino meri 1500 m, v širino pa od 300 do 600 m. Uvršča se med [[monomineralno rudišče|monomineralna rudišča]], kar pomeni, da čistost živega srebra dosega 99,9 %. Rudišče je nastalo pred 230 milijoni let, njegova posebnost pa je [[samorodno živo srebro]], ki se najpogosteje nahaja v obliki kapljic v plasteh [[skrilavec|skrilavca]]. == Znamenitosti == *[[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]] (narečno ''Šelštev'') je najstarejši del idrijskega rudnika živega srebra in eden najstarejših še ohranjenih vhodov v rudnik na svetu. *[[Grad Gewerkenegg]] je bil v 16. stoletju zgrajen za potrebe rudniške uprave in skladiščenja živega srebra, danes pa v njem domuje muzej, ki je bil leta 1997 razglašen za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine. *Nekdanja ljudska šola je bila po izgradnji 1876 ena največjih šolskih stavb na Slovenskem. V njej danes deluje tudi Čipkarska šola s stalno razstavo o idrijski čipki. *Prva slovenska realka, danes [[Gimnazija Jurija Vege]], ustanovljena leta 1901, je bila prva srednja šola s [[slovenski jezik|slovenskim]] učnim jezikom na [[Slovenija|slovenskih]] tleh. *[[Idrijska kamšt]] (1790) je največje leseno pogonsko vodno kolo v Evropi. Poganjalo je črpalko, ki je črpala vodo iz rudnika. *[[Rudarska hiša, Idrija|Idrijska rudarska hiša]] iz druge polovice 18. stoletja predstavlja značilno bivanjsko okolje nekdanjih rudarskih družin. [[Slika:Idrija-foto jani peternelj (20).jpg|thumb|right|250px|Idrijska rudarska hiša]] *Vstopna stavba jaška Frančiške, sedaj tehniški oddelek [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]], v katerem so razstavljeni rudniški stroji in naprave iz konca 19. *Magazin, zgrajen leta 1769, je bil rudniško skladišče, kjer so hranili žito in ga delili rudarjem. Danes v njem deluje [[Mestna knjižnica in čitalnica Idrija]]. *[[Gledališče, Idrija|Gledališka stavba]], postavljena hkrati z žitnim skladiščem, je znana kot prva namensko zgrajena gledališka stavba na Slovenskem, danes preurejena v kino dvorano. *Mestna hiša iz leta 1898, reprezentativna secesijska upravna palača – rotovž, je danes sedež [[Občina Idrija|občinske uprave]]. Ob 500-letnici rudnika in mesta so domači umetniki z [[Grafit (umetnost)|grafit]]i okrasili njeno preddverje in sejno dvorano. *[[Cerkev sv. Trojice, Idrija|Cerkev sv. Trojice]], najstarejša idrijska cerkev iz leta 1500, zgrajena na mestu, kjer naj bi škafar leta 1490 odkril živo srebro. *[[Idrijski Feldbahn]], [[ozkotirna železnica]], zgrajena med 1. svetovno vojno. == Kultura == Rudnik je Idriji omogočil tudi razvoj izobraževalnih in kulturnih ustanov, ki so Idrijčanom zagotovile znanje in omiko. Rudarstvo pa je v mesto pripeljalo tudi čipko, ki so jo razvijale idrijske klekljarice s svojim občutkom za estetiko in dodaten zaslužek. Začetki šolstva v Idriji so povezani s [[protestantizem|protestanti]], ki so proti koncu 16. stoletja v Idriji ustanovili prvo šolo. V Idriji so korenine slovenskega strokovnega šolstva: rudnik je namreč leta 1728 ustanovil tehniško in zemljemersko šolo. Leta 1901 pa je bila v Idriji ustanovljena prva [[realka]] s poukom v slovenskem jeziku, danes [[Gimnazija Jurija Vege]]. V Idriji je ohranjena najstarejša [[Gledališče, Idrija|gledališka stavba]] na Slovenskem, ki so jo zgradili okrog leta 1770. [[Slika:Idrija-godba.jpg|thumb|right|250px|Godbeno društvo rudarjev Idrija]] Od leta 1953 v Idriji deluje [[Mestni muzej Idrija]], ki ima sedež na [[Grad Gewerkenegg|idrijskem gradu]]. V muzeju je predstavljena 500-letna zgodovina meste Idrije in rudnika živega srebra, večji poudarek pa je namenjen [[Idrijska čipka|idrijski čipki]] in 20. stoletju. Obenem si je možno ogledati jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji, [[Idrijska kamšt|kamšt]] in [[Rudarska hiša, Idrija|rudarsko hišo]]. V 90. letih je bil urejen muzej na prostem rudniški muzej [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]], ki omogoča turistični ogled nekdanjega rudnika. Vojni muzej Idrija predstavlja vojaško zgodovino od leta 1900 do leta 1991. Zajeta so obdobja prve in [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne za Slovenijo]]. Predstavljeni so originalni eksponati: oprema vojakov, uniforme, orožje, kape, čelade, odlikovanja. V Idriji so tri galerije, v katerih se postavlja različne začasne razstave, in sicer: [[Galerija Nikolaja Pirnata]] na [[Grad Gewerkenegg]], Galerija [[Sv. Barbara|sv. Barbare]] v kripti cerkve sv. Barbare ter [[Galerija pri Črnem orlu]] na Mestnem trgu. Idrija se ponaša z eno najstarejših godb na pihala v Sloveniji - Godbenim društvom rudarjev Idrija. Najstarejša, doslej znana omemba godbe v Idriji je iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, ki omenja nastop godbe-muzikantov 15. septembra 1686. Pokojni profesor in muzejski delavec [[Janko Trošt]] je prišel celo do letnice 1665. [[Slika:Idrijska cipka.jpg|200px|left|thumb|idrijska čipka]] === Idrijska čipka === {{glavni|Idrijska čipka}} [[Idrijska čipka]] je pomemben del slovenske kulturne dediščine, ki se je skozi čas ohranjala in razvijala. Je spomenik iznajdljivosti, inovativnosti, vztrajnosti, natančnosti in potrpežljivosti. Lastnosti, ki so bile in so še skupne avtorjem vzorcev za klekljanje, klekljaricam, ponudnikom in uporabnikom čipk. Idrijčani veščino klekljanja idrijske čipke, eno najzahtevnejših ročnih spretnosti, ohranjajo živo in prisotno tudi z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim [[Festival idrijske čipke|Festivalom idrijske čipke]]. Na državnem tekmovanju v klekljanju za priznanje [[Ivanka Ferjančič|Ivanke Ferjančič]] se pomerijo v klekljanju tako otroci kot tudi odrasli. === Večji kulturni dogodki === '''Festival idrijske čipke''' je mednarodna etnološka, gospodarska, kulturna, izobraževalna in zabavna prireditev v Idriji, kot uvod v poletne dni. Mesto v tem času obiščejo vsi, ki jih idrijska čipka vedno znova navdušuje. Festivalski dogodki se odvijajo na različnih lokacijah v Idriji. '''Tango festival''' je sedaj že tradicionalen festival, ki ga v mesecu juliju organizira DGLG (Društvo glasbenikov in ljubiteljev glasbe). Festival običajno gosti različne glasbene izvajalce, še nepriznane, tiste, ki si glasbeno pot šele utirajo, pa tudi tiste, ki so znani po Sloveniji in svetu. === Kulinarika === Idrija z okolico ponuja značilne jedi, sladice in pijače. [[Idrijski žlikrofi]], pripravljeni iz testa in polnjeni s krompirjevim nadevom, so s svojo značilno obliko zaščitena praznična jed idrijskih gospodinj, pogosto na jedilniku državniških protokolarnih dogodkov. Največkrat so postreženi z bakalco - jedjo iz ovčjega mesa in zelenjave. Druge značilne idrijske jedi so [[zeljševka]], [[ocvirkovca]], [[smukavc]] in [[štruklji]]. Ob vsaki hiši v mestu je nekoč rasel pelinov grm. Rudarji so pelin kuhali in »pelinovko« mešali s špiritom v geruš, pelinovo grenčico. == Gospodarstvo == Še pred [[2. svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Idrija izrazito rudarsko mesto. Rudnik je bilo najpomembnejše podjetje v dolini in vse druge dejavnosti so bolj ali manj služile rudniku ter rudarskim družinam. Ženske se načeloma niso zaposlovale, skrbele so za dom in družino ter klekljale in na ta način prispevale v družinsko blagajno. Ker Idrija leži sredi gozdov in ker je bila skrb za gozdove vedno pomembna tudi za rudnik, je v mestu uspešno delovalo državno gozdarsko podjetje. Drugih proizvodnih obratov v Idriji in okolici ni bilo. Prva leta po drugi svetovni vojni so bila namenjena obnovi. Po dokončani obnovi pa se je v Idriji, sicer dokaj pozno, pa vendar, le začela industrializacija. V 50. letih se je obrtno podjetje Mizarnica preoblikovalo v lesno industrijsko podjetje. Nastalo je nekaj novih gospodarskih organizacij, kot so npr. Simplex (kasnejši IMP), konfekcijski obrat podjetja Labod, Tovarna učil itd. Leta 1963 je bilo v Idriji ustanovljeno podjetje [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]]. Ko je leta 1977 Rudnik živega srebra Idrija prenehal z delom, je bilo v Idriji že kar nekaj obratov, ki so bili dovolj razviti, da so lahko sprejeli odvečno delovno silo, ki se je nenadoma pojavila na idrijskem trgu dela. Danes med največja podjetja v idrijski občini spadata [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]] in [[Hidria]]. Zaradi močne industrije se lahko občina Idrija pohvali z eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji, leta 2010 je bilo med aktivnimi prebivalci občine 5,7 % registriranih brezposelnih oseb. == Turizem == Leta 1953 je bil ustanovljen [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]], ki je dobil v upravljanje grad Gewerkenegg. O možnostih turističnega razvoja se je resneje začelo razmišljati po zaprtju rudnika leta 1987. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] je bilo leta 2012 v občini Idrija 11.859 prenočitev. Glavna upravnika objektov sta [[Mestni muzej Idrija]] in občina. === UNESCO === {{glavni|Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija}} Odbor za svetovno dediščino je 30. junija 2012 na zasedanju v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]] vpisal na [[Unescova svetovna dediščina|Seznam svetovne dediščine]] nominacijo [[Slovenija|Slovenije]] in [[Španija|Španije]] »[[Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija]]«. Gre za tehniško dediščino, povezano z rudišči v dveh rudarskih mestih Almadén (Španija) in Idrija (Slovenija), kjer sta bila do nedavnega aktivna največja rudnika živega srebra. V teh dveh rudnikih pridobljeno živo srebro se je v [[Južna Amerika|južnoameriških]] rudnikih [[srebro|srebra]] in [[zlato|zlata]] v procesu amalgamacije uporabljalo za pridobivanje teh žlahtnih kovin, ki so se kot bogastvo vračale v Evropo in omogočale razvoj gospodarstva, znanosti, umetnosti. Na Seznam vpisana dediščina v Idriji zajema dediščino rudnika in rudarjenja v najširšem pomenu te besede: rudišče, rove, jaške, industrijske stavbe, profano in sakralno arhitekturo. Tako na področju Idrije vključuje [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]], [[Grad Gewerkenegg]], jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami, [[Idrijska kamšt|kamšt]], topilnico, [[Klavže (pregrada)|klavže]], rudniško žitno skladišče in [[Gledališče, Idrija|rudniško gledališče]], [[Rudarska hiša, Idrija|idrijsko rudarsko hišo]], staro mestno jedro …<ref name="unesco">{{navedi splet |url=http://www.idrija-turizem.si/en/sporo-ila-za-javnost/idrija-skupaj-z-amadenom-na-seznamu-unesco.html |title=Idrija skupaj z Almadenom na seznamu UNESCO |accessdate=27. avgust 2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304222325/http://www.idrija-turizem.si/en/sporo-ila-za-javnost/idrija-skupaj-z-amadenom-na-seznamu-unesco.html |url-status=dead }}</ref> === Geopark Idrija === Leta 2008 se je na pobudo Rudnika živega srebra Idrija in Občine Idrija začel oblikovati [[Geopark Idrija]], ki je bil ustanovljen leta 2010. [[Geopark]], ki zajema območje skoraj celotne občine Idrija, je bil septembra 2013 uvrščen v evropsko in svetovno mrežo geoparkov kot 55. član.<ref name="Geopark>{{navedi splet |url= http://www.geopark-idrija.si/si/novica/169/geopark-idrija-nova-zvezda-na-zemljevidu-evropske-mreze-geoparkov/ |title= GEOPARK IDRIJA, NOVA ZVEZDA NA ZEMLJEVIDU EVROPSKE MREŽE GEOPARKOV |accessdate= 11. september 2013 |archive-date= 2013-09-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130927220803/http://www.geopark-idrija.si/si/novica/169/geopark-idrija-nova-zvezda-na-zemljevidu-evropske-mreze-geoparkov/ |url-status= dead }}</ref> Tako je bil priznan mednarodni pomen idrijske geološke dediščine. Geopark želi promovirati geološko dediščino skozi razne projekte, delavnice za otroke, s čimer želi približati okolje prebivalcev in drugim obiskovalcem. == Šport in rekreacija == [[Slika:Koča na Hleviški planini 2565.JPG|250px|thumb|Koča na Hleviški planini (818 m)]] [[Slika:Kopališče Na Lajštu 2601.JPG|250px|thumb|Kopališče Na Lajštu]] Idrija z okolico nudi številne možnosti za oddih in sprostitev, tako za športne kot tudi za rekreativne dejavnosti. V poletnih mesecih je predvsem priljubljena zgornja dolina reke [[Idrijca|Idrijce]], ki ponuja kopanje in ohladitev. Pri naselju [[Idrijska Bela]] je urejeno tudi letno kopališče Na Lajštu. Idrijsko je primerna za vse ljubitelje lova in ribolova ter gobarje in zeliščarje. drijsko ozemlje prečkajo [[Slovenska planinska transverzala]], [[Slovenska geološka pot]] ter mednarodna [[Via Alpina]]. Skozi Idrijo poteka kolesarska dirka [[Kolesarski maraton Franja|Maraton Franja]]. Že nekaj let je v Idriji organizirana trasa dirke v rallyju, ki poteka po ulicah mesta in tehnično zahtevnih hitrostnih preizkušnjah v njeni okolici. 22. junija 2021 je bila znotraj občine ustanovljena tudi Športna zveza Idrija, ki povezuje športna društva, pomaga pri pridobivanju sredstev za obnovo športne infrastrukture ter organizira športne dogodke.<ref>{{Navedi splet|title=David Velikanje vodi Športno zvezo Idrij|url=https://www.idrija.com/david-velikanje-vodi-%C5%A1portno-zvezo-idrij|website=idrija.com|accessdate=2021-07-05|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710001337/https://www.idrija.com/david-velikanje-vodi-%C5%A1portno-zvezo-idrij|url-status=dead}}</ref> == Prometne povezave == Skozi mesto poteka [[glavna cesta]] št. 102, ki povezuje [[Logatec]] (in preostalo osrednjo [[Slovenija|Slovenijo]] s [[Posočje]]m. Idrija je od prestolnice, [[Ljubljana|Ljubljane]], oddaljena 59 km. Povezave z ostalimi večji kraji: [[Škofja Loka]] je od Idrije oddaljena 41 km, [[Tolmin]] 45 km in [[Nova Gorica]] 63 km. Najboljše avtobusne povezave so z [[Ljubljana|Ljubljano]], od tam v Idrijo med tednom pripelje devet avtobusov dnevno, ob vikendih in praznikih pa sedem. == Osebnosti iz občine Idrija == [[Slika:Idrija-festival_idrijske_čipke.jpg|thumb|350px|Festival idrijske čipke]] {{glavni|Seznam osebnosti iz občine Idrija}} V Idriji se je rodilo ali delovalo mnogo znanih osebnosti, med njimi tudi: * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, graditelj Planice in prvega slovenskega osebnega avtomobila * [[Giovanni Antonio Scopoli]], italijanski biolog in zdravnik * [[Pavla Jerina Lah]], slovenska zdravnica, vodja [[Partizanska bolnica Pavla|Partizanske bolnice Pavla]] * [[Jože Felc]], psihiater in slovenski pisatelj * [[Alfred Bogomir Kobal]], rudniški zdravnik, častni občan * [[Damjan Meško, kirurg]], zdravnik slovenskih himalajskih odprav, častni občan * [[Anton Alojzij Wolf]], ljubljanski rimokatoliški knezoškof, mecen velikega slovensko-nemško-slovenskega slovarja * [[Franc Kavčič]], ljubljanski škof * [[Balthasar Hacquet]], francoski naravoslovec * [[Luka Rupnik]], slovenski košarkar * [[Fran Milčinski]], idrijski sodnik in pisatelj (roman Muhoborci, predhodnik Butalcev, ima Idrijo za vzor) * [[Aleš Čar]], slovenski pisatelj * [[Ivanka Ferjančič]], slovenska učiteljica čipkarstva * [[Pier Paolo Pasolini]], italijanski pisatelj * [[Vladimír Karfík]], češki arhitekt * [[Zorko Prelovec]], slovenski skladatelj * [[Jožef Mrak]], slovenski [[Jamarstvo|jamomerec]], geodet, kartograf * [[Henrik Freyer]], slovenski botanik, farmacevt, kartograf in naravoslovec * [[Eva Lucija Cecilija Viktorija Emilija Kraus]], ljubimka [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]] * [[Nikolaj Pirnat]], slovenski kipar, slikar, ilustrator, književnik * [[Ivan Vavpotič]], profesor risanja na realki, Pirnatov učitelj * [[Ludvik Grilc|Lud(o)vik Grilc]], slikar * [[Matevž Trpin]], slikar * [[Rudolf Skočir]], akademski slikar in ilustrator, častni občan * [[Mihael Arko]], slovenski duhovnik, publicist in organizator * [[Franc Saleški Finžgar]], kaplan v Idriji, pisatelj * [[Janez Frančišek Gnidovec]], kaplan v Idriji, RK škof v Prizrenu in Skopju, blagoslovil sv. mater Terezijo ob odhodu v Indijo * [[Janez Filipič]], duhovnik v Idriji, graditelj župnijske cerkve * [[Darko Peljhan]], slovenski voznik rallyja * [[Aleks Humar]], slovenski voznik rallyja * [[Rok Turk]], slovenski voznik rallyja *[[Jan Tratnik]], slovenski kolesar * [[Žiga Frelih]], nogometni vratar * [[Boštjan Frelih]], nogometaš * [[Boris Frelih]], nogometni trener * [[Adam Gnezda Čerin]], nogometaš * [[Jože Čar]], geolog == Mednarodno sodelovanje == Idrija je pobratena ali sodeluje z več mesti. {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Francija}} [[Aumetz]], Francija * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lepoglava]], Hrvaška * {{ikonazastave|Španija}} [[Almaden]], Španija * {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Mojkovac]], Črna Gora * {{ikonazastave|Mehika}} [[San Louis Potosi]], Mehika * {{ikonazastave|Japonska}} [[Minamata]], Japonska {{col-3}} {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Ivana Leskovec, Martina Peljhan |title=Zgodba o petstoletnem srebrnem studencu |publisher=Občina Idrija in Rudnik živega srebra Idrija |year=2009 |isbn=978-961-90052-8-6 }} * {{navedi knjigo |last=Kavčič| first=Janez |editor-first=Samo| editor-last=Bevk |title=Idrijska obzorja |publisher=Mestni muzej Idrija |year=1993 |pages=15–25 |chapter=Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije |cobiss=53479168}} * {{navedi knjigo |title=Turistična karta Idrijsko in Cerkljansko |publisher=Občina Idrija – ICRA d.o.o. Idrija in Občina Cerkno – LTO Laufar Cerkno |year=2009}} * {{navedi knjigo |last=Gabrovec| first=M.|editor-first=M.| editor-last=Orožen-Adamič |title=Slovenija: pokrajine in ljudje. |publisher=Mladinska knjiga |year=1999| location=Ljubljana |pages=342-353 |chapter=Idrijsko hribovje|cobiss=115293440}} * {{navedi knjigo | last=Bajt| first=Tina |title=Problem staranja prebivalstva na primeru Občine Idrija, diplomsko delo | year=2009 | location=Koper | cobiss=512500864}} * {{navedi knjigo | last=Bajt| first=Tina |title=Zaprtje rudnika živega srebra v Idriji in njegove socialno - ekonomske posledice | year=2011| location=Koper | cobiss=512767872}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam mest v Sloveniji]] * [[New Idria]] - nekdanje rudarsko mesto v [[Kalifornija|Kaliforniji]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki je ime dobilo po Idriji *[[Idrijski prelom]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Idrija}} * [http://www.idrija.si/ Idrija], uradna stran občine * [http://www.idrija-turizem.si/ Turistični portal mesta Idrija] * [http://www.geopark-idrija.si/ Geopark Idrija] * [http://www.festivalidrijskecipke.si Festival idrijske čipke] * [http://www.rzs-idrija.si/ Rudnik živega srebra Idrija] * [http://www.muzej-idrija-cerkno.si/ Mestni muzej za Idrijsko in Cerkljansko] * [http://www.cipkarskasola.si/si/ Čipkarska šola Idrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130828164508/http://cipkarskasola.si/si/ |date=2013-08-28 }} * [http://www.idrija.ws Spletni portal mesta Idrija] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174932245 Idrijski meščani]«. ''Sledi časa'' (29. januar 2023). RTV Slovenija. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174309508 Idrija - prvo moderno slovensko mesto]«. ''Sledi časa'' (14. december 2014). RTV Slovenija. {{Mesta-Slovenija}} {{Idrija}} [[Kategorija:Idrija]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Idrija|*]] {{normativna kontrola}} 73h3xjtkx6q6ejf6dd7kjqntktw0jrv 6675757 6675741 2026-05-14T17:13:53Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29074-60|~2026-29074-60]] ([[User talk:~2026-29074-60|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:TadejM|TadejM]] 6649751 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Idrija}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |najdisi=Idrija |slika=Idrija kolaz.jpg |omemba= |povrsina=14,55 |prebivalstvo=5794 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-23}}</ref> |nadmorska=334,5 |postna=5280 |posta=Idrija |obcina=Idrija |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija | spletna stran = https://www.idrija.si |ime=Idrija|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Idrija''' ({{IPA-sl|ˈiːdɾija|pron|Sl-Idrija.ogg}}, v starejših virih ''Zgornja Idrija'';<ref name="Leksikon">{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko|date=1906|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|pages=124–125}}</ref> {{lang-de|(Ober)idria}},<ref name="Leksikon" /><ref>{{navedi knjigo|title=Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen Monarchie 1:75.000 Bischoflack und Oberidria|date=1880|publisher=Militärgeographisches Institut|location=Vienna|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-AGRFQPUB|access-date=January 7, 2019|format=Map}}</ref> {{jezik-it|Idria}}) je [[mesto]] s skoraj 6000 prebivalci (5829 leta 2023) v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], je upravno središče in sedež [[občina Idrija|istoimenske občine]], krajevne skupnosti ter [[Župnija Idrija|župnije]]. Leži v severozahodnem delu Slovenije, na stičišču predalpskega in dinarskega sveta. Mestni predeli so: Lejnštat, Prejnuta, Žabja vas, Riže, Grapa, Pront, Kalvin, Zaspana grapa, Zavila, Podgora, Na Luži, Brusovše, Zagoda, Podroteja, Gasa, Alija in Na Zemlji. 4 km nižje ob toku [[Idrijca|Idrijce]] leži [[Spodnja Idrija]], ki je samostojno naselje, drugo največje v občini Idrija. Okolica Idrije je bila zaradi razgibanega površja, slabih naravnih možnosti in odročne lege zelo redko poseljena pokrajina. Za širšo okolico Idrije se časa naseljevanja ne more natančno datirati, je pa vendarle jasno, da se je močnejše priseljevanje na to območje začelo šele z odkritjem živega srebra v idrijski kotlini. Konec [[15. stoletje|15. stoletja]], vsaj tako pravi legenda, je škafar na območju današnje Idrije odkril živo srebro. To pa je imelo velik gospodarski, razvojni in poselitveni pomen. [[Rudnik Idrija|Rudnik]] v Idriji se je hitro širil in pridobival na pomenu, hkrati z njim je rasla tudi Idrija. Ob izrazito moškem delu v rudniku so ženske doma razvijale svoje ročne spretnosti in kulinariko. Danes so poleg rudnika svetovno znane tudi [[Idrijska čipka|idrijske čipke]] in [[idrijski žlikrofi]], ki so tudi evropsko zaščiteni. [[Geopark Idrija]], ki zaradi izjemne naravne dediščine sodi med najzanimivejše parke v Evropi, obsega celotno območje občine Idrija. Idrija se ponaša z nazivoma Alpsko mesto leta 2011 in Evropska destinacija odličnosti za leto 2011 (EDEN). Poznana je po drugem največjem [[Rudnik živega srebra Idrija|rudniku živega srebra]] na svetu, takoj za španskim [[Almadén|Almadenom]]. Bogata dediščina obeh rudnikov je od 30. junija 2012 umeščena na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCOV seznam svetovne dediščine]]. == Zgodovina == [[Slika:Mineraly.sk - ortut.jpg|sličica|250px|Živosrebrna ruda]] Po legendi je leta 1490 škafar, izdelovalec lesenih posod, v potoku na območju sedanje Idrije odkril svetlikajočo se snov, za katero se je kasneje ugotovilo, da je [[živo srebro]]. Na tem mestu so rudarji v spomin na odkritje že leta 1500 postavili kapelico (in kasneje cerkev Svete Trojice). Kmalu so se začeli priseljevati rudarji iz nemških, italijanskih in čeških dežel, ki so iskali rudo. Večjega odkritja ni bilo do 22. junija 1508, ko so rudarji odkrili veliko živosrebno žilo. Zaradi pomembnosti odkritja se na ta dan praznuje praznik Občine Idrija, [[sveti Ahac|sv. Ahac]], ki goduje na ta dan, pa je postal zavetnik idrijskih rudarjev. Med letoma 1522–1533 je bil zgrajen [[Grad Gewerkenegg]], ki je služil kot rudniški [[grad]] za domovanje uprave in skladiščenje živega srebra. Rudnik živega srebra se je celotno 16. stoletje postopoma razvijal, vendar zaradi sporov med družbami privatnih podjetnikov ni prišlo do večjega razvoja in vlaganj. Leta 1575 je idrijski rudnik prišel neposredno pod upravo [[Habsburžani|habsburškega dvora]], kar je privedlo do razširitve in modernizacije samega podjetja. V 17. stoletju je Idrija prerasla v trg, a je večji vzpon doživela v 18. stoletju. Rudnik se je širil in posodabljal, letno so pridobili med 600 in 700 ton živega srebra, zaposloval pa je 1350 delavcev. Z denarjem od idrijskega rudnika se je pokrilo 5 % proračunskih izdatkov avstrijskega cesarstva. Trg je dobil mestne pravice in se do konca stoletja razvil v drugo največje mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]], takoj za [[Ljubljana|Ljubljano]]. Idrija je pričela dobivati bolj urbano podobo, v tem času je bilo zgrajeno novo žitno skladišče (''Magacin'') ter [[Gledališče, Idrija|gledališče]], organizirane so bile tako strokovne kot ljudske šole ter nujno potrebna zdravstvena služba. Na robu mesta na vrhu hriba je locirana [[Psihiatrična bolnišnica Idrija]], ki pokriva tudi celotno Primorsko. Ob koncu 18. stoletja je v Idriji živelo okoli 3600 ljudi. V 19. stoletju in vse do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil rudnik med najuspešnejšimi državnimi podjetji. V času 1. svetovne vojne ter med italijansko okupacijo (1918–1943) je rudnik začel stagnirati, ekonomsko slabše je bilo še med nemško okupacijo (1943–1945). Po vojni so v rudniku stekla obnovitvena dela, v 50. letih je bila izvedena še zadnja modernizacija obratov in naprav. V 60. letih se je začelo zadnje zlato obdobje rudnika, ko so bili tako poslovni kot proizvodni rezultati na zavidljivi ravni. Cene živega srebra na [[Newyorška borza|newyorški borzi]] so bile visoke, leta 1965 je celo padel rekord. Sredi sedemdesetih let se je na živosrebrovem trgu pojavila kriza. Živo srebro, ki se je uporabljalo pri amalgamiranju, v medicini, vojni industriji, elektroindustriji in industriji [[jod|joda]], [[klor|klora]] in barv, so počasi začeli nadomeščati z okolju in človeku bolj prijaznimi materiali. Ko je rudnik leta 1977 začasno ustavil proizvodnjo, je bil to velik šok tako za ljudi, ki so z rudnikom živeli ter v njem delali, kot tudi za samo [[Občina Idrija|Občino Idrija]]. Ker se cene živega srebra niso dvignile, so leta 1988 stekla vsa dela, ki so bila potrebna za stalno zaprtje rudnika. V Idriji se je v skoraj 500 letih delovanja rudnika izkopalo preko 700 kilometrov rovov. Tu so pridobili 13 % dotedanje svetovne proizvodnje živega srebra oziroma 107.000 ton živega srebra. Idrija je tako drugi največji rudnik živega srebra na svetu, takoj za španskim [[Almadén|Almadenom]], kjer so pridobili 45 % svetovne proizvodnje živega srebra. == Geografija == === Lega === Idrija leži v [[Kotlina|kotlini]] v osrčju [[Idrijsko hribovje|Idrijskega hribovja]]. Skozi mesto teče reka [[Idrijca]], ki izvira na bližnji [[Vojskarska planota|Vojskarski planoti]]. Ob tektonski prelomnici se stikata predalpski in kraški svet, na območju pa se je kot posledica pestre geološke aktivnosti razvilo idrijsko rudišče. V okolici mesta je veliko lesnih in vodnih virov, kar je igralo pomembno vlogo pri delovanju rudnika. Po mestu se imenuje geološki prelom dinarskih smeri, [[Idrijski prelom]], ki je med drugim ustvaril cinobaritno rudišče. === Rudišče === Idrijsko rudišče se razteza pod površjem Idrije v smeri SZ-JV. V dolžino meri 1500 m, v širino pa od 300 do 600 m. Uvršča se med [[monomineralno rudišče|monomineralna rudišča]], kar pomeni, da čistost živega srebra dosega 99,9 %. Rudišče je nastalo pred 230 milijoni let, njegova posebnost pa je [[samorodno živo srebro]], ki se najpogosteje nahaja v obliki kapljic v plasteh [[skrilavec|skrilavca]]. == Znamenitosti == *[[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]] (narečno ''Šelštev'') je najstarejši del idrijskega rudnika živega srebra in eden najstarejših še ohranjenih vhodov v rudnik na svetu. *[[Grad Gewerkenegg]] je bil v 16. stoletju zgrajen za potrebe rudniške uprave in skladiščenja živega srebra, danes pa v njem domuje muzej, ki je bil leta 1997 razglašen za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine. *Nekdanja ljudska šola je bila po izgradnji 1876 ena največjih šolskih stavb na Slovenskem. V njej danes deluje tudi Čipkarska šola s stalno razstavo o idrijski čipki. *Prva slovenska realka, danes [[Gimnazija Jurija Vege]], ustanovljena leta 1901, je bila prva srednja šola s [[slovenski jezik|slovenskim]] učnim jezikom na [[Slovenija|slovenskih]] tleh. *[[Idrijska kamšt]] (1790) je največje leseno pogonsko vodno kolo v Evropi. Poganjalo je črpalko, ki je črpala vodo iz rudnika. *[[Rudarska hiša, Idrija|Idrijska rudarska hiša]] iz druge polovice 18. stoletja predstavlja značilno bivanjsko okolje nekdanjih rudarskih družin. [[Slika:Idrija-foto jani peternelj (20).jpg|thumb|right|250px|Idrijska rudarska hiša]] *Vstopna stavba jaška Frančiške, sedaj tehniški oddelek [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]], v katerem so razstavljeni rudniški stroji in naprave iz konca 19. *Magazin, zgrajen leta 1769, je bil rudniško skladišče, kjer so hranili žito in ga delili rudarjem. Danes v njem deluje [[Mestna knjižnica in čitalnica Idrija]]. *[[Gledališče, Idrija|Gledališka stavba]], postavljena hkrati z žitnim skladiščem, je znana kot prva namensko zgrajena gledališka stavba na Slovenskem, danes preurejena v kino dvorano. *Mestna hiša iz leta 1898, reprezentativna secesijska upravna palača – rotovž, je danes sedež [[Občina Idrija|občinske uprave]]. Ob 500-letnici rudnika in mesta so domači umetniki z [[Grafit (umetnost)|grafit]]i okrasili njeno preddverje in sejno dvorano. *[[Cerkev sv. Trojice, Idrija|Cerkev sv. Trojice]], najstarejša idrijska cerkev iz leta 1500, zgrajena na mestu, kjer naj bi škafar leta 1490 odkril živo srebro. *[[Idrijski Feldbahn]], [[ozkotirna železnica]], zgrajena med 1. svetovno vojno. == Kultura == Rudnik je Idriji omogočil tudi razvoj izobraževalnih in kulturnih ustanov, ki so Idrijčanom zagotovile znanje in omiko. Rudarstvo pa je v mesto pripeljalo tudi čipko, ki so jo razvijale idrijske klekljarice s svojim občutkom za estetiko in dodaten zaslužek. Začetki šolstva v Idriji so povezani s [[protestantizem|protestanti]], ki so proti koncu 16. stoletja v Idriji ustanovili prvo šolo. V Idriji so korenine slovenskega strokovnega šolstva: rudnik je namreč leta 1728 ustanovil tehniško in zemljemersko šolo. Leta 1901 pa je bila v Idriji ustanovljena prva [[realka]] s poukom v slovenskem jeziku, danes [[Gimnazija Jurija Vege]]. V Idriji je ohranjena najstarejša [[Gledališče, Idrija|gledališka stavba]] na Slovenskem, ki so jo zgradili okrog leta 1770. [[Slika:Idrija-godba.jpg|thumb|right|250px|Godbeno društvo rudarjev Idrija]] Od leta 1953 v Idriji deluje [[Mestni muzej Idrija]], ki ima sedež na [[Grad Gewerkenegg|idrijskem gradu]]. V muzeju je predstavljena 500-letna zgodovina meste Idrije in rudnika živega srebra, večji poudarek pa je namenjen [[Idrijska čipka|idrijski čipki]] in 20. stoletju. Obenem si je možno ogledati jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji, [[Idrijska kamšt|kamšt]] in [[Rudarska hiša, Idrija|rudarsko hišo]]. V 90. letih je bil urejen muzej na prostem rudniški muzej [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]], ki omogoča turistični ogled nekdanjega rudnika. Vojni muzej Idrija predstavlja vojaško zgodovino od leta 1900 do leta 1991. Zajeta so obdobja prve in [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne za Slovenijo]]. Predstavljeni so originalni eksponati: oprema vojakov, uniforme, orožje, kape, čelade, odlikovanja. V Idriji so tri galerije, v katerih se postavlja različne začasne razstave, in sicer: [[Galerija Nikolaja Pirnata]] na [[Grad Gewerkenegg]], Galerija [[Sv. Barbara|sv. Barbare]] v kripti cerkve sv. Barbare ter [[Galerija pri Črnem orlu]] na Mestnem trgu. Idrija se ponaša z eno najstarejših godb na pihala v Sloveniji - Godbenim društvom rudarjev Idrija. Najstarejša, doslej znana omemba godbe v Idriji je iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, ki omenja nastop godbe-muzikantov 15. septembra 1686. Pokojni profesor in muzejski delavec [[Janko Trošt]] je prišel celo do letnice 1665. [[Slika:Idrijska cipka.jpg|200px|left|thumb|idrijska čipka]] === Idrijska čipka === {{glavni|Idrijska čipka}} [[Idrijska čipka]] je pomemben del slovenske kulturne dediščine, ki se je skozi čas ohranjala in razvijala. Je spomenik iznajdljivosti, inovativnosti, vztrajnosti, natančnosti in potrpežljivosti. Lastnosti, ki so bile in so še skupne avtorjem vzorcev za klekljanje, klekljaricam, ponudnikom in uporabnikom čipk. Idrijčani veščino klekljanja idrijske čipke, eno najzahtevnejših ročnih spretnosti, ohranjajo živo in prisotno tudi z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim [[Festival idrijske čipke|Festivalom idrijske čipke]]. Na državnem tekmovanju v klekljanju za priznanje [[Ivanka Ferjančič|Ivanke Ferjančič]] se pomerijo v klekljanju tako otroci kot tudi odrasli. === Večji kulturni dogodki === '''Festival idrijske čipke''' je mednarodna etnološka, gospodarska, kulturna, izobraževalna in zabavna prireditev v Idriji, kot uvod v poletne dni. Mesto v tem času obiščejo vsi, ki jih idrijska čipka vedno znova navdušuje. Festivalski dogodki se odvijajo na različnih lokacijah v Idriji. '''Tango festival''' je sedaj že tradicionalen festival, ki ga v mesecu juliju organizira DGLG (Društvo glasbenikov in ljubiteljev glasbe). Festival običajno gosti različne glasbene izvajalce, še nepriznane, tiste, ki si glasbeno pot šele utirajo, pa tudi tiste, ki so znani po Sloveniji in svetu. === Kulinarika === Idrija z okolico ponuja značilne jedi, sladice in pijače. [[Idrijski žlikrofi]], pripravljeni iz testa in polnjeni s krompirjevim nadevom, so s svojo značilno obliko zaščitena praznična jed idrijskih gospodinj, pogosto na jedilniku državniških protokolarnih dogodkov. Največkrat so postreženi z bakalco - jedjo iz ovčjega mesa in zelenjave. Druge značilne idrijske jedi so [[zeljševka]], [[ocvirkovca]], [[smukavc]] in [[štruklji]]. Ob vsaki hiši v mestu je nekoč rasel pelinov grm. Rudarji so pelin kuhali in »pelinovko« mešali s špiritom v geruš, pelinovo grenčico. == Gospodarstvo == Še pred [[2. svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Idrija izrazito rudarsko mesto. Rudnik je bilo najpomembnejše podjetje v dolini in vse druge dejavnosti so bolj ali manj služile rudniku ter rudarskim družinam. Ženske se načeloma niso zaposlovale, skrbele so za dom in družino ter klekljale in na ta način prispevale v družinsko blagajno. Ker Idrija leži sredi gozdov in ker je bila skrb za gozdove vedno pomembna tudi za rudnik, je v mestu uspešno delovalo državno gozdarsko podjetje. Drugih proizvodnih obratov v Idriji in okolici ni bilo. Prva leta po drugi svetovni vojni so bila namenjena obnovi. Po dokončani obnovi pa se je v Idriji, sicer dokaj pozno, pa vendar, le začela industrializacija. V 50. letih se je obrtno podjetje Mizarnica preoblikovalo v lesno industrijsko podjetje. Nastalo je nekaj novih gospodarskih organizacij, kot so npr. Simplex (kasnejši IMP), konfekcijski obrat podjetja Labod, Tovarna učil itd. Leta 1963 je bilo v Idriji ustanovljeno podjetje [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]]. Ko je leta 1977 Rudnik živega srebra Idrija prenehal z delom, je bilo v Idriji že kar nekaj obratov, ki so bili dovolj razviti, da so lahko sprejeli odvečno delovno silo, ki se je nenadoma pojavila na idrijskem trgu dela. Danes med največja podjetja v idrijski občini spadata [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]] in [[Hidria]]. Zaradi močne industrije se lahko občina Idrija pohvali z eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji, leta 2010 je bilo med aktivnimi prebivalci občine 5,7 % registriranih brezposelnih oseb. == Turizem == Leta 1953 je bil ustanovljen [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]], ki je dobil v upravljanje grad Gewerkenegg. O možnostih turističnega razvoja se je resneje začelo razmišljati po zaprtju rudnika leta 1987. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] je bilo leta 2012 v občini Idrija 11.859 prenočitev. Glavna upravnika objektov sta [[Mestni muzej Idrija]] in občina. === UNESCO === {{glavni|Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija}} Odbor za svetovno dediščino je 30. junija 2012 na zasedanju v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]] vpisal na [[Unescova svetovna dediščina|Seznam svetovne dediščine]] nominacijo [[Slovenija|Slovenije]] in [[Španija|Španije]] »[[Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija]]«. Gre za tehniško dediščino, povezano z rudišči v dveh rudarskih mestih Almadén (Španija) in Idrija (Slovenija), kjer sta bila do nedavnega aktivna največja rudnika živega srebra. V teh dveh rudnikih pridobljeno živo srebro se je v [[Južna Amerika|južnoameriških]] rudnikih [[srebro|srebra]] in [[zlato|zlata]] v procesu amalgamacije uporabljalo za pridobivanje teh žlahtnih kovin, ki so se kot bogastvo vračale v Evropo in omogočale razvoj gospodarstva, znanosti, umetnosti. Na Seznam vpisana dediščina v Idriji zajema dediščino rudnika in rudarjenja v najširšem pomenu te besede: rudišče, rove, jaške, industrijske stavbe, profano in sakralno arhitekturo. Tako na področju Idrije vključuje [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]], [[Grad Gewerkenegg]], jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami, [[Idrijska kamšt|kamšt]], topilnico, [[Klavže (pregrada)|klavže]], rudniško žitno skladišče in [[Gledališče, Idrija|rudniško gledališče]], [[Rudarska hiša, Idrija|idrijsko rudarsko hišo]], staro mestno jedro …<ref name="unesco">{{navedi splet |url=http://www.idrija-turizem.si/en/sporo-ila-za-javnost/idrija-skupaj-z-amadenom-na-seznamu-unesco.html |title=Idrija skupaj z Almadenom na seznamu UNESCO |accessdate=27. avgust 2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304222325/http://www.idrija-turizem.si/en/sporo-ila-za-javnost/idrija-skupaj-z-amadenom-na-seznamu-unesco.html |url-status=dead }}</ref> === Geopark Idrija === Leta 2008 se je na pobudo Rudnika živega srebra Idrija in Občine Idrija začel oblikovati [[Geopark Idrija]], ki je bil ustanovljen leta 2010. [[Geopark]], ki zajema območje skoraj celotne občine Idrija, je bil septembra 2013 uvrščen v evropsko in svetovno mrežo geoparkov kot 55. član.<ref name="Geopark>{{navedi splet |url= http://www.geopark-idrija.si/si/novica/169/geopark-idrija-nova-zvezda-na-zemljevidu-evropske-mreze-geoparkov/ |title= GEOPARK IDRIJA, NOVA ZVEZDA NA ZEMLJEVIDU EVROPSKE MREŽE GEOPARKOV |accessdate= 11. september 2013 |archive-date= 2013-09-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130927220803/http://www.geopark-idrija.si/si/novica/169/geopark-idrija-nova-zvezda-na-zemljevidu-evropske-mreze-geoparkov/ |url-status= dead }}</ref> Tako je bil priznan mednarodni pomen idrijske geološke dediščine. Geopark želi promovirati geološko dediščino skozi razne projekte, delavnice za otroke, s čimer želi približati okolje prebivalcev in drugim obiskovalcem. == Šport in rekreacija == [[Slika:Koča na Hleviški planini 2565.JPG|250px|thumb|Koča na Hleviški planini (818 m)]] [[Slika:Kopališče Na Lajštu 2601.JPG|250px|thumb|Kopališče Na Lajštu]] Idrija z okolico nudi številne možnosti za oddih in sprostitev, tako za športne kot tudi za rekreativne dejavnosti. V poletnih mesecih je predvsem priljubljena zgornja dolina reke [[Idrijca|Idrijce]], ki ponuja kopanje in ohladitev. Pri naselju [[Idrijska Bela]] je urejeno tudi letno kopališče Na Lajštu. Idrijsko je primerna za vse ljubitelje lova in ribolova ter gobarje in zeliščarje. drijsko ozemlje prečkajo [[Slovenska planinska transverzala]], [[Slovenska geološka pot]] ter mednarodna [[Via Alpina]]. Skozi Idrijo poteka kolesarska dirka [[Kolesarski maraton Franja|Maraton Franja]]. Že nekaj let je v Idriji organizirana trasa dirke v rallyju, ki poteka po ulicah mesta in tehnično zahtevnih hitrostnih preizkušnjah v njeni okolici. 22. junija 2021 je bila znotraj občine ustanovljena tudi Športna zveza Idrija, ki povezuje športna društva, pomaga pri pridobivanju sredstev za obnovo športne infrastrukture ter organizira športne dogodke.<ref>{{Navedi splet|title=David Velikanje vodi Športno zvezo Idrij|url=https://www.idrija.com/david-velikanje-vodi-%C5%A1portno-zvezo-idrij|website=idrija.com|accessdate=2021-07-05|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710001337/https://www.idrija.com/david-velikanje-vodi-%C5%A1portno-zvezo-idrij|url-status=dead}}</ref> == Prometne povezave == Skozi mesto poteka [[glavna cesta]] št. 102, ki povezuje [[Logatec]] (in preostalo osrednjo [[Slovenija|Slovenijo]] s [[Posočje]]m. Idrija je od prestolnice, [[Ljubljana|Ljubljane]], oddaljena 59 km. Povezave z ostalimi večji kraji: [[Škofja Loka]] je od Idrije oddaljena 41 km, [[Tolmin]] 45 km in [[Nova Gorica]] 63 km. Najboljše avtobusne povezave so z [[Ljubljana|Ljubljano]], od tam v Idrijo med tednom pripelje devet avtobusov dnevno, ob vikendih in praznikih pa sedem. == Osebnosti iz občine Idrija == [[Slika:Idrija-festival_idrijske_čipke.jpg|thumb|350px|Festival idrijske čipke]] {{glavni|Seznam osebnosti iz občine Idrija}} V Idriji se je rodilo ali delovalo mnogo znanih osebnosti, med njimi tudi: * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, graditelj Planice in prvega slovenskega osebnega avtomobila * [[Giovanni Antonio Scopoli]], italijanski biolog in zdravnik * [[Pavla Jerina Lah]], slovenska zdravnica, vodja [[Partizanska bolnica Pavla|Partizanske bolnice Pavla]] * [[Jože Felc]], psihiater in slovenski pisatelj * [[Alfred Bogomir Kobal]], rudniški zdravnik, častni občan * [[Damjan Meško, kirurg]], zdravnik slovenskih himalajskih odprav, častni občan * [[Anton Alojzij Wolf]], ljubljanski rimokatoliški knezoškof, mecen velikega slovensko-nemško-slovenskega slovarja * [[Franc Kavčič]], ljubljanski škof * [[Balthasar Hacquet]], francoski naravoslovec * [[Luka Rupnik]], slovenski košarkar * [[Fran Milčinski]], idrijski sodnik in pisatelj (roman Muhoborci, predhodnik Butalcev, ima Idrijo za vzor) * [[Aleš Čar]], slovenski pisatelj * [[Ivanka Ferjančič]], slovenska učiteljica čipkarstva * [[Pier Paolo Pasolini]], italijanski pisatelj * [[Vladimír Karfík]], češki arhitekt * [[Zorko Prelovec]], slovenski skladatelj * [[Jožef Mrak]], slovenski [[Jamarstvo|jamomerec]], geodet, kartograf * [[Henrik Freyer]], slovenski botanik, farmacevt, kartograf in naravoslovec * [[Eva Lucija Cecilija Viktorija Emilija Kraus]], ljubimka [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]] * [[Nikolaj Pirnat]], slovenski kipar, slikar, ilustrator, književnik * [[Ivan Vavpotič]], profesor risanja na realki, Pirnatov učitelj * [[Ludvik Grilc|Lud(o)vik Grilc]], slikar * [[Matevž Trpin]], slikar * [[Rudolf Skočir]], akademski slikar in ilustrator, častni občan * [[Mihael Arko]], slovenski duhovnik, publicist in organizator * [[Franc Saleški Finžgar]], kaplan v Idriji, pisatelj * [[Janez Frančišek Gnidovec]], kaplan v Idriji, RK škof v Prizrenu in Skopju, blagoslovil sv. mater Terezijo ob odhodu v Indijo * [[Janez Filipič]], duhovnik v Idriji, graditelj župnijske cerkve * [[Darko Peljhan]], slovenski voznik rallyja * [[Aleks Humar]], slovenski voznik rallyja * [[Rok Turk]], slovenski voznik rallyja *[[Jan Tratnik]], slovenski kolesar * [[Žiga Frelih]], nogometni vratar * [[Boštjan Frelih]], nogometaš * [[Boris Frelih]], nogometni trener * [[Adam Gnezda Čerin]], nogometaš * [[Jože Čar]], geolog == Mednarodno sodelovanje == Idrija je pobratena ali sodeluje z več mesti. {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Francija}} [[Aumetz]], Francija * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lepoglava]], Hrvaška * {{ikonazastave|Španija}} [[Almaden]], Španija * {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Mojkovac]], Črna Gora * {{ikonazastave|Mehika}} [[San Louis Potosi]], Mehika * {{ikonazastave|Japonska}} [[Minamata]], Japonska {{col-3}} {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Ivana Leskovec, Martina Peljhan |title=Zgodba o petstoletnem srebrnem studencu |publisher=Občina Idrija in Rudnik živega srebra Idrija |year=2009 |isbn=978-961-90052-8-6 }} * {{navedi knjigo |last=Kavčič| first=Janez |editor-first=Samo| editor-last=Bevk |title=Idrijska obzorja |publisher=Mestni muzej Idrija |year=1993 |pages=15–25 |chapter=Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije |cobiss=53479168}} * {{navedi knjigo |title=Turistična karta Idrijsko in Cerkljansko |publisher=Občina Idrija – ICRA d.o.o. Idrija in Občina Cerkno – LTO Laufar Cerkno |year=2009}} * {{navedi knjigo |last=Gabrovec| first=M.|editor-first=M.| editor-last=Orožen-Adamič |title=Slovenija: pokrajine in ljudje. |publisher=Mladinska knjiga |year=1999| location=Ljubljana |pages=342-353 |chapter=Idrijsko hribovje|cobiss=115293440}} * {{navedi knjigo | last=Bajt| first=Tina |title=Problem staranja prebivalstva na primeru Občine Idrija, diplomsko delo | year=2009 | location=Koper | cobiss=512500864}} * {{navedi knjigo | last=Bajt| first=Tina |title=Zaprtje rudnika živega srebra v Idriji in njegove socialno - ekonomske posledice | year=2011| location=Koper | cobiss=512767872}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam mest v Sloveniji]] * [[New Idria]] - nekdanje rudarsko mesto v [[Kalifornija|Kaliforniji]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki je ime dobilo po Idriji *[[Idrijski prelom]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Idrija}} * [http://www.idrija.si/ Idrija], uradna stran občine * [http://www.idrija-turizem.si/ Turistični portal mesta Idrija] * [http://www.geopark-idrija.si/ Geopark Idrija] * [http://www.festivalidrijskecipke.si Festival idrijske čipke] * [http://www.rzs-idrija.si/ Rudnik živega srebra Idrija] * [http://www.muzej-idrija-cerkno.si/ Mestni muzej za Idrijsko in Cerkljansko] * [http://www.cipkarskasola.si/si/ Čipkarska šola Idrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130828164508/http://cipkarskasola.si/si/ |date=2013-08-28 }} * [http://www.idrija.ws Spletni portal mesta Idrija] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174932245 Idrijski meščani]«. ''Sledi časa'' (29. januar 2023). RTV Slovenija. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174309508 Idrija - prvo moderno slovensko mesto]«. ''Sledi časa'' (14. december 2014). RTV Slovenija. {{Mesta-Slovenija}} {{Idrija}} [[Kategorija:Idrija]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Idrija|*]] {{normativna kontrola}} 2283oduscrl0zlpt4wjy26l1d61cg42 0 4884 6675725 6657102 2026-05-14T15:34:33Z Octopus 13285 → Besarabska gubernija 6675725 wikitext text/x-wiki {{Ta|govori o sedanji državi v Vzhodni Evropi}} {{Infopolje Država |native_name = {{jezik|ro|Republica Moldova}} |conventional_long_name = Republika Moldavija |common_name = Moldavija |common_name2 = Moldavije |image_flag = Flag of Moldova.svg |image_coat = Coat of arms of Moldova.svg |symbol_type = Emblem |image_map = Location Moldova Europe.png |map_caption = Lega Moldavije (temno zeleno) na evropski celini |national_motto = |national_anthem = {{jezik|ro|[[Limba noastră]]}}<br />(»Naš jezik«)<br /><center>[[Slika:Imnul Republicii Moldova US NAVY.ogg]]</center> |official_languages = [[romunščina]]<ref name="MCC">{{navedi splet | url=http://constcourt.md/libview.php?l=en&idc=7&id=512&t=/Overview/Press-Service/News/The-text-of-the-Declaration-of-Independence-prevails-over-the-text-of-the-Constitution | title=The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution | publisher=Ustavno sodišče Republike Moldavije | date=5. december 2013 | accessdate=17. september 2014|language=en}}</ref> |regional_languages = [[ukrajinščina]], [[ruščina]], [[gagavščina]] |common_languages = |ethnic_groups = |capital = [[Kišinjev]] |latd=47 |latm=0 |latNS=N |longd=28 |longm=55 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[Predsednik Moldavije|Predsednica]] |leader_name1 = [[Maia Sandu]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Moldavije|Predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Alexandru Munteanu]] | leader_title3 = [[Predsednik parlamenta Moldavije|Predsednik parlamenta]] | leader_name3 = [[Igor Grosu]] | legislature = [[Parlament Moldavije|Parlament]] |area_rank = 135. |area_km2 = 33.843 (vključno s Pridnestrjem) |area_footnote = <ref>{{Cite web|url=https://moldova.md/ro/content/geografie|title=Republica Moldova – Geografie|website=Moldova.md|date=26 August 2016|access-date=23 June 2021|archive-date=24 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624210341/https://moldova.md/ro/content/geografie|url-status=live}}</ref> |percent_water = 1,4 |population_estimate = 2.381.325 |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2025<ref name="Moldova.Pop">{{cite web |url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/20%20Populatia%20si%20procesele%20demografice/ |title=Number of population - Number of usually resident population |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (BNS) |date=7 July 2025 |access-date=7 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_census = 2.409.207 |population_census_year = 2024<ref name="Moldova.Census2024">{{Cite web |url=https://statistica.gov.md/files/files/serii_de_timp/recensamant_2024/date_finale/Date_finale_RPL_2024_15_07_25.xlsx |title=Recensământul Populației și Locuințelor 2024: Caracteristici Geografice (date finale) |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova |website=statistica.gov.md |date=15 July 2025 |access-date=16 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_density_km2 = 78,5 |population_density_rank = |demonym = Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=921,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Moldova) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |access-date=2023-10-10}}</ref> |GDP_PPP = 43,86 mrd. USD |GDP_PPP_per_capita = 17.902 USD |GDP_nominal = 18,36 mrd. USD |GDP_nominal_per_capita = 7488 USD | sovereignty_type = [[Zgodovina Moldavije|Nastanek]] | established_event1 = [[Kneževina Moldavija]] | established_date1 = 1346 | established_event2 = [[Besarabska gubernija]] | established_date2 = 1812 | established_event3 = [[Moldavska demokratična republika]] | established_date3 = 15. december 1917 | established_event4 = [[Zveza Besarabije z Romunijo]] | established_date4 = 9. april 1918 | established_event5 = [[Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika|Moldavska ASSR]] | established_date5 = 12. oktober 1924 | established_event6 = [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavska SSR]] | established_date6 = 2. avgust 1940 | established_event7 = [[Vojna v Pridnestrju]] | established_date7 = 2. november 1990 | established_event8 = [[Moldavska deklaracija o neodvisnost|neodvisnost od Sovjetske zveze]] | established_date8 = 27. avgust 1991^a | established_event9 = sprejeta ustava Moldavije | established_date9 = 29. julij 1994 |Gini = 25,7 |Gini_year = 2021 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MD |title=Gini index – Moldova |publisher=[[Svetovna banka]] |website=data.worldbank.org |access-date=2024-09-23 }}</ref> |Gini_rank = |HDI = 0,767 |HDI_rank = 80. |HDI_year = 2021 |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |currency = [[moldavski lej]] |currency_code = MDL |time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.md]] |calling_code = +373 |footnotes = }} '''Moldavija''', uradno '''Republika Moldavija''' ({{langx|ro|Republica Moldova}}) je celinska država v vzhodni Evropi s površino 33.843 km² in 2,38 milijona prebivalcev.[9] Moldavija meji na [[Romunija|Romunijo]] na zahodu in na [[Ukrajina|Ukrajino]] na severu, vzhodu in jugu.<ref name="CIA_World_Factbook_Moldova">{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |title=Moldova |work=CIA World Factbook |access-date=2 September 2015 |archive-date=5 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |url-status=dead }}</ref> Nepriznana separatistična država [[Pridnestrje]] leži na drugi strani reke [[Dnester]] na vzhodni meji države z Ukrajino. Moldavija je unitarna parlamentarna predstavniška demokratična republika s prestolnico v [[Kišinjev]]u, največjem mestu države in glavnem kulturnem in trgovskem središču. Večina moldavskega ozemlja je bila del Kneževine Moldavije od 14. stoletja do leta 1812, ko jo je [[Osmansko cesarstvo]] (kateremu je bila Moldavija vazalna država) prepustilo [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]] in postala znana kot [[Besarabija]]. Leta 1856 je bila južna Besarabija vrnjena Moldaviji, ki se je tri leta pozneje združila z [[Vlaška|Vlaško]] in ustanovila Romunijo. Kljub temu je bila ruska oblast nad celotno regijo leta 1878 obnovljena. Med [[ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je Besarabija za kratek čas postala avtonomna država znotraj Ruske republike. Februarja 1918 je razglasila neodvisnost in se nato istega leta po glasovanju skupščine vključila v Romunijo. Odločitev je izpodbijala Sovjetska Rusija, ki je leta 1924 znotraj Ukrajinske SSR ustanovila tako imenovano Moldavsko avtonomno republiko na delno moldavsko naseljenih ozemljih vzhodno od Besarabije. Leta 1940 je bila Romunija zaradi [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] prisiljena prepustiti Besarabijo in Severno Bukovino [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kar je privedlo do ustanovitve Moldavske sovjetske socialistične republike (Moldavska SSR). 27. avgusta 1991, ko je potekal razpad Sovjetske zveze, je Moldavska SSR razglasila neodvisnost in prevzela ime Moldavija.<ref name="natura2000">{{cite web |url=http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |title="Wine Road" in Republic of Moldova |access-date=18 May 2019 |archive-date=18 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190518103311/http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |url-status=live }}</ref> Vendar je pas moldavskega ozemlja na vzhodnem bregu Dnestra od leta 1990 pod dejanskim nadzorom separatistične vlade Pridnestrja. Moldavska ustava je bila sprejeta leta 1994 in država je postala parlamentarna republika. Predsednik je vodja države, predsednik vlade pa vodja vlade. Pod predsedovanjem Maje Sandu, izvoljene leta 2020 na prozahodni in protikorupcijski listi, si je Moldavija prizadevala za članstvo v Evropski uniji in junija 2022 prejela status kandidatke.<ref>{{Cite news |date=23 June 2022 |title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |access-date=16 August 2022 |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623000924/https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |url-status=live }}</ref> Pristopna pogajanja z EU so se začela 13. decembra 2023.<ref>{{Cite web |date=14 December 2023 |title=EU greenlights accession talks with Ukraine and Moldova |url=https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |access-date=14 December 2023 |website=Euronews |language=en |archive-date=14 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231214175059/https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |url-status=live }}</ref> Sandujeva je predlagala konec moldavske ustavne zaveze k vojaški nevtralnosti v korist tesnejšega zavezništva z [[Nato]]m. Ostro je obsodila rusko invazijo na sosednjo Ukrajino.<ref>{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=20 January 2023 |title=Time to join NATO? Moldova eyes joining 'a larger alliance' |url=https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |access-date=2 August 2023 |website=Politico |language=en |archive-date=21 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230121000423/https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |url-status=live }}</ref> Moldavija je najrevnejša država v Evropi po uradnem BDP na prebivalca, velik del njenega BDP pa predstavlja storitveni sektor.<ref>{{Cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=GDP per capita, PPP (current international $) |access-date=27 July 2022 |archive-date=27 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220727115351/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> Ima enega najnižjih indeksov človekovega razvoja v Evropi, saj se uvršča na 86. mesto na svetu (2023).<ref name="HDI">{{cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022|archive-date=8 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|url-status=live}}</ref> Moldavija se je leta 2025 uvrstila na 74. mesto na svetu na lestvici globalnega inovacijskega indeksa.<ref>{{Cite web |title=GII Innovation Ecosystems & Data Explorer 2025 |url=https://www.wipo.int/gii-ranking/en/republic-of-moldova |access-date=2025-10-16 |website=WIPO}}</ref><ref>{{Cite book |last1=Dutta |first1=Soumitra |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |title=Global Innovation Index 2025: Innovation at a Crossroads |last2=Lanvin |first2=Bruno |publisher=World Intellectual Property Organization |year=2025 |isbn=978-92-805-3797-0 |page=19 |language=en |doi=10.34667/tind.58864 |access-date=2025-10-17 |archive-date=12 October 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251012035001/https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |url-status=live }}</ref> Moldavija je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacije za demokracijo in gospodarski razvoj GUAM, Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Tria združenj. == Etimologija == Ime ''Moldavija'' izhaja iz reke Moldava; dolina te reke je bila politično središče ob ustanovitvi Kneževine Moldavija leta 1359.<ref>{{cite web |url= http://www.moldova.md/en/istorie/ |title=History |publisher=Republic of Moldova |access-date=9 October 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131222142800/http://www.moldova.md/en/istorie/ |archive-date=22 December 2013}}</ref> Izvor imena reke ostaja nejasen. Po legendi, ki sta jo zapisala moldavska kronista Dimitrie Cantemir in Grigore Ureče, je knez Dragoș reko poimenoval po lovu na ture: po lovu se je v reki utopil knežev izčrpani pes Molda (Seva). Ime psa, ki je bilo dano reki, se je razširilo na kneževino.<ref>{{cite book |last=King |first=Charles |author-link=|title=The Moldovans: Romania, Russia, and the politics of culture |publisher=Hoover Press |year=2000 |chapter=From Principality to Province |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ldBFWtuv8DQC&pg=PA13 |page=[https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 13] |isbn=0-8179-9792-X |access-date=31 October 2010 |url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 }}</ref> Kratki čas v 1990-ih, ob ustanovitvi [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]], se je ime sedanje Republike Moldavija pisalo tudi ''Moldavia''.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |date=23 December 1991 |title=The End of the Soviet Union; Text of Accords by Former Soviet Republics Setting Up a Commonwealth |work=The New York Times |quote=...Republic of Kazakhstan, the Republic of Kirghizia, the Republic of Moldavia, the Russian Federation... |access-date=17 February 2017 |archive-date=9 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309042542/https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |url-status=live }}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je država začela uporabljati romunsko ime Moldova. Uradno ime ''Republika Moldova'' določajo Združeni narodi. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Moldavije}} Zgodovina Moldavije zajema prazgodovinske kulture, antično zgodovino in srednjeveška cesarstva ter obdobja tuje vladavine in moderne neodvisnosti. Dokazi o človeškem bivanju segajo 800.000–1,2 milijona let nazaj, s pomembnim razvojem v kmetijstvu, lončarstvu in naselbini v [[neolitik]]u in [[bronasta doba|bronasti dobi]]. V [[klasična antika|antiki]] je bila Moldavija zaradi svoje lege križišče vpadov [[Skiti|Skitov]], [[Goti|Gotov]], [[Huni|Hunov]] in drugih plemen, sledila pa so obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. [[File:DragosIofMoldavia.jpg|upright=.7|thumb|left|[[Dragoș]], vlaški vojvoda in ustanovitelj kneževine Moldavija, upodobitev iz 19. stoletja]] Srednjeveška [[Kneževina Moldavija]] se je pojavila v 1350-ih in je bila srednjeveška predhodnica sodobne Moldavije in Romunije. Pod vladarji, kot je bil [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]], je dosegla pomen, preden je od leta 1538 do 19. stoletja postala [[vazalna država]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], eni od več rusko-turških vojn, je vzhodno polovico kneževine, [[Besarabija|Besarabijo]], priključil [[Ruski imperij]], kar je pomenilo začetek ruskega vpliva v regiji. Leta 1918 je Besarabija za kratek čas postala neodvisna kot [[Moldavska demokratična republika]] in se po odločitvi parlamenta (''Sfatul Țării'') združila z [[Kraljevina Romunija|Romunijo]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] jo je okupirala [[Sovjetska zveza]], ki jo je ponovno odvzela Romuniji. Uniji se je pridružila leta 1940 kot Moldavska sovjetska socialistična republika. V tem obdobju sta politiki rusifikacije in gospodarske preobrazbe močno vplivali na regijo. Razpad Sovjetske zveze leta 1991 je privedel do razglasitve neodvisnosti Moldavije, ki ji je leta 1992 sledila vojna v Pridnestrju, konflikt, zaradi katerega je Pridnestrje postalo dejansko neodvisna država. Moldavija se še naprej sooča s kompleksnim odnosom med prozahodnimi in proruskimi frakcijami. V zadnjih letih si prizadeva za tesnejše vezi z Evropsko unijo in leta 2022 vložila formalno prošnjo za članstvo. Na predsedniških volitvah novembra 2020 je bila za novo predsednico republike izvoljena proevropska opozicijska kandidatka Maia Sandu, s čimer je postala prva izvoljena predsednica Moldavije.<ref>{{Cite news|date=16 November 2020|title=Moldova election: Pro-EU candidate Maia Sandu wins presidency|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|access-date=27 July 2021|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424114019/https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|url-status=live}}</ref> Na predsedniških volitvah novembra 2024 je bila predsednica Maia Sandu ponovno izvoljena s 55 % glasov v drugem krogu.<ref>{{cite news |title=Moldova election: Pro-EU leader wins despite alleged Russian meddling |url=https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |work=www.bbc.com |archive-date=4 November 2024 |access-date=7 March 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104003354/https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Moldavije}} [[File:Malul abrupt al Nistrului Naslavcea-Verejeni Ocnita (11).jpg|thumb|Pokrajina v Moldaviji z reko Nistru ([[Dnester]])]] Moldavija je celinska država, ki leži v vzhodni Evropi, na severovzhodnem vogalu [[Balkan]]a v črnomorski kotlini, med zemljepisnima širinama 45° in 49° S, večinoma pa med poldnevnikoma 26° in 30° V (majhno območje leži vzhodno od 30°). Država leži vzhodno od [[Karpati|Karpatov]] in na zahodu meji na Romunijo, na severu, vzhodu in jugu pa na Ukrajino. Skupna dolžina državnih meja je 1389 km, od tega 939 km z Ukrajino in 450 km z Romunijo. Na zahodu jo od Romunije loči reka [[Prut]], na vzhodu pa od Ukrajine reka [[Dnester]]. Skupna površina kopnega je 33.843,5 km², od tega je 960 km² vode. Največji del države (okoli 88 % površine) leži v regiji Besarabija, ozek pas na vzhodu pa je v Pridnestrju na vzhodnem bregu Dnestra. [[File:Peisaj din raionul Ungheni-2.jpg|thumb|left|Moldavska pokrajina v okrožju Ungheni]] Čeprav država tehnično nima izhoda na morje, je Moldavija leta 1999 od Ukrajine pridobila (v zameno za odstop odseka sporne ceste na vzhodu države) 0,45 kilometra dolgo rečno obalo do [[Donava|Donave]], na sotočju rek Donava in Prut. To je staro vas [[Giurgiulești]] (na skrajnem jugozahodu države) preoblikovalo v rečno pristanišče Giurgiulești, kar Moldaviji omogoča dostop do mednarodnih voda prek Donave in [[Črno morje|Črnega morja]].<ref>{{Cite web|url=https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|title=NY Times report|accessdate=21 November 2025|archive-date=16 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250716103007/https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|url-status=live}}</ref> Reka Dnester, ki izvira v Ukrajini blizu mesta Drohobič, teče skozi Moldavijo in ločuje glavno ozemlje od njene nepriznane separatistične regije Pridnestrje, ter se izliva v Črno morje v Ukrajini. Na najbližji točki je Moldavija od Dnjestrskega limana, [[estuarij]]a Črnega morja, ločena le za 3 km ukrajinskega ozemlja. [[File:Rezervatia „LaCastel Gordinesti” Edinet (10).jpg|thumb|Krajinski rezervat La Castel blizu Gordinești, okrožje Edineț]] [[File:Moldova Competitiveness Project, USAID Moldova (48121769796).jpg|thumb|Reka Nistru ('Dnester') na jugu Moldavije]] Čeprav je večina države hribovita, nadmorska višina nikoli ne presega 430 m, najvišja točka pa je hrib Bălănești. Moldavski hribi so del Moldavske planote, ki geološko izvira iz Karpatov. Njene podrazdelitve v Moldaviji so Dnestrsko hribovje (Severno Moldavsko hribovje in Dnestrski greben), Moldavska nižina (Srednja dolina Pruta in Baltska stepa) in Osrednja Moldavska planota (Hribovje Ciuluc-Soloneț, Hribovje masiv Cornești – Codri, ''Codri'' pomeni »gozdovi« – Spodnje Dnjestrsko hribovje, Spodnja dolina Pruta in Hribovje Tigheci). Na jugu ima država majhno ravnico, Bugeaško nižino. Ozemlje Moldavije vzhodno od reke Dnester je razdeljeno na dele [[Podolske planote]] in dele [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Izjemno bogat moldavski [[černozjom]] pokriva tla približno tri četrtine kopnega države.<ref>{{Cite web |date=26 August 2016 |title=Geography – Republic of Moldova |url=https://moldova.md/en/content/geography |access-date=3 August 2023 |website=Republic of Moldova|language=en |archive-date=28 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230828051957/https://moldova.md/en/content/geography |url-status=live }}</ref> Glavno in največje mesto Moldavije je [[Kišinjev]], v metropolitanskem območju pa živi približno tretjina prebivalstva države. Kišinjev je glavno industrijsko in trgovsko središče in je v osrednjem delu države, ob reki Bîc, pritoku Dnestra. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]], ki leži na vzhodnem bregu Dnestra in je glavno mesto nepriznane separatistične regije Pridnestrje. Tretje največje mesto v državi je [[Bălți]], pogosto imenovano »severna prestolnica«. Je 127 km severno od glavnega mesta Kišinjev in leži ob reki [[Răut]], pritoku Dnestra, na hriboviti pokrajini v stepi Bălți. Comrat je upravno središče avtonomne regije Gagauzije. === Podnebje === [[File:Orhei Vechi, Moldova - Flickr - Dave Proffer (13).jpg|thumb|Jamske cerkve v Starem Orheju, del edinega narodnega parka v državi]] Moldavija ima zmerno celinsko podnebje; bližina Črnega morja pomeni, da je jeseni in pozimi rahlo hladno, spomladi in poleti pa relativno hladno.<ref>{{cite web |url=http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |title=Moldova's Climate |publisher=Weatheronline.co.uk |access-date=9 October 2013 |archive-date=14 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131014031249/http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |url-status=live }}</ref> Poletja so topla in dolga, s povprečnimi temperaturami okoli 20 °C, zime pa so relativno mile in suhe, s povprečnimi januarskimi temperaturami -4 °C. Letna količina padavin, ki se giblje od približno 600 mm na severu do 400 mm na jugu, se lahko zelo razlikuje; dolga sušna obdobja niso nenavadna. Največ padavin je v začetku poletja in nato ponovno oktobra; pogosti so močni nalivi in ​​nevihte. Zaradi neravnega terena močno poletno deževje pogosto povzroča erozijo in zamuljevanje rek. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Moldaviji, je bila 21. julija 2007 v Camenca in je znašala 41,5 °C<ref>{{cite web |author=Stînga Nistrului |url=http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |title=Camenca temperature |publisher=Weather-forecast.com |access-date=9 October 2013 |archive-date=5 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140605051834/http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |url-status=live }}</ref> Najnižja temperatura doslej je bila -35,5 °C 20. januarja 1963 v Brătușeniju v okrožju Edineț.<ref>{{cite web |url=http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |title=Bratuseni temperature |publisher=Worldweatheronline.com |access-date=9 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020211429/http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |archive-date=20 October 2013 |url-status=dead }}</ref> === Biodiverziteta === Fitogeografsko je Moldavija razdeljena med [[Vzhodnoevropsko nižavje]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]] cirkumborealne regije znotraj [[Borealnega kraljestva]]. V njej so tri kopenske ekoregije: [[Srednjeevropski mešani gozdovi]], [[Vzhodnoevropska gozdna stepa]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal |last1=Dinerstein |first1=Eric |last2=Olson |first2=David |last3=Joshi |first3=Anup |last4=Vynne |first4=Carly |last5=Burgess |first5=Neil D. |last6=Wikramanayake |first6=Eric |last7=Hahn |first7=Nathan |last8=Palminteri |first8=Suzanne |last9=Hedao |first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed |last11=Hansen |first11=Matt |last12=Locke |first12=Harvey |last13=Ellis |first13=Erle C. |last14=Jones |first14=Benjamin |last15=Barber |first15=Charles Victor |last16=Hayes |first16=Randy |last17=Kormos |first17=Cyril |last18=Martin |first18=Vance |last19=Crist |first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes |last21=Price |first21=Lori |last22=Baillie |first22=Jonathan E.M. |last23=Weeden |first23=Don |last24=Suckling |first24=Kierán |last25=Davis |first25=Crystal |last26=Sizer |first26=Nigel |last27=Moore |first27=Rebecca |last28=Thau |first28=Davi |last29=Birch |first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter |last31=Turubanova |first31=Svetlana |last32=Tyukavina |first32=Alexandra |last33=de&nbsp;Souza |first33=Nadia |last34=Pintea |first34=Lilian |last35=Brito |first35=José C. |last36=Llewellyn |first36=Othman A. |last37=Miller |first37=Anthony G. |last38=Patzelt |first38=Annette |last39=Ghazanfar |first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser |first41=Heinz |last42=Shennan-Farpón |first42=Yara |last43=Kindt |first43=Roeland |last44=Lillesø |first44=Jens-Peter Barnekow |last45=van Breugel |first45=Paulo |last46=Graudal |first46=Lars |last47=Voge |first47=Maianna |last48=Al-Shammari |first48=Khalaf F. |last49=Saleem |first49=Muhammad |display-authors=6 |year=2017 |title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm |journal=BioScience |volume=67 |issue=6 |pages=534–545 |issn=0006-3568 |doi=10.1093/biosci/bix014 |doi-access=free |pmid=28608869 |pmc=5451287 |s2cid=13136188}}</ref> Gozdovi trenutno pokrivajo le 11 % Moldavije, čeprav si država prizadeva za povečanje njihovega obsega. Povprečna ocena na Indeksu integritete gozdne krajine za leto 2019 je bila 2,2/10, kar jo uvršča na 158. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal |last1=Grantham |first1=H.S. |last2=Duncan|first2=A. |last3=Evans |first3=T.D. |last4=Jones |first4=K.R. |last5=Beyer |first5=H.L. |last6=Schuster |first6=R. |last7=Walston |first7=J. |last8=Ray|first8=J.C. |last9=Robinson |first9=J.G. |last10=Callow |first10=M. |last11=Clements |first11=T. |last12=Costa |first12=H.M. |last13=DeGemmis |first13=A. |last14=Elsen |first14=P.R. |last15=Ervin |first15=J. |last16=Franco|first16=P. |last17=Goldman|first17=E. |last18=Goetz |first18=S. |last19=Hansen |first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E. |last21=Jantz |first21=P. |last22=Jupiter |first22=S. |last23=Kang |first23=A. |last24=Langhammer |first24=P. |last25=Laurance |first25=W.F. |last26=Lieberman |first26=S. |last27=Linkie |first27=M. |last28=Malhi |first28=Y. |last29=Maxwell |first29=S. |last30=Mendez |first30=M. |last31=Mittermeier |first31=R. |last32=Murray |first32=N.J. |last33=Possingham |first33=H. |last34=Radachowsky |first34=J. |last35=Saatchi |first35=S. |last36=Samper |first36=C.|last37=Silverman |first37=J. |last38=Shapiro |first38=A. |last39=Strassburg |first39=B. |last40=Stevens |first40=T. |last41=Stokes |first41=E. |last42=Taylor |first42=R. |last43=Tear |first43=T. |last44=Tizard |first44=R. |last45=Venter |first45=O. |last46=Visconti |first46=P. |last47=Wang |first47=S. |last48=Watson |first48=J.E.M. |display-authors=6 |year=2020 |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity |type=Supplementary material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |doi-access=free |pmid=33293507 |pmc=7723057 |bibcode=2020NatCo..11.5978G |s2cid=228082162}}</ref> V teh gozdnatih območjih lahko najdemo divjad, kot so [[navadni jelen]], [[srna]] in [[divja svinja]].<ref name="Environmental issues in Moldova">{{cite web |title=Environmental issues in Moldova |url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150409044105/http://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |url-status=dead |archive-date=9 April 2015 |website=Naturvernforbundet |date=7 October 2009 |access-date=30 May 2020 }}</ref> [[File:Saiga antelope at the Stepnoi Sanctuary.jpg|thumb|Roman [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]] z naslovom ''Z ognjem in mečem'', znan po živopisnem prikazu spodnjega dela reke Dnester, se začne z opisom sajg, s čimer želi poudariti eksotično okolje zgodbe.<ref>{{cite book |last=Sienkiewicz |first=Henryk |trans-title=With Fire and Sword |title=Ogniem i Mieczem |volume=1 |url=https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162834/https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=O suhaku, który z suchych stepów przybył |trans-title=On the Suhaku of the arid steppes |date=6 October 2017 |website=Menażeria Etymologiczna |language=pl |via=wordpress.com |url=https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162835/https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |url-status=live }}</ref> [[Sajga|Sajge]] so skoraj ogrožena vrsta, ki je v Moldaviji zdaj izumrla.]] {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" ! colspan="4" |Znanstveni rezervati v Moldaviji]] |- ! Ime ! Lokacija ! Ustanovitev ! data-sort-type="number" | Površina |- |Codru Reserve |Strășeni |1971 |5177 ha |- |Iagorlîc Reserve |Dubăsari |1988 |836 ha |- |Lower Prut |Cahul |1991 |1691 ha |- |Plaiul Fagului |Ungheni |1992 | 5642 ha |- |Pădurea Domnească |Glodeni |1993 |6032 ha |} Moldavsko okolje je v sovjetskem obdobju utrpelo izjemno degradacijo, ko sta industrijski in kmetijski razvoj potekala brez upoštevanja varstva okolja.<ref name="Environmental issues in Moldova"/> Prekomerna uporaba pesticidov je povzročila močno onesnaženo zgornjo plast tal, industrija pa ni imela nadzora nad emisijami. Ekološko gibanje Moldavije, ustanovljeno leta 1990, nacionalna, nevladna, neprofitna organizacija, ki je članica Mednarodne zveze za varstvo narave, si prizadeva za obnovo poškodovanega naravnega okolja Moldavije. Gibanje je nacionalni predstavnik Centra "Naturopa" Sveta Evrope in Programa Združenih narodov za okolje.<ref>{{cite conference|title=Moldova participants & European participants |conference=European Partnership Fair for Civil Society Organizations in Moldova |date=15–16 June 2010 |place=Republican Palace, Chisinau, Moldova |page=25 |publisher=European Partnership for Democracy |url=http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |access-date=24 July 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720161119/http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |archive-date=20 July 2011 }}</ref> Sajge, ki so se nekoč razprostirale od Britanskega otočja prek Srednje Azije, Beringove ožine do Aljaske in kanadskega Jukona ter Severozahodnih ozemelj, so v Moldaviji in Romuniji preživele do konca 18. stoletja. [[Krčenje gozdov]], demografski pritisk in pretiran lov so iztrebili avtohtone črede sajg. V antiki so veljale za značilno žival Skitije. Zgodovinar [[Strabon]] je sajge imenoval ''kolos'' in jih opisal kot »velikost med jelenom in ovnom«, za katerega so (razumljivo, a zmotno) verjeli, da pije skozi nos.<ref>{{cite book |last=Strabo |title=Geographica |trans-title=Geography |section=book&nbsp;VII, chapter&nbsp;4, paragraph&nbsp;8 |section-url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Strabo/7D*.html#4.7.9 |access-date=19 December 2012 }}{{dead link|date=August 2023|bot=medic}}</ref> Druga žival, ki je bila v Moldaviji izumrla od 18. stoletja do nedavnega, je bil evropski gozdni bizon ali [[zober]]. Vrsta je bila ponovno naseljena s prihodom treh evropskih bizonov iz [[Beloveška pušča|Beloveškega gozda]] na Poljskem nekaj dni pred moldavskim dnevom neodvisnosti 27. avgusta 2005.<ref>{{cite news |author=Autor invitat |date=27 August 2005 |title=The bison come back to Moldova |language=en |url=https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |access-date=30 May 2020 |publisher=Moldova.org |archive-date=16 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616162621/https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |url-status=live }}</ref> Moldavija se trenutno zanima za širitev svoje populacije zobrov in je leta 2019 začela pogovore z Belorusijo o programu izmenjave med državama.<ref>{{cite press release |title=Belarus, Moldova discuss bison exchange program |date=17 February 2019 |publisher=Ministry of Forestry of the Republic of Belarus |url=http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |access-date=30 May 2020 |archive-date=28 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728032233/http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |url-status=dead }}</ref> == Upravna delitev == Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko ''raioane''), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti.<ref>{{cite web|url=http://descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|title=Autorități publice locale|publisher=Government of Moldova|access-date=12 October 2010|archive-date=28 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100828065811/http://www.descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|url-status=live}}</ref> Končni status Pridnestrja je sporen, saj centralna vlada ne nadzoruje tega ozemlja. Status občine ima tudi 10 drugih mest, vključno s Komratom in Tiraspolom, upravnima sedežema obeh avtonomnih ozemelj. Moldavija ima 66 mest (krajev), od tega 13 s statusom občine, in 916 občin. Nadaljnjih 700 vasi je premajhnih, da bi imele ločeno upravo, in so upravno del mest (41 od njih) ali občin (659). To pomeni skupno 1682 naselij v Moldaviji, od katerih sta dva nenaseljena.<ref>{{Cite web|url=http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|title=Clasificatorul unităţilor administrativ-teritoriale (CUATM)|access-date=20 May 2017|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508230025/http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|url-status=live}}</ref> Največje mesto v Moldaviji je [[Kišinjev]] s približno 695.400 prebivalci. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]] s 129.500 prebivalci, ki je del nepriznane separatistične regije Pridnestrje, sledita mu [[Bălți]] (146.900) in [[Bender]] (91.000). Okraji so: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # Anenii Noi # Basarabeasca # Briceni # Cahul # Cantemir # Călărași # Căușeni # Cimișlia {{col-break|gap=2em}} # <li value=9> Criuleni # Dondușeni # Drochia # Dubăsari # Edineț # Fălești # Florești # Glodeni {{col-break|gap=2em}} # <li value=17> Hîncești # Ialoveni # Leova # Nisporeni # Ocnița # Orhei # Rezina # Rîșcani {{col-break|gap=2em}} # <li value=25> Sîngerei # Soroca # Strășeni # Șoldănești # Ștefan Vodă # Taraclia # Telenești # Ungheni {{col-end}} Mestne občine: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # [[Kišinjev]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=2> [[Bălți]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=3> [[Bender]] {{col-break|gap=2em}} {{col-end}} Avtonomni teritorialni enoti: # [[Gagauzija]] # [[Pridnestrje]] Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi [[Rusi]] in [[Ukrajinci]], se imenuje Pridnestrska republika oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime ''Transnistrija'', ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1990 razglasila Pridnestrsko moldavsko socialistično republiko, da bi v primeru ponovne združitve Moldavije z Romunijo ostala del Sovjetske zveze. Kasneje je bila razglašena kot ti. Pridnestrska moldavska republika, ki je ne priznava nobena država. Leta 1992 je izbruhnila krajša vojna v kateri je posredovala Rusija, ki je tam še vedno vojaško prisotna. [[Svet Evrope]] območje obravnava kot okupirano s strani Rusije.<ref name="Necsutu">{{navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/03/16/council-of-europe-designates-transnistria-russian-occupied-territory/|title=Council of Europe Designates Transnistria 'Russian Occupied Territory'|last=Necșuțu|first=Mădălin|date=16 March 2022|website=balkaninsight.com|publisher=Balkan Insight|access-date=19 March 2022}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Annual growth of GDP for Moldova, Romania, and Ukraine, 1980 to 2028.svg|thumb|Letna rast BDP za Moldavijo, Romunijo in Ukrajino, 1980 do 2028]] Moldavsko gospodarstvo je nastajajoče gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom in visokim indeksom človekovega razvoja. Odkar je država leta 1992 pridobila neodvisnost od Sovjetske zveze, je postopoma prešla v tržno gospodarstvo. Po podatkih Svetovne banke Moldavija kljub močni gospodarski uspešnosti v zadnjih dveh desetletjih ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi. Rast je od 1990-ih ostala relativno visoka, z nizko stopnjo brezposelnosti in padajočo stopnjo revščine, vendar je kombinacija demografskih dejavnikov, zlasti starajočega se prebivalstva in znatne stopnje izseljevanja, ter nedavnih regionalnih dogodkov, zlasti ruske invazije na Ukrajino, predstavljala resne gospodarske izzive za moldavsko gospodarstvo, zlasti zaradi inflacije in naraščajočih cen energije. Rast produktivnosti je ostala slaba, znaten delež prebivalstva pa je odvisen od državnih pokojnin in socialne pomoči.<ref>{{Cite web |date=7 April 2023 |title=The World Bank in Moldova |url=https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |language=en |archive-date=12 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230812104654/https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |url-status=live }}</ref> Zaradi zgodovinske odvisnosti Moldavije od ruske nafte in zemeljskega plina je energetski sektor predstavljal poseben izziv za gospodarstvo države. BDP na prebivalca se je skoraj podvojil iz 2749 USD leta 2015 na 5562 USD leta 2022.<ref>{{Cite web |title=GDP Per Capita (current US$) – Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> Po pandemiji COVID-19 in poznejših omejitvah gibanja se je letna rast BDP leta 2021 okrepila na 13,9 %, preden je ruska invazija na Ukrajino povzročila, da se je rast zaradi energetske in begunske krize strmoglavila na -5,9 %. Od 2022 ostaja brezposelnost nizka pri 2,3 %, vendar se je inflacija zaradi energetske krize, ki jo je povzročila invazija, dramatično povečala na 28,7 %.<ref>{{Cite web |title=Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> V zadnjih letih je država prejela znatno gospodarsko pomoč od Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke, zlasti po ruski invaziji na Ukrajino. Glavni izvozni proizvodi gospodarstva so kmetijstvo, oblačila in športna oprema.<ref>{{Cite web |date=8 September 2022 |title=Moldova – Market Overview |url=https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |access-date=1 August 2023 |website=International Trade Administration |language=en |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801213054/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |url-status=live }}</ref> Leta 2021 je Moldavija izvozila vino v vrednosti 140 milijonov dolarjev in je 21. največji izvoznik vina na svetu, izvoz vina pa je peti največji izvoz države. Moldavsko podnebje je s 300 sončnimi dnevi na leto idealno za kmetijstvo in zlasti za vinograde. Vinska industrija je pomemben gospodarski sektor, ki predstavlja 3 % moldavskega BDP in osem odstotkov celotnega izvoza države, kažejo vladni podatki.<ref name="Five Things To Know About Moldova">{{Cite web |date=1 June 2023 |title=Five Things To Know About Moldova |url=https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |access-date=6 July 2023 |website=Barron's |language=en-US |archive-date=7 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230707161910/https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |url-status=live }}</ref> V Leta 2021 je EU postala glavni kupec moldavskih vin. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je eden najbolj obetavnih gospodarskih sektorjev v Moldaviji, ki predstavlja več kot 10 odstotkov BDP. Vsako leto diplomira več kot 2000 študentov iz računalništva ali sorodnega področja. == Demografija == Najnovejši nacionalni popis prebivalstva Moldavije je bil izveden leta 2024 (brez Pridnestrja). Moldavija ima po ocenah približno 2.423.300 prebivalcev na dan 1. januarja 2024. Moldavija je relativno urbanizirana. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je 46,4 % prebivalstva mestnega, pri čemer je država v zadnjih letih doživela hitro urbanizacijo; po popisu prebivalstva leta 2014 je bilo mestnega le 38,5 % prebivalstva. Približno tretjina moldavskega prebivalstva živi v metropolitanskem območju glavnega mesta Kišinjev. Leta 2022 je bila gostota prebivalstva v državi 82,8 prebivalcev na 1 km2, povprečna pričakovana življenjska doba pa 71,5 let. Država trpi zaradi dolgotrajnega upada prebivalstva zaradi visoke stopnje izseljevanja (leta 2022 je državo zapustilo 43.000 več ljudi, kot jih je prišlo) in nizke stopnje rodnosti. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 so etnični Moldavci predstavljali skoraj 77 % prebivalstva države, Romuni (8 %), Ukrajinci (5 %), Gagauzijci (4 %) in Rusi (3 %) pa so predstavljali največje etnične manjšine. Manjše prebivalstvo vključuje Bolgare, Rome, Beloruse, Jude, Poljake in druge. == Kultura == [[File:International Children's Day Celebrations in Chisinau, Moldova (7688594362 cropped).jpg|thumb|Tradicionalne moldavske noše v Kišinjevu]] Moldavska kultura je edinstvena in nanjo vplivajo romunski izvor njenega večinskega prebivalstva, pa tudi slovansko in manjšinsko gagauško prebivalstvo.<ref name="culture">[http://countrystudies.us/moldova/18.htm Moldova's Culture]</ref> Tradicionalni latinski izvor romunske kulture sega v 2. stoletje, obdobje rimske kolonizacije v Dakiji. Geografsko območje, ki je danes sodobna Moldavija, se je oblikovalo v stikih z vzhodnoslovanskim prebivalstvom in kasneje pod vladavino Osmanskega cesarstva. Leta 1812 je bilo ozemlje sodobne Moldavije osvobojeno osmanske oblasti in vključeno v Besarabsko provinco Ruskega cesarstva, kar je imelo velik vpliv na razvoj kulture regije. Velik del mestne kulture je prihajal iz Moskve, medtem ko se je pretežno podeželsko etnično romunsko prebivalstvo lahko izražalo v folklori in ljudski umetnosti. Moldavska tradicionalna ljudska kultura je zelo bogata. Starodavne ljudske balade, kot sta ''Mioriţa'' in ''Meşterul Manole'', igrajo osrednjo vlogo v tej tradicionalni kulturi. Ljudske tradicije, vključno s keramiko in tkanjem, se še naprej izvajajo na podeželju. Tradicija ljudske kulture se spodbuja na nacionalni ravni in jo med drugim predstavlja ljudski pevski zbor Doina. Prve knjige, verska besedila, kneževine Moldavije so se pojavile sredi 17. stoletja. Vidne osebnosti v kulturnem razvoju Moldavije so Dosoftei, Grigore Ureche, Miron Costin, kijevski metropolit Petru Movilă, učenjaki Nicolae Milescu-Spătaru, Dimitrie Cantemir (1673–1723) in Ion Neculce, Gavriil Bănulescu-Bodoni, Alexandru Donici, Constantin Stamati, Costache Negruzzi, zgodovinar in filolog Bogdan P. Hasdeu (1836–1907), pisatelj Ion Creangă (1837–1889) in pesnik Mihai Eminescu (1850–1889). == Naravne in kulturne znamenitosti == [[File:Сорокская крепость Cetatea Soroca Soroca Fortress (44738806701).jpg|thumb|Trdnjava Saroca]] * Capriana - eden najstarejših pravoslavnih samostanov, ustanovljen 1429 v gozdni pokrajini jugozahodno od mesta Strășeni; cerkve Marijinega vnebovzetja (16. stol.), sv. Jurija (1840) in sv. Nikolaja (1903) * Kišinjev - delno ohranjeno mestno jedro iz 19. stol., pravoslavna cerkev, zdaj muzej, Mazarakijevska cerkev (1752), Narodni muzej, Etnografski muzej * Orhei - ostanki starejše naselbine (5. do 3. st. pr. n. št.), trdnjava (15. stol.) in v skalo vklesan pravoslavni samostan Maria Dormata (13. stol.) * Saharna, vas ob Dnestru; v bližini v dolini potoka Saharna pravoslavni samostan sv. Trojice (1777) * Soroca - okrogla trdnjava na desnem bregu Dnestra, zgrajena 1543–1546; v bližini je vas Cosăuți z nekdanjim pravoslavnim samostanom * Tipova - v skalno steno vklesan pravoslavni samostan iz 15.–17. stoletja == Opombi == {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Moldova}} {{Wikivoyage}} * [https://www.congress.gov/bill/102nd-congress/senate-resolution/148/text?q=%7B%22search%22%3A%5B%22PL111-148%22%5D%7D&resultIndex=5 S.Res.148 – A resolution to express the sense of the Senate that the United States should support the right to self-determination of the people of the Republic of Moldavia and northern Bucovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161018213138/https://www.congress.gov/bill/102nd-congress/senate-resolution/148/text?q=%7B%22search%22%3A%5B%22PL111-148%22%5D%7D&resultIndex=5 |date=18 October 2016 }} * {{Official website|1=http://www.moldova.md/en}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |date=5 January 2021 }}. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency * [https://web.archive.org/web/20121002063813/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/moldova.htm Moldova, Republic of] from ''UCB Libraries GovPubs''. * [https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17601580 Moldova profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180721064530/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17601580 |date=21 July 2018 }} from the BBC News * {{Wikiatlas|Moldova}} * {{OSM relation|58974|bullet=no}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD Key Development Forecasts for Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426045144/http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD |date=26 April 2012 }} from International Futures == Glej tudi== * [[seznam suverenih držav]] * [[Pridnestrska republika]] {{Evropa}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{OVSE}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Moldavija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] 8316mpbl2e4v96dy3gka82y4ni17u41 6675942 6675725 2026-05-15T07:39:29Z Upwinxp 126544 /* Zunanje povezave */ pospravljanje 6675942 wikitext text/x-wiki {{Ta|govori o sedanji državi v Vzhodni Evropi}} {{Infopolje Država |native_name = {{jezik|ro|Republica Moldova}} |conventional_long_name = Republika Moldavija |common_name = Moldavija |common_name2 = Moldavije |image_flag = Flag of Moldova.svg |image_coat = Coat of arms of Moldova.svg |symbol_type = Emblem |image_map = Location Moldova Europe.png |map_caption = Lega Moldavije (temno zeleno) na evropski celini |national_motto = |national_anthem = {{jezik|ro|[[Limba noastră]]}}<br />(»Naš jezik«)<br /><center>[[Slika:Imnul Republicii Moldova US NAVY.ogg]]</center> |official_languages = [[romunščina]]<ref name="MCC">{{navedi splet | url=http://constcourt.md/libview.php?l=en&idc=7&id=512&t=/Overview/Press-Service/News/The-text-of-the-Declaration-of-Independence-prevails-over-the-text-of-the-Constitution | title=The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution | publisher=Ustavno sodišče Republike Moldavije | date=5. december 2013 | accessdate=17. september 2014|language=en}}</ref> |regional_languages = [[ukrajinščina]], [[ruščina]], [[gagavščina]] |common_languages = |ethnic_groups = |capital = [[Kišinjev]] |latd=47 |latm=0 |latNS=N |longd=28 |longm=55 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[Predsednik Moldavije|Predsednica]] |leader_name1 = [[Maia Sandu]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Moldavije|Predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Alexandru Munteanu]] | leader_title3 = [[Predsednik parlamenta Moldavije|Predsednik parlamenta]] | leader_name3 = [[Igor Grosu]] | legislature = [[Parlament Moldavije|Parlament]] |area_rank = 135. |area_km2 = 33.843 (vključno s Pridnestrjem) |area_footnote = <ref>{{Cite web|url=https://moldova.md/ro/content/geografie|title=Republica Moldova – Geografie|website=Moldova.md|date=26 August 2016|access-date=23 June 2021|archive-date=24 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624210341/https://moldova.md/ro/content/geografie|url-status=live}}</ref> |percent_water = 1,4 |population_estimate = 2.381.325 |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2025<ref name="Moldova.Pop">{{cite web |url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/20%20Populatia%20si%20procesele%20demografice/ |title=Number of population - Number of usually resident population |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (BNS) |date=7 July 2025 |access-date=7 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_census = 2.409.207 |population_census_year = 2024<ref name="Moldova.Census2024">{{Cite web |url=https://statistica.gov.md/files/files/serii_de_timp/recensamant_2024/date_finale/Date_finale_RPL_2024_15_07_25.xlsx |title=Recensământul Populației și Locuințelor 2024: Caracteristici Geografice (date finale) |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova |website=statistica.gov.md |date=15 July 2025 |access-date=16 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_density_km2 = 78,5 |population_density_rank = |demonym = Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=921,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Moldova) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |access-date=2023-10-10}}</ref> |GDP_PPP = 43,86 mrd. USD |GDP_PPP_per_capita = 17.902 USD |GDP_nominal = 18,36 mrd. USD |GDP_nominal_per_capita = 7488 USD | sovereignty_type = [[Zgodovina Moldavije|Nastanek]] | established_event1 = [[Kneževina Moldavija]] | established_date1 = 1346 | established_event2 = [[Besarabska gubernija]] | established_date2 = 1812 | established_event3 = [[Moldavska demokratična republika]] | established_date3 = 15. december 1917 | established_event4 = [[Zveza Besarabije z Romunijo]] | established_date4 = 9. april 1918 | established_event5 = [[Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika|Moldavska ASSR]] | established_date5 = 12. oktober 1924 | established_event6 = [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavska SSR]] | established_date6 = 2. avgust 1940 | established_event7 = [[Vojna v Pridnestrju]] | established_date7 = 2. november 1990 | established_event8 = [[Moldavska deklaracija o neodvisnost|neodvisnost od Sovjetske zveze]] | established_date8 = 27. avgust 1991^a | established_event9 = sprejeta ustava Moldavije | established_date9 = 29. julij 1994 |Gini = 25,7 |Gini_year = 2021 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MD |title=Gini index – Moldova |publisher=[[Svetovna banka]] |website=data.worldbank.org |access-date=2024-09-23 }}</ref> |Gini_rank = |HDI = 0,767 |HDI_rank = 80. |HDI_year = 2021 |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |currency = [[moldavski lej]] |currency_code = MDL |time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.md]] |calling_code = +373 |footnotes = }} '''Moldavija''', uradno '''Republika Moldavija''' ({{langx|ro|Republica Moldova}}) je celinska država v vzhodni Evropi s površino 33.843 km² in 2,38 milijona prebivalcev.[9] Moldavija meji na [[Romunija|Romunijo]] na zahodu in na [[Ukrajina|Ukrajino]] na severu, vzhodu in jugu.<ref name="CIA_World_Factbook_Moldova">{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |title=Moldova |work=CIA World Factbook |access-date=2 September 2015 |archive-date=5 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |url-status=dead }}</ref> Nepriznana separatistična država [[Pridnestrje]] leži na drugi strani reke [[Dnester]] na vzhodni meji države z Ukrajino. Moldavija je unitarna parlamentarna predstavniška demokratična republika s prestolnico v [[Kišinjev]]u, največjem mestu države in glavnem kulturnem in trgovskem središču. Večina moldavskega ozemlja je bila del Kneževine Moldavije od 14. stoletja do leta 1812, ko jo je [[Osmansko cesarstvo]] (kateremu je bila Moldavija vazalna država) prepustilo [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]] in postala znana kot [[Besarabija]]. Leta 1856 je bila južna Besarabija vrnjena Moldaviji, ki se je tri leta pozneje združila z [[Vlaška|Vlaško]] in ustanovila Romunijo. Kljub temu je bila ruska oblast nad celotno regijo leta 1878 obnovljena. Med [[ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je Besarabija za kratek čas postala avtonomna država znotraj Ruske republike. Februarja 1918 je razglasila neodvisnost in se nato istega leta po glasovanju skupščine vključila v Romunijo. Odločitev je izpodbijala Sovjetska Rusija, ki je leta 1924 znotraj Ukrajinske SSR ustanovila tako imenovano Moldavsko avtonomno republiko na delno moldavsko naseljenih ozemljih vzhodno od Besarabije. Leta 1940 je bila Romunija zaradi [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] prisiljena prepustiti Besarabijo in Severno Bukovino [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kar je privedlo do ustanovitve Moldavske sovjetske socialistične republike (Moldavska SSR). 27. avgusta 1991, ko je potekal razpad Sovjetske zveze, je Moldavska SSR razglasila neodvisnost in prevzela ime Moldavija.<ref name="natura2000">{{cite web |url=http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |title="Wine Road" in Republic of Moldova |access-date=18 May 2019 |archive-date=18 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190518103311/http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |url-status=live }}</ref> Vendar je pas moldavskega ozemlja na vzhodnem bregu Dnestra od leta 1990 pod dejanskim nadzorom separatistične vlade Pridnestrja. Moldavska ustava je bila sprejeta leta 1994 in država je postala parlamentarna republika. Predsednik je vodja države, predsednik vlade pa vodja vlade. Pod predsedovanjem Maje Sandu, izvoljene leta 2020 na prozahodni in protikorupcijski listi, si je Moldavija prizadevala za članstvo v Evropski uniji in junija 2022 prejela status kandidatke.<ref>{{Cite news |date=23 June 2022 |title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |access-date=16 August 2022 |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623000924/https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |url-status=live }}</ref> Pristopna pogajanja z EU so se začela 13. decembra 2023.<ref>{{Cite web |date=14 December 2023 |title=EU greenlights accession talks with Ukraine and Moldova |url=https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |access-date=14 December 2023 |website=Euronews |language=en |archive-date=14 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231214175059/https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |url-status=live }}</ref> Sandujeva je predlagala konec moldavske ustavne zaveze k vojaški nevtralnosti v korist tesnejšega zavezništva z [[Nato]]m. Ostro je obsodila rusko invazijo na sosednjo Ukrajino.<ref>{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=20 January 2023 |title=Time to join NATO? Moldova eyes joining 'a larger alliance' |url=https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |access-date=2 August 2023 |website=Politico |language=en |archive-date=21 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230121000423/https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |url-status=live }}</ref> Moldavija je najrevnejša država v Evropi po uradnem BDP na prebivalca, velik del njenega BDP pa predstavlja storitveni sektor.<ref>{{Cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=GDP per capita, PPP (current international $) |access-date=27 July 2022 |archive-date=27 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220727115351/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> Ima enega najnižjih indeksov človekovega razvoja v Evropi, saj se uvršča na 86. mesto na svetu (2023).<ref name="HDI">{{cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022|archive-date=8 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|url-status=live}}</ref> Moldavija se je leta 2025 uvrstila na 74. mesto na svetu na lestvici globalnega inovacijskega indeksa.<ref>{{Cite web |title=GII Innovation Ecosystems & Data Explorer 2025 |url=https://www.wipo.int/gii-ranking/en/republic-of-moldova |access-date=2025-10-16 |website=WIPO}}</ref><ref>{{Cite book |last1=Dutta |first1=Soumitra |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |title=Global Innovation Index 2025: Innovation at a Crossroads |last2=Lanvin |first2=Bruno |publisher=World Intellectual Property Organization |year=2025 |isbn=978-92-805-3797-0 |page=19 |language=en |doi=10.34667/tind.58864 |access-date=2025-10-17 |archive-date=12 October 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251012035001/https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |url-status=live }}</ref> Moldavija je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacije za demokracijo in gospodarski razvoj GUAM, Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Tria združenj. == Etimologija == Ime ''Moldavija'' izhaja iz reke Moldava; dolina te reke je bila politično središče ob ustanovitvi Kneževine Moldavija leta 1359.<ref>{{cite web |url= http://www.moldova.md/en/istorie/ |title=History |publisher=Republic of Moldova |access-date=9 October 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131222142800/http://www.moldova.md/en/istorie/ |archive-date=22 December 2013}}</ref> Izvor imena reke ostaja nejasen. Po legendi, ki sta jo zapisala moldavska kronista Dimitrie Cantemir in Grigore Ureče, je knez Dragoș reko poimenoval po lovu na ture: po lovu se je v reki utopil knežev izčrpani pes Molda (Seva). Ime psa, ki je bilo dano reki, se je razširilo na kneževino.<ref>{{cite book |last=King |first=Charles |author-link=|title=The Moldovans: Romania, Russia, and the politics of culture |publisher=Hoover Press |year=2000 |chapter=From Principality to Province |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ldBFWtuv8DQC&pg=PA13 |page=[https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 13] |isbn=0-8179-9792-X |access-date=31 October 2010 |url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 }}</ref> Kratki čas v 1990-ih, ob ustanovitvi [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]], se je ime sedanje Republike Moldavija pisalo tudi ''Moldavia''.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |date=23 December 1991 |title=The End of the Soviet Union; Text of Accords by Former Soviet Republics Setting Up a Commonwealth |work=The New York Times |quote=...Republic of Kazakhstan, the Republic of Kirghizia, the Republic of Moldavia, the Russian Federation... |access-date=17 February 2017 |archive-date=9 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309042542/https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |url-status=live }}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je država začela uporabljati romunsko ime Moldova. Uradno ime ''Republika Moldova'' določajo Združeni narodi. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Moldavije}} Zgodovina Moldavije zajema prazgodovinske kulture, antično zgodovino in srednjeveška cesarstva ter obdobja tuje vladavine in moderne neodvisnosti. Dokazi o človeškem bivanju segajo 800.000–1,2 milijona let nazaj, s pomembnim razvojem v kmetijstvu, lončarstvu in naselbini v [[neolitik]]u in [[bronasta doba|bronasti dobi]]. V [[klasična antika|antiki]] je bila Moldavija zaradi svoje lege križišče vpadov [[Skiti|Skitov]], [[Goti|Gotov]], [[Huni|Hunov]] in drugih plemen, sledila pa so obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. [[File:DragosIofMoldavia.jpg|upright=.7|thumb|left|[[Dragoș]], vlaški vojvoda in ustanovitelj kneževine Moldavija, upodobitev iz 19. stoletja]] Srednjeveška [[Kneževina Moldavija]] se je pojavila v 1350-ih in je bila srednjeveška predhodnica sodobne Moldavije in Romunije. Pod vladarji, kot je bil [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]], je dosegla pomen, preden je od leta 1538 do 19. stoletja postala [[vazalna država]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], eni od več rusko-turških vojn, je vzhodno polovico kneževine, [[Besarabija|Besarabijo]], priključil [[Ruski imperij]], kar je pomenilo začetek ruskega vpliva v regiji. Leta 1918 je Besarabija za kratek čas postala neodvisna kot [[Moldavska demokratična republika]] in se po odločitvi parlamenta (''Sfatul Țării'') združila z [[Kraljevina Romunija|Romunijo]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] jo je okupirala [[Sovjetska zveza]], ki jo je ponovno odvzela Romuniji. Uniji se je pridružila leta 1940 kot Moldavska sovjetska socialistična republika. V tem obdobju sta politiki rusifikacije in gospodarske preobrazbe močno vplivali na regijo. Razpad Sovjetske zveze leta 1991 je privedel do razglasitve neodvisnosti Moldavije, ki ji je leta 1992 sledila vojna v Pridnestrju, konflikt, zaradi katerega je Pridnestrje postalo dejansko neodvisna država. Moldavija se še naprej sooča s kompleksnim odnosom med prozahodnimi in proruskimi frakcijami. V zadnjih letih si prizadeva za tesnejše vezi z Evropsko unijo in leta 2022 vložila formalno prošnjo za članstvo. Na predsedniških volitvah novembra 2020 je bila za novo predsednico republike izvoljena proevropska opozicijska kandidatka Maia Sandu, s čimer je postala prva izvoljena predsednica Moldavije.<ref>{{Cite news|date=16 November 2020|title=Moldova election: Pro-EU candidate Maia Sandu wins presidency|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|access-date=27 July 2021|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424114019/https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|url-status=live}}</ref> Na predsedniških volitvah novembra 2024 je bila predsednica Maia Sandu ponovno izvoljena s 55 % glasov v drugem krogu.<ref>{{cite news |title=Moldova election: Pro-EU leader wins despite alleged Russian meddling |url=https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |work=www.bbc.com |archive-date=4 November 2024 |access-date=7 March 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104003354/https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Moldavije}} [[File:Malul abrupt al Nistrului Naslavcea-Verejeni Ocnita (11).jpg|thumb|Pokrajina v Moldaviji z reko Nistru ([[Dnester]])]] Moldavija je celinska država, ki leži v vzhodni Evropi, na severovzhodnem vogalu [[Balkan]]a v črnomorski kotlini, med zemljepisnima širinama 45° in 49° S, večinoma pa med poldnevnikoma 26° in 30° V (majhno območje leži vzhodno od 30°). Država leži vzhodno od [[Karpati|Karpatov]] in na zahodu meji na Romunijo, na severu, vzhodu in jugu pa na Ukrajino. Skupna dolžina državnih meja je 1389 km, od tega 939 km z Ukrajino in 450 km z Romunijo. Na zahodu jo od Romunije loči reka [[Prut]], na vzhodu pa od Ukrajine reka [[Dnester]]. Skupna površina kopnega je 33.843,5 km², od tega je 960 km² vode. Največji del države (okoli 88 % površine) leži v regiji Besarabija, ozek pas na vzhodu pa je v Pridnestrju na vzhodnem bregu Dnestra. [[File:Peisaj din raionul Ungheni-2.jpg|thumb|left|Moldavska pokrajina v okrožju Ungheni]] Čeprav država tehnično nima izhoda na morje, je Moldavija leta 1999 od Ukrajine pridobila (v zameno za odstop odseka sporne ceste na vzhodu države) 0,45 kilometra dolgo rečno obalo do [[Donava|Donave]], na sotočju rek Donava in Prut. To je staro vas [[Giurgiulești]] (na skrajnem jugozahodu države) preoblikovalo v rečno pristanišče Giurgiulești, kar Moldaviji omogoča dostop do mednarodnih voda prek Donave in [[Črno morje|Črnega morja]].<ref>{{Cite web|url=https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|title=NY Times report|accessdate=21 November 2025|archive-date=16 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250716103007/https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|url-status=live}}</ref> Reka Dnester, ki izvira v Ukrajini blizu mesta Drohobič, teče skozi Moldavijo in ločuje glavno ozemlje od njene nepriznane separatistične regije Pridnestrje, ter se izliva v Črno morje v Ukrajini. Na najbližji točki je Moldavija od Dnjestrskega limana, [[estuarij]]a Črnega morja, ločena le za 3 km ukrajinskega ozemlja. [[File:Rezervatia „LaCastel Gordinesti” Edinet (10).jpg|thumb|Krajinski rezervat La Castel blizu Gordinești, okrožje Edineț]] [[File:Moldova Competitiveness Project, USAID Moldova (48121769796).jpg|thumb|Reka Nistru ('Dnester') na jugu Moldavije]] Čeprav je večina države hribovita, nadmorska višina nikoli ne presega 430 m, najvišja točka pa je hrib Bălănești. Moldavski hribi so del Moldavske planote, ki geološko izvira iz Karpatov. Njene podrazdelitve v Moldaviji so Dnestrsko hribovje (Severno Moldavsko hribovje in Dnestrski greben), Moldavska nižina (Srednja dolina Pruta in Baltska stepa) in Osrednja Moldavska planota (Hribovje Ciuluc-Soloneț, Hribovje masiv Cornești – Codri, ''Codri'' pomeni »gozdovi« – Spodnje Dnjestrsko hribovje, Spodnja dolina Pruta in Hribovje Tigheci). Na jugu ima država majhno ravnico, Bugeaško nižino. Ozemlje Moldavije vzhodno od reke Dnester je razdeljeno na dele [[Podolske planote]] in dele [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Izjemno bogat moldavski [[černozjom]] pokriva tla približno tri četrtine kopnega države.<ref>{{Cite web |date=26 August 2016 |title=Geography – Republic of Moldova |url=https://moldova.md/en/content/geography |access-date=3 August 2023 |website=Republic of Moldova|language=en |archive-date=28 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230828051957/https://moldova.md/en/content/geography |url-status=live }}</ref> Glavno in največje mesto Moldavije je [[Kišinjev]], v metropolitanskem območju pa živi približno tretjina prebivalstva države. Kišinjev je glavno industrijsko in trgovsko središče in je v osrednjem delu države, ob reki Bîc, pritoku Dnestra. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]], ki leži na vzhodnem bregu Dnestra in je glavno mesto nepriznane separatistične regije Pridnestrje. Tretje največje mesto v državi je [[Bălți]], pogosto imenovano »severna prestolnica«. Je 127 km severno od glavnega mesta Kišinjev in leži ob reki [[Răut]], pritoku Dnestra, na hriboviti pokrajini v stepi Bălți. Comrat je upravno središče avtonomne regije Gagauzije. === Podnebje === [[File:Orhei Vechi, Moldova - Flickr - Dave Proffer (13).jpg|thumb|Jamske cerkve v Starem Orheju, del edinega narodnega parka v državi]] Moldavija ima zmerno celinsko podnebje; bližina Črnega morja pomeni, da je jeseni in pozimi rahlo hladno, spomladi in poleti pa relativno hladno.<ref>{{cite web |url=http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |title=Moldova's Climate |publisher=Weatheronline.co.uk |access-date=9 October 2013 |archive-date=14 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131014031249/http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |url-status=live }}</ref> Poletja so topla in dolga, s povprečnimi temperaturami okoli 20 °C, zime pa so relativno mile in suhe, s povprečnimi januarskimi temperaturami -4 °C. Letna količina padavin, ki se giblje od približno 600 mm na severu do 400 mm na jugu, se lahko zelo razlikuje; dolga sušna obdobja niso nenavadna. Največ padavin je v začetku poletja in nato ponovno oktobra; pogosti so močni nalivi in ​​nevihte. Zaradi neravnega terena močno poletno deževje pogosto povzroča erozijo in zamuljevanje rek. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Moldaviji, je bila 21. julija 2007 v Camenca in je znašala 41,5 °C<ref>{{cite web |author=Stînga Nistrului |url=http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |title=Camenca temperature |publisher=Weather-forecast.com |access-date=9 October 2013 |archive-date=5 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140605051834/http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |url-status=live }}</ref> Najnižja temperatura doslej je bila -35,5 °C 20. januarja 1963 v Brătușeniju v okrožju Edineț.<ref>{{cite web |url=http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |title=Bratuseni temperature |publisher=Worldweatheronline.com |access-date=9 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020211429/http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |archive-date=20 October 2013 |url-status=dead }}</ref> === Biodiverziteta === Fitogeografsko je Moldavija razdeljena med [[Vzhodnoevropsko nižavje]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]] cirkumborealne regije znotraj [[Borealnega kraljestva]]. V njej so tri kopenske ekoregije: [[Srednjeevropski mešani gozdovi]], [[Vzhodnoevropska gozdna stepa]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal |last1=Dinerstein |first1=Eric |last2=Olson |first2=David |last3=Joshi |first3=Anup |last4=Vynne |first4=Carly |last5=Burgess |first5=Neil D. |last6=Wikramanayake |first6=Eric |last7=Hahn |first7=Nathan |last8=Palminteri |first8=Suzanne |last9=Hedao |first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed |last11=Hansen |first11=Matt |last12=Locke |first12=Harvey |last13=Ellis |first13=Erle C. |last14=Jones |first14=Benjamin |last15=Barber |first15=Charles Victor |last16=Hayes |first16=Randy |last17=Kormos |first17=Cyril |last18=Martin |first18=Vance |last19=Crist |first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes |last21=Price |first21=Lori |last22=Baillie |first22=Jonathan E.M. |last23=Weeden |first23=Don |last24=Suckling |first24=Kierán |last25=Davis |first25=Crystal |last26=Sizer |first26=Nigel |last27=Moore |first27=Rebecca |last28=Thau |first28=Davi |last29=Birch |first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter |last31=Turubanova |first31=Svetlana |last32=Tyukavina |first32=Alexandra |last33=de&nbsp;Souza |first33=Nadia |last34=Pintea |first34=Lilian |last35=Brito |first35=José C. |last36=Llewellyn |first36=Othman A. |last37=Miller |first37=Anthony G. |last38=Patzelt |first38=Annette |last39=Ghazanfar |first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser |first41=Heinz |last42=Shennan-Farpón |first42=Yara |last43=Kindt |first43=Roeland |last44=Lillesø |first44=Jens-Peter Barnekow |last45=van Breugel |first45=Paulo |last46=Graudal |first46=Lars |last47=Voge |first47=Maianna |last48=Al-Shammari |first48=Khalaf F. |last49=Saleem |first49=Muhammad |display-authors=6 |year=2017 |title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm |journal=BioScience |volume=67 |issue=6 |pages=534–545 |issn=0006-3568 |doi=10.1093/biosci/bix014 |doi-access=free |pmid=28608869 |pmc=5451287 |s2cid=13136188}}</ref> Gozdovi trenutno pokrivajo le 11 % Moldavije, čeprav si država prizadeva za povečanje njihovega obsega. Povprečna ocena na Indeksu integritete gozdne krajine za leto 2019 je bila 2,2/10, kar jo uvršča na 158. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal |last1=Grantham |first1=H.S. |last2=Duncan|first2=A. |last3=Evans |first3=T.D. |last4=Jones |first4=K.R. |last5=Beyer |first5=H.L. |last6=Schuster |first6=R. |last7=Walston |first7=J. |last8=Ray|first8=J.C. |last9=Robinson |first9=J.G. |last10=Callow |first10=M. |last11=Clements |first11=T. |last12=Costa |first12=H.M. |last13=DeGemmis |first13=A. |last14=Elsen |first14=P.R. |last15=Ervin |first15=J. |last16=Franco|first16=P. |last17=Goldman|first17=E. |last18=Goetz |first18=S. |last19=Hansen |first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E. |last21=Jantz |first21=P. |last22=Jupiter |first22=S. |last23=Kang |first23=A. |last24=Langhammer |first24=P. |last25=Laurance |first25=W.F. |last26=Lieberman |first26=S. |last27=Linkie |first27=M. |last28=Malhi |first28=Y. |last29=Maxwell |first29=S. |last30=Mendez |first30=M. |last31=Mittermeier |first31=R. |last32=Murray |first32=N.J. |last33=Possingham |first33=H. |last34=Radachowsky |first34=J. |last35=Saatchi |first35=S. |last36=Samper |first36=C.|last37=Silverman |first37=J. |last38=Shapiro |first38=A. |last39=Strassburg |first39=B. |last40=Stevens |first40=T. |last41=Stokes |first41=E. |last42=Taylor |first42=R. |last43=Tear |first43=T. |last44=Tizard |first44=R. |last45=Venter |first45=O. |last46=Visconti |first46=P. |last47=Wang |first47=S. |last48=Watson |first48=J.E.M. |display-authors=6 |year=2020 |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity |type=Supplementary material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |doi-access=free |pmid=33293507 |pmc=7723057 |bibcode=2020NatCo..11.5978G |s2cid=228082162}}</ref> V teh gozdnatih območjih lahko najdemo divjad, kot so [[navadni jelen]], [[srna]] in [[divja svinja]].<ref name="Environmental issues in Moldova">{{cite web |title=Environmental issues in Moldova |url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150409044105/http://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |url-status=dead |archive-date=9 April 2015 |website=Naturvernforbundet |date=7 October 2009 |access-date=30 May 2020 }}</ref> [[File:Saiga antelope at the Stepnoi Sanctuary.jpg|thumb|Roman [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]] z naslovom ''Z ognjem in mečem'', znan po živopisnem prikazu spodnjega dela reke Dnester, se začne z opisom sajg, s čimer želi poudariti eksotično okolje zgodbe.<ref>{{cite book |last=Sienkiewicz |first=Henryk |trans-title=With Fire and Sword |title=Ogniem i Mieczem |volume=1 |url=https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162834/https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=O suhaku, który z suchych stepów przybył |trans-title=On the Suhaku of the arid steppes |date=6 October 2017 |website=Menażeria Etymologiczna |language=pl |via=wordpress.com |url=https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162835/https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |url-status=live }}</ref> [[Sajga|Sajge]] so skoraj ogrožena vrsta, ki je v Moldaviji zdaj izumrla.]] {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" ! colspan="4" |Znanstveni rezervati v Moldaviji]] |- ! Ime ! Lokacija ! Ustanovitev ! data-sort-type="number" | Površina |- |Codru Reserve |Strășeni |1971 |5177 ha |- |Iagorlîc Reserve |Dubăsari |1988 |836 ha |- |Lower Prut |Cahul |1991 |1691 ha |- |Plaiul Fagului |Ungheni |1992 | 5642 ha |- |Pădurea Domnească |Glodeni |1993 |6032 ha |} Moldavsko okolje je v sovjetskem obdobju utrpelo izjemno degradacijo, ko sta industrijski in kmetijski razvoj potekala brez upoštevanja varstva okolja.<ref name="Environmental issues in Moldova"/> Prekomerna uporaba pesticidov je povzročila močno onesnaženo zgornjo plast tal, industrija pa ni imela nadzora nad emisijami. Ekološko gibanje Moldavije, ustanovljeno leta 1990, nacionalna, nevladna, neprofitna organizacija, ki je članica Mednarodne zveze za varstvo narave, si prizadeva za obnovo poškodovanega naravnega okolja Moldavije. Gibanje je nacionalni predstavnik Centra "Naturopa" Sveta Evrope in Programa Združenih narodov za okolje.<ref>{{cite conference|title=Moldova participants & European participants |conference=European Partnership Fair for Civil Society Organizations in Moldova |date=15–16 June 2010 |place=Republican Palace, Chisinau, Moldova |page=25 |publisher=European Partnership for Democracy |url=http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |access-date=24 July 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720161119/http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |archive-date=20 July 2011 }}</ref> Sajge, ki so se nekoč razprostirale od Britanskega otočja prek Srednje Azije, Beringove ožine do Aljaske in kanadskega Jukona ter Severozahodnih ozemelj, so v Moldaviji in Romuniji preživele do konca 18. stoletja. [[Krčenje gozdov]], demografski pritisk in pretiran lov so iztrebili avtohtone črede sajg. V antiki so veljale za značilno žival Skitije. Zgodovinar [[Strabon]] je sajge imenoval ''kolos'' in jih opisal kot »velikost med jelenom in ovnom«, za katerega so (razumljivo, a zmotno) verjeli, da pije skozi nos.<ref>{{cite book |last=Strabo |title=Geographica |trans-title=Geography |section=book&nbsp;VII, chapter&nbsp;4, paragraph&nbsp;8 |section-url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Strabo/7D*.html#4.7.9 |access-date=19 December 2012 }}{{dead link|date=August 2023|bot=medic}}</ref> Druga žival, ki je bila v Moldaviji izumrla od 18. stoletja do nedavnega, je bil evropski gozdni bizon ali [[zober]]. Vrsta je bila ponovno naseljena s prihodom treh evropskih bizonov iz [[Beloveška pušča|Beloveškega gozda]] na Poljskem nekaj dni pred moldavskim dnevom neodvisnosti 27. avgusta 2005.<ref>{{cite news |author=Autor invitat |date=27 August 2005 |title=The bison come back to Moldova |language=en |url=https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |access-date=30 May 2020 |publisher=Moldova.org |archive-date=16 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616162621/https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |url-status=live }}</ref> Moldavija se trenutno zanima za širitev svoje populacije zobrov in je leta 2019 začela pogovore z Belorusijo o programu izmenjave med državama.<ref>{{cite press release |title=Belarus, Moldova discuss bison exchange program |date=17 February 2019 |publisher=Ministry of Forestry of the Republic of Belarus |url=http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |access-date=30 May 2020 |archive-date=28 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728032233/http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |url-status=dead }}</ref> == Upravna delitev == Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko ''raioane''), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti.<ref>{{cite web|url=http://descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|title=Autorități publice locale|publisher=Government of Moldova|access-date=12 October 2010|archive-date=28 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100828065811/http://www.descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|url-status=live}}</ref> Končni status Pridnestrja je sporen, saj centralna vlada ne nadzoruje tega ozemlja. Status občine ima tudi 10 drugih mest, vključno s Komratom in Tiraspolom, upravnima sedežema obeh avtonomnih ozemelj. Moldavija ima 66 mest (krajev), od tega 13 s statusom občine, in 916 občin. Nadaljnjih 700 vasi je premajhnih, da bi imele ločeno upravo, in so upravno del mest (41 od njih) ali občin (659). To pomeni skupno 1682 naselij v Moldaviji, od katerih sta dva nenaseljena.<ref>{{Cite web|url=http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|title=Clasificatorul unităţilor administrativ-teritoriale (CUATM)|access-date=20 May 2017|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508230025/http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|url-status=live}}</ref> Največje mesto v Moldaviji je [[Kišinjev]] s približno 695.400 prebivalci. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]] s 129.500 prebivalci, ki je del nepriznane separatistične regije Pridnestrje, sledita mu [[Bălți]] (146.900) in [[Bender]] (91.000). Okraji so: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # Anenii Noi # Basarabeasca # Briceni # Cahul # Cantemir # Călărași # Căușeni # Cimișlia {{col-break|gap=2em}} # <li value=9> Criuleni # Dondușeni # Drochia # Dubăsari # Edineț # Fălești # Florești # Glodeni {{col-break|gap=2em}} # <li value=17> Hîncești # Ialoveni # Leova # Nisporeni # Ocnița # Orhei # Rezina # Rîșcani {{col-break|gap=2em}} # <li value=25> Sîngerei # Soroca # Strășeni # Șoldănești # Ștefan Vodă # Taraclia # Telenești # Ungheni {{col-end}} Mestne občine: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # [[Kišinjev]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=2> [[Bălți]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=3> [[Bender]] {{col-break|gap=2em}} {{col-end}} Avtonomni teritorialni enoti: # [[Gagauzija]] # [[Pridnestrje]] Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi [[Rusi]] in [[Ukrajinci]], se imenuje Pridnestrska republika oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime ''Transnistrija'', ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1990 razglasila Pridnestrsko moldavsko socialistično republiko, da bi v primeru ponovne združitve Moldavije z Romunijo ostala del Sovjetske zveze. Kasneje je bila razglašena kot ti. Pridnestrska moldavska republika, ki je ne priznava nobena država. Leta 1992 je izbruhnila krajša vojna v kateri je posredovala Rusija, ki je tam še vedno vojaško prisotna. [[Svet Evrope]] območje obravnava kot okupirano s strani Rusije.<ref name="Necsutu">{{navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/03/16/council-of-europe-designates-transnistria-russian-occupied-territory/|title=Council of Europe Designates Transnistria 'Russian Occupied Territory'|last=Necșuțu|first=Mădălin|date=16 March 2022|website=balkaninsight.com|publisher=Balkan Insight|access-date=19 March 2022}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Annual growth of GDP for Moldova, Romania, and Ukraine, 1980 to 2028.svg|thumb|Letna rast BDP za Moldavijo, Romunijo in Ukrajino, 1980 do 2028]] Moldavsko gospodarstvo je nastajajoče gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom in visokim indeksom človekovega razvoja. Odkar je država leta 1992 pridobila neodvisnost od Sovjetske zveze, je postopoma prešla v tržno gospodarstvo. Po podatkih Svetovne banke Moldavija kljub močni gospodarski uspešnosti v zadnjih dveh desetletjih ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi. Rast je od 1990-ih ostala relativno visoka, z nizko stopnjo brezposelnosti in padajočo stopnjo revščine, vendar je kombinacija demografskih dejavnikov, zlasti starajočega se prebivalstva in znatne stopnje izseljevanja, ter nedavnih regionalnih dogodkov, zlasti ruske invazije na Ukrajino, predstavljala resne gospodarske izzive za moldavsko gospodarstvo, zlasti zaradi inflacije in naraščajočih cen energije. Rast produktivnosti je ostala slaba, znaten delež prebivalstva pa je odvisen od državnih pokojnin in socialne pomoči.<ref>{{Cite web |date=7 April 2023 |title=The World Bank in Moldova |url=https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |language=en |archive-date=12 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230812104654/https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |url-status=live }}</ref> Zaradi zgodovinske odvisnosti Moldavije od ruske nafte in zemeljskega plina je energetski sektor predstavljal poseben izziv za gospodarstvo države. BDP na prebivalca se je skoraj podvojil iz 2749 USD leta 2015 na 5562 USD leta 2022.<ref>{{Cite web |title=GDP Per Capita (current US$) – Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> Po pandemiji COVID-19 in poznejših omejitvah gibanja se je letna rast BDP leta 2021 okrepila na 13,9 %, preden je ruska invazija na Ukrajino povzročila, da se je rast zaradi energetske in begunske krize strmoglavila na -5,9 %. Od 2022 ostaja brezposelnost nizka pri 2,3 %, vendar se je inflacija zaradi energetske krize, ki jo je povzročila invazija, dramatično povečala na 28,7 %.<ref>{{Cite web |title=Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> V zadnjih letih je država prejela znatno gospodarsko pomoč od Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke, zlasti po ruski invaziji na Ukrajino. Glavni izvozni proizvodi gospodarstva so kmetijstvo, oblačila in športna oprema.<ref>{{Cite web |date=8 September 2022 |title=Moldova – Market Overview |url=https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |access-date=1 August 2023 |website=International Trade Administration |language=en |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801213054/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |url-status=live }}</ref> Leta 2021 je Moldavija izvozila vino v vrednosti 140 milijonov dolarjev in je 21. največji izvoznik vina na svetu, izvoz vina pa je peti največji izvoz države. Moldavsko podnebje je s 300 sončnimi dnevi na leto idealno za kmetijstvo in zlasti za vinograde. Vinska industrija je pomemben gospodarski sektor, ki predstavlja 3 % moldavskega BDP in osem odstotkov celotnega izvoza države, kažejo vladni podatki.<ref name="Five Things To Know About Moldova">{{Cite web |date=1 June 2023 |title=Five Things To Know About Moldova |url=https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |access-date=6 July 2023 |website=Barron's |language=en-US |archive-date=7 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230707161910/https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |url-status=live }}</ref> V Leta 2021 je EU postala glavni kupec moldavskih vin. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je eden najbolj obetavnih gospodarskih sektorjev v Moldaviji, ki predstavlja več kot 10 odstotkov BDP. Vsako leto diplomira več kot 2000 študentov iz računalništva ali sorodnega področja. == Demografija == Najnovejši nacionalni popis prebivalstva Moldavije je bil izveden leta 2024 (brez Pridnestrja). Moldavija ima po ocenah približno 2.423.300 prebivalcev na dan 1. januarja 2024. Moldavija je relativno urbanizirana. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je 46,4 % prebivalstva mestnega, pri čemer je država v zadnjih letih doživela hitro urbanizacijo; po popisu prebivalstva leta 2014 je bilo mestnega le 38,5 % prebivalstva. Približno tretjina moldavskega prebivalstva živi v metropolitanskem območju glavnega mesta Kišinjev. Leta 2022 je bila gostota prebivalstva v državi 82,8 prebivalcev na 1 km2, povprečna pričakovana življenjska doba pa 71,5 let. Država trpi zaradi dolgotrajnega upada prebivalstva zaradi visoke stopnje izseljevanja (leta 2022 je državo zapustilo 43.000 več ljudi, kot jih je prišlo) in nizke stopnje rodnosti. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 so etnični Moldavci predstavljali skoraj 77 % prebivalstva države, Romuni (8 %), Ukrajinci (5 %), Gagauzijci (4 %) in Rusi (3 %) pa so predstavljali največje etnične manjšine. Manjše prebivalstvo vključuje Bolgare, Rome, Beloruse, Jude, Poljake in druge. == Kultura == [[File:International Children's Day Celebrations in Chisinau, Moldova (7688594362 cropped).jpg|thumb|Tradicionalne moldavske noše v Kišinjevu]] Moldavska kultura je edinstvena in nanjo vplivajo romunski izvor njenega večinskega prebivalstva, pa tudi slovansko in manjšinsko gagauško prebivalstvo.<ref name="culture">[http://countrystudies.us/moldova/18.htm Moldova's Culture]</ref> Tradicionalni latinski izvor romunske kulture sega v 2. stoletje, obdobje rimske kolonizacije v Dakiji. Geografsko območje, ki je danes sodobna Moldavija, se je oblikovalo v stikih z vzhodnoslovanskim prebivalstvom in kasneje pod vladavino Osmanskega cesarstva. Leta 1812 je bilo ozemlje sodobne Moldavije osvobojeno osmanske oblasti in vključeno v Besarabsko provinco Ruskega cesarstva, kar je imelo velik vpliv na razvoj kulture regije. Velik del mestne kulture je prihajal iz Moskve, medtem ko se je pretežno podeželsko etnično romunsko prebivalstvo lahko izražalo v folklori in ljudski umetnosti. Moldavska tradicionalna ljudska kultura je zelo bogata. Starodavne ljudske balade, kot sta ''Mioriţa'' in ''Meşterul Manole'', igrajo osrednjo vlogo v tej tradicionalni kulturi. Ljudske tradicije, vključno s keramiko in tkanjem, se še naprej izvajajo na podeželju. Tradicija ljudske kulture se spodbuja na nacionalni ravni in jo med drugim predstavlja ljudski pevski zbor Doina. Prve knjige, verska besedila, kneževine Moldavije so se pojavile sredi 17. stoletja. Vidne osebnosti v kulturnem razvoju Moldavije so Dosoftei, Grigore Ureche, Miron Costin, kijevski metropolit Petru Movilă, učenjaki Nicolae Milescu-Spătaru, Dimitrie Cantemir (1673–1723) in Ion Neculce, Gavriil Bănulescu-Bodoni, Alexandru Donici, Constantin Stamati, Costache Negruzzi, zgodovinar in filolog Bogdan P. Hasdeu (1836–1907), pisatelj Ion Creangă (1837–1889) in pesnik Mihai Eminescu (1850–1889). == Naravne in kulturne znamenitosti == [[File:Сорокская крепость Cetatea Soroca Soroca Fortress (44738806701).jpg|thumb|Trdnjava Saroca]] * Capriana - eden najstarejših pravoslavnih samostanov, ustanovljen 1429 v gozdni pokrajini jugozahodno od mesta Strășeni; cerkve Marijinega vnebovzetja (16. stol.), sv. Jurija (1840) in sv. Nikolaja (1903) * Kišinjev - delno ohranjeno mestno jedro iz 19. stol., pravoslavna cerkev, zdaj muzej, Mazarakijevska cerkev (1752), Narodni muzej, Etnografski muzej * Orhei - ostanki starejše naselbine (5. do 3. st. pr. n. št.), trdnjava (15. stol.) in v skalo vklesan pravoslavni samostan Maria Dormata (13. stol.) * Saharna, vas ob Dnestru; v bližini v dolini potoka Saharna pravoslavni samostan sv. Trojice (1777) * Soroca - okrogla trdnjava na desnem bregu Dnestra, zgrajena 1543–1546; v bližini je vas Cosăuți z nekdanjim pravoslavnim samostanom * Tipova - v skalno steno vklesan pravoslavni samostan iz 15.–17. stoletja == Opombi == {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Moldova}} {{Wikipotovanje|Moldova|Moldavija}} * {{uradno spletno mesto|1=http://www.moldova.md/}} * [https://web.archive.org/web/20240402180921/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ Moldavija – Svetovni podatkovnik CIA] (arhivirana različica) * [https://www.bbc.com/news/world-europe-17601580 Profil države Moldavija – BBC News] * {{Wikiatlas|Moldova}} * {{OSM relation|58974|bullet=no}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD Key Development Forecasts for Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426045144/http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD |date=26 April 2012 }} from International Futures == Glej tudi== * [[seznam suverenih držav]] * [[Pridnestrska republika]] {{Evropa}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{OVSE}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Moldavija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] mlc1v5al4oz4n8ideaytpx73ll4ut0o 0 5953 6675920 6638016 2026-05-15T07:17:58Z Upwinxp 126544 +koda za sklice, par zp 6675920 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = {{jezik|dv|ދިވެހިރާއްޖޭގެ ޖުމްހޫރިއްޔާ|italics=no}}<br/>Divehi Radžžege Džumhurijja |conventional_long_name = Republika Maldivi |common_name = Maldivi |common_name2 = Maldivov |national_anthem = {{jezik|dv|ޤައުމީ ސަލާމް|italics=no}}, ''Gaumij salaam''<br/>»Pozdrav državi«<br/>[[File:Gaumii salaam.ogg]] |image_flag = Flag of Maldives.svg |image_coat = Emblem of Maldives.svg |image_map = Maldives (orthographic projection).svg |map_caption = Lega Maldivov (obkroženi) v Indijskem oceanu |capital = [[Malé]] |official_languages = [[diveščina]] |latd=4 |latm=10 |lats=31 |latNS=N |longd=73 |longm=30 |longs=32 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika]] |leader_title1 = predsednik: |leader_title2 = predsednik vlade: |leader_name1 = [[Mohamed Muizzu]] |leader_name2 = [[Hussain Mohamed Latheef]] |sovereignty_type = Neodvisnost |sovereignty_note = od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] |established_event1 = razglašena |established_date1 = [[26. julij]]a [[1965]] |established_event2 = republika |established_date2 = [[11. november|11. novembra]] [[1968]] |area_km2 = 298 |area_rank = 187. |percent_water = |population_census = 515.132 |population_census_year = 2022<ref>{{navedi splet|title=Census Results Summary|url=https://census.gov.mv/2022/census-results-summary/|access-date=2023-11-30|website=census.gov.mv|language=en}}</ref> |population_census_rank = 167. |population_density_km2 = 1728,6 |population_density_rank = 7. |demonym = Maldivijec, Maldivijka |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MV">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=556,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Maldives) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-19}}</ref> |GDP_nominal = 6,98 mrd. $ |GDP_nominal_rank = 161. |GDP_PPP = 14,74 mrd. $ |GDP_PPP_rank = 157. |GDP_nominal_per_capita = 17.558 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 58. |GDP_PPP_per_capita = 37.093 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 54. |Gini = 31,3 |Gini_year = 2017 |Gini_ref = <ref name="wb-gini">{{navedi splet |title=Gini Index coefficient |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |access-date=2021-07-16 |publisher=CIA World Factbook |archive-date=2021-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210717071854/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison |url-status=dead }}</ref> |HDI = 0,747 |HDI_year = 2021 |HDI_rank = 90. |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> |currency = [[maldivska rufija|rufija]] |currency_code = MVR |time_zone = |utc_offset = +5 |time_zone_DST = ''ne uporabljajo'' |utc_offset_DST = |cctld = [[.mv]] |calling_code = +960 |footnotes = }} '''Republika Maldivi''' (v domačem jeziku ''Divehi Radžžege'') je [[država]], ki jo sestavlja skupina okrog 2000 majhnih in nizkih [[atol]]ov v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], jugo-jugozahodno od [[Indija|Indije]] oz. [[Šrilanka|Šrilanke]]. Razprostirajo se v dolžini 840&nbsp;km, v smeri [[poldnevnik]]a, večji del v dveh vzporednih skupinah koralnih otokov, oddaljenih med seboj okrog 30&nbsp;km. Naseljenih je samo 218 otokov s skupno površino 298&nbsp;km². Zaradi globalnih podnebnih sprememb se gladina oceana na območju države dviguje za 0,9&nbsp;cm letno. Znanstveniki zaradi tega opozarjajo, da bo glede na višino otokov (ki v 80 % državnega ozemlja znaša približno 1 meter) v 100 letih to področje nenaseljivo. Tega se zavedajo tudi prebivalci, zato so Maldivi prva podpisnica [[Kjotski sporazum|Kjotskega sporazuma]]. Glavno mesto, Male je pred [[tsunami]]ji zaščiteno s 3 metre visokim obzidjem. Glavne gospodarske panoge so [[ribolov]], [[kmetijstvo]] ([[banana|banane]], [[papaja|papaje]], [[mango]]) in [[ladjarstvo]]. V času ribolovne sezone odhaja na Indijski ocean polovica moškega prebivalstva, letni ulov pa dosega 40.000 ton rib. Do [[26. julij]]a [[1965]], ko so postali samostojna država, so bili Maldivi pod upravo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], [[11. november|11. novembra]] [[1968]], po smrti [[sultan]]a [[Muhammad Farid Didi|M. F. Didija]], pa so postali [[republika]]. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} * [https://web.archive.org/web/20240408180308/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/maldives/ Maldivi – Svetovni podatkovnik CIA] (arhivirana različica) * [https://www.gov.mv/ Vlada Republike Maldivi] * [https://visitmaldives.com/ Uradno turistično spletno mesto Maldivov] {{Države Južne Azije}} {{Skupnost narodov}} {{škrbina-geo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Maldivi| ]] [[Kategorija:Južnoazijske države]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1965]] 4eufgo7b3jqdxaxln7dc2jyej3vk007 0 11859 6675720 6674449 2026-05-14T15:10:01Z Nareto 77605 /* Vzdrževanje */ 6675720 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF menjalnik, aktivna razdelilna sklopka pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |Delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |250.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve sklopki – eno za lihe, drugo za sode prestave, zelo hitro prestavljanje |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva |Največja kompleksnost, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovanim sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit (Jazz), Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A4 45 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S4, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A4 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+Stopnje avtonomne vožnje (SAE) !'''Stopnja''' !'''Ime stopnje''' !'''Opis''' !'''Tipični asistenčni sistemi''' |- |'''0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. |ACC + LKA, Traffic Jam Assist, Tesla Autopilot, BMW Driving Assistant Pro BMW Highway Assistant |- |'''3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Avto vozi sam v določenih pogojih. Voznik ne gleda ceste stalno, mora pa prevzeti nadzor na zahtevo. <u>Uvede se delna odgovornost proizvajalca avtomobila.</u> |Traffic Jam Pilot , avtomatsko prehitevanje, Mercedes Drive Pilot 95, BMW Personal Pilot L3 |- |'''4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila.</u> |Robotaxi (Waymo), avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo do 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo do 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo do 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki in premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne, zimske) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, dodatne luči, izpušni lonec, sprememba barve vozila) |- |Tehnični pregled |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olje) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila |- |Amortizacija avtomobila |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila |} == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Hibridni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} 6irb0o0wprz6kes95bvyatxxezk6ne3 6675721 6675720 2026-05-14T15:10:43Z Nareto 77605 /* Vzdrževanje */ 6675721 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF menjalnik, aktivna razdelilna sklopka pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |Delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |250.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve sklopki – eno za lihe, drugo za sode prestave, zelo hitro prestavljanje |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva |Največja kompleksnost, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovanim sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit (Jazz), Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A4 45 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S4, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A4 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+Stopnje avtonomne vožnje (SAE) !'''Stopnja''' !'''Ime stopnje''' !'''Opis''' !'''Tipični asistenčni sistemi''' |- |'''0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. |ACC + LKA, Traffic Jam Assist, Tesla Autopilot, BMW Driving Assistant Pro BMW Highway Assistant |- |'''3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Avto vozi sam v določenih pogojih. Voznik ne gleda ceste stalno, mora pa prevzeti nadzor na zahtevo. <u>Uvede se delna odgovornost proizvajalca avtomobila.</u> |Traffic Jam Pilot , avtomatsko prehitevanje, Mercedes Drive Pilot 95, BMW Personal Pilot L3 |- |'''4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila.</u> |Robotaxi (Waymo), avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo do 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo do 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo do 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki in premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne, zimske) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, dodatne luči, izpušni lonec, sprememba barve vozila) |- |Tehnični pregled |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olje) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila |- |Amortizacija avtomobila |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila |} == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Hibridni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} sgba75lqow05yqhfqnob2yekt7gn5u1 6675731 6675721 2026-05-14T16:10:47Z Nareto 77605 /* Stroški */ 6675731 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF menjalnik, aktivna razdelilna sklopka pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |Delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |250.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve sklopki – eno za lihe, drugo za sode prestave, zelo hitro prestavljanje |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva |Največja kompleksnost, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovanim sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit (Jazz), Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A4 45 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S4, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A4 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+Stopnje avtonomne vožnje (SAE) !'''Stopnja''' !'''Ime stopnje''' !'''Opis''' !'''Tipični asistenčni sistemi''' |- |'''0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. |ACC + LKA, Traffic Jam Assist, Tesla Autopilot, BMW Driving Assistant Pro BMW Highway Assistant |- |'''3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Avto vozi sam v določenih pogojih. Voznik ne gleda ceste stalno, mora pa prevzeti nadzor na zahtevo. <u>Uvede se delna odgovornost proizvajalca avtomobila.</u> |Traffic Jam Pilot , avtomatsko prehitevanje, Mercedes Drive Pilot 95, BMW Personal Pilot L3 |- |'''4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila.</u> |Robotaxi (Waymo), avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo do 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo do 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo do 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki in premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne, zimske) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, dodatne luči, izpušni lonec, sprememba barve vozila) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Hibridni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} 7klr7lax79mccka0fnpsr5wbb4x2mgh 6676029 6675731 2026-05-15T11:20:42Z Nareto 77605 6676029 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |Delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |250.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve sklopki – eno za lihe, drugo za sode prestave, zelo hitro prestavljanje |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva |Največja kompleksnost, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovanim sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit (Jazz), Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A4 45 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S4, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A4 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+Stopnje avtonomne vožnje (SAE) !'''Stopnja''' !'''Ime stopnje''' !'''Opis''' !'''Tipični asistenčni sistemi''' |- |'''0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. |ACC + LKA, Traffic Jam Assist, Tesla Autopilot, BMW Driving Assistant Pro BMW Highway Assistant |- |'''3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Avto vozi sam v določenih pogojih. Voznik ne gleda ceste stalno, mora pa prevzeti nadzor na zahtevo. <u>Uvede se delna odgovornost proizvajalca avtomobila.</u> |Traffic Jam Pilot , avtomatsko prehitevanje, Mercedes Drive Pilot 95, BMW Personal Pilot L3 |- |'''4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila.</u> |Robotaxi (Waymo), avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo do 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A4, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo do 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo do 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki in premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne, zimske) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, dodatne luči, izpušni lonec, sprememba barve vozila) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Hibridni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} qg3g4yt2j4h8qv3ba3hgjafdaiux0cx 0 14372 6675824 6550664 2026-05-14T22:40:50Z ~2026-13659-49 255600 6675824 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |slika=Konjsica IMG 0237.jpg |latd=46 |latm=5 |lats=50.45 |latNS=N |longd=14 |longm=58 |longs=18.96 |longEW=E |regija=Osrednjeslovenska regija |pokrajina=Dolenjska |obcina=Litija |obcina2=Zagorje ob Savi |povrsina=7,30 |povrsina_ref=<ref>Seštevek površin naselij [https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2286 Konjšica - del] v občini Litija in [https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/5190 Konjšica - del] v občini Zagorje ob Savi.</ref> |prebivalstvo=108 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=469 |postna=1272 |posta=Polšnik |najdisi=Konjšica |osm={{openstreetmap|lat=46.09771|lon=14.97297|zoom=15}} }} '''Konjšica''' je [[vas]] v [[hribovje|hribovju]] nad dolino [[Sava|Save]]. Spada pod [[Občina Litija|občino Litija]], v kateri je tudi istoimenska krajevna skupnost, manjši neposeljen del pa pod [[Občina Zagorje ob Savi|občino Zagorje ob Savi]]; zaradi te razdeljenosti se v uradnih evidencah vodi kot dve naselji z imenom ''Konjšica - del''. Središče vasi okoli cerkve Sv. Jerneja je na 485 [[meter|metrov]], najvišja domačija pa kakšnih 300 metrov višje. Nekdaj je bila vas dostopna le po strmih stezah, nato po širši gozdni poti do Save, leta 1976 pa je bila zgrajena cesta iz [[Renke|Renk]], ki so jo leta 1992 asfaltirali. Nedaleč od vasi teče potok [[Smeškovec]]. [[Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] (1869–1910), [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[dramatik]] in [[duhovnik]] je bil v letih 1900–1905 tamkajšnji [[župnik]]. Medved je v konjšiškem [[župnišče|župnišču]] ustanovil [[šola|šolo]], danes pa v Konjšici poteka pouk prvih štirih razredov [[osnovna šola|osnovne šole]]. V Konjšici sta pokopana [[dirigent]] [[Carlos Kleiber]] in njegova žena [[balerina]] [[Stanislava Brezovar]], katere družina izvira iz te vasi. == Glej tudi == * [[Konj, Litija]] * [[Konjice]] * [[Konjic]] * [[Konya]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Konjšica}} * [https://www.litija.si/objava/74298 Krajevna skupnost Konjšica] – uradna stran {{Litija}} [[Kategorija:Naselja Občine Litija]] [[Kategorija:Naselja Občine Zagorje ob Savi]] ckdu9b89yik9uymojk80e4og73xdzqm 6675843 6675824 2026-05-14T23:31:25Z ~2026-13659-49 255600 6675843 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |slika=Konjsica IMG 0237.jpg |latd=46 |latm=5 |lats=50.45 |latNS=N |longd=14 |longm=58 |longs=18.96 |longEW=E |regija=Osrednjeslovenska regija |pokrajina=Dolenjska |obcina=Litija |obcina2=Zagorje ob Savi |povrsina=7,30 |povrsina_ref=<ref>Seštevek površin naselij [https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2286 Konjšica - del] v občini Litija in [https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/5190 Konjšica - del] v občini Zagorje ob Savi.</ref> |prebivalstvo=108 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=469 |postna=1272 |posta=Polšnik |najdisi=Konjšica |osm={{openstreetmap|lat=46.09771|lon=14.97297|zoom=15}} }} '''Konjšica''' je [[vas]] v [[hribovje|hribovju]] nad dolino [[Sava|Save]]. Spada pod [[Občina Litija|občino Litija]], v kateri je tudi istoimenska krajevna skupnost, manjši neposeljen del pa pod [[Občina Zagorje ob Savi|občino Zagorje ob Savi]]; zaradi te razdeljenosti se v uradnih evidencah vodi kot dve naselji z imenom ''Konjšica - del''. Središče vasi okoli cerkve Sv. Jerneja je na 485 [[meter|metrov]], najvišja domačija pa kakšnih 300 metrov višje. Nekdaj je bila vas dostopna le po strmih stezah, nato po širši gozdni poti do Save, leta 1976 pa je bila zgrajena cesta iz [[Renke|Renk]], ki so jo leta 1992 asfaltirali. Nedaleč od vasi teče potok [[Smeškovec]]. [[Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] (1869–1910), [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[dramatik]] in [[duhovnik]] je bil v letih 1900–1905 tamkajšnji [[župnik]]. Medved je v konjšiškem [[župnišče|župnišču]] ustanovil [[šola|šolo]], danes pa v Konjšici poteka pouk prvih štirih razredov [[osnovna šola|osnovne šole]]. V Konjšici sta pokopana [[dirigent]] [[Carlos Kleiber]] in njegova žena [[balerina]] [[Stanislava Brezovar]], katere družina izvira iz te vasi. == Glej tudi == * [[Konj, Litija]] * [[Konjščica]] * [[Konjice]] * [[Konjic]] * [[Konya]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Konjšica}} * [https://www.litija.si/objava/74298 Krajevna skupnost Konjšica] – uradna stran {{Litija}} [[Kategorija:Naselja Občine Litija]] [[Kategorija:Naselja Občine Zagorje ob Savi]] avoygr02mc6syqfzjqfbxj1wh5z9pq2 0 14539 6675705 6646035 2026-05-14T14:31:30Z ~2026-27991-10 259542 /* Ar */ 6675705 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam osebnih imen]], ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[A]]'''. == Seznam == === Ab === * [[Abban (ime)|Abban]] (tuje ime) * [[Abel (ime)|Abel]] * [[Abraham (ime)|Abraham]] === Ad === * [[Ada (ime)|Ada]] * [[Adam]] * [[Adel]] * [[Adela]] * [[Adelajda]] * [[Adelina]] * [[Adelisa]] * [[Adem]] * [[Adi]] * [[Adin]] * [[Adis]] * [[Adisa]] * [[Admir]] * [[Admira]] * [[Adna]] * [[Adnan]] * [[Adnana]] * [[Adolf]] * [[Adolfa]] * [[Adolfina]] * [[Adrian]] * [[Adriana]] * [[Adriano]] * [[Adrijan]] * [[Adrijana]] * [[Adrijano]] === Af === * [[Aferdita]] === Ag === * [[Agan]] * [[Agata]] * [[Agica]] * [[Agnes]] === Ah === * [[Ahac]] * [[Ahmed]] * [[Ahmet]] === Ai === * [[Aid]] * [[Aida]] * [[Aiken (ime)|Aiken]] * [[Aiša]] === Aj === * [[Aja]] * [[Ajas]] * [[Ajda (ime)|Ajda]] * [[Ajdin]] * [[Ajeta]] * [[Ajla]] * [[Ajna]] * [[Ajša]] * Ajlan === Ak === * [[Aksel]] === Al === * [[Al (ime)|Al]] * [[Aladin]] * [[Alain]] * [[Alan]] * [[Alban]] * [[Alen]] * [[Albert]] * [[Alberta (ime)|Alberta]] * [[Albertina (ime)|Albertina]] * [[Alberto]] (tuje ime) * [[Albin (ime)|Albin]] * [[Albina]] * [[Albinca]] * [[Albulena]] * [[Alda (osebno ime)|Alda]] * [[Aldijana]] * [[Aldin]] * [[Aldina]] * [[Aldo]] * [[Alea]] * [[Alec]] * [[Alejna]] * [[Alek]] * [[Aleks]] * [[Aleksa]] * [[Aleksandar]] * [[Aleksander]] * [[Aleksandra]] * [[Aleksej]] * [[Alekseja]] * [[Aleksij]] * [[Aleksija]] * [[Aleksina]] * [[Alem]] * [[Alen]] * [[Alena]] * [[Alenčica (ime)|Alenčica]] * [[Alenka]] * [[Alessandro]] (tuje ime) * [[Alessia]] (tuje ime) * [[Aleš]] * [[Aleša]] * [[Aleška]] * [[Alex]] (tuje ime) * [[Alexander]] (tuje ime) * [[Alexandra]] (tuje ime) * [[Alexia]] (tuje ime) * [[Alfi]] * [[Alfonz]] * [[Alfonza]] * [[Alfred]] * [[Alfreda]] * [[Ali (ime)|Ali]] * [[Alin]] * [[Alina]] * [[Alisa]] * [[Alida]] * [[Alija]] * [[Alijana]] * [[Alissa]] * [[Ališa]] * [[Alja]] * [[Aljana]] * [[Aljaž]] * [[Aljoša]] (moško ime) * [[Aljoša (žensko ime)|Aljoša]] (žensko ime) * [[Allen (ime)|Allen]] (tuje ime) * [[Alma]] * [[Almedin]] * [[Almedina]] * [[Almin]] * [[Almir]] * [[Almira]] * [[Alojz]] * [[Alojzij]] * [[Alojzija]] * [[Alvin]] === Am === * [[Amadea]] * [[Amadej]] * [[Amadeja]] * [[Amal]] * [[Amalija]] * [[Amanda]] * [[Amar]] * [[Amber]] * [[Ambrozija (ime)|Ambrozija]] * [[Ambrož]] * [[Amel]] * [[Amela]] * [[Amelija]] * [[Amer]] * [[Amila]] * [[Amin]] * [[Amina]] * [[Amir]] * [[Amira]] * [[Ammar (ime)|Ammar]] * [[Amra]] === An === * [[Ana (ime)|Ana]] * [[Ana Katarina]] * [[Ana Kristina]] * [[Ana Lina]] * [[Ana Lucija]] * [[Ana Mari]] * [[Ana Maria]] * [[Ana Marie]] * [[Ana Marija]] * [[Ana Nuša]] * [[Ana Pia]] * [[Ana Vita]] * [[Anabela]] * [[Anais]] * [[Anaja]] * [[Anamari]] * [[Anamaria]] * [[Anamarie]] * [[Anamarija]] * [[Anastasia]] * [[Anastasija]] * [[Anastazij]] * [[Anastazija]] * [[Ančka]] * [[Andi (ime)|Andi]] * [[Andja]] * [[Andraž]] * [[Andre]] * [[Andrea]] * [[Andreas]] * [[Andrej]] * [[Andreja]] * [[Andrejka]] * [[Andrijana]] * [[Ane Mari]] * [[Anea]] * [[Anej]] * [[Aneja]] * [[Anel]] * [[Anela]] * [[Aneli]] * [[Anemari]] * [[Anemarie]] * [[Anemarija]] * [[Anes]] * [[Anesa]] * [[Anet]] * [[Aneta]] * [[Anette]] * [[Angel (ime)|Angel]] * [[Angela]] * [[Angelca]] * [[Angelika]] * [[Angelina]] * [[Angelo]] * [[Ani]] * [[Anica]] * [[Anika]] * [[Anina]] * [[Anis]] * [[Anisa]] * [[Anita]] * [[Anja]] * [[Anka]] * [[Ankica]] * [[Anna]] * [[Anna Maria]] * [[Anna Marie]] * [[Anne Marie]] * [[Annemarie]] * [[Ante]] * [[Antea]] * [[Anteja]] * [[Anthea]] * [[Anto]] * [[Anton]] * [[Anton Martin]] * [[Antonela]] * [[Antonia]] * [[Antonija]] * [[Antonijo]] * [[Antonio (osebno ime)|Antonio]] * [[Antun]] * [[Anuša]] * [[Anuška]] * [[Anzej]] * [[Anže (ime)|Anže]] * [[Anžej]] === Ap === * [[Apolonija]] === Ar === * [[Aranka]] * [[Arben]] * [[Ardian]] * [[Ardit]] * [[Arian]] * [[Ariana]] * [[Arianna]] * [[Ariela]] * [[Arif]] * [[Arifa]] * [[Arian]] * [[Arijan]] * [[Arijana]] * [[Arina]] * [[Arjan]] * [[Arjana]] * [[Arjeta]] * [[Arlind]] * [[Arlinda]] * [[Armand]] * [[Armanda]] * [[Armando]] * [[Armend]] * [[Armin]] * [[Armina]] * [[Arne]] * [[Arnel]] * [[Arnela]] * [[Arnes (ime)|Arnes]] * [[Arnold (osebno ime)|Arnold]] * [[Aron (ime)|Aron]] * [[Art]] * [[Arta]] * [[Arton]] * [[Artur]] * [[Aral]] === As === * [[Asia]] * [[Asim]] * [[Asima]] * [[Asja]] * [[Asmir]] * [[Asta]] * [[Astrid]] === At === * [[Attila]] === Au === * [[Aurora (ime)|Aurora]] === Av === * [[Ava]] * [[Avgust (ime)|Avgust]] * [[Avgusta]] * [[Avgustin]] * [[Avgustina]] * [[Avguštin (ime)|Avguštin]] * [[Avguština]] * [[Avrelij]] * [[Avrelija]] * [[Avrora (ime)|Avrora]] === Az === * [[Azra (osebno ime)|Azra]] === Až === * [[Ažbe]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na Ž]] * [[Seznam osebnih imen na B]] {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|A]] c5qjyj3w25vqs0x9icfrb0phtdyqys1 6675709 6675705 2026-05-14T14:42:03Z ~2026-27991-10 259542 /* At */ Dodala sem lepo unikatno ime 6675709 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam osebnih imen]], ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[A]]'''. == Seznam == === Ab === * [[Abban (ime)|Abban]] (tuje ime) * [[Abel (ime)|Abel]] * [[Abraham (ime)|Abraham]] === Ad === * [[Ada (ime)|Ada]] * [[Adam]] * [[Adel]] * [[Adela]] * [[Adelajda]] * [[Adelina]] * [[Adelisa]] * [[Adem]] * [[Adi]] * [[Adin]] * [[Adis]] * [[Adisa]] * [[Admir]] * [[Admira]] * [[Adna]] * [[Adnan]] * [[Adnana]] * [[Adolf]] * [[Adolfa]] * [[Adolfina]] * [[Adrian]] * [[Adriana]] * [[Adriano]] * [[Adrijan]] * [[Adrijana]] * [[Adrijano]] === Af === * [[Aferdita]] === Ag === * [[Agan]] * [[Agata]] * [[Agica]] * [[Agnes]] === Ah === * [[Ahac]] * [[Ahmed]] * [[Ahmet]] === Ai === * [[Aid]] * [[Aida]] * [[Aiken (ime)|Aiken]] * [[Aiša]] === Aj === * [[Aja]] * [[Ajas]] * [[Ajda (ime)|Ajda]] * [[Ajdin]] * [[Ajeta]] * [[Ajla]] * [[Ajna]] * [[Ajša]] * Ajlan === Ak === * [[Aksel]] === Al === * [[Al (ime)|Al]] * [[Aladin]] * [[Alain]] * [[Alan]] * [[Alban]] * [[Alen]] * [[Albert]] * [[Alberta (ime)|Alberta]] * [[Albertina (ime)|Albertina]] * [[Alberto]] (tuje ime) * [[Albin (ime)|Albin]] * [[Albina]] * [[Albinca]] * [[Albulena]] * [[Alda (osebno ime)|Alda]] * [[Aldijana]] * [[Aldin]] * [[Aldina]] * [[Aldo]] * [[Alea]] * [[Alec]] * [[Alejna]] * [[Alek]] * [[Aleks]] * [[Aleksa]] * [[Aleksandar]] * [[Aleksander]] * [[Aleksandra]] * [[Aleksej]] * [[Alekseja]] * [[Aleksij]] * [[Aleksija]] * [[Aleksina]] * [[Alem]] * [[Alen]] * [[Alena]] * [[Alenčica (ime)|Alenčica]] * [[Alenka]] * [[Alessandro]] (tuje ime) * [[Alessia]] (tuje ime) * [[Aleš]] * [[Aleša]] * [[Aleška]] * [[Alex]] (tuje ime) * [[Alexander]] (tuje ime) * [[Alexandra]] (tuje ime) * [[Alexia]] (tuje ime) * [[Alfi]] * [[Alfonz]] * [[Alfonza]] * [[Alfred]] * [[Alfreda]] * [[Ali (ime)|Ali]] * [[Alin]] * [[Alina]] * [[Alisa]] * [[Alida]] * [[Alija]] * [[Alijana]] * [[Alissa]] * [[Ališa]] * [[Alja]] * [[Aljana]] * [[Aljaž]] * [[Aljoša]] (moško ime) * [[Aljoša (žensko ime)|Aljoša]] (žensko ime) * [[Allen (ime)|Allen]] (tuje ime) * [[Alma]] * [[Almedin]] * [[Almedina]] * [[Almin]] * [[Almir]] * [[Almira]] * [[Alojz]] * [[Alojzij]] * [[Alojzija]] * [[Alvin]] === Am === * [[Amadea]] * [[Amadej]] * [[Amadeja]] * [[Amal]] * [[Amalija]] * [[Amanda]] * [[Amar]] * [[Amber]] * [[Ambrozija (ime)|Ambrozija]] * [[Ambrož]] * [[Amel]] * [[Amela]] * [[Amelija]] * [[Amer]] * [[Amila]] * [[Amin]] * [[Amina]] * [[Amir]] * [[Amira]] * [[Ammar (ime)|Ammar]] * [[Amra]] === An === * [[Ana (ime)|Ana]] * [[Ana Katarina]] * [[Ana Kristina]] * [[Ana Lina]] * [[Ana Lucija]] * [[Ana Mari]] * [[Ana Maria]] * [[Ana Marie]] * [[Ana Marija]] * [[Ana Nuša]] * [[Ana Pia]] * [[Ana Vita]] * [[Anabela]] * [[Anais]] * [[Anaja]] * [[Anamari]] * [[Anamaria]] * [[Anamarie]] * [[Anamarija]] * [[Anastasia]] * [[Anastasija]] * [[Anastazij]] * [[Anastazija]] * [[Ančka]] * [[Andi (ime)|Andi]] * [[Andja]] * [[Andraž]] * [[Andre]] * [[Andrea]] * [[Andreas]] * [[Andrej]] * [[Andreja]] * [[Andrejka]] * [[Andrijana]] * [[Ane Mari]] * [[Anea]] * [[Anej]] * [[Aneja]] * [[Anel]] * [[Anela]] * [[Aneli]] * [[Anemari]] * [[Anemarie]] * [[Anemarija]] * [[Anes]] * [[Anesa]] * [[Anet]] * [[Aneta]] * [[Anette]] * [[Angel (ime)|Angel]] * [[Angela]] * [[Angelca]] * [[Angelika]] * [[Angelina]] * [[Angelo]] * [[Ani]] * [[Anica]] * [[Anika]] * [[Anina]] * [[Anis]] * [[Anisa]] * [[Anita]] * [[Anja]] * [[Anka]] * [[Ankica]] * [[Anna]] * [[Anna Maria]] * [[Anna Marie]] * [[Anne Marie]] * [[Annemarie]] * [[Ante]] * [[Antea]] * [[Anteja]] * [[Anthea]] * [[Anto]] * [[Anton]] * [[Anton Martin]] * [[Antonela]] * [[Antonia]] * [[Antonija]] * [[Antonijo]] * [[Antonio (osebno ime)|Antonio]] * [[Antun]] * [[Anuša]] * [[Anuška]] * [[Anzej]] * [[Anže (ime)|Anže]] * [[Anžej]] === Ap === * [[Apolonija]] === Ar === * [[Aranka]] * [[Arben]] * [[Ardian]] * [[Ardit]] * [[Arian]] * [[Ariana]] * [[Arianna]] * [[Ariela]] * [[Arif]] * [[Arifa]] * [[Arian]] * [[Arijan]] * [[Arijana]] * [[Arina]] * [[Arjan]] * [[Arjana]] * [[Arjeta]] * [[Arlind]] * [[Arlinda]] * [[Armand]] * [[Armanda]] * [[Armando]] * [[Armend]] * [[Armin]] * [[Armina]] * [[Arne]] * [[Arnel]] * [[Arnela]] * [[Arnes (ime)|Arnes]] * [[Arnold (osebno ime)|Arnold]] * [[Aron (ime)|Aron]] * [[Art]] * [[Arta]] * [[Arton]] * [[Artur]] * [[Aral]] === As === * [[Asia]] * [[Asim]] * [[Asima]] * [[Asja]] * [[Asmir]] * [[Asta]] * [[Astrid]] === At === * [[Attila]] * [[Atlarissa]] === Au === * [[Aurora (ime)|Aurora]] === Av === * [[Ava]] * [[Avgust (ime)|Avgust]] * [[Avgusta]] * [[Avgustin]] * [[Avgustina]] * [[Avguštin (ime)|Avguštin]] * [[Avguština]] * [[Avrelij]] * [[Avrelija]] * [[Avrora (ime)|Avrora]] === Az === * [[Azra (osebno ime)|Azra]] === Až === * [[Ažbe]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na Ž]] * [[Seznam osebnih imen na B]] {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|A]] pb4g7o5o35098ifty294qzw594bpj9v 6675714 6675709 2026-05-14T14:49:52Z A09 188929 Reverted 2 edits by [[Special:Contributions/~2026-27991-10|~2026-27991-10]] ([[User talk:~2026-27991-10|talk]]): Rv izmišljena imena (TwinkleGlobal) 6675714 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam osebnih imen]], ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[A]]'''. == Seznam == === Ab === * [[Abban (ime)|Abban]] (tuje ime) * [[Abel (ime)|Abel]] * [[Abraham (ime)|Abraham]] === Ad === * [[Ada (ime)|Ada]] * [[Adam]] * [[Adel]] * [[Adela]] * [[Adelajda]] * [[Adelina]] * [[Adelisa]] * [[Adem]] * [[Adi]] * [[Adin]] * [[Adis]] * [[Adisa]] * [[Admir]] * [[Admira]] * [[Adna]] * [[Adnan]] * [[Adnana]] * [[Adolf]] * [[Adolfa]] * [[Adolfina]] * [[Adrian]] * [[Adriana]] * [[Adriano]] * [[Adrijan]] * [[Adrijana]] * [[Adrijano]] === Af === * [[Aferdita]] === Ag === * [[Agan]] * [[Agata]] * [[Agica]] * [[Agnes]] === Ah === * [[Ahac]] * [[Ahmed]] * [[Ahmet]] === Ai === * [[Aid]] * [[Aida]] * [[Aiken (ime)|Aiken]] * [[Aiša]] === Aj === * [[Aja]] * [[Ajas]] * [[Ajda (ime)|Ajda]] * [[Ajdin]] * [[Ajeta]] * [[Ajla]] * [[Ajna]] * [[Ajša]] * Ajlan === Ak === * [[Aksel]] === Al === * [[Al (ime)|Al]] * [[Aladin]] * [[Alain]] * [[Alan]] * [[Alban]] * [[Alen]] * [[Albert]] * [[Alberta (ime)|Alberta]] * [[Albertina (ime)|Albertina]] * [[Alberto]] (tuje ime) * [[Albin (ime)|Albin]] * [[Albina]] * [[Albinca]] * [[Albulena]] * [[Alda (osebno ime)|Alda]] * [[Aldijana]] * [[Aldin]] * [[Aldina]] * [[Aldo]] * [[Alea]] * [[Alec]] * [[Alejna]] * [[Alek]] * [[Aleks]] * [[Aleksa]] * [[Aleksandar]] * [[Aleksander]] * [[Aleksandra]] * [[Aleksej]] * [[Alekseja]] * [[Aleksij]] * [[Aleksija]] * [[Aleksina]] * [[Alem]] * [[Alen]] * [[Alena]] * [[Alenčica (ime)|Alenčica]] * [[Alenka]] * [[Alessandro]] (tuje ime) * [[Alessia]] (tuje ime) * [[Aleš]] * [[Aleša]] * [[Aleška]] * [[Alex]] (tuje ime) * [[Alexander]] (tuje ime) * [[Alexandra]] (tuje ime) * [[Alexia]] (tuje ime) * [[Alfi]] * [[Alfonz]] * [[Alfonza]] * [[Alfred]] * [[Alfreda]] * [[Ali (ime)|Ali]] * [[Alin]] * [[Alina]] * [[Alisa]] * [[Alida]] * [[Alija]] * [[Alijana]] * [[Alissa]] * [[Ališa]] * [[Alja]] * [[Aljana]] * [[Aljaž]] * [[Aljoša]] (moško ime) * [[Aljoša (žensko ime)|Aljoša]] (žensko ime) * [[Allen (ime)|Allen]] (tuje ime) * [[Alma]] * [[Almedin]] * [[Almedina]] * [[Almin]] * [[Almir]] * [[Almira]] * [[Alojz]] * [[Alojzij]] * [[Alojzija]] * [[Alvin]] === Am === * [[Amadea]] * [[Amadej]] * [[Amadeja]] * [[Amal]] * [[Amalija]] * [[Amanda]] * [[Amar]] * [[Amber]] * [[Ambrozija (ime)|Ambrozija]] * [[Ambrož]] * [[Amel]] * [[Amela]] * [[Amelija]] * [[Amer]] * [[Amila]] * [[Amin]] * [[Amina]] * [[Amir]] * [[Amira]] * [[Ammar (ime)|Ammar]] * [[Amra]] === An === * [[Ana (ime)|Ana]] * [[Ana Katarina]] * [[Ana Kristina]] * [[Ana Lina]] * [[Ana Lucija]] * [[Ana Mari]] * [[Ana Maria]] * [[Ana Marie]] * [[Ana Marija]] * [[Ana Nuša]] * [[Ana Pia]] * [[Ana Vita]] * [[Anabela]] * [[Anais]] * [[Anaja]] * [[Anamari]] * [[Anamaria]] * [[Anamarie]] * [[Anamarija]] * [[Anastasia]] * [[Anastasija]] * [[Anastazij]] * [[Anastazija]] * [[Ančka]] * [[Andi (ime)|Andi]] * [[Andja]] * [[Andraž]] * [[Andre]] * [[Andrea]] * [[Andreas]] * [[Andrej]] * [[Andreja]] * [[Andrejka]] * [[Andrijana]] * [[Ane Mari]] * [[Anea]] * [[Anej]] * [[Aneja]] * [[Anel]] * [[Anela]] * [[Aneli]] * [[Anemari]] * [[Anemarie]] * [[Anemarija]] * [[Anes]] * [[Anesa]] * [[Anet]] * [[Aneta]] * [[Anette]] * [[Angel (ime)|Angel]] * [[Angela]] * [[Angelca]] * [[Angelika]] * [[Angelina]] * [[Angelo]] * [[Ani]] * [[Anica]] * [[Anika]] * [[Anina]] * [[Anis]] * [[Anisa]] * [[Anita]] * [[Anja]] * [[Anka]] * [[Ankica]] * [[Anna]] * [[Anna Maria]] * [[Anna Marie]] * [[Anne Marie]] * [[Annemarie]] * [[Ante]] * [[Antea]] * [[Anteja]] * [[Anthea]] * [[Anto]] * [[Anton]] * [[Anton Martin]] * [[Antonela]] * [[Antonia]] * [[Antonija]] * [[Antonijo]] * [[Antonio (osebno ime)|Antonio]] * [[Antun]] * [[Anuša]] * [[Anuška]] * [[Anzej]] * [[Anže (ime)|Anže]] * [[Anžej]] === Ap === * [[Apolonija]] === Ar === * [[Aranka]] * [[Arben]] * [[Ardian]] * [[Ardit]] * [[Arian]] * [[Ariana]] * [[Arianna]] * [[Ariela]] * [[Arif]] * [[Arifa]] * [[Arian]] * [[Arijan]] * [[Arijana]] * [[Arina]] * [[Arjan]] * [[Arjana]] * [[Arjeta]] * [[Arlind]] * [[Arlinda]] * [[Armand]] * [[Armanda]] * [[Armando]] * [[Armend]] * [[Armin]] * [[Armina]] * [[Arne]] * [[Arnel]] * [[Arnela]] * [[Arnes (ime)|Arnes]] * [[Arnold (osebno ime)|Arnold]] * [[Aron (ime)|Aron]] * [[Art]] * [[Arta]] * [[Arton]] * [[Artur]] === As === * [[Asia]] * [[Asim]] * [[Asima]] * [[Asja]] * [[Asmir]] * [[Asta]] * [[Astrid]] === At === * [[Attila]] === Au === * [[Aurora (ime)|Aurora]] === Av === * [[Ava]] * [[Avgust (ime)|Avgust]] * [[Avgusta]] * [[Avgustin]] * [[Avgustina]] * [[Avguštin (ime)|Avguštin]] * [[Avguština]] * [[Avrelij]] * [[Avrelija]] * [[Avrora (ime)|Avrora]] === Az === * [[Azra (osebno ime)|Azra]] === Až === * [[Ažbe]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na Ž]] * [[Seznam osebnih imen na B]] {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|A]] k7k0v21pksoqk30s872ui0foym621wj 0 14557 6675701 5479862 2026-05-14T14:19:08Z ~2026-27991-10 259542 Dodala sem krasno 100% realno ime ŠPEL 6675701 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[Š]].''' == Seznam == === Ša === * [[Šaban]] * [[Šabtai]] * [[Šamil]] * [[Šana]] * [[Šandor]] * [[Šapur]] * [[Šarika]] * [[Šarlota]] === Še === * [[Šefik]] * [[Šemsa|Šem]] * [[Šemso]] * [[Šerif]] * [[Šerifa]] Šana * [[Šime]] * [[Šimo]] * [[Šiničiro]] * [[Širin]] === Šp === * [[Špela]] * [[Špelca]] * Špel === Št === * [[Štefan]] * [[Štefana]] * [[Štefanija (ime)|Štefanija]] * [[Štefica]] * [[Štefka (ime)|Štefka]] * [[Štefko]] == Glej tudi == {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|Š]] ebrcu6gk6lr2pu4qe2vwxxg3awniam3 6675702 6675701 2026-05-14T14:19:58Z ~2026-27991-10 259542 /* Šp */ Nic 6675702 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[Š]].''' == Seznam == === Ša === * [[Šaban]] * [[Šabtai]] * [[Šamil]] * [[Šana]] * [[Šandor]] * [[Šapur]] * [[Šarika]] * [[Šarlota]] === Še === * [[Šefik]] * [[Šemsa|Šem]] * [[Šemso]] * [[Šerif]] * [[Šerifa]] Šana * [[Šime]] * [[Šimo]] * [[Šiničiro]] * [[Širin]] === Šp === * [[Špela]] * [[Špelca]] * [[Špel]] === Št === * [[Štefan]] * [[Štefana]] * [[Štefanija (ime)|Štefanija]] * [[Štefica]] * [[Štefka (ime)|Štefka]] * [[Štefko]] == Glej tudi == {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|Š]] pauub9ew00p8emukj0xegmw3g7twf3k 6675703 6675702 2026-05-14T14:20:22Z ~2026-27991-10 259542 /* Šp */ 6675703 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[Š]].''' == Seznam == === Ša === * [[Šaban]] * [[Šabtai]] * [[Šamil]] * [[Šana]] * [[Šandor]] * [[Šapur]] * [[Šarika]] * [[Šarlota]] === Še === * [[Šefik]] * [[Šemsa|Šem]] * [[Šemso]] * [[Šerif]] * [[Šerifa]] Šana * [[Šime]] * [[Šimo]] * [[Šiničiro]] * [[Širin]] === Šp === * [[Špela]] * [[Špelca]] * [[Špel]] (iz tvd) === Št === * [[Štefan]] * [[Štefana]] * [[Štefanija (ime)|Štefanija]] * [[Štefica]] * [[Štefka (ime)|Štefka]] * [[Štefko]] == Glej tudi == {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|Š]] p853naywqdoypg3gup3be3nbz13od7y 6675704 6675703 2026-05-14T14:25:30Z A09 188929 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-27991-10|~2026-27991-10]] ([[User talk:~2026-27991-10|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:185.49.118.209|185.49.118.209]] 5479862 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[Š]].''' == Seznam == === Ša === * [[Šaban]] * [[Šabtai]] * [[Šamil]] * [[Šana]] * [[Šandor]] * [[Šapur]] * [[Šarika]] * [[Šarlota]] === Še === * [[Šefik]] * [[Šemsa|Šem]] * [[Šemso]] * [[Šerif]] * [[Šerifa]] Šana * [[Šime]] * [[Šimo]] * [[Šiničiro]] * [[Širin]] === Šp === * [[Špela]] * [[Špelca]] === Št === * [[Štefan]] * [[Štefana]] * [[Štefanija (ime)|Štefanija]] * [[Štefica]] * [[Štefka (ime)|Štefka]] * [[Štefko]] == Glej tudi == {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|Š]] r5wgrw9cm3luki8o9kyyy1wtppemick 0 14564 6675710 5463192 2026-05-14T14:42:45Z ~2026-27991-10 259542 /* Žu */ 6675710 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[Ž]].''' == Seznam == === Ža === * [[Žaja]] * [[Žak]] * [[Žaklina]] * [[Žan (ime)|Žan]] * [[Žana (ime)|Žana]] * [[Žane]] * [[Žanet]] * [[Žani]] * [[Žarka]] * [[Žarko]] * [[Žat]] *Žak === Že === * [[Željana]] * [[Željka]] * [[Željko]] * [[Želko]] * [[Želimir]] === Ži === * [[Žiga]] * [[Živa (osebno ime)|Živa]] * [[Živadin]] * [[Živan]] * [[Živana]] * [[Živka]] * [[Živko]] * [[Živojin]] * [[Živorad]] === Žu === * [[Žuža]] * [[Žužana]] * [[ Anja]] == Glej tudi == {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|Ž]] h428fc4wedsckjn0fa232k1q76r0xbf 6675712 6675710 2026-05-14T14:48:19Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-27991-10|~2026-27991-10]] ([[User talk:~2026-27991-10|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Erardo Galbi|Erardo Galbi]] 5463192 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[Ž]].''' == Seznam == === Ža === * [[Žaja]] * [[Žak]] * [[Žaklina]] * [[Žan (ime)|Žan]] * [[Žana (ime)|Žana]] * [[Žane]] * [[Žanet]] * [[Žani]] * [[Žarka]] * [[Žarko]] * [[Žat]] *Žak === Že === * [[Željana]] * [[Željka]] * [[Željko]] * [[Želko]] * [[Želimir]] === Ži === * [[Žiga]] * [[Živa (osebno ime)|Živa]] * [[Živadin]] * [[Živan]] * [[Živana]] * [[Živka]] * [[Živko]] * [[Živojin]] * [[Živorad]] === Žu === * [[Žuža]] * [[Žužana]] == Glej tudi == {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|Ž]] 0ero9otyfdc6tuhw27vap3e7r9u6rzt 0 15322 6675817 6674643 2026-05-14T22:03:35Z ~2026-13659-49 255600 /* Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci */ 6675817 wikitext text/x-wiki {{Brez virov|date=september 2021}} {{original research|date=september 2021}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Laibach | image = | caption = Skupina leta 2011 | Background = group_or_band | Origin = [[Trbovlje]] - [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | Genre = [[Elektronska glasba]]<br />[[Eksperimentalna glasba]]<br />[[Industrialna glasba]]<br />[[Martial]]<br />[[Neoklasika]]<br /> | Years_active = [[1980]]–danes | Label = [[Mute Records|Mute]] | Associated_acts = [[300.000 V.K.]], [[Neue Slowenische Kunst]], [[Videosex]], [[Silence]], [[Anja Rupel]], [[Make Up 2]], [[Juno Reactor]] | Current_members = Glej [[Laibach#Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci|celoten seznam]] }} '''Laibach''' ([[Nemščina|nemško]] ime za [[Ljubljana|Ljubljano]] ali [[Ljubljanica|Ljubljanico]]; [[etimologija]]: mesto ob reki/potoku (''Bach'') ali močvirje (nem. ''Labach''; ''Laubach'': mlačen potok ali leno tekoča voda); v srednjem veku se je tako za reko kot za mesto začel uporabljati staronemški izraz ''Laibach'' - stoječa voda, ki povzroča poplave) je [[Slovenija|slovenska]] [[Glasbena skupina|glasbena]] in večmedijska skupina, ki se poleg [[Glasba|glasbe]] in zvoka izraža še s pomočjo [[Oblikovanje|oblikovanja]], [[Slikarstvo|slikarstva]], [[Gledališče|gledališča]] in ostalih [[Umetnost|umetniških]] in neumetniških praks. Skupina je bila ustanovljena v [[Trbovlje|Trbovljah]] [[1. junij|1. junija]] [[1980]] (datum je izbran simbolično, dejanski ni znan). Leta 1983 je v [[Nova revija|Novi reviji]] (št. 13/14) z nadnaslovom "Akcija v imenu ideje" v za to priložnost izmišljeni rubriki "Umetnost in totalitarizem" objavila svoj manifest "10 točk Konventa", ki je izšel skupaj s spremno analizo [[Taras Kermauner|Tarasa Kermaunerja]]. V 10 točkah Konventa je bilo mdr. opredeljeno anonimno članstvo (psevdonimi: Eber, Saliger, Keller in Dachauer) ter kolektivno avtorstvo in industrijski način dela po vzoru totalitarizma in pod vodstvom Imanentnega konsistentnega duha. Laibachova ustvarjalnost se po njih giblje na področju spoja med politiko in umetnostjo, vsaka umetnost pa je podvržena politični manipulaciji, razen tiste, ki govori z jezikom te iste manipulacije. V njih je določeno tudi, da poleg Laibacha v okviru [[Laibach kunst|Laibach Kunst]] estetike obstajata še glasbeni podskupini [[Dreihundert Tausend Verschiedene Krawalle]] ([[300.000 VK]]) in [[Germania]]. Laibach je 1984 soustanovil umetniški kolektiv [[Neue Slowenische Kunst|''Neue Slowenische Kunst'']] (kratica NSK) ter sodeloval s slikarsko skupino [[Irwin]], več zaporednimi gledališkimi skupinami/projekti, ki jih je ustanovil [[Dragan Živadinov|D. Živadinov]], oblikovalskim studiem [[Novi kolektivizem]] (iz Laibacha je njegov član D. Knez, sodelavec E. Markošek) in drugimi pridruženimi skupinami, ki so v letih 1984–92 sestavljale kolektiv NSK. Glasbeni izraz združuje različne žanre, od eksperimentalnega industrijskega zvoka, do simfoničnega, t. i. militantnega klasicizma in elektronske glasbe. So utemeljitelji t. i. retroavantgardne umetniške smeri (skupaj z drugimi skupinami iz umetniškega gibanja/kolektiva NSK), v začetku delovanja in ponovno v zadnjem obdobju so večmedijske in likovne projekte ter razstave pripravljali pod imenom [[Laibach Kunst]]. Skupina Laibach je med najbolj razpoznavnimi slovenskimi glasbenimi skupinami, uveljavljena predvsem na mednarodni oz. svetovni "neodvisni" glasbeni sceni, iznajditelj in nosilec enega najbolj uveljavljenih slovenskih umetnostnih pojavov sodobnega časa, znanega kot retroavantgarda. == Zgodovina == === Začetki in [[Tomaž Hostnik (Laibach)|Tomaž Hostnik]] === Skupina je takoj ob ustanovitvi poskrbela za burne reakcije javnosti. V Trbovljah so leta 1980 izoblikovali multimedijski projekt »Rdeči revirji« (pozneje medijsko imenovan kot 'Alternativa slovenski kulturi'), ki jo je lokalna oblast prepovedala še pred odprtjem. Na plakatih, ki so bili ilegalno nalepljeni po zidovih mesta, je bil lik črnega križa (ki je Laibachov poglavitni simbol, včasih tudi v kombinaciji z zobatim kolesom) in motiv iz Carpenterjevega filma »Noč čarovnic«, izrisan v ekspresionistični risbi. Njihovo delovanje je v medijih sprožilo veliko razprav o dejanski umetniški in politični vsebini skupine. Prvi javni nastop z razstavo »AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST" se je zgodil 14. junija 1981 v prostoru Srećna (nova) galerija, v SKC-ju (Studentski kulturni centar) v Beogradu. Naslednja razstava (»Žrtve letalske nesreče«) je bila 8. decembra 1981 v ljubljanskem Discu FV 112/15, kjer se je 12. januarja 1982 zgodil tudi prvi koncert skupine.  Istega leta sta kmalu sledila tudi prva koncerta v [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Beograd|Beogradu]]. Njihov glasbeni stil so kritiki označili kot industrijski rock, saj so pri predstavitvah v živo uporabljali gramofone, radio in elektronske instrumente, ki so jih ustvarili sami, namesto efekta suhega ledu pa so nekajkrat uporablili kar originalne vojaške dimne bombe. Vizualni stil skupine je bil v zgodnji fazi osredotočen predvsem na industrijsko ikonografijo, kmalu  pa so vključili tudi druge simbole: jelene in jelensko rogovje, motiv bobnarja, kavopivke, vojaške uniforme in lovske obleke. Skoraj vsak njihov koncert je bil drugače poimenovan. Zadnji v sodelovanju s Tomažem Hostnikom v Zagrebu (prvič je v vlogi vokalista nastopil na Novem Rocku septembra 1982 v Ljubljani, ko ga je v brado zadela razbita steklenica) so poimenovali »Dotik Zla«. 21. decembra 1982 je Hostnik naredil samomor. === "Disidentstvo" v Jugoslaviji === [[Slika:Laibach drummer.jpg|sličica|Ena od spremljevalnih članic skupine, 2008|levo]]V letu 1983 je skupina nadaljevala s koncertnimi nastopi. V Ljubljani so nastopili 22. aprila,  skupaj z angleškima skupinama Last Few Days in 23 Skidoo. Na 12. glasbenem biennalu v Zagrebu so naslednji dan nastopili z naslovom "Mi kujemo bodočnost", med katerim so uporabili sočasne projekcije propagandnega dokumentarnega filma o Jugoslaviji  Revolucija še traja, na katerega je bil dodatno projecirana super 8 mm filmska zanka s pornografskimi prizori. Koncert, ki se je začel ob 24:00 in potekal v jutranjih urah je, zaradi naključnega prekritja pornografskega odlomka (penisa) in posnetka [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], prekinila policija, skupina pa je bila prisiljena neprostovoljno oditi z odra. Kmalu je sledila uradna prepoved  imena in javnega nastopanja skupine v Jugoslaviji. K prepovedi je dodatno prispeval tudi intervju s člani skupine v oddaji TV-tednik, ki izzval moralno paniko in na koncu katerega je novinar [[Jure Pengov]] pozval k pogromu nad njimi, zato so se začasno umaknili v samostan Pleterje. Novembra 1983 so Laibach skupaj s skupino Last Few Days odšli na turnejo »Occupied Europe Tour« po vzhodni in zahodni Evropi. Z živimi nastopi in zaradi prepovedi delovanja  v svoji matični državi se je zanje povečal interes v zahodnih državah. Provokativna uporaba simbolov je najprej izzvala Slovensko veteransko organizacijo (Zvezo borcev narodnoosvobodilne vojne). Decembra leta 1984 so priredili 'anonimni' koncert v dvorani sirotišnice, poimenovane po [[Malči Belič]] v Ljubljani, posvečen umrlemu Tomažu Hostniku. Koncert so oglaševali s plakatom, na katerem je bil samo velik črn križ – simbol skupine  - in naslov dvorane. Ime skupine ni bil nikjer zapisan, tako so zadostili zahtevi po prepovedi uporabe imena. Koncert je bil vseeno razprodan. V tem letu (1984) so soustanovili tudi širši kolektiv Neue Slowenische Kunst (znan tudi pod kratico NSK). Poleg Laibacha je NSK vključeval še slikarsko skupino [[Irwin]], gledališko skupino [[Gledališče Sester Scipion Nasice|Gledališče Sester Scipion(a) Nasice]] (kasneje Kozmokinetični kabinet Noordung), oblikovalski studio Novi kolektivizem, pridružili pa so se jim še Oddelek za čisto in praktično filozofijo in različne podskupine, npr. arhitekti Graditelji, Domovinski film, klub Sava, Retrovizija itd. Osnovne premise delovanja vseh teh skupin so slonele na estetskih in ideoloških temeljih, ki jih je do takrat formiral Laibach. Neue Slowenische Kunst je uradno obstajal kot povezana akcija med temi skupinami do leta 1992, ko se je 'transponiral' v NSK državo. Laibach in NSK sta s svojimi skupnimi akcijami močno označila osemdeseta in prvo polovico devetdesetih, tako v Sloveniji kot v bivši državi Jugoslaviji ter tudi drugje po svetu. To gibanje je še danes predmet številnih znanstvenih raziskav in doktorskih disertacij doma in v tujini. === Mednarodni preboj === Laibach so od ustanovitve leta 1980 do danes imeli več kot 1000 koncertov po celem svetu, prodali so čez milijon plošč in postali mednarodno priznani, še posebej s svojimi interpretacijami pesmi skupin [[Queen]], [[The Rolling Stones]], [[The Beatles]] … Leta 1988 je izšel album Let It Be, po istoimenskem albumu Beatlesov, le brez naslovne skladbe. "Maggie Mae" pa je nadomestila kombinacija nemških lovskih pesmi "Auf der Lüneburger Heide" in "Was Gleicht Wohl Auf Erden". Del posnetega materiala je predvajal tudi Paul McCartney pred svojimi koncerti. Naslednje leto je izšel EP Sympathy for the Devil po istoimenski pesmi Rolling Stones. Dosegli so tudi komercialni uspeh z različico pesmi "Live is life" skupine Opus in "One Vision" skupine Queen. Leta 1994 je skupina izdala album NATO, ki se je nanašal na aktualne politične dogodke v Vzhodni Evropi, nekdanji Jugoslaviji in ukrepe pakta [[NATO]]. Album vsebuje tudi različice pesmi "The Final Countdown " skupine Europe, "In the Army Now" skupine [[Status Quo]], "Indian Reservation" (preimenovane v "National Reservation") Dona Fardona in "Marš na Drinu" Stanislava Biničkega. Leta 1996 so izdali album z naslovom Jesus Christ Superstars, svojo različico rock opere Jesus Christ Superstar Andrewa Lloyda Webberja. Sodelovali so tudi pri nekaterih mednarodnih projektih. V predstavi No Fire Escape from Hell so se odzvali povabilu plesalca Michaela Clarka in z njim nastopili na nekaterih predstavah v Veliki Britaniji in drugje po svetu. V Hamburgu so napisali glasbo za Shakespearovega Macbetha v ''Deutsches Schauspielhaus''. Za to predstavo so tudi oblikovali del scenografije in v sami predstavi nastopali.  Glasba skupine je bila uporabljena tudi kot inspiracija za znameniti eksperimentalni filmski hit ''Blair Witch Project'', člani zasedbe pa so nastopili v filmu 'Full Metal Jacket' znanega režiserja Stanleyja Kubricka. Njihova glasba se je pojavila v hollywoodskem filmskem hitu 'Spiderman I', v popularni ameriški televizijski nanizanki 'Alias', za film finskega režiserja Tima Vuoresuole [[Jekleno nebo]] (2012) ter njegov sequel [[Jekleno nebo 2]] (2019) pa so prispevali vso glasbo. Laibach je nameraval prirediti koncert v [[Kijev|Kijevu]] 31. marca 2023 (med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]]).<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Laibach claim they will be first foreign band to perform in Kyiv since invasion|url=https://www.theguardian.com/music/2023/feb/22/laibach-to-become-first-foreign-band-to-perform-in-kyiv-since-invasion|newspaper=The Guardian|date=2023-02-22|accessdate=2024-02-06|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Ben|last=Beaumont-Thomas}}</ref> Ob napovedi koncerta je Laibach rusko invazijo opisal kot »''cinična posredniška vojna za geostrateške interese velesil in finančnega kapitala (vojaške industrije itd.)''«,<ref name=":0" /> kar je sprožilo mnoge negativne odzive v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Laibach je na družbenem omrežju [[Facebook]] objavil daljši zapis, v katerem so izrazili podporo Ukrajini, hkrati pa izrazili oboževanje ruske kulture, kar je še okrepilo negativne odzive v Ukrajini. Po pritisku javnosti je organizator koncert odpovedal. Laibach je trdil, da je bil koncert odpovedan zato, ker niso želeli izjaviti, da »''so vsi Rusi slabi in ruska umetnost ničvredna''«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Organizatorji koncerta v Kijevu: Od Laibach nismo ničesar zahtevali|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/organizatorji-koncerta-v-kijevu-od-laibach-nismo-nicesar-zahtevali/659497|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-06|language=sl|first=J.|last=R}}</ref> Organizator koncerta je zanikal obstoj takih zahtev z razlago: »''Po njihovem pozivu Ukrajincem, v katerem je cel odstavek posvečen ruski umetnosti, nihče ni ničesar zahteval od njih. Dejstvo, da je vse rusko za nas strupeno, je bilo omenjeno v pismu o odpovedi koncerta. Se pravi, nihče ni ničesar zahteval.''«.<ref name=":1" /> == Glasbeni stil, slike in kontroverznost == Laibach ne prikriva temnih plati človeštva, temveč jih enostavno razkriva in razkazuje, včasih posredno, včasih pa tudi neposredno prek glasbe, s pomočjo [[Retorika|retorike]] in z vizualnimi prikazi: željo po oblasti, težnjo po [[Totalitarizem|totalitarnih]] političnih sistemih oziroma režimih, [[vojna|vojno]] kot stvar za doseganje oblasti, željo podrejati ostale volji posameznikov, ne da bi jih pojmovali kot sebi enake. To so problematike, ki so jih Laibach uprizorili v preteklosti in s katerimi so se tudi dejansko soočali ter katerim se danes še vedno posvečajo na izviren način. Njihova besedila so preprosta, učinkovita in odprta za napačno razlago. Sprejmejo vse zapeljive leske in simbole državne oblasti, nato pa s tem pretiravajo vse do parodije. Že ob svojem nastanku so v začetku osemdesetih let največ pozornosti vzbudili z uporabo nacistične in socrealistične totalitaristične [[Ikonografija|ikonografije]], kot so razne zastave in križi, uniforme, ki so spominjale na uniforme nekdanjih nemških okupatorskih vojakov pa tudi s političnim jezikom. Prevladovalo je mnenje, da skupina odkrito simpatizira s totalitarnimi sistemi, predvsem z [[Nacionalsocializem|nacizmom]], [[Fašizem|fašizmom]] in stalinizmom ter deluje po nekakšnih totalitarističnih principih in v imenu teh idej proti končni, utopični rešitvi, značilni za tovrstne sisteme. V svojem delovanju so se vedno soočali z državo, naj je bila to nekoč Jugoslavija ali danes Slovenija, in ustvarjali negativno primerjavo države z ostalimi sistemi, ki so zgodovinsko veljali za slabe. S tem so spodbijali vrednote, ki naj bi bile prave in ki so jih poučevali v šolah. Po njihovem mnenju je najbolj totalitaren ravno tisti totalitarizem, ki ti daje občutek, da si svoboden, čeprav v resnici nisi. === Laibach v popularni kulturi === [[Popularna kultura]] je poimenovanje za nekatere kulturne prakse in pojave, katerih skupni pomen je postavljen nasproti visoki kulturi. Popularno lahko razumemo kot nekaj, kar je všeč veliko ljudem ali kot predmet množičnih medijev za izpostavljanje lastnih dobičkonosnih interesov. Laibach se izmed teh treh identificira samo s prvim razumevanjem popularne kulture. Performansi Laibach so med bolj obiskanimi v Sloveniji, pojavljajo se v množičnih medijih in imajo veliko bazo oboževalcev. So v kategoriji kvalitetne umetnosti znotraj popularne kulture. [[Slika:LAIBACH Red Districts Trbovlje 2011.jpg|sličica|Leta 2011, 30 let po ustanovitvi skupine in prepovedi projekta »Rdeči revirji« (''Red districts''), je skupina Laibach pripravila istoimenski večdnevni multimedijski projekt, ki je prek rekonstrukcije obravnaval iste vsebinske in formalne parametre kot bi jih tisti leta 1980. Pri izvedbi projekta je sodelovala tudi skupina V.A.T. (Vizualna alternativa Trbovlje), ki je postavila spremljevalno razstavo in mozaike'.]]Laibach se je že v svojih "10 točkah konventa" izrekel glede podvrženosti ideologiji – da se izognemo manipulaciji ideologije, moramo biti ideologija. Laibach z umetnostjo šoka z ljudmi manipulira: strateško nastavi šok, ker tako dobi pozornost, nato preda svoje sporočilo. Njihov produkt je umetnina, njihova produkcija pa je množična. Za množično širjenje uporabljajo več sredstev, kot npr. mistifikacijo (uniformiranost nastopajočih), performans (nenehna podrejenost režirani vlogi), pojavitev v množičnih medijih (ameriški glasbeni televizijski program MTV), provokativnost (totalitarni simboli), intertekstualnost (Life is Life, The Final Countdown) in parodijo (virtualna država NSK z izdajanjem potnih listov). === Intertekstualnost in parodija pri skupini Laibach === Skoraj celotna Laibachova pojavnost se sklicuje na v množični ali visoki kulturi že videno in v igro vpeljuje t. i. kulturni spomin. Laibachova dela so intertekstualna: svoj pomen oblikujejo s pomočjo drugih umetniških del. Tako nastajajo reciklaže, kar ima učinek parodije (Life is Life). Laibachove pesmi so lahko tudi travestije (Geburt Einer Nation), kontrafakture (The Final Countdown) in pastiši (Krst pod Triglavom). ==== Originalnost Laibacha ==== Intertekstualnost odpira vprašanja o originalnosti tovrstnih avtorjev. Laibach znane množične in manj množične kulturne pojave reciklira, vzame za svoje in jih pokaže v novem kontekstu. Montaže s t. i. tehniko ''cut up'' se pojavljajo tako v smislu zunanje pojave članov kolektiva z znanimi uniformami, pobritimi glavami in prepoznavnim znakom, suprematističnim [[Malevič|Malevičevim]] črnim kvadratom na beli podlagi, kot tudi v smislu reciklaže umetniških produktov: predelave besedil pesmi iz množične kulture (Simpathy for the Devil), vabila, letaki, publikacije in ovitki albumov s predlogami v klasični slikarski umetnosti, zgodovini in tradiciji. Že samo ime kolektiva – Laibach – je reciklaža. ==== Primeri intertekstualnosti v besedilih ==== Umetnost Laibacha je umetnost komentarja. Vsaka poteza Laibacha je pravzaprav komentar.{{citation needed}} ===== Krst pod Triglavom ===== [[Slika:Red square 1.jpg|sličica|Milan Fras, vokal, zadnji koncert iz turneje Volk, Koper, 2008|levo]]Krst pod Triglavom je naslov albuma, ki uporabi simbol slovenske nacionalnosti [[France Prešeren|Prešernov]] [[Krst pri Savici]]. Laibach intertekstualno uporablja Prešernove verze in osebe – Valjhuna, Črtomira in Bogomilo. Po vsakem od treh je poimenovana pesem, poleg tega pa so na albumu še pesmi Jezero, Krst, po drugi strani pa enigmatično naslovljena pesem Rdeči pilot, ki z rdečo simbolizira antireligijski komunizem, je pa to tudi ime avantgardnega časopisa iz dvajsetih let 20. stoletja. Album je razdeljen po letnicah (819−822, 1095−1270, 1961−1982, 1983−1987) in tako razdeli zgodovino Slovencev. V čas pokristjanjevanja umestijo grožnjo, Valjhuna, naravo, Jezero, Hostnik. V času [[Karantanija|Karantanije]] je zapeljevanje, Bogomila, ki tukaj namiguje na rajsko Evo, so lovske igre (Hunters' Game) in teče avstrijska, dunajska kri (Wienerblut). Od šestdesetih do malo po nastanku Laibacha in tudi malo po [[Tito]]vi smrti je čas Črtomira, Jelengara, ubijalca deklet in seveda Apologije Laibach. V zadnjem času, do izida albuma, pa je politika, Krst, Germania in Rdeči pilot (rdeča kot simbol komunizma). Vsak naslov je skrbno izbran, da spada v celoto, pod njim pa se v pesmi skriva še več simbolnega opisa ne le slovenske, temveč evropske zgodovine in miselnosti. ===== Herz-felde ===== Pesem Herz-felde s plošče Krst pod Triglavom-Baptism je aluzija na nemško avantgardo. Helmut Herzfeld je sinonim za Johna Heartfielda, ki je bil pionir uporabljanja umetnosti kot politično orožje. V pesmi Laibach montira dele Hitlerjevega govora, pri katerem je najbolj slišen in udaren sloviti ''»Raus!«'', ''»Ven!«''. Laibach tako pesem uporablja kot politično orožje, kot antinacistično politično sporočilo, ker uporablja nacistični vojni govor z nasilnim krikom, vse skupaj pa poimenuje z imenom umetnost in, ironično, srca (''herz'', ''heart''). Vsebino torej predstavlja z imenom, ki z njo nima prav veliko zveze, in to prenese na polje politike, kjer se proces dogaja pogosteje. ===== The Final Countdown ===== Pesem [[The Final Countdown]] je s konceptualnega albuma NATO, ki se z naborom anti-coverjev pesmi veže na vojno na Balkanu po razpadu Jugoslavije. Laibach so v tem času izjavili: ''»Konflikt v bivši Jugoslaviji je dal lepo lekcijo Evropi o tem, kaj se lahko zgodi, če razlike niso spoštovane, če problemi niso rešeni pravčas in če najmanjših v družbi ne jemljemo resno. Vsa Evropa ima na rokah kri Balkana.«'' The Final Countdown je prva izmed treh zaporednih rock pesmi na albumu NATO (The Final Countdown, You're in the Army Now, The Dogs of War), njena originalna verzija pa je hit švedskega benda Europe. Z zamenjavo inštrumentov so rokovsko uspešnico spremenili v disko verzijo. Pesem govori o intergalaktičnem potovanju, zadnje odštevanje (''the final countdown'') pa je odštevanje tik pred odhodom vesoljske rakete z bolne Zemlje. Destinacija pa ni več Mars (simbol vojne), kot je v originalu, temveč Venera (simbol ljubezni). Podobno naredijo s pesmima In the Army Now (v originalu [[Status Quo]]/[[Boland]]) in Dogs of War (v originalu [[Pink Floyd]]). ===== Life is Life ===== Pesem Life is Life je predelava pesmi Live is Life avstrijske skupine [[Opus (skupina)|Opus]]. Laibach pesem dvakrat umesti na album [[Opus Dei (album)|Opus Dei]], poimenovan (tudi) po znani organizaciji Rimokatoliške cerkve. Prva verzija je v nemščini Leben Heißt Leben. Prva kitica je enaka originalu, ostalo je reciklaža verzov in dodajanje novih, s čimer pesem dobi popolnoma drugo sporočilo: iz množične zabave, entuziastične navezanosti skupine Opus na oder, v brezpogojno dajanje množici, družbi, državi. Energijo in svoj maksimum se daje za t. i. skupno dobro, z dobrim namenom posameznikov, ki so na koncu samo veseli, da je konec, čeprav so vsi izgubili vse. Iz himne dobrega počutja je Laibach recikliral pesem triumfa, vojnega marša. Album [[Let It Be (album, Laibach)|Let It Be]] je prenovitev celotnega zadnjega albuma [[Beatles]]ov, Simpathy for the Devil pa t. i. anti-cover istoimenske pesmi [[Rolling Stones]]ov. Predelavi ponujata demistifikacijo ''peace and love'' iz hipijevskih šestdesetih in utelešenja tega gibanja, koncerta Woodstock. Miselnost hipijevskega miru in ljubezni se je proti koncu stoletja sesuvala. Let It Be je odgovor na razpad skupine The Beatles, drugi pa spomin na koncert Altamont iz leta 1969. Altamont je kot kontrast Woodstocka najbolj znan po nasilju, vključno s smrtjo Mereditha Hunterja, ki je umrl med nastopom Rolling Stonesov: težave, ki so rodile nasilje, so se začele med izvajanjem pesmi Simpathy for the Devil. ===== Rammstein ===== Popularna nemška glasbena skupina [[Rammstein]]''' '''je priznala močan vpliv Laibacha. Laibach je nekoč izjavil, da je Rammstein Laibach za adolescenco in sami pa naj bi bili Rammstein za odrasle. Laibach je naredil remiks Rammsteinove pesmi Ohne dich, poimenovan Ohne mich. Namesto prepoznavnega Rammsteinovega vokala gre za moško-ženski duet Milana Frasa in Mine Špiler, v originalu orkestralno glasbo zamenja elektronika, v besedilu pa je najpomembnejša zamenjava v refrenu. Rammsteinov refren ''»Ohne dich kann ich nicht sein«'', v prostem prevodu ''»Brez tebe ne morem obstajati«'', Laibach poje obratno ''»Ohne mich kannst du nicht sein«'', torej ''»Brez mene ne moreš obstajati«''. Ljubezenski baladi spremenijo žanr – postane narcisoidna, že skoraj grozeča pesem == Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci == (legenda: E= ''Eber''; S= ''Saliger''; D= ''Dachauer''; K= ''Keller'') {{col-begin}} {{col-break}} * [[Dejan Knez]] (E; 1961, Trbovlje), ustanovni član – osnovni koncept, likovno-vizualna podoba in grafično oblikovanje; slikar; (so)avtor glasbe; kitara, mali boben, klaviature, elektronika, vokal-glas, odrski nastop; trobenta, kvadrohorn itd.; aktiven član s prekinitvami in vzporednimi projekti (ps. ''Elk Eber''; ''A. D. Knez'', ''Operator 99'', ''baron (Karl von) Reichenbach''; ustanovni član 300.000 VK, NSK (1984) in Novega kolektivizma oz. njegove predhodnice Neuekunsthandlung (NK) *[[Janez Knez]] (K, 1931–2011), oče prvega, slikar; častni član *[[Bine Žerko]] (D; Trbovlje), ustanovni član, sodelujoč pri 1. dogodku  v Trbovljah 1980 (član pol leta) * [[Srečko Bajda]] (E; 1961, Celje) (psevd. ''Felix Casio''), ustanovni član; vokal - glas, soavtor glasbe, aranžmaji, sintetizator (tudi potem, ko je leta 1983 zapustil aktivno članstvo); kasneje tonski mojster v Drami SNG; tudi risar oz. stripovski avtor * [[Andrej Lupinc]] (K; 1961, Ljubljana), ustanovni član; bas kitara, video (ps. ''Keller''); kasneje TV-snemalec, ribič in pisatelj; skupino zapustil 1983 * [[Tine Vodlan]] – sodeloval naj bi pri prvi razstavi v Trbovljah 1980, kot interpretator * [[Tomaž Hostnik (1961)|Tomaž Hostnik]] (S; 1961–1982, Medvode), ustanovni član, gramofon; koncept -- temeljni teoretični spisi (ps. ''Ivo Saliger''), ustanovni član 300.000 VK; frontman – vokal; slikar * [[Ivan Novak (glasbenik)|Ivan (Jani) Novak]] (S; 1958, Trbovlje), ustanovni član, teoretski spisi, intervjuji, komunikacija, organizacija, koordinacija, teksti, (so)avtor glasbe in koncepta, likovno-vizualna podoba, koncertne vizualije, projektor, oblikovanje luči (občasno nastopal tudi na odru: elektronika, mali boben, trobenta, bendžo); ustanovni član NSK 1984 (ps. ''Franz Xaver''; ''Ivo Saliger'') * [[Milan Fras]] (D; 1960, Maribor), frontman – vokal, soavtor glasbe in koncepta, teksti; vizualni (likovno-scenski) elementi; odrski nastop; slikarstvo (ustanovni član NSK 1984) * [[Vesna Veberič]] (S) ("MIG-MIG-MIG"), ustanovna članica, likovno-vizualna podoba in grafično oblikovanje (članica "Neue Kunsthandlung"/NK), slikarka; udeleženka turneje po okupirani Evropi; skupino zapustila 1983/84 * [[Marjan Benčina]] (K) – sintetizator, skupino zapustil (med turnejo) 1983 * [[Marko Košnik]] (D; 1961, Kranj), ustanovni član, elektronika, (kasneje večmedijski in novomedijski umetnik in teoretik: ''Inštitut Egon March'', ''Ministrstvo za eksperiment''...), skupino zapustil (med turnejo) 1983 *[[Martin Žitnik]] (K) – sodeloval pri enem zgodnjih koncertov * [[Jurij Toni]] – tonski mojster, producent * [[Igor Vidmar]] (S; 1950), producent, založnik, promotor, organizator koncertov (agencija ŠKUC - RO.P.O.T.); član odprave po okupirani Evropi 1983, sicer voditelj radijskih glasbenih oddaj in politični publicist/kolumnist * [[Jani Guna]] – novinar, Trbovlje: časopisni arhiv – dokumentacija (socialni delavec, novinar) * [[Teodor Lorenčič]] (1954, Maribor) – fotograf, član odprave po okupirani Evropi 1983; avtor foto-monografije "40 godina večnosti", Beograd, 2021 * [[Fritz Häaman|Fritz Catlin]] (K) (psevd. Fritz Häaman) – član skupin Last Few Days in 23 Skidoo; sodelavec (bobnar) Laibacha na Occupied Europe Tour 1983 * [[Duncan MacDonald]] (D) – šofer na Occupied Europe Tour, sodelavec (bobnar) Laibacha na tej turneji, koproducent, pozneje odvetnik * [[Vasja Ulrih]] (D; 1946), pevski in recitatorski basovski vokal (na posnetkih, redko na odru); sicer slikar, kipar, restavrator itd. * [[Janko Novak]] (E; 1952–2021) – pevski in recitatorski vokal (na posnetkih, tudi na odru na zgodnjih turnejah skupine) * [[Jože Pegam]] (D) – trobenta, klarinet, tenor saksofon, dolgoletni član Gastrbajtrs in Demolition Group * [[Matjaž Pegam]] (S) – bobni, član Gastrbajtrs in Demolition Group {{col-break}} * [[Lado Jakša]] (1947) (K) – saksofon, klarinet * [[Iztok Črne|Iztok Černe]] (S) – glasbeni producent, studio Metro * [[Neven Smolčič]] (K) – glasbeni producent * Nicole Capaan (iz Amsterdama) – na fotografiji v Londonu (''grob Karla Marxa'') * [[Vanda Krajinović Adler]] (S) – sodelavka Laibacha v prvi polovici 80' (''SKC Beograd''...) * [[Jonathan Langram]] (K) – glas na nekaterih zgodnjih posnetkih, prijatelj skupine * [[Uli Rehberg]] (E) – glasbeni založnik (''Walter Ulbricht Schallfolien'', Hamburg) * [[Ervin Markošek]] (K; 1961, Laško), mali boben/bobni, klaviature/elektronika, odrski nastop, trobenta, orglice, banjo itd. (član od srede 80.; aktiven do konca 90. let); maneken in grafični oblikovalec; pozneje sodelavec pri Novem kolektivizmu * [[Tone Dimnik]] - Čoč (1953–2026) (E) - bobni * [[Boban Bursać|Boban (Boško) Bursać]] (D; 1960–2016) – oblikovalec zvoka, producent * Franci NN – šofer na nekaterih zgodnjih turnejah, občasno nastopal v otvoritvah koncertov (sekanje debla, recitacija) * [[Max Osole]] (1955), zgodnji video posnetki * [[Roman Dečman]] (E) – bobni, dolgoletni sodelavec skupine, član skupin [[Otroci socializma]] in Carina; predsednik Društva za retroavantgardo * [[Dare Hočevar]] (D) – bas kitara * [[Iztok Turk]] (E; 1963), elektronika, tonski mojster, producent, skladatelj, član in soustanovitelj skupin Kuzle, Otroci socializma, Videosex, Rotor, 300.000 VK * [[Janez Križaj (glasbeni producent)|Janez Križaj]] (1966), elektronika, tonski mojster, producent, član Videosex * [[Anja Rupel]] (K; 1966), vokal (studijska sodelavka), čanica Videosex * [[Oto Rimele]] (K; 1962, Maribor), kitara (akademski slikar, profesor UM), soustanovitelj in član skupine Lačni Franz; kasneje Sokoli * [[Slavko Avsenik ml.]] (S; 1958), aranžmaji * Dragoslav-[[Dražen Radojković]] (E), bobni, član skupine Kazimirov kazneni korpus (Bgd) * [[Svetozar Mišić]] – dokumentacija * [[Jože Suhadolnik]] – fotograf * [[Miha Fras]] – fotograf * [[David Jarh]] (K) – trobenta, rog ? * [[Tadej Zupančič]] (1965), studijski vokal (Opus Dei-''Life is life'') * [[Ivo Štandeker]] (1961–1992), prevajalec tekstov iz angleščine v nemščino, svetovalec pri predelavi tekstov (''Life is life'', ''Geburt einer Nation'', ''Simpathy for the Devil''...) {{col-break}} * [[Peter Mlakar]] (K; 1951), retorika, ''Oddelek za čisto in praktično filozofijo pri NSK'' (od 1987), častni član Laibacha, član 300.000 VK in kolektiva NSK; filozof, pisatelj, TV-"pridigar" * [[Daniel Landin]] (E) – klarinet, video režiser (''Država, Life is Life, Geburt einer Nation''), član skupine Last Few Days, sodelavec skupine Throbbing Gristle, pozneje filmski režiser in direktor fotografije * [[Slim Smith]] – oblikovanje * Richard NN (S) – sodelavec Laibacha (mali boben) leta 1987 * [[Bucko & Tucko]] (Srbija) – video (''Across the Universe'') * [[Peter Vezjak]] (1959), video (''Retrovizija'') – ''Sympathy for the Devil, Wirtschaft ist Tot'', so-režiser filma »Laibach, A Film From Slovenia« * [[Igor Zupe]] (1964), režiser, producent (film, video: ''Nord Cross Production''; prvotno skupina ''Abildungen varieté'', nato ''Domovinski film'' v sklopu NSK), avtor filma »Glasba je časovna umetnost 3: LP - Laibach« * [[Bertrand Burgalat]] (E) – aranžmaji * [[Danijel Petronijević]] (D), sodelavec skupine * [[Cveto Kobal]] (1960), flavta, vokal (studijski), nastopajoči v muzikalu Wir sind das Volk *[[Miha Dovžan]] (1943–2024) – citre * [[Borut Kržišnik]] (S; 1961) – kitara (skladatelj elektronske glasbe) * [[Davor Klarič]], klaviature * [[Chris Bohn]] – novinar, sodelavec skupine, korekture angleških tekstov * [[Komorni zbor AVE]] – spremljevalni vokali * [[Tamara Žagar]] – klasični sopran * [[Peter Penko]] (K) – elektronika, aranžmaji * [[Gregor Zemljič]] – elektronika, koproducent * [[Sašo Podgoršek -|Sašo Podgoršek]] (1964), video, filmski režiser; avtor nekaterih videov Laibacha in filma "Divide States of America" * [[Nikola Sekulović]] (K) – bas kitara * [[Matej Mršnik]] (E) – kitara * [[Daniel Matič]] (K) – kitara *[[Jurij Kelhar]] (1972–2021), večmedijski/vizualni umetnik, slikar, sodelavec * [[Uroš Umek]] ([[DJ Umek]]) – elektronika * [[Damijan Bizilj]] ([[DJ Bizzy]]) (E) (1972–2023), elekronika (Temponauta, Rotor, Ouroborots); gl.avtor - Antisemitism (WAT) * [[Eva Breznikar]] (D) – mali boben, činele, spremljevalni vokal, odski nastop * [[Nataša Regovec]] (S) – mali boben, činele, spremljevalni vokal, odrski nastop *[[Jernej Guštin]] - oblikovalec svetlobe *[[Gregor Musa]] - tehnični direktor {{col-break}} * [[Boris Benko]] (E; 1975) – vokal, avtor glasbe in aranžer, odrski nastop; član skupine Silence * [[Primož Hladnik]] (D; 1975), klavir, elektronika, aranžmaji, odrski nastop, član skupine Silence * [[Janez Gabrič]] (S) – bobni * [[Mina Špiler]] (E; 1981) – vokal, sintetizator; odrski nastop, članica skupine Melodrom * [[Luka Jamnik (glasbenik)|Luka Jamnik]] (E; 1982) – elektronika, sintetizator, back vokal, vokal, odrski nastop, avtor glasbe in aranžmajev * [[Jadranka Juras]] (D) – vokal * [[Brina Vogelnik]] – vokal * [[Izidor Leitinger]] – aranžmaji, trobenta; dirigent * [[Matevž Kolenc]] (S) – avtor (elektronske) glasbe, producent; skupina Melodrom * [[Sašo Vollmaier]] (K) – klaviature, klavir (2007-13); nato glasbeni producent in skladatelj, pianist (''Kind of Laibach'', 2020), tudi v predstavi Wir sind das Volk * [[Rok Lopatič]] (K) – klaviature, aranžmaji, back vokal, odrski nastop * [[Anže Rozman]] – aranžmaji * [[Álvaro Domínguez Vázquez]] – aranžmaji * [[Zvezdana Novaković]] – vokal * [[Tomislav Gangl]] – vizualije * [[Vitja Balžalorsky]] (S, 1986) – kitara, aranžmaji, odrski nastop * [[Bojan Krhlanko]] (D) – bobni, aranžmaji, odrski nastop * [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] (E) – vokal in akustična kitara, teksti, odrski nastop * [[Lina Rahne]] (K) – vokal, odrski nastop * [[Matej Gobec]] (D, 1986) – oblikovalec zvoka, producent * [[Marko Turel]] – oblikovalec zvoka, producent * [[Tomaž Čubej]] – oblikovalec luči *[[Benjamin Kreže]] – vizualije, film *[[Anja Quickert]] – nemška režiserka muzikala/plesnogledališke predstave Wir sind das Volk, sicer vodja mednarodnega združenja Heinerja Müllerja *[[Katarina Stegnar]] – nastopajoča v muzikalu/plesnogledališki predstavi Wir sind das Volk *[[The Stroj]] – 2 bobnarja (Primož Oberžan in Janez Levec) v muzikalu/plesnogledališki predstavi Wir sind das Volk *''Vier Personen Quartet'' – godalni kvartet *[[Maja Keuc]] (pod psevd. Maria Maya gostovala pri skladbi »The Coming Race«) *[[Anina Trobec]] – vokal, odrski nastop *[[Wiyaala]] – vokal na albumu Musick *[[Gregor Strasbergar]] - Stras – vokal na albumu Musick *[[Senidah]] – vokal na albumu Musick *[[Manca Trampuš]] – vokal na albumu Musick *[[Tjaša Bucik]] in [[Patricija Crkovič]], plesalki, odrski nastop{{col-end}} == Diskografija == === Studijski albumi === *''[[Laibach (album)|Laibach]]'' (ŠKUC-Ropot, 1985); ponovna izdaja - CD - ponovna izdaja 1999 (z dvema dodatnima skladbama 300.000VK in tremi Storm und Klang iz predstave Molitveni stroj Noordung); prenovljena izdaja LP/CD v ''Laibach revisited'' BOX-u skupaj z novimi priredbami **''Boji/Sila/Brat moj'', L.A.Y.L.A.H. (1984) **''Panorama/Dekret'' (1985) - spada tudi k spodnji plošči: *''[[Nova Akropola]]'' (Cherry Red, 1985); ponovna izdaja - CD 2002 (z dodanim videom ''Država''/''The State''); prenovljena vinilna izdaja 2023 (2 x LP &CD) ** ''Die Liebe ist die grösste Kraft'' (1986) *''[[Opus Dei (album)|Opus Dei]]'' (Mute Records, 1987; izdaja na CD-formatu s 4 dodanimi skladbami iz [[Krst pod Triglavom-Baptism|''Krsta pod Triglavom'']], 199?; prenovljena vinilna izdaja 2024 (2 x LP & CD) **''Geburt einer Nation'' **''Life is Life'' *''[[Kapital (album)|Kapital]]'' (2 x LP /CD /kaseta : 3 različni mixi; Mute Records, 1992) **''Witschaft ist tot'' *''[[Jesus Christ Superstars]]'' (The Grey Area/Mute Records, 1996) **''God is God'' *''[[WAT]]'' (Mute Records, 2003) **''Tanz mit Laibach'' **''Das Spiel ist aus'' **''(B Mashina - s [[Siddharta|Siddharto]])'' *''[[Spectre (album, Laibach)|Spectre]]'' (Mute, 2014) **''The Whistleblowers'' *''[[Also Sprach Zarathustra (album)|Also Sprach Zarathustra]]'' (Mute, 2017) *''[[Sketches of the Red Districts]]'' (GOD records, 2023) *''[[Musick]]'' (Mute, 2026) **''[[Allgorythm]]''/''Musick'' (Mute, 2026) ==== Albumi priredb - studijski ==== *''[[Let It Be (album, Laibach)|Let It Be]]'' (Mute Records, 1988) **''[[Across the Universe]]/Get Back/Auf der Lüneburger Heide'' (1989) *''[[Sympathy for the Devil (album)|Sympathy for the Devil]]'' (2 x [[EP]] oz. LP in CD Mute Records, 1988) *''[[NATO (album)|NATO]]'' (Mute Records, 1994) **''[[War]]'' **[[The Final Countdown|''Final Countdown'']] **[[In the Army Now|''In the Army Now'']] *''[[Volk (album)|Volk]]'' (Mute Records, 2006) **''[[Anglia]]'' *''[[Laibachkunstderfuge]]'' (Mute Records/Dallas, 2008) *[[I VIII 1944 Warszawa|''I VIII 1944 Warszawa'']] (EP, 2014) (''Warszawskie Dzieci/Tog nit keyn mol/Macht dir nicts daraus'') *''[[The Sound of Music (album, Laibach)|The Sound of Music]]'' (Mute, 2018) **''[[Party Songs]]'' ([[EP]], 2019) *''[[Laibach Revisited]]'' (BOX s 3x LP/CD-ji, spremno knjižico itd.; Društvo za retroavantgardo, 2019/2020) *''[[Laibach (album)|Laibach]] 40'' (BOX), 2025 ==== Posamezne priredbe ==== *''[[Hej Slovani]]'' (priredba jugoslovanske himne za mednarodno kompilacijo WAX TRAX... 1983/4?) *''[[Live is Life]]'' (Opus) >> ''[[Life is Life]]'' (1986/87) nosilna skladba na albumu [[Opus Dei (album)|Opus Dei]] *''[[One Vision]]'' ([[Queen]]) >> ''[[Geburt einer Nation]]'' (1987) *„''[[B Mashina]] - Laibach RMX''‟ (obj. na [[Siddharta|Siddhratinem]] albumu priredb ''[[Silikon delta]]'', 2002) *[[Mama Leone|''Mama Leone'']] (Bino /Drafi Deutscher) (2003/04?) *''[[Ohne dich]]'' ([[Rammstein]] /Mina Harker RMX, 2004) *''[[Warme Lederhaut]]'' /''Warm Leatherette'' (prir. The Normal, 2012) *''Warszawskie Dzieci/Tog nit keyn mol/Macht dir nicts daraus ([[I VIII 1944 Warszawa]] - EP, 2014)'' *''[[Love on the Beat]]'' (Serge Gainsbourg, prir. Laibach, obj. na albumu ''[[Spectre (album, Laibach)|Spectre]]'', 2014) *''[[See That My Grave Is Kept Clean]]'' (prir. Blind Lemon Jefferson, obj. na albumu ''Spectre'', 2014) *''[[Each Man Kills the Thing He Loves]]'' (prir. [[Jeanne Moreau]]/avtor pesmi [[Oscar Wilde]], 2015?) *''[[Arirang]]'' /''Jutri gremo v napad'' (2015) *''[[The Future]]'' (EP, 2022) (prir. [[Leonard Cohen|Leonarda Cohena]]) *''[[Oj, Triglav, moj dom]]'' (2023) *[[The Engine of Survival|''The Engine of Survival'']] (''Donna Marina Mårtensson'', prir. Laibach, 2023) *''[[Amerika (Rammstein)]]'' - iz kompilacijskega albuma priredb skupine [[Rammstein]] (2023) *''[[Strange Fruit]]'' (2024) *''[[S topom te bom ciljal moja mala]]'' (v sodelovanju z [[Bijelo dugme|Biljelim dugmetom]], 2024; single ''[[Die Kanone]]'', 2025) *[[White Christmas|''White Christmas'']] (''Silence Night'') (2024) *''[[I Want To Know What Love Is]]'' (2025) *''‘Yom Kippur’'' (v sodelovanju s palestinskim otroškim zborom) (single, 2025) === Soundtrack albumi (glasba za film ali gledališče /performance) === *''[[Krst pod Triglavom-Baptism]]'' ([[Walter Ulbricht]] Schallfolien, 1987) (4 skladbe so na CD verziji Opus Dei, 2 na Slovenski Akropoli) *''[[Macbeth (album)|Macbeth]]'' (Mute Records, 1990) *(''[[Laibachkunstderfuge]]'') *''[[Iron Sky (The Original Film Soundtrack)]]'' (Mute, 2012) *(''[[Also sprach Zarathustra (album)|Also Sprach Zarathustra]]'' - Mute, 2017) *''[[Wir sind das Volk]]: Ein Musical aus Deutschland'' (Mute, 2022) *''[[Iron Sky (The Coming Race)|Iron Sky II (The Coming Race)]]'' (Mute, 2023) **''[[Love is Still Alive]]'' ([[EP]] - Mute, 2023) *[[Alamut (Laibach)|''Alamut (Laibach)'']] (2 x LP, CD, Mute, 2024/25) === Kompilacijski albumi === *''[[Rekapitulacija 1980–1984]]'' (2 x LP; Walter Ulbricht Schallfolien, 1985); ponovna izdaja - CD (NSK008), 2002 *''[[Slovenska Akropola]]'' (LP, ŠKUC-Ropot, 1987; del skladb posnetih v živo, del iz predstave ''Krst pod Triglavom''); CD-izdaja z 2-ma dodanima skladbama iz predstave [[Molitveni stroj Noordung|''Molitveni stroj Noordung'']] *''[[Anthems (album, Laibach)|Anthems]]'' (2 x CD, Mute Records, 2004) *''[[Gesamtkunstwerk – Dokument 81-86]]'' (Vinyl-on-demand, 2011) (6 x LP + ...) *''[[An Introduction To… Laibach]]'' (Mute, 2012) === Albumi v živo === *''[[Neu Konservatiw]]'' (Walter Ulbricht Schalfollien 1985; nova izdaja Cold Spring Records, 2003; ponatis 2006) *''[[The Occupied Europe Tour 1985]]'' (LP, Side Effects, 1986); CD - ponovna izdaja? *''[[3. oktober]]'' (single/EP?, 1990/91)? *''[[Ljubljana–Zagreb–Beograd]]'' (CD, The Grey Area/Mute Records, 1993) *''[[Occupied Europe NATO Tour 1994-95]]'' (CD + videokaseta) (The Grey Area/Mute Records, 1996) *''[[M.B. December 21, 1984]]'' (CD, The Grey Area/Mute Records, 1997) *''[[The John Peel Sessions (album, Laibach)|The John Peel Sessions]]'' (CD, Strange Fruit, 2002; LP Reissue, 2024) *''[[Volk Tour London CC Club]]'' (Abbey Road Live Here Now/Mute Records, 2007) *''[[Monumental Retro-Avant-Garde (Live At Tate Modern / 14 April 2012)]]'' (Abbey Road Live Here Now/Mute Records, 2012) *''[[Live in Hell at V2]]'' - ''Hertogenbosch/Nizozemska 28.6.1985'' (Vinyl-on-demand, 2017) *''[[We Forge The Future]]'' (GOD records, 2017) *''[[Bremenmarsch]]'' - ''Laibach Live at Schlachthof'' ''12.10.1987'' (M.i.G.- music, 2020) *''[[Nova Akropola]]'' (prenovljena vinilna izdaja: 2 x LP, 2023; 2.LP je kompilacija skladb v živo) in 3x CD Box, pra vtako 2023 (3.CD je kompilacija posnetkov iz različnih prizorišč in časov - vse skladbe izvirajo iz prve polovice 80.let) *''[[Opus Dei (album)|Opus Dei]]'' (prenovljena vinilna izdaja 2024: 2 x LP & CD, s še neobjavljenimi živimi posnetki) == Filmografija == * 2018, Glasba je časovna umetnost 3: LP film Laibach – režija Igor Zupe * 2017, Od kapitala do kapitala: države v času NSK – režija Igor Zupe *2016, Liberation day (Dan osvoboditve; o gostovanju v Severni Koreji 2015) – režija Morten Traavik *''2008, Laibach: Volk - Dead in Trbovlje'' (?) * 2005, Divided States of America: Laibach 2004 Tour – režija Sašo Podgoršek * 2004, Laibach – The Videos (2004, DVD) - režija Sašo Podgoršek * 1996, Predictions of Fire (Prerokbe ognja) – režija Michael Benson * 1996, ''[[Occupied Europe NATO Tour 1994-95]]'' (CD + videokaseta) (The Grey Area/Mute Records) *1993, Bravo: Laibach v filmu – režija Peter Vezjak * 1993, Laibach: A Film From Slovenia – režija Daniel Landin in Chris Bohn * 1988, Laibach: Pobeda pod suncem /Laibach: Zmaga pod soncem /Laibach: Victory Under the Sun – režija Goran Gajić *1986, The State/Država, o sodelovanju z Michaelom Clarkom v predstavi "No Fire Escape in Hell" – režija Daniel Landin *1984: THE DEBATE OVER MAN: “A Polemic Monologue as Artistic Method: Position, Problems, Perspectives” – Laibach / Richard Heslop *1983, Morte ai Sciavi - avtor Max Osole *1983, XY - Nerešeno (TV-intervju TV-Tednik, RTV Ljubljana) - videoposnetek *1982, Documents of Opression – režija Marjan Osole - Max == Nagrade in priznanja == * Slovenski ambasadorji kulture - naziv jim je podelilo [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] (<nowiki>http://www.mzz.gov.si/si/ministrstvo_za_zunanje_zadeve/novinarsko_sredisce/slovenija_v_zariscu_bilten/</nowiki>^{[''[[Wikipedija:Mrtva povezava|mrtva povezava]]'']}) * [[Zlata ptica]] (1986, skupaj z drugimi skupinami NSK) - nagrada ZSMS za jugoslovanski dan mladosti (25. maj) * Zlata nagrada Metoda Badjure ([[Badjurova nagrada]]) na festivalu Teden domačega filma za glasbo v filmu [[Hudodelci (film)|Hudodelci]] (1987) * [[Viktor (nagrada)|Viktor]] za posebne dosežke na področju medijske in popularne kulture (1997; vrnjen) * Nagrada glavnega mesta Ljubljane za »izjemne ustvarjalne dosežke doma in v tujini« (1997) * Prvojunijska nagrada - najpomembnejše občinsko priznanje mesta [[Trbovlje]] (2000) * [[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]] za življenjsko delo (2017) * [[Medalja za zasluge (Slovenija)|Medalja za zasluge]] Republike Slovenije, 2023 (podeljena 8. maja 2024) == Bibliografija (izbor) == * [[Alexei Monroe]]: Pluralni monolit. Laibach in NSK, MASKA, Ljubljana, 2003 {{COBISS|ID=125361920}} * Matičič, Jure: Država Laibach, raziskovalna naloga. Kamnik, 1994. * {{navedi knjigo|last=Janjatović |first=Petar |title=EX YU ROCK enciklopedija 1960-2006 |isbn= 978-86-905317-1-4}} * [[Marcel Štefančič Jr.]]: ''Teror zgodovine: kako je Laibach na začetku osemdesetih premaknil nacijo, partijo in filozofijo''; Ljubljana: UMco, 2012 {{COBISS|ID=258047232}} * Borčić, Barbara: ''Celostna umetnina Laibach'': ''fragmentarni pogled.'' Ljubljana: Založba /*cf, 2013. *Greene, Doyle - The Rock Cover Song: Culture, History, Politics. Jefferson, North Carolina: McFarland & Company, Inc, 2014. *Lorenčič, Teodor: "40 godina večnosti" /40 years of Eternity, Beograd, 2021 /2022 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Laibach}} {{Wikinavedek|Laibach}} * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{Laibach}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1980]] [[Kategorija:Laibach|*]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Trbovlje]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] [[Kategorija:Nosilci medalje za zasluge Republike Slovenije]] qy0xirorsz2tvf6ykzh66sf0abjgxkm 0 17610 6675738 6085315 2026-05-14T16:33:02Z ~2026-29104-57 259886 /* Filmografija */ 6675738 wikitext text/x-wiki {{BŽO več sklicev}}{{Infopolje Oseba|image=}} '''Janez Lapajne''' [jánez lapájne], [[Slovenci|slovenski]] [[filmski režiser|filmski]] [[režiser]], * [[24. junij]] [[1967]], [[Celje]], [[Slovenija]]. == Življenje == Lapajne je odraščal v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer se je tudi šolal. Diplomiral je iz [[film]]ske [[režija|režije]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Za njegovo ustvarjanje je značilno režiranje brez snemalne knjige. Posebno pozornost posveča skladnemu ritmu filmske celote. Za svoje [[študentski film|študentske filme]] je prejel številne nagrade doma in na tujem, med temi tudi [[Univerzitetna Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani|Univerzitetno Prešernovo nagrado]] za ''Smehljaj'' ter Grand Prix - zlati dinozaver v [[Poljska|poljskem]] [[Krakov]]u za ''Črepinjice''. Njegova prva celovečerna filma, prvenec ''[[Šelestenje]]'' in drugi celovečerec ''[[Kratki stiki]]'', ki sta nastala v pogojih gverilske produkcije, sta vsak v svojem času postala absolutna zmagovalca [[Festival slovenskega filma|Festivala slovenskega filma]] v [[Portorož]]u, nato pa zelo uspešno potovala po svetovnih festivalih. Vsi Lapajnetovi filmi so bili doma in po svetu deležni odličnih kritiških ocen, zaenkrat pa avtorjev ustvarjalni vrh predstavljata celovečerec ''Osebna prtljaga'' in kratki film ''Kdo se boji črnega moža?'', ki je prejel več kot petindvajset nagrad na mednarodnih festivalih, tretjino od vseh v Združenih državah Amerike. Janez Lapajne režira tudi v [[gledališče|gledališču]], na [[televizija|televiziji]] in na [[radio|radiu]]. Leta [[2004]] je ustanovil [[PoEtika|PoEtiko]] - občasno [[akademija (šola)|akademijo]] za raziskovanje umetnosti filmske režije, ki jo tudi vodi kot [[mentor]]. V tej vlogi je večkrat sodeloval tudi na [[Filmski tabor Kolpa|Filmskem taboru Kolpa]] v [[Črnomelj|Črnomlju]]. Bil je prvi predsednik [[Društvo slovenskih režiserjev|Društva slovenskih režiserjev]] (Directors Guild of Slovenia), nekaj let pa predavatelj na [[Inštitutu in akademiji za multimedije]] v Ljubljani. Pod Lapajnetovim mentorstvom so svojo filmsko pot začeli ali se pri njem izobraževali tudi [[Nejc Gazvoda]], Rok Biček, Sonja Prosenc, Luka Bajt, Alen Pavšar, Luka Puš, Peter Bizjak, Jure Dostal, Rožle Bregar, Urša Menart, Mitja Okorn in drugi. K celovečercem nekaterih nekdanjih slušateljev je Lapajne pozneje v različnih vlogah, posebno pri montaži, prispeval pomemben avtorski delež. Kot producent se je doslej podpisal pod tri uspešne celovečerne filme. Vsi trije so postali veliki zmagovalci Festivala slovenskega filma in pobirali nagrade na mednarodnih festivalih širom po svetu. Lapajne je član Evropske filmske akademije (EFA).<ref>{{Navedi splet|title = European Film Academy : Members|url = https://www.europeanfilmacademy.org/Members.44.0.html?&no_cache=1|website = www.europeanfilmacademy.org|accessdate = 2016-01-29|archive-date = 2018-06-25|archive-url = https://web.archive.org/web/20180625031555/https://www.europeanfilmacademy.org/Members.44.0.html?&no_cache=1|url-status = dead}}</ref> Je sin geofizika [[Janez K. Lapajne|Janeza K. Lapajneta]] in sorodnik slikarke Ivane Kobilce. == Dela == === Filmografija === * [[2026]] - ''Drama'' ([[Triglav film (2001)|Triglav film]]), kratki igrani (režiser, scenarist, montažer, scenograf) - v poprodukciji * [[2019]] - ''Dromedar'' ([[Triglav film (2001)|Triglav film]]), kratki igrani (režiser, producent, scenarist, montažer, scenograf) * [[2012]] - ''Kdo se boji črnega moža?'' ([[Triglav film (2001)|Triglav film]]), kratki igrani (režiser, scenarist, montažer, scenograf) * [[2009]] - ''[[Osebna prtljaga]]'' ([[Triglav film (2001)|Triglav film]]), celovečerni igrani (režiser, scenarist, montažer, scenograf) * [[2006]] - ''[[Kratki stiki]]'' ([[Triglav film (2001)|Triglav film]]), celovečerni igrani (režiser, producent, scenarist, montažer, scenograf) * [[2002]] - ''[[Šelestenje]]'' ([[Triglav film (2001)|Triglav film]], VPK), celovečerni igrani prvenec (režiser, producent, scenarist, montažer, scenograf) * [[1997]] - ''Črepinjice'' (Univerza v Ljubljani), diplomski kratki igrani (režiser, scenarist) * [[1997]] - ''Rudnik rjavega premoga Kanižarica v zapiranju'' (Orson), kratki dokumentarni (režiser, scenarist) * [[1996]] - ''Smehljaj'' (Univerza v Ljubljani), kratki igrani (režiser, scenarist, kostumograf) * [[1995]] - ''Električni stol nad Ljubljano ali Kaj počne slikar z dvema kovčkoma'' (Univerza v Ljubljani in Radiotelevizija Slovenija), kratki dokumentarni (režiser, scenarist) * [[1992]] - ''Črnordeče'' ([[Zveza kulturnih organizacij Slovenije]]), kratki igrani (režiser, scenarist, scenograf, kostumograf) - delo pri filmih drugih režiserjev: * [[2013]] - ''[[Razredni sovražnik]]'' ([[Triglav film (2001)|Triglav film]], režija Rok Biček), celovečerni igrani prvenec (producent, scenarist, montažer) * [[2013]] - ''Dvojina'' (Perfo, režija [[Nejc Gazvoda]]), celovečerni igrani (scenarist, montažer) * [[2011]] - ''Izlet'' (Perfo, Invida, MC Krka, režija [[Nejc Gazvoda]]), celovečerni igrani prvenec (montažer) * [[2008]] - ''Dan v Benetkah'' (Univerza v Ljubljani, režija Rok Biček), kratki igrani (oblikovalec napisov) * [[2007]] - ''Družina'' (Univerza v Ljubljani in Radiotelevizija Slovenija, režija Rok Biček), kratki dokumentarni (oblikovalec napisov) * [[2004]] - ''Solzice'' (Univerza v Ljubljani in Radiotelevizija Slovenija, režija [[Aiken Veronika Prosenc]]), kratki igrani (scenarist, montažer) * [[2001]] - ''Tiigra'' (Studio Arkadena, režija [[Nataša Matjašec]]), srednjemetražni igrano-dokumentarni (nastop - kot Janez Lapajne) * [[1996]] - ''Pepelca'' (Univerza v Ljubljani in Radiotelevizija Slovenija, režija [[Martin Srebotnjak]]), kratki dokumentarni (soscenarist) === Delo v gledališču === * [[2007]] - [[Nejc Gazvoda]]: ''Gugalnica'' (Imaginarni, Slovenija) - krstna izvedba - v sezoni 2007/08 (režiser, scenograf) * [[2006]] - [[Neil LaBute]]: ''Razsutje/Igre poslednjih dni'' (Imaginarni in Mini Teater, Slovenija) - slovenska praizvedba - v sezoni 2005/06 (režiser, scenograf) * [[2004]] - [[John Osborne]]: ''[[Ozri se v gnevu]]'' (Mestno gledališče ljubljansko, Slovenija) - na repertoarju MGL v sezoni 2004/05 (režiser, scenograf, avtor videa) * [[2004]] - [[David Auburn]]: ''Dokaz'' (Slovensko ljudsko gledališče Celje, Slovenija) - slovenska praizvedba - na repertoarju SLG Celje v sezoni 2003/04 (režiser) * [[1999]] - Več avtorjev: ''Spogledljivosti'' (Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Primorski poletni festival in Orson, Slovenija) - krstna izvedba - na sporedu 6. primorskega poletnega festivala, Koper 1999 (soavtor dramskega besedila, režiser, scenograf, kostumograf) - delo pri gledaliških predstavah drugih režiserjev: * [[2010|2017]] - Nejc Gazvoda, Rok Biček, Janez Lapajne: ''Razredni sovražnik''/''Triedny nepriateľ'' (Mestno gledališče Žilina/Mestské divadlo Žilina, Slovaška, režija [[Janez Pipan|Júlia Rázusová]]) - na repertoarju Mestnega gledališča Žilina v sezoni 2016/17 (soavtor dramskega besedila) * [[2010]] - [[Ingmar Bergman]]: ''Jesenska sonata'' (Prešernovo gledališče Kranj, Slovenija, režija [[Janez Pipan]]) - na repertoarju SLG Celje v sezoni 2009/10 (režiser filmske projekcije) * [[2003]] - [[Witold Gombrowicz]]: ''Ivona, princesa Burgundije'' (Prešernovo gledališče Kranj, Slovenija, režija [[Vito Taufer]]) - na repertoarju PG Kranj v sezoni 2003/04 (avtor videa) * [[1996]] - [[Matjaž Kmecl]]: ''Trubar'' ([[Cankarjev dom]], [[Radiotelevizija Slovenija]] in Micom, Slovenija, režija [[Boris Kobal]]) - krstna izvedba - v sezoni 1996/97 (igralec) == Sklici == <references />{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lapajne, Janez}} [[Kategorija:Rojeni leta 1967]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski radijski režiserji]] [[Kategorija:PoEtika]] bltyml413r5pjyjb21q4ok80s74lzcs 0 18571 6675815 6605376 2026-05-14T21:53:11Z Janezdrilc 3152 /* Svetništvo in češčenje */ + 1 6675815 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope | honorific-prefix = sveti | name = Janez Pavel II. - "Veliki" | honorific-suffix = | title = papež | native_name = Jan Paweł II | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birth_name = <!-- Wikidata --> | term_start = 16. oktober 1978 | term_end = 2. april 2005 (26 let, 168 dni) | predecessor = [[Papež Janez Pavel I.|Janez Pavel I.]] | successor = [[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] | ordination = 1. november 1946 | ordinated_by = [[Adam Stefan Sapieha]] | consecration = 28. september 1958 | consecrated_by = [[Eugeniusz Baziak]] | cardinal = 26. junij 1967 | rank = [[Seznam papežev|264. papež]] | nationality = {{Ikonazastave|Poljska}} [[Poljaki|poljska]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | parents = Karol Wojtyła<br />Emilia Kaczorowska | previous_post = {{unbulleted list | [[Škof Krakówa|Krakovski pomožni škof, Poljska]] ''(1958–1964)'' | [[Ombi|Titularni škof Ombija]] ''(1958–1964)'' | Nadškof Krakówa, Poljska''(1964–1978)'' | Kardinal-duhovnik v [[San Cesareo in Palatio]] ''(1967–1978)'' }} | death_date = <!-- Wikidata --> | alma_mater = [[Jagelonska univerza]] | death_place = <!-- Wikidata --> | influences = | other = Janez Pavel | signature = <!-- Wikidata --> | coat_of_arms = Coat of arms of Ioannes Paulus II.svg | motto = ''Totus tuus'' (Ves tvoj) | feast_day = 22. oktober | venerated = | saint_title = sveti | beatified_date = 1. maj 2011 | beatified_place = [[Trg svetega Petra, Vatikan]] | beatified_by = [[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] | canonized_date = 27. april 2014 | canonized_place = [[Trg svetega Petra, Vatikan]] | canonized_by = [[Papež Frančišek|Frančišek]] | patronage = [[Svetovni dan mladih]] (sozavetnik) }} '''Janez Pavel II.''', rojstno ime '''Karol Józef Wojtyła''', [[papež]] in [[svetnik]], * [[18. maj]] [[1920]], [[Wadowice]], [[Poljska]], † [[2. april]] [[2005]], [[Vatikan]]. Janez Pavel II. je postal prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi [[Slovani|slovanskega]] porekla, ko je bil 16. oktobra 1978 izvoljen za papeža. == Življenjepis == Rojen je bil na južnem Poljskem v [[družina|družini]] nekdanjega [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskega]] [[častnik]]a Karola Wojtyła ter učiteljice in šivilje Emilie Kaczorowske. 30. decembra 1963 ga je papež [[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]] imenoval za krakovskega [[nadškof]]a. Sodeloval je na [[drugi vatikanski koncil|drugem vatikanskem cerkvenem zboru]]. Leta 1967 je postal [[kardinal]]. Leta 1978 je tako sodeloval na [[konklave|konklavu]], kjer so po smrti Pavla VI. za novega papeža izvolil Albina Luciania, ki je privzel ime Janez Pavel I. == Papeževanje == Po njegovi nepričakovani smrti po le 33 dneh papeževanja je bil Karol Wojtyła kljub svoji neobičajni mladosti ter poljski narodnosti 16. oktobra 1978 izvoljen za novega papeža. V spomin predhodnika si je nadel ime Janez Pavel II. 13. maja 1981 je nad njim na [[trg svetega Petra, Vatikan|trgu sv. Petra]] v [[Rim]]u [[Turki|Turek]] [[Mehmet Ali Ağca]] izvedel poskus [[atentat]]a. Kasneje je papež [[atentat]]orja obiskal v [[zapor]]u, vsebina njunih pogovorov pa še danes ni znana; znano pa je, da ga je objel in mu iz srca odpustil nameravani zločin. Člani [[terorizem|teroristične]] mreže [[Al Kaida]] so med njegovim obiskom na [[Filipini]]h januarja 1995 pripravljali še en atentat na papeža. Na dan atentata so bili razkrinkani. Čeprav je na papeški položaj prišel mlad (ukvarjal pa se je tudi s [[šport]]om), sta dva poskusa atentata na njegovem zdravju pustila posledice. Pojavili so se tudi sumi o [[rak (bolezen)|raku]], trpel pa je tudi za [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo boleznijo]]. Ni mogel več hoditi, težko je govoril in slabo slišal, vendar je nadaljeval s potovanji po svetu. Kljub slabemu telesnemu stanju tisti, ki so se z njim srečali, pravijo, da je bil duševno popolnoma zdrav. Izgledal je trdno odločen, da bo na položaju vztrajal do smrti ali do poslabšanja duševnega stanja. Po zgledu predhodnika se je odločil poenostaviti svoje urade. Poleg tega, da ni nosil papeške tiare in da se je zavzemal za manj slovesen postopek ob kronanju novega papeža, je ukinil tudi [[onikanje]] samega sebe, vse v duhu papeškega naziva ''Servus Servorum Dei'' (Služabnik božjih služabnikov). [[Slika:JPII 29 09 2004 2.JPG|thumb|left|300px|Papež na Trgu svetega Petra, Vatikan, 29. septembra 2004]] Janez Pavel II. je potoval v več kot 100 dežel, kjer je pritegnil velike množice vernikov. Dvakrat je obiskal tudi [[Slovenija|Slovenijo]]. Prvič med 17. in 19. majem 1996, ko je obeležil 1250. obletnico [[krščanstvo|krščanstva]] na Slovenskem. Iz tega obiska je verjetno najbolj znan stavek s srečanja z mladimi na [[Postojna|postojnskem]] [[letališče|letališču]] (ravno na njegov 76. rojstni dan): ''Papež 'ma vas rad.'' Drugi obisk Slovenije je trajal le pol dneva. To je bilo 19. septembra 1999 ob [[beatifikacija|beatifikaciji]] [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]. Postal je prvi papež, ki je obiskal [[Anglija|Anglijo]], kjer je molil tudi v [[anglikanska cerkev|anglikanski]] katedrali v [[Canterbury]]ju. Potoval je tudi v [[Izrael]], kjer se je simbolično dotaknil [[Zid žalovanja|Zidu objokovanja]] z namenom prispevati k spravi med [[Judje|Judi]] in [[krščanstvo|kristjani]]. Bil je tudi prvi papež, ki je kdaj stopil v [[mošeja|mošejo]] ([[Mošeja Omajadov]], [[Damask]], 6. maj 2001). Kadar mu je zdravstveno stanje dopuščalo, je tradicionalni [[božič]]no in [[velika noč|velikonočno]] poslanico izrekel v množici [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], tudi v [[slovenščina|slovenščini]]. Tudi ob obeh obiskih Slovenije je govoril v slovenščini. Vodstvo [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]] se je oglašalo tudi v zvezi z [[osvobodilna teologija|osvobodilno teologijo]] ter večkrat podajalo smernice za njen razvoj in usmeritev, kakor tudi izražalo zaskrbljenost, da bi prišlo to gibanje preveč pod vpliv [[marksizem|marksizma]], ki ostaja zgolj pri zemeljski osvoboditvi delavcev in drugih revnih slojev iz krivičnih odnosov in razmer - tudi in predvsem z nasiljem; [[krščanstvo|krščanska]] osvoboditev namreč sega dalje in gre pri njej ne le za izboljšanje ali odpravo krivičnih, tj. grešnih družbenih razmer. Krščanski poudarek je namreč predvsem na zveličanju in odrešitvi od osebnega [[greh]]a, kar pa je prinesel [[Jezus Kristus]] in nadaljuje po svoji [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] zlasti prek [[sveta maša|maše]] in [[zakrament|zakramentov]]. V zvezi s tem je objavila tozadevno listino ''"[[Libertatis nuntius]]"'' [[Kongregacija za verski nauk]] pod predsedovanjem [[papež Benedikt XVI.|kardinala Josepha Ratzingerja]] in z odobritvijo [[papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla Velikega]] leta 1984.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_doc_19840806_theology-liberation_en.html|title= Instruction on certain aspects of the theology of liberation Libertatis nuntius|publisher=Kongregacija za verski nauk|author= Kardinal Joseph Ratzinger|place=Vatikan|language=en|date=6. avgust 1984 |accessdate=18. avgust 2025}}</ref> === Nekaj podatkov === * [[Seznam papežev po dolžini pontifikata|drugi najdaljši pontifikat]], * med svojim [[pontifikat]]om je prepotoval 1.247.613 [[kilometer|kilometrov]], * 104-krat je zapustil [[Italija|Italijo]], * obiskal 129 [[država|držav]], * opravil 146 obiskov v Italiji, * 301-krat obiskal [[rim]]ske [[župnija|župnije]], * za [[blaženi|blažene]] razglasil več kot 1338 ljudi, * [[kanonizacija|kanoniziral]] 482 ljudi, * imenoval 231 [[kardinal]]ov, * se srečal z več kot 1590 [[predsednik]]i oz. [[predsednik vlade|predsedniki vlad]]. * Za blažene je torej razglasil več ljudi (1.340 do oktobra 2004) kot katerikoli njegov predhodnik. === Dela === ''Za okrožnice glej [[Seznam papeških okrožnic#Janez Pavel II.|Seznam papeških okrožnic]].'' == Bolezen, smrt in spomin == === Bolezen in smrt === Leta 2001 so mu zdravniki postavili diagnozo [[Parkinsonova bolezen]]. Informacija o bolezni je bila javnosti razkrita šele leta 2005.<ref>{{Navedi splet|title=Vatican hid Pope's Parkinson's disease diagnosis for 12 years|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/1513421/Vatican-hid-Popes-Parkinsons-disease-diagnosis-for-12-years.html|website=www.telegraph.co.uk|accessdate=2021-12-26}}</ref> Umrl je 2. aprila 2005 ob 21.37 uri, najverjetneje zaradi zapletov obstoječe bolezni. === Svetništvo in češčenje === [[Slika:Beatification of John Paul II (1).jpg|thumb|right|200px|Beatifikacija Janeza Pavla II., [[Rim]], 27. april 2014]] 13. maja 2005 je njegov naslednik [[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] najavil, da bo začel postopek [[Beatifikacija|beatifikacije]] in tako preskočil običajno petletno obdobje po smrti kandidata. Sam postopek se je pričel 28. junija istega leta. 1. maja 2011, na Nedeljo Božjega usmiljenja,<ref>Nedeljo Božjega usmiljenja je uvedel na 2. velikonočno ali Belo nedeljo ravno blaženi Janez Pavel II.</ref> ga je njegov naslednik [[Papež Benedikt XVI.]] razglasil za blaženega na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu sv. Petra]] v [[Rim]]u. Navzoč je bil poldrugi milijon ljudi. 19. decembra 2009 ga je njegov naslednik [[papež Benedikt XVI.]] razglasil za [[božji služabnik|božjega služabnika]]<ref>[http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-12191423 Pope paves way to beatification of John Paul II], Bbc.co.uk, pridobljeno 14. januar 2011.</ref><ref>Ko se začne za nekoga postopek za beatifikacijo, si pridobi častni naslov "Božji služabnik". Ko je postopek končan, pa postane "Častitljivi".</ref>. [[Papež Frančišek]] je 30. septembra 2013 na rednem konzistoriju razglasil, da bo blaženega papeža Janeza Pavla II. (skupaj z [[Papež Janez XXIII.|blaženim Janezom XXIII.]]) 27. aprila 2014 razglasil za svetnika<ref>Družina, letnik 62, št. 40/2013, str. 4.</ref>, kar je potem tudi storil. V Sloveniji mu je posvečena kapela v [[Cerkev sv. Duha, Ljubljana|cerkvi sv. Duha]] v Stožicah v Ljubljani<ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/posvetitev-cerkve-v-stozicah Posvetitev cerkve v Stožicah], Družina.si, pridobljeno 16. november 2018.</ref> in kapela v [[Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Maribor|cerkvi bl. Antona Martina Slomška]] v Košakih v Mariboru, v katere oltarju so vgrajene tudi papeže relikvije.<ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/posvetitev-zupnijske-cerkve-v-kosakih?Open Posvetitev župnijske cerkve v Košakih], Družina.si, pridobljeno 9. oktober 2019.</ref> Papežu je posvečena tudi [[Univerzitetna župnija Maribor]], ki obhaja na god 22. oktobra glavno [[proščenje]]. V Ljubljani se po njem imenuje [[Ulica Janeza Pavla II., Ljubljana|Ulica Janeza Pavla II.]] (po preimenovanju Zrinjskega ceste leta 1997),<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1997-01-1290/odlok-o-spremembi-imena-ulice-na-obmocju-mestne-obcine-ljubljana 1290. Odlok o spremembi imena ulice na območju Mestne občine Ljubljana, stran 1804.], Uradni-list.si, pridobljeno 16. november 2018.</ref> na kateri se nahaja tudi sedež [[Apostolska nunciatura v Sloveniji|Apostolske nunciature v Sloveniji]]. Bronast celopostavni kip Janeza Pavla II. se nahaja na [[Brezje, Radovljica|Brezjah]] ob [[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|baziliki]], doprsni pred župnijsko [[Cerkev sv. Štefana, Postojna|cerkvijo sv. Štefana v Postojna]], kamnit pa v [[Skorba|Skorbi]] v vaškem središču.<ref>[https://www.tednik.si/gospodarstvo/5831-hajdina-skorbavasko-sredisce-bo-krasil-velik-kip-janeza-pavla-ii Hajdina-Skorba:Vaško središče bo krasil velik kip Janeza Pavla II.], Tednik.si, pridobljeno 16. november 2018.</ref> Na Hrvaškem so mu posvečene cerkve v krajih [[Bartolovci]], [[Donji Lapac]], [[Poznanovec]] in [[Trogir]]. === Obisk Slovenije === [[Slika:Sveti oce Janez Pavel II in Vid Gajsek.jpg|thumb|right|300px|Janez Pavel II. v Sloveniji, 18. maja 1996, na svoj 76. rojstni dan]] ''Glavni članek: [[Papeški obiski v Sloveniji#Janez Pavel II.|Papeški obiski v Sloveniji]].'' Janez Pavel II. je bil po [[Papež Pij VI.|Piju VI.]] prvi papež, ki je obiskal slovenske dežele. V Sloveniji je bil dvakrat: * 18. maj 1996, [[Hipodrom Stožice]], pri maši se je zbralo 105.000 ljudi * 18. maj 1996, [[Letališče Postojna]], pri maši in praznovanju papeževega rojstnega dne se je zbralo 70.000 mladih * 19. maj 1996, [[Letališče Maribor]], pri maši se je zbralo 100.000 ljudi * 19. september 1999, [[Dvorec Betnava|Betnava]], na beatifikaciji Antona Martina Slomška je bilo skoraj 200.000 ljudmi. == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Ioannes Paulus II|Papež Janez Pavel II}} {{Wikinavedek}} * [http://svetniki.org/sveti-janez-pavel-ii-karol-wojtyla-papez/ Svetniki.org] * [http://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/ Vatican.va] * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bwojtyla.html Catholic-hierarchy.org] * [http://popejohnpaul.com/ Popejohnpaul.com/] {{S-začetek}} {{S-rel|ca}} {{S-bef|before=[[Eugeniusz Baziak]]}} {{S-ttl|title=[[Krakovski nadškof]]|years=1963–1978}} {{S-aft|after=[[Franciszek Macharski]]}} {{S-bef|before=[[Papež Janez Pavel I.|Janez Pavel I.]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1978–2005}} {{S-aft|after=[[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]]}} {{S-konec}} {{Papeži}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Time Person of the Year}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1920]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Poljski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Poljski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Poljski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Poljski kardinali]] [[Kategorija:Poljski papeži]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Pomožni rimskokatoliški škofje Krakova]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krakova]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Krakova]] [[Kategorija:Poljski filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Člani Romunske akademije]] [[Kategorija:Poljski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Jagelonske univerze]] [[Kategorija:Poljski pesniki]] [[Kategorija:Personalisti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Svetoletni papeži]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Poljski svetniki]] [[Kategorija:Papeži svetniki]] [[Kategorija:Krščanski svetniki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Krščanski svetniki v 21. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 21. stoletju]] [[Kategorija:Rimokatoličani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Rimokatoličani v 21. stoletju]] [[Kategorija:Poljski poligloti]] [[Kategorija:Borci za človekove pravice]] [[Kategorija:Osvobodilna teologija]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pavel VI.]] [[Kategorija:Umrli za Parkinsonovo boleznijo]] epqajf9le9tmgfzz4o2utc642zk4bp2 0 21492 6675854 6661851 2026-05-15T01:10:01Z ~2026-13659-49 255600 /* R */ 6675854 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Vojko Adamič]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] *[[Igor Antauer]] *[[Damjan Anželj]] *[[Darko Anželj]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Milan Apih]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Stojan Auer]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Predrag Baković]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Boris Balant (MORS)|Boris Balant]] * [[Anton Balažek]] * [[Marko Balažic]] * [[Milan Balažic]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Tadej Beočanin]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Rudolf Bernetič]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Angel Besednjak]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Andrej Bertoncelj]] * [[Ivan Bertoncelj]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Stane Bizjak]] * [[Dušan Blaganje]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Viktor Blažič]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Rudolf Blüml]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Katja Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Tilen Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Aleš Brecelj]] * [[Anton Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Martin Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič (politik)]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Albert Breznk]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški|Alojz (Lojze) Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Stane Brovet]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Mirko Brulc]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Andrej Budal]]? * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Ivan Bukovec|Ivan (Janko) Bukovec]] * [[Franc Bukovec|Franc Bukovec -]] Ježovnik * [[Sonja Bukovec]] * [[Alan Bukovnik]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton IV. Codelli|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] *[[France Cukjati]] *[[Bojana Cvahte]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Mateja Čalušić]] *[[Franc Čebulj]] *[[Robert Čeh]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Mirko Čepič]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Janko Česnik]] * [[Peter Jožef Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Uroš Čufer]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Slavko Debelak]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * ([[Božidar Debenjak]]) * [[Ivan Dečko]] * [[Jasminka Dedić]] * [[Jože Dekleva]] * [[Anton Delak]] * ([[Drago Demšar]]) * [[Franci Demšar]] * [[Janez Demšar]] * ([[Marko Demšar]]) * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Mihaela Dermastia]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Franc Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Irena Dobravc Tatalovič]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Anton Dolgan]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Josip Doltar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Franc Dragan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Valter Drozg]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] *[[Gregor Einspieler]] *[[Lambert Einspieler]] *[[Valentin Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Josip Fabiani]] * [[Ivo Fabinc]] * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Igor Feketija]] * [[Darjo Felda]] * [[Franci Feltrin]] * [[Jasmin Feratović]] * [[Ignac Ferfila]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Boris Filli]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Anton Fortič]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * [[Matevž Frangež]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] * [[Boris Frlec]] * [[Dušan Furlan]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Andrej Gabrijelčič]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Mojca Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Nuška Gajšek]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] * [[Peter Gašperšič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Andrej Gerenčer]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Miroslav Geržina]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Boris Goličnik]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[Franc Gombač]] * [[László Göncz]] (slovenski Madžar) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Miran Gorinšek]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Luka Goršek]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * ([[Niko Grafenauer]]) * [[Andrej Grahor]] * [[Peter Grasselli]] * [[Franc Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Monika Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Peter Gregorčič]]? * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Anton Grill]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Ludvik Gumilar]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Lovro Hacin]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Slavko Hanžel]] * [[Anton Harej]] * [[Jože Hartman]] * [[Tina Heferle]] * [[Alenka Helbl]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hliš]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Miloš Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Meira Hot]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Silvo Hrast]] * [[Peter Hrastelj]] * [[Valentin Hrastnik]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]] * [[Helena Hren Vencelj]] * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Janez Hribar (1918–1978)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * ([[Tine Hribar]]) * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hršak]] * [[Ivan Hržič]] * [[Franček Hudej]] * [[Karel Hudomalj|Karel (Karlo) Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Slavko Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Marija Ivančič]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Emil Jager]] * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Livij Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Milan Jakopovič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] * [[Vladka Jan]] *[[Zoltan Jan]] *[[Konrad Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Mica Jančar]] * [[Janko Janežič]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Mihael Jenčič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Aljoša Jerič]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Savin Jogan]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Luka Juri]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Dan Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] * [[Marko Juvančič]] == K == * [[Anton Kacin]]? * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunec]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Dejan Kaloh]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Anton Kampuš]] * [[Franc Kangler]] * [[Mirko Kaplja]] * [[Olga Karba]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj|Pepca (Maček) Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Lojze Kersnič]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[Franc Žiga Kimovec]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Anton Klančič]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Zofka Klemen]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[David Klobasa]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Sandy Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Štefan Kociper]] * [[Maja Kocjan]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] *[[Franc Kočevar|Franc Kočevar-Ciril]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Avgust Kodrič]] * [[Branko Kodrič]] * [[Ravel Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Andreja Kokalj]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Stane Kolman]] * [[Matej Kolmanič]] * dr. Kolterer? * [[Darko Končan]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Jak Koprivc]] * [[Marko Koprivc]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Jožef Kopše]] * [[Davorin Kopše]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] *[[Miha Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Marjana Kotnik Poropat]] * [[Albin Kovač]] * [[Božo Kovač]] * [[Matija Kovač]] * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–96) * [[Stane Kovač (komunist)|Stane Kovač]] (1919–93?) * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak|Lado (Vlado) Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] * [[Dragana Kraigher Šenk]] * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darij Krajčič]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar (politik)|Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Vekoslava Krašovec]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Vladimir Kreft]] * [[Majda Ana Kregelj Zbačnik|Majda Ana Kregelj-Zbačnik]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Ružena Kristan-Popelak]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Franc Križan]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Zdravko Krvina]] * [[Ermin Kržičnik]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]] (P. Voranc) * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Mirko Kumer]] - Črčej * [[Franc Kumše]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] * [[Damjan Lah]] * [[Tomaž Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic|Milivoj (Miša) Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Branko Ledinek]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Roman Leljak]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *([[Ignacij Lenček]]) *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Romana Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Ludvik Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Miroslav Levar]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 - ?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Franc Lodrant]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Lučka Lorber]] *[[Marko Lotrič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *([[Frank Lovše]]) *[[Marko Lovše]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] *[[Karel Luter]] == M == * [[Gregor Macedoni]] * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Viktor Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Zoran Madon]] *[[Andrej Magajna]] *[[Franc Magdič]] *[[Janez Magyar]] *[[Igor Maher]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *([[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] st.) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] -Ciril *[[Simon Maljevac]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Ivan Mamić]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Danilo Markočič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *Alex Marsič *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *([[Tomaž Mastnak]]) *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Marjan Maučec]] *[[Franc Mayer]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Felicita Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Alojzij Metelko]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Karel Mikl]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Klemen Miklavič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Peter Misja]] *[[Franc Mišič]] *[[Alojz Mlakar]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *([[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]]) *[[Jani Möderndorfer]] *[[Erik Modic]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan Molan]] *[[Miha Molan]] *[[Jože Molek]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Jože Možgan]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Darinka Mravljak]] *[[Milan Mravlje]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *([[Matjaž Mulej]]) *[[Andrej Muren]] *[[Jasna Murgel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] *[[Janja Napast]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janez Novak (politik)]] * [[Janže Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] * [[Peter Novak (politik)|Peter Novak]] * [[Tereza Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Srečko Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Luka Omladič]] * [[Jasmina Opec Vöröš]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Dušan Orban]], ''predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti'' * [[Ludvik Orban]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Tadej Ostrc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] * [[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Milan Ozimič]] == P == * [[Jože Pacek (politik)]] * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Borut Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Sergij Pahor]] * [[Alojzij Pajer]]- Monriva * [[Stane Pajk]] * [[Robert Pal]] * [[Boris Pangerc]] * [[Josip Pangerc]] * Franc Papež (1838-1929) * [[Bojan Papič]] * [[Igor Papič]] * [[Anton Partljič|Tone Partljič]] * [[Ingo Paš]] * [[Damjan Paulin]] * [[Tone Pavček]] * [[Andrej Pavlica]] * [[Josip Pavlica]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Darja Pavlič]] * [[Irena Pavlič]] * [[Lojze Pavlič]] * [[Stane Pavlič]] * [[Jože Pavličič]] * [[Marko Pavliha]] * [[Boštjan Pavlin]] * [[Blaž Pavlin]] * [[Jernej Pavlin (politik)]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] * [[Marko Pavlišič]] * [[Robert Pavšič]] * [[Rudi Pavšič]] * [[Breda Pečan]] * [[Sašo Peče]] * [[Vladislav Pegan]] (pravnik) * [[Vladislav Pegan]] * [[Rado Pehaček]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Stojan Pelko]] * [[Jože Penca]] * [[Peter Pengal]] * [[Truda Pepelnik]] * [[Gorazd Perenič]] * [[Janez Perenič]] * [[Klavdija Perger]] * [[Ljudevit Perič]] * [[Franc Perko (župan)]] * Franc Perko? * [[Vencelj Perko]] * [[France Perovšek]] * [[Janez Perovšek]] * [[Tone Peršak]] * [[Just Pertot]] * [[Pavel Pestotnik]] * [[Bojan Petan]] * [[Rudolf Petan]] * [[Josip Petejan]] * [[Jože (Josip) Petejan]] * [[Franc Petek]] * [[Milan Petek]] * [[Miro Petek]] * [[Alojz (Lojze) Peterle]] * [[Josip Peternel]] * [[Ernest Petrič]] * [[Josip Petrič]] * [[Pavle Petričič]] * [[Tea Petrin]] * [[Bortolo Petronio]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] * [[Mihael Petrovič]] * [[Viljem Pfeifer]] * [[Janez Piber]] * [[Jernej Pikalo]] * [[Ludvik Pinkava]] * [[Emil Milan Pintar]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan Pirc]] * [[Ciril Pirc]] * [[Nataša Pirc Musar]] * ([[Dušan Pirjevec]]) * ([[Jože Pirjevec]]) * [[Edo Pirkmajer]] * [[Milko Pirkmajer]] * [[Otmar Pirkmajer]] * [[Pavel Pirkmajer]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Vilma Pirkovič Bebler]] * [[Rajko Pirnat]] * [[Marko Pisani]] * [[Franc Pišek]] * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Leonid Pitamic]] * [[Franc Pišek]] * [[Aleksandra Pivec]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Silvester Plahutnik]] * [[Ivan Plantan]] * [[Dušan Pleničar]] * [[Ivan Ples]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Miroslav Ples]] * [[Janko Pleterski]] * [[Jože Plevnik]] * [[Senko Pličanič]] * [[Jakob Ploj]] * [[Miroslav Ploj]] * [[Klemen Ploštajner]] * [[Zlata Ploštajner]] * [[Alojz Pluško]] * [[Dušan Plut]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Jakob Počivavšek]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Karel Podgornik]] * [[Dejan Podgoršek]] * [[Jože Podgoršek]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Sida Podlesek]] * [[Anton Podobnik]] * [[Janez Podobnik]] * [[Marjan Podobnik]] * [[Josip Pogačnik]] * [[Lovro Pogačnik]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Milan Pogačnik]] * [[Valentin Pohorec]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Jože Pokorn]] * [[Boštjan Poklukar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Josip Poklukar]] * [[Anton Polajnar]] * [[Ignac Polajnar]] * [[Bojan Polak]] * [[Radko Polič star.|Radko Polič]] * [[Svetozar Polič]] * [[Zoran Polič]] * [[Ludvik Poljanec]] * [[Vinko Poljanec]] * [[Majda Poljanšek]] * [[Ferdinand Pollak]] * [[Anton Poljšak]] * [[Robert Polnar]] * [[Marjan Poljšak]] * [[Tone Poljšak]] * [[France Popit]] * [[Boris Popovič]] * [[Carlo Porenta]] * [[Alojz Posedel]] * [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojz(ij) Potočnik]] * [[Franc Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] * [[Jožef Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] * [[Vika Potočnik]] * [[Ivo Potokar]] * [[Majda Potrata]] * [[Ivan Potrč]] * [[Jože Potrč]] * [[Miran Potrč]] * [[Avgust Povše]] * [[Fran Povše]] * [[Zoran Poznič]] * [[Albin Poznik]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Avgust Praprotnik]] * [[Nik Prebil]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Božo Predalič]] * [[Izidor Predan]] * [[Janko Predan]] * [[Jani Prednik]] * [[Miroslav Pregl]] * [[Živko Pregl]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Matija Prelog]] * [[Martin Premk]] * ([[Ljuba Prenner]]) * [[Albin Prepeluh]] * [[Jakob Presečnik]] * [[Dejan Prešiček]] * [[Mihael Prevc]] * [[Valentina Prevolnik Rupel]] * [[Srečko Prijatelj]] * [[Uroš Prikl]] * [[Aleš Primc]] * [[Jana Primožič]] * [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] * [[Franc Props]] * [[Matija Prosekar]] * [[Miloš Prosenc]] * [[Jože Protner]] * [[Janko Prunk]] * [[Karel Prušnik]] * [[Boris Puc]] * [[Dinko Puc]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Dino Pucer]] * [[Ciril Pucko]] * [[Ivan Pučnik]] * [[Jože Pučnik]] * Franc (Aco) Puhar * [[Jožica Puhar]] * [[Vitodrag Pukl]] * [[Franc Pukšič]] * [[Ciril Metod Pungartnik]] * [[Iztok Purič]] * [[Jože Pustoslemšek]] * [[Ludvik Puš]] * [[Janez Pušar]] * [[Rado Pušenjak]] * [[Rudolf Pušenjak]] * [[Vladimir Pušenjak]] * [[Henrik Pušnik]] == R == * [[Boris Race]] * [[Darja Radić]] * [[Božidar Raič]] * [[Janko Rajar]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Jožef Rajšp]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Stanislav Raščan]] * [[Vladimir Ravnihar]] * [[Franjo Ravnik]] * [[Miha Ravnik]] * [[Rudolf Ravnik]] * [[Aleksander Ravnikar]] * [[Jernej Ravnikar]] * [[Ludvik Ravnikar]] * [[Franc Razdevšek]] * [[Radoslav Razlag]] * [[Rafael Razpet]] * [[Ivan Rebek]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Dušan Rebolj (sindikalist)|Dušan Rebolj]] * [[Amalija Regent]] * [[Ivan Regent]] * [[Izidor Rejc]] * [[Albert Rejec]] * [[Marjan Rekar]] * [[Tone Remc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Bogumil Remec]] * [[Vladimir Remec]] * [[Tine Remškar]] * [[Ivan Renko]] * [[Viktor Repič]] * [[Samo Resnik]] * [[Vili Rezman]] * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] * [[Alojz Ribič]] * [[Janez Ribič]] * [[Marija Ribič]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Mitja Ribičič]] * [[Adolf Ribnikar]] * [[Ivan Ribnikar]] * [[Anton Rifelj]] * [[Herman Rigelnik]] * [[Andreja Rihter]] * [[Cvetana Rijavec]] * [[Robert Rinaldo]] * [[Franc Robič]] * [[Marija Rogar]] * [[Vitja Rode]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] (*1940) * [[Emil Rojc (politik)|Emil Rojc]] (*1958) * [[Anton Rojec]] * [[Ivan Rojec]] * [[Lojze Rojec]] * [[Anton Rojina]] * [[Franci Rokavec]] * [[Anton Rop]] * [[Franjo Rosina]] * [[Igor Rosina]] * [[Jožef Rosina]] * [[Janez Nepomuk Rosmann]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Eduard Roškar]] * [[Ivan Roškar]] * [[Metod Rotar]] * [[Zdenko Roter]] * [[Anton Rous]] * [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] * [[Vito Rožej]] * [[Marjan Rožič]] * [[Jakob Rožič]] * [[Valentin Rožič]] * [[Franc Rudež]] * [[Karel Dragotin Rudež]] * [[Aleksander Rudolf]] * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] * [[Janko Rudolf]] * [[Bojan Rugelj]] * [[Matija Rulitz]] * [[Pavel Rupar]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mara Rupena-Osolnik]] * [[Zora Rupena]] * [[Leon Rupnik]] * [[Andrej Rus]] * [[Josip Rus]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Veljko Rus]] * [[Vojan Rus]] * [[Marko Rusjan]] * [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] * [[Anton Rutar]] * [[Otokar Rybář]] == S == * [[Bernard Sadovnik]] * [[Franc Sagaj]] * [[Borut Sajovic]] * [[Ivan Sajovic]] * [[Franc Salamon]] * [[Evgen Sapač]] * [[Dorče Sardoč]] * [[Silvano Sau]] * [[Jožef Savinšek]] * [[Franc Schaubach]] * [[Jožef Kamilo Schmidburg]] * [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] * [[Jožef Schwegel]] * [[Viljem Schweitzer]] * [[Alojz Sedej]] * [[Cvetka Selšek]] * [[Dušan Semolič]] * [[Matej Senčar]] * [[Sabina Senčar]] * [[Alojz Senekovič]] * [[Bogomil Senekovič]] * [[Dušan Sernec]] * [[Janko Sernec]] * [[Josip Sernec]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] * [[Anton Sfiligoj]] * [[Avgust Sfiligoj]] * [[Ivan Simčič]] * [[Teofil Simčič]] (1902-97) * [[Franc Simonič (partizan)]] * [[Vasko Simoniti]] * [[Danica Simšič]] * [[Ljubo Sirc]] * [[Janez Sirše]] * [[Ivan Sisinger]] * [[Primož Siter]] * [[Janez Skedl]] * [[Josip Skerk]] * [[Matej Skočir]] * [[Lojze Skok]] * [[Nada Skuk]] * [[Karel Slanc]] * [[Anton Slapernik]] * [[Tadej Slapnik]] * [[Edvard Slavik]] * [[Mitja Slavinec]] * [[Uroš Slavinec]] * [[Anton Slokar]] * [[Jolanda Slokar]] * [[Jožef Slokar]] * [[Janja Sluga]] * [[Alenka Smerkolj]] * [[Rudolf Smersu]] * [[Franc Smodej]] * [[Robert Smodej]] * [[Janko Smole]] * [[Jože Smole]] * [[Karel Smolle]] * [[Ciril Smrkolj]] * [[Franc Snoj]] * [[Jože Sodja]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Mojca Sojar]] * [[Mitja Sojer]] * [[Alojz Sok]] * [[Slavko Soršak]] * [[Boris Sovič]] * [[Stojan Spetič]] * [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] * [[Zoran Stančič]] * [[Edvard Stanič]] * [[Gojko Stanič]] * [[Marjan Stanič]] * [[Stane Stanič]] * [[Nina Stankovič]] * [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleš Stanovnik]] * [[Ivan Stanovnik]] * [[Janez Stanovnik]] * [[Peter Stante]] * [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] * [[Miloš Stare]] * [[Andrijana Starina Kosem]] * [[Bojan Starman]] * [[Danijel Starman]] * [[Marko Starman]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Andrej Stegnar]] * [[Henrik Stepančič]] * [[Zoran Stevanović]] * [[Stana Stopar]] * [[Viktor Stopar]] * [[Vojko Stopar]] * [[Jože Strgar]] * [[Francka Strmole-Hlastec]] * [[Tanja Strniša]] * [[Lojzka Stropnik]] * [[Marjan Sturm]] * [[Janko Stušek]] * [[Karel Sukič]] * [[Josef Suppan]] * [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] * [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * [[Janez Sušnik]] * [[Peter Sušnik]] * [[Ernest Svetec]] * [[Luka Svetec]] * [[Andrej Svetek]] * [[France Svetek]] * [[Lev Svetek]] * [[Albert Svetina-Erno]] * [[Anton Svetina]] * [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] * [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] * [[Ivan Svetlik]] == Š == * [[Aleš Šabeder]] * [[Franc Šali]] * [[Marjan Šarec]] * [[Oskar Šavli]] * [[Karel Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] * [[Virgil Šček]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Boštjan Šefic]] * [[Rudi Šeligo]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Rudi Šepič]] * [[Jernej Šerjak]] * [[Leo Šešerko]] * [[Jože Šeško]] * [[Dušan Šešok]] * [[Franc Šetinc]] * [[Lenart Šetinc]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Mile Šetinc]] * [[Mojca Šetinc Pašek]] * [[Drago Šiftar]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Niko Šilih]] * [[Rudi Šimac]] * [[Dušan Šinigoj]] * [[Irena Šinko]] * [[Josip Šinko]] * [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] * [[Majda Širca]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Albert Širok]] * [[Andrej Šiško]] * [[Dušan Šiško]] * [[Jože Šiškovič]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Raul Šiškovič]] * [[Matija Škerbec]] * [[Albin Škerk]] * [[Andrej Škerlavaj]] * [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] * [[Jan Škoberne]] * [[Jožef Školč]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bojan Škrk]] * [[Boštjan Škrlec]] * [[Karel Škulj]] * [[Jože Šlander]] * [[Mica Šlander]]-[[Marinko (priimek)|Marinko]] * [[Slavko Šlander]] * [[Albin Šmajd]] * [[Franc Šmon]] * [[Boris Šnuderl]] * [[Makso Šnuderl]] * [[Katja Šoba]] * [[Jakob Šolar]] * [[Igor Šoltes]] * [[Tomo Šorli]] * [[Črtomir Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Bogomir Špiletič]] * [[Vekoslav Špindler]] * [[Bojan Šrot]] * [[Tomaž Štebe]] * [[Anton Štebi]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Ivo Štempihar]] * [[Andrej Šter]] * [[Emil Štern]] * [[France Štiglic]] * [[Anton Štihec]] * [[Drago Štoka]] * [[Franc Štoka]] * [[Adolf Štorman]] * [[Ivan Štravs]] * [[Alojzij Štrekelj]] * [[Jernej Štromajer]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Josip Štrukelj]] * [[Jožko Štrukelj]] * [[Lovro Šturm]] * [[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (r. 1866) * [[Vinko Šumrada]] * [[Vojka Štular]] * [[Dagmar Šuster]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Boris Šuštar]] * [[Boris Šuštaršič]] * [[Anton Šušteršič|Anton (Tone) Šušteršič]] * [[Ivan Šušteršič|Ivan Šusteršič]] * [[Janez Šušteršič]] * [[Matjaž Švagan]] == T == * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matic Tasič]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Veno Taufer]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Štefan Teraž]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[Marjan Terpin]] * [[France Terseglav]] *[[Tina Teržan]] * [[Ciril Testen]] * [[Vlasta Tetičkovič Toplak|Vlasta Tetičkovič (r. Toplak)]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Zala Tomašič]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Ana Tomić]] (r. Trdin) * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Teodor Tominšek]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič|Miha(el) Tomšič]] * Mira Tomšič Svetina * [[Stanko Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Peter Toš]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] *[[Stojan Tramte]] * [[Ignac Tratar]] * [[Tadej Trček]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Samo Turel]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Mateja Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Anton Umnik]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == * [[Boris Vadnjal]] * [[Ivo Vajgl]] * [[Uroš Vajgl]] * [[Davorin Valentinčič]] * [[Dejan Valentinčič]] * [[Lado Vavpetič]] * [[Janko Veber]] * [[Norbert Veber]] * [[Andrej Veble]] * [[Andraž Vehovar]] * [[Ivan Vehovec]] * [[Herman Velik]] * ? Velikonja * [[Jože Velikonja]] * [[Ivan Vencajz]] * [[Ljudevit Vencajz]] * [[Peter Vencelj]] * [[Albin Vengust]] * [[Vinko Verbec]] * [[Andrej Verbič]] * [[Dušan Verbič]] * [[Peter Verlič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Rudi Veršnik]] * [[Ivan Verzolak]] * [[Fran Vesel (odvetnik)|Fran Vesel]] * [[Alojz Vesenjak]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Peter Vesenjak]] * [[Matic Vidic]] * [[Josip Vidmar]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Rudolf Vidrih]] * [[Josip Vilfan]] * [[Joža Vilfan|Joža (Jože) Vilfan]] * [[Marija Vilfan]] * [[Peter Vilfan]] * [[Albin Vipotnik]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Olga Vipotnik Červan]] * [[Gregor Virant]] * [[Franc Višnikar]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Bogomil Vižintin]] * [[Patrick Vlačič]] * [[Angela Vode]] * [[Albin Vodopivec]] * [[Fran Vodopivec]] * [[Albert Vodovnik]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Fran Voglar]] * [[Olga Voglauer]] * [[Željko Vogrin]] * [[Mitja Volčič]] * [[Božidar Voljč]] * [[Ignac Voljč]] * [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] * [[Vojko Volk]] * [[Tamara Vonta]] * [[Alojzij Voršič]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] * [[Josip Vošnjak]] * [[Mihael Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Rudi Vouk]] * [[Olga Vrabič]] * [[Marko Vraničar]] * [[Mateja Vraničar Erman]] * [[Anton Vratuša]] * [[Marko Vrhunec]] * [[Vinko Vrhunec]] * [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] * [[Andrej Vrtovec]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Dušan Vučko]] * [[Ivan Vuk]] * [[Martina Vuk]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] *[[Adolf Wilhelm]] (Dolfi Guglielmi) * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == * [[Andreja Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Zdravko Zabukovec]] * [[Bojan Zadel]] * [[Ludvik Zadnik]] * [[Boštjan Zagorac]] * [[Franc Zagožen]] * [[Jože Zagožen]] * [[Janez Zahrastnik]] * [[Janez Zajc]] * [[Ludvik Zajc (1925—|Ludvik Zajc]] * [[Simon Zajc]] * Janez Zajec * [[Marjan Zajec]] * [[Aleš Zalar]] * [[Vinko Zalar]] * [[Cvetka Zalokar Oražem]] * [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] * [[Valentin Zarnik]] * [[Franc Zdolšek]] * [[Danilo Zelen]] * [[Jože Zemljak]] * [[Janez Zemljarič]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Urša Zgojznik]] * [[Marko Zidanšek]] * [[Miloš Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Boris Ziherl]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Slavko Ziherl]] * [[Jože Zimšek]] * [[Mirko Zlatnar]] * [[Ciril Zlobec]] * [[Franc Zlobec (poslanec)|Franc Zlobec]] * [[Jaša Zlobec]] * [[Branko Zlobko]] * [[Igor Zorčič]] * [[Peter Zorko]] * [[Mirko Zorman]] * [[Aleksander Zorn]] * [[Adolf Zupan]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Majda Zupan]] * [[Beno Zupančič]] * ([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] * [[Marija Zupančič]] * [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] * [[Martin Zupančič]] * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] * [[Niko Zupanič]] * [[Josip Zurc]] * [[Milan Zver]] * [[Franci Zwitter]] * Janko [[Zwitter]] (1946) * [[Mirt Zwitter]] * [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Jakob Žen]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] *[[Julijana Žibert|Julijana (Julka) Žibert]] *[[Sara Žibrat]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Anton Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * ([[Slavoj Žižek]]) * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Franci Žnidaršič]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Anton Žunič]] * [[Anton Žunter]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] 2zwaagvi01ijm4iellpocq0dslxpx7o 0 23668 6675706 6673791 2026-05-14T14:39:56Z Florentina Veršič 146476 Začetek novega podrazdelka. 6675706 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik XIV. | title = | successor = [[Ludvik XV.]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | image = <!-- Wikidata --> | caption = | succession = [[Kralj Francije]] | predecessor = [[Ludvik XIII.]] }} '''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]]. Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.<ref>{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}</ref> Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi<ref>Spielvogel 2016, stran 419.</ref> zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju. Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije. Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost. Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.<ref>Nathan 1993, strani 633–649.</ref> Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3">Nathan 1993, stran 633.</ref> Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701. Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti. == Zgodnja leta == [[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]] [[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]] Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')<ref>{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}</ref> in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).<ref>Bluche 1990, stran 11.</ref> V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.<ref>Barentine 2016, stran 129.</ref> Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.<ref>Panhuysen 2016, stran 26.</ref> Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so: :<blockquote>»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«<ref>Fraser 2006, strani 14–16.</ref></blockquote> Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.<ref>Petitfils 2002, strani 30–40.</ref> V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy. == Manjšina in fronda == === Nasledstvo prestola === Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.<ref>Reinhardt 2016, stran 20.</ref> Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja<ref>Kleinman 1985, stran 145.</ref> s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,<ref>Bély 2001, stran 57.</ref> razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.<ref>Sonnino 1998, strani 217–218.</ref> Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten. Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.<ref>Petitfils 2002, strani 34–37.</ref> Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot "navadnega kriminalca", kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika. Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.<ref>Petitfils 2002, strani 29–36.</ref> Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].<ref>Beem 2018, stran 83.</ref> Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].<ref>Barentine 2016, stran 131.</ref> Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].<ref>Dvornik 1962, stran 456.</ref> Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč. === Zgodnja dejanja === Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.<ref>Kleinman 1985.</ref> [[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]] Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.<ref>Petitfils 2002, strani 70–75.</ref> Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali "plemstvo halje"), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev. Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.<ref>Petitfils 2002, strani 80–85.</ref> Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta. [[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]] Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.<ref>Blanning 2008, stran 306.</ref> Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza. Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.<ref>Petitfils 2002, strani 84–87.</ref> Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz. Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor. [[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]] Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.<ref>Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.</ref> »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«<ref name=":0">Hatton 1972, stran 22.</ref> »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«<ref name=":0" /> Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.<ref>Hatton 1972, stran 31.</ref> Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani "tuji princi", kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]]. Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu. Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.<ref>Hatton 1972, stran 18.</ref> Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.<ref>Petitfils 2002, strani 148–150.</ref> V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.<ref>Bluche 1990, strani 128–129.</ref> == Osebna vladavina in reforme == === Odraslost in zgodnje reforme === [[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]] Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra: :»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}</ref> Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«<ref>Dunlop 2000, stran xii.</ref> Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev. Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo. [[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]] Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov. [[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]] Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček. Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le "neprivilegirani" razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.<ref>Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.</ref> Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije. Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje. === Odnosi z glavnimi kolonijami === [[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]] Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.<ref>Merryman 2007.</ref> Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.<ref>Antoine 1989, stran 33.</ref> Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike. Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni. Ludvik je vladal prek številnih svetov: * ''Conseil d'en haut'' ("Visoki svet", ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri. * ''Conseil des dépêches'' ("Svet sporočil", ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc). * ''Conseil de Conscience'' ("Svet vesti", ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji). * ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.<ref>Petitfils 2002, strani 223–225.</ref> == Zgodnje vojne == === Španija === [[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]] [[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]] Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.<ref name=":1">Wolf 1968, stran 117.</ref> Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.<ref name=":1" /> Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.<ref>Dunlop 2000, stran 54.</ref> Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije. [[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče "prešlo" v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant "prešel" v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko. === Odnos z Nizozemsko === [[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]] Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.<ref>Israel 1990, strani 197–199.</ref> Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.<ref>Hutton 1986, strani 299-300.</ref> Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.<ref>Lynn 1999, strani 109-110.</ref> [[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]] Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.<ref>McKay 1997, stran 206.</ref> Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.<ref>Young 2004, stran 133.</ref> Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.<ref>Black 2001, strani 97-99.</ref> Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.<ref>Panhuysen 2009, strani 396-398.</ref> Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.<ref>Frost 2000, stran 213.</ref> Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.<ref>Panhuysen 2009, stran 451.</ref> Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami. Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji. Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.<ref>Lynn 1999, strani 161-171.</ref> Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.<ref>Merriman 2019, stran 319.</ref> Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi. === Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami === [[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]] Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.<ref>Bailey 2018, stran 14.</ref> [[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]] Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}</ref> Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.<ref>Bluche 1986, stran 439.</ref> Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega. [[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.<ref>Keay 1994, strani 201-204.</ref> Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.<ref>Pagani 2001, stran 182.</ref> Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}</ref> Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.<ref>Barnes 2005, stran 85.</ref><ref>Mungello 2005, stran 125.</ref> == Višek moči == === Centralizacija moči === [[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]] Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji. Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}</ref> [[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]] Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v: "neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom."<ref>Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, "Solar Power," The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.</ref> Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}</ref> Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.<ref name=":2" /> Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom. Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].<ref>{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot & d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}</ref> Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo ("plemstvo meča") prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo ("plemstvo halje"). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje. === Francija kot središče vojskovanja === [[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]] Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej. Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.<ref>Lynn 1999, stran 46.</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}</ref> Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3" /> Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam: :"Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine."<ref>Symcox 1974, strani 236-237.</ref> Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov: :"Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [<nowiki/>[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir."<ref>Symcox 1974, strani 237 in 242.</ref> == Fontainebleaujski edikt == [[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]] Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' ("''čigar kraljestvo, njegova vera''"), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).<ref>Sturdy 1998, strani 89-99.</ref> Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.<ref>Sturdy 1998, strani 92-93.</ref> Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami. Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.<ref>Sturdy 1998, stran 96.</ref> [[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot "misijonarji v škornjih"), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]] 15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.<ref name=":4" /> S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.<ref>Nolan 2008, stran 132.</ref> Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.<ref>Sturdy 1998, strani 96-97.</ref><ref>Bluche 1986, strani 20-21.</ref> Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.<ref>Sturdy 1998, stran 98.</ref> Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena. Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.<ref>Edwards 2007, stran 212-213.</ref> Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi. == Devetletna vojna == {{Main|Devetletna vojna}} === Vzroki in potek === [[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]] [[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]] [[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.<ref>Durant in Durant 1963, stran 691.</ref> Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.<ref>Lynn 1999, stran 192.</ref> Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.<ref>Dunlop 2000, stran 313.</ref> Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.<ref>Lynn 1999, strani 189-191.</ref> Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije ("Opustošenje Pfalške").<ref>Lynn 1999, strani 192-193.</ref> [[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]] Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].<ref>Lynn 1999.</ref> Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,<ref>Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.</ref><ref>Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.</ref> predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.<ref>Lynn 1999, stran 209.</ref> [[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]] Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov. Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za "tako barbarsko kot neuporabno".<ref>Terlinden, Ch. (1958). "Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695". Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.</ref> Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.<ref>Lynn 1999, stran 232.</ref> Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.<ref>Lynn 1999, stran 253.</ref> === Mir v Ryswicku === Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč. Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona. Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.<ref>Bluche 1986, stran 653.</ref> V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.<ref>Lossky 1994, stran 255.</ref> Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana. == Španska nasledstvena vojna == {{Main|Španska nasledstvena vojna}} === Vzroki in priprave na vojno === [[File:Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg|thumb|left|[[Filip V. Španski]].]] Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev. Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.). Da bi se izognil vojni, je Ludvik leta 1698 podpisal Haaško pogodbo z Viljemom III. Angleškim. Ta sporazum je razdelil španska italijanska ozemlja med Ludvikovega sina (velikega dofena) in nadvojvodo Karla, preostanek cesarstva pa je bil dodeljen Jožefu Ferdinandu. Viljem III. je privolil, da dofenova nova ozemlja postanejo del Francije, ko slednji nasledi očetov prestol.<ref>Lynn 1999, stran 267.</ref> Podpisniki pa se niso posvetovali z vladarjem teh dežel. Karel II. je odločno nasprotoval razkosanju svojega cesarstva. Leta 1699 je ponovno potrdil svojo oporoko iz leta 1693, v kateri je Jožefa Ferdinanda imenoval za svojega edinega naslednika.<ref name=":5">Dunlop 2000, stran 353.</ref> Šest mesecev pozneje je Jožef Ferdinand umrl, zato sta Ludvik in Viljem III. leta 1700 sklenila nov sporazum o delitvi, Londonsko pogodbo. Ta je Španijo, Nizozemsko deželo in španske kolonije dodelila nadvojvodi. Dofen bi prejel vsa španska italijanska ozemlja.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Karel II. je priznal, da lahko njegov imperij ostane nedeljiv le, če ga v celoti zapusti Francozu ali Avstrijcu. Pod pritiskom svoje nemške žene Marije Ane Neuburške je Karel II. imenoval nadvojvodo Karla za svojega edinega dediča. === Sprejem volje Karla II. in posledice === Na smrtni postelji leta 1700 je Karel II. Španski nepričakovano spremenil svojo oporoko. Jasna demonstracija francoske vojaške premoči več desetletij pred tem, profrancoska frakcija na španskem dvoru in celo [[papež Inocenc XII.]] so ga prepričali, da je bolj verjetno, da bo Francija ohranila njegov imperij nedotaknjen. Tako je celotno cesarstvo ponudil drugemu dofenovemu sinu Filipu, vojvodi Anžujskemu, pod pogojem, da ostane razdeljeno. Anžujski ni bil v neposredni liniji francoskega nasledstva, zato njegov nastop ne bi povzročil francosko-španske unije.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Če bi Anžujski zavrnil, bi prestol ponudili njegovemu mlajšemu bratu Karlu, vojvodi Berryjskemu. Če bi tudi vojvoda Berryjski to zavrnil, bi prestol pripadel nadvojvodi Karlu, nato pa njegovemu daljnemu sorodstvu [[Savojci|Savojcem]], če bi Karel to zavrnil.<ref>Kamen 2001, stran 6.</ref> Ludvik se je soočil s težko izbiro. Lahko bi se strinjal z delitvijo španskih posesti in se izognil splošni vojni ali pa sprejel Karlovo voljo in odtujil velik del Evrope. Sprva je bil morda nagnjen k spoštovanju pogodb o delitvi, vendar ga je dofenovo vztrajanje prepričalo v nasprotno.<ref>Dunlop 2000, stran 358.</ref> Poleg tega je Ludvikov zunanji minister, Jean-Baptiste Colbert, markiz de Torcy, poudaril, da bo skoraj zagotovo prišlo do vojne s cesarjem, ne glede na to, ali bo Ludvik sprejel pogodbe o delitvi ali voljo Karla II. Poudaril je, da v primeru vojne Viljem III. verjetno ne bo stal ob strani Franciji, saj je "sklenil pogodbo, da bi se izognil vojni, in ni nameraval iti v vojno, da bi pogodbo izpolnil".<ref name=":5" /> Dejansko bi bilo v primeru vojne morda bolje, da bi že imel nadzor nad spornimi ozemlji. Zato se je Ludvik sčasoma odločil sprejeti oporoko Karla II. Filip, vojvoda Anžujski, je tako postal Filip V., španski kralj. == Glej tudi == * [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]] == Sklici == {{sklici}} === Citirana d<nowiki/>ela === * Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN <bdi>978-3-3192-7619-9</bdi>. * Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN <bdi>978-0-5311-5112-9</bdi>. * Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN <bdi>978-1-4000-3374-4</bdi>. * Nathan, James (jesen 1993). "Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV". ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia. * Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN <bdi>978-9-0450-2329-8</bdi>. * Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC 423881843. * Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN <bdi>978-1-3058-8842-5</bdi>. [[Kategorija:Francoski monarhi]] [[Kategorija:Francoski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]] [[Kategorija:Umrli za gangreno]] [[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]] {{normativna kontrola}} 6lkk9x7fa5qqyegiq323i5p9fw5jcok 0 29047 6675739 6054938 2026-05-14T16:38:53Z ~2026-29104-57 259886 /* Produkcija */ 6675739 wikitext text/x-wiki '''Triglav film''' je [[Slovenija|slovenska]] [[produkcija|produkcijska]] in [[distribucija|distribucijska]] hiša, ki je bila ustanovljena leta [[2001]]. Sedež [[podjetje|podjetja]] je bil najprej v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Triglav film od leta 2006 domuje na [[Rodica, Domžale|Rodici]] v [[Domžale|Domžalah]]. Podjetje je prevzelo ime slovenskega filmskega podjetja '''[[Triglav film]]''', ki je propadlo v šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Pod produkcijskim okriljem Triglav filma se odvija tudi [[PoEtika]] - akademija za raziskovanje umetnosti filmske režije. ==Produkcija== ===Filmografija=== * 2026 - ''[[Drama]]'' (Triglav film), kratki igrani - v poprodukciji, * 2019 - ''[[Dromedar]]'' (Triglav film), kratki igrani, * 2013 - ''[[Razredni sovražnik]]'' (Triglav film), celovečerni igrani prvenec, * 2012 - ''[[Kdo se boji črnega moža?]]'' (Triglav film), kratki igrani, * 2009 - ''[[Osebna prtljaga]]'' (Triglav film), celovečerni igrani, * 2009 - ''N'č tazga'' (PoEtika, Triglav film, FFNM), kratki igrani, * 2009 - ''Štruklji'' (PoEtika, Triglav film, FFNM), kratki igrani, * 2007 - ''Pianist'' (PoEtika, Triglav film, ZKD Grosuplje, Smila film), kratki igrani, * 2007 - ''Močvirje'' (PoEtika, Triglav film, ZKD Grosuplje, Smila film), kratki igrani, * 2006 - ''[[Kratki stiki]]'' (Triglav film), celovečerni igrani, * 2004 - ''Smrt'' (PoEtika, Triglav film, Cankarjev dom), kratki igrani, * 2004 - ''Življenje'' (PoEtika, Triglav film, Cankarjev dom), kratki igrani, * 2004 - ''Rojstvo'' (PoEtika, Triglav film, Cankarjev dom), kratki igrani, * 2002 - ''[[Šelestenje]]'' (Triglav film, VPK), celovečerni igrani prvenec. == Zunanje povezave == * [http://www.triglavfilm.si Uradna spletna stran Triglav filma] {{Škrbina o podjetju}} [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2001]] [[Kategorija:Filmska podjetja v Sloveniji]] 905hbsuxfwj8wnkha1elksu3yckeu2f 6675740 6675739 2026-05-14T16:39:28Z ~2026-29104-57 259886 /* Produkcija */ 6675740 wikitext text/x-wiki '''Triglav film''' je [[Slovenija|slovenska]] [[produkcija|produkcijska]] in [[distribucija|distribucijska]] hiša, ki je bila ustanovljena leta [[2001]]. Sedež [[podjetje|podjetja]] je bil najprej v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Triglav film od leta 2006 domuje na [[Rodica, Domžale|Rodici]] v [[Domžale|Domžalah]]. Podjetje je prevzelo ime slovenskega filmskega podjetja '''[[Triglav film]]''', ki je propadlo v šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Pod produkcijskim okriljem Triglav filma se odvija tudi [[PoEtika]] - akademija za raziskovanje umetnosti filmske režije. ==Produkcija== ===Filmografija=== * 2026 - ''Drama'' (Triglav film), kratki igrani - v poprodukciji, * 2019 - ''[[Dromedar]]'' (Triglav film), kratki igrani, * 2013 - ''[[Razredni sovražnik]]'' (Triglav film), celovečerni igrani prvenec, * 2012 - ''[[Kdo se boji črnega moža?]]'' (Triglav film), kratki igrani, * 2009 - ''[[Osebna prtljaga]]'' (Triglav film), celovečerni igrani, * 2009 - ''N'č tazga'' (PoEtika, Triglav film, FFNM), kratki igrani, * 2009 - ''Štruklji'' (PoEtika, Triglav film, FFNM), kratki igrani, * 2007 - ''Pianist'' (PoEtika, Triglav film, ZKD Grosuplje, Smila film), kratki igrani, * 2007 - ''Močvirje'' (PoEtika, Triglav film, ZKD Grosuplje, Smila film), kratki igrani, * 2006 - ''[[Kratki stiki]]'' (Triglav film), celovečerni igrani, * 2004 - ''Smrt'' (PoEtika, Triglav film, Cankarjev dom), kratki igrani, * 2004 - ''Življenje'' (PoEtika, Triglav film, Cankarjev dom), kratki igrani, * 2004 - ''Rojstvo'' (PoEtika, Triglav film, Cankarjev dom), kratki igrani, * 2002 - ''[[Šelestenje]]'' (Triglav film, VPK), celovečerni igrani prvenec. == Zunanje povezave == * [http://www.triglavfilm.si Uradna spletna stran Triglav filma] {{Škrbina o podjetju}} [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2001]] [[Kategorija:Filmska podjetja v Sloveniji]] km1j4g4k77n4e0j6jad0sowtmtre997 6675762 6675740 2026-05-14T17:16:10Z Yerpo 8417 /* Filmografija */ pnp 6675762 wikitext text/x-wiki '''Triglav film''' je [[Slovenija|slovenska]] [[produkcija|produkcijska]] in [[distribucija|distribucijska]] hiša, ki je bila ustanovljena leta [[2001]]. Sedež [[podjetje|podjetja]] je bil najprej v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Triglav film od leta 2006 domuje na [[Rodica, Domžale|Rodici]] v [[Domžale|Domžalah]]. Podjetje je prevzelo ime slovenskega filmskega podjetja '''[[Triglav film]]''', ki je propadlo v šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Pod produkcijskim okriljem Triglav filma se odvija tudi [[PoEtika]] - akademija za raziskovanje umetnosti filmske režije. ==Produkcija== ===Filmografija=== * 2026 - ''[[Drama (film)|Drama]]'' (Triglav film), kratki igrani - v poprodukciji, * 2019 - ''[[Dromedar (film)|Dromedar]]'' (Triglav film), kratki igrani, * 2013 - ''[[Razredni sovražnik]]'' (Triglav film), celovečerni igrani prvenec, * 2012 - ''[[Kdo se boji črnega moža?]]'' (Triglav film), kratki igrani, * 2009 - ''[[Osebna prtljaga]]'' (Triglav film), celovečerni igrani, * 2009 - ''N'č tazga'' (PoEtika, Triglav film, FFNM), kratki igrani, * 2009 - ''Štruklji'' (PoEtika, Triglav film, FFNM), kratki igrani, * 2007 - ''Pianist'' (PoEtika, Triglav film, ZKD Grosuplje, Smila film), kratki igrani, * 2007 - ''Močvirje'' (PoEtika, Triglav film, ZKD Grosuplje, Smila film), kratki igrani, * 2006 - ''[[Kratki stiki]]'' (Triglav film), celovečerni igrani, * 2004 - ''Smrt'' (PoEtika, Triglav film, Cankarjev dom), kratki igrani, * 2004 - ''Življenje'' (PoEtika, Triglav film, Cankarjev dom), kratki igrani, * 2004 - ''Rojstvo'' (PoEtika, Triglav film, Cankarjev dom), kratki igrani, * 2002 - ''[[Šelestenje]]'' (Triglav film, VPK), celovečerni igrani prvenec. == Zunanje povezave == * [http://www.triglavfilm.si Uradna spletna stran Triglav filma] {{Škrbina o podjetju}} [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2001]] [[Kategorija:Filmska podjetja v Sloveniji]] g393rq1627zg59s6aasbnw84bs75w28 0 30562 6675656 6461120 2026-05-14T12:38:21Z ~2026-28279-21 259659 /* Seznam predsednikov SAZU */ 6675656 wikitext text/x-wiki {{redirect|SAZU}} [[Slika:SAZU-Ljubljana.JPG|thumb|right|200px|Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani]] '''Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)''' je najvišja [[narod]]na [[znanost|znanstvena]] in [[umetnost]]na [[ustanova]] [[Slovenija|Slovenije]], ki združuje vrhunske [[Slovenci|slovenske]] [[znanstvenik]]e in [[umetnik]]e, člane akademije, imenovane [[Akademik|akademiki]], ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: '''I.''' za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma) : * za zgodovinske vede: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija * za družbene vede: filozofija, pravo, psihologija, sociologija, ekonomija (...) '''II.''' za filološke in literarne vede (jezikoslovje, literarna zgodovina in teorija, (klasična...) filologija, folkloristika/literarna etnologija; biblicistika...) '''III.''' za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (z dvema oddelkoma) * za matematične, fizikalne in kemijske vede * za tehniške vede: gradbeništvo (s potresnim inženirstvom), elektrotehnika, strojništvo, računalništvo, umetna inteligenca ... '''IV.''' za naravoslovne vede (biologija z zoologijo in botaniko, geologija in paleontologija, geografija, krasoslovje, agronomija, fitocenologija ...) '''V.''' za umetnosti (literatura: pesniki, pisatelji, esejisti, dramatiki; likovne umetnosti: slikarji, kiparji, arhitekti; glasba - samo skladatelji, ni pa glasbenih poustvarjalcev) '''VI.''' za medicinske vede (do sredine 1970. let oddelek razreda za naravoslovne vede) s patofiziologijo, (klinično) biokemijo ... Trenutni predsednik ustanove je zgodovinar [[Peter Štih]]. Poleg predsednika ima SAZU tudi dva podpredsednika (za področje humanistike in umetnosti ter za področje naravoslovja in tehnike) in glavnega tajnika ter oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, ki ga vselej vodi akademik. == Kulturni pomen == Ustanovljena leta 1938, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) vodilna narodna institucija za znanost in umetnost. Vključuje znanstvenike in umetnike, ki so bili izbrani kot njeni člani, na podlagi lastnih uspehov na področju znanosti in umetnosti. Goji, spodbuja in promovira znanost in umetnost ter s svojimi dejavnostmi prispeva k razvoju znanstvene misli in ustvarjalnosti v umetnosti, zlasti z: obravnavanjem osnovnih vprašanj znanosti in umetnosti; sodelovanje pri oblikovanju politik raziskovalnih dejavnosti in ustvarjalnosti v umetnosti; dajanje ocen, predlogov in mnenj o položaju, razvoju in spodbujanju znanosti in umetnosti ter o organizaciji raziskovalnih dejavnosti in ustvarjalnosti v umetnosti; organiziranje raziskovalnega dela, tudi v sodelovanju z univerzami in drugimi raziskovalnimi ustanovami, zlasti na področjih, ki so pomembna za zavedanje in spoznavanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda ter za razvoj njenega jezika in kulture; in razvoj mednarodnega sodelovanja na področju znanosti in umetnosti. == Sedež == {{glavni|Lontovž, Ljubljana}} Akademija domuje v palači Lontovž na [[Novi trg, Ljubljana|Novem trgu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki stoji na mestu nekdanje palače deželnih stanov, po kateri je dobila tudi ime (iz [[nemščina|nemške]] besede ''Landhaus''). Sedanjo obliko je dobila po prezidavi iz druge polovice 18. stoletja in nato krčenju zaradi posledic [[Ljubljanski potres 1895|potresa leta 1895]]. <gallery> Slika:SAZU (5).JPG|Vhodna avla v stavbo SAZU Slika:SAZU (9).JPG|Druge stavbe SAZU na Novem trgu </gallery> == Zgodovina == Leta 1921 je bilo v Ljubljani ustanovljeno ''Znanstveno društvo za humanistične vede'' in je bilo zametek ''Akademije znanosti in umetnosti''. Leta 1925 sta združila moči ''Znanstveno društvo za humanistične vede'' in ''Narodna galerija'' ter ob pomoči [[Slovenska matica|Slovenske matice]] in drugih društev pričela udejanjati zamisel o ustanovitvi Akademije. Leta 1938 je bil sprejet zakon, s katerim je bila ustanovljena državna akademija in s tem je prenehalo delovati društvo Akademija znanosti in umetnosti. Najprej je delovala v drugem nadstropju Lontovža, po letu 1945 pa v celotni zgradbi. S širitvijo dejavnosti, se je SAZU razširila tudi na sosednje zgradbe ob Novem trgu. Zaradi unitaristične naravnanosti prve Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU) v Ljubljani. 26. januarja 1943 je bila sprejeta v [[italija]]nski [[Narodni svet akademij]] (Consiglio nazionale delle Academie). Pridevek »slovenska« je dobila prvič že med vojno, po kapitulaciji Italije - novembra 1943, na pobudo tedanjega predsednika [[Milan Vidmar|Milana Vidmarja]] z dekretom [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], to preimenovanje pa je bilo po koncu vojne razveljavljeno. Dokončno se je preimenovala v SAZU šele z zakonom o njej, sprejetim 1948. Po drugi svetovni vojni so bili v SAZU izvoljeni tudi nekateri vodilni (komunistični) politiki brez formalnih akademskih oz. znanstvenih referenc ([[Boris Kidrič]] in [[Boris Ziherl]] kot redna člana SAZU ter [[Josip Broz]] in [[Edvard Kardelj]] kot častna člana). Rehabilitacijo po 2. svetovni vojni (1945 oz. 1948) izključenih članov ([[France Veber|Franceta Vebra]], [[Leonid Pitamic|Leonida Pitamica]] in [[Aleš Ušeničnik|Aleša Ušeničnika]] je bila izvedena v 1990. letih, ko je bil predsednik France Bernik, popolna rehabilitacija [[Rihard Zupančič|Riharda Zupančiča]] pa ni dobila dovolj podpore. Častna člana sta postala po izteku svojega mandata tudi nekdanja predsednika [[Josip Vidmar]] in [[France Bernik]]. == Člani == {{main|Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti}} Člani so lahko ''redni'', ''izredni'' ali ''dopisni'' (slednji so lahko tudi neslovenskega rodu), njihovo delovanje pa je organizirano v skupinah (''razredih''), glede na znanstveno ali umetniško področje, iz katerega izhajajo. Člane te ustanove imenujemo (slovenski) [[akademik]]i. == Seznam predsednikov SAZU == *[[Rajko Nahtigal]] (1939–1942) *[[Milan Vidmar]] (1942–1945) *[[France Kidrič]] (1945–1950) (umrl med mandatom) *[[Fran Ramovš]] (1950–1952) (umrl med mandatom) *[[Josip Vidmar]] (1952–1976) (zatem častni član) *[[Janez Milčinski]] (1976–1992) *[[France Bernik]] (1992–2002) (zatem častni član) *[[Boštjan Žekš]] (2002–2008) *[[Jože Trontelj]] (2008–2013) (umrl med mandatom) *[[Marko Marijan Mušič]] (2014) *[[Tadej Bajd]] (2014–2020) *[[Peter Štih]] (2020–2026) *[[Franc Forstnerič]] (2026–) == Akademija in ZRC SAZU == Akademija je ustanoviteljica javnega raziskovalnega zavoda [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]] (ZRC SAZU), ki združuje 18 [[inštitut]]ov in raziskovalnih skupin in ima preko 300 sodelavcev. ZRC SAZU je bil ustanovljen leta 1981, večina inštitutov pa je delovala že mnogo prej pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Področja raziskovanja so preučevanje kulturnih, družbenih in naravnih pojavov, procesov in praks. Poslanstvo so temeljne raziskave, ki jih izvajajo znotraj nacionalnih raziskovalnih programov, nacionalnih temeljnih raziskovalnih projektov, mednarodnih projektov in centrov odličnosti. Pod ZRC SAZU sodi tudi Založba ZRC, ki izdaja 15 znanstvenih revij (5 od njih je uvrščenih v Thomson Reuters indekse) in 15 knjižnih zbirk. Pod Založbo pa sodi tudi Knjigarna Azil, prireditveni prostor Atrij ZRC in Zemljepisni muzej. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Željko Oset|year=2014 |title=Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Prizadevanja za ustanovitev Akademije, ustanovitev in njena prva leta |publisher=Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=978-961-268-028-2 |cobiss=269862656 |url=http://hdl.handle.net/11686/20398}} * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] == Zunanje povezave == * [http://www.sazu.si Predstavitvena stran SAZU] * Tine Debeljak: [http://www.foto.com.ar/marko/td/1979/Ob%2040%20-%20letnici%20Slovenske%20akademije%20znanosti%20in%20umetnosti%20-SAZU.html Ob 40. letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310014702/http://foto.com.ar/marko/td/1979/ob%2040%20-%20letnici%20slovenske%20akademije%20znanosti%20in%20umetnosti%20-sazu.html |date=2016-03-10 }}. Svobodna Slovenija, Buenos Aires, Jan 1979. {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenska akademija znanosti in umetnosti| ]] [[Kategorija:Akademije v Sloveniji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1938]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Sloveniji]] [[Kategorija:Narodne akademije]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] nju30oo1c2rkiiwjw7cio6ku5mux4l6 6675657 6675656 2026-05-14T12:39:11Z ~2026-28279-21 259659 /* Akademija in ZRC SAZU */ 6675657 wikitext text/x-wiki {{redirect|SAZU}} [[Slika:SAZU-Ljubljana.JPG|thumb|right|200px|Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani]] '''Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)''' je najvišja [[narod]]na [[znanost|znanstvena]] in [[umetnost]]na [[ustanova]] [[Slovenija|Slovenije]], ki združuje vrhunske [[Slovenci|slovenske]] [[znanstvenik]]e in [[umetnik]]e, člane akademije, imenovane [[Akademik|akademiki]], ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: '''I.''' za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma) : * za zgodovinske vede: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija * za družbene vede: filozofija, pravo, psihologija, sociologija, ekonomija (...) '''II.''' za filološke in literarne vede (jezikoslovje, literarna zgodovina in teorija, (klasična...) filologija, folkloristika/literarna etnologija; biblicistika...) '''III.''' za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (z dvema oddelkoma) * za matematične, fizikalne in kemijske vede * za tehniške vede: gradbeništvo (s potresnim inženirstvom), elektrotehnika, strojništvo, računalništvo, umetna inteligenca ... '''IV.''' za naravoslovne vede (biologija z zoologijo in botaniko, geologija in paleontologija, geografija, krasoslovje, agronomija, fitocenologija ...) '''V.''' za umetnosti (literatura: pesniki, pisatelji, esejisti, dramatiki; likovne umetnosti: slikarji, kiparji, arhitekti; glasba - samo skladatelji, ni pa glasbenih poustvarjalcev) '''VI.''' za medicinske vede (do sredine 1970. let oddelek razreda za naravoslovne vede) s patofiziologijo, (klinično) biokemijo ... Trenutni predsednik ustanove je zgodovinar [[Peter Štih]]. Poleg predsednika ima SAZU tudi dva podpredsednika (za področje humanistike in umetnosti ter za področje naravoslovja in tehnike) in glavnega tajnika ter oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, ki ga vselej vodi akademik. == Kulturni pomen == Ustanovljena leta 1938, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) vodilna narodna institucija za znanost in umetnost. Vključuje znanstvenike in umetnike, ki so bili izbrani kot njeni člani, na podlagi lastnih uspehov na področju znanosti in umetnosti. Goji, spodbuja in promovira znanost in umetnost ter s svojimi dejavnostmi prispeva k razvoju znanstvene misli in ustvarjalnosti v umetnosti, zlasti z: obravnavanjem osnovnih vprašanj znanosti in umetnosti; sodelovanje pri oblikovanju politik raziskovalnih dejavnosti in ustvarjalnosti v umetnosti; dajanje ocen, predlogov in mnenj o položaju, razvoju in spodbujanju znanosti in umetnosti ter o organizaciji raziskovalnih dejavnosti in ustvarjalnosti v umetnosti; organiziranje raziskovalnega dela, tudi v sodelovanju z univerzami in drugimi raziskovalnimi ustanovami, zlasti na področjih, ki so pomembna za zavedanje in spoznavanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda ter za razvoj njenega jezika in kulture; in razvoj mednarodnega sodelovanja na področju znanosti in umetnosti. == Sedež == {{glavni|Lontovž, Ljubljana}} Akademija domuje v palači Lontovž na [[Novi trg, Ljubljana|Novem trgu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki stoji na mestu nekdanje palače deželnih stanov, po kateri je dobila tudi ime (iz [[nemščina|nemške]] besede ''Landhaus''). Sedanjo obliko je dobila po prezidavi iz druge polovice 18. stoletja in nato krčenju zaradi posledic [[Ljubljanski potres 1895|potresa leta 1895]]. <gallery> Slika:SAZU (5).JPG|Vhodna avla v stavbo SAZU Slika:SAZU (9).JPG|Druge stavbe SAZU na Novem trgu </gallery> == Zgodovina == Leta 1921 je bilo v Ljubljani ustanovljeno ''Znanstveno društvo za humanistične vede'' in je bilo zametek ''Akademije znanosti in umetnosti''. Leta 1925 sta združila moči ''Znanstveno društvo za humanistične vede'' in ''Narodna galerija'' ter ob pomoči [[Slovenska matica|Slovenske matice]] in drugih društev pričela udejanjati zamisel o ustanovitvi Akademije. Leta 1938 je bil sprejet zakon, s katerim je bila ustanovljena državna akademija in s tem je prenehalo delovati društvo Akademija znanosti in umetnosti. Najprej je delovala v drugem nadstropju Lontovža, po letu 1945 pa v celotni zgradbi. S širitvijo dejavnosti, se je SAZU razširila tudi na sosednje zgradbe ob Novem trgu. Zaradi unitaristične naravnanosti prve Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU) v Ljubljani. 26. januarja 1943 je bila sprejeta v [[italija]]nski [[Narodni svet akademij]] (Consiglio nazionale delle Academie). Pridevek »slovenska« je dobila prvič že med vojno, po kapitulaciji Italije - novembra 1943, na pobudo tedanjega predsednika [[Milan Vidmar|Milana Vidmarja]] z dekretom [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], to preimenovanje pa je bilo po koncu vojne razveljavljeno. Dokončno se je preimenovala v SAZU šele z zakonom o njej, sprejetim 1948. Po drugi svetovni vojni so bili v SAZU izvoljeni tudi nekateri vodilni (komunistični) politiki brez formalnih akademskih oz. znanstvenih referenc ([[Boris Kidrič]] in [[Boris Ziherl]] kot redna člana SAZU ter [[Josip Broz]] in [[Edvard Kardelj]] kot častna člana). Rehabilitacijo po 2. svetovni vojni (1945 oz. 1948) izključenih članov ([[France Veber|Franceta Vebra]], [[Leonid Pitamic|Leonida Pitamica]] in [[Aleš Ušeničnik|Aleša Ušeničnika]] je bila izvedena v 1990. letih, ko je bil predsednik France Bernik, popolna rehabilitacija [[Rihard Zupančič|Riharda Zupančiča]] pa ni dobila dovolj podpore. Častna člana sta postala po izteku svojega mandata tudi nekdanja predsednika [[Josip Vidmar]] in [[France Bernik]]. == Člani == {{main|Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti}} Člani so lahko ''redni'', ''izredni'' ali ''dopisni'' (slednji so lahko tudi neslovenskega rodu), njihovo delovanje pa je organizirano v skupinah (''razredih''), glede na znanstveno ali umetniško področje, iz katerega izhajajo. Člane te ustanove imenujemo (slovenski) [[akademik]]i. == Seznam predsednikov SAZU == *[[Rajko Nahtigal]] (1939–1942) *[[Milan Vidmar]] (1942–1945) *[[France Kidrič]] (1945–1950) (umrl med mandatom) *[[Fran Ramovš]] (1950–1952) (umrl med mandatom) *[[Josip Vidmar]] (1952–1976) (zatem častni član) *[[Janez Milčinski]] (1976–1992) *[[France Bernik]] (1992–2002) (zatem častni član) *[[Boštjan Žekš]] (2002–2008) *[[Jože Trontelj]] (2008–2013) (umrl med mandatom) *[[Marko Marijan Mušič]] (2014) *[[Tadej Bajd]] (2014–2020) *[[Peter Štih]] (2020–2026) *[[Franc Forstnerič]] (2026–) == Akademija in ZRC SAZU == Akademija je (so)ustanoviteljica javnega raziskovalnega zavoda [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]] (ZRC SAZU), ki združuje 18 [[inštitut]]ov in raziskovalnih skupin in ima preko 300 sodelavcev. ZRC SAZU je bil ustanovljen leta 1981, večina inštitutov pa je delovala že mnogo prej pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Področja raziskovanja so preučevanje kulturnih, družbenih in naravnih pojavov, procesov in praks. Poslanstvo so temeljne raziskave, ki jih izvajajo znotraj nacionalnih raziskovalnih programov, nacionalnih temeljnih raziskovalnih projektov, mednarodnih projektov in centrov odličnosti. Pod ZRC SAZU sodi tudi Založba ZRC, ki izdaja 15 znanstvenih revij (5 od njih je uvrščenih v Thomson Reuters indekse) in 15 knjižnih zbirk. Pod Založbo pa sodi tudi Knjigarna Azil, prireditveni prostor Atrij ZRC in Zemljepisni muzej. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Željko Oset|year=2014 |title=Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Prizadevanja za ustanovitev Akademije, ustanovitev in njena prva leta |publisher=Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=978-961-268-028-2 |cobiss=269862656 |url=http://hdl.handle.net/11686/20398}} * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] == Zunanje povezave == * [http://www.sazu.si Predstavitvena stran SAZU] * Tine Debeljak: [http://www.foto.com.ar/marko/td/1979/Ob%2040%20-%20letnici%20Slovenske%20akademije%20znanosti%20in%20umetnosti%20-SAZU.html Ob 40. letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310014702/http://foto.com.ar/marko/td/1979/ob%2040%20-%20letnici%20slovenske%20akademije%20znanosti%20in%20umetnosti%20-sazu.html |date=2016-03-10 }}. Svobodna Slovenija, Buenos Aires, Jan 1979. {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenska akademija znanosti in umetnosti| ]] [[Kategorija:Akademije v Sloveniji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1938]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Sloveniji]] [[Kategorija:Narodne akademije]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] qdufmdbqss0uyynca07187xjd5xh59m 6675658 6675657 2026-05-14T12:39:20Z ~2026-28279-21 259659 /* Akademija in ZRC SAZU */ 6675658 wikitext text/x-wiki {{redirect|SAZU}} [[Slika:SAZU-Ljubljana.JPG|thumb|right|200px|Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani]] '''Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)''' je najvišja [[narod]]na [[znanost|znanstvena]] in [[umetnost]]na [[ustanova]] [[Slovenija|Slovenije]], ki združuje vrhunske [[Slovenci|slovenske]] [[znanstvenik]]e in [[umetnik]]e, člane akademije, imenovane [[Akademik|akademiki]], ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: '''I.''' za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma) : * za zgodovinske vede: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija * za družbene vede: filozofija, pravo, psihologija, sociologija, ekonomija (...) '''II.''' za filološke in literarne vede (jezikoslovje, literarna zgodovina in teorija, (klasična...) filologija, folkloristika/literarna etnologija; biblicistika...) '''III.''' za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede (z dvema oddelkoma) * za matematične, fizikalne in kemijske vede * za tehniške vede: gradbeništvo (s potresnim inženirstvom), elektrotehnika, strojništvo, računalništvo, umetna inteligenca ... '''IV.''' za naravoslovne vede (biologija z zoologijo in botaniko, geologija in paleontologija, geografija, krasoslovje, agronomija, fitocenologija ...) '''V.''' za umetnosti (literatura: pesniki, pisatelji, esejisti, dramatiki; likovne umetnosti: slikarji, kiparji, arhitekti; glasba - samo skladatelji, ni pa glasbenih poustvarjalcev) '''VI.''' za medicinske vede (do sredine 1970. let oddelek razreda za naravoslovne vede) s patofiziologijo, (klinično) biokemijo ... Trenutni predsednik ustanove je zgodovinar [[Peter Štih]]. Poleg predsednika ima SAZU tudi dva podpredsednika (za področje humanistike in umetnosti ter za področje naravoslovja in tehnike) in glavnega tajnika ter oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, ki ga vselej vodi akademik. == Kulturni pomen == Ustanovljena leta 1938, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) vodilna narodna institucija za znanost in umetnost. Vključuje znanstvenike in umetnike, ki so bili izbrani kot njeni člani, na podlagi lastnih uspehov na področju znanosti in umetnosti. Goji, spodbuja in promovira znanost in umetnost ter s svojimi dejavnostmi prispeva k razvoju znanstvene misli in ustvarjalnosti v umetnosti, zlasti z: obravnavanjem osnovnih vprašanj znanosti in umetnosti; sodelovanje pri oblikovanju politik raziskovalnih dejavnosti in ustvarjalnosti v umetnosti; dajanje ocen, predlogov in mnenj o položaju, razvoju in spodbujanju znanosti in umetnosti ter o organizaciji raziskovalnih dejavnosti in ustvarjalnosti v umetnosti; organiziranje raziskovalnega dela, tudi v sodelovanju z univerzami in drugimi raziskovalnimi ustanovami, zlasti na področjih, ki so pomembna za zavedanje in spoznavanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda ter za razvoj njenega jezika in kulture; in razvoj mednarodnega sodelovanja na področju znanosti in umetnosti. == Sedež == {{glavni|Lontovž, Ljubljana}} Akademija domuje v palači Lontovž na [[Novi trg, Ljubljana|Novem trgu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki stoji na mestu nekdanje palače deželnih stanov, po kateri je dobila tudi ime (iz [[nemščina|nemške]] besede ''Landhaus''). Sedanjo obliko je dobila po prezidavi iz druge polovice 18. stoletja in nato krčenju zaradi posledic [[Ljubljanski potres 1895|potresa leta 1895]]. <gallery> Slika:SAZU (5).JPG|Vhodna avla v stavbo SAZU Slika:SAZU (9).JPG|Druge stavbe SAZU na Novem trgu </gallery> == Zgodovina == Leta 1921 je bilo v Ljubljani ustanovljeno ''Znanstveno društvo za humanistične vede'' in je bilo zametek ''Akademije znanosti in umetnosti''. Leta 1925 sta združila moči ''Znanstveno društvo za humanistične vede'' in ''Narodna galerija'' ter ob pomoči [[Slovenska matica|Slovenske matice]] in drugih društev pričela udejanjati zamisel o ustanovitvi Akademije. Leta 1938 je bil sprejet zakon, s katerim je bila ustanovljena državna akademija in s tem je prenehalo delovati društvo Akademija znanosti in umetnosti. Najprej je delovala v drugem nadstropju Lontovža, po letu 1945 pa v celotni zgradbi. S širitvijo dejavnosti, se je SAZU razširila tudi na sosednje zgradbe ob Novem trgu. Zaradi unitaristične naravnanosti prve Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU) v Ljubljani. 26. januarja 1943 je bila sprejeta v [[italija]]nski [[Narodni svet akademij]] (Consiglio nazionale delle Academie). Pridevek »slovenska« je dobila prvič že med vojno, po kapitulaciji Italije - novembra 1943, na pobudo tedanjega predsednika [[Milan Vidmar|Milana Vidmarja]] z dekretom [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], to preimenovanje pa je bilo po koncu vojne razveljavljeno. Dokončno se je preimenovala v SAZU šele z zakonom o njej, sprejetim 1948. Po drugi svetovni vojni so bili v SAZU izvoljeni tudi nekateri vodilni (komunistični) politiki brez formalnih akademskih oz. znanstvenih referenc ([[Boris Kidrič]] in [[Boris Ziherl]] kot redna člana SAZU ter [[Josip Broz]] in [[Edvard Kardelj]] kot častna člana). Rehabilitacijo po 2. svetovni vojni (1945 oz. 1948) izključenih članov ([[France Veber|Franceta Vebra]], [[Leonid Pitamic|Leonida Pitamica]] in [[Aleš Ušeničnik|Aleša Ušeničnika]] je bila izvedena v 1990. letih, ko je bil predsednik France Bernik, popolna rehabilitacija [[Rihard Zupančič|Riharda Zupančiča]] pa ni dobila dovolj podpore. Častna člana sta postala po izteku svojega mandata tudi nekdanja predsednika [[Josip Vidmar]] in [[France Bernik]]. == Člani == {{main|Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti}} Člani so lahko ''redni'', ''izredni'' ali ''dopisni'' (slednji so lahko tudi neslovenskega rodu), njihovo delovanje pa je organizirano v skupinah (''razredih''), glede na znanstveno ali umetniško področje, iz katerega izhajajo. Člane te ustanove imenujemo (slovenski) [[akademik]]i. == Seznam predsednikov SAZU == *[[Rajko Nahtigal]] (1939–1942) *[[Milan Vidmar]] (1942–1945) *[[France Kidrič]] (1945–1950) (umrl med mandatom) *[[Fran Ramovš]] (1950–1952) (umrl med mandatom) *[[Josip Vidmar]] (1952–1976) (zatem častni član) *[[Janez Milčinski]] (1976–1992) *[[France Bernik]] (1992–2002) (zatem častni član) *[[Boštjan Žekš]] (2002–2008) *[[Jože Trontelj]] (2008–2013) (umrl med mandatom) *[[Marko Marijan Mušič]] (2014) *[[Tadej Bajd]] (2014–2020) *[[Peter Štih]] (2020–2026) *[[Franc Forstnerič]] (2026–) == Akademija in ZRC SAZU == Akademija je ustanoviteljica javnega raziskovalnega zavoda [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]] (ZRC SAZU), ki združuje 18 [[inštitut]]ov in raziskovalnih skupin in ima preko 300 sodelavcev. ZRC SAZU je bil ustanovljen leta 1981, večina inštitutov pa je delovala že mnogo prej pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Področja raziskovanja so preučevanje kulturnih, družbenih in naravnih pojavov, procesov in praks. Poslanstvo so temeljne raziskave, ki jih izvajajo znotraj nacionalnih raziskovalnih programov, nacionalnih temeljnih raziskovalnih projektov, mednarodnih projektov in centrov odličnosti. Pod ZRC SAZU sodi tudi Založba ZRC, ki izdaja 15 znanstvenih revij (5 od njih je uvrščenih v Thomson Reuters indekse) in 15 knjižnih zbirk. Pod Založbo pa sodi tudi Knjigarna Azil, prireditveni prostor Atrij ZRC in Zemljepisni muzej. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Željko Oset|year=2014 |title=Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Prizadevanja za ustanovitev Akademije, ustanovitev in njena prva leta |publisher=Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=978-961-268-028-2 |cobiss=269862656 |url=http://hdl.handle.net/11686/20398}} * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] == Zunanje povezave == * [http://www.sazu.si Predstavitvena stran SAZU] * Tine Debeljak: [http://www.foto.com.ar/marko/td/1979/Ob%2040%20-%20letnici%20Slovenske%20akademije%20znanosti%20in%20umetnosti%20-SAZU.html Ob 40. letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310014702/http://foto.com.ar/marko/td/1979/ob%2040%20-%20letnici%20slovenske%20akademije%20znanosti%20in%20umetnosti%20-sazu.html |date=2016-03-10 }}. Svobodna Slovenija, Buenos Aires, Jan 1979. {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenska akademija znanosti in umetnosti| ]] [[Kategorija:Akademije v Sloveniji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1938]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Sloveniji]] [[Kategorija:Narodne akademije]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] nju30oo1c2rkiiwjw7cio6ku5mux4l6 0 40962 6675890 6522969 2026-05-15T06:06:18Z Yerpo 8417 pnp 6675890 wikitext text/x-wiki [[Slika:Woman Montage (1).jpg|thumb|upright=1.25|[[Kraljica iz Sabe]], [[Venera (mitologija)|Venera]], [[Ivana Orleanska]], [[Eva Perón]], [[Marie Curie]], [[Indira Gandhi]], [[Willendorfska Venera]], [[Wangari Muta Maathai]], [[mati Terezija]], [[Grace Hopper]], Mamečiho, [[gejša]], [[Tibetanci|tibetanska]] [[kmet]]ica, [[Marilyn Monroe]], [[Oprah Winfrey]], [[Aung San Suu Kyi]], [[Joséphine Baker]], [[Izida]], [[Laverne Cox]], [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeta I.]], [[kečuji|kečuanska]] [[mati]]]] [[Slika:Pink Venus symbol.svg|sličica|310px|Simbol planeta Venera, ki se uporablja tudi kot znak ženskega spola]] '''Ženska''' je [[človek]] ženskega spola, navadno odrasla. Če gre za mlajšo žensko, ji rečemo ''dekle'', ''deklica'' ali ''punca''. Od [[moški]]h se ženske razlikujejo po [[spolni znak|spolnih znakih]], telesni konstituciji in [[psihologija|psiholoških]] lastnostih. Osebe ženskega biološkega spola, ki so plodne, lahko od [[puberteta|pubertete]] do [[menopavza|menopavze]] [[zanositev|zanosijo]] in [[porod|rodijo]] otroka. Bolj splošno [[spolna diferenciacija|spolno diferenciacijo]] biološko ženskega [[plod (medicina)|ploda]] določa odsotnost ali nefunkcionalnost gena ''[[SRY]]'' na ustreznem spolnem kromosomu.<ref name="Passarge">{{navedi knjigo|last= Passarge |first=Eberhard |title=Color Atlas of Genetics |publisher=Thieme |year=2017|page=362|isbn = 978-3132414402}}</ref> Ženska ima navadno spolna [[kromosom]]a X in X, moški pa X in Y. Pri nekaterih ženskah pa je to drugače, predvsem pri transspolnih in spolno nenormativnih osebah, ki jim je bil pri rojstvu pripisan drugačen spol, kot pa je njihova dejanska spolna identiteta. Ženska biološka anatomija se od [[moški|moške]] razlikuje po [[ženski reprodukcijski sistem|ženskem reprodukcijskem sistemu]], ki vključuje [[jajčnik]]a, [[jajcevod]]a, [[maternica|maternico]], [[nožnica|nožnico]] in [[vulva|vulvo]]. Odrasla ženska ima na splošno širšo [[medenica|medenico]], širše boke in večje [[prsi]] kot odrasel moški. Te značilnosti olajšajo [[porod]] in [[dojenje]]. Ženske imajo običajno manj [[poraščenost|poraščen]] obraz in druge dele telesa, imajo večji delež [[telesna maščoba|telesne maščobe]] ter so v povprečju nižje in manj mišičaste kot moški. Telesne značilnosti se sicer razlikujejo od osebe do osebe in ni nujno, da oseba, ki se identificira kot ženska, tudi dejansko ima tovrstne telesne značilnosti. Čeprav se rodi manj deklic kot dečkov (razmerje 1&nbsp;:&nbsp;1,05), je med odraslimi več žensk (razmerje 1,04&nbsp;:&nbsp;1). Zaradi različnih razlogov (genetski, sociološki, zdravstveni) imajo ženske statistično manjšo [[umrljivost]] in za povprečno pet let daljšo življenjsko dobo kot moški. [[Trans ženska|Trans ženske]] imajo [[spolna identiteta|spolno identiteto]], ki se razlikuje od [[ob rojstvu pripisani spol|spola, pripisanega ob rojstvu]].<ref name="apa.org">{{navedi splet |date=9 March 2023 |title=Understanding transgender people, gender identity and gender expression |url=https://www.apa.org/topics/lgbtq/transgender-people-gender-identity-gender-expression |access-date=14 June 2023 |website=American Psychological Association}}</ref> [[Medspol]]ne ženske imajo lahko lastnosti, ki se razlikujejo od tipičnih ženskih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ohchr.org/en/sexual-orientation-and-gender-identity/intersex-people|title=Intersex people|website=OHCHR}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Urad visokega komisarja za človekove pravice |author-link=Urad visokega komisarja za človekove pravice |title=Free & Equal Campaign Fact Sheet: Intersex |date=2015 |url=https://unfe.org/system/unfe-65-Intersex_Factsheet_ENGLISH.pdf }}</ref> ==Družbeni položaj== V [[zgodovina|človeški zgodovini]] so tradicionalne [[spolna vloga|spolne vloge]] v družbah pogosto opredeljevale in omejevale dejavnosti in priložnosti žensk, kar je povzročilo [[neenakost spolov]]; številne verske doktrine in pravni sistemi določajo za ženske posebna pravila. V 20.&nbsp;stoletju so se omejitve v mnogih družbah sprostile, ženske so dobile širši dostop do poklicev in možnost pridobitve višje izobrazbe. [[Nasilje]] nad ženskami v družinah ali skupnostih ima dolgo zgodovino in ga izvajajo predvsem moški. Nekaterim ženskam se odrekajo [[reproduktivne pravice]]. Gibanja in ideologije [[feminizem|feminizma]] imajo skupni cilj doseči [[enakost spolov]]. == Sklici == {{sklici}} {{Subject bar|portal1=Ženske teme|commons=y|commons-search=Category:Women|b=|b-search=|q=y|s=|s-search=|v=|v-search=|wikt=ženska|wikt-search=}} [[Kategorija:Ženske| ]] [[Kategorija:Spolna identiteta]] {{normativna kontrola}}{{Sociološka škrbina}} irtif9p9qnrlp317qpxe3eqkmbbrnox 0 71376 6675677 6639330 2026-05-14T13:02:28Z Signal 28172 /* Življenje */ dod. sorod. 6675677 wikitext text/x-wiki {{for|slovenskega managerja|Boris Novak}} {{slog}} {{Infopolje Oseba |name = Boris A. Novak |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[zlata ptica]]<br />[[nagrada Prešernovega sklada]]<br />[[Sovretova nagrada]]<br />[[Jenkova nagrada]]<br />[[Častni znak svobode Republike Slovenije|častni znak svobode RS]]<br />[[Župančičeva nagrada]]<br />[[Veronikina nagrada]]<br />[[Prešernova nagrada]]<br />[[Levstikova nagrada]]<br />[[zlatnik poezije]] }} '''Boris A. Novak''' [bóris á novák], s polnim imenom '''Boris Ante Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramaturg|dramatik]], [[esejist]], [[prevajalec]], predavatelj, literarni teoretik, [[urednik]] in politični aktivist * [[3. december]] [[1953]], [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Boris A. Novak je eden pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev. Piše epsko-lirsko [[poezija|poezijo]], zlasti kratke pesnitve in [[sonetni venec|sonetne vence]]. == Življenje== Otroštvo je preživel v Beogradu, kjer je tudi dokončal [[osnovna šola|osnovno šolo]]. Črka A med imenom in priimkom je povezana z imenoma obeh staršev saj sta se obe imeni začeli z A; oče je bil [[Ante Novak]], eden izmed prvih slovenskih [[partizan]]ov in [[politkomisar]], po poklicu [[statistik]], mati [[Anica Novak]] pa je bila [[novinar]]ka. Boris A. Novak je leta 1972 maturiral na [[Gimnazija Jožeta Plečnika|II. gimnaziji v Ljubljani]]. Študiral je [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[filozofija|filozofijo]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1978 in [[doktorat|doktoriral]] leta 1996. Delal je kot dramaturg v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama]] v Ljubljani (1980–1986), nato je bil vrsto let urednik literarne revije za [[otrok]]e ''[[Kurirček]]'' in 1991–1996 urednik literarnega programa za otroke v založbi DZS. V času politične gonje po izidu sporne 57. številke (1987) je opravljal dolžnost urednika [[Nova revija|Nove revije]]. V letih 1988/89 se je študijsko izpopolnjeval v [[Združene države Amerike|ZDA]]; s štipendijo [[IREX]] je raziskoval sodobno ameriško književnost in gledališče v [[Minneapolis|Minneapolisu]] na [[Univerza v Minnesoti|Univerzi v Minnesoti]]. Leta 1991 je na [[Univerza v Tennesseeju|Univerzi v Tennesseeju]] ([[Chattanooga]]) predaval o poeziji kot gostujoči profesor in nosilec Katedre odličnosti v humanističnih vedah, enega najprestižnejših ameriških akademskih nazivov. V letih 1991–1996 je bil predsednik slovenskega centra [[PEN]] in v letih 1994–2000 predsednik mirovnega komiteja pri mednarodnem PEN-u; organiziral je pomoč za [[begunec|begunce]] iz nekdanje Jugoslavije in pisatelje iz obleganega [[Sarajevo|Sarajeva]], največjo humanitarno akcijo v zgodovini slovenskega in mednarodnega PEN-a. Kasneje se je angažiral tudi za pravice »izbrisanih«, Romov in beguncev. Leta [[2002]] je bil izvoljen za podpredsednika mednarodnega PEN-a. Doktorsko [[disertacija|disertacijo]] Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, ki je nastajala pod mentorstvom prof. dr. Evalda Korena na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je zagovarjal leta 1996. Odtlej predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sprva kot docent za primerjalno verzologijo, leta 2002 je bil izvoljen za izrednega profesorja za primerjalno književnost in literarno teorijo, 2007 pa je postal redni profesor. Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h [[knjiga]]m in mentor mnogim študentom pri pisanju zaključnih del. Leta 2017 je bil izvoljen za izrednega člana v razred za umetnosti [[SAZU]] (Slovenske akademije znanosti in umetnosti), novembra 2020 pa tudi za dopisnega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ([[HAZU]]). Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h knjigam in mentor mnogim študentom pri pisanju diplomskega dela. »S skrajno osebnim, boleče zrelim in izpovednim tonom nadaljuje, poglablja in razširja poetiko prejšnje zbirke ''Mojster nespečnosti'', [...] za katero je avtor prejel ugledno Jenkovo nagrado. Rdečo nit nove zbirke pa tvorijo ljubezenske pesmi, ki odpirajo novo stran v književnosti slovenske erotike.« (''Alba'', [[Založba Mladinska knjiga]], 1999). Več njegovih zbirk in pesniških izborov je prevedenih v tuje jezike, njegova poezija je uvrščena v številne antologije; prevaja tudi sam, zlasti iz francoščine in okcitanščine, pa tudi drugih jezikov. Njegov ''opus magnum'' je ep ''Vrata nepovrata'' (43.000 verzov na 2.300 straneh v treh knjigah: ''Zemljevidi domotožja'', ''Čas očetov'' in ''Bivališča duš''). V okviru društva PEN ali samostojno pogosto sodeluje v političnih akcijah, pobudah oziroma kot podpisnik ali pobudnik deklaracij in protestov. Med drugimi so znane njegove aktivnosti proti tujim jezikom na slovenski univerzi<ref>[https://www.delo.si/mnenja/pisma/dovolj-je-208454.html »Dovolj je!«] ''Delo'' 19. julij 2019</ref>, v podporo ''[[Izbrisani|izbrisanih]]'', posebnih pravic Romov <ref>[https://www.mladina.si/142770/pen-boris-a-novak-vs-janez-jansa/ PEN: Boris A. Novak vs. Janez Janša], ''Mladina'', 5. april 2013</ref> in proti t. i. sovražnemu govoru, pogosto pa se pojavlja tudi v konfliktih t. i. leve proti t. i. desnim političnim opcijam, najpogosteje v času vlad pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Leta 2013 je zaradi njegove pobude za izključitev politika Janeza Janše iz [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]] povzročil protestni [[Slovenski center PEN#Izključitev Janeza Janše 2013|izstop več vidnejših članov]], leta 2020 pa je s pismom ''Kulturniško pismo o janšizmu'' ponovno povzročil notranje razkole.<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-jansizma-hud-spopad-v-drustvu-pisateljev-528133 Zaradi pisma o janšizmu hud spopad v društvu pisateljev], ''Siol'', 18. junij 2020.</ref> Dva od njegovih stricev sta bila profesor glasbe [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] in [[Mirko Friderik-Fric Novak (Jože)|Mirko "Fric" Novak]], odgovoren za poboje pri [[Krimska jama|Krimski jami]] 1942. == Dela == ===Poezija=== *''Stihožitje'', 1977 *''Hči spomina'' (lirske pesnitve), 1981 *''1001 stih'' (pesnitev), 1983 *''Kronanje'' (sonetni venci),1984 *''Vrtnar tišine /Gardener of Silence'' (dvojezična slovensko-angleška izdaja z reporodukcijami slik Vide Slivniker Belantič), 1990 *''Oblike sveta'' (pesmarica pesniških oblik), 1991 *''Stihija'', 1991 *''Mojster nespečnosti'', 1995 *''Oblike srca'' (pesmarica pesniških oblik), 1997 *''Odsotnost'', 1999 *''Alba'', 1999 *''Odmev,'' 2000 *''Žarenje'', 2003 *''Obredi slovesa'', 2005 *''Dlaneno platno'' (izbrane pesmi), 2006 *''MOM – Mala Osebna Mitologija'', 2007 *''Satje'' (pesmi v prozi, napisane v letih 1975/76, objavljene 2010) *''Definicije'' (napisane v letih 1973-75, objavljene 2013) *''Oblike duha – zakladnica pesniških oblik'' (z 220 oblikami na 530 straneh), 2016 *''Vrata nepovrata – epos'' (1. knjiga: ''Zemljevidi domotožja'', 2014; 2. knjiga: ''Čas očetov'', 2015; 3. knjiga: ''Bivališča duš'', 2017). *''Lunin Koledar'' (praznična pesniška pratika), 2020 *''Svoboda je glagol'', 2022 *''Najina edina hiša'', 2025 ===Poezija za otroke=== *''Prebesedimo besede!'', 1981 *''Domišljija je povsod doma'', 1984 *''Periskop'', 1989 *''Blabla: pesmi in igre za male in velike tigre'', 1995 *''Zarja časa'' (upesnitve antičnih mitoloških zgodb, upodobljenih na platnih Narodne galerije v Ljubljani), 1997 *''Čarovnije sveta'', 1999 *''Kako rastejo stvari'' (izbor), 2004 *''Vserimje'' (izbor), 2012 ===Lutkovne in radijske igre za otroke=== *''V ozvezdju Postelje'',1983 *[[Kdo je napravil Vidku srajčico|''Kdo je napravil Vidku srajčico'']] (priredba po [[Fran Levstik|Franu Levstik]]<nowiki/>[[Fran Levstik|u]]), 1983 *''Prizori iz življenja stvari'', radijska izvedba 1991 *''Nebesno gledališče'' (1978) ter ''Mala in velika luna'' (1984) *''Stotisočnoga in druge igr''e ([[V ozvezdju Postelje|''V ozvezdju Postelje'']], [[Mojca Pokrajculja|''Mojca Pokrajculja'']] in ''Kdo je napravil Vidku srajčico''), 1995 *''Viteški turnir v Šiški'', 1997, 1998 ===Pravljice=== *''Nebesno gledališč''e (z [[Jerka Novak|Jerkom Novakom]]), 1990 *''Mala in velika Luna'', 1994 Pri ustvarjanju za mladino izhaja iz misli, da zven besed pomeni in pomen zveni. Avtorjeva želja v otroških zbirkah je, da bi se kljub svoji odraslosti čim bolj približal otroški sposobnosti v izmišljanju novih in prebesedenju starih besed ob tem sam vračal v otroštvo, ki ga tako pogreša. Ob podrobni analizi teh pesmi lahko ugotovimo, da se mu je ta želja uresničila. ===Dramatika=== '''-''' ''Dramski diptih'' (1988) : * ''Vojaki zgodovine'' (dramska kronika 1918–1948) * ''Hiša iz kart'' (igra) '''-''' ''Dramski triptih'' (2008) : *''Kasandra'' (tragedija v verzih – uprizorjena 2001) *''Lipicanci gredo v Strasbourg'' (tragikomedija – uprizorjena 2006) *''Knjiga je čevelj'' (drama) === Prevajalstvo === Prevaja predvsem [[francosko]] (simbolistično) poezijo (Mallarmé, Valléry, Verlaine, Edmond Jabès), tudi iz [[Okcitanščina|okcitanščine]] (prvi na Slovenskem: trubadurji), iz [[Angleščina|angleščine]] (Seamus Heaney – z [[Irena Zorko Novak|Ireno Zorko Novak]]), [[Nizozemščina|nizozemščine]] (Paul van Ostaijen, Monika van Paemel), južnoslovanskih (Josip Osti) in drugih jezikov. === Esejistika in spomini/biografika === * ''Ahac: Knjiga o [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]]'' (soavtorja [[Alenka Pirjevec]], [[Peter Vodopivec]]) (Beletrina, 2021). * ''Proslavljanja in poslavljanja: Literarno- in osebnozgodovinski eseji'' (Beletrina, 2025). ==Osnovna področja njegovega znanstvenoraziskovalnega dela== *'''primerjalna verzologija''' ([[pesniški jezik]])''':''' **''Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji'', 1995 **''Po-etika forme'', 1997 **''Mini-poetika'', 2001 **''Sonet'', 2004 **''Zven in pomen: študije o slovenskem pesniškem jeziku,'' 2005 **''Oblike duha: zakladnica pesniških oblik'', 2016 (3. razširjena izdaja priročnika, ki je izšel 1991 z naslovom ''Oblike sveta'', 1997 pa kot ''Oblike srca'') **''Spomin jezika, jezik spomina'': ''študije o pesniškem jeziku'', 2022 *'''srednjeveška in renesančna književnost:''' **''Ljubezen iz daljave: provansalska trubadurska lirika'', 2003 *'''simbolizem:''' **''Simbolistična lirika'', 1997 (DZS: Zbirka Klasje) **''Pogledi na francoski simbolizem'', 2007 **''Mlečna cesta: Zvezdni simboli slovenske pesniške pokrajine'', 2025 (743 str.) *'''prevodoslovje:''' ''Salto immortale: študije o prevajanju poezije'' (v dveh zvezkih, 616 str.), 2011 == Nagrade, priznanja in odlikovanja == *[[Zlata ptica]], nagrada ''Zveze socialistične mladine Slovenije'' mladim umetnikom, za pesniško zbirko ''Stihožitje'' (1978) *tretja nagrada na natečaju Radia Slovenija za radijske igre, namenjene otrokom, za ''Nebesno gledališče'' (1978) *[[nagrada Prešernovega sklada]] za pesnitev ''1001 stih'' (1984) *[[Sovretova nagrada]] za prevod ''Mallarmejeve'' lirike (1990) *[[Jenkova nagrada]] Društva slovenskih pisateljev za pesniško zbirko ''Mojster nespečnosti'' (1995) *[[Zlati znak]] Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC) SAZU za verzološko knjigo ''Oblika, ljubezen jezika'' (1998) *uvrstitev pravljice ''Mala in velika Luna'' na Častni seznam najboljših del za otroke in mladino, ki ga pripravlja [[IBBY]] (1998) *[[Častni znak svobode Republike Slovenije]] za prispevek k demokratizaciji, humanitarno dejavnost in promocijo slovenske kulture v tujini (2000) *[[Bosanski stećak]], za pesniški opus (2000) *uvrstitev izbora pesmi za otroke ''Kako rastejo stvari'' na seznam najboljših del Bele vrane (2005) *[[Vitez reda Akademskih palm|Vitez reda akademskih palm]] francoske republike (2008) *[[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju (2010) *[[Red umetnosti in književnosti|Vitez reda umetnosti in književnosti]] Republike Francije (2011)<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/francija-odlikovala-slovenske-viteze-reda-umetnosti-in-leposlovja/268873 RTVSLO.si - Francija odlikovala slovenske viteze reda umetnosti in leposlovja]</ref> *dopisni član francoske pesniške akademije ''[[Mallarmé]]'' *[[Župančičeva nagrada]] za prvi del epa ''Vrata nepovrata: Zemljevidi domotožja'' (2015) *izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti (2017) *[[Veronikina nagrada]] za ep ''Vrata nepovrata'' (2017) *ep ''Vrata nepovrata'' razglašen za [[knjiga leta|knjigo leta]] na slovenskem knjižnem sejmu (2017) *[[Prešernova nagrada]] za življenjsko delo (2018)<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223|title=Prešernove nagrade: Posebno široko odprta vrata|last=Šučur|first=Maja|date=16.1.2018|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=16.1.2018|archive-date=2018-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117011751/https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223|url-status=dead}}</ref> *[[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo (2019) *[[zaslužni profesor]] Univerze v Ljubljani (2023) *[[Zlatnik poezije]] za posebne dosežke na področju [[Poezija|poezije]] (2024) *imenovan za dosmrtnega častnega predsednika mednarodnega Odbora pisateljev in pisateljic za mir (25. septembra 2024 ob štiridesetletnici odbora na 90. kongresu Mednarodnega PEN-a v Oxfordu, ker je organiziral humanitarno pomoč za pisatelje in pisateljice v obleganem Sarajevu) *redni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti (2025) == Opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih verzologov]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} *{{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * [http://www.sigledal.org/geslo/Boris_A._Novak Boris A. Novak], geslo na portalu SiGLEDAL {{-}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{SovretoviNagrajenci}} {{JenkoviNagrajenci}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{Veronikini nagrajenci}}{{Levstikovi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Boris A.}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski verzologi]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda umetnosti in leposlovja]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Veronikini nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 1ue7nmfxb2ohvo75zwspj8egmlt27gb 0 73092 6675724 6672550 2026-05-14T15:30:34Z ~2026-13659-49 255600 /* F */ 6675724 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Bojan Accetto]] * [[Rok Accetto]] * [[Ruža Ačimović Janežič]] * [[Martin Ačko]] * [[Milan Adamčič]] * [[Metka Adamič]] * [[Anton Adamlje]]* * [[Makso Adrian]] (Maks Moric) * [[Janja Ahačič]] * [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968) * [[Janja Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]]) * [[Giovanni de Albertis]] * [[Tit Albreht]] * [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić) * [[Karl Altmann]] * [[Franc Ambrož]] * [[Aleš Ambrožič]] * [[Bogdan Ambrožič]] * [[Franc Ambrožič]] * [[Matija Ambrožič]] * [[Ivan Amon]] * [[Ivan Amruš]] * [[Milan Amruš]] * [[Dimitar Anakiev]] * [[Amalija Anderluh]] *[[Marija Anderluh]] * [[Jože Andlovic]] * [[Dušan Andoljšek]] * [[Matej Andoljšek]]? * [[Lidija Andolšek Jeras]] * [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]]) * [[Nikica Andromako]] * [[Sašo Aničin]] * [[Erik Ankerst]] * [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]] * [[Gorazd Antolič]] * [[Ivo Antolič]] * [[Vane Antolič]] (1957) * [[Jože Antonič]] * [[Miha Antonič]]* * [[Primož Aplenc]] * [[Rihard Aplenc]]? * [[Carlo Apollonio]] *Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017) * [[Anton Arko]] * [[Darja Arko]] * [[Lojze Arko]] * [[Venčeslav Arko]] * [[Ciril Armeni]] * [[Maja Arnež]] * [[Zoran Arnež (stomatolog)]] * [[Zoran Marij Arnež]] * [[Miha Arnol]] * [[Andrej Arnšek]]? * [[Nuhi Arslani]] * [[Jože Arzenšek]] * [[Marija Auersperg]] * [[Magdalena Avbelj Stefanija]] * [[Jurij Avčin]] * [[Marij Avčin]] * [[Tadej Avčin]] * [[Marija Avguštin Čavić]] * [[Pavle Avramović]] * [[Danica Avsec]] * [[Mira Ažman]] * [[Peter Ažman]] * [[Tomaž Ažman]] *[[Katja Ažman Juvan]] == B == * [[Janez Babnik]] * [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]] * [[Just Bačar]] * [[Urška Bačovnik Janša]] *[[Boštjan Baebler]] * [[Oton Bajc]] * [[Janez Bajec]] * [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]] * [[Zvonko Baklan]] * [[Jože Balažic]] * [[Helena Ban Frangež]] * [[Tatjana Ban Zlatev]] * [[Andrej Boris Banič]] * [[Stanko Banič]] * [[Andrej Baraga]] * [[Lojze Baraga]]? * [[Matija Barbič]] * [[Jože Baričevič]] * [[Sašo Baričevič]] * [[Marijan Barle]] * [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]] * [[Igor Bartenjev]] * [[Dragica Bartenjev]] * [[Rajner Bassin]] *[[Denis Baš]] * [[Lovrenc Batič]] * [[Nina Battelino]] * [[Saba Battelino]] (Birk) * [[Tadej Battelino]] * [[Hugo Baumgarten]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Damjana Bebler-Brecelj]] * [[Klemen Bedenčič]]* * [[Jože Bedernjak]] *[[Nataša Bedernjak Bajuk]] * [[Milko Bedjanič]] * [[Franc Behofer]] * [[Darinka Belič]]* * [[Matej Beltram]] * [[Danica Bem Gala]] (1922-2014) * [[Drago Benedik]] * [[Janez Benedik]]* * [[Janko Benedik]] * [[Majda Benedik]] * [[Majda Benedik Dolničar]] * [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]] * [[Jože Beniger]] * [[Helena Benko]]? * [[Ivo Benkovič]] * [[Bojana Beović]] * [[Vojko Berce]] * [[Aleksandra Bergant Suhodolčan]] * [[Damijan Bergant]] * [[France Bergelj]] (1903-46) * [[Vladimir Berglez]] * [[Mihael Bergmann]] * [[Ernest Berke]] * [[Anton Bernik]] * [[Jernej Bernik]] * [[Karel Bernik]] * [[Sabina Bertoncelj Pustišek]] * [[Ana Berus]] * [[Marijan Bervar]] * [[Danijel Bešič Loredan]] * [[Milan Betetto]] * [[Sebastjan Bevc]] * [[Marija Bevčar Bernik]] * [[Anton Bežek]] (1814-55) *[[Jože Bežek]] (1899-1968) * [[Janez Nepomuk Biatzovszky]] *[[Matjaž Bidovec]] *[[Urška Bidovec-Stojkovič]], * [[Martin Bigec]] * [[Slavko Bijelić]] * [[Marjan Bilban]] * [[Mirko Birsa]] * [[Marko Bitenc]] * [[Andrej Ludvik Bizjak]] * [[Nataša Bizovičar]] * [[Mija Blaganje]] * [[Jože Blaznik]] * [[Demeter Bleiweis]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Leander Bleiweis]] * [[Tanja Blejec]]* * [[Aleš Blinc]] * [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]]) * [[Ruža Blumauer Urbančič]] * [[Radivoj Bobič]] * [[Marija Bocak Kalan]]* * [[Emil Bock|Emil Böck]] * [[Alojz Boh]] (1913-2010) * [[Lojze Boh]] (1927-2023) *[[Marko Boh]] *[[Joža Bohinc]] (1901-95) * [[Joža Bohinjec]] (1880-1941) * [[Jože Bohinjec]] (1923-2021) * [[Mateja Bohinjec]] (r. [[Plavšak]]) * [[Franja Bojc Bidovec]] * [[Alena Bok Friedlova]] * [[Eda Bokal Vrtačnik]]* *([[Cita Bole]]) * [[Ivan Bonač]] * [[Urša Bonnevier]] * [[Peter Borisov]] * [[Elko Borko]] * [[Lucijan Borko]]* * [[Marijan Borštnar]] * [[Simona Borštnar]] * [[Peter Bossman]] * [[Roman Bošnjak]] * [[Albert Botteri]] * [[Ernst Bouvier]] * [[Cveto Božič]] (1920-2017) * [[Marjeta Hren Božič]] * [[Marija Bračko]] * [[Borut Bratanič]] * [[Andrej Brataševič]] * [[Dejan Bratuš]] * [[Aleš Brecelj (kirurg)]] * [[Anton Brecelj]] * [[Bogdan Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Filip Jakob Brecelj]] * [[Janez Brecelj]] * [[Konrad Adam Breckerfeld]] * [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]] * [[Gregor Brecl Jakob]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Marij Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Andrej Bren]] * [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019) * [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]]) * [[Leopold Brenčič]] * [[Lojze Brenčič]] * [[Vinko Brenčič]] * [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]] * [[Robert Breščak]] * [[Anamarija Brezigar]] * Klemen Breznik * [[Radovan Breznik]] * [[Svetozar Breznik]] * [[Brane Breznikar]] * [[Vladimir Brezovnik]] * [[Ivan Brežan]] (Bressan) * [[Simon Brežan]] * [[Nataša Brglez Jurečič]] * [[Jana Brguljan Hitij]] * [[Vlado Brinovec]] * [[Janez Brložnik]] * [[Brane Brodnik]] * [[Irena Brovet Zupančič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Viljem Brumec]] (1925-2014) * [[Marija Brumec Ješe]] * [[Fran Brumen]] * [[Monika Brumen]] * [[Aleksander Brunčko]] * [[Valentin Brusati]] (Bružat) * [[Miran Brvar]] * [[Štefan Brvar]]* * [[Bronka Brzin]] * [[Žiga Bučar]] * [[Sonja Budič]] * [[Marjan Budihna]] * [[Nataša Budihna]] * [[Marjan Bukovec]] * [[Mateja Bulc]] * [[Gorazd Bunc]] * [[Matjaž Bunc]] * [[Stjepan Bunta]] * [[Helena Burger]] * [[Tanja Burnik Papler]] * [[Igor But]] * [[Dušan Butinar]] * [[Jadranka Buturović Ponikvar]] == C == * *[[Luka Camlek]]* * [[Ksenija Cankar]] * [[Veronika Cankar Aplenc]]? * [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska) * [[Robert Carotta]] * [[Bogomir Celcer]] * [[Jurij Cepuder]] * [[Milan Cepuder]] * [[Anton Cerar (zdravnik)]] * [[Matko Vasilij Cerar]] * [[Rok Cesar]]* * [[Boris Cergolj]] * [[Ivan Cestnik]] * [[Matija Cevc]] * [[Primož Cevc]] * [[Josip Cholewa]] * [[Janez Krstnik Christian]] * [[Boris Cibic]] (1921-2024) * [[Ivan Cibic]] (1924-2016) * [[Iza Ciglenčki]] * [[Andrej Cijan]] (1937-2020) * [[Matej Cimerman]] * [[Ajda Cimperman]] * [[Jože Cimperman]] (1950-2025) * [[Lada Cindro]] * [[Zoltan Cipot]] * [[Anton Cizelj]] * [[Tošo Cizelj]] (1926-2021) * [[Ivan Cof]] * [[France Cokan]] * [[Franc Copf]] * [[Franz Copf]] * [[Peter Copf]] * [[Franc Coppini]] * [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]] * [[Andrej Cör]] * [[Karel del Cott]] *[[Mitja del Cott]] * [[Rudolf del Cott]] * [[Anton Crnjac]] * [[France Cukjati]] * [[Milan Cunder]] (1908–1970) * [[Vera Cunder]] (r. Marinič) * [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994) * [[France Cundrič]] ([[1946]]) * [[Saša Cvahte]] * [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97) * [[Mirjam Cvelbar]] * [[Erika Cvetko]] * [[Branislav Cvetko]] * [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]] * [[Branko Cvjetićanin]] == Č == * [[Gvido Čadež]]* * [[Rudi Čajavec]]* * [[Jože Čakš]] * [[Tomaž Čakš]] * [[Meta Čampa]] * [[Ferdinand Čandek]] * [[Janka Čarman]] * [[Anton Čas]] * [[Milan Čavić]] * [[Zdenka Čebašek Travnik]] * [[Ljudevit Čebohin]] * [[Anton Čede]] * [[Franc Čeh]] * [[Milan Čeh]] * [[Robert Čeh]] * [[Branka Čelan Lucu]] * [[Franc Čelešnik]] * [[Lucija Čemažar]] *([[Maja Čemažar]]) *[[Andreja Čerček]] * [[Bojan Čerček]] * [[Andreja Černe Čerček]] * [[Draga Černelč]] * [[Milan Černelč]] * [[Peter Černelč]] * [[Stanko Černelč]] * [[Igor Černi]] * [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]]) * [[Mirko Černič]] * [[Stanislav Černič]] * [[Nataša Černič Šuligoj]] * [[Rafael Černuta]] * * [[Jožica (Josipina Ana) Červek]] * [[Milan Žiga Červinka]] * [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]] * [[Ignacij Česnik]] * *[[Jože Četina]] (1927-2017) *[[Mitja Četina]]* * [[Rudolf Čik]] * [[Bogdan Čizmarevič]]* * [[Milan Čižman]] * [[Božidar Čolakovič]] * [[Andrej Čretnik]] * [[Božena Čretnik]], r. Kaffou * [[Tjaša Čretnik Žohar]] * [[Ivan Čuber]] (=[[Ivan Zhuber]]) * [[Tanja Čufer]] * [[Jože Čuk]]* * [[Jasna Čuk Rupnik]] == D == * [[Davorin Dajčman]] * [[Hermina Damjan]] * [[Marija Damjanovska]] * [[Andrej Debeljak]] * [[Franc Debevec (ftiziolog)|France Debevec]] (1898-1978) * [[Franc Debevec (ortoped)|Franc Debevec]] (1915-2002) * [[Marija Debevec]] * [[Miha Debevec (zdravnik)]] * [[Peter Defranceschi]] * [[Dušan Deisinger]]* * [[Alenka Dekleva]] * [[Dušan Dekleva]] (1896-1980) * [[Marija Dekleva]] (r. [[Gregorc]]) * [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006) * [[Franjo Ivan Delak]] * [[Nasta Delak Pirc]] (1925-2023) * [[Zdenka T. Delak]] (1917-2009) * [[Jelena De Miranda]] * [[Aleš Demšar]] * [[Jernej Demšar (zdravnik)]] * [[Marko Demšar]] * [[Miro Denišlič]] * [[Bogdan Derč]] * [[Josip Derč]] * [[Ernest Dereani]] * [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]]) * [[Franc Derganc (1877-1939)]] * [[Franc Derganc (1911-1973)]] * [[Kristijan Derganc]] * [[Metka Derganc]] * [[Mirko Derganc]] * [[Jani Dernič]] * [[Janko Dernovšek]] * [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]] * [[Rok Devjak]] * [[Vojko Didanovič]] * [[Zoran Dietz]] * [[Milan Dimitrijević|Milan R. Dimitrijević]] (1931-2025) * [[Miran Dintinjana]] * [[Veronika Dintinjana]] * [[Uroš Dobnikar]] * * [[Jurij Dobovišek]] * [[Metoda Dodič Fikfak]] * [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] * [[Primož Dolenc (zdravnik)]] * [[Vinko Dolenc]] *[[Leja Dolenc Grošelj]] *[[Mateja Dolenc-Voljč]] *[[Tatjana Dolenc Veličković]] * [[Zvezdana Dolenc Stražar]] * [[Alojz Dolhar]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]] * Ivan Dolinar (1927-2023) * [[Jurij Dolinar (zdravnik)]] * [[Jernej Dolinšek]] * [[Rafael Dolinšek]] * [[Janez Dolničar]] * [[Jožef Dolničar]] (1801-1883) * [[Silva Dolničar Poljšak]] (1922-2018) * [[Fran Dolšak]] * Franek Dolšek * [[Andreja Domjan Arnšek]] * [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022) * [[Jožef Dornig]] * [[Klemen Dovč]]* * [[Rozalija Dovč]]* * [[Peter Dovšak]] * [[Tadej Dovšak]] * [[Ana Zlata Dragaš]] (1931-2022) * [[Bogo Dragaš|Bogo(ljub) Dragaš]] * [[Cvetka Dragoš]] * [[Vida Drame Orožim]]* * [[Martina Drevenšek]] * [[Igor Drinovec]] * * [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]* * [[Brigita Drnovšek Olup]] * [[David Drobne]] *[[Ivan Drobnič]] (1914-1950?) *[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004) * [[Matej Drobnič]] * [[Mirko Drobnič]] (1920-2000) * [[Adolf Drolc]] * [[Kristina Drusany Starič]] * [[Peter Držaj]] (1913-1944) * [[Janko Držečnik]] * [[Livija Držečnik Požar]]* *[[Benjamin Dvoršak]] * [[Mirko Đurić]]? == E == * [[Dejan Ebenšpanger]] * [[Maja Ebert Moltara]] * [[Gabrijela Ehrlich]] * [[Robert Ekart]] * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] * [[Jelka Erjavec]]* * [[Marijan Erjavec]] * [[Tatjana Erjavec]]* * [[Zoran Erjavec]] * [[Branko Ermenc]] * [[Damijan Eržen]]* * [[Darja Eržen]] * * [[Ivan Eržen]] *[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]] * [[Janez Eržen (kirurg)]] * [[Nada Eržen]] * [[Renato Eržen]]* * [[Mladen Est]] == F == * [[Marjan Fabjan]] * [[Mario Fafangel (ml.)]] * [[Janez Faganel]] * [[Božidar Fajdiga]] *[[Darja Fajdiga]], por. Fettich *[[Igor Fajdiga]] *[[Nadja Fajdiga]] *[[Ana Fajmut]] * [[Božo Fakin]] * [[Samo Fakin]] * [[Jožef Ignacij]] (1754-1795) * [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] * [[Ivan Farkaš]]* * [[Andrejka Fatur Videtič]] * [[Anton Fazarinc]] * [[Franc Fazarinc]] * [[Jože Felc]] * [[Luciano Ferfoglia]] ? * [[Marjeta Ferjan Bohte]]* * [[Ksaverija Ferlan Marolt]] * [[Dušan Ferluga]] * [[Alenka Fetih]] * [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]] * [[Janez Fettich]] * [[Jure Fettich]] * * [[Aleš Fidler]]* * [[Franc Fidler]] * [[Matjaž Figelj]] * [[Alojz Fijavž]] * [[Lidija Filipec]] (r. [[Steinberg]]) *[[Marjan Filipič]] * [[Žare Finderle]] * [[Leon Fink]] * [[Mira Fink]] * [[Janez Fischinger]] * [[Petja Fister]] * [[Jože Flajs]] *[[Matjaž Fležar]] (*1963) * [[Vojko Flis]] * [[Ivica Flis Smaka]] *[[Jakob Folter]] (ok. 1500) * [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]] *[[Silvester Fonda]] *[[Alenka Forte]] * [[Bojan Fortič]] * [[Majda Fortič]] * [[Marjan Fortuna]] * [[Igor Frangež]]* * [[Aleksander Frank]] * [[Hinko Franken]] * [[Igor Franko]] * [[Jelka Franzot Zor]] * [[Albert Peter Fras]] * [[Tamara Fras Stefan]] * [[Zlatko Fras]] * [[Adela Fratnik Steyer]]? * [[Urša Fratnik Florijančič]] * [[Ernest Hilarij Fröhlich]] * [[Janez Fröhlich]] * [[Erika Fuchs]] * [[Nenad Funduk]] * [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] * [[Jana Furlan]] * [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] * [[Majda Furlan]] * [[Suzana Furlan]] * [[Tomaž Furlan]] * [[Damjana Furlan Hrabar]] * [[Marta Furman Jakopič]] * [[Jurij Fürst]]* * [[Fran Fux|Franc Fux]] == G == * [[Simona Gaberšček]] * [[Viktor Gaberšek]] * [[Tone Gabrijelčič]] * [[Peter Gabrovec]]* *[[Miran Gabruč]] *[[Andrej Gadžijev]]* * [[Eldar M. Gadžijev]] (1945-2023) * [[Aleksander Gala]] * [[Danica Gala Bem]] (1922-2014) * [[Stojan Gala]] * [[Nina Gale]] * [[Jožica Gamse]] (* [[1955]]) * [[Tomaž Gantar]] * [[Mario Gasparini]] * [[Mladen Gasparini]]* * [[Dominik Gašperšič]] * [[Rok Gašperšič]]* * [[Boris Gašpirc]]* * [[Mavricij Gauster]] * [[Dejan Georgiev]]* * [[Marko Gerbec]] * [[Vida Gerbec]] * [[Franjo Gerlovič]] * [[Borut Geršak]] * [[Ksenija Geršak]] * [[Harold Delf Gillies]] * [[Edvard Glaser]] * [[Marjana Glaser Kraševac]] * [[Damjan Glavač]] * [[Edvard Globočnik]] * [[Mojca Globočnik Petrovič]] * [[Ljerka Glonar]] *[[Barbara Gnidovec Stražišar]] * [[Ciril Godec]] * [[Romana Godeša]] * [[Marko Godina]] * [[Stevan Goldman]] *[[Jože Golmajer]]* * [[Rajko Golobinek]] * [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]] * [[Bogomir Gorenšek|Bogomir (Miro) Gorenšek]] * [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020) * [[Milan Gorenšek]] * [[Borut Gorišek]] * * [[Drina Gorišek]]* * [[Nina Gorišek Miksić]]* * [[Janez Gorjanc (kirurg)]] * [[Jurij Gorjanc]]* *[[Matija Gorjanc]] *[[Vojka Gorjup]] *[[Tamara Goslar Žiberna]] * [[Ivan Gostiša]] *[[Daniel Grabar]] *[[Klemen Grabljevec]]? * [[Franjo Gračanin]] * [[Bojan Gračner]] * [[Rajko Gračner]]* * [[Anton Grad (zdravnik)|Anton Grad]] (*1954) * [[Tomaž Grad]] * [[Cveto Gradišar]]? * [[Ivan Gradišar]] (ZDA) * [[Primož Gradišek]] * [[Simona Gradišek]]* * [[Peter Gradišnik]] * [[Gal Granda]] * [[Nina Grasselli Kmet]] * [[Cvetka Grašič Kuhar]]* * [[Anton Janez Grbec]] * [[Jožef Grbec]] * [[Ludvik Bernard Grbec]] * [[Milan Gregorčič]] * [[Andrej Gregorič]] (st./ml.) * [[Igor Gregorič]] * [[Milan Roman Gregorič]] * [[Milica Gregorič Kramberger]] * [[Minja Gregorič]]* * [[Vinko Gregorič]] * Viktor Gregorić * [[Damjan Grenc]]* * [[Marko Gričar]]* * [[Eva Grilc]] * [[Štefek Grmec]] * [[Marko Grmek]] * [[Tatjana Grmek Martinjaš]] * [[Irena Grobelnik]] * [[Slobodan Grobelnik]] * [[Katja Groleger Sršen]] * [[Anton Gros]] * [[Nuša Gros]]? * [[Jan Grosek]] * [[Štefan Grosek]] * [[Božena Grosman]] (1903-1987) * [[Ciril Grošelj]] * [[Dušan Grošelj]] * [[Igor Grošelj]]* * [[Urh Grošelj]]* * [[Mojca Grošelj Grenc]] * [[Zoran Grubič]] * [[Nevenka Gruden]] * [[Slavko Grum]] * [[Janez Benedikt Gründel]] * [[Štefan Gruškovnjak]] * [[Andrej Gubenšek]] * [[Jakob Gubenšek]] * [[Tadej Guna]] * [[Alojz Gunde]] * [[Vladimir Guzelj]] == H == * *[[Baltazar Hacquet]] * [[Vedran Hadžić]] * [[Alenka Hafner]] * [[Blaž Hafner]] * [[Janko Hafner]] (1899-1956) * [[Jože Hafner]]? *[[Matevž Harlander]] ** * [[Otto Haus]] * [[Stojan Havliček]] * [[Ana Hawlina]] (r. [[Suhadolc]]) * [[Gregor Hawlina]] * [[Herbert Hawlina]] * [[Marko Hawlina]] * [[Otto Hawlina]] *[[Simon Hawlina]] * [[Josip Hebein]] * [[Franc Heber]] * [[Janko Heberle]] * [[Henrik Heferle]] * [[Srečko Herman]] * [[Stanko Hernja]] * [[Polde Hladnik]] * [[Robert Hlavaty]] * [[Zvezdana Hlebanja]] * [[Drago Hočevar]] * [[Marko Hočevar (kirurg)]] * [[Miran Hočevar]] * [[Tone Hočevar (zdravnik)]] * [[Zvonko Hočevar]] * [[Irena Hočevar Boltežar]] * [[Milan Hodalič]] * [[Harold Hofman]]* * [[Alenka Höfferle Felc]] * [[Sergej Hojker]] * [[Viktor Hojker]]? * [[Radovan Hojs]] *[[Tanja Hojs Fabjan]] * *[[Franc Jožef Holzer]] * [[Alojzij Homan]] * [[Alenka Horvat Ledinek]] * [[Martin Horvat]] * [[Matija Horvat]] * [[Matjaž Horvat]] * [[Tomaž Nikolaj Host]] * [[Miroslav Houška]] * [[Bogomir Hrabar]] * [[Franci Hrastar]] * [[Franc Hrastnik]] * [[Bogomil Hrašovec]]? * [[Marjeta Hren Božič]] *[[Helena Hren-Vencelj]]? * [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]] * [[Tomislava Hribar Habinc]] * [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]] * [[Ivan Hribernik]] * [[Tomaž Hribernik]] * [[Tone Hrovat (zdravnik)]] * [[Borut Hrovatin]] * [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar * [[Rok Hržič]] * [[Ivan Hubad (zdravnik)]] * [[Zdenka Humar-Ralca]] * [[Zdenka Humer]] ̈ * [[Rafael Ferdinand Huzijan]] == I == * [[Alojz Ihan]] * [[Nataša Ihan Hren]] * [[Alojz Ipavec]] * [[Benjamin Ipavec]] * [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962) * [[Franc Ipavec]] * [[Gustav Ipavec]] * [[Josip Ipavec]] * [[Jurij Ipavec]] * [[Maksimilijan Ipavec]] * [[Matija Ipavec]] *[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] * [[Arpad Ivanecz]] * [[Urška Ivanuš]] * [[Marijan Ivanuša]] ==J== * [[Anton Jagodic]] * [[Lucija Jagodic Klipšteter]] * [[Tomaž Jagrič]] *[[Polona Jaki Mekjavić]] *[[Tomaž Jakomin]]* *([[Japec Jakopin]]) * [[Iztok Jakša]] * [[Jože Jakša]] (1895-1954) * [[Tone Jamar]] * [[Davorin Jamnik]]? * [[Helena Jamnik]] * [[Marija Jamšek]]* * [[Janja Jan]] * [[Matevž Jan]] * [[Janez Jančar (patolog)]] * [[Jože Jančar]] * [[Andrej Janež]] * [[Janez Janež]] (1913-1990) * [[Janez Janež ml.]] (1945-1992) *[[Janko Janež]] * [[Aleksander Janežič]] *Slavko (Vekoslav) Janežič * [[Valentin Janežič]] * [[Martin Janko]] * [[Franc Jankovič]] * [[Jošt Janša]] * [[Rado Janša]] * [[Vid Janša]] * [[Zora Janžekovič]] * [[Igor Japelj]] * [[Darko Jazbec]] * [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]] * [[Željko Jedlička]] * [[Franc Jelenc]] * [[Roman Jelovčan]] * [[Anton Jelovšek]] * [[Ignacij Jelovšek]] * [[Andrej Jenko]] * [[Eleonora Jenko Groyer]] * [[Ivan Jenko (zdravnik)]] * [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]] * [[Jože Jensterle]]? * [[Nada Jensterle]] * [[Mojca Jenstrle Sever]]* * [[Janez Jenšterle]] * [[Jože Jeras]] * [[Marija Jeras]] * [[Berta Jereb]] * [[Boris Jereb]] * [[Marjan Jereb]] * [[Matjaž Jereb]]* * [[Slobodan Jeremić]] * [[Stojan Jeretin]] (1930-2024) * [[Božidar Jerič]] * [[Pavla Jerina Lah]] *[[Franc Jerkič|Franc (Radko) Jerkič]] (Italija) *[[Ladislav Jermol]] *[[Miran Jeromel]]* * [[Marjan Jerše]] * [[Jera Jeruc]] * [[Milena Jeruc]] * [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940) *[[Gregor Jesenko ml.]] * [[Breda Jesenšek Papež]]* * [[Leopold Ješe]] * [[Peter Ješe]] * * [[Anton Jeuniker]] * [[Nataša Jevnikar]] *[[Peter Jevnikar]] * [[Vladimir Jevtič]] * [[Bojan Jezernik]] * [[Jolanda Jezernik Leskovšek]] * [[Barbara Jezeršek Novaković]] * [[Pavel Jezeršek]] (1930-2014) * [[Marija Jež]] * [[Milan Jež]] * [[Ivan Aleksander Jošt]] * [[Anja Jovanovič Kunstelj]] * [[Marko Jug]]* * [[Rihard Jug]] * [[Franc Ksaver Jugovic]] * [[Stevo Julius]] *[[Mirko Jung]] * [[Marijan Jurca]] * [[Miroslav Jurca]] *[[Tomaž Jurca]] * [[Ivan Jurečko]] * Jurjevec * [[Matej Justin]] (1886-1974) * [[Albert Juteršek]] * [[Ajda Juvanec]] * [[Gojmir Južnič]] * [[Marijan - Niko Južnič]] == K == * [[Leon Kac]] * [[Rudolf Kac]] - Mitja (1905-1944) * [[Viktor Kac]]* * [[Peter Kadiš]] (*1968) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] *[[Vladimir Kajzelj]] *[[Katja Kalan Uštar]]* * [[Ivan Kalinšek]] * [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009) * [[Mojca Kambič Bukovič]] * [[Vinko Kambič]] * [[Borut Kamenik]]* * [[Mirt Kamenik]] *Miha Kamin? *[[Karin Kanc]] *[[Pavel Kanc]] * [[Kurt Kancler]] * [[Aljoša Kandus]] * [[Drago Kanič]] *[[Vojko Kanič]] *Zlatka Kanič* * [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977) * [[Aleksej Kansky]] (1925-2015) * [[Andrej Kansky]] * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Josip Kapler]] *Jože Kapler *[[Peter Kapš]] *[[Rafael Kapš]] *[[Nataša Karas Kuželički]] * [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]] * [[Peter Kartin]] * [[Anton Kastelic (zdravnik)]] * Anton Kastelic * [[Boris Kastelic]]?* * [[Cvetka Kastelic Klasinc]] * * [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001) * [[Terezija Kavčič]] * [[Gorazd Kavšek]]* * [[Dušan Keber]] * [[Irena Keber]] * [[Nada Kecelj-Leskovec]] * [[Friderik Keesbacher]] * [[Miran F. Kenda]] * [[Nataša Kenda Šuster]] * [[Rajko Kenda]] * [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]] * [[Aleksandra Kern]] *[[Frank J. Kern]] (Javh) *[[Maksimiljan Kern]] * [[Vincenc Kern]] (1760-1829) *[[Janko Kersnik, zdravnik]] (1960-2015) *[[Tanja Kersnik Levart]] *[[Boštjan Kersnič]] * [[Jože Kerstein]] * [[Vesna Kerstin Petrič]]* * [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'') * [[Dimitri P. Khailidis]] * [[Dušica-Marija Kiauta]] * *[[Tomaž Kiauta]] * *[[Anton Kiker]] * [[Adolf Kinkela]] * [[Nikolaj Kinkela]]? * [[Janez Kirbiš]] * [[Mojca Kirbiš Hajdinjak|Mojca Kirbiš (Hajdinjak)]] * [[Lidija Kitanovski]] * [[Lidija Klampfer]] * [[Dean Klančič]] *[[Dimitrij Klančič]] * [[Jurij Klančnik]] * [[Gojmir Klanjšček]] *[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]] *[[Maksimiljan Klasinc]]* * [[Vasja Klavora]] *[[Irena Klavs]] * [[Martina Klemenak]]* * [[Karel Andrej Kleimond]] * [[Franek Klemenc]] * [[Matjaž Klemenc]] * [[Eva Klemenčič]] * [[Herbert Klemenčič]](ć; slov.-hrv.) * [[Metka Klevišar]] * [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija "Biba" Klinar Vister]] * Tomaž Klinar (1969-2016) * [[Ladislav Klinc]]? * [[Damjana Ključevšek]]''*'' * [[Janez Klobučar]] * [[Tomislav Klokočovnik]] * [[Branko Klun]] * [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003) * [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]]) * [[Andrej Kmetec]] * [[Rihard Knafelj]] * [[Bojan Knap]] * [[Jure Knez (ginekolog)]] *[[Lea Knez]] *[[Mojca Knez]] Ambrožič?* * [[Ivan Kneževič]] * [[Jožef Janez Knolc]] * [[Alfred Bogomir Kobal]] * [[Anton Kobal]]? * [[Borut Kobal]] * [[Miloš Kobal]] * [[Rudolf Kobal]] * [[Valentina Kobe]] (1905-1998) * [[Pavel Kobler]] (na Hrv.) * [[Andrej Kocijan]] * [[Andreja Kocijančič]] * [[Borut Kocijančič]] * [[Igor Kocijančič]] * [[Krista Kocijančič]] (1916-2011) * [[Mario Kocijančič]] * [[Milena Kocijančič]] (1948-1996) * [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944) * [[Tomaž Kocjan]] *[[Marta Kocjan Anžič]] * *[[Boštjan Kocjančič]] * [[Ervin Kocjančič]] * [[Miha Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Urban Koder]] * [[Igor Kodrič]] * [[Mirela Kogej-Rode]] * [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.) * [[Franci Koglot]] * [[Aleš Kogoj]] * [[Frančišek Kogoj]] * [[Franjo Kogoj]] (1894-1983) * [[Janez Kokalj]] *[[Franc Kokol]] * [[Gorazd Kolar]] * [[Tadeja Kolar]] * [[Ado Kolenc]] * [[Marko Kolenc]] * [[Martin Kolenc]] *[[Štefan Kološa]] * [[Borut Kolšek]] * [[Radko Komadina]] * [[Ivo Komjanc]] * [[Janez Nepomuk Kömm]] * [[Lidija Kompan]] * [[Oskar Končan]] * [[Zora Konjajev]] * [[Bojan Kontestabile]] * [[Anča Konvalinka Tavčar]] * [[Konstantin Konvalinka]] * [[Cene Kopač]] * [[Igor Kopač]]* * [[Ivan Kopač]] - ''Pavček'' * [[Peter Kopač (zdravnik)]] * [[Nena Kopčavar Guček]] * [[Josip Koporc]] * [[Ivan Kopřiva]] * [[Silvester Kopriva (pediater)|Silvester Kopriva]] * [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014) * [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944) * [[Petra Koprivnik]] * [[Ivo Koražija]] *([[Ivo Kordaš]]) * [[Marjan Kordaš]] * [[Anton Koren]] *[[Igor Koren]] * [[Srečko Koren]] st. (1921-1986) * [[Srečko Koren (1950)|Srečko Koren]] ml. (1950-) * [[Ladislav Korenčan]] ? * [[Blaž Koritnik]]? * [[Lilijana Kornhauser Cerar]] * [[Pavle Kornhauser]] * [[Blaž N. Korošec]] 1921 - * [[Bojan Korošec]] * [[Branko Korošec (zdravnik)]] * [[Ladko Korošec ml.]] * [[Marko Korošec]] *[[Miha Korošec (zdravnik)]] * [[Sara Korošec]] * *[[Simon Korošec]] * * [[Lojze Korsika]] * [[Marjan Koršič]] * [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]] * [[Marko Koršič]] * [[Borut Korun]] * [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]] * [[Edvard Kos]] (*1957) * [[Fran Kos (zdravnik)]] * [[Jožef Kos]] * [[Leon Kos]] * [[Mojca Kos Golja]] * Nataša Kos *[[Feliks Kosec]] ? *[[Miha Koselj]] * [[Miro Kosin]] /Milodar K.? *Ivan Kosirnik (zdravnik) *[[Saša Kosovinc]]* * [[Janko Kostnapfel]] * [[Miro Košak]] (1919-2010) * [[Robert Košak]] * [[Alija Košir]] * [[Gorazd Košir]]* * [[Narcisa Košir]] * [[Renata Košir Pogačnik]]* * [[Roman Košir]] * [[Tone Košir]] * [[Fran Košmelj]] * [[Vida Košmelj Beravs]] * [[Mitja Košnik]] (*1962) * [[Pavle Košorok]] (1944-2023) * [[Igor Košuta]] * [[Majda Košuta]] * [[Srečko Košuta]] * [[Tadeja Kotar]]* * [[Milan Kotnik]] * [[Primož Kotnik]] * [[Vladimir Kotnik]] * [[Božena Kotnik Kevorkijan]]* * [[Franc Kous]] *[[Štefan Kous]] *Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber) * [[Maksimilijan Kovač]] * [[Mila Kovač]] *[[Viljem Kovač]] (1830-1888) * [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]] * [[Marija Kovač-Kavčič]] * [[Viljem Kovač]] (1830–1888) * [[Anton Kovačič]] * [[Dragan Kovačić]]* * [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]] * [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958) * [[Mitja Kovič]] (1929-1987) *[[Matija Kozak]] * [[Miklavž Kozak]] * [[Jože Kozar]] * [[Ninna Kozorog]] * Matjaž Koželj * [[Miran Koželj]] * [[Mirta Koželj]] * [[Tomaž Koželj]] * [[Vesna Koželj Oblak]] * [[David Kožuh]] * [[Primož Kožuh]] * [[Mateja Kožuh-Novak]] * [[Majda Kragelj Zbačnik]] * [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]]) * [[Alojz Kraigher]] (1877–1959) * [[Dimitri Krainc]] * [[Otmar Krajec]] * [[Pavel Krajec]] * [[Ivan Krajnc]] * [[Natalija Krajnc]] * [[Stanka Krajnc Simoneti]] * [[Ana Kraker Starman]] * [[Angel Kralj]] * [[Boris Kralj (zdravnik)]] (*1956) * [[Božo Kralj]] * [[Jakob Kralj]] * [[Miloš Kralj]] (1930–98) * [[Irena Kramar]] * [[Janez Kramar (zdravnik)]] * [[Lojze Kramarič]] * [[Ludvik Kramberger]] * [[Neva Kramberger]] * [[Ivan Krampač]] * [[Igor Kranjec (zdravnik)|Igor Kranjec]] * [[Tadeja Krapež]] * [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]* * [[Virgil Krasnik]] (1909–1968) * [[Janez Kraševec]] * [[Gregor Kraškovic]]? *[[Aleksandra Kraut]] * [[Matjaž Kraut]]-''Deko''? * [[Alenka Kravos]]* * [[Andrej Kravos]]* * [[Vladimir Kravos]] ml. * [[Bojan Krebs]] * [[Fedor Krejči]] * [[Maksimiljan Kremžar]] * [[Marinka Kremžar]]* * [[Vladimir Kresnik]] * [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]] * [[Živan Krevel]]* * [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek] * [[Jurij Krisch]] *Anton (Tone) Krisper (1906-po 1940?) *[[Anže Kristan]] *[[Boris Kristan]] (1901-91) *[[Oroslav Kristan]] (1867-1912) *[[Špela Kristan]]* *[[Tomaž Kristan]] (Christian) *[[Slava Kristan Lunaček]] * [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]] * [[Vinko Kristl]] *[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]] * [[Franc Krištofelc]] * [[David Križaj]] * [[Matija Križaj]] * [[Igor Križman]] * [[Štefka Križnar]] (1937-2020) * [[Jože Križnič]] * [[Vasja Kruh]] * [[Vekoslav Krumpestar]] * [[Valter Krušič]] * [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]] * [[Matevž Kržan]] * [[Mojca Kržan]]? * [[Ciril Kržišnik]] * [[Marjan Kržišnik]] * [[Juš Kšela]]* * [[Urška Kšela]]* * [[Aleksander Kuhar]] *[[Marijana Kuhar]] * [[Dimitrij Kuhelj]] * [[Janez Kuhelj]] * [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979) * [[Robert Kukovec]] (1910-45) *[[Avgust Kulovic]] (1836-97) *Kumbatovič? * [[Matej Kunaver]] * [[Vlasta Kunaver]] * [[Boris Kunc]] * [[Alfonz Kunst]] * [[Alojz Kunst]] * [[Grega Kunst]] * [[Tone Kunstelj]] * A. Kuralt * [[Jurij Kurillo]] * [[Polonca Küssel]] * [[Valentin Kušar (zdravnik)]] * [[Miro Kušej]] * [[Konrad Kuštrin]] * [[Majda Kuštrin Marolt]] * [[Ferdo Kutnik]] * [[Marjan Kveder]] (1918-1988) * [[Radislava Kveder]] * [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]] * [[Rado Kveder]] (st./ml.) * [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]] == L == *(1944-2023) * [[Lovro Lackner]] * [[Tone Lah]] * [[Mitja Lainščak]] * [[Stanko Lajevec]] * [[Jaro Lajovic]] * Sanda Lah Kravanja * [[Nikola Lakič]] * * [[Edo Lakner]] * [[Miša Lakner]]* * [[Ivan Lalangue]] * [[Janez Lamovec]] * [[Zvonimir Lamovec]] * [[Boštjan Lanišnik]]* * [[Nikolaj Lanščak*]] * [[Živko Lapajne]] * [[Milan Lapornik]] * [[Jurij Ignacij Laschan]] * [[Matija Laschan]] * [[Janez Lavre]] * [[Miha Lavre]] * [[Alenka Lavrič Groznik]] * [[Anton Lavrič (zdravnik)]] * [[Božidar Lavrič]] * [[Dušana Lavrič]] * [[Marko Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Janez Krstnik Lavrin]] * [[Milan Lazar]] * [[Vlasta Leban Lenart]] * [[Josip Lebar]] (1849 - 1920) * [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]] *Jožica Ledinek Paddle *[[Franc Ksaver Legat]] * [[Tatjana Lejko Zupanc]] * [[Ivan Lenart]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Vera Lenart]] * [[Eva Lenassi]] * [[Peter Lenče]] *[[Mojca Lenče-Kastelic]] *[[Lea Leonardis]] * [[Matjaž Lesjak]] * [[Tatjana Leskošek Denišlič]] * [[Boštjan Leskovar]]* * [[Rudolf Leskovar]] * [[Janez Leskovec]] * [[Bogdan Leskovic]] * [[Dinko Leskovšek]] * [[Evita Leskovšek]] * [[Roman Lesnika]] * [[Gorazd Lešničar]] * [[Hotimir Lešničar]] * [[Janko Lešničar]] * [[Andrej Levanič]] * [[Avgust Levičnik]] * [[Milan Ličina]] * [[Miha Likar]] * [[Jelka Lindič]] * [[Jurij Lindtner]] (1939-2013) * [[Luka Lipar]] * [[Fran Viljem Lipič]] * [[Matej Lipovšek]] * [[Silvo Lipovšek]] * [[Andrej Lisjak]] * [[Anton Logar (stomatolog)]] *[[Dušan Logar]] * [[Ivan Logar]] * [[Mateja Logar]] * [[Primož Logar]] * [[Anton Lojk]] * [[Danilo Lokar]] * [[Jože Lokar]] * [[Mateja Lopuh]] * [[Bogdan Lorber]] *[[Petra Lorber]] * [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]] *[[Luca Lovrečič]] *([[Cita Lovrenčič Bole]]) *[[Benjamin Lovše]] * [[Eva Lovše]] * [[Boštjan Lovšin]] * [[Jože Lovšin]] * [[Marko Lovšin]] * [[Miroslav Luci]] * [[Miha Lučovnik]] * * [[Adolf Lukanovič]] * [[Franc Lukič]] * [[Ljubiša Lukić]] * [[Marij Lunaček]] * [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]]) * [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]]) * [[Majda Lunder]] * [[Marko Lunder]] * [[Mojca Lunder]]* * [[Tomaž Lunder (zdravnik)]] * [[Urška Lunder]] (1959) * Neva Lupinc (Trst) * [[Karel Lušicky]] *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela * [[Stanko Lutman]] * [[Boštjan Luzar]]* * [[Miloš Lužnik]] == M == *[[Metka Macarol Hiti]]* ? * [[Marta Macedoni Lukšič]] *[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180224053019/https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ |date=2018-02-24 }} * [[Miloš Macura]] * [[Slobodan Macura]] * [[Breda Maček Paternu]] * [[Rok Maček]] * [[Majda Mačkovšek - Peršič]] * [[Bogomir Magajna]] *[[Marija Magajne]] * [[Anton Magdič]] * [[Jože Magdič]] * [[Vera Maher]] * * [[Stanislav Mahkota]] * [[Ksenija Mahkovic Hergouth]] *[[Stanislav Mahne]] * [[Maja Majal]]* * Jožko (Josip) Majcen * Vidojka Majcen Vuga * [[Živa Majcen]] * [[Otmar Majerič]] * [[Anton Makovic]] *[[Jana Makuc]] * [[France Malešič]] (1921-2020) * [[Mateja Maležič Blažič]] *Senja Mali Brajovič * [[Ignacij Mally]] *[[Marko Malovrh]] * [[Judita Mandelc Kunčič]] (1955-2024) * [[Aleksander Manohin]] (1946-2021) * [[Radoslav Marčan]] * [[Majda Marčič Smerdu]] * [[Viktor Marčič]] * [[Nataša Marčun Varda]] * [[Robert Marčun]]* * Marija Maren Držaj * [[Zlatko Marin]]* * [[Črt Marinček]] * [[Ivan Marinčič]] * [[Ljubo Marion]] * [[Gašper Markelj]] * [[Špela Markelj]] * Pij Bogomir Marko * [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]] * [[Jasmina Markovič Božič]] *[[Apolon Marolt]] * [[Janko Marolt]] * [[Marica Marolt-Gomišček]] * [[Maja Marolt-Mušič]] * [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]] * [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]]) * [[Dorjan Marušič]] * [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]] * [[Sonja Masle]] * [[Andrej Mašera]] * [[Sonja Mašera]] * [[Leo Matajc]] * [[Mojca Matičič]] * [[Marko Matjašič]] *Ivan Matko (1885–1945) *Ivan Matko (1919–1997) *[[Erika Matos]] * [[Jan Matoušek]] *[[Jožica Maučec Zakotnik]] * [[Danilo Maurič]] * [[Blaž Mavčič]] * [[Ernest Mayer (zdravnik)]] *[[Majda Mazovec]] (1920-2015) * [[Helena Meden Vrtovec]] * [[Ana Medved|Ana Medved*]] * [[Lojze Medved]] * [[Meta Medved Kus]] * [[Marko Medvešček]] * [[Adolf Medvešek]] * [[Anamarija Meglič]]* * [[Bernard Meglič]]* * [[Leon Meglič]]* * [[Uroš Meglič]]* *[[Duška Meh]] * [[Dušan Mekiš]] * [[Živa Melik]] * [[Anton Melzer]] * [[Franc Melzer]] * [[Janez Melzer]]? * [[Jožef Andrej Melzer]] * [[Raimund Melzer]] * [[Avguštin Mencinger]] * [[Bogdan Menih]] * [[Matjaž Merc]] *[[Ljudevit Merčun]] *[[Bogo Merljak]] *[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]]) *[[Aleksander Merlo]] * [[Milivoj Mermolja]] * [[Valentin Meršol]] * [[Anton Mesec]] * [[Judita Mešič]] * [[Damjan Meško]] *[[Marija Meznarič]]-Petruša *[[Dušanka Mičetić Turk]] * [[Robert Miglar]] * [[Alojz Mihelčič (zdravnik)]] * [[Anton Mihelič]] * [[Anže Mihelič]] * [[Miro Mihelič]] * [[Nasta Mihevc Srakar]] * [[Lili Mikecin]] * [[Fedor Mikič]] * [[Danica Miklič Škrabar]] * [[Kazimir Miksić]] *Rudolf Mikulič * [[Anica Mikuš Kos]] * [[Dimitrij Mikuš]] * [[Karel Milavec]] * [[Vladimir Milavec]] *Joseph/[[Josip Milič Emili]] * [[Janez Milčinski]] * [[Lev Milčinski]] * [[Metka Milčinski]] * [[Anže Militarov]] * [[Zoran Miloševič]] * [[Franc Minař]] * [[Tomislav Mirković]] * [[Dušan Mis]] * [[Franta Mis]] * [[Jožef Peter Alkantara Mislej]] * [[Ema Mivšek Mušič]] * [[Dimitrij Mlekuš]] * [[Monika Mlinar Agrež]] * [[Tina Mlinarec]] * [[Vlado Mlinarič]] * [[Samo Modic]] * [[Janez Mohar]] * * [[Metka Moharić]]* * [[Alojzija Mohorič]]* *Marija Mojse-Miličev *Andrej Moličnik *Andreja Möller Petrun *[[Leopold Morela]] * [[Vesna Morela]] * [[Marjan Morelj]] *(Maks Moric) * [[Igor Movrin]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Tilka Mozetič Mikuž]] * [[Vinko Mozetič]] * [[Jože Možgan]] * [[Andrej Možina]] * [[Dušan Možina]] * [[Hugon Možina]] * [[Martin Možina]] * [[Marjan Mramor]] * [[Dušan Mravljak]] - Mrož * [[Blaž Mrevlje]] * [[Franc Mrevlje]] * [[Matko Mrgole]] * [[Mitja Mrgole]] * [[Zdenko Mrmolja]] * [[Faris Mujezinović]] * [[Jelena Mulaček Mahkota]] * [[Janko Müller]] *[[Jasna Müller]] *[[Manica Müller Premru]]? * [[Fortunat Müllner]] * [[Anton Štefan Munda]] * * [[Anton Murgel]] * [[Ervin Murgel]] * [[Jurij Murgelj]] * Jože Muster (1894-1982) * [[Boris Mušič]] (1930-2016) * [[Drago Mušič]] (1899-1993) *[[Mark Mušič]] * * [[Igor Muzlovič]] * [[Anton Muznik]] * [[Igor Muževič]] * [[Danilo Mužina]] == N == * [[Marjan Naglas]] * [[Ludvik Nagy]] * [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]] * [[Ivan Napret]] * [[Aleksander Nardin]] * [[Leopold Nathan]] *Jožef/Josef Neckermann * [[Lidija Nemeth]] * [[David Neubauer]] *([[Henrik Neubauer]]) * [[Robert Neubauer]] * [[Mavricij Neuberger]] * [[Jože Neudauer]] * [[Ljuba Neudauer]] (r. Založnik) * [[Jakob Anton Neuner]] * [[Marko Noč]] * [[Dušan Nolimal]] * [[Gregor Norčič]] * [[Andrej Novak (stomatolog)]] * [[Boris Novak (zdravnik)]] * [[Gregor Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak] * [[Rajko Novak]] * [[Stane Novak (okulist)|Stane (Stanko) Novak (okulist)]] * [[Neva Novak Modrijan]] * [[Vesna Novak Jankovič]] * [[Zmago Novak]]* *([[Željka Novak Rukavina]]) * [[Živa Novak Antolič]] * [[Gregor Novljan]]* * [[Janez Novosel]] == O == * [[Dunja Obersnel Kveder]] * [[Božo Oblak]] * [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]] * [[Irena Oblak]] * [[Jožica Oblak-Berce]] * [[Peter Oblak]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Ivo Obrez]] *[[Karin Obrez Oblak]]* *[[Janja Ocvirk]] * [[Jožef Ivan Ocvirk]] * [[Zdravko Ograjenšek]] * [[Renata Okrajšek]]* * [[Andrej Omahen]] * [[Mirko Omejc]] * [[Simo Opačić]] * [[Janez Oražem]] * [[Vida Oražem]] * [[Ivan Oražen]] * [[Janez Orel]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Jerko Oršič]] * [[Damjan Osredkar]] * [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]] * [[Andreja Osterc Koprivšek]] * Tadej Osterc *[[Željko Ostojić]] * [[Josip Otahal]] * [[Peter Otorepec]] * [[Zdenka Ovčak]] * [[Radivoj Ozvald]] == P == * [[Bernard Pachner]] *[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Artur Pahor]] * [[Dušica Pahor]] * [[Vladimir Pahor]] * [[Marjan Pajntar]] * [[Pavel Pajntar]]* * [[Maja Pakiž]] * [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71) * [[Mara Paljk Pečenko]] * [[Franc Papež]] * [[Milan Papež]] * [[Petar Papuga]] * [[Darja Paro Panjan]] * [[Aleš Paulin]] * [[Dušan Pavčnik]] * [[Stanislav Pavlica]] * [[Franjo Pavlič]] * [[Ignac Pavlič]] * [[Rudolf Pavlin|Rudolf (Rudi) Pavlin]] * [[Vinko Pavlovčič]] * [[Ivan Pavšič]] * [[Ivo Pavšič]] * [[Fedor Pečak]] * [[Jože Pečan]] * [[Marija Pečan]] * [[Albin Pečavar]] * [[Milko Peče]] * [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92) *[[Karel Pečnik]] *[[Breda Pečovnik Balon]] *[[Boris Pegan]] * [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008) *([[Hubert Pehani]] 1900-95) * [[Pavel Pehani]] (1899-1964) *Ksenija Pelkič-Ogrizek * * [[Maks Pen]] *Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]]) *[[Anton Perc]] * [[Vladimir Perkič]] * [[Milivoj Perko]] * [[Slavko Perko]] * [[Tatjana Perkovič]] * [[Meta Perme]] *Cvetka Pernat Drobež * [[Damijan Perne]] * [[Stanko Perpar]] * [[Ivan Peršič]] * [[Eman Pertl]] * [[Just Pertot]] * [[Simon Pertot]] * [[Vojteh Pertot]] * [[Milan Perušek]] * [[Franc Pestotnik (zdravnik)|Franc Pestotnik]] * dr. Janez Pestotnik (1833-1881) * [[Vlado Pešec]]* * [[Davorina Petek]] * [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]] * [[Marija Petek Šter]] * [[Milan Petelin]]* *[[Alojz Peterlin]] *([[Boris Matija Peterlin]]) *[[Borut Peterlin (1963)]] * [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]] * [[Alenka Petkovšek]]* * [[Ivo Petkovšek]] * [[Drago Petrič]] * [[Karel Petrič]] * [[Lidija Petrič Ozvald]] * [[Jurij Petrin]] * [[Miroslav Petrovec]] * [[Jože Petrovčič]] *[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]] *[[Marija Petrun Ulaga]]* *[[Janez Pevc]] * * [[Teodor Pevec]] * * [[Jože Pfeifer]] * [[Marija Pfeifer]] * [[Vladimir Pfeifer]] * [[Franjo Pikelj]] * [[Milivoj Piletič]] * [[Ignacij Pintar]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Luka Pintar (zdravnik)]] * [[Tatjana Pintar]] * [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]] * [[Bojana Pinter]] * [[Bojan Pipp]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991) * [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006) * [[Borut Pirc]] * [[Ivo Pirc]] (1891-1967) *[[Nasta Pirc Delak]] (1925-2023) *[[Tomaž Pirc]] (1813-1880) * [[Bojan Pirkmajer]] * [[Sergej Pirkmajer]] * [[Nina Pirnat]] * [[Vladimir Pirnat]] * [[Zvezdan Pirtošek]] * [[Andrej Pišec]] (* [[1956]]) * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Vaclav Pišot]] * [[Venčeslav Pišot]] * [[Tomo Pitamic]] * [[Gregor Pivec]] * [[Jože Pižem]] ? *[[Albin Plahuta]] * [[Franci Planinšek]] * [[Tanja Planinšek Ručigaj]] * [[Ivo Planinšič]] * [[Janez Plečnik]] * [[Josip Plenčič]] * [[Marko Anton Plenčič]] * [[Aleš Pleskovič]] * [[Alojz Pleskovič]] * [[Stojan Plesničar]] *Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]]) * [[Drago Plešivčnik]] * [[Franc Pleško]] * [[Miro Pleterski|Miro(slav) Pleterski]] (1916-2003) * [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]]) * [[Štefan Plut]] (1928-2016) *James Raymond Pluth *[[Bojan Pochyla]] * [[Janez Podboj]] * [[Jernej Podboj]] * [[Simon Podnar]] * [[Tomaž Podnar]] * [[Janez Podobnik]] * [[Rafael Podobnik]]? *[[Božana Podrumac]] * [[Anton Pogačnik]] (1829-1900) * [[Bogica Pogačnik]] * [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]] * [[Jurij Žiga Pogačnik]] * [[Tomaž Pogačnik]] * [[Gregor Poglajen]] * [[Edvard Pohar]] * [[Maks Pohar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Dražigost Pokorn]] * [[Marko Pokorn]] * [[Mirko Pokorn]] * [[Vilma Pokorn]] * [[Janja Polanec Černoša]] * [[Janez Poles]]* * [[Mario Poljak]] * [[Rado Poljanšek]] * [[Silva Poljšak]] * *[[Zoran Poljšak]] (1919-92) * [[Borut Pompe]] * [[Janko Pompe]] * [[Marja Pompe]] * [[Vera Pompe Kirn]] * [[Draženka Pongrac Barlovič]] * [[Mario Ponikvar]] *[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.) * [[Antonija Poplas Susič]] * [[Janko Popovič]] * [[Mara Popović]] * [[Pavel Poredoš]] * [[Peter Poredoš]] *[[Ciril Porekar]] - Humski * [[Miran Porenta]] * [[Teodor Posteli]] ([[Teodor Postelj|Teodor Postelj)]] * [[Franc Postič]] *[[Sandi Poteko]] * * [[Igor Potočnik (stomatolog)]] * [[Iztok Potočnik]] *[[Marko Potočnik]] * [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]] * [[Jože Potrč]] * [[Stojan Potrč]] * [[Aleksander Poznik]] * [[Jože Požun]] * [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986) * [[Alojzij Praunseis]] * [[Igor Praznik]] * [[Andreja Pražnikar]]* * [[Janko Predan]] * [[Marjan Predan]] * [[Edo Predanič]] (1917-64) * [[Peter Pregelj]] * ([[Friderik Pregl]]) * [[Matija Prelog]] *[[Irena Preložnik Zupan]] * * [[Marjan Premik]] * [[Vladimir Premoru]]* * [[Tanja Premru Sršen]] * [[Borut Prestor]] * [[Metka Prešern Štrukelj]] *[[Janja Pretnar Oblak]] * [[Slavko Prevec]] * [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]] * [[Franc Prezelj]] * [[Janez Preželj]] * [[Anton Prijatelj]] * [[Maja Primic Žakelj]] * [[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (* 1944) * [[Janez Primožič (zdravnik)|Janez Primožič]] (* 1953) * [[Janez Prinčič]] * [[Josip Prodan]] * [[Marjan Prodan]] * [[Luka Prodnik]]* * [[Matija Pucher]] * [[Pavla Pukl]] *[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]] * [[Borut Pust]] * Stanko Pušenjak (1895-1965) * [[Stanko Pušenjak]]* * [[Friderik Pušnik]]* == Q == * [[Janez Pavel Qualiza]] == R == *[[Alenka Radšel Medvešček]] *[[Anja Radše|Anja Radšel]] * [[Franjo Radšel]] * [[Peter Radšel]] *[[Zora Radšel Burger]] *[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]]) * [[Srečko Rainer]] *Ivan Raišp * [[Ivo Raišp]] * [[Mirjana Rajer]] * //[[Bogomir Rajh]]// (*1945) *[[Amand Rak]] *[[Rasta Rakar Radešček]] * [[Stelio Rakar]] * [[Jožef Rakež]] * [[Peter Rakovec]] * [[Slavko Rakovec]] (st./ml.) * [[Ivo Rakuljić-Zelov]] (1899-1994) * [[Ana Ramovš]] * [[Adolf Ramšak]] * [[Marija Ramšak]] * [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]] * [[Josip Rapotec]] * [[Božena Ravnihar]] * [[Čedomir Ravnik]] * [[Igor M. Ravnik]] * [[Janez Ravnik]]* * [[Ludvik Ravnik]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Adolf Razlag]] *[[Martin Razpet]] (1826-1888) * [[Jakob Rebernik]] * [[Jelka Reberšek Gorišek]] * [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]? * [[Janez Rebol]]* * [[Franc Rebula]] * [[Dušan Reja]] * [[Izidor Reja]] * [[Jana Rejc Marko]] *[[Metoda Rejc Novak]] * * [[Milan Reljič]] * * [[Miran Rems]] * [[Janez Remškar]] * [[Zlata Remškar]]* * [[Zvonka Rener Primec]] * [[Dušan Repovš (zdravnik)|Dušan Repovš]] (1928-2022) * [[Alenka Repše Fokter]] * [[Stane Repše]] *[[Samo Ribarič]] * [[Martina Ribič Pucelj]] * [[Marko Rifel]] * * [[Igor Rigler]] * [[Leopold Rijavec]]? *[[Aleksander Rjazancev]] * [[Hugon Robič]] * [[Andrej Robida]] * [[Ivan Robida]] * [[Jože Robida]] * [[Matjaž Rode]] * [[Mirela Rode]] * [[Primož Rode]] * [[Marija Rogar]] *[[Mirjam Rogl Butina]]* * [[Alojz Rojc]] *[[Vida Rojc]] (s. Justina) * [[Alojz Rojnik]] * [[Barbara Rojnik]] * [[Bojan Rok]] * [[Zlatko Roškar]]* * [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič] * [[Ana Rotdajč]] * [[Lojze Rot]]? * [[Uroš Rot]] * [[Danica Rotar Pavlič]] * * [[Žiga Rotar]] * [[Nada Rotovnik Kozjek]] * [[Tomaž Rott]] * [[Aleksander Rotter]] * [[Aleš Rozman]] * [[Blaž Rozman]] * [[Ciril Rozman]] * [[Marjan Rozman]] * [[Sanja Rozman]] * [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]] * [[Primož Rožman]] * [[Mojca Rožič]] *[[Ivo I. Rudolf]] * [[Zvonimir Rudolf]] * [[Dean Rumpf]] * [[Petra Rupar]] * [[Marjan Rupnik]] * [[Borut Rus]] * [[Igor Rus]] * [[Mavricij Rus]] (1879–1977) * [[Rina Rus]]* * [[Stanislava Rus]] (1916-1963) * [[Vika Rus Vaupot]] * [[Branko Rustja]] * [[Karel Rutar]] * [[Srečko Rutar]] (*1940) * [[Veronika Rutar Gorišek]] == S == * [[Franc Sadar]] *[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]] * [[Julij Saje]] * [[Alemka Saks]] (1929-2019) *[[Bogdan Saksida]] (1939-2021) * [[Santorio Santorio]] * [[Jože Satler]] * [[Vasa Savić]] * [[Baldomir Savinšek]] * [[Luka Savnik]] * [[Dunja Savnik Winkler]] * [[Roman Scagnetti]]? * [[Karin Schara]] * [[Franc Schiffer]] * [[Ulrik Schmidt]] * [[Jernej Schober]] * [[Konstantin Jožef Schrott]] * [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]] * [[Giovanni Antonio Scopoli]] * [[Franc Nikolaj Sedej]] * [[Rajko Sedej]] * [[Tomaž Franc Sedej]] * [[Mileva Sedlaček Novak]] * [[Danuška Sedlar]] (1913-85) *[[Vladimir Sekavčnik]] ? * [[Jože Sekolec]] * [[Majda Selevšek]]* * [[Marija Seljak]]* * [[Katja Seme]] * [[Danijela Semenič]] *[[Miljan Senčar]] * [[Mojca Senčar]] *[[Sabina Senčar]] * [[Vladimir Senekovič]] * [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]] * [[Jurij Sernec]] *[[Dalja Sever Jurca]] *[[Ecijo Sever]]* *[[Matjaž Sever]] *[[Srdan Sevnik]]* * [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]] * [[Gabrijela Simetinger]] *[[Jožica Simonič Kunej]] * [[Filip Simoniti]] * [[Jurij Simoniti]] * [[Lojze Simoniti]] * [[Andreja Sinkovič]] * [[Uroš Skalerič]] * [[Bogo Skalicky]] *[[Marjan Skalicky]]? *[[Božena Skalicky Kuhelj]] *[[Zdenka Skalicky Čebin]] * [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]] * [[Meta Skerget]] (Škarja) * [[Dušan Sket]] *[[Alenka Sketelj]]* *[[Janez Sketelj]] * [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide) * [[Pavel Skok]] (* [[1959]]) * [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern * [[Aleš Skvarča]] * [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]] * [[Mario Slokan]] * * [[Tanja Slokar]]''*'' * [[Janez Sluga]] * [[Franjo Smerdu]] * [[Josip Dušan Smodej]] *[[Ludvik Smrekar]] *[[Nataša Smerkar]] * [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]]) * [[Špela Smrkolj]] *[[Tomaž Smrkolj]]* * [[Vladimir Smrkolj]] * [[Erika Snoj Cvetko]] * [[Darinka Soban]] * [[Maja Sočan]] * [[Valentin Sojar]] *[[Mihael Sok]] *[[Tanja Soklič Košak]] *[[Anton Sonc]] *[[Elza Soss]] (1889-1970) *[[Aneta Sotirovska Šalamon]] * [[Borut Sotošek]] * [[Sonja Sovdat Banič]] * [[Borut Spacal]] * [[Janez Spindler]] * [[Alenka Spindler Vesel]] * [[Matjaž Splichal]] * [[Franc Srakar]] * [[Tinkara Srnovršnik]] *[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]]) *[[Marko Stanonik]]? * [[Lovro Stanovnik]]? * [[Mateja Starbek Zorko]] * [[Franc Starc]] * [[Milan Starc]] * [[Šarolta Starc]] * [[Radovan Starc]] * [[Tone Starc]] * [[Vito Starc]] * [[Andrej Stare]] * [[Jože Stare]] * [[Zlatan Stare]] * [[Jurij Starovašnik]] * [[Marjan Stegnar]] * [[Marjan Steinbach]]* *Franc Steinfelser *Apolonija (Polonca) Steinmann (1947-2022) *Jurij Stekar *[[Alojz Stepančič]] *[[Stane Stergar]] * [[Marko Sterle]] * [[Dimitrij Stiasny]] * [[Vladimir Stiasny]] * [[Branka Stirn Kranjc]] * [[Jurij Stojan]]* * [[Josip Stojc]] (1877-1926) * [[Rasto Stok]]* * [[Gorazd B. Stokin]] * [[Bogdan Stopar]] * [[Rok Stopar]] * [[Tatjana Stopar Pintarič]] *[[Darija Mateja Strah]]* * [[Josip Strašek]] * [[Stanislava Straus Bračko]] * [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]]) * [[Alenka Strdin Košir]] * [[Klemen Stražar]]* * [[Branka Stražišar]]* * [[Katja Stražiščar]], psihiatrinja in otroška zdravnica, vodja šolske ambulante Vič in na Metelkovi * [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]] * [[Alenka Strdin Košir]]* *[[Albin Stritar|Albin (Bine) Stritar]] * [[Franc Strle]] * [[Stane Strnad]] * [[Stanko Strnad]] * [[Valerija Strnad]] (1880–1961) * [[Primož Strojan]] * [[Margareta Strojan Fležar]] * [[Tadej Strojnik]]* * [[Jože Stropnik]] * [[Zlata Stropnik Črepinko]] * [[Tadej Strojnik]] * [[Marija Stucin]] * [[Daša Stupica]] * [[Andreja Suhadolc Pipp]]* * [[Edvin Suher]] (1894-1990) * [[Alojzij Slavko Sušin]] * [[Janko Sušnik]] * [[Nina Suvorov Gregorič]] * [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]] * [[Franc Svete]] *([[Saša Svetina]]) *[[Petra Svetina Šorli]]* * [[Lea Svetlič Pleiweis]] * [[Marjan Svetlič]] ==Š== * [[Rafael Šabec]] * [[Špela Šalamon]] * [[Branko Šalamun]] * [[Zdenko Šalda]] * [[Zvonko Šalda]] (1920-93) * [[Jože Šamu]] * [[Lucija Šarc]]* * [[Tomislav Šarenac]] * * [[Marta Šavelj]] * [[Tone Šavelj]] *[[Edvard Šavnik]] *[[Karel Šavnik starejši]]? * [[Leo Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] (1882-1924) * [[Rajmond Šavrin]] * [[Viljem Ščuka]] * [[Marija Ščuka]] (por. Kerže) * [[Alojzij Šef]] *[[Marjan Šef]] * [[Saša Šega Jazbec]] * [[Ruža Šegedin]] * [[Vekoslav Šekoranja]] * [[Maja Šereg Bahar]] * [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]]) * ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]]) * [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]]) * [[Darja Šervicl Kuchler]] *[[Andrej Šikovec]] *[[Milan Šilc]] *[[Tatjana Šilc]] * [[Tomaž Šiler]] *[[Sonja Šinigoj Cijan]] * [[Amalija Šimec]] (1893-1960) * [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955) * [[Anton Širca]] (1925-1996) * [[Dušan Šircelj]] *[[Albin Šivic]] * [[Zina Šivic]] * * [[Meta Škarja-Skerget]] * [[Olga Škerbic]] Kerstein * [[Vladimir Škerlak]] * [[Alenka Šket Kontestabile]] * [[Boris Škofic]]* * [[Boga Škrinjar Neřima]] * [[Edo Šlajmer]] * [[Vesna Šlajpah]]** * [[Alojz Šmid]]* * [[Janez Šmid]] * [[Lojze Šmid]] * [[Tomaž Šmigoc]]* * [[Jože Šnajder]]* * [[Štefan Šobar]] * [[Matjaž Šolinc]]* * [[Jurij Šorli]] * [[Stevan Šoškić]] * [[Maja Šoštarič]] * [[Avgust Špacapan (zdravnik)|Avgust Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Karel Šparaš]] * [[Jurij Matija Šporer]] * [[Borut Štabuc]] * [[Dušan Štajer]] * [[Iztok Štamfelj]] *([[Andrija Štampar]]- Hrvat) * [[Branko Štangl]] * [[Martin Štefančič]] * [[Borut Štefanič]] *[[Andreja Štelcar]] * [[Srečko Štepec]] * [[Ana Štern]] * * [[Draga Štiblar Martinčič]] * [[Andreja Štolfa Gruntar]] * [[Veruša Štolfa]] * [[Zdravko Štor]] * [[Stana Štraus]]* * [[Martin Štrucl]] * [[Bojan Štrus]]* * [[Alojz Štrukelj]] * [[Milan Štrukelj]] (1928-2025) * [[Tadeja Štrumbelj]] * [[Marija Štucin]] *[[Dominik Štular]] * *[[Peter Štular]] * * [[Tomaž Štupnik]] * * [[Maja Šturm]] * [[Branko Šubic]] * [[Ciril Šubic]] * [[Tjaša Šubic]] * [[Zlatko Šubinski]]* *[[Hinko Šuklje]] * [[Dušan Šuput]] * [[Miloš Šurlan]] * [[Zvonimir Šusteršič]] * [[Stanislav Šuškovič]] * [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab] * [[Matija Švagan]]* * [[Drago Švajger]] (1898-1989) * [[Viktor Švigelj]] == T == * [[Ludvik Tabor]] * [[Špela Tadel Kocjančič]] *[[Iztok Takač]]* * [[Lea Talanyi Pfeifer]] * [[Danilo Tavčar]] * [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]] *[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar (zdravnik)]] * [[Stanko Tavčar]] * [[Andreja Tekauc Golob]] * [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Karel) Tekavčič]] * [[Igor Tekavčič|Igor (Bogdan) Tekavčič]] *[[Manca Tekavčič Pompe]] * [[Bojan Tepeš]] * [[Filip Terč]] * [[Marjeta Terčelj Zorman]] * [[Tomaž Terčon]]* * [[Nenad Terzić]]* * [[Metka Teržan]] * [[Janez Testen]] * [[Erih Tetičkovič]] * [[Josip Tičar]] (1875-1946) * [[Štefan Tisel]] * [[Vesna Tlaker]] * [[Mirjana Todorović Guid]] * [[Peter Tomanovič]] * [[Iztok Tomazin]] * [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije) * [[Tomaž Tomaževič]] * [[Aleš Tomažič]]* * [[Anton Tomažič]] (1948) * [[Danilo Tomažič]] * [[Dušan Tomažič]] * [[Janez Tomažič]] * [[Marjeta Tomažič]] * [[Tomaž Tomažič]]* *[[Lija Tomažič Novak]] *[[Viktorija Tomič]] *[[Uroš Tominc]] * [[Viktor Tominšek]] * [[Matija Tomšič]] * [[Pavel Tomšič]] *[[Martin Tonin]] * [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Matevž Topolovec]] * [[Ljubo Toš]] * [[Lučka Toš]] * [[Mirko Toš]] (1931-2018) * [[Martin Toth]] * [[Andrej Trampuž]] * [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]] * [[Vladimir Trampuž]] * [[Ludvik Travnik]] * [[Alenka Trček]] *Anton Trček * [[Rihard Trebše]] * [[Katarina Trebušak Podkrajšek]] * [[Nadja Triller]] * [[Jože Trontelj]] (1939-2013) * [[Alenka Trop Skaza]] * [[Maja Trošt]] * [[Blaž Trotovšek]] *[[Jože Trstenjak]] * [[Uroš Tršan]] (1926-1969) * [[Bojan Tršinar]] (1946-2022) * [[Primož Trunk]]* * [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954) * [[Nataša Tul]] Manđić * [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]]) * [[Matjaž Turel]] * [[Alojz Turk, zdravnik]] * [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]] * [[Rajko Turk]] * [[Rudi Turk]] * [[Zmago Turk]] * [[Ivan Turšič (zdravnik)|Ivan Turšič]] (1869-1922) *Anton Tušar *Janez Tušar *[[Mihael Tušek]] (1803-1843) == U == * [[Sibila Unuk]]* * [[Jožef Urbaczek|Jožef (Josef) Urbaczek]] * [[Mojca Urbančič]] * [[Ruža Urbančič]] * [[Stane Urbančič]] * [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju) * [[Vilma Urbančič Rovan]] * [[Franc Urlep]] * [[Branko Uršič]]* * [[Metka Uršič Gostinčar]] * [[Marjetka Uršič Vrščaj]] * [[Tomaž Uršič]] * * [[Jurij Us]] * * [[Marija Us Krašovec]] ==V== * [[Franc Vajd]] ? * [[Serafin Vakselj]] * [[Alfred Valenta]] * [[Alojzij Valenta]] * [[Jožef Valentinčič]] * [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965) * [[Ivo Valič]] * [[Viktor Valič]] * [[Valerija Valjavec]] (1889–1981) *[[Marlenka Vardjan]] * [[Štefan Varga]] * [[Bogomil Vargazon]] * [[Nevenka Vargazon Knaflič]] * [[Bojan Varl]] * [[Evgen Vavken]] (1927-2007) * [[Marija Vegelj Pirc]] * [[Marija Velepič]] (1928-2021) * [[Milivoj Veličković Perat]] * [[Tine Velikonja]] * [[Dragica Vendramin]] (1922-2014) * [[Rok Vengust]] * [[Vilibald Vengust]] * [[Emil Vengušt]] * [[Mirko Vengušt]] * [[Barbara Venier]] * [[Nikolaj Venier]] * [[Gregor Veninšek]] *([[David Verbec]]) *([[Janez Verbic]]) *[[Marčel Verč]] *([[Hieronim Vergerij]]) * [[Jože Verlič]] * [[Franc Verovnik]] *[[Karel Vesel]] (1808-1863) *([[Borut Veselko]]) * [[Matjaž Veselko]] * [[Jelka Vesenjak Hirjan]] *[[Aleš Vesnaver]]* * [[Viktor Videčnik]] * [[Jože Videnšek]] *[[Dušan Vidmar]] * [[Ivan Vidmar (zdravnik)]] * [[Jerneja Vidmar]]* *Jože Vidmar * [[Ludvik Vidmar]] * [[Vinko Vidmar (stomatolog)]] * [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]]) *[[Nataša Vidovič Valentinčič]] * [[Draško Vilfan]] * [[Franc Vindišar]] * [[Mateja Vintar Spreitzer]] * [[Neli Vintar]] * [[Franc Virant]]* * [[Zlata Visenjak]]* * [[Franjo Vizjak]] * [[Uroš Vizjak]] * [[Veljko Vlaisavljević]] * [[Brane Vladikovič]] * [[Vilma Vlaj]] * [[Miha Vodičar (zdravnik)|Miha Vodičar]]* * [[Janez Vodiškar]]* * [[Nado Vodopija]] * [[Boris Vodopivec]] * [[Ana Lina Vodušek]] * [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]] * [[Gorazd Voga]] * [[Gregor Voglar]] * [[Andrej Vogler]] * [[Matjaž Vogrin]] * [[Minca Voje]] * [[Vladimir Vojska]] * [[Branko Volavšek]] * [[Josip Volavšek]] * [[Metka Volavšek]] * [[Viktor Volčjak]] * [[Božidar Voljč]] * [[Vladimir Volovšek]] * [[Drago Vončina]] * [[Jasna Vončina]] * [[Marija Vončina Kuralt]]* * [[Niko Vončina]]* * [[Matjaž Voršič]]* * Irina Vostrueva * [[Josip Vošnjak]] * [[Tomaž Vovko]] * [[Domen Vozel]]* * [[Marjan Vozelj]] * [[David Vozlič]] * * [[Erik Vrabič]] * [[Mira Vrabič]] * [[Andrej Vranič]] * [[Olga Vraspir-Porenta]] * [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]] * [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]] * [[Janez Vrbošek]]** * [[Viljem Vrbošek]] * [[Ciril Vreča]] * Nino Vreča * [[Bojan Vrečer]]* * [[Milena Vrenk Jerše]]* * [[France Vrevc]] * [[Janez Vrhovec (zdravnik)]] * [[Janko Vrhovec]] *[[Dušan Vrščaj]] * [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]] * [[Bojan Vrtovec]] * [[Bojan Vrtovec ml.]] * [[Dominik Vrtovec]] * [[Josip Vrtovec]] * [[Jože Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec ml.]] * [[Vesna Vrtovec]] *[[Štefan Vučak]] * [[Ljubica Vučetić Zavrnik]] * [[Marko Vudrag]] * [[Miroslav Vuga]] *[[Radojka Vuga]] * [[Vanja Vuga]] * [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen) * [[Velimir Vulikić]] * [[Mira Vurnik Žumer]] ==W== * [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]]) * [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj) *Emil Watzke *[[Barbara Weibl]] *[[Vlado Weingerl]] *[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts) *[[Miha Weiss]] *([[Anton Wernig]]) *[[Vladimir Wolf]] *[[Ivana Wostner Kološa]] == Z == * [[Vesna Zadnik]] * [[Zvezda Zadnik]] * [[Jože Zadravec]] *[[Lorna Zadravec Zaletel]] *[[Niko Zagode]] *[[Pavel Zagode]] *[[Jana Zajc]] * [[Jadranka Zajc-Satler]] * [[Stane Zajc]] *[[Janez (Ivan) Zajec]] *[[Tine Zajec]] * [[Jožef Zajiček]] *[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]] * [[Lijana Zaletel Kragelj]] * [[Jelka Zaletel]] * [[Alojz Zalokar]] * [[Ana Zalokar]] * [[Jurij Zalokar]] *[[Nataša Zalokar]] *[[Tatjana Zalokar]] *[[Ljuba Založnik Neudauer]] * [[Maks Zalta]] * [[Maruša Zamorano]] * [[Tomo Zarnik]] * [[Herbert Zaveršnik]] * [[Dušan Zavrnik]] * [[Gorazd Zavrnik]] * [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]] * [[Vesna Zavrnik]] * [[Franja Završnik]] * [[Jernej Završnik]] * [[Franjo Zdravič]] * [[Mario Zdravlič]] * [[Krištof Zevnik]] * [[Ivan Zhuber]] * [[Janez Zidar]]* *[[Nina Zidar]]? * [[Ivo Zidarič]] * [[Mihaela Zidarn]]* * [[Gregor Ziherl]]* * [[Kristina Ziherl]] * * [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]]) * [[Ruda Zorc Pleskovič]] * [[Thomas Zorc]] * [[Peter Zorčič]] * [[Majda Zorec Karlovšek]] * [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]] * [[Martin Zorko]] * Tatjana Zorko (1955) * [[Alojz Zorn]] * *[[Branko Zorn]] * * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan] * [[Ciril Zupan]] * [[Igor Zupan]] * [[Jelka Zupan]] * [[Matija Zupan]] * * [[Rudi Zupan]] * [[Franc Zupanc]] * [[Oskar Zupanc]] *[[Tomaž Zupanc]] *[[David Zupančič]]* * [[Stane Zupančič]]* * [[Živa Zupančič]] * [[Sanja Zupanič Mali]]* * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Emerik Zver]]? * [[Samo Zver]] * [[Matjaž Zwitter]] == Ž == * [[Janez Mihael Žagar]] * [[Alenka Žagar Slana]] * [[Anton Žajdela]] * [[France Žajdela]] * [[Janko Žajdela]] * [[Zvone Žajdela]] *[[Bojan Žakelj]] *[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]] * [[Vladimir Žakelj]] * [[Jurij Žargi]]* * [[Miha Žargi]] * [[Radoslav Žargi]] * [[Aleksij Žbona]] *[[Ivan Žebeljan]] *[[Zoltan Žekš]] * [[Tone Žel]] * [[Vesna Železnik]] * * [[Vinko Železnikar]] * [[Aleš Žemva]] * [[Božena Žen Boh]] *[[Danijel Žeronder]] * [[Božo Žerovec]] * [[Janez Žgajnar (zdravnik)]] *[[Darko Žiberna]] *[[Ivanka Žigon]] *[[Andrej Žist]]* * [[Jože Žitnik]] * [[Gordana Živčec Kalan]] * [[Maja Živec Turk]] * [[Stanko Živec]] * [[Maja Živec Kozlevčar]] * [[Marko Živin]]? * [[Felice Žiža]] * [[Peter Žiža]] * [[Bogomir Žižek]]* * [[David Žižek]] * [[Franc Žižek]]* (1839-1926) * [[Marko Žličar]] * [[Andrej Žmavc (zdravnik)]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Marija Žnidaršič]] * [[Tjaša Žohar Čretnik]] * [[Milan Žumer]] *Alojz Žuntar ? *Ivan Žuntar ? * [[Milan Žuntar]] * [[Anton Žunter]] * [[Anka Župan Prelesnik]]* * [[Andrej O. Župančič]] * [[Jasna Župančič-Kmet]] *[[Avgust Župevc]] * [[Vladimir Žura]] *[[Ivan Žuran]] * [[Silva Žužek]] * [[Terezija Žužek]] * [[Bojana Žvan]] * [[Franc Žvanut]] * [[Stanko Žvokelj]] {{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]] [[kategorija:Slovenski zdravniki|*]] i7fiqznhsq19cjc8l85dd7021vnlrbe 0 73662 6675698 6670699 2026-05-14T14:09:34Z ~2026-28279-21 259659 /* D */ 6675698 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] * [[Raša Benedik]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc]] *[[Gizela Bravničar]] (r. [[Pavšič]]) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. [[Pollak]]) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * Marija [[Grafenauer]] (por. [[Vogelnik]]) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * Robert Grmek * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Silva Japelj]] (por. [[Adamović|Adamovič]]) *[[Lukas Jekaneder]] *[[Zmago Jelinčič]]? *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- [[Rošker]]) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. ''Čepelnik'') * [[Lidija Lipovž]] (por. [[Sotlar]]) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. [[Karić]]) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-[[Paulin (priimek)|Paulin]]) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. [[Sever (priimek)|Sever]]) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] ([[Feguš]]; r. [[Žnidaršič]]) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. [[Ferlinc]]) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. [[Klančar]]) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. [[Gabrijelčič]]) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * Karla Železnik * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] azcpnawiq376p20otur8dx1x6w9sh0v 6675810 6675698 2026-05-14T21:47:07Z ~2026-13659-49 255600 /* J */ 6675810 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] * [[Raša Benedik]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc]] *[[Gizela Bravničar]] (r. [[Pavšič]]) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. [[Pollak]]) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * Marija [[Grafenauer]] (por. [[Vogelnik]]) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * Robert Grmek * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. [[Adamović|Adamovič]]) *[[Lukas Jekaneder]] *[[Zmago Jelinčič]]? *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- [[Rošker]]) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. ''Čepelnik'') * [[Lidija Lipovž]] (por. [[Sotlar]]) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. [[Karić]]) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-[[Paulin (priimek)|Paulin]]) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. [[Sever (priimek)|Sever]]) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] ([[Feguš]]; r. [[Žnidaršič]]) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. [[Ferlinc]]) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. [[Klančar]]) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. [[Gabrijelčič]]) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * Karla Železnik * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] jckbov96k9xzsgpz67ip7ugujfkua3x 6675851 6675810 2026-05-15T01:05:53Z ~2026-13659-49 255600 /* P */ 6675851 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] * [[Raša Benedik]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc]] *[[Gizela Bravničar]] (r. [[Pavšič]]) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. [[Pollak]]) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * Marija [[Grafenauer]] (por. [[Vogelnik]]) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * Robert Grmek * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. [[Adamović|Adamovič]]) *[[Lukas Jekaneder]] *[[Zmago Jelinčič]]? *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- [[Rošker]]) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. ''Čepelnik'') * [[Lidija Lipovž]] (por. [[Sotlar]]) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. [[Karić]]) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-[[Paulin (priimek)|Paulin]]) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. [[Sever (priimek)|Sever]]) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] ([[Feguš]]; r. [[Žnidaršič]]) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. [[Ferlinc]]) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. [[Klančar]]) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. [[Gabrijelčič]]) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * Karla Železnik * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] gngrnnbrgjt7b865lk9pkk4emoz6iqe 0 77797 6675832 6620923 2026-05-14T23:06:39Z ~2026-13659-49 255600 /* Zgodovinske spremembe */ 6675832 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Gorica | latin = Archidioecesis Goritiensis | local = Arcidiocesi di Gorizia | image = | image_size = | image_alt = | caption = <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Italija}} | metropolitan = | territory = | province = Gorica | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = 1.030 | population = 182.200 | population_as_of = 2006 | catholics = 179.500<!-- Number of Catholics in the diocese --> | catholics_percent = 98,5 | parishes = 90<!-- Number of parishes in the diocese --> | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | rite = [[rimski obred]] | established = 1752 | cathedral = [[Stolnica sv. Hilarija in Tacijana, Gorica]] | cocathedral = | patron = [[Mohor in Fortunat]] | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | bishop_title = Nadškof | bishop = {{Trenutno službujoči škofje (P1308)|Q59781659}}<!-- posodabljanje v Wikipodatkih --> | coadjutor = | auxiliary_bishops = | vicar_general = | emeritus_bishops = <!---- Map ----> | map = Roman Catholic Archdiocese of Gorizia in Italy.svg | map_alt = | map_caption = <!---- Website ----> | website = [http://www.gorizia.chiesacattolica.it/squelettes/intro/ Gorizia.chiesacattolica.it] | footnotes = }} '''Nadškofija Gorica''' ({{Jezik-la|Archidioecesis Goritiensis}}) je nadškofija [[Rimskokatoliška cerkev v Italiji|Rimskokatoliške cerkve v Italiji]], ki je bila ustanovljena 30. septembra 1986, ko se je takratna [[Nadškofija Gorica in Gradiška]] preimenovala v sedanji naziv. Nadškofija skupaj s [[Škofija Trst|Škofijo Trst]] sestavlja [[Metropolija Gorica|Metropolijo Gorica]]. == Zgodovina == Goriško nadškofijo je ustanovil [[papež Benedikt XIV.]] leta [[1751]] na avstrijskem ozemlju ukinjenega [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], tako da je (z izjemo ljubljanske škofije) obsegala celotno slovensko ozemlje južno od Drave (pa tudi eksklavo [[Cortina d'Ampezzo|Cortina d`Ampezzo]]), medtem ko je beneški del le-tega pripadel novoustanovljeni [[Nadškofija Videm|Videmski]] [[Nadškofija Videm|nadškofiji.]] Prvi nadškof in metropolit je bil [[Karel Mihael Attems]], ki mu je bil leta 1766 podeljen tudi knežji naslov. Leta 1787 je bila goriška nadškofija ukinjena in namesto nje ustanovljena gradiščanska škofija, medtem ko je bil nadškofijski naslov in metropolijski sedež prenesen v Ljubljano ([[Ljubljanska nadškofija]] do leta 1807). Leta 1791 je Pij VI. prenesel sedež gradiščanske škofije v Gorico (goriško-gradiščanska škofija), čeprav so škofje v glavnem bivali kar v Trstu. Leta 1830 je Pij VIII. ponovno ustanovil nadškofijo in t. i. Ilirsko cerkveno pokrajino s sedežem v Gorici, ki so ji bile podrejene škofije v Ljubljani, Trstu (združena s Koprom), Poreču in na Krku (do 1933), medtem ko je bil vipavski dekanat priključen ljubljanski škofiji. Za prvega metropolita je bil imenovan [[Jožef Balant]] (Walland). Po prvi svetovni vojni sta zaradi nove (rapalske) meje prišli dekaniji Vipava in Idrija pod upravo goriške nadškofije in ji bili 1933 tudi formalno priključeni, zadnjega slovenskega nadškofa [[Frančišek Borgia Sedej|Frančiška Borgio Sedeja]] pa so fašisti leta 1931 prisilili k odstopu. Leta 1933 je bila goriška cerkvena pokrajina (s tržaško-koprsko in poreško-puljsko škofijo) pridružena koncilski pokrajini Treh Benečij, sedaj [[Katoliška dežela Triveneto]]. Za župnije goriške nadškofije, ki so po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]] ostale na slovenskem oz. jugoslovanskem ozemlju, je po letu 1947 skrbel poseben apostolski administrator (v letih 1948–63 je bil to [[Mihael Toroš]]), za njim pa je bil [[Janez Jenko]] imenovan za apostolskega administratorja slovenskega dela goriške škofije,{{sfn|Reven|1971|p=243}} ki je bil v letih 1964/65 priključen novoustanovljeni apostolski administraturi za Slovensko primorje, iz katere se je 1977, po dokončni ureditvi mejnih vprašanj, izoblikovala ponovno ustanovljena oz. iz tržaško-koprske škofije izločena [[Koprska škofija]]. Odtlej je Goriška nadškofija (do 1986 uradno imenovana še Goriško-gradiščanska) tudi pravno-formalno omejena zgolj na ozemlje Republike Italije. 22. januarja 2026 je [[papež Leon XIV.]] tedanjega goriškega nadškofa [[Carlo Roberto Maria Redaelli|Carla Roberta Mario Radaellija]] imenoval za sekretarja [[Dikasterij za duhovnike|Dikasterija za duhovnike]].<ref>{{navedi splet|url=https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2026/01/22/0060/00121.html|title=Rinunce e nomine. Nomina del Segretario del Dicastero per il Clero|date=22. januar 2026|accessdate=22. januar 2026|language=IT}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://radio.ognjisce.si/sl/294/novice/41528/goriski-nadskof-odhaja-na-kongregacijo-za-kler-kako-je-sodeloval-s-slovenci.htm|title=Goriški nadškof odhaja na kongregacijo za kler. Kako je sodeloval s Slovenci? |accessdate=23. januar 2026 |date=23. januar 2026 |format= |work= }}</ref> Do imenovanja novega nadškofa [[Giampaolo Dianin|Giampaola Dianina]] 14. maja je nadškofijo Gorica vodil kot apostolski administrator. Čeprav je nadškof Radaelli s tem imenovanjem postal škof brez rezidenčne škofije, mu je podeljen naziv »nadškof emeritus Gorice«, s katerim ostaja trajno povezan z goriško nadškofijo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.noviglas.eu/nadskof-redaelli-imenovan-za-tajnika-dikasterija-za-kler/ |title=Nadškof Radaelli imenovan za tajnika dikasterija za kler |accessdate=22. januar 2026 |date=22. januar 2026 |format= |work= }}</ref> == Zgodovinske spremembe == {| class="wikitable" |+ !Ime !Začetek !Konec |- |Nadškofija Gorica |6. julija 1751 |8. marca 1788 |- ! colspan="3" |''Ukinjena (1791-1830)'' |- |Škofija Gorica in Gradišče |12. septembra 1791 |27. julija 1830 |- |Nadškofija Gorica in Gradišče |27. julija 1830 |30. septembra 1986 |- |Nadškofija Gorica |30. septembra 1986 |''danes'' |} == Škofje == {{Glavni|Seznam rimskokatoliških nadškofov Gorice}} == Organizacija == Nadškofija pokriva površino 1.030 km² in je razdeljena na 305 [[župnija|župnij]]. Slovenske župnije so v pastoralnih enotah na kraškem robu ob slovenski meji južno od Gorice ([[Štandrež]], [[Sovodnje ob Soči]], [[Župnija Doberdob]], [[Jamlje]]...), pa tudi [[Devin - Nabrežina|Devin - Nabrežina]] ob Tržaškem zalivu, kjer sega Goriška nadškofija na ozemlje nekdanje Tržaške pokrajine (sedaj [[Enota deželne decentralizacije Trst]]). Leta 1972 je bilo v Gorici ustanovljeno slovensko pastoralno središče s sedežem pri Sv. Ivanu, goriški nadškof (prvi [[Pietro Cocolin]]) pa ima odtlej tudi posebnega vikarja za slovenske vernike. Prvi odgovorni za slovensko pastoralo je bil msgr. [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]], sedanji vikar je [[Karel Bolčina]]. ===Dekanije in župnije=== {{Glavni|Seznam župnij Nadškofije Gorica}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Perko Franc |year=1978 |title=Verstva v Jugoslaviji|publisher=Mohorjeva družba, Celje |isbn= |cobiss=11215873 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971 |title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971)|publisher=Nadškofijski ordinariat Ljubljana |isbn= |cobiss=2831107 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [https://www.newadvent.org/cathen/06654b.htm Catholic encyclopedia: Görz] {{ikona en}} pridobljeno 10. januarja 2026 {{RKC-stub}}{{Rimskokatoliška cerkev v Italiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Katoliška dežela Triveneto]] [[Kategorija:Bivše rimskokatoliške (nad)škofije v Italiji]] [[Kategorija:Rimskokatoliške (nad)škofije, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Metropolija Gorica]] [[Kategorija:Ustanove v Gorici]] [[Kategorija:Nadškofija Gorica| ]] p109hv7rkzpt0gg3hh5tra9npcprczw 0 79867 6675681 6440287 2026-05-14T13:14:40Z ~2026-28279-21 259659 /* Esejistika */ 6675681 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Iztok Geister''' s psevdonimom '''Plamen''', [[slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[esejist]], [[pravnik]] in [[ornitolog]], * [[20. avgust]] [[1945]], [[Laško]]. ==Življenjepis== Iztok Geister se je rodil leta 1945 v Laškem. V dijaških letih je v Kranju skupaj z [[Marko Pogačnik (kipar)|Markom Pogačnikom]] in Marjanom Cigličem pripravil šolsko glasilo Plamenica. Objavljene pesmi in risbe so sprožile hudo reakcijo takratnih lokalnih oblasti v Kranju. Iz sodelovanja treh prijateljev se je leta 1966 razvila konceptualistična [[skupina OHO]] (1965–1971). Po omenjenem glasilu si je nadel nadimek Plamen, s katerim je objavljal svojo avantgardno poezijo. S to je poleg [[Tomaž Šalamun|Šalamuna]] postal eden najvidnejših predstavnikov slovenske [[neoavantgarda|neoavantgarde]] 70. let 20. stoletja. Študiral je na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]]. V 70. letih 20. stoletja je pisal konkretno poezijo, nato naravoslovno in predvsem ornitološko esejistiko, in spet poezijo, literarne eseje, radijske igre in prozo. Doslej je objavil zajetno zbirko knjig (cca. 50), ki so odprle v slovenski besedni umetnosti novo jezikovno in žanrsko poglavje nekje med esejistiko, prozo in naravoslovjem, tako da njegovo delo pripada vrhu slovenske književnosti. Je eden od treh ustanoviteljev (še Dare Šere in Dare Magajna) [[Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije|Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije]] (DOPPS), kjer je bil od leta 1980-1999 urednik revije ''Acrocephalus''. Leta 1969 je prejel ''Zlato ptico'' za poezijo, leta 2001 ''[[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]]'' za esej, leta 2004 [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] za prozo in 2020 [[Zlatnik poezije]]. Bil je tudi en od pobudnikov in nato ustanoviteljev Slovenskega odonatološkega društva, v katerega so od ustanovitve (leta 1992) dalje združeni slovenski raziskovalci in ljubitelji [[Kačji pastirji|kačjih pastirjev]].<ref>{{Navedi revijo|last=Erbida|first=Nina|last2=Vinko|first2=Damjan|date=2017|title=Slovensko odonatološko društvo z vami že 25 let|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Q10DG84C/f506ecc6-4afa-4f7e-9bf2-8242f24bbe03/PDF|magazine=TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave|issue=VI(2)|pages=30–31}}</ref> V letih 1992–1995 je bil njegov predsednik.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Vinko|first=Damjan|last2=Erbida|first2=Nina|date=2018|title=Četrt stoletja Slovenskega odonatološkega društva|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3SHU4LNX|magazine=Proteus|issue=80(10)|pages=468–475, 478–479}}</ref> Pripravil je tudi seznam slovenskih imen kačjih pastirjev,<ref>{{Navedi revijo|last=Geister|first=Iztok|date=1999|title=Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata)|magazine=Exuviae|issue=5/1|pages=1-5}}</ref> ki so od takrat pri nas v veljavi.<ref name=":0" /> == Dela == === Poezija === * OHO (samozaložba,1966, ponatis 2018) * Pegam in Lambergar (samozaložba, 1968) * Ikebana (Obzorja, 1969) * Žalostna majna (DZS, 1969) ''nagrada Zlata ptica'' * Pesmi (MK, 1972) * Parjenje čevljev (Obzorja, 1977) * Večni krog  (Zaklad, 1995) * Plavje in usedline (Nova revija, 1996) * Ptičja strašila (samozaložba, 1996) * Besede ženskega pomena (ZFK, 2002) * Hvalnica ruju (ZFK, 2004) * Lepolistje (ZFK, 2007) * Potonikini vrtovi (ZFK, 2022) * Tihe stvari (2024) (risbe [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]]) === Zborne objave poezije === * Polnočne metamorfoze (EVA, samozaložba, 1966) * Ranunculus L., zlatica (Katalog 2, Obzorja, 1969) * Ilustracije posvečene m.l. (PericarežeracireP, Obzorja, 1969) * Sedem sprehodov z žensko s čopičem v laseh (Lirikon 21,Poetikon,2007) * Sedem krvoločnih mačk (Vilenica 23, 2008) === Prevod poezije === * Haiku (DZS, 1973) === Proza === * Pospala poželenja (ZFK, 2002) ''nagrada Prešernovega sklada'' * Mojster zloženih peruti (MK, 2003) * Stol za enega (CZ, 2006) * Zverinice Nadiških dolin (Topolovo, 2009) * Risarica (ZFK, 2012) * Newyorški dnevnik (ZFK, 2013) * Drhtenja (2022) === Radijske igre === * Hudičeva mati (Radio Trst, 1989) * Listna ljubica (Radio Ljubljana, 1990) * Razodetje fige (Radio Ljubljana, 1990) === Esejistika === * Zgodbe iz grmovja (Kmečki glas, 1988) * Prelestne prikazni (samozaložba, 1990) * Gozd skušnjav (samozaložba, 1990) * Zagovori narave (samozaložba 1994) * Levitve (MK, 2001) ''[[Rožančeva nagrada]]'' * Ko ogenj spi in je voda zvezana (ZFK, 2002) * Popotovanje od Pirana do Ankarana (ZFK, 2006) * Dopuščanje narave (MK, 2006) * O zaupanju v naravo (ZFK, 2022) * Tako imenovane stvari (ZFK, 2022) * Soočenje z naravo: eseji o divjini in kulturi (2025) * Esej o otoku (2026) '''Poljudna znanost''' * Ptice okoli našega doma (Kmečki glas, 1977) * Slovenske ptice (MK, 1981) * Nenavadni izleti (CZ, 1988) * Ljubljansko barje (Tehniška založba, 1994) * Ornitološki atlas Slovenije (DZS, 1995) * Naravna znamenitost Bobovek (ZVNKD Kranj, 1995) * Nakelska Sava (MOP, 1998) * Ali ptice res izginjajo? (Tehniška založba, 1998) * Izbrana življenjska okolja rastlin in živali v Sloveniji (Modrijan, 1999) * Sečoveljske soline (Kmečki glas, 2004) * Doživetja krasa (ZFK, 2005) * Naravni zakladi Brda pri Kranju (JGZ Protokolarne storitve RS, 2006) * Razodetja ptičjih imen (ZFK, 2008) * Naravoslovni sprehodi na Brdu pri Kranju (ZFK 2009) * Narava, kot jo vidi narava (ZFK 2010) * Doživeti Škocjanski zatok (ZFK & DOPPS, 2016) === Otroška slikanica === * Gobe v knjigi (edicija OHO, 1966) * Steklenica bi rada pila (samozaložba, 2013) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih konceptualnih, video in instalacijskih umetnikov ter umetnikov performancea]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih ornitologov]] {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{RozanceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Slovenski pesniki|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Slovenski ornitologi|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada|Geister, Iztok]] [[Kategorija:Avantgardni pesniki|Geister, Iztok]] ounoe9rotdup4bk7zcxhwux0s45fm8t 0 80771 6675914 6428728 2026-05-15T07:12:44Z Erardo Galbi 166658 6675914 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = nadškof | title = nadškof | name = Antonio Vitale Bommarco | predecessor = [[Pietro Cocolin]] | successor = [[Dino De Antoni]] | honorific-suffix = [[Minoriti|O.F.M. Conv.]] }} '''Antonio Vitale Bommarco''', [[Minoriti|O.F.M. Conv.]], [[Italijani|italijanski]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]], [[nadškof]], * [[21. september]] [[1923]], [[Cres (mesto)|Cres]], † [[16. julij]] [[2004]], [[Gorica]]. == Življenjepis == 8. decembra 1949 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. 11. novembra 1982 je postal [[nadškofija Gorica in Gradiška|nadškof Gorice in Gradiške]]; [[škofovsko posvečenje]] je prejel 6. januarja 1983. Upokojil se je 2. junija 1999. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Antonio Vitale Bommarco}} * [[seznam italijanskih rimskokatoliških duhovnikov]] * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bommarco, Antonio Vitale}} [[Kategorija:Italijanski minoriti|Bommarco]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje|Bommarco]] [[Kategorija:rimskokatoliški nadškofje Gorice|Bommarco]] d3gh94njxaaiuc8m8e8uet1qemk7txo 0 81360 6675673 6612726 2026-05-14T12:57:38Z ~2026-28279-21 259659 /* Izbrana bibliografija */ 6675673 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | box_width = 300px | name = Peter Štih | image = | image_size = 250px | caption = | birth_date = | birth_place = [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | residence = [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|22px]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] do 1991<br /> [[Slika:Flag of Slovenia.svg|22px]] [[Slovenija]] | citizenship = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | ethnicity = | occupation = [[zgodovinar]], [[univerzitetni učitelj]] | field = [[zgodovina]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] | work_institution = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] | doctoral_advisor = [[Bogo Grafenauer]] | academic_advisors = | doctoral_students = [[Miha Kosi]] <br> [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] <br> [[Zvonka Zupanič Slavec]] <br> [[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]] <br> [[Tone Ravnikar]] <br> [[Darja Kerec]] <br> [[Mojca Kovačič]] <br> [[Andrej Nared]] <br> [[Klemen Jelinčič Boeta]] <br> [[Tomaž Lazar]] <br> [[Neva Makuc]] <br> [[Vojko Pavlin]] <br> [[Žiga Zwitter]] <br> [[Jernej Kotar]] <br> [[Matej Petrič]] <br> [[Ana Jenko Kovač]] <br> [[Jaka Banfi]] | notable_students = | known_for = zgodnjesrednjeveška zgodovina Slovenije | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | influences = [[Herwig Wolfram]] | influenced = | prizes = [[Klio (nagrada)|Nagrada Klio]] | religion = | signature = | footnotes = }} '''Peter Štih''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[akademik]] * [[27. november]] [[1960]], [[Ljubljana]]. ==Življenje in delo== Do končane gimnazije je živel v Tolminu. Leta 1983 je diplomiral iz [[zgodovina|zgodovine]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Med študijem je delal tudi kot [[maneken]] in nastopal v televizijskih reklamah. Leta 1984 se je zaposlil na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in nadaljeval s podiplomskim študijem. Med drugim se je v letih 1990-1992 izpopolnjeval iz [[pomožne zgodovinske vede|pomožnih zgodovinskih ved]] na [[Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje|Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje]] (Institut für Österreichische Geschichtsforschung) na [[Dunaj]]u. Leta 1993 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani končal [[doktorat|doktorski]] študij iz zgodovine. Leta 1987 je postal [[asistent]] za [[zgodovina Slovenije|zgodovino Slovencev]] v srednjem veku, 1994 [[docent]], 1999 izredni in 2004 [[redni profesor]] za slovensko srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede. Predava v Ljubljani in na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], poleg tega je večkrat gostoval na različnih evropskih univerzah. Leta 2007 je bil izvoljen za izrednega in leta 2015 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].<ref>http://www.sazu.si/novice/novi-clani-slovenske-akademije-znanosti-in-umetnosti.html Novi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti</ref> Od 2011 je bil tajnik I. razreda za zgodovinske in družbnene vede do 2017, ko je bil izvoljen za podpredsednika, konec maja 2020 pa za predsednika [[SAZU]] (ponovno 2023). Od leta 2008 je tudi dopisni član [[Avstrijska akademija znanosti|Avstrijske akademije znanosti]] v filozofsko-zgodovinskem razredu,<ref>[http://www.sazu.si/objave/AAZU.html Izr. član Peter Štih postal član Avstrijske akademije znanosti]</ref> od 2010 pa član Inštituta za srednjeevropska kulturna srečanja (Istituto per gli Incontri Culturali Mitteleuropei) v [[Gorica|Gorici]] (Italija). Prav tako je član Inštituta za avstrijske zgodovinske raziskave in Komisije za zgodovino in kulturo [[Nemci|Nemcev]] v jugovzhodni Evropi.<ref>[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/oddelek_za_zgodovino_1920-2010_ob_devetdesetletnici_urejeno.pdf Oddelek za zgodovino 1920-2010 ob devetdesetletnici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210228165036/https://zgodovina.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/oddelek_za_zgodovino_1920-2010_ob_devetdesetletnici_urejeno.pdf |date=2021-02-28 }}, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2010, str. 58</ref> Leta 2018 je bil izvoljen še za rednega člana Evropske akademije znanosti in umetnosti<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ff.uni-lj.si/node/10938|title=Akad. prof. dr. Peter Štih izvoljen za rednega člana Evropske akademije znanosti in umetnosti|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402221933/http://www.ff.uni-lj.si/node/10938|url-status=dead}}</ref> v [[Salzburg|Salzburgu]] ter prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani. Leta 2001 je bil tudi prvi prejemnik slovenske nagrade [[Klio]] za zgodovinopisje. Je avtor številnih del o [[Srednji vek|srednjeveški]] zgodovini današnjega slovenskega prostora, od konca antike do vključno 15. stoletja. Predvsem raziskuje [[Slovani|slovansko]] [[etnogeneza|etnogenezo]] po [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe]], nastajanje državnih tvorb zgodnjega [[Srednji vek|srednjega veka]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]] ([[Karantanija]], [[Karniola]]), zgodovino plemstva, oblikovanje [[dežela|dežel]] v slovenskem prostoru. Raziskuje tudi [[Stereotip|stereotipe]] in mite v slovenski zgodovini in zgodovinopisju. Objavil je tudi več odmevnih raziskav s področja [[diplomatika|diplomatike]]. Za delo ''"Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza" : študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412)'' je leta 2000 kot prvi prejel nagrado [[Klio (nagrada)|Klio]]<ref>[http://www.ff.uni-lj.si/drustva/zzds/KLIO.htm seznam dobitnikov nagrade Klio na stani ZZDS]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Z [[Vasko Simoniti|Vaskom Simonitijem]] je napisal sodobnejšo poljudnoznanstveno ''Slovensko zgodovino do razsvetljenstva'' (1995), ki je na sintetičen način širši publiki predstavila nove poglede na starejšo zgodovino slovenskega prostora in je bila prevedena v hrvaščino ter nemščino. Leta 2009 je izšla prenovljena izdaja z naslovom ''Na stičišču svetov: slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja''. Od leta 2000 je glavni in odgovorni urednik [[Zgodovinski časopis|Zgodovinskega časopisa]]. Nasprotoval je upodobitvi [[knežji kamen|knežjega kamna]] na [[slovenski evrokovanci|slovenskem evrskem kovancu]] za 2 [[evrocent|centa]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200550/clanek/slo-intervju--gregor_cerar/ Intervju v Mladini (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101222003348/http://www.mladina.si/tednik/200550/clanek/slo-intervju--gregor_cerar/ |date=2010-12-22 }}.</ref> V letih 2020 do 2026 je bil predsednik [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].<ref>{{navedi novice |url=http://znanost.sta.si/2769557/novi-predsednik-sazu-postal-peter-stih |title=Novi predsednik SAZU postal Peter Štih |date=2020-05-29 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-06-01}}</ref> <ref>[https://www.sazu.si/clani/peter-stih SAZU]</ref> == Izbrana bibliografija == ===Knjige=== * -- in Vasko Simoniti, ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Ljubljana, [[Celovec]], 1995; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/54827520] * --, ''Studien zur Geschichte der Grafen von Görz: die Ministerialen und Milites der Grafen von Görz in Istrien und Krain''. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Ergänzungsband, 32. Wien, München, 1996; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/3013165] * --, ''[[Goriški grofje]] ter njihovi [[ministerial]]i in [[milit]]i v Istri in na Kranjskem''. Razprave Filozofske fakultete. 2. dop. izd. Ljubljana, 1997; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/67720448] * --, ''"Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza": Studie über zwei Urkunden Kaiser Ottos III. aus dem Jahre 1001 für den Patriarchen Johannes von Aquileia, und den Grafen Werihen von Friaul (DD. O. III. 402 und 412)''. [[Nova Gorica]], 1999; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/105576960] * --, ''"Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza": studio analitico dei due diplomi emessi nel 1001 dall'imperatore Ottone III per il patriarca di Aquileia Giovanni e per il conte del Friuli Werihen (DD. O. III. 402 e 412)''. Nova Gorica, 1999; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/104949504] * --, ''"Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza": študija o dveh listinah cesarja [[Oton III.|Otona III.]] iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412)''. Nova Gorica, 1999; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/104375296] * -- in [[Igor Grdina]]. ''Spomini [[Helena Kottaner|Helene Kottanner]]: ženski glas iz srednjega veka''. Zbirka Korenine. Ljubljana, 1999; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/99556608] * --, ''Srednjeveške goriške študije: prispevki za zgodovino Gorice, Goriške in goriških grofov''. Nova Gorica, 2002; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/121138944] * -- in Vasko Simoniti, ''Slovenska povijest do prosvjetiteljstva''. Povijesna knjižnica, 5. Nova, dop. izd. [[Zagreb]], 2004; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/27141986] * --, Vasko Simoniti in [[Peter Vodopivec]], ''Slowenische Geschichte: Gesellschaft - Politik - Kultur''. Graz, 2008. ISBN 978-3-7011-0101-6 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2393716] * -- in Vasko Simoniti, ''Na stičišču svetov: slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja''. Ljubljana, 2009. ISBN 978-961-241-375-0 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/251747584] * --, ''The Middle Ages between the Eastern Alps and the Northern Adriatic : Select Papers on Slovene Historiography and Medieval History''. Leiden, Boston, 2010. ISBN 978-90-04-18591-3 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/43255138] * --, ''Castrum Leibach: najstarejša omemba Ljubljane in njeni začetki: faksimile s komentarjem in zgodovinskim uvodom''. Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-6449-36-6 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/252833024] *--, ''Strukture današnjega slovenskega prostora v srednjem veku.'' Ljubljana, 2001; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/18280493] *--, ''I diplomi imperiali del 1001''. Agenda storica di [[Gorica|Gorizia]]. 2020. str. 107-131. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/70641250] *--, ''Temelji slovenstva'', 2019, 2022 ===E-knjige=== * Peter Štih, [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Stih-Slovenska_zgodovina_od_prazgodovinskih_kultur_do_konca_srednjega_veka.pdf Slovenska zgodovina : Od prazgodovinskih kultur do konca srednjega veka] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] ==Zunanje povezave== *[https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06249 celotna bibliografija] * [https://www.sazu.si/predsednik SAZU] *[http://www.mladina.si/tednik/200550/clanek/slo-intervju--gregor_cerar/ Intervju v Mladini (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101222003348/http://www.mladina.si/tednik/200550/clanek/slo-intervju--gregor_cerar/ |date=2010-12-22 }} *[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/zaposleni/peter-stih dr. Peter Štih] Oddelek za zgodovino. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani *[https://uni-lj.academia.edu/Peter%C5%A0tih academia.edu] {{Predsedniki SAZU}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štih, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1960]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Avstrijske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] 27ylik4h6cbezdt4ooga8ow695b6j38 6675674 6675673 2026-05-14T12:57:57Z ~2026-28279-21 259659 /* Izbrana bibliografija */ 6675674 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | box_width = 300px | name = Peter Štih | image = | image_size = 250px | caption = | birth_date = | birth_place = [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | residence = [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|22px]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] do 1991<br /> [[Slika:Flag of Slovenia.svg|22px]] [[Slovenija]] | citizenship = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | ethnicity = | occupation = [[zgodovinar]], [[univerzitetni učitelj]] | field = [[zgodovina]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] | work_institution = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] | doctoral_advisor = [[Bogo Grafenauer]] | academic_advisors = | doctoral_students = [[Miha Kosi]] <br> [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] <br> [[Zvonka Zupanič Slavec]] <br> [[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]] <br> [[Tone Ravnikar]] <br> [[Darja Kerec]] <br> [[Mojca Kovačič]] <br> [[Andrej Nared]] <br> [[Klemen Jelinčič Boeta]] <br> [[Tomaž Lazar]] <br> [[Neva Makuc]] <br> [[Vojko Pavlin]] <br> [[Žiga Zwitter]] <br> [[Jernej Kotar]] <br> [[Matej Petrič]] <br> [[Ana Jenko Kovač]] <br> [[Jaka Banfi]] | notable_students = | known_for = zgodnjesrednjeveška zgodovina Slovenije | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | influences = [[Herwig Wolfram]] | influenced = | prizes = [[Klio (nagrada)|Nagrada Klio]] | religion = | signature = | footnotes = }} '''Peter Štih''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[akademik]] * [[27. november]] [[1960]], [[Ljubljana]]. ==Življenje in delo== Do končane gimnazije je živel v Tolminu. Leta 1983 je diplomiral iz [[zgodovina|zgodovine]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Med študijem je delal tudi kot [[maneken]] in nastopal v televizijskih reklamah. Leta 1984 se je zaposlil na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in nadaljeval s podiplomskim študijem. Med drugim se je v letih 1990-1992 izpopolnjeval iz [[pomožne zgodovinske vede|pomožnih zgodovinskih ved]] na [[Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje|Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje]] (Institut für Österreichische Geschichtsforschung) na [[Dunaj]]u. Leta 1993 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani končal [[doktorat|doktorski]] študij iz zgodovine. Leta 1987 je postal [[asistent]] za [[zgodovina Slovenije|zgodovino Slovencev]] v srednjem veku, 1994 [[docent]], 1999 izredni in 2004 [[redni profesor]] za slovensko srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede. Predava v Ljubljani in na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], poleg tega je večkrat gostoval na različnih evropskih univerzah. Leta 2007 je bil izvoljen za izrednega in leta 2015 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].<ref>http://www.sazu.si/novice/novi-clani-slovenske-akademije-znanosti-in-umetnosti.html Novi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti</ref> Od 2011 je bil tajnik I. razreda za zgodovinske in družbnene vede do 2017, ko je bil izvoljen za podpredsednika, konec maja 2020 pa za predsednika [[SAZU]] (ponovno 2023). Od leta 2008 je tudi dopisni član [[Avstrijska akademija znanosti|Avstrijske akademije znanosti]] v filozofsko-zgodovinskem razredu,<ref>[http://www.sazu.si/objave/AAZU.html Izr. član Peter Štih postal član Avstrijske akademije znanosti]</ref> od 2010 pa član Inštituta za srednjeevropska kulturna srečanja (Istituto per gli Incontri Culturali Mitteleuropei) v [[Gorica|Gorici]] (Italija). Prav tako je član Inštituta za avstrijske zgodovinske raziskave in Komisije za zgodovino in kulturo [[Nemci|Nemcev]] v jugovzhodni Evropi.<ref>[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/oddelek_za_zgodovino_1920-2010_ob_devetdesetletnici_urejeno.pdf Oddelek za zgodovino 1920-2010 ob devetdesetletnici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210228165036/https://zgodovina.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/oddelek_za_zgodovino_1920-2010_ob_devetdesetletnici_urejeno.pdf |date=2021-02-28 }}, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2010, str. 58</ref> Leta 2018 je bil izvoljen še za rednega člana Evropske akademije znanosti in umetnosti<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ff.uni-lj.si/node/10938|title=Akad. prof. dr. Peter Štih izvoljen za rednega člana Evropske akademije znanosti in umetnosti|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402221933/http://www.ff.uni-lj.si/node/10938|url-status=dead}}</ref> v [[Salzburg|Salzburgu]] ter prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani. Leta 2001 je bil tudi prvi prejemnik slovenske nagrade [[Klio]] za zgodovinopisje. Je avtor številnih del o [[Srednji vek|srednjeveški]] zgodovini današnjega slovenskega prostora, od konca antike do vključno 15. stoletja. Predvsem raziskuje [[Slovani|slovansko]] [[etnogeneza|etnogenezo]] po [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe]], nastajanje državnih tvorb zgodnjega [[Srednji vek|srednjega veka]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]] ([[Karantanija]], [[Karniola]]), zgodovino plemstva, oblikovanje [[dežela|dežel]] v slovenskem prostoru. Raziskuje tudi [[Stereotip|stereotipe]] in mite v slovenski zgodovini in zgodovinopisju. Objavil je tudi več odmevnih raziskav s področja [[diplomatika|diplomatike]]. Za delo ''"Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza" : študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412)'' je leta 2000 kot prvi prejel nagrado [[Klio (nagrada)|Klio]]<ref>[http://www.ff.uni-lj.si/drustva/zzds/KLIO.htm seznam dobitnikov nagrade Klio na stani ZZDS]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Z [[Vasko Simoniti|Vaskom Simonitijem]] je napisal sodobnejšo poljudnoznanstveno ''Slovensko zgodovino do razsvetljenstva'' (1995), ki je na sintetičen način širši publiki predstavila nove poglede na starejšo zgodovino slovenskega prostora in je bila prevedena v hrvaščino ter nemščino. Leta 2009 je izšla prenovljena izdaja z naslovom ''Na stičišču svetov: slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja''. Od leta 2000 je glavni in odgovorni urednik [[Zgodovinski časopis|Zgodovinskega časopisa]]. Nasprotoval je upodobitvi [[knežji kamen|knežjega kamna]] na [[slovenski evrokovanci|slovenskem evrskem kovancu]] za 2 [[evrocent|centa]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200550/clanek/slo-intervju--gregor_cerar/ Intervju v Mladini (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101222003348/http://www.mladina.si/tednik/200550/clanek/slo-intervju--gregor_cerar/ |date=2010-12-22 }}.</ref> V letih 2020 do 2026 je bil dva mandata predsednik [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].<ref>{{navedi novice |url=http://znanost.sta.si/2769557/novi-predsednik-sazu-postal-peter-stih |title=Novi predsednik SAZU postal Peter Štih |date=2020-05-29 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-06-01}}</ref> <ref>[https://www.sazu.si/clani/peter-stih SAZU]</ref> == Izbrana bibliografija == ===Knjige=== * -- in Vasko Simoniti, ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Ljubljana, [[Celovec]], 1995; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/54827520] * --, ''Studien zur Geschichte der Grafen von Görz: die Ministerialen und Milites der Grafen von Görz in Istrien und Krain''. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Ergänzungsband, 32. Wien, München, 1996; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/3013165] * --, ''[[Goriški grofje]] ter njihovi [[ministerial]]i in [[milit]]i v Istri in na Kranjskem''. Razprave Filozofske fakultete. 2. dop. izd. Ljubljana, 1997; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/67720448] * --, ''"Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza": Studie über zwei Urkunden Kaiser Ottos III. aus dem Jahre 1001 für den Patriarchen Johannes von Aquileia, und den Grafen Werihen von Friaul (DD. O. III. 402 und 412)''. [[Nova Gorica]], 1999; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/105576960] * --, ''"Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza": studio analitico dei due diplomi emessi nel 1001 dall'imperatore Ottone III per il patriarca di Aquileia Giovanni e per il conte del Friuli Werihen (DD. O. III. 402 e 412)''. Nova Gorica, 1999; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/104949504] * --, ''"Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza": študija o dveh listinah cesarja [[Oton III.|Otona III.]] iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412)''. Nova Gorica, 1999; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/104375296] * -- in [[Igor Grdina]]. ''Spomini [[Helena Kottaner|Helene Kottanner]]: ženski glas iz srednjega veka''. Zbirka Korenine. Ljubljana, 1999; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/99556608] * --, ''Srednjeveške goriške študije: prispevki za zgodovino Gorice, Goriške in goriških grofov''. Nova Gorica, 2002; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/121138944] * -- in Vasko Simoniti, ''Slovenska povijest do prosvjetiteljstva''. Povijesna knjižnica, 5. Nova, dop. izd. [[Zagreb]], 2004; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/27141986] * --, Vasko Simoniti in [[Peter Vodopivec]], ''Slowenische Geschichte: Gesellschaft - Politik - Kultur''. Graz, 2008. ISBN 978-3-7011-0101-6 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2393716] * -- in Vasko Simoniti, ''Na stičišču svetov: slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja''. Ljubljana, 2009. ISBN 978-961-241-375-0 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/251747584] * --, ''The Middle Ages between the Eastern Alps and the Northern Adriatic : Select Papers on Slovene Historiography and Medieval History''. Leiden, Boston, 2010. ISBN 978-90-04-18591-3 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/43255138] * --, ''Castrum Leibach: najstarejša omemba Ljubljane in njeni začetki: faksimile s komentarjem in zgodovinskim uvodom''. Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-6449-36-6 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/252833024] *--, ''Strukture današnjega slovenskega prostora v srednjem veku.'' Ljubljana, 2001; [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/18280493] *--, ''I diplomi imperiali del 1001''. Agenda storica di [[Gorica|Gorizia]]. 2020. str. 107-131. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/70641250] *--, ''Temelji slovenstva'', 2019, 2022 ===E-knjige=== * Peter Štih, [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Stih-Slovenska_zgodovina_od_prazgodovinskih_kultur_do_konca_srednjega_veka.pdf Slovenska zgodovina : Od prazgodovinskih kultur do konca srednjega veka] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] ==Zunanje povezave== *[https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06249 celotna bibliografija] * [https://www.sazu.si/predsednik SAZU] *[http://www.mladina.si/tednik/200550/clanek/slo-intervju--gregor_cerar/ Intervju v Mladini (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101222003348/http://www.mladina.si/tednik/200550/clanek/slo-intervju--gregor_cerar/ |date=2010-12-22 }} *[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/zaposleni/peter-stih dr. Peter Štih] Oddelek za zgodovino. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani *[https://uni-lj.academia.edu/Peter%C5%A0tih academia.edu] {{Predsedniki SAZU}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štih, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1960]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Avstrijske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] 2g79vk9qksc3hgdvjm11u9x65t3zrwk 0 81997 6675692 6578227 2026-05-14T13:50:22Z ~2026-28279-21 259659 /* Bibliografija */ 6675692 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba | name = Ivan Kramberger | image = Ivan Kramberger.jpg | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = | known_for = kandidatura za [[predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]] leta [[1990]] | occupation = <!-- WD --> }} '''Ivan Kramberger''' ({{Audio|Sl-Ivan Kramberger.oga|izgovorjava}}) (tudi '''Dobrotnik iz Negove'''), [[dimnikar]], [[izumitelj]], [[dobrotnik]], [[pisatelj]] in [[politik]], * [[4. maj]] [[1936]], [[Ženjak]] pri [[Benedikt v Slov. goricah|Benediktu v Slov. goricah]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.negova.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=52/|title=Ivan Kramberger|publisher=TD Negova|accessdate=28. oktober 2011|date=|website=(slepa povezava)|last=|first=}} </ref>, † [[7. junij]] [[1992]], [[Jurovski Dol]] pri [[Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Svetem Juriju v Slovenskih goricah]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Na svet je prišel kot osmi otrok (od 11) v viničarski družini Jožefe in Franca Krambergerja v Ženjaku pri Benediktu. Leta 1939 se je družina preselila v Negovo Kramberger se je izučil za dimnikarja in služboval na [[Teharje|Teharjah]] in celo v [[Risan|Risanu]] v [[Črna gora|Črni gori]], kjer je v [[Danilovgrad|Danilovgradu]] služil tudi vojaški rok. Tam je tudi opravil vozniški izpit in se priučil mehanskega dela. Kot voznik vojaškega tovornjaka je doživel prometno nesrečo in bil težje poškodovan, pozneje je bil zaradi te poškodbe v [[Nemčija|Nemčiji]] invalidsko upokojen. Po odsluženi vojaščini se je najprej zaposlil v [[opekarna|opekarni]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Leta 1963 je šel v Nemčijo, kjer se je znašel v begunskem taborišču [[Zirndorf]] ker je nedovoljeno prečkal mejo. Zaposlil se je v [[Duisburg]]u, v tovarni za proizvodnjo [[baker|bakra]], kjer je zaradi napornega dela z inovacijo olajšal delo sebi (za katerega je najprej vedel le on), a so kmalu to v tovarni ugotovili in spremembo uvedli v proces dela, za katerega je Kramberger bil nagrajen. Ker so opazili, da je zelo inteligenten, so ga poslali na izobraževanje za [[Dializni tehnik|dializnega tehnika]]. Tako je dobil zaposlitev v [[Dializni center|dializnem centru]] v Duisburgu, kjer je izpopolnil in [[patent]]iral vrsto tehnologije stroja za [[ledvična dializa|dializo]].<ref>{{navedi novice|first=|last=|author=|title=Umor dobrotnika iz Negove|url=|format=|work=|publisher=Slovenske novice|pages=|page=|date=11. maj 2017|accessdate=|language=}}</ref> S finančnimi sredstvi, ki jih je s tem dobil, je kupoval odslužene dializne aparate jih obnavljal, ter izpopolnjeval s svojimi izumi, ter jih podarjal v [[Slovenija|domovini]]. Prva dva je podaril v [[Bolnišnica Murska Sobota|Bolnišnico v Murski Soboti]], druge pa v druge ustanove po [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], celo v [[Beograd]]. V Nemčiji se je trikrat poročil. V Duisburgu je delal do leta 1983, ko se je invalidsko upokojil in se z ženo Marjeto vrnil v Negovo, kjer sta odraščala njena sinova Boris in Danijel iz prejšnje zveze. Ob [[Krajinski park Negova in Negovsko jezero|Negovskem jezeru]] sta si zgradila hišo, v kateri je med letoma 1985 in 1994 delovala gostilna. Tu sta se rodila tudi sina [[Ivan Kramberger, ml.|Ivan]] in Denis. Kramberger je bil izredna in samonikla osebnost v slovenskem medijskem in političnem prostoru v začetku devetdesetih. S svojo ženo in otroki je živel zelo skromno, znan je bil tudi po tem, da je vozil avtomobile, ki jih je izdeloval sam. Kot ljudski človek je imel mnoge politične govore, najpogosteje na [[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernovem trgu]] v Ljubljani. Ugotovil je, da ga ljudje radi poslušajo ko spregovori o težavah malih ljudi. V sebi je nosil željo da to deli z javnostjo, zato je začel pisati knjige, katerih deset je izdal v samozaložbi. S podporo ljudskih glasov je kandidiral na volitvah za [[predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]] leta 1990 in prejel 18.5 odstotkov glasov. === Umor === : ''Glavni članek: [[Atentat na Ivana Krambergerja]].'' Leta 1992 je Kramberger dejal, da ne misli več kandidirati za predsednika države in napovedal, da se bo s svojo stranko udeležil volitev v državni zbor, vendar je bil še pred uradnim začetkom volilne kampanje 7. junija 1992 popoldne v [[Jurovski Dol|Jurovskem Dolu]] ustreljen. Domnevni storilec [[Peter Rotar]], ki naj bi pijan streljal iz velike razdalje, je bil obsojen na zaporno kazen. Motiv [[umor]]a še danes ni zadovoljivo pojasnjen. Največ špekulacij in hipotez temelji na politično motivirani likvidaciji, saj bi on in njegova stranka ob morebitni izvolitvi v državni zbor verjetno predstavljala pomembno politično silo v ključnem obdobju slovenske tranzicije. Po izjavah pričevalcev v filmu ''[https://www.youtube.com/watch?v=7AaeV17w3Os Ivek, kdo te je ubil?]'' je bilo zelo nenavadno, da je v Jurovski dol s helikopterjem iz Ljubljane priletel tedanji minister za notranje zadeve [[Igor Bavčar]], in to v pičlih 15 minutah. Kriminalistična preiskava umora Ivana Krambergerja je posebna tudi po tem, da je bila izvedena nenavadno površno, saj krogle niso našli, redki pridobljeni materialni dokazi pa so skrivnostno izginili (npr. odtis vojaškega čevlja na odtrganem sedežu stola, tretji kozarec). Obtožnica zoper Petra Rotarja je bila pripravljena zgolj na podlagi pričevanj. Poleg tega tožilstvo in sodišče nista upoštevala mnenja izvedenca sodne medicine, ki je na podlagi pregleda strelne rane ugotovil, da krogla ni mogla prileteti iz smeri Rotarjeve hiše. Prav tako se jima ni zdelo pomembno, da je bila Rotarjeva lovska puška rahlo ukrivljena, zato je bilo z njo zelo težko zadeti tarčo, in da je bil Rotar v času streljanja zelo pijan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=7AaeV17w3Os|title=Ivek, kdo te je ubil? (dokumentarni film)|date=2016|accessdate=27. 4. 2022|website=YouTube|publisher=VTV studio|last=Prodnik|first=Igor}}</ref> Pri preiskavi umora je kot kriminalist mdr. sodeloval [[Franc Kangler]],<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/kako-so-mariborski-kriminalisti-francu-kanglerju-skusali-prilepiti-flajster-516874|title=Kako so mariborski kriminalisti Francu Kanglerju skušali prilepiti "flajšter"|date=8. 6. 2017|accessdate=27. 4. 2022|website=Reporter|last=Cipot|first=Boris}}</ref><ref>''»Prav slučajno se je policijsko zasledovanje pokrilo z obletnico likvidacije Ivana Krambergerja, kjer sem bil vpet v kriminalistično preiskavo, zato ne verjamem, da ima ta dogodek kakršnokoli povezavo z dogajanjem v Jurovskem Dolu,« pravi Franc Kangler.'' V: Boris Cipot: [https://reporter.si/clanek/slovenija/kako-so-mariborski-kriminalisti-francu-kanglerju-skusali-prilepiti-flajster-516874 Kako so mariborski kriminalisti Francu Kanglerju skušali prilepiti "flajšter"]. Reporter, 8. 6. 2017.</ref> ki je tedaj delal na mariborski policijski upravi, pozneje pa je doživel strm vzpon politične kariere na lokalni in državni ravni (župan, poslanec državnega zbora). Pogreba se je kljub hudemu neurju udeležilo 7500 ljudi. Leta 2002 so Ivanu Krambergerju v [[Negova|Negovi]] postavili spominsko znamenje. Ustanovljen je bil tudi [[Sklad Ivana Krambergerja]]. == Bibliografija == * Kaj mora človek narediti, da postane srečen * Čudež, imenovan Kramberger * Srce Ivana Krambergerja iz Negove * Pesmi moji materi * Zakaj Štajerci sovražijo Ivana Krambergerja * Dobri človek iz Negove (izšla tudi v [[Hrvaški jezik|hrvaškem jeziku]]) * [[Igor Kršinar]]: Komu je bil napoti Ivan Kramberger? == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam slovenskih izumiteljev]] * [[Sklad Ivana Krambergerja]]<br /> {{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kramberger, Ivan}} [[Kategorija:Umorjeni politiki]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Negova]] [[Kategorija:Ivan Kramberger| ]] [[Kategorija:Avtomobilski oblikovalci]] ds5dd5omx7788iqqwugfdp34q302cc2 0 84412 6675668 6675087 2026-05-14T12:50:12Z ~2026-28279-21 259659 /* G */ 6675668 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan (reka)|Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela]] (Slovaška) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demänovka]] (Slovaška) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) *[[Erpenjščica]] (Hrvaška) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe (reka)]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) *[[Maceljčica]] (Hrvaška) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) *[[Pačetina]] (Hrvaška) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086&nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smrečianka]] (Slovaška) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) *[[Sopotnica]] (Hrvaška) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Svedružica]] (Hrvaška) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romunija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) *[[Velika Ravninčica]] (Hrvaška) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] lsk72ad354ya63lk5g1t17jgpqad6hj 0 86155 6675747 6625338 2026-05-14T16:48:51Z ~2026-29075-80 259888 Bolj natančno našteti razlogi za razvoj ind. revolucije prav v Veliki Britaniji. (en stavek) 6675747 wikitext text/x-wiki '''Industríjska revolúcija''' pomeni prehod iz [[roka|ročne]] v [[stroj]]no [[proizvodnja|proizvodnjo]], [[industrializacija]] pa je proces, ki to izvede v praksi. == Prva revolucija == [[Slika:ironbridge1.JPG|right|thumb|250px|[[Iron Bridge, Ironbridge|Iron Bridge]] (Železni most) na reki [[Severn]] v Ironbridge, Shropshireu, [[Anglija]], zgrajen leta [[1781]]. Prvi železni ločni most na svetu]] Za obdobje po revoluciji je značilna [[ogranizacija|organizacija]] [[delo|dela]] v velikem obsegu, masovna proizvodnja, naprednejša delitev dela in uporaba strojev. Po drugi strani pa je to tudi obdobje velikih [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[sociologija|socialnih]] problemov. [[Cena]] izdelkov je naglo padla, začel se je nagel [[napredek]] [[znanost]]i, povečala se je tudi uporaba [[električna energija|električne energije]]. === Evropa === Zaradi obkroženosti z [[morje]]m, zadostnim [[Kapital|kapitalom]] zaradi trgovine s kolonijami, ugodne razvitosti [[trgovanje|trgovanja]] in prometa, ter obili surovin (premoga, železa, volne, bombaža) in delovne sile ([[emigracija]] iz podeželja), se je industrializacija v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] začela že v 18. in začetku 19. stoletja, v ostalih delih [[Evropa|Evrope]] pa se je zaradi številnih [[vojna|vojn]], [[fevdalizem|fevdalizma]] in slabih [[cesta|prometnih povezav]] ta proces začel kasneje. Na [[celina|celini]] se je industrializacija začela v [[Belgija|Belgiji]]. === Posledice === Posledice industrijske revolucije je bilo vedno večje število novih [[kolonija (geografija)|kolonij]], več [[kapital]]a in mirnejše [[politika|politično]] [[življenje]]. Poleg tega je ta revolucija v [[družba|družbo]] vnesla spremembe, zaradi katerih je kasneje nastopila druga industrijska revolucija. Omeniti je treba še povečanje priseljevanje delavcev (bivših kmetov) iz vasi v mesta. == Druga revolucija == [[Slika:Thamestunnel.jpg|right|thumb|250px|Prvi podvodni [[tunel]] na svetu pod [[Temza|Temzo]], odprt leta [[1843]]. Pri gradnji so uporabili [[cement]]]] Druga industrijska revolucija je pomenila [[prelomnica|prelomnico]], saj je [[motor z notranjim zgorevanjem]] prevzel vlogo, ki jo je pred tem imel [[parni stroj]], namesto [[premog]]a pa je glavno vlogo proizvajanja [[energija|energije]] prevzela [[nafta]]. === ZDA === Druga revolucija je dosegla tudi [[Združene države Amerike|ZDA]], vendar je na različne dele vplivala različno. Na [[sever]]u je pomenila predvsem poživitev [[promet]]a, industrializacijo in povečanje [[priseljevanje|priseljevanja]]. V osrednjem delu je pomenila predvsem začetek sodobnega [[kmetijstvo|kmetijstva]]. Najpomembnejšo vlogo sta dobili [[živinoreja]] in proizvodnja [[žitarica|žit]]. Na [[jug]]u pa je bila najpomembnejša posledica [[plantaža|plantažno]] gospodarstvo]], kar je privedlo do enega največjih madežev v [[zgodovina|zgodovini]] ZDA - [[suženjstvo]]. Tako se je v ZDA začela velika koncentracija [[kapital]]a, kar je omogočilo uporabo [[znanost|znanstvenih]] dosežkov neposredno v proizvodnji. Prav zaradi tega so ZDA okoli leta [[1900]] prevzele vodilno vlogo v [[svet]]ovnem gospodarstvu, v [[Azija|Aziji]] je najhitreje napredovala [[Japonska]], v Evropi pa [[Nemško cesarstvo]]. === Posel === Začelo je prihajati do [[koncentracija|koncentracije]] in [[centralizacija|centralizacije]] v trgovini, [[zavarovalništvo|zavarovalništvu]], industriji in [[banka|bančništvu]]. Prihajalo je tudi do vse pogostejših združevanj podjetij v [[kartel]]e (združbe [[podjetje|podjetij]] iste [[panoga|panoge]]), [[trust]]e (karteli z enotnim vodstvom) in [[koncern]]e (združba več trustov različnih panog, ki so omogočale najvišje oblike [[monopol]]a. [[Delavec|delavci]] so se združevali v [[sindikat]]e. Nastale so mnoge nove industrijske panoge: [[avtomobil]]ska, elektroindustrija, [[kemija|kemična]] industrija, [[farmacija]], [[kovina|kovinska]] industrija itd. === Banka === V obdobju po drugi revoluciji se je zelo spremenil tudi pomen bank. Angleška banka je prva začela izdajati denar, [[Pariz|pariška]] pa je prva začela uporabljati [[delnica|delniške papirje]], denar [[vlagatelj]]ev pa je vlagala v nove, hitro rastoče panoge. Banke so se vedno bolj specializirale: * [[hipoteka]]rne, v katerih je potekalo zastavljanje [[nepremičnina|nepremičnin]], * [[kredit]]ne banke, v katerih je potekalo posojanje denarja, * investicijske, ki so ponujale možnosti zaslužka preko gospodarskih dejavnosti === Spremembe v ostalih panogah === [[Slika:Lathe.PNG|thumb|right|250px|[[Stružnica]] iz leta [[1911]]. [[Obdelovalni stroj]], s katerim je moč izdelati druge stroje]] Narodne meje so v gospodarskem smislu postajale vse manj pomembne, saj je bilo vse pogostejše mednarodno povezovanje kapitala, cilj gibanj v 19. stoletju pa je bil svoboden [[trg]]. [[Protimonopoln]]a [[zakon]]odaja je pomenila, da so se morala velika podjetja, ki so imela na nekem področju monopol, razdeliti na več manjših enot. [[John Davison Rockefeller|Rockefeller]] je združil ameriško naftno industrijo, v kmetijstvu pa je največjo spremembo pomenila množična uporaba [[umetno gnojilo|umetnih gnojil]]. Tudi v [[medicina|medicini]] so prišli do mnogih novih spoznanj in odkritij: [[narkoza]] z [[eter|etrom]], [[operacija (medicina)|operacija]] [[slepič]]a, odkritje [[bakterija|bakterije]] [[tuberkuloza|tuberkuloze]] in povzročitelja [[kuga|kuge]], [[rentgen]] ter [[aspirin]]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina po dobah]] bh5x52xq9kwdd7p8j6nqdeekp7i7j6k 0 91977 6675734 5795514 2026-05-14T16:29:02Z Shabicht 3554 6675734 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] g0xgurbti80uk2w6t9t12j1sf4gadd0 6675735 6675734 2026-05-14T16:29:55Z Shabicht 3554 6675735 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] k8w2mxojhvyr4p7hsgp2pdjcnduws4h 6675736 6675735 2026-05-14T16:30:13Z Shabicht 3554 6675736 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] k4f2zhz12f12m868c7o6dborfhc6ydf 6675743 6675736 2026-05-14T16:45:21Z Shabicht 3554 6675743 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]], [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]] == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] kgfomxtildaglzpglz71z981vlt3zqk 6675744 6675743 2026-05-14T16:45:55Z Shabicht 3554 6675744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]], [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 55mclq889framvf14byrx560ofge3nq 6675748 6675744 2026-05-14T16:49:23Z Shabicht 3554 /* Pastoralna zveza župnij Dravograd */ 6675748 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] bx967jdkc4oqwjvjb2uzrtp5glw5k5g 6675751 6675748 2026-05-14T16:56:01Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675751 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] k0iyuo0r39bjxfrf8sgwxju3f4s6bo2 6675754 6675751 2026-05-14T16:59:25Z Shabicht 3554 6675754 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 79j7oj3csjgoibyfzn4bvwykqrs3w8z 6675755 6675754 2026-05-14T17:03:27Z Shabicht 3554 /* Pastoralna zveza župnij Dravograd */ 6675755 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] rbs3tj2oekwfcm0pzdwn1r514u8ldbh 6675756 6675755 2026-05-14T17:13:08Z Shabicht 3554 /* Pastoralna zveza župnij Dravograd */ 6675756 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 2vsd2to1x5w2rbt4tatv66j1qvsdwow 6675760 6675756 2026-05-14T17:15:10Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6675760 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==>Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 0f2bigfhrwv5az50p3tif4lef4id7s6 6675761 6675760 2026-05-14T17:15:25Z Shabicht 3554 /* >Viri */ 6675761 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 6oi3mxfrih0y97nyvih29v8fo7m4dvn 6675769 6675761 2026-05-14T17:59:38Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6675769 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 20qtjeo8zz0mq1p7zdk0humchphoj14 6675770 6675769 2026-05-14T18:05:27Z Shabicht 3554 6675770 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd:<br> Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] ey14hoznjobv1qphsd02p2cl8i2v9g0 6675772 6675770 2026-05-14T18:09:07Z Shabicht 3554 6675772 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] lfhwapoeix4oy7zhp75gwftashg2q23 6675792 6675772 2026-05-14T20:52:54Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6675792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 3hh1de5jvqcs6qa7qv3wyvxchld5wim 6675794 6675792 2026-05-14T20:56:19Z Shabicht 3554 6675794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] j2irrzir1w3pv3n0zy519x4dpeibkx4 6675796 6675794 2026-05-14T20:59:37Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6675796 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 0b35lz3czssxc24cdpeptf2pl4pfulo 6675797 6675796 2026-05-14T21:01:57Z Shabicht 3554 6675797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 4r159kwj1txxx5uxx68oxxg32t5gdfc 6675957 6675797 2026-05-15T08:00:17Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675957 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja v Črnečah je bila zgrajena že okoli leta 1150, o čemer priča osrednji, romanski del cerkvene stavbe. Vas Črneče se prvič omenja leta 1239, kot last Henrika Dravograjskega, prvi pisni viri o cerkvi pa so iz leta 1587. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 1zye25a6jpdnzu0m5duopayav6tuw6z 6675958 6675957 2026-05-15T08:02:57Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja v Črnečah je bila zgrajena že okoli leta 1150, o čemer priča osrednji, romanski del cerkvene stavbe. Vas Črneče se prvič omenja leta 1239, kot last Henrika Dravograjskega, prvi pisni viri o cerkvi pa so iz leta 1587. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica pražupnije Pliberk, pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]]. Samostojna župnija je postale leta [[1780]]. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 0mld4g5993mlixm7h1nse9yu9kpljbb 6675959 6675958 2026-05-15T08:03:33Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja v Črnečah je bila zgrajena že okoli leta 1150, o čemer priča osrednji, romanski del cerkvene stavbe. Vas Črneče se prvič omenja leta 1239, kot last Henrika Dravograjskega, prvi pisni viri o cerkvi pa so iz leta 1587. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica pražupnije Pliberk, pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]]. Samostojna župnija so Črneče postale leta [[1780]]. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] kmmocl98k2vfiksa9k2c5o92qmc5fsm 6675960 6675959 2026-05-15T08:04:39Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675960 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja v Črnečah je bila zgrajena že okoli leta 1150, o čemer priča osrednji, romanski del cerkvene stavbe. Vas Črneče se prvič omenja leta 1239, kot last Henrika Dravograjskega, prvi pisni viri o cerkvi pa so iz leta 1587. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]]. Samostojna župnija so Črneče postale leta [[1780]]. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] a7c7wiyb78ogma018ozdetyimrfcy2k 6675971 6675960 2026-05-15T08:26:28Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6675971 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja v Črnečah je bila zgrajena že okoli leta 1150, o čemer priča osrednji, romanski del cerkvene stavbe. Vas Črneče se prvič omenja leta 1239, kot last Henrika Dravograjskega, prvi pisni viri o cerkvi pa so iz leta 1587. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]]. Samostojna župnija so Črneče postale leta [[1780]]. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] e4v7hfg786kfkyftfk1apv7189of0b8 6675974 6675971 2026-05-15T08:35:12Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675974 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja v Črnečah je bila zgrajena že okoli leta 1150, o čemer priča osrednji, romanski del cerkvene stavbe. Vas Črneče se prvič omenja leta 1239, kot last Henrika Dravograjskega, prvi pisni viri o cerkvi pa so iz leta 1587. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]]. Samostojna župnija so Črneče postale leta [[1780]]. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] qug9gw2fxjcx7rrhuzzc135t53djtts 6675978 6675974 2026-05-15T08:40:31Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675978 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja v Črnečah je bila zgrajena že okoli leta 1150, o čemer priča osrednji, romanski del cerkvene stavbe. V pisnih virih se cerkev prvič omenja leta [[1340]]. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]], vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij. Leta [[1811]] so Črneče postale kuracija, leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] gn17l0vk6iu9b1h1pstsixu12p2l0y0 6675981 6675978 2026-05-15T09:01:26Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675981 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta [[1340]], kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], s petosminskim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča. kot cerkev z vzhodnim zvonikom in petosminskim prezbiterijem, ki ga na zunanji strani obdajajo oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v baročna – pravo- kotne oblike, ki obstajajo še danes. Leta 1699 so pozidali stolp Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]], vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij. Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta [[1811]] je bil beneficij povzdignjen v kuracijo, leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija. Cerkev sv. Andreja in Jakoba v Črnečah je bila libeliška podružnica do leta 1768, ko je bil ustanovljen beneficij v Črnečah. Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta 1811 je bil beneficij povzdignjen v kuracijo in leta 1891 v samostojno župnijo. Cerkev se v pisnih virih prvič omenja leta 1340, kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v času gotike, kot cerkev z vzhodnim zvonikom in petosminskim prezbiterijem, ki ga na zunanji strani obdajajo oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v baročna – pravo- kotne oblike, ki obstajajo še danes. Leta 1699 so pozidali stolp, o čemer priča kronogram nad glavnimi vrati pod stolpom. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] pdlijelwr0d1tjr8l4c0grolsoms739 6676030 6675981 2026-05-15T11:20:49Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676030 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta [[1340]], kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], s petosminskim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča [[kronogram]] nad glavnimi vrati pod zvonikom. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]], vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij. Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta [[1811]] je bil beneficij povzdignjen v kuracijo, leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] nbza7jnze5r8ot8pwydyrrqhigtcqga 6676031 6676030 2026-05-15T11:23:09Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676031 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta [[1340]], kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], s petosminskim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča [[kronogram]] nad glavnimi vrati pod zvonikom. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]], vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij. Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta [[1811]] je bil beneficij povzdignjen v kuracijo, leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija. {{sfn|Höfler|2016|p=132}} ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] k3vi3hicqn4oepzlcu32ux1ya8hqmsk 6676034 6676031 2026-05-15T11:26:40Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676034 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta [[1340]], kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], s petosminskim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča [[kronogram]] nad glavnimi vrati pod zvonikom. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}}, pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]], vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij.{{sfn|Skitek|66|p=132}} Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta [[1811]] je bil beneficij povzdignjen v kuracijo,{{sfn|Skitek|2017|p=18}} leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija.{{sfn|Skitek|2017|p=18}} ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 8bl17ucbau8yw86r93qmre7rde3ppr9 6676035 6676034 2026-05-15T11:27:54Z Shabicht 3554 6676035 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = [[1891]] {{sfn|Skitek|2017|p=18}} {{sfn|Skitek|2017|p=69}} | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta [[1340]], kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], s petosminskim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča [[kronogram]] nad glavnimi vrati pod zvonikom. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}}, pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]], vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij.{{sfn|Skitek|66|p=132}} Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta [[1811]] je bil beneficij povzdignjen v kuracijo,{{sfn|Skitek|2017|p=18}} leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija.{{sfn|Skitek|2017|p=18}} ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] fg5k53ii0y1aznof5a681c7ut0qt7gn 6676037 6676035 2026-05-15T11:28:16Z Shabicht 3554 6676037 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = [[1891]] {{sfn|Skitek|2017|p=18}}{{sfn|Skitek|2017|p=69}} | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta [[1340]], kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], s petosminskim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča [[kronogram]] nad glavnimi vrati pod zvonikom. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}}, pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]], vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij.{{sfn|Skitek|66|p=132}} Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta [[1811]] je bil beneficij povzdignjen v kuracijo,{{sfn|Skitek|2017|p=18}} leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija.{{sfn|Skitek|2017|p=18}} ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] gtw9hmdmdocchdkz4uelqe2y4pbyo08 6676038 6676037 2026-05-15T11:33:28Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = [[1891]] {{sfn|Skitek|2017|p=18}}{{sfn|Skitek|2017|p=69}} | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta [[1340]], kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], s petosminskim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča [[kronogram]] nad glavnimi vrati pod zvonikom. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]],{{sfn|Höfler|2016|p=137}} vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij.{{sfn|Skitek|66|p=132}} Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta [[1811]] je bil beneficij povzdignjen v kuracijo,{{sfn|Skitek|2017|p=18}} leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija.{{sfn|Skitek|2017|p=18}} ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] h6plnsz0q9c9f5u7clgt05rl77h68f1 6676039 6676038 2026-05-15T11:34:43Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676039 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = [[1891]] {{sfn|Skitek|2017|p=18}}{{sfn|Skitek|2017|p=69}} | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta [[1340]], kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], s petosminskim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča [[kronogram]] nad glavnimi vrati pod zvonikom. Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]],{{sfn|Höfler|2016|p=137}} vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij.{{sfn|Skitek|66|p=69}} Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta [[1811]] je bil beneficij povzdignjen v kuracijo,{{sfn|Skitek|2017|p=18}} leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija.{{sfn|Skitek|2017|p=18}} ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] th5v9prgsmmky21t9g1md67vu7877rh 6676050 6676039 2026-05-15T11:56:17Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = [[1891]] {{sfn|Skitek|2017|p=18}}{{sfn|Skitek|2017|p=69}} | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]],{{sfn|Höfler|2016|p=137}} vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij.{{sfn|Skitek|66|p=69}} Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta [[1811]] je bil beneficij povzdignjen v kuracijo,{{sfn|Skitek|2017|p=18}} leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija.{{sfn|Skitek|2017|p=18}} Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta [[1340]], kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], s petosminskim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča [[kronogram]] nad glavnimi vrati pod zvonikom. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] e8rdasdp5p8jin0yurpypfvih67tq1m 0 91984 6675768 6675254 2026-05-14T17:58:47Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6675768 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Črna se v zgodovinskih cerkvenoupravnih virih prvič omenja leta 1137, kot podružnica [[Šmihel nad Pliberkom|Župnije Šmihel nad Pliberkom]]. Kar 326 let, od leta 1461 do leta 1787, je pripadala [[Nadškofija Ljubljana|škofiji v Ljubljani]]. Samostojna župnija je postala leta [[1616]]. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] 53d7a34g91rqam81qe2y5h3w14ia86f 6675812 6675768 2026-05-14T21:49:25Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675812 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal , ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]]. Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po Hohenauerju naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila leta [[1618]] in postala samostojna župnija. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve. Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske škofije]] prišla v okvir [[Lavantinska škofija|lavantinske škofije]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] oiov2k6rpc1y9abybigb80tplz3q731 6675813 6675812 2026-05-14T21:50:08Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675813 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]]. Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po Hohenauerju naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila leta [[1618]] in postala samostojna župnija. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve. Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske škofije]] prišla v okvir [[Lavantinska škofija|lavantinske škofije]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] tadoedmrdlun786bniv4vg26ma5irhv 6675814 6675813 2026-05-14T21:50:45Z Shabicht 3554 6675814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1618]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]]. Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po Hohenauerju naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila leta [[1618]] in postala samostojna župnija. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve. Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske škofije]] prišla v okvir [[Lavantinska škofija|lavantinske škofije]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] f1uyick86hj2n5dc6nnujhjy8jxevdz 6675922 6675814 2026-05-15T07:30:33Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675922 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1618]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]]. Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po Hohenauerju naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila leta [[1618]] in postala samostojna župnija. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve. Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo. Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] e3b1y4wwh14zl4fxk2y07vgczzgjt2r 6675929 6675922 2026-05-15T07:33:56Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675929 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1618]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]].{{sfn|Höfler|2018|p=11}} Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po Hohenauerju naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila leta [[1618]] in postala samostojna župnija. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.{{sfn|Höfler|2018|p=11}} Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.{{sfn|Höfler|2018|p=11}} Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] tdq54j8skt8ypinyrtwxa0dwysi3kmy 6675930 6675929 2026-05-15T07:34:42Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675930 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1618]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]].{{sfn|Höfler|2016|p=11}} Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po Hohenauerju naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila leta [[1618]] in postala samostojna župnija. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.{{sfn|Höfler|2016|p=11}} Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.{{sfn|Höfler|2016|p=11}} Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] r3a9wxtz2ehaz2qf058upp23916xmcj 6675937 6675930 2026-05-15T07:37:20Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6675937 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1618]] | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]].{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po Hohenauerju naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila leta [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} in postala samostojna župnija. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] 2qkhobcv5f92hwrnl32ca67mfmdjioj 6675939 6675937 2026-05-15T07:37:48Z Shabicht 3554 6675939 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]].{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po Hohenauerju naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila leta [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} in postala samostojna župnija. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] govbtk4ec9olr2ft88kqv3uwisx68le 6675943 6675939 2026-05-15T07:40:25Z Shabicht 3554 6675943 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} | first_mentioned = [[1309]] (vikariat) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]].{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po Hohenauerju naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila leta [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} in postala samostojna župnija. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] isdj8b3rllv9borey1kslc48h3u7oio 6676042 6675943 2026-05-15T11:36:15Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6676042 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} | first_mentioned = [[1309]] (vikariat) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]].{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po Hohenauerju naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila leta [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} in postala samostojna župnija. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] dzldj60o8yrkmgfviqn8qkdf30i9q9z 6676043 6676042 2026-05-15T11:37:13Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6676043 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} | first_mentioned = [[1309]] (vikariat) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]].{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po Hohenauerju naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila leta [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} in postala samostojna župnija. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=51}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] r4hl389afn96ujhkud1p9fdkrwpdvja 0 91990 6675752 5680903 2026-05-14T16:57:02Z Shabicht 3554 6675752 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena=med [[1132]] in [[1154]] |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |zupnik=Pastoralna zveza župnij Dravograd |sedez=[[Libeliče]] 34 |drzava=[[Slovenija]] |splet=[http://jagnje.si/zupnija-libelice/ Pastoralna zveza župnij Dravograd]}} '''[[Župnija]] [[Libeliče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. * [[Cerkev sv. Martina, Libeliče|Cerkev sv. Martina]], [[Libeliče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Kapela sv. Mihaela, Libeliče|Kapela sv. Mihaela]], [[Libeliče]] == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Libeliče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|L]] [[Kategorija:Libeliče]] t59uvqd7t2dsq8tq7qznzgizwrpcf9y 0 92558 6675745 6472845 2026-05-14T16:47:53Z Shabicht 3554 /* Pastoralna zveza župnij Dravograd */ 6675745 wikitext text/x-wiki '''Dekanija [[Dravograd]] - [[Mežiška dolina]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|rimskokatoliška]] [[dekanija]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Sestavljena je iz 15 župnij, od katerih jih je 6 povezanih v tako imenovano pastoralno zvezo župnij. == Župnije == * [[Župnija Črna na Koroškem]] * [[Župnija Javorje]] * [[Župnija Koprivna]] * [[Župnija Kotlje]] * [[Župnija Mežica]] * [[Župnija Prevalje]] * [[Župnija Ravne na Koroškem]] * [[Župnija Strojna]] * [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami]] === Pastoralna zveza župnij Dravograd === * [[Župnija Črneče]] * [[Župnija Dravograd]] (sedež zveze) * [[Župnija Libeliče]] * [[Župnija Ojstrica]] * [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori]] * [[Župnija Šentjanž pri Dravogradu]] [[Kategorija:Dekanije Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina| ]] [[Kategorija:Dravograd]] [[Kategorija:Mežiška dolina]] {{Nadškofija Maribor}} 33b1gh075bhsz9ydlkmoq8ua69o39f6 6675746 6675745 2026-05-14T16:48:17Z Shabicht 3554 /* Pastoralna zveza župnij Dravograd */ 6675746 wikitext text/x-wiki '''Dekanija [[Dravograd]] - [[Mežiška dolina]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|rimskokatoliška]] [[dekanija]] [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Sestavljena je iz 15 župnij, od katerih jih je 6 povezanih v tako imenovano pastoralno zvezo župnij. == Župnije == * [[Župnija Črna na Koroškem]] * [[Župnija Javorje]] * [[Župnija Koprivna]] * [[Župnija Kotlje]] * [[Župnija Mežica]] * [[Župnija Prevalje]] * [[Župnija Ravne na Koroškem]] * [[Župnija Strojna]] * [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami]] === Pastoralna zveza župnij Dravograd === * [[Župnija Črneče]] * [[Župnija Dravograd]] (sedež zveze) * [[Župnija Libeliče]] * [[Župnija Ojstrica]] * [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori]] * [[Župnija Šentjanž pri Dravogradu]] [[Kategorija:Dekanije Nadškofije Maribor]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina| ]] [[Kategorija:Dravograd]] [[Kategorija:Mežiška dolina]] {{Nadškofija Maribor}} 6t24rqk5v2m3nbb6ysj00mv992oxjtd 0 96386 6675826 6674155 2026-05-14T22:42:47Z ~2026-13659-49 255600 /* Rojeni v Slovenskih Konjicah */ 6675826 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5213 | population_as_of = 2025 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovorjava}}), so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2016 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2017 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2018 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2019 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2020 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2021 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2025 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 5001 || 5027 || 5092 || 5094 || 5157 || 5155 || 5213 |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub Zlati grič upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |last1=Badovinac|first1=Bogdan|first2=Drago|last2=Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967 |title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=|first=Jože}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Kladnik |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{Cite book|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{Cite book|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=|first=Ivan}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] d0jxfx1w44ks61nb40r17kekpvd10cr 6675827 6675826 2026-05-14T22:43:20Z ~2026-13659-49 255600 /* Šport */ 6675827 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |nickname = |motto = |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Slovenske Konjice view 02.jpg |image2 = Konjice sprehod.jpg |image3 = Slovenske Konjice, most in fontana.jpg |image4 = BurgGonobitz2004.jpg |image5 = Slovenske Konjice, view of Stari trg 01.jpg |image6 = Gonobitz church.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: Slovenske Konjice iz Škalc; pogled proti Staremu trgu; most čez Dravinjo in fontana; grad Konjice; Stari trg; nadžupnijska cerkev sv. Jurija</small> |image_flag = |image_seal = |image_shield = Slovenske Konjice grb.gif |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] |government_type = [[Občina]] |leader_title1 = [[župan]] |leader_name1 = [[Darko Ratajc]] |population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka) |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1251 kot Gonviz |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 97,8 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 5213 | population_as_of = 2025 | population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N |longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|322]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 3210 |area_code = 03 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = CE |website = [https://www.slovenskekonjice.si/ https://www.slovenskekonjice.si] | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt= 664 | občina = Slovenske Konjice }} |settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]|name=Slovenske Konjice|other_name=Konjice (do 1934)}} '''Slovenske Konjice''' (v [[Južnopohorsko narečje|ljudskem govoru]] ''Konjice'' ali ''Kujince,'' {{lang-de|Gonobitz}})<ref>{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> ({{Audio|Sl-SlovenskeKonjice.oga|izgovorjava}}), so [[Seznam mest v Sloveniji|mesto]] z malo več kot 5200 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote. Na južni strani obdaja naselje strma gozdnata [[Konjiška gora]] (1012 m), na severni pa nizke vinorodne Škalce z najjužnejšimi obronki [[Pohorje|Pohorja]]. Zaradi tako zavarovane lege ima mesto dokaj ugodno podnebje.<ref name=":0" /> Mesto je upravno, gospodarsko in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Skupaj s sosednjo [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]] pa tvori središče [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]] in južnega [[Pohorje|Pohorja]]. Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, [[Prevrat, Slovenske Konjice|Prevrat]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], Gologranc ter Pod goro<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_ODLO40603|title=Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (ODLO)|date=19 november 2016|accessdate=11 maj 2026|website=Pravni informacijski sistem Republike Slovenije - PISRS|publisher=Občina Slovenske Konjice}}</ref>, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Dobrnež]], [[Spodnje Preloge]], [[Polene]], [[Konjiška vas]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr., ki skupaj tvorijo urbano celoto z okoli 9.000 prebivalci. Prebivalci Slovenskih Konjic po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] Slovenskokonjíčani, neuradno pa se še vedno uporabljata izraza ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref> [[Zemljepisno lastno ime|Denonim]] je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> saj so domačini hkrati lastniki lokalnih toponimov, ki so jih, zgodovinsko gledano, sami ustvarili, s tem pa tudi lastnega poimenovanja prebivalcev naselja. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi pa tudi ''konjiški''. == Ime in oblike zapisov naselja, grb == Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v listninskih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref> Prav tako so ta kraj začrtali tudi nekateri tuji kartogarfi in uporabili svojo različico imena kraja. Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj → Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ===Preimenovanje naselja=== Naselje so 13. junija 1934 iz Konjice preimenovali v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]]. == Zgodovina == === Od Keltov do Rimljanov === Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Severno od Blata so odkrili sledove dveh lesenih stavb s številnimi odlomki lončenine. Tam je stala tudi kultna jama z ostanki odloženih darov pokojnih.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=29007|title=eVRD: Blato - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=2025-10-02|website=geohub.gov.si}}</ref> Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Do konca 4. stoletja so se za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. V Rimskem času je tam stala naselbina utrjena z obzidjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=1. avgust 2022|accessdate=8. avgust 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]].<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih pohorskih grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} [[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]] Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest: * armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] * armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako naj bi bila tudi na [[Stranice|Stranicah]] ''mutatio'' »Lotodos«.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom »Ragando« (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v Konjiški vasi (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet|url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate=|date=|format=|work=|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307025646/http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|url-status=dead}}</ref> Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi. === Srednji vek === V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] avtonomije je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov. Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}<ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref> Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje Konjiške vasi ter je bila prvo večje naselje na območju med Konjiško goro in reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Leta 1251 se izrecno navaja konjiški trg.<ref name=":0">Leksikon Dravske banovine, str. 566</ref> Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po Konjiški gori,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,{{sfn|Stegenšek|1909|p=58}} vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').{{sfn|Stopar|1976|p=}} <gallery mode="packed"> Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680) Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870 Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg| </gallery> Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref> Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 kot (''ciues de Gonviz'').{{sfn|Stegenšek|1909|p=21}} {{sfn|Kladnik|2003|p=205}} Eden izmed zadnjih dogokov v srednjem veku je bilo tukajšnje rasajanje kuge, ki je morila v 1473. leta.<ref name=":0" /> === Novi vek === S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,{{sfn|Boldin|2016|p=111}} to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.{{sfn|Stegenšek|1909|p=23}} Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine. V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786){{sfn|Stegenšek|1909|p=13}} je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opuščene Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref> [[Slika:Glavni trg v Konjicah 1892.jpg|sličica|Pogled na Glavni trg v Konjicah, 1892]] V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz [[Gradec|Gradca]] iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2023 |title=Naši kraji nekoč |journal=Novice |volume=1658 |issue= |pages=28 |publisher=Novice.si |doi= |url= |accessdate=}}</ref> V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci. === Druga svetovna vojna in povojno obdobje === Že takoj po zasedbi kraja med drugo svetovno vojno je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domačo ''inteligenco'' (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref> Dne 18. junija je šef civilne uprave v [[Gradec|Gradcu]] izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje (Maribor mesto) ter okrajno glavarstvo [[Ljutomer]]. Bivši okraj Slovenske Konjice, ki je vključeval šest občin: [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]], [[Oplotnica]], [[Prihova, Oplotnica|Prihova]], Slovenske Konjice, [[Vitanje]] in [[Zreče]], je bil v celoti priključen okrožju Maribor okolica (Marburg Land). Meja med okrožjema Maribor okolica in Celje je potekala prav po Konjiški Gori preko Vitanjsko-Konjiških Karavank po t.i. "vitanjski črti". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Trebniški dvorec|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore je neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{navedi splet |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik |url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009 |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |date=2020-05-09 }}</ref> Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov. == Geografija == === Lega === Slovenske Konjice so ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji podpohorskega dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/> === Podnebje === Slovenske Konjice imajo zmerno celinsko podnebje, ki je po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] opredeljeno kot Dfa, z vročimi poletji in hladnimi zimami. Poletja imajo povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 22 [[Stopinj Celzija|°C]]. Lokalna mikroklima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in Pohorje varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina ob reki [[Dravinja|Dravinji]] v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&nbsp;°C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref> 9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]]. === Demografija === <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija |accessdate=22. december 2025 }}</ref> |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2016 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2017 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2018 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2019 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2020 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2021 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2025 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 5001 || 5027 || 5092 || 5094 || 5157 || 5155 || 5213 |} </center> == Znamenitosti == === Arhitektura === [[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, s (takratnjimi) enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[Neorenesansa|neorenesanse]], [[barok]]a, [[Neobarok|neobaroka]], [[Secesija (obdobje)|secesije]], [[bidermajer]]ja, [[Historicizem|historicizma]] itn. Danes je velik delež trških hiš pod spomeniškim varstvom. Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi ogroženosti požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali z malto in kamnom in kasneje z opeko.<ref name="ReferenceA"/> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni [[obok]]i z rebri, le v manjši meri pa kamnoseški elementi ([[portal]]i, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad). === Trebniški dvorec === {{glavni|Trebniški dvorec}} [[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]] Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški Trebniški dvorec, ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref name="ReferenceA"/> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec stoji v središču nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[baročna arhitektura|baročne]] značilnosti.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo|pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> [[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]] === Nadžupnijska cerkev sv. Jurija === {{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}} Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen [[Križni obok|križnorebrasti]] in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref name="ReferenceA"/> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref> === Župnišče === Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz [[1632]]. Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta [[1670]], z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref> Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta [[1799]].<ref name="ReferenceA"/> === Stari trg === [[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]] Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja. [[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe. Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen ''Štok'' (tudi ''Štekl''), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref name="Spomeniki"/> === Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava === {{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}} Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela zgrajena v prvi polovici 16. stoletja.<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref> === Grad Konjice === {{glavni|Grad Konjice}} Nad naseljem se na južni strani, na pobočju Konjiške gore, dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref> === Parki in vrtovi === [[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji dvorec Baronvaj, zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem slogu]] [[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]] Trebniški dvorec je nekoč obsegal tudi velik park z ribnikoma, ki je imel ponekod baročne značilnosti,<ref name="ReferenceB"/> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi. Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref> == Status naselja == Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja.<ref name="ReferenceA"/> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]] O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so bile zaradi potrebe po vodi v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred drugo svetovno vojno so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem druge svetovne vojne z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref> Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po drugi svetovni vojni nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref> === Sejmi === Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan. Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). [[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]] Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> == Izobraževanje == {{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}} Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref> == Sociala in zdravstvo == ===Lambrechtov dom=== Leta 1863 se je Franc Lambrecht,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem. Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref> ===Bolnišnica, zdravstveni dom=== [[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]] Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela. Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med prvo svetovno vojno so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki je bil v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref> V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Kultura == [[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]] [[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]] * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]] * Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]] * Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla === Muzeji in zbirke === * [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva), * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]], * Muzej gasilstva (v gasilskem domu), * Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]). === Lokalni mediji === * Radio Rogla * Spletni portal Novice.si * Lokalni časopis NOVICE == Ulice, ceste in trgi== {{glavni|Seznam ulic, cest in trgov v Slovenskih Konjicah}} == Promet == [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]] === Cestne povezave === [[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]] Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim Pohorjem, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/> [[Avtocesta A1]] poteka 3,5&nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice. === Športno letališče === V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]]. === Železniške povezave === [[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). [[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]] Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref> Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref> == Turizem == Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja. * Entente Florale Slovenija * Združenje zgodovinskih mest Slovenije * Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice * TIC Slovenske Konjice == Šport == [[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]] Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: * Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]] * Konjiška atletska šola * Golf klub [[Zlati grič]] upravlja lokalno [[golf]]išče. === Športne prireditve === * Grand Prix Slovenia International Boxing Competition * [[Konjiški maraton]] === Športna društva in organizacije === * Zavod za šport Slovenske Konjice * [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]] * Aeroklub Slovenske Konjice * Košarkarski klub Slovenske Konjice * Ženski košarkarski klub Konjice * Golf klub Zlati Grič * Planinsko društvo Slovenske Konjice == Znane osebnosti == === Rojeni v Slovenskih Konjicah === * [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] († 1412), [[nadškof]] v [[Freising]]u * [[Valentin Fabri]], duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]] * [[Franc Zamlik]] (1708–1758), kipar * [[Janez Bartholotti]] (1729–1788), teolog, jožefinec * [[Robert Gallenberg Vencelj]] (1778–1832), lastnik advokacije, glasbenik * [[Jožef Pajek]] (1843–1901), duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar * [[Mihael Napotnik]] (1850–1922) [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * [[Benno Millenkovich]] (1869–1946), [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]] * [[Ivan Minatti]] (1924–2012), pesnik, prevajalec, urednik, akademik * [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik * [[Vida Rudolf]] (1900–1993), pesnica in pisateljica * [[Branko Rudolf]] (1904–1987), esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik, pisatelj === Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami === * [[Dušan Jereb]] (1908–1943), slovenski partizan, narodni heroj SFRJ * [[Ivan Erazem Tattenbach]] (1631–1671), graščak, grof * [[Tomaž Fantoni]] (1822–1892), furlanski slikar * [[Adelma Vay de Vaya]] (1840–1925), pisateljica, medij, spiritistka *[[Hugo Weriand Windischgrätz]] (1854–1920), plemič, veleposestnik * [[Anton Brcko]], primorski organist, zborovodja, skladatelj *[[Zdenka Serajnik]] (1911–2003), pesnica, pisateljica, prevajalka, pedagoginja *[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] (1966), igralec / trener košarke, častni občan Slovenskih Konjic *[[Marija Prelog]] (1954), slikarka, ilustratorka in oblikovalka *[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] (1952), slovenski kitarist, pevec, skladatelj *[[Arpad Šalamon]], umetnik / grafik *[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]], umetnik / slikar *[[Martin Zelenko]], kolumnist in pesnik *[[Aleksandra Boldin]], sociologinja, zgodovinarka in profesorica *[[Tamara Zidanšek]] (1997), tenisačica *[[Oliver Tič]] (»Oli Walker«), popotnik in pohodnik == Mednarodno povezovanje == ; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date= 13.7.2019 |format= |work= |archive-date= 2019-07-23 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190723082618/https://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |url-status= dead }}</ref> *{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007) *{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009) *[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012) *{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013) *{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015) *{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016) *{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016) *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019) ;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja *{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019) *{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina * {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija *{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška *{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška == Sklici == {{sklici|2}} == Viri in literatura == *{{navedi knjigo |last1=Badovinac|first1=Bogdan|first2=Drago|last2=Kladnik |year=1997 |title=Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} *{{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=227330048|pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin, Aleksandra |year=2004 |title=Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti |publisher=Občina Slovenske Konjice, Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=54153217 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Boldin |year=2016 |title=Konjice: 870 let prve pisne omembe |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=284984064 |pages=|first=Aleksandra}} *{{navedi knjigo |author=Curk, Jože |year=1967 |title=Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice |publisher=Zavod za spomeniško varstvo Celje |isbn= |cobiss=17588993 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Curk |year=1991 |title=Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher=Obzorja|isbn= |cobiss=30020609 |pages=|first=Jože}} *{{navedi knjigo |author=Cvahtal, Matjaž |year=2009 |title=Slovenija: Vodnik |publisher=Golnik: Turistika|isbn= 978-961-6414-37-1|cobiss=246725376 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Ivanič, Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Kladnik |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo|isbn=978-961-6414-37-1 |cobiss=246725376 |pages=|first=Darinka}} *{{Cite book|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} *{{navedi knjigo |author= Krušič |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=|first=Marjan}} *{{navedi knjigo |author=Leskovar |year=2005 |title=Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju |publisher=Nobis Gorjup & Šauperl|isbn= |cobiss=221325824 |pages=|first=Aleksandra|location=Slovenske Konjice}} *{{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} *{{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič|author2= Perko|author3= Kladnik |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=|first=Milan|location=Ljubljana|first2=Drago|first3=Drago}} *{{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=38788353}} *{{Cite book|last=Razlag|first=Živa|title=Stavbno-zgodovinska analiza naselja Slovenske Konjice|publisher=[Ž. Razlag]|location=Slovenske Konjice|year=1975|cobiss=51991906}} *{{navedi knjigo |author=Rustja |year=2009 |title=Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher=Cerdonis |isbn= |cobiss=243385856 |pages=|first=Karol|location=Slovenj Gradec}} *{{navedi knjigo |author=Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=Stegenšek, A. |isbn= |cobiss=17588993 |pages=|first=Avguštin|location=Slovenske Konjice|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZUL97F5X}} *{{navedi knjigo |author=Stopar |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=|first=Ivan}} *{{navedi knjigo |author=Slekovec |year=1898 |title=Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške|publisher= |isbn= |cobiss=512149301 |pages=|first=Matej}} *{{navedi knjigo |author=|year=1996 |title=Zbornik Konjice z okolico I. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R747W8EF}} *{{navedi knjigo |author= |year=2000 |title=Zbornik Konjice z okolico II. knjiga |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice|isbn= |cobiss=105088768 |pages=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNNEVGST}} == Glej tudi == * [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]] * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]] * [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]] * [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]] * [[Letališče Slovenske Konjice]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenske Konjice}} * [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T276_x1717888.769509461_y5834772.781006249_s14_b2345 Zemljevid Slovenskih Konjic] * [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] * [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja] * [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] * [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice] {{Slovenske Konjice}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 3krivnp45plf0y18okbveq70y1t2oie 2 108479 6675695 6674427 2026-05-14T13:56:29Z Pinky sl 2932 6675695 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} romunija DN1 {{short description|Cesta v Romuniji}} {{Infobox road |country = ROU |type = DN |route = 1 |e-road = {{jct|country=ROU|E|60|E|68|E|81}} |maint = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România |map = Romanian National Road Map - DN1.svg |photo = RO PH DN1 near Sinaia 1.jpg |length_km = 643 |length_round = |length_ref = <ref>{{cite web|title=Nota de Fundamentare -HG nr.16/05.01.2011 |url=http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |archive-url=https://archive.today/20121221103352/http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |url-status=dead |archive-date=21 December 2012 |publisher=Guvernul Romaniei |access-date=30 August 2012 }}</ref> |length_notes = |established = |decommissioned = |direction_a = |terminus_a = [[Bukarešta]] |beltway_city = |junction = |direction_b = |terminus_b = [[Borș]] (madžarska meja) |counties = [[Ilfov (županija)|Ilfov]], [[Prahova (županija)|Prahova]], [[Brașov (županija)|Brașov]], [[Sibiu (županija)|Sibiu]], [[Alba (županija)|Alba]], [[Cluj (županija)|Cluj]], [[Bihor (županija)|Bihor]] |cities = [[Bukarešta]], [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Făgăraș]], [[Sibiu]], [[Sebeș]], [[Alba Iulia]], [[Aiud]], [[Turda]], [[Cluj-Napoca]], [[Oradea]], [[Borș]] |previous_type = |previous_route = |next_type = |next_route = }} '''DN1''' ({{langx|ro|Drumul Național 1}})je pomembna nacionalna cesta v [[Romunija|Romuniji]], ki povezuje [[Bukarešta|Bukarešto]] s severozahodnim delom države in mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] prek [[Borș, Bihor|Borșa]] . Glavna mesta, ki jih povezuje DN1, so Bukarešta, [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Sibiu]], [[Alba Iulia]], [[Cluj-Napoca]] in [[Oradea]].<ref>{{cite web|title=Harta drumurilor nationale din Romania|url=http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|publisher=e-Transport.ro|access-date=30 August 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121210042731/http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|archive-date=10 December 2012}}</ref> Na odseku [[Comarnic]] – [[Brașov]] se prometni zastoji pojavljajo zelo pogosto zaradi intenzivnega prometa v turistični regiji [[Valea Prahovei]] ( ''dolina Prahova'' ) in zožitve ceste na le dva vozna pasova.<ref>{{cite web|title=Aglomeratie pe Valea Prahovei: Folositi rutele ocolitoare|url=http://www.ziare.com/stiri/trafic/aglomeratie-pe-valea-prahovei-folositi-rutele-ocolitoare-1141479|publisher=Ziare.com|date=24 December 2011}}</ref> Na odseku [[Bukarešta]] – [[Brașov]] veljajo podnevi od ponedeljka do petka omejitve vožnje za vozila z [[Gross vehicle weight rating|največjo dovoljeno maso]] nad {{Convert|7.5|t|lb|0|abbr=on}} in ob sobotah in nedeljah za vozila z največjo dovoljeno maso nad {{Convert|3.5|t|lb|0|abbr=on}}<ref>{{cite web|title=Inca un an de restrictii pe DN1 (E60) Bucuresti-Ploiesti-Brasov|url=http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|publisher=ZiuaCargo.ro|date=31 December 2011|access-date=15 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304074549/http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref> Na odseku [[Cluj-Napoca]] – [[Oradea]] veljajo omejitve podnevi ob sobotah in nedeljah za vozila z največjo dovoljeno maso nad {{Convert|7.5|t|lb|0|abbr=on}}.<ref>{{cite web |title=Driving restrictions Romania 2012 |url=http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |publisher=UNTRR.ro |access-date=26 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120429113107/http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |archive-date=29 April 2012 }}</ref> Delno zgrajena [[A3 motorway (Romania)|avtocesta A3]] bo po dokončanju odpeljala promet z avtoceste DN1, s čimer se bo trasa skrajšala za {{Convert|59|km|abbr=on}}.<ref>{{cite web|title=Autostrada A3 Bucuresti - Ploiesti, deschisa traficului de joi dimineata|url=https://www.hotnews.ro/stiri-esential-12829224-harta-interactiva-autostrada-a3-bucuresti-ploiesti-deschisa-traficului-joi-dimineata-hotnews-face-live-video-turul-autostrazii.htm|publisher=Hotnews.ro|date=19 July 2012}}</ref> __NOTOC__ ==Glej tudi== *[[Ceste v Romuniji]] === Ramifications === *[[DN1A]] *[[DN1B]] ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline|DN1}} ==Galerija== <gallery> Image:dn1_1.jpg|Pogled iz zraka na DN1 v [[Ilfov (županija)|županiji Ilfov]], severno od [[Otopeni]] File:RO PH DN1 45 degrees.jpg|DN1 pri oznaki za 45. vzporednik zemljepisne širine v [[Prahova (županija)|županiji Prahova]] Image:Tbg 02 dn1.jpg|DN1 med naseljema [[Azuga]] in [[Predeal]], na severni meji [[Prahova (županija)|županije Prahova]] File:Romania strada DN1 da Braşov a Sibiu, 01.jpg|DN1 med mestoma [[Brașov]] in [[Sibiu]] na prelazu Perșani </gallery> {{Clear}} <!-- {{Roads in Romania}} --> {{coord missing|Romania}} {{DEFAULTSORT:Dn1}} <!-- [[Category:Roads in Romania]] [[Category:Prahova Valley]] --> ap86wwa76zv0ft6pdbe8a2f98epn8j8 6675696 6675695 2026-05-14T14:00:13Z Pinky sl 2932 6675696 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} romunija DN1 {{short description|Cesta v Romuniji}} {{Infobox road |country = ROU |type = DN |route = 1 |e-road = {{jct|country=ROU|E|60|E|68|E|81}} |maint = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România |map = Romanian National Road Map - DN1.svg |photo = RO PH DN1 near Sinaia 1.jpg |length_km = 643 |length_round = |length_ref = <ref>{{cite web|title=Nota de Fundamentare -HG nr.16/05.01.2011 |url=http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |archive-url=https://archive.today/20121221103352/http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |url-status=dead |archive-date=21 December 2012 |publisher=Guvernul Romaniei |access-date=30 August 2012 }}</ref> |length_notes = |established = |decommissioned = |direction_a = |terminus_a = [[Bukarešta]] |beltway_city = |junction = |direction_b = |terminus_b = [[Borș]] (madžarska meja) |counties = [[Ilfov (županija)|Ilfov]], [[Prahova (županija)|Prahova]], [[Brașov (županija)|Brașov]], [[Sibiu (županija)|Sibiu]], [[Alba (županija)|Alba]], [[Cluj (županija)|Cluj]], [[Bihor (županija)|Bihor]] |cities = [[Bukarešta]], [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Făgăraș]], [[Sibiu]], [[Sebeș]], [[Alba Iulia]], [[Aiud]], [[Turda]], [[Cluj-Napoca]], [[Oradea]], [[Borș]] |previous_type = |previous_route = |next_type = |next_route = }} '''DN1''' ({{langx|ro|Drumul Național 1}})je pomembna nacionalna cesta v [[Romunija|Romuniji]], ki povezuje [[Bukarešta|Bukarešto]] s severozahodnim delom države in mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] prek [[Borș, Bihor|Borșa]] . Glavna mesta, ki jih povezuje DN1, so Bukarešta, [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Sibiu]], [[Alba Iulia]], [[Cluj-Napoca]] in [[Oradea]].<ref>{{cite web|title=Harta drumurilor nationale din Romania|url=http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|publisher=e-Transport.ro|access-date=30 August 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121210042731/http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|archive-date=10 December 2012}}</ref> Na odseku [[Comarnic]] – [[Brașov]] se prometni zastoji pojavljajo zelo pogosto zaradi intenzivnega prometa v turistični regiji [[Valea Prahovei]] ( ''dolina Prahova'' ) in zožitve ceste na le dva vozna pasova.<ref>{{cite web|title=Aglomeratie pe Valea Prahovei: Folositi rutele ocolitoare|url=http://www.ziare.com/stiri/trafic/aglomeratie-pe-valea-prahovei-folositi-rutele-ocolitoare-1141479|publisher=Ziare.com|date=24 December 2011}}</ref> Na odseku [[Bukarešta]] – [[Brașov]] veljajo podnevi od ponedeljka do petka omejitve vožnje za vozila z [[Gross vehicle weight rating|največjo dovoljeno maso]] nad {{Convert|7.5|t|lb|0|abbr=on}} in ob sobotah in nedeljah za vozila z največjo dovoljeno maso nad {{Convert|3.5|t|lb|0|abbr=on}}<ref>{{cite web|title=Inca un an de restrictii pe DN1 (E60) Bucuresti-Ploiesti-Brasov|url=http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|publisher=ZiuaCargo.ro|date=31 December 2011|access-date=15 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304074549/http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref> Na odseku [[Cluj-Napoca]] – [[Oradea]] veljajo omejitve podnevi ob sobotah in nedeljah za vozila z največjo dovoljeno maso nad {{Convert|7.5|t|lb|0|abbr=on}}.<ref>{{cite web |title=Driving restrictions Romania 2012 |url=http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |publisher=UNTRR.ro |access-date=26 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120429113107/http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |archive-date=29 April 2012 }}</ref> Delno zgrajena [[A3 motorway (Romania)|avtocesta A3]] bo po dokončanju odpeljala promet z avtoceste DN1, s čimer se bo trasa skrajšala za {{Convert|59|km|abbr=on}}.<ref>{{cite web|title=Autostrada A3 Bucuresti - Ploiesti, deschisa traficului de joi dimineata|url=https://www.hotnews.ro/stiri-esential-12829224-harta-interactiva-autostrada-a3-bucuresti-ploiesti-deschisa-traficului-joi-dimineata-hotnews-face-live-video-turul-autostrazii.htm|publisher=Hotnews.ro|date=19 July 2012}}</ref> __NOTOC__ == Traseu == DN1 are traseu comun cu [[E60]] între [[București]] și [[Brașov]] și de asemenea între [[Turda]] și [[Borș, Bihor|Borș]], cu [[E68]] între Brașov și [[Sebeș, Alba|Sebeș]], cu [[E79]] între [[Oradea]] și [[Borș]], precum și cu [[E81]] între [[Veștem, Sibiu|Veștem]]<ref>Localitatea [[Veștem, Sibiu|Veștem]] aparține comunei [[Șelimbăr, Sibiu|Șelimbăr]].</ref> și [[Cluj-Napoca]]. La ieșirea din țară ([[Borș]]), DN1 face legătura cu drumul național 42 din [[Ungaria]] (se continuă [[E60]] și [[E79]]). Între [[Veștem, Sibiu|Veștem]] și [[Sebeș, Alba|Sebeș]], DN1 are traseu comun cu [[DN7]]. De la ieșirea din București și până la [[aeroportul Henri Coandă]] din [[Otopeni]], DN1 are 6 benzi, 3 benzi pe sens; de la Otopeni până [[Comarnic]] DN1 este de 4 benzi, 2 pentru fiecare sens. La fel de la [[Brașov]] până la [[Codlea]], de la [[Veștem]] la [[Miercurea Sibiului]], de la [[Turda]] la [[Cluj-Napoca|Cluj]] și de la [[Oradea]] la [[Borș, Bihor|Borș]], DN1 are câte două benzi de sens. În rest, el are doar o bandă pe sens. == Trafic == Zilnic, la ieșirea din București către DN 1 circulă aproximativ 53.000 de vehicule, în timp ce la intrarea în municipiul Ploiești mai ajung circa 39.000.<ref name="cp2013-03-17">[http://www.zf.ro/eveniment/doar-jumatate-din-autostrada-moara-vlasiei-ploiesti-este-gata-nici-basescu-nu-mai-crede-in-promisiunile-constructorilor-video-8674961/ Doar jumătate din autostrada Moara Vlăsiei - Ploiești este gata. Nici Băsescu nu mai crede în promisiunile constructorilor. VIDEO], 31 august 2011, Andreea Neferu, ''Ziarul financiar'', accesat la 17 martie 2013</ref> ==Glej tudi== *[[Ceste v Romuniji]] === Ramifications === *[[DN1A]] *[[DN1B]] ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline|DN1}} ==Galerija== <gallery> Image:dn1_1.jpg|Pogled iz zraka na DN1 v [[Ilfov (županija)|županiji Ilfov]], severno od [[Otopeni]] File:RO PH DN1 45 degrees.jpg|DN1 pri oznaki za 45. vzporednik zemljepisne širine v [[Prahova (županija)|županiji Prahova]] Image:Tbg 02 dn1.jpg|DN1 med naseljema [[Azuga]] in [[Predeal]], na severni meji [[Prahova (županija)|županije Prahova]] File:Romania strada DN1 da Braşov a Sibiu, 01.jpg|DN1 med mestoma [[Brașov]] in [[Sibiu]] na prelazu Perșani </gallery> {{Clear}} <!-- {{Roads in Romania}} --> {{coord missing|Romania}} {{DEFAULTSORT:Dn1}} <!-- [[Category:Roads in Romania]] [[Category:Prahova Valley]] --> tbart4252ze5lv79fqmoh22lovuotj1 6675924 6675696 2026-05-15T07:32:01Z Pinky sl 2932 6675924 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} romunija DN1 {{short description|Cesta v Romuniji}} {{Infobox road |country = ROU |type = DN |route = 1 |e-road = {{jct|country=ROU|E|60|E|68|E|81}} |maint = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România |map = Romanian National Road Map - DN1.svg |photo = RO PH DN1 near Sinaia 1.jpg |length_km = 643 |length_round = |length_ref = <ref>{{cite web|title=Nota de Fundamentare -HG nr.16/05.01.2011 |url=http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |archive-url=https://archive.today/20121221103352/http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |url-status=dead |archive-date=21 December 2012 |publisher=Guvernul Romaniei |access-date=30 August 2012 }}</ref> |length_notes = |established = |decommissioned = |direction_a = |terminus_a = [[Bukarešta]] |beltway_city = |junction = |direction_b = |terminus_b = [[Borș]] (madžarska meja) |counties = [[Ilfov (županija)|Ilfov]], [[Prahova (županija)|Prahova]], [[Brașov (županija)|Brașov]], [[Sibiu (županija)|Sibiu]], [[Alba (županija)|Alba]], [[Cluj (županija)|Cluj]], [[Bihor (županija)|Bihor]] |cities = [[Bukarešta]], [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Făgăraș]], [[Sibiu]], [[Sebeș]], [[Alba Iulia]], [[Aiud]], [[Turda]], [[Cluj-Napoca]], [[Oradea]], [[Borș]] |previous_type = |previous_route = |next_type = |next_route = }} '''DN1''' ({{langx|ro|Drumul Național 1}}) je pomembna državna cesta v [[Romunija|Romuniji]], ki povezuje [[Bukarešta|Bukarešto]] s severozahodnim delom države in poteka vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]] preko kraja [[Borș, Bihor|Borș]]. Glavna mesta na njeni poti so Bukarešta, [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Sibiu]], [[Alba Iulia]], [[Cluj-Napoca]] in [[Oradea]].<ref>{{cite web|title=Harta drumurilor nationale din Romania|url=http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|publisher=e-Transport.ro|access-date=30 August 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121210042731/http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|archive-date=10 December 2012}}</ref> Delno zgrajena [[Avtocesta A3, Romunija|avtocesta A3]] bo po dokončanju prevzela promet s ceste DN1, s čimer se bo pot skrajšala za 59 km.<ref>{{cite web|title=Autostrada A3 Bucuresti - Ploiesti, deschisa traficului de joi dimineata|url=https://www.hotnews.ro/stiri-esential-12829224-harta-interactiva-autostrada-a3-bucuresti-ploiesti-deschisa-traficului-joi-dimineata-hotnews-face-live-video-turul-autostrazii.htm|publisher=Hotnews.ro|date=19 July 2012}}</ref> __NOTOC__ == Trasa == Cesta DN1 si na več odsekih deli traso z evropskimi potmi: * [[Evropska pot E60|E60]] med [[Bukarešta|Bukarešto]] in [[Brașov|Brașovom]] ter tudi med [[Turda|Turdo]] in [[Borș, Bihor|Borșom]] * [[Evropska pot E68|E68]] med Brașovom in [[Sebeș|Sebeșom]] * [[Evropska pot E79|E79]] med [[Oradea|Oradeo]] in [[Borș|Borșom]] * [[Evropska pot E81|E81]] med Veștemom<ref>Localitatea [[Veștem, Sibiu|Veștem]] aparține comunei [[Șelimbăr, Sibiu|Șelimbăr]].</ref> in [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoco]]. Na mejnem prehodu [[Borș]] izstopi iz države in se priključi na [[Madžarska|madžarsko]] [[Državna cesta 42, Madžarska|državno cesto 42]], po kateri se nadaljujeta tudi poti [[Evropska pot E60|E60]] in [[Evropska pot E79|E79]]. Med [[Veștem, Sibiu|Veștemom]] in [[Sebeș|Sebeșom]] poteka DN1 po skupni trasi s cesto z [[DN7]]. Od izvoza iz Bukarešte do [[Mednarodno letališče Henri Coandă|letališča Henri Coandă]] v [[Otopeni|Otopeniju]] ima DN1 6 prometnih pasov (3 v vsako smer); od Otopenija do [[Comarnic|Comarnica]] ima DN1 4 prometne pasove (2 za vsako smer). Prav tako ima DN1 po dva prometna pasova v vsako smer od [[Brașov|Brașova]] do [[Codlea|Codlee]], od [[Veștem|Veștema]] do [[Miercurea Sibiului]], od [[Turda|Turde]] do [[Cluj-Napoca|Cluja]] in od [[Oradea|Oradee]] do [[Borș, Bihor|Borșa]]. Na vseh ostalih odsekih ima le po en prometni pas v vsako smer. == Promet == Na odseku med krajema [[Comarnic]] in [[Brașov]] so prometni zastoji zelo pogosti. Do njih prihaja zaradi gostega prometa proti priljubljenemu turističnemu območju [[Valea Prahovei]] (''dolina Prahova'') in zaradi zoženja ceste na samo dva prometna pasova.<ref>{{cite web|title=Aglomeratie pe Valea Prahovei: Folositi rutele ocolitoare|url=http://www.ziare.com/stiri/trafic/aglomeratie-pe-valea-prahovei-folositi-rutele-ocolitoare-1141479|publisher=Ziare.com|date=24 December 2011}}</ref> Na odseku med [[Bukarešta|Bukarešto]] in [[Brașov|Brașovom]] veljajo dnevne omejitve vožnje: od ponedeljka do petka za vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone, ob sobotah in nedeljah pa za vozila nad 3,5 tone.<ref>{{cite web|title=Inca un an de restrictii pe DN1 (E60) Bucuresti-Ploiesti-Brasov|url=http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|publisher=ZiuaCargo.ro|date=31 December 2011|access-date=15 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304074549/http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref> Na odseku [[Cluj-Napoca]] – [[Oradea]] veljajo omejitve le ob sobotah in nedeljah čez dan, in sicer za vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone.<ref>{{cite web |title=Driving restrictions Romania 2012 |url=http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |publisher=UNTRR.ro |access-date=26 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120429113107/http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |archive-date=29 April 2012 }}</ref> Dnevno na izvozu iz Bukarešte proti avtocesti DN 1 potuje približno 53.000 vozil, na vhodu v občino Ploiești pa jih prispe približno 39.000.<ref name="cp2013-03-17">[http://www.zf.ro/eveniment/doar-jumatate-din-autostrada-moara-vlasiei-ploiesti-este-gata-nici-basescu-nu-mai-crede-in-promisiunile-constructorilor-video-8674961/ Doar jumătate din autostrada Moara Vlăsiei - Ploiești este gata. Nici Băsescu nu mai crede în promisiunile constructorilor. VIDEO], 31 august 2011, Andreea Neferu, ''Ziarul financiar'', accesat la 17 martie 2013</ref> ==Glej tudi== *[[Ceste v Romuniji]] === Odcepi === *[[DN1A]] *[[DN1B]] ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline|DN1}} ==Galerija== <gallery> Image:dn1_1.jpg|Pogled iz zraka na DN1 v [[Ilfov (županija)|županiji Ilfov]], severno od [[Otopeni]] File:RO PH DN1 45 degrees.jpg|DN1 pri oznaki za 45. vzporednik zemljepisne širine v [[Prahova (županija)|županiji Prahova]] Image:Tbg 02 dn1.jpg|DN1 med naseljema [[Azuga]] in [[Predeal]], na severni meji [[Prahova (županija)|županije Prahova]] File:Romania strada DN1 da Braşov a Sibiu, 01.jpg|DN1 med mestoma [[Brașov]] in [[Sibiu]] na prelazu Perșani </gallery> {{Clear}} <!-- {{Roads in Romania}} --> {{coord missing|Romania}} {{DEFAULTSORT:Dn1}} <!-- [[Category:Roads in Romania]] [[Category:Prahova Valley]] --> 2mvf7tvas259ugb8vka95wd8zlvarv4 0 112657 6675662 6663717 2026-05-14T12:44:15Z ~2026-28279-21 259659 6675662 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina| commune status = [[Občine Francije|Občina]]| arrondissement=Poitiers| canton=sedež petih kantonov| INSEE=86194| postal code=86000| mayor=Alain Claeys| term=2014-2020| intercommunality=Aglomeracijska skupnost Poitiers| elevation m=75| elevation min m=65| elevation max m=144| coordinates = <!-- wikipodatki -->| population = {{France metadata Wikidata|population_total}}| population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}| population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}| }} '''Poitiers''' ([poatjé -êja], francosko: [pwatje]; Poitevin: ''Poetàe'') je mesto ob reki [[Clain]] v zahodni osrednji [[Francija|Franciji]]. Je občina in glavno mesto [[Vienne (departma)|departmaja Vienne]] ter zgodovinsko središče province [[Poitou]]. Leta 2017 je imel 88.291 prebivalcev. Širša aglomeracija je imela leta 2016 130.853 prebivalcev in je središče urbanega območja 261.795 prebivalci. Z več kot 29.000 študenti je Poitiers pomembno univerzitetno mesto od ustanovitve svoje [[Univerza Poitiers|univerze]] leta 1431, med drugim je gostil [[ René Descartes|Renéja Descartesa]], [[Joachim du Bellay|Joachima du Bellaya]] in [[François Rabelais|Françoisa Rabelaisa]]. Mesto umetnosti in zgodovine, še vedno znano kot ''Ville aux cent clochers'', ima slikovito središče mesta, njegove ulice vključujejo pretežno zgodovinsko arhitekturo in lesene hiše,<ref name="EB1911">{{cite EB1911 |wstitle=Poitiers |volume=21 |pages=897–899}}</ref> zlasti versko arhitekturo, večinoma iz obdobja [[romanska arhitektura|romanike]]; predvsem s [[Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Poitiers|krstilnica sv. Janeza]] (4. stoletje), hipogej sipin (7. stoletje), [[cerkev Notre-Dame-la-Grande]] (12. stoletje), cerkev Saint-Porchaire (12. stoletje) ali [[stolnica sv. Petra, Poitiers|stolnica sv. Petra]] (konec 12. st.) kot tudi sodna palača (12. st.), nekdanja palača grofov Poitoujskih, akvitanskih vojvod, kjer je imela svoj dvor francosko-angleška kraljica [[Eleonora Akvitanska]]. Ime mesta je povezano z dvema velikima bitkama, ki sta potekali na tem območju. Prva, leta 732, znana tudi kot [[bitka pri Toursu]] (da bi se izognili zamenjavi z drugo), je videla [[Franke]], ki jim je poveljeval [[Karel Martel]], premagati ekspedicijsko vojsko [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. [[Bitka pri Poitiersu|Druga]], leta 1356, je bila ena ključnih bitk [[stoletna vojna|stoletne vojne]]. Videl je poraz večje francoske kraljeve vojske s strani Angležev in ujetje Janeza II. s strani zmagovitega [[Edvard Črni princ|princa Walesa]]. Aglomeracija Poitiers, ki leži na pol poti med [[Pariz]]om in [[Bordeaux]]om, je dom tehnopparka [[Futuroscope]], ki temelji na multimediji, kinematografskem futuroskopu in avdio-vizualnih tehnikah, zasebna podjetja nacionalnega obsega ter vodilne evropske raziskovalne laboratorije. Z 2 milijonoma obiskovalcev letno je Futuroscope vodilno turistično mesto v [[Nova Akvitanija|Novi Akvitaniji]] in tretji najbolj priljubljen zabaviščni park v Franciji za [[Disneyland Pariz|pariškim Disneylandom]] in [[Puy du Fou]]. == Geografija == Mesto Poitiers ima strateško lego na Seuil du Poitou, plitvi vrzeli med [[Armoriški masiv|Armoriškim masivom]] in [[Centralni masiv|Centralnim masivom]]. Seuil du Poitou povezuje Akvitansko kotlino na jugu s [[Pariška kotlina|Pariško kotlino]] na severu. To območje je pomembno geografsko stičišče Francije in zahodne Evrope. Glavni del Poitiersa leži na velikem rtu med dolinama rek Boivre in Clain. Staro mesto zavzema pobočja in vrh planote, ki se dviga 40 m nad potoki, ki ga obdajajo, in zato ima koristi od zelo močne taktične situacije. To je bil še posebej pomemben dejavnik pred in v celotnem srednjem veku. Podnebje na območju Poitiersa je blago z blagimi temperaturnimi amplitudami in zadostnimi padavinami skozi vse leto, čeprav se poleti nagiba k suši. Podtip [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnove podnebne klasifikacije]] za to vrsto podnebja je ''Cfb'' (podnebje morske zahodne obale/oceansko podnebje). == Administracija == Poitiers je sedež petih kantonov<ref name=decret>{{navedi splet|url=http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=JORFTEXT000028664542|title=Décret n° 2014-264 du 26 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département de la Vienne &#124; Legifrance|accessdate=2017-07-18}}</ref>: * ''Poitiers-1'' (del občine Poitiers, Biard, Croutelle, Fontaine-le-Comte), * ''Poitiers-2'' (del občine Poitiers, občina [[Buxerolles, Vienne|Buxerolles]]), * ''Poitiers-3'' (del občine Poitiers), * ''Poitiers-4'' (del občine Poitiers, občina Mignaloux-Beauvoir), * ''Poitiers-5'' (del občine Poitiers, občine [[Ligugé]], Saint-Benoît), Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Lusignan, Vienne|Lusignan]], [[Mirebeau]], [[Neuville-de-Poitou]], [[Saint-Georges-lès-Baillargeaux]], [[Saint-Julien-l'Ars]], [[La Villedieu-du-Clain|Villedieu-du-Clain]], [[Vivonne]] in [[Vouillé]] z 259.699 prebivalci (2016) in površino 2.131,5 km². == Zgodovina == [[Slika:Battle-poitiers(1356).jpg|thumb|250px|Bitka pri Poitiersu, 1356]] === Antika === Poitiers je ustanovilo [[Kelti|keltsko]] pleme [[Piktoni]] in je bil pred rimskim vplivom znan kot [[oppidum]] ''Lemonum''. Ime naj bi izhajalo iz keltske besede za [[Brest (drevo)|brest]] ''Lemo''. Po prevladi rimskega vpliva je mesto postalo znano kot ''Pictavium'' ali kasneje ''Pictavis'' po prvotnih prebivalcih Piktonih. V Poitiersu je bogata zgodovina arheoloških najdb iz rimskega obdobja. Pravzaprav so do leta 1857 v Poitiersu odkrili ruševine ogromnega [[rimski amfiteater|rimskega amfiteatra]], ki je bil večji od amfiteatra v [[Nîmes]]u. Leta 1877 so odkrili ostanke [[rimske terme|rimskih term]], zgrajenih v 1. stoletju in porušenih v 3. stoletju. Leta 1879 so na vzpetini jugovzhodno od mesta odkrili grobišče in grobnice številnih krščanskih mučencev. Imena nekaterih kristjanov so bila ohranjena na slikah in napisih. Nedaleč od teh grobnic je ogromen [[dolmen]] (Pierre Levée), ki je dolg 6,7 metra, širok 4,9 metra in visok 2,1 metra, okoli katerega je nekoč potekal velik sejem [[sveti Luka|sv. Luke. Rimljani so zgradili tudi vsaj tri [[akvadukt (vodovod)|akvadukte]]. Ta obsežen sklop rimskih zgradb nakazuje, da je bil Poitiers mesto izjemnega pomena, morda celo glavno mesto rimske province [[Akvitanska Galija|Akvitanske Galije]] v 2. stoletju. Ko je bilo [[krščanstvo]] v 3. in 4. stoletju uradno uveljavljeno in postopoma uvedeno po [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], je prvi škof Poitiersa od leta 350 do 367, [[Hilarij iz Poitiersa]] ali sveti Hilarij, nadaljeval z evangelizacijo mesta. Ker ga je izgnal [[Konstancij II.]], je tvegal smrt, da bi se kot škof vrnil v Poitiers. Prve temelje [[Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Poitiers|krstilnice]] (''Baptistère Saint-Jean'') segajo v obdobje odprte krščanske evangelizacije. [[Papež Pij IX.]] ga je imenoval za doktorja Cerkve. V 4. stoletju so okoli mesta zgradili debelo [[obzidje]], široko 6 m in visoko 10 m. Dolgo je bilo 2,5 km in je stalo nižje na naravno branjeni vzhodni strani in na vrhu rta. Približno v tem času je mesto postalo znano kot Poitiers. Petdeset let pozneje je Poitiers padel v roke arijskih [[Vizigoti|Vizigotov]] in postal ena glavnih rezidenc njihovih kraljev. Vizigotskega kralja [[Alarik II.|Alarika II.]] je leta 507 pri Vouilléju, nedaleč od Poitiersa, porazil [[Klodvik I.]] in mesto je tako prišlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast. === Srednji vek === [[File:PlacedeGaulle Poitiers.JPG|thumb| Kraj Charles-de-Gaulle in njegova srednjeveška dediščina]] Večji del zgodnjega srednjega veka je mesto Poitiers izkoriščalo svoje obrambno taktično mesto in lokacijo, ki je bila daleč od središča frankovske moči. Kot sedež ''évêché'' (škofije) od 4. stoletja je bilo mesto pomembno središče in glavno mesto okrožja Poitou. Na vrhuncu svoje moči so grofje Poitiers vladali veliki domeni, vključno z Novo Akvitanijo in Poitoujem. Mesto je bilo pogosto imenovano ''Poictiers'', ime, ki so ga spominjali na vojaških ladjah kraljeve mornarice po bitki pri Poitiersu.<ref>{{navedi knjigo|author=Kendall B. Tarte|title=Writing Places: Sixteenth-century City Culture and the Des Roches Salon|url=https://books.google.com/books?id=UFPvOm09BhwC&pg=PA134|year=2007|publisher=Associated University Presse|isbn=978-0-87413-965-5|page=134}}</ref> Prvo odločilno zmago zahodnoevropske krščanske vojske nad muslimansko silo, bitko pri Toursu, so možje Karla Martela izbojevali v bližini Poitiersa 10. oktobra 732. Za mnoge zgodovinarje je bil to eden ključnih svetovnih trenutkov.<ref>Professor of religion Huston Smith says in ''The World's Religions: Our Great Wisdom Traditions'': "But for their defeat by Charles Martel in the Battle of Tours in 733 {{sic}}, the entire Western world might today be Muslim."</ref> [[Eleonora Akvitanska]] je pogosto bivala v mestu, ki ga je polepšala in utrdila ter mu leta 1199 zaupala komunalne pravice. Leta 1152 se je v [[Stolnica v Poitiersu|stolnici v Poitiersu poročila z bodočim angleškim kraljem [[Henrik II. Angleški|Henrikom II.]] Med [[stoletna vojna|stoletno vojno]] je 19. septembra 1356 blizu mesta Poitiers potekala bitka pri Poitiersu, angleška zmaga. Kasneje med vojno leta 1418 se je kraljevi parlament pod prisilo preselil iz Pariza v Poitiers, kjer je ostal v izgnanstvu, dokler se leta 1436 [[Plantageneti]] končno niso umaknili iz prestolnice. V tem obdobju je bil leta 1429 v Poitiersu uradna preiskava [[Ivana Orleanska|Ivane Orleanske]]. Univerza v Poitiersu je bila ustanovljena leta 1431. Med [[reformacija|reformacijo]] in po njej je imel [[Jean Calvin]] številne spreobrnjence v Poitiersu in mesto je imelo svoj delež v nasilnih postopkih, ki so poudarili verske vojne po vsej Franciji. Leta 1569 je Poitiers branil Gui de Daillon, grof Lude, pred Gaspardom de Colignyjem, ki se je po neuspešnem bombardiranju in sedmih tednih umaknil iz obleganja, ki ga je postavil na mesto. === 16. stoletje === [[File:Braun Poitiers UBHD.jpg|thumb|240px|Poitiers in the 16th century]] Vrsto politične organizacije, ki je obstajala v Poitiersu v poznem srednjem veku ali zgodnjem novem veku, je mogoče zaznati v govoru, ki ga je imel 14. julija 1595 Maurice Roatin, župan mesta. Primerjal jo je z rimsko državo, ki je združevala tri vrste vladavine: monarhijo, aristokracijo in demokracijo. Rekel je, da je rimski konzulat ustrezal županu Poitiersa, rimski senat mestnim ''peers'' in ''échevins'', demokratični element v Rimu pa je ustrezal dejstvu, da se o najpomembnejših zadevah »ni mogoče odločiti, razen po nasvetu Mois et Cent« (širši svet). Zdi se, da je bil župan zagovornik mešane ustave; vsi Francozi leta 1595 se ne bi strinjali z njim, vsaj v javnosti; mnogi so govorili za absolutno monarhijo. Demokratični element ni bil tako močan, kot morda nakazujejo županove besede: pravzaprav je bil Poitiers podoben drugim francoskim mestom, Parizu, Nantesu, Marseillu, Limogesu, La Rochelleu, Dijonu, saj je bil mestni upravni organ (''corps de ville'') »zelo ekskluziven in oligarhiče«: majhno število poklicnih in družinskih skupin je nadzorovalo večino mestnih uradov. V Poitiersu je bilo veliko teh položajev dodeljenih za vse življenje nosilca funkcije. Mestna vlada v Poitiersu je svoje zahteve po legitimnosti utemeljila na teoriji vlade, kjer so imeli župan in ''échevins'' jurisdikcijo nad mestnimi zadevami v fevdu od kralja: to pomeni, da so prisegli zvestobo in mu obljubili podporo, v zameno pa jim je podelil lokalno oblast. To jim je dalo prednost, saj so lahko trdili, da je bil vsak meščan, ki je izpodbijal njihovo oblast, nelojalen do kralja. Vsako leto so župan in 24 ''échevins'' prisegli zvestobo »med rokami« kralja ali njegovega predstavnika, običajno generalporočnika ali ''sénéchaussée''. Na primer, leta 1567, ko je bil župan Maixent Poitevin, je prišel na obisk kralj Henrik III., in čeprav so nekateri meščani negodovali nad razuzdanim vedenjem njegovega spremstva, je Henrik zadeve zgladil s toplim govorom, v katerem jim je priznal zvestobo in se jim zahvalil zanjo. V tem obdobju so bili pred županom Poitiersa naredniki, kamor koli je šel, posvetoval se je s posvetovalnimi telesi, izvrševal njihove odločitve, »slišal civilne in kazenske tožbe na prvi stopnji«, poskušal zagotoviti ustrezno oskrbo s hrano, obiskoval tržnice. V 16. stoletju je Poitiers navdušil obiskovalce zaradi svoje velikosti in pomembnih značilnosti, vključno s »kraljevimi dvori, univerzo, bogatimi tiskarnami, bogatimi verskimi ustanovami, stolnico, številnimi župnijami, trgi, impresivno domačo arhitekturo, obsežnimi utrdbami in gradom«. Poitiers iz 16. stoletja je tesno povezan z življenjem [[François Rabelais|Françoisa Rabelaisa]] in s skupnostjo Bitardov. === 17. stoletje === V času [[renesansa|renesanse]g je bilo mesto manj živahno. V mestni pokrajini je bilo narejenih nekaj sprememb, razen za postavitev poti za ulico rue de la Tranchée. Zgrajeni so bili mostovi, kjer so prebivalci uporabljali ''gués''. Takrat je bilo zgrajenih nekaj ''hôtels particulier'' (velika meščanska hiša), kot so ''hôtels'' Jean Baucé, Fumé in Berthelot. Pesnika [[Joachim du Bellay]] in [[Pierre de Ronsard]] sta se pred odhodom v Pariz srečala na Univerzi v Poitiersu. V 17. stoletju je veliko ljudi emigriralo iz Poitiersa in Poitouja v francoske naselbine v novem svetu, zato lahko mnogi Akadijci ali Cajunci, ki danes živijo v Severni Ameriki, sledijo prednikom nazaj v to regijo. === 18. stoletje === V 18. stoletju je bila dejavnost mesta v glavnem odvisna od njegovih upravnih funkcij regionalnega središča: Poitiers je služil kot sedež regionalne uprave kraljevega pravosodja, ''évêché'', samostanov in intendante ''Généralité du Poitou''. Vicomte de Blossac, intendant Poitouja od 1750 do 1784, je dal urediti francoski vrt v Poitiersu. Dal je tudi zrušiti starodavno obzidje Eleonore Akvitanske in na njegovem mestu zgraditi sodobne bulvarje. === 19. stoletje === V 19. stoletju so v Poitiersu zgradili številna vojaška oporišča zaradi njegove osrednje in strateške lege. Poitiers je kljub oddaljenosti od francoskih meja postal garnizijsko mesto. Železniška postaja Poitiers je bila zgrajena v 1850-ih in je povezovala Poitiers s preostalo Francijo. === 20. stoletje in današnji Poitiers === Poitiers je bil med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] bombardiran, zlasti območje okoli železniške postaje, ki je bilo 13. junija 1944 močno prizadeto. Od poznih 1950-ih do poznih 1960-ih, ko je [[Charles de Gaulle]] končal ameriško vojaško prisotnost, sta imeli ameriška vojska in ameriške zračne sile vrsto vojaških objektov v Franciji, vključno z velikim vojaškim logističnim in komunikacijskim vozliščem v Poitiersu, ki je del tako imenovanega komunikacijsko cono (ComZ), sestavljeno iz logističnega sedeža in komunikacijske agencije, ki so v Aboville Caserne, vojaškem kompleksu, ki je na hribu nad mestom. Na stotine diplomantov ("vojaških bratov") ameriške srednje šole Poitiers, šole, ki jo upravlja šolski sistem Ministrstva za obrambo (DODDS), je naredilo uspešne kariere, vključno z nedavnim vrhovnim poveljnikom poveljstva posebnih sil ZDA, Armadnim generalom Bryan (Doug) Brownom. V Casernu je bila tudi popolna podporna skupnost z gledališčem, komisijo, rekreacijskimi objekti in pridruženo radijsko postajo mreže ameriških sil v Evropi s sedežem v Frankfurtu (zdaj Mannheim, Nemčija). Mesto je imelo koristi od industrijske decentralizacije v 1970-ih, na primer z namestitvijo tovarn [[Michelin]] in Compagnie des compteurs Schlumberger v tem desetletju. Projekt tematskega in raziskovalnega parka Futuroscope, zgrajen v letih 1986–1987 v bližnjem Chasseneuil-du-Poitouju po zamisli Renéja Monoryja, je utrdil Poitiers kot turistično destinacijo in kot sodobno univerzitetno središče ter mesto odprl za doba informacijske tehnologije == Zanimivosti == Poitiers je na [[Francoska mesta umetnosti in zgodovine|seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest]]. * Romansko-gotska [[stolnica sv. Petra, Poitiers|stolnica sv. Petra]], (12. stoletje), zgrajena na pobudo [[Henrik II. Angleški|Henrika II.]] in [[Eleanora Akvitanska|Eleanore Akvitanske]] s pričetkom v letu 1162, sedež nadškofije v Poitiersu, od 1875 francoski narodni spomenik. * samostan sv. Križa s cerkvijo sv. Radegunde, ustanovljena 558 za frankovsko kraljico [[Sveta Radegunda|Radegundo]], četrto ženo [[Klotar I.|Klotarja I.]], * cerkev ''Saint-Hilaire le Grand'', od 12. stoletja postaja na romarski poti v [[Santiago de Compostela|Santiago de Compostelo]], kot del te poti uvrščena na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne kulturne dediščine]], * romanska [[Cerkev Notre-Dame-la-Grande]] iz 11. stoletja, najstarejša cerkev romanske arhitekture v Evropi, francoski zgodovinski spomenik od leta 1840, * opatijska cerkev ''Saint-Jean de Montierneuf'' iz 11. stoletja, francoski zgodovinski spomenik od leta 1840. * [[Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Poitiers|Krstilnica sv Janeza]] (4. stoletje), najstarejša cerkev v Franciji * Palača Poitiers, sedež akvitanskih vojvod * Muzej Sainte-Croix, največji muzej v Poitiersu * Hipogej sipin (podzemna kapela) * Botanični vrt Poitiers, park in botanični vrt *Mestno gledališče v Poitiersu, delo francoskega arhitekta Édouarda Lardillierja *Parc du Futuroscope (Evropski park gibljivih slik, približno 10 km severno od Poitiersa; tema je tehnologija vizualne komunikacije v ultramodernih stavbah) <gallery> Slika:Pignon du palais des comtes, Poitiers.jpg|kip Ivane Orleanske pred stolnico Slika:Poitiers notre dame5.JPG|Cerkev Notre-Dame la Grande Slika:Poitiers- Église Montierneuf sous la pluie.jpg|Cerkev Saint-Jean de Montierneuf Slika:Saint Hilaire Poitiers 2.jpg|Cerkev Saint-Hilaire le Grand Slika:Mairie de Poitiers.jpg|Mestna hiša Slika:Dolmen de Poitiers.jpg|dolmen </gallery> == Pobratena mesta == Poitiers pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=Poitiers et ses villes jumelles|url=https://www.poitiers.fr/c__70_208__Poitiers_et_ses_villes_jumelles.html|website=poitiers.fr|publisher=Poitiers|language=fr|access-date=2019-11-16|archive-date=2021-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210131031804/https://www.poitiers.fr/c__70_208__Poitiers_et_ses_villes_jumelles.html|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|UK}} [[Northampton]], Anglija, Združeno kraljestvo *{{flagicon|GER}} [[Marburg]], Nemčija *{{flagicon|USA}} Lafayette, Louisiana, ZDA *{{flagicon|POR}} [[Coimbra]], Portugalska *{{flagicon|RUS}} [[Jaroslavl]], Rusija *{{flagicon|ROU}} [[Iași]], Romunija *{{flagicon|TCD}} Moundou, Čad {{div col end}} == Osebnosti povezane z mestom == * [[Michel Foucault]] (1926-1984) * [[Hilary Poitiers]] (ok. 300–367), izvoljen za škofa škofije Poitiers okoli leta 350, izgnan in se vrnil, da bi tam umrl * [[Sveta Radegunda]] (ok. 520 to 587), turingijska princesa in francoska kraljica, je ustanovila opatijo v Poitiersu in tam delala čudeže * [[Karel Martel]], rancoski general, ki je premagal muslimansko Omajadsko vojsko v bitki pri Toursu leta 732 * [[Eleonora Akvitanska]], soproga francoske (1137-1152) in Anglije (1152-1204), se je rodila, občasno živela in umrla v Poitiersu.<ref>{{navedi splet|title=Eleanor of Aquitaine|access-date= 23 June 2017|periodical=Encyclopedia Britannica Online|url=https://www.britannica.com/biography/Eleanor-of-Aquitaine}}</ref> * [[François Rabelais]], renesančni pisatelj in humanist * [[Papež Klemen V.]] * [[St. Venancij Fortunat]], latinski pesnik in himnodist ter škof v Rimskokatoliški cerkvi iz 6. stoletja * blažena [[Marie Louise Trichet]] * [[William Longchamp]], pokopan v opatiji Le Pin, 1197 * [[René Descartes]] je študiral pravo na univerzi v Poitiersu in drugi == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Poitiers}} * [http://www.mairie-poitiers.fr Uradna stran] {{ikona fr}} * [http://whc.unesco.org/en/list/868/multiple=1&unique_number=1019 UNESCO] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Občine departmaja Vienne]] [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Vienne]] [[Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine]] [[Kategorija:Via Turonensis]] [[Kategorija:Poitiers| ]] {{normativna kontrola}} kam9u5v93r4k8dgh2fh5zj5g3aqxv9h 6675664 6675662 2026-05-14T12:45:37Z ~2026-28279-21 259659 6675664 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina| commune status = [[Občine Francije|Občina]]| arrondissement=Poitiers| canton=sedež petih kantonov| INSEE=86194| postal code=86000| mayor=Alain Claeys| term=2014-2020| intercommunality=Aglomeracijska skupnost Poitiers| elevation m=75| elevation min m=65| elevation max m=144| coordinates = <!-- wikipodatki -->| population = {{France metadata Wikidata|population_total}}| population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}| population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}| }} '''Poitiers''' ([poatjé -êja], francosko: [pwatje]; Poitevin: ''Poetàe'') je mesto ob reki [[Clain]] v zahodni osrednji [[Francija|Franciji]]. Je občina in glavno mesto [[Vienne (departma)|departmaja Vienne]] ter zgodovinsko središče province [[Poitou]]. Leta 2023 je imel približno 90.000 prebivalcev. Širša mestna aglomeracija je imela leta 2016 131.000 prebivalcev in je središče urbanega območja z več kot četrt milijona prebivalci. Z več kot 29.000 študenti je Poitiers pomembno univerzitetno mesto od ustanovitve svoje [[Univerza Poitiers|univerze]] leta 1431, med drugim je gostil [[ René Descartes|Renéja Descartesa]], [[Joachim du Bellay|Joachima du Bellaya]] in [[François Rabelais|Françoisa Rabelaisa]]. Mesto umetnosti in zgodovine, še vedno znano kot ''Ville aux cent clochers'', ima slikovito središče mesta, njegove ulice vključujejo pretežno zgodovinsko arhitekturo in lesene hiše,<ref name="EB1911">{{cite EB1911 |wstitle=Poitiers |volume=21 |pages=897–899}}</ref> zlasti versko arhitekturo, večinoma iz obdobja [[romanska arhitektura|romanike]]; predvsem s [[Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Poitiers|krstilnica sv. Janeza]] (4. stoletje), hipogej sipin (7. stoletje), [[cerkev Notre-Dame-la-Grande]] (12. stoletje), cerkev Saint-Porchaire (12. stoletje) ali [[stolnica sv. Petra, Poitiers|stolnica sv. Petra]] (konec 12. st.) kot tudi sodna palača (12. st.), nekdanja palača grofov Poitoujskih, akvitanskih vojvod, kjer je imela svoj dvor francosko-angleška kraljica [[Eleonora Akvitanska]]. Ime mesta je povezano z dvema velikima bitkama, ki sta potekali na tem območju. Prva, leta 732, znana tudi kot [[bitka pri Toursu]] (da bi se izognili zamenjavi z drugo), je videla [[Franke]], ki jim je poveljeval [[Karel Martel]], premagati ekspedicijsko vojsko [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. [[Bitka pri Poitiersu|Druga]], leta 1356, je bila ena ključnih bitk [[stoletna vojna|stoletne vojne]]. Videl je poraz večje francoske kraljeve vojske s strani Angležev in ujetje Janeza II. s strani zmagovitega [[Edvard Črni princ|princa Walesa]]. Aglomeracija Poitiers, ki leži na pol poti med [[Pariz]]om in [[Bordeaux]]om, je dom tehnopparka [[Futuroscope]], ki temelji na multimediji, kinematografskem futuroskopu in avdio-vizualnih tehnikah, zasebna podjetja nacionalnega obsega ter vodilne evropske raziskovalne laboratorije. Z 2 milijonoma obiskovalcev letno je Futuroscope vodilno turistično mesto v [[Nova Akvitanija|Novi Akvitaniji]] in tretji najbolj priljubljen zabaviščni park v Franciji za [[Disneyland Pariz|pariškim Disneylandom]] in [[Puy du Fou]]. == Geografija == Mesto Poitiers ima strateško lego na Seuil du Poitou, plitvi vrzeli med [[Armoriški masiv|Armoriškim masivom]] in [[Centralni masiv|Centralnim masivom]]. Seuil du Poitou povezuje Akvitansko kotlino na jugu s [[Pariška kotlina|Pariško kotlino]] na severu. To območje je pomembno geografsko stičišče Francije in zahodne Evrope. Glavni del Poitiersa leži na velikem rtu med dolinama rek Boivre in Clain. Staro mesto zavzema pobočja in vrh planote, ki se dviga 40 m nad potoki, ki ga obdajajo, in zato ima koristi od zelo močne taktične situacije. To je bil še posebej pomemben dejavnik pred in v celotnem srednjem veku. Podnebje na območju Poitiersa je blago z blagimi temperaturnimi amplitudami in zadostnimi padavinami skozi vse leto, čeprav se poleti nagiba k suši. Podtip [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnove podnebne klasifikacije]] za to vrsto podnebja je ''Cfb'' (podnebje morske zahodne obale/oceansko podnebje). == Administracija == Poitiers je sedež petih kantonov<ref name=decret>{{navedi splet|url=http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=JORFTEXT000028664542|title=Décret n° 2014-264 du 26 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département de la Vienne &#124; Legifrance|accessdate=2017-07-18}}</ref>: * ''Poitiers-1'' (del občine Poitiers, Biard, Croutelle, Fontaine-le-Comte), * ''Poitiers-2'' (del občine Poitiers, občina [[Buxerolles, Vienne|Buxerolles]]), * ''Poitiers-3'' (del občine Poitiers), * ''Poitiers-4'' (del občine Poitiers, občina Mignaloux-Beauvoir), * ''Poitiers-5'' (del občine Poitiers, občine [[Ligugé]], Saint-Benoît), Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Lusignan, Vienne|Lusignan]], [[Mirebeau]], [[Neuville-de-Poitou]], [[Saint-Georges-lès-Baillargeaux]], [[Saint-Julien-l'Ars]], [[La Villedieu-du-Clain|Villedieu-du-Clain]], [[Vivonne]] in [[Vouillé]] z 259.699 prebivalci (2016) in površino 2.131,5 km². == Zgodovina == [[Slika:Battle-poitiers(1356).jpg|thumb|250px|Bitka pri Poitiersu, 1356]] === Antika === Poitiers je ustanovilo [[Kelti|keltsko]] pleme [[Piktoni]] in je bil pred rimskim vplivom znan kot [[oppidum]] ''Lemonum''. Ime naj bi izhajalo iz keltske besede za [[Brest (drevo)|brest]] ''Lemo''. Po prevladi rimskega vpliva je mesto postalo znano kot ''Pictavium'' ali kasneje ''Pictavis'' po prvotnih prebivalcih Piktonih. V Poitiersu je bogata zgodovina arheoloških najdb iz rimskega obdobja. Pravzaprav so do leta 1857 v Poitiersu odkrili ruševine ogromnega [[rimski amfiteater|rimskega amfiteatra]], ki je bil večji od amfiteatra v [[Nîmes]]u. Leta 1877 so odkrili ostanke [[rimske terme|rimskih term]], zgrajenih v 1. stoletju in porušenih v 3. stoletju. Leta 1879 so na vzpetini jugovzhodno od mesta odkrili grobišče in grobnice številnih krščanskih mučencev. Imena nekaterih kristjanov so bila ohranjena na slikah in napisih. Nedaleč od teh grobnic je ogromen [[dolmen]] (Pierre Levée), ki je dolg 6,7 metra, širok 4,9 metra in visok 2,1 metra, okoli katerega je nekoč potekal velik sejem [[sveti Luka|sv. Luke. Rimljani so zgradili tudi vsaj tri [[akvadukt (vodovod)|akvadukte]]. Ta obsežen sklop rimskih zgradb nakazuje, da je bil Poitiers mesto izjemnega pomena, morda celo glavno mesto rimske province [[Akvitanska Galija|Akvitanske Galije]] v 2. stoletju. Ko je bilo [[krščanstvo]] v 3. in 4. stoletju uradno uveljavljeno in postopoma uvedeno po [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], je prvi škof Poitiersa od leta 350 do 367, [[Hilarij iz Poitiersa]] ali sveti Hilarij, nadaljeval z evangelizacijo mesta. Ker ga je izgnal [[Konstancij II.]], je tvegal smrt, da bi se kot škof vrnil v Poitiers. Prve temelje [[Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Poitiers|krstilnice]] (''Baptistère Saint-Jean'') segajo v obdobje odprte krščanske evangelizacije. [[Papež Pij IX.]] ga je imenoval za doktorja Cerkve. V 4. stoletju so okoli mesta zgradili debelo [[obzidje]], široko 6 m in visoko 10 m. Dolgo je bilo 2,5 km in je stalo nižje na naravno branjeni vzhodni strani in na vrhu rta. Približno v tem času je mesto postalo znano kot Poitiers. Petdeset let pozneje je Poitiers padel v roke arijskih [[Vizigoti|Vizigotov]] in postal ena glavnih rezidenc njihovih kraljev. Vizigotskega kralja [[Alarik II.|Alarika II.]] je leta 507 pri Vouilléju, nedaleč od Poitiersa, porazil [[Klodvik I.]] in mesto je tako prišlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast. === Srednji vek === [[File:PlacedeGaulle Poitiers.JPG|thumb| Kraj Charles-de-Gaulle in njegova srednjeveška dediščina]] Večji del zgodnjega srednjega veka je mesto Poitiers izkoriščalo svoje obrambno taktično mesto in lokacijo, ki je bila daleč od središča frankovske moči. Kot sedež ''évêché'' (škofije) od 4. stoletja je bilo mesto pomembno središče in glavno mesto okrožja Poitou. Na vrhuncu svoje moči so grofje Poitiers vladali veliki domeni, vključno z Novo Akvitanijo in Poitoujem. Mesto je bilo pogosto imenovano ''Poictiers'', ime, ki so ga spominjali na vojaških ladjah kraljeve mornarice po bitki pri Poitiersu.<ref>{{navedi knjigo|author=Kendall B. Tarte|title=Writing Places: Sixteenth-century City Culture and the Des Roches Salon|url=https://books.google.com/books?id=UFPvOm09BhwC&pg=PA134|year=2007|publisher=Associated University Presse|isbn=978-0-87413-965-5|page=134}}</ref> Prvo odločilno zmago zahodnoevropske krščanske vojske nad muslimansko silo, bitko pri Toursu, so možje Karla Martela izbojevali v bližini Poitiersa 10. oktobra 732. Za mnoge zgodovinarje je bil to eden ključnih svetovnih trenutkov.<ref>Professor of religion Huston Smith says in ''The World's Religions: Our Great Wisdom Traditions'': "But for their defeat by Charles Martel in the Battle of Tours in 733 {{sic}}, the entire Western world might today be Muslim."</ref> [[Eleonora Akvitanska]] je pogosto bivala v mestu, ki ga je polepšala in utrdila ter mu leta 1199 zaupala komunalne pravice. Leta 1152 se je v [[Stolnica v Poitiersu|stolnici v Poitiersu poročila z bodočim angleškim kraljem [[Henrik II. Angleški|Henrikom II.]] Med [[stoletna vojna|stoletno vojno]] je 19. septembra 1356 blizu mesta Poitiers potekala bitka pri Poitiersu, angleška zmaga. Kasneje med vojno leta 1418 se je kraljevi parlament pod prisilo preselil iz Pariza v Poitiers, kjer je ostal v izgnanstvu, dokler se leta 1436 [[Plantageneti]] končno niso umaknili iz prestolnice. V tem obdobju je bil leta 1429 v Poitiersu uradna preiskava [[Ivana Orleanska|Ivane Orleanske]]. Univerza v Poitiersu je bila ustanovljena leta 1431. Med [[reformacija|reformacijo]] in po njej je imel [[Jean Calvin]] številne spreobrnjence v Poitiersu in mesto je imelo svoj delež v nasilnih postopkih, ki so poudarili verske vojne po vsej Franciji. Leta 1569 je Poitiers branil Gui de Daillon, grof Lude, pred Gaspardom de Colignyjem, ki se je po neuspešnem bombardiranju in sedmih tednih umaknil iz obleganja, ki ga je postavil na mesto. === 16. stoletje === [[File:Braun Poitiers UBHD.jpg|thumb|240px|Poitiers in the 16th century]] Vrsto politične organizacije, ki je obstajala v Poitiersu v poznem srednjem veku ali zgodnjem novem veku, je mogoče zaznati v govoru, ki ga je imel 14. julija 1595 Maurice Roatin, župan mesta. Primerjal jo je z rimsko državo, ki je združevala tri vrste vladavine: monarhijo, aristokracijo in demokracijo. Rekel je, da je rimski konzulat ustrezal županu Poitiersa, rimski senat mestnim ''peers'' in ''échevins'', demokratični element v Rimu pa je ustrezal dejstvu, da se o najpomembnejših zadevah »ni mogoče odločiti, razen po nasvetu Mois et Cent« (širši svet). Zdi se, da je bil župan zagovornik mešane ustave; vsi Francozi leta 1595 se ne bi strinjali z njim, vsaj v javnosti; mnogi so govorili za absolutno monarhijo. Demokratični element ni bil tako močan, kot morda nakazujejo županove besede: pravzaprav je bil Poitiers podoben drugim francoskim mestom, Parizu, Nantesu, Marseillu, Limogesu, La Rochelleu, Dijonu, saj je bil mestni upravni organ (''corps de ville'') »zelo ekskluziven in oligarhiče«: majhno število poklicnih in družinskih skupin je nadzorovalo večino mestnih uradov. V Poitiersu je bilo veliko teh položajev dodeljenih za vse življenje nosilca funkcije. Mestna vlada v Poitiersu je svoje zahteve po legitimnosti utemeljila na teoriji vlade, kjer so imeli župan in ''échevins'' jurisdikcijo nad mestnimi zadevami v fevdu od kralja: to pomeni, da so prisegli zvestobo in mu obljubili podporo, v zameno pa jim je podelil lokalno oblast. To jim je dalo prednost, saj so lahko trdili, da je bil vsak meščan, ki je izpodbijal njihovo oblast, nelojalen do kralja. Vsako leto so župan in 24 ''échevins'' prisegli zvestobo »med rokami« kralja ali njegovega predstavnika, običajno generalporočnika ali ''sénéchaussée''. Na primer, leta 1567, ko je bil župan Maixent Poitevin, je prišel na obisk kralj Henrik III., in čeprav so nekateri meščani negodovali nad razuzdanim vedenjem njegovega spremstva, je Henrik zadeve zgladil s toplim govorom, v katerem jim je priznal zvestobo in se jim zahvalil zanjo. V tem obdobju so bili pred županom Poitiersa naredniki, kamor koli je šel, posvetoval se je s posvetovalnimi telesi, izvrševal njihove odločitve, »slišal civilne in kazenske tožbe na prvi stopnji«, poskušal zagotoviti ustrezno oskrbo s hrano, obiskoval tržnice. V 16. stoletju je Poitiers navdušil obiskovalce zaradi svoje velikosti in pomembnih značilnosti, vključno s »kraljevimi dvori, univerzo, bogatimi tiskarnami, bogatimi verskimi ustanovami, stolnico, številnimi župnijami, trgi, impresivno domačo arhitekturo, obsežnimi utrdbami in gradom«. Poitiers iz 16. stoletja je tesno povezan z življenjem [[François Rabelais|Françoisa Rabelaisa]] in s skupnostjo Bitardov. === 17. stoletje === V času [[renesansa|renesanse]g je bilo mesto manj živahno. V mestni pokrajini je bilo narejenih nekaj sprememb, razen za postavitev poti za ulico rue de la Tranchée. Zgrajeni so bili mostovi, kjer so prebivalci uporabljali ''gués''. Takrat je bilo zgrajenih nekaj ''hôtels particulier'' (velika meščanska hiša), kot so ''hôtels'' Jean Baucé, Fumé in Berthelot. Pesnika [[Joachim du Bellay]] in [[Pierre de Ronsard]] sta se pred odhodom v Pariz srečala na Univerzi v Poitiersu. V 17. stoletju je veliko ljudi emigriralo iz Poitiersa in Poitouja v francoske naselbine v novem svetu, zato lahko mnogi Akadijci ali Cajunci, ki danes živijo v Severni Ameriki, sledijo prednikom nazaj v to regijo. === 18. stoletje === V 18. stoletju je bila dejavnost mesta v glavnem odvisna od njegovih upravnih funkcij regionalnega središča: Poitiers je služil kot sedež regionalne uprave kraljevega pravosodja, ''évêché'', samostanov in intendante ''Généralité du Poitou''. Vicomte de Blossac, intendant Poitouja od 1750 do 1784, je dal urediti francoski vrt v Poitiersu. Dal je tudi zrušiti starodavno obzidje Eleonore Akvitanske in na njegovem mestu zgraditi sodobne bulvarje. === 19. stoletje === V 19. stoletju so v Poitiersu zgradili številna vojaška oporišča zaradi njegove osrednje in strateške lege. Poitiers je kljub oddaljenosti od francoskih meja postal garnizijsko mesto. Železniška postaja Poitiers je bila zgrajena v 1850-ih in je povezovala Poitiers s preostalo Francijo. === 20. stoletje in današnji Poitiers === Poitiers je bil med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] bombardiran, zlasti območje okoli železniške postaje, ki je bilo 13. junija 1944 močno prizadeto. Od poznih 1950-ih do poznih 1960-ih, ko je [[Charles de Gaulle]] končal ameriško vojaško prisotnost, sta imeli ameriška vojska in ameriške zračne sile vrsto vojaških objektov v Franciji, vključno z velikim vojaškim logističnim in komunikacijskim vozliščem v Poitiersu, ki je del tako imenovanega komunikacijsko cono (ComZ), sestavljeno iz logističnega sedeža in komunikacijske agencije, ki so v Aboville Caserne, vojaškem kompleksu, ki je na hribu nad mestom. Na stotine diplomantov ("vojaških bratov") ameriške srednje šole Poitiers, šole, ki jo upravlja šolski sistem Ministrstva za obrambo (DODDS), je naredilo uspešne kariere, vključno z nedavnim vrhovnim poveljnikom poveljstva posebnih sil ZDA, Armadnim generalom Bryan (Doug) Brownom. V Casernu je bila tudi popolna podporna skupnost z gledališčem, komisijo, rekreacijskimi objekti in pridruženo radijsko postajo mreže ameriških sil v Evropi s sedežem v Frankfurtu (zdaj Mannheim, Nemčija). Mesto je imelo koristi od industrijske decentralizacije v 1970-ih, na primer z namestitvijo tovarn [[Michelin]] in Compagnie des compteurs Schlumberger v tem desetletju. Projekt tematskega in raziskovalnega parka Futuroscope, zgrajen v letih 1986–1987 v bližnjem Chasseneuil-du-Poitouju po zamisli Renéja Monoryja, je utrdil Poitiers kot turistično destinacijo in kot sodobno univerzitetno središče ter mesto odprl za doba informacijske tehnologije == Zanimivosti == Poitiers je na [[Francoska mesta umetnosti in zgodovine|seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest]]. * Romansko-gotska [[stolnica sv. Petra, Poitiers|stolnica sv. Petra]], (12. stoletje), zgrajena na pobudo [[Henrik II. Angleški|Henrika II.]] in [[Eleanora Akvitanska|Eleanore Akvitanske]] s pričetkom v letu 1162, sedež nadškofije v Poitiersu, od 1875 francoski narodni spomenik. * samostan sv. Križa s cerkvijo sv. Radegunde, ustanovljena 558 za frankovsko kraljico [[Sveta Radegunda|Radegundo]], četrto ženo [[Klotar I.|Klotarja I.]], * cerkev ''Saint-Hilaire le Grand'', od 12. stoletja postaja na romarski poti v [[Santiago de Compostela|Santiago de Compostelo]], kot del te poti uvrščena na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] seznam [[Unescova svetovna dediščina|svetovne kulturne dediščine]], * romanska [[Cerkev Notre-Dame-la-Grande]] iz 11. stoletja, najstarejša cerkev romanske arhitekture v Evropi, francoski zgodovinski spomenik od leta 1840, * opatijska cerkev ''Saint-Jean de Montierneuf'' iz 11. stoletja, francoski zgodovinski spomenik od leta 1840. * [[Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Poitiers|Krstilnica sv Janeza]] (4. stoletje), najstarejša cerkev v Franciji * Palača Poitiers, sedež akvitanskih vojvod * Muzej Sainte-Croix, največji muzej v Poitiersu * Hipogej sipin (podzemna kapela) * Botanični vrt Poitiers, park in botanični vrt *Mestno gledališče v Poitiersu, delo francoskega arhitekta Édouarda Lardillierja *Parc du Futuroscope (Evropski park gibljivih slik, približno 10 km severno od Poitiersa; tema je tehnologija vizualne komunikacije v ultramodernih stavbah) <gallery> Slika:Pignon du palais des comtes, Poitiers.jpg|kip Ivane Orleanske pred stolnico Slika:Poitiers notre dame5.JPG|Cerkev Notre-Dame la Grande Slika:Poitiers- Église Montierneuf sous la pluie.jpg|Cerkev Saint-Jean de Montierneuf Slika:Saint Hilaire Poitiers 2.jpg|Cerkev Saint-Hilaire le Grand Slika:Mairie de Poitiers.jpg|Mestna hiša Slika:Dolmen de Poitiers.jpg|dolmen </gallery> == Pobratena mesta == Poitiers pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=Poitiers et ses villes jumelles|url=https://www.poitiers.fr/c__70_208__Poitiers_et_ses_villes_jumelles.html|website=poitiers.fr|publisher=Poitiers|language=fr|access-date=2019-11-16|archive-date=2021-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210131031804/https://www.poitiers.fr/c__70_208__Poitiers_et_ses_villes_jumelles.html|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|UK}} [[Northampton]], Anglija, Združeno kraljestvo *{{flagicon|GER}} [[Marburg]], Nemčija *{{flagicon|USA}} Lafayette, Louisiana, ZDA *{{flagicon|POR}} [[Coimbra]], Portugalska *{{flagicon|RUS}} [[Jaroslavl]], Rusija *{{flagicon|ROU}} [[Iași]], Romunija *{{flagicon|TCD}} Moundou, Čad {{div col end}} == Osebnosti povezane z mestom == * [[Michel Foucault]] (1926-1984) * [[Hilary Poitiers]] (ok. 300–367), izvoljen za škofa škofije Poitiers okoli leta 350, izgnan in se vrnil, da bi tam umrl * [[Sveta Radegunda]] (ok. 520 to 587), turingijska princesa in francoska kraljica, je ustanovila opatijo v Poitiersu in tam delala čudeže * [[Karel Martel]], rancoski general, ki je premagal muslimansko Omajadsko vojsko v bitki pri Toursu leta 732 * [[Eleonora Akvitanska]], soproga francoske (1137-1152) in Anglije (1152-1204), se je rodila, občasno živela in umrla v Poitiersu.<ref>{{navedi splet|title=Eleanor of Aquitaine|access-date= 23 June 2017|periodical=Encyclopedia Britannica Online|url=https://www.britannica.com/biography/Eleanor-of-Aquitaine}}</ref> * [[François Rabelais]], renesančni pisatelj in humanist * [[Papež Klemen V.]] * [[St. Venancij Fortunat]], latinski pesnik in himnodist ter škof v Rimskokatoliški cerkvi iz 6. stoletja * blažena [[Marie Louise Trichet]] * [[William Longchamp]], pokopan v opatiji Le Pin, 1197 * [[René Descartes]] je študiral pravo na univerzi v Poitiersu in drugi == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Poitiers}} * [http://www.mairie-poitiers.fr Uradna stran] {{ikona fr}} * [http://whc.unesco.org/en/list/868/multiple=1&unique_number=1019 UNESCO] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Občine departmaja Vienne]] [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Vienne]] [[Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine]] [[Kategorija:Via Turonensis]] [[Kategorija:Poitiers| ]] {{normativna kontrola}} f54ulczdc7bosyiigmhpb4bt77lnvp2 0 113164 6676027 6401047 2026-05-15T11:14:57Z Janezdrilc 3152 + Knjige 6676027 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Maksimilijan Matjaž | honorific-suffix = | title = celjski [[škof]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | see = | appointed = 5. marec 2021 | elected = | term_start = | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = [[Stanislav Lipovšek]] | successor = ''trenutni škof'' | opposed = | other_post = izredni profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani]] <!---------- Redovi ---------->| ordination = 29. junij 1989 | ordained_by = | consecration = 30. maj 2021 | consecrated_by = [[Jean-Marie Speich]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = celjski škof | previous_post = | profession = | education = | alma_mater = [[Papeški biblični inštitut]],<br>Frančiškanska biblična šola [[Jeruzalem]],<br>[[Papeška univerza Gregoriana]] | motto = Oče, poveličaj svoje ime! | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = | module = | other = }} '''Maksimilijan Matjaž''', [[Slovenci|slovenski]] [[biblicist]], [[univerzitetni profesor]] in [[škof]], * [[23. avgust]] [[1963]], [[Črna na Koroškem]]. == Življenjepis == Rodil se je 23. avgusta 1963 v [[Črna na Koroškem|Črni na Koroškem]] kot tretji otrok skromne uradniške družine. Čez slabe tri tedne ga je v cerkvi sv. Jakoba v Mežici krstil domači župnik Jože Lodrant. Osnovno šolo je obiskoval v [[Mežica|Mežici]], srednjo ekonomsko šolo pa v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], kjer je 1982 leta maturiral. Jeseni je opravil sprejemne izpite na Filozofski fakulteti v Ljubljani in potem odšel na služenje vojaškega roka v Srbijo. Jeseni 1983 je začel s študijem zgodovine na Filozofski fakulteti, a po nekaj mesecih študij zamenjal ter vstopil v bogoslovje in se vpisal na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološko fakulteto]]. Tam je leta 1988 diplomiral. 29. junija 1989 ga je v mariborski stolnici škof [[Franc Kramberger]] posvetil v duhovnika. Oktobra je pričel s kaplanovanjem v [[Župnija Zreče|župniji Zreče]]. Od leta 2006 je bil član Duhovniškega sveta Mariborske nadškofije in od 2011 član Zbora svetovalcev. V letih 2006–2015 je vodil skupino za formacijo mladih duhovnikov, v mandatu 2015–2020 pa Komisijo za strategijo župnijskih pastoralnih struktur. Opravljal je tudi službo duhovnega pomočnika: med leti 1998–2010 v [[Župnija Dravograd|župniji Dravograd]], 2010–2012 v [[Župnija Zreče|župniji Zreče]], 2012–2013 v Pastoralni zvezi [[Slovenj Gradec]], od 2013 do 2020 pa v [[Župnija Šentilj v Slovenskih goricah|župniji Šentilj v Slovenskih goricah]] in v [[Župnija Maribor - Košaki|župniji Maribor - Košaki]]. Leta 2021 je postal [[Škofija Celje|celjski škof]]. == Nadaljnji študij == Poleti 1991 je odšel na študij Svetega pisma na [[Papeški biblični inštitut]] v Rim. Šest let je bival v nemškem duhovniškem zavodu Campo Santo Teutonico v Vatikanu. Jeseni 1995 je končal magistrski študij in poleti 1998 na papeški univerzi [[Papeška univerza Gregoriana|Gregoriana]] pri [[Klemens Stock|prof. Klemensu Stocku]] doktoriral s tezo ''Pomen motiva strahu v kristologiji Markovega evangelija'' (Echter Verlag, Würzburg 1999). Leta 1998 je začel predavati kot asistent pri prof. Bizjaku na teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru. == Akademska kariera == Leta 2001 je bil pri katedri za Sveto pismo in judovstvo na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] izvoljen za docenta, 2011 pa za izrednega profesorja za biblični študij in judovstvo. Leta 2000 je opravljal biblično-arheološko izpopolnjevanje na frančiškanski biblični šoli v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]]. V obdobju 2012–2014 je opravljal službo prodekana Teološke fakultete za znanstveno-raziskovalno dejavnost in bil predstojnik Enote v Mariboru, kjer je opravljal tudi funkcijo duhovnega asistenta in koordinatorja za laiške študente. Predava eksegezo [[Evangelij|evangelijev]], [[Pavlova pisma|Pavlovih pisem]] in biblično teologijo [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Temeljno raziskovalno področje je filološka, literarna in teološka analiza svetopisemskih besedil, s posebnim poudarkom na hermenevtični in teološki interpretaciji. Raziskovanje vključuje vzporedni študij zgodovinskega okolja nastanka novozaveznega izročila in njene recepcije v prvih stoletjih ter razvoja biblične eksegeze in teologije ter hermenevtike in prevajalskih načel. Je član raziskovalnega programa Zgodovina oblik v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter projekta prevoda Jeruzalemske biblije (SPJ). Strokovno deluje na področju biblične pastorale s posebnim poudarkom na popularizaciji Svetega pisma preko različnih združenj, šol, medijev in strokovnih ekskurzij. Do škofovskega imenovanja je bil predsednik Zavoda Biblično gibanje. === Univerzitetni nazivi === * asistent (1998) * [[docent]] (2001) * izredni [[profesor]] (2011) * prodekan (2012–2014) == Celjski škof == 5. marca 2021 ga je [[papež Frančišek]] imenoval na mesto [[Škofija Celje|celjskega škofa]].<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/papez-francisek-imenoval-msgr-dr-maksimilijana-matjaza-za-novega-celjskega-skofa|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji |title=Papež Frančišek imenoval msgr. dr. Maksimilijana Matjaža za novega celjskega škofa |accessdate=5. marec 2021 |date=5. marec 2021 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2021/03/05/0131/00299.html|website=Press.vatican.va |title=Nomina del Vescovo di Celje (Slovenia) |accessdate= |date= 5. marec 2021 |format= |work= }}</ref> Posvečen je bil na nedeljo Svete Trojice, 30. maja 2021 v [[Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad|cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu]]. Lokacija je bila izbrana, ker gre za največjo cerkev v škofiji, kar je omogočilo udeležbo kar največ ljudi v času epidemije koronavirusa.<ref>{{Navedi splet|title=Škofovsko posvečenje msgr. Maksimilijana Matjaža na nedeljo Svete Trojice|url=https://www.katoliska-cerkev.si/skofovsko-posvecenje-msgr-maksimilijana-matjaza|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2021-05-30|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref> Posvečevalec je bil [[apostolski nuncij]] v Sloveniji [[Jean-Marie Speich]].<ref>{{Navedi splet|title=Posvetitev novega celjskega škofa Maksimilijana Matjaža|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/posvetitev-novega-celjskega-skofa-maksimilijana-matjaza/582182|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-30|language=sl}}</ref>Od 24. marca 2022 je član Stalnega sveta [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] za obdobje petih let do leta 2027.<ref>{{Navedi splet|url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-novega-vodstva-slovenske-skofovske-konference|title=Slovenska škofovska konferenca I Katoliška Cerkev|date=29.3.2022}}</ref> == Škofovski grb in razlaga == '''Osmerokraka zvezda odpre osmi dan''' – življenje, ki ga prejmemo pri krstu. To je Božje življenje, ki ga grob ne uniči. To življenje je neuničljivo, ker je ljubezen treh svetih Oseb in je tako absolutna, celostna, da je nič ne more uničiti. Zato so tri zvezde simbol treh Božjih oseb, ki v svoji edinosti razodevajo enega samega Boga. '''Rdeča barva je barva Boga.''' Spominja na kri, v krvi pa – po [[3. Mojzesova knjiga|Tretji Mojzesovi knjigi]] – prebiva življenje vsakega živega bitja. To življenje je dar Boga Očeta. '''Rana razodeva način bivanja Boga''', ki je tako ljubil svet, da je dal svojega Sina v roke ljudem, ko smo bili še njegovi sovražniki. V to rano je položeno pšenično zrno, ki vzklije. Poganjek je občestvo oseb po podobi svetih treh Oseb. To je Cerkev. '''Oče poveličuje svoje ime v Sinu''', ko se daruje in z darom ljubezni razodene smisel smrti. == Knjige == * Iz Besede: Biblični slovarček, 2021 {{COBISS|ID=62501891}} * Birmancem in že davno birmanim, 2026 {{COBISS|ID=276318723}} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih teologov]] * [[Seznam predavateljev na Teološki fakulteti v Ljubljani]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [https://skofija-celje.si/skof/skofova-beseda/ Škofova beseda] - pridige in nagovori škofa Maksimilijana * https://katoliska-cerkev.si/ssk/mariborska-metropolija2/celjski-skof-msgr-dr-maksimilijan-matjaz * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/19608 COBISS - Osebna bibliografija] {{Trenutno službujoči škofje v Sloveniji}} {{Celjski škofje}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Matjaž, Maksimilijan}} [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski biblicisti]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Papeški univerzi Gregoriana]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Celja]] 3nrqz4svkkcab0d9vlpfhs5pin519so 0 116848 6675655 6413719 2026-05-14T12:34:47Z ~2026-12614-44 255361 /* Razširjenost */ popravek tipkarske napake 6675655 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | color = pink | name = Muha cece (''Glossina'') | status = SE | image = Glossina-morsitans.jpg | image_width = 200px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Diptera]] (dvokrilci) | subordo = [[Brachycera]] (prave muhe kratkorožke) | zoosubsectio = [[Calyptratae]] | superfamilia = [[Hippoboscoidea]] | familia = '''Glossinidae''' | familia_authority = Theobald, 1903 | genus = '''''Glossina''''' | genus_authority = [[Christian Rudolph Wilhelm Wiedemann|Wiedemann]], [[1830]] | subdivision_ranks = Skupine vrst | subdivision = * '''''morsitans'''''&nbsp;(»savanske« vrste) * '''''fusca'''''&nbsp;(»gozdne« vrste) * '''''palpalis'''''&nbsp;(»rečne« vrste) }} '''Muhe cece''' [cecé] so velike pikajoče muhe iz [[Afrika|Afrike]], ki se hranijo s [[kri|krvjo]] [[vretenčarji|vretenčarjev]]. Sem spadajo vse vrste [[rod (biologija)|rodu]] '''''Glossina''''', ki jih navadno uvrščamo v njihovo lastno [[družina (biologija)|družino]] '''Glossinidae'''. == Razširjenost == Muhe cece prebivajo v [[sahara|podsaharski]] [[Afrika|Afriki]], na območjih med 15° severne in 20° južne [[geografska širina|geografske širine]]. Živijo na robu [[gozd]]ov, v bližini [[reka|rek]] in [[močvirje|močvirij]]. So prenašalke [[spalna bolezen|spalne bolezni]]. Tropski predeli v Afriki poznajo dve obliki te muhe in sicer ''Glossina morsitans'', ki prenaša v kri živali, zlasti goveda [[Kuga|kugo]] - Nagano ter ''Glossina palpalis'', ki povzroča [[Spalna bolezen|spalno bolezen]] ali dremavost pri ljudeh. Obe vrsti sta huda in nevarna nadloga za prebivalstvo. Zaradi muhe cece živinoreje v nizki ekvatorialni Afriki skoraj ni. == Razmnoževanje == Muhe cece se ne razmnožujejo tako kot večina drugih muh, saj ne ležejo [[Jajce|jajčec]]. Skotijo eno samo popolnoma razvito [[Ličinka|ličinko]], ki se ne prehranjuje, pač pa se takoj [[Buba|zabubi]]. Samica rojeva ličinke na vsakih 10 do 20 dni in jih odlaga ob štore [[Banana|banan]]. Razvit osebek prileze iz bube v 1 do 2 mesecih. == Viri == * Stanko Bevk: Po živalskem svetu - iz življenja živali. {{insect-stub}} [[Kategorija:Prave muhe kratkorožke]] [[Kategorija:Zajedavci]] [[Kategorija:Žuželke Afrike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1830]] {{normativna kontrola}} 29f9awwwowgror9aqedf3twcm7chtsv 0 120254 6675777 6645842 2026-05-14T18:47:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675777 wikitext text/x-wiki [[File:Ita Rina 1928-29 (2).jpg|thumb|alt=Profil Ide Kravanje.|[[Ida Kravanja]], udeleženka prvega izbora Miss Jugoslavije.]] '''Miss Jugoslavije''' je bilo [[Jugoslavija|jugoslovansko]] [[lepotno tekmovanje]], ki se je začelo leta [[1926]].{{refn|group=nb|Razpis je bil objavljen leta 1926, izbor miss Jugoslavije je bil naslednje leto.<ref>''Zanimivosti iz naših krajev: Išče se najlepša Jugoslovenka!'', str. 2, ''Slovenski narod'', 26. oktober 1926, letnik 59, številka 243, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6IKM0PUF}}</ref><ref>''Najlepša Jugoslovenka'', str. 1, ''Slovenski narod'', 8. januar 1927, letnik 60, številka 5, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2W0M0KNU}}</ref>}} Po [[2. sv. v.|2. svetovni vojni]], vse do razpada [[Jugoslavija|skupne države]], so izbirali miss Jugoslavije in miss Universe Jugoslavije (lepotica Jugoslavije). Pred [[2. sv. v.|2. svetovno vojno]] je bilo namenjen dekletom s sanjami o karieri v [[Film|filmu]] in [[Gledališče|gledališču]].<ref name=":6">''Volitve miss Jugoslavije 1931'', str. 4, G. Ambrož, Oton (1. januar 1931), ''Jutro (Ljubljana)'', letnik 12, številka 1, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX}}</ref> Iz tega obdobja je Slovencem najbolj znana filmska igralka [[Ida Kravanja]], ki je imela izmed vseh udeleženk tega tekmovanja največji uspeh pri filmu.<ref name=":38">''Ita Rina v zvočnem filmu'', str. 2, ''Slovenski narod'', 15. april 1930, letnik 63, številka 86, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ATHYEGBH}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2011/07/29/vrata-odpira-prvi-muzej-slovenskih-filmskih-igralc|title=Vrata odpira prvi muzej slovenskih filmskih igralcev in igralk|date=8. julij 2011|accessdate=4. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Milostnik Valenčič|first=Tina}}</ref> Svoj prvi film, ''Kako otroci varajo svoje starše (Kaj otroci prikrivajo staršem)'', je posnela leta 1927.<ref>''Radosti in bridkosti filmskega življenja'', str. 2, ''Slovenski narod'', 2. junij 1927, letnik 60, številka 124, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-AO7N5T56}}</ref><ref name=":39" /> Dragico Ugarković, miss Jugoslavije 1933 in uradnico beograjske železniške direkcije, so mediji v tridesetih letih navajali kot srečnico, ker je njeno fotografijo s tekmovanja za miss Evrope v ameriškem časopisu opazil bogati jugoslovanski izseljenec v [[Mehika|Mehiki]] (ali njegov sin, mladi inženir Gabelić) in se poročil z njo.<ref name=":20" /><ref name=":27">''Lepotna kraljica, ki ji sreča ni ušla'', str. 11, ''Mariborski večernik Jutra'', 17. december 1939, letnik 13, številka 287, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OWEMOYPZ}}</ref> Miss Evrope sta bili Štefica Vidačić (1927)<ref name=":48" /> in [[Saša Zajc]] (1969).<ref name=":35" /> Na tekmovanju za [[miss sveta]] je bila najbolj uspešna Nikica Marinović, ki je leta 1966 postala 1. spremljevalka.<ref name=":49">''Hči dubrovniškega ribiča med britanskimi lordi'', str. 14-17, Marić, Savo (8. december 1966), ''Tovariš'', letnik 22, številka 49, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6XCL59LJ}}</ref> Miss Jugoslavije za [[Miss sveta]] je bil označen za pomemben fenomen naivne faze južnoslovanskih narodov. Le redkim zmagovalkam je uspelo ustvariti kariero v zabavni industriji. Večina je poniknila v anonimnost.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Miss YU|url=http://www.leksikon-yu-mitologije.net/miss-yu/|website=Leksikon YU mitologije|date=2014-01-28|accessdate=2020-09-01|language=sr|publisher=|last=|first=}}</ref> === Organizatorji in tekmovalke === ==== Pred 2. svetovno vojno ==== Prvi izbor Miss Jugoslavije in Miss Evrope je organiziralo novoustanovljeno [[Združene države Amerike|ameriško]] [[Film|filmsko]] [[podjetje]] Fanamet. Zakonski stan tekmovalk takrat ni bil ovira.<ref name=":43">''Ameriška filmska družba za Jugoslavijo'', str. 3 (Dnevne novice), ''Slovenec (1873)'', 8. maj 1926, letnik 54, številka 104, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-T6XJJNTL}}</ref><ref name=":44" /><ref name=":22" /> Kasnejše izbore miss Jugoslavije je organiziralo [[Beograd|beograjsko]] ''Vreme''.<ref name=":6" /> Tekmovanje [[Miss Evrope]] v [[Pariz|Parizu]] sta organizirala tamkajšnja časopisa ''Le Journal'' (njegov urednik je bil Maurice de Waleffe, generalnik tajnik tekmovanja Miss Evrope) in ''L'Intransigeant''. Na Miss Evrope so dekleta tekmovala tudi za uvrstitev na svetovno tekmovanje v Galvestonu v ameriški zvezni državi [[Teksas]],<ref name=":28">''Kdo je najlepša ženska v naši državi?'', str. 3, ''Ponedeljek (Ljubljana)'', 24. december 1928, letnik 2, številka 52, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-XMXVXD53}}</ref> imenovano International Pageant of Pulchritude<ref name=":29" /> (krajše »Miss Universe«<ref>''2000 dolarjev nagrade za miss Universe'', str. 6, ''Jutro (Ljubljana)'', 11. april 1929, letnik 10, številka 84, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-FVPM4GD8}}</ref>, »Miss Universo«<ref name=":19">''Najlepša Jugoslovanka'', str. 9 in 10, ''Novi list,'' 6. februar 1930, letnik 2, številka 6, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RORTUGAR}}</ref> ali »Miss Universum«<ref>''Miss Universum'', str. 1, ''Slovenski narod'', 7. avgust 1930, letnik 63, številka 178, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UT4F4UIQ}}</ref>),{{refn|group=nb|Nima zveze s sedanjim tekmovanjem Miss Universe, ki je prvič potekalo leta 1952.<ref>[https://www.messynessychic.com/2014/06/19/the-first-miss-universe-pageant-1952/ The First Miss Universe Pageant, 1952], 19. junij 2014, messynessychic.com (angleščina)</ref>}} ki je bil po besedah [[Jutro (1920–1945)|''Jutra'']] namenjen »beli rasi iz kulturnih dežel sveta«. Tekmovanju Miss Evrope je prilepil podobno oznako in sicer ga je imel za iskanje »definicije lepote bele rase z izborom raznih tipov kulturnih držav«.<ref name=":6" /> Sodelovati so smela neporočena, lepo vzgojena dekleta z jugoslovanskim državljanstvom, stara od 16 do 25 let, ki so uredništvu ''Vremena'' poslala priporočeno pismo s sliko obraza, profila in telesa ter podatke o poklicu sebe in staršev, starosti, rojstnem kraju in kraju bivanja. Spremljevalka miss Jugoslavije v Parizu na tekmovanju za Miss Evrope je lahko bila mati ali sorodnica, stroške potovanja pa je krilo generalno tajništvo za pariško tekmovanje.<ref name=":6" /><ref name=":28" /> ==== Po 2. svetovni vojni ==== ===== Miss Jugoslavije za Miss sveta ===== Tekmovanje je prvič organizirala [[Beograd|beograjska]] revija ''Politika Bazar'' leta 1966 na povabilo prirediteljev [[Miss sveta]]. Tistega leta je priredila izbirna tekmovanja v 20 jugoslovanskih mestih, tudi v Ljubljani in Mariboru.<ref name=":37">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1966_26_L.pdf Najlepši Jugoslovanki v London in ZDA]'', str. 6, ''Gorenjski Glas'', l. 18, št. 26, 30. marec 1966</ref> Nikica Marinović je bila tega leta edina predstavnica [[Socializem|socialistične]] države na svetovnem izboru.<ref name=":49" /> V osemdesetih je izbor organiziral [[Sarajevo|sarajevski]] tabloid ''As''.<ref name=":26" /> Leta 1981 Jugoslavija ni izbrala svoje predstavnice.<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1981|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/06/01/miss-world-1981/|website=Miss World History|date=2020-06-01|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> Leta 1966 so na Miss Jugoslavije za Miss sveta lahko sodelovale Jugoslovanke med 17 in 27 letom starosti.<ref name=":37" /> ===== Lepotica Jugoslavije za Miss Universe ali Miss Evrope ===== Jugoslovanski organizator tega izbora je bil [[Beograd|beograjski]] tednik ''Svet'', ki je najlepšo Jugoslovansko izbiral od leta 1957 (takrat pod imenom ''Sport i svet''), ko je z razpisom razburil konzervativni del javnosti in privabil 200 deklet. Tistega leta je zmagala Tonka Katunarić iz [[Split|Splita]].<ref name=":55" /> V mednarodna lepotna tekmovanja se je ''Svet'' vključil leta 1967.'''<ref name=":34" />''' Že leto prej je zmagovalki, »lepotici Jugoslavije«, obljubil udeležbo na [[Miss Universe]] (in 20.000 novih dinarjev).<ref name=":37" /><ref name=":34">{{Navedi splet|title=1960-1969 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1960-1969.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-08-30|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref><ref name=":55">''"...al' lepše od Slovenke bilo ni nobene..."'', str. 16-18, Raksuhi, Ide (6. avgust 1968), ''Tovariš'', letnik 24, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MQ7MID3U}}</ref> Lepotica Jugoslavije ali ena od njenih spremljevalk je tekmovala tudi na tekmovanje [[Miss Evrope]].{{refn|group=nb|Glej tabelo z nosilkami naziva.}} Izbor [[Miss Universe Slovenije]] (lepotica Slovenije) je v letih [[Miss Universe Slovenije 1968|1968]], [[Miss Universe Slovenije 1969|1969]] in 1970 priredila revija ''Stop''.<ref>''Najlepša (ne po JUS!)'', str. 58-59, ''Tovariš'', 16. julij 1968, letnik 24, številka 29, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CJFLZUFE}}</ref><ref>''Stop izbira lepotico 69'', str. 40, ''Tovariš'', 13. maj 1969, letnik 25, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-PBM0QWBI}}</ref><ref name=":56" /> [[Slovenci|Slovenke]] so po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] še hodile na [[Miss Evrope]] (Nataša Smirnov (1997, org.: agencija Nota in tednik ''Kaj''),<ref name=":53">''Prva spremljevalka Ptujčanka Barbara'', str. 14, ''Tednik (Ptuj)'', 5. junij 1997, letnik 50, številka 23, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RPXEYHCX}}</ref><ref>''Najlepše so Velenjčanke!'', str. 1, ''Naš čas'', 5. junj 1997, letnik 33, številka 22, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-N9NJCPZY}}</ref><ref name=":57" /> Tatjana Tutan (1999),{{refn|group=nb|Celjski ''Novi tednik'' je trdil, da je Tatjana Tutan na miss Evrope tekmovala leta 2000 v nemškem St. Pöltenu in da je bila tretja, vendar je Tutanova na tem tekmovanju nastopila leto prej v Bejrutu in ni dosegla vidne uvrstitve. Tekmovanja Miss Evrope 2000 ni bilo.<ref>''Darja Zgonc in Boštjan Lajovic absolutna teniška prvaka'', str. 24, Kavran Adlešič, Nina (1. junij 2000), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 54, številka 22, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0ZI4OG8L}}</ref>}}<ref name=":57">{{Navedi splet|title=1990-1999 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1990-1999-7.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-06|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> Anja Slatinšek (2001)<ref>{{Navedi splet|title=2000-2006 - Pageantopolis (Miss Evrope)|url=http://www.pageantopolis.com/2000-2006.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-06|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> in Nika Kar (2018)),<ref>{{Navedi splet|title=Delegates – Miss Europe 2018|url=http://www.misseurope.eu/delegates/|accessdate=2020-09-06|language=en-US|date=|website=misseurope.eu|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806213318/http://www.misseurope.eu/delegates/|url-status=dead}}</ref> vendar ločeno od [[Miss Universe Slovenije]]. Tekmovanje je imelo težave zaradi odsotnosti sponzorjev.<ref name=":53" /><ref>''Najlepša Slovenka je odpotovala v Kijev'', str. 21, ''Novi tednik NT in RC'', 28. avgust 1997, letnik 51, številka 34, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-L8Y60Z6H}}</ref><ref name=":54">''Darja Zgonc in Boštjan Lajovic absolutna teniška prvaka'', str. 24, Kavran Adlešič, Nina (1. junij 2000), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 54, številka 22, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0ZI4OG8L}}</ref> === Kritike in težave === ==== Pred vojno ==== Ko je Štefica Vidačič odpotovala v Berlin na končni izbor nosilke naslova miss Evrope, je bil komentar ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]]'', da je zanimanje jugoslovanske javnosti za Fanametov »tamtam« in reklamo razumljivo splahnelo, saj želi videti pozitivne rezultate.<ref name=":45">''Usoda treh mladenk'', str. 3, ''Slovenski narod'', 23. februar 1927, letnik 60, številka 43, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-WYIS8WZQ}}</ref> Že sam razpis je označil za velikopotezno [[Združene države Amerike|ameriško]] reklamo. Ko se je v [[Ljubljana|Ljubljani]] prijavilo le šest deklet, obisk kina pa kljub izboru ni bil večji, se je spraševal, če so Ljubljančani pametni ali zadržani.<ref>''Iz Ljubljane'', str. 4, ''Slovenski narod'', 21. november 1926, letnik 59, številka 265, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SF1AKKNM}}</ref> Lepotna tekmovanja je opisal kot popularen šport zdolgočasenih bogatih Američanov, ki se je po [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] razširil v Evropo.<ref>''Tekmovanje v ženski lepoti'', str. 5, ''Slovenski narod'', 13. februar 1927, letnik 60, številka 35, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GLKOAO0C}}</ref> Leta 1929 je ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]'' izbor Miss Evrope proglasil za cvetenje poganskega kulta telesne lepote, ki se prireja za drag denar.<ref>''Iz brezna nekulture'', str. 7, ''Slovenec (1873)'', 21. april 1929, letnik 57, številka 91, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DJ0L53FK}}</ref> O izboru v Parizu so po menju ''[[Jutro (1920–1945)|Jutra]]'' odločali tisti, ki so imeli denar, lepota pa je bila postranskega pomena.<ref name=":40" /> Časnik ''Na mejah'' je miss Evrope označil za neumnost »odlične družbe«, ki se ne meni za svetovne težave in bil vesel, da se v Sloveniji izbira le plemenske krave.<ref>''Razne vesti'', str. 5, ''Na mejah'', 15. december 1936, letnik 1, številka 10, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UBFAEHNM}}</ref> ''[[Žena in dom]]'' je bralkam položil na srce, da z lepoto ujameš moža, obdržati pa ga ne moreš in da za poroko ne potrebuješ naziva miss Evrope.<ref>''Lepota je dostikrat v nesrečo'', str. 439, ''Žena in dom'', december 1938, letnik 9, številka 12, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZUGY1VQQ}}</ref> Po izboru miss Celje 1934 so celjski akademiki protestirali proti Olafu Barrouju, domnevnemu članu uprave Mednarodne lige za lepoto in kulturo. [[Sarajevo|Sarajevska]] policija ga je izgnala iz države.<ref name=":42">''Celje in okolica'', str. 2, ''Nova doba (Celje)'', 13. julij 1934, številka 53, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KO9EQO4T}}</ref> Ob razburjenju zaradi izvolitve Olge Dinjaski za miss Jugoslavije 1938 je dnevnik ''[[Jutro (1920–1945)|Jutro]]'' to tekmovanje označil kot eno v množici podobnih, ki jim dekleta brezumno nasedajo.<ref name=":32" /><ref name=":5">''Kako je bila izvoljena miss Jugoslavija'', str. 3, ''Jutro (Ljubljana)'', 30. september 1938, letnik 19, številka 227a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-B38ZRBLF}}</ref><ref name=":4" /> Naslednje leto je kot obeležitev 20 let Jugoslavije in protiutež izborom »kraljic lepote« pripravil akcijo zbiranja denarja in blaga za matere zelo velikih družin, ki so se pogosto soočale s smrtjo večjega števila svojih otrok in naj bi bile s svojo žrtvijo svetel zgled.<ref>''Priznanje našim materam'', str. 3, ''Jutro (Ljubljana)'', 28. maj 1939, letnik 20, številka 123, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-WV0W0040}}</ref> V 30. letih so nekatere evropske države prepovedale [[Lepotno tekmovanje|lepotna tekmovanja]], ki so v [[Evropa|Evropi]] izgubila zagon tudi zaradi [[Gospodarska kriza|gospodarske krize]]. Število tekmovalk na [[miss Evrope]] se je iz leta v leto krčilo, nekatere niso predstavljale svojih držav, ampak izseljenstvo ([[Rusija|ruski]] emigranti v [[Pariz|Parizu]]).<ref>''Miss Pariz 1934'', str. 6, ''Jutro (Ljubljana)'', 21. december 1933, letnik 14, številka 297, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GY4RJA4U}}</ref><ref>''Katera med njimi je najlepša'', ''Jutro (Ljubljana)'', str. 10, 6. december 1936, letnik 17, številka 283, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7SGD4DLR}}</ref><ref name=":40">''Ne lepota - denar je glavna stvar'', str. 4, ''Jutro (Ljubljana. 1931-1943)'', 2. marec 1931, letnik 12, številka 50a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7ED1NV2Z}}</ref> Leta 1941 so bila lepotna tekmovanja »iz mode«.<ref>''Ideal ženske lepote 1941'', str. 6, ''Mariborski večernik Jutra'', 6. februar 1941, letnik 15, številka 30, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-BARKW5F9}}</ref> ==== Po vojni ==== Leta 1950 se je ''[[Primorski dnevnik]]'' zgražal nad [[Italija|italijanskim]] komunističnim glasilom ''Il Lavoratore'', ker je ta na prvi strani na vidnem mestu podrobno pisal o novi miss Evrope, na drugi strani pa o neki drugi. Misomanijo je razglasil za kronično bolezen italijanskih komunistov in njihovih [[Trst|tržaških]] prirastkov.<ref>''Skozi sito in rešeto'', str. 2, ''Primorski dnevnik'', 12. september 1950, letnik 6, številka 1594, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-I9AY82D3}}</ref> ''Zasavski vestnik'' je ob »četrstoletni obletnici« največjih tekmovanj (Miss Evrope, Miss Amerike in »Miss Universum«) omenil neko raziskavo, po kateri naj bi ugotovili, da je od milijona udeleženk teh tekmovanj uspelo postati prava filmska zvezda le okoli 40 dekletom. Taka tekmovanja naj bi torej zgolj služila pridobivanju poceni filmske delovne sile. Po njegovem mnenju bi morala dekleta ostati z nogami trdno na tleh, torej imeti moža in poklic.<ref>''1,000.00'' ''lepotnih kraljic'', str. 4, ''Zasavski vestnik'', 10. januar 1952, letnik 5, številka 2, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9WRHDD0I}}</ref> ''[[Primorski dnevnik]]'' je leta 1968 omenil [[Sophia Loren|Sophio Loren]], Yvette Labrousse in Nadjo Tiller kot uspešne nekdanje »lepotne kraljice«, ki so uspele zaradi pameti in talenta.<ref>''Sramežljive in krepostne lepotice nimajo vedno sreče na tekmovanjih'', str. 7, ''Primorski dnevnik'', 1. december 1968, letnik 24, številka 7171, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YQF7PZ8O}}</ref> === Zanimivosti === * Leta 1931 je v oglasu v ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]]'' proizvajalec kozmetike za dojenčke starše spomnil, da bo njihova hči nekoč morda Miss Jugoslavije 1951.<ref>''Miss Jugoslavija 1951'', str. 3, ''Slovenski narod'', 21. oktober 1931, letnik 64, številka 239, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CBJZP8Z7}}</ref> * [[Dušan Makavejev]] je o enem od izborov najlepše Jugoslovanke posnel dokumentarec ''Lepotica 62''.<ref>{{Navedi splet|title=Lepotica 62 / Ljepotica 62 / Miss Beauty 62 – FEKK 2019|url=http://www.fekk.si/arhiv/2019/lepotica-62-ljepotica-62-miss-beauty-62/|accessdate=2020-09-08|language=sl|date=|website=Festival kratkega filma Ljubljana|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Tekmovanje je v osemdesetih navdihnilo komično kriminalko ''Miss'' režiserja Aleksandra Husića, v kateri so nastopili tudi [[Dragan Nikolić]], Bata Živojinović in [[Stevo Žigon]].<ref>''Spored vrhniškega kina'', str. 7, ''Naš časopis: izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica'', 1988, letnik 15, številka 149, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-PNE08D8E}}</ref> == Nosilke naziva == [[File:Saša Zajc 1969.jpg|thumb|alt=Saša Zajc s spetimi lasmi v belem brezrokavniku drži šopek.|[[Saša Zajc]] ni osvojila naslova miss Universe Jugoslavije 1968, je pa zato postala miss Evrope 1969.]] === Pred [[2. Svetovna vojna|2. svetovno vojno]] === ==== Miss Jugoslavije (1927–1933 in 1938) ==== V kvalifikacije za [[Miss Evrope]] in svetovni izbor International Pageant of Pulchritude.<ref name=":29" /><ref name=":28" /><ref name=":20" /> {| class="wikitable" |- ! style="background-color: #F0F8FF;" |Tekmovanje ! style="background-color: #F0F8FF;" |Miss Jugoslavije |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1927|1927]]||Štefica Vidačić ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":16">''Najlepša Jugoslovenka'', str. 1, ''Slovenski narod'', 8. januar 1927, letnik 60, številka 5, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2W0M0KNU}}</ref> '''miss Evrope 1927'''<ref name=":48" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1928|1928]]||Sonja Hernej<ref name=":17">''Lepotna konkurenca v Ameriki'', str. 5, ''Slovenski narod'', 21. april 1928, letnik 61, številka 93, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2SLM9DVR}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1929|1929]]|| Stanislava Matijević ([[Srbija|SRB]])<ref name=":1">''Miss Jugoslavija'', str. 1, ''Jutro (Ljubljana)'', 24. januar 1929, letnik 10, številka 21, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-4O8V66KS}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1930|1930]]|| Štefka »Ceca« Drobnjak (SRB)<ref name=":18">''Miss Jugoslavija'', str. 1, ''Slovenski narod'', 23. januar 1930, letnik 63, številka 18, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-D26BPCAO}}</ref><ref name=":19" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1931|1931]]|| Katarina »Katica« Urban ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":2">''Miss Jugoslavija'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 26. januar 1931, letnik 12, številka 21a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2WEF6F9I}}</ref><ref name=":3">''Tekmovalke za lepotno prvenstvo 1931'', str. 6, Jutro (Ljubljana), 6. februar 1931, letnik 12, številka 30, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-64VGK1UM}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1932|1932]]|| Olga Đurić (Gjurić) (SRB)<ref name=":11">''»Miss Jugoslavija«'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 29. januar 1932, letnik 13, številka 24, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TITUCN6J}}</ref><ref name=":20">{{Navedi splet|title=U časopisu Panorama (1935): Zašto Mis Jugoslavije Dragica Ugarković - napušta zemlju?|url=http://www.yugopapir.com/2014/08/u-casopisu-panorama-1935-zasto-mis.html|accessdate=2020-08-18|date=1935|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=|language=sr}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |1933|| Dragica Ugarković (SRB)<ref name=":20" /><ref name=":27" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Razburjenje_ob_izvolitvi_miss_Jugoslavije 1938|1938]] | Olga Dinjaski<ref name=":32">''[https://digitalna.nb.rs/sf/NBS/novine/politika Ko je ovo?]'', str. 9, ''Politika (Beograd)'', 20. september 1938, l. 35, št. 10888 (srbščina, cirilica), Digitalna Narodna biblioteka Srbije</ref> (Dinjaški, Dinjanski) (SRB)<ref name=":4">''Žalosten nastop miss Jugoslavije'', str. 4, ''Jutro (Ljubljana)'', 26. september 1938, letnik 19, številka 39a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A0ODCA1J}}</ref><ref name=":5" /> |} === Po [[2. Svetovna vojna|2. svetovni vojni]]=== ==== Tekmovanje za najlepšo Jugoslovanko (1957–1965) ==== Brez slovenske udeležbe in mednarodnih tekmovanj<ref name=":55" /> {| class="wikitable" |- ! style="background-color: #F0F8FF;" |Tekmovanje ! style="background-color: #F0F8FF;" |Miss Jugoslavije |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |1957 |Tonka Katunarić ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":55" /> |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |1958 |Saša Dabetić (HR)<ref name=":60">str. 12 in 13, 22. avgust 1959, Tovariš (1959), letnik 15, številka 33. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-TCAH6HOD}}</ref> |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1959|1959]] |Romana Milutin (HR)<ref name=":58">{{Navedi splet|title=Slobodna Dalmacija - Romana Milutin Fabris: Za titulu miss 1959. godine dobila sam crno-bijeli tv i tortu|url=https://slobodnadalmacija.hr/sd-plus/stil/romana-milutin-fabris-za-titulu-miss-1959-godine-dobila-sam-crno-bijeli-tv-i-tortu-252020|website=slobodnadalmacija.hr|date=2014-11-03|accessdate=2020-09-08|language=hr}}</ref>{{refn|group=nb|Po starejšem viru je bilo to leta 1958.<ref>''[http://www.yugopapir.com/2015/02/romana-milutin-slikarka-i-prva-miss.html Romana Milutin, dubrovačka slikarka i prva Miss Jugoslavije: Važno je početi, ostalo su suze i praksa ]'', Yugopapir (''TV novosti'', oktober 1974.), (srbščina), Yugopapir.com</ref>}} |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1961|1961]] |Dušanka Nestrović ([[Srbija|SRB]])<ref name=":61">str. 42. Tovariš (13. avgust 1961), letnik 17, številka 32. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-VG2VAUSV}}</ref> |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1962|1962]] |Svetlana Matić (SRB)<ref name=":62">Tovariš (1962), letnik 18, številka 30. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-XUOCZ7B0}}</ref> |- |style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |1963 |Slobodanka Klisura ([[Črna gora|ME]])<ref>Tovariš (1963), letnik 19, številka 33. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-PKPX5S1C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PRIČA ,,BOSONOGE LJEPOTICE” SLOBODANKE KLISURE-VUKČEVIĆ: Prijateljice i razredna su me te 1963. prijavile na izbor za mis|url=https://mnemagazin.me/2018/06/21/prica-bosonoge-ljepotice-slobodanke-klisure-vukcevic-prijateljice-i-razredna-su-me-te-1963-prijavile-na-izbor-za-mis/|website=Montenegro magazin|date=2018-06-21|accessdate=2021-06-02|language=bs-BA}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor="#F0F8FF" |[[Miss_Jugoslavije#Miss_Jugoslavije_1964|1964]] |Ljiljana Šurdilović (SRB)<ref name=":59">''Svet'' (Beograd), 11. avgust 1964, št. 407, (srbščina, cirilica)</ref> |} ==== Miss sveta in Miss Universe (1966–1991) ==== {{legend|#FFE4C4|Ni tekmovala na [[Miss sveta]]/ Miss Universe}} {| class="wikitable mw-collapsible" |+ class="nowrap" | |- ! Tekmovanje ! Miss Jugoslavije ! style="background-color: #F0F8FF;" |Tekmovanje ! style="background-color: #F0F8FF;" |Miss Universe Jugoslavije (Lepotica Jugoslavije) |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1966|1966]]|| Nikica Marinović † ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":14">''Naši kandidatki'', zadnja stran, 8. oktober 1966, ''Delo'', l. 7, št. 274, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MNXZOYCL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sutra sahrana Nikice Marinović|url=http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/27508/sutra-sahrana-nikice-marinovic.html|website=www.rts.rs|accessdate=2020-09-01|date=14. november 2008|publisher=|language=sr}}</ref> '''1. spremljevalka'''<ref name=":49" /> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1966||bgcolor="#FFE4C4" |Slavenka Veselinović (udeleženka Miss Evrope 1967)<ref name=":14" /><ref name=":34" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1967|1967]]|| Aleksandra Mandić ([[BiH]])<ref>''Nova miss Jugoslavije'', zadnja stran, 3. oktober 1967, ''Delo'', l. 9, št. 269, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-O1GGBUGL}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1967 |Daliborka Stojšić (SRB)<ref>Bralci..., zadnja stran, ''Tovariš'', 23. januar 1968, letnik 24, številka 4, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-U2MBTNQO}}</ref> '''top 15<ref name=":34" />''' (ali '''top 7''')'''<ref name=":55" />''' in '''miss fotogeničnosti''' na Miss Universe 1968'''<ref name=":34" />'''in udeleženka Miss Evrope 1968<ref name=":35">{{Navedi splet|title=1960-1969 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1960-1969-5.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref>{{refn|group=nb|Za nastop na miss Evrope tega leta najprej določena Nataša Košir, miss Universe Jugoslavije 1968.<ref>"...al' lepše od Slovenke bilo ni nobene...", str. 16-18, Raksuhi, Ide (6. avgust 1968), Tovariš, letnik 24, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MQ7MID3U}}</ref>}} |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1968|1968]]||Ivona Puhiera (HR)<ref>{{Navedi splet|title=Ivona Puhiera, Miss Jugoslavije 1968: Lepa Dubrovčanka je u vezi sa Draganom Džajićem?|url=http://www.yugopapir.com/2013/11/da-li-je-ivona-puhiera-miss-yu-1968-u.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref> '''top 15'''<ref>{{Navedi splet|title=1960-1969 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1960-1969-1.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-05|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 1968|1968]] |[[Nataša Košir]] ([[Slovenija|SLO]])<ref>''Nataša Košir - Lepotica 68'', zadnja stran, ''Delo'', 28. julij 1968, l. 10, št. 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UJWP6X5T}}</ref> ('''top 15''' na Miss Universe 1969)<ref name=":34" /> (1. spremljevalka [[Saša Zajc]] ([[Slovenija|SLO]]): '''miss Evrope 1969''')<ref name=":35" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1969|| Radmila Živković ([[Srbija|SRB]])<ref>{{Navedi splet|title=Kako je Radmila Živković uspela da postane Miss Srbije i Miss Jugoslavije 1969. godine...|url=http://www.yugopapir.com/2015/03/kako-je-radmila-zivkovic-uspela-da.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 1969|1969]] |Snežana Džambas ([[Srbija|SRB]])<ref name=":25">''Bronasta spremljevalka'', str. 68-69, Vetrovec, Jože (12. avgust 1969), ''Tovariš'', letnik 25, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SOCNGC3T}}</ref> (udeleženka Miss Universe 1970)<ref name=":30" /> (2. spremljevalka Viktorija »Vikica« Ekart ([[Slovenija|SLO]]): udeleženka Miss Evrope 1970)<ref name=":25" /><ref name=":36">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-5.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1970|| Tereza Đelmiš (SRB)<ref>{{Navedi splet|title=Tereza Đelmiš: Devojka sa subotičkog salaša postala Miss Vojvodine, a zatim i Miss Jugoslavije '70|url=http://www.yugopapir.com/2013/04/tereza-elmis-miss-jugoslavije-1970.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref> '''top 15'''<ref name=":50">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-2.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-05|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1970 |bgcolor="#FFE4C4" |Silvana Kanazir ([[Hrvaška|HR]])<ref name=":56">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1970_67_L.pdf Najlepša Slovenka je iz Križev]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 2. september 1970, l. 23, št. 67</ref><ref name=":30" /> (1. spremljevalka [[Majda Jazbec]] ([[Slovenija|SLO]]): udeleženka Miss Evrope 1971)<ref name=":33">''Majda z naslovne strani'', str. 50, Fornezzi, Tone (1. november 1971), ''Tovariš'', l. 27, letnik 27, številka 44, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3H6EREP0}}</ref><ref name=":36" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1971|| Zlata Petković † (SRB)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1971|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/03/05/miss-world-1971/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-03-06|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PRE PET GODINA JE PREMINULA OD MOŽDANOG UDARA: Njenoj lepoti su se divili, svi je pamte po seriji POVRATAK OTPISANIH, a njen sin je danas MUZIČAR!|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/pre-pet-godina-je-preminula-od-mozdanog-udara-njenoj-lepoti-su-se-divili-svi-je-pamte/jd2q4lp|website=pulsonline|accessdate=2020-09-01|language=sr|date=19. junij 2017|publisher=|first=}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1971 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1972|1972]]|| Biljana Ristić (SRB)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1972_66_L.pdf Miss Jugoslavije]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', l. 25, št. 66, 26. avgust 1972</ref> '''top 15'''<ref name=":50" /> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1972 |bgcolor="#FFE4C4" |Daniela Krajčinović (zaradi bolezni ni šla na Miss Universe 1972, udeležila se je Miss Evrope 1972)<ref>{{Navedi splet|title=Iran would have debuted at Miss Universe 1972|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2019/04/07/iran-would-have-debuted-at-miss-universe-1972/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2019-04-07|accessdate=2020-09-02|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref><ref name=":36" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1973|| Atina Golubova<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1973|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/03/19/miss-world-1973/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-03-20|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1973 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1974|| Jadranka Banjac<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1974|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/03/28/miss-world-1974/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-03-29|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> '''miss fotogeničnosti'''<ref name=":50" /> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1974 |Nada Jovanovski<ref name=":30">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1975|| Lidija Velkovska ([[Severna Makedonija|MK]])<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1975|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/04/07/miss-world-1975/|website=Miss World History|date=2020-04-07|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> '''5. mesto<ref name=":50" />''' |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1975 |Lidija Manić<ref name=":30" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1976 |bgcolor="#FFE4C4" |Slavica Stefanović (SRB) (odstop)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1976|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/04/18/miss-world-1976/|website=Miss World History|date=2020-04-18|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1976 |Svetlana Radojčić<ref name=":30" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1977||bgcolor="#FFE4C4" |Svetlana Višnjić (odstop)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1977|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/04/25/miss-world-1977/|website=Miss World History|date=2020-04-26|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1977 |Ljiljana Šobajić<ref name=":30" /><ref>{{Navedi splet|title=Ljiljana Šobajić - Ljubi Me|url=https://www.discogs.com/Ljiljana-%C5%A0obaji%C4%87-Ljubi-Me/release/13964663|website=Discogs|accessdate=2020-09-01|language=en}}</ref> |- |style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1978|| bgcolor="#FFE4C4" |Ljiljana Đogović † (SRB){{refn|group=nb|Ljiljana Đogović, miss Srbije 1978, naj bi se preimenovala v Ljiljano Žikić Karađorđević in umrla leta 1999.<ref>[https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/731347/Secanje-na-1999-Ljiljani-otadzbina-draza-od-zivota Sećanje na 1999: Ljiljani otadžbina draža od života] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200814220939/https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/731347/Secanje-na-1999-Ljiljani-otadzbina-draza-od-zivota |date=2020-08-14 }} Boca Marjanović, 25. marec 2019, ''Vesti'' (srbščina)</ref>}} (diskvalificirana zaradi zamude)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1978|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/05/03/miss-world-1978/|website=Miss World History|date=2020-05-04|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1978 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1979||bgcolor="#FFE4C4" |? (ni nastopila)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1979|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/05/11/miss-world-1979/|website=Miss World History|date=2020-05-11|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1979 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1980|| bgcolor="#FFE4C4" |Zorica Pesek (ni nastopila)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1980|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/05/20/miss-world-1980/|website=Miss World History|date=2020-05-20|accessdate=2020-08-30|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref>{{refn|group=nb|Zorica Pesek je bila v sedemdesetih manekenka v Sloveniji. Kot predstavnica ljubljanskega Centra za sodobno oblačenje je vodila manekenske tečaje. Obiskala je izbor Miss Slovenije 1997.<ref>''[http://art.nakamniskem.si/debevc/fotke.htm Kreator Ivan Debevc - foto spomini 1]'', art.nakamniskem.si</ref><ref>''[http://art.nakamniskem.si/debevc/fotke1.htm Kreator Ivan Debevc - foto spomini 2]'', art.nakamniskem.si</ref><ref>''Šola ima prednost'', str. 20, ''Dolenjski list'', 23. oktober 1975, letnik 26, številka 43, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UORJNEZG}} </ref><ref>[http://www.kabi.si/si21/sihw/miss97/ MISS SLOVENIJE '97]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, kabi.si, Tomaž Ostanek</ref>}} |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1980 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1981||{{n/a}} |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1981 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1982|| Ana Sasso ([[Hrvaška|HR]])<ref>{{Navedi splet|title=Ana Sasso, 19-godišnja Splićanka, izabrana je u Banjaluci za novu Miss Jugoslavije (1982)|url=http://www.yugopapir.com/2014/06/ana-sasso-19-godisnja-splicanka.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref> '''top 15'''<ref name=":51">{{Navedi splet|title=1980-1989 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1980-1989-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-05|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1982 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1983||[[Bernarda Marovt]] ([[Slovenija|SLO]])<ref>''Nova miss Jugoslavije'', zadnja stran, ''Delo'', 3. september 1983, letnik 25, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1O0EN0U3}}</ref> '''top 15''' in '''miss fotogeničnosti'''<ref name=":51" /> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1983 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1984|| Dinka Delić † ([[BiH]])<ref>{{Navedi splet|title=Dinka Delić, mis Jugoslavije '84: Do juče je bila "ružno pače" i imala nadimak "Iks" zbog krivih nogu|url=http://www.yugopapir.com/2015/07/dinka-delic-mis-jugoslavije-1984.html|accessdate=2020-08-18|date=|website=yugopapir.com|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":24">{{Navedi splet|title=Umrla bivša misica Jugoslavije Dinka Delić|url=https://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:537936-Umrla-bivsa-misica-Jugoslavije-Dinka-Delic|website=NOVOSTI|accessdate=2020-09-01|language=sr|date=11. marec 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1984 |Ksenija Borojević<ref name=":31">{{Navedi splet|title=1980-1989 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1980-1989-4.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1985|| Aleksandra Kosanović ([[Srbija|SRB]])<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1985|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/07/28/miss-world-1985/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-07-29|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1985 |Dinka Delić † ([[BiH]])<ref name=":24" /><ref name=":31" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1986|| Maja Kučić (HR)<ref>{{Navedi splet|title=Miss World 1986|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/08/15/miss-world-1986/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-08-15|accessdate=2020-09-01|language=en|last=Beautiesofuniverseandworld}}</ref> '''top 15<ref name=":51" />''' |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1986 |bgcolor="#FFE4C4" |Tatjana Spasić (premlada)<ref name=":31" /> |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |1987|| Matilda Sazdova ([[Severna Makedonija|MK]])<ref>{{Navedi splet|title=Miss Mundo 1987|url=https://rodriguezmatute.home.blog/2020/08/31/miss-mundo-1987/|website=MISS WORLD HISTORY|date=2020-09-01|accessdate=2020-09-01|language=es|last=Beautiesofuniverseandworld|publisher=|first=}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1987 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1988|1988]]|| Suzana Žunić (HR)<ref>''Najlepša Jugoslovanka je iz Splita'', zadnja stran, 23. avgust 1988, ''Delo'', l. 30, št. 195, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-P2B5OMPQ}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1988 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1989|1989]]|| Aleksandra Dobraš (BiH)<ref>''Miss Jugoslavije je Aleksandra Dobraš'', str. 2, ''Delo'', 4. september 1989, letnik 31, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5GBJTS4X}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1989 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1990|1990]]|| Ivona Brnelić (HR)<ref>''Cvet ženske lepote'', zadnja stran, ''Delo'', 1. september 1990, letnik 32, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-GQSB6G9C}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1990 |bgcolor="#FFE4C4" |? |- | style="text-align: center;" bgcolor=" #eaeded " |[[Miss Slovenije 1991|1991]]|| Slavica Tripunović (SRB)<ref>''Fantje pa padajo'' (Pa še to), zadnja stran, ''Delo'', 8. oktober 1991, l. 33, št. 236, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VIIY5KV2}}</ref> |style="text-align: center;" bgcolor=" #F0F8FF " |1991 |Nataša Pavlović '''top 10'''<ref>{{Navedi splet|title=1990-1999 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1990-1999-4.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> |} {{stublist}} == Tekmovanja == === Pred [[2. Svetovna vojna|2. svetovno vojno]] === ==== Miss Jugoslavije 1927 ==== ===== Razpis ===== Oktobra 1926 je podjetje Fanamet prek svojih zastopstev v [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Poljska|Poljski]], [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], [[Romunija|Romuniji]], [[Grčija|Grčiji]] in [[Turčija|Turčiji]] razpisalo tekmo filmske lepote. Zainteresirana dekleta so jim morala poslati prijave, nato pa bi dva tedna slike najlepših kazali v kinih, kjer bi publika izbrala 5 deklet, ki bi jih ocenila komisija upodabljajočih umetnikov, filmskih igralcev in novinarjev (ali pa iz izbranih publika izbrala miss). Zmagovalka bi šla v [[Hollywood]] na učenje igre in po angažma.<ref name=":44">''Zanimivosti iz naših krajev: Išče se najlepša Jugoslovenka!'', str. 2, ''Slovenski narod'', 26. oktober 1926, letnik 59, številka 243, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6IKM0PUF}}</ref><ref>''Tekma filmske lepote'', str. 4, ''Slovenski narod'', 29. oktober 1926, letnik 59, številka 246, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-608AF0Y0}}</ref> ===== Izbor miss Jugoslavije in miss Evrope ===== Gracioznost sedmerice deklet je bila ocenjevana pri družabnem [[Ples|plesu]] v [[Zagreb|zagrebškem]] hotelu Esplanade 16. decembra 1926. Med njimi je bila [[Ida Kravanja]], ljubljanska uradnica iz [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožne doline]], ki je v zadnjem hipu odpovedala sodelovanje, ker se ji stvar ni zdela resna. Nadomestila jo je neka Osiječanka. Naslednji dan je bila med njimi za pot v [[Berlin]] izbrana trojica, Štefica Vidačić ([[Zagreb]]), Danica Živanović ([[Beograd]]) in Nada Pogačnik ([[Gorica|Goričanka]], živeča v Zagrebu), ki bi jo fotografirali, strokovno ocenili itd.. Zmagovalki je bila obljubljena ameriška pogodba. Beograjska revija ''Žena i svet'' se je pod portreti kandidatk spraševala, katera bo šla v [[Hollywood|Holywood]]. Januarja 1927 je Vidačićeva v [[Berlin|Berlinu]] postala miss Jugoslavije.<ref name=":21">''Najlepša Ljubljančanka'', str. 2, ''Slovenski narod'', 9. januar 1927, letnik 60, številka 6, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-XYJ60U5X}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":38" /><ref>''Tri najlepše Jugoslovanke'', str. 1, ''Slovenski narod'', 18. december 1926, letnik 59, številka 286, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5ILN0BFA}}</ref><ref>''Najlepša Jugoslovenka'', str. 2, ''Slovenski narod'', 15. december 1926, letnik 59, številka 283, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZFF6D419}}</ref><ref name=":46" /><ref>''[https://digitalna.nb.rs/sf/NBS/casopisi_pretrazivi_po_datumu/zena_i_svet Koja će u Holivud]'', str. 4, ''Žena i svet'', št. 1, 15. januar 1927 (srbščina), Digitalna Narodna biblioteka Srbije</ref> Fanametove evropske izbranke so se februarja 1927 zbrale na [[Dunaj|Dunaju]]. Tam so Vidačićevo na kolodvoru sprejeli jugoslovanski študenti. Prvi izbor med osmimi dekleti je bil na veliki Caligarijevi reduti, kjer so tekmovalke hodile mimo žirije. Ker se niso mogli odločiti, so se odločili za preizkus igralskega talenta v schönbrunnskem ateljeju. Počakali so, da so se posnetki razvili, da so si jih ogledali na platnu. Na splošno so bili žiranti nezadovoljni z dekleti. Miss Evrope je bila izbrana v Berlinu čez teden dni med Štefico Vidačić in Anielo Bogucko (Miss Poljske), ki naj bi bili po tečaju o filmu in filmskem delovanju začasno (6 mesecev) angažirani kot filmski igralki. Na poziv Fanameta bi morala Vidačićeva v [[Berlin]] do 15. februarja 1927, vendar je zbolela za gripo. Naslov je dobila Vidačićeva (po mnenju ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]]'' je zmagala zaradi reklame s strani zagrebških in beograjskih novinarjev). Za nagrado naj bi dobila angažma 25.000 din mesečno. Dobila je tedensko gažo 100 dolarjev pri Fanametu, prvo julija 1927 ob prihodu v Berlin. ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]'' je kot najbolj verjetno zmagovalko v tej tekmi omenjal Anny Ondra iz [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]], ki je že bila pri filmu in popularna v [[Avstrija|Avstriji]]. Ugibal je, če Fanamet, ki je imel nizke stroške s priredbo izbora, uporablja naivna dekleta iz srednje Evrope za lastno reklamo, kar naj bi se videlo v vedno manjših ponudbah in podcenjujočem odnosu. Fanamet je več evropskim izbrankam obljubljal angažma v Hollywood, kasneje pa le miss Evrope, pa še to na [[Dunaj|Dunaju]] ali [[Berlin|Berlinu]]. Hollywood bi prišel v poštev, če bi se igralka posebej izkazala.<ref name=":16" /><ref name=":22">''Konkurenca filmskih lepotic'', str. 3, ''Slovenski narod'', 27. januar 1927, letnik 60, številka 21, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HU6FKXWS}}</ref><ref>''Lepotice na Dunaju'', str. 4, ''Jutro (Ljubljana)'', 5. februarja 1927, letnik 8, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7L4ZZH0H}}</ref><ref>''Štefica Vidačićeva zmagovalka med evropskimi lepoticami'', str. 3, ''Slovenski narod'', 9. februar 1927, letnik 60, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IS18C46K}}</ref><ref>''Odhod Štefice Vidačičeve v Berlin'', str. 3, ''Slovenski narod'', 12. februar 1927, letnik 60, številka 34, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LPUAGOJ7}}</ref><ref>''Miss Jugoslavija gre v Berlin'', str. 2, ''Nova doba (Celje)'', 17. februar 1927, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YU7401A3}}</ref><ref>''O čem govori Zagreb'', str. 2, ''Slovenski narod'', 19. februar 1927, letnik 60, številka 40, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MWBM91DQ}}</ref><ref name=":45" /><ref name=":48">''Štefica Vidačić - miss Europa'', str. 3, ''Jutro (Ljubljana)'', 6. marec 1927, letnik 8, številka 56, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1FKOW537}}</ref><ref name=":23">''Pisane zgodbe iz naših krajev'', str. 2, ''Slovenski narod'', 14. julij 1927, letnik 60, številka 156, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-K6WMROE6}}</ref><ref name=":47">''Nagla karijera pri filmu, toda ne na platnu'', str. 4, ''Jutro (Ljubljana)'', 22. julija 1927, letnik 8, številka 171, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6J8XD4C5}}</ref> Vidačićeva ni tekmovala na svetovnem izboru v Ameriki. Razlog ni bil znan.<ref name=":52" /> ===== Ida Kravanja ===== Kravanjevi so začeli pisati [[Berlin|berlinski]] zastopniki filmske družbe [[Universal Studios|Universal]], ki so jo opazili na tekmovanju. Materi je povedala, da gre čez [[Nedelja|nedeljo]] k prijateljici na Koroško, potem pa je 27. maja 1927 zvečer z najnujnejšimi stvarmi na brzovlaku odpotovala v [[Berlin]]. Mislila je, da bo šla le na ogled, a je ostala, ker je bila angažirana. O filmski karieri je sanjala 4 leta. Bilo ji je lažje, saj ni začela s statiranjem, ki je bilo običajno za večino igralk. Modni atelje M. Šarc ji je v Berlin poslal toaleto.<ref>''Filmska zvezda iz Ljubljane'', str. 3, ''Jutro (Ljubljana)'', 28. maj 1927, letnik 8, številka 126, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IV0TZXBX}}</ref><ref>''Iz pisane ljubljanske kronike'', str. 2, ''Slovenski narod'', 28. maj 1927, letnik 60, številka 120, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-6ZOSOVPE}}</ref><ref name=":0">''Katera je lepša?'', str. 8, ''Slovenec (1873)'', 29. maj 1927, letnik 55, številka 120, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HSLBVH4A}}</ref><ref name=":46">''Ida Kravanja v Berlinu'', str. 3, ''Slovenski narod'', 18. junij 1927, letnik 60, številka 136, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5TZP3KSH}}</ref> ===== Štefica Vidačić ===== Vidačićeva je bila opisana kot 17-letno dekle male ljubke postave in kot vražja, nagajiva ter posmehljiva.<ref name=":52">''Tekma najlepših deklet sveta'', str. 9, ''Slovenski narod'', 17. april 1927, letnik 60, številka 87, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YQUDWVNL}}</ref><ref>''Jugoslovenka - Miss Europa'', str. 122, ''Ženski svet'', april 1927, letnik 5, številka 4, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-191POZJB}}</ref> Bila je podpornica zagrebških [[Sokol (društvo)|Sokolov]].<ref>''Sokolica Štefica'', str. 2, ''Slovenski narod'', 30. marec 1927, letnik 60, številka 71, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-I5XU0IIW}}</ref> Ob povratku v [[Zagreb]] je povedala, da je nastopila kot ponosna [[Zagreb|Zagrebčanka]] in [[Hrvati|Hrvatica]].<ref>''"Miss Yougoslavia - Miss Europa"'', str. 4, ''Slovenec (1873)'', 8. marec 1927, letnik 55, številka 54, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KSXASWWL}}</ref> Njen prvi vtis o delu igralcev v filmskem ateljeju je bil koncentriranost v nenehnem hrupu scenskih delavcev, razsvetljenosti in gneči. Želela si je igrati vesele vloge po zgledu Colleen Moore, Lilian Harvey in Suzy Vernon, ki so bile nasprotje [[Pola Negri|Pole Negri]].<ref>''Štefica Vidačić: V berlinskem filmskem svetu'', str. 2, ''Slovenski narod'', 11. marec 1927, letnik 60, številka 57, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-34HYTWHD}}</ref> V ljubljanskem Dvoru je pozornost pritegnil slab nemški film ''Logarjeva sreča'' zaradi posnetkov Vidačićeve, razočaral pa, ker je vseboval le par nepomembnih prizorov z bivanja Fanametovih tekmovalk na [[Dunaj|Dunaju]] in v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref>''Film: Pri nas in drugod'', str. 3, ''Slovenski narod'', 13. marec 1927, letnik 60, številka 59, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-PTJR27Q9}}</ref> Vidačićeva se je julija 1927, ob prihodu v Berlin, zaročila s filmskim igralcem, rojakom Svetislavom Petrovićem.<ref name=":47" /> ===== Podjetje Fanamet ===== Tri velika [[ZDA|ameriška]] podjetja, [[Metro-Goldwyn-Mayer|Metro-Goldwin]], [[Paramount Pictures|Paramount]] (Famous-Lasky Players Co.) in First National so leta 1926 ustanovila Fanamet-Films, izposojevalnico filmov za [[Srednja Evropa|srednjo Evropo]] in [[Balkan]]. Jugoslovanska podružnica je bila v [[Zagreb|Zagrebu]] (ravnatelj Richter).<ref name=":43" /><ref>''Amerika ne bo kupila zagrebškega kina "Balkan"'', str. 15, ''Jutro (Ljubljana)'', 23. maj 1926, letnik 7, številka 117, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-344P5PR8}}</ref> Kot družba z 250 milijoni dolarji je pomenil prevlado Amerike na filmskem trgu in izgubo primata [[Weimarska republika|nemške]] Ufe konec 20. let.<ref>''Film kot produkt kapitala'', str. 13, ''Slovenski narod'', 17. april 1927, letnik 60, številka 87, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YQUDWVNL}}</ref> Ker [[Jugoslavija]] z [[ZDA]] ni imela sklenjene recipročne pogodbe o zaščiti [[Avtorske pravice|avtorskega prava]], je Fanamet izgubil tožbo proti [[Ljubljana|ljubljanskemu]] Kinu Matici zaradi predvajanja filma ''On kot topničar'' Harolda Lloyda.<ref>''Zaplenjeni Harrold Lloyd'', str. 4, ''Slovenski narod'', 5 september 1926, letnik 59, številka 201, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-8QPO8HMZ}}</ref> ==== Miss Jugoslavije 1928 ==== Sonja Hernej, »krasotica severnega Balkana« in plesalka, naj bi po navedbah ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]]'' kot miss Jugoslavije tekmovala maja 1928 v Galvestonu ([[Teksas]], [[ZDA]]) na svetovnem lepotnem tekmovanju. Tja naj bi odpotovala iz [[Hamburg|Hamburga]] na [[Parnik|parniku]].<ref name=":17" /><ref name=":28" /> Ni je bilo tam.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=3rd Int'l Pageant of Pulchritude|url=https://www.shorpy.com/node/174|website=Shorpy.com|accessdate=2020-08-19|language=en|date=4. april 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>''Sladke oči sedmih gracij'', str. 4, ''Ponedeljek (Ljubljana)'', 14. maj 1928, letnik 2, številka 20, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3GMMP3EW}}</ref> ==== Miss Jugoslavije 1929 ==== Tekmovanje je bilo 23. januarja 1929 v [[Beograd|Beogradu]] v dveh velikih dvoranah hotela Palace, katerega frizer je kandidatkam uredil [[Pričeska|pričeske]]. Zmagala je 20-letna Stanislava Matijević iz [[Požega, Srbija|Užiške Požege]] (ali [[Užice|Užic]]), hči [[Uradnik|uradnika]]. V tem kraju je ostala samo štiri leta, ker se je zaradi očetove službe veliko selila po južni Srbiji. Končala je pet razredov gimnazije. Njeni častni dami sta postali 18-letna Jelena Vlajić iz [[Skopje|Skopja]] kot prva in Palkovićeva (ali Tea Polajković) z Broda na Savi (po drugih podatkih Vida Petan iz Maribora, rojena v Ljubljani) kot druga. Petanova, ki je nosila rdečo obleko s srebrnimi okraski, je bila edina slovenska tekmovalka, ker je Andočka Erber zaradi bolezni odpovedala udeležbo. Matijevićeva (ali pa vse tri) se je 7. februarja udeležila tekmovanja za Miss Evropa v [[Pariz|Parizu]] v Operi, kjer je nastopilo je 17 deklet. Vsaka kandidatka na Miss Evrope je imela 20 sodnikov. Tekmovalke so bile ocenjevane v skupinah 3 ali 4 deklet, nato pa posamezno. Žiriji je predsedoval Albert Besnard, francoski [[kipar]] in član akademije. Veliko vlogo je igrala [[moda]], modni saloni iz [[London|Londona]] in [[Rima]] so v [[Pariz]] poslali svoje zastopnice. Uredništvo ''Journala'' je določil zmagovalko, ''Intransigeant'' pa je priredil ples. Darovi za udeleženke so bili vredni 700.000 frankov.<ref name=":8">''Izbor miss Evrope v francoskem Babilonu'', str. 8, ''Jutro (Ljubljana)'', 8. februar 1929, letnik 10, številka 33, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DUJXXFB5}}</ref><ref name=":9">''Miss Evropa 1929'', str. 6, ''Jutro (Ljubljana)'', 9. februar 1929, letnik 10, številka 34, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-X4Z62072}}</ref><ref name=":15">''Belgrajske vesti'', str. 2, ''Slovenec (1873)'', 24. januar 1929, letnik 57, številka 20a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9ALA92P1}}</ref><ref>''Kako je bila izvoljena "Miss Jugoslavija"'', str. 2, ''Slovenski narod'', 25. januar 1929, letnik 62, številka 21, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YDX6YU6V}}</ref><ref>''Najlepša žena v Evropi'', str. 6, ''Jutro (Ljubljana)'', 6. februar 1929, letnik 10, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04YO8J3T}}</ref><ref>''Miss Evropa izvoljena'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 8. februar 1929, letnik 10, številka 33a, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3A2PIGSK}}</ref><ref>''Miss Evropa brez črtala in šminke'', str. 7, ''Jutro (Ljubljana)'', 10. februar 1929, letnik 10, številka 35, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3Q80ZMXZ}}</ref><ref name=":1" /> ==== Miss Jugoslavije 1930 ==== Miss Jugoslavije so izbrali januarja 1930 v Beogradu. Zmagala je Štefka »Ceca« Drobnjak iz [[Beograd|Beograda]], 18-letna hči upokojenega polkovnika, ki je pred tem bivala v [[Trst|Trstu]] in [[Rim|Rimu]] in baje znala več tujih jezikov. Njeni častni dami sta bili Dragica Bogić, hči gledališkega igralca iz Beograda in Milojka Čuković iz Sarajeva. Miss Evrope je bil 5. februarja 1930 kot ples v pariški državni operi. Organiziral ga je pariški ''Journal''. Organizirali so žrebanje in licitacijo para plesnih čevljev s podpisi predsednika republike in ministrov Francije. Bilo je 19 tekmovalk. Drobnjakova se ni uvrstila v ožji izbor.<ref>''Izvolitev kraljice evropskih krasotic'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 6. februar 1930, letnik 11, številka 30, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A3CSFXHK}}</ref><ref name=":19" /><ref name=":18" /> ==== Miss Jugoslavije 1931 ==== Na tekmovanju 25. januarja 1931 v Beogradu je zmagala Katarina »Katica« Urban, miss Osijek in hči vojaškega [[Kapelnik|kapelnika]]. Za nagrado je dobila 1.250.000 dinarjev. V žiriji so sedeli književnik, slikar, kipar, univerzitetni profesor umetnostne zgodovine in novinar. Slovenska predstavnica je bila 18-letna Marica Žirovnik iz Ljubljane, po rodu iz [[Celovec|Celovca]], ki si je želela tako odpreti pot v film.<ref name=":10">''Volitev najlepše Jugoslovenke'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 23. januar 1931, letnik 12, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KZS4JVPW}}</ref> Jugoslavijo je Urbanova zastopala na tekmovanju za Miss Evropa 5. februarja 1931 v [[Pariz|Parizu]], ki ga je organiziral pariški dnevnik ''Journal''. Ni prišla v ožji izbor.<ref name=":3" /><ref name=":2" /><ref name=":6" /><ref>''Izvolitev miss Evrope'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 8. februar 1931, letnik 12, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HL5NWHM5}}</ref> V [[Pariz|pariškem]] [[Hotel|hotelu]] Lutetia sta Jugoslovansko dijaško društvo in Francoski prijatelji jugoslovanskega naroda priredila večer jugoslovansko-francoskega prijateljstva v čast Urbanove. Gospoda Armbruster in Miljuš sta ji izročila šopek.<ref>''Častni večer »Miss Jugoslavije« v Parizu'', str. 2, ''Jutro (Ljubljana)'', 8. februar 1931, letnik 12, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HL5NWHM5}}</ref> ==== Miss Jugoslavije 1932 ==== V Beogradu na plesu v prostorih Avtokluba 28. januarja 1932 je bila za miss Jugoslavije izbrana Olga Đurić (Gjurić) iz Bečkereka ([[Zrenjanin]]). Miss Zagreb in Miss Cetinje sta postali njeni častni dami. Izbor Miss Evrope je bil februarja v [[Nica|Nici]].<ref name=":11" /><ref name=":20" /> ==== Izbor Slovenk za Miss Jugoslavije 1934, protest celjskih akademikov in izgon Olafa Barrouja ==== Izbor Miss Celje je organiziral Olaf Barrou, domnevni [[Režiser|filmski režiser]] in član uprave Mednarodne lige za lepoto in kulturo (Liga internationale pour beaute et culture) v celjski kavarni Merkur 28. april 1934. Zmagovalka Lia Trinkova je prejela trak mesta Celje, šopek, plašč tovarne Tivar in brezplačno fazono (kroj) za obleko šivilje Rechtove. Za zmagovalko in tri najlepše so celjski trgovci prispevali darila. Navzoče je zmotil način govorjenja Barrouja, s katerim naj bi smešil [[Slovenci|Slovence]] in [[Slovenščina|slovenščino]]. Celjski akademiki so dvomili, da je Barrou tisto, za kar se predstavlja. Napisali so, da bi moral tudi on dobiti darilo, vozovnico za tja, od koder je prišel. Prireditev so označili za žalitev inteligentnih deklet in revežev, ter se ji posmehovali kot »pomembnemu« dogodku, kakršne drugod opuščajo. Njihova želja se je uresničila, ko je [[Sarajevo|sarajevska]] policija [[lepotno tekmovanje]] prepovedala, Barrouja pa izgnala. Miss Maribora je postala Celjanka Hilda Podpečan, uslužbenka v Mrakičevi brivnici in lasuljarni, v Veliki kavarni na tekmovanju, ki ga je prav tako organiziral Barrou in ki se ga je udeležilo 17 deklet. Podpečanova je dobila trak mesta Maribor, zanjo in še za tri najlepše so mariborski trgovci prispevali darila. Izbor Miss Jugoslavije je bil napovedan za poletje v Dubrovniku.<ref name=":7">''Miss Celje'', str. 5, ''Jutro (Ljubljana)'', 1. maj 1934, letnik 15, številka 98, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-B5BNVK93}}</ref><ref name=":12">''Miss Maribor,'' str. 5, ''Jutro (Ljubljana)'', 24. april 1934, letnik 15, številka 92, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-W0RLH06P}}</ref><ref name=":13">''Volitev "miss Maribora 1934"'', str. 2, ''Mariborski večernik Jutra'', 21. april 1934, letnik 15, številka 91, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IAULKRLF}}</ref><ref>''Maribor ima kraljico lepote'', str. 3, ''Mariborski večernik Jutra'', 23. april 1934, letnik 15, številka 92, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KLLWF8O3}}</ref><ref>''"Miss Celje 1934" bodo volili'', str. 2, ''Nova doba (Celje)'', 27. april 1934, številka 33, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-EPH7Q95K}}</ref><ref name=":41">''Izpod sita'', str. 2, ''Slovenski narod'', 3. maj 1934, letnik 67, številka 100, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZNNY7M7J}}</ref><ref name=":42" /> ==== Razburjenje ob izvolitvi miss Jugoslavije 1938 ==== Olga Dinjaski<ref name=":32" /> (pisano tudi Dinjanski in Dinjaški) iz Srbije, katere način izvolitve javnosti najprej ni bil jasen, je bila ena od 14 tekmovalk na izboru za Miss Evrope 9. septembra 1938 v danskem Kodanju ([[København]]). Bila je deležna zaničevanja s strani zagrebškega ''Jutarnjega lista'', ki sta ga zmotila njena misterioznost in neprivlačen videz. Trdil je celo, da je bila edina kandidatka, ki na predstavitvi ni prejela aplavza. Po njenih lastnih besedah je bila za predstavnico Jugoslavije izvoljena s strani nekakšnega komiteja v Parizu, kjer naj bi stalno prebivala. Kasneje se je izvedelo, da prihaja iz [[Pančevo|Pančeva]] in da je prišla v Pariz na povabilo jugoslovanskega poverjenika Parižana Morica de Valéfa, poverjenika kodanjskega odbora za izvolitev lepotnih kraljic posameznih držav v Evropi, ki je iskal dekleta iz srednje in vzhodne Evrope. Časopis ''[[Jutro (1920–1945)|Jutro]]'' se je posmehoval Olginemu navdušenju in zgodbo o njej razumel kot opozorilo naivnim dekletom.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> === Po [[2. sv. v.|2. svetovni vojni]] === ==== Miss Jugoslavije 1959 ==== Tekmovanje je potekalo 1. avgusta 1959 na Tašmajdanskem stadionu v Beogradu, zmagala je Romana Milutin (kasneje se je pisala še Fabris in je ustvarjala kot akademska [[Slikar|slikarka]]), po besedah katere ni bilo prijav, ampak je kandidatke izbral reporter organizatorja tekmovanja. Njo je fotografiral pri 17-ih na umetniški šoli v [[Split|Splitu]]. Hoja po odru v enodelnih kopalkah ji ni delala problemov, ker je trenirala [[balet]]. Ob zmagi je dobila torto in črno-beli televizor. Ni marala medijskega pompa, všeč pa ji je, da za sponzorje niso imeli sumljivih podjetnikov in da je imelo tekmovanje dostojanstvo. V žiriji so sedeli akademski slikarji Desa Glišić, Zora Petrović in Pedja Milosavljević, kiparja Risto Stijović in Aleksander Zarin, dirigent Živojin Zdravković ter filmski režiser Branko Bauer. Štirinajst tekmovalk je bivalo v beograjskem hotelu Metropol. Poleg izbora je bila modna revija in baletni nastop. Za eno od spremljevalk je bila izbrana Olivera Šavija iz Kragujevca.<ref name=":58" /><ref name=":60" /> ==== Miss Jugoslavije 1961 ==== Izbor je potekal na beograjskem stadionu Tašmajdan leta 1961. Nastopilo je 15 tekmovalk. Voditelj je bil D. Marjanović. Zmagala je optična delavka Dušanka Nestrović iz [[Novi Sad|Novega Sada]] (rojena tam leta 1937, visoka 160 cm), ki je bila pred izpitom za mojstrico optične stroke. Za nagrado je dobila Colibri in šivalni stroj Bagat. Spremljevalke: Varja Ostrovidov (1. spremljevalka, učenka iz Splita), Draga Gačić (2. spremljevalka, učenka iz [[Kragujevac|Kragujevca]]), Dobrila Degenešić (3. spremljevalka, učenka iz Dubrovnika) in Gordana Bašić (4. spremljevalka, uslužbenka iz [[Mostar|Mostarja]]). Vse tekmovalke so dobile tudi večerne obleke (''Sport in svet''), najlonke (Partizanka, Beograd) in čevlje (Moda, Beograd).<ref name=":61" /> ==== Miss Jugoslavije 1962 ==== Na beograjskem Tašmajdanu leta 1962 je zmagala Svetlana Matić, študentka jugoslovanske književnosti na skopski univerzi, iz [[Aleksinac|Aleksinca]]. Spremljevalke so bile Radmila Novaković (Titov Užic), Renata Frajskorn (Zagreb), Vera Jocić (Beograd) in Marija Bombardeli (Split). Prijavilo se je okoli 100 deklet, bilo je 15 tekmovalk.<ref name=":62" /> ==== Miss Jugoslavije 1964 ==== Zmagala je Ljiljana Šurdilović. Prva spremljevalka je bila Milja Vujaković, druga spremljevalka je bila Vera Turk, tretja spremljevalka je bila Zdenka Žurovec, četrta spremljevalka pa je bila Milica Preradović.<ref name=":59" /> == Galerija == {{Gallery |title=Nosilke naziva Miss Jugoslavije |width=120 |height=100 |align=center |File:Štefica Vidačić 1927.jpg|alt1= |Štefica Vidačić, miss Jugoslavije 1927|File:Stanislava Matijević 1929.jpg|alt2= |Stanislava Matijević, miss Jugoslavije 1929|File:Ceca Drobnjak 1930.jpg|alt3= |Ceca Drobnjak, miss Jugoslavije 1930|File:Katarina Urban. Miss Yugoslavia 1931.png|alt4= |Katarina Urban, miss Jugoslavije 1931|File:Olga Dinjaski 1938.jpg|Olga Dinjaski, miss Jugoslavije 1938|File:Romana Milutin Miss Yugoslavia 1959.jpg|Romana Milutin, miss Jugoslavije 1959|File:Dušanka Nestrović Miss Yugoslavia 1961.jpg|Dušanka Nestrović, miss Jugoslavije 1961|File:Svetlana Matić Miss Yugoslavia 1962.jpg|Svetlana Matić, miss Jugoslavije 1962|File:Slobodanka Klisura Miss Yugoslavia 1963.jpg|Slobodanka Klisura, miss Jugoslavije 1963|File:Nikica Marinović 1966.jpg|Nikica Marinović, miss Jugoslavije 1966|File:Aleksandra Mandić 1967.jpg|Aleksandra Mandić, miss Jugoslavije 1967|File:Radmila Živković 1969.jpg|Radmila Živković, miss Jugoslavije 1969|File:Tereza Djelmiš 1970.jpg|Tereza Djelmiš, miss Jugoslavije 1970|File:Zlata Petković 1971.jpg|Zlata Petković, miss Jugoslavije 1971|File:Bernarda Marovt 1983.jpg|Bernarda Marovt, miss Jugoslavije 1983 }} {{Gallery |title=Nosilke naziva Miss Universe Jugoslavije |width=120 |height=100 |align=center |File:Slavenka Veselinović miss Universe Yugoslavia 1966.jpg|alt1= |Slavenka Veselinović, miss Universe Jugoslavije 1966|File:Daliborka Stojšić 1968.jpg|alt2= |Daliborka Stojšić, miss Universe Jugoslavije 1968|File:Nataša Košir waving 1968.jpg|alt3= |Nataša Košir, miss Universe Jugoslavije 1969|File:Silvana Kanazir 1970.jpg|alt4= |Silvana Kanazir, miss Universe Jugoslavije 1970}} == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Glej tudi == * [[Miss Slovenije]] * [[Miss Universe Slovenije]] * [[Miss sveta]] == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:Miss Yugoslavia}} {{Lepotna tekmovanja}} [[Kategorija:Lepotna tekmovanja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Miss Jugoslavije|*]] [[Kategorija:Miss Evrope]] [[Kategorija:Miss sveta]] [[Kategorija:Miss Universe]] lhityk49wozvl6s8f9ksss015d5f73b 0 124713 6675820 6517641 2026-05-14T22:19:41Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6675820 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Konj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Konj |geopedia=#L410_T13_F10108829_b4 | latd = 46 |latm = 5 |lats = 23.52 |latNS = N | longd = 14 |longm = 50 |longs = 32.5 |longEW = E |najdisi=Konj |slika=Konj Litija Slovenia - Brnik.jpg |nadmorska=366,4 |povrsina=1,6 |prebivalstvo=106 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1270 |posta=Litija |obcina=Litija |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Konj''' je [[naselje]] v [[občina Litija|Občini Litija]]. Naselje je znano po vzreji [[konj]]ev, ki so jih pri svojem delu potrebovali [[splavar]]ji na reki [[Sava|Savi]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Konjšica]] {{Litija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Litija]] q6l0434w8zrkix0cwyymqjpjwma1396 6675823 6675820 2026-05-14T22:23:04Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6675823 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Konj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Konj |geopedia=#L410_T13_F10108829_b4 | latd = 46 |latm = 5 |lats = 23.52 |latNS = N | longd = 14 |longm = 50 |longs = 32.5 |longEW = E |najdisi=Konj |slika=Konj Litija Slovenia - Brnik.jpg |nadmorska=366,4 |povrsina=1,6 |prebivalstvo=106 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1270 |posta=Litija |obcina=Litija |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Konj''' je [[naselje]] v [[občina Litija|Občini Litija]]. Naselje je znano po vzreji [[konj]]ev, ki so jih pri svojem delu potrebovali [[splavar]]ji na reki [[Sava|Savi]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Konjšica]] * [[Konjice]] * [[Konjic]] {{Litija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Litija]] tgrdxrl4gmagefytd5n4xzkkrbl6339 6675825 6675823 2026-05-14T22:41:08Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6675825 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Konj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Konj |geopedia=#L410_T13_F10108829_b4 | latd = 46 |latm = 5 |lats = 23.52 |latNS = N | longd = 14 |longm = 50 |longs = 32.5 |longEW = E |najdisi=Konj |slika=Konj Litija Slovenia - Brnik.jpg |nadmorska=366,4 |povrsina=1,6 |prebivalstvo=106 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1270 |posta=Litija |obcina=Litija |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Konj''' je [[naselje]] v [[občina Litija|Občini Litija]]. Naselje je znano po vzreji [[konj]]ev, ki so jih pri svojem delu potrebovali [[splavar]]ji na reki [[Sava|Savi]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Konjšica]] * [[Konjice]] * [[Konjic]] * [[Konya]] {{Litija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Litija]] ayoe4ijz6o9naxcbimq4h98kuqx91lz 6675845 6675825 2026-05-14T23:33:16Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6675845 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Konj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Konj |geopedia=#L410_T13_F10108829_b4 | latd = 46 |latm = 5 |lats = 23.52 |latNS = N | longd = 14 |longm = 50 |longs = 32.5 |longEW = E |najdisi=Konj |slika=Konj Litija Slovenia - Brnik.jpg |nadmorska=366,4 |povrsina=1,6 |prebivalstvo=106 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1270 |posta=Litija |obcina=Litija |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Konj''' je [[naselje]] v [[občina Litija|Občini Litija]]. Naselje je znano po vzreji [[konj]]ev, ki so jih pri svojem delu potrebovali [[splavar]]ji na reki [[Sava|Savi]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Konjšica]] * [[Konjice]] * [[Konjic]] *[[Konjski potok (razločitev)|Konjski potok]] * [[Konjski graben]] * [[Konya]] {{Litija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Litija]] f5rhv4y4ozaizgojnz9774dcd6so53z 0 128869 6675865 6618391 2026-05-15T04:32:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675865 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Odense | nickname = | image_skyline = Saint Knud's cathedral Odense Denmark.jpg | image_caption = Katedrala v mestu Odense | pushpin_map = Denmark | pushpin_label_position = right | pushpin_map_caption = Lega mesta Odense na Danskem | image_map = | mapsize = | map_caption = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Danska]] | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Južna Danska | subdivision_type2 = Občina | subdivision_name2 = Odense | established_title = Ustanovitev | established_date = 988 | established_title2 = Status mesta | established_date2 = 1355 | area_magnitude = | unit_pref = | area_total_sq_mi = | area_urban_km2 = 79,1 | area_land_sq_mi = | area_land_km2 = | area_water_sq_mi = | area_water_km2 = | elevation_m = 13 | elevation_ft = | population_as_of = 2020 | population_urban = 180.302 | population_density_urban_km2 = auto | population_density_sq_mi = | timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | coordinates = {{coord|55|23|N|10|23|E|display=inline,title}} | website = https://www.odense.dk/ | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = }} '''Odense''' [{{IPA|ˈoð̞ˀn̩sə}}] je tretje največje mesto na [[Danska|Danskem]] (za [[København]]om in [[Aarhus]]om) in največje mesto na otoku [[Funen]]. Od 1. januarja 2022 je imelo ožje mesto 180.863 prebivalcev,<ref>{{navedi splet |title=Statistikbanken |url=https://www.statistikbanken.dk/BY1 |access-date=28 August 2022 |website=www.statistikbanken.dk}}</ref> občina Odense pa 205.978 prebivalcev,<ref>{{navedi splet |title=Folketal den 1. i kvartalet efter område, køn, alder og civilstand - Statistikbanken - data og tal |url=https://www.statistikbanken.dk/statbank5a/selectvarval/define.asp?PLanguage=0&subword=tabsel&MainTable=FOLK1A&PXSId=199113&tablestyle=&ST=SD&buttons=0 |access-date=28 August 2022 |website=www.statistikbanken.dk |archive-date=2022-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220827120855/https://www.statistikbanken.dk/statbank5a/selectvarval/define.asp?PLanguage=0&subword=tabsel&MainTable=FOLK1A&PXSId=199113&tablestyle=&ST=SD&buttons=0 |url-status=dead }}</ref> zaradi česar je bila četrta največja občina na Danskem (za občinami Kopenhagen, Aarhus in Aalborg). Je središče občine Odense, ki je bila do 1. januarja 2007 sedež okrožja Fyn (odtlej okrožje Funen spada pod regijo Južna Danska – ''Syddanmark''). Mesto leži v bližini istoimenskega [[fjord]]a ob reki Odense (Odense Å). Predstavlja cestno in [[železniški prevoz|železniško]] križišče med Københavnom in [[Jutlandija|Jutlandijo]] (ki je kot [[polotok]] celinski del Danske). 7,5 metra globok [[prekop]], izgrajen med letoma [[1796]] in [[1806]], omogoča ladijsko povezavo med mestom in fjordom. Dostopnost mesta se je znatno povečala, ko je bila [[trajekt]]na povezava med glavnima danskima otokoma [[Zelandija]] in Fyn zamenjana z [[Most Great Belt|mostom Great Belt]] (leta 1997 je bil odprt za železniški promet, 1998 za cestni promet). V času izgradnje je bil drugi najdaljši [[viseči most]] na svetu. Njegova konstrukcija je znatno zmanjšala transportni čas med Odensejem in danskim glavnim mestom Københavnom. Pot med mestoma traja z vlakom 1 uro in 15 minut. V mestu je bil rojen slavni [[pravljica|pravljičar]] [[Hans Christian Andersen]]. == Etimologija == Ime ''Odense'' izhaja iz ''Odins Vé'', kar pomeni 'Odinovo svetišče', saj je bilo območje znano kot svetišče častilcev nordijskega boga [[Odin]]a.<ref name="dnet">{{navedi splet|url=http://www.danishnet.com/info.php/travel/odense-24.html|title=Odense, Denmark|publisher=Danishnet.com|access-date=28 June 2014}}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Odense je eno najstarejših mest na Danskem. Arheološka izkopavanja v bližini kažejo dokaze o poselitvi že več kot 4000 let vsaj od [[kamena doba|kamene dobe]].{{sfn|Renouf|2003|p=58}} Najzgodnejša skupnost je bila osredotočena na višje lege med reko Odense na jugu in jezerom Naesbyhoved (zdaj suho) na severu. Nonnebakken, ena od nekdanjih danskih vikinških trdnjav, je ležala južno od reke.<ref name=historienshus>{{navedi splet|url=http://www.historienshus.dk/odenses%20historie|title=Begyndelsen|publisher=Historiens Hus Odense|access-date=26 June 2014|language=da|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714145924/http://www.historienshus.dk/odenses%20historie|archive-date=14 July 2014|url-status=dead}}</ref> Danes ima muzej Møntergården v Odenseju veliko artefaktov, povezanih z zgodnjo vikinško zgodovino na območju Odense.{{sfn|Harding|2009|p=73}} Vikingi so zgradili številne utrdbe vzdolž rečnih bregov, da bi jo branili pred vsiljivci, ki so prihajali z obale. [[File:Skt. Knud den Hellige.JPG|thumb|left|upright|Knuta IV. Danskega, ki na splošno velja za zadnjega vikinškega kralja, so leta 1086 v Odenseju umorili uporniški kmetje.]] Mesto je praznovalo svojo tisočletnico leta 1988, v spomin na prvo omembo imena mesta v pismu z dne 18. marca 988 nemškega cesarja [[Oton III.|Otona III.]], ki je Odenseju in sosednjim naseljem podelil pravice.<ref name=museum>{{navedi splet|url=http://museum.odense.dk/viden/historie/odenses-historie/odense-bys-historie|title=Odense Bys Historie|publisher=Odense Bys Museer|access-date=27 June 2014|language=da|archive-date=15 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000213/http://museum.odense.dk/viden/historie/odenses-historie/odense-bys-historie|url-status=dead}}</ref> Zdi se, da je bila prva cerkev v Odenseju cerkev sv. Marije, verjetno zgrajena v poznem 12. stoletju.<ref>{{navedi splet|url=http://danmarkskirker.natmus.dk/uploads/tx_tcchurchsearch/Odense_1013-1220.pdf|title=Vor Frue Kirke|publisher=Danmarks Kirker, Nationalmuseet|access-date=28 June 2014|language=da|archive-date=2014-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714165603/http://danmarkskirker.natmus.dk/uploads/tx_tcchurchsearch/Odense_1013-1220.pdf|url-status=dead}}</ref> Ozemlje, ki je bilo prej del obsežne hamburške nadškofije, je bilo leta 988 ustanovljeno kot katoliška škofija. Prva zapisana škofa v Odenseju sta bila Odinkar Hvide in Reginbert, ki ga je posvetil canterburyjski nadškof Æthelnoth leta 1022.{{sfn|Larson|2014|p=136}} Nedavna izkopavanja so pokazala, da se je mesto od začetka 11. stoletja razvijalo na območju okoli Albani Torv, Fisketorvet, Overgade in Vestergade. Do leta 1070 je Odense že zraslo v ugledno mesto na Danskem. [[Knut IV. Danski|Knuta IV.]], ki na splošno velja za zadnjega vikinškega kralja, so 10. julija 1086 umorili neukrotljivi kmetje, nezadovoljni z visokimi davki, ki jih je naložil mestu, v samostanu St. Alban v Odenseju. Leta 1100 je bil razglašen za svetnika.<ref name=dsd>{{cite encyclopedia|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_geografi/Fyn/Fyn_-_byer/Odense/Odense_%28Historie%29|title=Odense – historie|encyclopedia=Den Store Danske|access-date=26 June 2014 |language=da}}</ref> Samostan ne obstaja več, čeprav je cerkev na tem mestu že okoli leta 900. V začetku 12. stoletja so benediktinski menihi iz Anglije ustanovili opatijo sv. Knuta. Tu je angleški menih Ælnoth napisal prvo dansko literarno delo, ''Vita et Passio S. Canuti'' (Življenje in strast sv. Knuta). Knutovo svetišče v stolnici v Odenseju (ki je bila pridružena samostanu) je ves srednji vek privabljalo romarje.<ref name="Britannica">{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/425058/Odense|title=Odense|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=26 June 2014}}</ref> === Srednji vek === [[File:Braunius Odense.jpg|thumb|right|Brauniusov zemljevid Odenseja iz leta 1593]] V srednjem veku so bile v mestu zgrajene številne cerkve in samostani. Cerkev svetega Knuta (''Skt. Knuds Kirke''), danes stolnica, izvira iz konca 13. stoletja in je bila tesno povezana z [[benediktinci|benediktinskim]] redom. Druge stare cerkve v mestu so sv. Marije (''Vor Frue Kirke'') in sv. Janeza (''Skt. Hans Kirke'') s sosednjim samostanom. Samostan Greyfriars (''Gråbrødre Kloster'') so leta 1279 ustanovili frančiškani. Leta 1247 je Odense med spopadi s svojim bratom, kraljem [[Erik Iv. Danski|Erikom IV.]], požgal [[Abel Danski]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.dengang.dk/readarticle.php?article_id=322|title=Abel og hans sønner|publisher=Dengang.dk|access-date=28 June 2014|language=da|archive-date=2014-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20140716092501/http://www.dengang.dk/readarticle.php?article_id=322|url-status=dead}}</ref> Stolnico so morali popolnoma obnoviti. Kljub temu je mesto še naprej cvetelo kot trgovsko središče in je bilo leta 1335 uvrščeno na zemljevid. Mesto je v srednjem veku gospodarsko uspevalo in pritegnilo številne trgovce in obrtnike, ki so trgovali z njihovim blagom. Leta 1482 je škof Karl Rønnov pripeljal nemškega tiskarja Johanna Snella v Odense, da bi natisnil kratki molitvenik, ''Breviarium Ottoniense'', ki velja za prvo delo, natisnjeno v [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Vzporedno je Snell natisnil ''De obsidione et bello Rhodiano'', poročilo o turškem obleganju otoka Rodos.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kulturarv.dk/1001fortaellinger/en_GB/johan-snell-s-printing-works|title=John Snell's Printing Works|publisher=Kulturarv|access-date=27 June 2014|archive-date=2017-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20170831181140/http://www.kulturarv.dk/1001fortaellinger/en_GB/johan-snell-s-printing-works|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.denstoredanske.dk/Kunst_og_kultur/Bog-_og_biblioteksv%C3%A6sen/Boghistorie_og_bogtryk/Johann_Snell|title=Johann Snell|encyclopedia=Den Store Danske|access-date=27 June 2014 }}</ref> Po danski reformaciji, ki je vključevala zatiranje katoliškega škofa leta 1536, je mesto uživalo dolgotrajno obdobje blaginje od leta 1530 do sredine 17. stoletja in postalo komercialno središče severnega Funena. Eden glavnih virov dohodka je bila prodaja živine, ki je lokalnim trgovcem zagotavljala znatna sredstva za gradnjo lepih lesenih hiš. Lokalno plemstvo je sodelovalo tudi pri razvoju mesta z gradnjo rezidenc, v katerih je preživljalo zimske mesece. Toda blaginja mesta se je nenadoma končala v poznih 1650-ih, po koncu dansko-švedskih vojn (1657–58) so bili uvedeni visoki davki. Do konca 18. stoletja je nastopilo obdobje stagnacije. Od 16. stoletja je bilo mesto zbirališče več parlamentov, do leta 1805 pa je bil Odense sedež deželne skupščine Funen. Do leta 1700 je bilo v Odenseju približno 4000 prebivalcev. === Razvoj === [[File:Denmark-odense-hans christian andersen-childhood home.jpg|thumb|Dom otroštva Hansa Christiana Andersena]] V 18. stoletju so se v Odenseju začele dramatične spremembe za posodobitev mesta in pripravljen je bil velik načrt za razvoj. Leta 1720 je [[Friderik IV. Danski]] ukazal ponovno zgraditi palačo Odense, delno na temeljih samostana sv. Hansa iz 13. stoletja, in zgraditi cerkev sv. Hansa, ki so jo upravljali vitezi hospitalci.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jmarcussen.dk/historie/Religion/orden/johanitter.html|title=Johanniterordenen|date=18 November 2003|publisher=Maritim og historisk information|access-date=28 June 2014 |language=da}}</ref> 8 kilometrov dolg in 7,5 metrov globok prekop od pristanišča Odense do fjorda Odense je bil zgrajen med letoma 1796 in 1806, da bi olajšal rast Odenseja kot pristaniškega mesta, kar je radikalno povečalo stopnjo trgovine in prebivalstva. Gledališče Odense, ustanovljeno leta 1796, je prvo provincialno gledališče na Danskem in drugo najstarejše v državi.<ref name=dsdodense>{{cite encyclopedia|url=http://www.denstoredanske.dk/Kunst_og_kultur/Teater/Danske_teatre/Odense_Teater|title=Odense Teater|encyclopedia=Den Store Danske|access-date=29 June 2014 |language=da}}</ref> Centralna knjižnica Odense je bila ustanovljena leta 1924 in leta 1995 preseljena na postajo Odense. Glasbena knjižnica Odense vsebuje največjo zbirko fonogramov na Danskem.<ref name=soundart>{{navedi splet|title=Vision for Odense Music Library|url=http://www.soundart.dk/vgsite.data/Components/vangogh6visionUK.pdf|publisher=Sound Art|access-date=13 July 2014|date=April 2004|archive-url=https://web.archive.org/web/20070613003214/http://www.soundart.dk/vgsite.data/Components/vangogh6visionUK.pdf|archive-date=13 June 2007|url-status=dead}}</ref> Od leta 1840 je mesto uživalo v obdobju hitre širitve izven tradicionalnih meja in postalo drugo največje mesto na Danskem. Mestna vrata so bila leta 1851 porušena in kmalu zatem se je razvoj razširil na območje južno od reke. Proizvodnja rokavic, ki se je začela v 18. stoletju, se je razvila v eno najpomembnejših industrij, medtem ko so se pristaniške zmogljivosti še razširile. Leta 1853 so v Odenseju odprli prvo sodobno dansko vodovodno in plinarno. Trgovanje je dodatno spodbudila gradnja železnice čez Funen leta 1865 in Odense je postal eno največjih danskih železniških križišč. Vse to je zagotovilo idealno podlago za industrializacijo, ki je pritegnila široko paleto industrij, vključno z železarstvom in kovinami, tekstilom ter hrano in pijačo. Ločena območja mesta so bila namenjena večji industrijski in stanovanjski širitvi in prebivalstvo mesta je začelo opazno naraščati; leta 1900 je imelo 35.000 prebivalcev. === Moderna zgodovina === Najbolj znana znamenitost Odenseja je bil ''Odinstårnet'' (Odinov stolp), zgrajen leta 1935, kot drugi najvišji stolp v Evropi, ki ga je prekašal le [[Eifflov stolp]] s svojimi 177 metri. ''Odinstårnet'' je leta 1944 razstrelila danska nacistična skupina in ni bil nikoli obnovljen.{{sfn|Lauridsen|2007|p=151}} Vendar pa miniaturni model zdaj stoji v Odinsparkenu na območju, kjer je bil izvirnik. Med nemško okupacijo v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je splošna stavka Odenseja avgusta 1943 prispevala k prekinitvi sodelovanja z Nemci. Do začetka danske industrijske revolucije je bil Odense tudi drugo največje mesto sodobne Danske, a ga je v zadnjem času prehitel Aarhus. Od leta 1960 je Odense vse bolj postajal kulturno središče, z ustanovitvijo univerze leta 1966 in začetkom trgovskih sejmov, vključno z velikim kongresnim centrom Odense. Leta 1988 je bila v Odenseju ustanovljena glavna nacionalna televizijska mreža TV2. Ob praznovanju tisočletnice leta 1988 je bil zasajen gozd Tusindårsskoven (kar pomeni 'tisočletni gozd'). Leta 2005 je mesto praznovalo 200. obletnico rojstva [[Hans Christian Andersen|Hansa Christiana Andersena]]. [[Odense Staalskibsværft|Ladjedelnica Staalskibsvæeft]], ki je bila od leta 1996 največji danski ladjedelniški obrat, se je leta 2012 zaprla zaradi mednarodne konkurence. Podjetje, ki ga je leta 1919 odprl A. P. Møller, je nazadnje izdelovalo kontejnerske ladje za Mærsk, matično podjetje. Lokacija Lindø je bila prodana pristanišču Odense (Odense Havn), ki razvija industrijski park Lindø.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.denstoredanske.dk/Bil,_b%C3%A5d,_fly_m.m./S%C3%B8fart/Rederier/Odense_Staalskibsv%C3%A6rft|title=Odense Staalskibsværft|encyclopedia=Den Store Danske|access-date=30 June 2014 |language=da}}</ref> == Geografija == [[File:Denmark map.gif|thumb|250px|Lega Odenseja na Danskem]] Odense je v severovzhodnem središču otoka [[Funen]]. Po cesti se Odense nahaja 45 kilometrov severno od Svendborga, 144 kilometrov južno od [[Aarhus]]a, 167 kilometrov jugozahodno od [[København]]a, 136 kilometrov vzhodno od Esbjerga in 69 kilometrov jugovzhodno od Koldinga. Predmestja Odenseja so Stige na severu, Seden, Bullerup in Agedrup na severovzhodu, Blommenslyst na zahodu, Bellinge na jugozahodu ter Neder Holluf in Højby na jugu. [[File:Tornoe Odense Fjord.jpg|thumb|left|320px|Tornø v fjordu Odense]] Reka Odense teče skozi Odense, južno od glavne nakupovalne četrti. Severno od mesta je fjord Odense, severovzhodno ob cesti 165 proti Kertemindeju pa fjord Kerteminde. Do fjorda pridemo skozi ozek prehod Gabets, med Halsom in Skovenom, in je s kanalom povezan s pristaniščem Odense. Majhna ribiška vasica Bregnor leži 2,3 milje jugovzhodno od prehoda. Poročajo o nadzorni globini 11 metrov v severnem delu kanala med vhodom v fjord in terminalom Lindo. Zaliv Fyns Hoved severovzhodno od pristanišča zavije proti jugu in oblikuje pristop do fjorda Odense. Vzhodna stran zaliva med Fyns Hovedom in Skovenom, 5,5 metra proti jugu, je nepravilna, s plažo in hribi za njo, južno od zaliva pa je majhen, plitev zaliv Korshavn s svetilnikom Korshavn je v bližini. Skoven je gol, razgiban polotok z zalivom Dalby (''Dalby Bugt'') na vzhodu. V jugozahodnem delu fjorda Odense sta otoka Vigelsø in 21 hektarjev Tornø, čeprav je slednji povezan s celino s 300 metrov dolgim nasipom. Vigelsø je s 132 hektarji največji otok v fjordu in je pomembno gojišče ptic selivk.<ref>{{navedi splet|url=http://naturstyrelsen.dk/naturoplevelser/naturguider/vigelsoe/|title=Vigelsø|publisher=Naturstyrelsen.dk|access-date=28 June 2014|language=da}}</ref> Je del posebnega ohranitvenega območja št. SPC 94, fjord Odense v skladu z direktivami EU o habitatih in pticah in je bilo predmet natančnega spremljanja, s ciljem doseči vsaj "dobro" ekološko stanje do leta 2015.{{Sfn|Andersen|Conley|2010|p=81}} Otok je nizek, najvišja točka Østerhoveda sega le šest metrov nad morjem. Na severnem delu otoka je 25 ha gozdov, južni del pa sestavljajo obalni travniki. Odense ima zmerno oceansko podnebje, razvrščeno po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] v cono ''Cfb''. Za blaga poletja so značilne povprečne najvišje temperature, ki presegajo 20&nbsp;°C, za zime pa so značilne najnižje temperature, ki padejo tik pod ledišče. V povprečju sta najbolj vroča meseca julij in avgust z najvišjo temperaturo 21&nbsp;°C in povprečno dnevno temperaturo 17&nbsp;°C oziroma 16&nbsp;°C. To so tudi najbolj mokri meseci, saj je avgust v povprečju prejel 80&nbsp;mm in julij 64&nbsp;mm dežja. Ekstratropski cikloni pogosto prizadenejo regijo in prispevajo k obilnim padavinam.<ref name="ct">{{navedi splet|title=Climate of Odense, Denmark; Average Weather|publisher=ClimaTemps|access-date=30 June 2014|url=http://www.odense.climatemps.com/|archive-date=2023-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230528020347/http://www.odense.climatemps.com/|url-status=dead}}</ref> Najhladnejša meseca sta januar in februar, s povprečno dnevno temperaturo 0&nbsp;°C in najnižjo temperaturo –2&nbsp;°C oziroma –3&nbsp;°C. Med januarjem in marcem je v fjordu Odense običajno led, vhod pa zadržujejo ledolomilci. Razpon plimovanja v fjordu se spreminja do 0,6 metra, vetrovi z zahoda in severovzhoda pa lahko dvignejo gladino vode za do 1,8 metra, vetrovi z vzhoda in jugozahoda pa lahko znižajo do 1,5 metra. Podnebni podatki za mesto se beležijo na letališču Hans Christian Andersen (ICAO: EKOD). == Znamenitosti == [[File:Sankt Albani kirke Odense.jpg|thumb|Cerkev svetega Albana, Odense]] Nonnebakken, hrib na območju Odense, je kraj enega od šestih danskih nekdanjih vikinških prstanskih gradov, zgrajenih med vladavino [[Sven I. Danski|Svena Vilobradega]], ki je svojega očeta [[Harold Modrozobi|Harolda Modrozobega]] prisilil, da je zapustil državo in poiskal zatočišče pri Jomsvikingih v Wollinu (sodobna Poljska) okoli leta 975. Utrdba je svojemu okupatorju zagotovila nadzor nad reko Odense, ki teče ob hribu. Arheološki ostanki utrdbe so bili močno poškodovani, ko je bila v poznem 19. stoletju na tem mestu zgrajena stavba za hišo Odd Fellow.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vikingeborge.dk/nonnebak.htm|title=Nonnebakken|publisher=Vikinge Borge|access-date=12 July 2014 |language=da}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://historiskatlas.dk/Nonnebakken_%28897%29|title=Nonnebakken|publisher=Historisk Atlas|access-date=12 July 2014 |language=da}}</ref> === Cerkve === Odense je sedež škofa Funena. [[Stolnica sv. Knuta]] ({{lang-da|Sankt Knuds Kirke}}) je bila prej povezana z velikim benediktinskim samostanom z istim imenom in je ena največjih in najlepših stavb te vrste na Danskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.danishnet.com/info.php/travel/canute-cathedral-odense-352.html|title=Saint Canute's Cathedral (Sankt Knuds Kirke)|publisher=Danishnet.com|access-date=12 July 2014 }}</ref> Cerkev, ki izvira iz let 1081 do 1093, je bila v 13. stoletju ponovno zgrajena iz opeke v čistem [[opečna gotika|gotskem slogu]]. Pod oltarjem leži Knut (dansko ''Knud''), zavetnik Danske in njegov brat, ki je na ogled javnosti. Ob dveh okostnjakih je prikazan velik fragment bizantinskega blaga. Stolnica se ponaša tudi z enim najimenitnejših oltarjev na Danskem, veličastnim [[triptih]]om Clausa Berga. V mestu sta pokopana kralja [[Ivan Danski]] in [[Kristijan II. Danski]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.nordenskirker.dk/Tidligere/Sanktknud_kirke/Sanktknud_kirke.htm|title=Sankt Knuds kirke|publisher=Nordens kirker|access-date=29 June 2014|language=da|archive-date=2017-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170606091228/http://www.nordenskirker.dk/Tidligere/Sanktknud_kirke/Sanktknud_kirke.htm|url-status=dead}}</ref> [[Cerkev sv. Albana, Odense|Cerkev sv. Albana]], zgrajena v neogotskem slogu in posvečena leta 1908, je rimskokatoliška cerkev v Odenseju. Njen [[zvonik]] je visok 54 m. Cerkev svete Marije (''Vor Frue Kirke'' ali Cerkev Naše Gospe), zgrajena v 13. stoletju in obnovljena v letih 1851–1852 in ponovno leta 1864, vsebuje izrezljano oltarno sliko iz 16. stoletja, ki jo je izdelal Claus Berg iz Lübecka.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nordenskirker.dk/Tidligere/Odenfrue_kirke/Odensfrue_kirke.htm|title=Odense Vor Frue kirke|publisher=Nordens kirker|access-date=29 June 2014|language=da|archive-date=2011-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20110131100346/http://nordenskirker.dk/Tidligere/Odenfrue_kirke/Odensfrue_kirke.htm|url-status=dead}}</ref> Cerkev sv. Janeza (''Sankt Hans Kirke''), prvič omenjena leta 1295, so zgradili vitezi hospitalci, znani tudi kot red svetega Janeza. Od prvotne stavbe ni ostalo veliko, saj je bila leta 1636 ponovno zgrajena in nato obnovljena. Zgrajena je iz rdeče opeke z vodoravnimi okraski na steni kora in ima velika gotska okna. Letnica 1496 na enem od zvonov v stopničasto rebrastem stolpu je morda leto, ko je bila cerkev dokončana. Stolp meji na palačo Odense, ki je bila prvotno zgrajena kot samostan. Cerkev Ansgars je bila prva cerkev, zgrajena v Odenseju po srednjem veku. Dokončana leta 1902 jo je zasnoval Niels Jacobsen v poznoromanskem slogu iz rdeče opeke na granitnih temeljih. Notranjost v obliki križa dopolnjuje zvonik visok 45 m.<ref>{{navedi splet|url=http://danmarkskirker.natmus.dk/uploads/tx_tcchurchsearch/Odense_1589-1600.pdf|title=Angars Kirke|publisher=Danmarks Kirker, National Museet|access-date=30 June 2014|language=da|archive-date=2014-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714150330/http://danmarkskirker.natmus.dk/uploads/tx_tcchurchsearch/Odense_1589-1600.pdf|url-status=dead}}</ref> Cerkev miru (''Fredenskirke''), posvečena leta 1920, je bila tako imenovana v zahvalo za konec prve svetovne vojne. Cerkev je bila delo Pederja Vilhelma Jensen-Klinta, ki je nadaljeval s projektiranjem Grundtvigove cerkve v Københavnu. === Palače === [[File:Odense Rådhus 01.jpg|thumb|left|Mestna hiša]] Mestno hišo Odense (Odense Rådhus) s svojim srednjeveškim italijanskim videzom sta zasnovala Johan Daniel Herholdt in Carl Lendorf v historicističnem slogu. Dokončana leta 1883, združuje rdečo zidavo z okraski iz [[peščenjak]]a, stopničastimi [[zatrep]]i in nazobčanim potekom. Stoji na mestu manjše stavbe iz leta 1480.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dac.dk/en/dac-life/danish-architecture-guide/odense/odense-city-hall/|title=Odense City Hall|publisher=DAC|access-date=3 July 2014}}</ref> Leta 1937 je Bent Helveg-Møller zmagal na natečaju za razširitev stavbe. Stolp nad glavnim vhodom je bil leta 1942 podrt, vendar ni bil obnovljen. Ker so se dela med vojno zavlekla, je bil prizidek dokončan šele leta 1955. Ob 200. obletnici Hansa Christiana Andersena leta 2005 so bila dokončana obsežna obnovitvena dela v notranjosti stavbe, vključno z vhodnimi dvoranami, sejnimi sobami, banketno dvorano in svetniško dvorano. Palačo Odense je postavil Friderik IV., ki je tam umrl leta 1730. Zdaj je upravna stavba in stoji na mestu Sankt Hans Kloster, samostana iz 15. stoletja, ki je bil leta 1536 prenesen na krono. Glavno belo baročno krilo s 13 odprtinami je zasnoval J.C. Krieger za Friderika IV. in dokončano leta 1723. Kraljev vrt v parku je po francoskem načrtu zgradil Johan Cornelius Krieger.<ref name=visitodense.com>{{navedi splet|title=Odense Castle|url=http://www.visitodense.com/ln-int/danmark/odense-castle-gdk665051|publisher=Visit Odense}}</ref> === Povezave Hansa Christiana Andersena === [[File:Hc-andersens-hus.jpg|thumb|left|Dom Hansa Christiana Andersena]] [[Hans Christian Andersen]], ki se spominja predvsem po svojih pravljicah, se je rodil v Odenseju leta 1805. Domneva se, da je njegov rojstni kraj majhna rumena hiša na vogalu ulic Hans Jensens Stræde in Bangs Boder v starem mestnem jedru. Leta 1908 je bila hiša odprta kot [[Muzej Hansa Christiana Andersena]]. Dokumentira njegovo življenje od otroških let, ko je bil sin čevljarja, ki se trudi, do njegovega šolanja, pisateljske kariere in poznejšega življenja, z artefakti, ki nudijo vpogled v njegova poznanstva in dogodivščine. Andersenov dom iz otroštva je na Munkemøllestræde nedaleč od stolnice. V majhni leseni hiši je živel od drugega leta starosti do svojega 14. leta. Hiša, odprta kot muzej leta 1930, vsebuje razstavo tlakovcev, ki jih je uporabljal njegov oče, in druge predmete, ki temeljijo na Andersenovih lastnih opisih. Po mestu so številni kipi in skulpture, ki predstavljajo like iz zgodb Hansa Christiana Andersena. Med njimi so ''Neomajni kositrni vojak'', ''Morska deklica'', ''Pastirica in dimnikar'', ''Krastača'', ''Krpalna igla'', ''Cesarjeva nova oblačila'', ''Morski konjiček'', ''Papirnati čoln'', ''Leteče deblo'' in ''Divji labodi''. V Eventyrparken (Parku pravljic) poleg stolnice je tudi značilen kip Andersena. Izdelal ga je Louis Hasselriis leta 1888 in prikazuje pripovedovalca s knjigo v roki, pripravljenega zabavati opazovalce s svojimi pravljicami. == Pobratena mesta == Odense je pobraten z.<ref>{{navedi splet|title=Twin Cities|url=http://www.odense.dk/subsites5/english/topmenu/about/twin%20cities|publisher=Odense Municipality|access-date=11 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140715023751/http://www.odense.dk/subsites5/english/topmenu/about/twin%20cities|archive-date=15 July 2014|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|Češka}} [[Brno]], Češka * {{Flagicon|USA}} Columbus, Ohio, ZDA * {{flagicon|Japan}} Funabaši, Čiba, Japonska * {{flagicon|Netherlands}} [[Groningen]], Nizozemska * {{Flagicon|South Korea}} [[Iksan]], Južna Koreja * {{Flagicon|Turkey}} [[Izmir]], Turčija * {{Flagicon|Poland}} [[Katovice]], Poljska || * {{flagicon|Lithuania}} [[Kaunas]], Litva<ref>{{navedi splet|url=http://kaunas.lt/index.php?2800022226|title=Partnership|publisher=Kaunas International Relations|access-date=18 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120315085909/http://kaunas.lt/index.php?2800022226|archive-date=15 March 2012|url-status=dead}}</ref> * {{flagicon|Ukraine}} [[Kijev]], Ukrajina * {{flagicon|Faroe Islands}} [[Klaksvík]], Ferski otoki * {{Flagicon|Iceland}} [[Kópavogur]], Islandija * {{Flagicon|Sweden}} [[Norrköping]], Švedska * {{Flagicon|Sweden}} [[Östersund]], Švedska * {{Flagicon|Israel}} Petah Tikva, Izrael || * {{Flagicon|Germany}} Schwerin, Nemčija * {{Flagicon|China}} Shaoxing, Kitajska * {{Flagicon|England}} St Albans, Anglija * {{Flagicon|Finland}} [[Tampere]], Finska * {{Flagicon|Norway}} [[Trondheim]], Norveška * {{flagicon|Greenland}} [[Upernavik]], Grenlandija |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Odense}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://www.odense.dk Mesto Odense] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Danskem]] 7w6vvnczycf2qyg8dy31f57mtcxd2ph 0 140063 6675793 6246758 2026-05-14T20:55:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675793 wikitext text/x-wiki {{otheruses}} {{Infobox venue | name = Moulin Rouge | image = Image:Moulin Rouge, 17 April 2011.jpg | image_size = | image_alt = | caption = Moulin Rouge leta 2011 | image_map = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_caption= | address = 82 Boulevard de Clichy | city = Pariz | country = Francija | designation = | coordinates = {{Coord|48|53|03|N|2|19|57|E|display=inline,title|type:landmark_region:FR_scale:10000}} | architect = Adolphe Willette in Édouard-Jean Niermans | owner = | tenant = | operator = | capacity = 850 | type = [[kabaret]] | opened = 6. oktober 1889 | reopened = | yearsactive = | rebuilt = | closed = | demolished = | othernames = | production = | currentuse = | website = {{URL|http://www.moulinrouge.fr/|Moulinrouge.fr}} }} [[File:HenriDeToulouse-Lautrec-AtTheMoulinRouge-TheDance-1889-90-VR.jpg|thumb|Henri de Toulouse-Lautrec: ''La danse au Moulin Rouge'' (1890)]] '''Moulin Rouge''' ({{IPA-fr|mulɛ̃ ʁuʒ}}; {{abbr|dob.|dobesedno}} »Rdeči mlin«) je [[kabaret]] v [[Pariz]]u, na Boulevard de Clichy, na Place Blanche, križišče in končna postaja Rue Blanche. Leta 1889 sta Moulin Rouge soustanovila Charles Zidler in Joseph Oller, ki sta bila tudi lastnika pariške ''Olympie''. Prvotno prizorišče je uničil požar leta 1915. Moulin Rouge je jugozahodno od [[Montmartre|Montmartra]], v pariškem okrožju Pigalle na Boulevard de Clichy v 18. okrožju, na strehi ima rdeč mlin na veter. Najbližja podzemna postaja je Blanche. Moulin Rouge je najbolj znan kot rojstni kraj sodobne oblike plesa ''[[kankan]]''. Plesna revija ''can-can'', ki so jo prvotno predstavile [[kurtizana|kurtizane]], ki so delovale na tem mestu, kot zapeljiv ples, se je razvila v lastno obliko zabave in vodila do uvedbe kabaretov po vsej Evropi. Danes je Moulin Rouge turistična atrakcija, ki obiskovalcem z vsega sveta ponuja pretežno glasbeno plesno zabavo. Okras kluba še vedno vsebuje veliko romantike ''[[Fin-de-siècle]]'' Francije. == Zgodovina == [[Belle Époque]] je bilo obdobje miru in optimizma, ki ga je zaznamoval industrijski napredek, posebno bogato kulturno razkošje pa je bilo prisotno ob odprtju Moulin Rougea. Svetovni razstavi leta 1889 in 1900 sta simbol tega obdobja. Leta 1889 je bil zgrajen tudi [[Eifflov stolp]], ki je poosebljal duh napredka skupaj s kulturno transgresivnim kabaretom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.moulinrouge.com/|title=Moulin Rouge® Official website}}</ref> Na vrhuncu je bil tudi [[japonizem]], umetniško gibanje, ki ga je navdihnil Orient, s [[Henri de Toulouse-Lautrec|Henrijem de Toulouse-Lautrecom]] kot njegovim najbolj briljantnim učencem. Montmartre, ki je v osrčju vse bolj prostranega in brezosebnega Pariza ohranil vaško boemsko vzdušje; praznovanja in umetniki, pomešani z užitkom in lepoto kot njihovimi vrednotami. === Nastanek in zgodnji uspeh === 6. oktobra 1889 se je Moulin Rouge odprl kot ''Jardin de Paris'',<ref name="dtdcafm-cafes-halls-H">{{navedi splet |last1=Dubé |first1=Paul |last2=Marchioro |first2=Jacques |title=Cafés concerts et music-halls H : Horloge, L' - Champs-Élysées, 8e |url=http://www.dutempsdescerisesauxfeuillesmortes.net/textes_divers/cafes_concerts_et_music_halls/caf_conc_liste_alpha/cafes_concerts_h.htm#horloge |website=du temps des cerises aux feuilles mortes .net |access-date=29 May 2022}}</ref><ref name="dtdcafm-cafes-halls-J">{{navedi splet |last1=Dubé |first1=Paul |last2=Marchioro |first2=Jacques |title=Cafés concerts et music-halls J : Jardin de Paris - Champs-Élysées, 8e|url=http://www.dutempsdescerisesauxfeuillesmortes.net/textes_divers/cafes_concerts_et_music_halls/caf_conc_liste_alpha/cafes_concerts_j.htm#jardin_paris |website=du temps des cerises aux feuilles mortes .net |access-date=29 May 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=L'entrée du Jardin de Paris |url=https://digitalcollections.nypl.org/items/510d47e0-ea3f-a3d9-e040-e00a18064a99 |website=NYPL Digital Collections |access-date=29 May 2022 |language=en}}</ref> kavarna-koncert na prostem,<ref name="parisfordreamers-moulin-rouge">{{navedi splet |last1=Lawrence |first1=Katrina |title=In Search of the Lost Moulin Rouge |url=https://parisfordreamers.com/2019/07/01/in-search-of-the-lost-moulin-rouge/ |website=Paris For Dreamers |language=en-AU |date=1 July 2019 |accessdate=2023-02-07 |archive-date=2023-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207130915/https://parisfordreamers.com/2019/07/01/in-search-of-the-lost-moulin-rouge/ |url-status=dead }}</ref> ob vznožju griča Montmartre. Njegov ustvarjalec Joseph Oller in njegov menedžer Charles Zidler sta bila mogočna poslovneža, ki sta razumela okuse javnosti. Namen je bil omogočiti zelo bogatim, da pridejo v barakarsko četrt v mondenem okrožju Montmartre. Ekstravagantno okolje - vrt je krasil ogromen slon - je omogočilo mešanje ljudi iz vseh družbenih slojev. Skozi Pariz so se trli delavci, domačini, umetniki, srednji sloj, poslovneži, elegantne ženske in tujci. Kabaret, ki sta ga Oller in Zidler poimenovala ''Prva palača žensk'', je hitro postal velik uspeh. Sestavine za njegov uspeh pa: *Revolucionarna arhitektura za avditorij, ki je omogočala hitre spremembe dekorja in kjer so se lahko vsi mešali; *Praznični večeri s šampanjcem, kjer so ljudje plesali in se zabavali zaradi zabavnih nastopov, ki so se redno menjavali, kot je ''Le Pétomane''; *Nov ples, navdihnjen s kadriljo, ki postaja vse bolj priljubljena: Kankan, ki ga plesalci v žgečkajočih kostumih plešejo v besnem ritmu; *Znane plesalke, katere zgodovina še pomni: la Goulue, Jane Avril, la Môme Fromage, Grille d'Egout, Nini Pattes en l'Air, Yvette Guilbert, Valentin le désossé in klovn Cha-U-Kao; *Kraj, ki ga obožujejo umetniki, vključno s Toulouse-Lautrecom, čigar plakati in slike so Moulin Rougeu zagotovili hitro in mednarodno slavo. === Največji trenutki === * Prva leta Moulin Rougea zaznamujejo ekstravagantne predstave, ki jih je navdihnil [[cirkus]], in še vedno znane atrakcije, kot je ''Pétomane''. Koncertni plesi so bili organizirani vsak dan ob 22. uri. * 1886–1910: ''Footit in Chocolat'', komično dejanje belega avtoritarnega klovna in temnopoltega trpečega Augusta, sta bila zelo priljubljena in sta se pogosto pojavljala na plakatu Moulin Rouge. * 19. april 1890: 1. ocena, ''Circassiens et Circassiennes''. * 26. oktober 1890: valižanski princ, bodoči [[Edvard VII. Britanski]], ki je bil na zasebnem obisku v Parizu, je rezerviral mizo za ogled te kadrile, katere sloves je že prestopil [[Rokavski preliv]]. Ko ga je La Goulue prepoznala, je z nogo v zraku in glavo v krilu spontano zaklicala »Hej, Wales, šampanjec zate!«. * 1891: ''La Goulue'': Toulouse-Lautrecov prvi plakat za Moulin Rouge. * 1893: ''Bal des Quat'z'Arts'' je povzročil škandal s procesijo gole Kleopatre, obkrožene z mladimi golimi ženskami. * 12. november 1897: Moulin Rouge je prvič zaprl svoja vrata zaradi pogreba svojega upravitelja in soustanovitelja Charlesa Zidlerja. Yvette Guilbert se mu je poklonila z besedami: »Imaš sposobnost ustvarjanja ljudskega užitka v najboljšem pomenu besede, subtilnega zabavanja množic, glede na status tistih, ki jih je treba zabavati«. * 1900: obiskovalci z vsega sveta, ki jih je pritegnila Svetovna razstava, se zgrinjajo v Moulin Rouge. To je Parizu prineslo sloves mesta dekadentnega užitka. V mnogih drugih državah so posnemanja Moulin Rouges in Montmartres poskočila. === Opereta in velike predstave === [[Slika:Toulouse-Lautrec - Moulin Rouge - La Goulue.jpg|thumb|Plakat Henri de Toulouse-Lautreca]] * Januar 1903: Moulin Rouge je ponovno odprt po prenovi in ​​izboljšavah, ki jih je izvedel Édouard Niermans, najbolj »pariški« arhitekt Belle Époque (med drugimi deli je zasnoval ''brasserie Mollard'', ''Casino de Paris'', ''Folies Bergère'' v Parizu, ''Palace Hôtel'' v Ostendu v Belgiji, obnovil ''Hôtel du Palais'' v Biarritzu in ustanovil ''Hotel Negresco'' na Promenade des Anglais v Nici). Prvi aperitivni koncert, kjer se je elita modnega sveta srečala na večerji in predstavi v ambientu, ki je bil lepši in udobnejši od vseh, ki so obstajali drugje. * Do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je Moulin Rouge postal pravi tempelj operete. Sledijo nadaljnje uspešne predstave: Voluptata, La Feuille de Vigne, le Rêve d'Egypte, Tais-toi tu m'affoles in številne druge, od katerih ima vsaka bolj evokativen naslov kot prejšnja. * 3. januar 1907: med predstavo le ''Rêve d'Egypte'' si je Colette izmenjala poljube, ki so pokazali njeno povezavo z vojvodinjo Morny. Oddaja je bila ocenjena kot škandalozna in je bila prepovedana. * 29. julij 1907: prvi nastop Mistinguett na odru Moulin Rougea v ''Revue de la Femme''. Njen talent je bil takoj očiten. Naslednje leto je doživela velik uspeh z Maxom Dearlyjem v ''la Valse chaloupée''. * Mistinguett se je rodila v revščini in je bila nedvomno bistra. Želela je zgraditi svoje življenje in rekla: »Uboga predmestja, ni dovolj samo želja po odhodu. Imela sem talent: življenje. Vse ostalo je treba narediti, premisliti. Nisem si mogla dovoliti da bi bila lepa žival, sem morala misliti na vse«. Poslovna ženska brez primere je najprej pozorno poslušala, nato pa očarala. V celoti je živela za svojo umetnost in je gostovala po Evropi in ZDA. * 9. april 1910: Nekdanja dvorna dama cesarice Eugénie se je udeležila predstave ''Revue Amoureuse'' v Moulin Rougeu. Bila je tako očarana nad zvestim poustvarjanjem slovesnosti ob vrnitvi vojakov iz Italije, da se ni mogla zadržati, da ne bi zaklicala »Naj živi cesarica!« * 27. februar 1915: Moulin Rouge je uničil požar. * 1925: Ponovno odprtje prenovljenega Moulin Rougea. === Po Mistinguett === * 1929: Mistinguett se umakne z odrov in zapusti Moulin Rouge. * Po njenem odhodu se plesna dvorana spremeni v najbolj ultramoderni nočni klub tistega časa. * junij – avgust 1929: revija Lew Lesliejeve ''Blackbirds'' z jazzovsko pevko in zvezdo Broadwaya Adelaide Hall<ref>Chapters 10 & 11, [https://www.worldcat.org/title/underneath-a-harlem-moon-the-harlem-to-paris-years-of-adelaide-hall/oclc/51780394 ''Underneath A Harlem Moon''] by Iain Cameron Williams {{ISBN|0-8264-5893-9}}</ref> v glavni vlogi s četo sto temnopoltih umetnikov ob spremljavi Jazz Plantation Orchestra se začne v Moulin Rougeu in postane uspešnica sezona.<ref name="Les secrets du Moulin Rouge">Jaques Habas, ''Les secrets du moulin rouge'', 2010</ref> * 1937: Cotton Club, ves besen v New Yorku, se uprizori v Moulin Rougeu; pojavijo se tudi Ray Ventura in njegovi kolegi. * 1939-1945 [[Druga svetovna vojna]]. Nemški okupacijski ''Vodnik arijcev'' šteje Moulin Rouge med obvezne obiske v Parizu.<ref name= we>Emotion in Motion: Tourism, Affect and Transformation, Dr David Picard, Professor Mike Robinson, Ashgate Publishing, 28 November 2012</ref> Njegove znamenite odrske predstave so se nadaljevale za okupacijske čete, ki jih omenjajo različne avtobiografije nemških častnikov, kot so Ernst Jiinger, Gerhard Heller in drugi.<ref>Compare 'Für Volk and Führer: The Memoir of a Veteran of the 1st SS Panzer Division Leibstandarte SS Adolf Hitler, Erwin Bartmann, Helion and Company, 19 October 2013'</ref> Nemci so uporabili geslo »Vsakdo enkrat v Parizu«, da bi svojim vojakom zagotovili »rekreacijske obiske« v Parizu.<ref>Paris under the occupation[Gilles Perrault & Pierre Azema], Gilles Perrault; Jean-Pierre Azéma London : Deutsch, 1989.</ref> Intenzivna prostitucija med okupacijo je naredila prostor za Loi de Marthe Richard (1946), ki je zaprl bordele in zmanjšal odrske predstave na plesne dogodke. * 1944: nekaj dni po osvoboditvi Pariza [[Edith Piaf]], ki je med drugo svetovno vojno pogosto nastopala na družabnih srečanjih in bordelih nemških sil in so jo mnogi imeli za izdajalko, ponovno nastopi v Moulin Rougeu, z [[Yves Montand|Yvesom Montandom]], novincem, izbranim za nastop z njo. === Podaljšanje === * 22. junij 1951: Georges France, imenovan Jo France, ustanovitelj ''Balaja'' (rue de Lappe, Pariz), kupi Moulin Rouge in začne obsežna prenovitvena dela. Arhitektom Pierru Devinoyu, Bernardu de La Tour d'Auvergne in Marion Tournon-Branly je dal nalogo, da izboljšajo in opremijo nov avditorij. Dekor, ki si ga je zamislil Jo France in ga je v veliki meri realiziral Henri Mahé, eden najbolj modnih oblikovalcev dneva, je trajal in je še vedno na mestu. * Večerni plesi, nastopi in slavni francoski kankan se vračajo v Moulin Rouge. * 19. maj 1953: 25. ''Bal des Petits Lits Blancs'', ki ga je organiziral romanopisec Guy des Cars, poteka v Moulin Rougeu v prisotnosti francoskega predsednika Vincenta Auriola; prvič na Evropski oder stopi [[Bing Crosby]]. Večer pritegne 1200 umetnikov in zvezd z vsega sveta, vključno z [[Josephine Baker]], ki poje ''J'ai deux amours''. * Med letoma 1951 in 1960 se pojavi vrsta znanih umetnikov: Luis Mariano, Charles Trénet, Charles Aznavour, Line Renaud, Bourvil, Fernand Raynaud, Lena Horne. * 1955: Jo France prenese Moulin Rouge na brata Joseph in Louis Clérico, ki že imata Le Lido. Jean Bauchet postane direktor. Še vedno se izvaja slavni francoski kankan, ki ga bo kmalu koreografiral Ruggero Angeletti. * 1957: Doris Haug v Moulin Rougeu ustanovi skupino ''Doriss Girls''. Sprva štiri dekleta, skupina se je sčasoma povečala na šestdeset. * 1959: Moulin Rouge se preoblikuje z novimi kuhinjami. * 1960 ''Revue Japonaise'', ki je v celoti sestavljena iz japonskih umetnikov, lansira [[Kabuki]] na Montmartru. * 1962: Jacki Clérico, sin Josepha Clérica, prevzame nadzor nad Moulin Rougeom. To je začetek nove dobe: Povečanje avditorija, postavitev velikanskega akvarija in prvi vodni balet 6. oktobra 2014 je Moulin Rouge praznoval 125. obletnico. Ime in slog slavne pariške vzornice so posnemali številni drugi varieteji in diskoteke po svetu. == Dokumentarni filmi == * ''Quadrille dansé par les étoiles du Moulin-Rouge 1,2&3'' (1899–1902), Francija – produkcija Pathé (3 epizode po 20 minut) * ''An Evening at the Moulin Rouge'' (1981), Réalisé par David Niles, produkcija HBO (dolžina: 60 min) * ''Les Dessous du Moulin Rouge'' (2000), Réalisé par Nils Tavernier, produkcija Little Bear (dolžina: 52 min) * ''Coulisses d'une revue, le Moulin Rouge'' (2001), režija par Philippe Pouchain in Yves Riou (dolžina: 60 min) * ''Moulin Rouge Forever'' (2002), režija Philippe Pouchain in Yves Riou (dolžina: 55 min) * ''Moulin Rouge : la restauration in Une vie de passion au Moulin Rouge''. Dva dokumentarna filma sta na voljo s filmom Moulin Rouge Johna Hustona. * ''Au cœur du Moulin Rouge'' (V središču Moulin Rougea) (2012), režija Marie Vabre, produkcija 3e Œil Productions (90 min). Muzikal ''Moulin Rouge 2018!'' je priredba filma Baza Luhrmanna iz leta 2001. == V literaturi == Leta 1950 objavljen biografski roman ''Moulin Rouge'' o življenju Henrija de Toulouse-Lautreca je bil prva uspešnica Pierra La Mureja in je bil posnet leta 1952. == Glej tudi == * [[kankan]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Moulin Rouge}} * [http://www.moulinrouge.fr/?lang=en Moulin Rouge official website in English] * [http://www.moulinrouge.fr/ Moulin Rouge official website in French] * [https://www.cparama.com/forum/paris-le-moulin-rouge-t5376.html Moulin Rouge - 42 Early Postcards] at CPArama * [https://www.leshumanites.org/post/la-danseuse-du-moulin La danseuse du Moulin] leshumanites Art+CultureDéveloppement [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Parizu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1889]] {{normativna kontrola}} phi5o497gy2zs3w7xdglvlzcbnowlwz 0 143609 6675829 6664447 2026-05-14T22:59:31Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6675829 wikitext text/x-wiki '''[[Gora]]''' je navadno geografski pojav; izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja. Verigo gora imenujemo [[gorovje]]. ''Gora'' se pojavlja tudi v imenih krajev in vzpetin. == Vzpetine == ;Avstrija * [[Krištofova gora]] ({{jezik|de|Christofberg}}) * [[Mrzla gora]] ({{jezik|de|Kaltenberg}}) * [[Šentjanška gora]] ({{jezik|de|Johannserberg}}) * [[Šenturška gora]] ({{jezik|de|Ulrichsberg}}; tudi {{jezik|de|Kernberg/Kärntner Berg}}) * [[Štalenska gora]] ({{jezik|de|Magdalensberg}}): vzpetina, naselje in občina ;Hrvaška * [[Bilogora]] * [[Desenička gora]] * [[Kuna gora]] (''Kostelsko gorje'') * [[Moslavačka gora]], hribovje * [[Petrova gora, Hrvaška (hrib)|Petrova gora]] * [[Požeška gora]] * [[Ravna gora]] (686 m) * [[Žumberačka gora]], hrvaško ime za [[Gorjanci|Gorjance]] * [[Zrinska gora]] * [[Velja gora]] * [[Vidova gora]], najvišji vrh jadranskih otokov ;Italija * [[Krminska gora]] ({{jezik|it|Monte Quarin}}), grič v Italiji * [[Stara gora nad Čedadom]] ({{jezik|it|Castelmonte}}), vzpetina in romarsko središče ;Slovenija {{glej tudi|Seznam gora v Sloveniji|Seznam gora v Karavankah|Seznam planot v Sloveniji}} * [[Gora, Mali Ločnik|Gora]] (748&nbsp;m), hrib nad [[Mali Ločnik|Malim Ločnik]]om pri [[Turjak|Turjaku]] * [[Gora (planota)|Gora]], planota v občini Ajdovščina na robu [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] {{div col|colwidth=24em}} *[[Angelska gora]], vrh Trnovske planote *[[Antonova gora]] (422 m), hrib *[[Brinjeva gora nad Prevaljami]], občina Prevalje *[[Brinjeva gora nad Zrečami]], občina Zreče *[[Borovška gora]], pogorje, občina Kočevje *[[Breška gora]], vrh v Karavankah *[[Debela gora]], hrib v Notranjskem hribovju *[[Dobra gora]], grič v Blejskem kotu *[[Donačka gora]], najbolj vzhodni vrh Karavank *[[Dražgoška gora]], vrh na Jelovici *[[Dreveniška gora]], gora v pogorju Boča *[[Gora Oljka]], kraški osamelec v Savinjski Diolini *[[Goteniška gora]], planota v JV Sloveniji *[[Kalska gora]] in [[Mala Kalška gora]], vrhova Kamniško-Savinjskih Alp *[[Kamena gora]], vrh (1040 m) *[[Kočevska Mala gora]], hrib v Notranjskem hribovju *[[Konjiška gora]], pogorje *[[Korovska gora]], grič v Goričkem *[[Kravja Črna gora]], vrh v Julijskih Alpah *[[Kriška gora]], vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah *[[Križeva gora]], vrh Škofjeloškega hribovja *[[Križna gora (razločitev)|Križna gora]], ime več vzpetin *[[Krnička gora]], vrh Kamniško-Savinjskih Alp *[[Kronska gora]], hrib Pohorja *[[Kunšperška gora]], hrib v JV Sloveniji *[[Libeliška gora]], hrib Strojne *[[Limbarska gora]], gora Posavskega hribovja *[[Liška gora]], hrib v JV Sloveniji *[[Magdalenska gora]], arheološko najdišče *[[Mirna gora]], vrh v Kočevskem rogu *[[Mrzla gora]] (2203 m) *[[Nebeška gora]], hrib Posavskega hribovja *[[Olimska gora]], grič v V Sloveniji *Oljska gora, tudi [[Soteški hrib]], osamelec v Ljubljanski kotlini *[[Orlica (pogorje)|Orlica]], pogorje Posavskega hribovja *[[Ostrež]] (856 m), hrib v Posavskem hribovju *[[Pluženjska gora]], hrib Cerkljanskega hribovja *[[Podrta gora]], gora v Julijskih Alpah *[[Polhograjska gora]], gora Polhograjskih Dolomitov *[[Poljanska gora]], greben v JV Sloveniji *[[Potoška gora]], gora v Kamniško-Savinjskih Alpah *[[Primskova gora]], hrib na Dolenjskem *[[Racna gora]], hrib Notranjskega hribovja *[[Rajska gora]] 934/938 m visok vrh 3 km severo-SV od vrha Petelinjek *[[Ribenska gora]], vrh Blejskega kota *[[Slaparjeva gora]], greben Kamniško-Savinjskih Alp *[[Spodnjeloška gora]], vrh v JV Sloveniji *[[Straška gora]], vrh v JV Sloveniji *[[Sveta gora]], ime več vzpetin *[[Šentviška gora]], grič v Zasavju *[[Šmarjetna gora]], hrib pri Kranju *[[Šmarna gora]], osamelec v Ljubljanski kotlini *[[Štefanja gora (hrib)]], hrib na Gorenjskem *[[Tegoška gora]] *[[Tinska gora]] *[[Tolsta gora]] *[[Travljanska gora]] *[[Travna gora]], kraška planota *[[Trnjeva gora]] *[[Trška gora]], hrib pri Novem mestu *[[Turska gora]] *[[Uršlja gora]], vrh v Karavankah *[[Velika gora]], pogorje in kraška planota *[[Vinogora]], zaselek pod vzpetino Vinogoro (519 m) *[[Zlodejeva gora]] *[[Žalostna gora]], ime več vzpetin *[[Žička gora]] {{div col end}} ;Srbija {{glej tudi|Seznam vrhov v Srbiji}} * [[Biogradska gora]], [[narodni park]] v Črni Gori * [[Fruška gora]], hrib v Vojvodini, Srbija * [[Jelova gora]] (1147 m), [[Zlatibor]] * [[Kamena gora]], gora na meji med Srbijo in Črno goro, tudi zavarovano območje (naravni rezervat) * [[Mokra gora]], gora v Prokletijah * [[Skopska Crna gora]], pogorje Severne Makedonije, Kosova in Srbije ;Drugod * [[Bijela gora]], greben [[Orjen|Orjena]] v [[Črna gora|Črni gori]] * [[Gora Sveti Ilija]], vrh na Pelješacu, Hrvaška * [[Petrova gora]], planota na Hrvaškem * [[Suva gora]], [[planota]] oz. gorski masiv v Severni Makedoniji * [[Ihtimanska Sredna gora]] in [[Săštinska Sredna gora]] (Bolgarija) * [[Polska Góra]] ({{jezik|pl|Złota Góra}}), vrh na Poljskem * [[Łysa Góra]], hribovje na Poljskem * [[Oljska gora]], vzpetina v Sveti deželi pri [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] * [[Gora Ida (razločitev)]], več mitoloških vzpetin * [[Vidova gora]], najvišji vrh otoka [[Brač]] in jadranskih otokov nasploh ==Naselja== === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Gora, Cerknica|Gora]], občina Cerknica * [[Gora, Krško|Gora]], občina Krško * [[Gora pri Komendi]], občina Komenda * [[Gora pri Pečah]], občina Moravče * [[Babna Gora, Šmarje pri Jelšah|Babna Gora]], kraj v občini Šmarje pri Jelšah *[[Brezovska Gora]], občina Krško *[[Brunška Gora]], občina Radeče *[[Bukova Gora]], občina Kočevje *[[Črneška Gora]], občina Dravograd *[[Dedna Gora]], občina Sevnica *[[Doblička Gora]], občina Črnomelj *[[Dolga Gora]], občina Šenjur *[[Donačka Gora]], občina Rogatec *[[Gabrska Gora]], občina Litija *[[Gabrška Gora]], občina Škofja Loka *[[Goriška Gora]], občina Škocjan *[[Graška Gora]], občina Slovenj Gradec *[[Janževa Gora]], občina Selnica ob Dravi *[[Kamna Gora]], občina Slovenske Konjice *[[Kamna Gora (Trebnje)]], del naselja [[Trebnje]] *[[Kranjska Gora]], naselje in občina *[[Križna Gora]], ime več naselij *[[Lačna Gora]], občina Oplotnica *[[Libeliška Gora]], občina Dravograd *[[Limbarska Gora]], občina Moravče *[[Loška Gora, Radeče]] *[[Loška Gora pri Zrečah]], občina Zreče *[[Mala Gora]], ime več naselij *[[Mala Ilova Gora]], občina Grosuplje *[[Migolska Gora]], občina Mirna *[[Nova Gora]], ime več naselij *[[Oklukova Gora]], občina Brežice *[[Okoška Gora]], občina Oplotnica *[[Pijana Gora]], občina Krško *[[Primskova Gora]], zaselek naselja [[Primskovo]] *[[Ptujska Gora]], občina Majšperk *[[Selska Gora]], občina Mirna *[[Sladka Gora]], občina Šmarje pri Jelšah *[[Sloka Gora]], občina Velike Lašče *[[Stara Gora]], ime več naselij *[[Studena Gora]], občina Ilirska Bistrica *[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], občina Nova Gorica *[[Šenturška Gora]], občina Cerklje na Gorenjskem *[[Šentviška Gora]], občina Tolmin *[[Štefanja Gora]], naselje občina Cerklje na Gorenjskem *[[Tanča Gora]], občina Črnomelj *[[Tinjska Gora]], občina Slovenska Bistrica *[[Travna Gora]], občina Sodražica *[[Trška Gora]], ime več naselij *[[Uršlja Gora]], občina Ravne na Koroškem *[[Velika Ilova Gora]], občina Grosuplje *[[Vesela Gora]], občina Šentrupert *[[Vinska Gora]], občina Velenje *[[Višnja Gora]], občina Ivančna Gorica *[[Zbelovska Gora]], občina Slovenske Konjice *[[Zlogona Gora]], občina Oplotnica {{div col end}} === Avstrija (Koroška) === * [[Gora, Bilčovs]] ({{lang|de|Rupertiberg}}), občina [[Bilčovs]] * [[Gora, Celovec]] ({{lang|de|Berg}}), mesto [[Celovec]] * [[Gora, Hodiše]] ({{lang|de|Höhe}}), občina [[Hodiše]] * [[Gora, Rožek]] ({{lang|de|Bergl}}), občina [[Rožek]] * [[Gora, Teholica]] ({{lang|de|St. Bartmä}}), občina [[Teholica]] ob Vrbskem jezeru * [[Mala Gora, Rožek]] ({{lang|de|Kleinberg}}), tržna občina [[Rožek]] * [[Šentjanška gora]] (''Johannserberg''), občina [[Mostič]] v [[Okraj Šentvid ob Glini|Okraju Šentvid ob Glini]] * [[Šterska Gora]] (''Steuerberg''), naselje in občina ([[Steuerberg]]) v [[Okraj Trg|Okraju Trg]] *[[Žavška Gora]] ({{lang|de|Salzenberg}}), [[Grebinj]] *ter [[Nova Gora (Neuberg)]], [[Gradiščanska]], Avstrija ===Bosna in Hercegovina=== * [[Gora, Sarajevo|Gora]], občina Sarajevo ===Češka=== * [[Bela Gora]] ({{jezik|cs|Bílá Hora}}), mestna četrt Prage * [[Kutna Gora]] ({{jezik|cs|Kutná Hora}}), mesto na Češkem * [[Zelená Hora]], vas na Češkem ===Črna gora=== * [[Bijela Gora, Ulcinj]] * [[Crna Gora, naselje]] * [[Ćeranića Gora]] * [[Kamena Gora, Prijepolje]] ===Hrvaška=== * [[Gora, Petrinja|Gora]], občina Petrinja * [[Gora Glušići]], mesto Labin * [[Gora Košnička]], občina Desinić * [[Gora Veternička]], občina Novi Golubovec {{div col|colwidth=24em}} * [[Brezova Gora]], ob meji s Slovenijo, občina [[Bednja]] * [[Brezno Gora]], občina Hum * [[Desinić Gora]], občina Desinić * [[Druškovec Gora]], občina Hum * [[Janja Gora]], občina Plaški * [[Mala Gora, Pregrada]], mesto Pregrada * [[Petrova Gora]], občina Lobor * [[Pozla Gora]], občina Pojezerje * [[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]], občina Ravna Gora * [[Srednja Gora]], občina Udbina * [[Velika Gora, Pregrada]], mesto Pregrada * [[Velika Gora, Sveti Ivan Zelina]], mesto Sveti Ivan Zelina * [[Vinagora]], mesto Pregrada * [[Železna Gora]], občina Štrigova {{div col end}} ===Poljska=== * [[Jelenia Góra]], mesto na Poljskem * [[Kozia Góra]], ime več naselij * [[Zelená Hora, Poljska]], vas na Poljskem * [[Zielona Góra]], mesto na Poljskem === Srbija === * [[Kamena Gora]], občina Prijepolje * [[Mokra Gora, Užice]], mesto Užice ==Drugo== * [[Gora (območje)]], gorato področje in občina na jugozahodu [[Kosovo|Kosova]] * ''[[Gora (sura)|Gora]]'', sura v [[Koran|Koranu]] * [[Gora Rocka!]], glasbeni festival na [[Šentviška planota|Šentviški planoti]] * [[Biogradska Gora]], gozd in nacionalni park v Črni Gori * ''[[Čarobna gora]]'', roman [[Thomas Mann|Thomasa Manna]] * [[Ćeranića gora]], Črna Gora * ''[[Gora Brokeback]]'', tajvanski film iz leta 2005 * [[Župnija Gora pri Sodražici]], župnija v Sloveniji * [[Bazilika Sveta Gora]], bazilika v Sloveniji * [[Oljska gora (razločitev)|Oljska gora]] (razločitev) ==Glej tudi== * [[Gorca]] * [[Goričica]] * [[seznam gora]] * [[Gorica (razločitev)]] * [[vrh]] * [[Železniško postajališče Dolga Gora]] [[Železniško postajališče Dolga Gora|<br />]] {{razločitev}} ci12gje2mpha2rarq8ji0obu5goky8b 0 143634 6675816 6673319 2026-05-14T21:57:44Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6675816 wikitext text/x-wiki '''Gradec''' je lahko: *[[Gradec (postojanka)]] (občno ime), utrjena postojanka *[[Gradec]], glavno mesto [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerske]] v Avstriji *[[Gradec, Krško|Gradec]], občina Krško * [[Gradec, Pivka|Gradec]], občina Pivka *[[Gradec, Litija|Gradec,]] del mesta [[Litija]] na levem bregu Save *ime več naselij na Hrvaškem: **[[Gradec pri Zagrebu|Gradec (Zagreb)]], zgodovinsko ime za stari del Zagreba (imenovan tudi [[Gornji Grad (razločitev)|Gornji Grad]] ali [[Grič]]) **[[Gradec, Zagrebška županija]] (naselje in občina, [[Zagrebška županija]], Hrvaška) ** [[Gradec Pokupski]] (občina [[Pisarovina]], Zagrebška županija, Hrvaška) *Gradec, ime več naselij v [[Albanija|Albaniji]]: ** Gradec, [[Gjerbës]], okraj [[Berat (okrožje)|Berat]] ** Gradec, [[Skrapar]] ** Gradec, [[Shkodër]] ** pa tudi [[Pogradec]] *Gradec, ime več naselij v [[Bolgarija|Bolgariji]]: **Gradec, o. in okraj i[[Vidin (okraj)|Vidin]] **Gradec, o. Kotel, okraj [[Sliven (okraj)|Sliven]] **[[Polski Gradec]], okraj [[Stara Zagora (okraj)|Stara Zagora]] *Gradec, ime več naselij v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]: **Gradec, [[Kriva Palanka]] **Gradec, [[Valandovo]] **Gradec, [[Vinica, Severna Makedonija|Vinica]] **Gradec, [[Vrapčište]] *Gradec blizu [[Prapretno pri Hrastniku|Prapretna]] *Gradec (pod Krnom), prazgodovinsko [[arheološko najdišče]] *Gradec pri Juriščah *Gradec nad Movražem *[[Gradec pod Veliko Strmico]], arheološko najdišče *Grac blizu Sel pri Zajčjem Vrhu * Gradec ([[Monte Coste]]), vrh na [[Tržaški Kras|Tržaškem Krasu]] v Italiji (410 m) *[[Ajdovski gradec]]: ** [[Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica|Ajdovski gradec]] - vzpetina pri [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] ** [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]] - vzpetina v [[Vranje, Sevnica|Vranju]], [[Občina Sevnica]] * ''[[Kraljevi Gradec]]'', arhaično slovensko poimenovanje za [[Hradec Králové]] na Češkem (prevod iz nem. ''Königsgraz'') *[[Marija Gradec]], občina Laško *[[Polhov Gradec]], mesto v [[Občina Dobrova-Polhov Gradec|Občini Dobrova-Polhov Gradec]] *Prokupski Gradec ([[Siško-moslavška županija|Siško-moslovaška županija]], Hrvaška) *[[Pusti Gradec]], vas ob [[Lahinja|Lahinji]] v občini Črnomelj *[[Slovenj Gradec]], mesto in [[mestna občina Slovenj Gradec]] *[[Solnograd|''Solnogradec'']], arhaično slovensko poimenovanje za [[Salzburg]] == Glej tudi == *[[Grad (razločitev)]] * [[Gradac (razločitev)]] * [[Pogradec]] ob Ohridskem jezeru ([[Albanija]]) *[[Zagradec|Zagradec (razločitev)]] *[[Gračac (razločitev)]] *[[Gradišče (razločitev)|Gradišče]] *[[Graška Gora]] *[[Graški graben]] {{razločitev-kraj}} 19rhpp9sebaxq8ln0pa9c7kzrbepvf9 0 150413 6676033 6652203 2026-05-15T11:26:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676033 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=sintaksa, np,...}} [[Slika:Pok25.jpg|sličica|Božično-novoletni koncert 2025]] '''Pihalni orkester Koper''' ali krajše '''POK''' je bil ustanovljen leta [[1981]]. Danes šteje [[orkester]] več kot 60 članov. ==Zgodovina== Prva prioriteta pri ustanovitvi orkestra je bila zagotovitev [[prostor]]ov za vajo. Tako so se vsi mrzlično podali v iskanje najbolj ugodne rešitve, našel pa jo je [[Janko Hreščak]], ki je za bodoči Godbeni dom orkestra predlagal staro cerkvico v Marušicevi ulici, v kateri je bilo takrat trgovsko skladišce Soče [[Koper]]. Ob ustanovitvi novega mestnega pihalnega orkestra je [[Darij Pobega]] v svojem govoru med drugim tudi predstavil, kako so potekale priprave na [[ustanovitev]] [[orkester|orkestra]].<br /> Pri urejanju Godbenega doma so pomembno vlogo odigrali člani orkestra sami – in sicer s t. i. udarniškim delom. Godbeniki in kapelnik so v obnovo svojega bodočega doma vložili kar 250 delovnih ur. A delo godbenikov ni bilo dovolj in tako je bilo potrebno ustanoviti gradbeni [[odbor]], v katerem so bili različni [[obrtnik]]i, ki so potem tudi dokončali dela. ===Začetek=== Prva leta delovanja orkestra so potekala predvsem v znamenju postavljanja trdnih organizacijskih temeljev in nastopov predvsem v ožjem okolju, kjer se je orkester že kmalu dobro uveljavil in postal nepogrešljiv člen pri raznih proslavah in slovesnostih, prirejal pa je tudi samostojne [[nastop]]e.<br /> Prva naloga novoustanovljenega društva je bila vpis v register društev, kar se je zgodilo [[10. maja 1982]], s tem pa so se končali vsi postopki za [[ustanovitev]] in potrditev ustanovitve orkestra. Sedaj je bila na odborih orkestra naloga, da poskrbijo za organizacijske in finančne zadeve, naloga [[dirigent]]a pa, da [[orkester]] kar se da dobro pripravi na [[nastop]]e in da poskrbi, da se orkester čim bolj udejstvuje.<br /> [[Orkester]] je kvalitetno rasel, kar je kasneje dokazal tudi na številnih [[tekmovanje|tekmovanjih]]. Že leta [[1982]] so se začela prizadevanja za povezovanje z ostalimi [[kulturna organizacija|kulturnimi organizacijami]] v [[Mestna občina Koper|občini Koper]] pa tudi izven nje. O tem so se pogovarjali že na prvi seji organov društva, ki je bila [[31. avgusta 1982]]. Seji je prisostvovala tudi [[Mirjana Bonin]], predstavnica takratne [[zveza kulturnih organizacij|Zveze kulturnih organizacij]]. <br /> V prvih letih svojega delovanja se je [[orkester]] pomembno uveljavil v svojem okolju. V Občini Koper ni bilo pomembnejše prireditve, pri kateri ne bi sodeloval. Kot omenjeno, pa se je že začel uveljavljati tudi v tujini – najprej v sosednji [[italija|Italiji]]. Dosežena je bila dolocena kakovost, odziv publike je bil dober, prav tako so bile pozitivne kritike v lokalnem [[časopis]]ju. Sledil je korak naprej in [[dirigent]] [[Darij Pobega]] se je odločil, da je čas za nastop na tekmovanju.<br /> Tako so se začelu vrstiti odlični rezultati in razna potovanja ter intenzivne vaje.<br /> V letu 2002 pa je prišlo tudi do konkretnih premikov pri zamenjavi prostora. ===Menjava prostora=== Želja orkestra je bila, da bi se iz cerkve v Marušicevi ulici, v kateri je domoval od ustanovitve in ki je že davno postala premajhna in neprimerna, preselil v večjo cerkev na [[trg brolo|Trgu Brolo]]. Po številnih vlogah in prošnjah je [[Mestna občina Koper]] orkestru vendarle ugodila. A s tem so se stvari začele zapletati. Poleti 2002 je orkester preselil svoje imetje v podzemno skladišce v koprski [[bonifika|Bonifiki]]. Šlo naj bi samo za začasno situacijo, a temen podzemni prostor brez sanitarij, ogrevanja, oken in zračenja je postal dom orkestra za dolgi dve leti. V tem času so se pojavili številni pretendenti, ki so hoteli cerkvico pridobiti zase, že leta 2002 pa so se postavljala vprašanja, ali godba sploh sodi v takšen prostor. Da vsekakor sodi, je potrdil tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Piran in tako se je orkester preselil na [[trg Brolo]] v bivši arhiv občine [[Koper]] v cerkev [[sveti jakob|Svetega Jakoba]]. Uradno je bil [[godbeni dom]] odprt [[5. marca 2004]], ta dan je bila tudi uradno prva vaja v novih prostorih.<br /> Orkester od tedaj pridno vadi v novih prostorih. ==Dosežki== [[1985]]: Tekmovanje v drugi kategoriji pihalnih orkestrov Slovenije v Mariboru v konkurenci z odraslimi godbeniki.<br /> [[1989]]: Tekmovanje v Göteburgu na Švedskem, tretja nagrada v drugi kategoriji priznanega mednarodnega tekmovanja.<br /> [[1990]]: Tekmovanje v Portorožu srebrna plaketa v konkurenci z najbolšimi slovenskimi orkestri<br /> [[1990]]: Udeležba na festivalu »Purmereade 1990« na Nizozemskem, uvrstitev med prvih pet orkestrov, prva nagrada v drugi kategoriji, v koncertnem delu pohvala za najbolšo izvedbo obvezne skladbe.<br /> [[1991]]: Tekmovanje v Hammarju na Norveškem, prvo mesto v tretji kategoriji odraslih orkestrov.<br /> [[1993]]: Tekmovanje v Hammarju na Norveškem, drugo mesto v srugi kategoriji.<br /> [[1993]]: Tekmovanje v Göteburgu na Švedskem, prvo mesto v drugi kategoriji evropskega festivala.<br /> [[1994]]: Dva celovečerna koncerta za promocijo Slovenije v Neuhofnu v Avstriji.<br /> [[1994]]: Festival pihalnih orkestrov v Breisachu v Nemčiji, najvišja ocena v konkurenci petdesetih mladinskih orkestrov iz trinajstih držav.<br /> [[1995]]: Tekmovanje v Hammarju na Norveškem, drugo mesto v drugi kategoriji (prvo mesto ni bilo podeljeno).<br /> [[1996]]: Udeležba na prireditvi ob obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, ki sta ga prenašali Evrovizija in Mondovizija.<br /> [[1996]]: Udeležba na festivalu »Oktoberfest 1996« v Calleli v Španiji.<br /> [[1997]]: Tekomovanje v Göteburgu na Švedskem, prvo mesto v drugi kategoriji.<br /> [[1998]]: Udeležba na festivalu »Purmerade 1998« na Nizozemskem, zlata medalja v drugi kategoriji in posebna pohvala za najbolšo izvedbo obvezne skladbe.<br /> [[1998]]: Tekmovanje v Luksemburgu, prva nagrada v drugi kategoriji.<br /> [[1999]]: Svetovno tekmovanje »Welt Jugendmusik Festival v Zürichu v Švici, druga nagrada v drugi kategoriji.<br /> [[1999]]: Državno tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov v Krškem, druga nagrada v prvi težavnostni stopnji.<br /> [[2000]]: Odprto državno prvenstvo v Nürnbergu v Nemčiji. prva nagrada v prvi kategoriji, posebna pohvala orkestru za edino pravilno izvedno obvezne skladbe »Challenge«.<br /> [[2000]]: Prvo mednarodno tekmovanje v Kopru, srebrna medalja v prvi kategoriji.<br /> [[2001]]: udeležba na festivalu »Oktoberfest 2001« v Calleli v Španiji.<br /> [[2002]]: Tekmovanje za pokal Ormožav zabavnem programu, najvišje število točk v tekmovalnem delu in pokal za najboši nastop v celoti.<br /> [[2002]]: Orkester je prejel srebrno plaketo ZZB za ohranjanje tradicij NOB.<br /> [[2004]]: Udeležba na evropskem festivalu pihalnih orkestrov FIJO v Chebu na Češkem, na katerega je bil povabljen po en orlester iz straih in novih članic Evropske unije, POK je zastopal Slovenijo.<br /> [[2004]]: 2. mednarodno tekmovanje »Slovenija 2004« v Velenju srebrna medalja v prvi težavnostni stopnji.<br /> [[2005]]: Svetovno tekmovanje mladniskih pihalnih orkestrov »Welt Jugendmusik Festival« v Zürichu v Švici, prva nagrada v drugi kategoriji.<br /> [[2006]]: Udeležba na festivalu pihalnih orestrov v Schladmingu, ki g avsako leto udeležijo svetovno znani strokovnjaki s področja pihalnih orkestrov.<br /> [[2006]]: Udeležba na festivalu »Oktoberfest 2006« v mestu Calella v Španiji.<br /> [[2007]]: Udeležba na festivalu »Oktoberfest 2007« v mestu Calella v Španiji. [[2023 v Sloveniji|2023]]: Zlata plaketa s posebno pohvalo na tekmovanju slovenskih godb.<ref>{{Navedi splet|title=Obvestila|url=https://zkd-koper.si/obvestila|website=ZKD MOK|accessdate=2025-02-28|language=sl|archive-date=2025-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20250228201310/https://zkd-koper.si/obvestila|url-status=dead}}</ref> ==Izdaje== Pihalni orkester Koper je v času svojega delovanja izdal že: *Dvojni CD Pihalni orkester Koper [[1981]]-[[2001]] *CD Pihalni orkester Koper [[2001]]-[[2002]] *CD Pihalni orkester Koper [[2005]]-[[2006]] *Zbornik ob 25. obletnici ustanovitve orkestra *Dvojni CD Pihalni orkester Koper [[2006]]-[[2009]] *CD Pihalni orkester Koper - 100 let: Osnovna šola Elvire Vatovec Prade: [[1909]]-[[2009]] *CD Pihalni orkester Koper [[2009]]-[[2011]] *CD Pihalni orkester Koper s koncertnih odrov [[2015]]-[[2017]] ==Redni dogodki== Pihalni orkester Koper priredi vsako leto novoletni koncert, ki se zgodi v dneh okrog [[božič]]a. ==Dirigenti== Dirigent: Boris Benčič (v preteklosti so orkester vodili: ustanovitelj [[Darij Pobega]], Nejc Sukljan in Borut Vatovec) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski pihalni orkestri]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1981]] b82kn3hwpxxb59cownazjkrzoyjctr1 0 157548 6675844 6388372 2026-05-14T23:32:41Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6675844 wikitext text/x-wiki '''Konjščica''' je lahko: * [[Planina Konjščica]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] * [[Planina Konjščica (Velika planina)|Planina Konjščica]] na [[Velika planina|Veliki planini]] v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]] * [[Konjščica (gora)|Konjščica]], gora in planina (Spodnja in Zgornja) z najvišjim vrhom [[Javorče]] (1667 m) in plezališčem [[Bela Peč (razločitev)|Bela peč]] severno od [[Storžič|Storžiča]] * [[Konjščica (Medija)|Konjščica]], potok v [[Zasavje|Zasavju]], pritok [[Kotredeščica|Kotredeščice]] oz. [[Medija (potok)|Medije]] * [[Konjščica (Bolska)]], potok, pritok [[Bolska|Bolske]] v Savinjski dolini * Konjščica, mokrotna dolina na sevrovzhodnem pobočju [[Golovec|Golovca]] med Dobrunjskim in Zadvorskim hribom, po kateri teče potok [[Rastučnik]] == Glej tudi == * [[Konjšica]], vas v Občini Litija * [[Konj, Litija]] * [[Konjice]] * [[Konjski potok (razločitev)|Konjski potok]] * [[Konjski graben]] {{georaz}} k7a0192laz34ab0gb6ua2eocrvrpra3 0 164944 6675891 4764070 2026-05-15T06:08:17Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Življenje in delo */ 6675891 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Stanko Janež''' [stánko jánež], [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]] in [[prevajalec]], * [[30. marec]] [[1912]], [[Rakek]], † [[19. januar]] [[2000]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == V matični knjigi [[župnija Cerknica|župnije Cerknica]] je vpisan kot ''Stanislav Rakek''. Rodil se je očetu posestniku Jurju in materi Frančiški (roj. Švigelj). Janež je študiral [[slavistika|slavistiko]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in leta 1935 diplomiral (kot študent je bil obsojen zaradi revolucionarnega delovanja). Od 1938 do 1954 je poučeval na različnih [[šola]]h, npr. na [[trgovska šola|trgovski šoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] je bil [[aktivist]] [[Osvobodilna fronta|OF]], po [[osvoboditev|osvoboditvi]] je učil [[ruščina|ruščino]] na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]]. Nato je bil [[lektor]] za [[slovenščina|slovenščino]] in [[knjižničar|bibliotekar]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], od 1962 do 1966 je ponovno poučeval na šolah po [[Slovenija|Sloveniji]]. Kot študent je objavljal [[socialni realizem|socialnorealistične]] [[črtica (književnost)|črtice]], pozneje pa pisal tudi knjižne ocene in poročila ter spremne besede. Prevajal je iz več jezikov, predvsem iz [[ruščina|ruščine]] (npr. izbor ''Ruska klasična proza'', [[1948]] {{cobiss|ID=1490206}}) in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] {{cobiss|ID=105401344}} in [[Tone Seliškar|Toneta Seliškarja]] {{cobiss|ID=2456072}}, pripravil [[Madžari|madžarsko]] [[antologija|antologijo]] [[Slovenci|slovenske]] [[literatura|literature]] ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah z gesli o [[Slovenci|slovenskih]] [[avtor]]jih. V sodelovanju z [[Miroslav Ravbar|M. Ravbarjem]] je napisal več pregledov [[Slovenci|slovenske]] in [[Jugoslovani|jugoslovanske]] [[književnost]]i. Zadnja leta se posveča [[poezija|poeziji]] in [[proza|prozi]] ([[Mohorjeva družba]]). == Izbrana bibliografija == === Literarna zgodovina === * ''Pregled zgodovine jugoslovanske književnost I. Slovenska književnost''. Maribor: Obzorja, 1953. Predelana in dopolnjena izdaja z M. Ravbarjem (z deloma spremenjenim naslovom ''Zgodovina [Pregled] slovenske književnosti'') 1957 in več izdaj. {{cobiss|ID=1275649}}, {{cobiss|ID=1407005}} * ''Vsebine slovenskih literarnih del''. Maribor: Obzorja, 1959 in več izdaj. {{cobiss|ID=1275649}} * ''Pregled jugoslovanskih književnosti'' (z M. Ravbarjem). Maribor: Obzorja, 1960 in več izdaj. {{cobiss|ID=264449}} * ''Fran Levec''. Monografija. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980. {{cobiss|ID=11935745}} * Ludvik Mrzel: ''Luči ob cesti''. S. Janež – avtor spremne bes. Ljubljana: MK, 1991. {{cobiss|ID=23313152}} * ''Slovenska mladinska proza: poglavitna dela – označitve in vsebine''. Ljubljana: samozal., 1993. {{cobiss|ID=35761920}} === Priročniki in učbeniki === * ''Ročni obzornik''. Ljubljana: Ročni obzornik, 1943. {{cobiss|ID=71778816}} * ''Ruski tečaj: prva knjiga''. Ljubljana: Slovenski poročevalec, 1945–1946. {{cobiss|ID=24337409}} * ''Ruski tečaj''. Ljubljana: Slovenski poročevalec, 1946. {{cobiss|ID=5423475}} * M. Ravbar in S. Janež: ''Pregled hrvatske, srbske in makedonske književnosti''. Maribor: Obzorja, 1958. {{cobiss|ID=23914497}} * ''Vsebine slovenskih literarnih del''. Maribor: Obzorja, 1959. {{cobiss|ID=1407261}}, {{cobiss|ID=5525249}} * ''Zapiski vojaka: 1914–1921''. Ljubljana: Borec, 1989. {{cobiss|ID=15201280}} * '' Priročnik slovenskih, italijanskih, nemških, francoskih in angleških pogovorov in besed''. Ljubljana: samozal., 1993. {{cobiss|ID=13064802}} * S. Janež (več avtorjev): '' Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji. Ljubljana z okolico''. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1993. {{cobiss|ID=33059840}} * ''Svet v žepu: priročnik''. Ljubljana: samozal., 1993. {{cobiss|ID=33400576}} === Spremne besede === * Ludvik Mrzel: ''Luči ob cesti''. Ljubljana: MK, 1991. {{cobiss|ID=23313152}} === Prevodi === * J. Šur: ''Od kresov do radia''. Ljubljana: MK, 1947. {{cobiss|ID=1103411}} * I. Nečaev: ''Povesti o elementih''. Ljubljana: MK, 1947. {{cobiss|ID=974085}} * Jakob Iljin: ''Veliki tekoči trak''. Ljubljana: MK, 1949. {{cobiss|ID=187503}} * Vlado Šegrt: ''Kri na kamnu''. Ljubljana: Borec, 1968. {{cobiss|ID=2657333}} * Karl May: ''Pri babilonskih razvalinah''. Ljubljana: MK, 1970. {{cobiss|ID=6375937}} * Galina Serebrjakova: ''Karl Marx: snovalec novega sveta''. Maribor: Obzorja, 1974. {{cobiss|ID=3507457}} * Aleksander Tadić: ''Matere herojev pripovedujejo''. Ljubljana: Borec, 1976. {{cobiss|ID=2653953}} * Petar S. Brajović: ''Konec druge svetovne vojne v Sloveniji''. Ljubljana: Borec, 1977. {{cobiss|ID=1385736}} * Stevan Jakovljević: ''Velika zmeda''. Ljubljana: PD, 1980. {{cobiss|ID=17070848}} * Živojin Gavrilović: ''Igmanci''. Ljubljana: PD, 1982. {{cobiss|ID=21499655}} * Ćamil Sijarić: ''Dvorec''. Ljubljana: PD, 1984. {{cobiss|ID=98056}} * Nikola Cvetić: ''Čemerna''. Ljubljana: PD, 1986. {{cobiss|ID=10651911}} === Poezija === * ''Iz oči v oči''. 1974. * ''Gorice''. 1980. === Proza === * ''Pot v prostost: črtice in drugo''. Ljubljana: samozal., 1992. {{cobiss|ID=28501504}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[Seznam slovenskih prevajalcev]] == Zunanje povezave == * [http://www.notranjci.si/osebe/jane%C5%BE-stanko/576/ Notranjci.si] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Janež, Stanko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1912]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] iyn2tmnctwoza3lyhrross1d62s1h8d 0 169919 6675983 6544482 2026-05-15T09:10:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675983 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = | name = Marcel II. | honorific-suffix = | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = Marcel II. | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[9. april]] [[1555]] (izvoljen) | term_start = [[10. april]] [[1555]] (posvečen, ustoličen in kronan) | term_end = [[1. maj]] [[1555]] (22 dni; končal in umrl) | predecessor = [[Papež Julij III.|Julij III.]] | opposed = | successor = [[Papež Pavel IV.|Pavel IV.]] | ordination = [[1535]] | ordained_by = | consecration = [[10. april]] [[1555]] | consecrated_by = [[Papež Pavel IV. |Gian Pietro Carafa]] [[kardinal]] | cardinal = [[19. december]] [[1539]] | created_cardinal_by= [[papež Pavel III.|Pavel III.]] | rank = [[Seznam papežev|222. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = Marcello Cervini degli Spannochi | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika sv. Petra]] | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Ricardo Cervini, apostolski zakladničar<br>Cassandra Benci | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = |previous_post={{unbulleted list|[[škofija Lamezia Terme|apostolski administrator v Nicastru]] (1539–1540)|[[škofija Reggio Emilia-Guastalla|škof v Reggio Emilia]] (1540–1544)|[[Santa Croce in Gerusalemme (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Santa Croce in Gerusalemme]] (1540–1555)|[[škofija Gubbio|škof v Gubbiju]] (1544–1555)| [[Vatikanska knjižnica|vatikanski vrhovni knjižničar]] (1550-1555)}} | alma_mater = [[Univerza v Sieni]] <br> [[Univerza v Firenci]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Marcello II.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Marcel }} '''Papež Marcel II.''', rojen kot '''Marcello Cervini''', [[italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[6. maj]] [[1501]], [[Montefano]], † [[1. maj]] [[1555]], [[Rim]]. [[Papež]] je bil leta [[1555]]. == Življenjepis == === Mladost === Marcel se je rodil 6. maja 1501 v [[Montefano|Montefanu]] pri [[Macerata|Macerati]] v plemiški rodbini iz mesta [[Montepulciano]]; oče je bil Ricciardo Cervini, papeški zakladničar v [[Ankonska marka|Ankonski marki]], mati pa Cassandra Benci. Otroštvo je preživljal v Montepulcianu, kjer so gospodarili Cerviniji vsaj od 13. stoletja naprej, in na obsežnih posestvih okrog [[Castiglione d'Orcia]]. Oče je poskrbel za njegovo izobrazbo: poučeval ga je slovnico, govorništvo, osnove modroslovja, zvezdoznanstvo, in »da bi mu omogočil sleherno popolnost«, ga je uvajal v »arti meccaniche«, kot so gradbeništvo, poljedelstvo, izdelovanje železa in knjigoveštvo. <ref>A. Cervini: Vita di Marcello II, rokopisi; nav. Hudon, str.183 št. 13</ref> <br> Okrog 1520 je odšel Marcel na študije v [[Siena|Sieno]] pod varstvom kardinala [[Giovanni Piccolomini|Giovannija Piccolominija]] <ref>Giovanni Piccolomini (1475-1537) je bil izredno učen italijanski škof in kardinal (1517), ki je sodeloval na [[Peti lateranski koncil|Petem lateranskem koncilu]] in bil tudi [[Dekan (religija)|dekan]] [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] (1521) </ref> in premožne družine Spannochi, katerih imetje je oče dalj časa upravljal in so mu priznali tudi svoj priimek "degli Spannochi". Dal se je na študij grščine, matematike in zvezdoznanstva. <br> 1524 so Marcela poslali v [[Rim]], da bi izročil družinska darila [[papež Klemen VII.|Klemenu VII.]], ki je postal papež nekaj mesecev poprej (19. novembra 1523). Ob tej priložnosti se je odlično izkazal: na podlagi očetovih izračunov je dokazal neosnovanost takratnih predvidevanj o skorajšnji poplavi. Papež je bil s tem pomirjen in zadovoljen, ter mu je takoj zaupal popravke [[julijanski koledar|julijanskega koledarja]], kar je Cervini uspešno opravil; to mu je zagotovilo stalno službo. Zaradi ponavljajoče se [[kuga|kuge]] pa ga je maja 1525 oče poklical domov, kjer je ostal tudi med [[plenitev Rima (1527)|plenitvijo Rima]]; tako se je vrnil na papeški dvor šele po očetovi smrti 1534. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-marcello-ii_(Dizionario-Biografico)/|title= Marcello II, papa. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 69 di Giampiero Brunelli|publisher=Treccani.it|date=2007|accessdate=22. september 2016}}</ref> Med svojimi potovanji v Rim si je v [[humanizem|humanističnih]] vedah dobro podkovani Marcel Cervini pridobil tudi zaupanje kardinala Alessandra Farneseja; ko je le-ta postal oktobra 1534 [[papež Pavel III.]], mu je zaupal vzgojo svojega soimenjaka nečaka [[Alessandro Farnese mlajši|Alessandra]], ki je kmalu postal papežev kardinal-kancler (tajnik) in [[apostolski protonotar|protonotar]]; tako je pravzaprav Marcel postal stvarni upravnik cerkvenih poslov postavljen ob stran mlademu in neizkušenemu kardinalu. 1535 je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovništvo]]. 9. aprila 1539 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in naslednji dan je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]] kot [[škofija Nicastro|škof Nicastra]], a 19. decembra 1539 je postal kardinal pri [[Santa Croce in Gerusalemme (kardinalski naslov)|Santa Croce in Gerusalemme]]. Alessandra Farneseja je spremljal v odposlanstvu k [[Franc I. Francoski|Francu I.]], 1543 pa odpotoval kot papeški legat h [[Karel V. Habsburški|Karlu V.]]. Decembra 1545 ga je [[papež Pavel III.|Pavel III.]] skupaj s kardinaloma [[papež Julij III.|Giovannijem del Montejem]] (prihodnji [[papež Julij III.]]) in Angležem [[Reginald Pole|Polom]] imenoval za papeškega legata na [[Tridentinski koncil|Tridentinskem koncilu]], kjer je postal prvi predsednik prvega zasedanja. Naloga papeških odposlancev je bila, da so določali izbiro predmetov za razpravo in čuli nad samimi debatami; pri važnejših vprašanjih so dobivali navodila neposredno iz Rima. Med koncilom je Marcel z nepopustljivo odločnostjo in uspešnostjo zavračal [[konciliarizem|konciliaristične]] težnje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/marcello-ii-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ |title= Marcello II papa. Enciclopedia Italiana di Mario Niccoli |publisher=Treccani.it|date=1934|accessdate=22. september 2016}}</ref> Na koncilu je bil predstavnik duhovne usmeritve. <ref>{{navedi splet|url=http://slideplayer.it/slide/584456/|title=La controriforma. Disciplinamento e ortodossia|publisher=Basilio Riccio|date=2014|accessdate=1. oktober 2016|archive-date=2016-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20161027040411/http://slideplayer.it/slide/584456|url-status=dead}}</ref><br> 1548 ga je Pavel III. imenoval za [[apostolski knjižničar|vatikanskega knjižničarja]] (»Bibliotecæ Apostolicæ Vaticanæ Protector«), kar mu je dosmrtno podaljšal tudi [[papež Julij III.|Julij III.]]. V tem času se je dal na [[zgodovina|zgodovinske]] in [[arheologija|arheološke]] raziskave. Pod njegovim vodstvom je [[Vatikanska knjižnica]] spet zacvetela. Nabavil je čez 500 latinskih, grških in hebrejskih knjig, ter sestavil nove sezname grških in latinskih [[rokopis]]ov. 1539 je nagovoril papeža, da je dal tiskati vsaj najpomembnejše grške rokopise. <ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09641a.htm |title=Pope Marcellus II |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=1910|accessdate=22. september 2016}}</ref> Isti papež ga je imenoval tudi za predsednika komisije za cerkveno obnovo, od koder pa ga je odstranil, ko si je upal obsoditi papeževo [[nepotizem|nepotistično]] ravnanje. <ref name="#1">{{navedi splet|url=http://cronologia.leonardo.it/biogra2/marceii.htm|title=Marcello II – Marcello Cervini (1501-1555)|publisher=Leonardo.it|date=|accessdate=23. september 2016|archive-date=2016-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20161003010837/http://cronologia.leonardo.it/biogra2/marceii.htm|url-status=dead}}</ref> == Papež == Med kardinali je prevladala tokrat strožja cerkvena usmeritev; zato so po [[papež Julij III.|Julijevi]] smrti, ki je nastopila 23. marca 1555 kot posledica prehladitve ob pregledu del na graditvi imenitne [[Julijeva vila|Julijeve vile]], 9. aprila izvolili za naslednika kardinala Marcela Cervinija<br> Po prevzemu oblasti s kronanjem brez posebnih slovesnosti zaradi postnega časa je 10. aprila ohranil tudi kot papež svoje krstno ime in se poimenoval Marcel II. On je bil zadnji papež, ki ob izvolitvi ni spremenil svojega imena; s tem je med drugim potrdil legendo, ki napoveduje zelo kratko papeževanje tistim papežem, ki ohranijo svoje godovno ime. <br> Takoj se je lotil strogega načrta nravne obnove Cerkve; hotel je obrzdati in zmanjšati razkošnost in izdatke papeškega dvora, da bi se bolje zoperstavil [[protestantizem|protestantovski]] [[reformacija|reformaciji]] in odstranil povod za obtožbe. Z istim namenom se je pripravljal na ponovno otvoritev [[Tridentinski koncil|Tridentinskega koncila]]; zaradi svoje čisto duhovne zamisli o papeštvu je hotel celo odpraviti [[švicarska garda|švicarsko gardo]]. <ref name="#1"/> Javnost je bila pripravljena sodelovati z reformami, saj so vsi pričakovali, da bo papež nadaljeval [[Tridentinski koncil]] in dokončal cerkveno obnovo. Res je že takoj na začetku vladanja vpeljal različne koristne spremembe: državno upravo je prečesal, v bogoslužje uvedel preprostost; tuje duhovnike, ki so se klatili po Rimu, je poslal nazaj v domače škofije, odvečne uslužbence je odpustil, a upravo Papeške države je hotel prepustiti laikom. <ref name="#2">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=361}}</ref> == Smrt in spomin == [[File:Monument to Pope Marcelus II - Duomo - Siena 2016.jpg|thumb|180px|[[Domenico Cafaggi|Cafaggi]]: (1530-1608) ''Spomenik papežu Marcelu II.'' v [[Siena|Sienski]] [[stolnica|stolnici]] (predelal 1680 [[Annibale Mazzuoli|Mazzuoli]] – 1658-1743))]] [[File:Tomb of Marcellus II.jpg|thumb|right|180px|Preprost grob [[papež Marcel II.|Marcela II.]] v starokrščanskem sarkofagu (pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|sv. Petru Vatikanu]])]] === Smrt === Lepemu začetku in velikim načrtom pa je napravila konec nepričakovana smrt. V noči na 1. maja, 22 dni po nastopu službe, ga je zadela [[možganska kap]]. Ta nepričakovana smrt je sprožila govorice o zastrupitvi.<br> Papež Marcel je torej umrl po enem od najkrajših pontifikatov v zgodovini. Kot vzrok smrti nekateri navajajo [[akutna odpoved ledvic|odpoved ledvic]], saj je trpel hude ledvične bolečine; bolezen se je še poslabšala po dolgotrajnih obredih velikega tedna, ki so ga spremljale dolgočasne in ponavljajoče se polifonične skladbe, ki jih je sicer dovršeno izvajala capella Sixtina. Pokopali so ga po njegovi želji v preprost starokrščanski [[sarkofag]] v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]]. Na njegovem grobu so vklesane besede pesnika Favsta Sabaeusa: {| class="wikitable" |- ! <center>Epitaf Marcelu II. (latinski izvirnik - del)</center> ! <center>Epitaf Marcelu II. (nemški prevod - del)</center> ! <center>Epitaf Marcel II. (slovenski prevod - del)</center> |- | <poem> (?<ref>Sem dodaj latinski izvirnik</ref> Faustus Sabaeus) </poem> | <poem> „Nicht bist du bestattet, wie es geziemt deiner Würde Und ein anderer Grabstein gebühret dir, o Marcellus, Doch wo immer du liegst, geehrt wirst immer du werden, Nicht das Grab ehrt die Asche – die Asche ehrt das Grab“ <ref>[https://de.wikipedia.org/wiki/Marcellus_II. Faustus Sabaeus]</ref> </poem> | <poem> „Nisi bil pokopan, kot se je spodobilo tvojemu dostojanstvu In drugačen grob bi bil zate primeren, o Marcel, Vendar, kjekoli že ležiš, vedno boš spoštovan, saj Ne daje grob časti prahu, ampak prah časti grob “ <ref>Faustus Sabaeus</ref> </poem> |} === Spomin === »Svet ga ni bil vreden«, so pravili o njem sodobniki in so nanj nanašali [[Vergil]]ove verze, ki jih je namenil nekemu drugemu [[Mark Klavdij Marcel|Marcelu]], ki je svoj čas - pred poldrugim tisočletjem - a komaj 19-leten umrl v [[Baje|Bajah]] – tudi pod sumom o zastrupitvi: »Usoda ga je hotela samo pokazati svetu«. <ref name="#2"/> {| class="wikitable" |- ! <center>Eneida (latinski izvirnik - del)</center> ! <center>Eneida (angleški prevod - del)</center> ! <center>Eneida (slovenski prevod - del)</center> |- | <poem> Ostendent terris hunc tantum fata, Neque ultra esse sinent. <ref>Vergil, Eneida VI, 870</ref> </poem> | <poem> The fates will only show him to the earth, But will not permit to remain there. <ref>Publii Virgilii Maronis opera - The works of Virgil with copious notes. J. G. Cooper, 11th edition. Pratt&Oakley, New York 1859. Str. 392. </ref> </poem> | <poem> Sojenice so tega hotele zemlji samo pokazat, Ne da bi mu dovolile, da bi tukaj ostal. <ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=BAQ-AQAAMAAJ&pg=PA392&dq=The+fates+will+only+show+him+on+the+earth&hl=sr&sa=X&ved=0ahUKEwiFsp2IiaTPAhXF1RoKHZrrCmUQ6AEIPTAE#v=onepage&q=The%20fates%20will%20only%20show%20him%20on%20the%20earth&f=false|title= Publii Virgilii Maronis opera - The works of Virgil with copious notes. J. G. Cooper, 11th edition. Pratt&Oakley, New York |publisher=Amazon-books|date=1859|accessdate=23. september 2016}}</ref> </poem> |} [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina]] mu je posvetil 1563 ''Missa papae Marcelli'' za 6/7-glasno petje. O tem beremo v ''Mistagogu'' jezuita [[Lodovico Cresolli Armorici |Armoricija]]: : »Med obredi [[Veliki petek|Velikega petka]] je papeža prizadelo nasprotje med obhajanjem žalostne skrivnosti, ki jo jasno izražajo besede v bogoslužnem branju, in načinu glasbenega podajanja, ki ga je izvajal pevski zbor: bila so to mnogoglasja (polifonije) v običajnem flamanskem slogu, zapletena in nabrekla, v katerih so se potapljale ne le besede, ampak je tudi tako rekoč izginjal in se skoraj izničeval sam pomen svete vsebine. Marcel II. je tedaj osebno razložil kantorjem, kako drugače mora biti usmerjena cerkvena glasba: pomoč za poslušanje in dojemanje Božje besede (audiri atque percipi).« Za Palestrina je prišel papežev opomin kar prav kot potrditev njegovega dozorelega prepričanja, kakšna naj bo cerkvena glasba. ''Missa papae Marcelli'' ostaja tako odlična mojstrovina svete rimske polifonije in je postavljena v nasprotje z luteransko enolično koralnostjo, ki se je takrat širila po Srednji Evropi.« <ref name="#1"/> === Ocena === [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]]: ''Frumentum floccidum'' – ''Nepomembno žito''. – V svojem grbu ima jelena in pšenično klasje; nepomembno ali neznatno žito zato, ker je vladal le malo časa <ref>{{navedi knjigo|author=M. J. O'Brien|title=An historical and critical account of the so-called Prophecy of St. Malachy, regarding the succession of the popes (Dublin 1880)|page=60}}</ref> <br> Lionski stavbenik [[Philibert de Lorme|De Lorme]] pa pravi o papežu: {| |- ! Francosko besedilo ! Slovenski prevod |- | <blockquote> Marcel était ''"homme très docte en diverses sciences et même en l'architecture"'' <ref> Revue du Lyonnais, Volume 2, par Aimé Vingtrinier</ref></blockquote> | <blockquote>Marcel je bil ''zelo izobražen človeka v različnih vedah, tudi v stavbeništvu''</blockquote> |} Kot sovražnik [[nepotizem|nepotizma]] in razkošja ni dovolil svojim sorodnikom priti v Rim; hotel je odpraviti [[Švicarska garda|Švicarsko gardo]] kot neprimerno za [[Jezus Kristus|Kristusovega]] namestnika in hotel je vsem biti na uslogo z največjo preprostostjo. Želel je pomiriti med seboj stalno sprte krščanske vladarje, vendar ni imel časa, da bi uresničil svoje visoke želje. V zgodovino se je zapisal tudi po tem, da je začel prenovo [[cerkvena glasba|cerkvene glasbe]]. <ref>{{navedi splet|url=http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/MarcelII.htm|title=Marcel II, pape |publisher=Jean-Paul Coudeyrette v Compilhistoire|date=4. september 2016|accessdate=22. september 2016}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] * [[seznam vladarjev]] * [[Sveto rimsko cesarstvo]] * [[Križarske vojne]] * [[protestantizem]] * [[koncil]] * [[tridentinski koncil]] * [[katoliška obnova]] ([[protireformacija]]) == Sklici == {{sklici|3}} == Nadaljnje branje == {{krščanstvo}} ;{{ikona sl}} *Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona en}} *Williston Walker: ''A History of the Christian Church''. Charles Scribner's sons, New York 1921. *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{navedi knjigo |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 }} ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Gaetano Moroni Romano: ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro ai nostri giorni'', LIII. Tipografia Emiliana, Venezia 1852. *Claudio Rendina: ''I papi''. Newton Compton, Roma 1990. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. == Zunanje povezave == {{commonscat|Marcellus II|Marcel II.}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/09641a.htm Catholic Encyclopedia New Advent 1910: Pope Marcellus II] *[https://www.the-saleroom.com/en-gb/auction-catalogues/art-coins-roma/catalogue-id-srac10002/lot-7731e4c2-c083-4e4a-a4ca-a44900cbd6c8 Papal Medals Marcello II. Sommo Pontefice (1555). Marcello Cervini di Montefano. Medaglia] ;{{ikona it}} *[http://www.ilpalio.siena.it/5/Personaggi/177 Il palio: Papa Marcello II] *[http://www.santiebeati.it/dettaglio/89222 Autore: Andrea Sartini Aggiunto il 2011-10-03 Marcello II (Marcello Cervini) Papa] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-marcello-ii_(Dizionario-Biografico)/ Marcello II, papa. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 69 (2007) di Giampiero Brunelli] *[http://cronologia.leonardo.it/biogra2/marceii.htm Leonardo.it: Marcello II – Marcello Cervini (1501-1555)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161003010837/http://cronologia.leonardo.it/biogra2/marceii.htm |date=2016-10-03 }} {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Papež Julij III.|Julij III.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=10. april, 1555 – 1. maj, 1555}} {{s-aft|after=[[Papež Pavel IV.|Pavel IV.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Nicastra]] [[Kategorija:Papeži tridentinske obnove]] [[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]] [[Kategorija:Umrli za odpovedjo ledvic]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Apostolski protonotarji]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pavel III.]] nibh8au8rdlrdoyqphjbq5e03p9n3wq 0 170143 6675985 6580829 2026-05-15T09:13:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675985 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small> </small> | name = Pij VI. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | alt = | caption = <center>''Papež Pij VI.''<br><small>[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)<br>[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])</small></center> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) | term_start = [[22. februar]] [[1775]] <br>(21. februarja posvečen, 22. februarja umeščen in kronan) | term_end = [[29. avgust]] [[1799]]<br>vladal 24 let, 167 dni |predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]] | opposed = |successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]] | ordination = [[1758]] <ref>{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}</ref> | ordinated_by = | consecration = [[22. februar]] [[1775]] | consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]] | cardinal = [[26. april]] [[1773]] | created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]] | rank = [[Seznam papežev|250. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]] | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi <br>grofica Anna Teresa Bandi | title= | spouse = | children = | occupation = [[duhovnik]] | profession = [[pravnik]] |previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}} | alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]<br>[[Univerza v Ferrari]] <ref>{{navedi splet|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Pius VI.svg | coat_of_arms_alt = | motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}<br>{{lang-en|It blossoms in the house of God}}<br> {{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}<ref>{{navedi splet|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12. februar 2014|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305005642/http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|url-status=dead}}</ref> <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Pij }} '''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelo Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] <ref>Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.</ref><ref>Eamon Duffy, ''Saints & Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.</ref> [[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]]. == Življenjepis == === Poreklo in mladost === [[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]] Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. Njegovi bratje in sestre so bili: Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.<ref name=Miranda>{{navedi splet|last=Miranda|first=Salvador|title=BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020230/http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|url-status=dead}}</ref> Njegova botra sta bila grof Fabio Locatelli in grofica Bianchini Fantaguzzi. Po očetovi smrti - 2. julija 1759, je nasledil še naslov "Falcinskih grofov" (conte di Falcino). Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu v [[Cesena|Ceseni]] ter komaj sedemnajstleten dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}</ref> === Cerkvene službe === ; Pred duhovništvom * 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju: ** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu; * ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]<ref>Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.</ref>. ; Po mašniškem posvečenju * Septembra 1758 postane osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovnega sodišča signature]] (14. september); * September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]]; * 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]]; * 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]]; * 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]]; * [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.; * 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža. == Papež == === Izvolitev === Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]] in ohranil določbe njegovega odloka "[[Dominus ac Redemptor]]" (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.<ref name=EB1911/> Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 21. februarja 1775 posvetil kardinal [[Giovanni Francesco Albani|Gian Francesco Albani]]; naslednjega dne pa ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].<ref>{{navedi knjigo|author=Josef Gelmi|title=Päpste und Pappstum|publisher=Herder|ISBN= 978-3-451-37502-6|place=Freiburg im Breisgau|year=2016|page=155}}</ref> <ref>Alessandro Albani (15. oktober 1692 – 11. december 1779) je bil rimskokatoliški kardinal, navdušen starinar in mecen umetnosti v Rimu. Kot kardinal (od 1721) je podpiral koristi vlad Avstrije, Savoje in Britanije proti koristim Francije in Španije; bil je znan pravnik in papeški upravnik. Za kardinala ga je postavil papež Innocenc XIII.</ref>. === [[Sveto leto]] === [[File:Pius VI medal 1775 2100423.jpg|thumb|[[Papež Pij VI.|Pij VI.]] odpira [[sveto leto|svetoletna]] [[vrata]] (spominska medalja [[1775]])]] [[File:Francesco Guardi 042.jpg|thumb|180px|right|<center>[[Francesco Guardi]]: [[Beneška republika|Beneški]] [[dož]] obišče [[papež]]a v [[Rim]]u<br><small>''Olje na platno, druga polovica [[18. stoletje|18. st.]]'' [[Milano]], zasebna zbirka]]</small></center> [[File: Guardi_-_Papst_Pius_VI._segnet_die_Venezianer,_Um_1782,_Gal.-Nr._601_A.jpg |thumb|180px|right|<center>[[Francesco Guardi]] ([[1712]]- [[1793]]) [[Papež Pij VI.]] blagoslavlja [[Beneška republika|Benečane]] [[1773|okrog 1773]] ]] </center> V stoletju [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ne preseneča, ne čudi in ne pohujšuje, če je bilo med romarji, ki so se naravnost kazali v javnosti, opaziti vplivne osebnosti, ki razen krsta niso imele na sebi nič krščanskega; spoštovanje do Cerkve in papeža je bilo le navidezno in je prikrivalo zasmeh ali celo upor. „Najbolj krščanski“ [[Francosko kraljestvo|kralj Francije]], „najbolj katoliški“ [[Avstrijsko cesarstvo|cesar Avstrije]], „najbolj pobožni“ [[Neapeljsko kraljestvo|kralj Neaplja]] so zgled, kako je možno pokleniti pred papežem na Trgu svetega Petra in ga potem poniževati prek svojih odposlancev in ministrov v postopanju in srečanju. Začetek [[sveto leto|svetega leta]] je navadno sovpadal z [[Božič]]em: tokraj je manjkal tako papež kot škrlatniki, ki so bili zaprti v [[konklave|konklavu]], ko je 22. septembra 1774 umrl [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]] – pa so se šele po 135 dneh zedinili v kandidatu. Giannangelo Braschi je bil izvoljen 15. februarja 1775, [[sveta vrata]] pa je odprl 26. februarja. Rim je obiskal tudi najmlajši sin [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in brat Jožefa II., [[Maksimiljan Avstrijski, nadvojvoda|Maksimilijan]], ki ga je papež sprejel z veliko dobrohotnostjo v upanju, da bo omehčal njegovega nepopustljivega brata – ki pa tudi pozneje, ko ga je papež osebno obiskal na Dunaju, ni poznal usmiljenja; šele ob naknadnem obisku v Rimu se je imperator malce omehčal – popolnoma pa po bitki proti Turkom, ko jo je pošteno skupil in je v tem videl Božjo kazen za svoje praganjanje redovnikov in [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]]: šele takrat je preklical večino svojih proticerkvenih odlokov. Če odmislimo te hinavske posvetne veličine, pa je bilo to jubilejno leto eno od najbolj pobožnih. Čeprav je novi papež v začetku romarje zbegal s pudranjem las po takratni modi, je kmalu pokazal svojo globoko krščansko zavest, ter pripravljenost celo na mučeništvo. Nič čudnega, da je celo [[enciklopedisti|enciklopedist]] [[Jean le Rond d'Alembert|D’Alambert]] menil, da je to sveto leto za dvajset let odložilo [[francoska revolucija|revolucijo]]; njegov somišljenik [[Voltaire]] pa je vzkliknil: „Še eno tako sveto leto – pa bo konec naše filozofije!“<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=201s}}</ref> === [[Razsvetljenstvo]] omejuje [[Rimskokatoliška cerkev|cerkveno]] delovanje === [[Papeštvo |Papeštvu]] so [[razsvetljenstvo|razsvetljeni]], [[absolutizem|absolutistični]] [[Evropa|evropski]] vladarji skoraj popolnoma omejili vpliv in možnost delovanja; najprej so z njegovo pomočjo (1773) uspeli zatreti [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]], nato pa so prišli na udar tudi ostali, zlasti [[kontemplacija|kontemplativni]] [[red]]ovi – papeška najmočnejša opora. Krščanski – vsaj po imenu – vladarji, ki so nekdaj bili papeški zavezniki, so postali njegovi nasprotniki in so tekmovali, kako bodo Cerkev podredili svojim ozkim načrtom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Pius-VI|title=Pius VI pope |publisher=Encyclopædia Britannica|date= |accessdate=29. avgust 2022}}</ref> ==== [[Jožefinizem]] v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] ==== 13. oktobra 1781 je Jožef II. objavil svoj [[tolerančni patent]]; z njim se je začela cela vrsta odlokov, s katerimi se je pravzaprav končalo obdobje [[protireformacija|protireformacije]]; s temi odloki o strpnosti so namreč tudi v avstrijskih deželah dobili [[protestanti]], [[pravoslavje|pravoslavci]], [[Judi]] in druge nekatoliške manjšine pravico do svobodnega delovanja. Po drugi strani pa so hudo omejevali cerkveno svobodo, kajti »nepotrebni« samostani so bili razpuščeni, škofijske meje so bile ponovno začrtane, semenišča pa postavljena pod državni nadzor. Z nadaljnimi odloki je Jožef II. zatrl romanja in procesije, ki jih je razsvetljenstvo smatralo za praznoverne. Jožef je bil pod vplivom [[febronianizem|febronianizma]], ki je zagovarjal omejitev [[papeštvo|papeške]] oblasti na račun neomejene vladarjeve oblasti, v Avstriji znan po njem kot [[jožefinizem]]; Cerkev pa je tod - čisto drugače kot v Franciji - vseeno ostala bogata in vplivna, vendar takorekoč popolnoma podrejena državi. ==== Potovanje na [[Dunaj]] prek [[slovenske dežele|slovenskih dežel]] ==== [[File:Stich - Augsburg - Papstbesuch Pius VI - 1782.jpg|thumb|180px|right|<center>[[Papež Pij VI.]] obišče [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] [[2. maj|2. maja]] [[1782]] na [[Dunaj]]u<ref>Archiv der Erzdiözese Salzburg/AT-AES 6.3.G1.3754</ref>]]</center> Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V nameri, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Najprej se je ustavil v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]]. 10. marca je prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši [[tevtonski viteški red|križniškega reda]], to je v današnjih Križankah. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Herberštajna]], s katerim se nista preveč razumela zaradi škofove podpore cesarjevim reformam, ki so bile za Cerkev večinoma škodljive. Pij VI. je zato odklonil Herberštajnovo povabilo, naj med bivanjem v Ljubljani stanuje v škofijski palači poleg stolnice. Ljubljančani so papeža z navdušenjem sprejeli in so pred njegovim stanovanjem vztrajno čakali na blagoslov.<ref>{{navedi splet|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/papezi-ki-so-nas-imeli-radi|title= Primož Hieng: Papeži, ki so nas imeli radi|date=5. april 2015|access-date=1. maj 2015}}</ref> V [[Celje|Knežje mesto]] se je papež pripeljal 17. marca 1782 in tam prenočil. : »Stanoval je v drugem nadstropju sedanje svetovavnice, tadašne grof Grosove hiše. Pripovedujejo, da je papež tukaj, ko je poldne odzvonilo, v svoji sobi okno odperl ino je blagoslovil veliko množico ljudstva, ki se je bila pred hišoj sbrala. Od tod se je papež drugi dan naprej v Gradec odpeljal.« <ref>Tako piše Ignacij Orožen v Celjski kroniki (1854, str. 169) </ref> Hiša, ki jo omenja [[Ignacij Orožen|Orožen]], je današnji celjski [[Muzej novejše zgodovine Celje|Muzej novejše zgodovine]]<ref>{{navedi splet|url= https://www.facebook.com/muzejnovejsezgodovinecelje |title=Muzej novejše zgodovine Celje|date=5. april 2015|access-date=3. september 2022}}</ref> ali, kakor jo Celjani še poznajo, rotovž, mestna hiša na Prešernovi ulici nasproti [[Marijina cerkev, Celje|Marijine cerkve]]. 18. marca pa je papež s spremstvom prispel v [[Maribor]]; pred [[Mariborski grad|gradom]] so ga pričakali grof [[Janez Filip Cobenzl|Janez Cobenzl]], sekovski škof [[Jožef Adam Arco|Jožef Arco]]<ref>Jožef Adam Arco (nemško: Joseph Adam von Arco, Joseph Adam Graf Arco; 27. januar 1733 – 3. junij 1802) je bil škof v škofiji Passau, Königgrätz ter knezoškof v škofiji Sekovski (Gradec, nem.:Bistum Seckau - Graz). Maribor je sedež škofije šele od 1859</ref>, grof [[Henrik Adam Brandis|Henrik Brandis]] in častna četa tamkajšnje vojaške posadke. Za papeževo prehrano je v Mariboru skrbel kuhar z dunajskega dvora s štirimi pomočniki. Prenočil je papež v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu Brandisu. Na Jožefovo, 19. marca, je papež zjutraj maševal v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij [[Giuseppe Garampi]] in grof [[Janez Filip Cobenzl|Janez Cobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]; na [[Dunaj]] je prispel 22. marca. Potovanje Pija VI. od Rima do Dunaja je trajalo 24 dni.<ref>{{navedi splet|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/papezi-ki-so-nas-imeli-radi|title= Primož Hieng: Papeži, ki so nas imeli radi|date=5. april 2015|access-date=1. maj 2015}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/radio-maribor/spomincice/18-marca-1782-je-iz-celja-v-maribor-pripotoval-papez-pij-vi-spomincice/482926|title=Stane Kocutar: 18. marca 1782 je iz Celja v Maribor pripotoval Papež Pij VI|date=18. marec 2019|access-date=2. september 2022}}</ref> Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval ničesar; zgodovinarji to pripisujejo največ ministru [[Wenzel Kaunitz|Kaunitzu]]<ref>Wenzel Kaunitz (Wenzel Anton von Kaunitz-Rietberg, od 1764 ''Reichsfürst von Grafschaft Kaunitz-Rietberg'' (2. februar 1711 – 27. junij 1794) je bil avstrjski državnik razsvetljenega absolutizma, cesarjev svetovalec in diplomat</ref>, ki naj bi bil cesarjev zli duh in se mu na papeževa pisma ter pritožbe ni zdelo vredno niti odgovarjati. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi in vso potrebno oskrbo, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko: cesar je dal ukiniti prav tisti samostan, v katerem je papež prenočil.<ref>Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.</ref> ==== [[Francoska revolucija]] ==== V mnogo težjem položaju pa se je znašla Cerkev v Franciji, kjer so se vrstili ukrepi za omejevanje njenega delovanja in celo za njeno uničenje. Namesto krščanskega [[bogoslužje|bogoslužja]] se je najprej širilo brezboštvo; nato je vodstvo - zlasti Robespierre - vsiljevalo češčenje človeškega Razuma ter zamenjalo judovsko-krščanski teden z dekado - tednom desetih dni. Sledili so si odloki, ki so v času terorja hoteli krščanstvo popolnom iztrebiti. V Franciji je revolucija zaplenila cerkveno premoženje. S civilno ustavo (1790) je nova vlada od duhovščine zahtevali prisego zvestobe novemu režimu, a papež je 10. marca 1791 uradno obsodil napade revolucionarjev na Cerkev, ki se z Napoleonovim prihodom niso zmanjšali: 1796 je vdrl na ozemlje [[Papeška država|Papeške države]], Rim pa je zasedel 15. februarja 1798, ko je bila razglašena republika. Marca 1799 so starega in bolnega papeža ujeli Francozi in ga odgnali v Francijo, kjer je umrl naslednjega avgusta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Pius-VI|title=Pius VI |publisher=Britannica|date= |accessdate=29. avgust 2022}}</ref> Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v [[Avignon|Avignonu]]. Nahujskana drhal je vdirala v cerkve in sežigala ter uničevala zgodovinske in verske dragocenosti, kot so [[relikvije]], slike in kipe - češ da jih "žrtvuje na oltar domovine". Papež je temu oporekal, vendar so tudi njegov odlok in njegovo podobo vstajniki zažgali v [[Palais Royal]] v [[Pariz|Parizu]].<ref name=EB1911/> Zato ne čudi, da je papež na to dogajanje gledal kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. V času protiverskega divjanja je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot tudi [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]]; obenem je podprl zvezo proti revoluciji, ki pa ni uspela in je imela za [[Papeška država|Papeško državo]], kakor tudi za samo [[papež]]evo osebo pogubne posledice. Med drugimi je izdal v zvezi s temi dogodki tudi več brevov, ki pa so naleteli na gluha ušesa - med drugimi: ''Quod aliquantum'' (10. marca 1791), ''Charitas quae'' ter ''Cum populi'' (13. april 1791) Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.<ref name=Miranda/> Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu. Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, zoper kar je papež brezuspešno ostro oporekal; njegova hči Marie Thérèse je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta; Pij VI. je bil temu naklonjen ter je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, - ne brez razloga - da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI.<ref>{{navedi splet|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}</ref> Zapisal pa je, da so francoski revolucionarji odpravili "monarhijo, najboljšo od vseh vladavin".<ref>Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|url=https://archive.org/details/historyofpopesvi0000coul|publisher=MJF Books|year=2003|page=[https://archive.org/details/historyofpopesvi0000coul/page/392 392]}}</ref> === Delovanje === ==== Družba Jezusova ==== Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je brez sodbe čemel v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]]. Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostaviti [[jezuiti|jezuite]] kot najuspešnejši branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.<ref>{{navedi splet|title=Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14. april 2015|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020230/http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|url-status=dead}}</ref> ==== Marijine sestre ==== Kot omenjeno, je 19. marca 1782, na potovanju na [[Dunaj]], papež Pij VI. prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje v [[Maribor|Mariboru]]. Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].<ref>[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.</ref><ref>[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.</ref><ref>[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.</ref> ==== Druga dejavnost ==== 17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].<ref>{{navedi splet| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = "Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions", ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}</ref> Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil izpod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji,<ref>{{navedi splet| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}</ref> in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]]. Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov. Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],<ref name=EB1911/>; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]]. == Dela == *{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = la| accessdate = 6. december 2011}} === Okrožnice === condemning the errors of Johann Valentin Eybel (1741-1805), also known as “Febronianism” ;{{ikona it}} {|class="wikitable" ! No. !! Naslov ([[latinščina|latinsko]]) !! Naslov (angleški prevod) !! Vrsta, kraj, vsebina !! Datum |- |1. || ''[[Inscrutabile Divinae]]'' || Inscrutable || Okrožnica o težavah papeževanja (Rim) || 25. december 1775 |- |2. || ''[[Summa Dei]]'' || || bula (Rim) || 25. december 1775 |- |3. || ''[[Suprema dispositione]]'' || papeška bula || Opatija v [[Rimskokatoliška škofija Saint-Dié|Saint-Dié]] kot škofijski sedež || 1777 |- |4. || ''[[Nuper pro]]'' || || breve (Rim) || 6. marec 1779 |- |5. || ''[[Super soliditate]]'' || Johann Valentin Eybel (1741-1805) || bula, ki obsoja febronijanizem (Rim) || 28. november 1786 |- |6. || ''[[Quod aliquantum]]'' || || breve (Rim) || 10. marec 1791 |- |7. || ''[[Cum populi]]'' || || breve (Rim) || 13. april 1791 |- |8. || ''[[Charitas quae]]'' || Charity (breve) || [[Civilna prisega za duhovščino|Civilna prisega]] v Franciji || 13. april 1791 |- |9. || ''[[Adeo nota]]'' || || okrožnica (Rim) || 23. april 1791 |- |10. || ''[[Quo luctu]]'' || || breve (Terracina) || 4. maj 1791 |- |11. || ''[[Ancorché antichissimo]]'' || || kirograf (Rim) || 5. november 1791 |- |12. || ''[[In gravissimis]]'' || || okrožnica (Rim) || 19. marec 1792 |- |13. || ''[[Novae hae litterae]]'' || || okrožnica (Rim) || 19. marec 1792 |- |14. || ''[[Ubi communis]]'' || || breve (Rim) || 4. april 1792 |- |15. || ''[[Dum nos]]'' || || okrožnica (Rim) || 19. april 1792 |- |16. || ''[[Quo fluctu]]'' || || breve (Rim) || 30. maj 1792 |- |17. || ''[[Ubi lutetiam]]'' || || okrožnica (Rim) || 13. junij 1792 |- |18. || ''[[Ignotae nemini]]'' || || okrožnica (Rim) || 21. november 1792 |- |19. || ''[[Quae causa]]'' || || breve (Rim) || 24. november 1792 |- |20. || ''[[Perpensis circumstantiis]]'' || ||izjava (Rim) || 10. december 1792 |- |21. || ''[[Quare lacrymae]]'' || || O umoru Ludvika XVI. (nagovor Rim) || 17. junij 1793 |- |22. || ''[[Ad nostras manus]]'' || || okrožnica (Rim) || 31. julij 1793 |- |23. || ''[[Auctorem fidei]]'' || || bula (Rim) || 28. avgust 1794 |- |24. || ''[[Christi Ecclesiae]]'' || ||bula (Rim) || 30. december 1797 |- |25. || ''[[Constantiam vestram]]'' || ||breve (San Cassiano) || 10. november 1798 |- |26. || ''[[Cum nos superiori]]'' || ||bula (Florenca) || 13. november 1798 |- |27. || ''[[Quoties animo]]'' || || breve || 13. avgust 1799 |- |28. || ''[[Super soliditate Petrae]]'' || || breve (Rim) || 28. november 1786 |} <ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/pius-vi/es.index.1.html|title=Okrožnice papeža Pija VI.|publisher=Vatican.va|date= |accessdate=29. avgust 2022}}</ref> == Smrt in spomin == === Odstavitev pod [[Napoleon]]om=== [[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|<center>Smrt papeža Pija VI.]]</center> [[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|<center>Grobnica papeža Pija VI.]]</center> [[File:Valence Cathedral Buste Pius VI front.jpg|thumb|180px|right|<center>Doprsni kip [[papež Pij VI.|papeža Pija VI.]] v [[Stolnica svetega Apolinarija, Valence|Stolnici svetega Apolinarija]]]]</center> [[File:Valence Cathedral Buste Pius VI back.jpg|thumb|180px|<center>Napis na kipu [[papež Pij VI.|Pija VI.]] v [[Stolnica svetega Apolinarija, Valence|Valencijski stolnici]]]]</center> Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]]<ref>Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena</ref>. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartom]]<ref>''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja</ref> kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.<ref>Ott, Michael (1911). "Pope Pius VI" v: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company.</ref> General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.<ref name=EB1911/> Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]], od tam pa v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve. Spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]], ko je potoval prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. ==== Smrt v ječi ==== Ker zaradi starosti in bolezni ni mogel nadaljevati potovanja proti Parizu, so ga tu zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]]. Vse napore in poniževanja je potrpežljivo prenašal in le nekaj dni pred svojo smrtjo zapisal: {| |- ! Italijanski izvirnik ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Le tante tribolazioni che troppo Ci hanno colpito, Ci avrebbero soprafatto se la grazia di Gesù Cristo non Ci avesse aiutato.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikere stiske, ki so nas prehudo prizadele, bi nas premagale, če nam ne bi pomagala milost [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]].« </blockquote> |} Avstrijci so ga dvakrat brezuspešno poskušali med potovanjem osvoboditi. V trdnjavi-ječi je torej umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799.<ref name=EB1911>{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}</ref> [[Valence]]<ref>Valence – antična ''Valentia'', okcitansko ''Valença'' je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Drôme. Leta 2008 je mesto imelo 64.484 prebivalcev.</ref> je mestece na obali reke [[Rona|Rone]], okrog sto kilometrov južno od [[Lyon]]a. Mestni uradnik Jean-Louis Chauveau je poslal poročilo direktoriju „o smrti omenjenega Giovannija Angela Braschija, ki je opravljal dolžnost papeža “, s pripombo, „da je pokojni papež bil zadnji“. <ref>{{navedi splet|url=https://narod.hr/kultura/29-kolovoza-1799-umro-papa-pio-vi-zarobljenik-francuskih-revolucionara-3|title=29. kolovoza 1799. umro papa Pio VI – zarobljenik francuskih revolucionara|publisher=Radio Ljubuški|date=29. avgust 2022|accessdate=29. avgust 2022}}</ref> Pij VI. je torej vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu.<ref>Papeži z najdaljšim pontifikatom: # [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni) # [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni) # [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni) # [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)</ref> Papež Pij VI. je umrl v ječi, v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]]. ==== Pokop brez pogreba ==== Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano na pokopališču Sv. Katarine šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]]. Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]]. Marmornat spomenik klečečega papeža je oblikoval [[Antonio Canova|Canova]]. Na podnožju beremo: {| |- ! Latinski izvirnik ! Slovenski prevod |- | <blockquote> Pius VI Braschius Caesenas - Orate pro eo </blockquote> | <blockquote> Pij VI. Braschi Cesenski - Molite zanj! </blockquote> |} ====Ponovni pokop==== Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]; položili so jih v starodavni marmorni sarkofag. Napis na steni nad zabojnikom se glasi: {| |- ! Latinsko besedilo ! Slovenski prevod |- | <blockquote> MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX </blockquote> | <blockquote>Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z umetnostno-zgodovinsko odličnim marmornatim okrasjem. |} === Spomin === ==== Srce je vrnjeno Franciji ==== Truplo so za časa njegovega naslednika [[papež Pij VII.|Pija VII.]] prenesli v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko sv. Petra]] v [[Rim]]u; [[srce]] je pa papež velikodušno odstopil [[Stolnica sv. Apolinarija, Valence|Stolnici sv. Apolinarija v Valenci]], kjer ga v [[mavzolej|mavzoleju]] še danes hranijo; o tem priča napis v latinščini: {| class="wikitable" |- ! <center>PIVS VI PONT.[IFEX] MAX.[IMUS] (latinski izvirnik) </center> ! <center>Vrhovni Mostodelec Pij VI. (slovenski prevod)</center> |- | <poem> DIE 29 AVGVSTI 1799 VALENTIÆ ALLOBROGORVM PIENTISSIME OBI[V]IT CVIVS CORPVS IN CŒMETERIO S.CATHARINÆ DEPOSITVM ROMAM DIE 29 DECEMB. 1802 TRANSLATVM IN BASILICA VATICANA IVXTA B.[ASILICA]PETRI CONFESSIONEM REQVIESCIT PRÆCORDIA EIVS PII VII MVNIFICIENTIA VALENTINÆ CATHEDRALI DIE 29 MARTII 1803 CONCESSA IN HOC MARMORE DIE 25 OCT. 1811 INCLVSA RELIGIOSE SERVANTVR </poem> | <poem> 29. avgusta 1799 je najpobožneje umrl v Alobroški Valenciji njegovo truplo so položili na Pokopališče sv. Katarine prenesli v Rim 29. decembra 1802 ter mu podelili v Vatikanski baziliki blizu Konfesije počivališče. Srce in notranjost je velikodušno odstopil Pij VII. Stolnici v Valenciji dne 29. marca 1803. 25. oktobra 1811 pa so jih pobožno shranili v ta marmor. </poem> |} ==== V literaturi==== Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – ki ga najpogosteje naslavlja kar z "Braschi" – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}</ref> Nič nepričakovanega od "razsvetljenega" zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti - tudi [[pedofilija|pedofilije]] in umora [[deček|dečkov]] - brez kakršnihkoli moralnih ovir ali kazni. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. [[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki "demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. <ref>Theodor W. Adorno & Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.</ref><ref>G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.</ref> === Ocena === ==== Paskvin ==== [[Papež Pij VI.|Papeža Pija VI.]] je [[Paskvin]] označil za obotavljavca, češ da: {| class="wikitable" |- ! <center>Pasquino (italijanski izvirnik) <ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=200}}</ref></center> ! <center>Paskvin (slovenski prevod)</center> |- | <poem> Clemente XIII diceva sempre no. Clemente XIV diceva sempre sì. Pio VI dice sempre sì e no. </poem> | <poem> [[Papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] je pravil vedno ne. [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]] je pravil vedno da. [[Papež Pij VI.|Pij VI.]] pa pravi vedno da in ne. </poem> |} ==== Zmedeni časi ==== Papež je bil postavljen v splet okoliščin, ki so onemogočale njegovo duhovno upravljanje Cerkve. Francozi so ga ujeli in ga od marca 1799 gnali iz mesta v mesto proti Franciji. Osemdesetletni papež je imel napad možganske kapi, zaradi katere je ohromel ter ni mogel hoditi; vendar je dajal videz pogumne in mirne vdanosti. Nepričakovano tolažbo mu je prineslo čaščenje, ki mu ga je izkazovalo francosko ljudstvo. 14. julija je dosegel Valence v jugovzhodni Franciji in bil tam zaprt do svoje smrti, 28. avgusta (vsi drugi viri navajajo kot smrtni dan 29. avgust 1799). To je pomenilo najnižje dno papeškega ugleda v sodobnem času. <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic.org/encyclopedia/view.php?id=9405 |title=Pope Pius VI|publisher=Catholic Encyclopedia Online|date= |accessdate=29. avgust 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[Seznam italijanskih kardinalov]] * [[Seznam papežev]] * [[Seznam papeških okrožnic]] * [[Papeška država]] * [[Francoska revolucija]] * [[Napoleonove vojne]] * [[Razsvetljenstvo]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} * Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani. * Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}} * Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8 * Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9 *''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). ;{{ikona en}} *Wendy J. Reardon: ''The Deaths of the Popes: Comprehensive Accounts, Including Funerals, Burial Places and Epitaphs.'' McFarland 2004. *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{navedi knjigo |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 }} * {{navedi knjigo |last1=Kelly |first1=J.N.D. |title=The Oxford History of the Popes |url=https://archive.org/details/oxforddictionar000kell |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1986 |isbn=978-0-19-282085-3}} *George L. Williams: ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland & Company 1998. p.&nbsp;114 <ref>{{navedi knjigo |last1=Tylenda |first1=Joseph N. |title=Saints and Feasts of the Liturgical Year |date=2003 |publisher=Georgetown University Press |isbn=978-0-87840-399-8 |page=39 |url=https://books.google.com/books?id=61MmDwAAQBAJ&q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&pg=PA39 |language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Johnston |first1=William M. |title=Encyclopedia of Monasticism |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78716-4 |page=1153 |url=https://books.google.com/books?id=iepJAgAAQBAJ&q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&pg=PT1211 |language=en}}</ref> *John N.D. Kelly: ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', p.&nbsp;700 * [[Ludwig von Pastor]]: "''History of the Popes vol. XXXIV''", London 1941 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967. *A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900. * {{navedi knjigo |last = Lortz |first = Joseph |chapter = 116 & |editor-last = |editor-first = |title = Geschichte der Kirche (15. und 16. Auflage) |publisher = Aschendorffsche Verlagsbuchhandlung |url = https://www.bookdepository.com/Geschichte-Der-Kirche-Joseph-Lortz/9783846004401 |year = 1950 }} *August Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Prevedel Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (Izvirnik v nemščini: A. Franzen: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledana in dopolnjena izdaja). ;{{ikona it}} * {{navedi knjigo |last = Gaetano |first = Moroni |chapter = volume 2 |editor-last = |editor-first = |title = Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro sino ai nostri giorni. |publisher = Tipografia Emiliana Venezia |url = https://books.google.rs/books?id=qrwAAAAAcAAJ&pg=PA131&lpg=PA131&dq=Innocenzo+XII+celebrava+anno+santo&source=bl&ots=DV9hzIpEmB&sig=ACfU3U06jzG4Bt0OXlr-AdVmGujJjWgJHw&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiy0eDz1ZntAhVoposKHSpFBWYQ6AEwDnoECAIQAg#v=onepage&q=Innocenzo%20XII%20celebrava%20anno%20santo&f=false |year = 1811 }} *{{navedi knjigo |first=Claudio |last=Rendina |title=I papi. Storia e segreti |url=https://books.google.com/books?id=mJBgVwZT34sC |language=it |publisher=Newton Compton |location=Rome |year=1993|isbn=9788854132603 }} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Biagia Catanzaro, Francesco Gligora: ''Breve Storia dei papi, da San Pietro a Paolo VI''. Istituto enciclopedico universale, Padova 1975. *Piero Bargellini: ''Mille Santi del giorno''. Vallecchi, Firenze 10.izd. 2000, ponatis 2007. * John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', Casale Monferrato (AL), Edizioni Piemme S.p.A., 1989, ISBN 88-384-1326-6 ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=[https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg/page/456 456]}} * Gergely Jenő: ''A pápaság története''. Kossuth Könyvkiadó, 1982. {{ISBN|963-09-1863-3}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. *B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. *Frédéric Schoell: ''Cours d'histoire moderne des États européens'', Paris, 1830-1834, en 46 volumes. * {{navedi knjigo |last = Schoell |first = Maximilien Samson Frédéric |chapter = 46 knjig (44. knjiga) |editor-last = Duncker et Humblot Berlin |editor-first = A. Pihan de la Forest Paris |title = Cours d’histoire des états européens, depuis le rouleversement de l’empire Romain d’occident jusqu’en 1789 |publisher = Librairie Gide Paris |url = https://books.google.rs/books?id=w2hHAAAAYAAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |year = 1834 }} == Zunanje povezave == {{commons category|Pius VI}} {{wikisource author}} ;{{ikona sl}} *[https://www.rtvslo.si/radio-maribor/spomincice/18-marca-1782-je-iz-celja-v-maribor-pripotoval-papez-pij-vi-spomincice/482926 18. marca 1782 je iz Celja v Maribor pripotoval Papež Pij VI (Spominčice) - RTV SLO Piše Stane Kocutar 18. marec 2019 ob 06:12 MMC RTV SLO, Radio Maribor] *[https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/papezi-ki-so-nas-imeli-radi Papeži, ki so nas imeli radi (slovenskenovice.si) Objavljeno 05. april 2015 20.36 Piše: Primož Hieng] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic.org/encyclopedia/view.php?id=9405 Pope Pius VI - Encyclopedia Volume - Catholic Encyclopedia - Catholic Online] *[http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm Ott, Michael. "Pope Pius VI." The Catholic Encyclopedia. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company, 1911. Pridobljeno 29. avg. 2022] *[https://www.britannica.com/biography/Pius-VI Pius VI pope Britannica] *[https://www.papalartifacts.com/portfolio-item/pope-pius-vi/# Pope Pius VI – Papal Artifacts] *[https://www.atlasobscura.com/places/heart-of-pius-vi Heart of Pope Pius VI – Valence, France - Atlas Obscura] *[https://novusordowatch.org/pius6-auctorem-fidei/ Pope Pius VI, Apostolic Constitution “Auctorem Fidei” (1794) – Novus Ordo Watch] *[https://novusordowatch.org/wp-content/uploads/piusvi-auctorem-fidei.pdf piusvi-auctorem-fidei.pdf (novusordowatch.org) ''Auctorem fiedei'' Okrožnica zoper zmote Pistojske sinode (1786)] ;{{ikona de}} *[https://www.dorotheum.com/en/l/2302336/ Papst Pius VI. 1775-1799 - Münzen, Medaillen und Papiergeld 2015/11/19 - Realized price: EUR 100 - Dorotheum] ;{{ikona hr}} *[https://narod.hr/kultura/29-kolovoza-1799-umro-papa-pio-vi-zarobljenik-francuskih-revolucionara-3 29. kolovoza 1799. umro papa Pio VI – zarobljenik francuskih revolucionara – narod.hr] ;{{ikona it}} *[https://www.treccani.it/enciclopedia/papa-pio-vi_%28Dizionario-Biografico%29/ PIO VI, papa in "Dizionario Biografico" (treccani.it) di Marina Caffiero - Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 84 (2015)] *[https://www.treccani.it/enciclopedia/pio-vi_%28Dizionario-di-Storia%29/ Pio VI in "Dizionario di Storia" (treccani.it 2011)] *[https://www.treccani.it/enciclopedia/pio-vi-papa/ Pio VI papa nell'Enciclopedia Treccani – Enciclopedia on line] *[https://www.treccani.it/enciclopedia/pio-vi_%28enciclopedia-dei-papi%29/ PIO VI in "Enciclopedia dei Papi" (treccani.it) di Marina Caffiero - Enciclopedia dei Papi (2000)] *[https://www.treccani.it/enciclopedia/pio-vi-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ PIO VI papa in "Enciclopedia Italiana" (treccani.it) di Rosario Russo - Enciclopedia Italiana (1935)] *[https://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Pio_VI Papa Pio VI - Cathopedia, l'enciclopedia cattolica] *[https://www.movio.beniculturali.it/archivioroma/giuseppegioacchinobelliimpiegatonellamministrazionepontificia/it/21/i-sei-papi-di-belli I sei papi di Belli - Giuseppe Gioachino Belli (beniculturali.it) a cura di Marina Morena) Archivio di Stato di Roma pagina creata il 10/11/2014] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Saverio Canale]]}} {{s-ttl|title=[[Papeška država|Papeški vrhovni zakladničar]]|years=22. september 1766-26. april 1773}} {{s-aft|after=[[Guglielmo Pallotta]]}} {{s-bef|before=[[Carlo Caprara]]}} {{s-ttl|title=[[Santa Maria di Valdiponte|nadarbeni opat pri Santa Maria di Valdiponte]]|years=22. oktober 1767-20. marec 1773}} {{s-aft|after=[[Giovanni Ottavio Bufalini]]}} {{s-bef|before=[[Luigi Macchi]]}} {{s-ttl|title=[[Subiaco|nadarbeni opat v Subiacu]]|years=20. marec 1773-20. februar 1798}} {{s-aft|after=[[Papež Benedikt XV.]]}} {{s-bef|before=[[Giovanni Battista Mesmer]]}} {{s-ttl|title=[[ Sant’Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant'Onofrio]]|years=10. maj 1773-15. februar 1775}} {{s-aft|after=[[Marcantonio Marcolini]]}} {{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}} {{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Svetoletni papeži]] [[Kategorija:Umrli v zaporu]] [[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]] [[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]] [[Kategorija:Rojeni leta 1717]] [[Kategorija:Umrli leta 1799]] [[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]] [[Kategorija:Napoleonske vojne]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču svete Katarine, Valence]] <references /> [[Kategorija:Italijanski monarhisti]] gda1hnihrat0vzdnrt0fduv6xsloiwk 0 170220 6675982 6559748 2026-05-15T09:09:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675982 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small> </small> | name = Klemen XIV. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | alt = | caption = <center>''Papež Klemen XIV.''<br><small>Menda [[Giovanni Domenico Porta]] (1722–1780)<br>[[olje na platno]]; naslikano najbrž [[1773]]-[[1774]]</small></center> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[19. maj]] [[1769]] (izvoljen) | term_start = [[19. maj]] [[1769]] (umeščen in kronan) | term_end = [[22. september]] [[1774]]<br>vladal 5 let, 126 dni |predecessor = [[Papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] | opposed = |successor = [[Papež Pij VI.|Pij VI.]] | ordination = [[1731|okrog 1731]] | ordinated_by = | consecration = [[28. maj]] [[1769]] | consecrated_by = [[Federico Marcello Lante Montefeltro della Rovere|Federico della Rovere]] | cardinal = [[24. september]] [[1759]] | created_cardinal_by= [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] | rank = [[Seznam papežev|249. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = [[Santi XII Apostoli|Bazilika Santi Apostoli]], Rim | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Lorenzo Ganganelli<br>Angela Serafina Maria Mazza | title= | spouse = | children = | occupation = [[duhovnik]] | profession = [[pravnik]] |previous_post= {{unbulleted list|[[San Lorenzo in Panisperna|kardinal-duhovnik pri San Lorenzo in Panisperna]] (1759–1762)|[[Santi XII Apostoli|kardinal-duhovnik pri Santi Apostoli]] (1762–1769)}} | alma_mater = [[jezuiti|Jezuitsko]] [[Semenišče v Riminiju]]<br>[[pijaristi|Pijaristovska]] [[Univerza v Urbinu]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Clementem XIV.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Klemen }} '''Papež Klemen XIV.''' (rojen kot '''Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli''', [[Minoriti|OFM Conv]]), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[31. oktober]] [[1705]], [[Sant'Arcangelo di Romagna]], † [[22. september]] [[1774]], [[Rim]]. [[Papež]] je bil med letoma 1769 in 1774. == Življenjepis == [[File:Cardinale Giovanni Vincenzo Ganganelli.jpg|thumb|left|180px|Kardinal Ganganelli.]] === Poreklo in mladost === Janez Ganganelli se je rodil kot ''Giovanni Vincenzo Antonio'' v [[Santarcangelo di Romagna|Santarcangelu]] 31. oktobra 1705 kot drugi otrok zdravnika ''Lorenza Ganganellija'' in plemkinje ''Angele Serafine Marije Mazza''. Zakrament [[sveti krst|svetega krsta]] je prejel 2. novembra 1705.<ref>[https://www.newadvent.org/cathen/04034a.htm] Wilhelm, Joseph. ''"Pope Clement XIV."'' The Catholic Encyclopedia. Vol. 4. New York: Robert Appleton Company, 1908. 5 Jan. 2015".</ref> Sprva je študiral v [[Verucchio|Verucchiju]], od 1717 pa se je izobraževal pri [[Družba Jezusova|jezuitih]] v [[Rimini]]ju. Študiral je tudi pri [[pijaristi]]h v [[Urbino|Urbinu]]. Janez je 15. maja 1723 v [[Forlì]]ju vstopil k [[minoriti|minoritom]] in si izbral redovniško ime ''Lorenzo'' v spomin na svojega očeta Lovrenca. Noviciat je opravil v [[Urbino|Urbinu]], kjer je bil [[frater]] [[minoriti|minorit]] že njegov bratranec ''Vincenzo''. Večne zaobljube je napravil 18. maja 1724. Od leta 1724 do 1728 je bil poslan v samostane v [[Pesara|Pesari]], [[Fano|Fanu]] in [[Recanata|Recanati]], kjer je študiral teološke vede. Študije je nadaljeval v Rimu pri [[Antonio Lucci|Luciju]] in pridobil [[doktorat]] iz [[teologija|teologije]] leta 1731.<ref name="Cardinals of the Holy Roman Church">{{navedi splet|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1759.htm#Ganganelli|title=Ganganelli, O.F.M. Conv., Lorenzo (1705–1774)|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=22 February 2015|archive-date=2018-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180128054852/http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1759.htm#Ganganelli|url-status=dead}}</ref> === Cerkvene službe === * 1724 je napravil [[redovne zaobljube]] pri [[minoriti]]h. * 1740: ravnatelj zavoda San Bonifacio; * 1741: vrhovni razločevalec (''definitor generalis'') [[frančiškani|frančiškanov]]-[[minoriti|minoritov]]; * 1746: svetovalec pri [[Rim]]ski [[inkvizicija|inkviziciji]] in nato pomočnik [[Innocenzo Balestracci|Balestracciju]] v isti združbi<ref>Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1822, III edizione, vol. XV.</ref>; * 24. septembra 1759 ga je imenoval za [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]]; * 19. novembra 1759 sprejme kardinaski naslov pri [[San Lorenzo in Panisperna]]; * 29. marca 1762 ga zamenja za naslov pri [[Santi XII apostoli|Santi apostoli]].<ref name="Cardinals of the Holy Roman Church"/> * 19. maja 1769: izvoljen za [[papež]]a. == Papeževanje == [[File:Clemente XIV a cavallo di fronte a Castelgandolfo.jpg|thumb|180px|left|<center>Papež Klemen XIV. na podeželju jahajoč [[konj]]a v okolici [[Castel Gandolfo|Castel Gandolfa]]]]</center> === Izvolitev === Ob smrti [[papež Klemen XIII.|Klemena XIII.]] (2. februarja 1769) je bilo 57 kardinalov; 46 jih je sodelovalo pri volitvah novega papeža. Razdeljeni so bili v tri stranke: ''zelanti'' so bili proti vmešavanju vladarjev in za ohranitev Družbe Jezusove; drugi so bili naklonjeni [[Bourboni|Burbonom]] in kot taki za njeno ukinitev; tretji so bili neopredeljeni. Francija je dala "veto" zoper izvolitev kardinala [[Simone Buonaccorsi|Buonaccorsija]], ki je bil jezuitom naklonjen. Izvolili so nato [[minoriti|frančiškana-minorita]] Lorenza Ganganellija, ki si je privzel ime Klemen XIV.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://cardinals.fiu.edu/conclave-xviii.htm|title=Conclave of February 15 - May 19, 1769 (Clement XIV)|publisher=Salvador Miranda|date=1998–2018|access-date=17. februar 2022}}</ref> Po tri mesece trajajočem [[konklave|konklavu]] je bil 19. maja 1769 soglasno izvoljen kljub nasprotujočim si strankam in brezobzirnemu vmešavanju nekaterih vladarjev kot sporazumni kandidat za papeža; 28. maja je prejel [[škofovsko posvečenje]]; 4. junija je bil umeščen in kronan; [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateran]] pa je prevzel v posest 26. novembra 1769.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi|page=266}}</ref> === Delovanje === ==== Pomirljiva usmeritev ==== Klemen XIV. je že od samega začetka računal, da bo vodil pomirljivo politiko, ki bi zgladila prepade s katoliškimi kronami, ki so se poglobili med prejšnjim papeževanjem. Spor med posvetno in duhovno oblastjo je cerkvena stran ne brez razloga dojemala kot grožnjo in Klemen XIV. si je prizadeval za spravo med evropskimi vladarji. S tem, ko je popustil v papeških zahtevah po [[Vojvodstvo Parma|Parmi]], je dosegel vrnitev Avignona in Beneventa in na splošno uspel vzpostaviti vsaj začasno ravnotežje med duhovnimi in posvetnimi - pravzaprav [[razsvetljenstvo|razsvetljensko]] usmerjenimi - oblastmi. Obenem pa je pokazal, da želi ustreči (ne)opravičenim zahtevam posvetnih vladarjev, kar pa jim je le še povečalo apetite. Ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je kot kardinal res podpisal tudi pogoj, da bo zatrl [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]], če bo izvoljen za papeža. Govorice so trdile ravno to in na to so se sklicevali nekateri vladarji, ko so trmasto zahtevali njeno takojšnjo ukinitev. Opazno pa je bilo, da izvajajo samodržne „razsvetljene“ vlade nanj vedno hujši pritisk v tej smeri in [[Bourboni]] so se večkrat sklicevali na njegovo tozadevno obljubo, ki da jo naj čim prej uresniči. Poskušal se je temu sicer izogniti, česar pa ni bilo mogoče doseči z obotavljanjem in neodločnostjo, kar je le še stopnjevalo njihovo predrznost. Tako je končno popustil pritiskom in tozadevni odlok napisal novembra 1772, a podpisal 21. julija 1773.<ref name=Pollen>[http://www.newadvent.org/cathen/14096a.htm Pollen, John Hungerford. "The Suppression of the Jesuits (1750–1773)"] ''The Catholic Encyclopedia''. Vol. 14. New York: Robert Appleton Company, 1912. 26 March 2014{{PD-notice}}</ref> ==== Potrditev nasledstva Marije Terezije ==== 18. septembra 1773 je papež končno potrdil pravico do nasledstva - in s tem do pridobitve ogrske krone - [[Marija Terezija|Mariji Tereziji]], ki je med katoliškimi vladarji skoraj edina bila naklonjena jezuitskemu redu. ==== Sprejem in povišanje mladega Mozarta ==== [[File:Papa Clemente XIV nei giardini di Castel Gandolfo, 1770.jpg|thumb|180px|right|<center>Klemen XIV. se je [[1770]] umaknil pred vročino v [[Castel Gandolfo|Kastelgandolfske]] [[vrt]]ove]]</center> Papež Klemen XIV. in običaji katoliške Cerkve v Rimu so podrobno opisani v pismih [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Mozarta]] in njegovega očeta [[Leopold Mozart|Leopolda]], ki sta jih pisala iz Rima aprila in maja 1770 med njunim popotovanjem po Italiji. Leopoldu se je zdela višja duhovščina žaljivo ošabna; vendar ga je papež skupaj s sinom ljubeznivo sprejel ter komaj štirinajstletnega Mozarta-sina povišal v viteza [[Red zlate ostroge|Reda zlate ostroge]] ({{lang-la|Ordo militia aurata}}; {{lang-en|Order of the Golden Spur}}). Tokrat je namreč Wolfgang pokazal neverjeten podvig glasbenega spomina. Znano je bilo namreč, da so v papeški kapeli predzvajali "[[Miserere (Allegri)|Miserere mei, Deus]]" - skladatelja iz 17. stoletja [[Gregprio Allegri|Gregorja Allegrija]], čigar glasbo je papež prepovedal zunaj papeške kapele pod kaznijo [[izobčenje|izobčenja]]. Skupaj z očetom sta bila na izvajanju znamenite skladbe na Veliki petek 1770. 14-letni Wolfgang si je melodijo tako dobro zapomnil, da je lahko skladbo v celoti zapisal po enem samem poslušanju - po spominu. Da bi bil popolnoma gotov, jo je šel poslušat še enkrat. Papež je za to zvedel - verjetno po pripovedovanju samega ponosnega očeta - pa je bil toliko presenečen nad izrednim spominom na široko znanega "[[čudežni otrok|čudežnega otroka]]", da mladega Mozarta ni kaznoval, ampak ga je celo odlikoval.<ref>Wolfgang Amadeus Mozart, ''Mozart's Letters, Mozart's Life: Selected Letters'', transl. Robert Spaethling, (W. W. Norton & Company Inc., 2000), 17.</ref> <ref>{{navedi splet|url= https://www.classical-music.com/features/articles/why-did-the-pope-award-mozart-a-papal-knighthood-and-the-order-of-the-golden-spur/|title= Why did the Pope award Mozart a Papal knighthood and the Order of the Golden Spur?|publisher= BBC Music Magazine |date=18. september 2020|accessdate=5. maj 2022}}</ref> ==== Odnosi z Judi ==== Njegovo izvolitev je pozdravila judovska skupnost, ki je verjela, da bo človek, ki jih je kot svetovalec [[Kongregacija za nauk vere|Svetega oficija]] v poročilu z dne 21. marca 1758 razglasil za na splošno nedolžne zaradi pretirane krvne obtožbe, ne bo nič manj pravičen in človečen do njih, ko bo sedel na katoliškem prestolu. ;Upravičene in neupravičene obtožbe Janez Ganganelli, ki ga je [[papež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]] določil za preiskovalca obtožb proti [[Judi|Judom]] iz [[Janopol]]a na Poljskem<ref>''Janopol, Janapuolė'', {{lang-pl|Janopol}}) nekdanje poljsko mesto – danes v Litvi, je 2011 imelo le 341 prebivalcev.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://statistics.bookdesign.lt/table_125_06.htm?lang=en|title=2011 census|publisher=Statistikos Departamentas (Lithuania)|accessdate=August 15, 2017}}</ref> je ne le zavrnil očitek, ampak je menil, da je večina podobnih trditev od trinajstega stoletja nadalje neutemeljena. Pripravil je namreč pravno poročilo, ki je, od vseh obtožb o obrednih judovskih umorih dojenčkov, katerih zapisi so mu bili temeljito dani na voljo, izrecno priznal kot dokazana le dva: tisto [[Simon Trentski|Simona Trentskega]]<ref>''Simon Trentski'' ({{lang-en|Simon of Trent}}; {{lang-de|Simon von Trient; Simon Unverdorben}}; {lang-it|Simonino di Trento; Simeon}}), (1472–1475), je bil deček iz [[Trento|Trenta]] v Severni Italiji, čigar smrt so povezovali z judovskim obrednim umorom tamkajšnje skupnosti.</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.britishmuseum.org/collection/term/BIOG161675 |title=St Simon of Trent |website=The British Museum |access-date= November 29, 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780195399301/obo-9780195399301-0433.xml |title=Simon of Trent |website=Oxford Bibliographies |access-date= November 29, 2020}}</ref> ter [[Andrej Rinski|Andreja Rinskega]] <ref>''Andrej Rinski'' ({{lang-de|Anderl (Andreas) Oxner von Rinn}}; {{lang-la|Andreas Oxner de Rinn}}) je bil po legendi dojenček, ki je bil žrtev obrednega judovskega umora (* 26. 11. 1459 † 12. 7. 1462) v severnotirolski vasici Rinn.</ref> === Razpustitev jezuitov === [[File:Societas Iesvitarvm Electa Regnis Portvgalliae Lege Regia III Sept MDCCLIX - Museu de Lisboa (MC.PIN.1295).png|261px|thumb|<center>"''Jezuite so izgnali s Portugalskega s kraljevim odlokom z dne 3. septembra 1759''".<br><small>Ko s portugalskih obal izpluje jadrnica, udari strela jezuita ki poskuša zažgati zemeljski globus, mitro in kraljevo krono; pri nogah ležita vreča zlatnikov in zaprta knjiga (simbola bogastva in nadzora nad izobrazbo).<br>''Propagandni protijezuitski letak''.]]</center></small> Najbolj sporna pa je njegova vloga pri pogromu nad jezuiti, ki so jih razsvetljeni vladarji in njihovi ministri obtoževali najneverjetnejših prestopkov največ z namenom, da se polastijo njihovega namišljenega bajnega bogastva in da onemogočijo njihovo vodilno vlogo v izobraževanju mladih rodov ter da nato podržavijo verske šole. Zaklet nasprotnik [[jezuiti|jezuitov]] in vnet zagovornik [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] - [[Portugalska|portugalski]] [[prostozidarstvo|prostozidar]] [[Markiz Pombal|Pombal]] - je uporabil svoje privilegije in politično moč, da je vplival na lahkovernega [[seznam portugalskih kraljev|portugalskega kralja Jožefa]], in on je podpisal odlok, s katerim je izgnal [[jezuiti|jezuite]] najprej iz [[Brazilija|Brazilije]] (1754), kjer so sicer vzorno ščitili domorodne [[Indijanci|Indijance]] v svojih glasovitih [[jezuitske redukcije|redukcijah]] pred pohlepnimi trgovci; nato enako iz njene matice [[Kraljevina Portugalska|Portugalske]] (1759). Temu nestrpnemu ukrepu je sledil kot lavina izgon iz [[Francosko kraljestvo|Francoskega kraljestva]] (1764), [[Španija|Španije]] in njenih kolonij (1767) ter iz [[vojvodstvo Parma|Parme]] (1768). Z nastopom novega papeža so [[Bourboni|Bourbonski]] [[kralj]]i zahtevali popolno zatrtje družbe. Klemen XIV. je ravnal prav nasprotno kot njegov predhodnik [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]], ki se postavil po robu krivičnim in za Cerkev škodljivim zahtevam. On je namreč [[Družba Jezusova|Družbi Jezusovi]] javno priznaval njene zasluge za vero, za vzgojo in tudi za nedvomno in trajno podporo [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]. Na ta način je skušal spodbijati razloge, s katerimi so nasprotniki zahtevali njeno ukinitev; ko pa jo je v okrožnici celo izrecno pohvalil, je s tem njene sovražnike le še bolj razkačil, da so postajali vedno bolj nestrpni in neučakani v svojih skrajnih zahtevah. Klemen XIV. je morebiti skušal pomiriti njihove nasprotnike z očitno neprijaznim in arogantnim ravnanjem z jezuiti: zavrnil je srečanje z [[vrhovni general|vrhovnim generalom]] [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] [[Lovrenc Ricci|Lovrencom Riccijem]], odstranil je jezuitske profesorje iz uprave papeškega [[Irski zavod|Irskega]] in [[Rimski zavod|Rimskega zavoda]] ter jim prepovedal sprejemanje novincev; skratka postopal je čisto v duhu njihovih zagrizenih nasprotnikov. Nerazumna poteza je bila že samo zatrtje družbe, ki je bila prva opora papeža; še bolj nerazumljiva in krivična pa zaprtje njenega vrhovnega predstojnika v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], kjer je tudi kmalu umrl.<ref name=Mccoog>{{navedi splet| url = https://www.thinkingfaith.org/articles/jesuit-restoration-part-two-society-under-clement-xiv| title = McCoog SJ, Thomas M., "Jesuit Restoration - Part Two: The Society under Clement XIV", ''Thinking Faith'', 14 August 2014}}</ref> Zgodovinarji priznavajo, da je bil papež prisiljen ukrepati, ker ni imel pred nasiljem nobene izbire. Pritisk je namreč naraščal do te mere, da so "katoliške" - po mentaliteti prejkone "razsvetljenske" in liberalne, torej pravzaprav protikatoliške in brezbožne - države grozile, da se bodo odcepile od Cerkve in povzročile [[shizma|razkol]], če bo papež še nadalje odlašal z zatrtjem jezuitov. Klemen XIV. je nazadnje popustil "v imenu miru Cerkve in da bi se izognil odcepitvi v Evropi" in zatrl Družbo Jezusovo s kratkim brevem "[[Dominus ac Redemptor]]" z dne 21. julija 1773.<ref>[https://archive.org/stream/americancatholic13philuoft#page/696/mode/2up ''"The Suppression of the Jesuits by Pope Clement XIV,"''] The Catholic American Quarterly Review, Vol. XIII, 1888.</ref> Nenavadno je vendarle dejstvo, da pa so ravno nekateri nekatoliški vladarji, zlasti v [[Prusija|Prusiji]] in [[Rusija|Rusiji]], ki papeške oblasti niso priznavali, ukaz prezrli prav zato; še bolj pa iz koristnejšega razloga: da so lahko ohranili odlično urejene jezuitske šole in njihove profesorje, ki so sloveli po strokovnosti in izvedenosti v vseh takratnih znanstvenih panogah, zlasti pa v [[matematika|matematiki]], [[mehanika|mehaniki]] in [[astronomija|zvezdoznanstvu]]. Ta ukrep - zatrtje Družbe Jezusove - je bil namreč posledica vrste političnih potez in zapletenih razmer takratnega [[razsvetljenstvo|razsvetlenstva]], in ne morda kake teološke polemike ali krivde na strani [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]. [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] je bila na zgubi: iz rok so ji iztrgali šolstvo, ki je bilo pravzaprav v rokah jezuitov, katerim so vzeli 800 zavodov, a 15.000 odličnih profesorjev izgnali, čeprav so bili izvrstni profesorji, odlični pedagogi in priznani znanstveniki, kar se je pokazalo zlasti v [[Kitajski misijoni|Kitajskih misijonih]], ki jih je ta ukrep še najhuje prizadel.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi|page=267}}</ref> ==== Položaj Družbe Jezusove ==== Na [[Kitajska|Kitajskem]] so jezuiti pokazali, da so sposobni ponesti [[Jezus Kristus|Kristusovo]] oznanilo tudi v tako nedostopno deželo kot je bila takrat pred Zahodnjaki ljubosumno zaprta Kitajska. To je po eni strani spodbudilo navdušenje in hvalo, po drugi strani pa nevoščljivost in grajo. Že prvi naslednik jezuitskega predstojnika [[Matteo Ricci|Riccija]] v Kitajskih misijonih je podvomil o pravilnosti njegovega prilagajanja kitajskim običajem, češ da je morda šel v svoji metodi le predaleč. Tako se je [[Nikolaj Longobardo|Longobardo]] temeljito razlikoval od svojega predhodnika. ''Niccolò Longobardo'' (1559–1654), kitajsko ime ''Long Huamin'' ({{zh|t=龍華民}}), je bil sicilski jezuit na Kitajskem v 17. st. Tja je prispel 1597; poslali so ga v področje [[Shaozhou]] (Šaučov). Naslednik Riccija je postal 1610 kot vrhovni general za [[Kitajski misijoni|Kitajske misijone]].<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=SqTQjve2VLsC&q=Longobardo+Ricci&pg=RA1-PA371 |title=Asia in the Making of Europe |volume=3 |first1=Donald Frederick |last1=Lach |author-link=Donald Frederick Lach |first2=Edwin J. |last2=Van Kley |page=371 |publisher=[[University of Chicago Press]] |year=1998 |isbn=9780226467658}}</ref> Čeprav je tudi on bil jezuit – se ni strinjal z Riccijem zlasti glede na izraze, ki naj jih Kitajci uporabljajo za izražanje Božjega imena ("Tjan" in "Šangdi"). Zato ne čudi, da si glede pravilnega in umirjenega stališča niti sami papeži niso bili na jasnem in se je zato njihov odnos neprestano spreminjal: saj so bili pod vplivom poročil od strani raznih redov, še bolj pa jezuitom izrazito sovražnih politikov. Nekateri papeži so zato nove obrede dopuščali, drugi jih trpeli, tretji – med katerimi je bil najkorenitejši [[papež Klemen XI.|Klemen XI.]], pa so jih izrečno prepovedovali. To omejevanje je nadaljeval tudi [[papež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]] kar z dvema bulama in na nek način pomagal trobljenju protiverskih [[enciklopedisti|enciklopedistov]] ter "[[razsvetljenstvo|razsvetljenih]]" vladarjev: “Družbo Jezusovo je treba zatreti!” Najhujšo zdraho pa je povzročalo vmešavanje evropskih držav, ki so zastopale svoje kolonijalne interese in izkoriščanje domorodcev, čemur so se jezuitje vsepovsod do konca odločno upirali. Očitno je namreč, da so tudi zaradi medredovniške nevoščljivosti in vladarskih spletk in podtikanj bili papeži vedno manj naklonjeni jezuitom. Vladarji so se po svojih diplomatskih predstavnikih in njim naklonjenih kardinalih kar redno hudo vtikali v papeške volitve, da bi ja ne bil izvoljen kak jezuitom naklonjen kardinal. Nekateri papeži so sami verjeli neutemeljenim očitkom, ki so deževali od raznih strani, kar je imelo za posledico ne le prepovedano uporabo teh ali onih običajev in obredov - predvsem na Kitajskem in v Indiji, - ampak skorajšnjo popolno prepoved same Družbe Jezusove (1773).<ref>{{navedi splet|url=https://www.encyclopedia.com/people/philosophy-and-religion/roman-catholic-popes-and-antipopes/clement-xi|title= Clement XI|publisher=Catholic Encyclopedia|date=1913 |accessdate=10. april 2021}}</ref> Zato so skoraj vsi papeži “razsvetljenega” stoletja kar brezobzirno nastopali proti jezuitom: celo tisti, ki so pri njih doštudirali. Takratni vladarji so si prisvojili "pravico", da osporavajo izvolitev kandidata, ki jim ni bil po volji in so to obilno izrabljali tudi z zahtevo, da novi papež ne sme biti naklonjen jezuitom. To se jim je pri izvolitvi [[papež Klemen XIII.|Klemena XIII.]] sicer izjalovilo: vendar plazu, ki ga je sporožilo sovraštvo [[razsvetljenstvo|razsvetljencev]], kljub dobri volji ta papež ni mogel več zaustaviti. ==== Najprej zoper [[jezuiti|jezuite]] in [[papež]]a, nato zoper [[kralj]]e ==== Ni dvoma, da zahteva po uničenju [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] ni bila zgolj naključje ali celo pomota. Nasprotniki [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] so videli v tem redu najmočnejšo udarno in obrambno silo [[krščanstvo|krščanstva]] ter trdno oporo papežu. Prav zato so zahtevali, da mora ravno papež Družbo tudi uradno zatreti, čeprav je bilo to po sramotenju, ropanju in izgonu jezuitov iz vseh pomembnejših dežel pravzaprav le še prazna formalnost - potem, ko so jezuite praktično vse pomembnejše države očrnile, jim zaplenile vse premoženje ter jih izgnale takorekoč gole in bose iz celotnega katoliškega sveta. Ne smemo vsekakor mimo dejstva, da je skušal papež [[jezuiti|jezuite]] vendarle rešiti pred zatorom s predlogom, da je Družbi Jezusovi potrebna preureditev oziroma temeljita reforma; kot skrajnje sredstvo naj bi bil to sporazumen predlog, ki pa ni naletel na plodna tla. {| |- ! Latinsko besedilo<ref>{{navedi knjigo|author=E. Sarasino|publisher=Ulrico Hoepli Milano|title=Flores sententiarum|page=211}}</ref><ref>Ernesto Sarasino je izdal knjigo pod nadevkom L. De-Mauri</ref> ! Italijanski prevod ! Slovenski prevod |- | <blockquote>'''Sint ut sunt, aut non sint.''' </blockquote> | <blockquote>''Siano quello che sono, o non siano.'' </blockquote> | <blockquote>''Naj bodo to, kar so, ali pa jih naj ne bo.'' </blockquote> |} Tak odgovor je dal papežu, ki je hotelj prenoviti jezuitska pravila, vrhovni general Lorenzo Ricci. Omahljivega [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]] - ki jezuitov bržkone ni maral - so [[razsvetljenstvo|razsvetljenci]] postavili pred končno izbiro: ali uradno zatre Družbo, ali pa bo sledil [[shizma|razkol]], ki bo hujši od [[reformacija|reformacije]] - odpad skoraj celotnega katoliškega sveta od papeža. Obljubljali so vrh tega [[Papeška država|Papeški državi]] vrnitev [[Avignon]]a in drugih zasedenih ozemelj. S stoletja trajajočim rušenjem papeškega ugleda in avtoritete ([[galikanizem]], [[janzenizem]], [[protestantizem]], [[enciklopedisti]],) je zlasti [[Francosko kraljestvo]] nehote samo žagalo vejo, na kateri so sedeli kralj in plemstvo, torej ugled kraljestva in celotna takratna ureditev. Prevratneži in prekucuhi se niso namreč postavili le zoper jezuite, ampak tudi zoper Cerkev, končno pa tudi zoper kralja in plemstvo. Tako je kmalu po zatrtju Družbe Jezusove (1773) dolgoletna vzajemna setev "razsvetljenih" filozofov [[enciklopedisti|enciklopedistov]] in ošabnih [[Francosko kraljestvo|francoskih kraljev]], ki so se stalno vmešavali v cerkvene zadeve in jo ovirali pri njenem svobodnem delovanju, dozorela v klas, ki se je imenoval [[Francoska revolucija]] (1789) - in le-ta se ni obrnila le zoper Cerkev, ampak je najprej surovo pometla z dinastijo. Upoštevanja vredne so besede nepristranskega sodobnika in odličnega poznavalca takratnih zdrah, protestantskega zgodovinopisca Schoella<ref>francosko: ''Maximilien Samson Frédéric Schoell'', nemško: ''Maximilian Samson Friedrich Schöll'' (1766–1833) je bil zgodovinar, starinar, filolog, knjižničar in francoski veleposlanik v službi pri Pruskem dvoru</ref> v njegovem delu ''Cours d`histoire''<ref>''Cours d`histoire'' Tome 44. p. 71</ref>, ki pronicljivo ugotavlja: {| |- ! Francoski izvirnik<ref>{{navedi splet|url= https://books.google.rs/books?id=w2hHAAAAYAAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |title= Cours d’histoire des états européens, depuis le rouleversement de l’empire Romain d’occident jusqu’en 1789|publisher= Maximilien Samson Frédéric Schoell|date=1834 |accessdate=1. februar 2022}}</ref> ! Nemški prevod<ref>{{navedi splet|url=https://katholischglauben.info/die-verfolgung-insbesondere-der-jesuiten/|title= Die Verfolgung insbesondere der Jesuiten|publisher=Katholish Glauben.info|date=2. avgust 2018 |accessdate=1. februar 2022}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Vers le milieu du dix-huitième siècle, les révolutionnaires qui visaient á la destruction des monarchies, voulaient avant tout renverser la puissance de l’Église, parce qu’ils savaient que depuis longtemps ses intérêts étaient entièrement liés avec ceux de la puissance monarchique dont, dans des siècles d’ignorance, elle avait souvent été l’ennemie. Mais pour renverser la puissance ecclésiastique, il fallait l’isoler, en lui enlevant l’appui de cette phalange sacrée qui s’était dévouée á la défense du trône pontifical, c’est-á-dire les Jésuites. Telle fut la vraie cause de la haine qu’on voua á cette société. Les imprudences que commirent quelques-uns de ses membres, fournirent des armes pour combattre l’ordre, et la guerre contre les Jésuites devint populaire; ou plus tôt haïr et persécuter un ordre dont l’existence tenait á celle de la religion catholique et du trône, devint un tiret qui donnait le droit de se dire philosophe. </blockquote> | <blockquote>„Die Umsturzmänner, welche die Zerstörung der Monarchien beabsichtigten, wollten vor allem die Macht der Kirche zugrunde richten. Um dieses auszuführen, mußten sie dieselbe isolieren, indem sie ihr die Stütze jenes geistlichen Kriegsheeres entzogen, welches sich der Verteidigung des päpstlichen Thrones besonders gewidmet hatte, nämlich die Jesuiten. Dieses ist die wahre Ursache des Hasses, den man gegen diese Gesellschaft hegte. Daher gab auch der Haß und die Verfolgung dieses Ordens Anspruch auf das Recht, sich Philosoph zu nennen.“ ''Die Monarchen, die sich zur Verfolgung und Unterdrückung der Gesellschaft Jesu hergaben, waren also nur die willfährigen Werkzeuge in den Händen der Philosophen zur Zertrümmerung ihrer Throne.'' </blockquote> | <blockquote> Sredi 18. stoletja so [[revolucionar]]ji, ki so si prizadevali za uničenje [[monarhija|kraljestev]], želeli predvsem strmoglaviti oblast [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]], saj so vedeli, da so bili njeni interesi že dolgo v celoti povezani z interesi kraljevske oblasti, katera je bila sicer v stoletjih nevednosti pogosto njena sovražnica. Toda da bi strmoglavili cerkveno oblast, jo je bilo treba osamiti in ji odvzeti podporo tistega svetega krdela (=falange), ki se je posvetilo obrambi [[papež|papeškega]] prestola, to je [[jezuiti|jezuitov]]. To je bil pravi vzrok za sovraštvo, ki je bilo naperjeno proti tej [[Družba Jezusova|Družbi]]. Nepazljivosti, ki so jih zagrešili nekateri njeni člani, so dale orožje za boj proti redu in tako je vojna proti jezuitom postala priljubljena; zategadelj je sovraženje in preganjanje reda, katerega obstoj je bil odvisen od [[katolištvo|katoliške vere]] in [[prestol]]a, terjalo naziv, ki je dajal pravico, da se kdo imenuje [[filozof]]. ''Kralji, ki so se vrgli na preganjanje in zatiranje Družbe Jezusove, so bili tako le ustrežljiva orodja v rokah filozofov, da bi zdrobili svoje lastne prestole.'' </blockquote> |} == Dela == *{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1769-1774-_Clemens_XIV.html | language = la | accessdate = 6. december 2011}} === Okrožnice === # Bula ''Salutis nostrae'' (30. april 1774) # Breve ''Dominus ac Redemptor'' (21. julij 1773 – zatrtje [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]) # Breve ''Magna atque '' (16. marec 1771) # Breve ''Inscrutabili divinae'' (12. december 1769) # Okrožnica ''Cum summi apostolatus'' (12. december 1769) # Okrožnica ''Decet quam maxime '' (21. september 1769) == Smrt in spomin == [[File:Tomb-Pope-ClementXIV.jpg|thumb|right|180px|Grob papeža Klemena XIV. v Baziliki [[Santi XII apostoli|Santi apostoli]] v [[Rim]]u]] ==== Bolezen ==== Zadnje mesece življenja je Klemen XIV. preživljal v zagrenjenosti zaradi svojih neuspehov - zlasti zaradi zatrtja Družbe Jezusove - in zdelo se je, da je zaradi tega vedno žalosten in [[Depresija (razpoloženje)|potrt]]. Pred boleznijo je neumorno delal in je bil vedno dobre volje; nasprotno pa je sedaj padel v stanje nezanimanja, ki ga običajno pripisujejo strupu.<ref>{{navedi splet| url = https://www.yorkshirepost.co.uk/news/latest-news/death-by-poisoning-of-his-holiness-pope-clement-xiv-1-2402306| title = "Death by poisoning of His Holiness Pope Clement XIV", ''Leeds Intelligencer'', 15 November 1774| accessdate = 2022-02-09| archive-date = 2019-12-31| archive-url = https://web.archive.org/web/20191231032815/https://www.yorkshirepost.co.uk/news/latest-news/death-by-poisoning-of-his-holiness-pope-clement-xiv-1-2402306| url-status = dead}}</ref> Dne 10. septembra 1774 je padel v posteljo, a 21. septembra 1774 je prejel [[bolniško maziljenje]]. Širile so se govorice , da se mu je v njegovi zadnji uri prikazal sv. [[Alfonz Ligvorij]] (1696–1775) in ga tolažil, čeprav je sicer bil tedaj istočasno skozi dva dneva v zamaknjenju na sedežu svoje škofije v [[Arienzo|Arienzu]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.scienzadiconfine.eu/mente/bilocazione.html|title=Bilocazione|publisher=Scienza di confine.eu|date=oktober 2009|accessdate=16. februar 2022}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.coscienza.org/bilocazione/|title=Bilocazione|publisher=Istituto di ricerca della coscienza|date=|accessdate=16. februar 2022|archive-date=2022-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220216233252/https://www.coscienza.org/bilocazione/|url-status=dead}}</ref> ==== Ali je bil zastrupljen? ==== Njegovo potrtost in hitro razpadanje trupla so govorice pripisovale zastrupitvi, češ da so ga zastrupili jezuiti iz maščevanja zaradi zatrtja [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]. Dokazov za zastrupitev pa pri raztelešenju niso našli nobenih. Trditve o zastrupitvi pa so vsi, ki so mu bili blizu, odločno zanikali. V ''Letnem poročilu za leto 1774 '' je omenjeno, da je papež že dalj časa bolehal in da s svojimi 70-imi leti tudi ni bil več mlad. Da je umrl naravne smrti, so potrdili tako njegov osebni zdravnik kot tudi spovednik in drugi, ki so vsi oporekali razširjenim govoricam..<ref name=kelly715>John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', p.&nbsp;715</ref><br /> Klemen XIV. je umrl 22. septembra 1774 na veliko žalost njegovih podložnikov, ki so ga hvalili zaradi njegove človeške uprave v [[Papeška država|Papeški državi]]. Ko so njegovo telo pri raztelešenju (obdukciji) odprli, so [[zdravnik]]i zaključili, da je umrl zaradi dolgoletnih [[skorbut]]ičnih in [[hemeroidi|hemoroidnih]] motenj, ki so se še poslabšale zaradi prekomernega dela in hudega potenja – saj habita ni slačil niti v najhujši vročini.<ref>[https://www.newadvent.org/cathen/04034a.htm] "Wilhelm, Joseph. "Pope Clement XIV." The Catholic Encyclopedia. Vol. 4. New York: Robert Appleton Company, 1908. 5 Jan. 2015".</ref> ==== Pogreb ==== 27. septembra so ga pokopali pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Svetem Petru]]. 1802 so prenesli njegove ostanke v frančiškansko cerkev [[Bazilika Santi XII apostoli|Santi Apostoli]] v Rimu, kjer je napravljen tudi sorazmerno velik spomenik. Njegovo grobnico v slogu [[neoklasicizem|neoklasicizma]] je zasnoval in izklesal [[Antonio Canova]] in sicer v omenjeni ''Baziliki Svetih apostolov''. Na njegovem grobu je napis: {| class="wikitable" |- ! <center> Epitaphus (latinski izvirnik)<ref name="#1"/></center> ! <center> Nagrobni napis (slovenski prevod)</center> |- | <poem> HEIC IN PACE CHRISTI QVIESCIT CLEMENS XIV PONT MAX EX ORD. F. M. CONV. XXXI X MDCCV XXI IX MDCCLXXIV </poem> | <poem> Tukaj v Kristusovem miru počiva Klemen XIV., papež iz reda minoritov 31. X. 1705 - 21. IX. 1775 </poem> |} Njegovi rojaki iz [[Santarcangelo di Romagna|Santarcangela]] so postavili v njegovo čast slavolok na glavnem trgu, ki so ga gradili od 1772 do 1777. === ''Ursus velox'' === [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o Klemenu XIV., da je ''Nagli medved'' ({{lang-la|Ursus velox}}; {{lang-en|Swift bear}}); pozneje so narobe brali kot ''Cursus velox'' – ''Nagli tek'' ali ''Visus velox'' – ''Nagli blesk''. Nekateri viri menijo, da je imela rodbina za grb dirjajočega medveda.<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=74}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=84}}</ref> == Ocena == === Papeži in Družba Jezusova === {| |- ! Die Ausbreitung des Baumes <ref>{{navedi knjigo|author=A. Ender|title= Die Geschichte der Katholischen Kirche |page=778–779}}</ref> ! Razširjenje drevesa |- | <blockquote>Beim Tode des hl. Ignatius hatte der Orden schon 1000 Mitglieder, unter dem zweiten General 3500, unter dem vierten 5000, zur Zeit der Aufhebung (1773) gar 22.589, welche in 41 Provinzen verteilt waren. Im Jahre 1889 zahlte die Gesellschaft 12.306 Mitglieder. Der Orden hatte auch seine Stürme zu bestehen. Unter dem General Aquaviva waren einige spanische Jesuiten ungehalten darüber, daβ zwei Italiener nacheinander Generale wurden. Sie verlangten daher einen eigenen Generalkommissär, welcher vom General unabhängig sein sollte; auch strebten sie eignene Ordensstatuten für Spanien an. Da aber weder das eine noch das andere gewährt wurde, wendeten sich die Unzufriedenen an die Inquisition un dan Philipp II. Paul IV. hatte die Gesellschaft gezwungen, gegen die Konstitutionen des hl. Igntius das Chorgebet einzuführen und den General nur auf drei Jahre zu wählen. Nach dem Tode Pauls durften sie wieder zu den ursprünglichen Konstitutionen zurückkehren. Sixtus V. wollte manches am Orden ändern und sogar den Namen abschaffen; dabei nahm er auch keine Rücksicht auf die von angesehenen Fürsten vorgebrachten Bedenken. Bevor er aber seine Pläne durhsetzen konnte, starb er. Den gröβten Schlag aber versetzte Klemens XIV. dem Orden dadurch, daβ er ihn am 21. Juli 1773 infolge Drängens der bourbonischen Höfe auhob. </blockquote> | <blockquote>Ob smrti sv. [[Ignacij Lojolski|Ignacija]] je imel red že 1000 članov, pod drugim generalom <ref>drugi general je bil ''Diego Laynez'' (pišejo tudi ''Laínez''; špansko: ''Diego Laynez'', 1512–1565), je bil španski duhovnik in jezuit ter teolog judovskega porekla, ter drugi vrhovni general Družbe Jezusove.</ref> 3500, pod četrtim <ref>''Everard Mercurian'' (1514–1580) iz Beneluksa je bil četrti vrhovni general Družbe Jezusove</ref> 5000, ob ukinitvi (1773) celo 22.589, ki so bili razporejeni v 41 provincah. Leta 1889 <ref>Obnovil jo je 1814 papež Pij VII.</ref> je družba štela 12.306 članov. Red je moral tudi preživljati svoje nevihte. Pod generalom [[Claudio Acquaviva|Acquavivom]] <ref>''Claudio Acquaviva'' (14. september 1543–31. januar 1615) je bil italijanski jezuit-duhovnik. Izvoljen 1581 kot peti vrhovni general jezuitov je bil smatran za drugega ustanovitelja jezuitskega reda.</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=_da7fuSkXpcC&pg=PA203&lpg=PA203&dq=acquaviva+second+founder+of+the+jesuits&source=bl&ots=ykyY7I8KIK&sig=LMJ2Vy-DFRKzs9R4mRgrpR7XnX8&hl=en&ei=o4tETaG8M8OAlAeQ6JSlDg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=3&ved=0CCgQ6AEwAg#v=onepage&q=acquaviva%20second%20founder%20of%20the%20jesuits&f=false Malachi Martin, ''The Jesuits'' (1988), p. 203]</ref> so nekateri španski jezuiti bili nezadovoljni, da sta dva Italijana drug za drugim postala generala. Zahtevali so torej svojega generalnega upravitelja, ki bi moral biti neodvisen od vrhovnega generala; iskali so tudi svoje statute za Španijo. Ker pa ne eno ne drugo ni bilo odobreno, so se nezadovoljni obrnili na [[inkvizicija|inkvizicijo]], nato pa na [[Filip II. Španski|Filipa II.]] [[Papež Pavel IV.|Pavel IV.]] je prisilil družbo, da je morala, nasprotno pravilom sv. Ignacija, uvesti zborno (=korno) molitev in izvoliti generala le za tri leta.<ref>Po Ignacijevi ustavi je jezuitski vrhovni general opravljal svojo službo vse do smrti</ref> Po Pavlovi smrti jim je bilo dovoljeno vrniti se na prvotno ustavo. [[Papež Sikst V.|Sikst V.]] je želel spremeniti nekaj stvari glede reda in celo ukiniti ime; pri tem se ni oziral na pomisleke, ki so jih predlagali spoštovani knezi; vendar je umrl, preden je uspel uresničiti svoje načrte. Toda največji udarec je redu zadal Klemen XIV., ki ga je 21. julija 1773 na pritisk [[Bourboni|burbonskega]] dvora ukinil. </blockquote> |} ;Zatrtje Družbe Jezusove Klemenu XIV. [[zgodovinar]]ji zamerijo zatrtje [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]. 16. avgusta 1773 je namreč razpustil [[jezuiti|jezuite]] - ta za Cerkev zaslužni red, ki je med drugim imel posebno, četrto zaobljubo, da bo vedno branil ugled in položaj rimskega papeža. Red je zatrl ne toliko zaradi napak, ki naj bi jih počenjali njegovi člani, kolikor bolj zaradi hudega pritiska [[Evropa|evropskih]] [[razsvetljenstvo|razsvetljenskih]] vladarjev, ki pri svojem stremljenju po [[absolutizem|samodrštvu]] niso trpeli nikakršnega ugovora ali ovire.<ref>[http://hetek.hu/hit_es_ertekek/201304/miert_oszlattak_fel_a_jezus_tarsasagot Kulcsár Árpád: Miért oszlatták fel a Jézus Társaságot?]</ref> {| |- ! Verfolgung (der Katholischen Kirche) im XVIII. Jahrhundert: Jesuitenverfogung<ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=931s.}}</ref> ! Preganjanje (katoliške Cerkve) v 18. stoletju: preganjanje jezuitov |- |<blockquote>1. In Portugal war es der Todfeind der Jesuiten, Marquis Pombal. Er war ein stolzer Emporkömmling und lüstern nach den angeblich großen Gütern des Ordens. Vom Sohne eines Landmannes hatte er es zum Minister gebracht, der mit König Joseph Emanuel I. Von Portugal Mißbrauch trieb und später wegen Veruntreuungen von Geldern vor Gericht gestellt werden mußte. (Feinde der Jesuiten – weltliche Personen)<ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=931}}</ref><br> 2. Ein Jesuitenfresser war auch der Exkapuziner Peter Parisot, ein Schurke erster Klasse. Derselbe wurde von Pombal nach Portugal gerufen und bekam die Aufgabe, Lügen auf Lügen geneg die Jesuiten zu schmieden und zu veröffentlichen. <ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=932}}</ref><br> 3. Man verfuhr, wie immer, so auch hier zunächst mit List. Man verletzte Ehre und guten Namen der Jesuiten durch die schamlosesten Verleumdungen und Betrügereien. In Portugal Pombal streute aus, sie hätten in ihren Reduktionen in Paraguay und Uruguay einen König, mit einem großen Heere, sie hätten duch Bedrückung der Indianer sich ungeheure Schätze erworben. – Beim Paapst wurden sie verleumdet, als wäre der Orden innerlich ganz zerfallen und bedürfe einer gründlichen Reform und einer eingehenden Visititation. (Listige Verfolgung) <ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=933}}</ref><br> 4. Grausamkeit und Hinterlist Pombals. Während der Hinrichtung – sie dauerte 8 Stunden – schaute Pombal aus seinem Luftschlosse vergnügt dem blutigen Schauspiele zu. Die Kolbenschläfge wuredn den Opfern in Zwischenräumen gegeben, um die Qual zu verlängern. Pombal hatte Begnadigung der Mutter Tavoras gefürchtet, darum ließ er sie zuerst hinrichten; als dann die Begnadigung wirklich kam, war sie schon tot. – Diese Morde wurden ausgeführt ohne Beweis, auf ein bloßes, vielleicht gar selfsterfundenes Gerücht hin, um dann die Jesuiten als am Attentat mitschuldig hinstellen zu können. In der That wurden sie ohne Beweis einfach als Mitverschworene auf ewige Zeiten aus Portugal verbannt. (Die Verfolgung der Familie Tavora. Justizmord an dem Herzog Aveiro.) <ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=934–935}}</ref><br> 5. Die herrlichen Reduktionen in Südamerika wurden mitten in ihrer Blüte durch Portugal vernichtet. (Gewaltsame Verfolgung gegen Eigentum.) <ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=936}}</ref>. </blockquote> | <blockquote>1. Na [[Kraljevina Portugalska|Portugalskem]] je bil smrtni sovražnik jezuitov [[markiz Pombal]]. Bil je ponosen novopečeni gospod in požrešen na domnevno velika posestva [[Družba Jezusova|reda]]. Od [[kmet|kmečkega]] sina je postal [[minister]], ki je zlorabljal zaupanje [[seznam portugalskih kraljev|portugalskega kralja]] [[Jožef I. Portugalski|Jožefa Emanuela I.]], pozneje pa so mu morali soditi zaradi poneverbe sredstev. (Sovražniki jezuitov - posvetni ljudje)<br> 2. Prvorazredni požeruh jezuitov je bil tudi bivši kapucin Peter Parisot. [[Markiz Pombal|Pombal]] ga je (iz Francije) poklicali na Portugalsko in mu dal za nalogo kovariti in objavljati laži proti jezuitom.<br> 3. Kot vedno so tudi tukaj uporabili zvijačnost. Čast in dobro ime jezuitov so njihovi sovražniki očrnili z najbolj nesramnimi klevetami in goljufijami. Na Portugalskem je [[Markiz Pombal|Pombal]] širil glas, da so imeli pri svojih [[redukcija|redukcijah]] v [[Paragvaj]]u in [[Urugvaj]]u [[kralj]]a z veliko [[vojska|vojsko]] in da so si z zatiranjem [[Indijanci|Indijancev]] pridobili ogromne zaklade. – Pred [[papež Klemen XIV.|papežem]] pa jih je obrekoval, češ da je red notranje popolnoma propadel in torej zahteva temeljito prenovo in natančno preiskavo (tj. izredno vizitacijo. - Prepredeno preganjanje)<br> 4. [[Markiz Pombal|Pombalova]] krutost in zahrbtnost. Med usmrtitvijo (plemiške družine Tavora) - trajala je 8 ur - je Pombal veselo opazoval krvavi prizor iz svojega visokega gradu. Žrtvam so v presledkih (s kijem) drobili posamično ude, da bi podaljšali trpljenje. Pombal se je bal pomilostitve za Tavorino mater, zato jo je dal usmrtiti najprej; ko je pomilostitev dejansko prišla, je bila ona že mrtva.Ti umori so bili izvedeni brez dokazov, morda celo zgolj na podlagi nezanesljivih govoric, da bi potem lahko krivili jezuite kot sokrivce za napad (na kralja Jožefa I.). Pravzaprav so jezuite s Portugalskega preprosto za vedno izgnali brez dokazov kot sozarotnike. (Preganjanje družine Tavora. Sodni umor vojvoda Aveira.) <ref>{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Zgodovina katoliške cerkve|page=934–935}}</ref><br> 5. Čudovite [[redukcija|redukcije]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] je sredi njihovega razcveta uničila Portugalska. (Prisilno preganjanje lastnine) </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] * [[Lovrenc Ricci]] * [[Družba Jezusova]] * [[Razsvetljenstvo]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968–1973). ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Frazee|first=Charles A.|title=Catholics and Sultans: The Church and the Ottoman Empire 1453–1923|year=2006|orig-year=1983|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=X6DM4szwUpEC|isbn=9780521027007}} * {{navedi knjigo |last=Rendina |first=Claudio |title=I papi. Storia e segreti |publisher=Netwon & Compton |location=Rome |pages=586–588 |year=1983}} *Wendy J. Reardon: ''The Deaths of the Popes: Comprehensive Accounts, Including Funerals, Burial Places and Epitaphs.'' McFarland 2004. *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{navedi knjigo |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 }} * {{navedi knjigo |last1=Kelly |first1=J.N.D. |title=The Oxford History of the Popes |url=https://archive.org/details/oxforddictionar000kell |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1986 |isbn=978-0-19-282085-3}} *George L. Williams: ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland & Company 1998. p.&nbsp;114 <ref>{{navedi knjigo |last1=Tylenda |first1=Joseph N. |title=Saints and Feasts of the Liturgical Year |date=2003 |publisher=Georgetown University Press |isbn=978-0-87840-399-8 |page=39 |url=https://books.google.com/books?id=61MmDwAAQBAJ&q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&pg=PA39 |language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Johnston |first1=William M. |title=Encyclopedia of Monasticism |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78716-4 |page=1153 |url=https://books.google.com/books?id=iepJAgAAQBAJ&q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&pg=PT1211 |language=en}}</ref> *John N.D. Kelly: ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', p.&nbsp;700 * [[Ludwig von Pastor]]: "''History of the Popes vol. XXXIV''", London 1941 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. *''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957–1967. *A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900. *August Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Prevedel Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (Izvirnik v nemščini: A. Franzen: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledana in dopolnjena izdaja). ;{{ikona it}} * {{navedi knjigo |last = Gaetano |first = Moroni |chapter = volume 2 |editor-last = |editor-first = |title = Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro sino ai nostri giorni. |publisher = Tipografia Emiliana Venezia |url = https://books.google.rs/books?id=qrwAAAAAcAAJ&pg=PA131&lpg=PA131&dq=Innocenzo+XII+celebrava+anno+santo&source=bl&ots=DV9hzIpEmB&sig=ACfU3U06jzG4Bt0OXlr-AdVmGujJjWgJHw&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiy0eDz1ZntAhVoposKHSpFBWYQ6AEwDnoECAIQAg#v=onepage&q=Innocenzo%20XII%20celebrava%20anno%20santo&f=false |year = 1811 }} *{{navedi knjigo |first=Claudio |last=Rendina |title=I papi. Storia e segreti |url=https://books.google.com/books?id=mJBgVwZT34sC |language=it |publisher=Newton Compton |location=Rome |year=1993|isbn=9788854132603 }} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Biagia Catanzaro, Francesco Gligora: ''Breve Storia dei papi, da San Pietro a Paolo VI''. Istituto enciclopedico universale, Padova 1975. *Piero Bargellini: ''Mille Santi del giorno''. Vallecchi, Firenze 10.izd. 2000, ponatis 2007. * John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', Casale Monferrato (AL), Edizioni Piemme S.p.A., 1989, ISBN 88-384-1326-6 ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=[https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg/page/456 456]}} * Gergely Jenő: ''A pápaság története''. Kossuth Könyvkiadó, 1982. {{ISBN|963-09-1863-3}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. *B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. *Frédéric Schoell: ''Cours d'histoire moderne des États européens'', Paris, 1830–1834, en 46 volumes. * {{navedi knjigo |last = Schoell |first = Maximilien Samson Frédéric |chapter = 46 knjig (44. knjiga) |editor-last = Duncker et Humblot Berlin |editor-first = A. Pihan de la Forest Paris |title = Cours d’histoire des états européens, depuis le rouleversement de l’empire Romain d’occident jusqu’en 1789 |publisher = Librairie Gide Paris |url = https://books.google.rs/books?id=w2hHAAAAYAAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |year = 1834 }} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Clemens XIV}} {{wikisource author}} ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/04034a.htm Wilhelm, J. (1908). Pope Clement XIV. In The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Retrieved February 10, 2022 from New Advent] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef | before=[[Papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]]}} {{s-ttl | title=[[Seznam papežev|Papež]] | years=1769–1774}} {{s-aft | after=[[Papež Pij VI.|Pij VI.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski minoriti]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Klemen XIII.]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Papeži frančiškani]] [[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]] [[Kategorija:Umrli za skorbutom]] [[Kategorija:Umrli za hemoroidi]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki Santi apostoli, Rim]] bsyktjqe8og55co7hp3asidikc7i9wh 0 175868 6675766 6581089 2026-05-14T17:53:48Z ~2026-29188-42 259891 Nič 6675766 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] ==Rudarstvo== === Kovinske surovine === [[Rudarstvo]] v [[Slovenija|Sloveniji]] zamira. [[Kovinske rude|Kovinskih rud]] skoraj ne pridobivamo več, pridobivanje [[železo|železove rude]] je zamrlo že v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Tudi rudniki, kjer so kopali [[barvne kovine]] so zamrli, med njimi so bili najpomembnejši v [[Mežica|Mežici]], kjer so izkopavali [[cink]] in [[svinec]] ter v [[Idrija|Idriji]], kjer so izkopavali [[živo srebro]]. Na Slovenskem so izkopavali tudi [[uran|uranovo rudo]] in sicer na [[Žirovski vrh|Žirovskem vrhu]], ki naj bi služila potrebam [[krške jedrske elektrarne. === Nekovinske surovine === [[Rudarstvo]] nekovinskih surovin ima na Slovenskem boljšo prihodnost kot [[rudarstvo]] kovinskih surovin, saj se na našem ozemlju nahaja veliko [[kremenov pesek|kremenovega peska]], [[glina|gline]], [[apnenec|apnenca]], [[dolomit]]a, [[prod]]a in [[pesek|peska]]. Taka vrsta rudarstva je razširjena po vsej [[Slovenija|Sloveniji]], saj lahko povsod v [[Slovenija|Sloveniji]] najdemo [[kamnolom]]e. Med to pa sodi tudi izraba termalnih in mineralnih vrelcev ter pridobivanje [[morska sol|morske soli]]. === Energijske surovine === Tudi pridobivanje energijskih surovin v Sloveniji zamira. [[Premog|Črnega premoga]] ni, rudnikov [[Lignit|rjavega premoga]] pa je kar nekaj, vendar jih je večina zaprtih ali pa so v fazi zapiranja. Najpomebnejše območje v [[Slovenija|Sloveniji]] za izkopavanje [[premog]]a je [[zasavski premogovni bazen]]. Najpomembnejše nahajališče [[lignit]]a pa je v [[Velenjska kotlina|Velenjski kotlini]] V [[Slovenija|Sloveniji]] črpamo [[nafta|nafto]] in [[zemeljski plin]] samo na enem črpališču in ta je v bližini [[Lendava|Lendave]]. ===Pomembnejši rudniki in kopi v [[Slovenija|Sloveniji]] === *[[Idrija]]-[[živo srebro]] (odprt) *[[Žirovski vrh]]-[[uran]] (odprt) *[[Kanižarica]]-[[rjavi premog]] (odprt) *[[Zagorje ob Savi|Zagorje]]-[[rjavi premog]] (odprt) *[[Trbovlje]]-[[rjavi premog]] (odprt) *[[Hrastnik]]-[[rjavi premog]] (odprt) *[[Laško]]-[[rjavi premog]] (zaprt) *[[Senovo]]-[[rjavi premog]] (zaprt) *[[Velenje]]-[[lignit]] (odprt) *[[Mežica]]-[[svinec]] in [[cink]] (odprt) *[[Lendava]]-[[nafta]] in [[zemeljski plin]] (odprt) ==Energetika== Včasih so imela [[trda goriva]] v Sloveniji večji pomen, vendar se je njen pomen z leti znižal, porasel pa se je vpliv tekočih goriv. Povečuje se tudi odvisnost Slovenije od tujih virov, ki so v letu 2008 pokrivali 55 % porabe. [[Obnovljivi viri energije]] predstavljajo približno četrtino proizvodnje električne energije, od tega več kot 90% prispevajo [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]].<ref>(27.9.2009). [http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenija-energetsko-odvisna-od-drugih/213254 Slovenija energetsko odvisna od drugih]. ''MMC RTV SLO''. Pridobljeno 27.9.2009.</ref> ===Elektroenergetska odvisnost Slovenije=== Neto uvoz ali izvoz električne energije je odvisen od mnogih dejavnikov npr. remont jedrske elektrarne Krško, hidrologije rek in splošna poraba. Glede na letna poročila Elekto Slovenije (ELES) je Slovenija je v povprečju od leta 2006 do 2009 uvozila 13 % električne energije, upoštevajoč vseh čezmejnih pretokov in polovični delež [[NEK]]-a.<ref>(Maj, 2011). [http://www.eles.si/letna-porocila.aspx Letna poročila] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007135702/http://www.eles.si/letna-porocila.aspx |date=2011-10-07 }}. ''ELES''.</ref> {| class="wikitable" |- ! !! 2006 !! 2007 !! 2008 !! 2009<ref>(2010). [http://www.agen-rs.si/dokumenti/36/2/2010/Letno_porocilo_ENERGETIKA_SLO_2009_1499.pdf Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2009]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''Javna agencija RS za energijo''.</ref> |- | Neto uvoz (upoštevan NEK 100 %) [GWh] || 229,2 || 422,3 || -1629,3 || -3085,1 |- | Neto uvoz (upoštevan NEK 50 %) [GWh] || 2869,7 || 3133,3 || 1355,6 || -358,7 |- | Poraba el. energije [GWh] || 13.140,07 || 13.317,22 || 12.604,40 || 11.197,10 |- | Elektroenergetska odvosnost (upoštevan NEK 50 %) || '''21,8 %''' || '''23,5 %''' || '''10,8 %''' || -3,2 % |} V zgornji tabeli je prikazana primerjava, ko je upoštevan NEK v celoti ali samo slovenski del, saj je polovica jedrske elektrarne Krško v lasti Hrvaške – HEP (Hrvatska elektro-privreda).<ref>(Junij, 2011). [http://www.energetska-ucinkovitost.si/energetska-odvisnost/elektroenergetska-odvisnost-slovenije Elektroenergetska odvisnost Slovenije]. ''Energetska učinkovitost''.</ref> Upad elektroenergetske odvisnosti je zaznati v letu 2008, ko je bila poraba električne energije za 4 % manjša v primerjavi z letom 2007. V letu 2009 je bila glede na leto 2008 poraba za 12 % manjša, kar je bil vzrok, da je bila država neto izvoznik električne energije. V letu 2010 je bila glede na leto 2009 poraba električne energije za 6 % večja, kar kaže na to, da bo Slovenija v prihodnjih letih ponovno neto uvoznik el. energije. Tudi v prvih štirih mesecih leta 2011 je bila poraba električne energije za 4 % večja v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2010.<ref>(Maj, 2011). [http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3937 Energetika, Slovenija, april 2011 – začasni podatki ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110804064214/http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3937 |date=2011-08-04 }}. ''SURS''.</ref> ===Energetska odvisnost Slovenije=== V letu 2008 je bila energetska odvisnost Slovenije oz. odvisnost od primarne energije 55 %. Torej je Slovenija uvozila nekaj več kot polovico vse porabljene energije. Energetska odvisnost Slovenije se je v letu 2009 zmanjšala na 49 %, kar je za 6 odstotnih točk manj kot v letu 2008.<ref>(Maj, 2011). [http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3464 Letna energetska statistika, Slovenija, 2009 - končni podatki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110805233337/http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3464 |date=2011-08-05 }}. ''SURS''.</ref> ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:Energetika Slovenije]] byy6zc71bnsohnnijhkc0ignhhqov6y 6675771 6675766 2026-05-14T18:08:07Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29188-42|~2026-29188-42]] ([[User talk:~2026-29188-42|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6581089 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] ==Rudarstvo== === Kovinske surovine === [[Rudarstvo]] v [[Slovenija|Sloveniji]] zamira. [[Kovinske rude|Kovinskih rud]] skoraj ne pridobivamo več, pridobivanje [[železo|železove rude]] je zamrlo že v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Tudi rudniki, kjer so kopali [[barvne kovine]] so zamrli, med njimi so bili najpomembnejši v [[Mežica|Mežici]], kjer so izkopavali [[cink]] in [[svinec]] ter v [[Idrija|Idriji]], kjer so izkopavali [[živo srebro]]. Na Slovenskem so izkopavali tudi [[uran|uranovo rudo]] in sicer na [[Žirovski vrh|Žirovskem vrhu]], ki naj bi služila potrebam [[krške jedrske elektrarne. === Nekovinske surovine === [[Rudarstvo]] nekovinskih surovin ima na Slovenskem boljšo prihodnost kot [[rudarstvo]] kovinskih surovin, saj se na našem ozemlju nahaja veliko [[kremenov pesek|kremenovega peska]], [[glina|gline]], [[apnenec|apnenca]], [[dolomit]]a, [[prod]]a in [[pesek|peska]]. Taka vrsta rudarstva je razširjena po vsej [[Slovenija|Sloveniji]], saj lahko povsod v [[Slovenija|Sloveniji]] najdemo [[kamnolom]]e. Med to pa sodi tudi izraba termalnih in mineralnih vrelcev ter pridobivanje [[morska sol|morske soli]]. === Energijske surovine === Tudi pridobivanje energijskih surovin v Sloveniji zamira. [[Premog|Črnega premoga]] ni, rudnikov [[Lignit|rjavega premoga]] pa je kar nekaj, vendar jih je večina zaprtih ali pa so v fazi zapiranja. Najpomebnejše območje v [[Slovenija|Sloveniji]] za izkopavanje [[premog]]a je [[zasavski premogovni bazen]]. Najpomembnejše nahajališče [[lignit]]a pa je v [[Velenjska kotlina|Velenjski kotlini]] V [[Slovenija|Sloveniji]] črpamo [[nafta|nafto]] in [[zemeljski plin]] samo na enem črpališču in ta je v bližini [[Lendava|Lendave]]. ===Pomembnejši rudniki in kopi v [[Slovenija|Sloveniji]] === *[[Idrija]]-[[živo srebro]] (zaprt) *[[Žirovski vrh]]-[[uran]] (zaprt) *[[Kanižarica]]-[[rjavi premog]] (zaprt) *[[Zagorje ob Savi|Zagorje]]-[[rjavi premog]] (zaprt) *[[Trbovlje]]-[[rjavi premog]] (zaprt) *[[Hrastnik]]-[[rjavi premog]] (zaprt) *[[Laško]]-[[rjavi premog]] (zaprt) *[[Senovo]]-[[rjavi premog]] (zaprt) *[[Velenje]]-[[lignit]] (odprt) *[[Mežica]]-[[svinec]] in [[cink]] (zaprt) *[[Lendava]]-[[nafta]] in [[zemeljski plin]] (odprt) ==Energetika== Včasih so imela [[trda goriva]] v Sloveniji večji pomen, vendar se je njen pomen z leti znižal, porasel pa se je vpliv tekočih goriv. Povečuje se tudi odvisnost Slovenije od tujih virov, ki so v letu 2008 pokrivali 55 % porabe. [[Obnovljivi viri energije]] predstavljajo približno četrtino proizvodnje električne energije, od tega več kot 90% prispevajo [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]].<ref>(27.9.2009). [http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenija-energetsko-odvisna-od-drugih/213254 Slovenija energetsko odvisna od drugih]. ''MMC RTV SLO''. Pridobljeno 27.9.2009.</ref> ===Elektroenergetska odvisnost Slovenije=== Neto uvoz ali izvoz električne energije je odvisen od mnogih dejavnikov npr. remont jedrske elektrarne Krško, hidrologije rek in splošna poraba. Glede na letna poročila Elekto Slovenije (ELES) je Slovenija je v povprečju od leta 2006 do 2009 uvozila 13 % električne energije, upoštevajoč vseh čezmejnih pretokov in polovični delež [[NEK]]-a.<ref>(Maj, 2011). [http://www.eles.si/letna-porocila.aspx Letna poročila] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007135702/http://www.eles.si/letna-porocila.aspx |date=2011-10-07 }}. ''ELES''.</ref> {| class="wikitable" |- ! !! 2006 !! 2007 !! 2008 !! 2009<ref>(2010). [http://www.agen-rs.si/dokumenti/36/2/2010/Letno_porocilo_ENERGETIKA_SLO_2009_1499.pdf Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2009]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''Javna agencija RS za energijo''.</ref> |- | Neto uvoz (upoštevan NEK 100 %) [GWh] || 229,2 || 422,3 || -1629,3 || -3085,1 |- | Neto uvoz (upoštevan NEK 50 %) [GWh] || 2869,7 || 3133,3 || 1355,6 || -358,7 |- | Poraba el. energije [GWh] || 13.140,07 || 13.317,22 || 12.604,40 || 11.197,10 |- | Elektroenergetska odvosnost (upoštevan NEK 50 %) || '''21,8 %''' || '''23,5 %''' || '''10,8 %''' || -3,2 % |} V zgornji tabeli je prikazana primerjava, ko je upoštevan NEK v celoti ali samo slovenski del, saj je polovica jedrske elektrarne Krško v lasti Hrvaške – HEP (Hrvatska elektro-privreda).<ref>(Junij, 2011). [http://www.energetska-ucinkovitost.si/energetska-odvisnost/elektroenergetska-odvisnost-slovenije Elektroenergetska odvisnost Slovenije]. ''Energetska učinkovitost''.</ref> Upad elektroenergetske odvisnosti je zaznati v letu 2008, ko je bila poraba električne energije za 4 % manjša v primerjavi z letom 2007. V letu 2009 je bila glede na leto 2008 poraba za 12 % manjša, kar je bil vzrok, da je bila država neto izvoznik električne energije. V letu 2010 je bila glede na leto 2009 poraba električne energije za 6 % večja, kar kaže na to, da bo Slovenija v prihodnjih letih ponovno neto uvoznik el. energije. Tudi v prvih štirih mesecih leta 2011 je bila poraba električne energije za 4 % večja v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2010.<ref>(Maj, 2011). [http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3937 Energetika, Slovenija, april 2011 – začasni podatki ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110804064214/http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3937 |date=2011-08-04 }}. ''SURS''.</ref> ===Energetska odvisnost Slovenije=== V letu 2008 je bila energetska odvisnost Slovenije oz. odvisnost od primarne energije 55 %. Torej je Slovenija uvozila nekaj več kot polovico vse porabljene energije. Energetska odvisnost Slovenije se je v letu 2009 zmanjšala na 49 %, kar je za 6 odstotnih točk manj kot v letu 2008.<ref>(Maj, 2011). [http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3464 Letna energetska statistika, Slovenija, 2009 - končni podatki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110805233337/http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3464 |date=2011-08-05 }}. ''SURS''.</ref> ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:Energetika Slovenije]] 3uugh9xwk05yw6jwbx4p0t69eu0jizx 0 179822 6675988 6626127 2026-05-15T09:18:21Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6675988 wikitext text/x-wiki '''Turk''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|12. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 3.526 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 3.520 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alja Turk Hvala]], plesalka * [[Alojz Turk]] (1893—1944), literarni zgodovinar * [[Alojz Turk, zdravnik]], častni občan Postojne * [[Alojzij Turk]] (1909—1995), beograjski nadškof * [[Andrej Turk]], pevec skupine [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]] * [[Angel Turk]] (1906—?), kulturni delavec * [[Anton Turk]] – več znanih ljudi * [[Antoneta Turk]], baletna plesalka * [[Bojan Turk]] (*1939), agronom in politik * [[Boris Turk]] (*1964), biokemik, univ. prof. * [[Boštjan J. Turk]] (*196_?), pravnik, publicist * [[Boštjan Turk|Boštjan M. Turk]] (*1967), literarni zgodovinar, francist, politični publicist * [[Danilo - Joco Turk]] (1912—1991), igralec * [[Dejan Turk]] (*1968?), sociolog, menedžer * [[Dušan Turk]] (*1959), biokemik, univ. prof.? * [[Dušanka Mičetić Turk]] (*1947), profesorica MF UM, pediatrinja, znanstvenica * [[Ernest Turk]] (1895—1979), zgodovinar * [[Eva Turk]], evolucijska biologinja * Eva Turk (*1978), strokovnjakinja za javno zdravstvo, prof. na Norveškem * [[France Turk]] (1885—1926), igralec, gledališčnik * [[Frank Turk]] (1911—1996), angleški biolog, entomolog * [[Glavko Turk]] (1938—1993), gledališki in radijski igralec, režiser * [[Goran Turk]] (*1963), gradbenik, univ. prof. * [[Hugon Turk]] (1870—1956), veterinar * [[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] (1930—2020), ekonomist, univ. profesor * [[Ivan Turk (arheolog)|Ivan (Janez) Turk]] (*1946), paleolitski arheolog * [[Ivo Turk]] (*1930), elektrotehnik * [[Iztok Turk]] (*1963), pankovski in elektro-pop glasbenik, producent in skladatelj * [[Jakob Turk]] (1872—1935), agrokemik, strokovnjak za travništvo * [[Jernej Turk]] (*1962), agronom, prof. UM * [[Josip Turk (1865)|Josip Turk]] (1865—1937), organizator gasilstva * [[Josip Turk (1895)|Josip Turk]] (1895—1951), teolog, cerkveni zgodovinar * [[Josip Turk (1929)|Josip (Miloš) Turk]] (1929—2021), zdravnik internist, prof. MF UL * [[Jože Turk]] (1937—2004), kegljavec * [[Juš Turk]] (*1933), novinar, urednik in prevajalec * Katja Turk, industrijska oblikovalka ([[Adria Mobil]]) *[[Katja Turk]] (*1998), nogometašica * [[Lavoslava Turk]] (1895—1979), pisateljica * [[Lida Turk]] [[Debeljak/Debelli]] (1938—2015), urednica in publicistka * [[Luka Turk]] (*1986), plavalec * [[Marija Turk]] (*1944), agronomka, sadjarka * [[Marja Bešter Turk]] (*1961), slovenistka in jezikoslovka * [[Marko Turk]] (1920—1999), industrijski oblikovalec (elektronskih naprav) * [[Marta Turk]] (*1952), podjetnica, državna svetnica * [[Martin Turk]] (*1978), filmski režiser * [[Martin Turk (nogometaš)|Martin Turk]] (*2003), nogometaš * [[Matija Turk]] (*1977), arheolog * [[Matjaž Turk|Matjaž (Matija) Turk]] (1938—2023), igralec, scenograf * [[Milan Turk]] (*1969), elektrotehnik, župan [[Občina Šempeter - Vrtojba|občine Šempeter - Vrtojba]] * [[Milena Turk]], srbska političarka slovenskega porekla? * [[Miran Turk]] (1932—1995), gospodarstvenik * [[Mojca Turk]], arhitektka, oblikovalka razstav (3-D) * [[Peter Turk (1874)|Peter Turk]] (1874—1944), frančiškan, misijonar na Kitajskem * [[Peter Turk (1965)|Peter Turk]] (*1965), arheolog *[[Primož Turk]] (*1977), ekonomist/filozof? * [[Radomir Turk]] (*1944), metalurg, univ. prof. *[[Rajko Turk]] (1933—2014), zdravnik fiziater *[[Robert Turk]] (*1957), biolog, naravovarstvenik * [[Robert Turk (pravnik)|Robert Turk]], pravnik, dr. v ZDA, univ. prof. *[[Rok Turk]], avtomobilistični dirkač (rally voznik) *[[Rudi Turk]] (1942—2017), zdravnik, direktor Splošne bolnišnice Maribor, 1. predsednik Rotary Mb, športni delavec * [[Rudolf Turk]] (1907—1984), agrarni ekonomist, univ. profesor *[[Simona Turk]] (*1967), zoologinja, speleobiologinja *[[Sonja Šostar Turk]] (*1960), tekstilna tehnologinja, profesorica UM * [[Srdan Turk]] (1920—1998), gradbenik, univ. profesor * [[Teja Turk]], (etno)muzikologinja * [[Timotej Turk Dermastia]] (*1992), biolog * [[Tom Turk]] (*1959), biolog, biokemik, univ. profesor * [[Tomaž Turk]] (*1966), informatik, ekonomist, univ. prof. * [[Valentina Turk]] (*195_?), biologinja * [[Vera Boštjančič Turk]] (*1940), jezikovna šolnica, prevajalka * [[Vinko Turk]] (1920—1946), partizan, likovni umetnik, slikar, pevec * [[Vito Turk]] (*1937), biokemik, univ. prof., akademik, častni član [[Islamska država|IJS]] * [[Zdravko Turk]] (1904—1991), gozdarski strokovnjak, univ. profesor * [[Zmago Turk]] (*1946), zdravnik revmtolog, akupunkturolog * [[Žiga Turk]] (*1962), gradbenik, informatik, univ. profesor in politik == Glej tudi == * priimek [[Türk]] * [[Turek]] == Zunanje povezave == *{{Baza imen SURS|priimek=Turk}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] dndugda6bpogefjt34ho5ck1mk4udgf 0 180659 6675949 6290433 2026-05-15T07:48:09Z Romanm 13 /* Dvajseto stoletje */ dewiki 6675949 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Krf (razločitev)}} [[Slika:GreeceCorfu.png|thumb|220px|Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot]] '''Krf''' (grško: Κέρκυρα, ''Kérkyra''; ital. itd. ''Corfu'') je najsevernejši grški [[otok]] v [[Jonsko morje|Jonskem morju]]. Pretežno hribovit otok je drugi največji med [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]] in meri 593&nbsp;km².<ref name="ReferenceA">Veliki splošni leksikon 9, DZS, Ljubljana, 2006</ref> Za najvišji vrh otoka Pantokrátor obstaja več podatkov o izmeri, in sicer 906 m,<ref>Krf in Jonski otoki, Mladinska knjiga Založba d.d., Ljubljana 2003</ref> 911 m<ref name="ReferenceA"/> in 914 m<ref>https://hr.wikipedia.org/wiki/Krf</ref>. Od celine ga ločuje 3 do 23&nbsp;km širok Krfski preliv ali grško Kerkira. Severno od otoka se Jonsko morje zliva z [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], samemu otoku je tu najbližje [[Albanija|albanska]] obala. Na otoku po štetju prebivalstva iz leta [[2001]] živi 107.891 prebivalcev (leta [[1991]] 105.043 prebivalcev). Otok je del Krfske [[Prefektura|prefekture]], ki je razdeljena na šestnajst samoupravnih enot oziroma [[Občina|občin]]. Dvanajst občin je na samem otoku, ostale štiri pa so otoki Errikoúsai, Samothráki, Othonoi in Paxoi. Na Krfu živi 96 odstotkov vseh prebivalcev prefekture. [[Glavno mesto]] otoka je [[Krf (mesto)|Krf]] (grško: Kérkyra), ki šteje 39.387 prebivalcev (2001). Otok sodi med najbogatejše grške prefekture. V mestu je od leta [[1984]] sedež Jonske univerze, na kateri poučujejo [[Zgodovina|zgodovino]], [[Glasba|glasbo]], [[jezikoslovje]] s [[prevajanje]]m, knjižničarstvo in arhiviranje, računalniške znanosti, audio in video umetnosti. Jonska univerza je s svojo dejavnostjo pričelala leta [[1985]]. Že leta [[1824]] pa so Britanci ustanovili Jonsko univerzo, predhodnico današnje univerze.<ref>https://sh.wikipedia.org/w/index.php?title=Krf_%28grad%29&action=submit</ref> V primerjavi z ostalimi deli [[Grčija|Grčije]], so [[Grki]] otok zaradi bujne vegetacije poimenovali tudi »'''Zeleni otok'''«. == Etimologija == Ime otoka Kerkyra ali Korkyra je povezano z [[Grška mitologija|grško mitologijo]]. [[Mit]] pravi, da se je [[bog]] [[Morje|morja]] [[Pozejdon]] zaljubil v lepo [[Nimfa|nimfo]] Korkyro, hčerko rečnega boga [[Azop]]a in rečne nimfe Metope, in jo ugrabil. Odpeljal jo je na dotlej neznan otok in ga z navdušenjem mladoporočenca po svoji ženi imenoval Korkyra, kar se je postopoma preoblikovalo v Kerkyra. S Korkyro je dobil sina Fajaksa, po katerem se prebivalci otoka imenujejo Fajaki. Drugo in verjetno točnejše poimenovanje otoka je vezano na prevod imena v [[Grščina|grščino]], kjer naj bi naziv otoka pomenil »greben poln vrhov«. ==Mitologija== V [[Homer]]jevi [[Odiseja|Odiseji]] beremo, da je Odisej na otoku Krfu našel pribežališče na koncu svojih potepanj, kjer sta ga sprejela kralj [[Alkinoj]] in njegova hči Nausikaa (Navzikaa). ==Geografske značilnosti== S svojo lego je Krf mnogo bližje [[Albanija|Albaniji]], saj je le ta oddaljena 3 [[Kilometer|km]], medtem, ko je na jugovzhodu otoka epirska obala oddaljena 15&nbsp;km. Ostali Jonski otoki so južneje od Krfa. Krf je otok podolgovate oblike v smeri [[sever]]-[[jug]] v dolžini 64&nbsp;km in širine do 20&nbsp;km. Od goratega severa z najvišjim vrhom Pankrator proti jugu je vse bolj valovit. Obala tvori številne [[zaliv]]čke in [[polotok]]e, kar omogoča za [[turizem]] pomembne majhne in čiste [[Plaža|plaže]]. == Zgodovina == ===Stari vek=== V [[8. stoletje pr. n. št.|8. stoletju pr. n. št.]] so Krf kolonizirali [[Korintčani]]. Krfljanom se je ob koncu [[7. stoletje pr. n. št.|7. stoletja pr. n. št.]] uspelo v pomorski bitki osvoboditi prevlade Korintčanov. Krf je tedaj postal pomembna pomorska sila. Okoli leta [[480 pr. n. št.]] je Krf predstavljal po jakosti drugo pomorsko silo med grškimi državicami. Leta [[435 pr. n. št.]] sta se Krf in [[Korint]] sprla in njun spor je bil eden od povodov za izbruh [[Peloponeška vojna|Peloponeške vojne]]. Krf je pokazal svoje pretenzije po kopnem, saj so v [[4. stoletje pr. n. št.|4. stoletju pr. n. št.]] držali v svoji posesti [[polis]] Haones (latinsko Chaones). V [[3. stoletje pr. n. št.|3. stoletju pr. n. št.]] je hotel [[oblast]] na otoku prevzeti [[epirski kralj]] Pir, leta [[229 pr. n. št.]] so ga osvojili [[Iliri]], leta [[219 pr. n. št.]] pa [[Rimljani]]. Iliri so otok uporabljali kot odskočišče za ropanje rimskih ladij v Jonskem morju. Med vojno Rimljanov proti ilirski kraljici [[Tevta|Tevti]] je Krf postal prva [[rimska provinca]] v Grčiji. Kasneje Krf postane del [[Makedonija (rimska provinca)|rimske province Makedonije]]. Po delitvi [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] leta [[395]] je Krf pripadel provinci Epirus vetus. Prebivalci Krfa so sprejeli [[Krščanstvo|krščansko vero]] v [[3. stoletje|3. stoletju]]. ===Srednji vek in Novi vek do Prve svetovne vojne=== V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bil otok del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], potem pa je stalno menjaval gospodarje: [[Normani|Normane]], [[Benetke|Benečane]], epirskega despota, sicilskega kralja, [[Anžujci|Anžuvince]] ([[1267]]-[[1386]]) in ponovno Benečane (do leta [[1797]]). Od 16. do 18. stoletja se zgodovina Krfa povezuje s stalnimi vojnami proti [[Turki|Turkom]]. Turki so velikokrat ropali po otoku, a ga niso uspeli osvojiti. Leta [[1797]] je na kratko pripadel [[Francija|Franciji]], med letoma 1798 in 1807 je bil [[Rusija|ruski]] [[protektorat]], v letih [[1800]] do [[1807]] je bil Krf na čelu Republike Jonskih otokov (Heptanez). Od leta 1807 do [[1815]] je bil francoski protektorat, potem pa so po sklepu [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] oblast prevzeli [[Angleži]], ki so ustanovili protektorat Združene države Jonskih otokov, v katerega sklop je spadal tudi Krf. V času [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] nadvlade je bil zgrajen velik del moderne [[Infrastruktura|infrastrukture]], med drugim tudi okoli 700&nbsp;km dolga mreža ulic. [[21.maja 1864]] je Krf pripadel Grčiji. ===Dvajseto stoletje=== [[Slika:Corfu Agios Matos.jpg|thumb|right|200px|Spomenik padlim srbskim vojakom]] Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] med letoma 1916 in 1918 so otok zasedle francoske pomorske sile. Na otoku je bil med letoma 1916 in [[1917]] sedež [[Vlada|vlade]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v izgnanstvu. Leta 1916 se je na otoku zbrala in reorganizirala srbska vojska, ki je preživela umik preko Albanije. Tako se je do aprila 1916 na Krfu zbralo 151.828 srbskih [[vojak]]ov in civilistov. Med svojim bivanjem na otoku je precejšnji del srbskih vojakov umrl zaradi [[utrujenost]]i po dolgih marših, zaradi pomanjkanja hrane ali različnih [[Bolezen|bolezni]]. Okoli 20.000 umrlih je pokopanih v morju v okolici manjšega otoka Vido (Vidos) nasproti mesta Krf. Ta del so poimenovali Modra grobnica. Na samem otočku pa je tudi [[grobnica]], [[mavzolej]] srbske vojske z grobnico 3.000 umrlih srbskih vojakov. Med prvo svetovno vojno je bila na otočku tudi vojaška bolnišnica srbske vojske. Od tega časa na Krfu živi tudi srbska manjšina. Aprila leta 1916 se je pričelo premeščanje srbske vojske na [[Solunska fronta|Solunsko fronto]]. 20. julija 1917 so na Krfu podpisali [[Krfska deklaracija|Krfsko deklaracijo]], s katero se je zaključil proces tvorbe [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. [[Deklaracija|Deklaracijo]] sta podpisala [[predsednik vlade]] Kraljevine Srbije [[Nikola Pašić]] in [[Ante Trumbić]] v imenu tako imenovanega ''Jugoslovanskega odbora'', ki so ga sestavljali politični emigranti ([[Slovenci]], [[Hrvati]]) iz [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Na samem otoku je bila vzpostavljena skoraj celotna organizacija srbske [[Država|države]], ki je predstavljala tudi zametek bodoče državne uprave nastajajoče države. Tako je Krf pomembno povezan tudi z zgodovino Slovencev. Leta [[1923]] so Krf za nekaj časa okupirali [[Italijani]]. V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil Krf od leta [[1941]] do [[1943]] pod italijansko okupacijo, potem do leta [[1944]] pod nemško. Okupacijske sile so v precejšnji meri demolirale predvsem mesto Krf. Nemški [[Gestapo]] je otoške [[Judje|Žide]] transportiral v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer jih je preživelo zgolj manjše število. V spomin in zahvalo se del mesta Krfa imenuje Evraiki, kar pomeni židovsko predmestje. Po vojni je otok pripadel Grčiji. ==Podnebje== Otoško [[Podnebje|klima]] je [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko]]. [[Poletje|Poletja]] so topla, toda ne ekstremno vroča. [[Zima|Zime]] so mile z redkimi [[temperatura]]mi pod 10 [[Celzijeva temperaturna lestvica|stopinj Celzija]]. Zaradi večje [[vlažnost]]i v [[zrak]]u in večje količine padavin (okoli 1200&nbsp;mm letno) je v primerjavi z ostalimi področji Grčije otok znan po svoji zeleni vegetaciji. Vremenske razmere v mestu Krf<ref>Deutscher Wetterdienst, Offenbach povzeto po Konrad Ditrich, Krf in Jonski otoki, Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, 2003</ref> {| class=wikitable | style="background: #99CCCC; color: #000080" height="17" | Vremenske razmere | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Jan. | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Feb. | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Mar. | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Apr. | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Maj | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Jun. | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Jul. | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Avg. | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Sep. | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Okt. | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Nov. | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Dec. |----- | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Povprečje sončnih ur na dan | style="background: #FFFF99; color:#000080;" | 4,0 | style="background: #FFCC66; color:#000080;" | 4,8 | style="background: #FFCC00; color:#000080;" | 5,7 | style="background: #FFCC00; color:#000080;" | 7,7 | style="background: #FFCC00; color:#000080;" | 9,6 | style="background: #FF9900; color:#000080;" | 11,0 | style="background: #FF9900; color:#000080;" | 12,5 | style="background: #FF9900; color:#000080;" | 11,1 | style="background: #FFCC00; color:#000080;" | 9,0 | style="background: #FFCC66; color:#000080;" | 6,7 | style="background: #FFFF99; color:#000080;" | 4,4 | style="background: #FFFFCC; color:#000080;" | 3,3 |----- | style="background: #99CCCC; color:#000080;" height="16;" | Povprečna dnevna temperatura zraka [°C] | style="background: #FFFFCC; color: black;" | 13,8 | style="background: #FFFFCC; color: black;" | 14,2 | style="background: #FFFFCC; color: black;" | 15,9 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 19,1 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 23,6 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 28,1 | style="background: #FFFF66; color: black;" | 31,0 | style="background: #FFFF66; color: black;" | 31,5 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 27,7 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 23,1 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 19,1 | style="background: #FFFFCC; color: black;" | 15,7 |----- | style="background: #99CCCC; color:#000080;" height="16;" | Povprečna nočna temperatura zraka [°C] | style="background: #FFFFCC; color: black;" | 5,0 | style="background: #FFFFCC; color: black;" | 5,4 | style="background: #FFFFCC; color: black;" | 6,7 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 9,1 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 12,2 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 15,9 | style="background: #FFFF66; color: black;" | 18,0 | style="background: #FFFF66; color: black;" | 18,4 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 16,4 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 13,0 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 10,2 | style="background: #FFFFCC; color: black;" |7,0 |----- | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Voda [°C] | style="background: #0033FF; color: black;" | 14 | style="background: #0033FF; color: black;" | 14 | style="background: #0033FF; color: black;" | 14 | style="background: #0033FF; color: black;" | 16 | style="background: #0033FF; color: black;" | 18 | style="background: #66CCFF; color: black;" | 21 | style="background: #66CCFF; color: black;" | 23 | style="background: #66FFFF; color: black;" | 24 | style="background: #66CCFF; color: black;" | 23 | style="background: #66CCFF; color: black;" | 21 | style="background: #0033FF; color: black;" | 18 | style="background: #0033FF; color: black;" | 16 |----- | style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Povprečno število deževnih dni | style="background: #009933;" | 13 || style="background: #33CC33;" | 11 | style="background: #00FF99;" | 9 | style="background: #99FFCC;" | 7 || style="background: #99FFCC;" | 5 | style="background: #99FFFF;" | 2 | style="background: #99FFFF;" | 1 || style="background: #99FFFF;" | 1 | style="background: #99FFCC;" | 5 | style="background: #00FF99;" | 9 || style="background: #33CC33;" | 12 | style="background: #009900;" | 15 |} ==Gospodarstvo== Zahvaljujoč večji vlažnosti ozračja je na Krfu razvito [[kmetijstvo]], posebej na nižjem in bolj ravninskem jugu. Dominatne kulture so predvsem [[Oljka|oljke]] in [[agrum]]i. Otok je znan tudi po pridelavi [[kumkvat]]a. Na otoku je zaradi tesnejših vezi z zahodom tradicionalno razvita [[obrt]]. Od konca [[19. stoletje|19. stoletja]] se razvija turizem, ki danes predstavlja vodilno [[Gospodarstvo|gospodarsko]] dejavnost otoka. Otoški klimatski pogoji omogočajo razvoj predvsem poletnega turizma. Otok ponuja številne naravne lepote, kot tudi zgodovinske objekte. Na otoku je locirano Mednarodno [[letališče]] Krf z dobrimi domačimi in mednarodnimi povezavami, skupaj s trajektnim in potniškim [[pristanišče]]m (povezave s [[Patras]]em, Igoumenitso in [[Brindisi (pokrajina)|Brindisijem]]) omogoča dostop turistov na otok. Gostje so pretežno iz tujine, predvsem iz [[Italija|Italije]]. V zadnjem času je prisotna tudi domača gastronomska ponudba v tradicionalnih tavernah. Turizem je zlasti po letu [[1960]] zaustavil propadanje in siromašenje otoka. ==Znamenitosti== ===Mesto Krf=== Glavno mesto otoka in prefekture je [[mesto]] Krf. Mesto je locirano na vzhodni obali nasproti grške [[Celina|celine]]. Po [[Popis prebivalstva|štetju prebivalstva]] iz leta 2001 mesto šteje 39.487 prebivalcev. Mesto je razdeljeno na dva dela, stari in novi del mesta. Stari del mesta Krf je od leta [[2007]] na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] seznamu [[Unescova svetovna dediščina|svetovne zgodovinske dediščine]]. Ker so v mestu tri zgodovinske [[Trdnjava|trdnjave]] se je mesta Krf prijel naziv Kastropolis (mesto trdnjav). V mestu sta sedeža Grške pravoslavne in katoliške [[Škofija|škofije]]. Temeljni kamen za mesto so med svojo vladavino postavili Benečani. Delno je čutiti vpliv Francozov in predvsem Angležev s svojim kolonialnim slogom. Srce mesta je četrt Cambiello iz obdobja Benečanov. Osrednji trg Esplanade je obdan s stavbami in [[spomenik]]i, ki izžarevajo [[Zgodovina|zgodovino]]. Skupaj s [[kralj]]evsko [[Palača|palačo]] in Staro trdnjavo sestavlja celoto. Kraljevska palača je bila zgrajena v letih [[1818]] do [[1823]] po načrtih angleškega arhitekta Georgea Whitmora kot rezidenca britanskih lordov. Tedanji britanski [[guverner]] Thomas Maitland je dal pripeljati kot gradbeni material svetli maltežanski peščenec. V [[dvor]]cu je [[muzej]] azijske umetnosti, ki hrani zbirko več kot 10.000 predmetov s poreklom iz [[Kitajska|Kitajske]], [[Japonska|Japonske]] in [[Indija|Indije]], ki so bili last nekdanjih [[diplomat]]ov. Novo trdnjavo so postavili Benečani leta [[1570]]. Trdnjava je povezana s številnimi podzemnimi rovi s Staro trdnjavo. Najdbe iz »antične« preteklosti otoka Krf hrani Arheološki muzej. Med največje dragocenosti muzeja spadajo [[Relief (umetnost)|reliefi]] iz [[Artemida (mitologija)|Artemidinega]] [[Svetišče|svetišča]] ([[6. stoletje pr. n. št.]]), med njimi trimetrski [[kip]] [[Gorgona|Gorgone]] s [[Kače|kačami]] v [[las]]eh. V mestu so še [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinski]] muzej, Muzej papirnatega [[denar]]ja, Mestna [[galerija]]. Manjši ocvetličen trg pa leži med [[Rotovž|mestno hišo]] in nekdanjo [[škof]]ovsko palačo katoliških škofov. V mestu Krf se je rodil leta [[1776]] Ioannis Kapodistrias, prvi ministrski predsednik osvobojene Grčije. V predmestju Anemomylos stoji gradbenozgodovinsko najzanimivejša [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] v mestu, Cerkev Jasona in Sosipatra. Cerkev je bila postavljena verjetno okoli leta 1000 in so pri njeni gradnji uporabili [[Antika|antične]] kamne. [[Arhitektura|Arhitekturno]] sodi v tip [[Bizanc|bizantinskih]] cerkva s križno [[Kupola|kupolo]], v njej pa so ohranjene [[Ikona|ikone]] kretskega [[slikar]]ja Emanuela Tzanesa. Cerkev Mitropolis je glavna cerkev v Krfu in so jo posvetili leta [[1577]]. Uradno ime današnje [[Stolnica|škofovske cerkve]] je Panagia Spiliotissa. V njej so dragocene ikone jonske šole. Ponos zbirke je ikona Matere Božje iz 15. stoleta, poslikana z obeh strani. V cerkvi počiva tudi cesarica Teodora, ki je v obdobju [[Ikonoklazem|ikonoklazma]] zavzela zmerno stališče. Cerkev Sv. Spiridona so postavili konec [[16. stoletje|16. stoletja]]. Slovi po stropnih poslikavah, imenovanih ''Ourania''. V cerkvi je v posebni [[Kapela|kapeli]] z dragulji okrašen [[sarkofag]] sv. Spiridona. Spiridon je bil v začetku [[4. stoletje|4. stoletja]] pastir na [[Ciper|Cipru]]. Ko mu je umrla mlada [[žena]], je odšel v [[samostan]] in nazadnje postal [[škof]]. Po smrti so iz njegovega [[grob]]a zrasle [[Vrtnica|vrtnice]], in ko so grob odprli, so našli nerazpadlo truplo. V času turškega ogrožanja Cipra so Spiridona prepeljali najprej v [[Carigrad|Konstantinopel]] in pozneje v [[15. stoletje|15. stoletju]] skupaj s sv. Teodoro na Krf. Verniki štirikrat letno (na [[Cvetna nedelja|cvetno nedeljo]] v spomin na leto [[1629]] zaradi rešitve pred [[Kuga|kugo]], [[Velika sobota|velikonočno soboto]] v zahvalo konca hude lakote [[1550]], 11. avgusta v spomin konca turškega obleganja 1716 in prvo [[Nedelja|nedeljo]] v [[November|novembru]] v zahvalo za rešitev pred kugo 1673) nosijo v procesijah po ulicah mesta. V mestu deluje tudi [[filharmonija]], ki je bila ustanovljena leta [[1840]] in je najstarejša delujoča filharmonija v Grčiji. ===Ostale znamenitosti=== [[Slika:Corfu- Garden of Achilleon.jpg|thumb|right|250px|Park v Achilleionu, dvorcu cesarice Sissi]] Achilleion (Ahilejon) se nahaja 10&nbsp;km od mesta Krf, pri vasici Gastouri. To je bil dvorec avstrijske [[cesar]]ice [[Elizabeta Bavarska|Elizabete]], imenovane Sissi. Sissi je posestvo kupila od pesnika in politika Braila-Armenisa in si je na njem dala zgraditi svojo 'pravljično hišo'. Stavbo je poimenovala po mitološkem junaku [[Ahil]]u. V [[park]]u še danes stoji marmorni kip ''Umirajoči Ahil'', delo nemškega [[kipar]]ja Ernsta Herterja. Po [[umor]]u Sissi leta [[1898]] je [[posestvo]] kupil nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II]]. V notranjosti otoka, ob cesti Krf – Glifada stoji moderno vodno zabavišče Aqualand. Benitzes je središče poletnega turizma na jugovzhodnem delu otoka. V kraju je Muzej [[Školjke|školjk]] z zbirko školjk, [[fosil]]ov, koral in drugih morskih [[živali]]. Erikoussa, Mathraki in Othoni tvorijo Diapontske otoke severozahodno od otoka Krf. Na njih živi samo nekaj sto ljudi. Otoki so primerni za potapljanje in ribolov. Pantokrator je najvišji [[Topografski vrh|vrh]] otoka. Ob jasnem [[vreme]]nu se z njegovega vrha vidi vse do Italije. Vrh je skoraj do samega vrha dostopen z [[avtomobil]]om. Na njegovem pobočju je tudi istoimenski [[samostan]] iz leta [[1347]], ki pa je danes prazen. ==Konzulati== V mestu Krf delujejo številni konzulati tujih držav<ref>http://www.discovercorfu.com/#!corfu-cosulates/czmj</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Avstrija}} Avstrija * {{ikonazastave|Danska}} [[Danska]] * {{ikonazastave|Francija}} Francija * {{ikonazastave|Irska}} [[Irska]] * {{ikonazastave|Italija}} Italija * {{ikonazastave|Nemčija}} Nemčija * {{ikonazastave|Nizozemska}} Nizozemska * {{ikonazastave|Norveška}} [[Norveška]] * {{ikonazastave|Portugalska}} [[Portugalska]] * {{ikonazastave|Rusija}} Rusija * {{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska]] {{col-end}} ==Sklici== {{Sklici}} ==Viri== * ''Opća enciklopedija JLZ'', Zagreb 1977, IV., 619 * Dittrich, Konrad: ''Krf in Jonski otoki'', Mladinska knjiga Založba, Ljubljana 2003 * ''Veliki splošni leksikon 9.knjiga'', DZS, Ljubljana 2006 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jonski otoki]] p4oyi5yd32xb25r92do3kwgx15v7nnb 0 181257 6675852 6663334 2026-05-15T01:09:02Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci */ 6675852 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeni slog|Rock}} {{Osebno ime |name = Rok |image = Saint Roch.JPG |imagesize = |caption = Sv. Rok |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Rochus |name day = 16.avgust |related name = |fotonotes = }} '''Rok''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *moške oblike imena: Roki, Roko, Rokec (pomanjš.) *ženska oblika imena: Roka?? == Tuje jezikovne oblike imena == Roky, {{lang-it|Rocco}}, {{lang-fr|Roch}}; ''Rocha'' ([[Lužiščina|lužiško]]), Rochi, Rocho, Rochus ([[nemško]]), Rock, Rocky (angleško), {{lang-hr|Roko}}, {{lang-lt|Rokas}}, {{lang-sq|Rrok}} == Izvor imena == [[Ime]] Rok<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> izhaja iz [[latinščina|latinskega]] ali [[nemščina|nemškega]] imena ''Rochus'', ki ga razlagajo kot latinizirano obliko [[germani|germanskega]] imena ''Rocho'', ki pa je skrajšana oblika imena Rochwald, zloženega iz dveh starovisokonemških besed ''rohôn'' »rjoveti, tudi bojna pesem pri Germanih« in iz ''waltan'' »vladati«. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] pa je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Rok: 9.234. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Rok po pogostosti uporabe uvrščeno na 25. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Rok|spol=M}}</ref> == Sveti Rok == V [[cerkveni koledar|cerkvenem koledarju]] je ima Rok [[god]] [[16. avgust]]a.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> Rok je na Slovenskem precej znan [[svetnik]]. Bil je [[Francozi|Francoz]] iz [[Montpellier]]a, ki je [[romanje|romal]] v [[Rim]] in tam stregel kužnim bolnikom. Zbolel je za [[kuga|kugo]], se po [[legenda|legendi]] zavlekel v gozd in tam ob negi [[angel]]a in [[pes|psa]] ozdravel. Umrl je 16. avgusta 1327. Velja za enega najpomembnejših zavetnikov proti kugi in [[Kačji ugriz|kačjemu ugrizu]], priporočali pa so se mu še žanjice, šivilje, krojači, zidarji in tesarji. == Izpeljava priimka == Rok je tudi [[priimek]] v Sloveniji in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Tako je bilo v Sloveniji 45 oseb, ki so po podatkih SURS-a na dan 30. junija 2006 uporabljale ta priimek. Priimek Rok je po pogostosti uporabe zasedal 7924 mesto. == Dogodki == Na dan ''sv. Roka'' je v [[Dravograd]]u, [[Radlje ob Dravi|Radljah ob Dravi]] in v [[Dravlje, Šmarje pri Jelšah|Dravljah]] v Šmarju pri Jelšah odvija ''Rokov sejem''. 15. in 16. avgusta na praznik župnijske zavetnice Marije vnebovzete in godu sv. Roka zbere več ljudi (v novejšem času se odvije tudi ''Rokov tek po Šmarskih bregih''; sicer je sv. Rok del romarske triade [[Sladka Gora]] – [[Spodnje Tinsko|Tinsko]] – sv. Rok).<ref>{{Navedi splet|title=šmerje rok - Iskanje Google|url=https://www.google.com/search?client=firefox-b-d&q=%C5%A1merje+rok|website=www.google.com|accessdate=2024-07-03}}</ref>v [[Brtonigla|Brtonigli]] v hrvaški Istri pa je vsakoletna množično obiskana ''Fešta svetog Roka''. == Pregovori == * Sveti Rok varuj me rok in nog, da me kača ne piči. * Pomagaj ti Bog in sveti Rok. == Zanimivosti == Svetemu Roku v čast so na Slovenskem predvsem [[jug|južno]] od [[Drava|Drave]] postavili precej manjših [[cerkev (zgradba)|cerkvic]]. V letu [[1985]] jih je bilo še 33. Po ''Sv. Roku'' je dobilo ime več [[naselje|naselij]] predvsem na Hrvaškem, kjer je ''Sv. Rok'' tudi deželni [[zavetnik]] (mdr. krajevno ime [[Novo Selo Rok]]). Najbolj znano umetniško upodobitev svetega Roka je izdelal [[italijani|italijanski]] [[slikar]] [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]]. Slika se nahaja v ''Šoli sv. Roka'' v [[Benetke|Benetkah]], kjer se nahajajo tudi [[relikvije]] tega svetnika. == Znani nosilci == {{div col|colwidth=15em}} * [[Rok Accetto]] *[[Rok Ahačevčič]] * [[Rok Alboje]] * [[Rok Ambrožič]] * [[Rok Ampach]] * [[Rok Andree]] * [[Rok Andres]] * [[Rok Arih]] (Drago Druškovič) *[[Rok Ažnoh]] * [[Rok Babič]] * [[Rok Banko]] * [[Rok Barbič]] *[[Rok Barbo]] * [[Rok Barborič]] *[[Rok Barle]] * [[Rok Baskera]] *[[Rok Bašič]] * [[Rok Bavčar]] (2) * [[Rok Bavdaž]] *[[Rok Bavdek]] *[[Rok Baznik]] * [[Rok Bečan]] * [[Rok Bedenk]] * [[Rok Benčin]] * [[Rok Benda]] * [[Rok Benkovič]] * [[Rok Berlot]] *[[Rok Bešter]] * [[Rok Bezlaj]] * [[Rok Biček]] * [[Rok Bizjak]] * [[Rok Blagus]] * [[Rok Bogataj]] (2) * [[Rok Bohinc]] * [[Rok Bohte]] * [[Rok Bojanc]] * [[Rok Boltar]] *[[Rok Borštnik]] * [[Rok Bozovičar]] * [[Rok Božič]] * [[Rok Bračko]] * [[Rok Brajkovič]] * [[Rok Bratina]] * [[Rok Buzeti]] *[[Rok Capl]] * [[Rok Capuder]] * [[Rok Cencelj]] * [[Rok Cesar]] * [[Rok Chitrakar]] * [[Rok Ciglič]] *[[Rok Cizelj]] * [[Rok Cvetko]] * [[Rok Cvetkov]] * [[Rok Čakš]] * [[Rok Čeferin]] * [[Rok Černe]] * [[Roki Česen]] * [[Rok Čuš]] * [[Rok Damijan]] * [[Rok Dečman|Rok (Kajetan) Dečman]] * [[Rok Deržanič]] *[[Rok Devjak]] * [[Rok Deželak]] * [[Rok Dežman]] (2) *[[Rok Doberšek]] * [[Rok Dolenc]] * [[Rok Dolničar]] * [[Rok Dovjak]] *[[Rok Dragan]] * [[Rok Drakšič]] * [[Rok Drašler]] * [[Rok Dreu]] * [[Rok Drofenik]] * [[Rok Elsner]] * [[Rok Fazarinc]] * [[Rok Feldin]] * [[Rok Felicijan]] * [[Rok Ferenčak]] * [[Rok Ferengja]] * [[Rok Ferlan]] * [[Rok Filipčič]] * [[Rok Fink]] (2) * [[Rok Flander]] * [[Rok Florjanič]] *[[Rok Frelih]] * [[Rok Freyer]] * [[Rok Frlan]] * [[Rok Furlan]] * [[Rok Gajšek]] *[[Rok Gašparič]] * [[Rok Gašperšič]] (2) *[[Rok Gerbec]] * [[Rok Glavan]] * [[Rok Glavina]] * [[Rok Godec]] * [[Rok Golob]] * [[Rok Gomilšek]] * [[Rok Govednik]] * [[Rok Grahek]] * [[Rok Grdiša]] * [[Rok Gregorin]] * [[Rok Grilc]] * [[Rok Gulič]] * [[Rok Gumzej]] * [[Alojz Gunde]] - Rok *[[Rok Habič]] * [[Rok Hafner]] * [[Rok Hanžič]] * [[Rok Holnthaner]] * [[Rok Horvat]] * [[Rok Hrast]] * [[Rok Hrovat]] * [[Rok Hrovatin]] * [[Rok Hržič]] *[[Rok Hudej]] * [[Rok Hudoklin]] * [[Rok Hvala]] * [[Rok Ingolič]] * [[Rok Istenič]] * [[Rok Ivančič]] * [[Rok Jagodic]] * [[Rok Jagodič]] * [[Rok Jakopič]] * [[Rok Jamnik]] *[[Rok Jančič]] * [[Rok Jarc]] *[[Rok Jemec]] *[[Rok Jene]] * [[Rok Jenko]] * [[Rok Jereb]] * [[Rok Jerše]] * [[Rok Jesenko]] * [[Rok Juhant]] *[[Rok Juršič]] * [[Rok Justin]] * [[Rok Kacin]] - Roky * [[Rok Kajzer]] * [[Rok Kajzer Nagode]] *[[Rok Kalan]] * [[Rok Kamnik]] * [[Hinko Kamnikar]] - Rok *[[Rok Kapel]] * [[Rok Kekec]] * [[Rok Kidrič]] * [[Rok Klančnik]] * [[Rok Klanjšček]] * [[Rok Klasinc]] * [[Rok Klavora]] * [[Rok Klavžar]] *[[Rok Kleindienst]] * [[Rok Klemenčič]] (2) * [[Rok Kleva Ivančič]] * [[Rok Kljajič]] * [[Rok Klobučar]] * [[Rok Klopčič]] * [[Rok Knafelc]] * [[Rok Kobal]] * [[Rok Kocen]] * [[Rok Kogej]] *[[Rok Kogoj]] *[[Rok Kokalj]] *[[Rok Kokošinek]] * [[Rok Kolander]] * [[Rok Kolar]] * [[Rok Kolarič]] * [[Rok Komel]] * [[Rok Kopitar]] * [[Rok Koren]] * [[Rok Koritnik]] * [[Rok Korošec]] * [[Rok Kosec]] * [[Rok Kosmač]] * [[Rok Kostanjšek]] * [[Rok Košir]] (več oseb) * [[Rok Kotnik]] * [[Rok Kovač]] (=Rajko Kovač - Rok)? * [[Rok Kovačič]] * [[Rok Kraigher]] * [[Rok Krajnc]] * [[Rok Krajnik]] * [[Rok Kralj]] * [[Rok Kranjc]] * [[Rok Kravanja]] * [[Rok Kronaveter]] * [[Rok Kržan]] * [[Rok Kržišnik]] * [[Rok Kuhar]] * [[Rok Kunaver]] *[[Rok Kuntner]] * [[Rok Kušlan]] * [[Rok Kužel]] * [[Rok Kvaternik]] *[[Rok Lajlar]] * [[Rok Lampe]] * [[Rok Lasan]] * [[Rok Leban]] * [[Rok Leber]] * [[Rok Leskovec]] *[[Rok Letonja]] * [[Rok Likovič]] * [[Rok Lindtner]] * [[Rok Lipičnik]] *[[Rok Lipnik]] * [[Rok Ljutić]] * [[Rok Lopatič]] * [[Rok Lozej]] * [[Rok Lunaček]] *[[Rok Lunder]] * [[Rok Macuh]] * [[Rok Maček]] * [[Rok Majaron]] * [[Rok Malek]] * [[Rok Mandl]] * [[Rok Manfreda]] * [[Rok Marguč]] *[[Rok Marinšek]] * [[Rok Markočič]] * [[Rok Markovič]] * [[Rok Marolt]] * [[Rok Marsetič]] * [[Rok Masle]] * [[Rok Matek]] *[[Rok Mervar]] *[[Rok Meško]] * [[Rok Metličar]] * [[Rok Mihelič]] * [[Rok Mihevc]] *[[Rok Milenkovič]] * [[Rok Miže]] * [[Rok Mlinar]] * [[Rok Mohar]] * [[Rok Molnar]] * [[Rok Mordej]] * [[Rok Možič]] * [[Rok Mrvič]] * [[Rok Müller]] * [[Rok Naglič]] * [[Rok Nagode|Rok (Kajzer) Nagode]] * [[Rok Nahtigal]] * [[Rok Nastran]] * [[Rok Nemanič]] * [[Rok Nežić]] * [[Rok Nosan]] * [[Rok Novak]] * [[Rok Oblak (smučarski skakalec)|Rok Oblak]] (2) * [[Rok Ogorevc]] * [[Rok Oletič]] * [[Rok Omahen]] * [[Rok Oman]] * [[Rok Orač]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Rok Orel (atlet)]] * [[Rok Osrečki]] * [[Rok Ovniček]] * [[Rok Ovsenik]] * [[Rok Pajič]] * [[Rok Palčič]] * [[Rok Pavlič]] * [[Rok Pečečnik]] *[[Rok Pelc]] * [[Rok Pelko]] *[[Rok Peric]] * [[Rok Perko]] * [[Rok Pestotnik]] * [[Rok Petančič]] * [[Rok Petelin]] * [[Rok Petje]] * [[Rok Petkovšek]] *[[Rok Petrovčič]] * [[Rok Petrovič]] * [[Rok Pezdirc]] * [[Rok Pibernik]] * [[Rok Piletič]] * [[Rok Pintar]] * [[Rok Pirih]] * [[Rok Pisk]] * [[Rok Planinc]] * [[Rok Planinšek]] *[[Rok Plankelj]] * [[Rok Plavčak]] * [[Rok Plesničar]] *[[Rok Pleskovič]] * [[Rok Plešnar]] *[[Rok Pogačar]] *[[Rok Pogačnik]] * [[Rok Pogelšek]] * [[Rok Poles]] * [[Rok Požar]] * [[Rok Praprotnik]] * [[Rok Prašnikar]] * [[Rok Praznik]] * [[Rok Predanič]] * [[Rok Predin]] * [[Rok Prešeren]] * [[Rok Prevc]] * [[Rok Primožič]] * [[Rok Prislan]] * [[Rok Puhar]] * [[Rok Puvar]] *[[Rok Radović]] * [[Rok Rakar]] * [[Rok Rakun]] * [[Rok Rapotec]] * [[Rok Rappl]] - "Rocc" *[[Rok Ratej]] * [[Rok Ravnikar]] *[[Rok Renko]] *[[Rok Ritonja]] * [[Rok Roblek]] * [[Rok Rogelj]] *[[Rok Roj]] * [[Rok Rojc]] * [[Rok Rojšek]] * [[Rok Romih]] * [[Rok Rotar]] * [[Rok Rozman]] * [[Rok Rupnik]] *[[Rok Rutar]] *[[Rok Saje]] *[[Rok Sajko]] * [[Rok Sajovic]] * [[Rok Sanda]] * [[Rok Sattler]] * [[Rok Schara]] * [[Rok Sečen]] * [[Rok Sieberer]] - Kuri * [[Rok Sirk]] * [[Rok Sitar]] *[[Rok Skale]] * [[Rok Slana]] *[[Rok Smola]] *[[Rok Smolič]] * [[Rok Smolej]] * [[Rok Smrdelj]] * [[Rok Snežič]] * [[Rok Snoj]] * [[Rok Sobočan]] *[[Rok Soczka Mandac]] * [[Rok Sorta]] *[[Rok Sosič]] * [[Rok Spruk]] *[[Rok Sraka]] *[[Rok Srakar]] * [[Rok Starič]] *[[Rok Staudacher]] * [[Rok Stergar]] * [[Rok Stopar]] * [[Rok Strašek]] * [[Rok Stritar]] * [[Rok Sušnik]] * [[Rok Svetlič]] *[[Rok Soczka Mandac]] * [[Rok Šavel]] *[[Rok Šibanc]] * [[Rok Šimenc]] * [[Rok Šimić]] * [[Rok Šincek]] * [[Rok Šinkovec]] * [[Rok Šircelj]] * [[Rok Široka]] * [[Rok Šišernik]] *[[Rok Šivec]] *[[Rok Šivic]] *[[Rok Škarabot]] * [[Rok Škodlar]] * [[Rok Škrinjar]] * [[Rok Škrlep]] * [[Rok Škrlj]] *[[Rok Šmejic]] *[[Rok Šmerc]] *[[Rok Šmit]] * [[Rok Špruk]] *[[Rok Šrimpf]] * [[Rok Štamcar]] *[[Rok Janez Šteblaj]] * [[Rok Štirn]] * [[Rok Štorman]] * [[Rok Štraus]] * [[Rok Štravs]] * [[Rok Štros]] * [[Rok Štupar]] * [[Rok Šturm]] * [[Rok Šuligoj]] * [[Rok Švab]] * [[Rok Tamše]] * [[Rok Tarman]] * [[Franc Tavčar]] - Rok * [[Rok Tavčar]] * [[Rok Terkaj]] * [[Rok Teržan]] * [[Rok Tičar]] * [[Rok Tomažič]] * [[Rok Tomažinčič]] * [[Rok Tomšič]] * [[Rok Traven]] * [[Rok Trost]] * [[Rok Trošt]] * [[Rok Tršan]] * [[Rok Trtnik]] * [[Rok Tržan]] * [[Rok Turk]] * [[Rok Urbanc]] * [[Rok Urbanija]] * [[Rok Uršič]] *[[Rok Ušen]] * [[Rok Ušeničnik]] *[[Rok Vačovnik]] * [[Rok Vahter]] * [[Rok Valenčič]] * [[Rok Veber]] * [[Rok Vegelj]] * [[Rok Vehovec]] * [[Rok Velikonja]] * [[Rok Vengust]] *[[Rok Vettorazzi]] * [[Rok Vevar]] * [[Rok Vidmar]] * [[Rok Vihar]] (2) * [[Rok Vilar]] * [[Rok Vilčnik]] - "[[rokgre]]" * [[Rok Vilhar]] * [[Rok Vodišek]] * [[Rok Vodnik]] * [[Rok Volk]] * [[Rok Vrabič]] * [[Rok Vuga]] * [[Rok Vušnik]] * [[Rok Zajc]] Nosman * [[Rok Zaletel Černoš]] * [[Rok Zalokar]] (2) *[[Rok Zaponšek]] * [[Rok Zavrtanik]] * [[Rok Zdovc]] * [[Rok Zelenko]] *[[Rok Zevnik]] * [[Rok Zgonc]] * [[Rok Zima]] * [[Rok Zorko]] * [[Rok Zule]] * [[Rok Zupan]] * [[Rok Zupančič]] (2) * [[Rok Žaucer]] * [[Rok Ževart]] * [[Rok Žgalin Kobe]] * [[Rok Žibrat]] * [[Rok Žitko]] * [[Rok Žlebnik]] * [[Rok Žlender]] * [[Rok Žlindra]] * [[Rok Žnidaršič]] * [[Rok Žuran]] * [[Rok Žurbi]] * [[Rok Žvelc]] {{div col end}} ==== Tuji nosilci ==== * [[Rocco Buttiglione]] * [[Rocco Familiari]] * [[Rocco Granata]] * [[Rokas Pukštas]] * [[Rrok Kola Mirdita]] * [[Rrok Gjonlleshaj]]/''Rok Đonlešaj'' * ime [[Roko]] (hrvaško) == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na R]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 62vzyzh0bndirtyumft86zkskdh1d9k 0 183166 6675986 6557022 2026-05-15T09:15:04Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6675986 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Resnik}} '''Resnik''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|162. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.036 oseb, na dan 1. januarja 2011pa prav tako 1.036 oseb in je med vsemi priimki po pogodtosti uporabe zavzemal 161. mesto == Znani nosilci priimka == * [[Ana Vida Resnik]] (*2003), pesnica, pevka... * [[Cene Resnik]], jazz-glasbenik, saksofonist, improvizator * [[Daša Resnik]], plesalka * [[Drago Resnik]], elektronik * [[Janez Resnik]] (1948—1969), alpinist * [[Jože Resnik]] (*1942), lesarski strokovnjak, univ. profesor * [[Jožef Resnik]] (1850—1885), duhovnik in pesnik * [[Judith Arlene Resnik|Judith Resnik]] (1949—1986), ameriška astronavtka, umrla v nesreči pri vzletu raketoplana * [[Samo Resnik]] (1962—2011), novinar, urednik, prevajalec, pesnik in pisatelj, politični aktivist * [[Tatjana Resnik Planinc]] (*1965), geografinja, didaktičarka * [[Vili Resnik]] (*1963), pevec zabavne glasbe == Glej tudi == * priimek [[Resman]] * priimke [[Repnik (priimek)|Repnik]], [[Rezman]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Resnik}} {{priimek|Resnik}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] fnj4c26tab7vrl5ow233gsy4l7v8y3j 0 187813 6675678 5918497 2026-05-14T13:08:31Z ~2026-28279-21 259659 6675678 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = | native_name = | native_name_lang = | image = | imagesize = | alt = | caption = | birth_date = | birth_place = | other_names = | residence = {{SVN}} | citizenship = | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenke|slovenska]] | fields = [[astronomija]] | workplaces = [[Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec|AGO]] <br /> [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] <br /> [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|PeF]] <br /> [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|PEF Mb]] | patrons = | alma_mater = | thesis_title = | thesis_url = | thesis_year = | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = [[astronomska spektroskopija]] [[zvezda|zvezd]] <br /> [[dvojna zvezda|dvozvezdja]] | influences = | influenced = | awards = | spouse = | partner = | children = | signature = | signature_alt = | website = | footnotes = }} '''Tomaž Zwitter''' [tomáž- cvítər], [[Slovenci|slovenski]] [[astronom]], * 15. oktober [[1961]], Ljubljana. Tomaž je sin zgodovinarja [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]]. Je profesor [[astronomija|astronomije]], [[astrofizika|astrofizike]] in [[kozmologija|kozmologije]] na [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Fakulteti za matematiko in fiziko]], kjer predava predmeta Astronomska opazovanja in Astronomska spektroskopija. Predava tudi predmet Astronomija na Pedagoških fakultetah [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|v Ljubljani]] in [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Mariboru]]. Njegovo raziskovalno področje je predvsem [[astronomska spektroskopija]] [[zvezda|zvezd]] v krajevni [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksiji]], še posebej [[dvojna zvezda|dvozvezdij]]. Leta 2021 je dobil [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za vrhunske znanstvene dosežke pri utemeljevanju mnogodimenzionalne slike lokalnega vesolja. Pri [[Slovenska matica|Slovenski matici]] je izšla njegova knjiga ''Astro: Od teleskopa do podnebne krize'' (2026).<ref>{{Navedi revijo|date=maj 2026|title=Zbirka naravoslovna knjižnica: Tomaž Zwitter, Astro: od teleskopa do podnebne krize|magazine=Novičnik Slovenske matice|pages=5}}</ref> Je član [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]]. == Zunanje povezave == * [http://www.fmf.uni-lj.si/si/imenik/3559/ Zapis o Tomažu Zwittru] na Imeniku sodelavcev FMF * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/moj-pogled-na-znanost/174439833 V vesolje - prof. dr. Tomaž Zwitter], Moj pogled na znanost, video na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] 4, 26. november 2016 {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o astronomu}} {{DEFAULTSORT:Zwitter, Tomaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski astronomi]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] oqghyi7haczs11g47f700p32j3wu8s3 6675679 6675678 2026-05-14T13:09:03Z ~2026-28279-21 259659 6675679 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = | native_name = | native_name_lang = | image = | imagesize = | alt = | caption = | birth_date = | birth_place = | other_names = | residence = {{SVN}} | citizenship = | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenke|slovenska]] | fields = [[astronomija]] | workplaces = [[Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec|AGO]] <br /> [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] <br /> [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|PeF]] <br /> [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|PEF Mb]] | patrons = | alma_mater = | thesis_title = | thesis_url = | thesis_year = | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = [[astronomska spektroskopija]] [[zvezda|zvezd]] <br /> [[dvojna zvezda|dvozvezdja]] | influences = | influenced = | awards = | spouse = | partner = | children = | signature = | signature_alt = | website = | footnotes = }} '''Tomaž Zwitter''' [tomáž- cvítər], [[Slovenci|slovenski]] [[astronom]], * 15. oktober [[1961]], Ljubljana. Tomaž je sin zgodovinarja [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]]. Je profesor [[astronomija|astronomije]], [[astrofizika|astrofizike]] in [[kozmologija|kozmologije]] na [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Fakulteti za matematiko in fiziko]], kjer predava predmeta Astronomska opazovanja in Astronomska spektroskopija. Predava tudi predmet Astronomija na Pedagoških fakultetah [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|v Ljubljani]] in [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Mariboru]]. Njegovo raziskovalno področje je predvsem [[astronomska spektroskopija]] [[zvezda|zvezd]] v krajevni [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksiji]], še posebej [[dvojna zvezda|dvozvezdij]]. Leta 2021 je dobil [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za vrhunske znanstvene dosežke pri utemeljevanju mnogodimenzionalne slike lokalnega vesolja. Pri [[Slovenska matica|Slovenski matici]] je pred izidom njegova knjiga ''Astro: Od teleskopa do podnebne krize'' (2026).<ref>{{Navedi revijo|date=maj 2026|title=Zbirka naravoslovna knjižnica: Tomaž Zwitter, Astro: od teleskopa do podnebne krize|magazine=Novičnik Slovenske matice|pages=5}}</ref> Je član [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]]. == Zunanje povezave == * [http://www.fmf.uni-lj.si/si/imenik/3559/ Zapis o Tomažu Zwittru] na Imeniku sodelavcev FMF * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/moj-pogled-na-znanost/174439833 V vesolje - prof. dr. Tomaž Zwitter], Moj pogled na znanost, video na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] 4, 26. november 2016 {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o astronomu}} {{DEFAULTSORT:Zwitter, Tomaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski astronomi]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] dl6dvc2hpog1nymb88phr799mtn0wo8 0 198405 6675680 6627397 2026-05-14T13:11:40Z ~2026-28279-21 259659 /* Proza */ 6675680 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marko Kravos''' [márko krávos], [[Slovenci|slovenski]] [[Trst|tržaški]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[otroški avtor]], [[esejist]] in [[prevajalec]], * [[16. maj]] [[1943]], [[Montecalvo Irpino]], [[pokrajina Avellino]], [[Italija]]. == Življenje == Marko Kravos se je rodil 16. maja 1943 v Montecalvu Irpinu v južni Italiji. Šolal se je na slovenski klasični gimnaziji v [[Trst]]u. Po končani maturi je študiral [[slavistika|slavistiko]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1969. Leta 1966 je bil soustanovitveni urednik [[Zaliv (revija) | revije Zaliv]] in jo sourejal do leta 1970. Kot docent je vodil oddelek za slovenistiko in predaval o [[slovenska književnost|slovenski književnosti]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]] od leta 1996 do 1999 ter bil urednik [[Založništvo tržaškega tiska|Založništva tržaškega tiska]] v Trstu med letoma 1970 in 1993. Predsedoval je [[Slavistično društvo|Slavističnemu društvu]] v Trstu (1977–1988), med letoma 1978 in 1981 [[Slovenski klub|Slovenskemu klubu]] v Trstu in [[Zveza slovenskih kulturnih društev|Zvezi slovenskih kulturnih društev]] v Italiji od 1982 do 1986. V [[Slovenija | Sloveniji]] je ta čas deloval kot tajnik [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] in bil med letoma 1996 in 2000 predsednik [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]]. Leta 1982 je prejel [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] za pesniško zbirko ''[[Tretje oko]]'', leta 1999 je bil nominiran za [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] za delo ''[[Kratki časi – Trst iz žabje perspektive]]'', leta 2000 pa je prejel italijansko državno [[nagrada Astrolabio d’oro|nagrado Astrolabio d’oro]] za poezijo. Izdal je 27 pesniških zbirk in 16 knjig za otroke. Njegova dela so prevedena v 29 jezikov– največ v [[angleščina|angleščino]], [[hrvaščina|hrvaščino]] in [[italijanščina|italijanščino]]; obsežnejše objave pa tudi v [[madžarščina|madžarščino]], [[španščina|španščino]] in [[ruščina|ruščino]]. Kravos prevaja iz hrvaščine, italijanščine in španščine. == Nagrade == *1982 [[nagrada Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]] za pesniško zbirko ''[[Tretje oko]]'' *2000 [[Astrolabio d’oro]] - italijanska nacionalna nagrada za poezijo *2007 Premio Reggio Calabria za poezijo *2008 Scritture di frontiera, Trst *2016 [[Zlatnik poezije]] *2017 [[Zlati pegaz]] za pesništvo na literarnem festivalu Slovanski objem v [[Varna, Bolgarija|Varni]] (Bolgarija) *2019 [[Schwentnerjeva nagrada]] == Delo == === Lirika === * ''Trinajst'' 1966 ali ''Štirinajst'' (14 avtorjev), 1966 * ''Pesem'' (1969) {{COBISS|id=25951489}} * ''Trikotno jadro'' (1972) {{COBISS|id=1906696}} * ''Obute in bose'' (1976) {{COBISS|id=7134977}} * ''Paralele'' (1977) {{COBISS|id=9797938}} * ''Tretje oko'' (1979) {{COBISS|id=17104647}} * ''Napisi in nadpisi'' (1984) {{COBISS|id=1183006}} * ''V znamenju škržata'' (1985) {{COBISS|id=1906952}} * ''Sredi Zemlje Sredozemlje'' (1987) {{COBISS|id=28962816}} * ''Ko so nageljni dišali'' (1988) {{COBISS|id=3761152}} * ''Obzorje in sled'' (1992) {{COBISS|id=30762752}} * ''Sredi zemlje Sredozemlje'' (1993) {{COBISS|id=34095872}} * ''Il richiamo del cucolo - Kukavičji klic'' (1994) * ''Krompir na srcu'' (1996) {{COBISS|id=39184897}} * ''Vreme za pesna - Vreme za pesem'' (1998) * ''Jazonova sled - Le tracce di Giasone - Jazonov trag'' (2000) {{COBISS|id=1672172}} * ''Sui due piedi'' (2001) {{COBISS|id=1777644}} * ''Potrkaj na žaro'' (2001) {{COBISS|id=114514176}} *''Ljubezenske'' (2003) * ''Med repom in glavo'' (2008) {{COBISS|id=61100289}} *''Geniji z nasmehom: izbor besedil za Cankarjevo priznanje za šolsko leto 2010-2011'' (2010) *''Sol na jezik /Sale sulla lingua'' (2013) *''V kamen, v vodo'' (2013) *''Zlato ustje /L’oro in bocca'' (2017) *''Kot suho zlato'' (2017) *''Quattro venti /Štirje vetrovi'' (2019) *''Poslanica v dvanajstih zlogih'' (2020) (ilustrator [[Klavdij Palčič]]) *''Matični vosek: pesmi in beležke'' (2020) / (ital. izdaja 2022) *''Le besede z desne z leve: avtorski izbor 1972–2025'' (2025) *''Kar in kar maj'' (2026) === Proza === ==== Proza za odrasle ==== * ''Kratki časi - Trst iz žabje perspektive'' (1999) {{COBISS|id=103469568}} * ''L'età dei geni'' ''/ Leta genijev'' (2014) ==== Proza za otroke ==== * ''Tri pravljice: ena sladka, ena rahla, ena skoraj modra'' (1991) {{COBISS|id=30364160}} * ''Začarani grad'' (1993) {{COBISS|id=35077888}} * ''Male zgodbe iz velikega življenja Bineta Brrvinca'' (1994) {{COBISS|id=43168768}} * ''Ko je zemlja še rasla'' (1996) {{COBISS|id=2404706}} * ''Hudič iz kravjega jajca in druge mastne zgodbe'' (1996) {{COBISS|id=63136256}} * ''Zlati rog'' (2002) {{COBISS|id=1932524}} * ''Škrat Škrip Škrap nagaja rad'' (2004) {{COBISS|id=2180332}} * ''Podkovani zajec in modra oslica'' (2005) {{COBISS|id=2329068}} * ''Trst v žepu: pogled na zgodovino od popka dol'' (2006) {{COBISS|id=226407680}} * ''Ta prave od pet do glave'' (2010) {{COBISS|id=4269804}} * ''Tri poslušne, hudomušne'' (2020) * ''Hiša selivka: tri hudomušne'' (2021) * ''Tri račke'' (2022) * ''Zlatorog: pripoved iz davnih časov'' (2023) * ''Miš in kos: ko si v čevljih, nisi bos'' (2025) ==== Prevodi v samostojnih knjižnih izdajah ==== *''Zlati slanik – L’aringa d’oro'' 1974 *''Baside – Besede'' 1985 *''Petrica Kerempuh'' 1985 *''Moj Kras'' 1988 *''Zimska pravljica'' 1990 *''Per certi versi – Po drugi strani'' 1995 *''V tem strašnem času'' 1995 *''La peicia'' 1996 *''U kratkim hlačicama'': ''Trst iz žablje perspektive'' (2002) {{COBISS|id=1908972}} *''Moja vojna'' 2001 *''Libertades minimas – Prostodušne malenkosti'' 2003 *''Dis ale sole e di altre parole – Iz soli in sonca in drugih besed; la nuova generazione in poesia a Trieste: nova generacija v tržaški poeziji'' 2004 *''Plastične pregrade, kljubovalno cvetličenje – Sintetiche siepi, ostinate inflorazioni'' 2007 *''Terra da masticare /Za grižljaj zemlje: poesie'' (2009) *''Zlatorog /L'auricorno: un racconto del tempo che fu'' (2025) === Radijske igre za otroke === * ''Govoreča žogica'' 1972 * ''Začarani grad'' 1993 * ''Deček s piščalko'' 1994 * ''Hudič iz kravjega jajca'' 1994 * ''Zlati rog'' 1995 * ''Škrip Škrap in krona neumnosti'' 1997 * ''Lunino jajce iz Postojnske jame'' 2000 * ''Sedem mičnih, jezičnih, junaških: za radijski oder in druge veselice'' (2013) === Radijske igre za odrasle === *''Zlato runo – slovenska vrata v svet'' (2002) ==Viri== *Dragica Haramija, ''Sedem pisav – opusi sedmih sodobnih mladinskih pisateljev'', 2009, Maribor {{COBISS|ID=61981441}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Društvo slovenskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} *[http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/109/detail.html Portal slovenskih pisateljev - Marko Kravos] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090801134441/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/109/detail.html |date=2009-08-01 }} *[http://www.dolenjskilist.si/2009/10/09/20023/kultura/knjige/Marko_Kravos_igrivi_pesnik_zivljenja/ Dolenjski list] {{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kravos, Marko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 27yw57mdg2wll1qqwh9ove5bm4d3jf3 0 211127 6675806 6584698 2026-05-14T21:33:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675806 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Muskovit | category = VIII. razred - [[Silikat]]i, podrazred filosilikati | boxwidth = 300px | boxbgcolor = | image = Muscovite-70800.jpg | imagesize = 250px | caption = | formula = KAl₂[(OH,F)₂<nowiki>|</nowiki>AlSi₃O₁₀] | strunz = 09.EC.15 | dana = 71.02.02a.01 | symmetry = Monoklinska prizmatična (2/m),<br>[[prostorska skupina]] C 2/m | unit cell = a = 5,19, b = 9,03,<br>c = 20,05, β = 95,5°,<br>Z = 4 | molweight = 398,71 g/mol | color = Bela, siva, srebrna | habit = Listnat, sljudast, masiven | system = [[Monoklinski kristalni sistem|Monoklinski]] ali [[Triklinski kristalni sistem|triklinski]] | twinning = Pogosto na [310], manj pogosto na {001} | cleavage = Popolna na {001} | fracture = Krhek | tenacity = Elastičen | mohs = Vzporedno z {001}: 2 – 2,5,<br>pravokotno na {001}: do 4 | luster = Steklast | polish = | refractive = n_α = 1,552 – 1,576,<br>n_β = 1,582 – 1,615,<br>n_γ = 1,587 – 1,618 | opticalprop = Dvoosen (-) | birefringence = δ = 0,035 - 0,042 | dispersion = Šibka, r > v | pleochroism = Šibka, na obarvanih primerkih | 2V = 2V_x = 30° - 47° | fluorescence= Ne fluorescira | absorption = | streak = Bela | gravity = 2,76 – 3 | density = 2,77 - 2,88 g/cm³,<br>povprečna: 2,82 g/cm³ | melt = ~ 1320 °C | fusibility = | diagnostic = | solubility = Netopen v HCl in H₂SO₄ | diaphaneity = Prozoren do prosojen | other = | references =<ref>[http://mindat.org/min-2815.html Muscovite mineral information and data Mindat]</ref><ref>[http://webmineral.com/data/Muscovite.shtml Muscovite Mineral Data Webmineral]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/muscovite.pdf |title=Handbook of Mineralgy |accessdate=2009-05-03 |archive-date=2010-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100628190734/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/muscovite.pdf |url-status=dead }}</ref> }} '''Muskovit''' ali '''kalijeva [[sljuda]]''',<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-9054407/muscovite Encyclopædia Britannica]</ref> tudi '''mačje srebro''' ali '''zlato''' ter '''rusko''' ali '''moskovsko steklo''' je [[kalij]]ev [[aluminij]]ev [[silikat]] s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] KAl₂(AlSi₃O₁₀)(F,OH)₂ ali (KF)₂(Al₂O₃)₃(SiO₂)₆(H₂O). Ime je dobil po ''moskovskem steklu'', ker se je včasih v [[Rusija|Rusiji]] uporabljal za zasteklitev oken. Muskovit je eden od najpogostejših [[mineral]]ov v [[Magmatska kamnina|magmatskih]], [[metamorfna kamnina|metamorfnih]] in [[sedimentna kamnina|sedimentnih kamninah]]. Ima popolno [[razkolnost]] in se kolje v izredno tanke lističe, ki so pogosto zelo elastični. Kristali so lahko drobni ali izjemno veliki. V Nelloreju ([[Indija]])<ref>{{cite journal| url = http://www.minsocam.org/ammin/AM66/AM66_885.pdf| journal = American Mineralogist| volume = 66| page = 885–907| year= 1981| title= The largest crystals| author = P. C. Rickwood}}</ref> in [[Ontario|Ontariju]] ([[Kanada]]) so našli plošče muskovita velikosti do 50 m². [[Slika:Fuchsite-Groix.jpg|thumb|left|200px|Fuksit in glavkofan]] [[Slika:Beryl-Muscovite-171688.jpg|thumb|left|200px|Muskovit z [[beril]]om morganitom iz Paproka, [[Afganistan]] (dimenzije: 5,9 × 4,8 × 3,4 cm)]] Muskovit kristalizira v [[monoklinski kristalni sistem|monoklinskem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]]. Njegova [[Mohsova lestvica|trdota]] zporedno z ravnino [001] je 2 – 2,25, pravokotno na ravnino [001] pa 4. Lahko je prozoren ali prosojen, brezbarven, siv, rjav, zelen ali rumen, izjemoma tudi vijoličen ali rdeč. Je anizotropen in zelo [[dvolomnost|dvolomen]]. Zelen s [[krom]]om bogat različek muskovita je [[fuksit]] (K(Al,Cr)₃Si₃O₁₀(OH)₂). Muskuvit je najpogostejša [[sljuda]], ki se pojavlja v [[granit]]ih, [[pegmatit]]ih, [[gnajs]]ih in [[skrilavec|skrilavcih]], in kot kontaktna [[metamorfna kamnina]] ali sekundarni mineral, ki je nastal iz [[topaz]]a, [[ortoklaz]]a, [[kianit]]a in drugih mineralov. V pegmatitih se pogosto najdejo ogromne plošče, ki imajo veliko tržno vrednost. Muskovit je surovina za izdelavo ognjevarnih in izolacijskih materialov, oken na talilnih pečeh in v manjšem obsegu kot [[mazivo]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Martin Okrusch|author2=Siegfried Matthes |year=2005 |title=Mineralogie|edition=7 |publisher=Springer Verlag|location=Berlin |isbn=9783540238126 |cobiss= |pages=}} * Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0 * {{navedi knjigo |author=Stefan Weiß |year=2002 |title=Das große Lapis Mineralienverzeichnis |publisher=Christian Weise Verlag |location=München|edition=4|isbn=3-921656-17-6 |cobiss= |pages=}} ==Glej tudi== * [[Seznam mineralov]] [[Kategorija:Kalijevi minerali]] [[Kategorija:Aluminijevi minerali]] [[Kategorija:Silikati]] {{normativna kontrola}} pkww3zrp6widrqfvb9htkbytppm4rlv 0 215423 6675676 6675311 2026-05-14T13:00:29Z ~2026-28279-21 259659 /* Podolja v Sloveniji in zamejstvu */ 6675676 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} '''Podolje''' je [[geomorfologija|geomorfološki pojem]] in širši nižji pas uravnanega površja med višjim [[relief]]om, pogosto sestavljen iz niza plitvih dolin in kraških polj.<ref>Geografski terminološki slovar, Milan Bufon, ZRC SAZU, 2005, str. 289, ISBN 961-6500-92-9</ref> Ime pokrajine izhaja iz slovanskega izraza ''podol'' v pomenu 'podolje, ravnica pod višje ležečim območjem', kar je zloženka iz korena ''po-'' v pomenu 'vzdolž' in ''dol'' 'dolina' in se nanaša na lego pod [[Karpati]].<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovar slovenskih eksonimov - Podolje|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8265663/podolje?query=pokrajina|website=www.termania.net|accessdate=2021-12-15}}</ref> == Podolja v Sloveniji in zamejstvu== *[[Bazoviško-Nabrežinsko podolje]] *[[Dobrnsko podolje]] ([[Dobrna]]) *[[Dolenjsko podolje]] je v smeri zahod - vzhod razpotegnjena ''mezoregija'' v osrednji Sloveniji, ki jo sestavljajo plitvo [[Grosupeljsko polje|Grosupeljsko (kraško) polje]], [[Stiški kot]], [[Dobska uvala]], [[Trebanjsko podolje]] in [[Mirnopeška dolina]]. *[[Hotenjsko podolje]] med [[Rovte, Logatec|Rovtami]] in [[Hrušica, Ajdovščina|Hrušico]]. *[[Kotarsko podolje]] v [[Občina Loški Potok|Občini Loški Potok]] ([[Stari Kot]]) *[[Kozjansko-Senovsko podolje]] ([[Kozjansko podolje]] na [[Kozjansko|Kozjanskem]] oz. [[Senovsko podolje]] v okolici [[Senovo|Senove]][[Senovo|ga]]) *[[Matarsko podolje]] (tudi [[Podgrajsko podolje]]), v katerem med drugimi južno od [[Markovščina|Markovščine]] na pobočju Velikega Mavrovca na nadmorski višini 565 m leži [[Martinska jama]].<ref>{{Navedi splet|title=Martinska jama – Jamarsko društvo Divača|url=http://jd-divaca.divaska-jama.info/2008/05/01/martinska-jama/|accessdate=2021-12-15|language=sl-SI|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003908/http://jd-divaca.divaska-jama.info/2008/05/01/martinska-jama/|url-status=dead}}</ref> *[[Motniško podolje]] *[[Notranjsko podolje]], ki ga sestavljajo [[Cerkniško polje]] oziroma [[Cerkniško jezero]], [[Planinsko polje]] s [[Planinska jama|Planinsko jamo]], [[Pivka]] s [[Postojnska jama|Postojnsko jamo]], [[Babno polje]], [[Loško polje]], [[Rakovška uvala|Rakovška]] in [[Unška uvala]] ter [[Logaško polje]]. *[[Podgrajsko podolje]] (= Matarsko podolje) *[[Ribniško-Kočevsko podolje]] obsega [[Ribniško polje]] (z rekami [[Bistrica (Ribnica)|Bistrico]], [[Ribnica (reka)|Ribnico]], [[Rakitnica (reka)|Rakitnico]] in Žlebiščico) in [[Kočevsko polje]] s kraškim izvirom reke [[Rinža|Rinže]], ki ponikne na JV polja in podzemeljsko odteka v [[Kolpa|Kolpo]]. *[[Ribniško-Lovrenško podolje]], tudi [[Lovrenško-Ribniško podolje]] na [[Pohorje|Pohorju]] *[[Senovsko podolje]] pri izlivu [[Mirna (reka)|Mirne]] v Savo, kjer se dolini obeh rek razširita v majhno Sevniško kotlino in 20 km dolga Mirenska dolina ob reki Mirni. *[[Senožeško podolje]] je pokrajina ob vznožju [[Visoki kras|Visokega krasa]], ki se v bližini dviga z [[Nanos]]om in leži na stiku treh večjih pokrajinskih enot: [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], [[Pivška kotlina|Pivške kotline]] in [[Kras (območje)|matičnega Krasa]]. Leži na začetku doline Raša po kateri se s [[fliš]]nega nanoškega podnožja stekajo vode z reko Rašo v Vipavsko dolino *[[Vitanjsko podolje]] pri [[Vitanje|Vitanju]] *[[Voglajnsko podolje]] med [[Voglajnško gričevje|Voglajnškim gričevjem]] in [[Celjska kotlina|Celjsko kotlino]] *[[Rogaško podolje]] leži v porečju rek [[Mestinjščica|Mestinjščice]] in [[Ločnica (Sotla)|Ločnice]] *[[Polomsko podolje]] ([[Polom]] pri Kočevju) *[[Staroselsko podolje]] (ob potoku [[Idrija (potok)|Idrija]] zahodno od [[Kobarid|Kobarida]] med pogorji Stola na severu in [[Matajur|Matajurja]] na jugu ter [[Breginjski kot|Breginjskim kotom]] na jugu *[[Trebinjsko podolje]] ({{jezik-de|Gegendtal}}), prej tudi [[Dolina jezer]] ({{lang|de|Seetal}}), je [[dolina]] na Gornjem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. <gallery> Slika:Planinsko polje.JPG|Planinsko polje Slika:Ribniška dolina.jpg|Ribniško polje z Velike gore Slika:Logatec s Planine.jpg|Vzhodni del Logaškega polja </gallery> == Glej tudi == *[[kraško polje]] *[[dolina]] *[[kotlina]] *[[Ravnina (razločitev)|ravnina]], [[Ravan (razločitev)|ravan]] *[[ravnik]] *[[Kumo-maniško podolje]] == Sklici == {{sklici}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Fizična geografija]] 3fcom9hma785txxbasnw4ewbkifh2wu 0 220768 6676018 6599830 2026-05-15T10:59:14Z ~2026-28279-21 259659 6676018 wikitext text/x-wiki ''za druge pomene glej [[prah]] oz. [[Prah (razločitev)]]''{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Prah | Genre = [[pop glasba|pop]] | Background = group_or_band | Label = [[Helidon]], [[Andromidia]] | Associated_acts = Milan Hribar, [[Miha Kralj]], [[Rendez-Vous]], [[Božidar Wolfand-Wolf]], [[Hazard (skupina)|Hazard]] }} '''Prah''' je bila [[Slovenija|slovenska]] [[glasbena skupina]], ki je delovala med letoma 1975 in 1981. Igrali so [[pop glasba|pop]]. Njihove največje uspešnice so ''Sava šumi'', ''Sezona senc'' in ''Halo Nataša''. Nastopali so na [[Slovenska popevka|Slovenski popevki]] in festivalu [[Melodije morja in sonca]]. == Zasedba 1975 - 1980== * [[Dominik Trobentar]] - vokal, bas, solo kitara * [[Edo Sušnik]] - vokal, solo kitara * [[Miha Kralj]] - vokal, klaviature * [[Milan Hribar]] - vokal, bas kitara * [[Miro Čekeliš]] - vokal, bobni, drums-tolkala * [[Tomo Jurak]] - vokal, bas kitara == Zasedba 1980 - 1981== * [[Dare Petrič]] - solo kitara * [[Jože Šraj]] - bobni * [[Miha Kralj]] - vokal, klaviature * [[Peter Kunaver]] - vokal * [[Peter Močnik]] - bas kitara == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1979|1979]]: ''Pesem starega pirata'' - nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Melodije morja in sonca 1980|1980]]: ''Žrelo'' - 3. nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1982|1982]]: ''Marina'' == Zunanje povezave == * {{Discogs artist|1748724|Prah}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1975]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1981]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] knbq18s2uy837dn3x8s6etute85yafo 6676036 6676018 2026-05-15T11:28:10Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28279-21|~2026-28279-21]] ([[User talk:~2026-28279-21|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6599830 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Prah | Genre = [[pop glasba|pop]] | Background = group_or_band | Label = [[Helidon]], [[Andromidia]] | Associated_acts = Milan Hribar, [[Miha Kralj]], [[Rendez-Vous]], [[Božidar Wolfand-Wolf]], [[Hazard (skupina)|Hazard]] }} '''Prah''' je bila [[Slovenija|slovenska]] [[glasbena skupina]], ki je delovala med letoma 1975 in 1981. Igrali so [[pop glasba|pop]]. Njihove največje uspešnice so ''Sava šumi'', ''Sezona senc'' in ''Halo Nataša''. Nastopali so na [[Slovenska popevka|Slovenski popevki]] in festivalu [[Melodije morja in sonca]]. == Zasedba 1975 - 1980== * [[Dominik Trobentar]] - vokal, bas, solo kitara * [[Edo Sušnik]] - vokal, solo kitara * [[Miha Kralj]] - vokal, klaviature * [[Milan Hribar]] - vokal, bas kitara * [[Miro Čekeliš]] - vokal, bobni, drums-tolkala * [[Tomo Jurak]] - vokal, bas kitara == Zasedba 1980 - 1981== * [[Dare Petrič]] - solo kitara * [[Jože Šraj]] - bobni * [[Miha Kralj]] - vokal, klaviature * [[Peter Kunaver]] - vokal * [[Peter Močnik]] - bas kitara == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1979|1979]]: ''Pesem starega pirata'' - nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma * [[Melodije morja in sonca 1980|1980]]: ''Žrelo'' - 3. nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1982|1982]]: ''Marina'' == Zunanje povezave == * {{Discogs artist|1748724|Prah}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1975]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1981]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] 5v2jlaia9rnnqta6851ujlx1azpdykp 0 226011 6675948 6281992 2026-05-15T07:47:28Z Romanm 13 [[Vojvoda (vojaški čin)]] 6675948 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Stepa Stepanović}} '''Stepan - Stepa Stepanović''' ([[Srbščina|srb]]. ''Степа Степановић''), [[Srbi|srbski]] [[general]], * [[11. marec]] [[1856]], [[Kumodraž]], [[Srbija]], † [[27. april]] [[1929]], [[Čačak]], [[Srbija]]. Proslavil se je kot poveljnik v obeh [[Balkanski vojni|balkanskih vojnah]] in na [[balkansko bojišče|balkanskem bojišču]]. Po zmagi srbske vojske nad avstro-ogrskimi silami v [[Bitka na Ceru|Bitki na Ceru]] avgusta leta 1914 so ga povzdignili v [[Vojvoda (vojaški čin)|vojvodo]] ([[feldmaršal]]a). Po zahtevnem umiku srbske vojske preko [[Albanija|Albanije]] na otok [[Krf]] (»srbska Golgota«) je sodeloval pri njeni reorganizaciji, s katero je nato prebil [[Solunska fronta|solunsko fronto]] in sodeloval pri dokončni osvoboditvi domovine. Po njem se imenuje kraj [[Vojvoda Stepa, Nova Crnja|Vojvoda Stepa]] v Vojvodini. == Glej tudi == * [[Bitka na Kolubari]] * [[100 najznamenitijih Srba|Sto najznamenitejših Srbov]] * [[Albanska spomenica]] {{portal|Vojaštvo}} {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stepanović, Stepa}} [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] kzdho1l0dlwot77fnt8mro04gngcu2w 0 230642 6676046 5693869 2026-05-15T11:52:02Z ~2026-29373-95 259926 6676046 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pencils hb.jpg|thumb|220px|Sprednji in zadnji konec HB svinčnika]] '''Svinčnik''' je [[pisalo]] s sredico (mino) iz mešanice [[Grafit|grafita]] in [[Glina|gline]], obdano z držalom iz [[les]]a, [[plastika|plastike]] ali podobnega materiala. Večji delež grafita vsebuje svinčnikova mina, bolj mehka je. Če pa je v njej večji delež gline, je trša. Svinčniki z oznako 4B so zelo mehki, oznaka 4H pa pomeni zelo trd svinčnik. Najbolj vsestranski so svinčniki s srednjo trdoto - HB. Nekateri svinčniki imajo na zgornjem koncu nameščeno [[radirka|radirko]]. Valjasto oblikovano radirko vstavijo v kovinski ali plastični obroček, ki ga prilepijo ali stisnejo na vrh svinčnika.adolf heatler je bil dober clovek == Zgodovina == Prva označevalna orodja so bile najbrž kar dolge oglene palčke, s katerimi so praljudje risali po stenah svojih jam. Stari Grki in Rimljani so uporabljali kose svinca. Okoli leta 1564 pa naj bi rudarji pri mestu Borrowdale na severozahodu Anglije našli mehko, svetlečo snov, ki je puščala veliko bolj črno sled kot svinec. Poimenovali so jo »črni svinec«. Iz nje so naredili tanke palčke, jih ovili z debelo vrvjo in tako izdelali prve odlično delujoče svinčnike. Šele leta 1779 so znanstveniki odkrili, da črni svinec sploh ni svinec, temveč pripada družini čistih naravnih ogljikov: [[diamant]]i, [[premog]]. Poimenovali so ga [[grafit]], čeprav mu številni še vedno pravijo [[svinec]] (izvor besede svinčnik). == Postopek izdelave == # grafit zmeljejo v prah in mu primešajo glino, vodo in še nekatere druge snovi, kot je vosek in razne kemikalije. # iz grafitne mase izdelajo tanke palčke. Maso iztisnejo skozi majhno luknjico in narežejo na predpisano dolžino in osušijo. # tanke plošče, običajno iz cedrovine, nažagajo na dolžino svinčnika, gladko obrusijo in jim po dolžini vrežejo vzporedne utorčke. # narezano stran na tanko premažejo z lepilom in v utorčke vložijo grafitne palčke. # čez ploščo z vstavljenimi grafitnimi palčkami položijo ploščo s praznimi utorčki, plošči spnejo in počakajo, da se lepilo posuši. # strojna žaga razreže zlepljene plošče na neobdelane svinčnike in jih hkrati oblikuje v značilno šestkotno ali okroglo obliko. # naslednji stroj svinčnike prebarva. Ko se barva posuši, jih zadnji stroj ob straneh potiska. === Evropski standardi trdote svinčnikov === Uporabniki svinčnikov so za potrebe [[Umetnost|umetniških]] in [[Tehnika|tehniških]] risb zahtevali različne trdote min v svinčnikih. Proizvajalci svinčnikov v Evropi so zato sprejeli poseben [[standard]] za izdelavo trdote svinčnikov, kot ga prikazuje sledeča tabela: {| style="margin:auto; text-align:center;" |- style="height:10px" | style="background:#ddd; width:25px;" | || style="background:#ccc; width:25px;" | || style="background:#c7c7c7; width:25px;" | || style="background:#bbb; width:25px;" | || style="background:#b7b7b7; width:25px;" | || style="background:#aaa; width:25px;" | || style="background:#999; width:25px;" | || style="background:#888888; width:25px;" | || style="background:#777; width:25px;" | || style="background:#666; width:25px;" | || style="background:#555; width:25px;" | || style="background:#4a4a4a; width:25px;" | || style="background:#444; width:25px;" | || style="background:#3a3a3a; width:25px;" | || style="background:#333; width:25px;" | || style="background:#2a2a2a; width:25px;" | || style="background:#222; width:25px;" | || style="background:#1a1a1a; width:25px;" | || style="background:#111; width:25px;" | || style="background:black; width:25px;"| |- | 9H || 8H || 7H || 6H || 5H || 4H || 3H || 2H || H || F || HB || B || 2B || 3B || 4B || 5B || 6B || 7B || 8B || 9B |- | colspan=3, style="text-align:left"|Najtrša|| colspan=5|→ ||colspan=4|Srednja||colspan=5|→||colspan=3 style="text-align:right"|Najmehkejša |} [[Kategorija:Pisala]] {{normativna kontrola}} tk70gzgkphco4409aqmshwh4v7zgiql 6676047 6676046 2026-05-15T11:53:44Z ~2026-29387-48 259927 6676047 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pencils hb.jpg|thumb|220px|Sprednji in zadnji konec HB svinčnika]] '''Svinčnik''' je [[pisalo]] s sredico (mino) iz mešanice [[Grafit|grafita]] in [[Glina|gline]], obdano z držalom iz [[les]]a, [[plastika|plastike]] ali podobnega materiala. Večji delež grafita vsebuje svinčnikova mina, bolj mehka je. Če pa je v njej večji delež gline, je trša. Svinčniki z oznako 4B so zelo mehki, oznaka 4H pa pomeni zelo trd svinčnik. Najbolj vsestranski so svinčniki s srednjo trdoto - HB. Nekateri svinčniki imajo na zgornjem koncu nameščeno [[radirka|radirko]]. Valjasto oblikovano radirko vstavijo v kovinski ali plastični obroček, ki ga prilepijo ali stisnejo na vrh svinčnika.adolf heatler je bil zelo slab clovek == Zgodovina == Prva označevalna orodja so bile najbrž kar dolge oglene palčke, s katerimi so praljudje risali po stenah svojih jam. Stari Grki in Rimljani so uporabljali kose svinca. Okoli leta 1564 pa naj bi rudarji pri mestu Borrowdale na severozahodu Anglije našli mehko, svetlečo snov, ki je puščala veliko bolj črno sled kot svinec. Poimenovali so jo »črni svinec«. Iz nje so naredili tanke palčke, jih ovili z debelo vrvjo in tako izdelali prve odlično delujoče svinčnike. Šele leta 1779 so znanstveniki odkrili, da črni svinec sploh ni svinec, temveč pripada družini čistih naravnih ogljikov: [[diamant]]i, [[premog]]. Poimenovali so ga [[grafit]], čeprav mu številni še vedno pravijo [[svinec]] (izvor besede svinčnik). == Postopek izdelave == # grafit zmeljejo v prah in mu primešajo glino, vodo in še nekatere druge snovi, kot je vosek in razne kemikalije. # iz grafitne mase izdelajo tanke palčke. Maso iztisnejo skozi majhno luknjico in narežejo na predpisano dolžino in osušijo. # tanke plošče, običajno iz cedrovine, nažagajo na dolžino svinčnika, gladko obrusijo in jim po dolžini vrežejo vzporedne utorčke. # narezano stran na tanko premažejo z lepilom in v utorčke vložijo grafitne palčke. # čez ploščo z vstavljenimi grafitnimi palčkami položijo ploščo s praznimi utorčki, plošči spnejo in počakajo, da se lepilo posuši. # strojna žaga razreže zlepljene plošče na neobdelane svinčnike in jih hkrati oblikuje v značilno šestkotno ali okroglo obliko. # naslednji stroj svinčnike prebarva. Ko se barva posuši, jih zadnji stroj ob straneh potiska. === Evropski standardi trdote svinčnikov === Uporabniki svinčnikov so za potrebe [[Umetnost|umetniških]] in [[Tehnika|tehniških]] risb zahtevali različne trdote min v svinčnikih. Proizvajalci svinčnikov v Evropi so zato sprejeli poseben [[standard]] za izdelavo trdote svinčnikov, kot ga prikazuje sledeča tabela: {| style="margin:auto; text-align:center;" |- style="height:10px" | style="background:#ddd; width:25px;" | || style="background:#ccc; width:25px;" | || style="background:#c7c7c7; width:25px;" | || style="background:#bbb; width:25px;" | || style="background:#b7b7b7; width:25px;" | || style="background:#aaa; width:25px;" | || style="background:#999; width:25px;" | || style="background:#888888; width:25px;" | || style="background:#777; width:25px;" | || style="background:#666; width:25px;" | || style="background:#555; width:25px;" | || style="background:#4a4a4a; width:25px;" | || style="background:#444; width:25px;" | || style="background:#3a3a3a; width:25px;" | || style="background:#333; width:25px;" | || style="background:#2a2a2a; width:25px;" | || style="background:#222; width:25px;" | || style="background:#1a1a1a; width:25px;" | || style="background:#111; width:25px;" | || style="background:black; width:25px;"| |- | 9H || 8H || 7H || 6H || 5H || 4H || 3H || 2H || H || F || HB || B || 2B || 3B || 4B || 5B || 6B || 7B || 8B || 9B |- | colspan=3, style="text-align:left"|Najtrša|| colspan=5|→ ||colspan=4|Srednja||colspan=5|→||colspan=3 style="text-align:right"|Najmehkejša |} [[Kategorija:Pisala]] {{normativna kontrola}} 7x8rb0o5y3rg8kdu9p60811hyp0wu6m 6676048 6676047 2026-05-15T11:54:02Z ~2026-29373-95 259926 6676048 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pencils hb.jpg|thumb|220px|Sprednji in zadnji konec HB svinčnika]] '''Svinčnik''' je [[pisalo]] s sredico (mino) iz mešanice [[Grafit|grafita]] in [[Glina|gline]], obdano z držalom iz [[les]]a, [[plastika|plastike]] ali podobnega materiala. Večji delež grafita vsebuje svinčnikova mina, bolj mehka je. Če pa je v njej večji delež gline, je trša. Svinčniki z oznako 4B so zelo mehki, oznaka 4H pa pomeni zelo trd svinčnik. Najbolj vsestranski so svinčniki s srednjo trdoto - HB.pay gorn🌽🌽 Nekateri svinčniki imajo na zgornjem koncu nameščeno [[radirka|radirko]]. Valjasto oblikovano radirko vstavijo v kovinski ali plastični obroček, ki ga prilepijo ali stisnejo na vrh svinčnika.adolf heatler je bil zelo slab clovek == Zgodovina == Prva označevalna orodja so bile najbrž kar dolge oglene palčke, s katerimi so praljudje risali po stenah svojih jam. Stari Grki in Rimljani so uporabljali kose svinca. Okoli leta 1564 pa naj bi rudarji pri mestu Borrowdale na severozahodu Anglije našli mehko, svetlečo snov, ki je puščala veliko bolj črno sled kot svinec. Poimenovali so jo »črni svinec«. Iz nje so naredili tanke palčke, jih ovili z debelo vrvjo in tako izdelali prve odlično delujoče svinčnike. Šele leta 1779 so znanstveniki odkrili, da črni svinec sploh ni svinec, temveč pripada družini čistih naravnih ogljikov: [[diamant]]i, [[premog]]. Poimenovali so ga [[grafit]], čeprav mu številni še vedno pravijo [[svinec]] (izvor besede svinčnik). == Postopek izdelave == # grafit zmeljejo v prah in mu primešajo glino, vodo in še nekatere druge snovi, kot je vosek in razne kemikalije. # iz grafitne mase izdelajo tanke palčke. Maso iztisnejo skozi majhno luknjico in narežejo na predpisano dolžino in osušijo. # tanke plošče, običajno iz cedrovine, nažagajo na dolžino svinčnika, gladko obrusijo in jim po dolžini vrežejo vzporedne utorčke. # narezano stran na tanko premažejo z lepilom in v utorčke vložijo grafitne palčke. # čez ploščo z vstavljenimi grafitnimi palčkami položijo ploščo s praznimi utorčki, plošči spnejo in počakajo, da se lepilo posuši. # strojna žaga razreže zlepljene plošče na neobdelane svinčnike in jih hkrati oblikuje v značilno šestkotno ali okroglo obliko. # naslednji stroj svinčnike prebarva. Ko se barva posuši, jih zadnji stroj ob straneh potiska. === Evropski standardi trdote svinčnikov === Uporabniki svinčnikov so za potrebe [[Umetnost|umetniških]] in [[Tehnika|tehniških]] risb zahtevali različne trdote min v svinčnikih. Proizvajalci svinčnikov v Evropi so zato sprejeli poseben [[standard]] za izdelavo trdote svinčnikov, kot ga prikazuje sledeča tabela: {| style="margin:auto; text-align:center;" |- style="height:10px" | style="background:#ddd; width:25px;" | || style="background:#ccc; width:25px;" | || style="background:#c7c7c7; width:25px;" | || style="background:#bbb; width:25px;" | || style="background:#b7b7b7; width:25px;" | || style="background:#aaa; width:25px;" | || style="background:#999; width:25px;" | || style="background:#888888; width:25px;" | || style="background:#777; width:25px;" | || style="background:#666; width:25px;" | || style="background:#555; width:25px;" | || style="background:#4a4a4a; width:25px;" | || style="background:#444; width:25px;" | || style="background:#3a3a3a; width:25px;" | || style="background:#333; width:25px;" | || style="background:#2a2a2a; width:25px;" | || style="background:#222; width:25px;" | || style="background:#1a1a1a; width:25px;" | || style="background:#111; width:25px;" | || style="background:black; width:25px;"| |- | 9H || 8H || 7H || 6H || 5H || 4H || 3H || 2H || H || F || HB || B || 2B || 3B || 4B || 5B || 6B || 7B || 8B || 9B |- | colspan=3, style="text-align:left"|Najtrša|| colspan=5|→ ||colspan=4|Srednja||colspan=5|→||colspan=3 style="text-align:right"|Najmehkejša |} [[Kategorija:Pisala]] {{normativna kontrola}} a84mre7ufhozehvoznl1gzn5jn0qjjn 6676049 6676048 2026-05-15T11:54:53Z ~2026-29373-95 259926 6676049 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pencils hb.jpg|thumb|220px|Sprednji in zadnji konec HB svinčnika]] '''Svinčnik''' je [[pisalo]] s sredico (mino) iz mešanice [[Grafit|grafita]] in [[Glina|gline]], obdano z držalom iz [[les]]a, [[plastika|plastike]] ali podobnega materiala. Večji delež grafita vsebuje svinčnikova mina, bolj mehka je. Če pa je v njej večji delež gline, je trša. Svinčniki z oznako 4B so zelo mehki, oznaka 4H pa pomeni zelo trd svinčnik. Najbolj vsestranski so svinčniki s srednjo trdoto - HB.pay gorn🌽🌽 Nekateri svinčniki imajo na zgornjem koncu nameščeno [[radirka|radirko]]. Valjasto oblikovano radirko vstavijo v kovinski ali plastični obroček, ki ga prilepijo ali stisnejo na vrh svinčnika.adolf hitler je bil zelo slab clovek ni hotel ubit useh judov == Zgodovina == Prva označevalna orodja so bile najbrž kar dolge oglene palčke, s katerimi so praljudje risali po stenah svojih jam. Stari Grki in Rimljani so uporabljali kose svinca. Okoli leta 1564 pa naj bi rudarji pri mestu Borrowdale na severozahodu Anglije našli mehko, svetlečo snov, ki je puščala veliko bolj črno sled kot svinec. Poimenovali so jo »črni svinec«. Iz nje so naredili tanke palčke, jih ovili z debelo vrvjo in tako izdelali prve odlično delujoče svinčnike. Šele leta 1779 so znanstveniki odkrili, da črni svinec sploh ni svinec, temveč pripada družini čistih naravnih ogljikov: [[diamant]]i, [[premog]]. Poimenovali so ga [[grafit]], čeprav mu številni še vedno pravijo [[svinec]] (izvor besede svinčnik). == Postopek izdelave == # grafit zmeljejo v prah in mu primešajo glino, vodo in še nekatere druge snovi, kot je vosek in razne kemikalije. # iz grafitne mase izdelajo tanke palčke. Maso iztisnejo skozi majhno luknjico in narežejo na predpisano dolžino in osušijo. # tanke plošče, običajno iz cedrovine, nažagajo na dolžino svinčnika, gladko obrusijo in jim po dolžini vrežejo vzporedne utorčke. # narezano stran na tanko premažejo z lepilom in v utorčke vložijo grafitne palčke. # čez ploščo z vstavljenimi grafitnimi palčkami položijo ploščo s praznimi utorčki, plošči spnejo in počakajo, da se lepilo posuši. # strojna žaga razreže zlepljene plošče na neobdelane svinčnike in jih hkrati oblikuje v značilno šestkotno ali okroglo obliko. # naslednji stroj svinčnike prebarva. Ko se barva posuši, jih zadnji stroj ob straneh potiska. === Evropski standardi trdote svinčnikov === Uporabniki svinčnikov so za potrebe [[Umetnost|umetniških]] in [[Tehnika|tehniških]] risb zahtevali različne trdote min v svinčnikih. Proizvajalci svinčnikov v Evropi so zato sprejeli poseben [[standard]] za izdelavo trdote svinčnikov, kot ga prikazuje sledeča tabela: {| style="margin:auto; text-align:center;" |- style="height:10px" | style="background:#ddd; width:25px;" | || style="background:#ccc; width:25px;" | || style="background:#c7c7c7; width:25px;" | || style="background:#bbb; width:25px;" | || style="background:#b7b7b7; width:25px;" | || style="background:#aaa; width:25px;" | || style="background:#999; width:25px;" | || style="background:#888888; width:25px;" | || style="background:#777; width:25px;" | || style="background:#666; width:25px;" | || style="background:#555; width:25px;" | || style="background:#4a4a4a; width:25px;" | || style="background:#444; width:25px;" | || style="background:#3a3a3a; width:25px;" | || style="background:#333; width:25px;" | || style="background:#2a2a2a; width:25px;" | || style="background:#222; width:25px;" | || style="background:#1a1a1a; width:25px;" | || style="background:#111; width:25px;" | || style="background:black; width:25px;"| |- | 9H || 8H || 7H || 6H || 5H || 4H || 3H || 2H || H || F || HB || B || 2B || 3B || 4B || 5B || 6B || 7B || 8B || 9B |- | colspan=3, style="text-align:left"|Najtrša|| colspan=5|→ ||colspan=4|Srednja||colspan=5|→||colspan=3 style="text-align:right"|Najmehkejša |} [[Kategorija:Pisala]] {{normativna kontrola}} m18alj7td7oqkvi7hp6fhik3lep3djy 0 231728 6675666 6586155 2026-05-14T12:47:20Z ~2026-28279-21 259659 /* Dela */ 6675666 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Janez Kranjc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], pravni zgodovinar, ustavni sodnik * [[11. maj]] [[1949]], [[Ljubljana]]. Janez Kranjc je leta 1971 [[diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]] in prav tam 1980 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Strokovno se je izpopolnjeval na univerzah na [[Univerza na Dunaju|Dunaju]], [[Univerza v Cambridgeu|Cambridgeu]] in [[Univerza v Kölnu|Kölnu]]. Leta 1987 je postal [[profesor|izredni profesor]] [[Rimsko pravo|rimskega prava]] na PF v Ljubljani, 1992 redni profesor. Kranjc pri proučevanju rimskega prava pogosto posega v [[srednji vek]]; v [[članek|člankih]] o rimskih (latinskih in iz latinščine izvirajočih) pravnih maksimah obdeluje predvsem njihova etična sporočila.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Proučuje rimsko materialno in procesno pravo, rimsko kazensko pravo ter vprašanja pravnega jezika in izrazja (vodil je raziskovalni program Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem)ter pravnimi vprašanji visokošolskega, še posebej pravnega študija. Bil je gostujoči profesor na več tujih univerzah in gostujoči raziskovalec na Straus Institute for Advanced Study of Law and Justice na New York University School of Law ter na univerzi Carlos III v Madridu. Leta 1994 je ustanovil Mednarodni forum na ljubljanski Pravni fakulteti, ki mu tudi predseduje. Od 2004 je bil član, 2007-10 predsednik Sodnega sveta Republike Slovenije in 2009 tudi Evropske zveze pravnih fakultet (ELFA). 1995-2001 je bil dekan PF, do 2003 prodekan (prvič že 1993-95) in še do 2011 član senata UL. 1995 je postal predsednik komisije za pripravo novega statuta UL in bil tudi njegov glavni avtor ter kasneje več mandatov predsednik statutarne komisije UL. Je predsednik znanstvenega sveta Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU ter predsednik Upravnega odbora [[ZRC SAZU]]. Od 2004 je glavni urednik mednarodne pravne revije ''Slovenian Law Review''. Leta 2000 je prejel Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, 2006 Chevalier de l'ordre des palmes académiques Republike Francije. V letu 2010 je prejel [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-kajetanu-gantarju/244615 |title=Zoisova nagrada za življenjsko delo Kajetanu Gantarju |publisher=MMC RTV-SLO |date=23.11.2010 |accessdate=24.11.2010}}</ref> Decembra 2017 mu je [[Univerza v Ljubljani]] podelila naziv zaslužnega profesorja, junija 2019 je bil izvoljen za izrednega, 2025 za rednega člana [[SAZU]], že 2023 pa za člana njenega predsedstva. Od leta 2012 je član ''Academia Europaea'' - "The Academy of Europe”. Je tudi častni doktor Univerze v [[Poitiers|Poitiersu]] (Francija). Junija 2021 ga je Borut Pahor imenoval za kandidata za [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|ustavnega sodnika]].<ref>{{Navedi splet|title=Borut Pahor predlaga novega ustavnega sodnika|url=https://siol.net/novice/slovenija/borut-pahor-predlaga-novega-ustavnega-sodnika-555685|website=siol.net|accessdate=2021-06-28|language=sl}}</ref> == Dela == === Monografije === * ''Latinski pravni reki'' (1994, 2006 - 2. izd.) * ''Slovenska nacionalna identiteta in evropsko združevanje: nekateri pravni vidiki'' (soavtor, 2002) * ''Pravni vidiki slovenske samobitnosti leto po vstopu v EU'' (soavtor, 2005) * ''Rimsko pravo'' (2008, 2010 - 2. izd.) == Viri == {{sklici}} {{-}} {{ZoisovaNagrada}} {{Častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{law-stub}} {{DEFAULTSORT:Kranjc, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Člani Academie Europaea]] ri08rzsibcksg2z1j6nh88s0chdr022 0 235162 6676005 6626754 2026-05-15T10:25:49Z ~2026-29195-44 259920 6676005 wikitext text/x-wiki {{about|country-pop glasbenici|njen prvi glasbeni album|Taylor Swift (album)}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Taylor Swift | Background = person | Birth_name = Taylor Alison Swift | Origin = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Wyomissing, Pensilvanija|Wyomissing]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] | Instrument = [[vokal]], [[kitara]], [[klavir]],<ref>{{navedi splet|url=http://news.prnewswire.com/DisplayReleaseContent.aspx?ACCT=104&STORY=/www/story/01-30-2009/0004963493&EDATE=|title=Taylor Swift, Billboardova najbolje prodajana ustvarjalka leta 2008, potrdi turnejo za promocijo albuma ''Fearless''|date=30.1.2009|publisher=Big Machine Records|accessdate=30.1.2009|archive-date=2009-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090606151121/http://news.prnewswire.com/DisplayReleaseContent.aspx?ACCT=104&STORY=%2Fwww%2Fstory%2F01-30-2009%2F0004963493&EDATE=|url-status=dead}}</ref> [[ukulele]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/blogs/chartblog/2009/02/taylor_swift_the_interview.shtml|title=Taylor Swift ... Intervju!|date=17.2.2009|publisher=BBC Radio One|accessdate=17.2.2009}}</ref> kitara z dvanajstimi strunami | Genre = [[country]],<ref name="allmusicgenre">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/taylor-swift-p816977|title=((( Taylor Swift > Overview )))|last1=Leahey|first1=Andrew|last2=Frye|first2=Megan|work=[[Allmusic]]|publisher=[[Rovi Corporation]]|accessdate=25.1.2009}}</ref> [[pop glasba|pop]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/home/you/article-1222172/Taylor-Swift--meteoric-rise-pops-brightest-new-star.html?ITO=1490|title=Taylor Swift - meteorični vzpon najsvetlejše zvezde popa|last=Wilson|first=Benji|work=[[Daily Mail]]|publisher=Associated Newspapers Ltd |accessdate=25.10.2009}}</ref> | Occupation = <!-- WD --> | Associated_acts = [[Miley Cyrus]], [[Joe Jonas]], [[Jonas Brothers]], [[Kellie Pickler]] | Years_active = 2006–danes: pevka, tekstopiska<br /> 2008–danes: igralka | Label = [[Big Machine Records]] }} '''Taylor Mesiček Swift''', [[Američani|ameriška]] [[country]]-[[pop glasba|pop]] [[pevka]], [[tekstopiska]], [[kitarist]]ka, [[pianist]]ka in [[filmski igralec|filmska]] ter [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]],<ref>{{navedi splet|author=Up for DiscussionPost Comment |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/taylor-swift-continues-billboard-200-dominance-1003947378.story |title=Billboard.com |publisher=Billboard.com |date=14.9.2009 |accessdate=2009-09-20}}</ref> * [[13. december]] [[1989]], [[Wyomissing, Pensilvanija|Wyomissing]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. V letu 2006 je izdala svoj prvi singl, »[[Tim McGraw (pesem)|Tim McGraw]]«, za tem pa še svoj prvi [[glasbeni album]], ki ga je poimenovala po sebi. Ta album je kasneje prejel multiplatinasto certifikacijo s strani organizacije [[Recording Industry Association of America]] (RIAA). V novembru 2008 je Taylor Swift izdala še svoj drugi glasbeni album, ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]''. Albuma ''Fearless'' in ''Taylor Swift'' sta v letu 2008 z 2,1 in 1,5 milijoni prodanih izvodov pristala na tretjem in šestem mestu najbolje prodajanih albumov v Združenih državah Amerike.<ref name="Market Watch">{{navedi splet|url=http://www.marketwatch.com/news/story/2008-us-music-purchases-exceed/story.aspx?guid=%7B6335B083-3284-461F-A0C7-C018F0997DBA%7D&dist=msr_3|title=2008 ameriška glasba dobi 1,5 bilijonov; dobiček glasbe je zrasel za 10%|date=31.12.2008|publisher=Market Watch|accessdate=1.1.2009}}</ref> ''Fearless'' je pristal na vrhu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], kjer je ostal še enajst zaporednih tednov;<ref>{{navedi splet|author=Up for DiscussionPost Comment |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/taylor-swift-continues-billboard-200-dominance-1003947378.story |title=Billboard.com |publisher=Billboard.com |date=14.9.2009 |accessdate=20.9.2009}}</ref> že vse od leta 2000 ni noben album na prvem mestu te lestvice ostal tako dolgo. Revija [[Billboard Magazine]] je leta 2009 Taylor Swift nadela naziv ''Ustvarjalca leta''.<ref>[http://www.billboard.com/#/features/2009-artist-of-the-year-1004052641.story Ustvarjalec leta 2009 | Billboard.com]</ref> Album ''Fearless'' je leta 2010 prejel nagrado [[Grammy]] v kategoriji za »album leta«. V letu 2008 so albumi Taylor Swift prodali okoli štiri milijone kopij, zaradi česar je po podatkih [[Nielsen SoundScan]]a postala najbolje prodajana ustvarjalka tega leta. Revija ''[[Forbes]]'' ji je dodelila devetinšestdeseto mesto na njihovi lestvici ''Najvplivnejših ljudi leta 2009'', saj je zaslužila 18 milijonov $<ref>{{navedi splet|url=http://www.forbes.com/lists/2009/53/celebrity-09_Taylor-Swift_2OIN.html |title=Forbes.com |publisher=Forbes.com |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> v letu 2010 pa se je s 45 milijoni $ dobička uvrstila na dvanajsto mesto tega seznama.<ref>http://www.forbes.com/2010/06/22/lady-gaga-oprah-winfrey-business-entertainment-celeb-100-10_land.html</ref> V januarju 2010 jo je [[Nielsen SoundScan]] proglasil za ustvarjalko, katere dela se digitalno najbolje prodajajo v zgodovini glasbe, saj je prodala več kot 28 milijonov digitalnih pesmi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Taylor Swift proglasi za najbolje digitalno prodajano ustvarjalko vseh časov|publisher=PR Newswire|date=7.1.2010 |accessdate=11.1.2010}}</ref> Do danes je Taylor Swift prodala več kot 10 milijonov albumov po svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/news/news-in-brief/1620970/taylor-swifts-album-sales-top-10-million.jhtml|title=Taylor Swift je prodala več kot 10 milijonov kopij albumov|publisher=CMT News|date=8.9.2009|accessdate=2010-01-11|archive-date=2010-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20100204100312/http://www.cmt.com/news/news-in-brief/1620970/taylor-swifts-album-sales-top-10-million.jhtml|url-status=dead}}</ref> == Zgodnje življenje == Taylor Alison Swift je bila rojena in vzgojena v [[Wyomissing, Pensilvanija|Wyomissingu]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]] kot hči Scotta Swifta, [[posrednik]]a [[nepremičnine|nepremičnin]] in njegove žene Andree (roj. Finlay), [[gospodinja|gospodinje]]. Njena babica je bila [[operna pevka]].<ref name=reagledec8>{{navedi splet|url=http://www.readingeagle.com/article.aspx?id=116460|title=Taylor Swift: Odrasla je v superzvezdništvu|date=8.12.2008|publisher=Reading Eagle|accessdate=17.12.2008|archive-date=2009-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20090829143446/http://www.readingeagle.com/article.aspx?id=116460|url-status=dead}}</ref> Ima mlajšega brata Austina.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvguide.com/celebrities/taylor-swift/bio/285271 |title=Biografija Taylor Swift na TVGuide.com |publisher=Tvguide.com |date=13.12.1989 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Ko je bila v četrtem razredu je zmagala na nacionalnem tekmovanju [[poezija|poezije]], kjer ji je zmago priborila tri strani dolga [[skladba|pesem]] z naslovom »Monster In My Closet«.<ref name="reagledec8"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/blogs/smokingsection/2008/12/the-unabridged-taylor-swift.php#more|title=Nepremagljiva Taylor Swift|date=2.12.2008|publisher=Rolling Stone|accessdate=17.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090124152347/http://www.rollingstone.com/blogs/smokingsection/2008/12/the-unabridged-taylor-swift.php#more|archivedate=2009-01-24|url-status=live}}</ref> Pri desetih letih je Taylor Swift začela s [[besedilopisec|pisanjem pesmi]] in [[petje]]m na [[karaoke|karaokah]], raznih [[festival]]ih in podobno v bližini njenega rojstnega mesta. Ko je imela dvanajst let, je celo poletje zapravila za to, da je napisala 350 strani dolg [[roman]], ki do danes ostaja neobjavljen.<ref>{{navedi splet|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5765608.ece|title=Taylor Swift je že kraljica country-popa|date=22.2.2009|publisher=The Sunday Times|accessdate=26.2.2009|archive-date=2020-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200304212721/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5765608.ece|url-status=dead}}</ref> Prvič se je na malih televizijskih zaslonih pojavila v [[televizijska oddaja|oddaji]] ''[[Bloomsburg Fair]]'', kjer je s svojim nastopom navdušila občinstvo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24-7pressrelease.com/press-release-rss/the-early-years-of-the-taylor-swift-story-85822.php |title=24-7pressrelease.com |publisher=24-7pressrelease.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090606173049/http://www.24-7pressrelease.com/press-release-rss/the-early-years-of-the-taylor-swift-story-85822.php |url-status=dead }}</ref> Leta 2008 si je preko šolanja na domu v starosti osemnajst let prislužila diplomo.<ref>[http://www.msnbc.msn.com/id/25874555 »Taylor Swift prejme svojo srednješolsko diplomo«]. ''MSNBC''. 27. julij 2008. Pridobljeno dne 15. april 2009.</ref> === Interes za pisanje pesmi in zgodnje delo === Taylor Swift se je igranja [[kitara|kitare]] naučila od nekega popravljalca [[računalnik]]ov, ki ji je pokazal, kako se zaigra tri najlažje [[akord]]e. Ko se je slednjih naučila, je napisala svojo prvo pesem in jo naslovila kot »Lucky You«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.digitalspy.com/showbiz/news/a185076/computer-repairman-taught-swift-guitar.html |title=Showbiz - Novice - Popravljalec računalnikov je Taylor Swift naučil igranja na kitaro |publisher=Digital Spy |date=3.11.2009 |accessdate=30.12.2009 }}</ref> Kasneje je povedala, da je pesmi začela pisati zato, da je ublažila bolečino, ker se ni vključila v šolo. Dejala je, da so bili »ostali otroci zlobni« do nje, zato je napisala pesmi o njih.<ref>{{navedi splet|last=Messer |first=Lesley |url=http://www.people.com/people/article/0,,20255247,00.html |title=Taylor Swift je v šoli trpela zaradi nasilja - Taylor Swift |publisher=People.com |date=27.1.2009 |accessdate=30.12.2009}}</ref> Na Taylor Swift naj bi najbolj vplivala [[Shania Twain]].<ref name="swiftshania">{{navedi splet |url=http://www.timeforkids.com/TFK/kids/news/story/0,28277,1894626,00.html |title=Druženje s Taylor Swift |publisher=Timeforkids.com |date=28.4.2008 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724021710/http://www.timeforkids.com/TFK/kids/news/story/0,28277,1894626,00.html |url-status=dead }}</ref> Drugače za svoje vzornike šteje tudi glasbene ustvarjalce, kot so [[LeAnn Rimes]], [[Tina Turner]], [[Dolly Parton]] in njena babica. Taylor Swift je svoj okus glasbe razvila že zelo zgodaj, saj je bila njena babica poklicna operna pevka.<ref name="gacbio">{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |title=Biografija Taylor Swift na GAC |publisher=Gactv.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2015-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150329234958/http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |url-status=dead }}</ref> Najbolj pri srcu ji je bila country glasba in že kaj kmalu je vzljubila [[Patsy Cline]] in Dolly Parton.<ref name="Taylor Swift">[http://www.askmen.com/women/singer_300/364_taylor_swift.html Taylor Swift] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080725101109/http://www.askmen.com/women/singer_300/364_taylor_swift.html |date=2008-07-25 }} na Ask Men.com</ref> [[Dixie Chicks]] in Shanio Twain je uporabila za demonstracijo, kako lahko tudi sama »razteza meje«.<ref>{{navedi novice |first=Dennis |last=McCafferty |title=Taylorin sladki vzpon |url=http://usaweekend.com/08_issues/080413/080413taylor-swift-cmt.html |publisher=[[USA WEEKEND]] |date=13.4.2008 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glasbena kariera == === 2000–2005: Glasbeni začetki === Pri enajstih letih je odšla na svoje prvo potovanje v [[Nashville, Tennessee|Nashville]], [[Tennessee]], saj je upala, da bo lahko sklenila pogodbo s kakšno glasbeno založbo. Kopije svojega posnetka, na katerem je pela karaoke naj bi dala vsaki založbi v mestu,<ref>{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |title=Biografija Taylor Swift |publisher=Gactv.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2015-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150329234958/http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |url-status=dead }}</ref> vendar so jo vse zavrnile.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5938171,00.html |title=GACTV.com |publisher=GACTV.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403062100/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5938171,00.html |url-status=dead }}</ref> Kasneje je o svojih težavah povedala: {{navedek|Ne razumem. Bali so se sodelovati s trinajstletnico. Bali so se sodelovati s štirinajstletnico. Bali so se sodelovati s petnajstletnico. Bali so se sodelovati s šestnajstletnico. In prepričana sem, da bi se vsi bali sodelovati s sedemnajstletnico, če ne bi podpisala pogodbe s Scottom Borchetto [glavo založbe [[Big Machine Records]]].<ref name="albuminfo">{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/news/country-music/1546980/when-she-thinks-tim-mcgraw-taylor-swift-savors-payoff.jhtml|title=Ko pomisli na »Tima McGrawa,« se Taylor Swift spomni na uspešnost: Delavna najstnica bo odprla novo turnejo Georgea Straita v naslednjem letu|date=1. december 2006|first=Edward|last=Morris|work=[[CMT News]]|publisher=[[Viacom]]|accessdate=11. marec 2010|archive-date=2012-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20121022153326/http://www.cmt.com/news/country-music/1546980/when-she-thinks-tim-mcgraw-taylor-swift-savors-payoff.jhtml|url-status=dead}}</ref>}} Po vrnitvi v Penisilvanijo so jo vprašali, če bi pela na turnirju z naslovom U.S. Open tennis; njen nastop je kasneje pritegnil veliko pozornosti.<ref>{{navedi splet|author= |url=http://www.cbsnews.com/stories/2008/05/16/earlyshow/saturday/secondcup/main4103339.shtml |title=CBSnews.com |publisher=CBSnews.com |date=17.5.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> S pisanjem pesmi in igranjem kitare z dvanajstimi strunami je začela pri dvanajstih letih. Še enkrat je obiskala Nashville in skupaj z nekaj drugimi lokalnimi tekstopisci napisala nekaj pesmi. Ko je bila stara štirinajst let se je njena družina odločila, da se bodo preselili na obrobje nekega Nashvillskega predmestja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/cg/amg.dll?p=ammg&searchlink=TAYLOR|title=Biografija Taylor Swift na Allmusic|accessdate=30.4.2007}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pri njenih petnajstih letih je sklenila pogodbo z založbo [[RCA Records]], saj jo je slednja želela uvesti v glasbeni posel.<ref>[http://www.dailyrecord.com/article/20081111/ENT01/811110317/1005/NEWS01 Dailyrecord.com]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=September 2009}}</ref> Kasneje je nastopala v Nashvillu skupaj z nekaj drugimi tekstopisci in tako je dobila pozornost Scotta Borchette,<ref>{{navedi splet|url=http://www.songwriteruniverse.com/taylorswift123.htm |title=Songwriteuniverse.com |publisher=Songwriteruniverse.com |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> ki je kasneje z njo podpisal pogodbo za sodelovanje z založbo [[Big Machine Records]]. S štirinajstimi leti je postala najmlajša tekstopiska, kar jih je kdaj najelo podjetje Sony/ATV Tree.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.philly.com/inquirer/columnists/dan_deluca/20081111_Taylor_Swift__focused_on__great_songs_.html |title=Philly.com |accessdate=2008-11-12 |archive-date=2008-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081112014931/http://www.philly.com/inquirer/columnists/dan_deluca/20081111_Taylor_Swift__focused_on__great_songs_.html |url-status=dead }}</ref> === 2006–2008: ''Taylor Swift'' === [[Slika:taylor Swift.jpg|thumb|left|Taylor Swift nastopa v kavarni s kitaro v juniju 2006]] Taylor Swift je svoj prvi [[singl]] »[[Tim McGraw (pesem)|Tim McGraw]]« izdala v sredini leta 2006 in revija ''[[Billboard (revija)|Billboard]]'' mu je dodelila šesto mesto na lestvici »Hot Country Songs«.<ref name="billboard charts">{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=800385 |title=Zgodovina dosežkov na lestvicah ustvarjalca – Taylor Swift |accessdate=29.3.2009 |work=Billboard |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223040151/http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=800385 |archivedate=2007-12-23 |url-status=live }}</ref> Njen prvi [[glasbeni album]], ki ga je poimenovala po sebi je izšel kasneje, natančneje 24. oktobra tistega leta.<ref name="billboard debut">{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=766101&aid=800385 |title=Taylor Swift – Diskografija |work=Billboard |accessdate=29.3.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070817022906/http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=766101&aid=800385 |archivedate=2007-08-17 |url-status=live }}</ref> Napisala oziroma so-napisala je vse pesmi v njem. Album je dosegel devetnajsto mesto na lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] in že v prvem tednu prodajanja prodal 39.000 kopij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1599721/20081119/swift__taylor.jhtml|title=Taylor Swift se prvič uvrsti na lestvico - pristane na vrhu z albumom ''Fearless''|date=19.11.2008|publisher=MTV.com|accessdate=20.12.2008|archive-date=2010-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20101028054409/http://www.mtv.com/news/articles/1599721/20081119/swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref> Kasneje je dobil prvo mesto na lestvici najboljših country albumov, [[Top Country Albums]] po reviji Billboard in peto mesto na ''Billboard''&nbsp;200.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.chartFormatGroupName=Albums&model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=1183852 |title=Billboard.com |accessdate=2008-12-27 |archive-date=2008-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081227014159/http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.chartFormatGroupName=Albums&model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=1183852 |url-status=dead }}</ref> Na vrhu lestvice Top Country Albums je ostal osem tednov zapovrstjo,<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrymusiconline.net/acmawards43_2.html |title=Countrymusiconline.net |publisher=Countrymusiconline.net |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> vsega skupaj pa je bil na vrhu lestvice 24 od 91 tednov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/news/country-music/1591603/taylor-swift-bumps-herself-out-of-no-1-slot.jhtml|title=Taylor Swift samo sebe vrže s prvega mesta na lestvici|date=26.7.2008|publisher=CMT|accessdate=20.12.2008|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819050922/http://www.cmt.com/news/country-music/1591603/taylor-swift-bumps-herself-out-of-no-1-slot.jhtml|url-status=dead}}</ref> Edini glasbeniki, ki so ostali na tej lestvici čez 20 tednov, so bili poleg nje še The Dixie Chicks in [[Carrie Underwood]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.universalmusic.com/artist-news/taylor-swift-tops-50-million-myspace-streams-has-countrys-1-selling-cd-for-20th-week|title=Taylor Swift pristane med prvimi petdesetimi milijoni na MySpaceu in posname najbolje prodajani CD že 20 tednov|date=24.6.2008|publisher=Universal Music Group|accessdate=20.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080820060555/http://www.universalmusic.com/artist-news/taylor-swift-tops-50-million-myspace-streams-has-countrys-1-selling-cd-for-20th-week|archivedate=2008-08-20|url-status=live}}</ref> V novembru 2008 si je njen singl naložilo več kot 7,5 milijonov ljudi, prodala pa je več kot 3 milijone kopij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/hotprod/taylor-swift-fearless-1003896048.story|title=Taylor Swift, ''Fearless''|date=16.11.2008|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=2.1.2009}}</ref> Swiftova je presegla 200 milijonov drugih glasbenih ustvarjalcev na [[MySpace]]u. Trenutno je tam ocenjena med desetimi najboljšimi glasbenimi ustvarjalci vseh zvrsti in vodi na lestvici najboljših country glasbenikov.<ref>[http://www.fox51.com/fiftyonefeeds/entertainment/8714182.html Taylor Swift]{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} doseže prvo mesto na lestvici Top Country Albums</ref> Je najbolj iskana glasbenica na MySpaceu iz leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://thesocialmediabible.com/2008/12/16/myspace-announces-%E2%80%9Cmyspace-top-8%E2%80%99s-of-2008%E2%80%9D-awards/|title=MySpace potrdi “MySpaceovih osem iz leta 2008” Awards|date=16.12.2008|publisher=The Social Media Bible|accessdate=20.12.2008|archive-date=2009-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20090123181635/http://thesocialmediabible.com/2008/12/16/myspace-announces-%E2%80%9Cmyspace-top-8%E2%80%99s-of-2008%E2%80%9D-awards/|url-status=dead}}</ref> [[Videospot]] za pesem »Tim McGraw« je dosegel prvo mesto na lestvici [[CMT]]-jevih najboljših videospotov. Leta 2007 je Taylor Swift zanj dobila celo nagrado [[CMT Music Awards]] v kategoriji za »najboljši preboj«.<ref>{{navedi splet |url=http://beasley.wsu.edu/calendar/event.aspx?event=147 |title=Taylor Swift na nastopu na prireditvi »Belsey Arts Coliseum« |publisher=Beasley.wsu.edu |date= |accessdate=20.9.2008 |archive-date=2009-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090924014918/http://beasley.wsu.edu/calendar/event.aspx?event=147 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_4724114,00.html|title=GAC prvič predvaja kratke odlomke serije z vzhajajočo zvezdnico Taylor Swift|date=10.5.2006|publisher=GACTV.com|accessdate=1.1.2009|archive-date=2009-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090515193642/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_4724114,00.html|url-status=dead}}</ref> 15. maja 2007 je s svojo pesmijo »Tim McGraw« nastopala na podelitvi nagrad [[Academy of Country Music Awards]]. Pesem je zapela glasbeniku [[Tim McGraw|Timu McGrawu]]. Nastopala je tudi na turneji Tima McGrawa in [[Faith Hill]] z naslovom [[Soul2Soul 2007]]. Na svoje turneje so jo povabili tudi glasbeniki, kot so [[George Strait]], [[Brad Paisley]] in [[Rascal Flatts]].<ref>{{navedi splet|author=1. junij 2007 |url=http://www.cmt.com/news/articles/1561014/20070601/swift__taylor.jhtml |title=Taylor Swift se pridruži Timu McGrawu in Faith Hill na turneji |publisher=Cmt.com |date=1.6.2007 |accessdate=20.9.2009}}</ref> 21. avgusta 2007 je v živo nastopala na oddaji ''[[America's Got Talent]]'' (''Amerika ima talent'').<ref name="AGT">[http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5678371,00.html Taylor Swift] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090515193737/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5678371,00.html |date=2009-05-15 }} nastopa v oddaji »America's Got Talent«</ref> Njen naslednji, drugi singl iz albuma ''Taylor Swift'', »[[Teardrops on My Guitar]]«, je izšel 24. februarja 2007. Njen izid je bil najprej načrtovan za sredino leta 2007. Pesem je dosela drugo mesto na ''Billboardovi'' lestvici [[Hot Country Songs]] in triintrideseto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]. Dosegla je tudi mesti na lestvicah Hot 100 in Pop 100 vendar šele po izidu [[pop glasba|pop]] [[remix]]a pozno leta 2007. Na Pop 100 je dosegla enajsto, na Hot 100 pa trinajsto mesto. Oktobra istega leta ji njeno pisanje pesmi prinese naslov tekstopisca oziroma ustvarjalca leta in s tem postane tudi najmlajša oseba, kar jih je kdaj osvojilo ta naslov.<ref>{{navedi novice |first1=Peter |last1=Cooper |first2=Aronin |last2=Ivan |title=Zdaj so za počastitev s pesmimi na vrsti pesniki in tekstopisci |url=http://tennessean.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20071015/ENTERTAINMENT01/710150367 |publisher=[[The Tennessean]] |date=15.10.2007 |accessdate=24.11.2007 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 7. novembra 2007 je Taylor Swift dobila nagrado [[Country Music Association|CMA Horizon Award]] in na podelitvi teh nagrad zapela pesem »Our Song«, tretji singl iz njenega prvega albuma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003685079 |title=Keys je še vedno na vrhu Billboardove lestvice |accessdate=13.6.2008 |last=Cohen |first=Jonathan |date=13.12.2007 |work=Billboard.com}}</ref> Pesem »Our Song« je šest tednov prebila na vrhu lestvice najboljših country pesmi, dobila pa je tudi šestnajsto mesto na lestvici Billboard Hot 100 in štiriindvajseto na lestvici Billboard Pop 100. Taylor Swift je izdala tudi svoj božični album z naslovom ''[[Sounds of the Season: The Taylor Swift Holiday Collection]]'', ki je izšel 16. oktobra 2007. Album, ki sicer ni požel toliko uspeha kot album ''Taylor Swift'', je vseboval tudi pesem »[[Last Christmas]]«, ki je v originalu sicer ni napisala Taylor Swift. Leta 2008 je bila nominirana za nagrado [[Grammy]], vendar jo je na koncu dobila [[Amy Winehouse]]. Njen naslednji uspešni singl, »[[Picture to Burn]]« je bil četrti singl v njenem prvem albumu. Pesem je izšla zgodaj v letu 2008 in spomladi tistega leta zasedla tudi tretje mesto na lestvici Billboard Country Chart. [[Slika:Taylor Swift at Yahoo crop.jpg|right|upright|thumb|Taylor Swift nastopa na [[Yahoo]] HQ v letu 2007]] Big Machine Records je potrdil izid njene naslednje pesmi, »[[Should've Said No]]«, na ponedeljek, 19. maja. To je bil peti in tudi zadnji singl iz njenega glasbenega albuma. Z njim je nastopila na 43. podelitvi nagrad [[Academy of Country Music Awards]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.countryondemand.com/news/2008/05/taylor-swift-offers-new-single-to-radio.shtml |title=Taylor Swift ponudi nov singl radiu, ACMs |publisher=Countryondemand.com |date=12.5.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Na začetku nastopa je bila oblečena v kavbojke in majico, ampak kmalu za tem je to opravo zamenjala črna večerna obleka. Zadnjo minuto pesmi je odšla v zaoderje in tam do konca zapela pesem. Kasneje je povedala, da se je želela preobleči med nastopom že od desetega leta dalje.<ref>{{navedi splet |url=http://video.msn.com/video.aspx?mkt=en-US&brand=&vid=ca382df3-e941-480b-a827-ecee164f75f0 |title=Intervju s Taylor Swift, ACMs |publisher=Video.msn.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091109093425/http://video.msn.com/video.aspx?mkt=en-us |url-status=dead }}</ref> Pesem »Should've Said No« je postala prvi najbolje prodajan singl Taylor Swift. V poletju leta 2008 je izdala ''[[Beautiful Eyes]]'', ekskluzivni [[EP]] za [[Wal-Mart]].<ref name="gac">{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,3034,GAC_26063_5903580_,00.html |title=Wal-Martove »oči« so uprte v nov projekt Taylor Swift |accessdate=24.7.2008 |work=[[Great American Country]] |archive-date=2015-03-16 |archive-url=https://archive.today/20150316173034/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,3034,GAC_26063_5903580_,00.html |url-status=dead }}</ref> V prvem tednu od izida je EP prodal 45.000 kopij izvodov in tako pristal na prvem mestu ''Billboardove'' lestvice Top Country Albums ter devetem mestu lestvice ''Billboard'' 200. Njen prvi glasbeni album, ''Taylor Swift'', je v istem tednu pristal na drugem mestu lestvice, s čimer je Taylor Swift postala prva ustvarjalka od leta 1997, katere albuma sta ob istem času zasedla prvi dve mesti na lestvici Top Country Albums.<ref name="cst">{{navedi splet |url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=1947 |title=Taylor Swift si lasti vrh country lestvice |accessdate=26.12.2008 |work=Country Standard Time}}</ref> V oktobru 2008 je Taylor Swift v [[duet]]u z najbolje prodajanim [[rock]] [[band]]om, [[Def Leppard]], posnela serijo v [[Nashville, Tennessee|Nashvilleu]], [[Tennessee]], njihovo sodelovanje pa je prejelo nominacijo za nagrado [[CMT Music Awards]] v kategorijah za »nastop leta« in za »široko odprt country video leta« v letu 2009.<ref>{{Navedi splet |url=http://defleppard.com/news/newsItem.asp?id=180 |title=Izid ZA NOVINARJE -- CMT CROSSROADS: TAYLOR SWIFT in DEF LEPPARD na DVD-ju, 16. junija |accessdate=2010-09-18 |archive-date=2010-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101214033850/http://defleppard.com/news/newsItem.asp?id=180 |url-status=dead }}</ref> === 2008–2010: ''Fearless'' in incident na podelitvi nagrad MTV VMA === Njen naslednji [[glasbeni album]], ''[[Fearless (album Taylor Swift)|Fearless]]'', je v Združenih državah izšel na dan 11. november 2008.<ref name="usat">{{navedi splet|url=http://www.usatoday.com/life/2008-08-07-coming-attractions_N.htm |title=Prihajajoče atrakcije: Taylor Swift ne spravijo vsi fantje v jok |accessdate=7.8.2009 |work=USA Today}}</ref> Album je dosegel prvo mesto na lestvici Billboard 200 Album Chart. Bil je tudi najbolje prodajan country album vseh časov in najbolje prodajan album ženske ustvarjalke, hkrati pa tudi četrti najbolje prodajan album nasploh. Prehiteli so ga samo albumi glasbenikov [[Lil Wayne]]a, [[AC/DC]] in [[Coldplay]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|title=''Fearless'' od Taylor Swift se vpiše v zgodovino s prvim mestom na Billboardovi lestvici Top 200, dvestotih albumov različnih zvrsti|date=20.11.2008|publisher=TOP 40 Charts|accessdate=24.12.2008|archive-date=2015-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316224149/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|url-status=dead}}</ref> Glavni singl albuma, »[[Love Story (pesem, Taylor Swift)|Love Story]]« je postal velika uspešnica tako na pop kot na country lestvicah. Album je bil tudi najbolje prodajan country album po spletu vseh časov; kar 129.000 kopij albuma so že v prvem tednu prodajanja prodali prek interneta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|title=Nobeno presenečenje: Taylor Swift pristane na prvem mestu|date=20.11.2008|publisher=GAC|accessdate=24.12.2008|archive-date=2015-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316224149/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|url-status=dead}}</ref><ref name="billboard.com">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003892753|title=Taylor Swift zasede prvo mesto|date=19.11.2008|publisher=Billboard|accessdate=24.12.2008}}</ref> Osem tednov po izdaji je album prek interneta prodal že 338.467 kopij in s tem obdržal status najbolje prodajanega country albuma prek spleta v zgodovini, temu pa je z 236.046 prodanimi kopijami 18. aprila 2009 sledil njen prvi album, ''[[Taylor Swift (album)|Taylor Swift]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/26331/week-ending-jan-4-2009-its-taylor-swifts-world/;_ylt=AtJw4qxeVtllEuMR3mdD9IbasyUv|title=Konec tedna 4. januar 2009: To je svet Taylor Swift ... |date=7.1.2009 |publisher=Yahoo Music Blog (written by Paul Grein)|accessdate=8.1.2009}}</ref> [[Slika:Swift, Taylor (2007) cropped.jpg|thumb|left|upright|Taylor Swift med nastopom v živo leta 2007]] Vseh sedem pesmi iz albuma ''Fearless'' se je uvrstilo na lestvico Billboard Hot 100. S pesmijo »[[White Horse (pesem)|White Horse]]« je Taylor Swift dosegla trinajsto mesto na tej lestvici. Od trinajstih pesmi v albumu se jih je enajst že uvrstilo na Hot 100.<ref name="billboard.com"/> »Change«, pesem iz tega albuma, je bila med drugim predvajana tudi na [[Poletne olimpijske igre 2008|Poletnih olimpijskih igrah]] 2008.<ref name="cst2">{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=1991 |title=Taylor Swift ponudi pesem »Change« Olimpijskih igrah in dobi nagrado Teen Choice Award |accessdate=7.8.2008 |work=[[Country Standard Time]]}}</ref> Glavni singl albuma ''Fearless'', »Love Story«, je izšel 12. septembra 2008. Pesem je skupaj z videospotom temeljila na [[William Shakespeare|Shakespearovi]] drami ''[[Romeo in Julija]]''. Pesem je dosegla drugo mesto na lestvici [[iTunes Store Top Downloaded Songs]] in četrto na Billboard Hot 100. Včasih so jo imenovali tudi ''Taylor Swift's signature song''. Petnajst tednov po tem, ko so jo dodali na seznam pesmi, ki so se predvajale po radiu, je »Love Story« postala tudi prva country pesem, uvrščena na lestvico Nielsen BDS CHR/Top 40 v njihovi šestnajstletni zgodovini delovanja. Dosegla je tudi prvo mesto na lestvici Mediabase Top 40 Chart.<ref>{{navedi splet|url=http://www.earthtimes.org/articles/show/taylor-swift-sets-historic-top-40-radio-milestone-for-country-artist,719640.shtml|title=Taylor Swift postavi nove meje za štirideset najboljših singlov na radiu country ustvarjalca|date=17.2.2009|publisher=Universal Republic Records|accessdate=23.2.2009|archive-date=2012-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120706215445/http://www.earthtimes.org/articles/show/taylor-swift-sets-historic-top-40-radio-milestone-for-country-artist,719640.shtml|url-status=dead}}</ref> Njen drugi singl iz albuma ''Fearless'', »White Horse«, je izšel 8. decembra 2008. Videospot za pesem je bil prvič predvajan na CMT-ju 7. februarja 2009. Sicer ni dosegla prvega mesta na Billboardovi lestvici [[Hot Country Songs]], vendar je zato nekaj tednov vodila na lestvici USA Today/Country Aircheck.<ref name="The Cleveland Leader">{{navedi splet|url=http://www.clevelandleader.com/node/9529|title=Zadnji singl Taylor Swift, »White Horse«, ji pomaga priti do trikratne platinaste certifikacije|publisher=The Cleveland Leader|accessdate=4.4.2009|archive-date=2009-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090403080917/http://www.clevelandleader.com/node/9529|url-status=dead}}</ref> »Forever & Always«, še ena pesem iz albuma, temelji na razmerju Taylor Swift s pevcem [[Joe Jonas|Joeom Jonasom]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.okmagazine.com/news/view/10255 |title=Taylor Swift glede Joea Jonasa: »Ne govoriva več.« |publisher=Okmagazine.com |date=12.11.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Bila je prva glasbenica v zgodovini Nielsen SoundScan-a, ki je uspela na lestvico Top 10 uvrstiti dva izmed svojih albumov.<ref name="Market Watch"/> Bila je tudi prva ženska glasbena ustvarjalka, ki ji je album na lestvici The Billboard 200 uspelo obdržati kar osem tednov. Sredi januarja 2009 je Taylor Swift postala tudi prva country glasbenica, katere tri pesmi so si poslušalci naložili v več kot dveh milijonih izvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/26539/week-ending-jan-11-2009-eat-your-heart-out-loretta-lynn/;_ylt=AjYc3Quc8Qq2YNOKdIEacz_zvSUv|title=Konec tedna 11. januar 2009: Iztrgaj si srce, Loretta Lynn!|date=14.1.2009 |publisher=Yahoo Music Blog (napisal Paul Grein)|accessdate=15.1.2009}}</ref> Taylor Swift je dosegla naslov Billboardega »najboljšega ustvarjalca country glasbe« in »najboljšega tekstopisca country glasbe« leta 2008; je tudi najbolje prodajana country ustvarjalka leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=2402|title=Taylor Swift doseže 5 milijonov prodanih del in pristane na vrhu Billboardovih lestvic|date=17.12.2008|publisher=Country Standard Time|accessdate=18.12.2008}}</ref> Dosegla je sedmo od desetih mest najbolje prodajanih glasbenikov vseh vrst. Albuma ''Fearless'' in ''Taylor Swift'' sta dosegla prvo in drugo mesto na lestvici Canadian Country Albums Chart ob koncu leta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bigmachinerecords.com/index.cfm?id=6&viewStory=206|title=Taylor Swift pristane na vrhu lestvice Canadian Country Albums Chart ob koncu leta 2008 z dvema CD-jema|date=14.1.2009|publisher=Big Machine Records|accessdate=15.1.2009|archive-date=2009-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090606165911/http://www.bigmachinerecords.com/index.cfm?id=6&viewStory=206|url-status=dead}}</ref> Pela je tudi v tretji igri na prireditvi [[Star-Spangled Banner]], [[World Series]] v [[Filadelfiji]] 25. oktobra 2008. [[Slika:Taylor Swift Cavendish.JPG|thumb|right|upright|Taylor Swift kot glavna pevka med nastopom na glasbenem festivalu [[Cavendish Beach Music Festival]] leta 2010 v [[Prince Edward Island]]u, [[Kanada]].]] V januarju 2009 je Tayor Swift potrdila svojo prvo turnejo. Poimenovala jo je [[Fearless Tour]] 2009 in po načrtih naj bi potekala v 52 mestih v 38 različnih državah po [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Kanada|Kanadi]], trajala pa naj bi šest mesecev. Turneja se je pričela 23. aprila 2009 v [[Evansville, Indiana|Evansvilleu]], [[Indiana]]. Še istega meseca se je Taylor Swift kot glasbeni gost pojavila v oddaji ''[[Saturday Night Live (sezona 34)|Saturday Night Live]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://blog.cmt.com/2009-01-06/taylor-swift-makes-saturday-night-live-history/|title=Taylor Swift postane del zgodovine oddaje Saturday Night Live|date=6.1.2009|publisher=CMT|accessdate=8.1.2009|archive-date=2009-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090118161248/http://blog.cmt.com/2009-01-06/taylor-swift-makes-saturday-night-live-history/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1602347/20090108/swift__taylor.jhtml|title=Taylor Swift še vedno 'ne more verjeti', da bo na 'SNL'-ju|date=8.1.2009|publisher=MTV|accessdate=8.1.2009|archive-date=2009-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20091230130110/http://www.mtv.com/news/articles/1602347/20090108/swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref> S tem je postala tudi najmlajša country glasbenica, kar se jih je kdaj pojavilo v tej oddaji. 6. februarja 2009 so se začele prodajati vstopnice za njeno turnejo in vse so se prodale v pičlih dveh minutah.<ref>{{navedi splet|url=http://sev.prnewswire.com/entertainment/20090206/CL6790006022009-1.html|title=Taylor Swift razproda vstopnice za koncert v Los Angelesu, v cenrtu Staples Center v komaj dveh minutah|date=6.2.2009|publisher=Big Machine Records|accessdate=16.2.2009}}</ref> Vstopnice, ki so prišle na trg na [[Madison Square Garden]] čez en teden so za prodajo potrebovale še manj: samo eno minuto.<ref>{{navedi splet|url=http://tristatehomepage.com/content/fulltext/?cid=56162|title=Vstopnice za koncert Taylor Swift so pošle še preden jih je imela večina sploh priložnost kupiti |date=13.2.2009|publisher=Tristate Homepage|accessdate=16.2.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.courierpress.com/news/2009/feb/13/taylor-swift-tickets-gone-flash/|title=Vstopnice za koncert Taylor Swift so odšle|date=13.2.2009|publisher=Courier Press|accessdate=16.2.2009|archive-date=2009-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20090216001026/http://www.courierpress.com/news/2009/feb/13/taylor-swift-tickets-gone-flash/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kait8.com/Global/story.asp?S=9844040&nav=0jsh|title=Vstopnice za koncert Taylor Swift se prodajo gladko (Jonesboro, AR)|date=14.2.2009|publisher=KAIT 8|accessdate=16.2.2009|archive-date=2009-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20090608022517/http://www.kait8.com/Global/story.asp?S=9844040&nav=0jsh|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.sunherald.com/news/local/story/1138964.html|title=Vstopnice gladko romajo v roke čakajočih|date=13.2.2009|publisher=Sun Herald|accessdate=16.2.2009|archive-date=2009-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090217110642/http://www.sunherald.com/news/local/story/1138964.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cjbk.com/news/music/87/894735|title=Koncert Taylor se hitro razproda|date=17.3.2009|publisher=CJBK|accessdate=19.3.2009|archive-date=2009-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090615033712/http://www.cjbk.com/news/music/87/894735|url-status=dead}}</ref> 8. februarja 2009 je skupaj z [[Miley Cyrus]] Taylor Swift na 51. podelitvi nagrad [[Grammy]] zapela pesem »[[Fifteen (pesem)|Fifteen]]«, novo pesem iz svojega drugega albuma, ''Fearless''.<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.com/2009/01/16/saturday-night-live-scores-its-top-numbers-since-the-november-election/10990|title=‘Saturday Night Live’ pristane med najbolje gledanimi oddajami od novemberskih izidov|date=16.1.2009|publisher=NBC - Izidi za novinarje|accessdate=1.2.2009|archive-date=2009-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20090330145942/http://tvbythenumbers.com/2009/01/16/saturday-night-live-scores-its-top-numbers-since-the-november-election/10990|url-status=dead}}</ref> Njen singl »Love Story« je kasneje, ob koncu tedna 8. februarja, postal največkrat naložena country pesem vseh časov, dosegel pa je tudi prvo mesto na lestvici [[Mainstream Top 40]].<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/28616/week-ending-feb-8-2009-shadys-back-tell-a-friend/;_ylt=AiacmGGJ0IQmdWNGj9txZWzzvSUv|title=Konec tedna 8. februar 2009: »Shady's Back (Tell A Friend)«|date=11.2.2009|publisher=Yahoo Music Blog (napisal Paul Grein)|accessdate=12.2.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/chart-beat-bonus/chart-beat-flo-rida-atlantic-mac-mcanally-1003943129.story|title=»Ljubezen« se pridruži klubu|date=19.2.2009|publisher=Billboard|accessdate=28.2.2009}}</ref> To mesto je kasneje septembra 2009 dobila tudi njena pesem »[[You Belong with Me]]«, ki pa je bila šele druga country pesem na vrhu lestvice v zgodovini. Od izida svojega drugega albuma je Taylor Swift posnela tudi pesem »[[Crazier]]« in sicer kot [[soundtrack]] za [[film]] ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana]]'', v katerem se je pojavila tudi Taylor Swift. Na 44. podelitvi nagrad [[Academy of Country Music Awards]] je Taylor Swift prejela nagrado za glasbeni album leta in sicer tako kot njegova ustvarjalka tudi kot njegova [[producent]]ka. Je najmlajša oseba, kar jih je kdaj dobilo ACM-jevo nagrado za ''album leta''. Za tem ji je ta ista organizacija podarila še več nagrad in sicer zato, ker je v letu 2008 prodala več albumov kot katerikoli drug glasbenik iz katerega koli žanra, zaradi prebojnega uspeha njenega prvega albuma in zaradi svetovnih dosežkov njene uspešnice »[[Love Story (pesem, Taylor Swift)|Love Story]]«. Organizacija ji je pripisala tudi zasluge za to, da je med poslušalci countryja sedaj čedalje več mladih.<ref>{{navedi splet|url=http://sev.prnewswire.com/music/20090406/CL9518106042009-1.html|title=Taylor Swift dobi nagrado za album leta na podelitvi nagrad Academy of Country Music Awards|date=6.4.2009|publisher=Big Machine Press Release|accessdate=7.4.2009|archive-date=2009-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20090416165833/http://sev.prnewswire.com/music/20090406/CL9518106042009-1.html|url-status=dead}}</ref> Pozno v aprilu 2009 je Taylor Swift prodala 14 milijonov kopij albuma prek interneta in posnela tudi tri melodije za mobilni telefon.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fiercemobilecontent.com/story/verizon-wireless-inks-taylor-swift-content-exclusive/2009-04-29|title=Verizon Wireless objavi ekskluzivno tekmovanje za Taylor Swift|date=29.4.2009|publisher=Fierce Mobile Content|accessdate=29.4.2009|archive-date=2009-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090502162002/http://www.fiercemobilecontent.com/story/verizon-wireless-inks-taylor-swift-content-exclusive/2009-04-29|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Taylor Swift St. Louis 04.25.09.JPG|thumb|left|Taylor Swift 25. aprila 2009 med nastopom]] V juniju 2009 je Taylor Swift zapela pesem »Thug Story«, parodijo na pesem »Love Story«, skupaj s [[T-Pain]]om na podelitvi nagrad CMT Music Awards. Na tej podelitvi je dobila dve nagradi in sicer nagrado za »najboljši videospot ženske ustvarjalke leta« in za »najboljši videospot leta«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvguide.com/News/Taylor-Swift-Brad-1006975.aspx|title=Taylor Swift in Brad Paisley dobita veliko nagrad na podelitvi nagrad CMT Awards|publisher=TVGuide.com|accessdate=17. junij 2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://kotaku.com/5329622/taylor-swift-shakes-her-polys-in-band-hero|title=Pesmi Taylor Swift se pojavijo v videoigri 'Band Hero'|publisher=Kotaku|date=4.8.2009|accessdate=10.8.2009}}</ref> 6. septembra 2009 je na svojem [[blog]]u na [[MySpace]]u potrdila, da bo njen album, ''Fearless'' 27. oktobra izdal še šest novih pesmi. Potrdila je tudi, da bodo izdane tudi fotografije iz njene turneje.<ref>{{navedi splet|url=http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&friendId=27612962&blogId=508937979 |title=Myspace.com |publisher=Blogs.myspace.com |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> 28. aprila 2009 je Taylor Swift priredila brezplačen manjši privatni koncert za študente šole [[Bishop Ireton High School]], majhne [[katoličani|katoliške šole]] v [[Alexandria, Virginija|Alexandriji]], [[Virginija]] in sicer po tem, ko so študentje zmagali na nacionalnem spletnem tekmovanju, imenovanem [[Verizon Wireless]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2009/04/28/AR2009042803919.html|title=Taylor Swift osupi študente šole Bishop Ireton High School, Alexandria}}</ref> Študentje so namreč Verizonu med en mesec dolgim tekmovanjem poslali kar 19.000 sporočil. 8. oktobra 2009 je Taylor Swift potrdila, da se bo njena razprodana turneja ''Fearless Tour'' v še sedemintrideset dodatnih mest Severne Amerike vrnila v letu 2010. [[Slika:Keithtaylor 049.JPG|thumb|right|Taylor Swift nastopa med turnejo ''Fearless'' v avgustu 2009]] Dobila je tudi pet nagrad [[American Music Awards]]: za »ustvarjalca leta«, za »najljubšo Pop/Rock žensko ustvarjalko«, za »najljubšo country žensko ustvarjalko«, za »najljubši country album« (''Fearless'') in za »najboljšega odraslega ustvarjalca«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.buzzsugar.com/6349388 |title=Potrjeni zmagovalci na podelitvi nagrad American Music Awards leta 2009 |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106130109/http://www.buzzsugar.com/6349388 |url-status=dead }}</ref> 2. decembra 2009 je prejela nominacije za nagrado Grammy v kategorijah: za »založbo leta«, za »pesem leta«, za »najboljši pop nastop« leta (»You Belong with Me«), za »najboljšo žensko pevko leta«, za »najboljšo country pesem leta« (»White Horse«), za »najboljšo pevko leta« (»Breathe«), za »najboljši album leta« (''Fearless'') in za »najboljši country album leta« (''Fearless'').<ref>{{Navedi splet |url=http://news-briefs.ew.com/2009/12/02/grammy-nominations/ |title=Beyonce in Taylor Swift vodita v številu nominacij za Grammyja |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106070640/http://news-briefs.ew.com/2009/12/02/grammy-nominations/ |url-status=dead }}</ref> Proti koncu leta 2009 jo je [[revija]] ''[[Associated Press]]'' imenovala za »ustvarjalko leta«.<ref>{{navedi splet|url=http://news.yahoo.com/s/ap/20091221/ap_en_mu/us_ap_entertainer_of_the_year|title=Taylor Swift voted AP entertainer of the year|publisher=Associated Press|date=21.12.2009|accessdate=11.1.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091225010201/http://news.yahoo.com/s/ap/20091221/ap_en_mu/us_ap_entertainer_of_the_year|archivedate=2009-12-25|url-status=live}}</ref> ''Fearless'' je bil najbolje prodajan album leta 2009 in v ZDA je v enem letu prodal več kot 3,2 milijonov kopij. Pesmi »You Belong With Me« in »Love Story« sta na lestvici Nielsen's BDS Top 10 Most Played Songs dosegli prvo in drugo mesto.<ref name="PR Newswire">{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Taylor Swift imenuje za najbolje digitalno prodajano ustvarjalko vseh časov|publisher=PR Newswire|date=7.1.2010 |accessdate=11.1.2010}}</ref> Bila je uvrščena tudi na vrh lestvice 2009 Top 10 Artist Airplay in na vrh lestvice Top 10 Artist Internet Streams.<ref>{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Taylor Swift imenuje za digitalno najbolje prodajano ustvarjalko vseh časov|publisher=PR Newswire|date=7.1.2010 |accessdate=11.1.2010}}</ref> [[Slika:Taylor Swift at 2009 MTV VMA's 2.jpg|thumb|left|upright|Taylor Swift nastopa na podelitvi nagrad MTV VMA]] 14. julija 2009 so potrdili, da bo Taylor Swift 13. septembra tistega leta nastopala na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]]. »Tako sem vznemerjena, ker me MTV vabi, da bi nastopala, ker mislim, da bo letošnja podelitev nekaj posebnega!« začne Swiftova. »Naravnost obožujem, ko v nastop vključim tudi nekoliko teatralnosti in MTV to umetnikom vedno dovoli!« je povedala. »Na MTV-ju so tako dobri do mene, ne bi se mogla bolj veseliti tega nastopa, kot se že!« To je povedala, ko je na podelitvi nagrad prejela nagrado MTV Video Music Award.<ref name="msnbc.msn.com">{{navedi splet|title=Kanye pokliče Taylor Swift po pojavu v oddaji ''View''|publisher=[[The Associated Press]]/MSNBC|date=15.9.2009|accessdate=16.9.2009|url=http://www.msnbc.msn.com/id/32861800/ns/entertainment-music/}}</ref> Oddaja je izšla 13. septembra 2009 na [[MTV]]-ju z [[Britanci|britanskim]] [[komedijant]]om [[Russell Brand|Russellom Brandom]], ki je oddajo gostil že drugo leto.<ref>{{navedi splet|author=Beville Darden|url=http://www.theboot.com/2009/07/14/taylor-swift-to-perform-at-vmas/ |title=Taylor Swift bo nastopila na podelitvi nagrad VMA Awards |publisher=Theboot.com |date=14.7.2009 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Med njenim zahvalnim govorom za nagrado za najboljši videospot ženske ustvarjalke (ki ga je dobila za videospot za pesem »You Belong with Me«), ji je [[pevec]]/[[raper]] [[Kanye West]] vzel mikrofon iz rok in rekel, da je videospot pevke [[Beyoncé Knowles|Beyoncé]] za pesem »[[Single Ladies (Put a Ring on It)]]«, ki je bil nominiran v isti kategoriji, »eden izmed najboljših videospotov vseh časov«. Javnost je njegovo »odkritost« sprejelo precej negativno.<ref name="rollingstone.com">{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2009/09/13/kanye-west-storms-the-vmas-stage-during-taylor-swifts-speech/?rand=84857|title=Kanye West stopi na oder na podelitvi nagrad VMA Awards med zahvalnim govorom Taylor Swift|date=13.9.2009|publisher=Rolling Stone|accessdate=13.9.2009|archive-date=2009-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20090922170945/http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2009/09/13/kanye-west-storms-the-vmas-stage-during-taylor-swifts-speech/?rand=84857|url-status=dead}}</ref><ref name="latfallout">{{navedi novice|url=http://www.latimes.com/entertainment/news/music/la-et-kanye-fallout15-2009sep15,0,4346169.story|title=Kanye West izrazi opravičilo Taylor Swift preko svojega bloga in v oddaji ''The Jay Leno Show''|date=15.9.2009|work=Los Angeles Times|accessdate=15.9.2009}}</ref> Mikrofon je sicer vrnil Taylor Swift, vendar slednja ni uspela dokončati svojega govora.<ref name=rollingstone.com/><ref>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621389/20090913/west_kanye.jhtml|title=Kanye West stopi na oder podelitve nagrad VMA Awards med govorom Taylor Swift ob sprejemu nagrade|last=Rodriguez|first=Jayson|date=13.9.2009|publisher=MTV News|accessdate=14.9.2009|archive-date=2010-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20101213065632/http://www.mtv.com/news/articles/1621389/20090913/west_kanye.jhtml|url-status=dead}}</ref> Ko je Beyoncé kasneje dobila nagrado za videospot za pesem »Single Ladies (Put a Ring on It)«, je Taylor Swift poklicala nazaj na oder, kjer je ta lahko dokončala svoj govor.<ref name=rollingstone.com/><ref>{{navedi novice|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3idc1bbdb02d3e92062c423efbf6ec0c48|title=Kanye West povzroči kontroverznost na podelitvi nagrad VMA Awards|last=Szalai|first=Georg|date=13.9.2009|publisher=[[Hollywood Reporter]]|accessdate=14.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090922191846/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3idc1bbdb02d3e92062c423efbf6ec0c48|archivedate=2009-09-22|url-status=live}}</ref> Temu škandalu je sledilo opravičilo Kanya Westa za nasilni nastop, ki ga je kasneje objavil na svojem blogu (in ga nazadnje tudi izbrisal).<ref name=rollingstone.com/> Veliko medijev ga je zaradi nastopa precej kritiziralo,<ref name=latfallout/><ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/ontv/vma/2009/best-female-video/|title=2009 MTV Video Music Awards - Najboljši ženski videospot|publisher=MTV.com|accessdate=15.9.2009|archive-date=2010-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100303052537/http://www.mtv.com/ontv/vma/2009/best-female-video/|url-status=dead}}</ref><ref name="Cnn.com">{{navedi novice|first=Lisa|last=Respers|title=Jeza zaradi Kanyea Westa na podelitvi nagrad MTV Awards|date=14.9.2009|accessdate=15.9.2009|publisher=CNN|url=http://www.cnn.com/2009/SHOWBIZ/09/14/kanye.west.reaction/index.html}}</ref><ref name="MTV">{{navedi splet|title=Adam Lambert, Donald Trump in Joe Jackson skritizirajo govor Kanyea Westa na podelitvi nagrad VMA Awards|publisher=MTV|date=13.9.2009|accessdate=13.9.2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621475/.../swift__taylor.jhtml|archive-date=2010-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100207040009/http://www.mtv.com/news/articles/1621475/.../swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref><ref name="MTV.Com">{{navedi splet|first1=Shaheem|last1=Reid|first2=Rahman|last2=Dukes|title=50 Cent skritizira odkritost Kanyea Westa na podelitvi nagrad VMA Awards|date=15.9.2009|publisher=MTV|accessdate=15.9.2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621544/20090915/50_cent.jhtml|archive-date=2009-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20091004085107/http://www.mtv.com/news/articles/1621544/20090915/50_cent.jhtml|url-status=dead}}</ref> celo predsednik Združenih držav Amerike, [[Barack Obama]] je v neuradnem pogovoru izjavil, da njegov pristop ni bil najbolj primeren.<ref name="politico.com">{{navedi splet|first=Patrick|last=Gavin|title=Obama Kaynea označi za »bedaka«|publisher=[[The Politico]]|date=15.9.2009|accessdate=15.9.2009|url=http://www.politico.com/click/stories/0909/did_obama_call_kanye_a_jackass.html|archive-date=2010-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100209044435/http://www.politico.com/click/stories/0909/did_obama_call_kanye_a_jackass.html|url-status=dead}}</ref><ref name="people.com">{{navedi splet|title=Audio: Predsednik Obama Kanyea Westa imenuje za »bedaka«|date=15.9.2009|accessdate=16.9.2009|publisher=[[People (magazine)|People]]|url=http://www.people.com/package/article/0,,20302940_20304704,00.html|archive-date=2012-12-05|archive-url=https://archive.today/20121205110150/http://www.people.com/package/article/0,,20302940_20304704,00.html|url-status=dead}}</ref><ref name="www.foxnews.com">{{navedi splet|title=Obama Kaynea Westa označi za »bedaka«|date=15.9.2009|accessdate=16.9.2009|publisher=[[Fox News Channel|Fox News]]|url=http://www.foxnews.com/politics/2009/09/15/obama-calls-kanye-west-jackass/}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Obama Kaynea označi za »bedaka« -- Audio posnetek|publisher=[[TMZ]]|date=15.9.2009|accessdate=15.9.2009|url=http://www.tmz.com/2009/09/15/obama-calls-kanye-a-jackass/}}</ref> Kasneje je objavil drugo opravičilo, spet na svojem blogu, in dan po škandalu se je prišel publiki javno opravičiti v oddajo ''[[The Jay Leno Show]]''.<ref name="latfallout"/> [[Slika:Taylor Swift 2009 MTV VMA.jpg|thumb|upright|right|Taylor Swift na MTV Video Music Awards s svojo nagrado v letu 2009.]] 15. septembra 2009 je Taylor Swift o vsem skupaj odkrito spregovorila na ''[[The View (serija)|The View]]''. Vprašali so jo, kakšno je njeno mnenje o dogodku in rekla je: {{navedek|No, takrat sem si mislila nekaj takšnega kot: 'O, super, ne morem verjeti, da sem zmagala, to je enkratno! Grem na oder, da se zahvalim vsem svojim oboževalcem. Oh, Kanye West je tukaj. V redu frizura! Kaj pa delaš tam?' In potem: 'Auč! Najbrž ne bom dobila priložnosti, da bi se zahvalila oboževalcem.'<ref name="MTV.com">{{navedi splet|first=Jocelyn|last=Vena|title=Taylor Swift pove oddaji ''The View'', da Kanye West še ni stopil v stik z njo. Country govori o svoji reakciji na incident na podelitvi nagrad VMA Awards.|date=15.9.2009|publisher=MTV|accessdate=15.9.2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621550/2009915/swift__taylor.jhtml|archive-date=2010-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20100328130534/http://www.mtv.com/news/articles/1621550/2009915/swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref><ref name="nypost.com">{{navedi splet|title=Taylor Swift v oddaji ''The View,'' sprejme Kanyeovo opravičilo|publisher=New York Post|date=15.9.2009|accessdate=15.9.2009|url=http://www.nypost.com/p/blogs/tvblogs/taylor_swift_visits_the_view_accepts_iW7OOuj6BQpLe1oX8TVFNM|archiveurl=https://archive.today/20121205044335/http://www.nypost.com/p/blogs/tvblogs/taylor_swift_visits_the_view_accepts_iW7OOuj6BQpLe1oX8TVFNM%23axzz2E9KT3xdd|archivedate=2012-12-05|url-status=live}}</ref>}} Swiftova je povedala tudi, da West z njo osebno ni govoril že od podelitve nagrad.<ref name=nypost.com/> Po pojavu v ''The View'' se ji je Kanye West tudi osebno opravičil; Taylor je opravičilo sprejela.<ref name=msnbc.msn.com/><ref name=nypost.com/> 11. novembra 2009 je Taylor Swift postala najmlajša oseba, kar jih je kdaj dobilo nagrado [[Country Music Association Awards|Country Music Association Award]] za »ustvarjalca leta«. Bila je tudi ena od le šestih žensk, ki so dobile to nagrado.<ref>{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/entertainment/2009/11/11/taylor-swift-wins-cma-entertainer-year/|title=Taylor Swift dobi nagrado CMA za ustvarjalca leta|publisher=foxnews.com|accessdate=17.4.2010 | date=11.11.2009}}</ref> 14. novembra 2009 je bila Taylor Swift proglašena za največkrat uvrščeno žensko ustvarjalko na lestvico [[Billboard Hot 100]] skupaj z osmimi singli, ki so naknadno izšli v njenem albumu ''Fearless'': »Jump Then Fall« na desetem mestu, »Untouchable« na devetnajstem mestu, »The Other Side of the Door« na dvaindvajsetem mestu, »Superstar« na sedemindvajsetem mestu in »Come in With the Rain« na tridesetem mestu ter s tremi že izdanimi singli, »You Belong with Me« (štirinajsto mesto), »Forever & Always«, ki se je naknadno uvrstil na štiriintrideseto mesto in »Fifteen« (šestinštirideseto mesto).<ref>{{navedi splet |last=Anderson |first=Kyle |url=http://www.mtv.com/news/articles/1625567/20091105/story.jhtml |title=Taylor Swift podre še en rekord s pesmijo iz albuma ''Fearless'' - Novica &#124; Novice o glasbi, slavnih osebah in ustvarjalcih &#124; MTV News |publisher=Mtv.com |date=5.11.2009 |accessdate=30.12.2009 |archive-date=2010-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100109102442/http://www.mtv.com/news/articles/1625567/20091105/story.jhtml |url-status=dead }}</ref> Pesem »[[Two Is Better Than One]]« izvajalcev [[Boys Like Girls]], v kateri je nastopala tudi Swiftova, je dosegla osemdeseto mesto na lestvici Billboard Hot 100. To je pomenilo, da si je Taylor Swift priborila priznanje za največje število pesmi ženske izvajalke na lestvici Billboard Hot 100 vseh časov.<ref>http://www.billboard.com/#/news/derulo-tops-hot-100-but-swift-swoops-in-1004033394.story</ref> Ko je pesem »Fifteen« dosegla osemintrideseto mesto na lestvici Top 40 21. novembra tistega leta, je Taylor Swift takoj za [[Beyoncé Knowles]], ki ima na lestvici trenutno na lestvici devetnajst pesmi, postala na to lestvico največkrat uvrščena ženska ustvarjalka.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thesuntimes.com/opinions/columnists/x1689197199/Without-out-a-doubt-2009-was-Taylor-Swift-s-year |title=arhivska kopija |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100111051700/http://www.thesuntimes.com/opinions/columnists/x1689197199/Without-out-a-doubt-2009-was-Taylor-Swift-s-year |url-status=dead }}</ref> Pesem »Two Is Better Than One« banda Boys Like Girls in pesem [[John Mayer|Johna Mayerja]] »Half of My Heart« (pri snemanju obeh je sodelovala tudi Taylor Swift) sta na lestvici Top 40 najprej zasedli štirideseto in petindvajseto mesto, kasneje pa še enaindvajseto in dvaindvajseto. Album ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]'' je bil tudi najbolje prodajan album v Združenih državah Amerike leta 2009, saj je prodal več kot 3,2 milijona izvodov v tistem letu. Taylor Swift je s pesmimi »You Belong With Me« in »Love Story« dobila prvo in drugo mesto Nielsenove lestvice »BDS-jevih deset največkrat predvajanih pesmi (vseh žanrov)«. Leta 2009 je pristala tudi na vrhu lestvice »prvih deset preko radia največkrat predvajanih glasbenikov«, saj so njene pesmi predvajali okoli 1,29 milijonkrat, in »prvih deset glasbenikov, največkrat predvajanih preko interneta«, kjer so njene pesmi zavrteli okoli šestinštirideset milijonkrat.<ref name="PR Newswire"/> === 2010–2012: ''Speak Now'' === [[Slika:Taylor Swift 2010.jpg|thumb|left|200px|Taylor Swift med nastopom s kitaro v januarju 2010]] 19. januarja 2010 je izdala svoj novi singl, »[[Today Was a Fairytale]]«, ki si ga je mogoče naložiti prek [[iTunes]]a. Pesem je tudi [[soundtrack]] za film ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'', v katerem igra tudi ona. Zasedla je drugo mesto na lestvici Billboard Hot 100,<ref>{{navedi splet|url= http://www.billboard.com/#/news/taylor-swift-swipes-female-download-record-1004062461.story|title= Taylor Swift podre rekord za najbolje preko spleta prodajane pesmi ženske ustvarjalke; Haiti Tracks Chart|author= Silvio Pietroluongo|date= 27.1.2009|publisher= Billboard.com|accessdate= 29.1.2009}}</ref> šesto na Top 10 in triindvajseto mesto na Top 40. Samo v januarju si je pesem prek interneta naložilo več kot 325.000 ljudi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272630187.shtml |title=Rekord Taylor Swift za največkrat naložene pesmi - Country pevka premaga Britney Spears |work=National Ledger |date=31. januar 2010 |accessdate=4. februar 2010 |archive-date=2010-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100203214936/http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272630187.shtml |url-status=dead }}</ref> Pesem je dosegla prvo mesto na lestvici [[Canadian Hot 100]], kar je prvi hit Taylor Swift na [[Kanada|kanadski]] lestvici. Taylor Swift je v letu 2010 dobila nagrado [[People's Choice Award]] za najboljšo žensko ustvarjalko.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20334860,00.html |title=Sandra Bullock in Taylor Swift dobita več nagrad na podelitvi nagrad People's Choice Awards |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100110054548/http://www.people.com/people/article/0,,20334860,00.html |url-status=dead }}</ref> V februarju 2010 je potrdila, da bo turnejo [[Fearless Tour]] prepeljala še v pet mest v [[Avstralija|Avstraliji]]. Na turneji bo nastopal tudi band [[Gloriana (glasbena skupina)|Gloriana]].<ref>{{navedi novice | title =Taylor Swift FEARLESS TOUR 2010| work = | publisher =Ticketek | date = | url = http://premier.ticketek.com.au/shows/show.aspx?sh=TAYLORSW10&searchId=464a7869-8d63-4190-a249-e63b830df60d| accessdate = 8.1.2010}}</ref> Na 52. podelitvi Grammy nagrad je Taylor Swift prejela nagrado za najboljši nastop ženske ustvarjalke, za »najboljšo country pesem« (»White Horse«) in za »album leta« (''Fearless'').<ref>{{Navedi splet |url=http://www.peoplestylewatch.com/people/stylewatch/package/article/0,,20332903_20336343,00.html |title=Grammyji 2010: Zmagovalci & nominiranci |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303192051/http://www.peoplestylewatch.com/people/stylewatch/package/article/0,,20332903_20336343,00.html |url-status=dead }}</ref> Med odhodom v zaoderje je Taylor Swift po nesreči spustila enega izmed svojih štirih Grammyjev in ga razbila.<ref>http://new.music.yahoo.com/blogs/awards/40068/taylor-swifts-big-grammy-fumbleother-memorable-moments/</ref> Na podelitvi je tudi nastopala in sicer v [[duet]]u s [[Stevie Nicks]]. Njeno petje je bilo večkrat kritizirano,<ref>{{navedi splet|url=http://www.tennessean.com/article/20100203/COLUMNIST0501/2030342/1005/ENTERTAINMENT/Taylor+Swift+s+label+chief+responds+to+Grammy+criticism|title=Vodja založne Taylor Swift se odzove na kritike glede njenega nastopa na Grammyjih|work=The Tennessean|date=3.2.2010|accessdate=7.2.2010}}</ref> blogerka LA Timesa, Ann Powers, ga je na primer označila za »presenetljivo slabo«.<ref>{{navedi splet|url=http://latimesblogs.latimes.com/music_blog/2010/01/ann-powers-on-the-2010-grammy-awards.html|title=Ann Powers glede Grammyjev 2010: Vse se ne vrti okoli glasbe|work=Pop & Hiss: The L.A. Times music blog|date=31.1.2010|accessdate=7.2.2010}}</ref> Taylor Swift je že skoraj končala s snemanjem pesmi za svoj naslednji glasbeni album.<ref>[http://www.rollingstone.com/music/news/14639/81142 Taylorin čas: Druženje s Taylor Swift] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100824163112/http://www.rollingstone.com/music/news/14639/81142 |date=2010-08-24 }} - Pridobljeno 25. januarja 2010, 11:08, Rolling Stone.com</ref> V sredini julija leta 2010 je revija ''[[Billboard (revija)|Billboard]]'' razkrila, da se bo novi glasbeni album Taylor Swift imenoval ''[[Speak Now]]'' in da bo izšel 25. oktobra 2010. Pesmi z albuma je napisala popolnoma sama in sicer v Arkansasu, New Yorku, Bostonu in Nashvilleu, album pa bo ko-produciral [[Nathan Chapman (glasbeni producent)|Nathan Chapman]]. V sredo, 4. avgusta 2010, je preko interneta izšel glavni singl iz albuma, imenovan »[[Mine (pesem)|Mine]]«. Založba Big Machine Records se je odločila, da bo pospešila izid prvega singla. === 2012–2014: ''Red'' === [[File:Taylor Swift - Red Tour 13.jpg|thumb|Taylor Swift na Red turneji leta 2013.]] 13. avgusta je zvezdnica priredila 'live webchat', v katerem je odgovarjala na vprašanja oboževalcev. Povedala je tudi naslov četrtega albuma - ''Red''. Na isti dan je izšel tudi singl »We Are Never Ever Getting Back Together«, ki ga je zvezdnica predtavila na 'live webchat-u'. Pesem je že prvi teden po izidu doživela velik uspeh, saj se je uvrstila na prvo mesto [[Billboard Hot 100|US ''Billboard'' Hot 100]]. Oktobra je izšel drugi singl z naslovom »Begin Again«. Nekaj tednov po izidu te pesmi pa je izšel album z naslovom ''Red''. Album vsebuje 16 pesmi, če pa štejemo zraven ostale pesmi, ki so priložene drugi različici albuma je vseh skupaj 22 pesmi. V enem tednu je Taylor Swift prodala 1,21 miljonov kopij albuma, ter tako postala tretja ženska izvajalka, ki je prodala toliko kopij v enem tednu. Album je prav tako kot prvi singl »We are Never Ever Getting Back Together« doživel velik uspeh, saj se je povzpel na prvo mesto [[Billboard 200|US ''Billboard ''200]]. ''Red'' je 18. album v ZDA zgodovini, ki je v enem tednu prodal več kot milijon kopij. Postal pa je tudi najbolj prodajan country album leta 2012. Naslednji singlz albuma je izšel konec novembra z naslovom »I Knew You Were Trouble«. Za tem je Swift izdala še 4 single z naslovi »22«, »Red«, »Everything Has Changed«, »The Last Time«. Pesem »Everything Has Changed« je napisala in jo prav tako v duetu zapojeta z britanskim pevcem Ed-om Sheeran-om. »The Last Time« pa je napisala skupaj z Gary-em Lightbody-em. Turneja Red se je začela 13. marca 2013 ter končala 12. junija 2014. Leta 2021 je izdala novo različico albuma Red s podnaslovom Taylor's Version. Album vsebuje 30 skladb, med katerim je tudi desetminutna različica uspešnice All Too Well.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/taylor-swift-z-novim-starim-albumom-in-kratkim-filmom.html|title=Taylor Swift z novim starim albumom in kratkim filmom}}</ref> '''1989''' To je že Taylorin četrti album in tudi ta je bil hit. Zasedel je mesto najbolje prodajega albuma vseh časov.Na albumu se nahaja veliko hitov,kot Shake it off, Blank space in Style.To je tudi bil njen prvi cel pop album. === 2017: ''reputation'' === Konec avgusta je izšla prva izmed 15 pesmi iz njenega petega albuma. "Look What You Made Me Do" je izšla 24.8.2017, in že takoj imela velik uspeh. Videospot je izšel nekaj dni pozneje (27.8.2017), in v prvih 24. urah dosegel preko 40 milijonov ogledov, kar je trenutni rekord. Naslednja pesem iz albuma je "...Ready For It?", sledil je "Gorgeous" in "Call It What You Want". Album je izšel 10.11.2017. Na albumu je tudi pesem v sodelovanju z znanim raperjem Future, in Ed Sheeran, z naslovom "End Game". === Stil pisanja pesmi === Njen stil pisanja pesmi je avtobiografičen. Nekoč se je izrazila, da je, če poslušaš njene pesmi, »kot da bi bral moj dnevnik«.<ref name=LittleSunshine>{{navedi novice|url= http://www.nytimes.com/2009/12/06/t-magazine/womens-fashion/06well-swift.html?hp|title= Little Miss Sunshine|author= Lynn Hirschberg|date= 3.12.2009 |publisher= New York Times}}</ref> Pesem »Forever & Always« je na primer navdihnilo njeno razmerje z Joejem Jonasom,<ref name="youtube1">[http://www.youtube.com/watch?v=AMouCSGVhOs Taylor Swift govori o pesmi »Forever & Always« v radijskem intervjuju (posnetek na YouTubeu)]</ref> medtem ko je bila pesem »[[Hey Stephen]]« napisana po zgodbi nekega fanta, ki se ji je med snemanjem neke oddaje popolnoma odprl.<ref name=LittleSunshine/> Pesem »Fifteen« je bila napisana na podlagi izkušenj iz njenega prvega letnika v srednji šoli.<ref>{{navedi splet|url= http://www.dailymail.co.uk/home/you/article-1222172/Taylor-Swift--meteoric-rise-pops-brightest-new-star.html|title= Taylor Swift - meteorični vzpon najsvetlejše nove zvezde popa|author= Benji Wilson|date= 25.10.2009|publisher= Daily Mail|accessdate = 5.12.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.cmt.com/news/country-music/1591866/why-taylor-swifts-songwriting-sings.jhtml|title= CMT : Novice: Zakaj ima Taylor Swift lasten način pisanja pesmi?|publisher= www.cmt.com|accessdate= 24.12.2009|date= 30.7.2008|author= Alison Bonaguro|archive-date= 2013-03-25|archive-url= https://archive.today/20130325212847/http://www.cmt.com/news/country-music/1591866/why-taylor-swifts-songwriting-sings.jhtml|url-status= dead}}</ref> Pesmi osebne narave naj bi pritegnile največ pozornosti. Nekoč je Taylor Swift rekla: »Nekoč sem mislila, da se je težko povezati z ljudmi in se jim približati, a zdaj sem ugotovila, da bolj ko so tvoje pesmi osebne narave, bolj si povezan z ljudmi.«<ref>{{navedi splet|url= http://www.digitalspy.com/music/interviews/a145563/taylor-swift.html|title= Intervju: Taylor Swift|author= Nick Levine|date= 6.2.2009|publisher= Digital Spy|accessdate= 5.12.2009}}</ref> Dejstvo je, da so njene pesmi avtobiografične, tako da jih njeni oboževalci lahko raziščejo.<ref name="Jon Caramanica">{{navedi novice |url=http://www.nytimes.com/2008/11/09/arts/music/09cara.html?_r=1&adxnnl=1&pagewanted=print&adxnnlx=1261714625-cL2NnjvPlJDJSFtD7FqrAA |title=Glasba - Taylor Swift, Nashvilleova prva ženska mlade glasbe - NYTimes.com |publisher=www.nytimes.com |accessdate=24.12.2009|author= Jon Caramanica|date= 9.11.2008}}</ref> Taylor Swift je nekoč dejala: »Vsakega fanta, o komer sem napisala pesem, so moji oboževalci na MySpaceu tudi izsledili.«<ref name="Jon Caramanica"/> ''[[The New York Times]]'' je Taylor Swift opisal kot »eno izmed najboljših pop tekstopiscev, country pragmastitko, in dekle, ki je v stiku s svojim notranjim življenjem bolj kot kdorkoli izmed odraslih.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2008/12/21/arts/music/21cara.html?_r=1|title=Zvok country glasbe |date=19.12.2008|publisher=The New York Times|accessdate=20.12.2008}}</ref> == Ostala dela == === Igralska kariera === [[Slika:TaylorSwiftApr09.jpg|thumb|right|upright|Taylor Swift na [[Hollywood]]ski [[premiera (dogodek)|premieri]] filma ''[[Hannah Monatana (film)|Hannah Montana]]'' v aprilu leta 2009.]] Kot najstnica je imela manjšo vlogo Pei Pei The Purple Panda v filmu [[Larry Schwarz|Larryja Schwarza]], ''Thumb Wrestling Federation''. V letu 2008 se je Taylor Swift kot igralka pojavila v videospotu Brada Paisleyja za pesem »[[Online (pesem)|Online]]«. V istem letu je posnela [[dokumentarni film]] z [[Def Leppard|Defom Leppardom]] za CMT z naslovom ''CMT Crossroads'', ki je premiero doživel 7. novembra tistega leta in zaslužil več kot 4,5 milijonov dolarjev, ter dokumentarec za [[MTV]] z naslovom ''MTV's Once Upon a Prom''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmtpress.com/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000465|title=CMT Crossroads: Def Leppard in Taylor Swift se pojavijo na CMT-ju|author=|publisher=CMT Press Release|date=11.11.2008|accessdate=16.3.2009|archive-date=2012-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120225024456/http://www.cmtpress.com/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000465|url-status=dead}}</ref> Posnela je tudi 3D [[film]] s skupino [[Jonas Brothers]], ''Jonas Brothers: The 3D Concert Experience''. Ta film je izšel 27. februarja 2009 v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Že v prvem tednu prevajanja je zaslužil 12.700.000 ameriških dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=53352|title=Madea zadrži glasbeno skupino Jonas Brothers|publisher=ComingSoon.net|date=2. marec 2009|accessdate=2010-02-13|archive-date=2009-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090306102221/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=53352|url-status=dead}}</ref> Pojavila se je tudi v [[CBS]]-jevi [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Na kraju zločina]]'' in sicer v epizodi »Turn, Turn, Turn«, ki se je v Ameriki in Kanadi predvajala 5. marca leta 2009. To epizodo je gledalo več kot 20,8 milijonov ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/b103119_wild_card_american_idol_holds_off.html|title=Divja karta ameriškega idola zadrži Taylor Swift na CSI-ju|publisher=E! Online|date=6. marec 2009|author=Joal Ryan}}</ref> Pojavila se je tudi v videospotu [[Kellie Pickler]] za pesem »[[Best Days of Your Life]]«. Igrala je tudi v filmski upodobitvi televizijske serije ''[[Hannnah Montana (serija)|Hannah Montana]]'', filmu ''[[Hannah Montana (film)|z istim naslovom]]'' in sicer se je v njem pojavila kot »ženska, ki poje v baru«. Film je izšel 10. aprila 2009 v Severni Ameriki.<ref name="HM release date">{{navedi splet|url=http://www.variety.com/article/VR1117981211.html?categoryid=13&cs=1|title=Disney ponovno predstavi nekaj svojih zvezd iz leta 2009|author=|publisher=Variety|date=24.2.2008|accessdate=24.2.2008}}</ref> Igrala je tudi v televizijski seriji ''[[Dateline NBC]]'' in sicer v epizodi z naslovom ''Dateline NBC: On Tour With Taylor Swift'' 31. maja tistega leta. Epizoda je vključevala tudi razne fotografije in posnetke iz njene prve turneje, ''Fearless Tour''.<ref>{{navedi splet|author=18:24 ET |url=http://www.msnbc.msn.com/id/31032270/ |title=Na turneji Taylor Swift - Ustvarjalci novic - msnbc.com |publisher=MSNBC |date=31.5.2009 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Bila je tudi glasbeni gost v televizijski oddaji ''[[Saturday Night Live]]''.<ref>[http://www.nbc.com/saturday-night-live/video/clips/taylor-swift-monologue/1173589/ Kratki posnetki iz epizode oddaje ''Saturday Night Live'' iz 7. novembra 2009 na NBC.com]</ref> Leta 2010 je v kinematografe prišel film ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' z igralci, kot so [[Julia Roberts]], [[Taylor Lautner]], [[Emma Roberts]], [[Ashton Kutcher]], [[Jennifer Garner]], [[Anne Hathaway (igralka)|Anne Hathaway]], [[Patrick Dempsey]], [[Jamie Foxx]], [[Bradley Cooper]] in [[Jessica Biel]]. V njem Taylor Swift igra Felicio Miller, za film pa je posnela tudi [[soundtrack]] z naslovom »[[Today Was a Fairytale]]«. Za vlogo Felicie je leta 2010 dobila nominacijo za nagrado [[Teen Choice Award]] v kategoriji za »filmski preboj ženske.« === Dobrodelna dela === 21. septembra 2007 je Taylor Swift sodelovala v kampanji za zaščito otrok pred ugrabitelji prek interneta.<ref name=swift>{{navedi splet|url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2007/09/21/taylor_swift_warns_kids_about_internet_c|title=Taylor Swift opozarja otroke glede kriminala, storjenega preko interneta|accessdate=2010-02-13|archive-date=2008-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115171510/http://www.starpulse.com/news/index.php/2007/09/21/taylor_swift_warns_kids_about_internet_c|url-status=dead}}</ref> Povezala se je tudi s [[tennessee]]škim guvernerjem [[Phil Bredesen|Philom Bredesenom]], da bi pomagala pri preprečevanju spolnih zločinov, storjenih preko interneta.<ref name="swift" /> Eno leto dolga kampanja je v sodelovanju s [[policija|policijo]] [[Tennessee]]ja poskušala dajati ustrezne informacije tako staršem kot otrokom.<ref name="swift" /> Zgodaj leta 2008 je Taylor Swift donirala nekaj denarja organizaciji ''Victory Junction Gang''; v juniju 2008 je vse svoje prihodke iz glasbenega festivala [[Country Music Festival]] darovala [[Rdeči križ|Rdečemu križu]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.looktothestars.org/news/863-taylor-swift-gives-her-vote-to-charity|title=Taylor Swift poda svoj glas tudi dobrodelnosti|date=4.6.2009|publisher=Look to the Stars|accessdate=27.3.2009|archive-date=2009-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090207101536/http://www.looktothestars.org/news/863-taylor-swift-gives-her-vote-to-charity|url-status=dead}}</ref> Po dobitvi naslovov za »najboljši videospot leta« in »najboljši videospot ženske ustvarjalke leta« na podelitvi nagrad CMT Music Awards leta 2008 je Swiftova donirala 10.000 [[ameriški dolar|$]] otroški bolnišnici St. Jude.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmtmusicawardspress.com/2008/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000077|title=Ustvarjalci z veliko zmagami promovirajo dobrodelnost preko podelitve nagrad “CMT MUSIC AWARDS” leta 2008|date=15.4.2008|publisher=CMT Music Awards Press Release|accessdate=27.3.2009|archive-date=2009-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20090328025957/http://www.cmtmusicawardspress.com/2008/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000077|url-status=dead}}</ref> Leta 2009, ko je še enkrat osvojila oba naslova na isti prireditvi, je Rdečemu križu donirala še 5.000 dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/cmt-music-awards/nominees.jhtml|title=Dobitniki nagrad CMT Music Awards leta 2008|date=17.6.2009|publisher=CMT|accessdate=28.7.2009|archive-date=2012-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20120331195757/http://www.cmt.com/cmt-music-awards/nominees.jhtml|url-status=dead}}</ref> Donirala je tudi 10.000 $ ameriškemu Rdečemu križu v [[Cedar Rapids, Iowa|Cedar Rapidsu]], [[Iowa]], da bi pomagala žrtvam [[poplava|poplav]] v Iowi leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20218079,00.html|title=Taylor Swift donira 100.000 $ za žrtve poplav v Iowi|date= 9.8.2009|work=[[People (magazine)|People]]|accessdate=12.9.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.soundmatters.org/taylorswift.php|title=Zvok šteje: Profil slavnih osebnosti - Taylor Swift|accessdate=8.2.2009|archive-date=2012-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120820005821/http://www.soundmatters.org/taylorswift.php|url-status=dead}}</ref> Podpira tudi organizacijo [http://www.at15.com @15], ki pod vodstvom najstnikov da drugim najstnikom možnost neposrednega sodelovanja z raznimi humanitarnimi organizacijami. Pesem Taylor Swift, »[[Fifteen (pesem)|Fifteen]]«, je vključena v to kampanjo.<ref>{{navedi splet|url=http://online.wsj.com/article/PR-CO-20090209-905412.html?mod=wsjcrmain|title=Taylor Swift prejme podporo organizacije @15|date=9.2.2009|publisher=The Wall Street Jornal|accessdate=10.2.2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Writer |first=Entertainment |url=http://www.news.com.au/dailytelegraph/story/0,22049,25153741-5001026,00.html |title=Kylie bo igrala na prireditvi Sound Relief s Coldplayjem, Midnight Oil &#124; The Daily Telegraph |publisher=News.com.au |date=8.3.2009 |accessdate=30.12.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090310172027/http://www.news.com.au/dailytelegraph/story/0,22049,25153741-5001026,00.html |archivedate=2009-03-10 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tunebinder.com.au/2009/03/14/new-taylor-swift-love-story-live-at-sound-relief-sydney/|title=Nova Taylor Swift|date=14.3.2009|publisher=Tune Binder|accessdate=15.3.2009|archive-date=2009-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090606150614/http://www.tunebinder.com.au/2009/03/14/new-taylor-swift-love-story-live-at-sound-relief-sydney/|url-status=dead}}</ref> Je tudi darovala svojo obleko iz maturantskega plesa in sicer organizaciji [http://donatemydress.org/ DonateMyDress.org]: na koncu so obleko prodali za 1.200 $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.looktothestars.org/news/2353-taylor-swift-donates-prom-dress|title=Taylor Swift donira svojo obleko iz maturantskega plesa|date=2009-04-14|publisher=Look to the Stars|accessdate=28.4.2009|archive-date=2009-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20090509185722/http://www.looktothestars.org/news/2353-taylor-swift-donates-prom-dress|url-status=dead}}</ref> 20. novembra je nastopala na [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-jevem programu je tudi potrdila, da bo darovala 13.000 [[£]] za dobrodelne namene iz lastnega denarja.<ref>{{navedi splet|author=Charlotte Spratt |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1229635/Children-In-Need-Taylor-Swift-donates-13-000-JLS-perform-fans-Doctor-Who-sneak-peek.html |title=Otroci s posebnimi potrebami: Taylor Swift donira 13.000 £, JLS nastopa in oboževalci dobijo kratki odlomek iz ''Doktor Who''-ja &#124; Mail Online |publisher=Dailymail.co.uk |date=20.11.2009 |accessdate=30.12.2009}}</ref> 13. decembra je na svoj rojstni dan darovala 250.000 $ vsem šolam po državi, na katerih se je v otroštvu šolala ona sama.<ref>{{navedi splet |url=http://hollywoodcrush.mtv.com/2009/12/14/taylor-swifts-best-birthday-gift-donating-money-to-education/ |title=Najboljše rojstnodnevno darilo za Taylor Swift? Donirajte denar za izobrazbo » Hollywood Crush |publisher=Hollywoodcrush.mtv.com |date=2009-12-14 |accessdate=30.12.2009 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106231742/http://hollywoodcrush.mtv.com/2009/12/14/taylor-swifts-best-birthday-gift-donating-money-to-education/ |url-status=dead }}</ref> Organizaciji Wish Upon a Hero Foundation je donirala par svojih čevljev - malo rabljen par črnih Betsey Johnson čevljev z visokimi petami z njenim avtogramom - da bi zbrala denar za boj proti raku. Odzvala se je tudi na poplave v Tennesseeju maja 2010, ko je Taylor Swift donirala 500.000 $ za pomoč [[WSMV]]-ju, Nashvillski televizijski postaji.<ref name="Talbottflood">{{navedi novice|url=http://www.wsmv.com/fatalfloods/23481502/detail.html|title=Taylor Swift Donates $500K For Nashville Flood|last=Talbott|first=Chris|date=7. maj 2010|publisher=The Associated Press|accessdate=7 May 2010|archive-date=2020-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20200320003202/https://www.wsmv.com/fatalfloods/23481502/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Javna slika in zasebno življenje == Taylor Swift se je v svoji karieri pojavila na naslovnicah mnogih različnih revij. Slikala se je za naslovnico revije ''[[Blender (revija)|Blender]]'', s čimer je postala šele druga country glasbenica, ki se je v petnajstih letih delovanja revije pojavila na njeni naslovnici.<ref>{{navedi splet|url=http://wsocfm.com/Taylor-Swift-Featured-In-Blender-Magazine/1744381|title=Taylor Swift pristala na naslovnici revije ''Blender''|date=Marec 2008|publisher=WSOC-103.7|accessdate=27.3.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080316211727/http://wsocfm.com/Taylor-Swift-Featured-In-Blender-Magazine/1744381|archivedate=2008-03-16|url-status=live}}</ref> V letih 2008, 2009 in 2010 je bila uvrščena na lestvico revije ''[[People (revija)|People]]'', »100 najlepših ljudi«.<ref>{{navedi novice| title=Najlepše zvezdniške osebnosti brez ličil na svetu| date=30.5.2008| url=http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20267544_20196426_20447813,00.html| accessdate=30.5.2009| archive-date=2016-03-05| archive-url=https://web.archive.org/web/20160305015514/http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20267544_20196426_20447813,00.html| url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice| title=Pod enaindvajsetim letom| date=11.5.2010| url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20277194,00.html| accessdate=30.5.2010| archive-date=2016-03-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20160311201032/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20277194,00.html| url-status=dead}}</ref> Poleg tega je pristala na sedeminpetdesetem mestu ''[[Maxim (revija)|Maximove]]'' lestvice najprivlačnejših žensk leta 2008,<ref>{{navedi splet|url=http://sparklestarnews.blogspot.com/2008/05/amanda-bynestaylor-swiftfergie-and-more.html|title=Amanda Bynes, Taylor Swift, Fergie in več Maximovih najprivlačnejših 100|date=21.5.2008|work=Sparkle Star News}}</ref> na petdesetem leta 2009<ref name="Maxim 2009">{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/girls/hot-100/79081/2009-hot-100-100-91.html#51|title=Najprivlačnejših 100 leta 2009|publisher=Maxim|accessdate=14. maj 2010|archive-date=2010-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20100225230443/http://www.maxim.com/girls/hot-100/79081/2009-hot-100-100-91.html#51|url-status=dead}}</ref> in enaintridesetem leta 2010.<ref name="Maxim 2010">{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/girls/articles/90539/2010-hot-100.html|title=Najprivlačnejših 100 leta 2010|date=5. maj 2010|publisher=Maxim|accessdate=14. maj 2010|archive-date=2010-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20100813180816/http://www.maxim.com/girls/articles/90539/2010-hot-100.html|url-status=dead}}</ref> Revija ''[[CosmoGirl]]'' jo je izbrala za »dekle leta« v letu 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.countryhound.com/taylor-swift-named-2008-cosmogirl|title=Taylor Swift je imenovana za dekle leta 2008|date=26.11.2008|publisher=Country Hound|accessdate=27.3.2009|archive-date=2009-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20090608015156/http://www.countryhound.com/taylor-swift-named-2008-cosmogirl|url-status=dead}}</ref> Taylor Swift je bila imenovana za eno izmed oseb na lestvici »RS 100: Agenti izmene« revije ''[[Rolling Stone]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/news/story/26754176/the_rs_100_agents_of_change/2|title=100 ljudi, ki spreminja Ameriko|date=18.3.2009|publisher=Rolling Stone|accessdate=23.3.2009|archive-date=2009-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20090323162045/http://www.rollingstone.com/news/story/26754176/the_rs_100_agents_of_change/2|url-status=dead}}</ref> Nominirana je bila za kandidatko [[TIME]]-ove lestvice »100 Timeovih finalistov leta 2009«, katere člane se izbira z voljenjem preko spleta.<ref>{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1883644_1883653_1885480,00.html|title=100 Timeovih finalistov leta 2009|date=20.3.2009|publisher=TIME Magazine|accessdate=23.3.2009|archive-date=2009-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20090322022556/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1883644_1883653_1885480,00.html|url-status=dead}}</ref> Revija ''People'' jo je imenovala za eno izmed njihovih »petindvajsetih najzanimivejših ljudi leta 2009.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20331128,00.html|title=Taylor Swift pride na naslovno stran za PEOPLOVO lestvico »petindvajsetih najzanimivejših ljudi leta 2009«|date=16.12.2009|publisher=PEOPLE Magazine|accessdate=11.1.2010}}</ref> Podjetje [[Jakks Pacific]] je pozno leta 2008 izdalo lutko, ki je predstavljala Taylor Swift.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/b66141_taylor_swift_gets_all_dolled_up.html |title=Taylor Swift dobi svojo lutko |publisher=E! Online |date=29.10.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Taylor Swift je obraz linije oblačil iz džinsa podjetja [[L.e.i. (podjetje z oblekami)|L.E.I.]] (Life Energy Intelligence) od leta 2008 dalje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.leijeans.com/ |title=L.e.i |publisher=Leijeans.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2011-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111010160434/http://www.leijeans.com/ |url-status=dead }}</ref> Skupaj z linija oblačil podjetja [[Levi Strauss & Co.|L.e.i.]] je podpisala pogodbo za oblikovanje lastne linije oblačil. Slednja bo izšla preko [[Wal-Mart]]a v prihajajočih mesecih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=1708 |title=Taylor Swift pride na CBS-jevo zgodnjo oddajo v soboto in oznani, da ima podpisano pogodbo za lastno linijo oblačil |publisher=Countrystandardtime.com |date=23.10.2007 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Kakorkoli že, Taylor Swift je dejala, da si ne želi postati [[modna oblikovalka]]. Namesto tega bo, kot je povedala, njene obleke navdihoval njen lasten stil. »Nočem izpasti kot še ena izmed tistih zvezdnic, ki se nato preizkusijo tudi v oblikovanju oblek ... To ni linija oblačil Taylor Swift.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.usmagazine.com/news/taylor-swift-launch-line-14-dresses |title=Zadnje ameriške slavne osebnosti iz |publisher=Usmagazine.com |date=25.8.2009 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090826142839/http://www.usmagazine.com/news/taylor-swift-launch-line-14-dresses |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 je Taylor Swift postala najnovejša zvezdniška zagovornica [[National Hockey League]]. Pojavila se je v reklami za [[Nashville Predators]].<ref>{{navedi splet |author=RSS feed |url=http://nhl.fanhouse.com/2009/02/03/taylor-swift-is-the-newest-nhl-celebrity-spokesperson/ |title=Taylor Swift: NHL-jeva nova zagovornica |publisher=NHL FanHouse |date=23.2.2009 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090207070135/http://nhl.fanhouse.com/2009/02/03/taylor-swift-is-the-newest-nhl-celebrity-spokesperson |url-status=dead }}</ref> === Razmerja === V letu 2008 je imela Taylor Swift razmerje s [[pop glasba|pop]] pevcem [[Joe Jonas|Joejem Jonasom]], ki pa se je končalo novembra tistega leta. V epizodi 11. novembra 2008 serije ''The Ellen DeGeneres Show'' je kasneje dejala: »Ko pogledam osebo [ki je prava zame], se ne bom spomnila na fanta, ki je, ko sem bila stara osemnajst let, najino razmerje končal v pogovoru preko telefona, ki je trajal sedemindvajset sekund.«<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=ZU_XImyTKy8 Posnetek Taylor Swift v seriji ''The Ellen DeGeneres Show'' na YouTubeu]. Pridobljeno dne 31. december 2008.</ref> Po razhodu z Jonasom je Taylor Swift napisala pesem »Forever & Always«, ki je izšla na njenem drugem glasbenem albumu, ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]''.<ref name="youtube1"/> V letu 2009 je hodila z igralcem [[Taylor Lautner|Taylorjem Lautnerjem]], njuno razmerje pa je potrdila v svojem monologu, medtem ko je gostila oddajo ''[[Saturday Night Live]]''.<ref>http://www.usmagazine.com/celebritynews/news/taylor-swift-taylor-lautner-split-20092912</ref> Po poročilih ostajata prijatelja.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.celebrity-gossip.net/taylor-lautner/taylor-swift-and-taylor-lautner-farm-lunch-date-339720 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-09-18 |archive-date=2010-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329112800/http://www.celebrity-gossip.net/taylor-lautner/taylor-swift-and-taylor-lautner-farm-lunch-date-339720 |url-status=dead }}</ref> Od oktobra 2012 do januarja 2013 je hodila z Harryjem Stylesom, članom skupine [[One Direction]]. Trenutno pa je od začetka marca 2015 v zvezi z ameriškim DJ-jem Calvinom Harrisem. == Diskografija == {{glavni|Diskografija Taylor Swift}} ;<big>Albumi</big> * ''[[Taylor Swift (album)|Taylor Swift]]'' (2006) * ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]'' (2008) * ''[[Speak Now]]'' (2010)<ref>{{navedi splet|author=CMNB |url=http://www.countrymusicnewsblog.com/taylor-swift-speak-no/ |title=Speak Now - Taylor Swift |publisher=C<NB |date=2010-07-20 |accessdate=2010-07-20}}</ref> * ''[[Red (album, Taylor Swift)|Red]]'' (2012) * ''[[1989 (album, Taylor Swift)|1989]]'' (2014) *''Reputation'' (2017) *''Lover'' (2019) * ''Folklore'' (2020) * ''Evermore'' (2020) * ''Midnights'' (2022) * ''The Tortured Poets Department'' (2024) * ''The Life of a Showgirl'' (2025) ;<big>EP-ji</big> * ''[[Sounds of the Season: The Taylor Swift Holiday Collection]]'' (2007) * ''[[Beautiful Eyes]]'' (2008) ;<big>Video albumi</big> * ''[[CMT Crossroads|CMT Crossroads: Taylor Swift & Def Leppard]]'' (2008) * ''Fearless (Taylor’s version)'' (2021) * ''Red (Taylor’s version)'' (2021) * ''Midnights '' (2022) == Filmografija == {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- style="text-align:center;" ! style="background: #B0C4DE;" | Leto ! style="background: #B0C4DE;" | Naslov ! style="background: #B0C4DE;" | Vloga ! style="background: #B0C4DE;" | Opombe |- | rowspan=4 | [[2009]] | ''Jonas Brothers: The 3D Concert Experience'' | Ona | Cameo |- | ''[[Na kraju zločina]]'' | Haley Jones | Epizoda: »Turn, Turn, Turn« |- | ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana]]'' | Ženska, ki poje v baru | Cameo pojav |- | ''[[Saturday Night Live]]'' | Ona | Glasbeni gost, gostiteljica |- | [[2010]] | ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' | Felicia Miller | Prvi film |} == Nagrade in nominacije == {{glavni|Seznam nagrad in nominacij, ki jih je prejela Taylor Swift}} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (S)]] == Opombe in sklici == {{seznam_referenc|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Taylor Swift}} * {{official|http://www.taylorswift.com}} * {{imdb name|id=2357847|name=Taylor Swift}} * [http://www.myspace.com/taylorswift Taylor Swift] na [[MySpace]]u * [http://twitter.com/taylorswift13 Taylor Swift] na [[Twitter]]ju {{start box}} {{s-ach}} {{succession box|before=[[Demi Lovato]]| title=[[Rolling Stone|Rolling Stone za najstnico leta]]| years=2010| after=-}} {{end box}} {{Taylor Swift}} {{Time Person of the Year}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:SWIFT, Taylor}} [[Kategorija:Taylor Swift| ]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Ameriški tekstopisci]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški kitaristi]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški country pevci]] [[Kategorija:Ameriški pop pevci]] 1llaul9f4kfsrx2qjhtbnuw81xvt5ad 6676028 6676005 2026-05-15T11:19:44Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29195-44|~2026-29195-44]] ([[User talk:~2026-29195-44|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6626754 wikitext text/x-wiki {{about|country-pop glasbenici|njen prvi glasbeni album|Taylor Swift (album)}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Taylor Swift | Background = person | Birth_name = Taylor Alison Swift | Origin = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Wyomissing, Pensilvanija|Wyomissing]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] | Instrument = [[vokal]], [[kitara]], [[klavir]],<ref>{{navedi splet|url=http://news.prnewswire.com/DisplayReleaseContent.aspx?ACCT=104&STORY=/www/story/01-30-2009/0004963493&EDATE=|title=Taylor Swift, Billboardova najbolje prodajana ustvarjalka leta 2008, potrdi turnejo za promocijo albuma ''Fearless''|date=30.1.2009|publisher=Big Machine Records|accessdate=30.1.2009|archive-date=2009-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090606151121/http://news.prnewswire.com/DisplayReleaseContent.aspx?ACCT=104&STORY=%2Fwww%2Fstory%2F01-30-2009%2F0004963493&EDATE=|url-status=dead}}</ref> [[ukulele]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/blogs/chartblog/2009/02/taylor_swift_the_interview.shtml|title=Taylor Swift ... Intervju!|date=17.2.2009|publisher=BBC Radio One|accessdate=17.2.2009}}</ref> kitara z dvanajstimi strunami | Genre = [[country]],<ref name="allmusicgenre">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/taylor-swift-p816977|title=((( Taylor Swift > Overview )))|last1=Leahey|first1=Andrew|last2=Frye|first2=Megan|work=[[Allmusic]]|publisher=[[Rovi Corporation]]|accessdate=25.1.2009}}</ref> [[pop glasba|pop]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/home/you/article-1222172/Taylor-Swift--meteoric-rise-pops-brightest-new-star.html?ITO=1490|title=Taylor Swift - meteorični vzpon najsvetlejše zvezde popa|last=Wilson|first=Benji|work=[[Daily Mail]]|publisher=Associated Newspapers Ltd |accessdate=25.10.2009}}</ref> | Occupation = <!-- WD --> | Associated_acts = [[Miley Cyrus]], [[Joe Jonas]], [[Jonas Brothers]], [[Kellie Pickler]] | Years_active = 2006–danes: pevka, tekstopiska<br /> 2008–danes: igralka | Label = [[Big Machine Records]] }} '''Taylor Alison Swift''', [[Američani|ameriška]] [[country]]-[[pop glasba|pop]] [[pevka]], [[tekstopiska]], [[kitarist]]ka, [[pianist]]ka in [[filmski igralec|filmska]] ter [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]],<ref>{{navedi splet|author=Up for DiscussionPost Comment |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/taylor-swift-continues-billboard-200-dominance-1003947378.story |title=Billboard.com |publisher=Billboard.com |date=14.9.2009 |accessdate=2009-09-20}}</ref> * [[13. december]] [[1989]], [[Wyomissing, Pensilvanija|Wyomissing]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. V letu 2006 je izdala svoj prvi singl, »[[Tim McGraw (pesem)|Tim McGraw]]«, za tem pa še svoj prvi [[glasbeni album]], ki ga je poimenovala po sebi. Ta album je kasneje prejel multiplatinasto certifikacijo s strani organizacije [[Recording Industry Association of America]] (RIAA). V novembru 2008 je Taylor Swift izdala še svoj drugi glasbeni album, ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]''. Albuma ''Fearless'' in ''Taylor Swift'' sta v letu 2008 z 2,1 in 1,5 milijoni prodanih izvodov pristala na tretjem in šestem mestu najbolje prodajanih albumov v Združenih državah Amerike.<ref name="Market Watch">{{navedi splet|url=http://www.marketwatch.com/news/story/2008-us-music-purchases-exceed/story.aspx?guid=%7B6335B083-3284-461F-A0C7-C018F0997DBA%7D&dist=msr_3|title=2008 ameriška glasba dobi 1,5 bilijonov; dobiček glasbe je zrasel za 10%|date=31.12.2008|publisher=Market Watch|accessdate=1.1.2009}}</ref> ''Fearless'' je pristal na vrhu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], kjer je ostal še enajst zaporednih tednov;<ref>{{navedi splet|author=Up for DiscussionPost Comment |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/taylor-swift-continues-billboard-200-dominance-1003947378.story |title=Billboard.com |publisher=Billboard.com |date=14.9.2009 |accessdate=20.9.2009}}</ref> že vse od leta 2000 ni noben album na prvem mestu te lestvice ostal tako dolgo. Revija [[Billboard Magazine]] je leta 2009 Taylor Swift nadela naziv ''Ustvarjalca leta''.<ref>[http://www.billboard.com/#/features/2009-artist-of-the-year-1004052641.story Ustvarjalec leta 2009 | Billboard.com]</ref> Album ''Fearless'' je leta 2010 prejel nagrado [[Grammy]] v kategoriji za »album leta«. V letu 2008 so albumi Taylor Swift prodali okoli štiri milijone kopij, zaradi česar je po podatkih [[Nielsen SoundScan]]a postala najbolje prodajana ustvarjalka tega leta. Revija ''[[Forbes]]'' ji je dodelila devetinšestdeseto mesto na njihovi lestvici ''Najvplivnejših ljudi leta 2009'', saj je zaslužila 18 milijonov $<ref>{{navedi splet|url=http://www.forbes.com/lists/2009/53/celebrity-09_Taylor-Swift_2OIN.html |title=Forbes.com |publisher=Forbes.com |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> v letu 2010 pa se je s 45 milijoni $ dobička uvrstila na dvanajsto mesto tega seznama.<ref>http://www.forbes.com/2010/06/22/lady-gaga-oprah-winfrey-business-entertainment-celeb-100-10_land.html</ref> V januarju 2010 jo je [[Nielsen SoundScan]] proglasil za ustvarjalko, katere dela se digitalno najbolje prodajajo v zgodovini glasbe, saj je prodala več kot 28 milijonov digitalnih pesmi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Taylor Swift proglasi za najbolje digitalno prodajano ustvarjalko vseh časov|publisher=PR Newswire|date=7.1.2010 |accessdate=11.1.2010}}</ref> Do danes je Taylor Swift prodala več kot 10 milijonov albumov po svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/news/news-in-brief/1620970/taylor-swifts-album-sales-top-10-million.jhtml|title=Taylor Swift je prodala več kot 10 milijonov kopij albumov|publisher=CMT News|date=8.9.2009|accessdate=2010-01-11|archive-date=2010-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20100204100312/http://www.cmt.com/news/news-in-brief/1620970/taylor-swifts-album-sales-top-10-million.jhtml|url-status=dead}}</ref> == Zgodnje življenje == Taylor Alison Swift je bila rojena in vzgojena v [[Wyomissing, Pensilvanija|Wyomissingu]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]] kot hči Scotta Swifta, [[posrednik]]a [[nepremičnine|nepremičnin]] in njegove žene Andree (roj. Finlay), [[gospodinja|gospodinje]]. Njena babica je bila [[operna pevka]].<ref name=reagledec8>{{navedi splet|url=http://www.readingeagle.com/article.aspx?id=116460|title=Taylor Swift: Odrasla je v superzvezdništvu|date=8.12.2008|publisher=Reading Eagle|accessdate=17.12.2008|archive-date=2009-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20090829143446/http://www.readingeagle.com/article.aspx?id=116460|url-status=dead}}</ref> Ima mlajšega brata Austina.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvguide.com/celebrities/taylor-swift/bio/285271 |title=Biografija Taylor Swift na TVGuide.com |publisher=Tvguide.com |date=13.12.1989 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Ko je bila v četrtem razredu je zmagala na nacionalnem tekmovanju [[poezija|poezije]], kjer ji je zmago priborila tri strani dolga [[skladba|pesem]] z naslovom »Monster In My Closet«.<ref name="reagledec8"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/blogs/smokingsection/2008/12/the-unabridged-taylor-swift.php#more|title=Nepremagljiva Taylor Swift|date=2.12.2008|publisher=Rolling Stone|accessdate=17.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090124152347/http://www.rollingstone.com/blogs/smokingsection/2008/12/the-unabridged-taylor-swift.php#more|archivedate=2009-01-24|url-status=live}}</ref> Pri desetih letih je Taylor Swift začela s [[besedilopisec|pisanjem pesmi]] in [[petje]]m na [[karaoke|karaokah]], raznih [[festival]]ih in podobno v bližini njenega rojstnega mesta. Ko je imela dvanajst let, je celo poletje zapravila za to, da je napisala 350 strani dolg [[roman]], ki do danes ostaja neobjavljen.<ref>{{navedi splet|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5765608.ece|title=Taylor Swift je že kraljica country-popa|date=22.2.2009|publisher=The Sunday Times|accessdate=26.2.2009|archive-date=2020-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200304212721/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5765608.ece|url-status=dead}}</ref> Prvič se je na malih televizijskih zaslonih pojavila v [[televizijska oddaja|oddaji]] ''[[Bloomsburg Fair]]'', kjer je s svojim nastopom navdušila občinstvo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.24-7pressrelease.com/press-release-rss/the-early-years-of-the-taylor-swift-story-85822.php |title=24-7pressrelease.com |publisher=24-7pressrelease.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090606173049/http://www.24-7pressrelease.com/press-release-rss/the-early-years-of-the-taylor-swift-story-85822.php |url-status=dead }}</ref> Leta 2008 si je preko šolanja na domu v starosti osemnajst let prislužila diplomo.<ref>[http://www.msnbc.msn.com/id/25874555 »Taylor Swift prejme svojo srednješolsko diplomo«]. ''MSNBC''. 27. julij 2008. Pridobljeno dne 15. april 2009.</ref> === Interes za pisanje pesmi in zgodnje delo === Taylor Swift se je igranja [[kitara|kitare]] naučila od nekega popravljalca [[računalnik]]ov, ki ji je pokazal, kako se zaigra tri najlažje [[akord]]e. Ko se je slednjih naučila, je napisala svojo prvo pesem in jo naslovila kot »Lucky You«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.digitalspy.com/showbiz/news/a185076/computer-repairman-taught-swift-guitar.html |title=Showbiz - Novice - Popravljalec računalnikov je Taylor Swift naučil igranja na kitaro |publisher=Digital Spy |date=3.11.2009 |accessdate=30.12.2009 }}</ref> Kasneje je povedala, da je pesmi začela pisati zato, da je ublažila bolečino, ker se ni vključila v šolo. Dejala je, da so bili »ostali otroci zlobni« do nje, zato je napisala pesmi o njih.<ref>{{navedi splet|last=Messer |first=Lesley |url=http://www.people.com/people/article/0,,20255247,00.html |title=Taylor Swift je v šoli trpela zaradi nasilja - Taylor Swift |publisher=People.com |date=27.1.2009 |accessdate=30.12.2009}}</ref> Na Taylor Swift naj bi najbolj vplivala [[Shania Twain]].<ref name="swiftshania">{{navedi splet |url=http://www.timeforkids.com/TFK/kids/news/story/0,28277,1894626,00.html |title=Druženje s Taylor Swift |publisher=Timeforkids.com |date=28.4.2008 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724021710/http://www.timeforkids.com/TFK/kids/news/story/0,28277,1894626,00.html |url-status=dead }}</ref> Drugače za svoje vzornike šteje tudi glasbene ustvarjalce, kot so [[LeAnn Rimes]], [[Tina Turner]], [[Dolly Parton]] in njena babica. Taylor Swift je svoj okus glasbe razvila že zelo zgodaj, saj je bila njena babica poklicna operna pevka.<ref name="gacbio">{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |title=Biografija Taylor Swift na GAC |publisher=Gactv.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2015-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150329234958/http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |url-status=dead }}</ref> Najbolj pri srcu ji je bila country glasba in že kaj kmalu je vzljubila [[Patsy Cline]] in Dolly Parton.<ref name="Taylor Swift">[http://www.askmen.com/women/singer_300/364_taylor_swift.html Taylor Swift] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080725101109/http://www.askmen.com/women/singer_300/364_taylor_swift.html |date=2008-07-25 }} na Ask Men.com</ref> [[Dixie Chicks]] in Shanio Twain je uporabila za demonstracijo, kako lahko tudi sama »razteza meje«.<ref>{{navedi novice |first=Dennis |last=McCafferty |title=Taylorin sladki vzpon |url=http://usaweekend.com/08_issues/080413/080413taylor-swift-cmt.html |publisher=[[USA WEEKEND]] |date=13.4.2008 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Glasbena kariera == === 2000–2005: Glasbeni začetki === Pri enajstih letih je odšla na svoje prvo potovanje v [[Nashville, Tennessee|Nashville]], [[Tennessee]], saj je upala, da bo lahko sklenila pogodbo s kakšno glasbeno založbo. Kopije svojega posnetka, na katerem je pela karaoke naj bi dala vsaki založbi v mestu,<ref>{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |title=Biografija Taylor Swift |publisher=Gactv.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2015-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150329234958/http://www.gactv.com/gac/ar_artists_a-z/article/0,,GAC_26071_4736016,00.html |url-status=dead }}</ref> vendar so jo vse zavrnile.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5938171,00.html |title=GACTV.com |publisher=GACTV.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403062100/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5938171,00.html |url-status=dead }}</ref> Kasneje je o svojih težavah povedala: {{navedek|Ne razumem. Bali so se sodelovati s trinajstletnico. Bali so se sodelovati s štirinajstletnico. Bali so se sodelovati s petnajstletnico. Bali so se sodelovati s šestnajstletnico. In prepričana sem, da bi se vsi bali sodelovati s sedemnajstletnico, če ne bi podpisala pogodbe s Scottom Borchetto [glavo založbe [[Big Machine Records]]].<ref name="albuminfo">{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/news/country-music/1546980/when-she-thinks-tim-mcgraw-taylor-swift-savors-payoff.jhtml|title=Ko pomisli na »Tima McGrawa,« se Taylor Swift spomni na uspešnost: Delavna najstnica bo odprla novo turnejo Georgea Straita v naslednjem letu|date=1. december 2006|first=Edward|last=Morris|work=[[CMT News]]|publisher=[[Viacom]]|accessdate=11. marec 2010|archive-date=2012-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20121022153326/http://www.cmt.com/news/country-music/1546980/when-she-thinks-tim-mcgraw-taylor-swift-savors-payoff.jhtml|url-status=dead}}</ref>}} Po vrnitvi v Penisilvanijo so jo vprašali, če bi pela na turnirju z naslovom U.S. Open tennis; njen nastop je kasneje pritegnil veliko pozornosti.<ref>{{navedi splet|author= |url=http://www.cbsnews.com/stories/2008/05/16/earlyshow/saturday/secondcup/main4103339.shtml |title=CBSnews.com |publisher=CBSnews.com |date=17.5.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> S pisanjem pesmi in igranjem kitare z dvanajstimi strunami je začela pri dvanajstih letih. Še enkrat je obiskala Nashville in skupaj z nekaj drugimi lokalnimi tekstopisci napisala nekaj pesmi. Ko je bila stara štirinajst let se je njena družina odločila, da se bodo preselili na obrobje nekega Nashvillskega predmestja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/cg/amg.dll?p=ammg&searchlink=TAYLOR|title=Biografija Taylor Swift na Allmusic|accessdate=30.4.2007}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pri njenih petnajstih letih je sklenila pogodbo z založbo [[RCA Records]], saj jo je slednja želela uvesti v glasbeni posel.<ref>[http://www.dailyrecord.com/article/20081111/ENT01/811110317/1005/NEWS01 Dailyrecord.com]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=September 2009}}</ref> Kasneje je nastopala v Nashvillu skupaj z nekaj drugimi tekstopisci in tako je dobila pozornost Scotta Borchette,<ref>{{navedi splet|url=http://www.songwriteruniverse.com/taylorswift123.htm |title=Songwriteuniverse.com |publisher=Songwriteruniverse.com |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> ki je kasneje z njo podpisal pogodbo za sodelovanje z založbo [[Big Machine Records]]. S štirinajstimi leti je postala najmlajša tekstopiska, kar jih je kdaj najelo podjetje Sony/ATV Tree.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.philly.com/inquirer/columnists/dan_deluca/20081111_Taylor_Swift__focused_on__great_songs_.html |title=Philly.com |accessdate=2008-11-12 |archive-date=2008-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081112014931/http://www.philly.com/inquirer/columnists/dan_deluca/20081111_Taylor_Swift__focused_on__great_songs_.html |url-status=dead }}</ref> === 2006–2008: ''Taylor Swift'' === [[Slika:taylor Swift.jpg|thumb|left|Taylor Swift nastopa v kavarni s kitaro v juniju 2006]] Taylor Swift je svoj prvi [[singl]] »[[Tim McGraw (pesem)|Tim McGraw]]« izdala v sredini leta 2006 in revija ''[[Billboard (revija)|Billboard]]'' mu je dodelila šesto mesto na lestvici »Hot Country Songs«.<ref name="billboard charts">{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=800385 |title=Zgodovina dosežkov na lestvicah ustvarjalca – Taylor Swift |accessdate=29.3.2009 |work=Billboard |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223040151/http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=800385 |archivedate=2007-12-23 |url-status=live }}</ref> Njen prvi [[glasbeni album]], ki ga je poimenovala po sebi je izšel kasneje, natančneje 24. oktobra tistega leta.<ref name="billboard debut">{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=766101&aid=800385 |title=Taylor Swift – Diskografija |work=Billboard |accessdate=29.3.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070817022906/http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=766101&aid=800385 |archivedate=2007-08-17 |url-status=live }}</ref> Napisala oziroma so-napisala je vse pesmi v njem. Album je dosegel devetnajsto mesto na lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] in že v prvem tednu prodajanja prodal 39.000 kopij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1599721/20081119/swift__taylor.jhtml|title=Taylor Swift se prvič uvrsti na lestvico - pristane na vrhu z albumom ''Fearless''|date=19.11.2008|publisher=MTV.com|accessdate=20.12.2008|archive-date=2010-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20101028054409/http://www.mtv.com/news/articles/1599721/20081119/swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref> Kasneje je dobil prvo mesto na lestvici najboljših country albumov, [[Top Country Albums]] po reviji Billboard in peto mesto na ''Billboard''&nbsp;200.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.chartFormatGroupName=Albums&model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=1183852 |title=Billboard.com |accessdate=2008-12-27 |archive-date=2008-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081227014159/http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.chartFormatGroupName=Albums&model.vnuArtistId=766101&model.vnuAlbumId=1183852 |url-status=dead }}</ref> Na vrhu lestvice Top Country Albums je ostal osem tednov zapovrstjo,<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrymusiconline.net/acmawards43_2.html |title=Countrymusiconline.net |publisher=Countrymusiconline.net |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> vsega skupaj pa je bil na vrhu lestvice 24 od 91 tednov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/news/country-music/1591603/taylor-swift-bumps-herself-out-of-no-1-slot.jhtml|title=Taylor Swift samo sebe vrže s prvega mesta na lestvici|date=26.7.2008|publisher=CMT|accessdate=20.12.2008|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819050922/http://www.cmt.com/news/country-music/1591603/taylor-swift-bumps-herself-out-of-no-1-slot.jhtml|url-status=dead}}</ref> Edini glasbeniki, ki so ostali na tej lestvici čez 20 tednov, so bili poleg nje še The Dixie Chicks in [[Carrie Underwood]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.universalmusic.com/artist-news/taylor-swift-tops-50-million-myspace-streams-has-countrys-1-selling-cd-for-20th-week|title=Taylor Swift pristane med prvimi petdesetimi milijoni na MySpaceu in posname najbolje prodajani CD že 20 tednov|date=24.6.2008|publisher=Universal Music Group|accessdate=20.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080820060555/http://www.universalmusic.com/artist-news/taylor-swift-tops-50-million-myspace-streams-has-countrys-1-selling-cd-for-20th-week|archivedate=2008-08-20|url-status=live}}</ref> V novembru 2008 si je njen singl naložilo več kot 7,5 milijonov ljudi, prodala pa je več kot 3 milijone kopij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/hotprod/taylor-swift-fearless-1003896048.story|title=Taylor Swift, ''Fearless''|date=16.11.2008|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=2.1.2009}}</ref> Swiftova je presegla 200 milijonov drugih glasbenih ustvarjalcev na [[MySpace]]u. Trenutno je tam ocenjena med desetimi najboljšimi glasbenimi ustvarjalci vseh zvrsti in vodi na lestvici najboljših country glasbenikov.<ref>[http://www.fox51.com/fiftyonefeeds/entertainment/8714182.html Taylor Swift]{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} doseže prvo mesto na lestvici Top Country Albums</ref> Je najbolj iskana glasbenica na MySpaceu iz leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://thesocialmediabible.com/2008/12/16/myspace-announces-%E2%80%9Cmyspace-top-8%E2%80%99s-of-2008%E2%80%9D-awards/|title=MySpace potrdi “MySpaceovih osem iz leta 2008” Awards|date=16.12.2008|publisher=The Social Media Bible|accessdate=20.12.2008|archive-date=2009-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20090123181635/http://thesocialmediabible.com/2008/12/16/myspace-announces-%E2%80%9Cmyspace-top-8%E2%80%99s-of-2008%E2%80%9D-awards/|url-status=dead}}</ref> [[Videospot]] za pesem »Tim McGraw« je dosegel prvo mesto na lestvici [[CMT]]-jevih najboljših videospotov. Leta 2007 je Taylor Swift zanj dobila celo nagrado [[CMT Music Awards]] v kategoriji za »najboljši preboj«.<ref>{{navedi splet |url=http://beasley.wsu.edu/calendar/event.aspx?event=147 |title=Taylor Swift na nastopu na prireditvi »Belsey Arts Coliseum« |publisher=Beasley.wsu.edu |date= |accessdate=20.9.2008 |archive-date=2009-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090924014918/http://beasley.wsu.edu/calendar/event.aspx?event=147 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_4724114,00.html|title=GAC prvič predvaja kratke odlomke serije z vzhajajočo zvezdnico Taylor Swift|date=10.5.2006|publisher=GACTV.com|accessdate=1.1.2009|archive-date=2009-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090515193642/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_4724114,00.html|url-status=dead}}</ref> 15. maja 2007 je s svojo pesmijo »Tim McGraw« nastopala na podelitvi nagrad [[Academy of Country Music Awards]]. Pesem je zapela glasbeniku [[Tim McGraw|Timu McGrawu]]. Nastopala je tudi na turneji Tima McGrawa in [[Faith Hill]] z naslovom [[Soul2Soul 2007]]. Na svoje turneje so jo povabili tudi glasbeniki, kot so [[George Strait]], [[Brad Paisley]] in [[Rascal Flatts]].<ref>{{navedi splet|author=1. junij 2007 |url=http://www.cmt.com/news/articles/1561014/20070601/swift__taylor.jhtml |title=Taylor Swift se pridruži Timu McGrawu in Faith Hill na turneji |publisher=Cmt.com |date=1.6.2007 |accessdate=20.9.2009}}</ref> 21. avgusta 2007 je v živo nastopala na oddaji ''[[America's Got Talent]]'' (''Amerika ima talent'').<ref name="AGT">[http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5678371,00.html Taylor Swift] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090515193737/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5678371,00.html |date=2009-05-15 }} nastopa v oddaji »America's Got Talent«</ref> Njen naslednji, drugi singl iz albuma ''Taylor Swift'', »[[Teardrops on My Guitar]]«, je izšel 24. februarja 2007. Njen izid je bil najprej načrtovan za sredino leta 2007. Pesem je dosela drugo mesto na ''Billboardovi'' lestvici [[Hot Country Songs]] in triintrideseto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]. Dosegla je tudi mesti na lestvicah Hot 100 in Pop 100 vendar šele po izidu [[pop glasba|pop]] [[remix]]a pozno leta 2007. Na Pop 100 je dosegla enajsto, na Hot 100 pa trinajsto mesto. Oktobra istega leta ji njeno pisanje pesmi prinese naslov tekstopisca oziroma ustvarjalca leta in s tem postane tudi najmlajša oseba, kar jih je kdaj osvojilo ta naslov.<ref>{{navedi novice |first1=Peter |last1=Cooper |first2=Aronin |last2=Ivan |title=Zdaj so za počastitev s pesmimi na vrsti pesniki in tekstopisci |url=http://tennessean.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20071015/ENTERTAINMENT01/710150367 |publisher=[[The Tennessean]] |date=15.10.2007 |accessdate=24.11.2007 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 7. novembra 2007 je Taylor Swift dobila nagrado [[Country Music Association|CMA Horizon Award]] in na podelitvi teh nagrad zapela pesem »Our Song«, tretji singl iz njenega prvega albuma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003685079 |title=Keys je še vedno na vrhu Billboardove lestvice |accessdate=13.6.2008 |last=Cohen |first=Jonathan |date=13.12.2007 |work=Billboard.com}}</ref> Pesem »Our Song« je šest tednov prebila na vrhu lestvice najboljših country pesmi, dobila pa je tudi šestnajsto mesto na lestvici Billboard Hot 100 in štiriindvajseto na lestvici Billboard Pop 100. Taylor Swift je izdala tudi svoj božični album z naslovom ''[[Sounds of the Season: The Taylor Swift Holiday Collection]]'', ki je izšel 16. oktobra 2007. Album, ki sicer ni požel toliko uspeha kot album ''Taylor Swift'', je vseboval tudi pesem »[[Last Christmas]]«, ki je v originalu sicer ni napisala Taylor Swift. Leta 2008 je bila nominirana za nagrado [[Grammy]], vendar jo je na koncu dobila [[Amy Winehouse]]. Njen naslednji uspešni singl, »[[Picture to Burn]]« je bil četrti singl v njenem prvem albumu. Pesem je izšla zgodaj v letu 2008 in spomladi tistega leta zasedla tudi tretje mesto na lestvici Billboard Country Chart. [[Slika:Taylor Swift at Yahoo crop.jpg|right|upright|thumb|Taylor Swift nastopa na [[Yahoo]] HQ v letu 2007]] Big Machine Records je potrdil izid njene naslednje pesmi, »[[Should've Said No]]«, na ponedeljek, 19. maja. To je bil peti in tudi zadnji singl iz njenega glasbenega albuma. Z njim je nastopila na 43. podelitvi nagrad [[Academy of Country Music Awards]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.countryondemand.com/news/2008/05/taylor-swift-offers-new-single-to-radio.shtml |title=Taylor Swift ponudi nov singl radiu, ACMs |publisher=Countryondemand.com |date=12.5.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Na začetku nastopa je bila oblečena v kavbojke in majico, ampak kmalu za tem je to opravo zamenjala črna večerna obleka. Zadnjo minuto pesmi je odšla v zaoderje in tam do konca zapela pesem. Kasneje je povedala, da se je želela preobleči med nastopom že od desetega leta dalje.<ref>{{navedi splet |url=http://video.msn.com/video.aspx?mkt=en-US&brand=&vid=ca382df3-e941-480b-a827-ecee164f75f0 |title=Intervju s Taylor Swift, ACMs |publisher=Video.msn.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091109093425/http://video.msn.com/video.aspx?mkt=en-us |url-status=dead }}</ref> Pesem »Should've Said No« je postala prvi najbolje prodajan singl Taylor Swift. V poletju leta 2008 je izdala ''[[Beautiful Eyes]]'', ekskluzivni [[EP]] za [[Wal-Mart]].<ref name="gac">{{navedi splet |url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,3034,GAC_26063_5903580_,00.html |title=Wal-Martove »oči« so uprte v nov projekt Taylor Swift |accessdate=24.7.2008 |work=[[Great American Country]] |archive-date=2015-03-16 |archive-url=https://archive.today/20150316173034/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,3034,GAC_26063_5903580_,00.html |url-status=dead }}</ref> V prvem tednu od izida je EP prodal 45.000 kopij izvodov in tako pristal na prvem mestu ''Billboardove'' lestvice Top Country Albums ter devetem mestu lestvice ''Billboard'' 200. Njen prvi glasbeni album, ''Taylor Swift'', je v istem tednu pristal na drugem mestu lestvice, s čimer je Taylor Swift postala prva ustvarjalka od leta 1997, katere albuma sta ob istem času zasedla prvi dve mesti na lestvici Top Country Albums.<ref name="cst">{{navedi splet |url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=1947 |title=Taylor Swift si lasti vrh country lestvice |accessdate=26.12.2008 |work=Country Standard Time}}</ref> V oktobru 2008 je Taylor Swift v [[duet]]u z najbolje prodajanim [[rock]] [[band]]om, [[Def Leppard]], posnela serijo v [[Nashville, Tennessee|Nashvilleu]], [[Tennessee]], njihovo sodelovanje pa je prejelo nominacijo za nagrado [[CMT Music Awards]] v kategorijah za »nastop leta« in za »široko odprt country video leta« v letu 2009.<ref>{{Navedi splet |url=http://defleppard.com/news/newsItem.asp?id=180 |title=Izid ZA NOVINARJE -- CMT CROSSROADS: TAYLOR SWIFT in DEF LEPPARD na DVD-ju, 16. junija |accessdate=2010-09-18 |archive-date=2010-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101214033850/http://defleppard.com/news/newsItem.asp?id=180 |url-status=dead }}</ref> === 2008–2010: ''Fearless'' in incident na podelitvi nagrad MTV VMA === Njen naslednji [[glasbeni album]], ''[[Fearless (album Taylor Swift)|Fearless]]'', je v Združenih državah izšel na dan 11. november 2008.<ref name="usat">{{navedi splet|url=http://www.usatoday.com/life/2008-08-07-coming-attractions_N.htm |title=Prihajajoče atrakcije: Taylor Swift ne spravijo vsi fantje v jok |accessdate=7.8.2009 |work=USA Today}}</ref> Album je dosegel prvo mesto na lestvici Billboard 200 Album Chart. Bil je tudi najbolje prodajan country album vseh časov in najbolje prodajan album ženske ustvarjalke, hkrati pa tudi četrti najbolje prodajan album nasploh. Prehiteli so ga samo albumi glasbenikov [[Lil Wayne]]a, [[AC/DC]] in [[Coldplay]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|title=''Fearless'' od Taylor Swift se vpiše v zgodovino s prvim mestom na Billboardovi lestvici Top 200, dvestotih albumov različnih zvrsti|date=20.11.2008|publisher=TOP 40 Charts|accessdate=24.12.2008|archive-date=2015-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316224149/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|url-status=dead}}</ref> Glavni singl albuma, »[[Love Story (pesem, Taylor Swift)|Love Story]]« je postal velika uspešnica tako na pop kot na country lestvicah. Album je bil tudi najbolje prodajan country album po spletu vseh časov; kar 129.000 kopij albuma so že v prvem tednu prodajanja prodali prek interneta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|title=Nobeno presenečenje: Taylor Swift pristane na prvem mestu|date=20.11.2008|publisher=GAC|accessdate=24.12.2008|archive-date=2015-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316224149/http://www.gactv.com/gac/nw_headlines/article/0,,GAC_26063_5939337,00.html|url-status=dead}}</ref><ref name="billboard.com">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003892753|title=Taylor Swift zasede prvo mesto|date=19.11.2008|publisher=Billboard|accessdate=24.12.2008}}</ref> Osem tednov po izdaji je album prek interneta prodal že 338.467 kopij in s tem obdržal status najbolje prodajanega country albuma prek spleta v zgodovini, temu pa je z 236.046 prodanimi kopijami 18. aprila 2009 sledil njen prvi album, ''[[Taylor Swift (album)|Taylor Swift]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/26331/week-ending-jan-4-2009-its-taylor-swifts-world/;_ylt=AtJw4qxeVtllEuMR3mdD9IbasyUv|title=Konec tedna 4. januar 2009: To je svet Taylor Swift ... |date=7.1.2009 |publisher=Yahoo Music Blog (written by Paul Grein)|accessdate=8.1.2009}}</ref> [[Slika:Swift, Taylor (2007) cropped.jpg|thumb|left|upright|Taylor Swift med nastopom v živo leta 2007]] Vseh sedem pesmi iz albuma ''Fearless'' se je uvrstilo na lestvico Billboard Hot 100. S pesmijo »[[White Horse (pesem)|White Horse]]« je Taylor Swift dosegla trinajsto mesto na tej lestvici. Od trinajstih pesmi v albumu se jih je enajst že uvrstilo na Hot 100.<ref name="billboard.com"/> »Change«, pesem iz tega albuma, je bila med drugim predvajana tudi na [[Poletne olimpijske igre 2008|Poletnih olimpijskih igrah]] 2008.<ref name="cst2">{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=1991 |title=Taylor Swift ponudi pesem »Change« Olimpijskih igrah in dobi nagrado Teen Choice Award |accessdate=7.8.2008 |work=[[Country Standard Time]]}}</ref> Glavni singl albuma ''Fearless'', »Love Story«, je izšel 12. septembra 2008. Pesem je skupaj z videospotom temeljila na [[William Shakespeare|Shakespearovi]] drami ''[[Romeo in Julija]]''. Pesem je dosegla drugo mesto na lestvici [[iTunes Store Top Downloaded Songs]] in četrto na Billboard Hot 100. Včasih so jo imenovali tudi ''Taylor Swift's signature song''. Petnajst tednov po tem, ko so jo dodali na seznam pesmi, ki so se predvajale po radiu, je »Love Story« postala tudi prva country pesem, uvrščena na lestvico Nielsen BDS CHR/Top 40 v njihovi šestnajstletni zgodovini delovanja. Dosegla je tudi prvo mesto na lestvici Mediabase Top 40 Chart.<ref>{{navedi splet|url=http://www.earthtimes.org/articles/show/taylor-swift-sets-historic-top-40-radio-milestone-for-country-artist,719640.shtml|title=Taylor Swift postavi nove meje za štirideset najboljših singlov na radiu country ustvarjalca|date=17.2.2009|publisher=Universal Republic Records|accessdate=23.2.2009|archive-date=2012-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120706215445/http://www.earthtimes.org/articles/show/taylor-swift-sets-historic-top-40-radio-milestone-for-country-artist,719640.shtml|url-status=dead}}</ref> Njen drugi singl iz albuma ''Fearless'', »White Horse«, je izšel 8. decembra 2008. Videospot za pesem je bil prvič predvajan na CMT-ju 7. februarja 2009. Sicer ni dosegla prvega mesta na Billboardovi lestvici [[Hot Country Songs]], vendar je zato nekaj tednov vodila na lestvici USA Today/Country Aircheck.<ref name="The Cleveland Leader">{{navedi splet|url=http://www.clevelandleader.com/node/9529|title=Zadnji singl Taylor Swift, »White Horse«, ji pomaga priti do trikratne platinaste certifikacije|publisher=The Cleveland Leader|accessdate=4.4.2009|archive-date=2009-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090403080917/http://www.clevelandleader.com/node/9529|url-status=dead}}</ref> »Forever & Always«, še ena pesem iz albuma, temelji na razmerju Taylor Swift s pevcem [[Joe Jonas|Joeom Jonasom]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.okmagazine.com/news/view/10255 |title=Taylor Swift glede Joea Jonasa: »Ne govoriva več.« |publisher=Okmagazine.com |date=12.11.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Bila je prva glasbenica v zgodovini Nielsen SoundScan-a, ki je uspela na lestvico Top 10 uvrstiti dva izmed svojih albumov.<ref name="Market Watch"/> Bila je tudi prva ženska glasbena ustvarjalka, ki ji je album na lestvici The Billboard 200 uspelo obdržati kar osem tednov. Sredi januarja 2009 je Taylor Swift postala tudi prva country glasbenica, katere tri pesmi so si poslušalci naložili v več kot dveh milijonih izvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/26539/week-ending-jan-11-2009-eat-your-heart-out-loretta-lynn/;_ylt=AjYc3Quc8Qq2YNOKdIEacz_zvSUv|title=Konec tedna 11. januar 2009: Iztrgaj si srce, Loretta Lynn!|date=14.1.2009 |publisher=Yahoo Music Blog (napisal Paul Grein)|accessdate=15.1.2009}}</ref> Taylor Swift je dosegla naslov Billboardega »najboljšega ustvarjalca country glasbe« in »najboljšega tekstopisca country glasbe« leta 2008; je tudi najbolje prodajana country ustvarjalka leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=2402|title=Taylor Swift doseže 5 milijonov prodanih del in pristane na vrhu Billboardovih lestvic|date=17.12.2008|publisher=Country Standard Time|accessdate=18.12.2008}}</ref> Dosegla je sedmo od desetih mest najbolje prodajanih glasbenikov vseh vrst. Albuma ''Fearless'' in ''Taylor Swift'' sta dosegla prvo in drugo mesto na lestvici Canadian Country Albums Chart ob koncu leta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bigmachinerecords.com/index.cfm?id=6&viewStory=206|title=Taylor Swift pristane na vrhu lestvice Canadian Country Albums Chart ob koncu leta 2008 z dvema CD-jema|date=14.1.2009|publisher=Big Machine Records|accessdate=15.1.2009|archive-date=2009-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090606165911/http://www.bigmachinerecords.com/index.cfm?id=6&viewStory=206|url-status=dead}}</ref> Pela je tudi v tretji igri na prireditvi [[Star-Spangled Banner]], [[World Series]] v [[Filadelfiji]] 25. oktobra 2008. [[Slika:Taylor Swift Cavendish.JPG|thumb|right|upright|Taylor Swift kot glavna pevka med nastopom na glasbenem festivalu [[Cavendish Beach Music Festival]] leta 2010 v [[Prince Edward Island]]u, [[Kanada]].]] V januarju 2009 je Tayor Swift potrdila svojo prvo turnejo. Poimenovala jo je [[Fearless Tour]] 2009 in po načrtih naj bi potekala v 52 mestih v 38 različnih državah po [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Kanada|Kanadi]], trajala pa naj bi šest mesecev. Turneja se je pričela 23. aprila 2009 v [[Evansville, Indiana|Evansvilleu]], [[Indiana]]. Še istega meseca se je Taylor Swift kot glasbeni gost pojavila v oddaji ''[[Saturday Night Live (sezona 34)|Saturday Night Live]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://blog.cmt.com/2009-01-06/taylor-swift-makes-saturday-night-live-history/|title=Taylor Swift postane del zgodovine oddaje Saturday Night Live|date=6.1.2009|publisher=CMT|accessdate=8.1.2009|archive-date=2009-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090118161248/http://blog.cmt.com/2009-01-06/taylor-swift-makes-saturday-night-live-history/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1602347/20090108/swift__taylor.jhtml|title=Taylor Swift še vedno 'ne more verjeti', da bo na 'SNL'-ju|date=8.1.2009|publisher=MTV|accessdate=8.1.2009|archive-date=2009-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20091230130110/http://www.mtv.com/news/articles/1602347/20090108/swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref> S tem je postala tudi najmlajša country glasbenica, kar se jih je kdaj pojavilo v tej oddaji. 6. februarja 2009 so se začele prodajati vstopnice za njeno turnejo in vse so se prodale v pičlih dveh minutah.<ref>{{navedi splet|url=http://sev.prnewswire.com/entertainment/20090206/CL6790006022009-1.html|title=Taylor Swift razproda vstopnice za koncert v Los Angelesu, v cenrtu Staples Center v komaj dveh minutah|date=6.2.2009|publisher=Big Machine Records|accessdate=16.2.2009}}</ref> Vstopnice, ki so prišle na trg na [[Madison Square Garden]] čez en teden so za prodajo potrebovale še manj: samo eno minuto.<ref>{{navedi splet|url=http://tristatehomepage.com/content/fulltext/?cid=56162|title=Vstopnice za koncert Taylor Swift so pošle še preden jih je imela večina sploh priložnost kupiti |date=13.2.2009|publisher=Tristate Homepage|accessdate=16.2.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.courierpress.com/news/2009/feb/13/taylor-swift-tickets-gone-flash/|title=Vstopnice za koncert Taylor Swift so odšle|date=13.2.2009|publisher=Courier Press|accessdate=16.2.2009|archive-date=2009-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20090216001026/http://www.courierpress.com/news/2009/feb/13/taylor-swift-tickets-gone-flash/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kait8.com/Global/story.asp?S=9844040&nav=0jsh|title=Vstopnice za koncert Taylor Swift se prodajo gladko (Jonesboro, AR)|date=14.2.2009|publisher=KAIT 8|accessdate=16.2.2009|archive-date=2009-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20090608022517/http://www.kait8.com/Global/story.asp?S=9844040&nav=0jsh|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.sunherald.com/news/local/story/1138964.html|title=Vstopnice gladko romajo v roke čakajočih|date=13.2.2009|publisher=Sun Herald|accessdate=16.2.2009|archive-date=2009-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090217110642/http://www.sunherald.com/news/local/story/1138964.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cjbk.com/news/music/87/894735|title=Koncert Taylor se hitro razproda|date=17.3.2009|publisher=CJBK|accessdate=19.3.2009|archive-date=2009-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090615033712/http://www.cjbk.com/news/music/87/894735|url-status=dead}}</ref> 8. februarja 2009 je skupaj z [[Miley Cyrus]] Taylor Swift na 51. podelitvi nagrad [[Grammy]] zapela pesem »[[Fifteen (pesem)|Fifteen]]«, novo pesem iz svojega drugega albuma, ''Fearless''.<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.com/2009/01/16/saturday-night-live-scores-its-top-numbers-since-the-november-election/10990|title=‘Saturday Night Live’ pristane med najbolje gledanimi oddajami od novemberskih izidov|date=16.1.2009|publisher=NBC - Izidi za novinarje|accessdate=1.2.2009|archive-date=2009-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20090330145942/http://tvbythenumbers.com/2009/01/16/saturday-night-live-scores-its-top-numbers-since-the-november-election/10990|url-status=dead}}</ref> Njen singl »Love Story« je kasneje, ob koncu tedna 8. februarja, postal največkrat naložena country pesem vseh časov, dosegel pa je tudi prvo mesto na lestvici [[Mainstream Top 40]].<ref>{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/28616/week-ending-feb-8-2009-shadys-back-tell-a-friend/;_ylt=AiacmGGJ0IQmdWNGj9txZWzzvSUv|title=Konec tedna 8. februar 2009: »Shady's Back (Tell A Friend)«|date=11.2.2009|publisher=Yahoo Music Blog (napisal Paul Grein)|accessdate=12.2.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/chart-beat-bonus/chart-beat-flo-rida-atlantic-mac-mcanally-1003943129.story|title=»Ljubezen« se pridruži klubu|date=19.2.2009|publisher=Billboard|accessdate=28.2.2009}}</ref> To mesto je kasneje septembra 2009 dobila tudi njena pesem »[[You Belong with Me]]«, ki pa je bila šele druga country pesem na vrhu lestvice v zgodovini. Od izida svojega drugega albuma je Taylor Swift posnela tudi pesem »[[Crazier]]« in sicer kot [[soundtrack]] za [[film]] ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana]]'', v katerem se je pojavila tudi Taylor Swift. Na 44. podelitvi nagrad [[Academy of Country Music Awards]] je Taylor Swift prejela nagrado za glasbeni album leta in sicer tako kot njegova ustvarjalka tudi kot njegova [[producent]]ka. Je najmlajša oseba, kar jih je kdaj dobilo ACM-jevo nagrado za ''album leta''. Za tem ji je ta ista organizacija podarila še več nagrad in sicer zato, ker je v letu 2008 prodala več albumov kot katerikoli drug glasbenik iz katerega koli žanra, zaradi prebojnega uspeha njenega prvega albuma in zaradi svetovnih dosežkov njene uspešnice »[[Love Story (pesem, Taylor Swift)|Love Story]]«. Organizacija ji je pripisala tudi zasluge za to, da je med poslušalci countryja sedaj čedalje več mladih.<ref>{{navedi splet|url=http://sev.prnewswire.com/music/20090406/CL9518106042009-1.html|title=Taylor Swift dobi nagrado za album leta na podelitvi nagrad Academy of Country Music Awards|date=6.4.2009|publisher=Big Machine Press Release|accessdate=7.4.2009|archive-date=2009-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20090416165833/http://sev.prnewswire.com/music/20090406/CL9518106042009-1.html|url-status=dead}}</ref> Pozno v aprilu 2009 je Taylor Swift prodala 14 milijonov kopij albuma prek interneta in posnela tudi tri melodije za mobilni telefon.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fiercemobilecontent.com/story/verizon-wireless-inks-taylor-swift-content-exclusive/2009-04-29|title=Verizon Wireless objavi ekskluzivno tekmovanje za Taylor Swift|date=29.4.2009|publisher=Fierce Mobile Content|accessdate=29.4.2009|archive-date=2009-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090502162002/http://www.fiercemobilecontent.com/story/verizon-wireless-inks-taylor-swift-content-exclusive/2009-04-29|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Taylor Swift St. Louis 04.25.09.JPG|thumb|left|Taylor Swift 25. aprila 2009 med nastopom]] V juniju 2009 je Taylor Swift zapela pesem »Thug Story«, parodijo na pesem »Love Story«, skupaj s [[T-Pain]]om na podelitvi nagrad CMT Music Awards. Na tej podelitvi je dobila dve nagradi in sicer nagrado za »najboljši videospot ženske ustvarjalke leta« in za »najboljši videospot leta«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvguide.com/News/Taylor-Swift-Brad-1006975.aspx|title=Taylor Swift in Brad Paisley dobita veliko nagrad na podelitvi nagrad CMT Awards|publisher=TVGuide.com|accessdate=17. junij 2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://kotaku.com/5329622/taylor-swift-shakes-her-polys-in-band-hero|title=Pesmi Taylor Swift se pojavijo v videoigri 'Band Hero'|publisher=Kotaku|date=4.8.2009|accessdate=10.8.2009}}</ref> 6. septembra 2009 je na svojem [[blog]]u na [[MySpace]]u potrdila, da bo njen album, ''Fearless'' 27. oktobra izdal še šest novih pesmi. Potrdila je tudi, da bodo izdane tudi fotografije iz njene turneje.<ref>{{navedi splet|url=http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&friendId=27612962&blogId=508937979 |title=Myspace.com |publisher=Blogs.myspace.com |date= |accessdate=20.9.2009}}</ref> 28. aprila 2009 je Taylor Swift priredila brezplačen manjši privatni koncert za študente šole [[Bishop Ireton High School]], majhne [[katoličani|katoliške šole]] v [[Alexandria, Virginija|Alexandriji]], [[Virginija]] in sicer po tem, ko so študentje zmagali na nacionalnem spletnem tekmovanju, imenovanem [[Verizon Wireless]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2009/04/28/AR2009042803919.html|title=Taylor Swift osupi študente šole Bishop Ireton High School, Alexandria}}</ref> Študentje so namreč Verizonu med en mesec dolgim tekmovanjem poslali kar 19.000 sporočil. 8. oktobra 2009 je Taylor Swift potrdila, da se bo njena razprodana turneja ''Fearless Tour'' v še sedemintrideset dodatnih mest Severne Amerike vrnila v letu 2010. [[Slika:Keithtaylor 049.JPG|thumb|right|Taylor Swift nastopa med turnejo ''Fearless'' v avgustu 2009]] Dobila je tudi pet nagrad [[American Music Awards]]: za »ustvarjalca leta«, za »najljubšo Pop/Rock žensko ustvarjalko«, za »najljubšo country žensko ustvarjalko«, za »najljubši country album« (''Fearless'') in za »najboljšega odraslega ustvarjalca«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.buzzsugar.com/6349388 |title=Potrjeni zmagovalci na podelitvi nagrad American Music Awards leta 2009 |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106130109/http://www.buzzsugar.com/6349388 |url-status=dead }}</ref> 2. decembra 2009 je prejela nominacije za nagrado Grammy v kategorijah: za »založbo leta«, za »pesem leta«, za »najboljši pop nastop« leta (»You Belong with Me«), za »najboljšo žensko pevko leta«, za »najboljšo country pesem leta« (»White Horse«), za »najboljšo pevko leta« (»Breathe«), za »najboljši album leta« (''Fearless'') in za »najboljši country album leta« (''Fearless'').<ref>{{Navedi splet |url=http://news-briefs.ew.com/2009/12/02/grammy-nominations/ |title=Beyonce in Taylor Swift vodita v številu nominacij za Grammyja |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106070640/http://news-briefs.ew.com/2009/12/02/grammy-nominations/ |url-status=dead }}</ref> Proti koncu leta 2009 jo je [[revija]] ''[[Associated Press]]'' imenovala za »ustvarjalko leta«.<ref>{{navedi splet|url=http://news.yahoo.com/s/ap/20091221/ap_en_mu/us_ap_entertainer_of_the_year|title=Taylor Swift voted AP entertainer of the year|publisher=Associated Press|date=21.12.2009|accessdate=11.1.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091225010201/http://news.yahoo.com/s/ap/20091221/ap_en_mu/us_ap_entertainer_of_the_year|archivedate=2009-12-25|url-status=live}}</ref> ''Fearless'' je bil najbolje prodajan album leta 2009 in v ZDA je v enem letu prodal več kot 3,2 milijonov kopij. Pesmi »You Belong With Me« in »Love Story« sta na lestvici Nielsen's BDS Top 10 Most Played Songs dosegli prvo in drugo mesto.<ref name="PR Newswire">{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Taylor Swift imenuje za najbolje digitalno prodajano ustvarjalko vseh časov|publisher=PR Newswire|date=7.1.2010 |accessdate=11.1.2010}}</ref> Bila je uvrščena tudi na vrh lestvice 2009 Top 10 Artist Airplay in na vrh lestvice Top 10 Artist Internet Streams.<ref>{{navedi splet|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/nielsen-soundscan-lists-taylor-swift-as-the-top-selling-digital-artist-in-history-80965892.html|title=Nielsen SoundScan Taylor Swift imenuje za digitalno najbolje prodajano ustvarjalko vseh časov|publisher=PR Newswire|date=7.1.2010 |accessdate=11.1.2010}}</ref> [[Slika:Taylor Swift at 2009 MTV VMA's 2.jpg|thumb|left|upright|Taylor Swift nastopa na podelitvi nagrad MTV VMA]] 14. julija 2009 so potrdili, da bo Taylor Swift 13. septembra tistega leta nastopala na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]]. »Tako sem vznemerjena, ker me MTV vabi, da bi nastopala, ker mislim, da bo letošnja podelitev nekaj posebnega!« začne Swiftova. »Naravnost obožujem, ko v nastop vključim tudi nekoliko teatralnosti in MTV to umetnikom vedno dovoli!« je povedala. »Na MTV-ju so tako dobri do mene, ne bi se mogla bolj veseliti tega nastopa, kot se že!« To je povedala, ko je na podelitvi nagrad prejela nagrado MTV Video Music Award.<ref name="msnbc.msn.com">{{navedi splet|title=Kanye pokliče Taylor Swift po pojavu v oddaji ''View''|publisher=[[The Associated Press]]/MSNBC|date=15.9.2009|accessdate=16.9.2009|url=http://www.msnbc.msn.com/id/32861800/ns/entertainment-music/}}</ref> Oddaja je izšla 13. septembra 2009 na [[MTV]]-ju z [[Britanci|britanskim]] [[komedijant]]om [[Russell Brand|Russellom Brandom]], ki je oddajo gostil že drugo leto.<ref>{{navedi splet|author=Beville Darden|url=http://www.theboot.com/2009/07/14/taylor-swift-to-perform-at-vmas/ |title=Taylor Swift bo nastopila na podelitvi nagrad VMA Awards |publisher=Theboot.com |date=14.7.2009 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Med njenim zahvalnim govorom za nagrado za najboljši videospot ženske ustvarjalke (ki ga je dobila za videospot za pesem »You Belong with Me«), ji je [[pevec]]/[[raper]] [[Kanye West]] vzel mikrofon iz rok in rekel, da je videospot pevke [[Beyoncé Knowles|Beyoncé]] za pesem »[[Single Ladies (Put a Ring on It)]]«, ki je bil nominiran v isti kategoriji, »eden izmed najboljših videospotov vseh časov«. Javnost je njegovo »odkritost« sprejelo precej negativno.<ref name="rollingstone.com">{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2009/09/13/kanye-west-storms-the-vmas-stage-during-taylor-swifts-speech/?rand=84857|title=Kanye West stopi na oder na podelitvi nagrad VMA Awards med zahvalnim govorom Taylor Swift|date=13.9.2009|publisher=Rolling Stone|accessdate=13.9.2009|archive-date=2009-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20090922170945/http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2009/09/13/kanye-west-storms-the-vmas-stage-during-taylor-swifts-speech/?rand=84857|url-status=dead}}</ref><ref name="latfallout">{{navedi novice|url=http://www.latimes.com/entertainment/news/music/la-et-kanye-fallout15-2009sep15,0,4346169.story|title=Kanye West izrazi opravičilo Taylor Swift preko svojega bloga in v oddaji ''The Jay Leno Show''|date=15.9.2009|work=Los Angeles Times|accessdate=15.9.2009}}</ref> Mikrofon je sicer vrnil Taylor Swift, vendar slednja ni uspela dokončati svojega govora.<ref name=rollingstone.com/><ref>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621389/20090913/west_kanye.jhtml|title=Kanye West stopi na oder podelitve nagrad VMA Awards med govorom Taylor Swift ob sprejemu nagrade|last=Rodriguez|first=Jayson|date=13.9.2009|publisher=MTV News|accessdate=14.9.2009|archive-date=2010-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20101213065632/http://www.mtv.com/news/articles/1621389/20090913/west_kanye.jhtml|url-status=dead}}</ref> Ko je Beyoncé kasneje dobila nagrado za videospot za pesem »Single Ladies (Put a Ring on It)«, je Taylor Swift poklicala nazaj na oder, kjer je ta lahko dokončala svoj govor.<ref name=rollingstone.com/><ref>{{navedi novice|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3idc1bbdb02d3e92062c423efbf6ec0c48|title=Kanye West povzroči kontroverznost na podelitvi nagrad VMA Awards|last=Szalai|first=Georg|date=13.9.2009|publisher=[[Hollywood Reporter]]|accessdate=14.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090922191846/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3idc1bbdb02d3e92062c423efbf6ec0c48|archivedate=2009-09-22|url-status=live}}</ref> Temu škandalu je sledilo opravičilo Kanya Westa za nasilni nastop, ki ga je kasneje objavil na svojem blogu (in ga nazadnje tudi izbrisal).<ref name=rollingstone.com/> Veliko medijev ga je zaradi nastopa precej kritiziralo,<ref name=latfallout/><ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/ontv/vma/2009/best-female-video/|title=2009 MTV Video Music Awards - Najboljši ženski videospot|publisher=MTV.com|accessdate=15.9.2009|archive-date=2010-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100303052537/http://www.mtv.com/ontv/vma/2009/best-female-video/|url-status=dead}}</ref><ref name="Cnn.com">{{navedi novice|first=Lisa|last=Respers|title=Jeza zaradi Kanyea Westa na podelitvi nagrad MTV Awards|date=14.9.2009|accessdate=15.9.2009|publisher=CNN|url=http://www.cnn.com/2009/SHOWBIZ/09/14/kanye.west.reaction/index.html}}</ref><ref name="MTV">{{navedi splet|title=Adam Lambert, Donald Trump in Joe Jackson skritizirajo govor Kanyea Westa na podelitvi nagrad VMA Awards|publisher=MTV|date=13.9.2009|accessdate=13.9.2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621475/.../swift__taylor.jhtml|archive-date=2010-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100207040009/http://www.mtv.com/news/articles/1621475/.../swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref><ref name="MTV.Com">{{navedi splet|first1=Shaheem|last1=Reid|first2=Rahman|last2=Dukes|title=50 Cent skritizira odkritost Kanyea Westa na podelitvi nagrad VMA Awards|date=15.9.2009|publisher=MTV|accessdate=15.9.2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621544/20090915/50_cent.jhtml|archive-date=2009-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20091004085107/http://www.mtv.com/news/articles/1621544/20090915/50_cent.jhtml|url-status=dead}}</ref> celo predsednik Združenih držav Amerike, [[Barack Obama]] je v neuradnem pogovoru izjavil, da njegov pristop ni bil najbolj primeren.<ref name="politico.com">{{navedi splet|first=Patrick|last=Gavin|title=Obama Kaynea označi za »bedaka«|publisher=[[The Politico]]|date=15.9.2009|accessdate=15.9.2009|url=http://www.politico.com/click/stories/0909/did_obama_call_kanye_a_jackass.html|archive-date=2010-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100209044435/http://www.politico.com/click/stories/0909/did_obama_call_kanye_a_jackass.html|url-status=dead}}</ref><ref name="people.com">{{navedi splet|title=Audio: Predsednik Obama Kanyea Westa imenuje za »bedaka«|date=15.9.2009|accessdate=16.9.2009|publisher=[[People (magazine)|People]]|url=http://www.people.com/package/article/0,,20302940_20304704,00.html|archive-date=2012-12-05|archive-url=https://archive.today/20121205110150/http://www.people.com/package/article/0,,20302940_20304704,00.html|url-status=dead}}</ref><ref name="www.foxnews.com">{{navedi splet|title=Obama Kaynea Westa označi za »bedaka«|date=15.9.2009|accessdate=16.9.2009|publisher=[[Fox News Channel|Fox News]]|url=http://www.foxnews.com/politics/2009/09/15/obama-calls-kanye-west-jackass/}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Obama Kaynea označi za »bedaka« -- Audio posnetek|publisher=[[TMZ]]|date=15.9.2009|accessdate=15.9.2009|url=http://www.tmz.com/2009/09/15/obama-calls-kanye-a-jackass/}}</ref> Kasneje je objavil drugo opravičilo, spet na svojem blogu, in dan po škandalu se je prišel publiki javno opravičiti v oddajo ''[[The Jay Leno Show]]''.<ref name="latfallout"/> [[Slika:Taylor Swift 2009 MTV VMA.jpg|thumb|upright|right|Taylor Swift na MTV Video Music Awards s svojo nagrado v letu 2009.]] 15. septembra 2009 je Taylor Swift o vsem skupaj odkrito spregovorila na ''[[The View (serija)|The View]]''. Vprašali so jo, kakšno je njeno mnenje o dogodku in rekla je: {{navedek|No, takrat sem si mislila nekaj takšnega kot: 'O, super, ne morem verjeti, da sem zmagala, to je enkratno! Grem na oder, da se zahvalim vsem svojim oboževalcem. Oh, Kanye West je tukaj. V redu frizura! Kaj pa delaš tam?' In potem: 'Auč! Najbrž ne bom dobila priložnosti, da bi se zahvalila oboževalcem.'<ref name="MTV.com">{{navedi splet|first=Jocelyn|last=Vena|title=Taylor Swift pove oddaji ''The View'', da Kanye West še ni stopil v stik z njo. Country govori o svoji reakciji na incident na podelitvi nagrad VMA Awards.|date=15.9.2009|publisher=MTV|accessdate=15.9.2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621550/2009915/swift__taylor.jhtml|archive-date=2010-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20100328130534/http://www.mtv.com/news/articles/1621550/2009915/swift__taylor.jhtml|url-status=dead}}</ref><ref name="nypost.com">{{navedi splet|title=Taylor Swift v oddaji ''The View,'' sprejme Kanyeovo opravičilo|publisher=New York Post|date=15.9.2009|accessdate=15.9.2009|url=http://www.nypost.com/p/blogs/tvblogs/taylor_swift_visits_the_view_accepts_iW7OOuj6BQpLe1oX8TVFNM|archiveurl=https://archive.today/20121205044335/http://www.nypost.com/p/blogs/tvblogs/taylor_swift_visits_the_view_accepts_iW7OOuj6BQpLe1oX8TVFNM%23axzz2E9KT3xdd|archivedate=2012-12-05|url-status=live}}</ref>}} Swiftova je povedala tudi, da West z njo osebno ni govoril že od podelitve nagrad.<ref name=nypost.com/> Po pojavu v ''The View'' se ji je Kanye West tudi osebno opravičil; Taylor je opravičilo sprejela.<ref name=msnbc.msn.com/><ref name=nypost.com/> 11. novembra 2009 je Taylor Swift postala najmlajša oseba, kar jih je kdaj dobilo nagrado [[Country Music Association Awards|Country Music Association Award]] za »ustvarjalca leta«. Bila je tudi ena od le šestih žensk, ki so dobile to nagrado.<ref>{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/entertainment/2009/11/11/taylor-swift-wins-cma-entertainer-year/|title=Taylor Swift dobi nagrado CMA za ustvarjalca leta|publisher=foxnews.com|accessdate=17.4.2010 | date=11.11.2009}}</ref> 14. novembra 2009 je bila Taylor Swift proglašena za največkrat uvrščeno žensko ustvarjalko na lestvico [[Billboard Hot 100]] skupaj z osmimi singli, ki so naknadno izšli v njenem albumu ''Fearless'': »Jump Then Fall« na desetem mestu, »Untouchable« na devetnajstem mestu, »The Other Side of the Door« na dvaindvajsetem mestu, »Superstar« na sedemindvajsetem mestu in »Come in With the Rain« na tridesetem mestu ter s tremi že izdanimi singli, »You Belong with Me« (štirinajsto mesto), »Forever & Always«, ki se je naknadno uvrstil na štiriintrideseto mesto in »Fifteen« (šestinštirideseto mesto).<ref>{{navedi splet |last=Anderson |first=Kyle |url=http://www.mtv.com/news/articles/1625567/20091105/story.jhtml |title=Taylor Swift podre še en rekord s pesmijo iz albuma ''Fearless'' - Novica &#124; Novice o glasbi, slavnih osebah in ustvarjalcih &#124; MTV News |publisher=Mtv.com |date=5.11.2009 |accessdate=30.12.2009 |archive-date=2010-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100109102442/http://www.mtv.com/news/articles/1625567/20091105/story.jhtml |url-status=dead }}</ref> Pesem »[[Two Is Better Than One]]« izvajalcev [[Boys Like Girls]], v kateri je nastopala tudi Swiftova, je dosegla osemdeseto mesto na lestvici Billboard Hot 100. To je pomenilo, da si je Taylor Swift priborila priznanje za največje število pesmi ženske izvajalke na lestvici Billboard Hot 100 vseh časov.<ref>http://www.billboard.com/#/news/derulo-tops-hot-100-but-swift-swoops-in-1004033394.story</ref> Ko je pesem »Fifteen« dosegla osemintrideseto mesto na lestvici Top 40 21. novembra tistega leta, je Taylor Swift takoj za [[Beyoncé Knowles]], ki ima na lestvici trenutno na lestvici devetnajst pesmi, postala na to lestvico največkrat uvrščena ženska ustvarjalka.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thesuntimes.com/opinions/columnists/x1689197199/Without-out-a-doubt-2009-was-Taylor-Swift-s-year |title=arhivska kopija |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100111051700/http://www.thesuntimes.com/opinions/columnists/x1689197199/Without-out-a-doubt-2009-was-Taylor-Swift-s-year |url-status=dead }}</ref> Pesem »Two Is Better Than One« banda Boys Like Girls in pesem [[John Mayer|Johna Mayerja]] »Half of My Heart« (pri snemanju obeh je sodelovala tudi Taylor Swift) sta na lestvici Top 40 najprej zasedli štirideseto in petindvajseto mesto, kasneje pa še enaindvajseto in dvaindvajseto. Album ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]'' je bil tudi najbolje prodajan album v Združenih državah Amerike leta 2009, saj je prodal več kot 3,2 milijona izvodov v tistem letu. Taylor Swift je s pesmimi »You Belong With Me« in »Love Story« dobila prvo in drugo mesto Nielsenove lestvice »BDS-jevih deset največkrat predvajanih pesmi (vseh žanrov)«. Leta 2009 je pristala tudi na vrhu lestvice »prvih deset preko radia največkrat predvajanih glasbenikov«, saj so njene pesmi predvajali okoli 1,29 milijonkrat, in »prvih deset glasbenikov, največkrat predvajanih preko interneta«, kjer so njene pesmi zavrteli okoli šestinštirideset milijonkrat.<ref name="PR Newswire"/> === 2010–2012: ''Speak Now'' === [[Slika:Taylor Swift 2010.jpg|thumb|left|200px|Taylor Swift med nastopom s kitaro v januarju 2010]] 19. januarja 2010 je izdala svoj novi singl, »[[Today Was a Fairytale]]«, ki si ga je mogoče naložiti prek [[iTunes]]a. Pesem je tudi [[soundtrack]] za film ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'', v katerem igra tudi ona. Zasedla je drugo mesto na lestvici Billboard Hot 100,<ref>{{navedi splet|url= http://www.billboard.com/#/news/taylor-swift-swipes-female-download-record-1004062461.story|title= Taylor Swift podre rekord za najbolje preko spleta prodajane pesmi ženske ustvarjalke; Haiti Tracks Chart|author= Silvio Pietroluongo|date= 27.1.2009|publisher= Billboard.com|accessdate= 29.1.2009}}</ref> šesto na Top 10 in triindvajseto mesto na Top 40. Samo v januarju si je pesem prek interneta naložilo več kot 325.000 ljudi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272630187.shtml |title=Rekord Taylor Swift za največkrat naložene pesmi - Country pevka premaga Britney Spears |work=National Ledger |date=31. januar 2010 |accessdate=4. februar 2010 |archive-date=2010-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100203214936/http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272630187.shtml |url-status=dead }}</ref> Pesem je dosegla prvo mesto na lestvici [[Canadian Hot 100]], kar je prvi hit Taylor Swift na [[Kanada|kanadski]] lestvici. Taylor Swift je v letu 2010 dobila nagrado [[People's Choice Award]] za najboljšo žensko ustvarjalko.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20334860,00.html |title=Sandra Bullock in Taylor Swift dobita več nagrad na podelitvi nagrad People's Choice Awards |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2010-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100110054548/http://www.people.com/people/article/0,,20334860,00.html |url-status=dead }}</ref> V februarju 2010 je potrdila, da bo turnejo [[Fearless Tour]] prepeljala še v pet mest v [[Avstralija|Avstraliji]]. Na turneji bo nastopal tudi band [[Gloriana (glasbena skupina)|Gloriana]].<ref>{{navedi novice | title =Taylor Swift FEARLESS TOUR 2010| work = | publisher =Ticketek | date = | url = http://premier.ticketek.com.au/shows/show.aspx?sh=TAYLORSW10&searchId=464a7869-8d63-4190-a249-e63b830df60d| accessdate = 8.1.2010}}</ref> Na 52. podelitvi Grammy nagrad je Taylor Swift prejela nagrado za najboljši nastop ženske ustvarjalke, za »najboljšo country pesem« (»White Horse«) in za »album leta« (''Fearless'').<ref>{{Navedi splet |url=http://www.peoplestylewatch.com/people/stylewatch/package/article/0,,20332903_20336343,00.html |title=Grammyji 2010: Zmagovalci & nominiranci |accessdate=2010-02-13 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303192051/http://www.peoplestylewatch.com/people/stylewatch/package/article/0,,20332903_20336343,00.html |url-status=dead }}</ref> Med odhodom v zaoderje je Taylor Swift po nesreči spustila enega izmed svojih štirih Grammyjev in ga razbila.<ref>http://new.music.yahoo.com/blogs/awards/40068/taylor-swifts-big-grammy-fumbleother-memorable-moments/</ref> Na podelitvi je tudi nastopala in sicer v [[duet]]u s [[Stevie Nicks]]. Njeno petje je bilo večkrat kritizirano,<ref>{{navedi splet|url=http://www.tennessean.com/article/20100203/COLUMNIST0501/2030342/1005/ENTERTAINMENT/Taylor+Swift+s+label+chief+responds+to+Grammy+criticism|title=Vodja založne Taylor Swift se odzove na kritike glede njenega nastopa na Grammyjih|work=The Tennessean|date=3.2.2010|accessdate=7.2.2010}}</ref> blogerka LA Timesa, Ann Powers, ga je na primer označila za »presenetljivo slabo«.<ref>{{navedi splet|url=http://latimesblogs.latimes.com/music_blog/2010/01/ann-powers-on-the-2010-grammy-awards.html|title=Ann Powers glede Grammyjev 2010: Vse se ne vrti okoli glasbe|work=Pop & Hiss: The L.A. Times music blog|date=31.1.2010|accessdate=7.2.2010}}</ref> Taylor Swift je že skoraj končala s snemanjem pesmi za svoj naslednji glasbeni album.<ref>[http://www.rollingstone.com/music/news/14639/81142 Taylorin čas: Druženje s Taylor Swift] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100824163112/http://www.rollingstone.com/music/news/14639/81142 |date=2010-08-24 }} - Pridobljeno 25. januarja 2010, 11:08, Rolling Stone.com</ref> V sredini julija leta 2010 je revija ''[[Billboard (revija)|Billboard]]'' razkrila, da se bo novi glasbeni album Taylor Swift imenoval ''[[Speak Now]]'' in da bo izšel 25. oktobra 2010. Pesmi z albuma je napisala popolnoma sama in sicer v Arkansasu, New Yorku, Bostonu in Nashvilleu, album pa bo ko-produciral [[Nathan Chapman (glasbeni producent)|Nathan Chapman]]. V sredo, 4. avgusta 2010, je preko interneta izšel glavni singl iz albuma, imenovan »[[Mine (pesem)|Mine]]«. Založba Big Machine Records se je odločila, da bo pospešila izid prvega singla. === 2012–2014: ''Red'' === [[File:Taylor Swift - Red Tour 13.jpg|thumb|Taylor Swift na Red turneji leta 2013.]] 13. avgusta je zvezdnica priredila 'live webchat', v katerem je odgovarjala na vprašanja oboževalcev. Povedala je tudi naslov četrtega albuma - ''Red''. Na isti dan je izšel tudi singl »We Are Never Ever Getting Back Together«, ki ga je zvezdnica predtavila na 'live webchat-u'. Pesem je že prvi teden po izidu doživela velik uspeh, saj se je uvrstila na prvo mesto [[Billboard Hot 100|US ''Billboard'' Hot 100]]. Oktobra je izšel drugi singl z naslovom »Begin Again«. Nekaj tednov po izidu te pesmi pa je izšel album z naslovom ''Red''. Album vsebuje 16 pesmi, če pa štejemo zraven ostale pesmi, ki so priložene drugi različici albuma je vseh skupaj 22 pesmi. V enem tednu je Taylor Swift prodala 1,21 miljonov kopij albuma, ter tako postala tretja ženska izvajalka, ki je prodala toliko kopij v enem tednu. Album je prav tako kot prvi singl »We are Never Ever Getting Back Together« doživel velik uspeh, saj se je povzpel na prvo mesto [[Billboard 200|US ''Billboard ''200]]. ''Red'' je 18. album v ZDA zgodovini, ki je v enem tednu prodal več kot milijon kopij. Postal pa je tudi najbolj prodajan country album leta 2012. Naslednji singlz albuma je izšel konec novembra z naslovom »I Knew You Were Trouble«. Za tem je Swift izdala še 4 single z naslovi »22«, »Red«, »Everything Has Changed«, »The Last Time«. Pesem »Everything Has Changed« je napisala in jo prav tako v duetu zapojeta z britanskim pevcem Ed-om Sheeran-om. »The Last Time« pa je napisala skupaj z Gary-em Lightbody-em. Turneja Red se je začela 13. marca 2013 ter končala 12. junija 2014. Leta 2021 je izdala novo različico albuma Red s podnaslovom Taylor's Version. Album vsebuje 30 skladb, med katerim je tudi desetminutna različica uspešnice All Too Well.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/taylor-swift-z-novim-starim-albumom-in-kratkim-filmom.html|title=Taylor Swift z novim starim albumom in kratkim filmom}}</ref> '''1989''' To je že Taylorin četrti album in tudi ta je bil hit. Zasedel je mesto najbolje prodajega albuma vseh časov.Na albumu se nahaja veliko hitov,kot Shake it off, Blank space in Style.To je tudi bil njen prvi cel pop album. === 2017: ''reputation'' === Konec avgusta je izšla prva izmed 15 pesmi iz njenega petega albuma. "Look What You Made Me Do" je izšla 24.8.2017, in že takoj imela velik uspeh. Videospot je izšel nekaj dni pozneje (27.8.2017), in v prvih 24. urah dosegel preko 40 milijonov ogledov, kar je trenutni rekord. Naslednja pesem iz albuma je "...Ready For It?", sledil je "Gorgeous" in "Call It What You Want". Album je izšel 10.11.2017. Na albumu je tudi pesem v sodelovanju z znanim raperjem Future, in Ed Sheeran, z naslovom "End Game". === Stil pisanja pesmi === Njen stil pisanja pesmi je avtobiografičen. Nekoč se je izrazila, da je, če poslušaš njene pesmi, »kot da bi bral moj dnevnik«.<ref name=LittleSunshine>{{navedi novice|url= http://www.nytimes.com/2009/12/06/t-magazine/womens-fashion/06well-swift.html?hp|title= Little Miss Sunshine|author= Lynn Hirschberg|date= 3.12.2009 |publisher= New York Times}}</ref> Pesem »Forever & Always« je na primer navdihnilo njeno razmerje z Joejem Jonasom,<ref name="youtube1">[http://www.youtube.com/watch?v=AMouCSGVhOs Taylor Swift govori o pesmi »Forever & Always« v radijskem intervjuju (posnetek na YouTubeu)]</ref> medtem ko je bila pesem »[[Hey Stephen]]« napisana po zgodbi nekega fanta, ki se ji je med snemanjem neke oddaje popolnoma odprl.<ref name=LittleSunshine/> Pesem »Fifteen« je bila napisana na podlagi izkušenj iz njenega prvega letnika v srednji šoli.<ref>{{navedi splet|url= http://www.dailymail.co.uk/home/you/article-1222172/Taylor-Swift--meteoric-rise-pops-brightest-new-star.html|title= Taylor Swift - meteorični vzpon najsvetlejše nove zvezde popa|author= Benji Wilson|date= 25.10.2009|publisher= Daily Mail|accessdate = 5.12.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.cmt.com/news/country-music/1591866/why-taylor-swifts-songwriting-sings.jhtml|title= CMT : Novice: Zakaj ima Taylor Swift lasten način pisanja pesmi?|publisher= www.cmt.com|accessdate= 24.12.2009|date= 30.7.2008|author= Alison Bonaguro|archive-date= 2013-03-25|archive-url= https://archive.today/20130325212847/http://www.cmt.com/news/country-music/1591866/why-taylor-swifts-songwriting-sings.jhtml|url-status= dead}}</ref> Pesmi osebne narave naj bi pritegnile največ pozornosti. Nekoč je Taylor Swift rekla: »Nekoč sem mislila, da se je težko povezati z ljudmi in se jim približati, a zdaj sem ugotovila, da bolj ko so tvoje pesmi osebne narave, bolj si povezan z ljudmi.«<ref>{{navedi splet|url= http://www.digitalspy.com/music/interviews/a145563/taylor-swift.html|title= Intervju: Taylor Swift|author= Nick Levine|date= 6.2.2009|publisher= Digital Spy|accessdate= 5.12.2009}}</ref> Dejstvo je, da so njene pesmi avtobiografične, tako da jih njeni oboževalci lahko raziščejo.<ref name="Jon Caramanica">{{navedi novice |url=http://www.nytimes.com/2008/11/09/arts/music/09cara.html?_r=1&adxnnl=1&pagewanted=print&adxnnlx=1261714625-cL2NnjvPlJDJSFtD7FqrAA |title=Glasba - Taylor Swift, Nashvilleova prva ženska mlade glasbe - NYTimes.com |publisher=www.nytimes.com |accessdate=24.12.2009|author= Jon Caramanica|date= 9.11.2008}}</ref> Taylor Swift je nekoč dejala: »Vsakega fanta, o komer sem napisala pesem, so moji oboževalci na MySpaceu tudi izsledili.«<ref name="Jon Caramanica"/> ''[[The New York Times]]'' je Taylor Swift opisal kot »eno izmed najboljših pop tekstopiscev, country pragmastitko, in dekle, ki je v stiku s svojim notranjim življenjem bolj kot kdorkoli izmed odraslih.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2008/12/21/arts/music/21cara.html?_r=1|title=Zvok country glasbe |date=19.12.2008|publisher=The New York Times|accessdate=20.12.2008}}</ref> == Ostala dela == === Igralska kariera === [[Slika:TaylorSwiftApr09.jpg|thumb|right|upright|Taylor Swift na [[Hollywood]]ski [[premiera (dogodek)|premieri]] filma ''[[Hannah Monatana (film)|Hannah Montana]]'' v aprilu leta 2009.]] Kot najstnica je imela manjšo vlogo Pei Pei The Purple Panda v filmu [[Larry Schwarz|Larryja Schwarza]], ''Thumb Wrestling Federation''. V letu 2008 se je Taylor Swift kot igralka pojavila v videospotu Brada Paisleyja za pesem »[[Online (pesem)|Online]]«. V istem letu je posnela [[dokumentarni film]] z [[Def Leppard|Defom Leppardom]] za CMT z naslovom ''CMT Crossroads'', ki je premiero doživel 7. novembra tistega leta in zaslužil več kot 4,5 milijonov dolarjev, ter dokumentarec za [[MTV]] z naslovom ''MTV's Once Upon a Prom''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmtpress.com/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000465|title=CMT Crossroads: Def Leppard in Taylor Swift se pojavijo na CMT-ju|author=|publisher=CMT Press Release|date=11.11.2008|accessdate=16.3.2009|archive-date=2012-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120225024456/http://www.cmtpress.com/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000465|url-status=dead}}</ref> Posnela je tudi 3D [[film]] s skupino [[Jonas Brothers]], ''Jonas Brothers: The 3D Concert Experience''. Ta film je izšel 27. februarja 2009 v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Že v prvem tednu prevajanja je zaslužil 12.700.000 ameriških dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=53352|title=Madea zadrži glasbeno skupino Jonas Brothers|publisher=ComingSoon.net|date=2. marec 2009|accessdate=2010-02-13|archive-date=2009-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090306102221/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=53352|url-status=dead}}</ref> Pojavila se je tudi v [[CBS]]-jevi [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Na kraju zločina]]'' in sicer v epizodi »Turn, Turn, Turn«, ki se je v Ameriki in Kanadi predvajala 5. marca leta 2009. To epizodo je gledalo več kot 20,8 milijonov ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/b103119_wild_card_american_idol_holds_off.html|title=Divja karta ameriškega idola zadrži Taylor Swift na CSI-ju|publisher=E! Online|date=6. marec 2009|author=Joal Ryan}}</ref> Pojavila se je tudi v videospotu [[Kellie Pickler]] za pesem »[[Best Days of Your Life]]«. Igrala je tudi v filmski upodobitvi televizijske serije ''[[Hannnah Montana (serija)|Hannah Montana]]'', filmu ''[[Hannah Montana (film)|z istim naslovom]]'' in sicer se je v njem pojavila kot »ženska, ki poje v baru«. Film je izšel 10. aprila 2009 v Severni Ameriki.<ref name="HM release date">{{navedi splet|url=http://www.variety.com/article/VR1117981211.html?categoryid=13&cs=1|title=Disney ponovno predstavi nekaj svojih zvezd iz leta 2009|author=|publisher=Variety|date=24.2.2008|accessdate=24.2.2008}}</ref> Igrala je tudi v televizijski seriji ''[[Dateline NBC]]'' in sicer v epizodi z naslovom ''Dateline NBC: On Tour With Taylor Swift'' 31. maja tistega leta. Epizoda je vključevala tudi razne fotografije in posnetke iz njene prve turneje, ''Fearless Tour''.<ref>{{navedi splet|author=18:24 ET |url=http://www.msnbc.msn.com/id/31032270/ |title=Na turneji Taylor Swift - Ustvarjalci novic - msnbc.com |publisher=MSNBC |date=31.5.2009 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Bila je tudi glasbeni gost v televizijski oddaji ''[[Saturday Night Live]]''.<ref>[http://www.nbc.com/saturday-night-live/video/clips/taylor-swift-monologue/1173589/ Kratki posnetki iz epizode oddaje ''Saturday Night Live'' iz 7. novembra 2009 na NBC.com]</ref> Leta 2010 je v kinematografe prišel film ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' z igralci, kot so [[Julia Roberts]], [[Taylor Lautner]], [[Emma Roberts]], [[Ashton Kutcher]], [[Jennifer Garner]], [[Anne Hathaway (igralka)|Anne Hathaway]], [[Patrick Dempsey]], [[Jamie Foxx]], [[Bradley Cooper]] in [[Jessica Biel]]. V njem Taylor Swift igra Felicio Miller, za film pa je posnela tudi [[soundtrack]] z naslovom »[[Today Was a Fairytale]]«. Za vlogo Felicie je leta 2010 dobila nominacijo za nagrado [[Teen Choice Award]] v kategoriji za »filmski preboj ženske.« === Dobrodelna dela === 21. septembra 2007 je Taylor Swift sodelovala v kampanji za zaščito otrok pred ugrabitelji prek interneta.<ref name=swift>{{navedi splet|url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2007/09/21/taylor_swift_warns_kids_about_internet_c|title=Taylor Swift opozarja otroke glede kriminala, storjenega preko interneta|accessdate=2010-02-13|archive-date=2008-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115171510/http://www.starpulse.com/news/index.php/2007/09/21/taylor_swift_warns_kids_about_internet_c|url-status=dead}}</ref> Povezala se je tudi s [[tennessee]]škim guvernerjem [[Phil Bredesen|Philom Bredesenom]], da bi pomagala pri preprečevanju spolnih zločinov, storjenih preko interneta.<ref name="swift" /> Eno leto dolga kampanja je v sodelovanju s [[policija|policijo]] [[Tennessee]]ja poskušala dajati ustrezne informacije tako staršem kot otrokom.<ref name="swift" /> Zgodaj leta 2008 je Taylor Swift donirala nekaj denarja organizaciji ''Victory Junction Gang''; v juniju 2008 je vse svoje prihodke iz glasbenega festivala [[Country Music Festival]] darovala [[Rdeči križ|Rdečemu križu]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.looktothestars.org/news/863-taylor-swift-gives-her-vote-to-charity|title=Taylor Swift poda svoj glas tudi dobrodelnosti|date=4.6.2009|publisher=Look to the Stars|accessdate=27.3.2009|archive-date=2009-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090207101536/http://www.looktothestars.org/news/863-taylor-swift-gives-her-vote-to-charity|url-status=dead}}</ref> Po dobitvi naslovov za »najboljši videospot leta« in »najboljši videospot ženske ustvarjalke leta« na podelitvi nagrad CMT Music Awards leta 2008 je Swiftova donirala 10.000 [[ameriški dolar|$]] otroški bolnišnici St. Jude.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmtmusicawardspress.com/2008/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000077|title=Ustvarjalci z veliko zmagami promovirajo dobrodelnost preko podelitve nagrad “CMT MUSIC AWARDS” leta 2008|date=15.4.2008|publisher=CMT Music Awards Press Release|accessdate=27.3.2009|archive-date=2009-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20090328025957/http://www.cmtmusicawardspress.com/2008/pressreleases/details.cfm?PressReleaseID=1000077|url-status=dead}}</ref> Leta 2009, ko je še enkrat osvojila oba naslova na isti prireditvi, je Rdečemu križu donirala še 5.000 dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cmt.com/cmt-music-awards/nominees.jhtml|title=Dobitniki nagrad CMT Music Awards leta 2008|date=17.6.2009|publisher=CMT|accessdate=28.7.2009|archive-date=2012-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20120331195757/http://www.cmt.com/cmt-music-awards/nominees.jhtml|url-status=dead}}</ref> Donirala je tudi 10.000 $ ameriškemu Rdečemu križu v [[Cedar Rapids, Iowa|Cedar Rapidsu]], [[Iowa]], da bi pomagala žrtvam [[poplava|poplav]] v Iowi leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20218079,00.html|title=Taylor Swift donira 100.000 $ za žrtve poplav v Iowi|date= 9.8.2009|work=[[People (magazine)|People]]|accessdate=12.9.2009}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.soundmatters.org/taylorswift.php|title=Zvok šteje: Profil slavnih osebnosti - Taylor Swift|accessdate=8.2.2009|archive-date=2012-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120820005821/http://www.soundmatters.org/taylorswift.php|url-status=dead}}</ref> Podpira tudi organizacijo [http://www.at15.com @15], ki pod vodstvom najstnikov da drugim najstnikom možnost neposrednega sodelovanja z raznimi humanitarnimi organizacijami. Pesem Taylor Swift, »[[Fifteen (pesem)|Fifteen]]«, je vključena v to kampanjo.<ref>{{navedi splet|url=http://online.wsj.com/article/PR-CO-20090209-905412.html?mod=wsjcrmain|title=Taylor Swift prejme podporo organizacije @15|date=9.2.2009|publisher=The Wall Street Jornal|accessdate=10.2.2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Writer |first=Entertainment |url=http://www.news.com.au/dailytelegraph/story/0,22049,25153741-5001026,00.html |title=Kylie bo igrala na prireditvi Sound Relief s Coldplayjem, Midnight Oil &#124; The Daily Telegraph |publisher=News.com.au |date=8.3.2009 |accessdate=30.12.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090310172027/http://www.news.com.au/dailytelegraph/story/0,22049,25153741-5001026,00.html |archivedate=2009-03-10 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tunebinder.com.au/2009/03/14/new-taylor-swift-love-story-live-at-sound-relief-sydney/|title=Nova Taylor Swift|date=14.3.2009|publisher=Tune Binder|accessdate=15.3.2009|archive-date=2009-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090606150614/http://www.tunebinder.com.au/2009/03/14/new-taylor-swift-love-story-live-at-sound-relief-sydney/|url-status=dead}}</ref> Je tudi darovala svojo obleko iz maturantskega plesa in sicer organizaciji [http://donatemydress.org/ DonateMyDress.org]: na koncu so obleko prodali za 1.200 $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.looktothestars.org/news/2353-taylor-swift-donates-prom-dress|title=Taylor Swift donira svojo obleko iz maturantskega plesa|date=2009-04-14|publisher=Look to the Stars|accessdate=28.4.2009|archive-date=2009-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20090509185722/http://www.looktothestars.org/news/2353-taylor-swift-donates-prom-dress|url-status=dead}}</ref> 20. novembra je nastopala na [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-jevem programu je tudi potrdila, da bo darovala 13.000 [[£]] za dobrodelne namene iz lastnega denarja.<ref>{{navedi splet|author=Charlotte Spratt |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1229635/Children-In-Need-Taylor-Swift-donates-13-000-JLS-perform-fans-Doctor-Who-sneak-peek.html |title=Otroci s posebnimi potrebami: Taylor Swift donira 13.000 £, JLS nastopa in oboževalci dobijo kratki odlomek iz ''Doktor Who''-ja &#124; Mail Online |publisher=Dailymail.co.uk |date=20.11.2009 |accessdate=30.12.2009}}</ref> 13. decembra je na svoj rojstni dan darovala 250.000 $ vsem šolam po državi, na katerih se je v otroštvu šolala ona sama.<ref>{{navedi splet |url=http://hollywoodcrush.mtv.com/2009/12/14/taylor-swifts-best-birthday-gift-donating-money-to-education/ |title=Najboljše rojstnodnevno darilo za Taylor Swift? Donirajte denar za izobrazbo » Hollywood Crush |publisher=Hollywoodcrush.mtv.com |date=2009-12-14 |accessdate=30.12.2009 |archive-date=2010-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106231742/http://hollywoodcrush.mtv.com/2009/12/14/taylor-swifts-best-birthday-gift-donating-money-to-education/ |url-status=dead }}</ref> Organizaciji Wish Upon a Hero Foundation je donirala par svojih čevljev - malo rabljen par črnih Betsey Johnson čevljev z visokimi petami z njenim avtogramom - da bi zbrala denar za boj proti raku. Odzvala se je tudi na poplave v Tennesseeju maja 2010, ko je Taylor Swift donirala 500.000 $ za pomoč [[WSMV]]-ju, Nashvillski televizijski postaji.<ref name="Talbottflood">{{navedi novice|url=http://www.wsmv.com/fatalfloods/23481502/detail.html|title=Taylor Swift Donates $500K For Nashville Flood|last=Talbott|first=Chris|date=7. maj 2010|publisher=The Associated Press|accessdate=7 May 2010|archive-date=2020-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20200320003202/https://www.wsmv.com/fatalfloods/23481502/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Javna slika in zasebno življenje == Taylor Swift se je v svoji karieri pojavila na naslovnicah mnogih različnih revij. Slikala se je za naslovnico revije ''[[Blender (revija)|Blender]]'', s čimer je postala šele druga country glasbenica, ki se je v petnajstih letih delovanja revije pojavila na njeni naslovnici.<ref>{{navedi splet|url=http://wsocfm.com/Taylor-Swift-Featured-In-Blender-Magazine/1744381|title=Taylor Swift pristala na naslovnici revije ''Blender''|date=Marec 2008|publisher=WSOC-103.7|accessdate=27.3.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080316211727/http://wsocfm.com/Taylor-Swift-Featured-In-Blender-Magazine/1744381|archivedate=2008-03-16|url-status=live}}</ref> V letih 2008, 2009 in 2010 je bila uvrščena na lestvico revije ''[[People (revija)|People]]'', »100 najlepših ljudi«.<ref>{{navedi novice| title=Najlepše zvezdniške osebnosti brez ličil na svetu| date=30.5.2008| url=http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20267544_20196426_20447813,00.html| accessdate=30.5.2009| archive-date=2016-03-05| archive-url=https://web.archive.org/web/20160305015514/http://www.people.com/people/package/gallery/0,,20267544_20196426_20447813,00.html| url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice| title=Pod enaindvajsetim letom| date=11.5.2010| url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20277194,00.html| accessdate=30.5.2010| archive-date=2016-03-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20160311201032/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20277194,00.html| url-status=dead}}</ref> Poleg tega je pristala na sedeminpetdesetem mestu ''[[Maxim (revija)|Maximove]]'' lestvice najprivlačnejših žensk leta 2008,<ref>{{navedi splet|url=http://sparklestarnews.blogspot.com/2008/05/amanda-bynestaylor-swiftfergie-and-more.html|title=Amanda Bynes, Taylor Swift, Fergie in več Maximovih najprivlačnejših 100|date=21.5.2008|work=Sparkle Star News}}</ref> na petdesetem leta 2009<ref name="Maxim 2009">{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/girls/hot-100/79081/2009-hot-100-100-91.html#51|title=Najprivlačnejših 100 leta 2009|publisher=Maxim|accessdate=14. maj 2010|archive-date=2010-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20100225230443/http://www.maxim.com/girls/hot-100/79081/2009-hot-100-100-91.html#51|url-status=dead}}</ref> in enaintridesetem leta 2010.<ref name="Maxim 2010">{{navedi splet|url=http://www.maxim.com/girls/articles/90539/2010-hot-100.html|title=Najprivlačnejših 100 leta 2010|date=5. maj 2010|publisher=Maxim|accessdate=14. maj 2010|archive-date=2010-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20100813180816/http://www.maxim.com/girls/articles/90539/2010-hot-100.html|url-status=dead}}</ref> Revija ''[[CosmoGirl]]'' jo je izbrala za »dekle leta« v letu 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.countryhound.com/taylor-swift-named-2008-cosmogirl|title=Taylor Swift je imenovana za dekle leta 2008|date=26.11.2008|publisher=Country Hound|accessdate=27.3.2009|archive-date=2009-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20090608015156/http://www.countryhound.com/taylor-swift-named-2008-cosmogirl|url-status=dead}}</ref> Taylor Swift je bila imenovana za eno izmed oseb na lestvici »RS 100: Agenti izmene« revije ''[[Rolling Stone]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/news/story/26754176/the_rs_100_agents_of_change/2|title=100 ljudi, ki spreminja Ameriko|date=18.3.2009|publisher=Rolling Stone|accessdate=23.3.2009|archive-date=2009-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20090323162045/http://www.rollingstone.com/news/story/26754176/the_rs_100_agents_of_change/2|url-status=dead}}</ref> Nominirana je bila za kandidatko [[TIME]]-ove lestvice »100 Timeovih finalistov leta 2009«, katere člane se izbira z voljenjem preko spleta.<ref>{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1883644_1883653_1885480,00.html|title=100 Timeovih finalistov leta 2009|date=20.3.2009|publisher=TIME Magazine|accessdate=23.3.2009|archive-date=2009-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20090322022556/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1883644_1883653_1885480,00.html|url-status=dead}}</ref> Revija ''People'' jo je imenovala za eno izmed njihovih »petindvajsetih najzanimivejših ljudi leta 2009.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20331128,00.html|title=Taylor Swift pride na naslovno stran za PEOPLOVO lestvico »petindvajsetih najzanimivejših ljudi leta 2009«|date=16.12.2009|publisher=PEOPLE Magazine|accessdate=11.1.2010}}</ref> Podjetje [[Jakks Pacific]] je pozno leta 2008 izdalo lutko, ki je predstavljala Taylor Swift.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/b66141_taylor_swift_gets_all_dolled_up.html |title=Taylor Swift dobi svojo lutko |publisher=E! Online |date=29.10.2008 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Taylor Swift je obraz linije oblačil iz džinsa podjetja [[L.e.i. (podjetje z oblekami)|L.E.I.]] (Life Energy Intelligence) od leta 2008 dalje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.leijeans.com/ |title=L.e.i |publisher=Leijeans.com |date= |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2011-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111010160434/http://www.leijeans.com/ |url-status=dead }}</ref> Skupaj z linija oblačil podjetja [[Levi Strauss & Co.|L.e.i.]] je podpisala pogodbo za oblikovanje lastne linije oblačil. Slednja bo izšla preko [[Wal-Mart]]a v prihajajočih mesecih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=1708 |title=Taylor Swift pride na CBS-jevo zgodnjo oddajo v soboto in oznani, da ima podpisano pogodbo za lastno linijo oblačil |publisher=Countrystandardtime.com |date=23.10.2007 |accessdate=20.9.2009}}</ref> Kakorkoli že, Taylor Swift je dejala, da si ne želi postati [[modna oblikovalka]]. Namesto tega bo, kot je povedala, njene obleke navdihoval njen lasten stil. »Nočem izpasti kot še ena izmed tistih zvezdnic, ki se nato preizkusijo tudi v oblikovanju oblek ... To ni linija oblačil Taylor Swift.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.usmagazine.com/news/taylor-swift-launch-line-14-dresses |title=Zadnje ameriške slavne osebnosti iz |publisher=Usmagazine.com |date=25.8.2009 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090826142839/http://www.usmagazine.com/news/taylor-swift-launch-line-14-dresses |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 je Taylor Swift postala najnovejša zvezdniška zagovornica [[National Hockey League]]. Pojavila se je v reklami za [[Nashville Predators]].<ref>{{navedi splet |author=RSS feed |url=http://nhl.fanhouse.com/2009/02/03/taylor-swift-is-the-newest-nhl-celebrity-spokesperson/ |title=Taylor Swift: NHL-jeva nova zagovornica |publisher=NHL FanHouse |date=23.2.2009 |accessdate=20.9.2009 |archive-date=2009-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090207070135/http://nhl.fanhouse.com/2009/02/03/taylor-swift-is-the-newest-nhl-celebrity-spokesperson |url-status=dead }}</ref> === Razmerja === V letu 2008 je imela Taylor Swift razmerje s [[pop glasba|pop]] pevcem [[Joe Jonas|Joejem Jonasom]], ki pa se je končalo novembra tistega leta. V epizodi 11. novembra 2008 serije ''The Ellen DeGeneres Show'' je kasneje dejala: »Ko pogledam osebo [ki je prava zame], se ne bom spomnila na fanta, ki je, ko sem bila stara osemnajst let, najino razmerje končal v pogovoru preko telefona, ki je trajal sedemindvajset sekund.«<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=ZU_XImyTKy8 Posnetek Taylor Swift v seriji ''The Ellen DeGeneres Show'' na YouTubeu]. Pridobljeno dne 31. december 2008.</ref> Po razhodu z Jonasom je Taylor Swift napisala pesem »Forever & Always«, ki je izšla na njenem drugem glasbenem albumu, ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]''.<ref name="youtube1"/> V letu 2009 je hodila z igralcem [[Taylor Lautner|Taylorjem Lautnerjem]], njuno razmerje pa je potrdila v svojem monologu, medtem ko je gostila oddajo ''[[Saturday Night Live]]''.<ref>http://www.usmagazine.com/celebritynews/news/taylor-swift-taylor-lautner-split-20092912</ref> Po poročilih ostajata prijatelja.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.celebrity-gossip.net/taylor-lautner/taylor-swift-and-taylor-lautner-farm-lunch-date-339720 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-09-18 |archive-date=2010-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329112800/http://www.celebrity-gossip.net/taylor-lautner/taylor-swift-and-taylor-lautner-farm-lunch-date-339720 |url-status=dead }}</ref> Od oktobra 2012 do januarja 2013 je hodila z Harryjem Stylesom, članom skupine [[One Direction]]. Trenutno pa je od začetka marca 2015 v zvezi z ameriškim DJ-jem Calvinom Harrisem. == Diskografija == {{glavni|Diskografija Taylor Swift}} ;<big>Albumi</big> * ''[[Taylor Swift (album)|Taylor Swift]]'' (2006) * ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]'' (2008) * ''[[Speak Now]]'' (2010)<ref>{{navedi splet|author=CMNB |url=http://www.countrymusicnewsblog.com/taylor-swift-speak-no/ |title=Speak Now - Taylor Swift |publisher=C<NB |date=2010-07-20 |accessdate=2010-07-20}}</ref> * ''[[Red (album, Taylor Swift)|Red]]'' (2012) * ''[[1989 (album, Taylor Swift)|1989]]'' (2014) *''Reputation'' (2017) *''Lover'' (2019) * ''Folklore'' (2020) * ''Evermore'' (2020) * ''Midnights'' (2022) * ''The Tortured Poets Department'' (2024) * ''The Life of a Showgirl'' (2025) ;<big>EP-ji</big> * ''[[Sounds of the Season: The Taylor Swift Holiday Collection]]'' (2007) * ''[[Beautiful Eyes]]'' (2008) ;<big>Video albumi</big> * ''[[CMT Crossroads|CMT Crossroads: Taylor Swift & Def Leppard]]'' (2008) * ''Fearless (Taylor’s version)'' (2021) * ''Red (Taylor’s version)'' (2021) * ''Midnights '' (2022) == Filmografija == {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- style="text-align:center;" ! style="background: #B0C4DE;" | Leto ! style="background: #B0C4DE;" | Naslov ! style="background: #B0C4DE;" | Vloga ! style="background: #B0C4DE;" | Opombe |- | rowspan=4 | [[2009]] | ''Jonas Brothers: The 3D Concert Experience'' | Ona | Cameo |- | ''[[Na kraju zločina]]'' | Haley Jones | Epizoda: »Turn, Turn, Turn« |- | ''[[Hannah Montana (film)|Hannah Montana]]'' | Ženska, ki poje v baru | Cameo pojav |- | ''[[Saturday Night Live]]'' | Ona | Glasbeni gost, gostiteljica |- | [[2010]] | ''[[Valentinovo (film)|Valentinovo]]'' | Felicia Miller | Prvi film |} == Nagrade in nominacije == {{glavni|Seznam nagrad in nominacij, ki jih je prejela Taylor Swift}} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (S)]] == Opombe in sklici == {{seznam_referenc|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Taylor Swift}} * {{official|http://www.taylorswift.com}} * {{imdb name|id=2357847|name=Taylor Swift}} * [http://www.myspace.com/taylorswift Taylor Swift] na [[MySpace]]u * [http://twitter.com/taylorswift13 Taylor Swift] na [[Twitter]]ju {{start box}} {{s-ach}} {{succession box|before=[[Demi Lovato]]| title=[[Rolling Stone|Rolling Stone za najstnico leta]]| years=2010| after=-}} {{end box}} {{Taylor Swift}} {{Time Person of the Year}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:SWIFT, Taylor}} [[Kategorija:Taylor Swift| ]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Ameriški tekstopisci]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški kitaristi]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški country pevci]] [[Kategorija:Ameriški pop pevci]] 6xz34c8iw33ipreki7ua7zfw8xnngbr 0 237252 6675862 6586776 2026-05-15T03:39:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675862 wikitext text/x-wiki {{zaa|znamko [[čokolada|čokolade]] s podobnim imenom|Oh Henry!}} {{Infopolje Pisec | name = William Sydney Porter | image = <!-- WD --> | imagesize = 250px | pseudonym = O. Henry, Olivier Henry | birth_name = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{flagcountry|Združene države Amerike}} }} '''William Sydney Porter''', poznan pod svojim psevdonimom '''O. Henry''', [[američani|ameriški]] [[pisatelj]], * [[11. september]] [[1862]], [[Greensboro]], [[Severna Karolina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[5. junij]] [[1910]], [[New York (zvezna država)|New York]], ZDA. Porter je po končanem šolanju pričel delati v stričevi lekarni in pri 19 letih pridobil licenco za lekarnarja. Marca 1882 se je preselil v [[Teksas]], kjer je sprva živel na ranču, kasneje se je ustalil v mestu [[Austin, Teksas|Austin]], v katerem je tudi srečal svojo kasnejšo ženo Athol Estes Roach. Leta 1887 je dobil službo tehničnega risarja, leta 1891 je prejel novo zadolžitev - mesto knjigovodje v austinski banki First National Bank. Med delom v banki je začel izdajati časopis ''The Rolling Stone'', za katerega je tako pisal kot risal. Zaradi suma poneverbe so ga na banki odpustili, leta 1895 se je preselil v [[Houston, Teksas|Houston]]. Leta 1896 so ga tudi obsodili zaradi poneverbe, a je dan pred sojenjem pobegnil v [[Honduras]]. Med bivanjem v Hondurasu je skoval izraz »[[bananska republika]]«.<ref>Chapman, Peter. ''Bananas : How the United Fruit Company Shaped the World'', Cannongate, New York, 2008. S. 68-69, 108.</ref> Ko mu je začela umirati žena Athol, se je predal ameriškim oblastem, ki so mu dovolile, da skrbi za ženo, kar je počel vse do ženine smrti julija 1897. Marca 1898 so ga nato poslali v [[kaznilnica Ohio|Kaznilnico Ohio]], kjer je začel prvič objavljati pod psevdonimom O. Henry. Po prelomu stoletja je postajal vse uspešnejši in se je vse bolj uveljavljal kot avtor [[kratka proza|kratke proze]]. Leta 1907 se je znova poročil, a zakon ni trajal dolgo, saj je ob kopici zdravstvenih težav začel tudi popivati in junija 1910 je umrl za [[ciroza jeter|cirozo jeter]]. O. Henryjeve [[kratka zgodba|kratke zgodbe]] so slavne zaradi svoje šaljive, igrive in tople karakterizacije in bistroumnih koncih, ki vsebinsko pomenijo preobrat za celotno zgodbo. Njegovo najslavnejše delo je ''[[Darilo treh kraljev]]'', ki je predvsem v angleško govorečih deželah postalo božična klasika. Danes se po njem imenuje [[O. Henryjeva nagrada]], ameriška literarna nagrada za najboljšo kratko zgodbo leta. == Življenje == === Zgodnje življenje === William Sidney Porter se je rodil 11. septembra 1862 v [[Greensboro, Severna Karolina|Greensboroju]], [[Severna Karolina]]. Njegovo srednje ime je bilo ob rojstvu Sidney, a si ga je leta 1898 spremenil v Sydney. Njegova starša sta bila zdravnik dr. Algernon Sidney Porter (1825–1888) in Mary Jane Virginia Swaim Porter (1833–1865). Poročila sta se 20. aprila 1858. Ko je bil William star tri leta, mu je za [[tuberkuloza|tuberkulozo]] umrla mama. Z očetom sta se tako preselila k stari mami po očetovi strani. Porter je kot otrok ves čas bral raznovrstna dela, od klasike do kratkočasne trivialne literature. Njegovo najljubše delo je bilo ''[[Tisoč in ena noč]]''.<ref name="ohio">[http://www.ohioana-authors.org/o_henry/highlights.php O. Henryjev življenjepis] {{ikona en}}</ref> Porter je leta 1876 dokončal osnovno šolo njegove tete Eveline Marie Porter, zatem pa se je vpisal na Srednjo šolo Lindsey Street. Teta ga je še naprej poučevala, vse do petnajstega leta. Leta 1879 je začel Porter delati v stričevi lekarni in dve leti pozneje si je v starosti 19 let pridobil licenco za [[lekarnar]]ja. V lekarni je pogosto kazal svoj naravni talent za risanje, saj je risal skice ljudi, ki so hodili mimo. === Selitev v Teksas === [[Slika:William Sydney Porter as young man in Austin.jpg|thumb|190px|right|Porter kot mladenič v Austinu]] [[Slika:Ohenry family 1890s.jpg|thumb|right|190px|Družina Porter na začetku 1890. let - Athol, hčerka Margaret, William.]] Porter je marca 1882 z dr. Jamesom K. Hallom odpotoval v [[Teksas]] v upanju, da bo sprememba ozračja blagodejno vplivala na kronični [[bronhitis]], ki se mu je razvil. Živel je v [[La Salle County, Teksas|La Salle Countyju]] na ovčjem ranču Jamesovega sina Richarda Halla. Na ranču je pomagal kot ovčji pastir, fizični delavec, kuhar in varuška v enem. V času bivanja na ranču se je naučil drobce [[španščina|španščine]] in [[nemščina|nemščine]], katerih mešanico so na ranču govorili ostali hlapci. Čas je porabljal tudi za branje klasične literature. Njegovo zdravje se je zares izboljšalo in leta 1884 se je z Richardom odpravil v [[Austin, Teksas|Austin]], kjer se je odločil ostati in ustaliti. Na svoj dom so ga sprejeli Harrelli, družina Richardovih prijateljev. Porter je v naslednjih nekaj letih poprijel za kopico različnih del, najprej kot lekarnar, nato pa še kot tehnični risar, blagajnik v banki in novinar. Prav tako je začel v prostem času pisati. Porter je v Austinu živel razgibano družabno življenje, med drugim je bil član pevskih in dramskih skupin. Bil je dober pevec in glasbenik, igral je tako [[kitara|kitaro]] kot tudi [[mandolina|mandolino]]. Pridružil se je tudi Kvartetu Hill City, skupini mladeničev, ki so nastopali na zborovanjih in javnih srečanjih ter v mestu peli serenade mladim ženskam. Ena od teh je bila tudi Athol Estes, 17-letnica iz bogate družine, ki jo je Porter spoznal in ji kmalu začel dvoriti. Njena mati je nasprotovala zvezi, ker je bila Athol šibkega zdravja, bolehala je za [[tuberkuloza|tuberkulozo]]. 1. julija 1887 sta Porter in Athol pobegnila na dom Častitega R. K. Smoota, kjer sta se tudi poročila. William in Athol sta se še naprej udeleževala glasbenih in dramskih skupin, Athol pa je moža vzpodbudila, da naj se ukvarja s pisanjem. Leta 1888 se jima rodil sin, ki je umrl nekaj ur po rojstvu, septembra 1889 se jima je zdrava rodila hčerka Margaret Worth Porter. Porterjev prijatelj Richard Hall je postal teksaški zemljiški komisar in je ponudil Porterju delo. Leta 1887 je začel kot tehnični risar pri Texas General Land Office (GLO), teksaški zemljiški službi.<ref name="muzej">[http://www.ci.austin.tx.us/ohenry/biography.htm O. Henryjev življenjepis na spletni strani O. Henryjevega muzeja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100123020652/http://www.ci.austin.tx.us/ohenry/biography.htm |date=2010-01-23 }} {{ikona en}}</ref><ref name="krono">[http://classiclit.about.com/cs/chronology/a/aa_ohenry.htm O. Henry: Kratka kronologija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100224111304/http://classiclit.about.com/cs/chronology/a/aa_ohenry.htm |date=2010-02-24 }} {{ikona en}}</ref> Na mesec je zaslužil 100 dolarjev, njegova zadolžitev je bilo risanje zemljevidov na podlagi ogledov in terenskih zabeležk. S plačo je resda uspel vzdrževati družino, a je vseeno nadaljeval s pisanjem za revije in časopise. V zgradbi [[General Land Office, Austin, Teksas|GLO-ja]] je začel ustvarjati like in štorije za kasnejše zgodbe, kot sta ''Georgia's Ruling'' (1900) in ''Buried Treasure'' (1908). Gradu podobno zgradbo, v kateri je delal, je tudi vključil v nekatere svoje zgodbe, ena takih je ''Bexar Scrip No. 2692'' (1894). Porter je dobil službo zaradi poznanstva s Hallom. Ko je Hall leta 1890 kandidiral za guvernerja in izgubil, je nato na začetku leta 1891 Porter zapustil svoje delovno mesto, ravno ko je zaprisegel novi guverner. Še istega leta je začel Porter delati kot blagajnik in knjigovodja za banko First National Bank v Austinu. Za delo je prejemal enako plačo kot pri GLO-ju. Ker so banko vodili dokaj ohlapno, je imel tudi Porter težave pri svojem knjigovodstvu. Leta 1894 ga je banka obtožila poneverbe, zaradi česar je izgubil službo, vendar ga sprva niso sodno preganjali.<ref name="muzej"/> Odtlej je polni delovni čas porabljal za svojo zabavno tedensko revijo ''The Rolling Stone'', ki jo je začel izdajati, ko je bil še zaposlen na banki. ''The Rolling Stone'' je s satiro prikazovala življenje, ljudi in politiko, prav tako je vključevala Porterjeve kratke zgodbe in skice. Čeprav je štela revija na višku svoje priljubljenosti 1.500 naročnikov, je aprila 1895 propadla, mogoče tudi zato ker je Porter svojo britev naperil proti vplivnim ljudem. Možno je tudi, da je z izdajanjem revije prenehal, ker s prihodki ni mogel podpirati svoje družine. Na srečo sta dotlej njegovo pisanje in risanje že naredila vtis na urednika časopisa ''[[Houston Post]]''. Porter se je leta 1895 z družino preselil v [[Houston, Teksas|Houston]], kjer je začel objavljati za prej omenjeni časopis ''Houston Post''.<ref name="krono"/> Na mesec je zaslužil le 25 dolarjev, a je njegova plača rasla skladno z njegovo vzpenjajočo priljubljenostjo. Ideje za svojo kolumno je Porter dobival, medtem ko je posedal v hotelskih preddverjih ter tam opazoval in komuniciral z mimoidočimi. To pisateljsko tehniko je uporabljal skozi celotno pisateljsko kariero. Med bivanjem v Houstonu so revidirali poslovanje austinske banke First National Bank in zvezne oblasti so odkrile številne nepravilnosti. Zoper Porterja se je tako zgrnila zvezna obtožba. Na podlagi obtožbe poneverbe so ga tudi aretirali, on je obtožbe zanikal. === Pobeg in vrnitev === [[Slika:William Sydney Porter.jpg|thumb|Porter v svojih 30. letih]] Porterjev tast je plačal varščino, s čimer se je Porter izognil ječi. Dan pred sojenjem, 7. julija 1896, je pobegnil najprej v [[New Orleans]] in odtod v [[Honduras]]. Medtem ko se je več mesecev skrival v hotelu v [[Tegucigalpa|Tegucigalpi]], je nastalo njegovo delo ''Cabbages and Kings'', v katerem je skoval izraz »[[bananska republika|republika banana]].« Z izrazom je poimenoval izmišljeno državo Anchurio, ki je dejansko parodija na Honduras, kajti Anchuria v španščini pomeni širine, Honduras pa globine.<ref name="banana">[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC151166/ Zgodovina fraze Republika banana] {{ikona en}}</ref> Sčasoma se je izraz posplošil na vsako majhno državo, ki je politično nestabilna, ki je odvisna od omejene količine poljedelskih danosti in ki ji vlada ozka skupina samoizvoljenih pokvarjenih bogatašev.<ref name="GREED">''Big-business greed killing the banana'' - ''Independent'', via ''[[The New Zealand Herald]]'', sobota 24. maj 2008, stran A19</ref> Athol in Margaret je poslal živet nazaj v Austin, k Atholinim staršem. Porter je načrtoval, da bi se srečal z Athol v Hondurasu, a je postala Athol prebolehna za takšno potovanje. Ko je izvedel, da mu žena umira, se je februarja 1897 vrnil v Austin in predal sodišču, na katerega je vložil pritožbo. Njegov tast je še enkrat vplačal varščino, tako da je lahko Porter ostal pri Athol in Margaret. Athol Estes Porter je umrla za [[tuberkuloza|tuberkulozo]] 25. julija 1897. Porterja, ki ni imel veliko povedati v svoj zagovor, so februarja 1898 spoznali za krivega poneverbe. Obsodili so ga na pet let zapora in 25. marca 1898 je bil kot zvezni zapornik 30664 sprejet v [[Kaznilnica Ohio|Kaznilnico Ohio]] v [[Columbus, Ohio|Columbusu]], [[Ohio]]. V zaporu je kot izučen lekarnar opravljal delo nočnega lekarnarja v zaporniški bolnišnici. Za bivanje so mu dodelili posebno sobo v bolnišničnem krilu in nikjer ni zapisano, da je sploh kdaj preživljal svojo kazen v prostorih zaporniškega bloka. Med bivanjem v zaporu je pod različnimi psevdonimi objavil 14 zgodb, posebej poznan je postajal pod psevdonimom O. Henry, s katerim se je prvič podpisal pod zgodbo ''[[Whistling Dick's Christmas Stocking]]'', ki je izšla decembra 1899 v reviji ''[[McClure's Magazine]]''.<ref name="dick">[http://thenostalgialeague.com/olmag/ohenry-whistling-dicks-christmas-stocking.html Whistling Dick's Christmas Stocking] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101130163637/http://thenostalgialeague.com/olmag/ohenry-whistling-dicks-christmas-stocking.html |date=2010-11-30 }} {{ikona en}}</ref> Zgodbe je založnikom posredoval njegov prijatelj iz New Orleansa, tako da slednji niso vedeli, da je resnični avtor zgodb zapornik. Porterja so po odsluženih treh letih zaradi lepega vedenja izpustili 24. julija 1901. Po vrnitvi na prostost se je srečal s svojo tedaj že 11-letno hčerko Margaret, v [[Pittsburgh]]u, [[Pensilvanija]], kamor so se preselili Atholini starši, potem ko so Porterja obsodili. Margaret ni nikoli izvedela, da je bil njen oče v zaporu - le da je bil na službenem potovanju. === Kasnejše življenje === Porterjevo najplodovitejše pisateljsko obdobje se je začelo leta 1902, ko se je preselil v [[New York]], z namenom da bi bil bližje svojim založnikom. V času svojega bivanja v New Yorku je ustvaril 381 kratkih zgodb. V reviji ''New York World Sunday Magazine'' je celo leto vsak teden objavil po eno kratko zgodbo. Bralci so oboževali predvsem njegovo šaljivost, karakterizacijo in vsebinske preobrate, čeprav se z njimi kritiki pogosto niso strinjali in so Porterjeve zgodbe pogosto kritizirali.<ref name="kritike"><nowiki>http://www.suite101.com/article.cfm/learn_from_classics/97456</nowiki> The Last Leaf, O. Henry {{ikona en}}</ref> Porter se je znova poročil leta 1907, njegova žena je postala otroška simpatija Sarah (Sallie) Lindsey Coleman, katero je spoznal med ponovnim obiskom svoje rodne zvezne dežele [[Severna Karolina|Severne Karoline]]. Kljub velikim uspehom svojih kratkih zgodb, ki so jih objavljali v revijah in knjižnih zbirkah (mogoče pa ravno zaradi te publicitete), je Porter veliko popival. [[Slika:William Sydney Porter, 1910.jpg|right|thumb|Porter ob koncu svojega življenja]] [[Slika:William Sydney Porter, Wiafs and Strays frontispiece.jpg|thumb|right|180px|Slika Porterja na naslovnici zbirke kratkih zgodb ''Waifs and Strays''.]] Njegovo zdravje je leta 1908 začelo pešati, kar je vplivalo tudi na njegovo pisanje. Sarah ga je zapustila leta 1909 in William Sydney Porter je umrl 5. junija 1910 zaradi [[ciroza jeter|ciroze jeter]], komplikacijah [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]] in [[kardiomegalija|povečanega srca]] (kardiomegalije). Pogreb je potekal v New Yorku, pokopali so ga na Pokopališču Riverside v [[Asheville, Severna Karolina|Ashevillu]], Severna Karolina. Hčerko Margaret Worth Porter, ki je umrla leta 1927, so pokopali skupaj z očetom. == Zgodbe == O. Henryjeve zgodbe so slavne zaradi svojih presenetljivih koncev, ki se v nekaterih virih celo imenujejo »O. Henryjev konec.« O. Henryja so celo imenovali za ameriški odgovor na [[Guy de Maupassant|Guya de Maupassanta]]. Oba avtorja sta ustvarjali presenetljive vsebinske preobrate, le da so zgodbe O. Henryja bistveno bolj igrive in optimistične. Zgodbe so poznane tudi po šaljivem pripovedovalcu. Večina zgodb je postavljenih v takratno okolje, torej začetek [[20. stoletje|20. stoletja]]. Mnoge se odvijajo v New Yorku, v njih večinoma nastopajo običajni ljudje: uradniki, policaji, natakarice, itd.<ref name="enc"/><ref name="krjasto">[http://www.kirjasto.sci.fi/ohenry.htm Citatni vnos za O. Henryja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080502112003/http://www.kirjasto.sci.fi/ohenry.htm |date=2008-05-02 }} {{ikona en}}</ref> O. Henryjevo delo, ki je v prvi vrsti produkt njegovega časa, bralcu priskrbi enega najboljših primerov, ko angleško govoreči avtor zajame celotno sliko časa. Bodisi gre za potepanje po živinorejskih deželah Teksasa, odkrivanje umetnosti v zbirki ''The Gentle Grafter'' bodisi za raziskovanje napetosti zaradi socialnega razreda ali denarnih sredstev v New Yorku na prelomu stoletja; O. Henry je imel edinstven občutek za osamitev posameznega elementa družbe in opisovanje le-tega z izredno varčnostjo in milino v jeziku.<ref name="enc">[http://en.allexperts.com/e/o/o/o._henry.htm Enciklopedični članek o O. Henryju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100222233348/http://en.allexperts.com/e/o/o/o._henry.htm |date=2010-02-22 }} {{ikona en}}</ref> Nekatera njegova najboljša in najmanj poznana dela sestavljajo zbirko ''Cabbages and Kings'', serijo zgodb, ki vse odkrivajo posemezen vidik življenja v nemočno zaspanem srednjeameriškem mestu. Vsaka zgodba se v isti sapi okorišča na račun določenega vidika širše zgodbe in se vrača nazaj k nekemu drugemu v kompleksni strukturi, ki počasi razkriva celotno ozadje, tudi ko na boleč način povzdigne neko mesto ali naselje. Zbirka ''Cabbages and Kings'' je eno od najpodrobnejših literarnih stvaritev tistega časa.<ref name="zelje">[http://www.feedbooks.com/book/3592 Zeljne glave in kralji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100212174527/http://www.feedbooks.com/book/3592 |date=2010-02-12 }} {{ikona en}}</ref> ''The Four Million'' je še ena zbirka O. Henryjevih kratkih zgodb. Začetek zbirke se navezuje na trditev [[Ward McAllister|Warda McAllisterja]], »da je bilo v New Yorku samo štiristo ljudi, ki jih je bilo vredno opaziti.« Toda na obzorju se je pojavil modrejši človek - popisovalec prebivalstva - in njegova večja številka je bila avtorju dopadljivejša pri odkrivanju snovi teh kratkih zgodb, ki sestavljajo zbirko ''The Four Million'' (''Štirje milijoni''). Za O. Henryja so bili pomembni vsi prebivalci New Yorka. Na mesto ga je vezala očitna vez in mesto je imenoval »Bagdad na metroju.« <ref>Henry, O.: ''A Madison Square Arabian Night'', [http://www.gutenberg.org/dirs/etext03/8tlmp11h.htm], Project Gutenberg {{ikona en}}</ref> V New York so tudi postavljene mnoge O. Henryjeve zgodbe. Med njegovimi najslavnejšimi deli so: * ''[[Darilo treh kraljev]]'' govori o mladem paru, Jimu in Delli, ki živita v slabem finančnem stanju. Še vedno sta zaljubljena drug v drugega in se odločita, da bosta drug drugemu kupila božično darilo, čeprav nimata denarja za kaj takega. Della, ki ima čudovite lase, ki ji sežejo do kolen, se odloči postriči in prodati lase, da bi Jimu kupila pašček za ročno uro. Na božični večer Jim razočaran izve, da si je Della postrigla lase, saj ji je za božično darilo kupil čudovite glavnike. Ko mu nato Della podari njeno darilo, sledi nov šok, saj je Jim za Delline glavnike prodal svojo ročno uro, s čimer tudi Dellin pašček naenkrat postane neuporaben. Osnovna vsebina zgodbe je bila v stoletju po izdaji ogromnokrat prevzeta, predelana, parodirana ali kako drugače povedana. Postala je božična klasika. * ''[[Odkupnina za rdečega poglavarja]]'' govori o dveh možeh, ki ugrabita desetletnega dečka. Deček se izkaže za tako razvajenega in ogabnega, da obupana ugrabitelja dečkovemu očetu naposled plačata 250 dolarjev, da ga vzame nazaj. * ''[[Policaj in hvalnica]]'' govori o newyorškem brezdomcu po imenu Soapy, ki se odloči biti aretiran, s čimer bi se kot gost mestne ječe izognil spanju v mrzli zimi. Kljub naporom z malenkostno tatvino, vandalizmom, neprimernim vedenjem in spogledovanjem z mlado prostitutko Soapyju ne uspe pritegniti pozornosti policije, zato se žalosten ustavi pred cerkvijo. Tam ga orgelska hvalnica navdihne, da se odloči urediti svoje življenje - nakar ga ironično aretirajo zaradi [[postopanje|postopanja]] in obsodijo na trimesečno zaporno kazen. * ''[[A Retrieved Reformation]]'' pripoveduje zgodbo roparja sefov Jimmyja Valentina, ki ga pred kratkim izpustijo iz zapora. Ko pride v mestno banko, da bi jo premeril pred svojim naslednjim ropom, se ujame s prelestno bankirjevo hčerko. Nemudoma se zaljubita in Valentine se odloči pustiti svojo kriminalno kariero. Preseli se v mesto in prevzame identiteto čevljarja Ralpha Spencerja. Ravno ko namerava predati svoja roparska orodja staremu kameradu, ga v banki prepozna miličnik po imenu Ben Price. Valentine z zaročenko in njeno družino ravno pregleduje nov sef, ko se v zrakotesni trezor ponesreči zaklene otrok. Zavedajoč se, da bo otrok brez njegove pomoči umrl, Valentine sef odpre in reši otroka. Ko to plemenito dejanje vidi miličnik, si premisli in se naredi, kot da Valentina ne pozna, ter odide. * ''[[After Twenty Years]]'' govori o dveh možeh, ki sta se dvajset let prej domenila, da se bosta čez dvajset let na istem mestu sestala, ne glede na karkoli. Prvi mož, Bob, je pravočasen, ob dogovorjenem času nato pride na kraj nek policist in moža se zapleteta v pogovor. Policist se ne izda, da je on tisti drugi mož, ki bi se moral sestati z Bobom, saj ugotovi, da Boba iščejo oblasti. Policist se umakne in drugega policaja pošlje, da aretira Boba. Nekatere njegove zbirke kratkih zgodb: * ''[[Cabbages and Kings]]'', izšla leta 1904. * ''[[The trimmed Lamp]]'', izšla leta 1907. * ''[[Heart of the West]]'', izšla leta 1907. * ''[[The Voice of the City]]'', izšla leta 1908. * ''[[The Gentle Grafter]]'', izšla leta 1908. * ''[[Roads of Destiny]]'', izšla leta 1909. * ''[[Options]]'', izšla leta 1909. * ''[[Strictly Businness]]'', izšla leta 1910. * ''[[Whirligigs]]'', izšla leta 1910. * ''[[Odkupnina za rdečega poglavarja]]'', je zbirka treh zgodb in edini prevod v slovenščino, prevajalec je Igor Harb, izšla leta 2007. O. Henry je v svojem življenju napisal 273 [[novela (književnost)|novel]] in kratkih zgodb. == O. Henryjeve zgodbe v filmih == * ''[[Viva Cisco Kid]]'', leta 1940. * ''[[Five perls]]'', leta 1952. * ''[[Silent love]]'', leta 1994. * ''[[The ransom of Red Chief]], leta 1999, * ''[[By Courier]], leta 2000, == Psevdonim == Porter je podal različna pojasnila v zvezi s svojim psevdonimom.<ref name="Davenport">Davenport, G. (1996). ''The Hunter Gracchus and Other Papers on Literature and Art''. Washington, D.C.: Counterpoint.</ref> Let 1909 je v intervjuju za ''[[The New York Times]]'' povedal: {{Quote box2ccc|quote=''»Dogodilo se je v tistih časih v New Orleansu, da sem prevzel psevdonim O. Henry. Prijatelju sem rekel: 'Naokoli nameravam razposlati nekaj stvari. Ne vem, če so dobre, zato bi rad literarni alias. Pomagaj mi izbrati dobrega.' Predlagal je, da si priskrbiva časopis in izbereva ime s prvega seznama znanih ljudih, ki ga najdeva. V rubriki o družbi sva našla notico o mondenem plesu. 'Tu imava svoje slavne ljudi,' je rekel. Pogledala sva na seznam in moje oko se je ustavilo pri imenu Henry. 'To bi bil priimek,' sem rekel. 'Sedaj pa še ime. Rad bi nekaj kratkega. Nobenih trizložnih imen nočem.' Prijatelj je vprašal: 'Zakaj potem ne uporabiva navadne začetnice?' 'Dobro,' sem rekel, 'O je najlažja črka za napisati in O naj bo.'«''</p> <p>''»Nek časopis mi je nekoč pisal in vprašal, kaj črka O pomeni. Odgovoril sem: 'O pomeni Olivier, kar je francosko za Oliver.' In nekatere moje zgodbe so v tem časopisu nato tudi objavili pod psevdonimom Olivier Henry.«'' |source= <br>Avtobiografski intervju Williama Sidneya Porterja v ''New York Timesu''<ref>[http://www.greensboro-nc.gov/departments/Library/ohenry/Public+Library/on+himself.htm O. Henry o sebi, življenju in drugih rečeh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090303203357/http://www.greensboro-nc.gov/departments/Library/ohenry/Public+Library/on+himself.htm |date=2009-03-03 }}, ''New York Times'', 4. april 1909, str. SM9. {{ikona en}}</ref>}} {{-}} Pisatelj in učenjak [[Guy Davenport]] je podal še eno razlago: »Psevdonim, pod katerim je začel pisati v zaporu, sestoji iz prveh dveh črk '''''Oh'''io'' in še štirih črk ''p'''en'''itentia'''ry'''''.« <ref name="Davenport"/> Ohio Penitentiary v prevodu pomeni Kaznilnica Ohio. == Zapuščina == [[Slika:O henry museum 2007.jpg|thumb|right|300px|O. Henryjev muzej.]] V [[Austin, Teksas|Austinu]], [[Teksas]], od leta 1934 deluje O. Henryjev muzej, v katerem so razstavljeni različni predmeti, ki se nanašajo na pisateljevo življenje. <ref name="city of austin">{{navedi splet | url = http://www.ci.austin.tx.us/ohenry/about.htm | title = O. Henryjev muzej na spletnih straneh mesta Austin | publisher = Austin City Connection | date = | accessdate = 2011-05-02 | archive-date = 2011-07-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110710035924/http://www.ci.austin.tx.us/ohenry/about.htm | url-status = dead |language=en}}</ref> Muzej deluje pod okriljem mesta Austin in se nahaja na naslovu East Fifth Street 409, Austin, Teksas 78701. <ref name="city of austin"/> Muzejsko zgradbo so zgradili že leta 1891 in so jo med preobrazbo obdajajoče soseske v skladiščno cono leta 1930 skoraj porušili. <ref name="museumsusa">{{navedi splet | url = http://www.museumsusa.org/museums/info/1167748 | title = O. Henryjev muzej na spletni bazi ameriških muzejev | publisher = MuseumsUSA | date = 28. november 2014 | accessdate = 9. avgust 2016 | archive-date = 2011-06-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110609151411/http://www.museumsusa.org/museums/info/1167748 | url-status = dead }} {{ikona en}}</ref> Stavbo so naposled rešili pred uničenjem, jo podarili mestu in jo preselili na sedanji naslov, s starega naslova East Fourth Street 308. V letih 1994 in 1995 je stavba prestala obsežno prenovo. <ref name="museumsusa"/> Danes je O. Henryjev muzej last Ameriškega registra krajev zgodovinskega pomena ([[National Register of Historic Places]]), [[Kongresna knjižnica]], ameriška de facto narodna knjižnica, pa je muzej uvrstila na svoj seznam krajev literarnega pomena. <ref name="city of austin"/><ref name="museumsusa"/> Po Porterju se imenuje [[o. Henryjeva nagrada|nagrada O. Henryja]], prestižna literarna nagrada, ki jo vsako leto podeljujejo izjemnim kratkim zgodbam. Po Porterju oziroma njegovem psevdonimu se imenujejo tudi številne ameriške šole. Leta 1952 so posneli film z naslovom ''[[O. Henry's Full House]]'', ki ga je vsebinsko sestavljalo pet krajših zgodb oziroma epizod. Epizoda, ki je požela največ pozornosti in priznanja s strani kritikov, je bila epizoda ''[[Policaj in hvalnica]]'', v kateri sta zaigrala [[Marilyn Monroe]] in [[Charles Laughton]]. Ostale epizode so še ''The Clarion Call'', ''The Last Leaf'', ''[[Odkupnina za rdečega poglavarja]]'' (v njej sta nastopila [[Fred Allen]] in [[Oscar Levant]]) in ''[[Darilo treh kraljev]]''. == Glej tudi == * [[kratka proza]] == Viri in opombe == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{Refbegin}} * {{cite journal |last=Smith |first=C. Alphonso |authorlink= |year=november 1916 |title=Nenavaden primer Sydneyja Porterja in psevdonima O. Henry |journal=[[World's Work|The World's Work: A History of Our Time]] |volume=XXXIII |issue= |pages=54–64 |id= |url=http://books.google.com/books?id=lPAMVa7esS4C&pg=PA54 |accessdate=2009-08-04 |quote= }} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons|O. Henry}} * {{gutenberg author|id=O._Henry|name=O. Henry}} * [http://www.ci.austin.tx.us/parks/ohenry.htm O. Henryjev muzej] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071030115301/http://www.ci.austin.tx.us/parks/ohenry.htm |date=2007-10-30 }} {{ikona en}} * [http://www.online-literature.com/o_henry/ Življenjepis in zgodbe] {{ikona en}} * {{findagrave|772}} * [http://www.ci.austin.tx.us/library/ahc/ohchronolgy.htm Spletna stran mesta Austina o O.Henriju]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški farmacevti]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Umrli za cirozo jeter]] [[Kategorija:Ameriški kriminalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:O. Henry| ]] dvj29i3xdh4bo9c7xtdyjreucqg2f4z 0 240153 6675729 6586987 2026-05-14T16:04:41Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675729 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{drugipomeni|Boris Orel}} '''Boris Orel''', [[Slovenci|slovenski]] [[etnolog]] in [[muzealec]], * [[2. marec]] [[1903]], [[Brnca]], [[Avstro Ogrska]], † [[5. februar]] [[1962]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v [[Nomenj|Nomnju]] in [[Gorica|Gorici]] je šolanje nadaljeval na goriški gimnaziji (1914/15), [[Kranj]]u (1915/17) in II. državni realni gimnaziji v Ljubljani (1917–22), kjer je tudi maturiral; 1922/23 je dokončal tečaj državne trgovske akademije v Ljubljani. Od 1924–27 je bil uradnik Ljubljanske kreditne banke, v letih 1928−44 pa blagajnik podružnice Jugoslavenske banke v Ljubljani. Leta 1944/45 je bil v taboriščnik v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]]. Po vojni je 1958 [[Diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in prav tam že leta 1959 tudi [[doktorat|doktoriral]] iz etnologije. Orel je bil v letih 1945−1962 ravnatelj [[Slovenski etnografski muzej|Etnografskega muzeja]] v Ljubljani. Sprva je raziskoval zlasti ljudske šege, o teh je napisal tudi širši pregled. Kot muzealec je preučeval predvsem ljudsko materialno kulturo; najpomembnejši so izsledki o ornem orodju in [[Bloke|bloških]] smučeh. V letih 1948-1962 je urejal [[revija|revijo]] ''Slovenski etnograf''; 1947 je na novo oblikoval razstavne zbirke Etnografskega muzeja; 1948-1961 je vodil 18 ekip pri zbiranju terenskega etnološkega gradiva na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Primorska|Primorskem]]. V letih 1922−24 je bil član Slovenskega marionetnega gledališča; pisal je tudi [[članek|članke]] o [[lutka]]rstvu.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Boris Orel}} * {{SloBio|id=396197|avtor=ur.|ime=Orel Boris|vir=SBL}} {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Orel, Boris}} [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] inazuf3ea3ss0bsv9njvhn8fp4r5mhn 0 240352 6675732 6587007 2026-05-14T16:18:00Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Janez Orel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kirurg]], * [[20. maj]] [[1928]], [[Ljubljana]], †[[13. januar]] [[1996]]. == Življenje in delo == Po [[diploma|diplomi]] 1952 na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] je postal 1960 specialist kirurg in 1970 [[doktorat|doktor]] medicinskih znanosti. Sprva je bil zaposlen na kirurškem oddelku [[Bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice v Celju]] (1953-1963), nato na [[SPS Kirurška klinika Ljubljana|Kirurški kliniki v Ljubljani]], v letih 1979−1993 je bil predstojnik Univerzitetne klinike za torokalno kirurgijo. Leta 1978 je postal [[izredni profesor]], 1983 pa [[redni profesor]] na MF v Ljubljani. Strokovno se je izpopolnjeval v [[Lyon]]u (1968), [[Bristol]]u, [[Birmingham]], [[London]]u (1972), [[Moskva|Moskvi]] (1983), [[Toronto|Torontu]] (1985) in na [[Japonska|Japonskem]] (1985). Glavno področje njegovega dela je bila kirurgija organov [[prsni koš|prsnega koša]], zlasti [[pljuča|pljuč]] in [[požiralnik]]a. Vodil je več raziskovalnih skupin pri mednarodnih projektih zdravljenju [[Rak (bolezen)|raka]] pljuč in požiralnika. Objavil je več samostojnih publikacij, preko 100 znanstvenih in strokovnih razprav v domači in tuji literaturi ter preko 80 povzetkov predavanj s strokovnih srečanj.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}} {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Orel, Janez}} [[Kategorija:Slovenski kirurgi]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 0mel1sc2zit37l2q70l99izbf3arv5v 0 250780 6675688 6591135 2026-05-14T13:36:33Z ~2026-28279-21 259659 6675688 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=Crkva HR.71.jpg |napis=Pitomača - rimskokatoliška cerkev "Sv. Vid" |prebivalstvo=5646 |prebivalstvo_od=2011 |nadmorska=113 |postna=33405 |posta=Pitomača |mesto= |obcina=Pitomača |zupanija=[[Slika:Zastava viroviticko podravske zupanije.gif|25px|Virovitiško-podravska županija]] [[Virovitiško-podravska županija]] }} '''Pitomača''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki je središče istoimenske občine v [[Virovitiško-podravska županija|Virovitiško-podravski županiji]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="16" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup10_3328.html |title=Popis prebivalstva 2011 |accessdate=2019-07-01 |archive-date=2017-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171121235757/https://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup10_3328.html |url-status=dead }}</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] || [[2011]] |- | 2525 || 2834 || 3049 || 4069 || 4469 || 4936 || 4883 || 5327 || 5810 || 6114 || 6135 || 5814 || 5857 || 5942 || 5712 || 5646 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Virovitiško-podravske županije]] qen8v1dhv3vt0r9y4qw753p3mmzr3oe 10 258217 6675687 6673130 2026-05-14T13:33:06Z Pinky sl 2932 sl established = vzpostavil 6675687 wikitext text/x-wiki {{Infobox |templatestyles =Infopolje Cesta/styles.css |headerclass={{#invoke:Infobox road|headerStyle}} |belowstyle=line-height:150% <!-- ROUTE MARKER AND ROUTE NAME --> |above={{#switch:{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} |USA|CAN={{#invoke:Infobox road/route|routeInfo}} |AUT={{#ifeq:{{{country|}}}|AUT |{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/name/AUT|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}}|none||{{Infopolje Cesta/name/AUT|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}}|}}}}{{#if:{{{alternate_name|}}}|<br /><div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{alternate_name|}}}</div>}} {{#if:{{{marker_image|}}}|{{#ifeq:{{{marker_image|}}}|none||<div style="margin:6px 0 2px 0">{{{marker_image}}}</div>}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}|none||<div style="margin:6px 0 2px 0">{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}</div>}}}}}} |{{#if:{{{marker_image|}}}|{{#ifeq:{{{marker_image|}}}|none||<div style="margin:0 0 4px 0">{{{marker_image}}}</div>}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}|none||<div style="margin:0 0 4px 0">{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}</div>}}}}}} {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/name/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}|route={{{route}}}|county={{{county|}}}}}|none||{{Infopolje Cesta/name/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}|route={{{route}}}|county={{{county|}}}}}|}}}}}}}} |#default={{#ifeq:{{{country|}}}|SVN |{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/name/SVN|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}}|none||{{Infopolje Cesta/name/SVN|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}}|}}}}{{#if:{{{alternate_name|}}}|<br /><div style="font-weight:normal;display:inline;">{{{alternate_name|}}}</div>}} {{#if:{{{marker_image|}}}|{{#ifeq:{{{marker_image|}}}|none||<div style="margin:6px 0 2px 0">{{{marker_image}}}</div>}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}|none||<div style="margin:6px 0 2px 0">{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}</div>}}}}}} |{{#if:{{{marker_image|}}}|{{#ifeq:{{{marker_image|}}}|none||<div style="margin:0 0 4px 0">{{{marker_image}}}</div>}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}|none||<div style="margin:0 0 4px 0">{{Infopolje Cesta/shieldmain/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|county={{{county|}}}|route={{{route|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}}}</div>}}}}}} {{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|{{#if:{{{state|}}}{{{province|}}}{{{country|}}}|{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/name/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}|route={{{route}}}|county={{{county|}}}}}|none||{{Infopolje Cesta/name/{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|province={{if empty|{{{province|}}}|¬}}|state={{if empty|{{{state|}}}|¬}}|type={{{type|}}}|subtype={{Infopolje Cesta/meta/mask/subtype1|{{{subtype|}}}}}|route={{{route}}}|county={{{county|}}}}}|}}}}}}}} }} |subheaderstyle1 = font-size: 125%; |subheader={{#ifeq:{{{country|}}}|SVN||{{#invoke:Infobox road|translate}}}} |subheader2={{#ifeq:{{{country|}}}|SVN||{{{alternate_name|}}}}} <!-- MAP --> |image={{#invoke:Infobox road/map|map}} |caption={{{map_notes|}}} | image2 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{map|}}}{{{map_custom|}}}{{#property:P15|from={{{qid|}}}}}|no|yes}} | mapframe-wikidata = yes | mapframe-frame-width = 290 | mapframe-length_km = {{{length_km|}}} | mapframe-length_mi = {{{length_mi|}}} }} <!-- Photo/image --> | image3 = {{#invoke:Infobox road|photo}} | caption3 = {{{photo_notes|}}}{{{image_notes|}}} <!-- ROUTE INFORMATION --> |header1= {{#invoke:Infobox road|info}} |data2 = {{#if:{{{spur_of|}}}|{{Infopolje Cesta/meta/spur of|1={{{type|}}}|2={{{subtype|}}}|spur_type={{{spur_type|}}}|spur_route={{{spur_of|}}}|country={{{country|}}}|province={{{province|}}}|state={{{state|}}}|county={{{county|}}}}}|}} |data3 = {{#invoke:Infobox road|partOf}} |data4 = <!-- {{#invoke:Infobox road|law}} --> |data5 = {{#invoke:Infobox road|maint}} |data6 = {{#if:{{{time_period|}}}|{{#if:{{{established_by|}}}|Vzpostavil {{{established_by}}}|}}|}} |label7 = Dolžina |data7 = {{#invoke:Infobox road/length|length}} |class8 = plainlist |label8= Status |data8= {{{status|}}} |class9= plainlist |label9= Obstaja |data9= {{#invoke:Infobox road|existed}} |class11 = plainlist |label11= Zgodovina |data11= {{{history|}}} |data12 = {{#invoke:Infobox road|period}} |class16 = plainlist |label16 = {{#invoke:Infobox road|allocation}} |data16 = {{{allocation|}}} |class17 = plainlist |label17 = Turistične<br>poti |data17 = {{{tourist|}}} |class18 = plainlist |label18 = [[National Highway System (United States)|<abbr title="National Highway System">NHS</abbr>]] |data18 = {{#ifeq:{{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}}|USA|{{#switch:{{{type|}}} |I = Cela pot |#default = {{{nhs|}}} }}}} |class19 = plainlist |label19 = Omejitve |data19 = {{{restrictions|}}} |label20 = [[Margaryjeve številke|Margaryjeva številka]] |data20 = {{{margary|}}} <!-- MAJOR JUNCTIONS (FOR MOST ROUTES) --> |header30= {{#invoke:Infobox road/sections|main}} <!-- MAJOR JUNCTIONS (IF DIVIDED IN UP TO 25 SECTIONS) --> |header31= {{#invoke:Infobox road/sections|section}} <!-- LOCATION INFORMATION (SOME PARAMETERS ARE DISABLED FOR CERTAIN COUNTRIES) --> |header35={{#invoke:Infobox road/locations|location}} <!-- HIGHWAY SYSTEM --> |header50= {{#invoke:Infobox road|highwaySystem}} <!-- LINKS AND BROWSE SECTION --> |class52 = hlist |data52 = {{if empty|{{{system|}}}|{{#invoke:Infobox road/browselinks|browselinks}}}} |rowstyle54 = display: none |header54 = {{#invoke:Infobox road|system}} |data56 = {{#invoke:Infobox road|browse}} |data58 = {{#invoke:Infobox road|extended}} <!-- HISTORICAL DESIGNATION, NRHP, EMBEDDED INFOBOXES --> |data60={{{nrhp|}}} |data61={{{embedded|}}} |subbox={{yesno|{{{child|}}}}} }}<!-- // ERROR TRACKING CATEGORIES // -->{{#if:{{{country|}}}{{{state|}}}{{{province|}}}|{{#if:{{{type|}}}|{{#if:{{{route|}}}|{{#if:{{{translation|}}}{{{name|}}}|{{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|{{#if:{{{name|}}}|†|{{#if:{{{translation|}}}|@}}}} {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}}}}|}}}}}}<!-- -->{{main other|{{#if:{{{subtype|}}}|[[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 2|Ω {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]|}}}}<!-- -->{{#invoke:Infobox road/errors|errors}}<!-- -->{{#if:{{{header_type|}}}|{{#switch:{{lc:{{{header_type}}}}} |under construction|const|uc={{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|ƒ {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}} |scenic|historic|historical|hist={{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|¶ {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}} |decommissioned|former={{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|∆ {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}} |minor= |#default={{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|£ {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{country|}}}{{{state|}}}{{{province|}}}|{{#if:{{{type|}}}|{{#if:{{{marker_image|}}}| {{main other|[[Kategorija:Začasna sledilna kategorija za Infopolje Cesta 1|{{#ifeq:{{{marker_image}}}|none|&|$}} {{Infopolje Cesta/meta/mask/country|{{{state|}}}{{{province|}}}|{{{country|}}}}} {{PAGENAME}}]]}}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{map_custom|}}}||{{#ifeq:{{#property:P15}}||{{main other|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z zemljevidi poti]]}}|}}}}<!-- -->{{#if:{{{map_custom|}}}||{{#ifeq:{{{map|}}}|{{#property:P15}}||{{main other|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta za prenos v Wikipodatke]]}}|}}}}<!-- -->{{main other|{{#ifeq:{{#property:P17}}||[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka država]]}}<!-- -->{{#ifeq:{{#property:P31}}||{{main other|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka primerek od]]}}}}}}<!-- -->{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z neznanimi parametri |_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Članki, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Cesta]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| above | ahn-shield | ahn | allocation | alternate_name | areas | beltway_city | bodystyle | borough | boroughs | browse_route | browse | cantons | child | cities | communes | community | communities | counties | countries | county | country | decommissioned | deleted | departments | destinations | direction_a | direction_a1 | direction_a2 | direction_a3 | direction_a4 | direction_a5 | direction_a6 | direction_a7 | direction_a8 | direction_a9 | direction_a10 | direction_b | direction_b1 | direction_b2 | direction_b3 | direction_b4 | direction_b5 | direction_b6 | direction_b7 | direction_b8 | direction_b9 | direction_b10 | districts | divisions | e-road | e-road-shield | embedded | end_a | end_a1 | end_a2 | end_a3 | end_a4 | end_a5 | end_a6 | end_a7 | end_a8 | end_a9 | end_a10 | end_b | end_b1 | end_b2 | end_b3 | end_b4 | end_b5 | end_b6 | end_b7 | end_b8 | end_b9 | end_b10 | established | established_by | federal_cities | formed | governorates | header_color | header_type | history | image | image_alt | image_notes | image_width | indep_city | indep_cities | island | junction | junctions | junction1 | junction2 | junction3 | junction4 | junction5 | junction6 | junction7 | junction8 | junction9 | junction10 | known_for | krais | label1 | label2 | label3 | label4 | label5 | labelstyle | lang | length_km | length_km1 | length_km2 | length_km3 | length_km4 | length_km5 | length_km6 | length_km7 | length_km8 | length_km9 | length_km10 | length_mi | length_mi1 | length_mi2 | length_mi3 | length_mi4 | length_mi5 | length_mi6 | length_mi7 | length_mi8 | length_mi9 | length_mi10 | length_nmi | length_notes | length_notes1 | length_notes2 | length_notes3 | length_notes4 | length_notes5 | length_notes6 | length_notes7 | length_notes8 | length_notes9 | length_notes10 | length_ref | length_ref1 | length_ref2 | length_ref3 | length_ref4| length_ref5 | length_ref6 | length_ref7 | length_ref8 | length_ref9 | length_ref10 | length_round | lga | location | location1 | location2 | location3 | location4 | location5 | locations | loop | maint | map | map_alt | map_custom | map_notes | qid | margary | marker_image | mrn | mrn-shield | municipalities | municipality | name | next_dab | next_route | next_type | nhs | nobrowse | nrhp | oblasts | okrugs | orbital | parish | parishes | photo | photo_alt | photo_notes | photo_width | prefectures | previous_dab | previous_route | previous_type | province | provinces | regions | republics | related | restrictions | ring_road | route | rural_municipalities | section | section0 | section1 | section2 | section3 | section4 | section5 | section6 | section6 | section7 | section8 | section9 | section10 | sheadings | significance | spur_of | spur_type | state | states | state2 | status | subcounties | subprefectures | subregions | subsection | system | system1 | system2 | system3| system4 | system5 | system6 | system7 | system8 | system9 | system10 | tahn | tahn-shield | terminus_a | terminus_a1 | terminus_a2 | terminus_a3 | terminus_a4 | terminus_a5 | terminus_a6 | terminus_a7 | terminus_a8 | terminus_a9 | terminus_a10 | terminus_b | terminus_b1 | terminus_b2 | terminus_b3 | terminus_b4 | terminus_b5 | terminus_b6 | terminus_b7 | terminus_b8 | terminus_b9 | terminus_b10 | territories | time_period | tloop | tourist | towns | translation | type | villages | categories | nocat | demo }}<!-- --><includeonly>{{main other|[[Kategorija:Uporaba Infopolja Cesta {{Infopolje Cesta/meta/mask/category|1={{{country|}}}|2={{{state|}}}|3={{{province|}}}}}]]}}<!-- --></includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> m3k7x7zwzru4gyxp39es3ykyw93tuo3 0 261934 6675855 6669362 2026-05-15T01:10:42Z ~2026-13659-49 255600 /* E */ 6675855 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[gozdarstvo|gozdarstva]] in lesarstva.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Miha Adamič]] (1942–2024) *[[Urška Ahačič Pogačnik]] *[[Jože Ajdič]] (1929–2011)? *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) *[[Viktor Arh]] (1932–2011) *[[Andrej Avsenek]] (1959–) *[[Jernej Avsenek]] == B == *[[Josip Bajc]] (1949–2016) *[[Sebastijan Bajc]] *[[Matej Bartol]] *Jurij Beguš *[[Pravdoje Belia]] (1853–1923) *[[Vladislav Beltram]] (1902–1986) *Rajmund (Rajko) Bernik (1932–) *[[Dušan Bitenc]] (1935–2024) *[[Borut Bitenc]] *Marijan Blažič *[[Saša Bleiweis]] (1913–1991) *[[Marko Bleiweis]] (1974–) *Boris Bogovič *[[Mojca Bogovič]] *Albert Bois de Chesne (1871–1953) *[[Peter Bole]] *[[Andrej Bončina]] (1962–) *[[Dejan Bordjan]] *[[Franc Boštjančič]] (1935–) * [[Cvetko Božič]] (1886–1973) *[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (1964–) * [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (1939–) * [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021) *Janez Božič (1968–) *[[Andrej Breznikar]] *[[Marjan Brinar]] *[[Miran Brinar]] (1909–2002) *[[Rupert Brovet]] (1887–1970~) *[[Robert Brus]] (1965–) *[[Karmelo Budihna]] (1916–1991) *[[Lojze (Alojz) Budkovič]] (1953–) == C == * [[Tugomir Cajnko]] (1915–2002) *[[Ivan Nepomuk Cerar]] (1789–1849) * [[Dinko Cerjak]] (1895–1981) *Marjeta (s. Pija) [[Cevc]] (1970–) *[[Milan Ciglar]] (1923–1977) *[[Mitja Cimperšek]] (1937–) *[[Rudolf Cividini]] (1917–2016) *[[Izidor Cojzer]] *[[Mateja Cojzer]] * [[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == *[[Lojze Čampa]] (1935–2000) *[[Miran Čas]] (1952–2015) *[[Matjaž Čater]] *[[Andrej Čeč]] *[[Janez Černač]] (1937–2026) *([[Tone Černač]] 1905–1984) *[[Rok Černe]] (1978–) *([[Vladimir Černe]]) (1904-1973) *[[Gregor Češarek]] *[[Martin Čokl]] (1907–2014) *([[Janez Čop]] 1927–2019) * [[Boleslav Črnagoj]] (1894–1974) * [[Katarina Čufar]] (1958–) == D == *[[Gregor Danev]] *[[Maruša Maja Danev]] *Leon Detela (1878–1962) *[[Jurij Diaci]] (1963–) *[[Ludvik Dimitz]] (1842–1912) *[[Ciril Dimnik]] (1898–1978) *Srečko Dobljekar *[[Andrej Dobre]] (1932–) *[[Marjan Dolenšek]] (1961–) *[[Hubert Dolinšek]] (1934–) *[[Franc Dolgan]] (1889–1965) * [[Igor Drakskobler]] (1957–) * Andrej Drašler *[[Dušan Dretnik]] *[[Andrej Držaj]] == E == *Lado Eleršek *[[Klemen Eller]] *[[Hans Em]] (Oehm) (1898–1992) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) == F == *[[Tone Fabjan]] (1902–1971) *Jože Falkner (1942–) *[[Vladislav Fasan]] (1875–1963) *[[Mitja Ferlan]] *[[Franc Ferlin]] (1957–) *[[Andreja Ferreira]] *[[Zlatko Ficko]] *''[[Domen Finžgar]] (1990–)'' *[[Božidar Flajšman]]? (1956–) *[[Katarina Flajšman]] (1987–) *[[Gilbert Fuchs]] *[[David Fučka]] * [[Lojze Funkl]] (1907–1989) * Franci Furlan == G == * [[Marjan Gabrič]] (1931–2007) * [[Viljem Garmuš]] (1937–) * Ladislav Gasparič (lesar) *[[Franc Gašperšič]] (1932–2023) *Rok Gašperšič (1941–) *[[Brane Glavan]] *([[Štefan Gnezda]]) *[[Aleksander Golob]] (1954–) *[[Janez Gornjec]] (1923–?) *[[Ivan Gosar]] (1888–1917) *Dušan Gradišar *Branislav (Branko) Gradišnik *[[Tine Grebenc]] *Zoran Grecs *[[Jožica Gričar]]? *Janez Grilc (1941–2021) *[[Katarina Groznik Zeiler]] *[[Matjaž Guček]] *[[Adolf Guttenberg]] *[[Avgust Guzelj]] (1864–1931) == H == * [[Špela Habič]] (1964–) *[[Ivan Habjan]] (1928–2021) *[[Polona Hafner]] * [[Tomaž Hartman]] (1957–) *[[Tine Hauptman]]? * [[David Hladnik]] * [[Jurij Hočevar]] (1915–2010) * [[Milan Hočevar]] (1940–) *(Stana Hočevar 1922–1996) * [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) * [[Robert Hostnik]] *[[Aleš Horvat]] (1957–2007) *[[Boštjan Hren]], gozdni pedagog *[[Tomaž Hrovat]] * [[Leopold Hufnagl]] (1857–1942) == I == * [[Urban Ilc]] *[[Primož Ilešič]] (1956–) *[[Franc Ivanek]] (1929–1978) == J == * [[Franc Jagodič]] * [[Primož Jakop]] * [[Marija Jakopin]] * [[Jošt Jakša]] (1962?–) *[[Franc Janež]] (1935–) *[[Marko Janež]] * [[Anže Japelj]] * ‎Hedvika Jenčič *[[Samo Jenčič]] (1958–) *[[Klemen Jerina]] * Janez Jerman (1916–1989) * [[Marko Jonozovič]] * [[Oskar Jug]] (1900–1987) *(Rudolf Anton Jugoviz 1868–1932) (Avstrija) * [[Dušan Jurc]] (1952–) * [[Maja Jurc]] (1954–) * [[Franjo Jurhar]] (1901–1986) * [[Ivan Juvan]] *[[Branko Južnič]] (1960–)? == K == *[[Aleš Kadunc]] *[[Avgust Kafol]] (1882–1955) *[[Ciril Kafol]] (1915–1988) *[[Drago Kajfež]] (1903–1963) *[[Janko Kalan]] (1933–2025) *Primož Kalan *[[Stanislav Kanc|Stanislav (Stanko) Kanc]] (?–1957/9) *‎Branko Kanop *[[Miroslav Kapus]] (1951–) *[[Ivan Kejžar - Kovačev]] (193#?) *[[Miloš Kelih]] (1900–1993) *[[Bojan Kern]] (1939–) *[[Leon Kernel]] (1956–) *[[Viljem Kindler]] (1912–1994) *[[Mateja Kišek Vovk]] *[[Slavko Klančičar]] (1931–2014) *Jože Klančišar? *[[Viktor Klanjšček]] (1918–2001) *[[Ivan Klemenčič (gozdar)|Ivan Klemenčič]] (1899–1978) *[[Andrej Klinar]] (1942–2011) *[[Klemen Klinar]] (1981–)? *Darko Klobučar *[[Matija Klopčič]] *[[Marko Kmecl]] (1934–) *[[Zvonka Kneževič]] *[[Milan Kobal]] (1980–) *Bojan Kocjan *[[Tomaž Kočar]] (1938–) *Gregor Kolar *Jože Kolar (? –1980) *[[Jože Koller (gozdar)|Jožef Koller]] (1798/1805–1870) *Marija Kolšek *Janez Konečnik *[[Katja Konečnik]] *Vojko Koprivnik (1887–1949) *[[Igor Kopše]] (1974–) *[[Slavko Korbar]] (1932–?) *[[Franjo Kordiš]] (1919–2017) *[[Alenka Korenjak]] *[[Vinko Korošak]] (1934–) *[[Vladimir Korošec]] (1920–1975) *Vladimir Košič (1956–)? *[[Boštjan Košiček]] *[[Boštjan Košir]] (1948–) *Janez Košir (1953–) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[John Kotar]] (1939–) *[[Marijan Kotar]] (1941–) *Andrej Kotnik *[[Ludvik Kotnik]] (1939–) *Tina Kotnik *Jože Kovač (1930–2021) *[[Marko Kovač]] (1957–) *Štefan Kovač *Simon Kovšca *[[Edo Kozorog]] (1963–) *[[Darij Krajčič]] (1965–) *[[Nike Krajnc]] (1970–) *Robert Kranjc *[[Peter Martin Krapež]] (1935–) *Janez Krč *[[Amer Krivec]] (1928–1982) *Franc Križanič (1888–1942) *[[Igo Kraut]] (1888–1972) *[[Peter Krma]] *[[Miha Krofel]]? *[[Rado Krpač]] (1953–) *Anton Kržišnik (1913–?) *[[Milan Kuder]] (1915–1985) *[[Karel Kumer]] (1905–1950) (športnik) *([[Tomaž Kunstelj]] 1963–) *[[Lado Kutnar]] (1966–) == L == * [[Tone Lah]] (1935?–2025) *[[Peter Lakota]] (1937–) *[[Igor Lampe]] * [[Nikolaj Lapuh]] (1932–2009) * Jože Lenič (1922–2012) (lesar) * [[Benjamin Leskovec]] *''Anton Lesnik'', predsednik Pro Silva Slovenija * [[Tom Levanič|Tom(islav) Levanič]] (1964–) *[[Josip Levičnik]] (1878–1951) *[[Janez Levstek]] (1963–2022) * [[Josip Likar]] (1858–1932) * [[Karel Lipič]] * [[Marjan Lipoglavšek]] (1941–2019) * [[Anton Locker]] (1878–?) * [[Janez Logar (gozdar)]] *[[Jože Logar (gozdar)]] (1933–2017) == M == * [[Boštjan Mali]] *Jurij Marenče (1957–) * [[Miha Marenče]] (1974–) *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) *Anton (Tone) [[Marinčič]] (gojitveno lovišče s posebnim namenom Jelen) *[[Aleksander Marinšek]] *[[Lena Marion]] (arboristka) *[[Matjaž Mastnak]] (1963–) *[[Marko Matjašič]] *[[Stanislav Mazi]] (1906–1976) *[[Mirko Medved]] (1959–2013?) *Janko Mehle *Adolf Melliwa (1867–?) *[[Franc Merzelj]] (1932–2002) *[[Gregor Meterc]] *[[Tomaž Mihelič]] (1974–) *Viktor Miklavčič *[[Jože Miklavžič]] (1901–1968) *[[Vitomir Mikuletič]] (1925–2020) *Iztok Mlekuž (1954–2015) *[[Dušan Mlinšek]] (1925–2020) *Jože Mori *[[Ivan Možina]] (1912–1979) *[[Jožef Mrakič]] *[[Tine Mulej]] *[[Alenka Munda]] ? == N == * ''Thomas'' Andrew ''Nagel'' * [[Viktor Novak]] (1883–1950) == O == *[[Josef Obereigner]] (1845–1903?) *Egon Obid *[[Franjo Oblak]] (1897–?) *Stanislav Oblak (1911–1979) *[[Nikica Ogris]] *[[Alessandro Oman]] (1956–) *[[Igo Oraš]] (?–1981) *[[Damjan Oražem]] *[[Miran Orožim]] *[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914–2004) *[[Zdenko Otrin]] (1933–1994) == P == *[[Franc Padar]] (1849–1907) *[[Janez Pagon]] *[[Franjo Pahernik]] (1882–1976) *[[Stane Pajk]] *[[Jože Papež]] (1967–) *[[Ferdo Papič]] (1929–1997) *Vida Papler Lampe *[[Ivan Pariš]] (1925–2016) *Vili Paulič *[[Roman Pavlin]] (1963–) *Damjan Pavlovec (1930-2017) *[[Marjan Pavšer]] (1926–2009) *Miro(slav)-[[Mirko Pečar]] (1925-2006)? *Franc (Valentin) [[Perko]] (1942–) *[[Mirko Perušek]] *[[Janez Petkoš]] (1947–2023) *Jože Petrič *[[Slavko Petrič]] (1928–2021) *[[Rudolf Pipan]] (1895–1975) *[[Saša Pirkmaier]] (1937–2022) *[[Janez Pirnat (gozdar)|Janez Pirnat]] (1960–) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Rok Pišek? *[[Barbara Piškur]] ? *[[Jernej Piškur]] (1938–) *Z. Planko *[[Josip Plesničar]] (1842–1913) *[[Bojan Počkar]] (1963–1996) *(Edvard Pogačnik 1877–1962) *Janez Pogačnik (1931–2023) *[[Leopold Pogačnik]] (1912–1980)? *[[Nika Pogačnik]] ? *Drago Pogorelc (1930-2013) *Jure Pokorn *[[Boštjan Pokorny]] (1970–) *[[France Polanc]] *[[Aleš Poljanec]] *[[Hubert Potočnik]] *[[Igor Potočnik]] (1960–) *Janko Potočnik (1931–2018) *[[Martin Potočnik]] (1911–1993) *[[Jože Prah]] (1963–) *[[Nejc Praznik]] *[[Anton Prelesnik]] (1934–2025) *[[Slavko Preložnik]] (1930?–2013) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) *[[Peter Prislan]] *Darko Pristovnik *[[Silvo Pritržnik]] *[[Tomaž Prus]] (1950–) *[[Josip Pucich]] (1850–?) *[[Vladimir Puhek]] (1936–) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Viljem Putick]] (1856–1929) == R == * [[Franjo Rainer|Franc (Franjo) Rainer]] (1902–1991) * [[Niko Rainer]] (1956–) * [[Boris Rantaša]] *Aleksander Ratajc * [[Franc Razdevšek]] (1928–2013) * [[Viktor Rebolj]] (1903–1970) * [[Edvard Rebula|Edvard (Bruno) Rebula]] (1936–2009) * [[Hinko Rejic]] (?–1988) * [[Ciril Remic|Ciril (Borut) Remic]] (1923–2013) *Monika Renko Avsenek * [[Josef Ressel]] (1793–1857) *[[Robert Režonja]] *[[Robert Robek]] *[[Dušan Robič]] (1933–2013) * [[Davorin Rogina]] * [[Anton Rossipal]] (1852–1906) * [[Jurij Rozman]] *Josip Rustia (1861–1948/9) * [[Ante Ružić]] (1886–?) == S == *Ivan Salzer (1840–1895) *Simon Schnarnaggl *Herbert Schoeppl (1892–1982) *[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg]] (1860–1930) *Franz Joseph Schopf (1787–1859) ? *[[Janez Sedej (gozdar)]] *([[Anton Seliškar]] 1897–1964) *Janko Seljak *[[Andreja Senegačnik]] *[[Alojz Serini]] (1929–?) *Stanislav Sever ? *[[Franjo Sevnik]] (1895–1980) *[[Franjo Sgerm]] (1911–2001) *Stanko Silan *[[Primož Simončič]] (1961–) *Tina Simončič *[[Anton Simonič]] (1931–2001) *Iztok Sinjur *[[Mitja Skudnik]] *[[Jože Skumavec]] (u. 2020?) *Marko Slapnik *[[Ivan Smole]] - Ivič (1935–) *[[Igor Smolej]] (1943–2023) *[[Jože Smolič]] *Anton Smrekar *[[Anton Sodnik]] (1884–1936) *[[Stanko Sotošek]] (1903–1956) *[[Darja Stare]] *[[Matija Stergar]] *Joseph Heinrich Stratil ? *[[Jernej Stritih]] (1962–) *Andrej Strniša *[[Maks Sušek]] (1932–2022) *[[Adi Svetličič]] (1913–2013) *[[Baldomir Svetličič]] == Š == * [[Zdravko Šaubah]] (1925–1981) * [[Tomaž Ščuka]] * [[Marjan Šebenik|Marijan Šebenik]] (1915–2005) *Anton Šepec * [[Vinko Šeško]] (1937–) * Andrej Šertel (1931-1996) *[[Milan Šinko]] (1959–) * [[Anton Šivic]] (1879–1963) * [[Jože Šlander]] (1894–1962) * [[Jože Šlibar]] * [[Marjan Šolar]] (1933–2018) * [[Martin Šolar]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Alojz Štrancar]] (1885–1983) * [[Tomaž Šturm]] *[[Jakob Šubic]]? *Vladimir Šuklje star./dr.ing.(1878–1920) * [[Vinko Šumrada]] (1916–1990) * [[Mirko Šušteršič]] (1891–1984) == T == *Matej Tajnikar *[[Boštjan Tarman]] (1956–2018) *[[Janez Titovšek]] (1936–) *([[Pavel Tolar]] 1917–1989) *[[Robert Tomazin]] *[[Bernard Tonejc]] (1932–) *[[Niko Torelli]] (1940–) *[[Mirko Tratnik (inženir gozdarstva)|Mirko Tratnik]] (1938–2018) (lesar) *[[Vladimir Tregubov]] (1904–1974) *[[Milan Tretjak]] *[[Matevž Triplat]]? *[[Milan Trkman]] (1948–) *Ivo Trošt *Anton Turk * [[Zdravko Turk]] (1904–1991) *Zdravko Turk (1959–) == U == * [[Jernej Ude]] (1934–1989) * [[Hieronim Ullrich]] (1811–1866) *[[Martin Umek]] *Ivan Urankar (?–1978) *Mihej Urbančič * [[Janko Urbas]] (1877–1968) *[[Franjo Urleb]] (1925–2011) == V == *[[Ivan Veber]] (1937–) *[[Andrej Verlič]] *[[Živan Veselič]] *Črt Vilhar *[[Urška Vilhar]] (1977–) *Bojan Vomer *[[Vinko Vrhnjak]] (1900–1945) == W == * [[Iztok Winkler]] (1939–2013) *[[Franc Witschl]] (1825–1902) == Z == *Nenad Zagorac *[[Zmago Zakrajšek]] (?–2022) *[[Marijan Zemljič]] (1925–2013) * [[Viktor Ziernfeld]] (1883–1942) *[[Tomaž Zorman]] (1968–) *[[Tone Zimšek]] (1940–2012) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]]? (1852–1907) *[[Marjan Zupančič]] (1935–) *[[Martin Zupančič]] (1894–1943) *Miha Zupančič ? * [[Mitja Zupančič]] (1931–) == Ž == * [[Bogdan Žagar]] (1901–1972) *[[Vinko Žagar]] (1944–) *[[Peter Železnik (gozdar)]] *Lojze Žgajnar? *[[Daniel Žlindra]]? *[[Ivan Žonta]] (1935–) * [[Lojze Žumer]] (1899–1978) * Bogo Žun {{stublist}} [[kategorija:Slovenski inženirji gozdarstva|*]] rrykuz2lvxuzjmrzm1owr5vuecqxwkc 6675856 6675855 2026-05-15T01:11:14Z ~2026-13659-49 255600 /* D */ 6675856 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[gozdarstvo|gozdarstva]] in lesarstva.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Miha Adamič]] (1942–2024) *[[Urška Ahačič Pogačnik]] *[[Jože Ajdič]] (1929–2011)? *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) *[[Viktor Arh]] (1932–2011) *[[Andrej Avsenek]] (1959–) *[[Jernej Avsenek]] == B == *[[Josip Bajc]] (1949–2016) *[[Sebastijan Bajc]] *[[Matej Bartol]] *Jurij Beguš *[[Pravdoje Belia]] (1853–1923) *[[Vladislav Beltram]] (1902–1986) *Rajmund (Rajko) Bernik (1932–) *[[Dušan Bitenc]] (1935–2024) *[[Borut Bitenc]] *Marijan Blažič *[[Saša Bleiweis]] (1913–1991) *[[Marko Bleiweis]] (1974–) *Boris Bogovič *[[Mojca Bogovič]] *Albert Bois de Chesne (1871–1953) *[[Peter Bole]] *[[Andrej Bončina]] (1962–) *[[Dejan Bordjan]] *[[Franc Boštjančič]] (1935–) * [[Cvetko Božič]] (1886–1973) *[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (1964–) * [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (1939–) * [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021) *Janez Božič (1968–) *[[Andrej Breznikar]] *[[Marjan Brinar]] *[[Miran Brinar]] (1909–2002) *[[Rupert Brovet]] (1887–1970~) *[[Robert Brus]] (1965–) *[[Karmelo Budihna]] (1916–1991) *[[Lojze (Alojz) Budkovič]] (1953–) == C == * [[Tugomir Cajnko]] (1915–2002) *[[Ivan Nepomuk Cerar]] (1789–1849) * [[Dinko Cerjak]] (1895–1981) *Marjeta (s. Pija) [[Cevc]] (1970–) *[[Milan Ciglar]] (1923–1977) *[[Mitja Cimperšek]] (1937–) *[[Rudolf Cividini]] (1917–2016) *[[Izidor Cojzer]] *[[Mateja Cojzer]] * [[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == *[[Lojze Čampa]] (1935–2000) *[[Miran Čas]] (1952–2015) *[[Matjaž Čater]] *[[Andrej Čeč]] *[[Janez Černač]] (1937–2026) *([[Tone Černač]] 1905–1984) *[[Rok Černe]] (1978–) *([[Vladimir Černe]]) (1904-1973) *[[Gregor Češarek]] *[[Martin Čokl]] (1907–2014) *([[Janez Čop]] 1927–2019) * [[Boleslav Črnagoj]] (1894–1974) * [[Katarina Čufar]] (1958–) == D == *[[Gregor Danev]] *[[Maruša Maja Danev]] *Leon Detela (1878–1962) *[[Jurij Diaci]] (1963–) *[[Ludvik Dimitz]] (1842–1912) *[[Ciril Dimnik]] (1898–1978) *Srečko Dobljekar *[[Andrej Dobre]] (1932–) *[[Marjan Dolenšek]] (1961–) *[[Hubert Dolinšek]] (1934–) *[[Franc Dolgan]] (1889–1965) * [[Igor Drakskobler]] (1957–) * [[Andrej Drašler]] *[[Dušan Dretnik]] *[[Andrej Držaj]] == E == *Lado Eleršek *[[Klemen Eller]] *[[Hans Em]] (Oehm) (1898–1992) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) == F == *[[Tone Fabjan]] (1902–1971) *Jože Falkner (1942–) *[[Vladislav Fasan]] (1875–1963) *[[Mitja Ferlan]] *[[Franc Ferlin]] (1957–) *[[Andreja Ferreira]] *[[Zlatko Ficko]] *''[[Domen Finžgar]] (1990–)'' *[[Božidar Flajšman]]? (1956–) *[[Katarina Flajšman]] (1987–) *[[Gilbert Fuchs]] *[[David Fučka]] * [[Lojze Funkl]] (1907–1989) * Franci Furlan == G == * [[Marjan Gabrič]] (1931–2007) * [[Viljem Garmuš]] (1937–) * Ladislav Gasparič (lesar) *[[Franc Gašperšič]] (1932–2023) *Rok Gašperšič (1941–) *[[Brane Glavan]] *([[Štefan Gnezda]]) *[[Aleksander Golob]] (1954–) *[[Janez Gornjec]] (1923–?) *[[Ivan Gosar]] (1888–1917) *Dušan Gradišar *Branislav (Branko) Gradišnik *[[Tine Grebenc]] *Zoran Grecs *[[Jožica Gričar]]? *Janez Grilc (1941–2021) *[[Katarina Groznik Zeiler]] *[[Matjaž Guček]] *[[Adolf Guttenberg]] *[[Avgust Guzelj]] (1864–1931) == H == * [[Špela Habič]] (1964–) *[[Ivan Habjan]] (1928–2021) *[[Polona Hafner]] * [[Tomaž Hartman]] (1957–) *[[Tine Hauptman]]? * [[David Hladnik]] * [[Jurij Hočevar]] (1915–2010) * [[Milan Hočevar]] (1940–) *(Stana Hočevar 1922–1996) * [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) * [[Robert Hostnik]] *[[Aleš Horvat]] (1957–2007) *[[Boštjan Hren]], gozdni pedagog *[[Tomaž Hrovat]] * [[Leopold Hufnagl]] (1857–1942) == I == * [[Urban Ilc]] *[[Primož Ilešič]] (1956–) *[[Franc Ivanek]] (1929–1978) == J == * [[Franc Jagodič]] * [[Primož Jakop]] * [[Marija Jakopin]] * [[Jošt Jakša]] (1962?–) *[[Franc Janež]] (1935–) *[[Marko Janež]] * [[Anže Japelj]] * ‎Hedvika Jenčič *[[Samo Jenčič]] (1958–) *[[Klemen Jerina]] * Janez Jerman (1916–1989) * [[Marko Jonozovič]] * [[Oskar Jug]] (1900–1987) *(Rudolf Anton Jugoviz 1868–1932) (Avstrija) * [[Dušan Jurc]] (1952–) * [[Maja Jurc]] (1954–) * [[Franjo Jurhar]] (1901–1986) * [[Ivan Juvan]] *[[Branko Južnič]] (1960–)? == K == *[[Aleš Kadunc]] *[[Avgust Kafol]] (1882–1955) *[[Ciril Kafol]] (1915–1988) *[[Drago Kajfež]] (1903–1963) *[[Janko Kalan]] (1933–2025) *Primož Kalan *[[Stanislav Kanc|Stanislav (Stanko) Kanc]] (?–1957/9) *‎Branko Kanop *[[Miroslav Kapus]] (1951–) *[[Ivan Kejžar - Kovačev]] (193#?) *[[Miloš Kelih]] (1900–1993) *[[Bojan Kern]] (1939–) *[[Leon Kernel]] (1956–) *[[Viljem Kindler]] (1912–1994) *[[Mateja Kišek Vovk]] *[[Slavko Klančičar]] (1931–2014) *Jože Klančišar? *[[Viktor Klanjšček]] (1918–2001) *[[Ivan Klemenčič (gozdar)|Ivan Klemenčič]] (1899–1978) *[[Andrej Klinar]] (1942–2011) *[[Klemen Klinar]] (1981–)? *Darko Klobučar *[[Matija Klopčič]] *[[Marko Kmecl]] (1934–) *[[Zvonka Kneževič]] *[[Milan Kobal]] (1980–) *Bojan Kocjan *[[Tomaž Kočar]] (1938–) *Gregor Kolar *Jože Kolar (? –1980) *[[Jože Koller (gozdar)|Jožef Koller]] (1798/1805–1870) *Marija Kolšek *Janez Konečnik *[[Katja Konečnik]] *Vojko Koprivnik (1887–1949) *[[Igor Kopše]] (1974–) *[[Slavko Korbar]] (1932–?) *[[Franjo Kordiš]] (1919–2017) *[[Alenka Korenjak]] *[[Vinko Korošak]] (1934–) *[[Vladimir Korošec]] (1920–1975) *Vladimir Košič (1956–)? *[[Boštjan Košiček]] *[[Boštjan Košir]] (1948–) *Janez Košir (1953–) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[John Kotar]] (1939–) *[[Marijan Kotar]] (1941–) *Andrej Kotnik *[[Ludvik Kotnik]] (1939–) *Tina Kotnik *Jože Kovač (1930–2021) *[[Marko Kovač]] (1957–) *Štefan Kovač *Simon Kovšca *[[Edo Kozorog]] (1963–) *[[Darij Krajčič]] (1965–) *[[Nike Krajnc]] (1970–) *Robert Kranjc *[[Peter Martin Krapež]] (1935–) *Janez Krč *[[Amer Krivec]] (1928–1982) *Franc Križanič (1888–1942) *[[Igo Kraut]] (1888–1972) *[[Peter Krma]] *[[Miha Krofel]]? *[[Rado Krpač]] (1953–) *Anton Kržišnik (1913–?) *[[Milan Kuder]] (1915–1985) *[[Karel Kumer]] (1905–1950) (športnik) *([[Tomaž Kunstelj]] 1963–) *[[Lado Kutnar]] (1966–) == L == * [[Tone Lah]] (1935?–2025) *[[Peter Lakota]] (1937–) *[[Igor Lampe]] * [[Nikolaj Lapuh]] (1932–2009) * Jože Lenič (1922–2012) (lesar) * [[Benjamin Leskovec]] *''Anton Lesnik'', predsednik Pro Silva Slovenija * [[Tom Levanič|Tom(islav) Levanič]] (1964–) *[[Josip Levičnik]] (1878–1951) *[[Janez Levstek]] (1963–2022) * [[Josip Likar]] (1858–1932) * [[Karel Lipič]] * [[Marjan Lipoglavšek]] (1941–2019) * [[Anton Locker]] (1878–?) * [[Janez Logar (gozdar)]] *[[Jože Logar (gozdar)]] (1933–2017) == M == * [[Boštjan Mali]] *Jurij Marenče (1957–) * [[Miha Marenče]] (1974–) *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) *Anton (Tone) [[Marinčič]] (gojitveno lovišče s posebnim namenom Jelen) *[[Aleksander Marinšek]] *[[Lena Marion]] (arboristka) *[[Matjaž Mastnak]] (1963–) *[[Marko Matjašič]] *[[Stanislav Mazi]] (1906–1976) *[[Mirko Medved]] (1959–2013?) *Janko Mehle *Adolf Melliwa (1867–?) *[[Franc Merzelj]] (1932–2002) *[[Gregor Meterc]] *[[Tomaž Mihelič]] (1974–) *Viktor Miklavčič *[[Jože Miklavžič]] (1901–1968) *[[Vitomir Mikuletič]] (1925–2020) *Iztok Mlekuž (1954–2015) *[[Dušan Mlinšek]] (1925–2020) *Jože Mori *[[Ivan Možina]] (1912–1979) *[[Jožef Mrakič]] *[[Tine Mulej]] *[[Alenka Munda]] ? == N == * ''Thomas'' Andrew ''Nagel'' * [[Viktor Novak]] (1883–1950) == O == *[[Josef Obereigner]] (1845–1903?) *Egon Obid *[[Franjo Oblak]] (1897–?) *Stanislav Oblak (1911–1979) *[[Nikica Ogris]] *[[Alessandro Oman]] (1956–) *[[Igo Oraš]] (?–1981) *[[Damjan Oražem]] *[[Miran Orožim]] *[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914–2004) *[[Zdenko Otrin]] (1933–1994) == P == *[[Franc Padar]] (1849–1907) *[[Janez Pagon]] *[[Franjo Pahernik]] (1882–1976) *[[Stane Pajk]] *[[Jože Papež]] (1967–) *[[Ferdo Papič]] (1929–1997) *Vida Papler Lampe *[[Ivan Pariš]] (1925–2016) *Vili Paulič *[[Roman Pavlin]] (1963–) *Damjan Pavlovec (1930-2017) *[[Marjan Pavšer]] (1926–2009) *Miro(slav)-[[Mirko Pečar]] (1925-2006)? *Franc (Valentin) [[Perko]] (1942–) *[[Mirko Perušek]] *[[Janez Petkoš]] (1947–2023) *Jože Petrič *[[Slavko Petrič]] (1928–2021) *[[Rudolf Pipan]] (1895–1975) *[[Saša Pirkmaier]] (1937–2022) *[[Janez Pirnat (gozdar)|Janez Pirnat]] (1960–) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Rok Pišek? *[[Barbara Piškur]] ? *[[Jernej Piškur]] (1938–) *Z. Planko *[[Josip Plesničar]] (1842–1913) *[[Bojan Počkar]] (1963–1996) *(Edvard Pogačnik 1877–1962) *Janez Pogačnik (1931–2023) *[[Leopold Pogačnik]] (1912–1980)? *[[Nika Pogačnik]] ? *Drago Pogorelc (1930-2013) *Jure Pokorn *[[Boštjan Pokorny]] (1970–) *[[France Polanc]] *[[Aleš Poljanec]] *[[Hubert Potočnik]] *[[Igor Potočnik]] (1960–) *Janko Potočnik (1931–2018) *[[Martin Potočnik]] (1911–1993) *[[Jože Prah]] (1963–) *[[Nejc Praznik]] *[[Anton Prelesnik]] (1934–2025) *[[Slavko Preložnik]] (1930?–2013) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) *[[Peter Prislan]] *Darko Pristovnik *[[Silvo Pritržnik]] *[[Tomaž Prus]] (1950–) *[[Josip Pucich]] (1850–?) *[[Vladimir Puhek]] (1936–) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Viljem Putick]] (1856–1929) == R == * [[Franjo Rainer|Franc (Franjo) Rainer]] (1902–1991) * [[Niko Rainer]] (1956–) * [[Boris Rantaša]] *Aleksander Ratajc * [[Franc Razdevšek]] (1928–2013) * [[Viktor Rebolj]] (1903–1970) * [[Edvard Rebula|Edvard (Bruno) Rebula]] (1936–2009) * [[Hinko Rejic]] (?–1988) * [[Ciril Remic|Ciril (Borut) Remic]] (1923–2013) *Monika Renko Avsenek * [[Josef Ressel]] (1793–1857) *[[Robert Režonja]] *[[Robert Robek]] *[[Dušan Robič]] (1933–2013) * [[Davorin Rogina]] * [[Anton Rossipal]] (1852–1906) * [[Jurij Rozman]] *Josip Rustia (1861–1948/9) * [[Ante Ružić]] (1886–?) == S == *Ivan Salzer (1840–1895) *Simon Schnarnaggl *Herbert Schoeppl (1892–1982) *[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg]] (1860–1930) *Franz Joseph Schopf (1787–1859) ? *[[Janez Sedej (gozdar)]] *([[Anton Seliškar]] 1897–1964) *Janko Seljak *[[Andreja Senegačnik]] *[[Alojz Serini]] (1929–?) *Stanislav Sever ? *[[Franjo Sevnik]] (1895–1980) *[[Franjo Sgerm]] (1911–2001) *Stanko Silan *[[Primož Simončič]] (1961–) *Tina Simončič *[[Anton Simonič]] (1931–2001) *Iztok Sinjur *[[Mitja Skudnik]] *[[Jože Skumavec]] (u. 2020?) *Marko Slapnik *[[Ivan Smole]] - Ivič (1935–) *[[Igor Smolej]] (1943–2023) *[[Jože Smolič]] *Anton Smrekar *[[Anton Sodnik]] (1884–1936) *[[Stanko Sotošek]] (1903–1956) *[[Darja Stare]] *[[Matija Stergar]] *Joseph Heinrich Stratil ? *[[Jernej Stritih]] (1962–) *Andrej Strniša *[[Maks Sušek]] (1932–2022) *[[Adi Svetličič]] (1913–2013) *[[Baldomir Svetličič]] == Š == * [[Zdravko Šaubah]] (1925–1981) * [[Tomaž Ščuka]] * [[Marjan Šebenik|Marijan Šebenik]] (1915–2005) *Anton Šepec * [[Vinko Šeško]] (1937–) * Andrej Šertel (1931-1996) *[[Milan Šinko]] (1959–) * [[Anton Šivic]] (1879–1963) * [[Jože Šlander]] (1894–1962) * [[Jože Šlibar]] * [[Marjan Šolar]] (1933–2018) * [[Martin Šolar]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Alojz Štrancar]] (1885–1983) * [[Tomaž Šturm]] *[[Jakob Šubic]]? *Vladimir Šuklje star./dr.ing.(1878–1920) * [[Vinko Šumrada]] (1916–1990) * [[Mirko Šušteršič]] (1891–1984) == T == *Matej Tajnikar *[[Boštjan Tarman]] (1956–2018) *[[Janez Titovšek]] (1936–) *([[Pavel Tolar]] 1917–1989) *[[Robert Tomazin]] *[[Bernard Tonejc]] (1932–) *[[Niko Torelli]] (1940–) *[[Mirko Tratnik (inženir gozdarstva)|Mirko Tratnik]] (1938–2018) (lesar) *[[Vladimir Tregubov]] (1904–1974) *[[Milan Tretjak]] *[[Matevž Triplat]]? *[[Milan Trkman]] (1948–) *Ivo Trošt *Anton Turk * [[Zdravko Turk]] (1904–1991) *Zdravko Turk (1959–) == U == * [[Jernej Ude]] (1934–1989) * [[Hieronim Ullrich]] (1811–1866) *[[Martin Umek]] *Ivan Urankar (?–1978) *Mihej Urbančič * [[Janko Urbas]] (1877–1968) *[[Franjo Urleb]] (1925–2011) == V == *[[Ivan Veber]] (1937–) *[[Andrej Verlič]] *[[Živan Veselič]] *Črt Vilhar *[[Urška Vilhar]] (1977–) *Bojan Vomer *[[Vinko Vrhnjak]] (1900–1945) == W == * [[Iztok Winkler]] (1939–2013) *[[Franc Witschl]] (1825–1902) == Z == *Nenad Zagorac *[[Zmago Zakrajšek]] (?–2022) *[[Marijan Zemljič]] (1925–2013) * [[Viktor Ziernfeld]] (1883–1942) *[[Tomaž Zorman]] (1968–) *[[Tone Zimšek]] (1940–2012) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]]? (1852–1907) *[[Marjan Zupančič]] (1935–) *[[Martin Zupančič]] (1894–1943) *Miha Zupančič ? * [[Mitja Zupančič]] (1931–) == Ž == * [[Bogdan Žagar]] (1901–1972) *[[Vinko Žagar]] (1944–) *[[Peter Železnik (gozdar)]] *Lojze Žgajnar? *[[Daniel Žlindra]]? *[[Ivan Žonta]] (1935–) * [[Lojze Žumer]] (1899–1978) * Bogo Žun {{stublist}} [[kategorija:Slovenski inženirji gozdarstva|*]] kwhvu32m2plqvjc3h3f3i5uichpqen0 0 262078 6675648 6596922 2026-05-14T12:09:03Z ~2026-28279-21 259659 /* Glej tudi */ 6675648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zvonko Čoh''', [[Slovenci|slovenski]] [[ilustrator]] in avtor animiranih [[film|filmov]], * [[7. avgust]] [[1956]], [[Celje]]. == Življenje in delo == Po [[diploma|diplomi]] 1980 iz [[slikarstvo|slikarstva]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]] je začel delati kot svoboden umetnik. Ustvaril je več kratkih risanih filmov (''Poskušaj migati dvakrat'', 1981; ''Poljubi mehka me radirka'', 1984) in prvi slovenski celovečerni risani film ''[[Socializacija bika?]]'' (skupaj z [[Milan Erič|Milanom Eričem]], 1998). Je tudi avtor televizijskih spotov, kratkih risanih filmov in reklam. Za ilustracijo več deset knjig je prejel številne nagrade,<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> za film ''Socializacija bika?'' pa sta z Eričem leta 1999 prejela [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]].<ref>{{navedi splet| url=http://www.gpn.kranj.si/nagrade/ |title=Nagrade |publisher=Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj |accessdate=20.7.2014}}</ref> Prejel je tudi plaketo [[Hinko Smrekar|Hinka Smrekarja]] (2010) in [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]] za življenjsko delo (2015). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Viri == {{sklici}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{Badjurovi nagrajenci}}{{Levstikovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Čoh, Zvonko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski animatorji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Smrekarjevi nagrajenci]] dwl57mv39e8wr3awk4rj61ag6sbpk5r 0 269654 6675975 6598074 2026-05-15T08:36:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675975 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = | boxwidth = 300px | boxbgcolor = | image = Mineraly.sk - palygorskit.jpg | imagesize = | alt = | caption = | category = VIII. razred – [[Silikat]]i,<br />podrazred: plastnati silikati (filosilikati) | formula = (Mg,Al)₂[OH<nowiki>|</nowiki>Si₄O₁₀]&nbsp;•&nbsp;4H₂O | strunz = 09.EE.20 | dana = 74.03.01a.01 | symmetry = Monoklinska prizmatična (2/m),<br />[[prostorska skupina]]: C 2/m | unit cell = a = 12,33 Å, b = 17,89 Å, c = 5,24 Å,<br />Z = 4, β = 105,2° V = 1,115,42 ų | molweight = 411,35 g/mol | color = Bela, siva, rjavkasto bela | habit = Igličasti kristali, vlakna ali masivni skupki | system = [[Monoklinski kristalni sistem|Monoklinski]] | twinning = | cleavage = Dobra na {110} | fracture = Neraven | tenacity = | mohs = 2 – 2,5 | luster = Zemljast, moten | streak = Bela | diaphaneity = Prosojen | gravity = | density = 2,1 – 2,2 g/cm³,<br />povprečna: 2,15 g/cm³,<br />izračunana: 2,45 g/cm³ | polish = | opticalprop = | refractive = | birefringence = | pleochroism = | 2V = | dispersion = | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | impurities = | alteration = | other = | prop1 = | prop1text = | references = <ref>Palygorskite Mineral Data http://webmineral.com/data/Palygorskite.shtml</ref><ref>Mindat.org http://www.mindat.org/min-3072.html</ref><ref>Mineral Handbook http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/palygorskite.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110520014652/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/palygorskite.pdf |date=2011-05-20 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author1=Vidrih R.|author2=Mikuž V. |year=1995 |title=Minerali na Slovenskem, 1. izdaja |publisher=Ljubljana: Tehniška založba Slovenije |isbn=86-365-0184-9 |cobiss=53037312 |pages=379}}</ref> | var1 = Druga imena | var1text = Atapulgit | var2 = Domača imena | var2text = Gorski les, gorska volna, kamena koža, kamena pluta, zemljasto polnilo }} '''Paligorskit''' ali '''atapulgit'''<ref name="Lapis">{{navedi knjigo |author=Stefan Weiß |year=2002 |title=Das große Lapis Mineralienverzeichnis |publisher=Christian Weise Verlag |location=München|edition=4|isbn=3-921656-17-6 |cobiss= |pages=}}</ref> je [[magnezij]]ev [[aluminij]]ev [[silikat|filosilikat]] s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] (Mg,Al)₂Si₄O₁₀(OH) • 4H₂O. Mineral kristalizira v [[monoklinski kristalni sistem|monoklinskem]] [[kristalna struktura|kristalnem sistemu]] v obliki igličastih kristalov, vlaken ali masivih skupkov bele do sive barve. == Ime == Ime palgorskit je dobil po svoji tipski lokaciji Paligorskaja na [[Ural (razločitev)|Uralu]] ([[Rusija]]), kjer so ga našli in prvič opisali leta 1862. Ime atapulgit je dobil po ameriškem mestu Attapulgus v skrajnem jugozahodnem delu [[Georgia|Georgije]], kjer je zelo pogost in ga kopljejo v odprtih kopih. == Prazgodovinska raba == Paligorskit in [[indigo]] sta bili ključni komponenti pigmenta ''majevsko modro'', ki so ga [[Maji]] uporabljali za barvanje teles, stenske poslikave in barvanje keramike, zelo verjetno pa tudi za barvanje tekstila. Mineral so uporabljali tudi v zdravilstvu in kot dodatek k lončevini. Vir majevskega paligorskita je bil nenan vse so 1960. let, ko so ga odkrili v eni od [[cenotes]] na polotoku [[Jukatan]]u. Drugi možni vir so odkrili leta 2005 blizu Ticula na Jukatanu.<ref>D.E. Arnold(2005). "Maya Blue and Palygorskite:A second possible pre-Columbian source". Ancient Mesoamerica 16: str, 51–62. doi:10.1017/S0956536105050078.</ref> <ref>D.E. Arnold, B. F. Bohor (1975). "Attapulgite and Maya Blue: an Ancient Mine Comes to Light". Archaeology 28 (1): str. 23–29.</ref> Majevsko modro so poznale in uporabljale tudi druge srednjeameriške civilizacije, na primer [[Azteška civilizacija|Azteki]]. == Sodobna raba == Atapulgitne gline so zmes smektita in paligorskita. Smektitna komponenta v vodi nabreka, paligorskitna komponenta pa ima igličasto strukturo, ki ne nabreka in ne ekspandira. Paligorskit v sladki in slani vodi tvori [[gel]], v katerem so delci povezani z [[vodikova vez|vodikovimi vezmi]]. Suspenzije atapulgitne gline v vodi se zato uporabljajo kot mazivo in hladilno sredstvo pri vrtanju v kamnine, ki so onečiščene s [[sol]]jo. Atapulgitne gline se uporabljajo tudi kot polnilo za barvne premaze, tesnilna sredstva, lepila, katalizatorje, suspenzivna umetna gnojila, sredstva za gašenje požarov v naravi, premaze v livarstvu, dodatek k živalski hrani in veziva v molekularnih sitih. Paligorskit veže kisline in toksine v želodcu in prebavnem traktu, zato se na široko uporablja tudi v medicini. Uporablja se tudi kot antidiaretik, ker po mnenju strokovnjakov absorbira bakterije ali klice, ki povzročajo diarejo. == Nahajališča == V [[Slovenija|Sloveniji]] se paligorskit najde v [[Idrija|idrijskem]] rudniku [[živo srebro|živega srebra]].<ref>Rečnik, A., Režun, B., Herlec, U. (2010): Idrija, eine weltberühmte Quecksilber-Lagerstätte. Mineralien-Welt 21 (3), str. 20-39.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam mineralov]] * [[Seznam mineralov v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Magnezijevi minerali]] [[Kategorija:Aluminijevi minerali]] [[Kategorija:Silikatni minerali]] pk5b4kds0wkq2nh9xwgkf38jk664vfs 0 272730 6675984 6511794 2026-05-15T09:11:26Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6675984 wikitext text/x-wiki '''Ferlinc''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 173 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.539. mesto. == Znani nosilci priimka == *[[Andrej Ferlinc]], kazenski pravnik, državni tožilec *[[Anton Ferlinc]] (1909—1979), učitelj, šolnik, didaktik * [[Bogdan Ferlinc]] (1892—1980), agronom, kmetijski organizator, ekolog * [[Danijel Ferlinc]] - Danny, slikar * [[Franc Ferlinc]] (1865—1927), narodni delavec, učitelj, župan v [[Šmarje pri Jelšah|Šmarjih pri Jelšah]] * [[Irma Ferlinc Guzelj]], urednica in novinarka (dr.vet.med., mag. sociologije) * [[Zarja Ferlinc]], plesalka ==Glej tudi== * priimke [[Ferlin]] (npr. [[Franc Ferlin]]), [[Frlec]], [[Ferligoj]] in [[Ferlinz]] *pa tudi [[Ferlan]], [[Ferletič]], [[Ferlež]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ferlinc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] h28y8we49apqkhqqgpqd6jb8eno85eq 0 272948 6675660 6598728 2026-05-14T12:41:16Z ~2026-28279-21 259659 /* Izbrana bibliografija */ 6675660 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | field = mikrobiologija | work_institution = [[Medicinska fakulteta v Ljubljani]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = | prizes = [[Zoisova nagrada]],<br>častna občanka Občine Brežice | religion = | footnotes = }} '''Tatjana Avšič Županc''', [[Slovenci|slovenska]] [[mikrobiolog]]inja in akademičarka * [[11. julij]] [[1957]], [[Brežice]].<ref>{{Citat|title=Virologinja Tatjana Avšič Županc: Na kaj takega se nihče na svetu ni mogel pripraviti|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174732401|accessdate=2025-07-12|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Avšič Županc: Znanstvenica, ki je strla oklep zike|url=https://old.delo.si/novice/delovaosebnost/znanstvenica-ki-je-strla-oklep-zike.html|website=old.delo.si|date=2016-12-16|accessdate=2025-07-12|language=sl-si|first=Helena|last=Kocmur}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, virologinja: Znanje je pri nas premalo cenjeno|url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/akad-prof-dr-tatjana-avsic-zupanc-virologinja-znanje-je-pri-nas-premalo-cenjeno-87213|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2025-07-12}}</ref> Leta 1982 je [[diploma|diplomirala]] na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]], opravila 1989 specializacijo iz medicinske mikrobiologije in [[doktorat|doktorirala]] 1991 na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]]. Specializirala se je v [[Belgija|Belgiji]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Leta 1999 je bila izvoljena za [[profesor|izredno]], 2004 za redno profesorico za področje mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. 1989–2003 je vodila Laboratorij za serološko diagnostiko virusov in rikecij na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer je uvedla številne nove diagnostične metode, od 2003 pa je vodja Laboratorija za diagnostiko zoonoz in vodja centra Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) na omenjenem inštitutu, ki se posveča dokazovanjem virusnih okužb ter bakterijskih zoonotičnih agensov z uporabo tradicionalnih in sodobnih metod, ki jih uvaja v diagnostiko. Leta 1996 je WHO imenovala laboratorij Tatjane Avšič-Županc za svoj referenčni center, ki je zaradi uspešnega delovanja leta 2001 postal del svetovne mreže. Odkrila je [[virus Dobrava]] (prvi odkriti virus na ozemlju Slovenije), proučila njegovo strukturo in [[dednina|dednino]] ter dognala, da se razlikuje od drugih hantavirusov. Njene raziskave so usmerjene v preučevanje naravnih žarišč hemoragične mrzlice z renalnim sindromom v Sloveniji in v preučevanje biologije hantavirusov, ki so povzročitelji te okužbe. Prav tako je s sodelevci prva na svetu dokazala povzročitelja mikrocefalije pri otrocih, [[virus Zika]]. Sama ali s sodelavci je objavila več 100 del, ki so bila citirana več kot 1500-krat. Leta 1999 je za vrhunske znanstvene dosežke prejela [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]], 2025 pa je prejela še Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Leta 2003 je prejela nagrado Ruske akademije medicinskih znanosti "100 years of Virology". Leta 2007 je bila izvoljena za izredno in 2015 za redno članico [[SAZU]]; tajnica IV. razreda (za naravoslovne vede) SAZU je bila 2017-23, od 1. junija 2023 je podpredsednica SAZU za naravoslovne, tehnične in biomedicinske vede. Leta 2017 postala častna občanka [[Občina Brežice|Občine Brežice]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987–2002</ref> V mandatu od 13. julija 2015 do 13. julija 2020 je bila članica Znanstvenega sveta [[ARRS]].<ref name="ZSA">{{navedi splet |url= http://www.arrs.si/sl/agencija/organi/svet-julij15.asp|title= Znanstveni svet – od 2015 do 13. julija 2020|accessdate= 17. 1. 2022 }}</ref> == Izbrana bibliografija == * ''Antigenske lastnosti hantavirusa dobrava in njegova patogenost : doktorska disertacija'' {{COBISS|ID=725780}} * ''Splošna medicinska virologija'' {{COBISS|ID=225094144}} * ''Dobrava virus RNA load in patients who have hemorrhagic fever with renal syndrome'' {{COBISS|ID=24063961}} * ''Hantavirus genomic variation and disease distribution'' {{COBISS|ID=68446464}} * Mlakar J, Korva M, Tul N, Popović M, Poljšak-Prijatelj M, Mraz J, Kolenc M, Resman Rus K, Vesnaver Vipotnik T, Fabjan Vodušek V, Vizjak A, Pižem J, Petrovec M, Avšič Županc T. Zika Virus Associated with Microcephaly. N Engl J Med 2016 feb 10 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih mikrobiologov]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1001210|avtor=Zorec Robert|ime=Avšič-Županc Tatjana|vir=NSBL}} * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=10331&langbib=slv COBISS – Osebna bibliografija] {{Zoisova nagrada}} {{Častni občani Občine Brežice}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Avšič-Županc, Tatjana}} [[Kategorija:Slovenski mikrobiologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Brežičani]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Posavci]] 2ekt742w4glgeomadhcryvrw2hez4nr 0 278337 6675652 6447390 2026-05-14T12:32:27Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani nosilci priimka */ 6675652 wikitext text/x-wiki '''Čoh''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 176 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.483. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Janeta Čoh]] (*1961), (filmska) kostumografka * [[Mateja Čoh Kladnik]] (*1974), zgodovinarka * [[Milan Čoh]] (*1953), kineziolog (atletika) * [[Zvonko Čoh]] (*1956), ilustrator in avtor animiranih filmov == Glej tudi == * priimek [[Čok]], [[Čop]] * priimek [[Čeh]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čoh}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7718lq1xtly16nxfke83hw9h5i9ymc8 0 281530 6675697 6620461 2026-05-14T14:05:16Z Janezdrilc 3152 /* Seznam */ pos 6675697 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[nadškof]]ov [[Nadškofija Gorica|Nadškofije Gorica]].''' == Seznam == {| class="wikitable" ! # ! Slika ! width=20% | Ime ! width=20% | Rojen, umrl ! width=15% | Nadškof ! Druge službe |- | 1. | {{Slika d|Q3813058|120px}} | [[Karel Mihael Attems]] | 1. julij 1711, [[Gorica]]<br>18. februar 1774, [[Gorica]] | 18. april 1752<br>18. februar 1774 | ''Nadškofija Gorica ustanovljena 6. julija 1751'' |- | 2. | {{Slika d|Q12800540|120px}} | [[Rudolf Jožef Edling]] | 1. avgust 1723, [[Gorica]]<br>8. december 1803, [[Lodi]] | 27. februar 1774<br>13. avgust 1784 | |- | colspan= 6 style="text-align:center;" | ''Nadškofija je bila 8. marca 1788 ukinjena in 12. septembra 1791 ponovno ustanovljena kot Škofija Gorica in Gradišče. V tem obdobju je bila [[Nadškofija Ljubljana|Škofija Ljubljana]] povišana v nadškofijo.'' |- | 3. | {{Slika d|Q3083135|120px}} | [[Franc Filip Inzaghi]] | 25. maj 1731, [[Gradec]]<br>3. december 1816, [[Gorica]] | 12. februar 1792<br>3. december 1816 | prej škof [[Škofija Trst|Škofije Trst]] ter<br>škof [[Škofija Gradišče|Škofije Gradišče]] |- | 4. | {{Slika d|Q3810285|120px}} | [[Jožef Balant]] | {{brezpreloma|28. januar 1763, [[Nova vas pri Lescah]]}}<br>11. maj 1834, [[Gorica]] | 22. november 1818<br>11. maj 1834 | ''škofija 27. julija 1830 preimenovana v Nadškofijo Gorica in Gradišče''<br> |- | 5. | {{Slika d|Q3752204|120px}} | [[Franc Ksaver Lušin]] | 3. december 1781, [[Hum pri Tinjah|Hum]] pri [[Tinje, Velikovec|Tinjah]]<br>2. maj 1854, [[Gorica]] | 22. avgust 1835<br>2.naj 1854 | prej škof [[Nadškofija Trento|Škofije Trento]] ter<br>nadškof [[Nadškofija Lvov|Nadškofije Lvov]] |- | 6. | {{Slika d|Q3616155|120px}} | [[Andrej Gollmayer]] | 28. november 1797, [[Radovljica]]<br>17. marec 1883, [[Gorica]] | 3. junij 1855<br>17. marec 1883 | koncilski oče [[Prvi vatikanski koncil|Prvega vatikanskega koncila]] |- | 7. | {{Slika d|Q12784405|120px}} | [[Alojzij Matija Zorn]] | 13. januar 1837, [[Prvačina]]<br>8. julij 1897, [[Dunaj]] | 19. avgust 1883<br>9. julij 1897 | prej škof [[Škofija Poreč in Pulj|Škofije Poreč in Pulj]] |- | 8. | {{Slika d|Q926706|120px}} | [[Jakob Missia]] | 30. junij 1838, [[Hrastje - Mota]]<br>24. marec 1902, [[Gorica]] | 24. marec 1898<br>23. marec 1902 | prej škof [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]],<br>kardinal |- | 9. | {{Slika d|Q19984803|120px}} | [[Andrej Jordan]] | 29. november 1845, [[Gorica]]<br>4. oktober 1905 | 20. julij 1902<br>4. oktober 1905 | |- | 10. | {{Slika d|Q3749657|120px}} | [[Frančišek Borgia Sedej]] | 10. oktober 1854, [[Cerkno]]<br>29. november 1931, [[Gorica]] | 25. marec 1906<br>23. oktober 1931 | ''Novembra 1918 Gorico zasede Kraljevina Italija. Odtlej se nadškofija smatra za italijansko.'' |- | 11. | {{Slika d|Q12786698|120px}} | [[Carlo Margotti]] | 22. april 1891, [[Alfonsine]]<br>31. julij 1951, [[Gorica]] | 25. julij 1934<br>31. julij 1951 | |- | 12. | {{Slika d|Q12789855|120px}} | [[Giacinto Giovanni Ambrosi]] | 29. januar 1887, [[Trst]]<br>26. september 1965, [[Thiene]] | 28. november 1951<br>19. marec 1962 | prej škof [[Škofija Chioggia|Škofije Chioggia]],<br>koncilski oče [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] |- | 13. | {{Slika d|Q494641|120px}} | [[Andrea Pangrazio]] | 1. september 1909, [[Budimpešta]]<br>2. junij 2005, [[Rim]] | 4. april 1962<br>2. februar 1967 | prej škof koadjutor [[Škofija Verona|Škofije Verona]] ter<br>škof [[Škofija Livorno|Škofije Livorno]],<br>potem škof [[Škofija Porto-Santa Rufina|Škofije Porto-Santa Rufina]],<br>koncilski oče [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] |- | 14. | {{Slika d|Q12798795|120px}} | [[Pietro Cocolin]] | 2. avgust 1920, [[Saciletto]]<br>11. januar 1982, [[Gorica]] | 3. september 1967<br>11. januar 1982 | |- | 15. | {{Slika d|Q3620321|120px}} | [[Antonio Vitale Bommarco]] | 21. september 1923, [[Cherso (mesto|Cherso]]<br>{{brezpreloma|16. julij 2004, [[San Pietro di Barbozza]]}} | 6. januar 1983<br>2. junij 1999 | ''nadškofija 30. septembra 1986 preimenovana v Nadškofijo Gorica'' |- | 16. | {{Slika d|Q532382|120px}} | [[Dino De Antoni]] | 12. julij 1936, [[Chioggia]]<br>22. marec 2019, [[Gorica]] | 15. september 1999<br>28. junij 2012 | |- | 17. | {{Slika d|Q1042433|120px}} | [[Carlo Roberto Maria Redaelli]] | 23. junij 1956, [[Milano]] | 28. junij 2012<br>22. januar 2026 | prej pomožni škof Nadškofije Milano,<br>potem tajnik [[Dikasterij za duhovnike|Dikasterija za duhovnike]] |- | 18. | {{Slika d|Q93237715|120px}} | [[Giampaolo Dianin]] | 29. oktober 1962, [[Teolo]] | 14. maj 2026<br>danes | prej škof Škofije Chioggia |} == Glej tudi == * [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov]] * [[Seznam rimskokatoliških škofov Trsta]] * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Vidma]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Bishops of the Roman Catholic Archdiocese of Gorizia}} * [https://www.diocesigorizia.it/ Diocesigorizia.it] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dgori.html Catholic-hierarchy.org] [[Kategorija:Seznami rimskokatoliških nadškofov|Gorica]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Gorice| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Gorice| ]] mzh49adre4sauar3ydyv1jyzww9x7f2 6675833 6675697 2026-05-14T23:07:27Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6675833 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[nadškof]]ov [[Nadškofija Gorica|Nadškofije Gorica]].''' == Seznam == {| class="wikitable" ! # ! Slika ! width=20% | Ime ! width=20% | Rojen, umrl ! width=15% | Nadškof ! Druge službe |- | 1. | {{Slika d|Q3813058|120px}} | [[Karel Mihael Attems]] | 1. julij 1711, [[Gorica]]<br>18. februar 1774, [[Gorica]] | 18. april 1752<br>18. februar 1774 | ''Nadškofija Gorica ustanovljena 6. julija 1751'' |- | 2. | {{Slika d|Q12800540|120px}} | [[Rudolf Jožef Edling]] | 1. avgust 1723, [[Gorica]]<br>8. december 1803, [[Lodi]] | 27. februar 1774<br>13. avgust 1784 | |- | colspan= 6 style="text-align:center;" | ''Nadškofija je bila 8. marca 1788 ukinjena in 12. septembra 1791 ponovno ustanovljena kot Škofija Gorica in Gradišče. V tem obdobju je bila [[Nadškofija Ljubljana|Škofija Ljubljana]] povišana v nadškofijo.'' |- | 3. | {{Slika d|Q3083135|120px}} | [[Franc Filip Inzaghi]] | 25. maj 1731, [[Gradec]]<br>3. december 1816, [[Gorica]] | 12. februar 1792<br>3. december 1816 | prej škof [[Škofija Trst|Škofije Trst]] ter<br>škof [[Škofija Gradišče|Škofije Gradišče]] |- | 4. | {{Slika d|Q3810285|120px}} | [[Jožef Balant]] | {{brezpreloma|28. januar 1763, [[Nova vas pri Lescah]]}}<br>11. maj 1834, [[Gorica]] | 22. november 1818<br>11. maj 1834 | ''škofija 27. julija 1830 preimenovana v Nadškofijo Gorica in Gradišče''<br> |- | 5. | {{Slika d|Q3752204|120px}} | [[Franc Ksaver Lušin]] | 3. december 1781, [[Hum pri Tinjah|Hum]] pri [[Tinje, Velikovec|Tinjah]]<br>2. maj 1854, [[Gorica]] | 22. avgust 1835<br>2.naj 1854 | prej škof [[Nadškofija Trento|Škofije Trento]] ter<br>nadškof [[Nadškofija Lvov|Nadškofije Lvov]] |- | 6. | {{Slika d|Q3616155|120px}} | [[Andrej Gollmayer]] | 28. november 1797, [[Radovljica]]<br>17. marec 1883, [[Gorica]] | 3. junij 1855<br>17. marec 1883 | koncilski oče [[Prvi vatikanski koncil|Prvega vatikanskega koncila]] |- | 7. | {{Slika d|Q12784405|120px}} | [[Alojzij Matija Zorn]] | 13. januar 1837, [[Prvačina]]<br>8. julij 1897, [[Dunaj]] | 19. avgust 1883<br>9. julij 1897 | prej škof [[Škofija Poreč in Pulj|Škofije Poreč in Pulj]] |- | 8. | {{Slika d|Q926706|120px}} | [[Jakob Missia]] | 30. junij 1838, [[Hrastje - Mota]]<br>24. marec 1902, [[Gorica]] | 24. marec 1898<br>23. marec 1902 | prej škof [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]],<br>kardinal |- | 9. | {{Slika d|Q19984803|120px}} | [[Andrej Jordan]] | 29. november 1845, [[Gorica]]<br>4. oktober 1905 | 20. julij 1902<br>4. oktober 1905 | |- | 10. | {{Slika d|Q3749657|120px}} | [[Frančišek Borgia Sedej]] | 10. oktober 1854, [[Cerkno]]<br>29. november 1931, [[Gorica]] | 25. marec 1906<br>23. oktober 1931 | ''Novembra 1918 Gorico zasede Kraljevina Italija. Odtlej se nadškofija smatra za italijansko.'' |- | 11. | {{Slika d|Q12786698|120px}} | [[Carlo Margotti]] | 22. april 1891, [[Alfonsine]]<br>31. julij 1951, [[Gorica]] | 25. julij 1934<br>31. julij 1951 | |- | 12. | {{Slika d|Q12789855|120px}} | [[Giacinto Giovanni Ambrosi]] | 29. januar 1887, [[Trst]]<br>26. september 1965, [[Thiene]] | 28. november 1951<br>19. marec 1962 | prej škof [[Škofija Chioggia|Škofije Chioggia]],<br>koncilski oče [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] |- | 13. | {{Slika d|Q494641|120px}} | [[Andrea Pangrazio]] | 1. september 1909, [[Budimpešta]]<br>2. junij 2005, [[Rim]] | 4. april 1962<br>2. februar 1967 | prej škof koadjutor [[Škofija Verona|Škofije Verona]] ter<br>škof [[Škofija Livorno|Škofije Livorno]],<br>potem škof [[Škofija Porto-Santa Rufina|Škofije Porto-Santa Rufina]],<br>koncilski oče [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] |- | 14. | {{Slika d|Q12798795|120px}} | [[Pietro Cocolin]] | 2. avgust 1920, [[Saciletto]]<br>11. januar 1982, [[Gorica]] | 3. september 1967<br>11. januar 1982 | |- | 15. | {{Slika d|Q3620321|120px}} | [[Antonio Vitale Bommarco]] | 21. september 1923, [[Cherso (mesto|Cherso]]<br>{{brezpreloma|16. julij 2004, [[San Pietro di Barbozza]]}} | 6. januar 1983<br>2. junij 1999 | ''nadškofija 30. septembra 1986 preimenovana v Nadškofijo Gorica'' |- | 16. | {{Slika d|Q532382|120px}} | [[Dino De Antoni]] | 12. julij 1936, [[Chioggia]]<br>22. marec 2019, [[Gorica]] | 15. september 1999<br>28. junij 2012 | |- | 17. | {{Slika d|Q1042433|120px}} | [[Carlo Roberto Maria Redaelli]] | 23. junij 1956, [[Milano]] | 28. junij 2012<br>22. januar 2026 | prej pomožni škof Nadškofije Milano,<br>potem tajnik [[Dikasterij za duhovnike|Dikasterija za duhovnike]] |- | 18. | {{Slika d|Q93237715|120px}} | [[Giampaolo Dianin]] | 29. oktober 1962, [[Teolo]] | 14. maj 2026<br>danes | prej škof Škofije [[Chioggia]] |} == Glej tudi == * [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov]] * [[Seznam rimskokatoliških škofov Trsta]] * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Vidma]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Bishops of the Roman Catholic Archdiocese of Gorizia}} * [https://www.diocesigorizia.it/ Diocesigorizia.it] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dgori.html Catholic-hierarchy.org] [[Kategorija:Seznami rimskokatoliških nadškofov|Gorica]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Gorice| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Gorice| ]] 9s05o660wjjsmmyr185x923yxvofvo1 6675919 6675833 2026-05-15T07:16:51Z Erardo Galbi 166658 6675919 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[nadškof]]ov [[Nadškofija Gorica|Nadškofije Gorica]].''' == Seznam == {| class="wikitable" ! # ! Slika ! width=20% | Ime ! width=20% | Rojen, umrl ! width=15% | Nadškof ! Druge službe |- | 1. | {{Slika d|Q3813058|120px}} | [[Karel Mihael Attems]] | 1. julij 1711, [[Gorica]]<br>18. februar 1774, [[Gorica]] | 18. april 1752<br>18. februar 1774 | ''Nadškofija Gorica ustanovljena 6. julija 1751'' |- | 2. | {{Slika d|Q12800540|120px}} | [[Rudolf Jožef Edling]] | 1. avgust 1723, [[Gorica]]<br>8. december 1803, [[Lodi]] | 27. februar 1774<br>13. avgust 1784 | |- | colspan= 6 style="text-align:center;" | ''Nadškofija je bila 8. marca 1788 ukinjena in 12. septembra 1791 ponovno ustanovljena kot Škofija Gorica in Gradišče. V tem obdobju je bila [[Nadškofija Ljubljana|Škofija Ljubljana]] povišana v nadškofijo.'' |- | 3. | {{Slika d|Q3083135|120px}} | [[Franc Filip Inzaghi]] | 25. maj 1731, [[Gradec]]<br>3. december 1816, [[Gorica]] | 12. februar 1792<br>3. december 1816 | prej škof [[Škofija Trst|Škofije Trst]] ter<br>škof [[Škofija Gradišče|Škofije Gradišče]] |- | 4. | {{Slika d|Q3810285|120px}} | [[Jožef Balant]] | {{brezpreloma|28. januar 1763, [[Nova vas pri Lescah]]}}<br>11. maj 1834, [[Gorica]] | 22. november 1818<br>11. maj 1834 | ''škofija 27. julija 1830 preimenovana v Nadškofijo Gorica in Gradišče''<br> |- | 5. | {{Slika d|Q3752204|120px}} | [[Franc Ksaver Lušin]] | 3. december 1781, [[Hum pri Tinjah|Hum]] pri [[Tinje, Velikovec|Tinjah]]<br>2. maj 1854, [[Gorica]] | 22. avgust 1835<br>2.naj 1854 | prej škof [[Nadškofija Trento|Škofije Trento]] ter<br>nadškof [[Nadškofija Lvov|Nadškofije Lvov]] |- | 6. | {{Slika d|Q3616155|120px}} | [[Andrej Gollmayer]] | 28. november 1797, [[Radovljica]]<br>17. marec 1883, [[Gorica]] | 3. junij 1855<br>17. marec 1883 | koncilski oče [[Prvi vatikanski koncil|Prvega vatikanskega koncila]] |- | 7. | {{Slika d|Q12784405|120px}} | [[Alojzij Matija Zorn]] | 13. januar 1837, [[Prvačina]]<br>8. julij 1897, [[Dunaj]] | 19. avgust 1883<br>9. julij 1897 | prej škof [[Škofija Poreč in Pulj|Škofije Poreč in Pulj]] |- | 8. | {{Slika d|Q926706|120px}} | [[Jakob Missia]] | 30. junij 1838, [[Hrastje - Mota]]<br>24. marec 1902, [[Gorica]] | 24. marec 1898<br>23. marec 1902 | prej škof [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]],<br>kardinal |- | 9. | {{Slika d|Q19984803|120px}} | [[Andrej Jordan]] | 29. november 1845, [[Gorica]]<br>4. oktober 1905 | 20. julij 1902<br>4. oktober 1905 | |- | 10. | {{Slika d|Q3749657|120px}} | [[Frančišek Borgia Sedej]] | 10. oktober 1854, [[Cerkno]]<br>29. november 1931, [[Gorica]] | 25. marec 1906<br>23. oktober 1931 | ''Novembra 1918 Gorico zasede Kraljevina Italija. Odtlej se nadškofija smatra za italijansko.'' |- | 11. | {{Slika d|Q12786698|120px}} | [[Carlo Margotti]] | 22. april 1891, [[Alfonsine]]<br>31. julij 1951, [[Gorica]] | 25. julij 1934<br>31. julij 1951 | |- | 12. | {{Slika d|Q12789855|120px}} | [[Giacinto Giovanni Ambrosi]] | 29. januar 1887, [[Trst]]<br>26. september 1965, [[Thiene]] | 28. november 1951<br>19. marec 1962 | prej škof [[Škofija Chioggia|Škofije Chioggia]],<br>koncilski oče [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] |- | 13. | {{Slika d|Q494641|120px}} | [[Andrea Pangrazio]] | 1. september 1909, [[Budimpešta]]<br>2. junij 2005, [[Rim]] | 4. april 1962<br>2. februar 1967 | prej škof koadjutor [[Škofija Verona|Škofije Verona]] ter<br>škof [[Škofija Livorno|Škofije Livorno]],<br>potem škof [[Škofija Porto-Santa Rufina|Škofije Porto-Santa Rufina]],<br>koncilski oče [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] |- | 14. | {{Slika d|Q12798795|120px}} | [[Pietro Cocolin]] | 2. avgust 1920, [[Saciletto]]<br>11. januar 1982, [[Gorica]] | 3. september 1967<br>11. januar 1982 | |- | 15. | {{Slika d|Q3620321|120px}} | [[Antonio Vitale Bommarco]] | 21. september 1923, [[Cres (mesto)|Cres]]<br>{{brezpreloma|16. julij 2004, [[Valdobbiadene|San Pietro di Barbozza]]}} | 6. januar 1983<br>2. junij 1999 | ''nadškofija 30. septembra 1986 preimenovana v Nadškofijo Gorica'' |- | 16. | {{Slika d|Q532382|120px}} | [[Dino De Antoni]] | 12. julij 1936, [[Chioggia]]<br>22. marec 2019, [[Gorica]] | 15. september 1999<br>28. junij 2012 | |- | 17. | {{Slika d|Q1042433|120px}} | [[Carlo Roberto Maria Redaelli]] | 23. junij 1956, [[Milano]] | 28. junij 2012<br>22. januar 2026 | prej pomožni škof Nadškofije Milano,<br>potem tajnik [[Dikasterij za duhovnike|Dikasterija za duhovnike]] |- | 18. | {{Slika d|Q93237715|120px}} | [[Giampaolo Dianin]] | 29. oktober 1962, [[Teolo]] | 14. maj 2026<br>danes | prej škof Škofije [[Chioggia]] |} == Glej tudi == * [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov]] * [[Seznam rimskokatoliških škofov Trsta]] * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Vidma]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Bishops of the Roman Catholic Archdiocese of Gorizia}} * [https://www.diocesigorizia.it/ Diocesigorizia.it] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dgori.html Catholic-hierarchy.org] [[Kategorija:Seznami rimskokatoliških nadškofov|Gorica]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Gorice| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Gorice| ]] d07wqq2hfr0971txdhvyc7kqmjbpsym 0 288726 6675670 6603296 2026-05-14T12:52:11Z ~2026-28279-21 259659 /* Viri */ 6675670 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Špela Goričan | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | field = geologija | work_institution = Paleontološki inštitut Ivana Rakovca v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani | alma_mater = Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in univerza v Luganu | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = | prizes = | religion = | footnotes = }} '''Špela Goričan''', [[Slovenci|slovenska]] [[geolog|geologinja]], * [[17. februar]] [[1960]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Leta 1983 je na ljubljanski [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] [[Diploma|diplomirala]] iz [[geologija|geologije]], [[Doktorat|doktorirala]] pa 1993 na [[Univerza|univerzi]] v [[Lugano|Luganu]]. Po diplomi se je zaposlila na [[Paleontološki inštitut Ivana Rakovca|Paleontološkem inštitut Ivana Rakovca]] pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] v Ljubljani, kjer je postala leta 1995 znanstvena sodelavka in 1996 njegova predstojnica. V letih 1996-2001 je bila [[docent]]ka na oddelku za geologijo [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]]. Z raziskavami [[Mezozoik|mezozojskih]] radiolarijev [[Perm|Tetide]] iz različnih nahajalič v Sloveniji in [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] je ugotavljala stratigrafijo in razmere v času sedementacije na tem območju. Sama ali v soavtorstvu s sodelavci je objavila več znanstvenih člankov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Njena trenutna bibliografija obsega preko 150 zapisov. 1. junija 2023 je bil izvoljena za izredno članico [[SAZU]] in za članica njenega predsedstva (od 1. junija) 2026. == Viri == {{sklici}} == Izbrana bibliografija == * ''Fosilni radiolariji - skupina, ki se vse bolj uveljavlja v paleontologiji'' {{COBISS|ID=47802112}} * ''Spodnjekredni karbonatni turbiditi pri Bohinju kot dokaz za obstoj izolirane karbonske platforme v Notranjih Dinaridih'' {{COBISS|ID=31828781}} * ''Rob spodnje jurske karbonatne platforme v Črni gori '' {{COBISS|ID=25660973}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih geologov]] {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Goričan, Špela}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski geologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] k46fxrgq1jyeauj11vju09rfuh5gv0g 6675671 6675670 2026-05-14T12:54:42Z ~2026-28279-21 259659 /* Viri */ 6675671 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Špela Goričan | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | field = geologija | work_institution = Paleontološki inštitut Ivana Rakovca v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani | alma_mater = Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in univerza v Luganu | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = | prizes = | religion = | footnotes = }} '''Špela Goričan''', [[Slovenci|slovenska]] [[geolog|geologinja]], * [[17. februar]] [[1960]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Leta 1983 je na ljubljanski [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] [[Diploma|diplomirala]] iz [[geologija|geologije]], [[Doktorat|doktorirala]] pa 1993 na [[Univerza|univerzi]] v [[Lugano|Luganu]]. Po diplomi se je zaposlila na [[Paleontološki inštitut Ivana Rakovca|Paleontološkem inštitut Ivana Rakovca]] pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] v Ljubljani, kjer je postala leta 1995 znanstvena sodelavka in od 1996 do 2021 njegova predstojnica. Po letu 1996 je bila [[docent]]ka na oddelku za geologijo [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]]; ponovno je bila za docentko izvoljena leta 2020 na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Z raziskavami [[Mezozoik|mezozojskih]] radiolarijev [[Perm|Tetide]] iz različnih nahajalič v Sloveniji in [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] je ugotavljala stratigrafijo in razmere v času sedementacije na tem območju. Sama ali v soavtorstvu s sodelavci je objavila več znanstvenih člankov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Njena trenutna bibliografija obsega preko 150 zapisov. 1. junija 2023 je bil izvoljena za izredno članico [[SAZU]] in 2026 tudi za članico njenega predsedstva. == Viri == {{sklici}} == Izbrana bibliografija == * ''Fosilni radiolariji - skupina, ki se vse bolj uveljavlja v paleontologiji'' {{COBISS|ID=47802112}} * ''Spodnjekredni karbonatni turbiditi pri Bohinju kot dokaz za obstoj izolirane karbonske platforme v Notranjih Dinaridih'' {{COBISS|ID=31828781}} * ''Rob spodnje jurske karbonatne platforme v Črni gori '' {{COBISS|ID=25660973}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih geologov]] {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Goričan, Špela}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski geologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] gxk2oxcb7t4no9v8d850e4f4yqjea9v 0 290217 6675989 6637066 2026-05-15T09:19:29Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6675989 wikitext text/x-wiki '''Hvala''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 742 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alfred Hvala]] (1907—1977), planinski in turistični delavec * [[Alja Turk Hvala]], plesalka * [[Asta Hvala]] (*1943), medicinka patologinja * [[Benjamin Hvala|Beno Hvala]] (1932—2012), televizijski režiser (športnih dogodkov) in producent * [[Bogomil Hvala]] (1908—1997), antifašist/tigrovec, politični delavec * [[Bojan Hvala]] (*1961), matematik * [[Franc Hvala]] (1909—2005), publicist * [[Ivan Hvala]] (*1930), politolog, urednik Teorije in prakse * [[Jaka Hvala]] (*1993), smučarski skakalec * [[Janja Hvala]], pevka sopranistka * [[Just Hvala]] (1893—1962), slikar * [[Katja Hvala]], gimnazijska profesorica in ravnateljica (Vič) * [[Klemen Hvala]] (*1967), violončelist, glasbeni menedžer * [[Renata Hvala]] (*1961), kulturna delavka, domoznanka (Vojsko) * [[Rok Hvala]] (*1994), filmski ustvarjalec * [[Sergej Hvala]] – »Sneti« (*1973), publicist * [[Tea Hvala]], literatka * [[Ula Hvala]], kolesarka * [[Urban Hvala]] (*1996), dvoranski nogometaš ==Glej tudi== * priimek [[Hvale]], [[Hvalica]], [[Hvalc]], [[Hvalec]], [[Hvauc]], [[Hvalič]] == Zunanje povezave == * {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] b8a7kha4ykwwum36tqbygx1vounxoaq 6675990 6675989 2026-05-15T09:20:11Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6675990 wikitext text/x-wiki '''Hvala''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 742 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alfred Hvala]] (1907—1977), planinski in turistični delavec * [[Alja Turk Hvala]], plesalka * [[Asta Hvala]] (*1943), medicinka patologinja * [[Benjamin Hvala|Beno Hvala]] (1932—2012), televizijski režiser (športnih dogodkov) in producent * [[Bogomil Hvala]] (1908—1997), antifašist/tigrovec, politični delavec * [[Bojan Hvala]] (*1961), matematik * [[Franc Hvala]] (1909—2005), publicist * [[Ivan Hvala]] (*1939), politolog, urednik Teorije in prakse * [[Jaka Hvala]] (*1993), smučarski skakalec * [[Janja Hvala]], pevka sopranistka * [[Just Hvala]] (1893—1962), slikar * [[Katja Hvala]], gimnazijska profesorica in ravnateljica (Vič) * [[Klemen Hvala]] (*1967), violončelist, glasbeni menedžer * [[Renata Hvala]] (*1961), kulturna delavka, domoznanka (Vojsko) * [[Rok Hvala]] (*1994), filmski ustvarjalec * [[Sergej Hvala]] – »Sneti« (*1973), publicist * [[Tea Hvala]], literatka * [[Ula Hvala]], kolesarka * [[Urban Hvala]] (*1996), dvoranski nogometaš ==Glej tudi== * priimek [[Hvale]], [[Hvalica]], [[Hvalc]], [[Hvalec]], [[Hvauc]], [[Hvalič]] == Zunanje povezave == * {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] eiwn3wy2jawtefc0j3uqpdqy8u4iw2g 6675991 6675990 2026-05-15T09:21:16Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6675991 wikitext text/x-wiki '''Hvala''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 742 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alfred Hvala]] (1907—1977), planinski in turistični delavec * [[Alja Turk Hvala]], plesalka * [[Asta Hvala]] (*1943), medicinska patologinja * [[Benjamin Hvala|Beno Hvala]] (1932—2012), televizijski režiser (športnih dogodkov) in producent * [[Bogomil Hvala]] (1908—1997), antifašist/tigrovec, politični delavec * [[Bojan Hvala]] (*1961), matematik * [[Franc Hvala]] (1909—2005), publicist * [[Ivan Hvala]] (*1939), politolog, urednik Teorije in prakse * [[Jaka Hvala]] (*1993), smučarski skakalec * [[Janja Hvala]], pevka sopranistka * [[Just Hvala]] (1893—1962), slikar * [[Katja Hvala]], gimnazijska profesorica in ravnateljica (Vič) * [[Klemen Hvala]] (*1967), violončelist, glasbeni menedžer * [[Renata Hvala]] (*1961), kulturna delavka, domoznanka (Vojsko) * [[Rok Hvala]] (*1994), filmski ustvarjalec * [[Sergej Hvala]] – »Sneti« (*1973), publicist * [[Tea Hvala]], literatka * [[Ula Hvala]], kolesarka * [[Urban Hvala]] (*1996), dvoranski nogometaš ==Glej tudi== * priimek [[Hvale]], [[Hvalica]], [[Hvalc]], [[Hvalec]], [[Hvauc]], [[Hvalič]] == Zunanje povezave == * {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gckfbtjq44mov7crezhtih3pqojzd04 6675992 6675991 2026-05-15T09:38:14Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6675992 wikitext text/x-wiki '''Hvala''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 742 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alfred Hvala]] (1907—1977), planinski in turistični delavec * [[Alja Turk Hvala]], plesalka * [[Asta Hvala]] (*1943), medicinska patologinja * [[Benjamin Hvala|Beno Hvala]] (1932—2012), televizijski režiser (športnih dogodkov) in producent * [[Bogomil Hvala]] (1908—1997), antifašist/tigrovec, politični delavec * [[Bojan Hvala]] (*1961), matematik * [[Franc Hvala]] (1909—2005), publicist * [[Ivan Hvala]] (*1939), politolog, urednik Teorije in prakse * [[Jaka Hvala]] (*1993), smučarski skakalec * [[Janja Hvala]], pevka sopranistka * [[Just Hvala]] (1893—1962), slikar * [[Katja Hvala]], gimnazijska profesorica in ravnateljica (Vič) * [[Klemen Hvala]] (*1967), violončelist, glasbeni menedžer * [[Renata Hvala]] (*1961), kulturna delavka, domoznanka (Vojsko) * [[Rok Hvala]] (*1994), filmski ustvarjalec * [[Sergej Hvala]] – »Sneti« (*1973), publicist, strokovnjak za računalniške igre * [[Tea Hvala]], literatka * [[Ula Hvala]], kolesarka * [[Urban Hvala]] (*1996), dvoranski nogometaš ==Glej tudi== * priimek [[Hvale]], [[Hvalica]], [[Hvalc]], [[Hvalec]], [[Hvauc]], [[Hvalič]] == Zunanje povezave == * {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mbzmvloaugg839qzf04d3pu1qim0uut 0 291271 6675839 6206375 2026-05-14T23:27:36Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6675839 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Janež}} '''Janež''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 299 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Janež]] (*1971), zdravnik endokrinolog/diabetolog, prof. MF *[[Dominik Janež]] (1865—1946), duhovnik * (Ivan) [[Ferdinand Janež]] (1886—1962), jugoslovanski general (VKJ) *[[Franc Janež]] (*1935), gozdar * [[Herman Janež]] (*1935), poveljnik TO Ljubljana-Šiška, interniranec, publicist * [[Janez Janež]] - "doktor Fan" (1913—1990), zdravnik kirurg, laiški misijonar na Tajvanu * [[Janez Janež (1945|Janez Janež]] ml. (1945—1992), zdravnik urolog *[[Janko Janež]], zdravnik kirurg * [[Jože Janež]] (*1958), pesnik in kritik (Idrija) (= geolog?) * [[Karel Janež]] (1914—2006), telovadec * [[Ludvik Janež]] (*1949), ljudski pripovednik, folklornik (zbiralec ljudskih pripovedi) iz Čadrga * [[Stanko Janež]] (1912—2000), literarni zgodovinar, kritik, publicist in prevajalec * [[Staš Janež]], mojster zvoka == Glej tudi == * priimek [[Janežič]] * priimka [[Janža]], [[Janša]] * priimek [[Janžič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Janež}} {{priimek|Janež}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] j9ur4q9uofkxp5k3034rzhi81jpu91y 0 297586 6675683 6554130 2026-05-14T13:18:33Z ~2026-28279-21 259659 6675683 wikitext text/x-wiki '''Magajna''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andrej Magajna]] (*1952), socialni delavec, politik, publicist * [[Bogomir Magajna]] (1904—1963), zdravnik, pisatelj, urednik * [[Bojan Magajna]] (*1955), matematik, univ. prof. * [[Božidar Magajna]] (1912—2012), elektrotehnik, fizik?, univ. prof. *[[Branko Magajna]] (1924—?) gospodarstvenik, ekonomist (Koper) *[[Dare Magajna|Dare (Božidar) Magajna]], ornitolog *[[France Magajna]] (1895—1971), [[novinar]], [[urednik]], [[pisatelj]] in [[sadjar]] *France Magajna (*1957), pesnik *[[Ivko Spetič]] Magajna (*1931), pesnik, pisatelj, esejist (pravnik v pokoju) *[[Lidija Magajna]], psihologinja edukacije *[[Lucija Magajna]], fotografinja *[[Majda Magajna]] (r. [[Korošec]]) (1924—?), partizanska učiteljica * [[Mario Magajna]] (1916—2007), fotoreporter * [[Nadja Magajna]] [[Jevnikar]] (1951—2016), zamejska narodna delavka *[[Zlatan Magajna]] (*1955), matematični pedagog == Glej tudi == * priimke [[Marija Magajne|Magajne]], [[Maganja]], [[Maganje]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Magajna}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7n62vsqf03nxv3i52yeiavsccztxu03 0 302206 6675923 5734192 2026-05-15T07:31:19Z Sporti 5955 +1 6675923 wikitext text/x-wiki '''Prolog''' je lahko: * [[prolog (književnost)]] – uvod, uvodni govor ali beseda * [[prolog (kolesarstvo)]] – posamična vožnja na čas, krajša od [[kronometer (kolesarstvo)|kronometra]] * [[Prolog (programski jezik)]] - deklarativen logični programski jezik * [[Prolog, Livno]] - naselje v Bosni in Hercegovini * [[Prolog, Ljubuški]] - naselje v Bosni in Hercegovini {{razločitev}} td3sv0w1exjm3z4l25y2x1iedzllioe 0 303327 6676008 5652974 2026-05-15T10:32:40Z ~2026-28279-21 259659 6676008 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nevenka Troha''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka, * [[15. junij]] [[1951]], [[Ljubljana]]. Trenutno je [[znanstveni svetnik|znanstvena svetnica]] na [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštitutu za novejšo zgodovino]] (INZ). Osredotoča se na raziskovanje zgodovine Primorske in Istre. == Zgodovina == Diplomirala je iz zgodovine in sociologije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]; tam je leta 1993 tudi [[magisterij|magistrirala]] in leta 1996 še [[doktorat|doktorirala]]. Sprva je bila zaposlena na [[Zasavski muzej v Trbovljah|Zasavskem muzeju v Trbovljah]] (1974-86), nato pa v [[Zgodovinski arhiv CK ZKS|Zgodovinskem arhivu CK ZKS]] (1986-90), v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Republike Slovenije]] (1990-97) in od leta 1997 pa v [[INZ]]. Je nečakinja znane komunistične političarke [[Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]], njen sin pa je filozof [[Tadej Troha]]. == Dela == * ''Komu Trst: Slovenci in Italijani med dvema državama'' (Ljubljana, Modrijan), 1999. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] {{historian-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Troha, Nevenka}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] mb57223yebuxlvf2u8ll0ccvb1qzism 6676009 6676008 2026-05-15T10:32:59Z ~2026-28279-21 259659 /* Zgodovina */ 6676009 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nevenka Troha''', [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka, * [[15. junij]] [[1951]], [[Ljubljana]]. Trenutno je [[znanstveni svetnik|znanstvena svetnica]] na [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštitutu za novejšo zgodovino]] (INZ). Osredotoča se na raziskovanje zgodovine Primorske in Istre. == Zgodovina == Diplomirala je iz zgodovine in sociologije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]; tam je leta 1993 tudi [[magisterij|magistrirala]] in leta 1996 še [[doktorat|doktorirala]]. Sprva je bila zaposlena na [[Zasavski muzej v Trbovljah|Zasavskem muzeju v Trbovljah]] (1974-86), nato v [[Zgodovinski arhiv CK ZKS|Zgodovinskem arhivu CK ZKS]] (1986-90), v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Republike Slovenije]] (1990-97) in od leta 1997 pa v [[INZ]]. Je nečakinja znane komunistične političarke [[Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]], njen sin pa je filozof [[Tadej Troha]]. == Dela == * ''Komu Trst: Slovenci in Italijani med dvema državama'' (Ljubljana, Modrijan), 1999. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] {{historian-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Troha, Nevenka}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] cww0bg1p9ylmsoff2tcy7mw1s3k9462 0 304156 6675987 6637826 2026-05-15T09:16:40Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6675987 wikitext text/x-wiki '''Polanec''' je [[priimek]], ki ga je v Sloveniji po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2022 uporabljalo 622 oseb, od tega največ (468) v [[Podravska statistična regija|podravski statistični regiji]]. Priimek se v Sloveniji po pogostosti uvršča na 414. mesto, v podravski statistični regiji pa na 45. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alenka Kolman]] Polanec (* 1976), pevka zabavne glasbe, fotomodel, voditeljica prireditev * [[Beti Polanec]], plesalka * [[Irena Polanec]] (* 1948), slikarka * [[Iva Polanec]] (1874–''neznano''), igralka * [[Ivan Polanec]] (1844–1899), šolnik, prevajalec * [[Jurij Polanec]] (18. stoletje), ravnatelj bogoslovnega semenišča v Gorici * [[Lujo Polanec]] (1922 – 1999), veterinar, pred. Visoke kmetijske šole v Mb, publicist, režiser, kulturni delavec * [[Pavle Polanec]] (* 1948), košarkar * [[Sašo Polanec]], ekonomist, univ. prof. == Glej tudi == * priimek [[Polanc]] * priimek [[Poljanec]] * priimek [[Polenec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Polanec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1sugmv1w0gdzqp4hkaohq3he4ruvgu9 0 321511 6675822 6567215 2026-05-14T22:22:37Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6675822 wikitext text/x-wiki ''za mesto v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] glej [[Konjic]]''{{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Konjic |slika= |prebivalstvo=343 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=449 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Osečina|Osečina]] |okraj=[[Kolubarski upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Konjic''' (izvirno {{lang-sr|Коњиц}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod [[občina Osečina|Občino Osečina]]; slednja pa je del [[Kolubarski upravni okraj|Kolubarskega upravnega okraja]]. == Demografija == V naselju živi 258 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 38,3 let (37,3 pri moških in 39,3 pri ženskah). Naselje ima 105 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 3,27. To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]], a v času zadnjih treh popisov je opazno zmanjšanje števila prebivalcev. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:544 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:362 color:gray1 from:start till:end bar:181 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,157)(77,161) color:blue width:2 points:(77,161)(100,155) color:blue width:2 points:(100,155)(128,157) color:blue width:2 points:(128,157)(157,155) color:blue width:2 points:(157,155)(185,150) color:blue width:2 points:(185,150)(217,127) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=439 |l1953=454 |l1961=435 |l1971=441 |l1981=433 |l1991=416 |l1991н=415 |l2002с=352 |l2002=343 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|227|66.18}} {{Vrsta-odstotek|[[Romi]]|blue|116|33.81}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|red|0|0.0}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|0|0.0|4.16|1}} {{vrsta levo desno|80+|gray|2|8.33|12.5|3}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|5|20.83|25.0|6}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|7|29.16|45.83|11}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|11|45.83|50.0|12}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|10|41.66|58.33|14}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|7|29.16|29.16|7}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|12|50.0|41.66|10}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|7|29.16|50.0|12}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|12|50.0|33.33|8}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|13|54.16|37.5|9}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|14|58.33|33.33|8}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|12|50.0|50.0|12}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|9|37.5|45.83|11}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|20|83.33|58.33|14}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|8|33.33|62.5|15}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|14|58.33|37.5|9}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|7|29.16|45.83|11}} |povprečnoм=37.3 |povprečnoж=39.3 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|80|83|88|98|106|117|105|19|27|17|16|11|8|4|3|-|-|3.27}} {{PorokeNaseljaSrbija|141|37|95|6|3|-|138|12|102|23|1|-}} {{PokliciNaseljaSrbija|120|109|-|-|1|3|2|2|-|-|88|86|-|-|1|-|-|-|-|-|208|195|-|-|2|3|2|2|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|3|-|-|-|1|-|-|-|-|-|-|-|-|1|-|-|-|-|3}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Kolubarskega upravnega okraja]] kjmgidvnwh05rybcdmtxtfvnv0m8fjp 6675885 6675822 2026-05-15T05:55:28Z Upwinxp 126544 {{zapomen}} 6675885 wikitext text/x-wiki {{zapomen|mesto v Bosni in Hercegovini|Konjic}} {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Konjic |slika= |prebivalstvo=343 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=449 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Osečina|Osečina]] |okraj=[[Kolubarski upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Konjic''' (izvirno {{lang-sr|Коњиц}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod [[občina Osečina|Občino Osečina]]; slednja pa je del [[Kolubarski upravni okraj|Kolubarskega upravnega okraja]]. == Demografija == V naselju živi 258 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 38,3 let (37,3 pri moških in 39,3 pri ženskah). Naselje ima 105 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 3,27. To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]], a v času zadnjih treh popisov je opazno zmanjšanje števila prebivalcev. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:544 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:362 color:gray1 from:start till:end bar:181 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,157)(77,161) color:blue width:2 points:(77,161)(100,155) color:blue width:2 points:(100,155)(128,157) color:blue width:2 points:(128,157)(157,155) color:blue width:2 points:(157,155)(185,150) color:blue width:2 points:(185,150)(217,127) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=439 |l1953=454 |l1961=435 |l1971=441 |l1981=433 |l1991=416 |l1991н=415 |l2002с=352 |l2002=343 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|227|66.18}} {{Vrsta-odstotek|[[Romi]]|blue|116|33.81}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|red|0|0.0}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|0|0.0|4.16|1}} {{vrsta levo desno|80+|gray|2|8.33|12.5|3}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|5|20.83|25.0|6}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|7|29.16|45.83|11}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|11|45.83|50.0|12}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|10|41.66|58.33|14}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|7|29.16|29.16|7}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|12|50.0|41.66|10}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|7|29.16|50.0|12}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|12|50.0|33.33|8}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|13|54.16|37.5|9}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|14|58.33|33.33|8}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|12|50.0|50.0|12}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|9|37.5|45.83|11}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|20|83.33|58.33|14}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|8|33.33|62.5|15}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|14|58.33|37.5|9}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|7|29.16|45.83|11}} |povprečnoм=37.3 |povprečnoж=39.3 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|80|83|88|98|106|117|105|19|27|17|16|11|8|4|3|-|-|3.27}} {{PorokeNaseljaSrbija|141|37|95|6|3|-|138|12|102|23|1|-}} {{PokliciNaseljaSrbija|120|109|-|-|1|3|2|2|-|-|88|86|-|-|1|-|-|-|-|-|208|195|-|-|2|3|2|2|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|3|-|-|-|1|-|-|-|-|-|-|-|-|1|-|-|-|-|3}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Kolubarskega upravnega okraja]] jf48gjzy40tfw81773ig4l2b478vgn8 0 325663 6675893 6639616 2026-05-15T06:11:36Z ~2026-29070-60 259911 6675893 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Krap | status = VU | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref>{{IUCN | id = 6181 | taxon = Cyprinus carpio | assessors = Freyhof, J. & Kottelat, M. | assessment_year = 2011 | version = 2011.1 | accessdate = 23. junij 2011}}</ref> | image = Cyprinus carpio.jpeg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Cypriniformes]] (krapovci) | familia = [[Cyprinidae]] (pravi krapovci) | genus = ''[[Cyprinus]]'' | species = '''''C. carpio''''' | binomial = ''Cyprinus carpio'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} [[File:Carp in Herbert Park Pond, Dublin.jpg|right|thumb|249x249px|Krapi med prehranjevanjem.]] '''Krap''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cyprinus carpio''''') je sladkovodna [[riba]], ki najpogosteje domuje v [[jezero|jezerih]] ter večjih, počasnih rekah [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]].<ref name=fishbase>Fishbase: [http://www.fishbase.org/Summary/SpeciesSummary.php?id=1450 ''Cyprinus carpio carpio'' Linnaeus, 1758]</ref><ref name=arkive>Arkive: [http://www.arkive.org/common-carp/cyprinus-carpio/info.html Common carp (''Cyprinus carpio'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100101012917/http://www.arkive.org/common-carp/cyprinus-carpio/info.html |date=2010-01-01 }}</ref> »Divja« populacija v naravi živečih (rečnih) krapov je ocenjena kot ogrožena pred izumrtjem, vendar pa je vrsta tudi udomačena in je bila vložena v vode po vsem svetu. Zato je pogosto obravnavana tudi kot [[invazivna vrsta]].<ref name=fishbase/> Krap velja za najpomembnejšo vzrejno ribo toplih, nižinskih [[ribnik]]ov. Krap doseže starost tudi do 30000000 == Način prehranjevanja == Krapi se prehranjujejo predvsem z najbolj naravnim vsrkanjem hrane z dna, in z vzemanjem hrane z usti. Hrano prežvečijo z žrelnimi zobmi. Dnevno lahko poje tudi do 30 % svoje teže. === Hrana === Najpogostejša naravna hrana so [[črvi]], [[Ličinka|ličinke]], [[vodna trava]], [[školjke]], [[raki]], [[pijavke]],... Kot vabo ribiči najpogosteje uporabljajo [[bojlij]]e, [[koruza|koruzo]], [[konoplja|konopljo]], sipko hrano, ... Je vsejed. == Vrste == '''Divji - '''zraste do 15&nbsp;kg, je podolgovat, ogrožen zaradi ubijanja in križanj z gojenim krapom. Živi v večinoma v odmaknjenih rekah, odmaknjenih od območij poselitve. S križanjem je nastalo več vrst. === Gojeni krap === Živi v rekah, ki so po večini poseljene s ciprnidnimi vrstami in jezerih, zraste tudi do 40 kilogramov in več. Ker so izdatno hranjeni, imajo višji hrbet. Vrste gojenih krapov: * '''Luskinar''' - pokrit v celoti s [[Luske|luskami]]. * '''Veleluskinar''' - ob pobočnicah več velikih lusk. * '''Zrcalar''' (golač) - brez lusk. * '''KOI krap''' (japonski krap) - barvni krap, vseh barv - črn, oranžen, rumen, bel, mešanice (oranžno črn, ...). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ec.europa.eu/fisheries/marine_species/farmed_fish_and_shellfish/carp/index_sl.htm O krapu na straneh Evropske komisije (''v slovenščini'')] {{Kategorija v Zbirki|Cyprinus carpio}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] egc7lm1u0u2mzt482sx3leifbypaszm 6675894 6675893 2026-05-15T06:11:50Z Saroj 194075 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29070-60|~2026-29070-60]] ([[User talk:~2026-29070-60|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Erardo Galbi|Erardo Galbi]] 6639616 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Krap | status = VU | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref>{{IUCN | id = 6181 | taxon = Cyprinus carpio | assessors = Freyhof, J. & Kottelat, M. | assessment_year = 2011 | version = 2011.1 | accessdate = 23. junij 2011}}</ref> | image = Cyprinus carpio.jpeg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Cypriniformes]] (krapovci) | familia = [[Cyprinidae]] (pravi krapovci) | genus = ''[[Cyprinus]]'' | species = '''''C. carpio''''' | binomial = ''Cyprinus carpio'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} [[File:Carp in Herbert Park Pond, Dublin.jpg|right|thumb|249x249px|Krapi med prehranjevanjem.]] '''Krap''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cyprinus carpio''''') je sladkovodna [[riba]], ki najpogosteje domuje v [[jezero|jezerih]] ter večjih, počasnih rekah [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]].<ref name=fishbase>Fishbase: [http://www.fishbase.org/Summary/SpeciesSummary.php?id=1450 ''Cyprinus carpio carpio'' Linnaeus, 1758]</ref><ref name=arkive>Arkive: [http://www.arkive.org/common-carp/cyprinus-carpio/info.html Common carp (''Cyprinus carpio'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100101012917/http://www.arkive.org/common-carp/cyprinus-carpio/info.html |date=2010-01-01 }}</ref> »Divja« populacija v naravi živečih (rečnih) krapov je ocenjena kot ogrožena pred izumrtjem, vendar pa je vrsta tudi udomačena in je bila vložena v vode po vsem svetu. Zato je pogosto obravnavana tudi kot [[invazivna vrsta]].<ref name=fishbase/> Krap velja za najpomembnejšo vzrejno ribo toplih, nižinskih [[ribnik]]ov. Krap doseže starost tudi do 100 let. == Način prehranjevanja == Krapi se prehranjujejo predvsem z najbolj naravnim vsrkanjem hrane z dna, in z vzemanjem hrane z usti. Hrano prežvečijo z žrelnimi zobmi. Dnevno lahko poje tudi do 30 % svoje teže. === Hrana === Najpogostejša naravna hrana so [[črvi]], [[Ličinka|ličinke]], [[vodna trava]], [[školjke]], [[raki]], [[pijavke]],... Kot vabo ribiči najpogosteje uporabljajo [[bojlij]]e, [[koruza|koruzo]], [[konoplja|konopljo]], sipko hrano, ... Je vsejed. == Vrste == '''Divji - '''zraste do 15&nbsp;kg, je podolgovat, ogrožen zaradi ubijanja in križanj z gojenim krapom. Živi v večinoma v odmaknjenih rekah, odmaknjenih od območij poselitve. S križanjem je nastalo več vrst. === Gojeni krap === Živi v rekah, ki so po večini poseljene s ciprnidnimi vrstami in jezerih, zraste tudi do 40 kilogramov in več. Ker so izdatno hranjeni, imajo višji hrbet. Vrste gojenih krapov: * '''Luskinar''' - pokrit v celoti s [[Luske|luskami]]. * '''Veleluskinar''' - ob pobočnicah več velikih lusk. * '''Zrcalar''' (golač) - brez lusk. * '''KOI krap''' (japonski krap) - barvni krap, vseh barv - črn, oranžen, rumen, bel, mešanice (oranžno črn, ...). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ec.europa.eu/fisheries/marine_species/farmed_fish_and_shellfish/carp/index_sl.htm O krapu na straneh Evropske komisije (''v slovenščini'')] {{Kategorija v Zbirki|Cyprinus carpio}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] e4th941r1v0wtus8gss9yytx7vvhzzp 6675896 6675894 2026-05-15T06:13:12Z ~2026-29070-60 259911 lete 6675896 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Krap | status = VU | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref>{{IUCN | id = 6181 | taxon = Cyprinus carpio | assessors = Freyhof, J. & Kottelat, M. | assessment_year = 2011 | version = 2011.1 | accessdate = 23. junij 2011}}</ref> | image = Cyprinus carpio.jpeg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Cypriniformes]] (krapovci) | familia = [[Cyprinidae]] (pravi krapovci) | genus = ''[[Cyprinus]]'' | species = '''''C. carpio''''' | binomial = ''Cyprinus carpio'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} [[File:Carp in Herbert Park Pond, Dublin.jpg|right|thumb|249x249px|Krapi med prehranjevanjem.]] '''Krap''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cyprinus carpio''''') je sladkovodna [[riba]], ki najpogosteje domuje v [[jezero|jezerih]] ter večjih, počasnih rekah [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]].<ref name=fishbase>Fishbase: [http://www.fishbase.org/Summary/SpeciesSummary.php?id=1450 ''Cyprinus carpio carpio'' Linnaeus, 1758]</ref><ref name=arkive>Arkive: [http://www.arkive.org/common-carp/cyprinus-carpio/info.html Common carp (''Cyprinus carpio'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100101012917/http://www.arkive.org/common-carp/cyprinus-carpio/info.html |date=2010-01-01 }}</ref> »Divja« populacija v naravi živečih (rečnih) krapov je ocenjena kot ogrožena pred izumrtjem, vendar pa je vrsta tudi udomačena in je bila vložena v vode po vsem svetu. Zato je pogosto obravnavana tudi kot [[invazivna vrsta]].<ref name=fishbase/> Krap velja za najpomembnejšo vzrejno ribo toplih, nižinskih [[ribnik]]ov. Krap doseže starost tudi do 10 let. == Način prehranjevanja == Krapi se prehranjujejo predvsem z najbolj naravnim vsrkanjem hrane z dna, in z vzemanjem hrane z usti. Hrano prežvečijo z žrelnimi zobmi. Dnevno lahko poje tudi do 30 % svoje teže. === Hrana === Najpogostejša naravna hrana so [[črvi]], [[Ličinka|ličinke]], [[vodna trava]], [[školjke]], [[raki]], [[pijavke]],... Kot vabo ribiči najpogosteje uporabljajo [[bojlij]]e, [[koruza|koruzo]], [[konoplja|konopljo]], sipko hrano, ... Je vsejed. == Vrste == '''Divji - '''zraste do 15&nbsp;kg, je podolgovat, ogrožen zaradi ubijanja in križanj z gojenim krapom. Živi v večinoma v odmaknjenih rekah, odmaknjenih od območij poselitve. S križanjem je nastalo več vrst. === Gojeni krap === Živi v rekah, ki so po večini poseljene s ciprnidnimi vrstami in jezerih, zraste tudi do 40 kilogramov in več. Ker so izdatno hranjeni, imajo višji hrbet. Vrste gojenih krapov: * '''Luskinar''' - pokrit v celoti s [[Luske|luskami]]. * '''Veleluskinar''' - ob pobočnicah več velikih lusk. * '''Zrcalar''' (golač) - brez lusk. * '''KOI krap''' (japonski krap) - barvni krap, vseh barv - črn, oranžen, rumen, bel, mešanice (oranžno črn, ...). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ec.europa.eu/fisheries/marine_species/farmed_fish_and_shellfish/carp/index_sl.htm O krapu na straneh Evropske komisije (''v slovenščini'')] {{Kategorija v Zbirki|Cyprinus carpio}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] mqi6jd8ciaakv61gekcxuoxrelwuicn 6675897 6675896 2026-05-15T06:14:54Z Saroj 194075 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29070-60|~2026-29070-60]] ([[User talk:~2026-29070-60|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Saroj|Saroj]] 6639616 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Krap | status = VU | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref>{{IUCN | id = 6181 | taxon = Cyprinus carpio | assessors = Freyhof, J. & Kottelat, M. | assessment_year = 2011 | version = 2011.1 | accessdate = 23. junij 2011}}</ref> | image = Cyprinus carpio.jpeg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Cypriniformes]] (krapovci) | familia = [[Cyprinidae]] (pravi krapovci) | genus = ''[[Cyprinus]]'' | species = '''''C. carpio''''' | binomial = ''Cyprinus carpio'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} [[File:Carp in Herbert Park Pond, Dublin.jpg|right|thumb|249x249px|Krapi med prehranjevanjem.]] '''Krap''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cyprinus carpio''''') je sladkovodna [[riba]], ki najpogosteje domuje v [[jezero|jezerih]] ter večjih, počasnih rekah [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]].<ref name=fishbase>Fishbase: [http://www.fishbase.org/Summary/SpeciesSummary.php?id=1450 ''Cyprinus carpio carpio'' Linnaeus, 1758]</ref><ref name=arkive>Arkive: [http://www.arkive.org/common-carp/cyprinus-carpio/info.html Common carp (''Cyprinus carpio'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100101012917/http://www.arkive.org/common-carp/cyprinus-carpio/info.html |date=2010-01-01 }}</ref> »Divja« populacija v naravi živečih (rečnih) krapov je ocenjena kot ogrožena pred izumrtjem, vendar pa je vrsta tudi udomačena in je bila vložena v vode po vsem svetu. Zato je pogosto obravnavana tudi kot [[invazivna vrsta]].<ref name=fishbase/> Krap velja za najpomembnejšo vzrejno ribo toplih, nižinskih [[ribnik]]ov. Krap doseže starost tudi do 100 let. == Način prehranjevanja == Krapi se prehranjujejo predvsem z najbolj naravnim vsrkanjem hrane z dna, in z vzemanjem hrane z usti. Hrano prežvečijo z žrelnimi zobmi. Dnevno lahko poje tudi do 30 % svoje teže. === Hrana === Najpogostejša naravna hrana so [[črvi]], [[Ličinka|ličinke]], [[vodna trava]], [[školjke]], [[raki]], [[pijavke]],... Kot vabo ribiči najpogosteje uporabljajo [[bojlij]]e, [[koruza|koruzo]], [[konoplja|konopljo]], sipko hrano, ... Je vsejed. == Vrste == '''Divji - '''zraste do 15&nbsp;kg, je podolgovat, ogrožen zaradi ubijanja in križanj z gojenim krapom. Živi v večinoma v odmaknjenih rekah, odmaknjenih od območij poselitve. S križanjem je nastalo več vrst. === Gojeni krap === Živi v rekah, ki so po večini poseljene s ciprnidnimi vrstami in jezerih, zraste tudi do 40 kilogramov in več. Ker so izdatno hranjeni, imajo višji hrbet. Vrste gojenih krapov: * '''Luskinar''' - pokrit v celoti s [[Luske|luskami]]. * '''Veleluskinar''' - ob pobočnicah več velikih lusk. * '''Zrcalar''' (golač) - brez lusk. * '''KOI krap''' (japonski krap) - barvni krap, vseh barv - črn, oranžen, rumen, bel, mešanice (oranžno črn, ...). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ec.europa.eu/fisheries/marine_species/farmed_fish_and_shellfish/carp/index_sl.htm O krapu na straneh Evropske komisije (''v slovenščini'')] {{Kategorija v Zbirki|Cyprinus carpio}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] e4th941r1v0wtus8gss9yytx7vvhzzp 0 347252 6675951 6673883 2026-05-15T07:52:20Z Sporti 5955 /* Kolesarstvo */ dp 6675951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===<big>Adria Mobil (2013–2015)</big>=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je dosegel prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu, in osvojil tretje mesto na [[Dirka po Sibiuju|Dirki po Sibiuju]]. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===<big>Jumbo–Visma (2016–2023)</big>=== ====<big>2016</big>==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====<big>2017</big>==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====<big>2018</big>==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====<big>2019</big>==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====<big>2020</big>==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====<big>2021</big>==== sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]]. Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja. Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu. Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu. ====<big>2022</big>==== Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom. Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil. Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni. ====<big>2023</big>==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela. Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po  9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel  Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji. Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom. Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri. Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom. === <big>BORA-hansgroe (2024-)</big> === ==== <big>2024</big> ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zma0go ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico. Do konca sezone je nastopil še na nekaj enodnevnih dirkah, vendar ni dosegel vidnejšega rezultata. Sezono je končal kot 8. na [[UCI lestvica|UCI lestvici]]. '''<big>2025</big>''' Začel je na [[Dirka po Algarveju|Dirki po Algarveju]], kjer je dirkal solidno in končal kot skupno 8. Nadaljeval je na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], kjer je pokazal da še vedno lahko dirka na najvišjem levelu. Zmagal je 4. etapo in se po času izenačil z [[Juan Ayuso|Juanom Ayusom]]. Ta ga je zaradi letečega cilja potem prehitel za 1 sekundo. Roglič je potem v 7. etapi presenetljivo pobegnil že 20km pred ciljem in uspel ubraniti slabih 20 sekund prednosti ter pobrati skupno zmago. Nadaljeval je na 1. velikem cilju sezone, [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]. Začel je odlično saj se mu je na kronometru v 2. etapi zmaga izmaknila samo za 1 sekundo, je pa prevzel skupno vodstvo. Tega je naslednji dan izgubil proti sprinterju Pedersenu. Vodstvo je znova prevzel po 4 mestu v 1.gorski etapi s 4 sekundami prednosti pred Ayusom. Nato pa je vse šlo po zlu, ko je v makadamski 9.etapi padel in izgubil več kot minuto proti drugim favoritom ter bil vidno ranjen in z močnimi odrgninami<ref>{{Navedi splet|title=Van Aertu etapa, del Toru rožnata majica, Roglič izgubil več kot minuto proti Ayusu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/van-aertu-etapa-del-toru-roznata-majica-roglic-izgubil-vec-kot-minuto-proti-ayusu/746046|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Toni|last=Gruden}}</ref>. Nekaj sekund je pridobil na kronometru, toda nato je v 15. etapi ponovno izgubil veliko časa in naslednji dan je odstopil. Čez nekaj časa je napovedal nastop na Dirki po Franciji. Nanjo je prišel nepopolno pripravljen in je skozi dirko dirkal dobro, ves čas je bil v deseterici in se je pred 19. etapo celo potegoval za stopničke. Nato pa je v zadnji gorski etapi povsem popustil in padel na 8. mesto. Proti koncu dirke je tudi zmeraj bolj bil v vlogi pomočnika Florianu Lipowitzu, ki je na koncu končal na odličnem 3. mestu. Proti koncu sezone je ponovno nastopil na še nekaj enodnevnih dirkah. Edini večji rezultat je bilo 5.mesto na [[Dirka po Emiliji|Dirki po Emiliji.]]<ref>{{Navedi splet|title=Mehiški bikec del Toro premočen za Pidcocka, Roglič peti|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mehiski-bikec-del-toro-premocen-za-pidcocka-roglic-peti/759720|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=To|last=G}}</ref> V tej sezoni se je videlo, da Roglič počasi izgublja svoj doslej neomajen status kapetana in enega najboljših kolesarjev na svetu ter počasi postaja bolj pomočnik za sotekmovalce v ekipi. ==Pomembnejša tekmovanja == === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | 16 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | 18 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] mxgallzsjhn00l3lriwp2xp28kkbxug 0 357248 6675858 6288489 2026-05-15T01:40:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675858 wikitext text/x-wiki [[File:UNESCO-ICH-blue.svg|150px|thumb|Logotip konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine]] '''Nesnovna kulturna dediščina''' je v ''Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine'' opredeljena kot »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. S tem razvijajo občutek identitete in kontinuitete, kar podpira spoštovanje za kulturno raznovrstnost in človeško ustvarjalnost«.<ref name=nesn>{{navedi knjigo|title=Živa kulturna dediščina se predstavi|last=|first=|publisher=Slovensko etnološko društvo|place=Ljubljana|year=2010|isbn=978-9616775-06-9}}</ref>. Stavbe, zgodovinski kraji, spomeniki in artefakti so kulturne dobrine. Nematerialna dediščina je sestavljena iz nefizičnega intelektualnega bogastva, kot so folklora, običaji, verovanja, tradicije, znanje in jezik. Nesnovno kulturno dediščino države članice Unesca obravnavajo v povezavi s snovno svetovno dediščino in se osredotočajo na nematerialne vidike kulture. Leta 2001 je UNESCO izvedel raziskavo<ref>{{navedi splet|url=http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=EN&meeting_id=00057#meet_00057|title=Meeting of 2001|publisher=UNESCO|access-date=20 June 2007 }}</ref> med državami in nevladnimi organizacijami, da bi se dogovorili o definiciji. Konvencija je bila sprejeta na 32. konferenci [[Unesco|Unesca]] v Parizu, leta 2003,<ref>{{navedi splet|url=http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=EN&pg=home|title=Official website|publisher=UNESCO|access-date=20 June 2007}}</ref> v Sloveniji pa je bila vključena v zakonodajo leta 2008. == Definicija == [[File:Cafe-schwarzenberg-innen-viennaphoto-at.jpg|thumb|right| Kultura dunajske kavarne, posebna oblika kulturne dediščine <ref>{{Navedi splet |url=http://immaterielleskulturerbe.unesco.at/cgi-bin/unesco/element.pl?lang=en&bl=0&cat=3&aufnahmejahr=0&=Search&suchtext= |title=Intangible Cultural Heritage in Austria: ''Viennese Coffee House Culture'' |accessdate=2022-10-20 |archive-date=2016-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160818033958/http://immaterielleskulturerbe.unesco.at/cgi-bin/unesco/element.pl?lang=en&bl=0&cat=3&aufnahmejahr=0&=Search&suchtext= |url-status=dead }}</ref>]] Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine <ref>{{navedi splet|url = http://www.unesco.org/culture/ich/en/convention|title = UNESCO}}</ref> opredeljuje nesnovno kulturno dediščino kot prakse, predstavitve, izraze, pa tudi znanje in veščine (vključno z instrumenti, predmeti, artefakti, kulturnimi prostori), ki jih skupnosti, skupine in, v nekaterih primerih posamezniki prepoznajo kot del svoje kulturne dediščine. Včasih jo imenujemo živa kulturna dediščina in se med drugim kaže na naslednjih področjih:<ref>{{navedi splet|url=http://www.unesco.org/services/documentation/archives/multimedia/?id_page=13|title=Definition of Intangible Heritage|last=LOMITKO|date=1 October 2005}}</ref> * Ustno izročilo in izražanje, vključno z jezikom kot nosilcem nesnovne kulturne dediščine; * Uprizoritvene umetnosti; * Družbene prakse, obredi in praznični dogodki; * Znanje in prakse v zvezi z naravo in vesoljem; * Tradicionalna izdelava [[File:Music lesson Staatliche Antikensammlungen 2421.jpg|thumb|right| Slika na starogrški vazi prikazuje glasbeno lekcijo (ok. 510 pr. n. št.)]] Kulturno dediščino na splošno sestavljajo proizvodi in procesi kulture, ki se ohranjajo in prenašajo skozi generacije.<ref>{{Citation|last=Vrdoljak|first=Ana Filipa|title=Indigenous peoples, intangible cultural heritage and participation in the United Nations|date=2017-12-06|work=Intellectual Property, Cultural Property and Intangible Cultural Heritage|pages=50–66|publisher=Routledge|doi=10.4324/9781315714288-3|isbn=978-1-315-71428-8}}</ref> Nekaj te dediščine je v obliki kulturnih dobrin, ki jih tvorijo oprijemljivi artefakti, kot so stavbe ali umetniška dela. Številni deli kulture pa so neoprijemljivi, vključno s pesmijo, glasbo, plesom, dramo, veščinami, kulinariko, obrtjo in festivali. So oblike kulture, ki jih je mogoče posneti, vendar se jih ni mogoče dotakniti ali shraniti v fizični obliki, kot v muzeju, temveč le izkusiti skozi obliko, ki izraža to. ZN to kulturno obliko imenujejo »človeški zakladi«. V tem kontekstu je treba omeniti tudi varstvo jezikov kot največje in najpomembnejše nematerialne kulturne dediščine oziroma po besedah Karla von Habsburga, predsednika ''Blue Shield International'', pomembno v času identitetnih vojn, saj lahko predvsem jezik postane tarča napada kot simbolna kulturna dobrina.<ref>Gerold Keusch: Kulturgüterschutz in der Ära der Identitätskriege (German - Protection of cultural property in the era of identity wars). In: Truppendienst – Magazin des Österreichischen Bundesheeres, 24 October 2018.</ref> [[File:No-Maske Zo-onna Museum Rietberg RJP 4024.jpg|thumb|right| ''Noh'' maska. Japonska je bila prva država, ki je uvedla zakonodajo za zaščito in promocijo svoje nematerialne dediščine.]] V skladu s Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003 je nesnovna kulturna dediščina (ICH) – ali živa dediščina – glavni vir kulturne raznolikosti človeštva, njeno ohranjanje pa jamstvo za nadaljnjo ustvarjalnost. Opredeljen je na naslednji način: <blockquote>Nesnovna kulturna dediščina pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine – kot tudi instrumente, predmete, artefakte in kulturne prostore, povezane s tem –, ki jih skupnosti, skupine in v nekaterih primerih posamezniki priznavajo kot del svoje kulturne dediščine. To nematerialno kulturno dediščino, ki se prenaša iz generacije v generacijo, skupnosti in skupine nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, interakcijo z naravo in svojo zgodovino ter jim dajejo občutek identitete in kontinuitete ter tako spodbujajo spoštovanje kulturne raznolikosti in človeška ustvarjalnost. Za namene te konvencije se bo upoštevala samo taka nesnovna kulturna dediščina, ki je združljiva z obstoječimi mednarodnimi instrumenti o človekovih pravicah, pa tudi z zahtevami medsebojnega spoštovanja med skupnostmi, skupinami in posamezniki ter trajnostnega razvoja.</blockquote> === Ustna zgodovina === {{glavni| Ustni zgodovinski viri}} Nesnovna kulturna dediščina je nekoliko drugačna od discipline ustne zgodovine, beleženja, ohranjanja in interpretacije zgodovinskih informacij (natančneje ustnega izročila), ki temelji na osebnih izkušnjah in mnenjih govorca. ICH poskuša ohraniti kulturno dediščino 'z' ljudmi ali skupnostjo z zaščito procesov, ki omogočajo prenos tradicije in skupnega znanja, medtem ko ustna zgodovina poskuša zbrati in ohraniti zgodovinske informacije, pridobljene od posameznikov in skupin. === Prehranska dediščina === [[File:Tango dancers in Montevideo.png|thumb|[[Tango]], primer kulturne dediščine, ki si jo delita dve državi, Argentina in Urugvaj.]] Ker se trajnostni razvoj vse bolj krepi kot prednostna naloga Unescovih politik dediščine, se vse več nominacij, povezanih s hrano, vlaga za vpis na sezname Konvencije za varovanje nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://frictions.hypotheses.org/184|title=At the UNESCO feast: introduction}}</ref> Sredozemska prehrana,<ref>{{navedi knjigo|language=fr|author=SILVA, A. J. M.|title=Le régime UNESCO (Discours et pratiques alimentaires en Méditerranée vol. III)|place=Charleston|editor=Create Space|year=2016|isbn=978-1532997112|url=https://www.academia.edu/27222415}}</ref> tradicionalna mehiška kuhinja in japonska prehranjevalna kultura ''vašoku'' so le nekateri primeri tega cvetočega pojava. === Plesna dediščina === Unescovi seznami nesnovne kulturne dediščine vključujejo tudi različne plesne zvrsti, pogosto povezane s petjem, glasbo in praznovanji, z vsega sveta. Seznami vključujejo: slavnostne in obredne plese, kot sta glasba z liro Ma'di bowl in ples Sebiba iz Alžirije ter ples iz Ugande in Kalbelia, ljudske pesmi in plese [[Radžastan]]a iz Indije ter družabne plese, kot je [[kubanska rumba]]. Poleg tega so nekateri plesi lokalizirani in se izvajajo predvsem v državi njihovega izvora, kot je Sankirtana, uprizoritvena umetnost, ki vključuje bobnanje in petje, iz Indije. Druge plesne oblike<ref>[http://www.worlddanceheritage.org/international-heritage/ Dance as a form of intangible heritage]</ref> pa se izvajajo in uživajo po vsem svetu, tudi če so uradno priznane kot dediščina njihove države izvora. Na primer, [[flamenko]] iz [[Španija|Španije]] in [[tango]] iz [[Argentina|Argentine]] in [[Urugvaj]]a imata mednarodno razsežnost. Ples je kompleksen pojav, ki vključuje kulturo, tradicijo, uporabo človeških teles, artefakte (kot so kostumi in rekviziti), pa tudi specifično uporabo glasbe, prostora in včasih svetlobe. Posledično je v plesu združenih veliko materialnih in nematerialnih elementov,<ref>[http://www.euppublishing.com/doi/abs/10.3366/drs.2016.0147 Lo Iacono, Valeria and Brown, David - ''Beyond Binarism: Exploring a Model of Living Cultural Heritage for Dance''. Dance Research Journal, Vol. 34, April 2016]</ref> zaradi česar je to zahtevna, a zanimiva vrsta dediščine, ki jo je treba varovati. === Digitalna dediščina === Digitalna dediščina je predstavitev dediščine v digitalnem svetu in je podkategorija nesnovne kulturne dediščine.<ref name="nova">{{cite journal|title=Transmitting Al Ardha: Traditional Arab Sword Dance|first=Muqeem|last=Khan|date=1 March 2015|journal=International Journal of Heritage in the Digital Era|volume=4|issue=1|pages=71–86|doi=10.1260/2047-4970.4.1.71}}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nanaša se predvsem na uporabo digitalnih medijev v službi ohranjanja kulturne ali naravne dediščine.<ref>{{navedi knjigo |title=New Heritage: New Media and Cultural Heritage |editor=Yehuda Kalay |editor2=Thomas Kvan |editor3=Janice Affleck |publisher=Routledge |year=2007 |isbn=978-1-135-97770-2}}</ref><ref>Ann Marie Sullivan, Cultural Heritage & New Media: A Future for the Past, 15 J. MARSHALL REV. INTELL. PROP. L. 604 (2016) https://repository.jmls.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1392&context=ripl {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200405095657/https://repository.jmls.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1392&context=ripl |date=2020-04-05 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Theorizing Digital Cultural Heritage: A Critical Discourse |url=https://archive.org/details/theorizingdigita0000unse |editor=Fiona Cameron |editor2=Sarah Kenderdine |editor2-link=|publisher=MIT Press |year=2007 |isbn=978-0-262-03353-4}}</ref> == Ustno izročilo == {{glavni|Ustno izročilo}} {{Gallery |align=right |mode=nolines |File:Pol festival 2007.JPG|Grška večglasna skupina iz Dropulla, ki nosi skufos in fustanelo |File:A traditional male folk group from Skrapar.JPG|Albanska večglasna skupina iz Škraparja oblečena v qeleshe in fustanelo }} Nesnovna kulturna dediščina se prenaša ustno v skupnosti in čeprav so lahko posamezniki znani nosilci tradicije, je ICH pogosto širši od lastnih veščin ali znanja posameznika. Poročilo vlade Nove Fundlandije in Labradorja iz leta 2006 glede ustne kulture na njihovem območju pravi: »Procesi, vključeni v nadaljevanje tega tradicionalnega znanja, predstavljajo enega najzanimivejših vidikov naše žive dediščine. Vsak član skupnosti ima delček skupnega znanja.<ref>{{cite journal|last1=Farah|first1=Paolo Davide|last2=Tremolada|first2=Riccardo|title=Desirability of Commodification of Intangible Cultural Heritage: The Unsatisfying Role of Intellectual Property Rights|journal=Transnational Dispute Management|date=March 15, 2014|volume=11|issue=2|ssrn=2472339}}</ref> Ključno znanje se prenaša med dejavnostmi skupnosti, pogosto brez kakršne koli zavestne pozornosti procesu.«<ref>{{navedi knjigo |title=Creative Newfoundland and Labrador: The Blueprint for Development and Investment in Culture |date=2006 |publisher=Government of Newfoundland and Labrador |location=St. John's, NL |url=http://www.tcii.gov.nl.ca/artsculture/pdf/culturalplan2006.pdf}}</ref> == Ohranjanje == Pred Unescovo konvencijo so si številne države že prizadevale za zaščito svoje nesnovne dediščine.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.wipo.int/export/sites/www/tk/en/databases/creative_heritage/docs/subtle_power.pdf |title=The Subtle Power of Intangible Heritage: Legal and Financial Instruments for Safeguarding Intangible Heritage |author=Deacon, Harriet (''et al.'') |publisher=Human Sciences Research Council |year=2004 |isbn=978-0796920744 |page=21}}</ref> Japonska je s svojim zakonom o zaščiti kulturnih dobrin iz leta 1950 prva uvedla zakonodajo za ohranjanje in spodbujanje nematerialne in materialne kulture: Pomembne nematerialne kulturne dobrine so označene in priznani »imetniki« teh obrtnih in izvajalskih tradicij, neuradno znanih kot živo nacionalno bogastvo.<ref name="Yang">{{navedi knjigo |title=Cultural Protection Policy in Korea: Intangible Cultural Properties and Living National Treasures |url=https://archive.org/details/culturalprotecti0000yang |author=Yang Jongsung |publisher=Jimoondang International |year=2003 |isbn=978-1931897051 |pages=33ff}}</ref><ref name=Kurin>{{cite journal|last=Kurin|first=Richard|title=Safeguarding Intangible Cultural Heritage in the 2003 UNESCO Convention: a critical appraisal|journal=Museum International|date=1 May 2004|volume=56|issue=1–2|pages=66–77|doi=10.1111/j.1350-0775.2004.00459.x|s2cid=142579517}}</ref> Druge države, vključno z Južno Korejo (pomembne nematerialne kulturne dobrine Koreje), Filipini, Ukrajino, Združenimi državami, Tajsko, Francijo, Romunijo, Češko, Poljsko in druge, so od takrat ustvarile podobne programe. Leta 2003 je UNESCO sprejel Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Ta je začela veljati 20. aprila 2006. Konvencija priporoča, da države in znanstveniki razvijejo popise ICH na svojem ozemlju ter sodelujejo s skupinami, ki vzdržujejo te ICH, da zagotovijo njihov nadaljnji obstoj; predvideva tudi prostovoljno zbiranje sredstev med članicami Unesca in nato izplačilo za podporo vzdrževanju priznanih ICH. UNESCO je ustvaril tudi druge nematerialne kulturne programe, kot je seznam, imenovan ''Razglasitev [[Mojstrovine ustne in nesnovne dediščine človeštva|mojstrovin ustne in nesnovne dediščine človeštva]]''. Ta seznam se je začel leta 2001 z 19 predmeti, nadaljnjih 28 pa je bilo navedenih leta 2003 in še 43 leta 2005. Deloma je bil prvotni seznam obravnavan kot način za popravljanje neravnovesja na seznamu svetovne dediščine, saj je izključeval številne kulture južne poloble. ki ni ustvaril spomenikov ali drugih fizičnih kulturnih manifestacij. Leta 2008 so ga nadomestili Unescovi seznami nesnovne kulturne dediščine. V zadnjem času je bilo veliko razprav o zaščiti nesnovne kulturne dediščine s pravicami intelektualne lastnine, pa tudi o zaželenosti, da bi to storili s tem pravnim okvirom, in tveganjih komodifikacije, ki izhajajo iz te možnosti.<ref>[http://ssrn.com/abstract=2705698 Farah, Paolo Davide and Tremolada, Riccardo ''Conflict between Intellectual Property Rights and Human Rights: A Case Study on Intangible Cultural Heritage'' (December 19, 2015). Oregon Law Review, Vol. 94, No. 1, 2015]</ref> Vprašanje v pravni stroki še vedno ostaja odprto. == Slovenija == [[Slika:SkPasijon9.JPG|thumb|250px|Prizor iz [[Škofjeloški pasijon|Škofjeloškega pasijona]], Enotna identifikacija dediščine: 2-00001<ref>{{navedi splet |url=http://www.arhiv.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Postopki/dediscina/Rkd-08-629-001-p.pdf|title=Opis enote žive kulturne dediščine:Škofjeloški pasijon |accessdate=2013-05-14 |format=pdf |work= }}</ref>]] Na Unescovem [[Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva|Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva]] ima Slovenija vpisane štiri enote: * [[Škofjeloški pasijon]] (2016) * [[Kurentovanje|Obhodi kurentov]] (2017) * [[Klekljanje]] [[Idrijska čipka|čipk]] v Sloveniji (2018) * [[Suhozid|Umetnost suhozidne gradnje, znanja in tehnike]] (2018, večnacionalna nominacija: Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Slovenija, Španija in Švica) * [[Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja]] (<ref>[https://ich.unesco.org/en/RL/beekeeping-in-slovenia-a-way-of-life-01857]</ref>) * [[Tradicija reje lipicancev]] (večnacionalna nominacija: Slovenija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija in Slovaška)<ref>[https://ich.unesco.org/en/RL/lipizzan-horse-breeding-traditions-01687]</ref> * [[Babištvo]] (2023 - večnacionalna nominacija:[[Kolumbija]], [[Ciper]], [[Kirgizistan]], [[Luksemburg]], [[Nigerija]], [[Slovenija]], [[Togo]] in [[Nemčija]] Slovenski ''Pravilnik o registru kulturne dediščine'' uporablja izraz nesnovna / živa kulturna dediščina, ki jo dodatno opredeljuje kot »dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter druge državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.«<ref name=nesn /> V Sloveniji je ustanovljen [[Register žive kulturne dediščine|Register nesnovne kulturne dediščine]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_nesnovne_kulturne_dediscine/|title=Register nesnovne kulturne dediščine|last=|first=|publisher=Ministrstvo za kulturo|accessdate=2019-08-16}}</ref>. Strokovno za vpise vanj skrbi koordinator varstva nesnovne dediščine, to je [[Slovenski etnografski muzej]], vodi pa ga Ministrstvo za kulturo. Konec leta 2018 je bilo v Register vpisanih 67 enot, od katerih so bile štiri vpisane na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nesnovnadediscina.si/sites/default/files/koordinator_zlozenka_slo_2019_web_0.pdf|title=Varovanje nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji|publisher=Slovenski etnografski muzej|accessdate= 17.8.2019|date= 2019|location=[[Ljubljana]] |work= }}</ref> ==Glej tudi== * [[Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine]] * [[Register nesnovne kulturne dediščine]] * [[Unescova svetovna dediščina]] ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == *[http://www.nesnovnadediscina.si Koordinator nesnovne kulturne dediščine Slovenije] {{sl}} *[http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=EN&pg=home Official website of the Convention for the Safeguarding of Intangible Cultural Heritage] {{en}} *[http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=EN&pg=00022 Full text of the Convention] {{en}} [[Kategorija:Kulturna dediščina]] [[Kategorija:UNESCO]] {{normativna kontrola}} evtwfagb2njcshypveq99ru1dj783gp 0 361780 6675780 6672721 2026-05-14T19:04:15Z Nareto 77605 /* Mejniki */ 6675780 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name =Airbus A-220 |image =Air France, F-HZUG, Airbus A220-300.jpg |caption =Air France A220-300 }}{{Infobox aircraft type |type =[[Ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Potniško letalo|potniško]] [[letalo]] kratkega do srednjega dosega |national origin ={{CAN}} in<br> {{USA}} |manufacturer =[[Bombardier Aerospace]] Mirabel [[Québec]] [[Kanada]] od leta 2013 in<br> [[Airbus]] Mobile [[Alabama]] [[ZDA]] od leta 2018 |first flight =16.9.2013 |introduction =15.7.2016 - SWISS |retired = |status =v uporabi |primary user =[[Delta Air Lines]]<br>airBaltic<br>ITA Airways<br>[[Air France]]<br>[[Lufthansa|Lufthansa group - Swiss]]<br>[[Croatia Airlines]] |more users =<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced = |number built =506 april 2026<br>1109 naročenih |unit cost =A220-100 65 milijonov EUR <br> A220-300 75 milijonov EUR |variants with their own articles= |program cost=razvojni stroški 2008-2015<br>5.4 milijarde dolarjev|designer=[[Bombardier Aerospace]]}} |} '''Airbus A220''' (do leta 2018 '''Bombardier CSeries''', nadimek: Canada Airbus) je [[Dvomotorno reaktivno letalo|dvomotorno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo]] regionalnega, kratkega do srednjega dosega s [[Stekleni kokpit|steklenim kokpitom]] z [[Bočna krmilna palica|side-stickom]] z [[Fly-by-wire|fly by wire]] dizajnom, ki ga proizvaja mednarodno podjetje [[Airbus]]. Letalo je bilo razvito v [[Kanada|Kanadi]]. A220-300 je težak dobrih 70 ton z dosegom 6300 km in eno izmed redkih sodobnih potniških letal, ki so ga v celoti razvili v 21.stoletju in je zaradi tega grajeno bistveno bolj sodobno kot pa letala, ki so bila v osnovi dizajnirana pred 50 leti. A220-300 v zrak emitira 5,7 tonCO₂/h kar je 25% CO₂ manj kot primerljivo letalo A319ceo z 7,6 tonCO₂/h in 10% manj CO₂ kot letalo A319neo z 6,3 tonCO₂/h. Zaradi sodobnejšega dizajna, večje učinkovitosti, je A220 postal eno ključnih letal v regionalnem linijskem potniškem letalskem prometu za dekarbonizacijo letalskega prometa v [[Evropska unija|evropski uniji]] v 2020ih in 2030ih. Velikost trga za tip letala A220 je ocenjena na 2000 do 4000 letal v 20 letih proizvodnje, v preteklosti je bilo v tem sektorju v uporabi dobrih 8000 letal (1800 Boeing 727, 1700 Embraer E-Jet, 1400 A319ceo, 1200 McDonnell Douglas MD-80, 900 DC-9, 900 CRJ700, 400 British Aerospace Avro RJ, 300 Sud Aviation Caravelle, 150 Boeing 717). Letala A220 zaradi velikega povpraševanja in geopolitičnega pomena tržišča sestavljajo na 2 lokacijah: Mirabel, [[Montréal|Montreal]], Kanada in Mobile city, [[Alabama]], ZDA. Program A220 se je začel leta 2008. Razvoj je naredilo [[kanada|kanadsko]] podjetje [[Bombardier Aerospace]] in naredilo prvih sedem letal leta 2016. Leta 2018 je program kupil Airbus. Različice letala so A220-100 125-sedežnik in A220-300 150-sedežnik, Airbus in stranke so nakazale razvoj v smeri A220-500, ki pa še ni bil realiziran in cilja na 175 sedežev. <ref>{{navedi splet|url=http://www.tc.gc.ca/eng/civilaviation/standards/standards-reg-standards-special-3186.htm |title=List of Approved Special Conditions - Airworthiness |author=Transport Canada}}</ref> Kupci so nad letalom navdušeni in presega njihova pričakovanja, predvsem kar se tiče porabe goriva. Letalo konkurira podobno velikim [[Boeing 737|Boeing 737-600]], [[Boeing 737 MAX|Boeing 737 MAX 7]], [[Embraer E-Jet|Embraer E-jets]], [[Airbus A319]]. Po konfiguraciji kabine je najbolj podobno [[McDonnell Douglas MD-80|MD-87]] in [[Boeing 717]]. A220 porabi 20% manj goriva od konkurence. <ref>[http://www.nytimes.com/2008/07/14/business/worldbusiness/14air.html?scp=1&sq=bombardier&st=nyt A New Bombardier Jet Draws Only Tepid Demand] Jet New York Times, July 14, 2008.</ref> A220 odlikujejo širši sedeži na pram A320, širša okna, 20-25% manjša poraba goriva na pram konkurenčnim letalom. {| class="wikitable" |+Primerjava letala !Parameter/ tip !A220-300 !A319neo !A319ceo !B737 MAX7 |- |Sedeži |150 |150 |150 |153 |- |Največja hitrost MMO |0.82 |0.82 |0.82 |0.82 |- |MTOM |70,9 t |75,5 t |75,5 t |90,0 t |- |Max pristajalna teža |61,0 t |63,9 t |62,5 t |66,0 t |- |Uporabna masa UL |33,9 t |32,5 t |34,5 t |45 t |- |OEW prazen |37 t |43 t |41 t |45 t |- |Dolžina |38,7 m |33,84 m |33,84 m |35,56 m |- |Rapon kril |35,1 m |34,10 m |34,10 m |35,92 m |- |Višina |11,5 m |11,76 m |11,76 m |12,29 m |- |Pristajalna dolžina |1510 m |1480 m |1360 m |1500 m |- |Vzletna dolžina |1900 m |2150 m |1850 m |2100 m |- |Platfon leta |FL410 |FL390 |FL390 |FL410 |- |Tlak kabine |6000 ft |7300 ft |8000 ft |8000 ft |- |Poraba goriva |2.3 kg/km |2.4 kg/km |2.93 kg/km |2.51 kg/km |- |Emitacija CO₂ na uro |5688 kgCO₂/h |6320 kgCO₂/h |7584 kgCO₂/h |6636 kgCO₂/h |- |Izkustvena poraba goriva |1800 kg/h |2000 kg/h |2400 kg/h |2100 kg/h |- |Motorji |PW1500G |CFM56-5, V2500-A5 |CFM LEAP-1A, PW1100G |CFM LEAP-1B |- |Potisk motorjev |98-108,6 kN |98-120 kN |107 kN |119–130 kN |} == Mejniki == * 12. julij 2008 začetek programa CSeries v Bombardier Aerospace * december 2011 prejeto 100 naročilo letala A220 * 16. september 2013 prvi polet letala CS100 v Mirabile Kanadi, kjer je tudi prva tovarna letal * 27. februar 2015 prvi polet letala CS300 * 18. december 2015 CS100 dobi tipski certifikat in zaključen razvoj letala s skupnimi stroški $5.4 miljarde dolarjev * 11. julij 2016 CS300 dobi tipski certifikat * 15. julij 2016 prvi komercialni let CS100 pri družbi Swiss Global Air Lines ZRH Zurich - CDG Charles de Gaulle * 14. december 2016 prvi konercialni let CS300 pri družbi AirBaltic TIX Riga - AMS Schiphol * 10. junij 2018 Airbus odkupi večinski del programa CSeries in ga preimenuje CS Serijo v Airbus A220 * 5. december 2018 A220 družina pridobi EASA certifikat za CAT IIIB Autoland * 24. decembra 2018 prejeto 500 naročilo letala A220 * 14. januar 2019 A220 pridobi odobritev ETOPS 180 * 29. novembra 2019 dostavljeno 100 naročeno letalo A220 * 12. februar 2020 Airbus in provinska vlada Québec postaneta edina lastnika programa A220 * 19. maj 2020 odprtje druge tovarne za proizvodnjo letal A220 v ZDA, Mobile, Alabama * 6. oktober 2020 pričetek proizvodje poslovne variante A220 ACJ * julij 2023 prejeto 1000 naročilo Airbusa A220 * 2023 Airbus prične razpravo o razširitvi družine na A220-500 na 175 potnikov zaradi pritiska Air France in Korea Air, ki bi radi kupili varianto A220 s kapaciteto vsaj 170 sedežev * 2024 po koronska strategija prevetri letalski trg in velike družbe uporabljajo ali imajo naročene A220: Delta, Air France, ITA Airways, Air Canada, Qantas, JetBlue, Korea Air * 2025 letalske družbe začnejo menjati tipe letal A318, A319, E190, B737-700 z A220-300 * 10. aprila 2026 dostavljeno 500 naročeno letalo A220 * 2026 močno skočijo naročila za varčen A220 zaradi energetske krize kot posledica Iranske vojne [[Slika:EGLF_-_Airbus_A220-300_-_C-FFDO_(42631601965).jpg|sličica|Airbus A220 Kanada]] [[Slika:Airbus_A220-300.jpg|sličica|Airbus A220-300]] [[Slika:JetBlue_A220_interior.jpg|sličica|A220 kabina letala]] [[Slika:AirBaltic Bombardier CS300 maintenance (33093274721).jpg|sličica|Airbus A220 - Cockpit]] [[Slika:Bombardier_CS100_at_Brussels_Airport_(25013445373).jpg|sličica|Airbus A220 ima zelo velika okna]] [[Slika:Bombardier_CS100_(23354893672).jpg|sličica|A220-100 potniška kabina]] [[Slika:JetBlue_A220_cabin.jpg|sličica|A220 kabina]] ==Tehnične specifikacije (Airbus A220)== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Posadka | colspan="2" | 2 |- ! Kapaciteta potnikov | 130 (max) 125 (1-razred, gosto) <br /> 110 (1-razred)<br /> 108 (2-razreda) | 160 (max) <br/> 150 (1-razred, gosto) <br/> 135 (1-razred)<br/> 130 (2-razreda) |- ! Dolžina | {{convert|35,0|m|ft|abbr=on}} | {{convert|38,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Razpon kril | colspan="2" | {{convert|35,1|m|ft|abbr=on}} |- ! Površina kril | colspan="2" | 112,3 m2 |- ! Višina | colspan="2" | {{convert|11,5|m|ft|abbr=on}} |- ! Premer trupa | colspan="2" | {{convert|3,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Širina kabine | colspan="2" | {{convert|3,28|m|in}} |- ! Višina kabine | colspan="2" | {{convert|2,11|m|in}} |- ! Dolžina kabine | {{convert|23,7|m|ft}} | {{convert|27,5|m|ft}} |- ! Prostor za tovor | 23,7 m3 | 31,6 m3 |- ! Maks. vzletna teža (MTOW) | 63.1 t (139,000 lb) | 70.9 t (156,000 lb) |- ! Maks. tovor (skupno) | 15.1 t (33,300 lb) | 18.7 t (41,200 lb) |- !Gorivo | colspan="2" |21,918 L (5,790 US gal) |- ! Dolet | 3,600 nmi (6,700 km; 4,200 mi) |3,400 nmi (6,300 km; 3,900 mi) |- ! Maks. hitrost | colspan="2" | [[Machovo število|Mach]] 0,82 (870&nbsp;km/h, 470 [[Vozel (enota)|kn]], 541&nbsp;mph) |- ! Potovalna hitrost | colspan="2" | Mach 0,78 (828&nbsp;km/h, 447 kn, 514&nbsp;mph) |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1463|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1890|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1356|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1494|m|ft|abbr=on}} |- ! Največja višina letenja | colspan="2" | 41,000 ft (12,500 m) |- ! Motorji | colspan="2" | 2× [[Pratt & Whitney PW1000G|Pratt & Whitney PW1500G]] |- ! Potisk motorjev | PW1519G: 88 kN (20,000 lb) PW1521G: 98 kN (22,000 lb) PW1524G: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G: 108.5 kN (24,400 lb) | PW1521G-3: 98 kN (22,000 lb) PW1524G-3: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G-3: 108.5 kN (24,400 lb) |- !ICAO tip |BCS1 |BCS3 |} Specifikacije za urbane operacije iz kratkih stez v središčih mest npr. London City ali Toronto City letališč {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !colspan="3"| Urbane Operacije |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Maks. vzletna teža | {{convert|53060|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|58967|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. pristajaln teža | {{convert|49895|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|55111|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. tovor (samo tovor) | {{convert|3629|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|4853|kg|lb|abbr=on}} |- ! Makjs, tovor (skupaj) | {{convert|13676|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|16284|kg|lb|abbr=on}} |- ! Dolet | colspan="2" | {{convert|3148|km|nmi|abbr=on}} |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1219|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1524|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1341|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1448|m|ft|abbr=on}} |- |} *''Notes:'' Data are preliminary and may change. *''Sources:'' Bombardier Aerospace<ref name=cseries_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b10e44.pdf|title=Bombardier CSeries brochure|author=Bombardier|date=June 2013|accessdate=2 November 2013}}</ref><ref name=CS100_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_7a1759.pdf|title=Bombardier CS100|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}</ref><ref name=CS300_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b654d1.pdf|title=Bombardier CS300|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bombardier_CS_page">{{navedi splet|url=http://cseries.com/info/en/|title=Bombardier CSeries page|publisher=Bombardier.com}}</ref> and ''Pratt & Whitney''<ref>{{navedi splet|url=http://www.pw.utc.com/Content/Press_Kits/pdf/ce_pw1500g_pCard.pdf|title=PurePower PW1500G Engine for the Bombardier CSeries|author=Pratt & Whitney|accessdate=18 December 2012}}</ref> ==Glej tudi== *[[Novejša potniška letala]] ==Sklici in literatura== {{sklici|1}} {{Potniška letala}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bombardier CSeries}} *[http://cseries.com/en/ Bombardier CSeries stran] *[http://www.flycseries.com/ Bombardier CSeries Virtual Kokpit] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141217042351/http://flycseries.com/ |date=2014-12-17 }} [[Kategorija:Potniška letala]] s0zbleir5zk40xhblkb3xfnt55f0ptz 0 370114 6675659 6148380 2026-05-14T12:40:27Z ~2026-29125-61 259874 neke malega sem, nekaj je blo narobe, sem zdaj popravo, študiram zgodovino že 20 let 6675659 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict= Vojna na Bližnjem vzhodu |partof= [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] |image= [[Slika:Allenby enters Jerusalem 1917.jpg|250px]] |caption=Britanski general Allenby vstopa v sveto mesto Jeruzalem, zavzetje tega mesta je predstavljalo prelomnico v vojni na Bližnjem vzhodu, 11. december 1917. |date=[[29. oktober]] [[1914]] – [[30. oktober]] [[1918]] |place=Egipt, Sinaj, Palestina, Sirija, Libanon, Jordanija, Arabski polotok, Irak, Iran, Kavkaz, Turčija |result= popolna zmaga zaveznikov |territory= Zavezniki zasedejo večino ozemlja Otomanskega cesarstva |combatant1={{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]]<br> * {{ikonazastave|Avstralija}}[[Avstralija]] * {{ikonazastave|Nova Zelandija}}[[Nova Zelandija]] * {{ikonazastave|Britanska Indija}}[[Britanska Indija]] * {{ikonazastave|Nova Fundlandija}}[[Nova Fundlandija]] {{flag|Rusija}}<br> {{flagicon|Francija}} [[Francija]] * Armenska legija * Francoska Zahodna Afrika * Francoska Ekvatorialna Afrika Arabski uporniki<br> {{flagicon image|Flag of the Second Saudi State.svg}} Emirat Nejd in Hasa<br> {{flagicon|Armenia}} [[Armenija]]<br> {{flagcountry|Kraljevina Italija}} |combatant2={{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Otomansko cesarstvo]]<br> {{flag|Nemško cesarstvo}}<br> {{flag|Avstro-Ogrska}}<br> [[File:Flag of the Emirate of Ha'il.svg|border|20px]] Emirat Jabal Shammar<br> {{flagicon|Azerbaijan}} [[Azerbajdžan]] |commander1= |commander2= |strength1= {{ikonazastave|Velika Britanija}} 2.550.000<br> {{ikonazastave|Rusija}} 1.000.000<br> {{ikonazastave|Francija}}&{{ikonazastave|Armenija}} 100.000<br> {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} 70.000<br> '''Skupaj:'''3.620.000+ |strength2= {{ikonazastave|Ottoman Empire}} 2.800.000<br>{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} 6.540<br>[[File:Flag of the Emirate of Ha'il.svg|border|20px]] 9.000 |casualties1= 1.000.000-1.500.000 mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih |casualties2= 1.500.000 mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih |notes= Skupaj 5.000.000 tudi civilisti. }} '''Vojna na Bližnjem vzhodu''' zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno [[Osmansko cesarstvo]]. Do glavnih bojev je prišlo na [[Sinaj|Sinajskem polotoku]], [[Palestina (regija)|Palestini]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], [[Perzija|Perziji]], [[Kavkaz]]u, Otoku Tanalopia, [[Galipoli]]ju ter na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]]. Bližnjevzhodno bojišče se je odprlo 29. oktobra 1914 po sklenitvi tajnega nemško-turškega zavezništva ter bombardiranju ruskih črnomorskih pristanišč. Glavni namen vstopa otomanskega cesarstva v veliko vojno je bila ponovna pridobitev izgubljenih ozemlje ter povrnitev nekdanje imperialne moči in slave. Od tega je imela veliko korist Nemčija saj je z vstopom Turčije v vojno prekinila pomorsko povezavo med [[Rusko cesarstvo|Rusijo]] in [[Antanta|zahodnimi zavezniki]] ter dodatno obremenila britansko in rusko vojsko. V letih, ki so sledila so se na številnih frontah pokazale vse slabosti slabo opremljene in vodene otomanske vojske. Uspehov je bilo malo porazov ter izgub pa ogromno. Konec novembra ter v začetku oktobra 1918 je prišlo do dokončnega otomanskega zloma na vseh frontah. S podpisom mirovnega sporazuma [[30. oktober|30. oktobra]] 1918 v Mudrosu je Otomansko cesarstvo doseglo konec krvavih spopadov, hkrati pa povzročilo tudi svoj propad. Po vojni so si večino ozemlja razdelile države zmagovalki, ki so v naslednjih letih in desetletjih s političnimi spletkami ter različnimi delitvami med bližnjevzhodnimi narodi povzročile tak razdor, da mu še danes ni videti konca. == Predhodno dogajanje == [[Slika:Ismail Enver.jpg|150px|sličica|levo|Eden izmed treh Paš, vojni minister Tai Mesiček]] Začetek dvajsetega stoletja je Otomansko cesarstvo dočakalo v popolnem razsulu med mcdonaldsom in kfc. Nekdaj močen 400 let star imperij, ki je ogrožal [[Dunaj]] ter samo osrčje [[Evropa|Evrope]] je bil zdaj samo še bleda senca nekdanje slave. Desetletja političnih sporov, umorov, etničnih trenj, napačnih političnih in gospodarskih odločitev ter vojen je cesarstvo popolnoma izčrpalo. Zaradi česar je to postalo lahek plen sovražnih držav. Leta [[1911]] se je cesarstvo zapletlo v [[Italijansko-turška vojna|italijansko-turško vojno]] z Lord Tanai II., v kateri je izgubilo Tripolitanijo ([[Libija]]) in [[Dodekaneški otoki|Dodekaneške otoke]]. Naslednje leto je v [[Prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni izgubilo]] še večino ozemlja v Evropi, kar je bilo za marsikaterega zunanjega opazovalca videti kot še zadnji žebelj v krsto imperija. Mediji in politiki so Otomanskemu cesarstvu takrat pravili kar bolnik iz [[Bospor]]ja, ki je bil videti kakor, da se bo vsak čas zrušil in umrl. Da bi zavedni turški politiki, predvsem člani stranke mlada Turčija, popravili nastali položaj so leta [[1909]] v državnem udaru odstavili starega turškega sultana [[Abdul Hamid II.|Abdul Hamida II.]] ter ga nadomestili z novim [[Mehmed V.|Mehmedom V.]]. Ta je ostal brez vsakršnih pooblastil, državo pa so vodili tako imenovani trije [[Paša|paše]]; minister za notranje zadeve [[Mehmed Talaat]], Ana berko, minister za obrambo [[Ismail Enver]] ter minister za mornarico [[Ahmed Djemal]]. Njihov glavni cilj je bil ponovno poenotiti ter združite vse narode Turčije ter staro cesarstvo razviti v novo bližnjevzhodno velesilo. Za uresničitev tega načrta pa so rabili strateškega zaveznika iz Evrope, katerega ni bilo pomembno. Za pomoč so sprva prosili zahodne zaveznike od katerih pa so dobili izredno mlačen odziv. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Francija]] se za Otomansko cesarstvo niti nista zmenili Rusija, ki je bila njena tradicionalna sovražnica, pa je za sodelovanje postavila take pogoje, da jih cesarstvi ni maralo izpolniti. Carigrad se je nato obrnil na [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]], ta je povabilo takoj sprejele saj je vedela, da bo s tem ogrozila strateško pomembni [[Sueški prekop]] ter britansko prevlado na bližnjem vzhodu. [[2. avgust|Drugega avgusta]] 1914 sta državi podpisali tajni sporazum s katerim se je Otomansko cesarstvo pridružilo centralnim silam ter tako posledično ter povsem nepotrebno stopilo v veliko vojno. Podpis sporazuma je v Carigradu povzročil manjšo zmešnjavo saj sta ga podpisali le veliki [[vezir]] Said Halim Pasha, minister za obrambo Enver Paša, minister za notranje zadeve Talat Paša ter vodja parlamenta Halil Bay. Med podpisniki nista bila sultan Mohamed V., ki je bil vrhovni poveljnik vojske ter minister za mornarico Djemal Paša, ki je sporazum na vsak način želel skleniti z Francijo. [[Slika:Bundesarchiv Bild 134-B3821, Türkei, Kreuzer Breslau.jpg|250px|sličica|levo|''SMS Breslau'' pod otomansko zastavo, 1914]] Kaj se dogaja med Nemčijo in Turčijo se zahodnim zaveznikom ni niti sanjalo, ko so to odkrili in poizkušali Turčijo pridobiti na svojo stran je bilo že prepozno. Medtem sta se v Carigrad zatekli nemški križarki ''SMS Breslau'' in ''SMS Goeben'', ki sta bežali pred zavezniškim sredozemskim ladjevjem. Ker je bila Turčija takrat še nevtralna sta ladji postali internirani zato se je nemška mornarica odločila, da ladji skupaj s posadko preda turški mornarici. Predaja je bila le navidezna, na slovesnosti ob nove pridobitvi turške mornarice so nemško zastavo zamenjali z otomansko člani posadke pa so mornariške kape zamenjali z [[fes]]i. V posmeh zaveznikom je celotna slovesnost potekala pred ruskim [[veleposlaništvo]]m v Carigradu. Skladno s tajnim dogovorom so začeli Nemci v Turčijo pošiljati ogromne količine vojaškega material ter inštruktorjev in nadzornikov katerih naloga je bila, da na novo opremijo in usposobijo otomansko vojsko. Oktobra 1914 se je vojna v Evropi divjala že z vso silovitostjo, v Turčiji je bil še mir, vendar ne več dolgo. Vodja nemške misije v Otomanskem cesarstvu Bronsart von Schellendor je že pripravil načrte za ofenzivo na Kavkazu proti Rusiji ter na Sinaju proti Britancem v [[Egipt]]u. Slabo opremljena in vodena otomanska vojska na vojno ni bila pripravljena zato je z vstopom v vojno zavlačevala kolikor se je le dalo. Z napadom turško-nemških križark ''Breslau'' in ''Goeben'', [[29. oktober|29. oktobra]] 1914, na rusko pristanišče [[Odesa]] je bilo tega zavlačevanja konec, Otomansko cesarstvo se je znašlo v vojni. == Bojišča == === Sinajski polotok === [[Slika:MapSinaiWWI.jpg|250px|sličica|desno|Karta Sinaja med prvo svetovno vojno]] [[Slika:18-pounder field gun with sand wheels Suez Canal 1916 IWM Q15840.jpg|250px|sličica|desno|Britansko topništvo v okolici Sueškega kanala]] Ob začetku prve svetovne vojne so bile razmere na Sinajskem polotoku in Egiptu zapletene. Egipt je uradno spadal pod Otomansko cesarstvo hkrati pa je bil zaradi Sueškega prekopa tudi britanski protektorat. Prekop je bil za britanski imperij strateškega pomena saj je predstavljal najkrajšo pomorsko pot med Veliko Britanijo, [[Indija|Indijo]], [[Avstralija|Avstralijo]] in [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]], hkrati pa je bilo to najslabše branjena komunikacijska povezava v britanskem imperiju. Tega sta se zavedalo obe strani. Britanci so prekop poizkušali zavarovati tako, da so iz pustega ter težko branljivega Sinaja umaknili celotno 30.000 glavo vojsko ter jo namestili na zahodni del prekopa. Na drugi strani so začeli Nemci na Otomansko vojsko pritiskati naj napade prekop. Ta je v začetku leta 1915 v Palestini za napad na prekop pripravila 25.000 glavo ekspedicijsko armado pod poveljstvom nemškega generala Froderika von Kressensteina. Bojni načrt armade je bil preprost, prečkati sinajsko puščavo, prekop, napasti ter zavzeti mesto Ismailia ter tako vzpostaviti mostišče s katerim bi prekinili pomorsko povezavo med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim]] in [[Rdeče morje|Rdečim morjem]]. Armada se je proti prekopu odpravila sredi januarja 1915. Sinajski polotok je prečkala po severni poti v smeri [[Port Said]]a, južni poti v smeri [[Suez]]a ter glavni srednji poti v smeri [[Ismailija|Ismailije]], ki je bila tudi glavni cilj napada. Pot čez puščavo je trajala deset dni, premiki so bili opravljeni v glavnem ponoči, z namenom, da bi prekrili smer napada. Britanci so vsak premik otomanske vojske podrobno spremljali z letali ter izvidniki. Otomanska vojska je do prekopa prišla [[2. februar]]ja 1915 ter se utaborila okoli 25&nbsp;km vzhodno od prekopa. Glede na njen položaj so Britanci sklepali, da bo do napada prišlo na osrednjem delu prekopa okoli jezera Timsah, zato so tja poslali okrepitve. Napad na prekop se je začel v zgodnjih jutranjih urah [[3. februar]]ja in se je kmalu spremenil v polomijo. Turški vojaki večinoma zbrani iz puščavskih področij niso bili vajeni prečkanja velikih vodnih ovir, zaradi česar so bili njihovi premiki počasni s tem pa so ostali lahke tarče maloštevilnih britanskih braniteljev na drugi strani prekopa. Do konca dneva, ko je bil napad prekinjen se je čez prekop uspelo prebiti le okoli 600 turškim vojakom, ki pa so se po britanskem protinapadu ter umiki lastnih čet morali predati. Zaradi močne britanske obrambe je turški napad je spodletel tudi nekaj kilometrov severno pri postajah za trajekt. Prekop je uspelo prečkati le okoli 150 turškim vojakom, ostali prečkanja niso preživeli ali pa so se umaknili zaradi močnega obrambnega ognja. Do konca dneva je bil napad prekinjen preživeli turški vojaki pa so se umaknili. Naslednji dan, [[4. februar]]ja so britanske čete prečkale prekop ter presenečeno ugotovile da je celotne turška vojska izginila. Med čiščenjem okolice prekopa so britanske patrulje zajele več sto turških vojakov, ki so se ločili od glavnine umikajoče se vojske. Napad na prekop je bil prava polomija in je Turke veliko stal, izgubili so preko 2.000 vojakov medtem ko so imeli Britanci le 32 mrtvih in 130 ranjenih. Glavni vzrok za poraz so bile slabe priprave ter oskrba, ki zaradi zahtevnega terena ni dosegla vojakov ob prekopu. Velik problem je bila voda, prav zaradi njenega pomanjkanja so prekinili celotno operacijo. Po neuspelem napadu so se Turki umaknili na obrambno črto El Arish – Nekhl glavne enote pa so bile nameščene v [[Gaza|Gazi]] ter [[Bersheba|Bershebi]]. [[Slika:The camel corps at Beersheba2.jpg|250px|sličica|desno|Otomanska vojska v Bershebi]] V nadaljevanju vojne, do večjih napadov na Sueški kanala ni prišlo več, so pa turške enote ob pomoči Nemcev občasno napadle kanal ter tako motile pomorski promet. V mesecih, ki so sledili spopadu je Egipt postal glavna logistična baza za bojne operacije na Gallipoliji. Ko se je to bojišče konec leta 1915 zaprlo, se je britansko poveljstvo odločilo, da prekop zavaruje tako kot je treba. Operacija zavarovanja prekopa je stekla februarja [[1916]]. Zajemala 400.000 vojakov ter zavarovanje deset kilometrskega pasu vzhodno od prekopa in treh glavnih poti, ki so iz Palestine preko Sinaja vodile do prekopa. Južno in srednjo pot preko polotoka so zavarovali tako da so zasedli odročno [[Oaza|oazo]] Moia Harab ter porušili cisterne v oazi Jifjafa. Zavarovanje severne poti, ki je bil tudi glavna pot do prekopa je zahtevala malo več truda. Do naselja Romani, ki stalo ob severni poti, so namreč nameravali zgraditi [[Železnica|železnico]] in [[vodovod]]. Po njuni izgradnji pa so nameravali naselje utrditi ter z njim zavarovati dostop do prekopa. [[23. april|Triindvajsetega aprila]] 1916 je dela nenadoma ogrozil turški napad zaradi katerega so se morali Britanci umakniti, vendar le začasno. Nekaj dni pozneje so že zasedli Romani ter ga utrdili kljub temu da železnica in vodovod nista bila končana. Posadka in puščavske patrulje so zaradi tega doživljale pomanjkanje saj karavane kamel niso morale vojakom na fronti dostaviti dovolj vode in hrane. V naslednji mesecih so se vrstili turški vpadi, ki pa na bojišču niso prinesli nobene spremembe. Nič manj pa ni bil ogrožen Sueški kanal saj je maja 1916 doživel prvi letalski napad. Maja sta bila končana tudi železnica in vodovod do Romania s čimer se je obramba tega naselja ter prekopa znatno okrepila. V noči iz [[3. avgust|tretjega]] na [[4. avgust|četrti avgust]] 1916 so Turki z napadom na utrjeni Romani še zadnjič poizkušali ogroziti Sueški prekop. Napad je spodletel in [[5. avgust]]a so se morali umakniti nazaj v Katio od tam pa v oazo Bir el Abd, ki so ga nato [[12. avgust]]a po hudih bojih s konjeniško divizijo [[ANZAC]] morali zapustiti. Bitka je bila prelomna saj so Britanci z njo dokončno zavarovali prekop ter pregnali turško vojsko iz večine Sinajskega polotoka. Sinajsko bojišče se je dokončno zaprlo z bitko pri Magdhabi [[23. december|23. decembra]] 1916, bitko za [[Rafa|Rafo]] [[9. januar]]ja [[1917]], ter bitko za osamljeno oazo Nekhl februarja 1917. Vse bitke so se končale z odločilno britansko zmago. === Palestina === [[Slika:Australian Light Horse 1916.jpg|250px|sličica|desno|Avstralska lahka konjenica, 1916]] Z zaprtjem sinajske fronte, v začetku februarja 1917, se je sočasno odprla nova palestinska fronta. Fronta je postala pomembna predvsem za turško stran saj je potekala od Rafe na sredozemski obali do Bershebe sredi puščave, ki sta bili globoko na otomanskem ozemlju. Po zmagi na Sinajskem polotoku ter dokončnem zavarovanju prekopa je napad na Palestino postal za Britance vprašljiv. Bližnjevzhodno bojišče je bilo namreč podrejeno mnogo večjemu zahodnemu bojišču, ki je v izredno kratkem času potrošilo ogromno material in človeških življenj zaradi česar je ves čas kazalo, da bo večina enot premeščenih na zahodno fronto. Poveljnik fronte, [[Archibald Murray]], bi tako izgubil večino ofenzivnih enot s tem pa zagon, ki ga je njegova vojska dobila med boji za Sinaj. Njegovi protesti ter spremenjene strateške razmere na bližnjem vzhodu so britansko vrhovno poveljstvo prepričale, da obdrži enote jih okrepi ter pripravi novo ofenzivo v smeri [[Jeruzalem]]a s katero naj bi ogrozil turško vojsko na Arabskem polotoku in Mezopotamiji. Priprave za napad na Gazo, ki so bila vrata Palestine, so se začele v sredini februarja ko je bila do oaze Al Arish zgrajena železnica in vodovod. Še preden pa se je bitka začela je v zavezniških vrstah prišlo do nesoglasij. Z napredovanjem v Palestino so Britanci trčili ob francoske in italijanske interese na tem ozemlji zaradi česar je bil potreben poseben dogovor, francoska in italijanska vojska pa sta prispevali tudi nekaj vojakov, ki so imeli bolj ali manj opazovalno vlogo. Na nasprotni strani fronte so se Turki zavedali resnosti položaja, vojna se je iz Egipta preselila na njihovo domače ozemlje. Frontno črto od Gaze na sredozemski obali do Beershebe sredi puščave je branilo 15.000 slabo opremljenih turških vojakov, od tega jih je Gazo branilo 4.000. Ti so se na zavezniški napad pripravili kakor se je pač dalo. Napad na Gazo se je začel [[26. marec|26. marca]] 1917 zgodaj zjutraj, vodil pa ga je [[general]] [[Charles Dobell]]. Napad se je začel z obkolitvijo turških položaje s katero so preprečili prihod okrepitev ter nato usklajenemu napadu iz več smeri. Čeprav je na bojišču prišlo občasno do zmede ter časovnega zamika pri napadu britanskih enot je napad potekal brez težav tako, da so se nekaj čez četrto uro zjutraj Turki že začeli umikati. Nato pa je nenadoma prišlo do katastrofe. General Dobell si je zaradi pomanjkanja informacij o stanju na bojišču ustvaril popolnoma napačno sliko in je bil prepričan, da Turki zmagujejo zato je ukazal umik britanskih čet in to tik preden so te dosegle zmago. Da je bila ironija še večja turški poveljniki sploh niso nameravali braniti Gaze, zato tja tudi niso poslali okrepitev. Po spodletelem britanskem napadu se je to spremenilo, nemški general [[Kress von Kressenstein]] je čez noč v Gazo poslal nove okrepitve, Britanci so tako izgubili bitko, ki jo jim nebi bilo treba. Bitka pa je imela dosti večje posledice kot so mislili Britanci, Turki so v naslednjih tednih in mesecih linijo Gaza - Beersheba dodatno utrdili in zavarovali sami naselji pa sta postali izredno težko osvojljivi utrdbi. Druga bitka za Gazo se je začela [[17. april]]a, nove turške utrdbe ter spremenjen način obrambe je razmere na bojišču popolnoma spremenil Turkom v prid. Da bi si Britanci zagotovili zmago so na bojišču uporabili 8 [[tank]]ov [[Mak I]] in 4.000 granat napolnjenih z [[Bojni strup|bojnimi strupi]]. Granate na odprtem puščavskem območju ter zaradi suhega in vročega podnebja niso imele nobenega učinka, tanki ki bi morali nuditi zaščiti pehoti pa so sami postali tarča topniškega in strojničnega ognja ter s tem pehota še dodatno ogrozili. Po treh dneh bojev ter izgubah, ki so narasle na 6.444 vojakov je general Dobell ukazal umik, bitka se je končala s popolno turško zmago, njihove izgube niso dosegle niti tretjino britanskih. Poraz je imel posledice, britansko poveljstvo je razrešilo generala Murraya ter ga nadomestilo z [[Edmund Allenby|Edmundom Allenbyem]]. Na drugi strani fronte pa so Turki dobili okrepitve z novo armado, ki ji je poveljeval prekaljeni nemški general [[Erich von Falkenhayn]]. [[Slika:TurkishMachineGunCorps.jpg|250px|sličica|desno|Turška vojska v puščavi, obrambna linija Gaza - Bersheba]] Po spodleteli drugi bitki za Gazo je na fronti nastal nekakšen zastoj, ki je bil podoben tistemu iz zahodne fronte, le občasno je prihajalo do posameznih spopadov med puščavskimi patruljami. [[23. maj|Triindvajsetega maja]] se Britanci napadli in porušili mostove na železnici Beersheba – Hafir el Auja. Konec oktobra 1917 pa je prišlo do nepričakovane bitke za hrib El Buggar, ki je po bitki padel v britanske roke. Novi britanski general Edmund Allenby je ob svojem prihodu načrt novega napadan na Palestino postavil na glavo. Za točko preboja je namesto Gaze izbral slabše branjeno ter težko dostopno Beershebo na skrajnem jugu fronte. Ker se je Beersheba nahaja sredi puščave, kjer je primanjkovalo vode, je Allenby dal zgraditi železnico ter serijo cistern, ki so napadajočo vojsko oskrbovale z vodo. Do napada je prišlo [[31. oktober|31.oktobra]] 1917, britanske enote so turške položaje okoli Beershebe obkolile ter napadle iz zahoda, vzhoda in juga. Turška obramba se je kmalu začela krhati, general Falkenhayn je bil mnenja, da gre le za slepilni manever v Beershebo ni poslal okrepitev. Zadnji napad je v jurišu izvedla 4. lahka konjeniška brigada, ki je zavarovala vodne cisterne in izvire (dogodek je navdihnil filmske ustvarjalce da so leta [[1987]] posneli film The Lighthorsemen), do večera je bilo mesto v zavezniških rokah. Dogodki so imeli nepredvidljive posledice za obe strani. Novo frontna črta se je s tem premaknila še globlje v puščavo in je segala do kraja Tel el Khuweilfe na jordanskem hribovju, ki so ga Britanci zaradi pomanjkanja vode uspeli zasesti šele [[8. november|8. novembra]]. Da bi Turki zavarovali preostanek fronte so iz Gaze na jug poslali okrepitve s tem pa so oslabili Gazo. Prva ta trenutek pa je čaka Allenby. Ta je Gazo napadel [[2. november|2. novembra]], boji so potekali vse do [[6. november|6. novembra]] ko so se Turka umaknili s čimer je tudi dokončno razpadla fronta Gaza – Beersheba. Z razpadom fronte je postal ogrožen Jeruzalem ter strateško pomembna železnica Jafa – Jeruzalem. Turki so poizkušala rešiti kar se je dalo in [[13. november|13. novembra]] 1917 je tako prišlo do bitke za železniško križišče Wadr Sara. Ta se je za Turke slabo končala, v naslednjih dneh so se ti bili prisiljeni umakniti, zapustiti [[Jafa|Jafo]] ter se umakniti v Jordansko hribovje ker so se pripravili na obrambo Jeruzalema. Časa za pripravo pa je bilo malo saj so Britanci že zasedli Jafo ter so bili tik pred Latrunom. Britanska vojska je napredovala tako hitro, da jo oskrba ni dohajala primanjkovalo pa ji je tudi zemljevidov, vendar to Allenbya ni zmotilo. Njegov glavni cilj je bil dragulj Bližnjega vzhoda, tisočletno mesto Jeruzalem, vse drugo je bilo nepomembno. [[27. november|Sedemnajstega novembra]] je v smeri mesta sprožil novo ofenzivo deževno in mrzlo vreme ter slabe ceste so onemogočale hitre premike britanskih enot, turška obramba pa je zaradi dobro postavljenih položajev na vzpetinah odbila večino napadov. Edini večji britanski uspeh je bilo zavzetje hriba Nebi Samwil od koder se je že videl Jeruzalem. Ker so bili vsi nadaljnji napadi neuspešni je Allenby [[24. november|24. novembra]] prekinil ofenzivo. Naslednjih dveh tednih so Turki s številnimi protiofenzivami želeli Britance potisniti nazaj proti Latrunu vendar se jim ni posrečilo. Medtem pa so se Britanci pripravljali na dokončno zavzetje Jeruzalema. Allenby je novo ofenzivo proti mestu sprožil [[8. december|8. decembra]], glede na obveščevalne podatke je pričakoval močen odpor, do katerega pa ni prišlo saj se je turška vojska kmalu po ofenzivi začela umikati. Britanci so v mesto vstopili [[9. december|9. decembra]], zadnji boji so potekali za [[Oljska gora|Oljsko goro]] kjer so morali Britanci Turke pregnati z bajonetnim napadom. General Allenby je slovesno vstopil v mesto [[11. december|11. decembra]] 1917 s čimer je postal prvi kristjan, ki je po več stoletjih ponovno nadzoroval Jeruzalem. Britanski premije David Lloyd je kasneje izjavil, da je bilo zavzetje Jeruzalema ena redkih svetlih točk leta 1917 saj zahodna fronta kljub nadčloveško vloženemu trudu in preliti krvi ni prinesla nobenega uspeha. Naslednje tri mesec je na fronti zaradi zimskega vremena vladalo zatišje. [[Slika:Palestine-WW1-3.jpg|250px|sličica|desno|Karta preboja v Palestini, Bitka za Megiddo, 19.-25. september 1918]] Zgodaj spomladi leta 1918 je fronta ponovno oživela, Britanci so februarja sprožili serijo novih ofenziv v hribovju Judeje severno od Jeruzalema ter v dolini reke Jordan. Spomladi je tako frontna črta segala od Sredozemskega morja na zahodu do [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]] na vzhodu. [[21. februar|Enaindvajsetega februarja]] je po treh dneh bojev padel Jericho, ki je bil nekakšen uvod v ofenzivo v dolini reke Jordan. Z zasedbo spodnjega dela doline so Britanci tako dobili izhodišča za napad na [[Aman]] ter strateško pomembno železnico Hedjaz, ki je povezovala [[Damask]] in [[Medina|Medino]]. Z uničenjem železnice bi podprli arabsko vstajo ter končali turško vojaško prevlado na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]]. Do prvega t. i. transjordanskega napada je prišlo [[21. marec|21.marca]], britanske enote bi morale prečkati reko Jordan, zasest Aman, uničiti železnico ter se nato umakniti. Zaradi dežja je reka [[Jordan]] narasla ceste pa so se spremenile v blatne luže. Napad na Aman je začel zamujati tako, da so Turki do prihoda Britancev že okrepili mestno obrambo. Boji za mesto so trajali do konca marca nato pa so se morali Britanci umakniti zaradi pomanjkanja streliva ter velikih izgub. To je bil prvi večji poraz britanskih čet na tem bojišču. Vendar pa general Allenby ni obupal saj je cilj opravičil izgube. Konec aprila je organiziral nov napad z istim ciljem. Sprav je napad potekal odlično nato pa je prišlo do močnega turškega protinapad in britanska fronta se je sesula zaradi česar so se morali umakniti na stare položaje. Da pa je bila stvar še hujša se je ravno v tistem obdobju na zahodni fronti začela nemška spomladanska ofenziva zaradi katere so velik del vojakov iz bližnjega vzhoda premestili na zahodno fronto. Allenby je tako že drugič v celotni kampanji ostal brez vojakov in je moral preiti v obrambo. Poleti 1918 so se vojaki začeli vračati na bližnjevzhodno bojišče, Allenby pa je v tem času pripravil nove načrte kako dokončno poraziti turško vojsko v Palestini. Načrt je poimenoval bitka za Megiddo ali kar Armagedon (Armagedon je zahodno ime za goro Megiddo kjer naj bi po svetopisemskih zgodbah potekala zadnja bitka med dobrim in zlim), ta je predvideval zavzetje Amana, [[Nablus]]a in [[Tiberij]]a. Od tam pa bi nato v naslednji fazi napredoval v Damask in [[Bejrut]]. Allenby je imel za načrt pripravljenih 35.000 mož in 383 topov v pomoč pa so jim bila tudi številna arabska plemena, kis so pod vodstvom Lovrenca Arabskega napadla turške obrambne položaje v zaledju. Nasproti njega je stala turška vojska s 24.000 vojaki in 270 topovi. Do glavnega napada je prišlo [[19. september|19. septembra]] 1918 ob 4:30. Kratkemu topniškemu obstreljevanju je sledil napad britanske konjenice in pehote vzdolž celotne fronte. V slabih treh urah se je celotna fronta zlomila in turška vojska se je začela umikati. [[20. september|Dvajsetega septembra]] so Britanci že zasedli Mogiddo in [[Nazaret]] kjer so skoraj zajeli nemškega generala [[Liman von Sanders|Limana von Sandersa]] ter njegovo celotno poveljstvo. Na koncu drugega dne bojev je bila 8. turška armada popolnoma uničena 7. je bila tik pred tem zato se je začela umikati iz Nablusa prodi dolini reke Jordan. Tam naj bi ji pot presekala britanski 20. korpus ki je napredoval po dolini Jordana, njegov napredek je bil zaradi močnega odpora počasen zato je posredovalo letalstvo in napadlo 7. turško armado med umikom proti vzhodu. Zaradi nenehnih letalskih napad so bile ceste blokirane preživeli Turki pa so zbežali v bližnje hribe kjer so bili kasneje zajeti. Na cestah, ki so vodile iz Nablusa je ostalo blokiranih okoli 1.000 vozil, ki so padla v britanske roke. Do [[25. september|25. septembra]] so Britanci zasedli črto Akra – Tiberij – Ajlum – Aman, zajeli so okoli 25.000 turških vojakov, okoli 10.000 nemškim in turškim vojakom pa se je uspelo umakniti na sever. Njihovo zasledovanje se je nadaljevalo vse do konca oktobra. [[1. oktober|Prvega oktobra]] je padel Damask, [[8. oktober|8. oktobra]] so Britanci zasedli Bejrut, [[18. oktober|18. oktobra]] [[Tripoli]], [[25. oktober|25. oktobra]] pa še [[Aleppo]]. Konec oktobra so Turki prosili za premirje s čimer se je vojna v Palestini ter na drugih frontah bližnjega vzhoda končala. === Mezopotamija === [[Slika:18pdrMesopotamiaMarch1917.jpg|250px|sličica|desno|Britansko topništvo v Mezopotamiji]] Mezopotamija je obsegala območje današnjega [[Irak]]a. Območje je bilo bolj ali manj pod Otomansko kontrolo vse od 16. stoletja. Zaradi velike oddaljenosti od Carigrada, težkega dostopa, obsežnih puščav ter divjih puščavskih plemen je to območje dogo časa veljalo za nepomembno in nevarno. Z odkritjem ogromnih količin nafte ter prihodom železnice (železnica Carigrad – [[Alep]] - [[Bagdad]]) so se stvari nenadoma spremenile. Razlog za spremembe pa je bila v glavnem nafta. Nekaj let pred začetkom prve svetovne vojne je britanska vlada z družbo Anglo-Persian Oil Company v [[Iran]]u podpisala ekskluzivno pogodbo o dobavo nafte britanski vojni mornarici, ki se je v tistem času modernizirala in začela prehajati iz [[premog]]a na nafto. Poleg nafte pa so Britanci na tistem območju že dalj časa uveljavljali ozemeljske zahteve v [[Kuvajt]]u. Z izbruhom prve svetovne vojne ter prestopom Otomanskega cesarstva na stran centralnih sil je postala ogrožena neprekinjena dobava nafte britanski mornarici zato se je Britanija odločila da ukrepa. Kmalu po začetku sovražnosti je britanska vojska zavarovala takrat največjo rafinerijo v Abadanu ter začela pripravljati načrte za napad na ustje reke Shatt-al-Arab (reka se izliva v [[Perzijski zaliv]]). Do napad je prišlo [[6. november|6. novembra]] 1914. Britanska mornarica je najprej bombardirala utrdbo Fao temu pa je sledilo še izkrcanje britanskih kolonialnih čet pod vodstvom [[generalpolkovnik]]a Arthurja Barreta. Tristo petdeset glava turška posadka s štirimi topovi je bila hitro poražena tako da so Britanci še isti dan začeli napredovati proti [[Basra|Basri]]. To so zasedli [[22. november|22. novembra]] po kratkem spopadu s turškimi silami ki so se nato umaknili navzgor po reki do mesta kjer se reki [[Tigris]] in [[Evfrat]] združita v reko Šat-al-Arab. Britanci so turški vojski sledili, [[3. december|3. decembra]] 1914 je prišlo do bitke pri Al-Qurnahu kakih 75&nbsp;km severno od Basre. Po šestih dneh bojev se je 1.000 glava turška vojska predala. Z bitko so Britanci zavarovali okolico Basre ter se tako pripravili na morebitni turški napad iz smeri Bagdada, kjer se je nahajala glavnina otomanske četrte armade. Ker so bile britanske operacije v Mezopotamiji, zaradi pomanjkanja vojakov ter zalog, omejenega značaja so Britanci nadzorovali le območje okoli reke Šat-al-Arab ter glavnih naselij. [[Slika:171 14 vue de Kut el Amara.jpg|300px|sličica|desno|Pogled na oblegani Kut]] Zaradi preobremenjenosti turške vojske na bojiščih Gallipolija, Kavkaza ter Sinaja so bile turške vojaške zmogljivosti in operacije v Mezopotamiji prav tako omejene. Zato so se ti po pomoč zatekli k lokalnim arabskim plemenom, kar pa je imelo le omejen učinek. [[12. april|Dvanajstega aprila]] 1915 je 4000 glava turška vojska pod poveljstvom Suleymana Askari Beya ter pomoči 14.000 bojevnikov iz arabskih plemen napadla britanske položaje pri Šaibi. Napad arabskih plemen ni prinesel želenega učinka zato je napadla turška vojska ter na večjih mestih obšla ter prebila britansko obrambno črta. Britanci so na turški preboj odgovorili z bajonetnim protinapadom ter napadom konjenice kar je v turških vrstah povzročilo visoke izgube ter preplah. Sulejman Askari je umaknil svoje čete, naslednji dan so Britanci izvedli nov protinapad ter preplavili turške obrambne položaje. V krvavem boju mož na moža je padlo okoli 2400 turških ter 1500 britanskih vojakov. V boju je bil ranjen tudi Suleymana Askari ki je kasneje zaradi sramotnega poraza v bolnišnici v Bagdadu storil samomor. Njegovo mesto je prevzel polkovnik Nureddin Paša. Britanci so bili nad zmago prijetno presenečeni zato so spremenili svoje vojne načrte v Mezopotamiji ter tja poslali generala Johna Nixona, da bi pripravil napad na Kut te morda celo na Bagdad. Britanci so zaradi težkih terenskih pogojev napredovali počasi, nato pa je na evropskem bojišču nenadoma prišlo do velikih sprememb, ki so močno vplivala na celotno bližnjevzhodno bojišče. V vojno je na strani centralnih sil vstopila Bolgarija posledično je temu proti kuncu leta sledil poraz Srbije s čimer sta Nemčija in Otomansko cesarstvo dobila neposredno železniško povezavo preko katere sta se oskrbovali z vojaškim materialom. Moč turške vojske se je povečala. Nemški in turški agenti pa so poizkušali v Perziji in [[Afganistan]]u zanetiti sveto vojno ([[džihad]]) zaradi česar so razmere za Britance v Mezopotamiji postale nevarne. [[Feldmaršal]] Kitchener je zato zahteval takojšnje zavzetje Bagdada zaradi prestiža ter zaradi časa. Načelnik generalštaba Archibald Murray je to odsvetoval saj majhna britanska ekspedicijska vojska ni bila sposobna zavzeti ter nadzorovati tako obsežnega ozemlja kot je bil Irak. Velik problem so bile tudi raztegnjene oskrbovalne poti. Na drugi strani so Turki spoznali pomembnost Mezopotamskega bojišča zato so iz tamkajšnjih enot oblikovali 6. armado ter jo pod poveljstvom nemškega generala [[Colmar von der Goltz|Colmara von Goltza]] dodatno okrepili. [[Slika:Meso-WW1-2.jpg|250px|sličica|desno|Karta vojaških operacij v spodnji Mezopotamiji]] [[Slika:Meso-WW1-3.jpg|250px|sličica|desno|Karta vojaških operacij v Mezopotamiji]] [[12. april|Dvanajstega aprila]] 1915 je prišlo do bitke pri Ctesiphonu kakih 40&nbsp;km južno od Bagdada. Bitka se je končala neodločeno z visokimi izgubami na obeh straneh ter umikom obeh armad. Nato pa je nenadoma prišlo do preobrata. Poveljnik turške vojske v bitki, Nuredin je ugotovil da so Britanci izvedli popoln umik iz bojišče zato se je odločil, da bo prekinil svoj umik ter začel zasledovati umikajočo se britansko vojsko. Ta se je organizirano umaknila v mesto Kut ter se tam vkopala. Turška vojska ni bila daleč, do [[3. december|3. decembra]] je mesto popolnoma obkolila s čimer so se Britanci znašli v pasti iz katere ni bilo izhoda. V naslednjih petih dneh se je začelo eno najbolj dramatičnih obleganj v prvi svetovni vojni. Obleganje Kuta se je uradno začelo [[7. december|7. decembra]] 1915. Britanske vojska pod poveljstvom Townshenda, ki se je znašla ujeta v mestu je mislila, da bo hitro osvobojena saj je imela zalog le za dober mesec dni. Townshend je celo predlagal preboj iz mesta, vendar so ga zavrnili. Medtem so v Veliki Britaniji v strahu pred padcem celotne fronte v Mezopotamiji organizirali reševalno operacijo. Prvi poizkus osvoboditve od zunaj se je začel januarja 1916. Po treh krvavih bitka se je končal katastrofalno. Turki pa so obrambo mesta od zunaj in znotraj še bolj okrepili. Dva meseca pozneje so Britanci poizkušali ponovno osvoboditi ujeto garniziji, vendar so bili v bitki pri Dujaili poraženi. Aprila so poizkušali ponovno. Uspeli so prebiti zunanjo turško obrambno liniji, ter se mestu približati na 30&nbsp;km, nato pa jim je nenadoma zmanjkalo zagona in morali so se umakniti. Medtem je ujeta garnizija v mestu začela stradati. Zaloge, ki naj bi trajale mesec dni so raztegnili na pet. Pojavljati so se začele nalezljive bolezni začelo je primanjkovati, hrane, zdravil in streliva. Da bi rešili ujeto garnizijo so Britanci poizkušali vse, Turkom so celo ponudili odkupnino v vrednosti 2 milijonov funtov, ki pa so jo ti odklonili. Ko je [[24. april]]a spodletel še zadnji poizkus oskrbe garnizije s pomočjo rečnega parnika je general Townshend videl, da jim ni preostalo več nobene rešitve. [[29. april|Devetindvajsetega aprila]] 1916 je garnizijo predal Turkom, v ujetništvo je odkorakalo 13.164 britanskih vojakov. Poraz pri Kutu, ki se je zgodil le nekaj mesecev po Gallipoliju je ponovno pretresel britansko vrhovno poveljstvo. V Mezopotamiji so bili zamenjani vsi poveljniki v izogib nadaljnjim porazom pa je bile izboljšana preskrba čet na bojišču. Saj se je izkazalo da je bil glavni krivec za poraz vojske slabo logistika, ki zaradi neobstoječe železnice ter cest ni dohajala bojnih enot. Po porazu je poveljstvo nad britansko vojsko prevzel general Friderck Stanley Maude, ki je naslednjih šest mesecev zatišja na fronti izkoristil za okrepitev svojih čet. Na Turški strani so se stvari iz tedna v teden slabšale, po zmagi pri Kutu je Mezopotamsko bojišče ponovno postalo nepomembno. Turki skoraj niso dobili nobene opreme ter okrepitve v vojakih. [[13. december|Trinajstega decembra]] 1916 so Britanci sprožili novo ofenzivo z namenom, da bi prodrli do Bagdada. Oslabljena turška vojska ni bila kos britanski ter se je po več bitkah komaj izognila uničenju, [[23. februar]]ja je padel Kut, v začetku marca pa so bile britanske enote že pred vrati Bagdada. Po kratki bitki so v mesto vstopili [[11. marec|11. marca]] 1917. S padcem mesta je bil turški poraz popoln, Khalil Paša poveljnik turške 6. armade je preostanek armade umaknil v Mosul. Nadaljnje napredovanje britanske armade je ustavilo zimsko vreme ter težave z logistiko. General Maud je [[18. november|18. novembra]] 1917 umrl zaradi kolere, nadomestil ga je general William Marshall, ki se je odločil da bo z vojaškimi operacijami počakal do spomladi 1918. Februarja 1918 so Britanci začeli z novo ofenzivo, zasedli so Hit, marca Kan al Baghdadi in aprila Kifri, nato pa so se morali zaradi ofenziv v Palestini ter Iranu ustaviti. Bojišče je nato mirovalo do oktobra, ko se je začela nova ofenziva z namenom da se zasede čim več ozemlja pred podpisom mirovne pogodbe. Ta je bila podpisana [[30. oktober|30. oktobra]] 1918 na otoku Moudros s čimer so se končale vse sovražnosti med turško in britansko vojsko. Turška 6. armada se je predala še isti dan. Kljub podpisu premirja pa se britanska vojska ni ustavila, [[14. november|14. novembra]] je zasedla Mosul s čimer so se končale zadnje bojne operacije na bližnjem vzhodu. === Perzija === [[Slika:Cosacos Artilleros de Terek.jpg|250px|sličica|desno|Ruski Kozaki, 1914]] Tako kot na celotnem bližnjem vzhodu so bile razmere v Perziji (današnji Iran) pred začetkom velike vojne zapletene ter temu primerno politično napete. Perzija je kot samostojna država obstajala le na papirju. Po sporazumu med Cesarsko Rusijo in Veliko Britanijo iz leta [[1907]] je bila razdeljena na dve interesni območji, severno ki je bilo pod Ruskim vplivom ter južno, ki je bilo pod Britanskim vplivom. Obe državi sta imeli v Perziji tudi vojaške enote z namenim, da zaščitita svoje interese. Pri Rusih je bila to predvsem krščanska manjšina na severu pri Britancih pa nafta v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]]. Perzijska vlada v Teheranu skoraj ni imela nobene moči. Nadzorovala je le glavna mesta cer ceste, izven njih pa so v glavnem vladali lokalni poglavarji. Velik problem so bile tudi številne etnične skupine ter veliko število različnih verstev (Muslimani, Židje, Kristjani, Nestorijani, …) kar je še dodatno zapletlo razmere v državi. Spori in vojne so bili pogosti, močno je bilo tudi sovraštvo do tujcev predvsem Britancev in Rusov, ki so imeli v državi močan politični in gospodarski vpliv. Ob izbruhu prve svetovne vojne so neurejene razmere v Perziji poizkušale izkoristiti centralne sile, predvsem Nemci ter Turki, tako da so z agenti poizkušale zanetiti upor lokalnega prebivalstva proti Rusom in Britancem. Največ uspeha so dosegli pri vladi, ki je bila tekom vojne centralno usmerjena. Načeloma Perzija ni bila vključena v veliko vojno saj je razglasila nevtralnost, to pa ni veljalo za lokalna plemena, ki so po navadi borila sama proti vsem, pomoč od Turkov, Nemcev, Rusov in Britancev pa jim je vedno prišla prav. V letu 1914 je do večjih bojev prišlo v severnem delu Perzije, ki meji na Kavkaz. Boji v tem delu države so bili neposredno povezani z rusko-turško fronto na Kavkazu. Frontna črta se je iz turško-perzijske meje premaknila v notranjost Perzije ter obratno, v notranjost Turčije. Boji na tem bojišču so se nadaljevali tudi v letu 1915. Avgusta 1915 so Britanci okupirali mesto Bushire ob Perzijskem zalivu. Novembra istega leta je prišlo do prvega večjega upora perzijskih vladnih sil proti ruskim silam v osrednjem delu države. Zmaga centralno usmerjenih vladnih sil je bila le začasna, Rusi pa so v nadaljevanju z vojaki in [[Kozak]]i zatrli vsak odpor, konec novembra pa so zasedli celo [[Teheran]]. Istočasno je prišlo do spopada vladnih sil z britansko usmerjenimi plemeni, boji so se končali z zmago vladnih sil. Leto 1916 so v Zaznamovali številni spopadi med lokalnimi plemeni, britansko, rusko in turško vojsko. Z ruske revolucijo leta 1917 ter podpisom mirovne pogodbe med Otomanskim imperijem in Rusijo v Erzincanu [[5. december|5. decembra]] so se spodi v Perziji začeli umirjati. Po razpadu ruske vojske je na fronti nastala praznina, ki so jo želeli zapolniti tako Turki kot Britanci. Otomansko cesarstvo je v Perzijo poslalo kavkaško armado z namenom da prepreči britanski vpliv. Turški vojski so se zoperstavili le Armenci. Britanci so jim poizkušali priskočiti na pomoč z ustanovitvijo posebnega armenskega bataljona znotraj britanske vojske vendar jih je prehitel konec vojne. Septembra 1918 so Turki nadzorovali severni del Perzije od mesta Tabriz do Kaspijskega morja, medtem ko so Britanci bolj ali manj nadzorovali preostanek Perzije. S podpisom premirja 30. oktobra 1918 na otoku Mudros so se vse vojaške operacije v Perziji končale. === Kavkaz === [[Slika:Sarikam.jpg|250px|sličica|desno|Ruska vojska v okolici Sarikamisha]] Kavkaz je bil skozi tisočletja stičišče različnih ver in kultur, hkrati pa so preko njega vodile tudi strateško pomembne poti do Bližnjega vzhoda. Interesi lokalnih in svetovnih velesil na tem ozemlju so bili veliki posledično pa je zaradi tega prihajalo tudi do vojen. Z vstopom Otomanskega cesarstva v veliko vojno je njegov glavni cilj postala pridobiti nazaj ozemlja na Kavkazu, ki jih je cesarstvo izgubilo v rusko-turški vojni [[1877]]-[[1878]]. Turško idejo so takoj podprli Nemci saj bi z odprtjem nove fronte na Kavkazu razbremenili evropsko vzhodno fronto. Bojišče se je odprlo [[1. november|1. novembra]] 1914 z rusko t. i. bergmannovo ofenzivo (ime je dobila po ruskem generalu Georgyu Bergmannu). Glavni cilj ofenzive je bil zasesti mesti Dogubeyazit in Koprukoy ter nato napredovati v notranjost Turčije. Sprva je ofenzivi lepo kazalo, nato pa je turška 3. armada 7. novembra nenadoma sprožila protiofenzivo. V dneh, ki so sledili so Rusi komaj ušli uničenju, fronta se je stabilizirala šele konec novembra nekaj 10&nbsp;km zahodno od rusko-turške meje. Ruski poraz je opogumil Turke, da so [[22. december|22. decembra]] 120.000 glavo vojsko poslali v napad proti ruskemu mestu Kars. Vojska do tja nikoli ni prišla. Ustavilo jo je izredno slabo zimsko vreme ter gorski grebeni viski preko 3.000 metrov. Turška vojska je po počasnem in mučnem napredovanju prišla le do Sarikamisa ter ga za kratek čas celo zavzela nato pa jih je s protinapadom ustavila ruska vojska. [[7. januar|Sedmega januarja]] 1915 je sledil dolg in mučen umik turške vojske nazaj proti Erzurumu. Umakniti se je uspelo le 10% vojske, kar je bil največji polom turške vojske v prvi svetovni vojni. Turki so za neuspeh krivili Armence, ki so prestopili na rusko stran potem ko so jim ti obljubili lastno državo. Razmere v preostanku 3. turške armade so se izboljšale s smrtjo poveljnika Hafiza Hakki Paše ter prihodom brigadnega generala Mahmuta Kamil Paše. Marca je fronta na Kavkazu bolj ali manj mirovala. [[12. april|Dvajsetega]] aprila 1915 je prišlo do armenskega upora v mestu Van. Turški vladavini v mestu se je uprlo preko 45.000 armenskih prebivalcev mesti ter beguncev iz okolice. Krvavi upor je trajal tri tedne dokler upornikov zadnji trenutek ni rešil ruski general Yudenich, ki je v mesto vkorakal [[21. maj]]a 1915. [[Slika:Battle Sarikamis winter gear.png|200px|sličica|desno|Turška vojska med boji za Sarikamish]] [[Slika:Van Defenders.jpg|200px|sličica|desno|Armenski prostovoljci med boji za mesto Van]] Armenski upor ni ostal nekaznovan, [[24. april]]a 1915 je notranji minister Mehmet Talat izdal ukaz, da je treba zapreti vse uporne Armence. Takoj po izdaji ukaza je bilo aretiranih med 235 ter 270 intelektualcev armenskega rodu, preko 2.000 pa so jih aretirali v naslednjih dneh. Zaradi ruskega napredovanja v spomladanski ofenzivi ter osvoboditvijo mesta Van so se Armenci začeli vedno bolj pogosto opirati daleč za frontno črto kar je že tako preobremenjeni turški vojski povzročalo dodatne težave. Talat je zato [[27. maj]]a izdal še en ukaz v katerem je ukazal, da je potrebno vse Armence preseliti v Sirijo in Irak. Ukaz je bil povod za [[Armenski genocid|genocid nad Armenci]] v katerem je umrlo okoli 1,5 milijona Armencev. Sredi junija so Rusi severno od mesta Van sprožili še eno ofenzivo, ki pa ni bila tako uspešna kot spomladanska saj je Turkom uspelo za silo reorganizirati kavkaško 3. armado ter nato odbiti ruski napad. Do konca leta je fronta bolj ali manj mirovala, ta čas pa sta obe strani izkoristili za krepitev armad. Šibka turška vojska v zimi 1916/1916 zaradi snežnih neurij ter slabega vremena ni pričakovala ruskega napada, vendar se je motila. V začetku januarja je ruski general [[Nikolai Yudenich]] s svojo vojsko na skrivaj zapustil zimske položaje ter se odpravil proti turški utrdbi in mestu Erzurum. Med [[10. januar|desetim]] in [[18. januar|osemnajstim]] januarjem je prišlo do bitke pri Koprukoyu, ki se je končala z odločilno rusko zmago. Čeprav zmaga ni bila popolna pa je Rusom na široko odprla vrata v Turčijo. Vojaške operacije so se nadaljevale aprila 1916, ruska vojska je v Turčijo začela prodirat po dveh krakih. Prvi krak je bil usmerjen proti severu s katerim so Rusi zasedli pristaniško mesto Trabzon ob Črnem morju, drugi krak pa je bi usmerjen proti [[Anatolija|Anatoliji]] in središču otomanskega cesarstva. Bitki za Mush in Bitlis, ki sta potekali od spomladi do poletja 1916 sta bili tudi zadnji v turški obrambni črti, Rusi so mesti zasedli februarja 1916. Julija je padel Erzincan. Avgusta so Turki pod poveljstvom [[Mustafa Kemal Atatürk|Mustafa Kemala]] ponovno osvojili Mush in Bitlis ter prešli ofenzivo, ki se je končala konec septembra z velikimi izgubami. Čeprav so Rusom prizadejali kar nekaj škode niso resno omajali moč ruske kavkaške armada zato je ta kmalu po končani turški ofenzivi prešla v protinapad, ki pa so ga nato zadržali. Fronta je zaradi nenavadno ostre zime do konca leta 1916 mirovala. Mirovala pa je tudi spomladi 1917. Upori ter [[ruska revolucija]] v Rusiji so ustavili vse ruske vojaške operacije na Kavkazu v letu 1917. V tem času je ruska kavkaška armada začela počasi vendar vztrajno razpadati. Vojaki so armado začeli zapuščati v tisočih tako, da do septembra 1917 armada skorajda ni več obstajala. Razsulo na ruski strani turška armada ni izkoristila za napad saj je tudi sama imela težave zato se fronta skozi leto ni nič spremenila. Po začetki oktobrske revolucije ter razpadu ruske vojske ter ruske oblasti na Kavkazu je na ozemlju nastala nova država Transkavkazška federacija s prestolnico v [[Tbilisi]]ju, ki je združevala Gruzijce, Azerbajdžance in Armence. V strahu pred Turško vojsko so posamezne nacije v novi državi ustanovile lastno vojsko. Tako so Armenci ustanovili armenske prostovoljne enote, ki so se oborožile iz zapuščenih ruskih zalog v boji proti Turkom pa so v nadaljevanju spopada računali na Rusko in zahodno pomoč. S podpisom premirja v Erzincanu, [[5. december|5. decembra]] 1917, so se nehale sovražnosti med Otomanskim cesarstvom in Rusijo ne pa tudi med Otomanskim cesarstvom in novonastalo državo Transkavkaz. Izpraznjeno fronta so po umiku ruske vojske zasedle armenske prostovoljne enote, ki pa jih ni bilo dovolj, da bi zavarovale celotno fronto. Negotove razmere je, [[5. februar]]ja 1918, izkoristila turška tretja armada ter napadala proti vzhodu na celotni fronti. Maloštevilna armenska vojska ni zdržala pritiska zato se je umaknila. Skozi februar so Turki osvojili ozemlja in mesta, ki so jih prej izgubili v bitkah z Rusi. Kelkit je bil osvobojen [[7. februar]]ja, Ezincan [[13. februar]]ja, Bayburt [[19. februar]]ja, Tercan [[22. februar]]ja in Trabzon [[24. februar]]ja. Marca so po hudih bojih padli še Erzurum, Malazgirt, Hinis, Oltu, Koprukoy in Tortum. [[3. marec|Tretjega marca]] 1918 je Otomanska cesarstvo v [[Brest-Litovsk]]u z [[Boljševiki]] podpisalo sporazum s katerim so Boljševiki Otomanskemu cesarstvu odstopili mesta Batum, Kars in Ardahan. Mesto so Rusi zasedli v rusko-turški vojni leta 1877 do 1878. Pogajanja med Otomanskim cesarstvom in Transkavkazo so se začela marca v Trabzonu in se končala maja v Batumu. Sprav je kazalo do bosta sprti strani sklenili mir vendar so vedno nove zahteve iz turške strani to onemogočale zato je ponovno prišlo do spopadov. V njih so bili Armenci, kljub številnim zmagam poraženi. [[24. maj|Štiriindvajsetega maja]] 1918 je Transkavkaz z Otomanskim cesarstvom podpisal mirovni sporazum v Batumu. Štiri dni kasneje je federacija Transkavkaz razpadla iz nje pa so nastale republike [[Gruzija]], [[Azerbajdžan]], in [[Armenija]]. Nobena od njih ni obstajala dolgo. Junija je bila Armenija prisiljena podpisati mirovno pogodbo v Batumu s čimer pa se niso strinjali vsi Armenci. Tisti ki se niso strinjali so ustanovili lastno državo Republiko gorsko Armenijo. Že tako zapletene razmere na Kavkazu so se junija še dodatno zapletle s prihodom nemške vojske v Gruzijo. Cilj nemške vojske je bil z nafto bogat [[Baku]]. S tem pa so v navzkriž prišli z otomansko vojsko, ki je tudi sama napredovala v Gruzijo. Obe strani sta se občasno spopadli čeprav sta bili zaveznici. Nesporazum je prekinilo šele nemško grozilno pismo iz [[Berlin]]a, po njem so se Turki umaknili iz Gruzije. Istočasno je prihajalo do bojev tudi med Armenci in Turki. Ti so trajali vse do konca oktobra, ko je bilo v Mudrosu podpisano premirje. Kavkaško bojišče je bilo edino bojišče kjer so Turki obdržali ter osvobodili ozemlje, ki so ga izgubili v rusko-turški vojni. === Gallipoli === {{glavni|Bitka za Gallipoli}} [[Slika:HMS Irresistible abandoned 18 March 1915.jpg|250px|sličica|desno|Pomorski del operacije, ''HMS Irresistible'' potem ko jo je zaradi prevelikih poškodb zapustila posadka, 18. marec 1915]] Vstop Otomanskega cesarstvo v prvo svetovno vojno na strani centralnih sil je zahodne zaveznike presenetil ter jih še dodatno obremenilo saj so se odprla bojišča na Balkanu, Kavkazu, Mezopotamiji in Sinaju. Problem Otomanskega cesarstva je bil ta da je pokrivalo izredno veliko ozemlje s tem pa je nadzorovalo strateško pomembne kopenske in pomorske poti med Azijo in Evropo. Tako je postal ogrožen Sueški prekop v Egiptu ter pomorska povezave med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] in Črnim morjem preko [[Dardanele|Dardanel]]. Sueški prekop je bil izredno pomemben za Britance saj je predstavljal najkrajšo pomorsko pot med Veliko Britanijo ter največjo britansko kolonijo [[Indija|Indijo]]. Dardanele pa so bile pomembne predvsem za Ruse saj je bil to njihov edini izhod v Sredozemsko morje ter nato v svetovne oceane. Da bi zahodni zavezniki kar se da hitro iz vojne izločili na videz šibko Otomansko cesarstvo ter zavarovali svoje interese na Bližnjem vzhodu, je prvi lord admiralitete Winston Churchill predlagal drzen načrt. Združeno zavezniško ladjevje naj bi z bojnim ladjami napadli turške utrdbe pri Dardanelah ter jih uničilo. Ladjevje naj bi nato plulo do Carigrada, glavnega mesta Otomanskega cesarstva ter tam izkrcalo vojsko, ki bi mesto zavzela ter tako cesarstvo v nekaj dneh ali tednih izločilo iz velike vojne. Načrt je bil sicer drzen vendar izvedljiv zato ga vsi zavezniki podprli ter dali v izvedbo. [[Slika:Scene just before the evacuation at Anzac. Australian troops charging near a Turkish trench. When they got there the... - NARA - 533108.tif|250px|sličica|desno|Avstralske čete med jurišem na turški jarek]] [[Slika:MapHellesWarZoneGallipoli1915.jpg|250px|sličica|desno|Karta skrajnega konca polotoka Gallipoli, rdeča črta označuje mesto do kjer so prišle zavezniške čete]] [[19. februar|Devetnajstega februarja]] 1915 se je pred obalo Gallipolija pojavilo močno zavezniški ladjevje sestavljeno iz 31 bojnih ladij, 27 [[Križarka|križark]], 25 [[Rušilec|rušilcev]], 8 monitorjev, 14 [[Podmornica|podmornic]] ter večjega števila spremljevalnih ladij. Ladjevje je ob prihodu nemudoma napadlo turške utrdbe ter bilo pri tem izredno uspešno oz. saj tako je bilo videti. Uničenih je bilo večje število turških utrdbe vendar kljub bombardiranju je Turkom uspelo zavarovati nekaj utrdbe in topov ki so bile v notranjosti polotoka. Pritem pa so neprestano obstreljevali zavezniške ladje kar je zavezniško pomorsko operacijo časovno podaljšalo. Do glavnega zavezniškega napada je prišlo [[18. marec|18. marca]] 1915, zavezniške ladje so zaplule v dardanelski preliv nato pa je nenadoma prišli do katastrofe. Francoska bojna ladja ''Bouvet'' je zaplula na mino ter se potopila. Na mino sta zapluli tudi ''HMS Irresistible'' in ''HMS Inflexible''. Poškodovanima ladjama je na pomoč priskočil ''HMS Ocean'' ki je tudi sam naletel na mino in se nato zaradi škode skupaj z bojno ladjo Inflexible tudi potopila. Na mino sta zapluli tudi francoski bojni ladji ''Suffren'' in ''Gaulois''. Poveljnik zavezniške flote [[admiral]] [[John de Robeck]] je zaradi velikih izgub ter zmede nato odpoklical napad. Pomorski napad se je izkazal za popolno katastrofo, zato je bilo odločeno da se na kopno pošlje pehoto, ki bo zasedla turške utrdbe. Za to nalogo je bil v Egiptu ustanovljen poseben avstralsko novozelandski korpus ([[ANZAC]]) sestavljen iz avstralskih in novozelandskih vojakov katerim so pridodali še enote britanske vojske in mornarice ter francosko ekspedicijsko armado. Do izkrcanja je prišlo [[25. april]]a 1915 na jugu polotoka Gallipoli. Izkrcanje je potekalo na šestih odsekih označenimi s črkami, S, V, W, X, in Y, in je potekalo bolj ali manj mirno. Izjema sta bila le odseki S, W in Z. Na odsekih S in W so se Britanci izkrcavali pod močnim strojničnim ognjem na odseku Z, kjer so se izkrcale večinoma enote ANZAC pa so kmalu po izkrcanju ugotovili da za obalo leži neprehoden teren zaradi česar je bilo ustavljeno vso napredovanje. Do nepričakovanih zastojev je prišlo tudi na ostalih odsekih. To je turškim branilcem pod poveljstvom Mustafa Kemala, dalo čas, da se pripravijo na obrambo in izvedejo protinapad. Ta sicer v naslednjih dneh ni uspel je pa povzročil, da so se zavezniki vkopali na obali. V tednih in mesecih, ki so sledili ofenzivi se razmere na bojišču niso kaj dosti spremenile, zavezniki so ostali ujeti na ozkem pasu kopnega ob obali medtem ko so Turki nadzorovali prostor nad njimi. Stvari se niso bistveno spremenile tudi po številnih ofenzivah ki sta jih izvedli obe strani. Razmere, ki so nastale so povzročile, da je Gallipoli postal eno izmed najbolj krvavo bojišče prve svetovne vojne saj so zavezniki in Turki za vsakih nekaj sto metrov ozemlja izgubili več tisoč vojakov. Glavi sovražnik na bojišču pa niso bile granate ali krogle temveč pomanjkanje vode in številne nalezljive bolezni. Avgusta 1915 so zavezniki poizkušali znova s tako imenovano avgustovsko ofenzivo, tokrat so napadli kakih 8&nbsp;km severno ob obali ter od odseka ANZAC (odsek Z). Napad je sprva lepo potekal nato pas so se začele pojavljati težave, zaradi prevelike previdnosti poveljnikov je napad potekal prepočasi in Turki so sicer slabo branjen odsek fronte čez noč okrepili in zgodba iz ostalih bojišč Gallipolija se je ponovila. Ko sta se obe strani vkopali je ob vsakem napadu umrlo več tisoč napadalcev in branilcev cilj napada pa skoraj nikoli ni bil dosežen. Zardi neprestanih neuspehov so se vodilni v poveljstvo začeli spraševati ali je fronto sploh smiseln vzdrževati glede na to, da se od aprila niso premaknili več kot 3&nbsp;km v notranjost polotoka. Stvari so se še dodatno zapletle ko so o dejanskem stanju na bojišču začeli poročati novinarji. Javnost in politika je zahtevala zaprtje bojišča, zamenjano je bilo poveljstvo nad bojiščem. Nov poveljnik Charles Monro je le potrdil izredno slabo stanje, nad stanjem je bil šokiran tudi Kitchener zato je ukazal takojšnje zaprtje bojišča. Evakuacija britanskih čet iz polotoka se je začela [[7. december|7. decembra]] in je trajala do [[9. januar]]ja 1916. Potekala je organizirano in brez ene same žrtve zaradi česar je bila edina uspešna operacija v celotni kampanji. == Arabski upor == [[Slika:Ljidda.jpg|150px|sličica|desno|T. E. Lawrence, bolje znan pod vzdevkom Lawrence Arabski, vodja britanske misije na Arabskem polotoku]] [[Slika:1307109799 king-faisal-i-of-iraq-kopiya.jpg|150px|sličica|desno|Princ Faisal, glavni vodja arabskih upornikov]] Arabski upor je bil neposredno povezan z vzponom arabskega nacionalizma. Ta je bil v arabskih državah sicer prisoten že dolgo časa v letih pred veliko vojno ter kmalu po njenem začetku pa je dosegel kritično maso, ki je sprožila splošni upor proti Otomanskemu cesarstvu. Otomansko cesarstvo je arabske dežele zasedlo v 16. stoletju, ko je bilo na vrhuncu svoje moči. Ker so bile te dežele zaradi ostrega podnebja in terena težko dostopne ter zelo oddaljene od Carigrada je bila turška moč v njih omejena le na posamezne predstavnike in trgovske postojanke kot sta bili npr. sveti mesti [[Meka]] in [[Medina]]. Ostalo arabska ozemlja pa so nadzirali lokalna nomadska plemena. V celotnem cesarstvu so imeli Turki najmanj nadzora na Arabskem polotoku med tem ko so bili Egipt, Sirija in Mezopotamija po strogim nadzorom otomanske administracije. Kljub temu pa je večina narodov na tem območju imela nekaj skupnega, in to je bila vera, ki je premagala marsikatero oviro. Tak sistem je deloval stoletja in desetletja, dokler se v 19. stoletju niso začele med arabskimi izobraženci, predvsem v večjih mestih, širiti zahodnjaške ideje o samostojnosti narodov. Svoje so dodale še osamosvojitev balkanskih držav izpod otomanske nadvlade ter prva balkanska vojna leta [[1913]]. Vendar pa je ta miselnost ostala bolj ali manj v ozkem krogu izobražencev in se je zelo počasi širila med navadne ljudi. Na upor pa ni vplival sam nacionalizem temveč tudi leta 1908 odprta [[Hedžaška železnica]] med Damaskom in Medino. Proga je namreč divjo in težko dostopno deželo čez noč približala turški oblasti s tem pa se lokalni vodje niso strinjali saj so bi izgubili moč. Največji nasprotnik Turkov je bil [[Sharif Hussein bin Ali]], ki je bil med letoma 1908 in 1917 tudi Emir Meke. Leta 1914 je tako že prišlo do prvih uporov proti turški oblasti, nekatera združena uporna plemena pa so vlado mladih Turkov razglasila za proti muslimansko. Z vstopom Otomanskega cesarstva v vojno konec oktobra 1914 je bilo relativnega miru na Arabskem polotoku dokončno konec. Sharif Hussein ibn Ali si je že pred vojno od Britancem zagotovil pomoč v denarju in orožju (v zameno se je moral upreti Otomanski vladavini) tako, da v letih 1914 in 1915 združil večino arabskih plemen ter nacionalističnih gibanj in si tako povečal moč ter vpliv. Britanci so v tem v tem videli korist saj jim na bližnjevzhodnem bojišču v prvih dveh letih ni šlo najbolje in je bil vsak otomanski nasprotnih njihov zaveznik. Hkrati pa so bili do arabskih plemen precej zadržani in nezaupljivi saj v njih niso videli resnega nasprotnika napram turški vojski. Pravi arabski upor se je začel [[5. junij]]a 1916 ko sta sinova Sharifa Husseina bin Alija, emir Ali in [[Faisal I.|Faisal]], poizkušala zasesti Medino ter tamkajšnjo železniško postajo. Boji so trajali tri dni nato pa so napadalci umaknili nazaj v [[Puščava|puščavo]]. Pet dni kasneje je prišlo do upora v Meki, majhna turška garnizija ni morala ubraniti mesta zato se je umaknila v mestno trdnjavo. Istočasno so uporna arabska plemena napadla in zasedla večino pristanišč in mest ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. To je Britancem omogočilo, da so upornim plemenom dostavili večjo količino orožja in ostale vojaške opreme. Preko pristanišč je na Arabski polotok začela prihajati tudi novonastala Arabska vojska, ki so jo sestavili iz zajetih otomanskih vojakov, ki so se prostovoljno javili, da se bojo borili proti otomanski vojski. S tem pa je britanska vojska vojaško posegla na dogajanje na polotoku. Da bi uskladili delovanje britanske vojske in lokalnih upornih plemen so ustanovili posebno vojaško misijo pod poveljstvom mladega poročnika [[Thomas Edward Lawrence|T.E. Lawrenca]] (kasneje je postal znan kot Lowrenc Arabski). Njegova naloga je bila da poveča moč, velikost arabskih plemen ter skrbi da se upor nadaljuje. Decembra 1916 so bili Arabci na težki preizkušnji. Potem ko jim ni uspelo zasesti Medino so Turki tja po železnici poslali močne okrepitve. Naloga teh okrepitev pa je bila, da ponovno zasedejo pristaniška mesta preko katerih uporna plemena dobivajo orožje. Pristanišča je v zadnjem trenutku rešila britanska mornarica s svojimi bojnimi ladjami. Medtem sta Emir Faisal ter Lawrenc zasedla pristaniško mesto Wejh od koder sta nato napadala za Turke strateško pomembno Hedžaško progo. Na progi so rušili posamezne odseke proge, mostove, vodne postojanke in železniške postaje. S tem so 12.000 glavo otomansko vojsko zadrževali v Medini. Največji podvig upornih plemen pa je bilo zavzetje zadnje [[Aqaba|Aqabe]] junija 1917 s čimer so si prislužili spoštovanje britanske vojske. Uporna plemena so se po tem preimenovala v severno arabsko vojsko, mesto pa je postalo izhodišče za napade na Jordanijo in Sirijo, istočasno pa se je nadaljevala tudi vojna za Hedžaško železnico. V nadaljevanju vojne 1917 do oktobra 1918 je nova severno arabska vojska sodelovala v vseh večjih spopadih med britansko in otomansko vojsko vključno z bitko pri Moggidu septembra 1918. Z razkrojem fronte se je začela tekma za Damaska v katerega pa sta obe strani (Britanci in arabska vojska) prišli bolj ali manj istočasno, [[1. oktober|1. oktobra 1918]]. Arabci Medine niso nikoli zasedli, otomanska vojska jo je predala šele [[10. januar]]ja [[1919]] po ukazu iz Carigrada. Po vojni so zavezniki ignorirali zahteve po ustanovitvi nove arabske države na območju Palestine, Sirije, Jordanije in Arabskega polotoka, kljub temu da je bil dogovor med Britanci in Arabci iz leta 1915 drugačen. Vzrok za to so bili geostrateški interesi Velike Britanije in Francije, ti sta si omenjeno ozemlje na skrivaj razdelili v t. i. Sykes-Picotovemu dogovoru maja 1916. Obe državi sta namreč želeli pridobiti čim več tuje zemlje ter nafte, ki je po prvi svetovni vojni postala nova strateška surovina. Zadevo pa je še dodatno zapletla Balfourova deklaracija iz leta 1917, ki je Židom obljubljala lastno državo v Palestini. Na koncu so Arabci le dobili svojo državo na področju Hadjaz, upravljal pa jo je Hussein ibn Ali. Država je obstajala do leta [[1925]], ko se je priključila novonastala Saudska Arabija. == Dogodki po vojni == [[Slika:Occupation of Constantinople 3.jpg|250px|sličica|desno|Vkorakanje zavezniških čet v Carigrad]] Premirje med zavezniki in Otomanskim cesarstvom je bilo podpisano 30. oktobra 1918 na britanski bojni ladji ''HMS Agamemnom'', ki je bila zasidrani pred mestom Moudros (otok Lamnos). Podpisala sta ga turški minister za mornarico Rauf Bey ter britanski admiral Somerste Arthur Gough-Calthorpe. V premirju je bilo določeno da mora Otomanska vojska demobilizirati vso vojaške enote ter se na Kavkazu umakniti na meje iz leta 1914, zaveznikom pa mora omogočiti uporabo otomanske infrastrukture ter neovirano zasedbo katerega koli otomanskega ozemlja. V skladu s tem so Britanci [[13. november|13. novembra]] 1918 okupirali Carigrad. S tem pa so se težave na Bližnjem vzhodu šele začele. Trije Paše (Enver, Cemal in Talat) pobegnejo v tujino, vodenje države prevzame zadnji osmanski sultan [[Mehmed VI.]], ki pa je lutka v zavezniških rokah. Kmalu zatem pride do razpade celotnega državnega in gospodarskega aparat in nekdanje štiristoletno Otomansko cesarstvo se znajde v popolnem brezvladju. Brezvladje izkoristijo zavezniške vojske ter si razdelijo posamezna ozemlja otomanskega cesarstva. Tako Armenci zasedejo vzhodni del Turčije, v [[Adana|Adani]] se izkrcajo francoske in armenske sile ter zavzamejo jugovzhodni del Turčije, jugozahod zavzame italijanska vojska, na zahodu pa se v mestu [[Izmir]] izkrca grška ter nato zasede večji del zahodne Turčije. Britanci zasedejo Gallipoli, Dardanele in Carigrad. Pod njihovim nadzorom so še Palestina, Mezopotamija ter posamezni deli Arabskega polotoka. Vendar pa Turčija (naslednica Otomanskega cesarstva) s tem ni bila popolnoma uničeno, nekateri nekdanji otomanski generali se niso strinjali s trenutnimi razmerami in so se odločili da se bojo uprli. Med njimi je bil tudi prekaljeni general Mustafa Kemal, ki ga pošljejo v osrednjo Turčijo, da tam vzpostavijo red in mir (osrednji del Turčije ni bil pod zavezniškim nadzorom). Ta je tam združi turške nacionaliste ter ustanovi novo turško vojsko za upor proti zaveznikom. Aprila [[1920]] je bila v [[Ankara|Ankari]], daleč od oči zaveznikov, izvoljena nova turška vlada. Avgusta 1920 je turški sultan podpisal [[Sevreška mirovna pogodba|sporazum iz Sevresa]] ter s tem zapečatil usodo Bližnjega vzhoda vse do danes (o usodi bližnjega vzhoda se je odločalo na Versajski mirovni konferenci). Na podlagi sporazuma so si zmagoviti zavezniki med sabo razdelili ozemlje nekdanjega Otomanskega cesarstva. Jugovzhodni in jugozahodni del Turčije sta dobili Francija in Italija, zahodni in evropski del Turčije pa je dobila Grčija. Dardanele, Gallipoli in Carigrad so ostali pod mednarodni nadzorom. Britanci so dobili Egipt ter mandatna območja Palestine, Iraka in Jordanije. Francozi so dobili mandatni območji Libanon in Sirija. S tem so izigrali Arabce in princa Feisla, ki so mu med vojno, v zameno za pomoč v boju proti Turkom, obljubili samostojno arabsko državo na ozemljih Palestine, Libanona, Sirije. Novo domovino na ozemlju Palestine so Britanci obljubili tudi Židom, kar je že tako zapletene razmere še dodatno zapletlo. Vsa ta skrivna dogovarjanja in delitev ozemelj so imela posledice. Skozi leto 1920 je turškim nacionalistom uspelo v seriji bitk premagati armensko vojsko, ki so ji zahodni zavezniki obrnili hrbet. Decembra 1920 so z njo podpisali premirje. Spomladi [[1921]] so podpisali premirje še z [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] [[Sovjetska zveza|Rusijo]], ta je turškim nacionalistom v strahu pred prevelikim britanskim vplivom na Bližnjem vzhodu začela pošiljati orožje in denarno pomoč. Armenija je kmalu zatem nehala obstajati, zasedla jo je Sovjetska zveza. Potem ko so si turški nacionalisti zavarovali vzhodno mejo so se lotili osvajanja ostalih ozemelj, ki so bila pod nadzorom zaveznikov. Najprej so se lotili Francozov v jugovzhodnem delu Turčije, ker so ti demobilizirali večino vojske se niso morali učinkovito upirati zato so s turškimi nacionalisti skleni mir in priznali vlado v Ankari ter razveljavili sporazum iz Sevresa, do oktobra [[1921]] so se Francozi umaknili iz Turčije. S tem so obrnili hrbet Britancem, ki so se bali širjenja komunizma v Turčiji. Britanci so za moč prosili Grke, ki so že leta 1920 okupirali zahodni del Turčije. Ti so organizirali močno vojaško odpravo v notranjost Turčije z namenom, da porazi turške nacionaliste. Sprva je Grkom dobro kazalo nato pa se je grška vojska, zaradi močnega turškega protinapada, tik pred Ankaro morala obrniti. Turčija je bila rešena. Da bi si zagotovila dokončno zmago nad Grki je v enem letu mobilizirala celotno prebivalstvo in konec avgusta [[1922]] prešla v ofenzivo v smeri mest Izmir in [[Bursa]]. Po nekaj dneh krvavih bojev se je grška obramba zlomila in sledil je njen popoln umik iz Turčije. Britanci v Carigradu so tako ustali sami, da bi se izognili vojni so v zadnjem trenutku, ko je bila turška vojska že pred mestnimi vrati, sklenili mir z nacionalisti. Turška vojska je v mesto vstopila brez boja. S podpisom pogodbe iz Lasanne, [[24. julij]]a [[1923]], so evropske sile priznale Trčijo kot samostojno državo njen prvi predsednik pa je postal [[Mustafa Kemal Atatürk]]. [[Slika:Dammam No. 7 on March 4, 1938.jpg|200px|sličica|desno|Naftna vrtina Saudska Arabija, 1938]] Medtem je v Siriji, Libanonu, Palestini, Mezopotamiji in Perziji vrelo. V Siriji in Libanonu so se Francozi soočili z močnim odporom arabskih nacionalistov, krvavi boji so trajali vse do tridesetih let prejšnjega stoletja. Perzija (Iran) je bila zaradi spletk antante in centralnih sil po prvi vojni politično razdeljena in v popolnem razsulu. Z nastopom nove vlade leta 1921 je prekinila sodelovanje z Britanci ter sklenila novega s Sovjeti. Ozemlje Mezopotamijo so želeli Britanci zaradi lastnih interesov, predvsem zaradi bogatih nahajališč nafte ter lažjega nadzora, nasilno združiti v enotno državo Irak. Pri tem so trčili ob 4.000 let stare ozemeljske, plemenske in virske spore med [[Kurdi]], [[Šiizem|Šiiti]] ter [[Suniti]] in s tem sami postali tarča njihovih sporov. Iraku je pod močnim britanskim vplivom vladal princ Feisl, Jordaniji pa njegov brat Abdullah. Kurdi nikoli niso dobili svoje države. Ozemlje zahodno od reke Jordan (Palestina) so Britanci brez privoljenja lokalnega prebivalstva rezervirali za [[Judje|Jude]] ter njihovo bodočo judovsko državo. Kmalu po vojni so se tja v večjem številu začeli priseljevati Judje kar je pripeljalo do trenj z lokalnim muslimanskim prebivalstvom in kasneje do resnih spopadov. Na Arabskem polotoku se je sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja po šestih letih plemenskih spopadov pojavila nova država [[Saudska Arabija]], takrat ena najbolj revnih na svetu. Z odkritjem nafte desetletje kasneje je postala glavni svetovni gospodarski in politični igralec. Evropske velesile so po prvi svetovni vojni razmere na Bližnjem vzhodu zapletle do skrajnosti. Z razdelitvijo Bližnjega vzhoda na podlagi političnih in gospodarskih interesov evropskih velesil ter izbiro zahodno usmerjenih arabskih voditeljev z namenom vladanja različnim kulturam in verskim prepričanjem, ter ignoriranje zgodovinskega ozadja in tradicije, je Evropa Bližnjem vzhodu v naslednjih stotih letih zagotovila tujo okupacijo, politično nestabilnost in vojne. Mogoče dogajanje na bližnjem vzhodu po prvi svetovni vojni še najbolj pojasni citat Davida Fromkina, avtorja knjige ''A Peace to End All Peace'': {{navedek|Sporazum, ki je bil vsiljen muslimanskemu svetu je bil mir, ki je končal ves mir, prav mir pa je najbolj izmuzljiv v deželi krvi in nafte.||A Peace to End All Peace|David Fromkin}} == Viri == '''Spletni viri''' * [http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/arab-revolt Arabski upor, New Zealand Histrory online] * [http://militaryhistory.about.com/od/WWIBattlesMiddleEast/p/World-War-I-Battle-Of-Megiddo.htm Bitka pri Mogiddu, militaryhistory.about.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/siegeofkut.htm Obleganje Kuta, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/gf.htm Bitka za Gallipoli, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/pf.htm Vojna v Palestini, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/mf.htm Vojna v Mezopotamiji, www.firstworldwar.com] * [http://militaryhistory.about.com/od/worldwarioverview/a/wwiglobal_2.htm Vojna na Kavkazu, militaryhistory.about.com] * [http://islamandthegreatwar.umwblogs.org/the-caucasus-campaign/ Vojna na Kavkazu, islamandthegreatwar.umwblogs.org] * [http://www.youtube.com/watch?v=jP0evPEsc30 Blood and Oil: The Middle East in World War I, www.youtube.com] '''Knjige''' * ''A Peace to End All Peace, The Fall of the Ottoman Empire and the Creation of the Modern Middle East'', David Fromkin, 1989 == Glej tudi == * [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodna fronta]] * [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|Vzhodna fronta]] * [[Balkansko bojišče]] * [[Soška fronta]] * [[Tirolska fronta]] * [[Vojna v kolonijah]] * [[Vojna na morju]] * [[Vojna v zraku]] == Zunanje povezave == * [http://www.firstworldwar.com/battles/gf.htm Bitka za Gallipoli] * [http://www.firstworldwar.com/battles/pf.htm Vojaške operacije v Palestini] * [http://www.firstworldwar.com/battles/mf.htm Vojaške operacije Mezopotamij] * [http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/arab-revolt Arabski upor] * [http://www.nzhistory.net.nz/war/sinai-campaign Vojaške operacije na Sinaju] * [http://www.1914-1918.net/palestine.htm Britanske vojaške operacije v Egiptu in Palestini] * [http://www.iranreview.org/content/Documents/Iran-and-the-First-World-War.htm Iran in prva svetovna vojna] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojne Azerbajdžana]] [[Kategorija:Vojne Avstralije]] [[Kategorija:Vojne Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]] cfbelc95vncqfu4c5smd3ogz9jgvqqs 6675663 6675659 2026-05-14T12:44:27Z ~2026-29125-61 259874 nič takega, par podatkov. 6675663 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt | conflict = Vojna na Bližnjem vzhodu | place = Egipt, Sinaj, Palestina, Sirija, Libanon, Jordanija, Arabski polotok, Irak, Iran, Kavkaz, Turčija }} O tej vojni je zelo malo vedenega. * '''Trajanje:''' 1978–1981 * '''Državi:''' Federacija Velkor in Republika Darsen * '''Vzrok:''' spor zaradi reke Karan in rudnikov titana ob meji * '''Prva bitka:''' napad na mesto Orlin, 14. marca 1978 * '''Znani general:''' Viktor Selan * '''Največja bitka:''' “Bitka pri Črnem grebenu” leta 1980 * '''Žrtve:''' okoli 48.000 vojakov * '''Konec:''' premirje podpisano v mestu Lenovar leta 1981 * '''Posledice:''' meja ostala skoraj nespremenjena, obe državi pa sta doživeli gospodarsko krizo Glavni general je bil Tai Mesiček III. in Ana Berkanska II. Imel je tudi otroka Mimi Mercedes. V vojno je bil vključen tudi Hitler. Po vojni so se dobili in jedli sladkarije pa kadil travo. <ref>{{Navedi splet|title=McDonald’s Slovenija|url=https://www.mcdonalds.si/|website=www.mcdonalds.si|accessdate=2026-05-14|language=sl}}</ref>{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojne Azerbajdžana]] [[Kategorija:Vojne Avstralije]] [[Kategorija:Vojne Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]] 2txsrjr45cnfczotewpbwg6xr13gepu 6675665 6675663 2026-05-14T12:46:29Z A09 188929 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29125-61|~2026-29125-61]] ([[User talk:~2026-29125-61|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6148380 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict= Vojna na Bližnjem vzhodu |partof= [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] |image= [[Slika:Allenby enters Jerusalem 1917.jpg|250px]] |caption=Britanski general Allenby vstopa v sveto mesto Jeruzalem, zavzetje tega mesta je predstavljalo prelomnico v vojni na Bližnjem vzhodu, 11. december 1917. |date=[[29. oktober]] [[1914]] – [[30. oktober]] [[1918]] |place=Egipt, Sinaj, Palestina, Sirija, Libanon, Jordanija, Arabski polotok, Irak, Iran, Kavkaz, Turčija |result= popolna zmaga zaveznikov |territory= Zavezniki zasedejo večino ozemlja Otomanskega cesarstva |combatant1={{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]]<br> * {{ikonazastave|Avstralija}}[[Avstralija]] * {{ikonazastave|Nova Zelandija}}[[Nova Zelandija]] * {{ikonazastave|Britanska Indija}}[[Britanska Indija]] * {{ikonazastave|Nova Fundlandija}}[[Nova Fundlandija]] {{flag|Rusija}}<br> {{flagicon|Francija}} [[Francija]] * Armenska legija * Francoska Zahodna Afrika * Francoska Ekvatorialna Afrika Arabski uporniki<br> {{flagicon image|Flag of the Second Saudi State.svg}} Emirat Nejd in Hasa<br> {{flagicon|Armenia}} [[Armenija]]<br> {{flagcountry|Kraljevina Italija}} |combatant2={{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Otomansko cesarstvo]]<br> {{flag|Nemško cesarstvo}}<br> {{flag|Avstro-Ogrska}}<br> [[File:Flag of the Emirate of Ha'il.svg|border|20px]] Emirat Jabal Shammar<br> {{flagicon|Azerbaijan}} [[Azerbajdžan]] |commander1= |commander2= |strength1= {{ikonazastave|Velika Britanija}} 2.550.000<br> {{ikonazastave|Rusija}} 1.000.000<br> {{ikonazastave|Francija}}&{{ikonazastave|Armenija}} 100.000<br> {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} 70.000<br> '''Skupaj:'''3.620.000+ |strength2= {{ikonazastave|Ottoman Empire}} 2.800.000<br>{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} 6.540<br>[[File:Flag of the Emirate of Ha'il.svg|border|20px]] 9.000 |casualties1= 1.000.000-1.500.000 mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih |casualties2= 1.500.000 mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih |notes= Skupaj 5.000.000 tudi civilisti. }} '''Vojna na Bližnjem vzhodu''' zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno [[Osmansko cesarstvo]]. Do glavnih bojev je prišlo na [[Sinaj|Sinajskem polotoku]], [[Palestina (regija)|Palestini]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], [[Perzija|Perziji]], [[Kavkaz]]u, [[Galipoli]]ju ter na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]]. Bližnjevzhodno bojišče se je odprlo 29. oktobra 1914 po sklenitvi tajnega nemško-turškega zavezništva ter bombardiranju ruskih črnomorskih pristanišč. Glavni namen vstopa otomanskega cesarstva v veliko vojno je bila ponovna pridobitev izgubljenih ozemlje ter povrnitev nekdanje imperialne moči in slave. Od tega je imela veliko korist Nemčija saj je z vstopom Turčije v vojno prekinila pomorsko povezavo med [[Rusko cesarstvo|Rusijo]] in [[Antanta|zahodnimi zavezniki]] ter dodatno obremenila britansko in rusko vojsko. V letih, ki so sledila so se na številnih frontah pokazale vse slabosti slabo opremljene in vodene otomanske vojske. Uspehov je bilo malo porazov ter izgub pa ogromno. Konec novembra ter v začetku oktobra 1918 je prišlo do dokončnega otomanskega zloma na vseh frontah. S podpisom mirovnega sporazuma [[30. oktober|30. oktobra]] 1918 v Mudrosu je Otomansko cesarstvo doseglo konec krvavih spopadov, hkrati pa povzročilo tudi svoj propad. Po vojni so si večino ozemlja razdelile države zmagovalki, ki so v naslednjih letih in desetletjih s političnimi spletkami ter različnimi delitvami med bližnjevzhodnimi narodi povzročile tak razdor, da mu še danes ni videti konca. == Predhodno dogajanje == [[Slika:Ismail Enver.jpg|150px|sličica|levo|Eden izmed treh Paš, vojni minister Enver Paša]] Začetek dvajsetega stoletja je Otomansko cesarstvo dočakalo v popolnem razsulu. Nekdaj močen 400 let star imperij, ki je ogrožal [[Dunaj]] ter samo osrčje [[Evropa|Evrope]] je bil zdaj samo še bleda senca nekdanje slave. Desetletja političnih sporov, umorov, etničnih trenj, napačnih političnih in gospodarskih odločitev ter vojen je cesarstvo popolnoma izčrpalo. Zaradi česar je to postalo lahek plen sovražnih držav. Leta [[1911]] se je cesarstvo zapletlo v [[Italijansko-turška vojna|italijansko-turško vojno]], v kateri je izgubilo Tripolitanijo ([[Libija]]) in [[Dodekaneški otoki|Dodekaneške otoke]]. Naslednje leto je v [[Prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni izgubilo]] še večino ozemlja v Evropi, kar je bilo za marsikaterega zunanjega opazovalca videti kot še zadnji žebelj v krsto imperija. Mediji in politiki so Otomanskemu cesarstvu takrat pravili kar bolnik iz [[Bospor]]ja, ki je bil videti kakor, da se bo vsak čas zrušil in umrl. Da bi zavedni turški politiki, predvsem člani stranke mlada Turčija, popravili nastali položaj so leta [[1909]] v državnem udaru odstavili starega turškega sultana [[Abdul Hamid II.|Abdul Hamida II.]] ter ga nadomestili z novim [[Mehmed V.|Mehmedom V.]]. Ta je ostal brez vsakršnih pooblastil, državo pa so vodili tako imenovani trije [[Paša|paše]]; minister za notranje zadeve [[Mehmed Talaat]], minister za obrambo [[Ismail Enver]] ter minister za mornarico [[Ahmed Djemal]]. Njihov glavni cilj je bil ponovno poenotiti ter združite vse narode Turčije ter staro cesarstvo razviti v novo bližnjevzhodno velesilo. Za uresničitev tega načrta pa so rabili strateškega zaveznika iz Evrope, katerega ni bilo pomembno. Za pomoč so sprva prosili zahodne zaveznike od katerih pa so dobili izredno mlačen odziv. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Francija]] se za Otomansko cesarstvo niti nista zmenili Rusija, ki je bila njena tradicionalna sovražnica, pa je za sodelovanje postavila take pogoje, da jih cesarstvi ni maralo izpolniti. Carigrad se je nato obrnil na [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]], ta je povabilo takoj sprejele saj je vedela, da bo s tem ogrozila strateško pomembni [[Sueški prekop]] ter britansko prevlado na bližnjem vzhodu. [[2. avgust|Drugega avgusta]] 1914 sta državi podpisali tajni sporazum s katerim se je Otomansko cesarstvo pridružilo centralnim silam ter tako posledično ter povsem nepotrebno stopilo v veliko vojno. Podpis sporazuma je v Carigradu povzročil manjšo zmešnjavo saj sta ga podpisali le veliki [[vezir]] Said Halim Pasha, minister za obrambo Enver Paša, minister za notranje zadeve Talat Paša ter vodja parlamenta Halil Bay. Med podpisniki nista bila sultan Mohamed V., ki je bil vrhovni poveljnik vojske ter minister za mornarico Djemal Paša, ki je sporazum na vsak način želel skleniti z Francijo. [[Slika:Bundesarchiv Bild 134-B3821, Türkei, Kreuzer Breslau.jpg|250px|sličica|levo|''SMS Breslau'' pod otomansko zastavo, 1914]] Kaj se dogaja med Nemčijo in Turčijo se zahodnim zaveznikom ni niti sanjalo, ko so to odkrili in poizkušali Turčijo pridobiti na svojo stran je bilo že prepozno. Medtem sta se v Carigrad zatekli nemški križarki ''SMS Breslau'' in ''SMS Goeben'', ki sta bežali pred zavezniškim sredozemskim ladjevjem. Ker je bila Turčija takrat še nevtralna sta ladji postali internirani zato se je nemška mornarica odločila, da ladji skupaj s posadko preda turški mornarici. Predaja je bila le navidezna, na slovesnosti ob nove pridobitvi turške mornarice so nemško zastavo zamenjali z otomansko člani posadke pa so mornariške kape zamenjali z [[fes]]i. V posmeh zaveznikom je celotna slovesnost potekala pred ruskim [[veleposlaništvo]]m v Carigradu. Skladno s tajnim dogovorom so začeli Nemci v Turčijo pošiljati ogromne količine vojaškega material ter inštruktorjev in nadzornikov katerih naloga je bila, da na novo opremijo in usposobijo otomansko vojsko. Oktobra 1914 se je vojna v Evropi divjala že z vso silovitostjo, v Turčiji je bil še mir, vendar ne več dolgo. Vodja nemške misije v Otomanskem cesarstvu Bronsart von Schellendor je že pripravil načrte za ofenzivo na Kavkazu proti Rusiji ter na Sinaju proti Britancem v [[Egipt]]u. Slabo opremljena in vodena otomanska vojska na vojno ni bila pripravljena zato je z vstopom v vojno zavlačevala kolikor se je le dalo. Z napadom turško-nemških križark ''Breslau'' in ''Goeben'', [[29. oktober|29. oktobra]] 1914, na rusko pristanišče [[Odesa]] je bilo tega zavlačevanja konec, Otomansko cesarstvo se je znašlo v vojni. == Bojišča == === Sinajski polotok === [[Slika:MapSinaiWWI.jpg|250px|sličica|desno|Karta Sinaja med prvo svetovno vojno]] [[Slika:18-pounder field gun with sand wheels Suez Canal 1916 IWM Q15840.jpg|250px|sličica|desno|Britansko topništvo v okolici Sueškega kanala]] Ob začetku prve svetovne vojne so bile razmere na Sinajskem polotoku in Egiptu zapletene. Egipt je uradno spadal pod Otomansko cesarstvo hkrati pa je bil zaradi Sueškega prekopa tudi britanski protektorat. Prekop je bil za britanski imperij strateškega pomena saj je predstavljal najkrajšo pomorsko pot med Veliko Britanijo, [[Indija|Indijo]], [[Avstralija|Avstralijo]] in [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]], hkrati pa je bilo to najslabše branjena komunikacijska povezava v britanskem imperiju. Tega sta se zavedalo obe strani. Britanci so prekop poizkušali zavarovati tako, da so iz pustega ter težko branljivega Sinaja umaknili celotno 30.000 glavo vojsko ter jo namestili na zahodni del prekopa. Na drugi strani so začeli Nemci na Otomansko vojsko pritiskati naj napade prekop. Ta je v začetku leta 1915 v Palestini za napad na prekop pripravila 25.000 glavo ekspedicijsko armado pod poveljstvom nemškega generala Froderika von Kressensteina. Bojni načrt armade je bil preprost, prečkati sinajsko puščavo, prekop, napasti ter zavzeti mesto Ismailia ter tako vzpostaviti mostišče s katerim bi prekinili pomorsko povezavo med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim]] in [[Rdeče morje|Rdečim morjem]]. Armada se je proti prekopu odpravila sredi januarja 1915. Sinajski polotok je prečkala po severni poti v smeri [[Port Said]]a, južni poti v smeri [[Suez]]a ter glavni srednji poti v smeri [[Ismailija|Ismailije]], ki je bila tudi glavni cilj napada. Pot čez puščavo je trajala deset dni, premiki so bili opravljeni v glavnem ponoči, z namenom, da bi prekrili smer napada. Britanci so vsak premik otomanske vojske podrobno spremljali z letali ter izvidniki. Otomanska vojska je do prekopa prišla [[2. februar]]ja 1915 ter se utaborila okoli 25&nbsp;km vzhodno od prekopa. Glede na njen položaj so Britanci sklepali, da bo do napada prišlo na osrednjem delu prekopa okoli jezera Timsah, zato so tja poslali okrepitve. Napad na prekop se je začel v zgodnjih jutranjih urah [[3. februar]]ja in se je kmalu spremenil v polomijo. Turški vojaki večinoma zbrani iz puščavskih področij niso bili vajeni prečkanja velikih vodnih ovir, zaradi česar so bili njihovi premiki počasni s tem pa so ostali lahke tarče maloštevilnih britanskih braniteljev na drugi strani prekopa. Do konca dneva, ko je bil napad prekinjen se je čez prekop uspelo prebiti le okoli 600 turškim vojakom, ki pa so se po britanskem protinapadu ter umiki lastnih čet morali predati. Zaradi močne britanske obrambe je turški napad je spodletel tudi nekaj kilometrov severno pri postajah za trajekt. Prekop je uspelo prečkati le okoli 150 turškim vojakom, ostali prečkanja niso preživeli ali pa so se umaknili zaradi močnega obrambnega ognja. Do konca dneva je bil napad prekinjen preživeli turški vojaki pa so se umaknili. Naslednji dan, [[4. februar]]ja so britanske čete prečkale prekop ter presenečeno ugotovile da je celotne turška vojska izginila. Med čiščenjem okolice prekopa so britanske patrulje zajele več sto turških vojakov, ki so se ločili od glavnine umikajoče se vojske. Napad na prekop je bil prava polomija in je Turke veliko stal, izgubili so preko 2.000 vojakov medtem ko so imeli Britanci le 32 mrtvih in 130 ranjenih. Glavni vzrok za poraz so bile slabe priprave ter oskrba, ki zaradi zahtevnega terena ni dosegla vojakov ob prekopu. Velik problem je bila voda, prav zaradi njenega pomanjkanja so prekinili celotno operacijo. Po neuspelem napadu so se Turki umaknili na obrambno črto El Arish – Nekhl glavne enote pa so bile nameščene v [[Gaza|Gazi]] ter [[Bersheba|Bershebi]]. [[Slika:The camel corps at Beersheba2.jpg|250px|sličica|desno|Otomanska vojska v Bershebi]] V nadaljevanju vojne, do večjih napadov na Sueški kanala ni prišlo več, so pa turške enote ob pomoči Nemcev občasno napadle kanal ter tako motile pomorski promet. V mesecih, ki so sledili spopadu je Egipt postal glavna logistična baza za bojne operacije na Gallipoliji. Ko se je to bojišče konec leta 1915 zaprlo, se je britansko poveljstvo odločilo, da prekop zavaruje tako kot je treba. Operacija zavarovanja prekopa je stekla februarja [[1916]]. Zajemala 400.000 vojakov ter zavarovanje deset kilometrskega pasu vzhodno od prekopa in treh glavnih poti, ki so iz Palestine preko Sinaja vodile do prekopa. Južno in srednjo pot preko polotoka so zavarovali tako da so zasedli odročno [[Oaza|oazo]] Moia Harab ter porušili cisterne v oazi Jifjafa. Zavarovanje severne poti, ki je bil tudi glavna pot do prekopa je zahtevala malo več truda. Do naselja Romani, ki stalo ob severni poti, so namreč nameravali zgraditi [[Železnica|železnico]] in [[vodovod]]. Po njuni izgradnji pa so nameravali naselje utrditi ter z njim zavarovati dostop do prekopa. [[23. april|Triindvajsetega aprila]] 1916 je dela nenadoma ogrozil turški napad zaradi katerega so se morali Britanci umakniti, vendar le začasno. Nekaj dni pozneje so že zasedli Romani ter ga utrdili kljub temu da železnica in vodovod nista bila končana. Posadka in puščavske patrulje so zaradi tega doživljale pomanjkanje saj karavane kamel niso morale vojakom na fronti dostaviti dovolj vode in hrane. V naslednji mesecih so se vrstili turški vpadi, ki pa na bojišču niso prinesli nobene spremembe. Nič manj pa ni bil ogrožen Sueški kanal saj je maja 1916 doživel prvi letalski napad. Maja sta bila končana tudi železnica in vodovod do Romania s čimer se je obramba tega naselja ter prekopa znatno okrepila. V noči iz [[3. avgust|tretjega]] na [[4. avgust|četrti avgust]] 1916 so Turki z napadom na utrjeni Romani še zadnjič poizkušali ogroziti Sueški prekop. Napad je spodletel in [[5. avgust]]a so se morali umakniti nazaj v Katio od tam pa v oazo Bir el Abd, ki so ga nato [[12. avgust]]a po hudih bojih s konjeniško divizijo [[ANZAC]] morali zapustiti. Bitka je bila prelomna saj so Britanci z njo dokončno zavarovali prekop ter pregnali turško vojsko iz večine Sinajskega polotoka. Sinajsko bojišče se je dokončno zaprlo z bitko pri Magdhabi [[23. december|23. decembra]] 1916, bitko za [[Rafa|Rafo]] [[9. januar]]ja [[1917]], ter bitko za osamljeno oazo Nekhl februarja 1917. Vse bitke so se končale z odločilno britansko zmago. === Palestina === [[Slika:Australian Light Horse 1916.jpg|250px|sličica|desno|Avstralska lahka konjenica, 1916]] Z zaprtjem sinajske fronte, v začetku februarja 1917, se je sočasno odprla nova palestinska fronta. Fronta je postala pomembna predvsem za turško stran saj je potekala od Rafe na sredozemski obali do Bershebe sredi puščave, ki sta bili globoko na otomanskem ozemlju. Po zmagi na Sinajskem polotoku ter dokončnem zavarovanju prekopa je napad na Palestino postal za Britance vprašljiv. Bližnjevzhodno bojišče je bilo namreč podrejeno mnogo večjemu zahodnemu bojišču, ki je v izredno kratkem času potrošilo ogromno material in človeških življenj zaradi česar je ves čas kazalo, da bo večina enot premeščenih na zahodno fronto. Poveljnik fronte, [[Archibald Murray]], bi tako izgubil večino ofenzivnih enot s tem pa zagon, ki ga je njegova vojska dobila med boji za Sinaj. Njegovi protesti ter spremenjene strateške razmere na bližnjem vzhodu so britansko vrhovno poveljstvo prepričale, da obdrži enote jih okrepi ter pripravi novo ofenzivo v smeri [[Jeruzalem]]a s katero naj bi ogrozil turško vojsko na Arabskem polotoku in Mezopotamiji. Priprave za napad na Gazo, ki so bila vrata Palestine, so se začele v sredini februarja ko je bila do oaze Al Arish zgrajena železnica in vodovod. Še preden pa se je bitka začela je v zavezniških vrstah prišlo do nesoglasij. Z napredovanjem v Palestino so Britanci trčili ob francoske in italijanske interese na tem ozemlji zaradi česar je bil potreben poseben dogovor, francoska in italijanska vojska pa sta prispevali tudi nekaj vojakov, ki so imeli bolj ali manj opazovalno vlogo. Na nasprotni strani fronte so se Turki zavedali resnosti položaja, vojna se je iz Egipta preselila na njihovo domače ozemlje. Frontno črto od Gaze na sredozemski obali do Beershebe sredi puščave je branilo 15.000 slabo opremljenih turških vojakov, od tega jih je Gazo branilo 4.000. Ti so se na zavezniški napad pripravili kakor se je pač dalo. Napad na Gazo se je začel [[26. marec|26. marca]] 1917 zgodaj zjutraj, vodil pa ga je [[general]] [[Charles Dobell]]. Napad se je začel z obkolitvijo turških položaje s katero so preprečili prihod okrepitev ter nato usklajenemu napadu iz več smeri. Čeprav je na bojišču prišlo občasno do zmede ter časovnega zamika pri napadu britanskih enot je napad potekal brez težav tako, da so se nekaj čez četrto uro zjutraj Turki že začeli umikati. Nato pa je nenadoma prišlo do katastrofe. General Dobell si je zaradi pomanjkanja informacij o stanju na bojišču ustvaril popolnoma napačno sliko in je bil prepričan, da Turki zmagujejo zato je ukazal umik britanskih čet in to tik preden so te dosegle zmago. Da je bila ironija še večja turški poveljniki sploh niso nameravali braniti Gaze, zato tja tudi niso poslali okrepitev. Po spodletelem britanskem napadu se je to spremenilo, nemški general [[Kress von Kressenstein]] je čez noč v Gazo poslal nove okrepitve, Britanci so tako izgubili bitko, ki jo jim nebi bilo treba. Bitka pa je imela dosti večje posledice kot so mislili Britanci, Turki so v naslednjih tednih in mesecih linijo Gaza - Beersheba dodatno utrdili in zavarovali sami naselji pa sta postali izredno težko osvojljivi utrdbi. Druga bitka za Gazo se je začela [[17. april]]a, nove turške utrdbe ter spremenjen način obrambe je razmere na bojišču popolnoma spremenil Turkom v prid. Da bi si Britanci zagotovili zmago so na bojišču uporabili 8 [[tank]]ov [[Mak I]] in 4.000 granat napolnjenih z [[Bojni strup|bojnimi strupi]]. Granate na odprtem puščavskem območju ter zaradi suhega in vročega podnebja niso imele nobenega učinka, tanki ki bi morali nuditi zaščiti pehoti pa so sami postali tarča topniškega in strojničnega ognja ter s tem pehota še dodatno ogrozili. Po treh dneh bojev ter izgubah, ki so narasle na 6.444 vojakov je general Dobell ukazal umik, bitka se je končala s popolno turško zmago, njihove izgube niso dosegle niti tretjino britanskih. Poraz je imel posledice, britansko poveljstvo je razrešilo generala Murraya ter ga nadomestilo z [[Edmund Allenby|Edmundom Allenbyem]]. Na drugi strani fronte pa so Turki dobili okrepitve z novo armado, ki ji je poveljeval prekaljeni nemški general [[Erich von Falkenhayn]]. [[Slika:TurkishMachineGunCorps.jpg|250px|sličica|desno|Turška vojska v puščavi, obrambna linija Gaza - Bersheba]] Po spodleteli drugi bitki za Gazo je na fronti nastal nekakšen zastoj, ki je bil podoben tistemu iz zahodne fronte, le občasno je prihajalo do posameznih spopadov med puščavskimi patruljami. [[23. maj|Triindvajsetega maja]] se Britanci napadli in porušili mostove na železnici Beersheba – Hafir el Auja. Konec oktobra 1917 pa je prišlo do nepričakovane bitke za hrib El Buggar, ki je po bitki padel v britanske roke. Novi britanski general Edmund Allenby je ob svojem prihodu načrt novega napadan na Palestino postavil na glavo. Za točko preboja je namesto Gaze izbral slabše branjeno ter težko dostopno Beershebo na skrajnem jugu fronte. Ker se je Beersheba nahaja sredi puščave, kjer je primanjkovalo vode, je Allenby dal zgraditi železnico ter serijo cistern, ki so napadajočo vojsko oskrbovale z vodo. Do napada je prišlo [[31. oktober|31.oktobra]] 1917, britanske enote so turške položaje okoli Beershebe obkolile ter napadle iz zahoda, vzhoda in juga. Turška obramba se je kmalu začela krhati, general Falkenhayn je bil mnenja, da gre le za slepilni manever v Beershebo ni poslal okrepitev. Zadnji napad je v jurišu izvedla 4. lahka konjeniška brigada, ki je zavarovala vodne cisterne in izvire (dogodek je navdihnil filmske ustvarjalce da so leta [[1987]] posneli film The Lighthorsemen), do večera je bilo mesto v zavezniških rokah. Dogodki so imeli nepredvidljive posledice za obe strani. Novo frontna črta se je s tem premaknila še globlje v puščavo in je segala do kraja Tel el Khuweilfe na jordanskem hribovju, ki so ga Britanci zaradi pomanjkanja vode uspeli zasesti šele [[8. november|8. novembra]]. Da bi Turki zavarovali preostanek fronte so iz Gaze na jug poslali okrepitve s tem pa so oslabili Gazo. Prva ta trenutek pa je čaka Allenby. Ta je Gazo napadel [[2. november|2. novembra]], boji so potekali vse do [[6. november|6. novembra]] ko so se Turka umaknili s čimer je tudi dokončno razpadla fronta Gaza – Beersheba. Z razpadom fronte je postal ogrožen Jeruzalem ter strateško pomembna železnica Jafa – Jeruzalem. Turki so poizkušala rešiti kar se je dalo in [[13. november|13. novembra]] 1917 je tako prišlo do bitke za železniško križišče Wadr Sara. Ta se je za Turke slabo končala, v naslednjih dneh so se ti bili prisiljeni umakniti, zapustiti [[Jafa|Jafo]] ter se umakniti v Jordansko hribovje ker so se pripravili na obrambo Jeruzalema. Časa za pripravo pa je bilo malo saj so Britanci že zasedli Jafo ter so bili tik pred Latrunom. Britanska vojska je napredovala tako hitro, da jo oskrba ni dohajala primanjkovalo pa ji je tudi zemljevidov, vendar to Allenbya ni zmotilo. Njegov glavni cilj je bil dragulj Bližnjega vzhoda, tisočletno mesto Jeruzalem, vse drugo je bilo nepomembno. [[27. november|Sedemnajstega novembra]] je v smeri mesta sprožil novo ofenzivo deževno in mrzlo vreme ter slabe ceste so onemogočale hitre premike britanskih enot, turška obramba pa je zaradi dobro postavljenih položajev na vzpetinah odbila večino napadov. Edini večji britanski uspeh je bilo zavzetje hriba Nebi Samwil od koder se je že videl Jeruzalem. Ker so bili vsi nadaljnji napadi neuspešni je Allenby [[24. november|24. novembra]] prekinil ofenzivo. Naslednjih dveh tednih so Turki s številnimi protiofenzivami želeli Britance potisniti nazaj proti Latrunu vendar se jim ni posrečilo. Medtem pa so se Britanci pripravljali na dokončno zavzetje Jeruzalema. Allenby je novo ofenzivo proti mestu sprožil [[8. december|8. decembra]], glede na obveščevalne podatke je pričakoval močen odpor, do katerega pa ni prišlo saj se je turška vojska kmalu po ofenzivi začela umikati. Britanci so v mesto vstopili [[9. december|9. decembra]], zadnji boji so potekali za [[Oljska gora|Oljsko goro]] kjer so morali Britanci Turke pregnati z bajonetnim napadom. General Allenby je slovesno vstopil v mesto [[11. december|11. decembra]] 1917 s čimer je postal prvi kristjan, ki je po več stoletjih ponovno nadzoroval Jeruzalem. Britanski premije David Lloyd je kasneje izjavil, da je bilo zavzetje Jeruzalema ena redkih svetlih točk leta 1917 saj zahodna fronta kljub nadčloveško vloženemu trudu in preliti krvi ni prinesla nobenega uspeha. Naslednje tri mesec je na fronti zaradi zimskega vremena vladalo zatišje. [[Slika:Palestine-WW1-3.jpg|250px|sličica|desno|Karta preboja v Palestini, Bitka za Megiddo, 19.-25. september 1918]] Zgodaj spomladi leta 1918 je fronta ponovno oživela, Britanci so februarja sprožili serijo novih ofenziv v hribovju Judeje severno od Jeruzalema ter v dolini reke Jordan. Spomladi je tako frontna črta segala od Sredozemskega morja na zahodu do [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]] na vzhodu. [[21. februar|Enaindvajsetega februarja]] je po treh dneh bojev padel Jericho, ki je bil nekakšen uvod v ofenzivo v dolini reke Jordan. Z zasedbo spodnjega dela doline so Britanci tako dobili izhodišča za napad na [[Aman]] ter strateško pomembno železnico Hedjaz, ki je povezovala [[Damask]] in [[Medina|Medino]]. Z uničenjem železnice bi podprli arabsko vstajo ter končali turško vojaško prevlado na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]]. Do prvega t. i. transjordanskega napada je prišlo [[21. marec|21.marca]], britanske enote bi morale prečkati reko Jordan, zasest Aman, uničiti železnico ter se nato umakniti. Zaradi dežja je reka [[Jordan]] narasla ceste pa so se spremenile v blatne luže. Napad na Aman je začel zamujati tako, da so Turki do prihoda Britancev že okrepili mestno obrambo. Boji za mesto so trajali do konca marca nato pa so se morali Britanci umakniti zaradi pomanjkanja streliva ter velikih izgub. To je bil prvi večji poraz britanskih čet na tem bojišču. Vendar pa general Allenby ni obupal saj je cilj opravičil izgube. Konec aprila je organiziral nov napad z istim ciljem. Sprav je napad potekal odlično nato pa je prišlo do močnega turškega protinapad in britanska fronta se je sesula zaradi česar so se morali umakniti na stare položaje. Da pa je bila stvar še hujša se je ravno v tistem obdobju na zahodni fronti začela nemška spomladanska ofenziva zaradi katere so velik del vojakov iz bližnjega vzhoda premestili na zahodno fronto. Allenby je tako že drugič v celotni kampanji ostal brez vojakov in je moral preiti v obrambo. Poleti 1918 so se vojaki začeli vračati na bližnjevzhodno bojišče, Allenby pa je v tem času pripravil nove načrte kako dokončno poraziti turško vojsko v Palestini. Načrt je poimenoval bitka za Megiddo ali kar Armagedon (Armagedon je zahodno ime za goro Megiddo kjer naj bi po svetopisemskih zgodbah potekala zadnja bitka med dobrim in zlim), ta je predvideval zavzetje Amana, [[Nablus]]a in [[Tiberij]]a. Od tam pa bi nato v naslednji fazi napredoval v Damask in [[Bejrut]]. Allenby je imel za načrt pripravljenih 35.000 mož in 383 topov v pomoč pa so jim bila tudi številna arabska plemena, kis so pod vodstvom Lovrenca Arabskega napadla turške obrambne položaje v zaledju. Nasproti njega je stala turška vojska s 24.000 vojaki in 270 topovi. Do glavnega napada je prišlo [[19. september|19. septembra]] 1918 ob 4:30. Kratkemu topniškemu obstreljevanju je sledil napad britanske konjenice in pehote vzdolž celotne fronte. V slabih treh urah se je celotna fronta zlomila in turška vojska se je začela umikati. [[20. september|Dvajsetega septembra]] so Britanci že zasedli Mogiddo in [[Nazaret]] kjer so skoraj zajeli nemškega generala [[Liman von Sanders|Limana von Sandersa]] ter njegovo celotno poveljstvo. Na koncu drugega dne bojev je bila 8. turška armada popolnoma uničena 7. je bila tik pred tem zato se je začela umikati iz Nablusa prodi dolini reke Jordan. Tam naj bi ji pot presekala britanski 20. korpus ki je napredoval po dolini Jordana, njegov napredek je bil zaradi močnega odpora počasen zato je posredovalo letalstvo in napadlo 7. turško armado med umikom proti vzhodu. Zaradi nenehnih letalskih napad so bile ceste blokirane preživeli Turki pa so zbežali v bližnje hribe kjer so bili kasneje zajeti. Na cestah, ki so vodile iz Nablusa je ostalo blokiranih okoli 1.000 vozil, ki so padla v britanske roke. Do [[25. september|25. septembra]] so Britanci zasedli črto Akra – Tiberij – Ajlum – Aman, zajeli so okoli 25.000 turških vojakov, okoli 10.000 nemškim in turškim vojakom pa se je uspelo umakniti na sever. Njihovo zasledovanje se je nadaljevalo vse do konca oktobra. [[1. oktober|Prvega oktobra]] je padel Damask, [[8. oktober|8. oktobra]] so Britanci zasedli Bejrut, [[18. oktober|18. oktobra]] [[Tripoli]], [[25. oktober|25. oktobra]] pa še [[Aleppo]]. Konec oktobra so Turki prosili za premirje s čimer se je vojna v Palestini ter na drugih frontah bližnjega vzhoda končala. === Mezopotamija === [[Slika:18pdrMesopotamiaMarch1917.jpg|250px|sličica|desno|Britansko topništvo v Mezopotamiji]] Mezopotamija je obsegala območje današnjega [[Irak]]a. Območje je bilo bolj ali manj pod Otomansko kontrolo vse od 16. stoletja. Zaradi velike oddaljenosti od Carigrada, težkega dostopa, obsežnih puščav ter divjih puščavskih plemen je to območje dogo časa veljalo za nepomembno in nevarno. Z odkritjem ogromnih količin nafte ter prihodom železnice (železnica Carigrad – [[Alep]] - [[Bagdad]]) so se stvari nenadoma spremenile. Razlog za spremembe pa je bila v glavnem nafta. Nekaj let pred začetkom prve svetovne vojne je britanska vlada z družbo Anglo-Persian Oil Company v [[Iran]]u podpisala ekskluzivno pogodbo o dobavo nafte britanski vojni mornarici, ki se je v tistem času modernizirala in začela prehajati iz [[premog]]a na nafto. Poleg nafte pa so Britanci na tistem območju že dalj časa uveljavljali ozemeljske zahteve v [[Kuvajt]]u. Z izbruhom prve svetovne vojne ter prestopom Otomanskega cesarstva na stran centralnih sil je postala ogrožena neprekinjena dobava nafte britanski mornarici zato se je Britanija odločila da ukrepa. Kmalu po začetku sovražnosti je britanska vojska zavarovala takrat največjo rafinerijo v Abadanu ter začela pripravljati načrte za napad na ustje reke Shatt-al-Arab (reka se izliva v [[Perzijski zaliv]]). Do napad je prišlo [[6. november|6. novembra]] 1914. Britanska mornarica je najprej bombardirala utrdbo Fao temu pa je sledilo še izkrcanje britanskih kolonialnih čet pod vodstvom [[generalpolkovnik]]a Arthurja Barreta. Tristo petdeset glava turška posadka s štirimi topovi je bila hitro poražena tako da so Britanci še isti dan začeli napredovati proti [[Basra|Basri]]. To so zasedli [[22. november|22. novembra]] po kratkem spopadu s turškimi silami ki so se nato umaknili navzgor po reki do mesta kjer se reki [[Tigris]] in [[Evfrat]] združita v reko Šat-al-Arab. Britanci so turški vojski sledili, [[3. december|3. decembra]] 1914 je prišlo do bitke pri Al-Qurnahu kakih 75&nbsp;km severno od Basre. Po šestih dneh bojev se je 1.000 glava turška vojska predala. Z bitko so Britanci zavarovali okolico Basre ter se tako pripravili na morebitni turški napad iz smeri Bagdada, kjer se je nahajala glavnina otomanske četrte armade. Ker so bile britanske operacije v Mezopotamiji, zaradi pomanjkanja vojakov ter zalog, omejenega značaja so Britanci nadzorovali le območje okoli reke Šat-al-Arab ter glavnih naselij. [[Slika:171 14 vue de Kut el Amara.jpg|300px|sličica|desno|Pogled na oblegani Kut]] Zaradi preobremenjenosti turške vojske na bojiščih Gallipolija, Kavkaza ter Sinaja so bile turške vojaške zmogljivosti in operacije v Mezopotamiji prav tako omejene. Zato so se ti po pomoč zatekli k lokalnim arabskim plemenom, kar pa je imelo le omejen učinek. [[12. april|Dvanajstega aprila]] 1915 je 4000 glava turška vojska pod poveljstvom Suleymana Askari Beya ter pomoči 14.000 bojevnikov iz arabskih plemen napadla britanske položaje pri Šaibi. Napad arabskih plemen ni prinesel želenega učinka zato je napadla turška vojska ter na večjih mestih obšla ter prebila britansko obrambno črta. Britanci so na turški preboj odgovorili z bajonetnim protinapadom ter napadom konjenice kar je v turških vrstah povzročilo visoke izgube ter preplah. Sulejman Askari je umaknil svoje čete, naslednji dan so Britanci izvedli nov protinapad ter preplavili turške obrambne položaje. V krvavem boju mož na moža je padlo okoli 2400 turških ter 1500 britanskih vojakov. V boju je bil ranjen tudi Suleymana Askari ki je kasneje zaradi sramotnega poraza v bolnišnici v Bagdadu storil samomor. Njegovo mesto je prevzel polkovnik Nureddin Paša. Britanci so bili nad zmago prijetno presenečeni zato so spremenili svoje vojne načrte v Mezopotamiji ter tja poslali generala Johna Nixona, da bi pripravil napad na Kut te morda celo na Bagdad. Britanci so zaradi težkih terenskih pogojev napredovali počasi, nato pa je na evropskem bojišču nenadoma prišlo do velikih sprememb, ki so močno vplivala na celotno bližnjevzhodno bojišče. V vojno je na strani centralnih sil vstopila Bolgarija posledično je temu proti kuncu leta sledil poraz Srbije s čimer sta Nemčija in Otomansko cesarstvo dobila neposredno železniško povezavo preko katere sta se oskrbovali z vojaškim materialom. Moč turške vojske se je povečala. Nemški in turški agenti pa so poizkušali v Perziji in [[Afganistan]]u zanetiti sveto vojno ([[džihad]]) zaradi česar so razmere za Britance v Mezopotamiji postale nevarne. [[Feldmaršal]] Kitchener je zato zahteval takojšnje zavzetje Bagdada zaradi prestiža ter zaradi časa. Načelnik generalštaba Archibald Murray je to odsvetoval saj majhna britanska ekspedicijska vojska ni bila sposobna zavzeti ter nadzorovati tako obsežnega ozemlja kot je bil Irak. Velik problem so bile tudi raztegnjene oskrbovalne poti. Na drugi strani so Turki spoznali pomembnost Mezopotamskega bojišča zato so iz tamkajšnjih enot oblikovali 6. armado ter jo pod poveljstvom nemškega generala [[Colmar von der Goltz|Colmara von Goltza]] dodatno okrepili. [[Slika:Meso-WW1-2.jpg|250px|sličica|desno|Karta vojaških operacij v spodnji Mezopotamiji]] [[Slika:Meso-WW1-3.jpg|250px|sličica|desno|Karta vojaških operacij v Mezopotamiji]] [[12. april|Dvanajstega aprila]] 1915 je prišlo do bitke pri Ctesiphonu kakih 40&nbsp;km južno od Bagdada. Bitka se je končala neodločeno z visokimi izgubami na obeh straneh ter umikom obeh armad. Nato pa je nenadoma prišlo do preobrata. Poveljnik turške vojske v bitki, Nuredin je ugotovil da so Britanci izvedli popoln umik iz bojišče zato se je odločil, da bo prekinil svoj umik ter začel zasledovati umikajočo se britansko vojsko. Ta se je organizirano umaknila v mesto Kut ter se tam vkopala. Turška vojska ni bila daleč, do [[3. december|3. decembra]] je mesto popolnoma obkolila s čimer so se Britanci znašli v pasti iz katere ni bilo izhoda. V naslednjih petih dneh se je začelo eno najbolj dramatičnih obleganj v prvi svetovni vojni. Obleganje Kuta se je uradno začelo [[7. december|7. decembra]] 1915. Britanske vojska pod poveljstvom Townshenda, ki se je znašla ujeta v mestu je mislila, da bo hitro osvobojena saj je imela zalog le za dober mesec dni. Townshend je celo predlagal preboj iz mesta, vendar so ga zavrnili. Medtem so v Veliki Britaniji v strahu pred padcem celotne fronte v Mezopotamiji organizirali reševalno operacijo. Prvi poizkus osvoboditve od zunaj se je začel januarja 1916. Po treh krvavih bitka se je končal katastrofalno. Turki pa so obrambo mesta od zunaj in znotraj še bolj okrepili. Dva meseca pozneje so Britanci poizkušali ponovno osvoboditi ujeto garniziji, vendar so bili v bitki pri Dujaili poraženi. Aprila so poizkušali ponovno. Uspeli so prebiti zunanjo turško obrambno liniji, ter se mestu približati na 30&nbsp;km, nato pa jim je nenadoma zmanjkalo zagona in morali so se umakniti. Medtem je ujeta garnizija v mestu začela stradati. Zaloge, ki naj bi trajale mesec dni so raztegnili na pet. Pojavljati so se začele nalezljive bolezni začelo je primanjkovati, hrane, zdravil in streliva. Da bi rešili ujeto garnizijo so Britanci poizkušali vse, Turkom so celo ponudili odkupnino v vrednosti 2 milijonov funtov, ki pa so jo ti odklonili. Ko je [[24. april]]a spodletel še zadnji poizkus oskrbe garnizije s pomočjo rečnega parnika je general Townshend videl, da jim ni preostalo več nobene rešitve. [[29. april|Devetindvajsetega aprila]] 1916 je garnizijo predal Turkom, v ujetništvo je odkorakalo 13.164 britanskih vojakov. Poraz pri Kutu, ki se je zgodil le nekaj mesecev po Gallipoliju je ponovno pretresel britansko vrhovno poveljstvo. V Mezopotamiji so bili zamenjani vsi poveljniki v izogib nadaljnjim porazom pa je bile izboljšana preskrba čet na bojišču. Saj se je izkazalo da je bil glavni krivec za poraz vojske slabo logistika, ki zaradi neobstoječe železnice ter cest ni dohajala bojnih enot. Po porazu je poveljstvo nad britansko vojsko prevzel general Friderck Stanley Maude, ki je naslednjih šest mesecev zatišja na fronti izkoristil za okrepitev svojih čet. Na Turški strani so se stvari iz tedna v teden slabšale, po zmagi pri Kutu je Mezopotamsko bojišče ponovno postalo nepomembno. Turki skoraj niso dobili nobene opreme ter okrepitve v vojakih. [[13. december|Trinajstega decembra]] 1916 so Britanci sprožili novo ofenzivo z namenom, da bi prodrli do Bagdada. Oslabljena turška vojska ni bila kos britanski ter se je po več bitkah komaj izognila uničenju, [[23. februar]]ja je padel Kut, v začetku marca pa so bile britanske enote že pred vrati Bagdada. Po kratki bitki so v mesto vstopili [[11. marec|11. marca]] 1917. S padcem mesta je bil turški poraz popoln, Khalil Paša poveljnik turške 6. armade je preostanek armade umaknil v Mosul. Nadaljnje napredovanje britanske armade je ustavilo zimsko vreme ter težave z logistiko. General Maud je [[18. november|18. novembra]] 1917 umrl zaradi kolere, nadomestil ga je general William Marshall, ki se je odločil da bo z vojaškimi operacijami počakal do spomladi 1918. Februarja 1918 so Britanci začeli z novo ofenzivo, zasedli so Hit, marca Kan al Baghdadi in aprila Kifri, nato pa so se morali zaradi ofenziv v Palestini ter Iranu ustaviti. Bojišče je nato mirovalo do oktobra, ko se je začela nova ofenziva z namenom da se zasede čim več ozemlja pred podpisom mirovne pogodbe. Ta je bila podpisana [[30. oktober|30. oktobra]] 1918 na otoku Moudros s čimer so se končale vse sovražnosti med turško in britansko vojsko. Turška 6. armada se je predala še isti dan. Kljub podpisu premirja pa se britanska vojska ni ustavila, [[14. november|14. novembra]] je zasedla Mosul s čimer so se končale zadnje bojne operacije na bližnjem vzhodu. === Perzija === [[Slika:Cosacos Artilleros de Terek.jpg|250px|sličica|desno|Ruski Kozaki, 1914]] Tako kot na celotnem bližnjem vzhodu so bile razmere v Perziji (današnji Iran) pred začetkom velike vojne zapletene ter temu primerno politično napete. Perzija je kot samostojna država obstajala le na papirju. Po sporazumu med Cesarsko Rusijo in Veliko Britanijo iz leta [[1907]] je bila razdeljena na dve interesni območji, severno ki je bilo pod Ruskim vplivom ter južno, ki je bilo pod Britanskim vplivom. Obe državi sta imeli v Perziji tudi vojaške enote z namenim, da zaščitita svoje interese. Pri Rusih je bila to predvsem krščanska manjšina na severu pri Britancih pa nafta v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]]. Perzijska vlada v Teheranu skoraj ni imela nobene moči. Nadzorovala je le glavna mesta cer ceste, izven njih pa so v glavnem vladali lokalni poglavarji. Velik problem so bile tudi številne etnične skupine ter veliko število različnih verstev (Muslimani, Židje, Kristjani, Nestorijani, …) kar je še dodatno zapletlo razmere v državi. Spori in vojne so bili pogosti, močno je bilo tudi sovraštvo do tujcev predvsem Britancev in Rusov, ki so imeli v državi močan politični in gospodarski vpliv. Ob izbruhu prve svetovne vojne so neurejene razmere v Perziji poizkušale izkoristiti centralne sile, predvsem Nemci ter Turki, tako da so z agenti poizkušale zanetiti upor lokalnega prebivalstva proti Rusom in Britancem. Največ uspeha so dosegli pri vladi, ki je bila tekom vojne centralno usmerjena. Načeloma Perzija ni bila vključena v veliko vojno saj je razglasila nevtralnost, to pa ni veljalo za lokalna plemena, ki so po navadi borila sama proti vsem, pomoč od Turkov, Nemcev, Rusov in Britancev pa jim je vedno prišla prav. V letu 1914 je do večjih bojev prišlo v severnem delu Perzije, ki meji na Kavkaz. Boji v tem delu države so bili neposredno povezani z rusko-turško fronto na Kavkazu. Frontna črta se je iz turško-perzijske meje premaknila v notranjost Perzije ter obratno, v notranjost Turčije. Boji na tem bojišču so se nadaljevali tudi v letu 1915. Avgusta 1915 so Britanci okupirali mesto Bushire ob Perzijskem zalivu. Novembra istega leta je prišlo do prvega večjega upora perzijskih vladnih sil proti ruskim silam v osrednjem delu države. Zmaga centralno usmerjenih vladnih sil je bila le začasna, Rusi pa so v nadaljevanju z vojaki in [[Kozak]]i zatrli vsak odpor, konec novembra pa so zasedli celo [[Teheran]]. Istočasno je prišlo do spopada vladnih sil z britansko usmerjenimi plemeni, boji so se končali z zmago vladnih sil. Leto 1916 so v Zaznamovali številni spopadi med lokalnimi plemeni, britansko, rusko in turško vojsko. Z ruske revolucijo leta 1917 ter podpisom mirovne pogodbe med Otomanskim imperijem in Rusijo v Erzincanu [[5. december|5. decembra]] so se spodi v Perziji začeli umirjati. Po razpadu ruske vojske je na fronti nastala praznina, ki so jo želeli zapolniti tako Turki kot Britanci. Otomansko cesarstvo je v Perzijo poslalo kavkaško armado z namenom da prepreči britanski vpliv. Turški vojski so se zoperstavili le Armenci. Britanci so jim poizkušali priskočiti na pomoč z ustanovitvijo posebnega armenskega bataljona znotraj britanske vojske vendar jih je prehitel konec vojne. Septembra 1918 so Turki nadzorovali severni del Perzije od mesta Tabriz do Kaspijskega morja, medtem ko so Britanci bolj ali manj nadzorovali preostanek Perzije. S podpisom premirja 30. oktobra 1918 na otoku Mudros so se vse vojaške operacije v Perziji končale. === Kavkaz === [[Slika:Sarikam.jpg|250px|sličica|desno|Ruska vojska v okolici Sarikamisha]] Kavkaz je bil skozi tisočletja stičišče različnih ver in kultur, hkrati pa so preko njega vodile tudi strateško pomembne poti do Bližnjega vzhoda. Interesi lokalnih in svetovnih velesil na tem ozemlju so bili veliki posledično pa je zaradi tega prihajalo tudi do vojen. Z vstopom Otomanskega cesarstva v veliko vojno je njegov glavni cilj postala pridobiti nazaj ozemlja na Kavkazu, ki jih je cesarstvo izgubilo v rusko-turški vojni [[1877]]-[[1878]]. Turško idejo so takoj podprli Nemci saj bi z odprtjem nove fronte na Kavkazu razbremenili evropsko vzhodno fronto. Bojišče se je odprlo [[1. november|1. novembra]] 1914 z rusko t. i. bergmannovo ofenzivo (ime je dobila po ruskem generalu Georgyu Bergmannu). Glavni cilj ofenzive je bil zasesti mesti Dogubeyazit in Koprukoy ter nato napredovati v notranjost Turčije. Sprva je ofenzivi lepo kazalo, nato pa je turška 3. armada 7. novembra nenadoma sprožila protiofenzivo. V dneh, ki so sledili so Rusi komaj ušli uničenju, fronta se je stabilizirala šele konec novembra nekaj 10&nbsp;km zahodno od rusko-turške meje. Ruski poraz je opogumil Turke, da so [[22. december|22. decembra]] 120.000 glavo vojsko poslali v napad proti ruskemu mestu Kars. Vojska do tja nikoli ni prišla. Ustavilo jo je izredno slabo zimsko vreme ter gorski grebeni viski preko 3.000 metrov. Turška vojska je po počasnem in mučnem napredovanju prišla le do Sarikamisa ter ga za kratek čas celo zavzela nato pa jih je s protinapadom ustavila ruska vojska. [[7. januar|Sedmega januarja]] 1915 je sledil dolg in mučen umik turške vojske nazaj proti Erzurumu. Umakniti se je uspelo le 10% vojske, kar je bil največji polom turške vojske v prvi svetovni vojni. Turki so za neuspeh krivili Armence, ki so prestopili na rusko stran potem ko so jim ti obljubili lastno državo. Razmere v preostanku 3. turške armade so se izboljšale s smrtjo poveljnika Hafiza Hakki Paše ter prihodom brigadnega generala Mahmuta Kamil Paše. Marca je fronta na Kavkazu bolj ali manj mirovala. [[12. april|Dvajsetega]] aprila 1915 je prišlo do armenskega upora v mestu Van. Turški vladavini v mestu se je uprlo preko 45.000 armenskih prebivalcev mesti ter beguncev iz okolice. Krvavi upor je trajal tri tedne dokler upornikov zadnji trenutek ni rešil ruski general Yudenich, ki je v mesto vkorakal [[21. maj]]a 1915. [[Slika:Battle Sarikamis winter gear.png|200px|sličica|desno|Turška vojska med boji za Sarikamish]] [[Slika:Van Defenders.jpg|200px|sličica|desno|Armenski prostovoljci med boji za mesto Van]] Armenski upor ni ostal nekaznovan, [[24. april]]a 1915 je notranji minister Mehmet Talat izdal ukaz, da je treba zapreti vse uporne Armence. Takoj po izdaji ukaza je bilo aretiranih med 235 ter 270 intelektualcev armenskega rodu, preko 2.000 pa so jih aretirali v naslednjih dneh. Zaradi ruskega napredovanja v spomladanski ofenzivi ter osvoboditvijo mesta Van so se Armenci začeli vedno bolj pogosto opirati daleč za frontno črto kar je že tako preobremenjeni turški vojski povzročalo dodatne težave. Talat je zato [[27. maj]]a izdal še en ukaz v katerem je ukazal, da je potrebno vse Armence preseliti v Sirijo in Irak. Ukaz je bil povod za [[Armenski genocid|genocid nad Armenci]] v katerem je umrlo okoli 1,5 milijona Armencev. Sredi junija so Rusi severno od mesta Van sprožili še eno ofenzivo, ki pa ni bila tako uspešna kot spomladanska saj je Turkom uspelo za silo reorganizirati kavkaško 3. armado ter nato odbiti ruski napad. Do konca leta je fronta bolj ali manj mirovala, ta čas pa sta obe strani izkoristili za krepitev armad. Šibka turška vojska v zimi 1916/1916 zaradi snežnih neurij ter slabega vremena ni pričakovala ruskega napada, vendar se je motila. V začetku januarja je ruski general [[Nikolai Yudenich]] s svojo vojsko na skrivaj zapustil zimske položaje ter se odpravil proti turški utrdbi in mestu Erzurum. Med [[10. januar|desetim]] in [[18. januar|osemnajstim]] januarjem je prišlo do bitke pri Koprukoyu, ki se je končala z odločilno rusko zmago. Čeprav zmaga ni bila popolna pa je Rusom na široko odprla vrata v Turčijo. Vojaške operacije so se nadaljevale aprila 1916, ruska vojska je v Turčijo začela prodirat po dveh krakih. Prvi krak je bil usmerjen proti severu s katerim so Rusi zasedli pristaniško mesto Trabzon ob Črnem morju, drugi krak pa je bi usmerjen proti [[Anatolija|Anatoliji]] in središču otomanskega cesarstva. Bitki za Mush in Bitlis, ki sta potekali od spomladi do poletja 1916 sta bili tudi zadnji v turški obrambni črti, Rusi so mesti zasedli februarja 1916. Julija je padel Erzincan. Avgusta so Turki pod poveljstvom [[Mustafa Kemal Atatürk|Mustafa Kemala]] ponovno osvojili Mush in Bitlis ter prešli ofenzivo, ki se je končala konec septembra z velikimi izgubami. Čeprav so Rusom prizadejali kar nekaj škode niso resno omajali moč ruske kavkaške armada zato je ta kmalu po končani turški ofenzivi prešla v protinapad, ki pa so ga nato zadržali. Fronta je zaradi nenavadno ostre zime do konca leta 1916 mirovala. Mirovala pa je tudi spomladi 1917. Upori ter [[ruska revolucija]] v Rusiji so ustavili vse ruske vojaške operacije na Kavkazu v letu 1917. V tem času je ruska kavkaška armada začela počasi vendar vztrajno razpadati. Vojaki so armado začeli zapuščati v tisočih tako, da do septembra 1917 armada skorajda ni več obstajala. Razsulo na ruski strani turška armada ni izkoristila za napad saj je tudi sama imela težave zato se fronta skozi leto ni nič spremenila. Po začetki oktobrske revolucije ter razpadu ruske vojske ter ruske oblasti na Kavkazu je na ozemlju nastala nova država Transkavkazška federacija s prestolnico v [[Tbilisi]]ju, ki je združevala Gruzijce, Azerbajdžance in Armence. V strahu pred Turško vojsko so posamezne nacije v novi državi ustanovile lastno vojsko. Tako so Armenci ustanovili armenske prostovoljne enote, ki so se oborožile iz zapuščenih ruskih zalog v boji proti Turkom pa so v nadaljevanju spopada računali na Rusko in zahodno pomoč. S podpisom premirja v Erzincanu, [[5. december|5. decembra]] 1917, so se nehale sovražnosti med Otomanskim cesarstvom in Rusijo ne pa tudi med Otomanskim cesarstvom in novonastalo državo Transkavkaz. Izpraznjeno fronta so po umiku ruske vojske zasedle armenske prostovoljne enote, ki pa jih ni bilo dovolj, da bi zavarovale celotno fronto. Negotove razmere je, [[5. februar]]ja 1918, izkoristila turška tretja armada ter napadala proti vzhodu na celotni fronti. Maloštevilna armenska vojska ni zdržala pritiska zato se je umaknila. Skozi februar so Turki osvojili ozemlja in mesta, ki so jih prej izgubili v bitkah z Rusi. Kelkit je bil osvobojen [[7. februar]]ja, Ezincan [[13. februar]]ja, Bayburt [[19. februar]]ja, Tercan [[22. februar]]ja in Trabzon [[24. februar]]ja. Marca so po hudih bojih padli še Erzurum, Malazgirt, Hinis, Oltu, Koprukoy in Tortum. [[3. marec|Tretjega marca]] 1918 je Otomanska cesarstvo v [[Brest-Litovsk]]u z [[Boljševiki]] podpisalo sporazum s katerim so Boljševiki Otomanskemu cesarstvu odstopili mesta Batum, Kars in Ardahan. Mesto so Rusi zasedli v rusko-turški vojni leta 1877 do 1878. Pogajanja med Otomanskim cesarstvom in Transkavkazo so se začela marca v Trabzonu in se končala maja v Batumu. Sprav je kazalo do bosta sprti strani sklenili mir vendar so vedno nove zahteve iz turške strani to onemogočale zato je ponovno prišlo do spopadov. V njih so bili Armenci, kljub številnim zmagam poraženi. [[24. maj|Štiriindvajsetega maja]] 1918 je Transkavkaz z Otomanskim cesarstvom podpisal mirovni sporazum v Batumu. Štiri dni kasneje je federacija Transkavkaz razpadla iz nje pa so nastale republike [[Gruzija]], [[Azerbajdžan]], in [[Armenija]]. Nobena od njih ni obstajala dolgo. Junija je bila Armenija prisiljena podpisati mirovno pogodbo v Batumu s čimer pa se niso strinjali vsi Armenci. Tisti ki se niso strinjali so ustanovili lastno državo Republiko gorsko Armenijo. Že tako zapletene razmere na Kavkazu so se junija še dodatno zapletle s prihodom nemške vojske v Gruzijo. Cilj nemške vojske je bil z nafto bogat [[Baku]]. S tem pa so v navzkriž prišli z otomansko vojsko, ki je tudi sama napredovala v Gruzijo. Obe strani sta se občasno spopadli čeprav sta bili zaveznici. Nesporazum je prekinilo šele nemško grozilno pismo iz [[Berlin]]a, po njem so se Turki umaknili iz Gruzije. Istočasno je prihajalo do bojev tudi med Armenci in Turki. Ti so trajali vse do konca oktobra, ko je bilo v Mudrosu podpisano premirje. Kavkaško bojišče je bilo edino bojišče kjer so Turki obdržali ter osvobodili ozemlje, ki so ga izgubili v rusko-turški vojni. === Gallipoli === {{glavni|Bitka za Gallipoli}} [[Slika:HMS Irresistible abandoned 18 March 1915.jpg|250px|sličica|desno|Pomorski del operacije, ''HMS Irresistible'' potem ko jo je zaradi prevelikih poškodb zapustila posadka, 18. marec 1915]] Vstop Otomanskega cesarstvo v prvo svetovno vojno na strani centralnih sil je zahodne zaveznike presenetil ter jih še dodatno obremenilo saj so se odprla bojišča na Balkanu, Kavkazu, Mezopotamiji in Sinaju. Problem Otomanskega cesarstva je bil ta da je pokrivalo izredno veliko ozemlje s tem pa je nadzorovalo strateško pomembne kopenske in pomorske poti med Azijo in Evropo. Tako je postal ogrožen Sueški prekop v Egiptu ter pomorska povezave med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] in Črnim morjem preko [[Dardanele|Dardanel]]. Sueški prekop je bil izredno pomemben za Britance saj je predstavljal najkrajšo pomorsko pot med Veliko Britanijo ter največjo britansko kolonijo [[Indija|Indijo]]. Dardanele pa so bile pomembne predvsem za Ruse saj je bil to njihov edini izhod v Sredozemsko morje ter nato v svetovne oceane. Da bi zahodni zavezniki kar se da hitro iz vojne izločili na videz šibko Otomansko cesarstvo ter zavarovali svoje interese na Bližnjem vzhodu, je prvi lord admiralitete Winston Churchill predlagal drzen načrt. Združeno zavezniško ladjevje naj bi z bojnim ladjami napadli turške utrdbe pri Dardanelah ter jih uničilo. Ladjevje naj bi nato plulo do Carigrada, glavnega mesta Otomanskega cesarstva ter tam izkrcalo vojsko, ki bi mesto zavzela ter tako cesarstvo v nekaj dneh ali tednih izločilo iz velike vojne. Načrt je bil sicer drzen vendar izvedljiv zato ga vsi zavezniki podprli ter dali v izvedbo. [[Slika:Scene just before the evacuation at Anzac. Australian troops charging near a Turkish trench. When they got there the... - NARA - 533108.tif|250px|sličica|desno|Avstralske čete med jurišem na turški jarek]] [[Slika:MapHellesWarZoneGallipoli1915.jpg|250px|sličica|desno|Karta skrajnega konca polotoka Gallipoli, rdeča črta označuje mesto do kjer so prišle zavezniške čete]] [[19. februar|Devetnajstega februarja]] 1915 se je pred obalo Gallipolija pojavilo močno zavezniški ladjevje sestavljeno iz 31 bojnih ladij, 27 [[Križarka|križark]], 25 [[Rušilec|rušilcev]], 8 monitorjev, 14 [[Podmornica|podmornic]] ter večjega števila spremljevalnih ladij. Ladjevje je ob prihodu nemudoma napadlo turške utrdbe ter bilo pri tem izredno uspešno oz. saj tako je bilo videti. Uničenih je bilo večje število turških utrdbe vendar kljub bombardiranju je Turkom uspelo zavarovati nekaj utrdbe in topov ki so bile v notranjosti polotoka. Pritem pa so neprestano obstreljevali zavezniške ladje kar je zavezniško pomorsko operacijo časovno podaljšalo. Do glavnega zavezniškega napada je prišlo [[18. marec|18. marca]] 1915, zavezniške ladje so zaplule v dardanelski preliv nato pa je nenadoma prišli do katastrofe. Francoska bojna ladja ''Bouvet'' je zaplula na mino ter se potopila. Na mino sta zapluli tudi ''HMS Irresistible'' in ''HMS Inflexible''. Poškodovanima ladjama je na pomoč priskočil ''HMS Ocean'' ki je tudi sam naletel na mino in se nato zaradi škode skupaj z bojno ladjo Inflexible tudi potopila. Na mino sta zapluli tudi francoski bojni ladji ''Suffren'' in ''Gaulois''. Poveljnik zavezniške flote [[admiral]] [[John de Robeck]] je zaradi velikih izgub ter zmede nato odpoklical napad. Pomorski napad se je izkazal za popolno katastrofo, zato je bilo odločeno da se na kopno pošlje pehoto, ki bo zasedla turške utrdbe. Za to nalogo je bil v Egiptu ustanovljen poseben avstralsko novozelandski korpus ([[ANZAC]]) sestavljen iz avstralskih in novozelandskih vojakov katerim so pridodali še enote britanske vojske in mornarice ter francosko ekspedicijsko armado. Do izkrcanja je prišlo [[25. april]]a 1915 na jugu polotoka Gallipoli. Izkrcanje je potekalo na šestih odsekih označenimi s črkami, S, V, W, X, in Y, in je potekalo bolj ali manj mirno. Izjema sta bila le odseki S, W in Z. Na odsekih S in W so se Britanci izkrcavali pod močnim strojničnim ognjem na odseku Z, kjer so se izkrcale večinoma enote ANZAC pa so kmalu po izkrcanju ugotovili da za obalo leži neprehoden teren zaradi česar je bilo ustavljeno vso napredovanje. Do nepričakovanih zastojev je prišlo tudi na ostalih odsekih. To je turškim branilcem pod poveljstvom Mustafa Kemala, dalo čas, da se pripravijo na obrambo in izvedejo protinapad. Ta sicer v naslednjih dneh ni uspel je pa povzročil, da so se zavezniki vkopali na obali. V tednih in mesecih, ki so sledili ofenzivi se razmere na bojišču niso kaj dosti spremenile, zavezniki so ostali ujeti na ozkem pasu kopnega ob obali medtem ko so Turki nadzorovali prostor nad njimi. Stvari se niso bistveno spremenile tudi po številnih ofenzivah ki sta jih izvedli obe strani. Razmere, ki so nastale so povzročile, da je Gallipoli postal eno izmed najbolj krvavo bojišče prve svetovne vojne saj so zavezniki in Turki za vsakih nekaj sto metrov ozemlja izgubili več tisoč vojakov. Glavi sovražnik na bojišču pa niso bile granate ali krogle temveč pomanjkanje vode in številne nalezljive bolezni. Avgusta 1915 so zavezniki poizkušali znova s tako imenovano avgustovsko ofenzivo, tokrat so napadli kakih 8&nbsp;km severno ob obali ter od odseka ANZAC (odsek Z). Napad je sprva lepo potekal nato pas so se začele pojavljati težave, zaradi prevelike previdnosti poveljnikov je napad potekal prepočasi in Turki so sicer slabo branjen odsek fronte čez noč okrepili in zgodba iz ostalih bojišč Gallipolija se je ponovila. Ko sta se obe strani vkopali je ob vsakem napadu umrlo več tisoč napadalcev in branilcev cilj napada pa skoraj nikoli ni bil dosežen. Zardi neprestanih neuspehov so se vodilni v poveljstvo začeli spraševati ali je fronto sploh smiseln vzdrževati glede na to, da se od aprila niso premaknili več kot 3&nbsp;km v notranjost polotoka. Stvari so se še dodatno zapletle ko so o dejanskem stanju na bojišču začeli poročati novinarji. Javnost in politika je zahtevala zaprtje bojišča, zamenjano je bilo poveljstvo nad bojiščem. Nov poveljnik Charles Monro je le potrdil izredno slabo stanje, nad stanjem je bil šokiran tudi Kitchener zato je ukazal takojšnje zaprtje bojišča. Evakuacija britanskih čet iz polotoka se je začela [[7. december|7. decembra]] in je trajala do [[9. januar]]ja 1916. Potekala je organizirano in brez ene same žrtve zaradi česar je bila edina uspešna operacija v celotni kampanji. == Arabski upor == [[Slika:Ljidda.jpg|150px|sličica|desno|T. E. Lawrence, bolje znan pod vzdevkom Lawrence Arabski, vodja britanske misije na Arabskem polotoku]] [[Slika:1307109799 king-faisal-i-of-iraq-kopiya.jpg|150px|sličica|desno|Princ Faisal, glavni vodja arabskih upornikov]] Arabski upor je bil neposredno povezan z vzponom arabskega nacionalizma. Ta je bil v arabskih državah sicer prisoten že dolgo časa v letih pred veliko vojno ter kmalu po njenem začetku pa je dosegel kritično maso, ki je sprožila splošni upor proti Otomanskemu cesarstvu. Otomansko cesarstvo je arabske dežele zasedlo v 16. stoletju, ko je bilo na vrhuncu svoje moči. Ker so bile te dežele zaradi ostrega podnebja in terena težko dostopne ter zelo oddaljene od Carigrada je bila turška moč v njih omejena le na posamezne predstavnike in trgovske postojanke kot sta bili npr. sveti mesti [[Meka]] in [[Medina]]. Ostalo arabska ozemlja pa so nadzirali lokalna nomadska plemena. V celotnem cesarstvu so imeli Turki najmanj nadzora na Arabskem polotoku med tem ko so bili Egipt, Sirija in Mezopotamija po strogim nadzorom otomanske administracije. Kljub temu pa je večina narodov na tem območju imela nekaj skupnega, in to je bila vera, ki je premagala marsikatero oviro. Tak sistem je deloval stoletja in desetletja, dokler se v 19. stoletju niso začele med arabskimi izobraženci, predvsem v večjih mestih, širiti zahodnjaške ideje o samostojnosti narodov. Svoje so dodale še osamosvojitev balkanskih držav izpod otomanske nadvlade ter prva balkanska vojna leta [[1913]]. Vendar pa je ta miselnost ostala bolj ali manj v ozkem krogu izobražencev in se je zelo počasi širila med navadne ljudi. Na upor pa ni vplival sam nacionalizem temveč tudi leta 1908 odprta [[Hedžaška železnica]] med Damaskom in Medino. Proga je namreč divjo in težko dostopno deželo čez noč približala turški oblasti s tem pa se lokalni vodje niso strinjali saj so bi izgubili moč. Največji nasprotnik Turkov je bil [[Sharif Hussein bin Ali]], ki je bil med letoma 1908 in 1917 tudi Emir Meke. Leta 1914 je tako že prišlo do prvih uporov proti turški oblasti, nekatera združena uporna plemena pa so vlado mladih Turkov razglasila za proti muslimansko. Z vstopom Otomanskega cesarstva v vojno konec oktobra 1914 je bilo relativnega miru na Arabskem polotoku dokončno konec. Sharif Hussein ibn Ali si je že pred vojno od Britancem zagotovil pomoč v denarju in orožju (v zameno se je moral upreti Otomanski vladavini) tako, da v letih 1914 in 1915 združil večino arabskih plemen ter nacionalističnih gibanj in si tako povečal moč ter vpliv. Britanci so v tem v tem videli korist saj jim na bližnjevzhodnem bojišču v prvih dveh letih ni šlo najbolje in je bil vsak otomanski nasprotnih njihov zaveznik. Hkrati pa so bili do arabskih plemen precej zadržani in nezaupljivi saj v njih niso videli resnega nasprotnika napram turški vojski. Pravi arabski upor se je začel [[5. junij]]a 1916 ko sta sinova Sharifa Husseina bin Alija, emir Ali in [[Faisal I.|Faisal]], poizkušala zasesti Medino ter tamkajšnjo železniško postajo. Boji so trajali tri dni nato pa so napadalci umaknili nazaj v [[Puščava|puščavo]]. Pet dni kasneje je prišlo do upora v Meki, majhna turška garnizija ni morala ubraniti mesta zato se je umaknila v mestno trdnjavo. Istočasno so uporna arabska plemena napadla in zasedla večino pristanišč in mest ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. To je Britancem omogočilo, da so upornim plemenom dostavili večjo količino orožja in ostale vojaške opreme. Preko pristanišč je na Arabski polotok začela prihajati tudi novonastala Arabska vojska, ki so jo sestavili iz zajetih otomanskih vojakov, ki so se prostovoljno javili, da se bojo borili proti otomanski vojski. S tem pa je britanska vojska vojaško posegla na dogajanje na polotoku. Da bi uskladili delovanje britanske vojske in lokalnih upornih plemen so ustanovili posebno vojaško misijo pod poveljstvom mladega poročnika [[Thomas Edward Lawrence|T.E. Lawrenca]] (kasneje je postal znan kot Lowrenc Arabski). Njegova naloga je bila da poveča moč, velikost arabskih plemen ter skrbi da se upor nadaljuje. Decembra 1916 so bili Arabci na težki preizkušnji. Potem ko jim ni uspelo zasesti Medino so Turki tja po železnici poslali močne okrepitve. Naloga teh okrepitev pa je bila, da ponovno zasedejo pristaniška mesta preko katerih uporna plemena dobivajo orožje. Pristanišča je v zadnjem trenutku rešila britanska mornarica s svojimi bojnimi ladjami. Medtem sta Emir Faisal ter Lawrenc zasedla pristaniško mesto Wejh od koder sta nato napadala za Turke strateško pomembno Hedžaško progo. Na progi so rušili posamezne odseke proge, mostove, vodne postojanke in železniške postaje. S tem so 12.000 glavo otomansko vojsko zadrževali v Medini. Največji podvig upornih plemen pa je bilo zavzetje zadnje [[Aqaba|Aqabe]] junija 1917 s čimer so si prislužili spoštovanje britanske vojske. Uporna plemena so se po tem preimenovala v severno arabsko vojsko, mesto pa je postalo izhodišče za napade na Jordanijo in Sirijo, istočasno pa se je nadaljevala tudi vojna za Hedžaško železnico. V nadaljevanju vojne 1917 do oktobra 1918 je nova severno arabska vojska sodelovala v vseh večjih spopadih med britansko in otomansko vojsko vključno z bitko pri Moggidu septembra 1918. Z razkrojem fronte se je začela tekma za Damaska v katerega pa sta obe strani (Britanci in arabska vojska) prišli bolj ali manj istočasno, [[1. oktober|1. oktobra 1918]]. Arabci Medine niso nikoli zasedli, otomanska vojska jo je predala šele [[10. januar]]ja [[1919]] po ukazu iz Carigrada. Po vojni so zavezniki ignorirali zahteve po ustanovitvi nove arabske države na območju Palestine, Sirije, Jordanije in Arabskega polotoka, kljub temu da je bil dogovor med Britanci in Arabci iz leta 1915 drugačen. Vzrok za to so bili geostrateški interesi Velike Britanije in Francije, ti sta si omenjeno ozemlje na skrivaj razdelili v t. i. Sykes-Picotovemu dogovoru maja 1916. Obe državi sta namreč želeli pridobiti čim več tuje zemlje ter nafte, ki je po prvi svetovni vojni postala nova strateška surovina. Zadevo pa je še dodatno zapletla Balfourova deklaracija iz leta 1917, ki je Židom obljubljala lastno državo v Palestini. Na koncu so Arabci le dobili svojo državo na področju Hadjaz, upravljal pa jo je Hussein ibn Ali. Država je obstajala do leta [[1925]], ko se je priključila novonastala Saudska Arabija. == Dogodki po vojni == [[Slika:Occupation of Constantinople 3.jpg|250px|sličica|desno|Vkorakanje zavezniških čet v Carigrad]] Premirje med zavezniki in Otomanskim cesarstvom je bilo podpisano 30. oktobra 1918 na britanski bojni ladji ''HMS Agamemnom'', ki je bila zasidrani pred mestom Moudros (otok Lamnos). Podpisala sta ga turški minister za mornarico Rauf Bey ter britanski admiral Somerste Arthur Gough-Calthorpe. V premirju je bilo določeno da mora Otomanska vojska demobilizirati vso vojaške enote ter se na Kavkazu umakniti na meje iz leta 1914, zaveznikom pa mora omogočiti uporabo otomanske infrastrukture ter neovirano zasedbo katerega koli otomanskega ozemlja. V skladu s tem so Britanci [[13. november|13. novembra]] 1918 okupirali Carigrad. S tem pa so se težave na Bližnjem vzhodu šele začele. Trije Paše (Enver, Cemal in Talat) pobegnejo v tujino, vodenje države prevzame zadnji osmanski sultan [[Mehmed VI.]], ki pa je lutka v zavezniških rokah. Kmalu zatem pride do razpade celotnega državnega in gospodarskega aparat in nekdanje štiristoletno Otomansko cesarstvo se znajde v popolnem brezvladju. Brezvladje izkoristijo zavezniške vojske ter si razdelijo posamezna ozemlja otomanskega cesarstva. Tako Armenci zasedejo vzhodni del Turčije, v [[Adana|Adani]] se izkrcajo francoske in armenske sile ter zavzamejo jugovzhodni del Turčije, jugozahod zavzame italijanska vojska, na zahodu pa se v mestu [[Izmir]] izkrca grška ter nato zasede večji del zahodne Turčije. Britanci zasedejo Gallipoli, Dardanele in Carigrad. Pod njihovim nadzorom so še Palestina, Mezopotamija ter posamezni deli Arabskega polotoka. Vendar pa Turčija (naslednica Otomanskega cesarstva) s tem ni bila popolnoma uničeno, nekateri nekdanji otomanski generali se niso strinjali s trenutnimi razmerami in so se odločili da se bojo uprli. Med njimi je bil tudi prekaljeni general Mustafa Kemal, ki ga pošljejo v osrednjo Turčijo, da tam vzpostavijo red in mir (osrednji del Turčije ni bil pod zavezniškim nadzorom). Ta je tam združi turške nacionaliste ter ustanovi novo turško vojsko za upor proti zaveznikom. Aprila [[1920]] je bila v [[Ankara|Ankari]], daleč od oči zaveznikov, izvoljena nova turška vlada. Avgusta 1920 je turški sultan podpisal [[Sevreška mirovna pogodba|sporazum iz Sevresa]] ter s tem zapečatil usodo Bližnjega vzhoda vse do danes (o usodi bližnjega vzhoda se je odločalo na Versajski mirovni konferenci). Na podlagi sporazuma so si zmagoviti zavezniki med sabo razdelili ozemlje nekdanjega Otomanskega cesarstva. Jugovzhodni in jugozahodni del Turčije sta dobili Francija in Italija, zahodni in evropski del Turčije pa je dobila Grčija. Dardanele, Gallipoli in Carigrad so ostali pod mednarodni nadzorom. Britanci so dobili Egipt ter mandatna območja Palestine, Iraka in Jordanije. Francozi so dobili mandatni območji Libanon in Sirija. S tem so izigrali Arabce in princa Feisla, ki so mu med vojno, v zameno za pomoč v boju proti Turkom, obljubili samostojno arabsko državo na ozemljih Palestine, Libanona, Sirije. Novo domovino na ozemlju Palestine so Britanci obljubili tudi Židom, kar je že tako zapletene razmere še dodatno zapletlo. Vsa ta skrivna dogovarjanja in delitev ozemelj so imela posledice. Skozi leto 1920 je turškim nacionalistom uspelo v seriji bitk premagati armensko vojsko, ki so ji zahodni zavezniki obrnili hrbet. Decembra 1920 so z njo podpisali premirje. Spomladi [[1921]] so podpisali premirje še z [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] [[Sovjetska zveza|Rusijo]], ta je turškim nacionalistom v strahu pred prevelikim britanskim vplivom na Bližnjem vzhodu začela pošiljati orožje in denarno pomoč. Armenija je kmalu zatem nehala obstajati, zasedla jo je Sovjetska zveza. Potem ko so si turški nacionalisti zavarovali vzhodno mejo so se lotili osvajanja ostalih ozemelj, ki so bila pod nadzorom zaveznikov. Najprej so se lotili Francozov v jugovzhodnem delu Turčije, ker so ti demobilizirali večino vojske se niso morali učinkovito upirati zato so s turškimi nacionalisti skleni mir in priznali vlado v Ankari ter razveljavili sporazum iz Sevresa, do oktobra [[1921]] so se Francozi umaknili iz Turčije. S tem so obrnili hrbet Britancem, ki so se bali širjenja komunizma v Turčiji. Britanci so za moč prosili Grke, ki so že leta 1920 okupirali zahodni del Turčije. Ti so organizirali močno vojaško odpravo v notranjost Turčije z namenom, da porazi turške nacionaliste. Sprva je Grkom dobro kazalo nato pa se je grška vojska, zaradi močnega turškega protinapada, tik pred Ankaro morala obrniti. Turčija je bila rešena. Da bi si zagotovila dokončno zmago nad Grki je v enem letu mobilizirala celotno prebivalstvo in konec avgusta [[1922]] prešla v ofenzivo v smeri mest Izmir in [[Bursa]]. Po nekaj dneh krvavih bojev se je grška obramba zlomila in sledil je njen popoln umik iz Turčije. Britanci v Carigradu so tako ustali sami, da bi se izognili vojni so v zadnjem trenutku, ko je bila turška vojska že pred mestnimi vrati, sklenili mir z nacionalisti. Turška vojska je v mesto vstopila brez boja. S podpisom pogodbe iz Lasanne, [[24. julij]]a [[1923]], so evropske sile priznale Trčijo kot samostojno državo njen prvi predsednik pa je postal [[Mustafa Kemal Atatürk]]. [[Slika:Dammam No. 7 on March 4, 1938.jpg|200px|sličica|desno|Naftna vrtina Saudska Arabija, 1938]] Medtem je v Siriji, Libanonu, Palestini, Mezopotamiji in Perziji vrelo. V Siriji in Libanonu so se Francozi soočili z močnim odporom arabskih nacionalistov, krvavi boji so trajali vse do tridesetih let prejšnjega stoletja. Perzija (Iran) je bila zaradi spletk antante in centralnih sil po prvi vojni politično razdeljena in v popolnem razsulu. Z nastopom nove vlade leta 1921 je prekinila sodelovanje z Britanci ter sklenila novega s Sovjeti. Ozemlje Mezopotamijo so želeli Britanci zaradi lastnih interesov, predvsem zaradi bogatih nahajališč nafte ter lažjega nadzora, nasilno združiti v enotno državo Irak. Pri tem so trčili ob 4.000 let stare ozemeljske, plemenske in virske spore med [[Kurdi]], [[Šiizem|Šiiti]] ter [[Suniti]] in s tem sami postali tarča njihovih sporov. Iraku je pod močnim britanskim vplivom vladal princ Feisl, Jordaniji pa njegov brat Abdullah. Kurdi nikoli niso dobili svoje države. Ozemlje zahodno od reke Jordan (Palestina) so Britanci brez privoljenja lokalnega prebivalstva rezervirali za [[Judje|Jude]] ter njihovo bodočo judovsko državo. Kmalu po vojni so se tja v večjem številu začeli priseljevati Judje kar je pripeljalo do trenj z lokalnim muslimanskim prebivalstvom in kasneje do resnih spopadov. Na Arabskem polotoku se je sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja po šestih letih plemenskih spopadov pojavila nova država [[Saudska Arabija]], takrat ena najbolj revnih na svetu. Z odkritjem nafte desetletje kasneje je postala glavni svetovni gospodarski in politični igralec. Evropske velesile so po prvi svetovni vojni razmere na Bližnjem vzhodu zapletle do skrajnosti. Z razdelitvijo Bližnjega vzhoda na podlagi političnih in gospodarskih interesov evropskih velesil ter izbiro zahodno usmerjenih arabskih voditeljev z namenom vladanja različnim kulturam in verskim prepričanjem, ter ignoriranje zgodovinskega ozadja in tradicije, je Evropa Bližnjem vzhodu v naslednjih stotih letih zagotovila tujo okupacijo, politično nestabilnost in vojne. Mogoče dogajanje na bližnjem vzhodu po prvi svetovni vojni še najbolj pojasni citat Davida Fromkina, avtorja knjige ''A Peace to End All Peace'': {{navedek|Sporazum, ki je bil vsiljen muslimanskemu svetu je bil mir, ki je končal ves mir, prav mir pa je najbolj izmuzljiv v deželi krvi in nafte.||A Peace to End All Peace|David Fromkin}} == Viri == '''Spletni viri''' * [http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/arab-revolt Arabski upor, New Zealand Histrory online] * [http://militaryhistory.about.com/od/WWIBattlesMiddleEast/p/World-War-I-Battle-Of-Megiddo.htm Bitka pri Mogiddu, militaryhistory.about.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/siegeofkut.htm Obleganje Kuta, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/gf.htm Bitka za Gallipoli, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/pf.htm Vojna v Palestini, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/mf.htm Vojna v Mezopotamiji, www.firstworldwar.com] * [http://militaryhistory.about.com/od/worldwarioverview/a/wwiglobal_2.htm Vojna na Kavkazu, militaryhistory.about.com] * [http://islamandthegreatwar.umwblogs.org/the-caucasus-campaign/ Vojna na Kavkazu, islamandthegreatwar.umwblogs.org] * [http://www.youtube.com/watch?v=jP0evPEsc30 Blood and Oil: The Middle East in World War I, www.youtube.com] '''Knjige''' * ''A Peace to End All Peace, The Fall of the Ottoman Empire and the Creation of the Modern Middle East'', David Fromkin, 1989 == Glej tudi == * [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodna fronta]] * [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|Vzhodna fronta]] * [[Balkansko bojišče]] * [[Soška fronta]] * [[Tirolska fronta]] * [[Vojna v kolonijah]] * [[Vojna na morju]] * [[Vojna v zraku]] == Zunanje povezave == * [http://www.firstworldwar.com/battles/gf.htm Bitka za Gallipoli] * [http://www.firstworldwar.com/battles/pf.htm Vojaške operacije v Palestini] * [http://www.firstworldwar.com/battles/mf.htm Vojaške operacije Mezopotamij] * [http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/arab-revolt Arabski upor] * [http://www.nzhistory.net.nz/war/sinai-campaign Vojaške operacije na Sinaju] * [http://www.1914-1918.net/palestine.htm Britanske vojaške operacije v Egiptu in Palestini] * [http://www.iranreview.org/content/Documents/Iran-and-the-First-World-War.htm Iran in prva svetovna vojna] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojne Azerbajdžana]] [[Kategorija:Vojne Avstralije]] [[Kategorija:Vojne Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]] jyj3kg8fhsj883hqh31b97i55ffsy9f 6675667 6675665 2026-05-14T12:49:44Z ~2026-29125-61 259874 6675667 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict= Vojna na Bližnjem vzhodu |partof= [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] |image= [[Slika:Allenby enters Jerusalem 1917.jpg|250px]] |caption=Britanski general Allenby vstopa v sveto mesto Jeruzalem, zavzetje tega mesta je predstavljalo prelomnico v vojni na Bližnjem vzhodu, 11. december 1917. |date=[[29. oktober]] [[1914]] – [[30. oktober]] [[1918]] |place=Egipt, Sinaj, Palestina, Sirija, Libanon, Jordanija, Arabski polotok, Irak, Iran, Kavkaz, Turčija |result= popolna zmaga zaveznikov |territory= Zavezniki zasedejo večino ozemlja Otomanskega cesarstva |combatant1={{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]]<br> * {{ikonazastave|Avstralija}}[[Avstralija]] * {{ikonazastave|Nova Zelandija}}[[Nova Zelandija]] * {{ikonazastave|Britanska Indija}}[[Britanska Indija]] * {{ikonazastave|Nova Fundlandija}}[[Nova Fundlandija]] {{flag|Rusija}}<br> {{flagicon|Francija}} [[Francija]] * Armenska legija * Francoska Zahodna Afrika * Francoska Ekvatorialna Afrika Arabski uporniki<br> {{flagicon image|Flag of the Second Saudi State.svg}} Emirat Nejd in Hasa<br> {{flagicon|Armenia}} [[Armenija]]<br> {{flagcountry|Kraljevina Italija}} |combatant2={{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Otomansko cesarstvo]]<br> {{flag|Nemško cesarstvo}}<br> {{flag|Avstro-Ogrska}}<br> [[File:Flag of the Emirate of Ha'il.svg|border|20px]] Emirat Jabal Shammar<br> {{flagicon|Azerbaijan}} [[Azerbajdžan]] |commander1= |commander2= |strength1= {{ikonazastave|Velika Britanija}} 2.550.000<br> {{ikonazastave|Rusija}} 1.000.000<br> {{ikonazastave|Francija}}&{{ikonazastave|Armenija}} 100.000<br> {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} 70.000<br> '''Skupaj:'''3.620.000+ |strength2= {{ikonazastave|Ottoman Empire}} 2.800.000<br>{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} 6.540<br>[[File:Flag of the Emirate of Ha'il.svg|border|20px]] 9.000 |casualties1= 1.000.000-1.500.000 mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih |casualties2= 1.500.000 mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih |notes= Skupaj 5.000.000 tudi civilisti. }} '''Vojna na Bližnjem vzhodu''' zajema spopade družine Berko, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno [[Osmansko cesarstvo]]. Do glavnih bojev je prišlo na [[Sinaj|Sinajskem polotoku]], [[Palestina (regija)|Palestini]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], [[Perzija|Perziji]], [[Kavkaz]]u, [[Galipoli]]ju ter na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]]. Bližnjevzhodno bojišče se je odprlo 29. oktobra 1914 po sklenitvi tajnega nemško-turškega zavezništva ter bombardiranju ruskih črnomorskih pristanišč. Glavni namen vstopa otomanskega cesarstva v veliko vojno je bila ponovna pridobitev izgubljenih ozemlje ter povrnitev nekdanje imperialne moči in slave. Od tega je imela veliko korist Nemčija saj je z vstopom Turčije v vojno prekinila pomorsko povezavo med [[Rusko cesarstvo|Rusijo]] in [[Antanta|zahodnimi zavezniki]] ter dodatno obremenila britansko in rusko vojsko. V letih, ki so sledila so se na številnih frontah pokazale vse slabosti slabo opremljene in vodene otomanske vojske. Uspehov je bilo malo porazov ter izgub pa ogromno. Konec novembra ter v začetku oktobra 1918 je prišlo do dokončnega otomanskega zloma na vseh frontah. S podpisom mirovnega sporazuma [[30. oktober|30. oktobra]] 1918 v Mudrosu je Otomansko cesarstvo doseglo konec krvavih spopadov, hkrati pa povzročilo tudi svoj propad. Po vojni so si večino ozemlja razdelile države zmagovalki, ki so v naslednjih letih in desetletjih s političnimi spletkami ter različnimi delitvami med bližnjevzhodnimi narodi povzročile tak razdor, da mu še danes ni videti konca. == Predhodno dogajanje == [[Slika:Ismail Enver.jpg|150px|sličica|levo|Eden izmed treh Paš, vojni minister Enver Paša]] Začetek dvajsetega stoletja je Otomansko cesarstvo dočakalo v popolnem razsulu. Nekdaj močen 400 let star imperij, ki je ogrožal [[Dunaj]] ter samo osrčje [[Evropa|Evrope]] je bil zdaj samo še bleda senca nekdanje slave. Desetletja političnih sporov, umorov, etničnih trenj, napačnih političnih in gospodarskih odločitev ter vojen je cesarstvo popolnoma izčrpalo. Zaradi česar je to postalo lahek plen sovražnih držav. Leta [[1911]] se je cesarstvo zapletlo v [[Italijansko-turška vojna|italijansko-turško vojno]], v kateri je izgubilo Tripolitanijo ([[Libija]]) in [[Dodekaneški otoki|Dodekaneške otoke]]. Naslednje leto je v [[Prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni izgubilo]] še večino ozemlja v Evropi, kar je bilo za marsikaterega zunanjega opazovalca videti kot še zadnji žebelj v krsto imperija. Mediji in politiki so Otomanskemu cesarstvu takrat pravili kar bolnik iz [[Bospor]]ja, ki je bil videti kakor, da se bo vsak čas zrušil in umrl. Da bi zavedni turški politiki, predvsem člani stranke mlada Turčija, popravili nastali položaj so leta [[1909]] v državnem udaru odstavili starega turškega sultana [[Abdul Hamid II.|Abdul Hamida II.]] ter ga nadomestili z novim [[Mehmed V.|Mehmedom V.]]. Ta je ostal brez vsakršnih pooblastil, državo pa so vodili tako imenovani trije [[Paša|paše]]; minister za notranje zadeve [[Mehmed Talaat]], minister za obrambo [[Ismail Enver]] ter minister za mornarico [[Ahmed Djemal]]. Njihov glavni cilj je bil ponovno poenotiti ter združite vse narode Turčije ter staro cesarstvo razviti v novo bližnjevzhodno velesilo. Za uresničitev tega načrta pa so rabili strateškega zaveznika iz Evrope, katerega ni bilo pomembno. Za pomoč so sprva prosili zahodne zaveznike od katerih pa so dobili izredno mlačen odziv. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Francija]] se za Otomansko cesarstvo niti nista zmenili Rusija, ki je bila njena tradicionalna sovražnica, pa je za sodelovanje postavila take pogoje, da jih cesarstvi ni maralo izpolniti. Carigrad se je nato obrnil na [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]], ta je povabilo takoj sprejele saj je vedela, da bo s tem ogrozila strateško pomembni [[Sueški prekop]] ter britansko prevlado na bližnjem vzhodu. [[2. avgust|Drugega avgusta]] 1914 sta državi podpisali tajni sporazum s katerim se je Otomansko cesarstvo pridružilo centralnim silam ter tako posledično ter povsem nepotrebno stopilo v veliko vojno. Podpis sporazuma je v Carigradu povzročil manjšo zmešnjavo saj sta ga podpisali le veliki [[vezir]] Said Halim Pasha, minister za obrambo Enver Paša, minister za notranje zadeve Talat Paša ter vodja parlamenta Halil Bay. Med podpisniki nista bila sultan Mohamed V., ki je bil vrhovni poveljnik vojske ter minister za mornarico Djemal Paša, ki je sporazum na vsak način želel skleniti z Francijo. [[Slika:Bundesarchiv Bild 134-B3821, Türkei, Kreuzer Breslau.jpg|250px|sličica|levo|''SMS Breslau'' pod otomansko zastavo, 1914]] Kaj se dogaja med Nemčijo in Turčijo se zahodnim zaveznikom ni niti sanjalo, ko so to odkrili in poizkušali Turčijo pridobiti na svojo stran je bilo že prepozno. Medtem sta se v Carigrad zatekli nemški križarki ''SMS Breslau'' in ''SMS Goeben'', ki sta bežali pred zavezniškim sredozemskim ladjevjem. Ker je bila Turčija takrat še nevtralna sta ladji postali internirani zato se je nemška mornarica odločila, da ladji skupaj s posadko preda turški mornarici. Predaja je bila le navidezna, na slovesnosti ob nove pridobitvi turške mornarice so nemško zastavo zamenjali z otomansko člani posadke pa so mornariške kape zamenjali z [[fes]]i. V posmeh zaveznikom je celotna slovesnost potekala pred ruskim [[veleposlaništvo]]m v Carigradu. Skladno s tajnim dogovorom so začeli Nemci v Turčijo pošiljati ogromne količine vojaškega material ter inštruktorjev in nadzornikov katerih naloga je bila, da na novo opremijo in usposobijo otomansko vojsko. Oktobra 1914 se je vojna v Evropi divjala že z vso silovitostjo, v Turčiji je bil še mir, vendar ne več dolgo. Vodja nemške misije v Otomanskem cesarstvu Bronsart von Schellendor je že pripravil načrte za ofenzivo na Kavkazu proti Rusiji ter na Sinaju proti Britancem v [[Egipt]]u. Slabo opremljena in vodena otomanska vojska na vojno ni bila pripravljena zato je z vstopom v vojno zavlačevala kolikor se je le dalo. Z napadom turško-nemških križark ''Breslau'' in ''Goeben'', [[29. oktober|29. oktobra]] 1914, na rusko pristanišče [[Odesa]] je bilo tega zavlačevanja konec, Otomansko cesarstvo se je znašlo v vojni. == Bojišča == === Sinajski polotok === [[Slika:MapSinaiWWI.jpg|250px|sličica|desno|Karta Sinaja med prvo svetovno vojno]] [[Slika:18-pounder field gun with sand wheels Suez Canal 1916 IWM Q15840.jpg|250px|sličica|desno|Britansko topništvo v okolici Sueškega kanala]] Ob začetku prve svetovne vojne so bile razmere na Sinajskem polotoku in Egiptu zapletene. Egipt je uradno spadal pod Otomansko cesarstvo hkrati pa je bil zaradi Sueškega prekopa tudi britanski protektorat. Prekop je bil za britanski imperij strateškega pomena saj je predstavljal najkrajšo pomorsko pot med Veliko Britanijo, [[Indija|Indijo]], [[Avstralija|Avstralijo]] in [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]], hkrati pa je bilo to najslabše branjena komunikacijska povezava v britanskem imperiju. Tega sta se zavedalo obe strani. Britanci so prekop poizkušali zavarovati tako, da so iz pustega ter težko branljivega Sinaja umaknili celotno 30.000 glavo vojsko ter jo namestili na zahodni del prekopa. Na drugi strani so začeli Nemci na Otomansko vojsko pritiskati naj napade prekop. Ta je v začetku leta 1915 v Palestini za napad na prekop pripravila 25.000 glavo ekspedicijsko armado pod poveljstvom nemškega generala Froderika von Kressensteina. Bojni načrt armade je bil preprost, prečkati sinajsko puščavo, prekop, napasti ter zavzeti mesto Ismailia ter tako vzpostaviti mostišče s katerim bi prekinili pomorsko povezavo med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim]] in [[Rdeče morje|Rdečim morjem]]. Armada se je proti prekopu odpravila sredi januarja 1915. Sinajski polotok je prečkala po severni poti v smeri [[Port Said]]a, južni poti v smeri [[Suez]]a ter glavni srednji poti v smeri [[Ismailija|Ismailije]], ki je bila tudi glavni cilj napada. Pot čez puščavo je trajala deset dni, premiki so bili opravljeni v glavnem ponoči, z namenom, da bi prekrili smer napada. Britanci so vsak premik otomanske vojske podrobno spremljali z letali ter izvidniki. Otomanska vojska je do prekopa prišla [[2. februar]]ja 1915 ter se utaborila okoli 25&nbsp;km vzhodno od prekopa. Glede na njen položaj so Britanci sklepali, da bo do napada prišlo na osrednjem delu prekopa okoli jezera Timsah, zato so tja poslali okrepitve. Napad na prekop se je začel v zgodnjih jutranjih urah [[3. februar]]ja in se je kmalu spremenil v polomijo. Turški vojaki večinoma zbrani iz puščavskih področij niso bili vajeni prečkanja velikih vodnih ovir, zaradi česar so bili njihovi premiki počasni s tem pa so ostali lahke tarče maloštevilnih britanskih braniteljev na drugi strani prekopa. Do konca dneva, ko je bil napad prekinjen se je čez prekop uspelo prebiti le okoli 600 turškim vojakom, ki pa so se po britanskem protinapadu ter umiki lastnih čet morali predati. Zaradi močne britanske obrambe je turški napad je spodletel tudi nekaj kilometrov severno pri postajah za trajekt. Prekop je uspelo prečkati le okoli 150 turškim vojakom, ostali prečkanja niso preživeli ali pa so se umaknili zaradi močnega obrambnega ognja. Do konca dneva je bil napad prekinjen preživeli turški vojaki pa so se umaknili. Naslednji dan, [[4. februar]]ja so britanske čete prečkale prekop ter presenečeno ugotovile da je celotne turška vojska izginila. Med čiščenjem okolice prekopa so britanske patrulje zajele več sto turških vojakov, ki so se ločili od glavnine umikajoče se vojske. Napad na prekop je bil prava polomija in je Turke veliko stal, izgubili so preko 2.000 vojakov medtem ko so imeli Britanci le 32 mrtvih in 130 ranjenih. Glavni vzrok za poraz so bile slabe priprave ter oskrba, ki zaradi zahtevnega terena ni dosegla vojakov ob prekopu. Velik problem je bila voda, prav zaradi njenega pomanjkanja so prekinili celotno operacijo. Po neuspelem napadu so se Turki umaknili na obrambno črto El Arish – Nekhl glavne enote pa so bile nameščene v [[Gaza|Gazi]] ter [[Bersheba|Bershebi]]. [[Slika:The camel corps at Beersheba2.jpg|250px|sličica|desno|Otomanska vojska v Bershebi]] V nadaljevanju vojne, do večjih napadov na Sueški kanala ni prišlo več, so pa turške enote ob pomoči Nemcev občasno napadle kanal ter tako motile pomorski promet. V mesecih, ki so sledili spopadu je Egipt postal glavna logistična baza za bojne operacije na Gallipoliji. Ko se je to bojišče konec leta 1915 zaprlo, se je britansko poveljstvo odločilo, da prekop zavaruje tako kot je treba. Operacija zavarovanja prekopa je stekla februarja [[1916]]. Zajemala 400.000 vojakov ter zavarovanje deset kilometrskega pasu vzhodno od prekopa in treh glavnih poti, ki so iz Palestine preko Sinaja vodile do prekopa. Južno in srednjo pot preko polotoka so zavarovali tako da so zasedli odročno [[Oaza|oazo]] Moia Harab ter porušili cisterne v oazi Jifjafa. Zavarovanje severne poti, ki je bil tudi glavna pot do prekopa je zahtevala malo več truda. Do naselja Romani, ki stalo ob severni poti, so namreč nameravali zgraditi [[Železnica|železnico]] in [[vodovod]]. Po njuni izgradnji pa so nameravali naselje utrditi ter z njim zavarovati dostop do prekopa. [[23. april|Triindvajsetega aprila]] 1916 je dela nenadoma ogrozil turški napad zaradi katerega so se morali Britanci umakniti, vendar le začasno. Nekaj dni pozneje so že zasedli Romani ter ga utrdili kljub temu da železnica in vodovod nista bila končana. Posadka in puščavske patrulje so zaradi tega doživljale pomanjkanje saj karavane kamel niso morale vojakom na fronti dostaviti dovolj vode in hrane. V naslednji mesecih so se vrstili turški vpadi, ki pa na bojišču niso prinesli nobene spremembe. Nič manj pa ni bil ogrožen Sueški kanal saj je maja 1916 doživel prvi letalski napad. Maja sta bila končana tudi železnica in vodovod do Romania s čimer se je obramba tega naselja ter prekopa znatno okrepila. V noči iz [[3. avgust|tretjega]] na [[4. avgust|četrti avgust]] 1916 so Turki z napadom na utrjeni Romani še zadnjič poizkušali ogroziti Sueški prekop. Napad je spodletel in [[5. avgust]]a so se morali umakniti nazaj v Katio od tam pa v oazo Bir el Abd, ki so ga nato [[12. avgust]]a po hudih bojih s konjeniško divizijo [[ANZAC]] morali zapustiti. Bitka je bila prelomna saj so Britanci z njo dokončno zavarovali prekop ter pregnali turško vojsko iz večine Sinajskega polotoka. Sinajsko bojišče se je dokončno zaprlo z bitko pri Magdhabi [[23. december|23. decembra]] 1916, bitko za [[Rafa|Rafo]] [[9. januar]]ja [[1917]], ter bitko za osamljeno oazo Nekhl februarja 1917. Vse bitke so se končale z odločilno britansko zmago. === Palestina === [[Slika:Australian Light Horse 1916.jpg|250px|sličica|desno|Avstralska lahka konjenica, 1916]] Z zaprtjem sinajske fronte, v začetku februarja 1917, se je sočasno odprla nova palestinska fronta. Fronta je postala pomembna predvsem za turško stran saj je potekala od Rafe na sredozemski obali do Bershebe sredi puščave, ki sta bili globoko na otomanskem ozemlju. Po zmagi na Sinajskem polotoku ter dokončnem zavarovanju prekopa je napad na Palestino postal za Britance vprašljiv. Bližnjevzhodno bojišče je bilo namreč podrejeno mnogo večjemu zahodnemu bojišču, ki je v izredno kratkem času potrošilo ogromno material in človeških življenj zaradi česar je ves čas kazalo, da bo večina enot premeščenih na zahodno fronto. Poveljnik fronte, [[Archibald Murray]], bi tako izgubil večino ofenzivnih enot s tem pa zagon, ki ga je njegova vojska dobila med boji za Sinaj. Njegovi protesti ter spremenjene strateške razmere na bližnjem vzhodu so britansko vrhovno poveljstvo prepričale, da obdrži enote jih okrepi ter pripravi novo ofenzivo v smeri [[Jeruzalem]]a s katero naj bi ogrozil turško vojsko na Arabskem polotoku in Mezopotamiji. Priprave za napad na Gazo, ki so bila vrata Palestine, so se začele v sredini februarja ko je bila do oaze Al Arish zgrajena železnica in vodovod. Še preden pa se je bitka začela je v zavezniških vrstah prišlo do nesoglasij. Z napredovanjem v Palestino so Britanci trčili ob francoske in italijanske interese na tem ozemlji zaradi česar je bil potreben poseben dogovor, francoska in italijanska vojska pa sta prispevali tudi nekaj vojakov, ki so imeli bolj ali manj opazovalno vlogo. Na nasprotni strani fronte so se Turki zavedali resnosti položaja, vojna se je iz Egipta preselila na njihovo domače ozemlje. Frontno črto od Gaze na sredozemski obali do Beershebe sredi puščave je branilo 15.000 slabo opremljenih turških vojakov, od tega jih je Gazo branilo 4.000. Ti so se na zavezniški napad pripravili kakor se je pač dalo. Napad na Gazo se je začel [[26. marec|26. marca]] 1917 zgodaj zjutraj, vodil pa ga je [[general]] [[Charles Dobell]]. Napad se je začel z obkolitvijo turških položaje s katero so preprečili prihod okrepitev ter nato usklajenemu napadu iz več smeri. Čeprav je na bojišču prišlo občasno do zmede ter časovnega zamika pri napadu britanskih enot je napad potekal brez težav tako, da so se nekaj čez četrto uro zjutraj Turki že začeli umikati. Nato pa je nenadoma prišlo do katastrofe. General Dobell si je zaradi pomanjkanja informacij o stanju na bojišču ustvaril popolnoma napačno sliko in je bil prepričan, da Turki zmagujejo zato je ukazal umik britanskih čet in to tik preden so te dosegle zmago. Da je bila ironija še večja turški poveljniki sploh niso nameravali braniti Gaze, zato tja tudi niso poslali okrepitev. Po spodletelem britanskem napadu se je to spremenilo, nemški general [[Kress von Kressenstein]] je čez noč v Gazo poslal nove okrepitve, Britanci so tako izgubili bitko, ki jo jim nebi bilo treba. Bitka pa je imela dosti večje posledice kot so mislili Britanci, Turki so v naslednjih tednih in mesecih linijo Gaza - Beersheba dodatno utrdili in zavarovali sami naselji pa sta postali izredno težko osvojljivi utrdbi. Druga bitka za Gazo se je začela [[17. april]]a, nove turške utrdbe ter spremenjen način obrambe je razmere na bojišču popolnoma spremenil Turkom v prid. Da bi si Britanci zagotovili zmago so na bojišču uporabili 8 [[tank]]ov [[Mak I]] in 4.000 granat napolnjenih z [[Bojni strup|bojnimi strupi]]. Granate na odprtem puščavskem območju ter zaradi suhega in vročega podnebja niso imele nobenega učinka, tanki ki bi morali nuditi zaščiti pehoti pa so sami postali tarča topniškega in strojničnega ognja ter s tem pehota še dodatno ogrozili. Po treh dneh bojev ter izgubah, ki so narasle na 6.444 vojakov je general Dobell ukazal umik, bitka se je končala s popolno turško zmago, njihove izgube niso dosegle niti tretjino britanskih. Poraz je imel posledice, britansko poveljstvo je razrešilo generala Murraya ter ga nadomestilo z [[Edmund Allenby|Edmundom Allenbyem]]. Na drugi strani fronte pa so Turki dobili okrepitve z novo armado, ki ji je poveljeval prekaljeni nemški general [[Erich von Falkenhayn]]. [[Slika:TurkishMachineGunCorps.jpg|250px|sličica|desno|Turška vojska v puščavi, obrambna linija Gaza - Bersheba]] Po spodleteli drugi bitki za Gazo je na fronti nastal nekakšen zastoj, ki je bil podoben tistemu iz zahodne fronte, le občasno je prihajalo do posameznih spopadov med puščavskimi patruljami. [[23. maj|Triindvajsetega maja]] se Britanci napadli in porušili mostove na železnici Beersheba – Hafir el Auja. Konec oktobra 1917 pa je prišlo do nepričakovane bitke za hrib El Buggar, ki je po bitki padel v britanske roke. Novi britanski general Edmund Allenby je ob svojem prihodu načrt novega napadan na Palestino postavil na glavo. Za točko preboja je namesto Gaze izbral slabše branjeno ter težko dostopno Beershebo na skrajnem jugu fronte. Ker se je Beersheba nahaja sredi puščave, kjer je primanjkovalo vode, je Allenby dal zgraditi železnico ter serijo cistern, ki so napadajočo vojsko oskrbovale z vodo. Do napada je prišlo [[31. oktober|31.oktobra]] 1917, britanske enote so turške položaje okoli Beershebe obkolile ter napadle iz zahoda, vzhoda in juga. Turška obramba se je kmalu začela krhati, general Falkenhayn je bil mnenja, da gre le za slepilni manever v Beershebo ni poslal okrepitev. Zadnji napad je v jurišu izvedla 4. lahka konjeniška brigada, ki je zavarovala vodne cisterne in izvire (dogodek je navdihnil filmske ustvarjalce da so leta [[1987]] posneli film The Lighthorsemen), do večera je bilo mesto v zavezniških rokah. Dogodki so imeli nepredvidljive posledice za obe strani. Novo frontna črta se je s tem premaknila še globlje v puščavo in je segala do kraja Tel el Khuweilfe na jordanskem hribovju, ki so ga Britanci zaradi pomanjkanja vode uspeli zasesti šele [[8. november|8. novembra]]. Da bi Turki zavarovali preostanek fronte so iz Gaze na jug poslali okrepitve s tem pa so oslabili Gazo. Prva ta trenutek pa je čaka Allenby. Ta je Gazo napadel [[2. november|2. novembra]], boji so potekali vse do [[6. november|6. novembra]] ko so se Turka umaknili s čimer je tudi dokončno razpadla fronta Gaza – Beersheba. Z razpadom fronte je postal ogrožen Jeruzalem ter strateško pomembna železnica Jafa – Jeruzalem. Turki so poizkušala rešiti kar se je dalo in [[13. november|13. novembra]] 1917 je tako prišlo do bitke za železniško križišče Wadr Sara. Ta se je za Turke slabo končala, v naslednjih dneh so se ti bili prisiljeni umakniti, zapustiti [[Jafa|Jafo]] ter se umakniti v Jordansko hribovje ker so se pripravili na obrambo Jeruzalema. Časa za pripravo pa je bilo malo saj so Britanci že zasedli Jafo ter so bili tik pred Latrunom. Britanska vojska je napredovala tako hitro, da jo oskrba ni dohajala primanjkovalo pa ji je tudi zemljevidov, vendar to Allenbya ni zmotilo. Njegov glavni cilj je bil dragulj Bližnjega vzhoda, tisočletno mesto Jeruzalem, vse drugo je bilo nepomembno. [[27. november|Sedemnajstega novembra]] je v smeri mesta sprožil novo ofenzivo deževno in mrzlo vreme ter slabe ceste so onemogočale hitre premike britanskih enot, turška obramba pa je zaradi dobro postavljenih položajev na vzpetinah odbila večino napadov. Edini večji britanski uspeh je bilo zavzetje hriba Nebi Samwil od koder se je že videl Jeruzalem. Ker so bili vsi nadaljnji napadi neuspešni je Allenby [[24. november|24. novembra]] prekinil ofenzivo. Naslednjih dveh tednih so Turki s številnimi protiofenzivami želeli Britance potisniti nazaj proti Latrunu vendar se jim ni posrečilo. Medtem pa so se Britanci pripravljali na dokončno zavzetje Jeruzalema. Allenby je novo ofenzivo proti mestu sprožil [[8. december|8. decembra]], glede na obveščevalne podatke je pričakoval močen odpor, do katerega pa ni prišlo saj se je turška vojska kmalu po ofenzivi začela umikati. Britanci so v mesto vstopili [[9. december|9. decembra]], zadnji boji so potekali za [[Oljska gora|Oljsko goro]] kjer so morali Britanci Turke pregnati z bajonetnim napadom. General Allenby je slovesno vstopil v mesto [[11. december|11. decembra]] 1917 s čimer je postal prvi kristjan, ki je po več stoletjih ponovno nadzoroval Jeruzalem. Britanski premije David Lloyd je kasneje izjavil, da je bilo zavzetje Jeruzalema ena redkih svetlih točk leta 1917 saj zahodna fronta kljub nadčloveško vloženemu trudu in preliti krvi ni prinesla nobenega uspeha. Naslednje tri mesec je na fronti zaradi zimskega vremena vladalo zatišje. [[Slika:Palestine-WW1-3.jpg|250px|sličica|desno|Karta preboja v Palestini, Bitka za Megiddo, 19.-25. september 1918]] Zgodaj spomladi leta 1918 je fronta ponovno oživela, Britanci so februarja sprožili serijo novih ofenziv v hribovju Judeje severno od Jeruzalema ter v dolini reke Jordan. Spomladi je tako frontna črta segala od Sredozemskega morja na zahodu do [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]] na vzhodu. [[21. februar|Enaindvajsetega februarja]] je po treh dneh bojev padel Jericho, ki je bil nekakšen uvod v ofenzivo v dolini reke Jordan. Z zasedbo spodnjega dela doline so Britanci tako dobili izhodišča za napad na [[Aman]] ter strateško pomembno železnico Hedjaz, ki je povezovala [[Damask]] in [[Medina|Medino]]. Z uničenjem železnice bi podprli arabsko vstajo ter končali turško vojaško prevlado na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]]. Do prvega t. i. transjordanskega napada je prišlo [[21. marec|21.marca]], britanske enote bi morale prečkati reko Jordan, zasest Aman, uničiti železnico ter se nato umakniti. Zaradi dežja je reka [[Jordan]] narasla ceste pa so se spremenile v blatne luže. Napad na Aman je začel zamujati tako, da so Turki do prihoda Britancev že okrepili mestno obrambo. Boji za mesto so trajali do konca marca nato pa so se morali Britanci umakniti zaradi pomanjkanja streliva ter velikih izgub. To je bil prvi večji poraz britanskih čet na tem bojišču. Vendar pa general Allenby ni obupal saj je cilj opravičil izgube. Konec aprila je organiziral nov napad z istim ciljem. Sprav je napad potekal odlično nato pa je prišlo do močnega turškega protinapad in britanska fronta se je sesula zaradi česar so se morali umakniti na stare položaje. Da pa je bila stvar še hujša se je ravno v tistem obdobju na zahodni fronti začela nemška spomladanska ofenziva zaradi katere so velik del vojakov iz bližnjega vzhoda premestili na zahodno fronto. Allenby je tako že drugič v celotni kampanji ostal brez vojakov in je moral preiti v obrambo. Poleti 1918 so se vojaki začeli vračati na bližnjevzhodno bojišče, Allenby pa je v tem času pripravil nove načrte kako dokončno poraziti turško vojsko v Palestini. Načrt je poimenoval bitka za Megiddo ali kar Armagedon (Armagedon je zahodno ime za goro Megiddo kjer naj bi po svetopisemskih zgodbah potekala zadnja bitka med dobrim in zlim), ta je predvideval zavzetje Amana, [[Nablus]]a in [[Tiberij]]a. Od tam pa bi nato v naslednji fazi napredoval v Damask in [[Bejrut]]. Allenby je imel za načrt pripravljenih 35.000 mož in 383 topov v pomoč pa so jim bila tudi številna arabska plemena, kis so pod vodstvom Lovrenca Arabskega napadla turške obrambne položaje v zaledju. Nasproti njega je stala turška vojska s 24.000 vojaki in 270 topovi. Do glavnega napada je prišlo [[19. september|19. septembra]] 1918 ob 4:30. Kratkemu topniškemu obstreljevanju je sledil napad britanske konjenice in pehote vzdolž celotne fronte. V slabih treh urah se je celotna fronta zlomila in turška vojska se je začela umikati. [[20. september|Dvajsetega septembra]] so Britanci že zasedli Mogiddo in [[Nazaret]] kjer so skoraj zajeli nemškega generala [[Liman von Sanders|Limana von Sandersa]] ter njegovo celotno poveljstvo. Na koncu drugega dne bojev je bila 8. turška armada popolnoma uničena 7. je bila tik pred tem zato se je začela umikati iz Nablusa prodi dolini reke Jordan. Tam naj bi ji pot presekala britanski 20. korpus ki je napredoval po dolini Jordana, njegov napredek je bil zaradi močnega odpora počasen zato je posredovalo letalstvo in napadlo 7. turško armado med umikom proti vzhodu. Zaradi nenehnih letalskih napad so bile ceste blokirane preživeli Turki pa so zbežali v bližnje hribe kjer so bili kasneje zajeti. Na cestah, ki so vodile iz Nablusa je ostalo blokiranih okoli 1.000 vozil, ki so padla v britanske roke. Do [[25. september|25. septembra]] so Britanci zasedli črto Akra – Tiberij – Ajlum – Aman, zajeli so okoli 25.000 turških vojakov, okoli 10.000 nemškim in turškim vojakom pa se je uspelo umakniti na sever. Njihovo zasledovanje se je nadaljevalo vse do konca oktobra. [[1. oktober|Prvega oktobra]] je padel Damask, [[8. oktober|8. oktobra]] so Britanci zasedli Bejrut, [[18. oktober|18. oktobra]] [[Tripoli]], [[25. oktober|25. oktobra]] pa še [[Aleppo]]. Konec oktobra so Turki prosili za premirje s čimer se je vojna v Palestini ter na drugih frontah bližnjega vzhoda končala. === Mezopotamija === [[Slika:18pdrMesopotamiaMarch1917.jpg|250px|sličica|desno|Britansko topništvo v Mezopotamiji]] Mezopotamija je obsegala območje današnjega [[Irak]]a. Območje je bilo bolj ali manj pod Otomansko kontrolo vse od 16. stoletja. Zaradi velike oddaljenosti od Carigrada, težkega dostopa, obsežnih puščav ter divjih puščavskih plemen je to območje dogo časa veljalo za nepomembno in nevarno. Z odkritjem ogromnih količin nafte ter prihodom železnice (železnica Carigrad – [[Alep]] - [[Bagdad]]) so se stvari nenadoma spremenile. Razlog za spremembe pa je bila v glavnem nafta. Nekaj let pred začetkom prve svetovne vojne je britanska vlada z družbo Anglo-Persian Oil Company v [[Iran]]u podpisala ekskluzivno pogodbo o dobavo nafte britanski vojni mornarici, ki se je v tistem času modernizirala in začela prehajati iz [[premog]]a na nafto. Poleg nafte pa so Britanci na tistem območju že dalj časa uveljavljali ozemeljske zahteve v [[Kuvajt]]u. Z izbruhom prve svetovne vojne ter prestopom Otomanskega cesarstva na stran centralnih sil je postala ogrožena neprekinjena dobava nafte britanski mornarici zato se je Britanija odločila da ukrepa. Kmalu po začetku sovražnosti je britanska vojska zavarovala takrat največjo rafinerijo v Abadanu ter začela pripravljati načrte za napad na ustje reke Shatt-al-Arab (reka se izliva v [[Perzijski zaliv]]). Do napad je prišlo [[6. november|6. novembra]] 1914. Britanska mornarica je najprej bombardirala utrdbo Fao temu pa je sledilo še izkrcanje britanskih kolonialnih čet pod vodstvom [[generalpolkovnik]]a Arthurja Barreta. Tristo petdeset glava turška posadka s štirimi topovi je bila hitro poražena tako da so Britanci še isti dan začeli napredovati proti [[Basra|Basri]]. To so zasedli [[22. november|22. novembra]] po kratkem spopadu s turškimi silami ki so se nato umaknili navzgor po reki do mesta kjer se reki [[Tigris]] in [[Evfrat]] združita v reko Šat-al-Arab. Britanci so turški vojski sledili, [[3. december|3. decembra]] 1914 je prišlo do bitke pri Al-Qurnahu kakih 75&nbsp;km severno od Basre. Po šestih dneh bojev se je 1.000 glava turška vojska predala. Z bitko so Britanci zavarovali okolico Basre ter se tako pripravili na morebitni turški napad iz smeri Bagdada, kjer se je nahajala glavnina otomanske četrte armade. Ker so bile britanske operacije v Mezopotamiji, zaradi pomanjkanja vojakov ter zalog, omejenega značaja so Britanci nadzorovali le območje okoli reke Šat-al-Arab ter glavnih naselij. [[Slika:171 14 vue de Kut el Amara.jpg|300px|sličica|desno|Pogled na oblegani Kut]] Zaradi preobremenjenosti turške vojske na bojiščih Gallipolija, Kavkaza ter Sinaja so bile turške vojaške zmogljivosti in operacije v Mezopotamiji prav tako omejene. Zato so se ti po pomoč zatekli k lokalnim arabskim plemenom, kar pa je imelo le omejen učinek. [[12. april|Dvanajstega aprila]] 1915 je 4000 glava turška vojska pod poveljstvom Suleymana Askari Beya ter pomoči 14.000 bojevnikov iz arabskih plemen napadla britanske položaje pri Šaibi. Napad arabskih plemen ni prinesel želenega učinka zato je napadla turška vojska ter na večjih mestih obšla ter prebila britansko obrambno črta. Britanci so na turški preboj odgovorili z bajonetnim protinapadom ter napadom konjenice kar je v turških vrstah povzročilo visoke izgube ter preplah. Sulejman Askari je umaknil svoje čete, naslednji dan so Britanci izvedli nov protinapad ter preplavili turške obrambne položaje. V krvavem boju mož na moža je padlo okoli 2400 turških ter 1500 britanskih vojakov. V boju je bil ranjen tudi Suleymana Askari ki je kasneje zaradi sramotnega poraza v bolnišnici v Bagdadu storil samomor. Njegovo mesto je prevzel polkovnik Nureddin Paša. Britanci so bili nad zmago prijetno presenečeni zato so spremenili svoje vojne načrte v Mezopotamiji ter tja poslali generala Johna Nixona, da bi pripravil napad na Kut te morda celo na Bagdad. Britanci so zaradi težkih terenskih pogojev napredovali počasi, nato pa je na evropskem bojišču nenadoma prišlo do velikih sprememb, ki so močno vplivala na celotno bližnjevzhodno bojišče. V vojno je na strani centralnih sil vstopila Bolgarija posledično je temu proti kuncu leta sledil poraz Srbije s čimer sta Nemčija in Otomansko cesarstvo dobila neposredno železniško povezavo preko katere sta se oskrbovali z vojaškim materialom. Moč turške vojske se je povečala. Nemški in turški agenti pa so poizkušali v Perziji in [[Afganistan]]u zanetiti sveto vojno ([[džihad]]) zaradi česar so razmere za Britance v Mezopotamiji postale nevarne. [[Feldmaršal]] Kitchener je zato zahteval takojšnje zavzetje Bagdada zaradi prestiža ter zaradi časa. Načelnik generalštaba Archibald Murray je to odsvetoval saj majhna britanska ekspedicijska vojska ni bila sposobna zavzeti ter nadzorovati tako obsežnega ozemlja kot je bil Irak. Velik problem so bile tudi raztegnjene oskrbovalne poti. Na drugi strani so Turki spoznali pomembnost Mezopotamskega bojišča zato so iz tamkajšnjih enot oblikovali 6. armado ter jo pod poveljstvom nemškega generala [[Colmar von der Goltz|Colmara von Goltza]] dodatno okrepili. [[Slika:Meso-WW1-2.jpg|250px|sličica|desno|Karta vojaških operacij v spodnji Mezopotamiji]] [[Slika:Meso-WW1-3.jpg|250px|sličica|desno|Karta vojaških operacij v Mezopotamiji]] [[12. april|Dvanajstega aprila]] 1915 je prišlo do bitke pri Ctesiphonu kakih 40&nbsp;km južno od Bagdada. Bitka se je končala neodločeno z visokimi izgubami na obeh straneh ter umikom obeh armad. Nato pa je nenadoma prišlo do preobrata. Poveljnik turške vojske v bitki, Nuredin je ugotovil da so Britanci izvedli popoln umik iz bojišče zato se je odločil, da bo prekinil svoj umik ter začel zasledovati umikajočo se britansko vojsko. Ta se je organizirano umaknila v mesto Kut ter se tam vkopala. Turška vojska ni bila daleč, do [[3. december|3. decembra]] je mesto popolnoma obkolila s čimer so se Britanci znašli v pasti iz katere ni bilo izhoda. V naslednjih petih dneh se je začelo eno najbolj dramatičnih obleganj v prvi svetovni vojni. Obleganje Kuta se je uradno začelo [[7. december|7. decembra]] 1915. Britanske vojska pod poveljstvom Townshenda, ki se je znašla ujeta v mestu je mislila, da bo hitro osvobojena saj je imela zalog le za dober mesec dni. Townshend je celo predlagal preboj iz mesta, vendar so ga zavrnili. Medtem so v Veliki Britaniji v strahu pred padcem celotne fronte v Mezopotamiji organizirali reševalno operacijo. Prvi poizkus osvoboditve od zunaj se je začel januarja 1916. Po treh krvavih bitka se je končal katastrofalno. Turki pa so obrambo mesta od zunaj in znotraj še bolj okrepili. Dva meseca pozneje so Britanci poizkušali ponovno osvoboditi ujeto garniziji, vendar so bili v bitki pri Dujaili poraženi. Aprila so poizkušali ponovno. Uspeli so prebiti zunanjo turško obrambno liniji, ter se mestu približati na 30&nbsp;km, nato pa jim je nenadoma zmanjkalo zagona in morali so se umakniti. Medtem je ujeta garnizija v mestu začela stradati. Zaloge, ki naj bi trajale mesec dni so raztegnili na pet. Pojavljati so se začele nalezljive bolezni začelo je primanjkovati, hrane, zdravil in streliva. Da bi rešili ujeto garnizijo so Britanci poizkušali vse, Turkom so celo ponudili odkupnino v vrednosti 2 milijonov funtov, ki pa so jo ti odklonili. Ko je [[24. april]]a spodletel še zadnji poizkus oskrbe garnizije s pomočjo rečnega parnika je general Townshend videl, da jim ni preostalo več nobene rešitve. [[29. april|Devetindvajsetega aprila]] 1916 je garnizijo predal Turkom, v ujetništvo je odkorakalo 13.164 britanskih vojakov. Poraz pri Kutu, ki se je zgodil le nekaj mesecev po Gallipoliju je ponovno pretresel britansko vrhovno poveljstvo. V Mezopotamiji so bili zamenjani vsi poveljniki v izogib nadaljnjim porazom pa je bile izboljšana preskrba čet na bojišču. Saj se je izkazalo da je bil glavni krivec za poraz vojske slabo logistika, ki zaradi neobstoječe železnice ter cest ni dohajala bojnih enot. Po porazu je poveljstvo nad britansko vojsko prevzel general Friderck Stanley Maude, ki je naslednjih šest mesecev zatišja na fronti izkoristil za okrepitev svojih čet. Na Turški strani so se stvari iz tedna v teden slabšale, po zmagi pri Kutu je Mezopotamsko bojišče ponovno postalo nepomembno. Turki skoraj niso dobili nobene opreme ter okrepitve v vojakih. [[13. december|Trinajstega decembra]] 1916 so Britanci sprožili novo ofenzivo z namenom, da bi prodrli do Bagdada. Oslabljena turška vojska ni bila kos britanski ter se je po več bitkah komaj izognila uničenju, [[23. februar]]ja je padel Kut, v začetku marca pa so bile britanske enote že pred vrati Bagdada. Po kratki bitki so v mesto vstopili [[11. marec|11. marca]] 1917. S padcem mesta je bil turški poraz popoln, Khalil Paša poveljnik turške 6. armade je preostanek armade umaknil v Mosul. Nadaljnje napredovanje britanske armade je ustavilo zimsko vreme ter težave z logistiko. General Maud je [[18. november|18. novembra]] 1917 umrl zaradi kolere, nadomestil ga je general William Marshall, ki se je odločil da bo z vojaškimi operacijami počakal do spomladi 1918. Februarja 1918 so Britanci začeli z novo ofenzivo, zasedli so Hit, marca Kan al Baghdadi in aprila Kifri, nato pa so se morali zaradi ofenziv v Palestini ter Iranu ustaviti. Bojišče je nato mirovalo do oktobra, ko se je začela nova ofenziva z namenom da se zasede čim več ozemlja pred podpisom mirovne pogodbe. Ta je bila podpisana [[30. oktober|30. oktobra]] 1918 na otoku Moudros s čimer so se končale vse sovražnosti med turško in britansko vojsko. Turška 6. armada se je predala še isti dan. Kljub podpisu premirja pa se britanska vojska ni ustavila, [[14. november|14. novembra]] je zasedla Mosul s čimer so se končale zadnje bojne operacije na bližnjem vzhodu. === Perzija === [[Slika:Cosacos Artilleros de Terek.jpg|250px|sličica|desno|Ruski Kozaki, 1914]] Tako kot na celotnem bližnjem vzhodu so bile razmere v Perziji (današnji Iran) pred začetkom velike vojne zapletene ter temu primerno politično napete. Perzija je kot samostojna država obstajala le na papirju. Po sporazumu med Cesarsko Rusijo in Veliko Britanijo iz leta [[1907]] je bila razdeljena na dve interesni območji, severno ki je bilo pod Ruskim vplivom ter južno, ki je bilo pod Britanskim vplivom. Obe državi sta imeli v Perziji tudi vojaške enote z namenim, da zaščitita svoje interese. Pri Rusih je bila to predvsem krščanska manjšina na severu pri Britancih pa nafta v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]]. Perzijska vlada v Teheranu skoraj ni imela nobene moči. Nadzorovala je le glavna mesta cer ceste, izven njih pa so v glavnem vladali lokalni poglavarji. Velik problem so bile tudi številne etnične skupine ter veliko število različnih verstev (Muslimani, Židje, Kristjani, Nestorijani, …) kar je še dodatno zapletlo razmere v državi. Spori in vojne so bili pogosti, močno je bilo tudi sovraštvo do tujcev predvsem Britancev in Rusov, ki so imeli v državi močan politični in gospodarski vpliv. Ob izbruhu prve svetovne vojne so neurejene razmere v Perziji poizkušale izkoristiti centralne sile, predvsem Nemci ter Turki, tako da so z agenti poizkušale zanetiti upor lokalnega prebivalstva proti Rusom in Britancem. Največ uspeha so dosegli pri vladi, ki je bila tekom vojne centralno usmerjena. Načeloma Perzija ni bila vključena v veliko vojno saj je razglasila nevtralnost, to pa ni veljalo za lokalna plemena, ki so po navadi borila sama proti vsem, pomoč od Turkov, Nemcev, Rusov in Britancev pa jim je vedno prišla prav. V letu 1914 je do večjih bojev prišlo v severnem delu Perzije, ki meji na Kavkaz. Boji v tem delu države so bili neposredno povezani z rusko-turško fronto na Kavkazu. Frontna črta se je iz turško-perzijske meje premaknila v notranjost Perzije ter obratno, v notranjost Turčije. Boji na tem bojišču so se nadaljevali tudi v letu 1915. Avgusta 1915 so Britanci okupirali mesto Bushire ob Perzijskem zalivu. Novembra istega leta je prišlo do prvega večjega upora perzijskih vladnih sil proti ruskim silam v osrednjem delu države. Zmaga centralno usmerjenih vladnih sil je bila le začasna, Rusi pa so v nadaljevanju z vojaki in [[Kozak]]i zatrli vsak odpor, konec novembra pa so zasedli celo [[Teheran]]. Istočasno je prišlo do spopada vladnih sil z britansko usmerjenimi plemeni, boji so se končali z zmago vladnih sil. Leto 1916 so v Zaznamovali številni spopadi med lokalnimi plemeni, britansko, rusko in turško vojsko. Z ruske revolucijo leta 1917 ter podpisom mirovne pogodbe med Otomanskim imperijem in Rusijo v Erzincanu [[5. december|5. decembra]] so se spodi v Perziji začeli umirjati. Po razpadu ruske vojske je na fronti nastala praznina, ki so jo želeli zapolniti tako Turki kot Britanci. Otomansko cesarstvo je v Perzijo poslalo kavkaško armado z namenom da prepreči britanski vpliv. Turški vojski so se zoperstavili le Armenci. Britanci so jim poizkušali priskočiti na pomoč z ustanovitvijo posebnega armenskega bataljona znotraj britanske vojske vendar jih je prehitel konec vojne. Septembra 1918 so Turki nadzorovali severni del Perzije od mesta Tabriz do Kaspijskega morja, medtem ko so Britanci bolj ali manj nadzorovali preostanek Perzije. S podpisom premirja 30. oktobra 1918 na otoku Mudros so se vse vojaške operacije v Perziji končale. === Kavkaz === [[Slika:Sarikam.jpg|250px|sličica|desno|Ruska vojska v okolici Sarikamisha]] Kavkaz je bil skozi tisočletja stičišče različnih ver in kultur, hkrati pa so preko njega vodile tudi strateško pomembne poti do Bližnjega vzhoda. Interesi lokalnih in svetovnih velesil na tem ozemlju so bili veliki posledično pa je zaradi tega prihajalo tudi do vojen. Z vstopom Otomanskega cesarstva v veliko vojno je njegov glavni cilj postala pridobiti nazaj ozemlja na Kavkazu, ki jih je cesarstvo izgubilo v rusko-turški vojni [[1877]]-[[1878]]. Turško idejo so takoj podprli Nemci saj bi z odprtjem nove fronte na Kavkazu razbremenili evropsko vzhodno fronto. Bojišče se je odprlo [[1. november|1. novembra]] 1914 z rusko t. i. bergmannovo ofenzivo (ime je dobila po ruskem generalu Georgyu Bergmannu). Glavni cilj ofenzive je bil zasesti mesti Dogubeyazit in Koprukoy ter nato napredovati v notranjost Turčije. Sprva je ofenzivi lepo kazalo, nato pa je turška 3. armada 7. novembra nenadoma sprožila protiofenzivo. V dneh, ki so sledili so Rusi komaj ušli uničenju, fronta se je stabilizirala šele konec novembra nekaj 10&nbsp;km zahodno od rusko-turške meje. Ruski poraz je opogumil Turke, da so [[22. december|22. decembra]] 120.000 glavo vojsko poslali v napad proti ruskemu mestu Kars. Vojska do tja nikoli ni prišla. Ustavilo jo je izredno slabo zimsko vreme ter gorski grebeni viski preko 3.000 metrov. Turška vojska je po počasnem in mučnem napredovanju prišla le do Sarikamisa ter ga za kratek čas celo zavzela nato pa jih je s protinapadom ustavila ruska vojska. [[7. januar|Sedmega januarja]] 1915 je sledil dolg in mučen umik turške vojske nazaj proti Erzurumu. Umakniti se je uspelo le 10% vojske, kar je bil največji polom turške vojske v prvi svetovni vojni. Turki so za neuspeh krivili Armence, ki so prestopili na rusko stran potem ko so jim ti obljubili lastno državo. Razmere v preostanku 3. turške armade so se izboljšale s smrtjo poveljnika Hafiza Hakki Paše ter prihodom brigadnega generala Mahmuta Kamil Paše. Marca je fronta na Kavkazu bolj ali manj mirovala. [[12. april|Dvajsetega]] aprila 1915 je prišlo do armenskega upora v mestu Van. Turški vladavini v mestu se je uprlo preko 45.000 armenskih prebivalcev mesti ter beguncev iz okolice. Krvavi upor je trajal tri tedne dokler upornikov zadnji trenutek ni rešil ruski general Yudenich, ki je v mesto vkorakal [[21. maj]]a 1915. [[Slika:Battle Sarikamis winter gear.png|200px|sličica|desno|Turška vojska med boji za Sarikamish]] [[Slika:Van Defenders.jpg|200px|sličica|desno|Armenski prostovoljci med boji za mesto Van]] Armenski upor ni ostal nekaznovan, [[24. april]]a 1915 je notranji minister Mehmet Talat izdal ukaz, da je treba zapreti vse uporne Armence. Takoj po izdaji ukaza je bilo aretiranih med 235 ter 270 intelektualcev armenskega rodu, preko 2.000 pa so jih aretirali v naslednjih dneh. Zaradi ruskega napredovanja v spomladanski ofenzivi ter osvoboditvijo mesta Van so se Armenci začeli vedno bolj pogosto opirati daleč za frontno črto kar je že tako preobremenjeni turški vojski povzročalo dodatne težave. Talat je zato [[27. maj]]a izdal še en ukaz v katerem je ukazal, da je potrebno vse Armence preseliti v Sirijo in Irak. Ukaz je bil povod za [[Armenski genocid|genocid nad Armenci]] v katerem je umrlo okoli 1,5 milijona Armencev. Sredi junija so Rusi severno od mesta Van sprožili še eno ofenzivo, ki pa ni bila tako uspešna kot spomladanska saj je Turkom uspelo za silo reorganizirati kavkaško 3. armado ter nato odbiti ruski napad. Do konca leta je fronta bolj ali manj mirovala, ta čas pa sta obe strani izkoristili za krepitev armad. Šibka turška vojska v zimi 1916/1916 zaradi snežnih neurij ter slabega vremena ni pričakovala ruskega napada, vendar se je motila. V začetku januarja je ruski general [[Nikolai Yudenich]] s svojo vojsko na skrivaj zapustil zimske položaje ter se odpravil proti turški utrdbi in mestu Erzurum. Med [[10. januar|desetim]] in [[18. januar|osemnajstim]] januarjem je prišlo do bitke pri Koprukoyu, ki se je končala z odločilno rusko zmago. Čeprav zmaga ni bila popolna pa je Rusom na široko odprla vrata v Turčijo. Vojaške operacije so se nadaljevale aprila 1916, ruska vojska je v Turčijo začela prodirat po dveh krakih. Prvi krak je bil usmerjen proti severu s katerim so Rusi zasedli pristaniško mesto Trabzon ob Črnem morju, drugi krak pa je bi usmerjen proti [[Anatolija|Anatoliji]] in središču otomanskega cesarstva. Bitki za Mush in Bitlis, ki sta potekali od spomladi do poletja 1916 sta bili tudi zadnji v turški obrambni črti, Rusi so mesti zasedli februarja 1916. Julija je padel Erzincan. Avgusta so Turki pod poveljstvom [[Mustafa Kemal Atatürk|Mustafa Kemala]] ponovno osvojili Mush in Bitlis ter prešli ofenzivo, ki se je končala konec septembra z velikimi izgubami. Čeprav so Rusom prizadejali kar nekaj škode niso resno omajali moč ruske kavkaške armada zato je ta kmalu po končani turški ofenzivi prešla v protinapad, ki pa so ga nato zadržali. Fronta je zaradi nenavadno ostre zime do konca leta 1916 mirovala. Mirovala pa je tudi spomladi 1917. Upori ter [[ruska revolucija]] v Rusiji so ustavili vse ruske vojaške operacije na Kavkazu v letu 1917. V tem času je ruska kavkaška armada začela počasi vendar vztrajno razpadati. Vojaki so armado začeli zapuščati v tisočih tako, da do septembra 1917 armada skorajda ni več obstajala. Razsulo na ruski strani turška armada ni izkoristila za napad saj je tudi sama imela težave zato se fronta skozi leto ni nič spremenila. Po začetki oktobrske revolucije ter razpadu ruske vojske ter ruske oblasti na Kavkazu je na ozemlju nastala nova država Transkavkazška federacija s prestolnico v [[Tbilisi]]ju, ki je združevala Gruzijce, Azerbajdžance in Armence. V strahu pred Turško vojsko so posamezne nacije v novi državi ustanovile lastno vojsko. Tako so Armenci ustanovili armenske prostovoljne enote, ki so se oborožile iz zapuščenih ruskih zalog v boji proti Turkom pa so v nadaljevanju spopada računali na Rusko in zahodno pomoč. S podpisom premirja v Erzincanu, [[5. december|5. decembra]] 1917, so se nehale sovražnosti med Otomanskim cesarstvom in Rusijo ne pa tudi med Otomanskim cesarstvom in novonastalo državo Transkavkaz. Izpraznjeno fronta so po umiku ruske vojske zasedle armenske prostovoljne enote, ki pa jih ni bilo dovolj, da bi zavarovale celotno fronto. Negotove razmere je, [[5. februar]]ja 1918, izkoristila turška tretja armada ter napadala proti vzhodu na celotni fronti. Maloštevilna armenska vojska ni zdržala pritiska zato se je umaknila. Skozi februar so Turki osvojili ozemlja in mesta, ki so jih prej izgubili v bitkah z Rusi. Kelkit je bil osvobojen [[7. februar]]ja, Ezincan [[13. februar]]ja, Bayburt [[19. februar]]ja, Tercan [[22. februar]]ja in Trabzon [[24. februar]]ja. Marca so po hudih bojih padli še Erzurum, Malazgirt, Hinis, Oltu, Koprukoy in Tortum. [[3. marec|Tretjega marca]] 1918 je Otomanska cesarstvo v [[Brest-Litovsk]]u z [[Boljševiki]] podpisalo sporazum s katerim so Boljševiki Otomanskemu cesarstvu odstopili mesta Batum, Kars in Ardahan. Mesto so Rusi zasedli v rusko-turški vojni leta 1877 do 1878. Pogajanja med Otomanskim cesarstvom in Transkavkazo so se začela marca v Trabzonu in se končala maja v Batumu. Sprav je kazalo do bosta sprti strani sklenili mir vendar so vedno nove zahteve iz turške strani to onemogočale zato je ponovno prišlo do spopadov. V njih so bili Armenci, kljub številnim zmagam poraženi. [[24. maj|Štiriindvajsetega maja]] 1918 je Transkavkaz z Otomanskim cesarstvom podpisal mirovni sporazum v Batumu. Štiri dni kasneje je federacija Transkavkaz razpadla iz nje pa so nastale republike [[Gruzija]], [[Azerbajdžan]], in [[Armenija]]. Nobena od njih ni obstajala dolgo. Junija je bila Armenija prisiljena podpisati mirovno pogodbo v Batumu s čimer pa se niso strinjali vsi Armenci. Tisti ki se niso strinjali so ustanovili lastno državo Republiko gorsko Armenijo. Že tako zapletene razmere na Kavkazu so se junija še dodatno zapletle s prihodom nemške vojske v Gruzijo. Cilj nemške vojske je bil z nafto bogat [[Baku]]. S tem pa so v navzkriž prišli z otomansko vojsko, ki je tudi sama napredovala v Gruzijo. Obe strani sta se občasno spopadli čeprav sta bili zaveznici. Nesporazum je prekinilo šele nemško grozilno pismo iz [[Berlin]]a, po njem so se Turki umaknili iz Gruzije. Istočasno je prihajalo do bojev tudi med Armenci in Turki. Ti so trajali vse do konca oktobra, ko je bilo v Mudrosu podpisano premirje. Kavkaško bojišče je bilo edino bojišče kjer so Turki obdržali ter osvobodili ozemlje, ki so ga izgubili v rusko-turški vojni. === Gallipoli === {{glavni|Bitka za Gallipoli}} [[Slika:HMS Irresistible abandoned 18 March 1915.jpg|250px|sličica|desno|Pomorski del operacije, ''HMS Irresistible'' potem ko jo je zaradi prevelikih poškodb zapustila posadka, 18. marec 1915]] Vstop Otomanskega cesarstvo v prvo svetovno vojno na strani centralnih sil je zahodne zaveznike presenetil ter jih še dodatno obremenilo saj so se odprla bojišča na Balkanu, Kavkazu, Mezopotamiji in Sinaju. Problem Otomanskega cesarstva je bil ta da je pokrivalo izredno veliko ozemlje s tem pa je nadzorovalo strateško pomembne kopenske in pomorske poti med Azijo in Evropo. Tako je postal ogrožen Sueški prekop v Egiptu ter pomorska povezave med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] in Črnim morjem preko [[Dardanele|Dardanel]]. Sueški prekop je bil izredno pomemben za Britance saj je predstavljal najkrajšo pomorsko pot med Veliko Britanijo ter največjo britansko kolonijo [[Indija|Indijo]]. Dardanele pa so bile pomembne predvsem za Ruse saj je bil to njihov edini izhod v Sredozemsko morje ter nato v svetovne oceane. Da bi zahodni zavezniki kar se da hitro iz vojne izločili na videz šibko Otomansko cesarstvo ter zavarovali svoje interese na Bližnjem vzhodu, je prvi lord admiralitete Winston Churchill predlagal drzen načrt. Združeno zavezniško ladjevje naj bi z bojnim ladjami napadli turške utrdbe pri Dardanelah ter jih uničilo. Ladjevje naj bi nato plulo do Carigrada, glavnega mesta Otomanskega cesarstva ter tam izkrcalo vojsko, ki bi mesto zavzela ter tako cesarstvo v nekaj dneh ali tednih izločilo iz velike vojne. Načrt je bil sicer drzen vendar izvedljiv zato ga vsi zavezniki podprli ter dali v izvedbo. [[Slika:Scene just before the evacuation at Anzac. Australian troops charging near a Turkish trench. When they got there the... - NARA - 533108.tif|250px|sličica|desno|Avstralske čete med jurišem na turški jarek]] [[Slika:MapHellesWarZoneGallipoli1915.jpg|250px|sličica|desno|Karta skrajnega konca polotoka Gallipoli, rdeča črta označuje mesto do kjer so prišle zavezniške čete]] [[19. februar|Devetnajstega februarja]] 1915 se je pred obalo Gallipolija pojavilo močno zavezniški ladjevje sestavljeno iz 31 bojnih ladij, 27 [[Križarka|križark]], 25 [[Rušilec|rušilcev]], 8 monitorjev, 14 [[Podmornica|podmornic]] ter večjega števila spremljevalnih ladij. Ladjevje je ob prihodu nemudoma napadlo turške utrdbe ter bilo pri tem izredno uspešno oz. saj tako je bilo videti. Uničenih je bilo večje število turških utrdbe vendar kljub bombardiranju je Turkom uspelo zavarovati nekaj utrdbe in topov ki so bile v notranjosti polotoka. Pritem pa so neprestano obstreljevali zavezniške ladje kar je zavezniško pomorsko operacijo časovno podaljšalo. Do glavnega zavezniškega napada je prišlo [[18. marec|18. marca]] 1915, zavezniške ladje so zaplule v dardanelski preliv nato pa je nenadoma prišli do katastrofe. Francoska bojna ladja ''Bouvet'' je zaplula na mino ter se potopila. Na mino sta zapluli tudi ''HMS Irresistible'' in ''HMS Inflexible''. Poškodovanima ladjama je na pomoč priskočil ''HMS Ocean'' ki je tudi sam naletel na mino in se nato zaradi škode skupaj z bojno ladjo Inflexible tudi potopila. Na mino sta zapluli tudi francoski bojni ladji ''Suffren'' in ''Gaulois''. Poveljnik zavezniške flote [[admiral]] [[John de Robeck]] je zaradi velikih izgub ter zmede nato odpoklical napad. Pomorski napad se je izkazal za popolno katastrofo, zato je bilo odločeno da se na kopno pošlje pehoto, ki bo zasedla turške utrdbe. Za to nalogo je bil v Egiptu ustanovljen poseben avstralsko novozelandski korpus ([[ANZAC]]) sestavljen iz avstralskih in novozelandskih vojakov katerim so pridodali še enote britanske vojske in mornarice ter francosko ekspedicijsko armado. Do izkrcanja je prišlo [[25. april]]a 1915 na jugu polotoka Gallipoli. Izkrcanje je potekalo na šestih odsekih označenimi s črkami, S, V, W, X, in Y, in je potekalo bolj ali manj mirno. Izjema sta bila le odseki S, W in Z. Na odsekih S in W so se Britanci izkrcavali pod močnim strojničnim ognjem na odseku Z, kjer so se izkrcale večinoma enote ANZAC pa so kmalu po izkrcanju ugotovili da za obalo leži neprehoden teren zaradi česar je bilo ustavljeno vso napredovanje. Do nepričakovanih zastojev je prišlo tudi na ostalih odsekih. To je turškim branilcem pod poveljstvom Mustafa Kemala, dalo čas, da se pripravijo na obrambo in izvedejo protinapad. Ta sicer v naslednjih dneh ni uspel je pa povzročil, da so se zavezniki vkopali na obali. V tednih in mesecih, ki so sledili ofenzivi se razmere na bojišču niso kaj dosti spremenile, zavezniki so ostali ujeti na ozkem pasu kopnega ob obali medtem ko so Turki nadzorovali prostor nad njimi. Stvari se niso bistveno spremenile tudi po številnih ofenzivah ki sta jih izvedli obe strani. Razmere, ki so nastale so povzročile, da je Gallipoli postal eno izmed najbolj krvavo bojišče prve svetovne vojne saj so zavezniki in Turki za vsakih nekaj sto metrov ozemlja izgubili več tisoč vojakov. Glavi sovražnik na bojišču pa niso bile granate ali krogle temveč pomanjkanje vode in številne nalezljive bolezni. Avgusta 1915 so zavezniki poizkušali znova s tako imenovano avgustovsko ofenzivo, tokrat so napadli kakih 8&nbsp;km severno ob obali ter od odseka ANZAC (odsek Z). Napad je sprva lepo potekal nato pas so se začele pojavljati težave, zaradi prevelike previdnosti poveljnikov je napad potekal prepočasi in Turki so sicer slabo branjen odsek fronte čez noč okrepili in zgodba iz ostalih bojišč Gallipolija se je ponovila. Ko sta se obe strani vkopali je ob vsakem napadu umrlo več tisoč napadalcev in branilcev cilj napada pa skoraj nikoli ni bil dosežen. Zardi neprestanih neuspehov so se vodilni v poveljstvo začeli spraševati ali je fronto sploh smiseln vzdrževati glede na to, da se od aprila niso premaknili več kot 3&nbsp;km v notranjost polotoka. Stvari so se še dodatno zapletle ko so o dejanskem stanju na bojišču začeli poročati novinarji. Javnost in politika je zahtevala zaprtje bojišča, zamenjano je bilo poveljstvo nad bojiščem. Nov poveljnik Charles Monro je le potrdil izredno slabo stanje, nad stanjem je bil šokiran tudi Kitchener zato je ukazal takojšnje zaprtje bojišča. Evakuacija britanskih čet iz polotoka se je začela [[7. december|7. decembra]] in je trajala do [[9. januar]]ja 1916. Potekala je organizirano in brez ene same žrtve zaradi česar je bila edina uspešna operacija v celotni kampanji. == Arabski upor == [[Slika:Ljidda.jpg|150px|sličica|desno|T. E. Lawrence, bolje znan pod vzdevkom Lawrence Arabski, vodja britanske misije na Arabskem polotoku]] [[Slika:1307109799 king-faisal-i-of-iraq-kopiya.jpg|150px|sličica|desno|Princ Faisal, glavni vodja arabskih upornikov]] Arabski upor je bil neposredno povezan z vzponom arabskega nacionalizma. Ta je bil v arabskih državah sicer prisoten že dolgo časa v letih pred veliko vojno ter kmalu po njenem začetku pa je dosegel kritično maso, ki je sprožila splošni upor proti Otomanskemu cesarstvu. Otomansko cesarstvo je arabske dežele zasedlo v 16. stoletju, ko je bilo na vrhuncu svoje moči. Ker so bile te dežele zaradi ostrega podnebja in terena težko dostopne ter zelo oddaljene od Carigrada je bila turška moč v njih omejena le na posamezne predstavnike in trgovske postojanke kot sta bili npr. sveti mesti [[Meka]] in [[Medina]]. Ostalo arabska ozemlja pa so nadzirali lokalna nomadska plemena. V celotnem cesarstvu so imeli Turki najmanj nadzora na Arabskem polotoku med tem ko so bili Egipt, Sirija in Mezopotamija po strogim nadzorom otomanske administracije. Kljub temu pa je večina narodov na tem območju imela nekaj skupnega, in to je bila vera, ki je premagala marsikatero oviro. Tak sistem je deloval stoletja in desetletja, dokler se v 19. stoletju niso začele med arabskimi izobraženci, predvsem v večjih mestih, širiti zahodnjaške ideje o samostojnosti narodov. Svoje so dodale še osamosvojitev balkanskih držav izpod otomanske nadvlade ter prva balkanska vojna leta [[1913]]. Vendar pa je ta miselnost ostala bolj ali manj v ozkem krogu izobražencev in se je zelo počasi širila med navadne ljudi. Na upor pa ni vplival sam nacionalizem temveč tudi leta 1908 odprta [[Hedžaška železnica]] med Damaskom in Medino. Proga je namreč divjo in težko dostopno deželo čez noč približala turški oblasti s tem pa se lokalni vodje niso strinjali saj so bi izgubili moč. Največji nasprotnik Turkov je bil [[Sharif Hussein bin Ali]], ki je bil med letoma 1908 in 1917 tudi Emir Meke. Leta 1914 je tako že prišlo do prvih uporov proti turški oblasti, nekatera združena uporna plemena pa so vlado mladih Turkov razglasila za proti muslimansko. Z vstopom Otomanskega cesarstva v vojno konec oktobra 1914 je bilo relativnega miru na Arabskem polotoku dokončno konec. Sharif Hussein ibn Ali si je že pred vojno od Britancem zagotovil pomoč v denarju in orožju (v zameno se je moral upreti Otomanski vladavini) tako, da v letih 1914 in 1915 združil večino arabskih plemen ter nacionalističnih gibanj in si tako povečal moč ter vpliv. Britanci so v tem v tem videli korist saj jim na bližnjevzhodnem bojišču v prvih dveh letih ni šlo najbolje in je bil vsak otomanski nasprotnih njihov zaveznik. Hkrati pa so bili do arabskih plemen precej zadržani in nezaupljivi saj v njih niso videli resnega nasprotnika napram turški vojski. Pravi arabski upor se je začel [[5. junij]]a 1916 ko sta sinova Sharifa Husseina bin Alija, emir Ali in [[Faisal I.|Faisal]], poizkušala zasesti Medino ter tamkajšnjo železniško postajo. Boji so trajali tri dni nato pa so napadalci umaknili nazaj v [[Puščava|puščavo]]. Pet dni kasneje je prišlo do upora v Meki, majhna turška garnizija ni morala ubraniti mesta zato se je umaknila v mestno trdnjavo. Istočasno so uporna arabska plemena napadla in zasedla večino pristanišč in mest ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. To je Britancem omogočilo, da so upornim plemenom dostavili večjo količino orožja in ostale vojaške opreme. Preko pristanišč je na Arabski polotok začela prihajati tudi novonastala Arabska vojska, ki so jo sestavili iz zajetih otomanskih vojakov, ki so se prostovoljno javili, da se bojo borili proti otomanski vojski. S tem pa je britanska vojska vojaško posegla na dogajanje na polotoku. Da bi uskladili delovanje britanske vojske in lokalnih upornih plemen so ustanovili posebno vojaško misijo pod poveljstvom mladega poročnika [[Thomas Edward Lawrence|T.E. Lawrenca]] (kasneje je postal znan kot Lowrenc Arabski). Njegova naloga je bila da poveča moč, velikost arabskih plemen ter skrbi da se upor nadaljuje. Decembra 1916 so bili Arabci na težki preizkušnji. Potem ko jim ni uspelo zasesti Medino so Turki tja po železnici poslali močne okrepitve. Naloga teh okrepitev pa je bila, da ponovno zasedejo pristaniška mesta preko katerih uporna plemena dobivajo orožje. Pristanišča je v zadnjem trenutku rešila britanska mornarica s svojimi bojnimi ladjami. Medtem sta Emir Faisal ter Lawrenc zasedla pristaniško mesto Wejh od koder sta nato napadala za Turke strateško pomembno Hedžaško progo. Na progi so rušili posamezne odseke proge, mostove, vodne postojanke in železniške postaje. S tem so 12.000 glavo otomansko vojsko zadrževali v Medini. Največji podvig upornih plemen pa je bilo zavzetje zadnje [[Aqaba|Aqabe]] junija 1917 s čimer so si prislužili spoštovanje britanske vojske. Uporna plemena so se po tem preimenovala v severno arabsko vojsko, mesto pa je postalo izhodišče za napade na Jordanijo in Sirijo, istočasno pa se je nadaljevala tudi vojna za Hedžaško železnico. V nadaljevanju vojne 1917 do oktobra 1918 je nova severno arabska vojska sodelovala v vseh večjih spopadih med britansko in otomansko vojsko vključno z bitko pri Moggidu septembra 1918. Z razkrojem fronte se je začela tekma za Damaska v katerega pa sta obe strani (Britanci in arabska vojska) prišli bolj ali manj istočasno, [[1. oktober|1. oktobra 1918]]. Arabci Medine niso nikoli zasedli, otomanska vojska jo je predala šele [[10. januar]]ja [[1919]] po ukazu iz Carigrada. Po vojni so zavezniki ignorirali zahteve po ustanovitvi nove arabske države na območju Palestine, Sirije, Jordanije in Arabskega polotoka, kljub temu da je bil dogovor med Britanci in Arabci iz leta 1915 drugačen. Vzrok za to so bili geostrateški interesi Velike Britanije in Francije, ti sta si omenjeno ozemlje na skrivaj razdelili v t. i. Sykes-Picotovemu dogovoru maja 1916. Obe državi sta namreč želeli pridobiti čim več tuje zemlje ter nafte, ki je po prvi svetovni vojni postala nova strateška surovina. Zadevo pa je še dodatno zapletla Balfourova deklaracija iz leta 1917, ki je Židom obljubljala lastno državo v Palestini. Na koncu so Arabci le dobili svojo državo na področju Hadjaz, upravljal pa jo je Hussein ibn Ali. Država je obstajala do leta [[1925]], ko se je priključila novonastala Saudska Arabija. == Dogodki po vojni == [[Slika:Occupation of Constantinople 3.jpg|250px|sličica|desno|Vkorakanje zavezniških čet v Carigrad]] Premirje med zavezniki in Otomanskim cesarstvom je bilo podpisano 30. oktobra 1918 na britanski bojni ladji ''HMS Agamemnom'', ki je bila zasidrani pred mestom Moudros (otok Lamnos). Podpisala sta ga turški minister za mornarico Rauf Bey ter britanski admiral Somerste Arthur Gough-Calthorpe. V premirju je bilo določeno da mora Otomanska vojska demobilizirati vso vojaške enote ter se na Kavkazu umakniti na meje iz leta 1914, zaveznikom pa mora omogočiti uporabo otomanske infrastrukture ter neovirano zasedbo katerega koli otomanskega ozemlja. V skladu s tem so Britanci [[13. november|13. novembra]] 1918 okupirali Carigrad. S tem pa so se težave na Bližnjem vzhodu šele začele. Trije Paše (Enver, Cemal in Talat) pobegnejo v tujino, vodenje države prevzame zadnji osmanski sultan [[Mehmed VI.]], ki pa je lutka v zavezniških rokah. Kmalu zatem pride do razpade celotnega državnega in gospodarskega aparat in nekdanje štiristoletno Otomansko cesarstvo se znajde v popolnem brezvladju. Brezvladje izkoristijo zavezniške vojske ter si razdelijo posamezna ozemlja otomanskega cesarstva. Tako Armenci zasedejo vzhodni del Turčije, v [[Adana|Adani]] se izkrcajo francoske in armenske sile ter zavzamejo jugovzhodni del Turčije, jugozahod zavzame italijanska vojska, na zahodu pa se v mestu [[Izmir]] izkrca grška ter nato zasede večji del zahodne Turčije. Britanci zasedejo Gallipoli, Dardanele in Carigrad. Pod njihovim nadzorom so še Palestina, Mezopotamija ter posamezni deli Arabskega polotoka. Vendar pa Turčija (naslednica Otomanskega cesarstva) s tem ni bila popolnoma uničeno, nekateri nekdanji otomanski generali se niso strinjali s trenutnimi razmerami in so se odločili da se bojo uprli. Med njimi je bil tudi prekaljeni general Mustafa Kemal, ki ga pošljejo v osrednjo Turčijo, da tam vzpostavijo red in mir (osrednji del Turčije ni bil pod zavezniškim nadzorom). Ta je tam združi turške nacionaliste ter ustanovi novo turško vojsko za upor proti zaveznikom. Aprila [[1920]] je bila v [[Ankara|Ankari]], daleč od oči zaveznikov, izvoljena nova turška vlada. Avgusta 1920 je turški sultan podpisal [[Sevreška mirovna pogodba|sporazum iz Sevresa]] ter s tem zapečatil usodo Bližnjega vzhoda vse do danes (o usodi bližnjega vzhoda se je odločalo na Versajski mirovni konferenci). Na podlagi sporazuma so si zmagoviti zavezniki med sabo razdelili ozemlje nekdanjega Otomanskega cesarstva. Jugovzhodni in jugozahodni del Turčije sta dobili Francija in Italija, zahodni in evropski del Turčije pa je dobila Grčija. Dardanele, Gallipoli in Carigrad so ostali pod mednarodni nadzorom. Britanci so dobili Egipt ter mandatna območja Palestine, Iraka in Jordanije. Francozi so dobili mandatni območji Libanon in Sirija. S tem so izigrali Arabce in princa Feisla, ki so mu med vojno, v zameno za pomoč v boju proti Turkom, obljubili samostojno arabsko državo na ozemljih Palestine, Libanona, Sirije. Novo domovino na ozemlju Palestine so Britanci obljubili tudi Židom, kar je že tako zapletene razmere še dodatno zapletlo. Vsa ta skrivna dogovarjanja in delitev ozemelj so imela posledice. Skozi leto 1920 je turškim nacionalistom uspelo v seriji bitk premagati armensko vojsko, ki so ji zahodni zavezniki obrnili hrbet. Decembra 1920 so z njo podpisali premirje. Spomladi [[1921]] so podpisali premirje še z [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] [[Sovjetska zveza|Rusijo]], ta je turškim nacionalistom v strahu pred prevelikim britanskim vplivom na Bližnjem vzhodu začela pošiljati orožje in denarno pomoč. Armenija je kmalu zatem nehala obstajati, zasedla jo je Sovjetska zveza. Potem ko so si turški nacionalisti zavarovali vzhodno mejo so se lotili osvajanja ostalih ozemelj, ki so bila pod nadzorom zaveznikov. Najprej so se lotili Francozov v jugovzhodnem delu Turčije, ker so ti demobilizirali večino vojske se niso morali učinkovito upirati zato so s turškimi nacionalisti skleni mir in priznali vlado v Ankari ter razveljavili sporazum iz Sevresa, do oktobra [[1921]] so se Francozi umaknili iz Turčije. S tem so obrnili hrbet Britancem, ki so se bali širjenja komunizma v Turčiji. Britanci so za moč prosili Grke, ki so že leta 1920 okupirali zahodni del Turčije. Ti so organizirali močno vojaško odpravo v notranjost Turčije z namenom, da porazi turške nacionaliste. Sprva je Grkom dobro kazalo nato pa se je grška vojska, zaradi močnega turškega protinapada, tik pred Ankaro morala obrniti. Turčija je bila rešena. Da bi si zagotovila dokončno zmago nad Grki je v enem letu mobilizirala celotno prebivalstvo in konec avgusta [[1922]] prešla v ofenzivo v smeri mest Izmir in [[Bursa]]. Po nekaj dneh krvavih bojev se je grška obramba zlomila in sledil je njen popoln umik iz Turčije. Britanci v Carigradu so tako ustali sami, da bi se izognili vojni so v zadnjem trenutku, ko je bila turška vojska že pred mestnimi vrati, sklenili mir z nacionalisti. Turška vojska je v mesto vstopila brez boja. S podpisom pogodbe iz Lasanne, [[24. julij]]a [[1923]], so evropske sile priznale Trčijo kot samostojno državo njen prvi predsednik pa je postal [[Mustafa Kemal Atatürk]]. [[Slika:Dammam No. 7 on March 4, 1938.jpg|200px|sličica|desno|Naftna vrtina Saudska Arabija, 1938]] Medtem je v Siriji, Libanonu, Palestini, Mezopotamiji in Perziji vrelo. V Siriji in Libanonu so se Francozi soočili z močnim odporom arabskih nacionalistov, krvavi boji so trajali vse do tridesetih let prejšnjega stoletja. Perzija (Iran) je bila zaradi spletk antante in centralnih sil po prvi vojni politično razdeljena in v popolnem razsulu. Z nastopom nove vlade leta 1921 je prekinila sodelovanje z Britanci ter sklenila novega s Sovjeti. Ozemlje Mezopotamijo so želeli Britanci zaradi lastnih interesov, predvsem zaradi bogatih nahajališč nafte ter lažjega nadzora, nasilno združiti v enotno državo Irak. Pri tem so trčili ob 4.000 let stare ozemeljske, plemenske in virske spore med [[Kurdi]], [[Šiizem|Šiiti]] ter [[Suniti]] in s tem sami postali tarča njihovih sporov. Iraku je pod močnim britanskim vplivom vladal princ Feisl, Jordaniji pa njegov brat Abdullah. Kurdi nikoli niso dobili svoje države. Ozemlje zahodno od reke Jordan (Palestina) so Britanci brez privoljenja lokalnega prebivalstva rezervirali za [[Judje|Jude]] ter njihovo bodočo judovsko državo. Kmalu po vojni so se tja v večjem številu začeli priseljevati Judje kar je pripeljalo do trenj z lokalnim muslimanskim prebivalstvom in kasneje do resnih spopadov. Na Arabskem polotoku se je sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja po šestih letih plemenskih spopadov pojavila nova država [[Saudska Arabija]], takrat ena najbolj revnih na svetu. Z odkritjem nafte desetletje kasneje je postala glavni svetovni gospodarski in politični igralec. Evropske velesile so po prvi svetovni vojni razmere na Bližnjem vzhodu zapletle do skrajnosti. Z razdelitvijo Bližnjega vzhoda na podlagi političnih in gospodarskih interesov evropskih velesil ter izbiro zahodno usmerjenih arabskih voditeljev z namenom vladanja različnim kulturam in verskim prepričanjem, ter ignoriranje zgodovinskega ozadja in tradicije, je Evropa Bližnjem vzhodu v naslednjih stotih letih zagotovila tujo okupacijo, politično nestabilnost in vojne. Mogoče dogajanje na bližnjem vzhodu po prvi svetovni vojni še najbolj pojasni citat Davida Fromkina, avtorja knjige ''A Peace to End All Peace'': {{navedek|Sporazum, ki je bil vsiljen muslimanskemu svetu je bil mir, ki je končal ves mir, prav mir pa je najbolj izmuzljiv v deželi krvi in nafte.||A Peace to End All Peace|David Fromkin}} == Viri == '''Spletni viri''' * [http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/arab-revolt Arabski upor, New Zealand Histrory online] * [http://militaryhistory.about.com/od/WWIBattlesMiddleEast/p/World-War-I-Battle-Of-Megiddo.htm Bitka pri Mogiddu, militaryhistory.about.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/siegeofkut.htm Obleganje Kuta, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/gf.htm Bitka za Gallipoli, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/pf.htm Vojna v Palestini, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/mf.htm Vojna v Mezopotamiji, www.firstworldwar.com] * [http://militaryhistory.about.com/od/worldwarioverview/a/wwiglobal_2.htm Vojna na Kavkazu, militaryhistory.about.com] * [http://islamandthegreatwar.umwblogs.org/the-caucasus-campaign/ Vojna na Kavkazu, islamandthegreatwar.umwblogs.org] * [http://www.youtube.com/watch?v=jP0evPEsc30 Blood and Oil: The Middle East in World War I, www.youtube.com] '''Knjige''' * ''A Peace to End All Peace, The Fall of the Ottoman Empire and the Creation of the Modern Middle East'', David Fromkin, 1989 == Glej tudi == * [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodna fronta]] * [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|Vzhodna fronta]] * [[Balkansko bojišče]] * [[Soška fronta]] * [[Tirolska fronta]] * [[Vojna v kolonijah]] * [[Vojna na morju]] * [[Vojna v zraku]] == Zunanje povezave == * [http://www.firstworldwar.com/battles/gf.htm Bitka za Gallipoli] * [http://www.firstworldwar.com/battles/pf.htm Vojaške operacije v Palestini] * [http://www.firstworldwar.com/battles/mf.htm Vojaške operacije Mezopotamij] * [http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/arab-revolt Arabski upor] * [http://www.nzhistory.net.nz/war/sinai-campaign Vojaške operacije na Sinaju] * [http://www.1914-1918.net/palestine.htm Britanske vojaške operacije v Egiptu in Palestini] * [http://www.iranreview.org/content/Documents/Iran-and-the-First-World-War.htm Iran in prva svetovna vojna] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojne Azerbajdžana]] [[Kategorija:Vojne Avstralije]] [[Kategorija:Vojne Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]] qlhfxwbwvkh5jmnw34yne5atk9xq6w9 6675669 6675667 2026-05-14T12:51:10Z ~2026-29125-61 259874 6675669 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict= Vojna na Bližnjem vzhodu |partof= [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] |image= [[Slika:Allenby enters Jerusalem 1917.jpg|250px]] |caption=Britanski general Allenby vstopa v sveto mesto Jeruzalem, zavzetje tega mesta je predstavljalo prelomnico v vojni na Bližnjem vzhodu, 11. december 1917. |date=[[29. oktober]] [[1914]] – [[30. oktober]] [[1918]] |place=Egipt, Sinaj, Palestina, Sirija, Libanon, Jordanija, Arabski polotok, Irak, Iran, Kavkaz, Turčija |result= popolna zmaga zaveznikov |territory= Zavezniki zasedejo večino ozemlja Otomanskega cesarstva |combatant1={{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]]<br> * {{ikonazastave|Avstralija}}[[Avstralija]] * {{ikonazastave|Nova Zelandija}}[[Nova Zelandija]] * {{ikonazastave|Britanska Indija}}[[Britanska Indija]] * {{ikonazastave|Nova Fundlandija}}[[Nova Fundlandija]] {{flag|Rusija}}<br> {{flagicon|Francija}} [[Francija]] * Armenska legija * Francoska Zahodna Afrika * Francoska Ekvatorialna Afrika Arabski uporniki<br> {{flagicon image|Flag of the Second Saudi State.svg}} Emirat Nejd in Hasa<br> {{flagicon|Armenia}} [[Armenija]]<br> {{flagcountry|Kraljevina Italija}} |combatant2={{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Otomansko cesarstvo]]<br> {{flag|Nemško cesarstvo}}<br> {{flag|Avstro-Ogrska}}<br> [[File:Flag of the Emirate of Ha'il.svg|border|20px]] Emirat Jabal Shammar<br> {{flagicon|Azerbaijan}} [[Azerbajdžan]] |commander1= |commander2= |strength1= {{ikonazastave|Velika Britanija}} 2.550.000<br> {{ikonazastave|Rusija}} 1.000.000<br> {{ikonazastave|Francija}}&{{ikonazastave|Armenija}} 100.000<br> {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} 70.000<br> '''Skupaj:'''3.620.000+ |strength2= {{ikonazastave|Ottoman Empire}} 2.800.000<br>{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} 6.540<br>[[File:Flag of the Emirate of Ha'il.svg|border|20px]] 9.000 |casualties1= 1.000.000-1.500.000 mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih |casualties2= 1.500.000 mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih |notes= Skupaj 5.000.000 tudi civilisti. }} Berko bero what are we up to today. fuge. pes. maček. denar. sok. grad. drek. lok. avto. skuter. šola. tiho. meso. kruh. voda. tobak. nnikotin. fuge. == Predhodno dogajanje == [[Slika:Ismail Enver.jpg|150px|sličica|levo|Eden izmed treh Paš, vojni minister Enver Paša]] Začetek dvajsetega stoletja je Otomansko cesarstvo dočakalo v popolnem razsulu. Nekdaj močen 400 let star imperij, ki je ogrožal [[Dunaj]] ter samo osrčje [[Evropa|Evrope]] je bil zdaj samo še bleda senca nekdanje slave. Desetletja političnih sporov, umorov, etničnih trenj, napačnih političnih in gospodarskih odločitev ter vojen je cesarstvo popolnoma izčrpalo. Zaradi česar je to postalo lahek plen sovražnih držav. Leta [[1911]] se je cesarstvo zapletlo v [[Italijansko-turška vojna|italijansko-turško vojno]], v kateri je izgubilo Tripolitanijo ([[Libija]]) in [[Dodekaneški otoki|Dodekaneške otoke]]. Naslednje leto je v [[Prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni izgubilo]] še večino ozemlja v Evropi, kar je bilo za marsikaterega zunanjega opazovalca videti kot še zadnji žebelj v krsto imperija. Mediji in politiki so Otomanskemu cesarstvu takrat pravili kar bolnik iz [[Bospor]]ja, ki je bil videti kakor, da se bo vsak čas zrušil in umrl. Da bi zavedni turški politiki, predvsem člani stranke mlada Turčija, popravili nastali položaj so leta [[1909]] v državnem udaru odstavili starega turškega sultana [[Abdul Hamid II.|Abdul Hamida II.]] ter ga nadomestili z novim [[Mehmed V.|Mehmedom V.]]. Ta je ostal brez vsakršnih pooblastil, državo pa so vodili tako imenovani trije [[Paša|paše]]; minister za notranje zadeve [[Mehmed Talaat]], minister za obrambo [[Ismail Enver]] ter minister za mornarico [[Ahmed Djemal]]. Njihov glavni cilj je bil ponovno poenotiti ter združite vse narode Turčije ter staro cesarstvo razviti v novo bližnjevzhodno velesilo. Za uresničitev tega načrta pa so rabili strateškega zaveznika iz Evrope, katerega ni bilo pomembno. Za pomoč so sprva prosili zahodne zaveznike od katerih pa so dobili izredno mlačen odziv. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Francija]] se za Otomansko cesarstvo niti nista zmenili Rusija, ki je bila njena tradicionalna sovražnica, pa je za sodelovanje postavila take pogoje, da jih cesarstvi ni maralo izpolniti. Carigrad se je nato obrnil na [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]], ta je povabilo takoj sprejele saj je vedela, da bo s tem ogrozila strateško pomembni [[Sueški prekop]] ter britansko prevlado na bližnjem vzhodu. [[2. avgust|Drugega avgusta]] 1914 sta državi podpisali tajni sporazum s katerim se je Otomansko cesarstvo pridružilo centralnim silam ter tako posledično ter povsem nepotrebno stopilo v veliko vojno. Podpis sporazuma je v Carigradu povzročil manjšo zmešnjavo saj sta ga podpisali le veliki [[vezir]] Said Halim Pasha, minister za obrambo Enver Paša, minister za notranje zadeve Talat Paša ter vodja parlamenta Halil Bay. Med podpisniki nista bila sultan Mohamed V., ki je bil vrhovni poveljnik vojske ter minister za mornarico Djemal Paša, ki je sporazum na vsak način želel skleniti z Francijo. [[Slika:Bundesarchiv Bild 134-B3821, Türkei, Kreuzer Breslau.jpg|250px|sličica|levo|''SMS Breslau'' pod otomansko zastavo, 1914]] Kaj se dogaja med Nemčijo in Turčijo se zahodnim zaveznikom ni niti sanjalo, ko so to odkrili in poizkušali Turčijo pridobiti na svojo stran je bilo že prepozno. Medtem sta se v Carigrad zatekli nemški križarki ''SMS Breslau'' in ''SMS Goeben'', ki sta bežali pred zavezniškim sredozemskim ladjevjem. Ker je bila Turčija takrat še nevtralna sta ladji postali internirani zato se je nemška mornarica odločila, da ladji skupaj s posadko preda turški mornarici. Predaja je bila le navidezna, na slovesnosti ob nove pridobitvi turške mornarice so nemško zastavo zamenjali z otomansko člani posadke pa so mornariške kape zamenjali z [[fes]]i. V posmeh zaveznikom je celotna slovesnost potekala pred ruskim [[veleposlaništvo]]m v Carigradu. Skladno s tajnim dogovorom so začeli Nemci v Turčijo pošiljati ogromne količine vojaškega material ter inštruktorjev in nadzornikov katerih naloga je bila, da na novo opremijo in usposobijo otomansko vojsko. Oktobra 1914 se je vojna v Evropi divjala že z vso silovitostjo, v Turčiji je bil še mir, vendar ne več dolgo. Vodja nemške misije v Otomanskem cesarstvu Bronsart von Schellendor je že pripravil načrte za ofenzivo na Kavkazu proti Rusiji ter na Sinaju proti Britancem v [[Egipt]]u. Slabo opremljena in vodena otomanska vojska na vojno ni bila pripravljena zato je z vstopom v vojno zavlačevala kolikor se je le dalo. Z napadom turško-nemških križark ''Breslau'' in ''Goeben'', [[29. oktober|29. oktobra]] 1914, na rusko pristanišče [[Odesa]] je bilo tega zavlačevanja konec, Otomansko cesarstvo se je znašlo v vojni. == Bojišča == === Sinajski polotok === [[Slika:MapSinaiWWI.jpg|250px|sličica|desno|Karta Sinaja med prvo svetovno vojno]] [[Slika:18-pounder field gun with sand wheels Suez Canal 1916 IWM Q15840.jpg|250px|sličica|desno|Britansko topništvo v okolici Sueškega kanala]] Ob začetku prve svetovne vojne so bile razmere na Sinajskem polotoku in Egiptu zapletene. Egipt je uradno spadal pod Otomansko cesarstvo hkrati pa je bil zaradi Sueškega prekopa tudi britanski protektorat. Prekop je bil za britanski imperij strateškega pomena saj je predstavljal najkrajšo pomorsko pot med Veliko Britanijo, [[Indija|Indijo]], [[Avstralija|Avstralijo]] in [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]], hkrati pa je bilo to najslabše branjena komunikacijska povezava v britanskem imperiju. Tega sta se zavedalo obe strani. Britanci so prekop poizkušali zavarovati tako, da so iz pustega ter težko branljivega Sinaja umaknili celotno 30.000 glavo vojsko ter jo namestili na zahodni del prekopa. Na drugi strani so začeli Nemci na Otomansko vojsko pritiskati naj napade prekop. Ta je v začetku leta 1915 v Palestini za napad na prekop pripravila 25.000 glavo ekspedicijsko armado pod poveljstvom nemškega generala Froderika von Kressensteina. Bojni načrt armade je bil preprost, prečkati sinajsko puščavo, prekop, napasti ter zavzeti mesto Ismailia ter tako vzpostaviti mostišče s katerim bi prekinili pomorsko povezavo med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim]] in [[Rdeče morje|Rdečim morjem]]. Armada se je proti prekopu odpravila sredi januarja 1915. Sinajski polotok je prečkala po severni poti v smeri [[Port Said]]a, južni poti v smeri [[Suez]]a ter glavni srednji poti v smeri [[Ismailija|Ismailije]], ki je bila tudi glavni cilj napada. Pot čez puščavo je trajala deset dni, premiki so bili opravljeni v glavnem ponoči, z namenom, da bi prekrili smer napada. Britanci so vsak premik otomanske vojske podrobno spremljali z letali ter izvidniki. Otomanska vojska je do prekopa prišla [[2. februar]]ja 1915 ter se utaborila okoli 25&nbsp;km vzhodno od prekopa. Glede na njen položaj so Britanci sklepali, da bo do napada prišlo na osrednjem delu prekopa okoli jezera Timsah, zato so tja poslali okrepitve. Napad na prekop se je začel v zgodnjih jutranjih urah [[3. februar]]ja in se je kmalu spremenil v polomijo. Turški vojaki večinoma zbrani iz puščavskih področij niso bili vajeni prečkanja velikih vodnih ovir, zaradi česar so bili njihovi premiki počasni s tem pa so ostali lahke tarče maloštevilnih britanskih braniteljev na drugi strani prekopa. Do konca dneva, ko je bil napad prekinjen se je čez prekop uspelo prebiti le okoli 600 turškim vojakom, ki pa so se po britanskem protinapadu ter umiki lastnih čet morali predati. Zaradi močne britanske obrambe je turški napad je spodletel tudi nekaj kilometrov severno pri postajah za trajekt. Prekop je uspelo prečkati le okoli 150 turškim vojakom, ostali prečkanja niso preživeli ali pa so se umaknili zaradi močnega obrambnega ognja. Do konca dneva je bil napad prekinjen preživeli turški vojaki pa so se umaknili. Naslednji dan, [[4. februar]]ja so britanske čete prečkale prekop ter presenečeno ugotovile da je celotne turška vojska izginila. Med čiščenjem okolice prekopa so britanske patrulje zajele več sto turških vojakov, ki so se ločili od glavnine umikajoče se vojske. Napad na prekop je bil prava polomija in je Turke veliko stal, izgubili so preko 2.000 vojakov medtem ko so imeli Britanci le 32 mrtvih in 130 ranjenih. Glavni vzrok za poraz so bile slabe priprave ter oskrba, ki zaradi zahtevnega terena ni dosegla vojakov ob prekopu. Velik problem je bila voda, prav zaradi njenega pomanjkanja so prekinili celotno operacijo. Po neuspelem napadu so se Turki umaknili na obrambno črto El Arish – Nekhl glavne enote pa so bile nameščene v [[Gaza|Gazi]] ter [[Bersheba|Bershebi]]. [[Slika:The camel corps at Beersheba2.jpg|250px|sličica|desno|Otomanska vojska v Bershebi]] V nadaljevanju vojne, do večjih napadov na Sueški kanala ni prišlo več, so pa turške enote ob pomoči Nemcev občasno napadle kanal ter tako motile pomorski promet. V mesecih, ki so sledili spopadu je Egipt postal glavna logistična baza za bojne operacije na Gallipoliji. Ko se je to bojišče konec leta 1915 zaprlo, se je britansko poveljstvo odločilo, da prekop zavaruje tako kot je treba. Operacija zavarovanja prekopa je stekla februarja [[1916]]. Zajemala 400.000 vojakov ter zavarovanje deset kilometrskega pasu vzhodno od prekopa in treh glavnih poti, ki so iz Palestine preko Sinaja vodile do prekopa. Južno in srednjo pot preko polotoka so zavarovali tako da so zasedli odročno [[Oaza|oazo]] Moia Harab ter porušili cisterne v oazi Jifjafa. Zavarovanje severne poti, ki je bil tudi glavna pot do prekopa je zahtevala malo več truda. Do naselja Romani, ki stalo ob severni poti, so namreč nameravali zgraditi [[Železnica|železnico]] in [[vodovod]]. Po njuni izgradnji pa so nameravali naselje utrditi ter z njim zavarovati dostop do prekopa. [[23. april|Triindvajsetega aprila]] 1916 je dela nenadoma ogrozil turški napad zaradi katerega so se morali Britanci umakniti, vendar le začasno. Nekaj dni pozneje so že zasedli Romani ter ga utrdili kljub temu da železnica in vodovod nista bila končana. Posadka in puščavske patrulje so zaradi tega doživljale pomanjkanje saj karavane kamel niso morale vojakom na fronti dostaviti dovolj vode in hrane. V naslednji mesecih so se vrstili turški vpadi, ki pa na bojišču niso prinesli nobene spremembe. Nič manj pa ni bil ogrožen Sueški kanal saj je maja 1916 doživel prvi letalski napad. Maja sta bila končana tudi železnica in vodovod do Romania s čimer se je obramba tega naselja ter prekopa znatno okrepila. V noči iz [[3. avgust|tretjega]] na [[4. avgust|četrti avgust]] 1916 so Turki z napadom na utrjeni Romani še zadnjič poizkušali ogroziti Sueški prekop. Napad je spodletel in [[5. avgust]]a so se morali umakniti nazaj v Katio od tam pa v oazo Bir el Abd, ki so ga nato [[12. avgust]]a po hudih bojih s konjeniško divizijo [[ANZAC]] morali zapustiti. Bitka je bila prelomna saj so Britanci z njo dokončno zavarovali prekop ter pregnali turško vojsko iz večine Sinajskega polotoka. Sinajsko bojišče se je dokončno zaprlo z bitko pri Magdhabi [[23. december|23. decembra]] 1916, bitko za [[Rafa|Rafo]] [[9. januar]]ja [[1917]], ter bitko za osamljeno oazo Nekhl februarja 1917. Vse bitke so se končale z odločilno britansko zmago. === Palestina === [[Slika:Australian Light Horse 1916.jpg|250px|sličica|desno|Avstralska lahka konjenica, 1916]] Z zaprtjem sinajske fronte, v začetku februarja 1917, se je sočasno odprla nova palestinska fronta. Fronta je postala pomembna predvsem za turško stran saj je potekala od Rafe na sredozemski obali do Bershebe sredi puščave, ki sta bili globoko na otomanskem ozemlju. Po zmagi na Sinajskem polotoku ter dokončnem zavarovanju prekopa je napad na Palestino postal za Britance vprašljiv. Bližnjevzhodno bojišče je bilo namreč podrejeno mnogo večjemu zahodnemu bojišču, ki je v izredno kratkem času potrošilo ogromno material in človeških življenj zaradi česar je ves čas kazalo, da bo večina enot premeščenih na zahodno fronto. Poveljnik fronte, [[Archibald Murray]], bi tako izgubil večino ofenzivnih enot s tem pa zagon, ki ga je njegova vojska dobila med boji za Sinaj. Njegovi protesti ter spremenjene strateške razmere na bližnjem vzhodu so britansko vrhovno poveljstvo prepričale, da obdrži enote jih okrepi ter pripravi novo ofenzivo v smeri [[Jeruzalem]]a s katero naj bi ogrozil turško vojsko na Arabskem polotoku in Mezopotamiji. Priprave za napad na Gazo, ki so bila vrata Palestine, so se začele v sredini februarja ko je bila do oaze Al Arish zgrajena železnica in vodovod. Še preden pa se je bitka začela je v zavezniških vrstah prišlo do nesoglasij. Z napredovanjem v Palestino so Britanci trčili ob francoske in italijanske interese na tem ozemlji zaradi česar je bil potreben poseben dogovor, francoska in italijanska vojska pa sta prispevali tudi nekaj vojakov, ki so imeli bolj ali manj opazovalno vlogo. Na nasprotni strani fronte so se Turki zavedali resnosti položaja, vojna se je iz Egipta preselila na njihovo domače ozemlje. Frontno črto od Gaze na sredozemski obali do Beershebe sredi puščave je branilo 15.000 slabo opremljenih turških vojakov, od tega jih je Gazo branilo 4.000. Ti so se na zavezniški napad pripravili kakor se je pač dalo. Napad na Gazo se je začel [[26. marec|26. marca]] 1917 zgodaj zjutraj, vodil pa ga je [[general]] [[Charles Dobell]]. Napad se je začel z obkolitvijo turških položaje s katero so preprečili prihod okrepitev ter nato usklajenemu napadu iz več smeri. Čeprav je na bojišču prišlo občasno do zmede ter časovnega zamika pri napadu britanskih enot je napad potekal brez težav tako, da so se nekaj čez četrto uro zjutraj Turki že začeli umikati. Nato pa je nenadoma prišlo do katastrofe. General Dobell si je zaradi pomanjkanja informacij o stanju na bojišču ustvaril popolnoma napačno sliko in je bil prepričan, da Turki zmagujejo zato je ukazal umik britanskih čet in to tik preden so te dosegle zmago. Da je bila ironija še večja turški poveljniki sploh niso nameravali braniti Gaze, zato tja tudi niso poslali okrepitev. Po spodletelem britanskem napadu se je to spremenilo, nemški general [[Kress von Kressenstein]] je čez noč v Gazo poslal nove okrepitve, Britanci so tako izgubili bitko, ki jo jim nebi bilo treba. Bitka pa je imela dosti večje posledice kot so mislili Britanci, Turki so v naslednjih tednih in mesecih linijo Gaza - Beersheba dodatno utrdili in zavarovali sami naselji pa sta postali izredno težko osvojljivi utrdbi. Druga bitka za Gazo se je začela [[17. april]]a, nove turške utrdbe ter spremenjen način obrambe je razmere na bojišču popolnoma spremenil Turkom v prid. Da bi si Britanci zagotovili zmago so na bojišču uporabili 8 [[tank]]ov [[Mak I]] in 4.000 granat napolnjenih z [[Bojni strup|bojnimi strupi]]. Granate na odprtem puščavskem območju ter zaradi suhega in vročega podnebja niso imele nobenega učinka, tanki ki bi morali nuditi zaščiti pehoti pa so sami postali tarča topniškega in strojničnega ognja ter s tem pehota še dodatno ogrozili. Po treh dneh bojev ter izgubah, ki so narasle na 6.444 vojakov je general Dobell ukazal umik, bitka se je končala s popolno turško zmago, njihove izgube niso dosegle niti tretjino britanskih. Poraz je imel posledice, britansko poveljstvo je razrešilo generala Murraya ter ga nadomestilo z [[Edmund Allenby|Edmundom Allenbyem]]. Na drugi strani fronte pa so Turki dobili okrepitve z novo armado, ki ji je poveljeval prekaljeni nemški general [[Erich von Falkenhayn]]. [[Slika:TurkishMachineGunCorps.jpg|250px|sličica|desno|Turška vojska v puščavi, obrambna linija Gaza - Bersheba]] Po spodleteli drugi bitki za Gazo je na fronti nastal nekakšen zastoj, ki je bil podoben tistemu iz zahodne fronte, le občasno je prihajalo do posameznih spopadov med puščavskimi patruljami. [[23. maj|Triindvajsetega maja]] se Britanci napadli in porušili mostove na železnici Beersheba – Hafir el Auja. Konec oktobra 1917 pa je prišlo do nepričakovane bitke za hrib El Buggar, ki je po bitki padel v britanske roke. Novi britanski general Edmund Allenby je ob svojem prihodu načrt novega napadan na Palestino postavil na glavo. Za točko preboja je namesto Gaze izbral slabše branjeno ter težko dostopno Beershebo na skrajnem jugu fronte. Ker se je Beersheba nahaja sredi puščave, kjer je primanjkovalo vode, je Allenby dal zgraditi železnico ter serijo cistern, ki so napadajočo vojsko oskrbovale z vodo. Do napada je prišlo [[31. oktober|31.oktobra]] 1917, britanske enote so turške položaje okoli Beershebe obkolile ter napadle iz zahoda, vzhoda in juga. Turška obramba se je kmalu začela krhati, general Falkenhayn je bil mnenja, da gre le za slepilni manever v Beershebo ni poslal okrepitev. Zadnji napad je v jurišu izvedla 4. lahka konjeniška brigada, ki je zavarovala vodne cisterne in izvire (dogodek je navdihnil filmske ustvarjalce da so leta [[1987]] posneli film The Lighthorsemen), do večera je bilo mesto v zavezniških rokah. Dogodki so imeli nepredvidljive posledice za obe strani. Novo frontna črta se je s tem premaknila še globlje v puščavo in je segala do kraja Tel el Khuweilfe na jordanskem hribovju, ki so ga Britanci zaradi pomanjkanja vode uspeli zasesti šele [[8. november|8. novembra]]. Da bi Turki zavarovali preostanek fronte so iz Gaze na jug poslali okrepitve s tem pa so oslabili Gazo. Prva ta trenutek pa je čaka Allenby. Ta je Gazo napadel [[2. november|2. novembra]], boji so potekali vse do [[6. november|6. novembra]] ko so se Turka umaknili s čimer je tudi dokončno razpadla fronta Gaza – Beersheba. Z razpadom fronte je postal ogrožen Jeruzalem ter strateško pomembna železnica Jafa – Jeruzalem. Turki so poizkušala rešiti kar se je dalo in [[13. november|13. novembra]] 1917 je tako prišlo do bitke za železniško križišče Wadr Sara. Ta se je za Turke slabo končala, v naslednjih dneh so se ti bili prisiljeni umakniti, zapustiti [[Jafa|Jafo]] ter se umakniti v Jordansko hribovje ker so se pripravili na obrambo Jeruzalema. Časa za pripravo pa je bilo malo saj so Britanci že zasedli Jafo ter so bili tik pred Latrunom. Britanska vojska je napredovala tako hitro, da jo oskrba ni dohajala primanjkovalo pa ji je tudi zemljevidov, vendar to Allenbya ni zmotilo. Njegov glavni cilj je bil dragulj Bližnjega vzhoda, tisočletno mesto Jeruzalem, vse drugo je bilo nepomembno. [[27. november|Sedemnajstega novembra]] je v smeri mesta sprožil novo ofenzivo deževno in mrzlo vreme ter slabe ceste so onemogočale hitre premike britanskih enot, turška obramba pa je zaradi dobro postavljenih položajev na vzpetinah odbila večino napadov. Edini večji britanski uspeh je bilo zavzetje hriba Nebi Samwil od koder se je že videl Jeruzalem. Ker so bili vsi nadaljnji napadi neuspešni je Allenby [[24. november|24. novembra]] prekinil ofenzivo. Naslednjih dveh tednih so Turki s številnimi protiofenzivami želeli Britance potisniti nazaj proti Latrunu vendar se jim ni posrečilo. Medtem pa so se Britanci pripravljali na dokončno zavzetje Jeruzalema. Allenby je novo ofenzivo proti mestu sprožil [[8. december|8. decembra]], glede na obveščevalne podatke je pričakoval močen odpor, do katerega pa ni prišlo saj se je turška vojska kmalu po ofenzivi začela umikati. Britanci so v mesto vstopili [[9. december|9. decembra]], zadnji boji so potekali za [[Oljska gora|Oljsko goro]] kjer so morali Britanci Turke pregnati z bajonetnim napadom. General Allenby je slovesno vstopil v mesto [[11. december|11. decembra]] 1917 s čimer je postal prvi kristjan, ki je po več stoletjih ponovno nadzoroval Jeruzalem. Britanski premije David Lloyd je kasneje izjavil, da je bilo zavzetje Jeruzalema ena redkih svetlih točk leta 1917 saj zahodna fronta kljub nadčloveško vloženemu trudu in preliti krvi ni prinesla nobenega uspeha. Naslednje tri mesec je na fronti zaradi zimskega vremena vladalo zatišje. [[Slika:Palestine-WW1-3.jpg|250px|sličica|desno|Karta preboja v Palestini, Bitka za Megiddo, 19.-25. september 1918]] Zgodaj spomladi leta 1918 je fronta ponovno oživela, Britanci so februarja sprožili serijo novih ofenziv v hribovju Judeje severno od Jeruzalema ter v dolini reke Jordan. Spomladi je tako frontna črta segala od Sredozemskega morja na zahodu do [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]] na vzhodu. [[21. februar|Enaindvajsetega februarja]] je po treh dneh bojev padel Jericho, ki je bil nekakšen uvod v ofenzivo v dolini reke Jordan. Z zasedbo spodnjega dela doline so Britanci tako dobili izhodišča za napad na [[Aman]] ter strateško pomembno železnico Hedjaz, ki je povezovala [[Damask]] in [[Medina|Medino]]. Z uničenjem železnice bi podprli arabsko vstajo ter končali turško vojaško prevlado na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]]. Do prvega t. i. transjordanskega napada je prišlo [[21. marec|21.marca]], britanske enote bi morale prečkati reko Jordan, zasest Aman, uničiti železnico ter se nato umakniti. Zaradi dežja je reka [[Jordan]] narasla ceste pa so se spremenile v blatne luže. Napad na Aman je začel zamujati tako, da so Turki do prihoda Britancev že okrepili mestno obrambo. Boji za mesto so trajali do konca marca nato pa so se morali Britanci umakniti zaradi pomanjkanja streliva ter velikih izgub. To je bil prvi večji poraz britanskih čet na tem bojišču. Vendar pa general Allenby ni obupal saj je cilj opravičil izgube. Konec aprila je organiziral nov napad z istim ciljem. Sprav je napad potekal odlično nato pa je prišlo do močnega turškega protinapad in britanska fronta se je sesula zaradi česar so se morali umakniti na stare položaje. Da pa je bila stvar še hujša se je ravno v tistem obdobju na zahodni fronti začela nemška spomladanska ofenziva zaradi katere so velik del vojakov iz bližnjega vzhoda premestili na zahodno fronto. Allenby je tako že drugič v celotni kampanji ostal brez vojakov in je moral preiti v obrambo. Poleti 1918 so se vojaki začeli vračati na bližnjevzhodno bojišče, Allenby pa je v tem času pripravil nove načrte kako dokončno poraziti turško vojsko v Palestini. Načrt je poimenoval bitka za Megiddo ali kar Armagedon (Armagedon je zahodno ime za goro Megiddo kjer naj bi po svetopisemskih zgodbah potekala zadnja bitka med dobrim in zlim), ta je predvideval zavzetje Amana, [[Nablus]]a in [[Tiberij]]a. Od tam pa bi nato v naslednji fazi napredoval v Damask in [[Bejrut]]. Allenby je imel za načrt pripravljenih 35.000 mož in 383 topov v pomoč pa so jim bila tudi številna arabska plemena, kis so pod vodstvom Lovrenca Arabskega napadla turške obrambne položaje v zaledju. Nasproti njega je stala turška vojska s 24.000 vojaki in 270 topovi. Do glavnega napada je prišlo [[19. september|19. septembra]] 1918 ob 4:30. Kratkemu topniškemu obstreljevanju je sledil napad britanske konjenice in pehote vzdolž celotne fronte. V slabih treh urah se je celotna fronta zlomila in turška vojska se je začela umikati. [[20. september|Dvajsetega septembra]] so Britanci že zasedli Mogiddo in [[Nazaret]] kjer so skoraj zajeli nemškega generala [[Liman von Sanders|Limana von Sandersa]] ter njegovo celotno poveljstvo. Na koncu drugega dne bojev je bila 8. turška armada popolnoma uničena 7. je bila tik pred tem zato se je začela umikati iz Nablusa prodi dolini reke Jordan. Tam naj bi ji pot presekala britanski 20. korpus ki je napredoval po dolini Jordana, njegov napredek je bil zaradi močnega odpora počasen zato je posredovalo letalstvo in napadlo 7. turško armado med umikom proti vzhodu. Zaradi nenehnih letalskih napad so bile ceste blokirane preživeli Turki pa so zbežali v bližnje hribe kjer so bili kasneje zajeti. Na cestah, ki so vodile iz Nablusa je ostalo blokiranih okoli 1.000 vozil, ki so padla v britanske roke. Do [[25. september|25. septembra]] so Britanci zasedli črto Akra – Tiberij – Ajlum – Aman, zajeli so okoli 25.000 turških vojakov, okoli 10.000 nemškim in turškim vojakom pa se je uspelo umakniti na sever. Njihovo zasledovanje se je nadaljevalo vse do konca oktobra. [[1. oktober|Prvega oktobra]] je padel Damask, [[8. oktober|8. oktobra]] so Britanci zasedli Bejrut, [[18. oktober|18. oktobra]] [[Tripoli]], [[25. oktober|25. oktobra]] pa še [[Aleppo]]. Konec oktobra so Turki prosili za premirje s čimer se je vojna v Palestini ter na drugih frontah bližnjega vzhoda končala. === Mezopotamija === [[Slika:18pdrMesopotamiaMarch1917.jpg|250px|sličica|desno|Britansko topništvo v Mezopotamiji]] Mezopotamija je obsegala območje današnjega [[Irak]]a. Območje je bilo bolj ali manj pod Otomansko kontrolo vse od 16. stoletja. Zaradi velike oddaljenosti od Carigrada, težkega dostopa, obsežnih puščav ter divjih puščavskih plemen je to območje dogo časa veljalo za nepomembno in nevarno. Z odkritjem ogromnih količin nafte ter prihodom železnice (železnica Carigrad – [[Alep]] - [[Bagdad]]) so se stvari nenadoma spremenile. Razlog za spremembe pa je bila v glavnem nafta. Nekaj let pred začetkom prve svetovne vojne je britanska vlada z družbo Anglo-Persian Oil Company v [[Iran]]u podpisala ekskluzivno pogodbo o dobavo nafte britanski vojni mornarici, ki se je v tistem času modernizirala in začela prehajati iz [[premog]]a na nafto. Poleg nafte pa so Britanci na tistem območju že dalj časa uveljavljali ozemeljske zahteve v [[Kuvajt]]u. Z izbruhom prve svetovne vojne ter prestopom Otomanskega cesarstva na stran centralnih sil je postala ogrožena neprekinjena dobava nafte britanski mornarici zato se je Britanija odločila da ukrepa. Kmalu po začetku sovražnosti je britanska vojska zavarovala takrat največjo rafinerijo v Abadanu ter začela pripravljati načrte za napad na ustje reke Shatt-al-Arab (reka se izliva v [[Perzijski zaliv]]). Do napad je prišlo [[6. november|6. novembra]] 1914. Britanska mornarica je najprej bombardirala utrdbo Fao temu pa je sledilo še izkrcanje britanskih kolonialnih čet pod vodstvom [[generalpolkovnik]]a Arthurja Barreta. Tristo petdeset glava turška posadka s štirimi topovi je bila hitro poražena tako da so Britanci še isti dan začeli napredovati proti [[Basra|Basri]]. To so zasedli [[22. november|22. novembra]] po kratkem spopadu s turškimi silami ki so se nato umaknili navzgor po reki do mesta kjer se reki [[Tigris]] in [[Evfrat]] združita v reko Šat-al-Arab. Britanci so turški vojski sledili, [[3. december|3. decembra]] 1914 je prišlo do bitke pri Al-Qurnahu kakih 75&nbsp;km severno od Basre. Po šestih dneh bojev se je 1.000 glava turška vojska predala. Z bitko so Britanci zavarovali okolico Basre ter se tako pripravili na morebitni turški napad iz smeri Bagdada, kjer se je nahajala glavnina otomanske četrte armade. Ker so bile britanske operacije v Mezopotamiji, zaradi pomanjkanja vojakov ter zalog, omejenega značaja so Britanci nadzorovali le območje okoli reke Šat-al-Arab ter glavnih naselij. [[Slika:171 14 vue de Kut el Amara.jpg|300px|sličica|desno|Pogled na oblegani Kut]] Zaradi preobremenjenosti turške vojske na bojiščih Gallipolija, Kavkaza ter Sinaja so bile turške vojaške zmogljivosti in operacije v Mezopotamiji prav tako omejene. Zato so se ti po pomoč zatekli k lokalnim arabskim plemenom, kar pa je imelo le omejen učinek. [[12. april|Dvanajstega aprila]] 1915 je 4000 glava turška vojska pod poveljstvom Suleymana Askari Beya ter pomoči 14.000 bojevnikov iz arabskih plemen napadla britanske položaje pri Šaibi. Napad arabskih plemen ni prinesel želenega učinka zato je napadla turška vojska ter na večjih mestih obšla ter prebila britansko obrambno črta. Britanci so na turški preboj odgovorili z bajonetnim protinapadom ter napadom konjenice kar je v turških vrstah povzročilo visoke izgube ter preplah. Sulejman Askari je umaknil svoje čete, naslednji dan so Britanci izvedli nov protinapad ter preplavili turške obrambne položaje. V krvavem boju mož na moža je padlo okoli 2400 turških ter 1500 britanskih vojakov. V boju je bil ranjen tudi Suleymana Askari ki je kasneje zaradi sramotnega poraza v bolnišnici v Bagdadu storil samomor. Njegovo mesto je prevzel polkovnik Nureddin Paša. Britanci so bili nad zmago prijetno presenečeni zato so spremenili svoje vojne načrte v Mezopotamiji ter tja poslali generala Johna Nixona, da bi pripravil napad na Kut te morda celo na Bagdad. Britanci so zaradi težkih terenskih pogojev napredovali počasi, nato pa je na evropskem bojišču nenadoma prišlo do velikih sprememb, ki so močno vplivala na celotno bližnjevzhodno bojišče. V vojno je na strani centralnih sil vstopila Bolgarija posledično je temu proti kuncu leta sledil poraz Srbije s čimer sta Nemčija in Otomansko cesarstvo dobila neposredno železniško povezavo preko katere sta se oskrbovali z vojaškim materialom. Moč turške vojske se je povečala. Nemški in turški agenti pa so poizkušali v Perziji in [[Afganistan]]u zanetiti sveto vojno ([[džihad]]) zaradi česar so razmere za Britance v Mezopotamiji postale nevarne. [[Feldmaršal]] Kitchener je zato zahteval takojšnje zavzetje Bagdada zaradi prestiža ter zaradi časa. Načelnik generalštaba Archibald Murray je to odsvetoval saj majhna britanska ekspedicijska vojska ni bila sposobna zavzeti ter nadzorovati tako obsežnega ozemlja kot je bil Irak. Velik problem so bile tudi raztegnjene oskrbovalne poti. Na drugi strani so Turki spoznali pomembnost Mezopotamskega bojišča zato so iz tamkajšnjih enot oblikovali 6. armado ter jo pod poveljstvom nemškega generala [[Colmar von der Goltz|Colmara von Goltza]] dodatno okrepili. [[Slika:Meso-WW1-2.jpg|250px|sličica|desno|Karta vojaških operacij v spodnji Mezopotamiji]] [[Slika:Meso-WW1-3.jpg|250px|sličica|desno|Karta vojaških operacij v Mezopotamiji]] [[12. april|Dvanajstega aprila]] 1915 je prišlo do bitke pri Ctesiphonu kakih 40&nbsp;km južno od Bagdada. Bitka se je končala neodločeno z visokimi izgubami na obeh straneh ter umikom obeh armad. Nato pa je nenadoma prišlo do preobrata. Poveljnik turške vojske v bitki, Nuredin je ugotovil da so Britanci izvedli popoln umik iz bojišče zato se je odločil, da bo prekinil svoj umik ter začel zasledovati umikajočo se britansko vojsko. Ta se je organizirano umaknila v mesto Kut ter se tam vkopala. Turška vojska ni bila daleč, do [[3. december|3. decembra]] je mesto popolnoma obkolila s čimer so se Britanci znašli v pasti iz katere ni bilo izhoda. V naslednjih petih dneh se je začelo eno najbolj dramatičnih obleganj v prvi svetovni vojni. Obleganje Kuta se je uradno začelo [[7. december|7. decembra]] 1915. Britanske vojska pod poveljstvom Townshenda, ki se je znašla ujeta v mestu je mislila, da bo hitro osvobojena saj je imela zalog le za dober mesec dni. Townshend je celo predlagal preboj iz mesta, vendar so ga zavrnili. Medtem so v Veliki Britaniji v strahu pred padcem celotne fronte v Mezopotamiji organizirali reševalno operacijo. Prvi poizkus osvoboditve od zunaj se je začel januarja 1916. Po treh krvavih bitka se je končal katastrofalno. Turki pa so obrambo mesta od zunaj in znotraj še bolj okrepili. Dva meseca pozneje so Britanci poizkušali ponovno osvoboditi ujeto garniziji, vendar so bili v bitki pri Dujaili poraženi. Aprila so poizkušali ponovno. Uspeli so prebiti zunanjo turško obrambno liniji, ter se mestu približati na 30&nbsp;km, nato pa jim je nenadoma zmanjkalo zagona in morali so se umakniti. Medtem je ujeta garnizija v mestu začela stradati. Zaloge, ki naj bi trajale mesec dni so raztegnili na pet. Pojavljati so se začele nalezljive bolezni začelo je primanjkovati, hrane, zdravil in streliva. Da bi rešili ujeto garnizijo so Britanci poizkušali vse, Turkom so celo ponudili odkupnino v vrednosti 2 milijonov funtov, ki pa so jo ti odklonili. Ko je [[24. april]]a spodletel še zadnji poizkus oskrbe garnizije s pomočjo rečnega parnika je general Townshend videl, da jim ni preostalo več nobene rešitve. [[29. april|Devetindvajsetega aprila]] 1916 je garnizijo predal Turkom, v ujetništvo je odkorakalo 13.164 britanskih vojakov. Poraz pri Kutu, ki se je zgodil le nekaj mesecev po Gallipoliju je ponovno pretresel britansko vrhovno poveljstvo. V Mezopotamiji so bili zamenjani vsi poveljniki v izogib nadaljnjim porazom pa je bile izboljšana preskrba čet na bojišču. Saj se je izkazalo da je bil glavni krivec za poraz vojske slabo logistika, ki zaradi neobstoječe železnice ter cest ni dohajala bojnih enot. Po porazu je poveljstvo nad britansko vojsko prevzel general Friderck Stanley Maude, ki je naslednjih šest mesecev zatišja na fronti izkoristil za okrepitev svojih čet. Na Turški strani so se stvari iz tedna v teden slabšale, po zmagi pri Kutu je Mezopotamsko bojišče ponovno postalo nepomembno. Turki skoraj niso dobili nobene opreme ter okrepitve v vojakih. [[13. december|Trinajstega decembra]] 1916 so Britanci sprožili novo ofenzivo z namenom, da bi prodrli do Bagdada. Oslabljena turška vojska ni bila kos britanski ter se je po več bitkah komaj izognila uničenju, [[23. februar]]ja je padel Kut, v začetku marca pa so bile britanske enote že pred vrati Bagdada. Po kratki bitki so v mesto vstopili [[11. marec|11. marca]] 1917. S padcem mesta je bil turški poraz popoln, Khalil Paša poveljnik turške 6. armade je preostanek armade umaknil v Mosul. Nadaljnje napredovanje britanske armade je ustavilo zimsko vreme ter težave z logistiko. General Maud je [[18. november|18. novembra]] 1917 umrl zaradi kolere, nadomestil ga je general William Marshall, ki se je odločil da bo z vojaškimi operacijami počakal do spomladi 1918. Februarja 1918 so Britanci začeli z novo ofenzivo, zasedli so Hit, marca Kan al Baghdadi in aprila Kifri, nato pa so se morali zaradi ofenziv v Palestini ter Iranu ustaviti. Bojišče je nato mirovalo do oktobra, ko se je začela nova ofenziva z namenom da se zasede čim več ozemlja pred podpisom mirovne pogodbe. Ta je bila podpisana [[30. oktober|30. oktobra]] 1918 na otoku Moudros s čimer so se končale vse sovražnosti med turško in britansko vojsko. Turška 6. armada se je predala še isti dan. Kljub podpisu premirja pa se britanska vojska ni ustavila, [[14. november|14. novembra]] je zasedla Mosul s čimer so se končale zadnje bojne operacije na bližnjem vzhodu. === Perzija === [[Slika:Cosacos Artilleros de Terek.jpg|250px|sličica|desno|Ruski Kozaki, 1914]] Tako kot na celotnem bližnjem vzhodu so bile razmere v Perziji (današnji Iran) pred začetkom velike vojne zapletene ter temu primerno politično napete. Perzija je kot samostojna država obstajala le na papirju. Po sporazumu med Cesarsko Rusijo in Veliko Britanijo iz leta [[1907]] je bila razdeljena na dve interesni območji, severno ki je bilo pod Ruskim vplivom ter južno, ki je bilo pod Britanskim vplivom. Obe državi sta imeli v Perziji tudi vojaške enote z namenim, da zaščitita svoje interese. Pri Rusih je bila to predvsem krščanska manjšina na severu pri Britancih pa nafta v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]]. Perzijska vlada v Teheranu skoraj ni imela nobene moči. Nadzorovala je le glavna mesta cer ceste, izven njih pa so v glavnem vladali lokalni poglavarji. Velik problem so bile tudi številne etnične skupine ter veliko število različnih verstev (Muslimani, Židje, Kristjani, Nestorijani, …) kar je še dodatno zapletlo razmere v državi. Spori in vojne so bili pogosti, močno je bilo tudi sovraštvo do tujcev predvsem Britancev in Rusov, ki so imeli v državi močan politični in gospodarski vpliv. Ob izbruhu prve svetovne vojne so neurejene razmere v Perziji poizkušale izkoristiti centralne sile, predvsem Nemci ter Turki, tako da so z agenti poizkušale zanetiti upor lokalnega prebivalstva proti Rusom in Britancem. Največ uspeha so dosegli pri vladi, ki je bila tekom vojne centralno usmerjena. Načeloma Perzija ni bila vključena v veliko vojno saj je razglasila nevtralnost, to pa ni veljalo za lokalna plemena, ki so po navadi borila sama proti vsem, pomoč od Turkov, Nemcev, Rusov in Britancev pa jim je vedno prišla prav. V letu 1914 je do večjih bojev prišlo v severnem delu Perzije, ki meji na Kavkaz. Boji v tem delu države so bili neposredno povezani z rusko-turško fronto na Kavkazu. Frontna črta se je iz turško-perzijske meje premaknila v notranjost Perzije ter obratno, v notranjost Turčije. Boji na tem bojišču so se nadaljevali tudi v letu 1915. Avgusta 1915 so Britanci okupirali mesto Bushire ob Perzijskem zalivu. Novembra istega leta je prišlo do prvega večjega upora perzijskih vladnih sil proti ruskim silam v osrednjem delu države. Zmaga centralno usmerjenih vladnih sil je bila le začasna, Rusi pa so v nadaljevanju z vojaki in [[Kozak]]i zatrli vsak odpor, konec novembra pa so zasedli celo [[Teheran]]. Istočasno je prišlo do spopada vladnih sil z britansko usmerjenimi plemeni, boji so se končali z zmago vladnih sil. Leto 1916 so v Zaznamovali številni spopadi med lokalnimi plemeni, britansko, rusko in turško vojsko. Z ruske revolucijo leta 1917 ter podpisom mirovne pogodbe med Otomanskim imperijem in Rusijo v Erzincanu [[5. december|5. decembra]] so se spodi v Perziji začeli umirjati. Po razpadu ruske vojske je na fronti nastala praznina, ki so jo želeli zapolniti tako Turki kot Britanci. Otomansko cesarstvo je v Perzijo poslalo kavkaško armado z namenom da prepreči britanski vpliv. Turški vojski so se zoperstavili le Armenci. Britanci so jim poizkušali priskočiti na pomoč z ustanovitvijo posebnega armenskega bataljona znotraj britanske vojske vendar jih je prehitel konec vojne. Septembra 1918 so Turki nadzorovali severni del Perzije od mesta Tabriz do Kaspijskega morja, medtem ko so Britanci bolj ali manj nadzorovali preostanek Perzije. S podpisom premirja 30. oktobra 1918 na otoku Mudros so se vse vojaške operacije v Perziji končale. === Kavkaz === [[Slika:Sarikam.jpg|250px|sličica|desno|Ruska vojska v okolici Sarikamisha]] Kavkaz je bil skozi tisočletja stičišče različnih ver in kultur, hkrati pa so preko njega vodile tudi strateško pomembne poti do Bližnjega vzhoda. Interesi lokalnih in svetovnih velesil na tem ozemlju so bili veliki posledično pa je zaradi tega prihajalo tudi do vojen. Z vstopom Otomanskega cesarstva v veliko vojno je njegov glavni cilj postala pridobiti nazaj ozemlja na Kavkazu, ki jih je cesarstvo izgubilo v rusko-turški vojni [[1877]]-[[1878]]. Turško idejo so takoj podprli Nemci saj bi z odprtjem nove fronte na Kavkazu razbremenili evropsko vzhodno fronto. Bojišče se je odprlo [[1. november|1. novembra]] 1914 z rusko t. i. bergmannovo ofenzivo (ime je dobila po ruskem generalu Georgyu Bergmannu). Glavni cilj ofenzive je bil zasesti mesti Dogubeyazit in Koprukoy ter nato napredovati v notranjost Turčije. Sprva je ofenzivi lepo kazalo, nato pa je turška 3. armada 7. novembra nenadoma sprožila protiofenzivo. V dneh, ki so sledili so Rusi komaj ušli uničenju, fronta se je stabilizirala šele konec novembra nekaj 10&nbsp;km zahodno od rusko-turške meje. Ruski poraz je opogumil Turke, da so [[22. december|22. decembra]] 120.000 glavo vojsko poslali v napad proti ruskemu mestu Kars. Vojska do tja nikoli ni prišla. Ustavilo jo je izredno slabo zimsko vreme ter gorski grebeni viski preko 3.000 metrov. Turška vojska je po počasnem in mučnem napredovanju prišla le do Sarikamisa ter ga za kratek čas celo zavzela nato pa jih je s protinapadom ustavila ruska vojska. [[7. januar|Sedmega januarja]] 1915 je sledil dolg in mučen umik turške vojske nazaj proti Erzurumu. Umakniti se je uspelo le 10% vojske, kar je bil največji polom turške vojske v prvi svetovni vojni. Turki so za neuspeh krivili Armence, ki so prestopili na rusko stran potem ko so jim ti obljubili lastno državo. Razmere v preostanku 3. turške armade so se izboljšale s smrtjo poveljnika Hafiza Hakki Paše ter prihodom brigadnega generala Mahmuta Kamil Paše. Marca je fronta na Kavkazu bolj ali manj mirovala. [[12. april|Dvajsetega]] aprila 1915 je prišlo do armenskega upora v mestu Van. Turški vladavini v mestu se je uprlo preko 45.000 armenskih prebivalcev mesti ter beguncev iz okolice. Krvavi upor je trajal tri tedne dokler upornikov zadnji trenutek ni rešil ruski general Yudenich, ki je v mesto vkorakal [[21. maj]]a 1915. [[Slika:Battle Sarikamis winter gear.png|200px|sličica|desno|Turška vojska med boji za Sarikamish]] [[Slika:Van Defenders.jpg|200px|sličica|desno|Armenski prostovoljci med boji za mesto Van]] Armenski upor ni ostal nekaznovan, [[24. april]]a 1915 je notranji minister Mehmet Talat izdal ukaz, da je treba zapreti vse uporne Armence. Takoj po izdaji ukaza je bilo aretiranih med 235 ter 270 intelektualcev armenskega rodu, preko 2.000 pa so jih aretirali v naslednjih dneh. Zaradi ruskega napredovanja v spomladanski ofenzivi ter osvoboditvijo mesta Van so se Armenci začeli vedno bolj pogosto opirati daleč za frontno črto kar je že tako preobremenjeni turški vojski povzročalo dodatne težave. Talat je zato [[27. maj]]a izdal še en ukaz v katerem je ukazal, da je potrebno vse Armence preseliti v Sirijo in Irak. Ukaz je bil povod za [[Armenski genocid|genocid nad Armenci]] v katerem je umrlo okoli 1,5 milijona Armencev. Sredi junija so Rusi severno od mesta Van sprožili še eno ofenzivo, ki pa ni bila tako uspešna kot spomladanska saj je Turkom uspelo za silo reorganizirati kavkaško 3. armado ter nato odbiti ruski napad. Do konca leta je fronta bolj ali manj mirovala, ta čas pa sta obe strani izkoristili za krepitev armad. Šibka turška vojska v zimi 1916/1916 zaradi snežnih neurij ter slabega vremena ni pričakovala ruskega napada, vendar se je motila. V začetku januarja je ruski general [[Nikolai Yudenich]] s svojo vojsko na skrivaj zapustil zimske položaje ter se odpravil proti turški utrdbi in mestu Erzurum. Med [[10. januar|desetim]] in [[18. januar|osemnajstim]] januarjem je prišlo do bitke pri Koprukoyu, ki se je končala z odločilno rusko zmago. Čeprav zmaga ni bila popolna pa je Rusom na široko odprla vrata v Turčijo. Vojaške operacije so se nadaljevale aprila 1916, ruska vojska je v Turčijo začela prodirat po dveh krakih. Prvi krak je bil usmerjen proti severu s katerim so Rusi zasedli pristaniško mesto Trabzon ob Črnem morju, drugi krak pa je bi usmerjen proti [[Anatolija|Anatoliji]] in središču otomanskega cesarstva. Bitki za Mush in Bitlis, ki sta potekali od spomladi do poletja 1916 sta bili tudi zadnji v turški obrambni črti, Rusi so mesti zasedli februarja 1916. Julija je padel Erzincan. Avgusta so Turki pod poveljstvom [[Mustafa Kemal Atatürk|Mustafa Kemala]] ponovno osvojili Mush in Bitlis ter prešli ofenzivo, ki se je končala konec septembra z velikimi izgubami. Čeprav so Rusom prizadejali kar nekaj škode niso resno omajali moč ruske kavkaške armada zato je ta kmalu po končani turški ofenzivi prešla v protinapad, ki pa so ga nato zadržali. Fronta je zaradi nenavadno ostre zime do konca leta 1916 mirovala. Mirovala pa je tudi spomladi 1917. Upori ter [[ruska revolucija]] v Rusiji so ustavili vse ruske vojaške operacije na Kavkazu v letu 1917. V tem času je ruska kavkaška armada začela počasi vendar vztrajno razpadati. Vojaki so armado začeli zapuščati v tisočih tako, da do septembra 1917 armada skorajda ni več obstajala. Razsulo na ruski strani turška armada ni izkoristila za napad saj je tudi sama imela težave zato se fronta skozi leto ni nič spremenila. Po začetki oktobrske revolucije ter razpadu ruske vojske ter ruske oblasti na Kavkazu je na ozemlju nastala nova država Transkavkazška federacija s prestolnico v [[Tbilisi]]ju, ki je združevala Gruzijce, Azerbajdžance in Armence. V strahu pred Turško vojsko so posamezne nacije v novi državi ustanovile lastno vojsko. Tako so Armenci ustanovili armenske prostovoljne enote, ki so se oborožile iz zapuščenih ruskih zalog v boji proti Turkom pa so v nadaljevanju spopada računali na Rusko in zahodno pomoč. S podpisom premirja v Erzincanu, [[5. december|5. decembra]] 1917, so se nehale sovražnosti med Otomanskim cesarstvom in Rusijo ne pa tudi med Otomanskim cesarstvom in novonastalo državo Transkavkaz. Izpraznjeno fronta so po umiku ruske vojske zasedle armenske prostovoljne enote, ki pa jih ni bilo dovolj, da bi zavarovale celotno fronto. Negotove razmere je, [[5. februar]]ja 1918, izkoristila turška tretja armada ter napadala proti vzhodu na celotni fronti. Maloštevilna armenska vojska ni zdržala pritiska zato se je umaknila. Skozi februar so Turki osvojili ozemlja in mesta, ki so jih prej izgubili v bitkah z Rusi. Kelkit je bil osvobojen [[7. februar]]ja, Ezincan [[13. februar]]ja, Bayburt [[19. februar]]ja, Tercan [[22. februar]]ja in Trabzon [[24. februar]]ja. Marca so po hudih bojih padli še Erzurum, Malazgirt, Hinis, Oltu, Koprukoy in Tortum. [[3. marec|Tretjega marca]] 1918 je Otomanska cesarstvo v [[Brest-Litovsk]]u z [[Boljševiki]] podpisalo sporazum s katerim so Boljševiki Otomanskemu cesarstvu odstopili mesta Batum, Kars in Ardahan. Mesto so Rusi zasedli v rusko-turški vojni leta 1877 do 1878. Pogajanja med Otomanskim cesarstvom in Transkavkazo so se začela marca v Trabzonu in se končala maja v Batumu. Sprav je kazalo do bosta sprti strani sklenili mir vendar so vedno nove zahteve iz turške strani to onemogočale zato je ponovno prišlo do spopadov. V njih so bili Armenci, kljub številnim zmagam poraženi. [[24. maj|Štiriindvajsetega maja]] 1918 je Transkavkaz z Otomanskim cesarstvom podpisal mirovni sporazum v Batumu. Štiri dni kasneje je federacija Transkavkaz razpadla iz nje pa so nastale republike [[Gruzija]], [[Azerbajdžan]], in [[Armenija]]. Nobena od njih ni obstajala dolgo. Junija je bila Armenija prisiljena podpisati mirovno pogodbo v Batumu s čimer pa se niso strinjali vsi Armenci. Tisti ki se niso strinjali so ustanovili lastno državo Republiko gorsko Armenijo. Že tako zapletene razmere na Kavkazu so se junija še dodatno zapletle s prihodom nemške vojske v Gruzijo. Cilj nemške vojske je bil z nafto bogat [[Baku]]. S tem pa so v navzkriž prišli z otomansko vojsko, ki je tudi sama napredovala v Gruzijo. Obe strani sta se občasno spopadli čeprav sta bili zaveznici. Nesporazum je prekinilo šele nemško grozilno pismo iz [[Berlin]]a, po njem so se Turki umaknili iz Gruzije. Istočasno je prihajalo do bojev tudi med Armenci in Turki. Ti so trajali vse do konca oktobra, ko je bilo v Mudrosu podpisano premirje. Kavkaško bojišče je bilo edino bojišče kjer so Turki obdržali ter osvobodili ozemlje, ki so ga izgubili v rusko-turški vojni. === Gallipoli === {{glavni|Bitka za Gallipoli}} [[Slika:HMS Irresistible abandoned 18 March 1915.jpg|250px|sličica|desno|Pomorski del operacije, ''HMS Irresistible'' potem ko jo je zaradi prevelikih poškodb zapustila posadka, 18. marec 1915]] Vstop Otomanskega cesarstvo v prvo svetovno vojno na strani centralnih sil je zahodne zaveznike presenetil ter jih še dodatno obremenilo saj so se odprla bojišča na Balkanu, Kavkazu, Mezopotamiji in Sinaju. Problem Otomanskega cesarstva je bil ta da je pokrivalo izredno veliko ozemlje s tem pa je nadzorovalo strateško pomembne kopenske in pomorske poti med Azijo in Evropo. Tako je postal ogrožen Sueški prekop v Egiptu ter pomorska povezave med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] in Črnim morjem preko [[Dardanele|Dardanel]]. Sueški prekop je bil izredno pomemben za Britance saj je predstavljal najkrajšo pomorsko pot med Veliko Britanijo ter največjo britansko kolonijo [[Indija|Indijo]]. Dardanele pa so bile pomembne predvsem za Ruse saj je bil to njihov edini izhod v Sredozemsko morje ter nato v svetovne oceane. Da bi zahodni zavezniki kar se da hitro iz vojne izločili na videz šibko Otomansko cesarstvo ter zavarovali svoje interese na Bližnjem vzhodu, je prvi lord admiralitete Winston Churchill predlagal drzen načrt. Združeno zavezniško ladjevje naj bi z bojnim ladjami napadli turške utrdbe pri Dardanelah ter jih uničilo. Ladjevje naj bi nato plulo do Carigrada, glavnega mesta Otomanskega cesarstva ter tam izkrcalo vojsko, ki bi mesto zavzela ter tako cesarstvo v nekaj dneh ali tednih izločilo iz velike vojne. Načrt je bil sicer drzen vendar izvedljiv zato ga vsi zavezniki podprli ter dali v izvedbo. [[Slika:Scene just before the evacuation at Anzac. Australian troops charging near a Turkish trench. When they got there the... - NARA - 533108.tif|250px|sličica|desno|Avstralske čete med jurišem na turški jarek]] [[Slika:MapHellesWarZoneGallipoli1915.jpg|250px|sličica|desno|Karta skrajnega konca polotoka Gallipoli, rdeča črta označuje mesto do kjer so prišle zavezniške čete]] [[19. februar|Devetnajstega februarja]] 1915 se je pred obalo Gallipolija pojavilo močno zavezniški ladjevje sestavljeno iz 31 bojnih ladij, 27 [[Križarka|križark]], 25 [[Rušilec|rušilcev]], 8 monitorjev, 14 [[Podmornica|podmornic]] ter večjega števila spremljevalnih ladij. Ladjevje je ob prihodu nemudoma napadlo turške utrdbe ter bilo pri tem izredno uspešno oz. saj tako je bilo videti. Uničenih je bilo večje število turških utrdbe vendar kljub bombardiranju je Turkom uspelo zavarovati nekaj utrdbe in topov ki so bile v notranjosti polotoka. Pritem pa so neprestano obstreljevali zavezniške ladje kar je zavezniško pomorsko operacijo časovno podaljšalo. Do glavnega zavezniškega napada je prišlo [[18. marec|18. marca]] 1915, zavezniške ladje so zaplule v dardanelski preliv nato pa je nenadoma prišli do katastrofe. Francoska bojna ladja ''Bouvet'' je zaplula na mino ter se potopila. Na mino sta zapluli tudi ''HMS Irresistible'' in ''HMS Inflexible''. Poškodovanima ladjama je na pomoč priskočil ''HMS Ocean'' ki je tudi sam naletel na mino in se nato zaradi škode skupaj z bojno ladjo Inflexible tudi potopila. Na mino sta zapluli tudi francoski bojni ladji ''Suffren'' in ''Gaulois''. Poveljnik zavezniške flote [[admiral]] [[John de Robeck]] je zaradi velikih izgub ter zmede nato odpoklical napad. Pomorski napad se je izkazal za popolno katastrofo, zato je bilo odločeno da se na kopno pošlje pehoto, ki bo zasedla turške utrdbe. Za to nalogo je bil v Egiptu ustanovljen poseben avstralsko novozelandski korpus ([[ANZAC]]) sestavljen iz avstralskih in novozelandskih vojakov katerim so pridodali še enote britanske vojske in mornarice ter francosko ekspedicijsko armado. Do izkrcanja je prišlo [[25. april]]a 1915 na jugu polotoka Gallipoli. Izkrcanje je potekalo na šestih odsekih označenimi s črkami, S, V, W, X, in Y, in je potekalo bolj ali manj mirno. Izjema sta bila le odseki S, W in Z. Na odsekih S in W so se Britanci izkrcavali pod močnim strojničnim ognjem na odseku Z, kjer so se izkrcale večinoma enote ANZAC pa so kmalu po izkrcanju ugotovili da za obalo leži neprehoden teren zaradi česar je bilo ustavljeno vso napredovanje. Do nepričakovanih zastojev je prišlo tudi na ostalih odsekih. To je turškim branilcem pod poveljstvom Mustafa Kemala, dalo čas, da se pripravijo na obrambo in izvedejo protinapad. Ta sicer v naslednjih dneh ni uspel je pa povzročil, da so se zavezniki vkopali na obali. V tednih in mesecih, ki so sledili ofenzivi se razmere na bojišču niso kaj dosti spremenile, zavezniki so ostali ujeti na ozkem pasu kopnega ob obali medtem ko so Turki nadzorovali prostor nad njimi. Stvari se niso bistveno spremenile tudi po številnih ofenzivah ki sta jih izvedli obe strani. Razmere, ki so nastale so povzročile, da je Gallipoli postal eno izmed najbolj krvavo bojišče prve svetovne vojne saj so zavezniki in Turki za vsakih nekaj sto metrov ozemlja izgubili več tisoč vojakov. Glavi sovražnik na bojišču pa niso bile granate ali krogle temveč pomanjkanje vode in številne nalezljive bolezni. Avgusta 1915 so zavezniki poizkušali znova s tako imenovano avgustovsko ofenzivo, tokrat so napadli kakih 8&nbsp;km severno ob obali ter od odseka ANZAC (odsek Z). Napad je sprva lepo potekal nato pas so se začele pojavljati težave, zaradi prevelike previdnosti poveljnikov je napad potekal prepočasi in Turki so sicer slabo branjen odsek fronte čez noč okrepili in zgodba iz ostalih bojišč Gallipolija se je ponovila. Ko sta se obe strani vkopali je ob vsakem napadu umrlo več tisoč napadalcev in branilcev cilj napada pa skoraj nikoli ni bil dosežen. Zardi neprestanih neuspehov so se vodilni v poveljstvo začeli spraševati ali je fronto sploh smiseln vzdrževati glede na to, da se od aprila niso premaknili več kot 3&nbsp;km v notranjost polotoka. Stvari so se še dodatno zapletle ko so o dejanskem stanju na bojišču začeli poročati novinarji. Javnost in politika je zahtevala zaprtje bojišča, zamenjano je bilo poveljstvo nad bojiščem. Nov poveljnik Charles Monro je le potrdil izredno slabo stanje, nad stanjem je bil šokiran tudi Kitchener zato je ukazal takojšnje zaprtje bojišča. Evakuacija britanskih čet iz polotoka se je začela [[7. december|7. decembra]] in je trajala do [[9. januar]]ja 1916. Potekala je organizirano in brez ene same žrtve zaradi česar je bila edina uspešna operacija v celotni kampanji. == Arabski upor == [[Slika:Ljidda.jpg|150px|sličica|desno|T. E. Lawrence, bolje znan pod vzdevkom Lawrence Arabski, vodja britanske misije na Arabskem polotoku]] [[Slika:1307109799 king-faisal-i-of-iraq-kopiya.jpg|150px|sličica|desno|Princ Faisal, glavni vodja arabskih upornikov]] Arabski upor je bil neposredno povezan z vzponom arabskega nacionalizma. Ta je bil v arabskih državah sicer prisoten že dolgo časa v letih pred veliko vojno ter kmalu po njenem začetku pa je dosegel kritično maso, ki je sprožila splošni upor proti Otomanskemu cesarstvu. Otomansko cesarstvo je arabske dežele zasedlo v 16. stoletju, ko je bilo na vrhuncu svoje moči. Ker so bile te dežele zaradi ostrega podnebja in terena težko dostopne ter zelo oddaljene od Carigrada je bila turška moč v njih omejena le na posamezne predstavnike in trgovske postojanke kot sta bili npr. sveti mesti [[Meka]] in [[Medina]]. Ostalo arabska ozemlja pa so nadzirali lokalna nomadska plemena. V celotnem cesarstvu so imeli Turki najmanj nadzora na Arabskem polotoku med tem ko so bili Egipt, Sirija in Mezopotamija po strogim nadzorom otomanske administracije. Kljub temu pa je večina narodov na tem območju imela nekaj skupnega, in to je bila vera, ki je premagala marsikatero oviro. Tak sistem je deloval stoletja in desetletja, dokler se v 19. stoletju niso začele med arabskimi izobraženci, predvsem v večjih mestih, širiti zahodnjaške ideje o samostojnosti narodov. Svoje so dodale še osamosvojitev balkanskih držav izpod otomanske nadvlade ter prva balkanska vojna leta [[1913]]. Vendar pa je ta miselnost ostala bolj ali manj v ozkem krogu izobražencev in se je zelo počasi širila med navadne ljudi. Na upor pa ni vplival sam nacionalizem temveč tudi leta 1908 odprta [[Hedžaška železnica]] med Damaskom in Medino. Proga je namreč divjo in težko dostopno deželo čez noč približala turški oblasti s tem pa se lokalni vodje niso strinjali saj so bi izgubili moč. Največji nasprotnik Turkov je bil [[Sharif Hussein bin Ali]], ki je bil med letoma 1908 in 1917 tudi Emir Meke. Leta 1914 je tako že prišlo do prvih uporov proti turški oblasti, nekatera združena uporna plemena pa so vlado mladih Turkov razglasila za proti muslimansko. Z vstopom Otomanskega cesarstva v vojno konec oktobra 1914 je bilo relativnega miru na Arabskem polotoku dokončno konec. Sharif Hussein ibn Ali si je že pred vojno od Britancem zagotovil pomoč v denarju in orožju (v zameno se je moral upreti Otomanski vladavini) tako, da v letih 1914 in 1915 združil večino arabskih plemen ter nacionalističnih gibanj in si tako povečal moč ter vpliv. Britanci so v tem v tem videli korist saj jim na bližnjevzhodnem bojišču v prvih dveh letih ni šlo najbolje in je bil vsak otomanski nasprotnih njihov zaveznik. Hkrati pa so bili do arabskih plemen precej zadržani in nezaupljivi saj v njih niso videli resnega nasprotnika napram turški vojski. Pravi arabski upor se je začel [[5. junij]]a 1916 ko sta sinova Sharifa Husseina bin Alija, emir Ali in [[Faisal I.|Faisal]], poizkušala zasesti Medino ter tamkajšnjo železniško postajo. Boji so trajali tri dni nato pa so napadalci umaknili nazaj v [[Puščava|puščavo]]. Pet dni kasneje je prišlo do upora v Meki, majhna turška garnizija ni morala ubraniti mesta zato se je umaknila v mestno trdnjavo. Istočasno so uporna arabska plemena napadla in zasedla večino pristanišč in mest ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. To je Britancem omogočilo, da so upornim plemenom dostavili večjo količino orožja in ostale vojaške opreme. Preko pristanišč je na Arabski polotok začela prihajati tudi novonastala Arabska vojska, ki so jo sestavili iz zajetih otomanskih vojakov, ki so se prostovoljno javili, da se bojo borili proti otomanski vojski. S tem pa je britanska vojska vojaško posegla na dogajanje na polotoku. Da bi uskladili delovanje britanske vojske in lokalnih upornih plemen so ustanovili posebno vojaško misijo pod poveljstvom mladega poročnika [[Thomas Edward Lawrence|T.E. Lawrenca]] (kasneje je postal znan kot Lowrenc Arabski). Njegova naloga je bila da poveča moč, velikost arabskih plemen ter skrbi da se upor nadaljuje. Decembra 1916 so bili Arabci na težki preizkušnji. Potem ko jim ni uspelo zasesti Medino so Turki tja po železnici poslali močne okrepitve. Naloga teh okrepitev pa je bila, da ponovno zasedejo pristaniška mesta preko katerih uporna plemena dobivajo orožje. Pristanišča je v zadnjem trenutku rešila britanska mornarica s svojimi bojnimi ladjami. Medtem sta Emir Faisal ter Lawrenc zasedla pristaniško mesto Wejh od koder sta nato napadala za Turke strateško pomembno Hedžaško progo. Na progi so rušili posamezne odseke proge, mostove, vodne postojanke in železniške postaje. S tem so 12.000 glavo otomansko vojsko zadrževali v Medini. Največji podvig upornih plemen pa je bilo zavzetje zadnje [[Aqaba|Aqabe]] junija 1917 s čimer so si prislužili spoštovanje britanske vojske. Uporna plemena so se po tem preimenovala v severno arabsko vojsko, mesto pa je postalo izhodišče za napade na Jordanijo in Sirijo, istočasno pa se je nadaljevala tudi vojna za Hedžaško železnico. V nadaljevanju vojne 1917 do oktobra 1918 je nova severno arabska vojska sodelovala v vseh večjih spopadih med britansko in otomansko vojsko vključno z bitko pri Moggidu septembra 1918. Z razkrojem fronte se je začela tekma za Damaska v katerega pa sta obe strani (Britanci in arabska vojska) prišli bolj ali manj istočasno, [[1. oktober|1. oktobra 1918]]. Arabci Medine niso nikoli zasedli, otomanska vojska jo je predala šele [[10. januar]]ja [[1919]] po ukazu iz Carigrada. Po vojni so zavezniki ignorirali zahteve po ustanovitvi nove arabske države na območju Palestine, Sirije, Jordanije in Arabskega polotoka, kljub temu da je bil dogovor med Britanci in Arabci iz leta 1915 drugačen. Vzrok za to so bili geostrateški interesi Velike Britanije in Francije, ti sta si omenjeno ozemlje na skrivaj razdelili v t. i. Sykes-Picotovemu dogovoru maja 1916. Obe državi sta namreč želeli pridobiti čim več tuje zemlje ter nafte, ki je po prvi svetovni vojni postala nova strateška surovina. Zadevo pa je še dodatno zapletla Balfourova deklaracija iz leta 1917, ki je Židom obljubljala lastno državo v Palestini. Na koncu so Arabci le dobili svojo državo na področju Hadjaz, upravljal pa jo je Hussein ibn Ali. Država je obstajala do leta [[1925]], ko se je priključila novonastala Saudska Arabija. == Dogodki po vojni == [[Slika:Occupation of Constantinople 3.jpg|250px|sličica|desno|Vkorakanje zavezniških čet v Carigrad]] Premirje med zavezniki in Otomanskim cesarstvom je bilo podpisano 30. oktobra 1918 na britanski bojni ladji ''HMS Agamemnom'', ki je bila zasidrani pred mestom Moudros (otok Lamnos). Podpisala sta ga turški minister za mornarico Rauf Bey ter britanski admiral Somerste Arthur Gough-Calthorpe. V premirju je bilo določeno da mora Otomanska vojska demobilizirati vso vojaške enote ter se na Kavkazu umakniti na meje iz leta 1914, zaveznikom pa mora omogočiti uporabo otomanske infrastrukture ter neovirano zasedbo katerega koli otomanskega ozemlja. V skladu s tem so Britanci [[13. november|13. novembra]] 1918 okupirali Carigrad. S tem pa so se težave na Bližnjem vzhodu šele začele. Trije Paše (Enver, Cemal in Talat) pobegnejo v tujino, vodenje države prevzame zadnji osmanski sultan [[Mehmed VI.]], ki pa je lutka v zavezniških rokah. Kmalu zatem pride do razpade celotnega državnega in gospodarskega aparat in nekdanje štiristoletno Otomansko cesarstvo se znajde v popolnem brezvladju. Brezvladje izkoristijo zavezniške vojske ter si razdelijo posamezna ozemlja otomanskega cesarstva. Tako Armenci zasedejo vzhodni del Turčije, v [[Adana|Adani]] se izkrcajo francoske in armenske sile ter zavzamejo jugovzhodni del Turčije, jugozahod zavzame italijanska vojska, na zahodu pa se v mestu [[Izmir]] izkrca grška ter nato zasede večji del zahodne Turčije. Britanci zasedejo Gallipoli, Dardanele in Carigrad. Pod njihovim nadzorom so še Palestina, Mezopotamija ter posamezni deli Arabskega polotoka. Vendar pa Turčija (naslednica Otomanskega cesarstva) s tem ni bila popolnoma uničeno, nekateri nekdanji otomanski generali se niso strinjali s trenutnimi razmerami in so se odločili da se bojo uprli. Med njimi je bil tudi prekaljeni general Mustafa Kemal, ki ga pošljejo v osrednjo Turčijo, da tam vzpostavijo red in mir (osrednji del Turčije ni bil pod zavezniškim nadzorom). Ta je tam združi turške nacionaliste ter ustanovi novo turško vojsko za upor proti zaveznikom. Aprila [[1920]] je bila v [[Ankara|Ankari]], daleč od oči zaveznikov, izvoljena nova turška vlada. Avgusta 1920 je turški sultan podpisal [[Sevreška mirovna pogodba|sporazum iz Sevresa]] ter s tem zapečatil usodo Bližnjega vzhoda vse do danes (o usodi bližnjega vzhoda se je odločalo na Versajski mirovni konferenci). Na podlagi sporazuma so si zmagoviti zavezniki med sabo razdelili ozemlje nekdanjega Otomanskega cesarstva. Jugovzhodni in jugozahodni del Turčije sta dobili Francija in Italija, zahodni in evropski del Turčije pa je dobila Grčija. Dardanele, Gallipoli in Carigrad so ostali pod mednarodni nadzorom. Britanci so dobili Egipt ter mandatna območja Palestine, Iraka in Jordanije. Francozi so dobili mandatni območji Libanon in Sirija. S tem so izigrali Arabce in princa Feisla, ki so mu med vojno, v zameno za pomoč v boju proti Turkom, obljubili samostojno arabsko državo na ozemljih Palestine, Libanona, Sirije. Novo domovino na ozemlju Palestine so Britanci obljubili tudi Židom, kar je že tako zapletene razmere še dodatno zapletlo. Vsa ta skrivna dogovarjanja in delitev ozemelj so imela posledice. Skozi leto 1920 je turškim nacionalistom uspelo v seriji bitk premagati armensko vojsko, ki so ji zahodni zavezniki obrnili hrbet. Decembra 1920 so z njo podpisali premirje. Spomladi [[1921]] so podpisali premirje še z [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] [[Sovjetska zveza|Rusijo]], ta je turškim nacionalistom v strahu pred prevelikim britanskim vplivom na Bližnjem vzhodu začela pošiljati orožje in denarno pomoč. Armenija je kmalu zatem nehala obstajati, zasedla jo je Sovjetska zveza. Potem ko so si turški nacionalisti zavarovali vzhodno mejo so se lotili osvajanja ostalih ozemelj, ki so bila pod nadzorom zaveznikov. Najprej so se lotili Francozov v jugovzhodnem delu Turčije, ker so ti demobilizirali večino vojske se niso morali učinkovito upirati zato so s turškimi nacionalisti skleni mir in priznali vlado v Ankari ter razveljavili sporazum iz Sevresa, do oktobra [[1921]] so se Francozi umaknili iz Turčije. S tem so obrnili hrbet Britancem, ki so se bali širjenja komunizma v Turčiji. Britanci so za moč prosili Grke, ki so že leta 1920 okupirali zahodni del Turčije. Ti so organizirali močno vojaško odpravo v notranjost Turčije z namenom, da porazi turške nacionaliste. Sprva je Grkom dobro kazalo nato pa se je grška vojska, zaradi močnega turškega protinapada, tik pred Ankaro morala obrniti. Turčija je bila rešena. Da bi si zagotovila dokončno zmago nad Grki je v enem letu mobilizirala celotno prebivalstvo in konec avgusta [[1922]] prešla v ofenzivo v smeri mest Izmir in [[Bursa]]. Po nekaj dneh krvavih bojev se je grška obramba zlomila in sledil je njen popoln umik iz Turčije. Britanci v Carigradu so tako ustali sami, da bi se izognili vojni so v zadnjem trenutku, ko je bila turška vojska že pred mestnimi vrati, sklenili mir z nacionalisti. Turška vojska je v mesto vstopila brez boja. S podpisom pogodbe iz Lasanne, [[24. julij]]a [[1923]], so evropske sile priznale Trčijo kot samostojno državo njen prvi predsednik pa je postal [[Mustafa Kemal Atatürk]]. [[Slika:Dammam No. 7 on March 4, 1938.jpg|200px|sličica|desno|Naftna vrtina Saudska Arabija, 1938]] Medtem je v Siriji, Libanonu, Palestini, Mezopotamiji in Perziji vrelo. V Siriji in Libanonu so se Francozi soočili z močnim odporom arabskih nacionalistov, krvavi boji so trajali vse do tridesetih let prejšnjega stoletja. Perzija (Iran) je bila zaradi spletk antante in centralnih sil po prvi vojni politično razdeljena in v popolnem razsulu. Z nastopom nove vlade leta 1921 je prekinila sodelovanje z Britanci ter sklenila novega s Sovjeti. Ozemlje Mezopotamijo so želeli Britanci zaradi lastnih interesov, predvsem zaradi bogatih nahajališč nafte ter lažjega nadzora, nasilno združiti v enotno državo Irak. Pri tem so trčili ob 4.000 let stare ozemeljske, plemenske in virske spore med [[Kurdi]], [[Šiizem|Šiiti]] ter [[Suniti]] in s tem sami postali tarča njihovih sporov. Iraku je pod močnim britanskim vplivom vladal princ Feisl, Jordaniji pa njegov brat Abdullah. Kurdi nikoli niso dobili svoje države. Ozemlje zahodno od reke Jordan (Palestina) so Britanci brez privoljenja lokalnega prebivalstva rezervirali za [[Judje|Jude]] ter njihovo bodočo judovsko državo. Kmalu po vojni so se tja v večjem številu začeli priseljevati Judje kar je pripeljalo do trenj z lokalnim muslimanskim prebivalstvom in kasneje do resnih spopadov. Na Arabskem polotoku se je sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja po šestih letih plemenskih spopadov pojavila nova država [[Saudska Arabija]], takrat ena najbolj revnih na svetu. Z odkritjem nafte desetletje kasneje je postala glavni svetovni gospodarski in politični igralec. Evropske velesile so po prvi svetovni vojni razmere na Bližnjem vzhodu zapletle do skrajnosti. Z razdelitvijo Bližnjega vzhoda na podlagi političnih in gospodarskih interesov evropskih velesil ter izbiro zahodno usmerjenih arabskih voditeljev z namenom vladanja različnim kulturam in verskim prepričanjem, ter ignoriranje zgodovinskega ozadja in tradicije, je Evropa Bližnjem vzhodu v naslednjih stotih letih zagotovila tujo okupacijo, politično nestabilnost in vojne. Mogoče dogajanje na bližnjem vzhodu po prvi svetovni vojni še najbolj pojasni citat Davida Fromkina, avtorja knjige ''A Peace to End All Peace'': {{navedek|Sporazum, ki je bil vsiljen muslimanskemu svetu je bil mir, ki je končal ves mir, prav mir pa je najbolj izmuzljiv v deželi krvi in nafte.||A Peace to End All Peace|David Fromkin}} == Viri == '''Spletni viri''' * [http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/arab-revolt Arabski upor, New Zealand Histrory online] * [http://militaryhistory.about.com/od/WWIBattlesMiddleEast/p/World-War-I-Battle-Of-Megiddo.htm Bitka pri Mogiddu, militaryhistory.about.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/siegeofkut.htm Obleganje Kuta, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/gf.htm Bitka za Gallipoli, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/pf.htm Vojna v Palestini, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/mf.htm Vojna v Mezopotamiji, www.firstworldwar.com] * [http://militaryhistory.about.com/od/worldwarioverview/a/wwiglobal_2.htm Vojna na Kavkazu, militaryhistory.about.com] * [http://islamandthegreatwar.umwblogs.org/the-caucasus-campaign/ Vojna na Kavkazu, islamandthegreatwar.umwblogs.org] * [http://www.youtube.com/watch?v=jP0evPEsc30 Blood and Oil: The Middle East in World War I, www.youtube.com] '''Knjige''' * ''A Peace to End All Peace, The Fall of the Ottoman Empire and the Creation of the Modern Middle East'', David Fromkin, 1989 == Glej tudi == * [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodna fronta]] * [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|Vzhodna fronta]] * [[Balkansko bojišče]] * [[Soška fronta]] * [[Tirolska fronta]] * [[Vojna v kolonijah]] * [[Vojna na morju]] * [[Vojna v zraku]] == Zunanje povezave == * [http://www.firstworldwar.com/battles/gf.htm Bitka za Gallipoli] * [http://www.firstworldwar.com/battles/pf.htm Vojaške operacije v Palestini] * [http://www.firstworldwar.com/battles/mf.htm Vojaške operacije Mezopotamij] * [http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/arab-revolt Arabski upor] * [http://www.nzhistory.net.nz/war/sinai-campaign Vojaške operacije na Sinaju] * [http://www.1914-1918.net/palestine.htm Britanske vojaške operacije v Egiptu in Palestini] * [http://www.iranreview.org/content/Documents/Iran-and-the-First-World-War.htm Iran in prva svetovna vojna] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojne Azerbajdžana]] [[Kategorija:Vojne Avstralije]] [[Kategorija:Vojne Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]] 1m73mm0ryr9dxowz16s4d21n90j8gtw 6675675 6675669 2026-05-14T12:58:47Z A09 188929 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29125-61|~2026-29125-61]] ([[User talk:~2026-29125-61|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6148380 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict= Vojna na Bližnjem vzhodu |partof= [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] |image= [[Slika:Allenby enters Jerusalem 1917.jpg|250px]] |caption=Britanski general Allenby vstopa v sveto mesto Jeruzalem, zavzetje tega mesta je predstavljalo prelomnico v vojni na Bližnjem vzhodu, 11. december 1917. |date=[[29. oktober]] [[1914]] – [[30. oktober]] [[1918]] |place=Egipt, Sinaj, Palestina, Sirija, Libanon, Jordanija, Arabski polotok, Irak, Iran, Kavkaz, Turčija |result= popolna zmaga zaveznikov |territory= Zavezniki zasedejo večino ozemlja Otomanskega cesarstva |combatant1={{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]]<br> * {{ikonazastave|Avstralija}}[[Avstralija]] * {{ikonazastave|Nova Zelandija}}[[Nova Zelandija]] * {{ikonazastave|Britanska Indija}}[[Britanska Indija]] * {{ikonazastave|Nova Fundlandija}}[[Nova Fundlandija]] {{flag|Rusija}}<br> {{flagicon|Francija}} [[Francija]] * Armenska legija * Francoska Zahodna Afrika * Francoska Ekvatorialna Afrika Arabski uporniki<br> {{flagicon image|Flag of the Second Saudi State.svg}} Emirat Nejd in Hasa<br> {{flagicon|Armenia}} [[Armenija]]<br> {{flagcountry|Kraljevina Italija}} |combatant2={{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Otomansko cesarstvo]]<br> {{flag|Nemško cesarstvo}}<br> {{flag|Avstro-Ogrska}}<br> [[File:Flag of the Emirate of Ha'il.svg|border|20px]] Emirat Jabal Shammar<br> {{flagicon|Azerbaijan}} [[Azerbajdžan]] |commander1= |commander2= |strength1= {{ikonazastave|Velika Britanija}} 2.550.000<br> {{ikonazastave|Rusija}} 1.000.000<br> {{ikonazastave|Francija}}&{{ikonazastave|Armenija}} 100.000<br> {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} 70.000<br> '''Skupaj:'''3.620.000+ |strength2= {{ikonazastave|Ottoman Empire}} 2.800.000<br>{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} 6.540<br>[[File:Flag of the Emirate of Ha'il.svg|border|20px]] 9.000 |casualties1= 1.000.000-1.500.000 mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih |casualties2= 1.500.000 mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih |notes= Skupaj 5.000.000 tudi civilisti. }} '''Vojna na Bližnjem vzhodu''' zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno [[Osmansko cesarstvo]]. Do glavnih bojev je prišlo na [[Sinaj|Sinajskem polotoku]], [[Palestina (regija)|Palestini]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], [[Perzija|Perziji]], [[Kavkaz]]u, [[Galipoli]]ju ter na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]]. Bližnjevzhodno bojišče se je odprlo 29. oktobra 1914 po sklenitvi tajnega nemško-turškega zavezništva ter bombardiranju ruskih črnomorskih pristanišč. Glavni namen vstopa otomanskega cesarstva v veliko vojno je bila ponovna pridobitev izgubljenih ozemlje ter povrnitev nekdanje imperialne moči in slave. Od tega je imela veliko korist Nemčija saj je z vstopom Turčije v vojno prekinila pomorsko povezavo med [[Rusko cesarstvo|Rusijo]] in [[Antanta|zahodnimi zavezniki]] ter dodatno obremenila britansko in rusko vojsko. V letih, ki so sledila so se na številnih frontah pokazale vse slabosti slabo opremljene in vodene otomanske vojske. Uspehov je bilo malo porazov ter izgub pa ogromno. Konec novembra ter v začetku oktobra 1918 je prišlo do dokončnega otomanskega zloma na vseh frontah. S podpisom mirovnega sporazuma [[30. oktober|30. oktobra]] 1918 v Mudrosu je Otomansko cesarstvo doseglo konec krvavih spopadov, hkrati pa povzročilo tudi svoj propad. Po vojni so si večino ozemlja razdelile države zmagovalki, ki so v naslednjih letih in desetletjih s političnimi spletkami ter različnimi delitvami med bližnjevzhodnimi narodi povzročile tak razdor, da mu še danes ni videti konca. == Predhodno dogajanje == [[Slika:Ismail Enver.jpg|150px|sličica|levo|Eden izmed treh Paš, vojni minister Enver Paša]] Začetek dvajsetega stoletja je Otomansko cesarstvo dočakalo v popolnem razsulu. Nekdaj močen 400 let star imperij, ki je ogrožal [[Dunaj]] ter samo osrčje [[Evropa|Evrope]] je bil zdaj samo še bleda senca nekdanje slave. Desetletja političnih sporov, umorov, etničnih trenj, napačnih političnih in gospodarskih odločitev ter vojen je cesarstvo popolnoma izčrpalo. Zaradi česar je to postalo lahek plen sovražnih držav. Leta [[1911]] se je cesarstvo zapletlo v [[Italijansko-turška vojna|italijansko-turško vojno]], v kateri je izgubilo Tripolitanijo ([[Libija]]) in [[Dodekaneški otoki|Dodekaneške otoke]]. Naslednje leto je v [[Prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni izgubilo]] še večino ozemlja v Evropi, kar je bilo za marsikaterega zunanjega opazovalca videti kot še zadnji žebelj v krsto imperija. Mediji in politiki so Otomanskemu cesarstvu takrat pravili kar bolnik iz [[Bospor]]ja, ki je bil videti kakor, da se bo vsak čas zrušil in umrl. Da bi zavedni turški politiki, predvsem člani stranke mlada Turčija, popravili nastali položaj so leta [[1909]] v državnem udaru odstavili starega turškega sultana [[Abdul Hamid II.|Abdul Hamida II.]] ter ga nadomestili z novim [[Mehmed V.|Mehmedom V.]]. Ta je ostal brez vsakršnih pooblastil, državo pa so vodili tako imenovani trije [[Paša|paše]]; minister za notranje zadeve [[Mehmed Talaat]], minister za obrambo [[Ismail Enver]] ter minister za mornarico [[Ahmed Djemal]]. Njihov glavni cilj je bil ponovno poenotiti ter združite vse narode Turčije ter staro cesarstvo razviti v novo bližnjevzhodno velesilo. Za uresničitev tega načrta pa so rabili strateškega zaveznika iz Evrope, katerega ni bilo pomembno. Za pomoč so sprva prosili zahodne zaveznike od katerih pa so dobili izredno mlačen odziv. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Francija]] se za Otomansko cesarstvo niti nista zmenili Rusija, ki je bila njena tradicionalna sovražnica, pa je za sodelovanje postavila take pogoje, da jih cesarstvi ni maralo izpolniti. Carigrad se je nato obrnil na [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]], ta je povabilo takoj sprejele saj je vedela, da bo s tem ogrozila strateško pomembni [[Sueški prekop]] ter britansko prevlado na bližnjem vzhodu. [[2. avgust|Drugega avgusta]] 1914 sta državi podpisali tajni sporazum s katerim se je Otomansko cesarstvo pridružilo centralnim silam ter tako posledično ter povsem nepotrebno stopilo v veliko vojno. Podpis sporazuma je v Carigradu povzročil manjšo zmešnjavo saj sta ga podpisali le veliki [[vezir]] Said Halim Pasha, minister za obrambo Enver Paša, minister za notranje zadeve Talat Paša ter vodja parlamenta Halil Bay. Med podpisniki nista bila sultan Mohamed V., ki je bil vrhovni poveljnik vojske ter minister za mornarico Djemal Paša, ki je sporazum na vsak način želel skleniti z Francijo. [[Slika:Bundesarchiv Bild 134-B3821, Türkei, Kreuzer Breslau.jpg|250px|sličica|levo|''SMS Breslau'' pod otomansko zastavo, 1914]] Kaj se dogaja med Nemčijo in Turčijo se zahodnim zaveznikom ni niti sanjalo, ko so to odkrili in poizkušali Turčijo pridobiti na svojo stran je bilo že prepozno. Medtem sta se v Carigrad zatekli nemški križarki ''SMS Breslau'' in ''SMS Goeben'', ki sta bežali pred zavezniškim sredozemskim ladjevjem. Ker je bila Turčija takrat še nevtralna sta ladji postali internirani zato se je nemška mornarica odločila, da ladji skupaj s posadko preda turški mornarici. Predaja je bila le navidezna, na slovesnosti ob nove pridobitvi turške mornarice so nemško zastavo zamenjali z otomansko člani posadke pa so mornariške kape zamenjali z [[fes]]i. V posmeh zaveznikom je celotna slovesnost potekala pred ruskim [[veleposlaništvo]]m v Carigradu. Skladno s tajnim dogovorom so začeli Nemci v Turčijo pošiljati ogromne količine vojaškega material ter inštruktorjev in nadzornikov katerih naloga je bila, da na novo opremijo in usposobijo otomansko vojsko. Oktobra 1914 se je vojna v Evropi divjala že z vso silovitostjo, v Turčiji je bil še mir, vendar ne več dolgo. Vodja nemške misije v Otomanskem cesarstvu Bronsart von Schellendor je že pripravil načrte za ofenzivo na Kavkazu proti Rusiji ter na Sinaju proti Britancem v [[Egipt]]u. Slabo opremljena in vodena otomanska vojska na vojno ni bila pripravljena zato je z vstopom v vojno zavlačevala kolikor se je le dalo. Z napadom turško-nemških križark ''Breslau'' in ''Goeben'', [[29. oktober|29. oktobra]] 1914, na rusko pristanišče [[Odesa]] je bilo tega zavlačevanja konec, Otomansko cesarstvo se je znašlo v vojni. == Bojišča == === Sinajski polotok === [[Slika:MapSinaiWWI.jpg|250px|sličica|desno|Karta Sinaja med prvo svetovno vojno]] [[Slika:18-pounder field gun with sand wheels Suez Canal 1916 IWM Q15840.jpg|250px|sličica|desno|Britansko topništvo v okolici Sueškega kanala]] Ob začetku prve svetovne vojne so bile razmere na Sinajskem polotoku in Egiptu zapletene. Egipt je uradno spadal pod Otomansko cesarstvo hkrati pa je bil zaradi Sueškega prekopa tudi britanski protektorat. Prekop je bil za britanski imperij strateškega pomena saj je predstavljal najkrajšo pomorsko pot med Veliko Britanijo, [[Indija|Indijo]], [[Avstralija|Avstralijo]] in [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]], hkrati pa je bilo to najslabše branjena komunikacijska povezava v britanskem imperiju. Tega sta se zavedalo obe strani. Britanci so prekop poizkušali zavarovati tako, da so iz pustega ter težko branljivega Sinaja umaknili celotno 30.000 glavo vojsko ter jo namestili na zahodni del prekopa. Na drugi strani so začeli Nemci na Otomansko vojsko pritiskati naj napade prekop. Ta je v začetku leta 1915 v Palestini za napad na prekop pripravila 25.000 glavo ekspedicijsko armado pod poveljstvom nemškega generala Froderika von Kressensteina. Bojni načrt armade je bil preprost, prečkati sinajsko puščavo, prekop, napasti ter zavzeti mesto Ismailia ter tako vzpostaviti mostišče s katerim bi prekinili pomorsko povezavo med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim]] in [[Rdeče morje|Rdečim morjem]]. Armada se je proti prekopu odpravila sredi januarja 1915. Sinajski polotok je prečkala po severni poti v smeri [[Port Said]]a, južni poti v smeri [[Suez]]a ter glavni srednji poti v smeri [[Ismailija|Ismailije]], ki je bila tudi glavni cilj napada. Pot čez puščavo je trajala deset dni, premiki so bili opravljeni v glavnem ponoči, z namenom, da bi prekrili smer napada. Britanci so vsak premik otomanske vojske podrobno spremljali z letali ter izvidniki. Otomanska vojska je do prekopa prišla [[2. februar]]ja 1915 ter se utaborila okoli 25&nbsp;km vzhodno od prekopa. Glede na njen položaj so Britanci sklepali, da bo do napada prišlo na osrednjem delu prekopa okoli jezera Timsah, zato so tja poslali okrepitve. Napad na prekop se je začel v zgodnjih jutranjih urah [[3. februar]]ja in se je kmalu spremenil v polomijo. Turški vojaki večinoma zbrani iz puščavskih področij niso bili vajeni prečkanja velikih vodnih ovir, zaradi česar so bili njihovi premiki počasni s tem pa so ostali lahke tarče maloštevilnih britanskih braniteljev na drugi strani prekopa. Do konca dneva, ko je bil napad prekinjen se je čez prekop uspelo prebiti le okoli 600 turškim vojakom, ki pa so se po britanskem protinapadu ter umiki lastnih čet morali predati. Zaradi močne britanske obrambe je turški napad je spodletel tudi nekaj kilometrov severno pri postajah za trajekt. Prekop je uspelo prečkati le okoli 150 turškim vojakom, ostali prečkanja niso preživeli ali pa so se umaknili zaradi močnega obrambnega ognja. Do konca dneva je bil napad prekinjen preživeli turški vojaki pa so se umaknili. Naslednji dan, [[4. februar]]ja so britanske čete prečkale prekop ter presenečeno ugotovile da je celotne turška vojska izginila. Med čiščenjem okolice prekopa so britanske patrulje zajele več sto turških vojakov, ki so se ločili od glavnine umikajoče se vojske. Napad na prekop je bil prava polomija in je Turke veliko stal, izgubili so preko 2.000 vojakov medtem ko so imeli Britanci le 32 mrtvih in 130 ranjenih. Glavni vzrok za poraz so bile slabe priprave ter oskrba, ki zaradi zahtevnega terena ni dosegla vojakov ob prekopu. Velik problem je bila voda, prav zaradi njenega pomanjkanja so prekinili celotno operacijo. Po neuspelem napadu so se Turki umaknili na obrambno črto El Arish – Nekhl glavne enote pa so bile nameščene v [[Gaza|Gazi]] ter [[Bersheba|Bershebi]]. [[Slika:The camel corps at Beersheba2.jpg|250px|sličica|desno|Otomanska vojska v Bershebi]] V nadaljevanju vojne, do večjih napadov na Sueški kanala ni prišlo več, so pa turške enote ob pomoči Nemcev občasno napadle kanal ter tako motile pomorski promet. V mesecih, ki so sledili spopadu je Egipt postal glavna logistična baza za bojne operacije na Gallipoliji. Ko se je to bojišče konec leta 1915 zaprlo, se je britansko poveljstvo odločilo, da prekop zavaruje tako kot je treba. Operacija zavarovanja prekopa je stekla februarja [[1916]]. Zajemala 400.000 vojakov ter zavarovanje deset kilometrskega pasu vzhodno od prekopa in treh glavnih poti, ki so iz Palestine preko Sinaja vodile do prekopa. Južno in srednjo pot preko polotoka so zavarovali tako da so zasedli odročno [[Oaza|oazo]] Moia Harab ter porušili cisterne v oazi Jifjafa. Zavarovanje severne poti, ki je bil tudi glavna pot do prekopa je zahtevala malo več truda. Do naselja Romani, ki stalo ob severni poti, so namreč nameravali zgraditi [[Železnica|železnico]] in [[vodovod]]. Po njuni izgradnji pa so nameravali naselje utrditi ter z njim zavarovati dostop do prekopa. [[23. april|Triindvajsetega aprila]] 1916 je dela nenadoma ogrozil turški napad zaradi katerega so se morali Britanci umakniti, vendar le začasno. Nekaj dni pozneje so že zasedli Romani ter ga utrdili kljub temu da železnica in vodovod nista bila končana. Posadka in puščavske patrulje so zaradi tega doživljale pomanjkanje saj karavane kamel niso morale vojakom na fronti dostaviti dovolj vode in hrane. V naslednji mesecih so se vrstili turški vpadi, ki pa na bojišču niso prinesli nobene spremembe. Nič manj pa ni bil ogrožen Sueški kanal saj je maja 1916 doživel prvi letalski napad. Maja sta bila končana tudi železnica in vodovod do Romania s čimer se je obramba tega naselja ter prekopa znatno okrepila. V noči iz [[3. avgust|tretjega]] na [[4. avgust|četrti avgust]] 1916 so Turki z napadom na utrjeni Romani še zadnjič poizkušali ogroziti Sueški prekop. Napad je spodletel in [[5. avgust]]a so se morali umakniti nazaj v Katio od tam pa v oazo Bir el Abd, ki so ga nato [[12. avgust]]a po hudih bojih s konjeniško divizijo [[ANZAC]] morali zapustiti. Bitka je bila prelomna saj so Britanci z njo dokončno zavarovali prekop ter pregnali turško vojsko iz večine Sinajskega polotoka. Sinajsko bojišče se je dokončno zaprlo z bitko pri Magdhabi [[23. december|23. decembra]] 1916, bitko za [[Rafa|Rafo]] [[9. januar]]ja [[1917]], ter bitko za osamljeno oazo Nekhl februarja 1917. Vse bitke so se končale z odločilno britansko zmago. === Palestina === [[Slika:Australian Light Horse 1916.jpg|250px|sličica|desno|Avstralska lahka konjenica, 1916]] Z zaprtjem sinajske fronte, v začetku februarja 1917, se je sočasno odprla nova palestinska fronta. Fronta je postala pomembna predvsem za turško stran saj je potekala od Rafe na sredozemski obali do Bershebe sredi puščave, ki sta bili globoko na otomanskem ozemlju. Po zmagi na Sinajskem polotoku ter dokončnem zavarovanju prekopa je napad na Palestino postal za Britance vprašljiv. Bližnjevzhodno bojišče je bilo namreč podrejeno mnogo večjemu zahodnemu bojišču, ki je v izredno kratkem času potrošilo ogromno material in človeških življenj zaradi česar je ves čas kazalo, da bo večina enot premeščenih na zahodno fronto. Poveljnik fronte, [[Archibald Murray]], bi tako izgubil večino ofenzivnih enot s tem pa zagon, ki ga je njegova vojska dobila med boji za Sinaj. Njegovi protesti ter spremenjene strateške razmere na bližnjem vzhodu so britansko vrhovno poveljstvo prepričale, da obdrži enote jih okrepi ter pripravi novo ofenzivo v smeri [[Jeruzalem]]a s katero naj bi ogrozil turško vojsko na Arabskem polotoku in Mezopotamiji. Priprave za napad na Gazo, ki so bila vrata Palestine, so se začele v sredini februarja ko je bila do oaze Al Arish zgrajena železnica in vodovod. Še preden pa se je bitka začela je v zavezniških vrstah prišlo do nesoglasij. Z napredovanjem v Palestino so Britanci trčili ob francoske in italijanske interese na tem ozemlji zaradi česar je bil potreben poseben dogovor, francoska in italijanska vojska pa sta prispevali tudi nekaj vojakov, ki so imeli bolj ali manj opazovalno vlogo. Na nasprotni strani fronte so se Turki zavedali resnosti položaja, vojna se je iz Egipta preselila na njihovo domače ozemlje. Frontno črto od Gaze na sredozemski obali do Beershebe sredi puščave je branilo 15.000 slabo opremljenih turških vojakov, od tega jih je Gazo branilo 4.000. Ti so se na zavezniški napad pripravili kakor se je pač dalo. Napad na Gazo se je začel [[26. marec|26. marca]] 1917 zgodaj zjutraj, vodil pa ga je [[general]] [[Charles Dobell]]. Napad se je začel z obkolitvijo turških položaje s katero so preprečili prihod okrepitev ter nato usklajenemu napadu iz več smeri. Čeprav je na bojišču prišlo občasno do zmede ter časovnega zamika pri napadu britanskih enot je napad potekal brez težav tako, da so se nekaj čez četrto uro zjutraj Turki že začeli umikati. Nato pa je nenadoma prišlo do katastrofe. General Dobell si je zaradi pomanjkanja informacij o stanju na bojišču ustvaril popolnoma napačno sliko in je bil prepričan, da Turki zmagujejo zato je ukazal umik britanskih čet in to tik preden so te dosegle zmago. Da je bila ironija še večja turški poveljniki sploh niso nameravali braniti Gaze, zato tja tudi niso poslali okrepitev. Po spodletelem britanskem napadu se je to spremenilo, nemški general [[Kress von Kressenstein]] je čez noč v Gazo poslal nove okrepitve, Britanci so tako izgubili bitko, ki jo jim nebi bilo treba. Bitka pa je imela dosti večje posledice kot so mislili Britanci, Turki so v naslednjih tednih in mesecih linijo Gaza - Beersheba dodatno utrdili in zavarovali sami naselji pa sta postali izredno težko osvojljivi utrdbi. Druga bitka za Gazo se je začela [[17. april]]a, nove turške utrdbe ter spremenjen način obrambe je razmere na bojišču popolnoma spremenil Turkom v prid. Da bi si Britanci zagotovili zmago so na bojišču uporabili 8 [[tank]]ov [[Mak I]] in 4.000 granat napolnjenih z [[Bojni strup|bojnimi strupi]]. Granate na odprtem puščavskem območju ter zaradi suhega in vročega podnebja niso imele nobenega učinka, tanki ki bi morali nuditi zaščiti pehoti pa so sami postali tarča topniškega in strojničnega ognja ter s tem pehota še dodatno ogrozili. Po treh dneh bojev ter izgubah, ki so narasle na 6.444 vojakov je general Dobell ukazal umik, bitka se je končala s popolno turško zmago, njihove izgube niso dosegle niti tretjino britanskih. Poraz je imel posledice, britansko poveljstvo je razrešilo generala Murraya ter ga nadomestilo z [[Edmund Allenby|Edmundom Allenbyem]]. Na drugi strani fronte pa so Turki dobili okrepitve z novo armado, ki ji je poveljeval prekaljeni nemški general [[Erich von Falkenhayn]]. [[Slika:TurkishMachineGunCorps.jpg|250px|sličica|desno|Turška vojska v puščavi, obrambna linija Gaza - Bersheba]] Po spodleteli drugi bitki za Gazo je na fronti nastal nekakšen zastoj, ki je bil podoben tistemu iz zahodne fronte, le občasno je prihajalo do posameznih spopadov med puščavskimi patruljami. [[23. maj|Triindvajsetega maja]] se Britanci napadli in porušili mostove na železnici Beersheba – Hafir el Auja. Konec oktobra 1917 pa je prišlo do nepričakovane bitke za hrib El Buggar, ki je po bitki padel v britanske roke. Novi britanski general Edmund Allenby je ob svojem prihodu načrt novega napadan na Palestino postavil na glavo. Za točko preboja je namesto Gaze izbral slabše branjeno ter težko dostopno Beershebo na skrajnem jugu fronte. Ker se je Beersheba nahaja sredi puščave, kjer je primanjkovalo vode, je Allenby dal zgraditi železnico ter serijo cistern, ki so napadajočo vojsko oskrbovale z vodo. Do napada je prišlo [[31. oktober|31.oktobra]] 1917, britanske enote so turške položaje okoli Beershebe obkolile ter napadle iz zahoda, vzhoda in juga. Turška obramba se je kmalu začela krhati, general Falkenhayn je bil mnenja, da gre le za slepilni manever v Beershebo ni poslal okrepitev. Zadnji napad je v jurišu izvedla 4. lahka konjeniška brigada, ki je zavarovala vodne cisterne in izvire (dogodek je navdihnil filmske ustvarjalce da so leta [[1987]] posneli film The Lighthorsemen), do večera je bilo mesto v zavezniških rokah. Dogodki so imeli nepredvidljive posledice za obe strani. Novo frontna črta se je s tem premaknila še globlje v puščavo in je segala do kraja Tel el Khuweilfe na jordanskem hribovju, ki so ga Britanci zaradi pomanjkanja vode uspeli zasesti šele [[8. november|8. novembra]]. Da bi Turki zavarovali preostanek fronte so iz Gaze na jug poslali okrepitve s tem pa so oslabili Gazo. Prva ta trenutek pa je čaka Allenby. Ta je Gazo napadel [[2. november|2. novembra]], boji so potekali vse do [[6. november|6. novembra]] ko so se Turka umaknili s čimer je tudi dokončno razpadla fronta Gaza – Beersheba. Z razpadom fronte je postal ogrožen Jeruzalem ter strateško pomembna železnica Jafa – Jeruzalem. Turki so poizkušala rešiti kar se je dalo in [[13. november|13. novembra]] 1917 je tako prišlo do bitke za železniško križišče Wadr Sara. Ta se je za Turke slabo končala, v naslednjih dneh so se ti bili prisiljeni umakniti, zapustiti [[Jafa|Jafo]] ter se umakniti v Jordansko hribovje ker so se pripravili na obrambo Jeruzalema. Časa za pripravo pa je bilo malo saj so Britanci že zasedli Jafo ter so bili tik pred Latrunom. Britanska vojska je napredovala tako hitro, da jo oskrba ni dohajala primanjkovalo pa ji je tudi zemljevidov, vendar to Allenbya ni zmotilo. Njegov glavni cilj je bil dragulj Bližnjega vzhoda, tisočletno mesto Jeruzalem, vse drugo je bilo nepomembno. [[27. november|Sedemnajstega novembra]] je v smeri mesta sprožil novo ofenzivo deževno in mrzlo vreme ter slabe ceste so onemogočale hitre premike britanskih enot, turška obramba pa je zaradi dobro postavljenih položajev na vzpetinah odbila večino napadov. Edini večji britanski uspeh je bilo zavzetje hriba Nebi Samwil od koder se je že videl Jeruzalem. Ker so bili vsi nadaljnji napadi neuspešni je Allenby [[24. november|24. novembra]] prekinil ofenzivo. Naslednjih dveh tednih so Turki s številnimi protiofenzivami želeli Britance potisniti nazaj proti Latrunu vendar se jim ni posrečilo. Medtem pa so se Britanci pripravljali na dokončno zavzetje Jeruzalema. Allenby je novo ofenzivo proti mestu sprožil [[8. december|8. decembra]], glede na obveščevalne podatke je pričakoval močen odpor, do katerega pa ni prišlo saj se je turška vojska kmalu po ofenzivi začela umikati. Britanci so v mesto vstopili [[9. december|9. decembra]], zadnji boji so potekali za [[Oljska gora|Oljsko goro]] kjer so morali Britanci Turke pregnati z bajonetnim napadom. General Allenby je slovesno vstopil v mesto [[11. december|11. decembra]] 1917 s čimer je postal prvi kristjan, ki je po več stoletjih ponovno nadzoroval Jeruzalem. Britanski premije David Lloyd je kasneje izjavil, da je bilo zavzetje Jeruzalema ena redkih svetlih točk leta 1917 saj zahodna fronta kljub nadčloveško vloženemu trudu in preliti krvi ni prinesla nobenega uspeha. Naslednje tri mesec je na fronti zaradi zimskega vremena vladalo zatišje. [[Slika:Palestine-WW1-3.jpg|250px|sličica|desno|Karta preboja v Palestini, Bitka za Megiddo, 19.-25. september 1918]] Zgodaj spomladi leta 1918 je fronta ponovno oživela, Britanci so februarja sprožili serijo novih ofenziv v hribovju Judeje severno od Jeruzalema ter v dolini reke Jordan. Spomladi je tako frontna črta segala od Sredozemskega morja na zahodu do [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]] na vzhodu. [[21. februar|Enaindvajsetega februarja]] je po treh dneh bojev padel Jericho, ki je bil nekakšen uvod v ofenzivo v dolini reke Jordan. Z zasedbo spodnjega dela doline so Britanci tako dobili izhodišča za napad na [[Aman]] ter strateško pomembno železnico Hedjaz, ki je povezovala [[Damask]] in [[Medina|Medino]]. Z uničenjem železnice bi podprli arabsko vstajo ter končali turško vojaško prevlado na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]]. Do prvega t. i. transjordanskega napada je prišlo [[21. marec|21.marca]], britanske enote bi morale prečkati reko Jordan, zasest Aman, uničiti železnico ter se nato umakniti. Zaradi dežja je reka [[Jordan]] narasla ceste pa so se spremenile v blatne luže. Napad na Aman je začel zamujati tako, da so Turki do prihoda Britancev že okrepili mestno obrambo. Boji za mesto so trajali do konca marca nato pa so se morali Britanci umakniti zaradi pomanjkanja streliva ter velikih izgub. To je bil prvi večji poraz britanskih čet na tem bojišču. Vendar pa general Allenby ni obupal saj je cilj opravičil izgube. Konec aprila je organiziral nov napad z istim ciljem. Sprav je napad potekal odlično nato pa je prišlo do močnega turškega protinapad in britanska fronta se je sesula zaradi česar so se morali umakniti na stare položaje. Da pa je bila stvar še hujša se je ravno v tistem obdobju na zahodni fronti začela nemška spomladanska ofenziva zaradi katere so velik del vojakov iz bližnjega vzhoda premestili na zahodno fronto. Allenby je tako že drugič v celotni kampanji ostal brez vojakov in je moral preiti v obrambo. Poleti 1918 so se vojaki začeli vračati na bližnjevzhodno bojišče, Allenby pa je v tem času pripravil nove načrte kako dokončno poraziti turško vojsko v Palestini. Načrt je poimenoval bitka za Megiddo ali kar Armagedon (Armagedon je zahodno ime za goro Megiddo kjer naj bi po svetopisemskih zgodbah potekala zadnja bitka med dobrim in zlim), ta je predvideval zavzetje Amana, [[Nablus]]a in [[Tiberij]]a. Od tam pa bi nato v naslednji fazi napredoval v Damask in [[Bejrut]]. Allenby je imel za načrt pripravljenih 35.000 mož in 383 topov v pomoč pa so jim bila tudi številna arabska plemena, kis so pod vodstvom Lovrenca Arabskega napadla turške obrambne položaje v zaledju. Nasproti njega je stala turška vojska s 24.000 vojaki in 270 topovi. Do glavnega napada je prišlo [[19. september|19. septembra]] 1918 ob 4:30. Kratkemu topniškemu obstreljevanju je sledil napad britanske konjenice in pehote vzdolž celotne fronte. V slabih treh urah se je celotna fronta zlomila in turška vojska se je začela umikati. [[20. september|Dvajsetega septembra]] so Britanci že zasedli Mogiddo in [[Nazaret]] kjer so skoraj zajeli nemškega generala [[Liman von Sanders|Limana von Sandersa]] ter njegovo celotno poveljstvo. Na koncu drugega dne bojev je bila 8. turška armada popolnoma uničena 7. je bila tik pred tem zato se je začela umikati iz Nablusa prodi dolini reke Jordan. Tam naj bi ji pot presekala britanski 20. korpus ki je napredoval po dolini Jordana, njegov napredek je bil zaradi močnega odpora počasen zato je posredovalo letalstvo in napadlo 7. turško armado med umikom proti vzhodu. Zaradi nenehnih letalskih napad so bile ceste blokirane preživeli Turki pa so zbežali v bližnje hribe kjer so bili kasneje zajeti. Na cestah, ki so vodile iz Nablusa je ostalo blokiranih okoli 1.000 vozil, ki so padla v britanske roke. Do [[25. september|25. septembra]] so Britanci zasedli črto Akra – Tiberij – Ajlum – Aman, zajeli so okoli 25.000 turških vojakov, okoli 10.000 nemškim in turškim vojakom pa se je uspelo umakniti na sever. Njihovo zasledovanje se je nadaljevalo vse do konca oktobra. [[1. oktober|Prvega oktobra]] je padel Damask, [[8. oktober|8. oktobra]] so Britanci zasedli Bejrut, [[18. oktober|18. oktobra]] [[Tripoli]], [[25. oktober|25. oktobra]] pa še [[Aleppo]]. Konec oktobra so Turki prosili za premirje s čimer se je vojna v Palestini ter na drugih frontah bližnjega vzhoda končala. === Mezopotamija === [[Slika:18pdrMesopotamiaMarch1917.jpg|250px|sličica|desno|Britansko topništvo v Mezopotamiji]] Mezopotamija je obsegala območje današnjega [[Irak]]a. Območje je bilo bolj ali manj pod Otomansko kontrolo vse od 16. stoletja. Zaradi velike oddaljenosti od Carigrada, težkega dostopa, obsežnih puščav ter divjih puščavskih plemen je to območje dogo časa veljalo za nepomembno in nevarno. Z odkritjem ogromnih količin nafte ter prihodom železnice (železnica Carigrad – [[Alep]] - [[Bagdad]]) so se stvari nenadoma spremenile. Razlog za spremembe pa je bila v glavnem nafta. Nekaj let pred začetkom prve svetovne vojne je britanska vlada z družbo Anglo-Persian Oil Company v [[Iran]]u podpisala ekskluzivno pogodbo o dobavo nafte britanski vojni mornarici, ki se je v tistem času modernizirala in začela prehajati iz [[premog]]a na nafto. Poleg nafte pa so Britanci na tistem območju že dalj časa uveljavljali ozemeljske zahteve v [[Kuvajt]]u. Z izbruhom prve svetovne vojne ter prestopom Otomanskega cesarstva na stran centralnih sil je postala ogrožena neprekinjena dobava nafte britanski mornarici zato se je Britanija odločila da ukrepa. Kmalu po začetku sovražnosti je britanska vojska zavarovala takrat največjo rafinerijo v Abadanu ter začela pripravljati načrte za napad na ustje reke Shatt-al-Arab (reka se izliva v [[Perzijski zaliv]]). Do napad je prišlo [[6. november|6. novembra]] 1914. Britanska mornarica je najprej bombardirala utrdbo Fao temu pa je sledilo še izkrcanje britanskih kolonialnih čet pod vodstvom [[generalpolkovnik]]a Arthurja Barreta. Tristo petdeset glava turška posadka s štirimi topovi je bila hitro poražena tako da so Britanci še isti dan začeli napredovati proti [[Basra|Basri]]. To so zasedli [[22. november|22. novembra]] po kratkem spopadu s turškimi silami ki so se nato umaknili navzgor po reki do mesta kjer se reki [[Tigris]] in [[Evfrat]] združita v reko Šat-al-Arab. Britanci so turški vojski sledili, [[3. december|3. decembra]] 1914 je prišlo do bitke pri Al-Qurnahu kakih 75&nbsp;km severno od Basre. Po šestih dneh bojev se je 1.000 glava turška vojska predala. Z bitko so Britanci zavarovali okolico Basre ter se tako pripravili na morebitni turški napad iz smeri Bagdada, kjer se je nahajala glavnina otomanske četrte armade. Ker so bile britanske operacije v Mezopotamiji, zaradi pomanjkanja vojakov ter zalog, omejenega značaja so Britanci nadzorovali le območje okoli reke Šat-al-Arab ter glavnih naselij. [[Slika:171 14 vue de Kut el Amara.jpg|300px|sličica|desno|Pogled na oblegani Kut]] Zaradi preobremenjenosti turške vojske na bojiščih Gallipolija, Kavkaza ter Sinaja so bile turške vojaške zmogljivosti in operacije v Mezopotamiji prav tako omejene. Zato so se ti po pomoč zatekli k lokalnim arabskim plemenom, kar pa je imelo le omejen učinek. [[12. april|Dvanajstega aprila]] 1915 je 4000 glava turška vojska pod poveljstvom Suleymana Askari Beya ter pomoči 14.000 bojevnikov iz arabskih plemen napadla britanske položaje pri Šaibi. Napad arabskih plemen ni prinesel želenega učinka zato je napadla turška vojska ter na večjih mestih obšla ter prebila britansko obrambno črta. Britanci so na turški preboj odgovorili z bajonetnim protinapadom ter napadom konjenice kar je v turških vrstah povzročilo visoke izgube ter preplah. Sulejman Askari je umaknil svoje čete, naslednji dan so Britanci izvedli nov protinapad ter preplavili turške obrambne položaje. V krvavem boju mož na moža je padlo okoli 2400 turških ter 1500 britanskih vojakov. V boju je bil ranjen tudi Suleymana Askari ki je kasneje zaradi sramotnega poraza v bolnišnici v Bagdadu storil samomor. Njegovo mesto je prevzel polkovnik Nureddin Paša. Britanci so bili nad zmago prijetno presenečeni zato so spremenili svoje vojne načrte v Mezopotamiji ter tja poslali generala Johna Nixona, da bi pripravil napad na Kut te morda celo na Bagdad. Britanci so zaradi težkih terenskih pogojev napredovali počasi, nato pa je na evropskem bojišču nenadoma prišlo do velikih sprememb, ki so močno vplivala na celotno bližnjevzhodno bojišče. V vojno je na strani centralnih sil vstopila Bolgarija posledično je temu proti kuncu leta sledil poraz Srbije s čimer sta Nemčija in Otomansko cesarstvo dobila neposredno železniško povezavo preko katere sta se oskrbovali z vojaškim materialom. Moč turške vojske se je povečala. Nemški in turški agenti pa so poizkušali v Perziji in [[Afganistan]]u zanetiti sveto vojno ([[džihad]]) zaradi česar so razmere za Britance v Mezopotamiji postale nevarne. [[Feldmaršal]] Kitchener je zato zahteval takojšnje zavzetje Bagdada zaradi prestiža ter zaradi časa. Načelnik generalštaba Archibald Murray je to odsvetoval saj majhna britanska ekspedicijska vojska ni bila sposobna zavzeti ter nadzorovati tako obsežnega ozemlja kot je bil Irak. Velik problem so bile tudi raztegnjene oskrbovalne poti. Na drugi strani so Turki spoznali pomembnost Mezopotamskega bojišča zato so iz tamkajšnjih enot oblikovali 6. armado ter jo pod poveljstvom nemškega generala [[Colmar von der Goltz|Colmara von Goltza]] dodatno okrepili. [[Slika:Meso-WW1-2.jpg|250px|sličica|desno|Karta vojaških operacij v spodnji Mezopotamiji]] [[Slika:Meso-WW1-3.jpg|250px|sličica|desno|Karta vojaških operacij v Mezopotamiji]] [[12. april|Dvanajstega aprila]] 1915 je prišlo do bitke pri Ctesiphonu kakih 40&nbsp;km južno od Bagdada. Bitka se je končala neodločeno z visokimi izgubami na obeh straneh ter umikom obeh armad. Nato pa je nenadoma prišlo do preobrata. Poveljnik turške vojske v bitki, Nuredin je ugotovil da so Britanci izvedli popoln umik iz bojišče zato se je odločil, da bo prekinil svoj umik ter začel zasledovati umikajočo se britansko vojsko. Ta se je organizirano umaknila v mesto Kut ter se tam vkopala. Turška vojska ni bila daleč, do [[3. december|3. decembra]] je mesto popolnoma obkolila s čimer so se Britanci znašli v pasti iz katere ni bilo izhoda. V naslednjih petih dneh se je začelo eno najbolj dramatičnih obleganj v prvi svetovni vojni. Obleganje Kuta se je uradno začelo [[7. december|7. decembra]] 1915. Britanske vojska pod poveljstvom Townshenda, ki se je znašla ujeta v mestu je mislila, da bo hitro osvobojena saj je imela zalog le za dober mesec dni. Townshend je celo predlagal preboj iz mesta, vendar so ga zavrnili. Medtem so v Veliki Britaniji v strahu pred padcem celotne fronte v Mezopotamiji organizirali reševalno operacijo. Prvi poizkus osvoboditve od zunaj se je začel januarja 1916. Po treh krvavih bitka se je končal katastrofalno. Turki pa so obrambo mesta od zunaj in znotraj še bolj okrepili. Dva meseca pozneje so Britanci poizkušali ponovno osvoboditi ujeto garniziji, vendar so bili v bitki pri Dujaili poraženi. Aprila so poizkušali ponovno. Uspeli so prebiti zunanjo turško obrambno liniji, ter se mestu približati na 30&nbsp;km, nato pa jim je nenadoma zmanjkalo zagona in morali so se umakniti. Medtem je ujeta garnizija v mestu začela stradati. Zaloge, ki naj bi trajale mesec dni so raztegnili na pet. Pojavljati so se začele nalezljive bolezni začelo je primanjkovati, hrane, zdravil in streliva. Da bi rešili ujeto garnizijo so Britanci poizkušali vse, Turkom so celo ponudili odkupnino v vrednosti 2 milijonov funtov, ki pa so jo ti odklonili. Ko je [[24. april]]a spodletel še zadnji poizkus oskrbe garnizije s pomočjo rečnega parnika je general Townshend videl, da jim ni preostalo več nobene rešitve. [[29. april|Devetindvajsetega aprila]] 1916 je garnizijo predal Turkom, v ujetništvo je odkorakalo 13.164 britanskih vojakov. Poraz pri Kutu, ki se je zgodil le nekaj mesecev po Gallipoliju je ponovno pretresel britansko vrhovno poveljstvo. V Mezopotamiji so bili zamenjani vsi poveljniki v izogib nadaljnjim porazom pa je bile izboljšana preskrba čet na bojišču. Saj se je izkazalo da je bil glavni krivec za poraz vojske slabo logistika, ki zaradi neobstoječe železnice ter cest ni dohajala bojnih enot. Po porazu je poveljstvo nad britansko vojsko prevzel general Friderck Stanley Maude, ki je naslednjih šest mesecev zatišja na fronti izkoristil za okrepitev svojih čet. Na Turški strani so se stvari iz tedna v teden slabšale, po zmagi pri Kutu je Mezopotamsko bojišče ponovno postalo nepomembno. Turki skoraj niso dobili nobene opreme ter okrepitve v vojakih. [[13. december|Trinajstega decembra]] 1916 so Britanci sprožili novo ofenzivo z namenom, da bi prodrli do Bagdada. Oslabljena turška vojska ni bila kos britanski ter se je po več bitkah komaj izognila uničenju, [[23. februar]]ja je padel Kut, v začetku marca pa so bile britanske enote že pred vrati Bagdada. Po kratki bitki so v mesto vstopili [[11. marec|11. marca]] 1917. S padcem mesta je bil turški poraz popoln, Khalil Paša poveljnik turške 6. armade je preostanek armade umaknil v Mosul. Nadaljnje napredovanje britanske armade je ustavilo zimsko vreme ter težave z logistiko. General Maud je [[18. november|18. novembra]] 1917 umrl zaradi kolere, nadomestil ga je general William Marshall, ki se je odločil da bo z vojaškimi operacijami počakal do spomladi 1918. Februarja 1918 so Britanci začeli z novo ofenzivo, zasedli so Hit, marca Kan al Baghdadi in aprila Kifri, nato pa so se morali zaradi ofenziv v Palestini ter Iranu ustaviti. Bojišče je nato mirovalo do oktobra, ko se je začela nova ofenziva z namenom da se zasede čim več ozemlja pred podpisom mirovne pogodbe. Ta je bila podpisana [[30. oktober|30. oktobra]] 1918 na otoku Moudros s čimer so se končale vse sovražnosti med turško in britansko vojsko. Turška 6. armada se je predala še isti dan. Kljub podpisu premirja pa se britanska vojska ni ustavila, [[14. november|14. novembra]] je zasedla Mosul s čimer so se končale zadnje bojne operacije na bližnjem vzhodu. === Perzija === [[Slika:Cosacos Artilleros de Terek.jpg|250px|sličica|desno|Ruski Kozaki, 1914]] Tako kot na celotnem bližnjem vzhodu so bile razmere v Perziji (današnji Iran) pred začetkom velike vojne zapletene ter temu primerno politično napete. Perzija je kot samostojna država obstajala le na papirju. Po sporazumu med Cesarsko Rusijo in Veliko Britanijo iz leta [[1907]] je bila razdeljena na dve interesni območji, severno ki je bilo pod Ruskim vplivom ter južno, ki je bilo pod Britanskim vplivom. Obe državi sta imeli v Perziji tudi vojaške enote z namenim, da zaščitita svoje interese. Pri Rusih je bila to predvsem krščanska manjšina na severu pri Britancih pa nafta v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]]. Perzijska vlada v Teheranu skoraj ni imela nobene moči. Nadzorovala je le glavna mesta cer ceste, izven njih pa so v glavnem vladali lokalni poglavarji. Velik problem so bile tudi številne etnične skupine ter veliko število različnih verstev (Muslimani, Židje, Kristjani, Nestorijani, …) kar je še dodatno zapletlo razmere v državi. Spori in vojne so bili pogosti, močno je bilo tudi sovraštvo do tujcev predvsem Britancev in Rusov, ki so imeli v državi močan politični in gospodarski vpliv. Ob izbruhu prve svetovne vojne so neurejene razmere v Perziji poizkušale izkoristiti centralne sile, predvsem Nemci ter Turki, tako da so z agenti poizkušale zanetiti upor lokalnega prebivalstva proti Rusom in Britancem. Največ uspeha so dosegli pri vladi, ki je bila tekom vojne centralno usmerjena. Načeloma Perzija ni bila vključena v veliko vojno saj je razglasila nevtralnost, to pa ni veljalo za lokalna plemena, ki so po navadi borila sama proti vsem, pomoč od Turkov, Nemcev, Rusov in Britancev pa jim je vedno prišla prav. V letu 1914 je do večjih bojev prišlo v severnem delu Perzije, ki meji na Kavkaz. Boji v tem delu države so bili neposredno povezani z rusko-turško fronto na Kavkazu. Frontna črta se je iz turško-perzijske meje premaknila v notranjost Perzije ter obratno, v notranjost Turčije. Boji na tem bojišču so se nadaljevali tudi v letu 1915. Avgusta 1915 so Britanci okupirali mesto Bushire ob Perzijskem zalivu. Novembra istega leta je prišlo do prvega večjega upora perzijskih vladnih sil proti ruskim silam v osrednjem delu države. Zmaga centralno usmerjenih vladnih sil je bila le začasna, Rusi pa so v nadaljevanju z vojaki in [[Kozak]]i zatrli vsak odpor, konec novembra pa so zasedli celo [[Teheran]]. Istočasno je prišlo do spopada vladnih sil z britansko usmerjenimi plemeni, boji so se končali z zmago vladnih sil. Leto 1916 so v Zaznamovali številni spopadi med lokalnimi plemeni, britansko, rusko in turško vojsko. Z ruske revolucijo leta 1917 ter podpisom mirovne pogodbe med Otomanskim imperijem in Rusijo v Erzincanu [[5. december|5. decembra]] so se spodi v Perziji začeli umirjati. Po razpadu ruske vojske je na fronti nastala praznina, ki so jo želeli zapolniti tako Turki kot Britanci. Otomansko cesarstvo je v Perzijo poslalo kavkaško armado z namenom da prepreči britanski vpliv. Turški vojski so se zoperstavili le Armenci. Britanci so jim poizkušali priskočiti na pomoč z ustanovitvijo posebnega armenskega bataljona znotraj britanske vojske vendar jih je prehitel konec vojne. Septembra 1918 so Turki nadzorovali severni del Perzije od mesta Tabriz do Kaspijskega morja, medtem ko so Britanci bolj ali manj nadzorovali preostanek Perzije. S podpisom premirja 30. oktobra 1918 na otoku Mudros so se vse vojaške operacije v Perziji končale. === Kavkaz === [[Slika:Sarikam.jpg|250px|sličica|desno|Ruska vojska v okolici Sarikamisha]] Kavkaz je bil skozi tisočletja stičišče različnih ver in kultur, hkrati pa so preko njega vodile tudi strateško pomembne poti do Bližnjega vzhoda. Interesi lokalnih in svetovnih velesil na tem ozemlju so bili veliki posledično pa je zaradi tega prihajalo tudi do vojen. Z vstopom Otomanskega cesarstva v veliko vojno je njegov glavni cilj postala pridobiti nazaj ozemlja na Kavkazu, ki jih je cesarstvo izgubilo v rusko-turški vojni [[1877]]-[[1878]]. Turško idejo so takoj podprli Nemci saj bi z odprtjem nove fronte na Kavkazu razbremenili evropsko vzhodno fronto. Bojišče se je odprlo [[1. november|1. novembra]] 1914 z rusko t. i. bergmannovo ofenzivo (ime je dobila po ruskem generalu Georgyu Bergmannu). Glavni cilj ofenzive je bil zasesti mesti Dogubeyazit in Koprukoy ter nato napredovati v notranjost Turčije. Sprva je ofenzivi lepo kazalo, nato pa je turška 3. armada 7. novembra nenadoma sprožila protiofenzivo. V dneh, ki so sledili so Rusi komaj ušli uničenju, fronta se je stabilizirala šele konec novembra nekaj 10&nbsp;km zahodno od rusko-turške meje. Ruski poraz je opogumil Turke, da so [[22. december|22. decembra]] 120.000 glavo vojsko poslali v napad proti ruskemu mestu Kars. Vojska do tja nikoli ni prišla. Ustavilo jo je izredno slabo zimsko vreme ter gorski grebeni viski preko 3.000 metrov. Turška vojska je po počasnem in mučnem napredovanju prišla le do Sarikamisa ter ga za kratek čas celo zavzela nato pa jih je s protinapadom ustavila ruska vojska. [[7. januar|Sedmega januarja]] 1915 je sledil dolg in mučen umik turške vojske nazaj proti Erzurumu. Umakniti se je uspelo le 10% vojske, kar je bil največji polom turške vojske v prvi svetovni vojni. Turki so za neuspeh krivili Armence, ki so prestopili na rusko stran potem ko so jim ti obljubili lastno državo. Razmere v preostanku 3. turške armade so se izboljšale s smrtjo poveljnika Hafiza Hakki Paše ter prihodom brigadnega generala Mahmuta Kamil Paše. Marca je fronta na Kavkazu bolj ali manj mirovala. [[12. april|Dvajsetega]] aprila 1915 je prišlo do armenskega upora v mestu Van. Turški vladavini v mestu se je uprlo preko 45.000 armenskih prebivalcev mesti ter beguncev iz okolice. Krvavi upor je trajal tri tedne dokler upornikov zadnji trenutek ni rešil ruski general Yudenich, ki je v mesto vkorakal [[21. maj]]a 1915. [[Slika:Battle Sarikamis winter gear.png|200px|sličica|desno|Turška vojska med boji za Sarikamish]] [[Slika:Van Defenders.jpg|200px|sličica|desno|Armenski prostovoljci med boji za mesto Van]] Armenski upor ni ostal nekaznovan, [[24. april]]a 1915 je notranji minister Mehmet Talat izdal ukaz, da je treba zapreti vse uporne Armence. Takoj po izdaji ukaza je bilo aretiranih med 235 ter 270 intelektualcev armenskega rodu, preko 2.000 pa so jih aretirali v naslednjih dneh. Zaradi ruskega napredovanja v spomladanski ofenzivi ter osvoboditvijo mesta Van so se Armenci začeli vedno bolj pogosto opirati daleč za frontno črto kar je že tako preobremenjeni turški vojski povzročalo dodatne težave. Talat je zato [[27. maj]]a izdal še en ukaz v katerem je ukazal, da je potrebno vse Armence preseliti v Sirijo in Irak. Ukaz je bil povod za [[Armenski genocid|genocid nad Armenci]] v katerem je umrlo okoli 1,5 milijona Armencev. Sredi junija so Rusi severno od mesta Van sprožili še eno ofenzivo, ki pa ni bila tako uspešna kot spomladanska saj je Turkom uspelo za silo reorganizirati kavkaško 3. armado ter nato odbiti ruski napad. Do konca leta je fronta bolj ali manj mirovala, ta čas pa sta obe strani izkoristili za krepitev armad. Šibka turška vojska v zimi 1916/1916 zaradi snežnih neurij ter slabega vremena ni pričakovala ruskega napada, vendar se je motila. V začetku januarja je ruski general [[Nikolai Yudenich]] s svojo vojsko na skrivaj zapustil zimske položaje ter se odpravil proti turški utrdbi in mestu Erzurum. Med [[10. januar|desetim]] in [[18. januar|osemnajstim]] januarjem je prišlo do bitke pri Koprukoyu, ki se je končala z odločilno rusko zmago. Čeprav zmaga ni bila popolna pa je Rusom na široko odprla vrata v Turčijo. Vojaške operacije so se nadaljevale aprila 1916, ruska vojska je v Turčijo začela prodirat po dveh krakih. Prvi krak je bil usmerjen proti severu s katerim so Rusi zasedli pristaniško mesto Trabzon ob Črnem morju, drugi krak pa je bi usmerjen proti [[Anatolija|Anatoliji]] in središču otomanskega cesarstva. Bitki za Mush in Bitlis, ki sta potekali od spomladi do poletja 1916 sta bili tudi zadnji v turški obrambni črti, Rusi so mesti zasedli februarja 1916. Julija je padel Erzincan. Avgusta so Turki pod poveljstvom [[Mustafa Kemal Atatürk|Mustafa Kemala]] ponovno osvojili Mush in Bitlis ter prešli ofenzivo, ki se je končala konec septembra z velikimi izgubami. Čeprav so Rusom prizadejali kar nekaj škode niso resno omajali moč ruske kavkaške armada zato je ta kmalu po končani turški ofenzivi prešla v protinapad, ki pa so ga nato zadržali. Fronta je zaradi nenavadno ostre zime do konca leta 1916 mirovala. Mirovala pa je tudi spomladi 1917. Upori ter [[ruska revolucija]] v Rusiji so ustavili vse ruske vojaške operacije na Kavkazu v letu 1917. V tem času je ruska kavkaška armada začela počasi vendar vztrajno razpadati. Vojaki so armado začeli zapuščati v tisočih tako, da do septembra 1917 armada skorajda ni več obstajala. Razsulo na ruski strani turška armada ni izkoristila za napad saj je tudi sama imela težave zato se fronta skozi leto ni nič spremenila. Po začetki oktobrske revolucije ter razpadu ruske vojske ter ruske oblasti na Kavkazu je na ozemlju nastala nova država Transkavkazška federacija s prestolnico v [[Tbilisi]]ju, ki je združevala Gruzijce, Azerbajdžance in Armence. V strahu pred Turško vojsko so posamezne nacije v novi državi ustanovile lastno vojsko. Tako so Armenci ustanovili armenske prostovoljne enote, ki so se oborožile iz zapuščenih ruskih zalog v boji proti Turkom pa so v nadaljevanju spopada računali na Rusko in zahodno pomoč. S podpisom premirja v Erzincanu, [[5. december|5. decembra]] 1917, so se nehale sovražnosti med Otomanskim cesarstvom in Rusijo ne pa tudi med Otomanskim cesarstvom in novonastalo državo Transkavkaz. Izpraznjeno fronta so po umiku ruske vojske zasedle armenske prostovoljne enote, ki pa jih ni bilo dovolj, da bi zavarovale celotno fronto. Negotove razmere je, [[5. februar]]ja 1918, izkoristila turška tretja armada ter napadala proti vzhodu na celotni fronti. Maloštevilna armenska vojska ni zdržala pritiska zato se je umaknila. Skozi februar so Turki osvojili ozemlja in mesta, ki so jih prej izgubili v bitkah z Rusi. Kelkit je bil osvobojen [[7. februar]]ja, Ezincan [[13. februar]]ja, Bayburt [[19. februar]]ja, Tercan [[22. februar]]ja in Trabzon [[24. februar]]ja. Marca so po hudih bojih padli še Erzurum, Malazgirt, Hinis, Oltu, Koprukoy in Tortum. [[3. marec|Tretjega marca]] 1918 je Otomanska cesarstvo v [[Brest-Litovsk]]u z [[Boljševiki]] podpisalo sporazum s katerim so Boljševiki Otomanskemu cesarstvu odstopili mesta Batum, Kars in Ardahan. Mesto so Rusi zasedli v rusko-turški vojni leta 1877 do 1878. Pogajanja med Otomanskim cesarstvom in Transkavkazo so se začela marca v Trabzonu in se končala maja v Batumu. Sprav je kazalo do bosta sprti strani sklenili mir vendar so vedno nove zahteve iz turške strani to onemogočale zato je ponovno prišlo do spopadov. V njih so bili Armenci, kljub številnim zmagam poraženi. [[24. maj|Štiriindvajsetega maja]] 1918 je Transkavkaz z Otomanskim cesarstvom podpisal mirovni sporazum v Batumu. Štiri dni kasneje je federacija Transkavkaz razpadla iz nje pa so nastale republike [[Gruzija]], [[Azerbajdžan]], in [[Armenija]]. Nobena od njih ni obstajala dolgo. Junija je bila Armenija prisiljena podpisati mirovno pogodbo v Batumu s čimer pa se niso strinjali vsi Armenci. Tisti ki se niso strinjali so ustanovili lastno državo Republiko gorsko Armenijo. Že tako zapletene razmere na Kavkazu so se junija še dodatno zapletle s prihodom nemške vojske v Gruzijo. Cilj nemške vojske je bil z nafto bogat [[Baku]]. S tem pa so v navzkriž prišli z otomansko vojsko, ki je tudi sama napredovala v Gruzijo. Obe strani sta se občasno spopadli čeprav sta bili zaveznici. Nesporazum je prekinilo šele nemško grozilno pismo iz [[Berlin]]a, po njem so se Turki umaknili iz Gruzije. Istočasno je prihajalo do bojev tudi med Armenci in Turki. Ti so trajali vse do konca oktobra, ko je bilo v Mudrosu podpisano premirje. Kavkaško bojišče je bilo edino bojišče kjer so Turki obdržali ter osvobodili ozemlje, ki so ga izgubili v rusko-turški vojni. === Gallipoli === {{glavni|Bitka za Gallipoli}} [[Slika:HMS Irresistible abandoned 18 March 1915.jpg|250px|sličica|desno|Pomorski del operacije, ''HMS Irresistible'' potem ko jo je zaradi prevelikih poškodb zapustila posadka, 18. marec 1915]] Vstop Otomanskega cesarstvo v prvo svetovno vojno na strani centralnih sil je zahodne zaveznike presenetil ter jih še dodatno obremenilo saj so se odprla bojišča na Balkanu, Kavkazu, Mezopotamiji in Sinaju. Problem Otomanskega cesarstva je bil ta da je pokrivalo izredno veliko ozemlje s tem pa je nadzorovalo strateško pomembne kopenske in pomorske poti med Azijo in Evropo. Tako je postal ogrožen Sueški prekop v Egiptu ter pomorska povezave med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] in Črnim morjem preko [[Dardanele|Dardanel]]. Sueški prekop je bil izredno pomemben za Britance saj je predstavljal najkrajšo pomorsko pot med Veliko Britanijo ter največjo britansko kolonijo [[Indija|Indijo]]. Dardanele pa so bile pomembne predvsem za Ruse saj je bil to njihov edini izhod v Sredozemsko morje ter nato v svetovne oceane. Da bi zahodni zavezniki kar se da hitro iz vojne izločili na videz šibko Otomansko cesarstvo ter zavarovali svoje interese na Bližnjem vzhodu, je prvi lord admiralitete Winston Churchill predlagal drzen načrt. Združeno zavezniško ladjevje naj bi z bojnim ladjami napadli turške utrdbe pri Dardanelah ter jih uničilo. Ladjevje naj bi nato plulo do Carigrada, glavnega mesta Otomanskega cesarstva ter tam izkrcalo vojsko, ki bi mesto zavzela ter tako cesarstvo v nekaj dneh ali tednih izločilo iz velike vojne. Načrt je bil sicer drzen vendar izvedljiv zato ga vsi zavezniki podprli ter dali v izvedbo. [[Slika:Scene just before the evacuation at Anzac. Australian troops charging near a Turkish trench. When they got there the... - NARA - 533108.tif|250px|sličica|desno|Avstralske čete med jurišem na turški jarek]] [[Slika:MapHellesWarZoneGallipoli1915.jpg|250px|sličica|desno|Karta skrajnega konca polotoka Gallipoli, rdeča črta označuje mesto do kjer so prišle zavezniške čete]] [[19. februar|Devetnajstega februarja]] 1915 se je pred obalo Gallipolija pojavilo močno zavezniški ladjevje sestavljeno iz 31 bojnih ladij, 27 [[Križarka|križark]], 25 [[Rušilec|rušilcev]], 8 monitorjev, 14 [[Podmornica|podmornic]] ter večjega števila spremljevalnih ladij. Ladjevje je ob prihodu nemudoma napadlo turške utrdbe ter bilo pri tem izredno uspešno oz. saj tako je bilo videti. Uničenih je bilo večje število turških utrdbe vendar kljub bombardiranju je Turkom uspelo zavarovati nekaj utrdbe in topov ki so bile v notranjosti polotoka. Pritem pa so neprestano obstreljevali zavezniške ladje kar je zavezniško pomorsko operacijo časovno podaljšalo. Do glavnega zavezniškega napada je prišlo [[18. marec|18. marca]] 1915, zavezniške ladje so zaplule v dardanelski preliv nato pa je nenadoma prišli do katastrofe. Francoska bojna ladja ''Bouvet'' je zaplula na mino ter se potopila. Na mino sta zapluli tudi ''HMS Irresistible'' in ''HMS Inflexible''. Poškodovanima ladjama je na pomoč priskočil ''HMS Ocean'' ki je tudi sam naletel na mino in se nato zaradi škode skupaj z bojno ladjo Inflexible tudi potopila. Na mino sta zapluli tudi francoski bojni ladji ''Suffren'' in ''Gaulois''. Poveljnik zavezniške flote [[admiral]] [[John de Robeck]] je zaradi velikih izgub ter zmede nato odpoklical napad. Pomorski napad se je izkazal za popolno katastrofo, zato je bilo odločeno da se na kopno pošlje pehoto, ki bo zasedla turške utrdbe. Za to nalogo je bil v Egiptu ustanovljen poseben avstralsko novozelandski korpus ([[ANZAC]]) sestavljen iz avstralskih in novozelandskih vojakov katerim so pridodali še enote britanske vojske in mornarice ter francosko ekspedicijsko armado. Do izkrcanja je prišlo [[25. april]]a 1915 na jugu polotoka Gallipoli. Izkrcanje je potekalo na šestih odsekih označenimi s črkami, S, V, W, X, in Y, in je potekalo bolj ali manj mirno. Izjema sta bila le odseki S, W in Z. Na odsekih S in W so se Britanci izkrcavali pod močnim strojničnim ognjem na odseku Z, kjer so se izkrcale večinoma enote ANZAC pa so kmalu po izkrcanju ugotovili da za obalo leži neprehoden teren zaradi česar je bilo ustavljeno vso napredovanje. Do nepričakovanih zastojev je prišlo tudi na ostalih odsekih. To je turškim branilcem pod poveljstvom Mustafa Kemala, dalo čas, da se pripravijo na obrambo in izvedejo protinapad. Ta sicer v naslednjih dneh ni uspel je pa povzročil, da so se zavezniki vkopali na obali. V tednih in mesecih, ki so sledili ofenzivi se razmere na bojišču niso kaj dosti spremenile, zavezniki so ostali ujeti na ozkem pasu kopnega ob obali medtem ko so Turki nadzorovali prostor nad njimi. Stvari se niso bistveno spremenile tudi po številnih ofenzivah ki sta jih izvedli obe strani. Razmere, ki so nastale so povzročile, da je Gallipoli postal eno izmed najbolj krvavo bojišče prve svetovne vojne saj so zavezniki in Turki za vsakih nekaj sto metrov ozemlja izgubili več tisoč vojakov. Glavi sovražnik na bojišču pa niso bile granate ali krogle temveč pomanjkanje vode in številne nalezljive bolezni. Avgusta 1915 so zavezniki poizkušali znova s tako imenovano avgustovsko ofenzivo, tokrat so napadli kakih 8&nbsp;km severno ob obali ter od odseka ANZAC (odsek Z). Napad je sprva lepo potekal nato pas so se začele pojavljati težave, zaradi prevelike previdnosti poveljnikov je napad potekal prepočasi in Turki so sicer slabo branjen odsek fronte čez noč okrepili in zgodba iz ostalih bojišč Gallipolija se je ponovila. Ko sta se obe strani vkopali je ob vsakem napadu umrlo več tisoč napadalcev in branilcev cilj napada pa skoraj nikoli ni bil dosežen. Zardi neprestanih neuspehov so se vodilni v poveljstvo začeli spraševati ali je fronto sploh smiseln vzdrževati glede na to, da se od aprila niso premaknili več kot 3&nbsp;km v notranjost polotoka. Stvari so se še dodatno zapletle ko so o dejanskem stanju na bojišču začeli poročati novinarji. Javnost in politika je zahtevala zaprtje bojišča, zamenjano je bilo poveljstvo nad bojiščem. Nov poveljnik Charles Monro je le potrdil izredno slabo stanje, nad stanjem je bil šokiran tudi Kitchener zato je ukazal takojšnje zaprtje bojišča. Evakuacija britanskih čet iz polotoka se je začela [[7. december|7. decembra]] in je trajala do [[9. januar]]ja 1916. Potekala je organizirano in brez ene same žrtve zaradi česar je bila edina uspešna operacija v celotni kampanji. == Arabski upor == [[Slika:Ljidda.jpg|150px|sličica|desno|T. E. Lawrence, bolje znan pod vzdevkom Lawrence Arabski, vodja britanske misije na Arabskem polotoku]] [[Slika:1307109799 king-faisal-i-of-iraq-kopiya.jpg|150px|sličica|desno|Princ Faisal, glavni vodja arabskih upornikov]] Arabski upor je bil neposredno povezan z vzponom arabskega nacionalizma. Ta je bil v arabskih državah sicer prisoten že dolgo časa v letih pred veliko vojno ter kmalu po njenem začetku pa je dosegel kritično maso, ki je sprožila splošni upor proti Otomanskemu cesarstvu. Otomansko cesarstvo je arabske dežele zasedlo v 16. stoletju, ko je bilo na vrhuncu svoje moči. Ker so bile te dežele zaradi ostrega podnebja in terena težko dostopne ter zelo oddaljene od Carigrada je bila turška moč v njih omejena le na posamezne predstavnike in trgovske postojanke kot sta bili npr. sveti mesti [[Meka]] in [[Medina]]. Ostalo arabska ozemlja pa so nadzirali lokalna nomadska plemena. V celotnem cesarstvu so imeli Turki najmanj nadzora na Arabskem polotoku med tem ko so bili Egipt, Sirija in Mezopotamija po strogim nadzorom otomanske administracije. Kljub temu pa je večina narodov na tem območju imela nekaj skupnega, in to je bila vera, ki je premagala marsikatero oviro. Tak sistem je deloval stoletja in desetletja, dokler se v 19. stoletju niso začele med arabskimi izobraženci, predvsem v večjih mestih, širiti zahodnjaške ideje o samostojnosti narodov. Svoje so dodale še osamosvojitev balkanskih držav izpod otomanske nadvlade ter prva balkanska vojna leta [[1913]]. Vendar pa je ta miselnost ostala bolj ali manj v ozkem krogu izobražencev in se je zelo počasi širila med navadne ljudi. Na upor pa ni vplival sam nacionalizem temveč tudi leta 1908 odprta [[Hedžaška železnica]] med Damaskom in Medino. Proga je namreč divjo in težko dostopno deželo čez noč približala turški oblasti s tem pa se lokalni vodje niso strinjali saj so bi izgubili moč. Največji nasprotnik Turkov je bil [[Sharif Hussein bin Ali]], ki je bil med letoma 1908 in 1917 tudi Emir Meke. Leta 1914 je tako že prišlo do prvih uporov proti turški oblasti, nekatera združena uporna plemena pa so vlado mladih Turkov razglasila za proti muslimansko. Z vstopom Otomanskega cesarstva v vojno konec oktobra 1914 je bilo relativnega miru na Arabskem polotoku dokončno konec. Sharif Hussein ibn Ali si je že pred vojno od Britancem zagotovil pomoč v denarju in orožju (v zameno se je moral upreti Otomanski vladavini) tako, da v letih 1914 in 1915 združil večino arabskih plemen ter nacionalističnih gibanj in si tako povečal moč ter vpliv. Britanci so v tem v tem videli korist saj jim na bližnjevzhodnem bojišču v prvih dveh letih ni šlo najbolje in je bil vsak otomanski nasprotnih njihov zaveznik. Hkrati pa so bili do arabskih plemen precej zadržani in nezaupljivi saj v njih niso videli resnega nasprotnika napram turški vojski. Pravi arabski upor se je začel [[5. junij]]a 1916 ko sta sinova Sharifa Husseina bin Alija, emir Ali in [[Faisal I.|Faisal]], poizkušala zasesti Medino ter tamkajšnjo železniško postajo. Boji so trajali tri dni nato pa so napadalci umaknili nazaj v [[Puščava|puščavo]]. Pet dni kasneje je prišlo do upora v Meki, majhna turška garnizija ni morala ubraniti mesta zato se je umaknila v mestno trdnjavo. Istočasno so uporna arabska plemena napadla in zasedla večino pristanišč in mest ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. To je Britancem omogočilo, da so upornim plemenom dostavili večjo količino orožja in ostale vojaške opreme. Preko pristanišč je na Arabski polotok začela prihajati tudi novonastala Arabska vojska, ki so jo sestavili iz zajetih otomanskih vojakov, ki so se prostovoljno javili, da se bojo borili proti otomanski vojski. S tem pa je britanska vojska vojaško posegla na dogajanje na polotoku. Da bi uskladili delovanje britanske vojske in lokalnih upornih plemen so ustanovili posebno vojaško misijo pod poveljstvom mladega poročnika [[Thomas Edward Lawrence|T.E. Lawrenca]] (kasneje je postal znan kot Lowrenc Arabski). Njegova naloga je bila da poveča moč, velikost arabskih plemen ter skrbi da se upor nadaljuje. Decembra 1916 so bili Arabci na težki preizkušnji. Potem ko jim ni uspelo zasesti Medino so Turki tja po železnici poslali močne okrepitve. Naloga teh okrepitev pa je bila, da ponovno zasedejo pristaniška mesta preko katerih uporna plemena dobivajo orožje. Pristanišča je v zadnjem trenutku rešila britanska mornarica s svojimi bojnimi ladjami. Medtem sta Emir Faisal ter Lawrenc zasedla pristaniško mesto Wejh od koder sta nato napadala za Turke strateško pomembno Hedžaško progo. Na progi so rušili posamezne odseke proge, mostove, vodne postojanke in železniške postaje. S tem so 12.000 glavo otomansko vojsko zadrževali v Medini. Največji podvig upornih plemen pa je bilo zavzetje zadnje [[Aqaba|Aqabe]] junija 1917 s čimer so si prislužili spoštovanje britanske vojske. Uporna plemena so se po tem preimenovala v severno arabsko vojsko, mesto pa je postalo izhodišče za napade na Jordanijo in Sirijo, istočasno pa se je nadaljevala tudi vojna za Hedžaško železnico. V nadaljevanju vojne 1917 do oktobra 1918 je nova severno arabska vojska sodelovala v vseh večjih spopadih med britansko in otomansko vojsko vključno z bitko pri Moggidu septembra 1918. Z razkrojem fronte se je začela tekma za Damaska v katerega pa sta obe strani (Britanci in arabska vojska) prišli bolj ali manj istočasno, [[1. oktober|1. oktobra 1918]]. Arabci Medine niso nikoli zasedli, otomanska vojska jo je predala šele [[10. januar]]ja [[1919]] po ukazu iz Carigrada. Po vojni so zavezniki ignorirali zahteve po ustanovitvi nove arabske države na območju Palestine, Sirije, Jordanije in Arabskega polotoka, kljub temu da je bil dogovor med Britanci in Arabci iz leta 1915 drugačen. Vzrok za to so bili geostrateški interesi Velike Britanije in Francije, ti sta si omenjeno ozemlje na skrivaj razdelili v t. i. Sykes-Picotovemu dogovoru maja 1916. Obe državi sta namreč želeli pridobiti čim več tuje zemlje ter nafte, ki je po prvi svetovni vojni postala nova strateška surovina. Zadevo pa je še dodatno zapletla Balfourova deklaracija iz leta 1917, ki je Židom obljubljala lastno državo v Palestini. Na koncu so Arabci le dobili svojo državo na področju Hadjaz, upravljal pa jo je Hussein ibn Ali. Država je obstajala do leta [[1925]], ko se je priključila novonastala Saudska Arabija. == Dogodki po vojni == [[Slika:Occupation of Constantinople 3.jpg|250px|sličica|desno|Vkorakanje zavezniških čet v Carigrad]] Premirje med zavezniki in Otomanskim cesarstvom je bilo podpisano 30. oktobra 1918 na britanski bojni ladji ''HMS Agamemnom'', ki je bila zasidrani pred mestom Moudros (otok Lamnos). Podpisala sta ga turški minister za mornarico Rauf Bey ter britanski admiral Somerste Arthur Gough-Calthorpe. V premirju je bilo določeno da mora Otomanska vojska demobilizirati vso vojaške enote ter se na Kavkazu umakniti na meje iz leta 1914, zaveznikom pa mora omogočiti uporabo otomanske infrastrukture ter neovirano zasedbo katerega koli otomanskega ozemlja. V skladu s tem so Britanci [[13. november|13. novembra]] 1918 okupirali Carigrad. S tem pa so se težave na Bližnjem vzhodu šele začele. Trije Paše (Enver, Cemal in Talat) pobegnejo v tujino, vodenje države prevzame zadnji osmanski sultan [[Mehmed VI.]], ki pa je lutka v zavezniških rokah. Kmalu zatem pride do razpade celotnega državnega in gospodarskega aparat in nekdanje štiristoletno Otomansko cesarstvo se znajde v popolnem brezvladju. Brezvladje izkoristijo zavezniške vojske ter si razdelijo posamezna ozemlja otomanskega cesarstva. Tako Armenci zasedejo vzhodni del Turčije, v [[Adana|Adani]] se izkrcajo francoske in armenske sile ter zavzamejo jugovzhodni del Turčije, jugozahod zavzame italijanska vojska, na zahodu pa se v mestu [[Izmir]] izkrca grška ter nato zasede večji del zahodne Turčije. Britanci zasedejo Gallipoli, Dardanele in Carigrad. Pod njihovim nadzorom so še Palestina, Mezopotamija ter posamezni deli Arabskega polotoka. Vendar pa Turčija (naslednica Otomanskega cesarstva) s tem ni bila popolnoma uničeno, nekateri nekdanji otomanski generali se niso strinjali s trenutnimi razmerami in so se odločili da se bojo uprli. Med njimi je bil tudi prekaljeni general Mustafa Kemal, ki ga pošljejo v osrednjo Turčijo, da tam vzpostavijo red in mir (osrednji del Turčije ni bil pod zavezniškim nadzorom). Ta je tam združi turške nacionaliste ter ustanovi novo turško vojsko za upor proti zaveznikom. Aprila [[1920]] je bila v [[Ankara|Ankari]], daleč od oči zaveznikov, izvoljena nova turška vlada. Avgusta 1920 je turški sultan podpisal [[Sevreška mirovna pogodba|sporazum iz Sevresa]] ter s tem zapečatil usodo Bližnjega vzhoda vse do danes (o usodi bližnjega vzhoda se je odločalo na Versajski mirovni konferenci). Na podlagi sporazuma so si zmagoviti zavezniki med sabo razdelili ozemlje nekdanjega Otomanskega cesarstva. Jugovzhodni in jugozahodni del Turčije sta dobili Francija in Italija, zahodni in evropski del Turčije pa je dobila Grčija. Dardanele, Gallipoli in Carigrad so ostali pod mednarodni nadzorom. Britanci so dobili Egipt ter mandatna območja Palestine, Iraka in Jordanije. Francozi so dobili mandatni območji Libanon in Sirija. S tem so izigrali Arabce in princa Feisla, ki so mu med vojno, v zameno za pomoč v boju proti Turkom, obljubili samostojno arabsko državo na ozemljih Palestine, Libanona, Sirije. Novo domovino na ozemlju Palestine so Britanci obljubili tudi Židom, kar je že tako zapletene razmere še dodatno zapletlo. Vsa ta skrivna dogovarjanja in delitev ozemelj so imela posledice. Skozi leto 1920 je turškim nacionalistom uspelo v seriji bitk premagati armensko vojsko, ki so ji zahodni zavezniki obrnili hrbet. Decembra 1920 so z njo podpisali premirje. Spomladi [[1921]] so podpisali premirje še z [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] [[Sovjetska zveza|Rusijo]], ta je turškim nacionalistom v strahu pred prevelikim britanskim vplivom na Bližnjem vzhodu začela pošiljati orožje in denarno pomoč. Armenija je kmalu zatem nehala obstajati, zasedla jo je Sovjetska zveza. Potem ko so si turški nacionalisti zavarovali vzhodno mejo so se lotili osvajanja ostalih ozemelj, ki so bila pod nadzorom zaveznikov. Najprej so se lotili Francozov v jugovzhodnem delu Turčije, ker so ti demobilizirali večino vojske se niso morali učinkovito upirati zato so s turškimi nacionalisti skleni mir in priznali vlado v Ankari ter razveljavili sporazum iz Sevresa, do oktobra [[1921]] so se Francozi umaknili iz Turčije. S tem so obrnili hrbet Britancem, ki so se bali širjenja komunizma v Turčiji. Britanci so za moč prosili Grke, ki so že leta 1920 okupirali zahodni del Turčije. Ti so organizirali močno vojaško odpravo v notranjost Turčije z namenom, da porazi turške nacionaliste. Sprva je Grkom dobro kazalo nato pa se je grška vojska, zaradi močnega turškega protinapada, tik pred Ankaro morala obrniti. Turčija je bila rešena. Da bi si zagotovila dokončno zmago nad Grki je v enem letu mobilizirala celotno prebivalstvo in konec avgusta [[1922]] prešla v ofenzivo v smeri mest Izmir in [[Bursa]]. Po nekaj dneh krvavih bojev se je grška obramba zlomila in sledil je njen popoln umik iz Turčije. Britanci v Carigradu so tako ustali sami, da bi se izognili vojni so v zadnjem trenutku, ko je bila turška vojska že pred mestnimi vrati, sklenili mir z nacionalisti. Turška vojska je v mesto vstopila brez boja. S podpisom pogodbe iz Lasanne, [[24. julij]]a [[1923]], so evropske sile priznale Trčijo kot samostojno državo njen prvi predsednik pa je postal [[Mustafa Kemal Atatürk]]. [[Slika:Dammam No. 7 on March 4, 1938.jpg|200px|sličica|desno|Naftna vrtina Saudska Arabija, 1938]] Medtem je v Siriji, Libanonu, Palestini, Mezopotamiji in Perziji vrelo. V Siriji in Libanonu so se Francozi soočili z močnim odporom arabskih nacionalistov, krvavi boji so trajali vse do tridesetih let prejšnjega stoletja. Perzija (Iran) je bila zaradi spletk antante in centralnih sil po prvi vojni politično razdeljena in v popolnem razsulu. Z nastopom nove vlade leta 1921 je prekinila sodelovanje z Britanci ter sklenila novega s Sovjeti. Ozemlje Mezopotamijo so želeli Britanci zaradi lastnih interesov, predvsem zaradi bogatih nahajališč nafte ter lažjega nadzora, nasilno združiti v enotno državo Irak. Pri tem so trčili ob 4.000 let stare ozemeljske, plemenske in virske spore med [[Kurdi]], [[Šiizem|Šiiti]] ter [[Suniti]] in s tem sami postali tarča njihovih sporov. Iraku je pod močnim britanskim vplivom vladal princ Feisl, Jordaniji pa njegov brat Abdullah. Kurdi nikoli niso dobili svoje države. Ozemlje zahodno od reke Jordan (Palestina) so Britanci brez privoljenja lokalnega prebivalstva rezervirali za [[Judje|Jude]] ter njihovo bodočo judovsko državo. Kmalu po vojni so se tja v večjem številu začeli priseljevati Judje kar je pripeljalo do trenj z lokalnim muslimanskim prebivalstvom in kasneje do resnih spopadov. Na Arabskem polotoku se je sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja po šestih letih plemenskih spopadov pojavila nova država [[Saudska Arabija]], takrat ena najbolj revnih na svetu. Z odkritjem nafte desetletje kasneje je postala glavni svetovni gospodarski in politični igralec. Evropske velesile so po prvi svetovni vojni razmere na Bližnjem vzhodu zapletle do skrajnosti. Z razdelitvijo Bližnjega vzhoda na podlagi političnih in gospodarskih interesov evropskih velesil ter izbiro zahodno usmerjenih arabskih voditeljev z namenom vladanja različnim kulturam in verskim prepričanjem, ter ignoriranje zgodovinskega ozadja in tradicije, je Evropa Bližnjem vzhodu v naslednjih stotih letih zagotovila tujo okupacijo, politično nestabilnost in vojne. Mogoče dogajanje na bližnjem vzhodu po prvi svetovni vojni še najbolj pojasni citat Davida Fromkina, avtorja knjige ''A Peace to End All Peace'': {{navedek|Sporazum, ki je bil vsiljen muslimanskemu svetu je bil mir, ki je končal ves mir, prav mir pa je najbolj izmuzljiv v deželi krvi in nafte.||A Peace to End All Peace|David Fromkin}} == Viri == '''Spletni viri''' * [http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/arab-revolt Arabski upor, New Zealand Histrory online] * [http://militaryhistory.about.com/od/WWIBattlesMiddleEast/p/World-War-I-Battle-Of-Megiddo.htm Bitka pri Mogiddu, militaryhistory.about.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/siegeofkut.htm Obleganje Kuta, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/gf.htm Bitka za Gallipoli, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/pf.htm Vojna v Palestini, www.firstworldwar.com] * [http://www.firstworldwar.com/battles/mf.htm Vojna v Mezopotamiji, www.firstworldwar.com] * [http://militaryhistory.about.com/od/worldwarioverview/a/wwiglobal_2.htm Vojna na Kavkazu, militaryhistory.about.com] * [http://islamandthegreatwar.umwblogs.org/the-caucasus-campaign/ Vojna na Kavkazu, islamandthegreatwar.umwblogs.org] * [http://www.youtube.com/watch?v=jP0evPEsc30 Blood and Oil: The Middle East in World War I, www.youtube.com] '''Knjige''' * ''A Peace to End All Peace, The Fall of the Ottoman Empire and the Creation of the Modern Middle East'', David Fromkin, 1989 == Glej tudi == * [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodna fronta]] * [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|Vzhodna fronta]] * [[Balkansko bojišče]] * [[Soška fronta]] * [[Tirolska fronta]] * [[Vojna v kolonijah]] * [[Vojna na morju]] * [[Vojna v zraku]] == Zunanje povezave == * [http://www.firstworldwar.com/battles/gf.htm Bitka za Gallipoli] * [http://www.firstworldwar.com/battles/pf.htm Vojaške operacije v Palestini] * [http://www.firstworldwar.com/battles/mf.htm Vojaške operacije Mezopotamij] * [http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/arab-revolt Arabski upor] * [http://www.nzhistory.net.nz/war/sinai-campaign Vojaške operacije na Sinaju] * [http://www.1914-1918.net/palestine.htm Britanske vojaške operacije v Egiptu in Palestini] * [http://www.iranreview.org/content/Documents/Iran-and-the-First-World-War.htm Iran in prva svetovna vojna] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojne Azerbajdžana]] [[Kategorija:Vojne Avstralije]] [[Kategorija:Vojne Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]] jyj3kg8fhsj883hqh31b97i55ffsy9f 0 370856 6675690 6610275 2026-05-14T13:38:24Z ~2026-28279-21 259659 6675690 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kaštel}} [[Image:Bile 1.jpg|thumb|200px|Pogled na Kaštel Štafilić]] '''Kaštela''' (slov. tudi '''Kašteli'''), je skupno ime za mestno občino na [[Hrvaška|Hrvaškem]] kot enoto lokalne samouprave ({{jezik-hr|Grad Kaštela}}), ki šteje 38.000 prebivalcev in ki spada v [[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinsko županijo]] in za širše področje, ki leži med [[Trogir]]om in [[Split]]om. == Geografija == Širše območje Kaštela je dolgo okoli 20&nbsp;km med mestoma Trogir in Split v smeri vzhod-zahod med severno obalo Kaštelanskega zaliva na jugu, vrhovi Trnošćaka (472&nbsp;m), Labišnice (701&nbsp;m), Opore (602&nbsp;m) in Kozjaka (779&nbsp;m) na severu in Krbana (144&nbsp;m) na zahodu. Na širšem območju mestnega zaledja se vzhodni del Kaštela strmo spušča proti morju, medtem ko je zahodni del prostrana ravnina (Veliko in Malo polje) zasejano s [[sadovnjak]]i, nasadi [[Oljka|oljk]], [[vinograd]]i in vrtovi. Kaštela se delijo na Dolnja in Gornja. Zime so blage in vlažne, poletja pa topla in suha. Stalni izviri vode so redki. Mesto Kaštela pa sestavlja sedem naselij, ki si od [[Divulje|Divulj]] proti [[Solin]]u sledijo: [[Kaštel Štafilić]], [[Kaštel Novi]], [[Kaštel Stari]], [[Kaštel Lukšić]], [[Kaštel Kambelovac]], [[Kaštel Gomilica]] in [[Kaštel Sućurac]]. == Zgodovina == Jedra samostojnih naselij, ki so se razvila ob [[Fevdalizem|fevdalnih]] kaštelih (utrjenih gradovih in dvorcih), zgrajenih ob koncu 15. in začetku 16. stoletja, stojijo na najbolj slikovitih točkah in izstopajo s svojo arhitekturo. Kašteli so sčasoma prerasli svojo obrambno funkcijo ter postali bogati dvorci okoli katerih so se razvila naselja. Vseh sedem naselij je zgrajenih ob obali. Gradili so jih domači mojstri, naselili pa begunci iz okolice, ko znotraj utrjenih dvorcev iskali zaščito pred [[Otomansko cesarstvo|Turki]] po zasedbi Bosne. == Demografija == Kaštela je od prvega popisa prebivalcev leta 1857, ko je na celotnem področju živelo 5.097 prebivalcev do zadnjega popisa leta 2001 imela stalno rast. Pri popisu leta 2001 je mesto Kaštela imelo 34.103 prebivalcev, od katerih so veliko večino (96,65%) predstavljali Hrvati.<ref>[http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/H01_02_02/H01_02_02_zup17.html]{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Pregled števila prebivalcev leta 2001</ref>, popis iz leta 2011 jih je naštel 38.667, 2021 pa le še 37.951. Na celotnem področju Kaštel je leta 2001 živelo 38.474 prebivalcev, == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == *''Jadran, Vodič i Atlas''. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971. *''Enciklopedija leksikonografskog zavoda'', knjiga 4. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1959 == Glej tudi == * [[Seznam mest na Hrvaškem]] {{Kategorija v Zbirki|Kaštela}} {{coor title dms|43|33|01|N|16|22|40|E|}} {{normativna kontrola}} {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Mesta na Hrvaškem]] [[Kategorija:Splitsko-dalmatinska županija]] [[Kategorija:Dalmacija]] 0iypfwm08u0ojkmjkfn4f88dqfnnzdi 0 371350 6675707 6640527 2026-05-14T14:40:05Z ~2026-29195-18 259879 6675707 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |native_name = Бијељина |official_name = Bijeljina |nickname = |motto = |settlement_type = Mesto |image_skyline = Atik_bijeljina.jpg |imagesize = |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Bosnia | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Bosni in Hercegovini |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = [[Bosna in Hercegovina]] |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Republika Srbska]] |subdivision_type2 = Občina |subdivision_name2 = Bijeljina |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_total_km2 = |population_blank1 = 96988 |population_blank1_title = Občina |population_as_of = 1991 |population_note = |population_total = 36414 |population_density = |population_metro = |population_density_metro = |population_urban = |population_density_urban = |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd = 44 |latm = 45|latNS = N |longd =19 |longm = 13|longEW = E |coordinates_display = yes |elevation = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = 55 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = |website = [http://www.sobijeljina.org/ Grad Bijeljina] |footnotes = }}'''Bijeljina''' je [[mesto]], središče istoimenske [[občina|občine]] v severovzhodni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Občina šteje po preliminarnih podatkih iz leta 2013 114.663 prebivalcev (mesto 45.291 prebivalcev), površine 734 km². Mesto je tudi gospodarsko, kulturno in zgodovinsko središče [[Semberija|Semberije]]. Zaradi svoje lege, je mesto Bijeljina eden izmed centrov za proizvodnjo in predelavo hrane v Bosni in Hercegovini. V Bijeljini je dejanski oz. začasni sedež Zvorničko-Tuzlanske eparhije Srbske pravoslavne cerkve, ki obsega severovzhodni del BiH (nominalno je sedež v [[Tuzla|Tuzli]]). ==Zgodovina== [[Slika:TRG KRALJA PETRA Bijeljina Town Hall.png|thumb|right|250px|Zgradba mestne občine Bijeljina]] Najstarejše sledi bivanja na področju današnej Bijeljine so še iz časov neolitske kulture. To področje je bilo pomembno križišče kulturnih vplivov v [[Neolitik|neolitiku]], [[Bronasta doba|bronasti dobi]] in pozneje. Ime Bijeljina se prvič omenja leta 1446. V tem času je skozi Bijeljino potekala povezava od [[Zvornik|Zvornika]] za Mačvo in Mitrovico. Leta 1514 se omenja frančiškanski [[Samostan|samostan]] [[Sveta Marija|Svete Marije]] v poljih v okolici Bijeljine. Temu obdobju pripada tudi trinajst [[steček|stečkov]] (originalni naziv stećak), pri čemer sta dva dekorirana, na štirih pa se nahajajo deloma čitljivi napisi. V zaselku Mitrovići, v vasi Gornji Dragaljevac se na dveh lokacijah nahajajo trije stečki, pri čemer je en okrašen z motivi rastlinske stilizacije in živali, ter je prenešen na zgradbo osnovne šole v vasi. V času turške zasedbe, je župa Bijeljina pripadala nahiji Koraj, od leta 1634 dalje pa se Bijeljina omenja tudi kot sedež kadiluka. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in v vojni leta 1876 je mesto pretrpelo velike izgube. Med islamskimi sakralnimi objekti tega časa je posebej znana Sultan Sulejmanova ali Atik [[Džamija|džamija]], zapuščina turškega sultana [[Sulejman I.|Sulejmana veličastnega]]. Med pravoslavnimi sakralnimi objekti je posebej pomemben samostan [[Svete Trojice]] Manastir Travna, ki se nahaja na viru rečice Tavne, približno 18 km od Bijeljine. Meni se, da ime Semberija izhaja iz naziva rodu osmanske vojske. Bosanskohercegovski [[Zgodovinar|zgodovinar]] Hamdija Kreševljaković (1888-1959) je menil, da ime izhaja iz naziva rodu zemberi (strelci). Sama beseda zemberek je perzijskega porekla in pomeni vzmet, špirala. Bosanskohercegovski jezikoslovec Abdulah Skaljić v svojem delu ''Turcizmi u srpsko-hrvatskom jeziku'' (Turcizmi v [[Srbohrvaščina|srbo-hrvaškem]] jeziku) navaja, da jo to neke vrste puška ali top z zembrekom. Naziv Semberija je torej nastal v času turške nadvlade in ne pred prvo polovico XVI. stoletja. Utrdbo v Bijeljini so sestavljali rovi s palisadami okoli kamnitih objektov, džamije sultana Sulejmana II in turškega kopališča (hamama), kot zaključka džamije. Avstrijci so septembra 1716 napadli Bijeljino, kjer so naleteli na močan odpor domačega prebivalstva. Ker branilci niso imeli močnejše trdnjave, so se branili iz džamije in hamama, ki sta bila obzidana s tesanim kamnom. Avstrijska vojska je s topovskim obstreljevanjem v precejšnji meri poškodovala oba objekta. Po zavzetju Bijeljine je mesto do nove avstro-ogrske vojne leta 1739 padlo pod oblast [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. Po ponovni vzpostavitvi osmanske oblasti v Bijeljini ni bilo sezidano utrjeno mesto, temveč so samo obnovili stare objekte. V tem času je bila Bijeljina znana po velikem številu [[Trgovec|trgovev]] in obrtnikov različnih dejavnosti. Leta 1868 so Bijeljino povezali s telegrafsko žico s [[Tuzla|Tuzlo]] in [[Sarajevo|Sarajevom]]. Med srbsko-osmansko vojno v letih 1876 in 1877 so enote srbske drinske vojske obsedale mesto Bijeljina, ki ga pa zaradi močnega odpora osmanske vojske in domačega prebivalstva niso nikoli osvojili. Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] med letoma 1804 in 1813 se je Bijeljina priključila srbskim upornikom proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Med [[Državljanska vojna|državljansko vojno]] v Bosni in Hercegovini, je Bijeljina bila center samoklicane Srbske avtonomne oblasti (SAO) Semberija in Majevica, ki so jo organizirale srbske oblasti. Mesto in občina sta med vojno doživela korenite demografske spremembe. V mesto, ki je bilo pred vojno z večinskim muslimanskim prebivalstvom, so v prvih dneh aprila 1992 vdrle paravojaške enote pod vodstvom [[Željko Ražnatović|Željka Ražnatovića Arkana]] ter zasedle mesto in so nesrbsko prebivalstvo nasilno izselili iz mesta. Pri tem je bilo ubitih najmanj 48 civilistov muslimanske narodnosti. V mesto so se naselili begunci srbske narodnosti s področij pod bošnjaško in hrvaško oblastjo. Pred vojno je bilo podeželje večinoma poseljeno s srbskim prebivalstvom. Po končani vojni, se je v mesto vrnil del bošnjaškega prebivalstva, kar je narodnostno strukturo v mestu popravilo v korist Bošnjakov, a je večinsko prebivalstvo ostalo srbsko. Mesto se uradno imenuje '''Bijeljina''' od leta 1918, v času Avstro-Ogrske se je mesto imenovalo '''Bjelina''', pred tem pa tudi '''Bjilina''' ali '''Bilina'''. ==Geografija== Bijeljina je občinski center ravninske Semberije in gričevnate Majevice. Leži v samem jugozahodnem koncu Semberije, kjer ravnina prehaja v gričevnati predel, začenši s hribom Obrijez. Sama občina Bijeljina meji z juga in zahoda na občine [[Brčko]], Lopare, [[Ugljevik]], Zvornik, Teočak, na severu sega do reke [[Sava|Save]] in na vzhodu do reke [[Drina|Drine]]. Po podpisu [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]] leta 1995 je občina Bijeljina v celoti vključena v entiteto [[Republika srbska]]. ==Deli naselja== Bijeljina. ==Prebivalstvo== ===Občina Bijeljina=== {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="12" | Pregled števila prebivalcev po letih |- | [[1879]] || [[1885]] || [[1895]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] |- | - || - || - || - || - || - || - || - || - || 86.826 || 92.808 || 96.988 |- |} {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="3" | Narodna sestava prebivalstva po letih |- | [[1971]]<ref name="#1">{{navedi splet| url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1971/pdf/G19714001.pdf |title=Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1971. |work=stat.gov.rs}}</ref> || [[1981]]<ref name="#2">{{navedi splet| url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1981/pdf/G19814001.pdf |title=Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1981. |work=stat.gov.rs}}</ref> || [[1991]]<ref name="Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991.">{{navedi splet|url=http://www.fzs.ba/Dem/Popis/nacionalni%20sastav%20stanovnistva%20po%20naseljenim%20mjestima%20bilten%20234.pdf|title=Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991.|work=fzs.ba|accessdate=2016-05-04|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305040829/http://www.fzs.ba/Dem/Popis/nacionalni%20sastav%20stanovnistva%20po%20naseljenim%20mjestima%20bilten%20234.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | {{Tortni diagram | caption=skupaj: 86.826 | label1 = [[Srbi]] 60.595 | value1 = 69,78 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Muslimani]] 23.343 | value2 = 26,88 | color2 = #228B22 | label3 = [[Hrvati]] 806 | value3 = 0,92 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 747 | value4 = 0,86 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 1.335 | value5 = 1,53 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 92.808 | label1 = [[Srbi]] 56.029 | value1 = 60,37 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Muslimani]] 24.282 | value2 = 26,16 | color2 = #228B22 | label3 = [[Hrvati]] 500 | value3 = 0,53 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 8.200 | value4 = 8,83 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 3.797 | value5 = 4,09 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 96.988 | label1 = [[Srbi]] 57.389 | value1 = 59,17 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Muslimani]] 30.229 | value2 = 31,16 | color2 = #228B22 | label3 = [[Hrvati]] 492 | value3 = 0,50 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 4.426 | value4 = 4,56 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 4.452 | value5 = 4,59 | color5 = #FFBF00 }} |- |} ===Bijeljina (naselje)=== {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="12" | Pregled števila prebivalcev po letih |- | [[1879]] || [[1885]] || [[1895]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] |- | - || - || - || - || - || - || - || - || - || 24.761 || 31.124 || 36.414 |- |} {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="3" | Narodna sestava prebivalstva po letih |- | [[1971]]<ref name="#1"/> || [[1981]]<ref name="#2"/> || [[1991]]<ref name="Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991."/> |- | {{Tortni diagram | caption=skupaj: 24.761 | label1 = [[Muslimani]] 14.929 | value1 = 60,29 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 7.630 | value2 = 30,81 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 677 | value3 = 2,73 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 637 | value4 = 2,57 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 888 | value5 = 3,58 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 31.124 | label1 = [[Muslimani]] 15.015 | value1 = 48,24 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 7.866 | value2 = 25,27 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 409 | value3 = 1,31 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 6.028 | value4 = 19,36 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 1.806 | value5 = 5,80 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 36.414 | label1 = [[Muslimani]] 19.024 | value1 = 52,24 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 10.450 | value2 = 28,69 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 366 | value3 = 1,00 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 3.452 | value4 = 9,47 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 3.122 | value5 = 8,57 | color5 = #FFBF00 }} |- |} ==Klima== Bijeljina leži v zmerno kontinentalnem področju z letno osončenostjo 1800 do 1900 ur, ter z zmerno oblačnostjo, ki je največja januarja, februarja in novembra, najmanjša pa je od junija do septembra. Največ padavin pade marca in septembra, tako da je povprečna količina padavin okoli 850 mm/m². Letno se sneg v povprečju zadržuje 40 dni, povprečna letna srednja temperatura znaša okoli 11ºC, julija 22ºC in januarja -1ºC. Relativna vlažnost ozračja je od 70 do 80%. ==Vodne površine== Bistrik je vodni tok, ki teče od vasi Dvorovi do ustja v reko Dašnico, malo pred ustjem v reko Savo pri vzpetini Visoc. Bistrik je v resnici presušeni rokav reke Drine, medtem ko reka Dašnica zbira majhne potoke pritekajoče z Majevice. Danes so skoraj vsi vodni tokovi po semberijski ravnini bolj ali manj presahnili zaradi meliorizacije in izgradnje kanala Dašnica, ki s svojima dvema rokavoma teče od naselja Janja do Gornjega Crnjelova in približno označuje meje ravninske Semberije. Na jugu občine Bijeljina tečeta rečica Tavna in reka Janja v dolžini 57 km. V vasi Dvorovi, 6 km od Bijeljine se nahajajo zdravilne terme Dvorovi. V sklopu [[Zdravilišče|zdravilišča]] je zgrajen kompleks petih zunanjih bazenov, napolnjenih s termalno in pitno vodo. V kompleksu je izgrajen tudi manjši športni center z igrišči za mali [[Nogomet|nogomet]], [[Odbojka|odbojko]], [[Košarka|košarko]] in [[Tenis|tenis]]. Termalna voda zdravilišča Dvorovi je temperature 74 °C in se tretira kot hipertermalna voda, ki pomaga pri zdravljenju raznih kožnih bolezni. Terme so tudi pomembno rekreacijsko središče za prebivalce Bijeljine. Reka Drina pred svojim ustjem v reko Savo, na desnem bregu ponuja pogoje za kopanje in [[Ribolov|ribolov]]. ==Geološka postavka== V geološkem smislu je ravninska Semberija bila v preteklosti del Panonskega morja (Paratetis), ki je trajalo od začetka miocena okoli 30 milijonov let in je presahnilo v času [[Ledena doba|ledenih dob]]. Današnji izgled ravnine je rezultat erozije v toku ledenih dob in še posebej rečnih naplavin. Griči so rezultat marinsko-jezerskih sedimentov, za razliko od Majevice, ki je flisni dinarid. Ravninska Semberija, kjer prevladuje plodna črnica, je naplavina današnje reke Drine. ==Gospodarstvo== Gospodarstvo Bijeljine je med vojno v Bosni in Hercegovini zamrlo. Pred vojno so v Semberiji delovale močne gospodarske organizacije, kot so PD Semberija, Panaflex, Kurjak, živilska industrija Sava in druge. Glede na pretežno ruralen prostor Semberije je kmetijstvo še vedno glavni gospodarski potencial regije. ==Znamenitosti== Na glavnem trgu v centru Bijeljine, pred občinsko zgradbo se nahaja spomenik kralju Petru [[Karađorđevići|Karađorđeviću]]. Spomenik je replika originalnega spomenika postavljenega pred drugo svetovno vojno. Avtor originalnega spomenika je bil hrvaški kipar [[Rudolf Valdec]]. Med drugo vojno so [[Ustaši|ustaši]] spomenik odstranili in ga uničili, po drugi vojni pa je tedanja oblast na istem mestu postavila spomenik borcem [[Narodnoosvobodilni boj|narodno osvobodilnega boja]]. Leta 1992, že med vojno v Bosni in Hercegovini je bila postavljena replika spomenika, delo srbskega kiparja Zorana Jezdimirovića. '''Sultan Sulejmanova''' ali '''Atik Džamija''' je posebej zanimiva vsled tega, ker ima njena munara dva šerefeta. Sezidana je na temeljih stare džamije, ki je bila izgrajena še pred letom 1566. Džamija je bila hudo poškodovana v napadu avstroogrske vojske leta 1716 in je bila pozneje do leta 1739 uporabljana kot [[Cerkev (zgradba)|cerkev]]. Po obnovi leta 1893 je spadala med najlepše in največje sakralne objekte islamske veroizpovedi v Bosni in Hercegovini. Med zadnjo vojno je bila džamija 13.marca 1993 porušena. Material je bil v celoti odnešen s področja džamije. Leta 2003, med pripravo izkopa za novo džamijo, pa so našli tudi temelje prvotne džamije. V mestu so še med drugimi tudi '''Muhamed Nedžihi-pašina džamija''' zgrajena v letih 1839/40, '''Salihbegovića džamija''' iz let 1876/76 in '''Hrpića džamija'''. '''Samostan Tavna''' (Manastir Tavna) je lociran v južnem delu občine Bijeljina. Prvotni samostan je bil zapuščina sinov srbskega kralja Stefana Dragutina, Vladislava in Urošica. Današnji samostan je lociran na istem mestu, kot prvotni in je starejši od samostanov v okolici. V prvih letih turške oblasti je bil poškodovan, a so ga s pomočjo pravoslavne skupnosti počasi obnovili. Med letoma 1941 in 1945 je bil samostan poškodvan s strani ustašov. Po letu 1945 ga je tedanja oblast obnovila. [[Slika:Tavna3.jpg|thumb|right|250px|Samostan Tavna]] '''Samostan Svete Petke''' (Manastir Svete Petke) je novi samostan v severnem delu Bijeljine, v naselju Pet jezer (Pet jezera). Izgrajen je v ruskem stilu in posvečen Sveti Petki in Svetemu Sergeju. V samostanskem kompleksu se nahaja tudi dom starostnikov in spomenik padlim vojakom in civilom na strani Republike srbske (Republike Srpske) med zadnjo vojno. '''Etno vas Stanišići''' (Etno selo Stanišići) je kompleks etno hiš postavljen v bližini mesta Bijeljina leta 2003. Vas je zgrajena okoli manjšega umetnega jezera in potoka. Vsebuje vodni mlin tipičen za reko Drino iz leta 1917, potočni vodni mlin iz leta 1937, mlekarski objekt iz leta 1948, kamniti vodnjak ter ostale kmečke objekte . == Kulturna dejavnost== V mestu Bijeljina je Narodna [[Knjižnica|knjižnica]] z bogatim fundusom knjig, saj ga tvori čez 100.000 naslovov. Knjižnica je ustanovljena leta 1932. [Muzej] Semberije je bil ustanovljen leta 1970. Glavna muzejska usmeritev se nanaša na bogata arheološka najdišča na področju Semberije. V mestu Bijeljina je tudi sedež televizijske postaje BN Televizija. ==Šolstvo== Prva [[Osnovna šola|osnovna šola]] v mestu Bijeljina je bila odprta leta 1838 in je bila konfesionalnega tipa. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je s spremembo šolskega sistema leta 1951 odprta prva osemletna osnovna šola. Naslednje osnovne šole so bile odprte v letih 1956, 1959 in 1966. V mestu od leta 1953 deluje tudi osnovna [[Glasbena šola|glasbena šola]]. V Bijeljini so poleg [[Gimnazija|gimnazije]] "Filip Višnjić" še Kmetijska srednja šola, Srednje tehniška šola s strojnimi in elektrotehniškimi usmeritvami, Srednja ekonomska šola, Srednja gradbena šola in Srednja glasbena šola. Od leta 1992 je Bijeljina tudi Visokošolsko središče, s tedaj ustanovljenima Višjo šolo za zunanjo trgovino in Učiteljsko fakulteto, ki še danes deluje samostojno. Danes delujeta v Bijeljini dve [[Univerza|univerzi]] in sicer Univerza v Bijeljini s štirimi fakultetami (farmacevtska, kmetijska, za zdravstvene študije, za psihologijo) ter zasebna univerza Sinergija s šestimi [[Fakulteta|fakultetami]], članicami Univerze (poslovna ekonomija, pravo, iračunalništvo in informatika, filologija, dramske in filmske umetnosti, varnost in zaščita v [[Banja Luka|Banja Luki]]). Na vseh visokošolskih ustanovah se šolajo [[Študent|študentje]] iz celotne Bosne in Hercegovine. ==Šport== V Bijeljini delujejo nogometni klub Radnik Bijeljina, rokometni klub Bijeljina in košarkarski klub Budučnost Bijeljina. ==Znane osebnosti== * Savo Milošević, nogometaš, reprezentant [[Zvezna republika Jugoslavija|ZR Jugoslavije]] * Filip Višnjić, ljudski [[Pesnik|pesnik]] * [[Rodoljub Čolaković]], [[Revolucionar|revolucionar]], literat in [[Politik|politik]], [[Red Narodnega heroja|narodni heroj]] * [[Cvijetin Mijatović]], politik, predsednik predsedstva SFRJ, narodni heroj * Ivan Knežević (knez od Semberije), vojaška oseba * Milenko Atanacković, [[Slikar|slikar]] * Stevica Krajinović, operni pevec * Elez Dervišević, najmlajši [[Vojak|vojak]] [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] * Milivoje Mladenović, [[Pisatelj|pisatelj]] * Salih Alić, pesnik * Mustafa Hadžigrabčanovič, pesnik * Srđan Vuletić, [[Režiser|režiser]] in [[Scenarist|scenarist]] * Husref Musemić, nogometni trener, reprezentant [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] * Lazar Manojlović, pisatelj, novinar * [[Branko Milovanović]], slovensko-srbski ugankar * [[Alija Alijagić]], revolucionar * Ljiljana Rikić, filantrop * [[Fedor Hanžeković]], (1913 do 1997), hrvaški filmski režiser * [[James Haim Pinto]], (1907 do 1987), ameriško mehiški slikar, judovskega rodu * Marica Gajić, košarkarica ==Viri== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat}} * [[http://www.sobijeljina.org/ Uradna spletna stran občine]] * [[http://www.ubn.rs.ba/ Univerza Bijeljina]] * [[http://www.sinergija.edu.ba Univerza Sinergija]] {{bih-naselje-stub}} {{Bijeljina}} {{Bosna in Hercegovina}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Naselja občine Bijeljina]] [[Kategorija:Republika Srbska]] {{normativna kontrola}} ba2179wqiu4vs41atc6ds5jbyrahuhb 0 381322 6675728 6673734 2026-05-14T15:56:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675728 wikitext text/x-wiki [[Slika:Palestine recognition only.svg|thumb|right|450px|{{legenda|#000000|Palestina}}{{legenda|#007f24|Države, ki so priznale Palestino}}<!--{{Legend striped|#007f24|#b9b9b9|up=yes|Države, katerih vlade postavljajo svoje priznavanje Palestine pod vprašaj}}-->]] '''Mednarodno priznanje države Palestina''' je cilj [[Palestinsko osvobodilno gibanje|Palestinskega osvobodilnega gibanja]] (PLO) od [[Palestinska razglasitev neodvisnosti|razglasitve neodvisnosti]] 15. novembra 1988 v mestu [[Alžir]], na zasedanju [[Palestinski državni svet|Palestinskega državnega sveta]] v izgonu. Razglasitev [[Država Palestina|države Palestina]] je nemudoma priznala vrsta držav<ref>{{navedi knjigo|author=Tessler, Mark|title=A History of the Israeli–Palestinian conflict|url=https://archive.org/details/historyofisraeli00tess_0|edition=2., ilustrirana |year=1994 |publisher=Indiana University Press |page=[https://archive.org/details/historyofisraeli00tess_0/page/722 722] |isbn=978-0-253-20873-6 |language=en}}</ref> in do konca leta skupno prek 80 držav.<ref name="unesco">{{navedi splet |author=UNESCO Executive Board|title=Hundred and thirty-first Session: Item 9.4 of the provisional agenda, Request for the Admission of the State of Palestine to UNESCO as a Member State|pages=18, Annex II|url=http://unesdoc.unesco.org/images/0008/000827/082711eo.pdf|publisher=United Nations|date=12. maj 1989|accessdate=15. novembra 2010}}</ref> Februarja 1989 je predstavnik PLO pred [[Varnostni svet OZN|Varnostnim svetom OZN]] potrdil priznanje 94-ih držav. V sklopu reševanja [[izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]] je podpis Oselskega sporazuma med [[Izrael]]om in PLO septembra 1993 pomenil ustanovitev [[Palestinski avtonomni svet|Palestinskega avtonomnega sveta]] (PNA), kot prehodne vlade za upravljanje palestinskega ozemlja. Izrael ne priznava države Palestine in ohranja ''[[de facto]]'' vojaški nadzor tudi nad ozemlji, ki so uradno pod upravo PNA. Do danes je državo Palestino priznalo 157 (81,3 %) od 193 članic [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].<ref>{{navedi novice |title=Mapping which countries recognise Palestine in 2024 |url=https://www.aljazeera.com/news/2024/5/22/mapping-which-countries-recognise-palestine-in-2024 |date=2025-04-10 |access-date=2025-09-02 |work=[[Al Jazeera]]}}</ref> Več držav, ki je ne priznava, vseeno priznava PLO kot »predstavnike palestinskega ljudstva«. 29. novembra 2012 je [[Generalna skupščina OZN]] potrdila pobudo za spremembo statusa Palestine v »državo nečlanico opazovalko« s 138 glasovi za, 9 proti in 41 vzdržanimi.<ref>UN General Assembly GA/11317. [http://www.un.org/News/Press/docs/2012/ga11317.doc.htm General Assembly Votes Overwhelmingly to Accord Palestine 'Non-Member Observer State' Status in United Nations]. 29. november 2012.</ref><ref>[http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/67/L.28 United Nations A/67/L.28 General Assembly]. 26. november 2012.</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/2012/11/29/us-palestinians-statehood-idUSBRE8AR0EG20121129|title=Palestinians win implicit U.N. recognition of sovereign state|date=29. november 2012|agency=Reuters|accessdate=29. novembra 2012|language=en|archive-date=2014-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20140605091657/http://www.reuters.com/article/2012/11/29/us-palestinians-statehood-idUSBRE8AR0EG20121129|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice| url= http://www.3news.co.nz/LIVE-STREAM-Palestine-asks-United-Nations-for-a-birth-certificate-ahead-of-vote/tabid/417/articleID/278702/Default.aspx| work= 3 News NZ| title= UN makes Palestine nonmember state| date= 30. november 2012| language= en| accessdate= 2014-11-20| archive-date= 2013-01-16| archive-url= https://web.archive.org/web/20130116091340/http://www.3news.co.nz/LIVE-STREAM-Palestine-asks-United-Nations-for-a-birth-certificate-ahead-of-vote/tabid/417/articleID/278702/Default.aspx| url-status= dead}}</ref> Izrael in več drugih držav, ki ne priznavajo države Palestine, zagovarja stališče, da se ustanovitev države lahko določi le na podlagi mirovnih pogovorov med Izraelom in PNA. Glavne prepreke v doseganju dogovora so meje, varnost, pravice nad vodo, status [[Jeruzalem]]a in prost dostop do verskih središč, vztrajno širjenje [[Izraelske naselbine|izraelskih naselbin]] ter pravni pomisleki o pravici palestinskih beguncev do vrnitve. ==Države članice ZN, ki so priznale državo Palestino== {| class="wikitable sortable" |- ! # !! Država<ref>{{navedi splet|url=http://palestineun.org/about-palestine/diplomatic-relations/|title=Diplomatic Relations|accessdate=2013-10-16|publisher=Permanent Observer Mission of The State of Palestine to the United Nations New York|archive-date=2018-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180927134802/http://palestineun.org/about-palestine/diplomatic-relations|url-status=dead}}</ref> !! Datum priznanja !! Diplomatski odnosi !! Relevantna članstva |- style="background:#CBFECB;" | 1. || {{zastavadržave|Algeria}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Algeria|title=Algerie-Palestine-Diplomatie|url=http://www.mae.dz/ma_fr/stories.php?story=10%2F12%2F27%2F5462212|publisher=Ministry of Foreign Affairs|language=fr|date=28 December 2010|accessdate=2011-02-01|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118065207/http://www.orderofmalta.int/diplomatic-relations/862/sovereign-order-of-malta-bilateral-relations/?lang=en|url-status=dead}} "Ambassadeur extraordinaire et plénipotentiaire de l'État de Palestine".</ref> || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 2. || {{zastavadržave|Bahrain}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Bahrain|title=Bilateral Relations|url=http://www.mofa.gov.bh/Default.aspx?tabid=73&language=en-US|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-02-01|archive-date=2018-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180922112431/https://www.mofa.gov.bh/Default.aspx?tabid=73&language=en-US|url-status=dead}}</ref> || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 3. || {{zastavadržave|Iraq}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 4. || {{zastavadržave|Kuwait}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Kuwait|title=The nature of the work of the Department of the Arab world|url=http://www.mofa.gov.kw/MOFA/index.php/2009-06-04-08-52-32/36-2009-06-04-06-41-35/1123-2009-06-10-07-53-49|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-02-20|archive-date=2011-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110623070039/http://www.mofa.gov.kw/MOFA/index.php/2009-06-04-08-52-32/36-2009-06-04-06-41-35/1123-2009-06-10-07-53-49|url-status=dead}} "دولة فلسطين".</ref> || arabska liga, OIC<ref>{{navedi splet|author=Government of Kuwait|title=The Arab Economic Summit 2009|url=http://www.da.gov.kw/eng/articles/palestine.php|publisher=Al-Diwan Al-Amiri, official website, State of Kuwait|accessdate=2011-03-18|archive-date=2011-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721090111/http://www.da.gov.kw/eng/articles/palestine.php|url-status=dead}} "Mr. Mahmoud Abbas is the President of the Palestinian National Authority (PNA) and the President of the State of Palestine."</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 5. || {{zastavadržave|Libya}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 6. || {{zastavadržave|Malaysia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 7. || {{zastavadržave|Mauritania}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 8. || {{zastavadržave|Morocco}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC<ref>{{navedi splet|author=Government of Morocco|title=Conventions, Treaties, Agreements and Protocols|url=http://www.maec.gov.ma/EN/conventions.asp?PAYS=333|accessdate=2011-02-20|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722165523/http://www.maec.gov.ma/EN/conventions.asp?PAYS=333|url-status=dead}} "État de Palestine".</ref><ref>{{navedi splet|author=Government of Morocco|title=Protocole de coopération entre le Ministère des Affaires Culturelles du Maroc et le Ministère de la Culture et de l'Information de l'Etat Palestinien|url=http://www.maec.gov.ma/EN/fiche.asp?num=659|accessdate=2011-02-20|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722165530/http://www.maec.gov.ma/EN/fiche.asp?num=659|url-status=dead}}</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 9. || {{zastavadržave|Somalia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 10. || {{zastavadržave|Tunisia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Tunisia|title=Les Relations Tuniso–Palestiniennes|url=http://www.diplomatie.gov.tn/site/index.php?a=article&id=446|accessdate=2011-02-20|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410041504/http://www.diplomatie.gov.tn/site/index.php?a=article&id=446|url-status=dead}} "Les deux pays ont établi des relations diplomatiques en 1994. chacune des deux parties étant représentée par un bureau de liaison."</ref> || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 11. || {{zastavadržave|Turkey}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Turkey|title=Turkey´s Political Relations with the Palestinian National Authority|url=http://www.mfa.gov.tr/turkey_s-political-relations-with-the-palestinian-national-authority.en.mfa|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-01-29}} "Turkey established official relations with the Palestine Liberation Organization (PLO) in 1975 and was one of the first countries that recognized the Palestinian State established in exile on 15 November 1988."</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 12. || {{zastavadržave|Yemen}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 13. || {{zastavadržave|Afghanistan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Afghanistan|title=Afghan Diplomatic Missions|url=http://www.afghanembassy.net/coms.php|publisher=Embassy of the Islamic Republic of Afghanistan, Canberra|accessdate=2011-08-05}} "Embassy of Afghanistan in Damascus ... non-resident envoy to: Jordan, Lebanon and Palestine".</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 14. || {{zastavadržave|Bangladesh}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 15. || {{zastavadržave|Cuba}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 16. || {{zastavadržave|Indonesia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer and UNESCO Application say 15 November 1988--><ref name="indonesia1">{{navedi splet|author=Government of Indonesia|title=Bilateral Cooperation – Palestine|url=http://www.deplu.go.id/Pages/IFPDisplay.aspx?Name=BilateralCooperation&IDP=44&P=Bilateral&l=en|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-02-01|archive-date=2011-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110525184944/http://www.deplu.go.id/Pages/IFPDisplay.aspx?Name=BilateralCooperation&IDP=44&P=Bilateral&l=en|url-status=dead}} "Indonesia's formal recognition towards the recently established State of Palestine the very next day, on 16 November 1988 ... One year later, Indonesia and Palestine agreed to advance their bilateral relations through the signing of a Joint Communique on the Commencement of Indonesia-Palestine Diplomatic Relations at Ambassadorial Level, on 19 October 1988 ... Indonesia assigned its Head of Mission to the Republic of Tunisia as the Ambassador non-resident for Palestine until 1 June 2004, when the assignment was relegated to the Indonesia's Ambassador for the Hashemite Kingdom of Jordan in Amman."</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="indonesia1"/> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 17. || {{zastavadržave|Jordan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- | 18. || {{zastavadržave|Madagascar}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 19. || {{zastavadržave|Nicaragua}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 20. || {{zastavadržave|Pakistan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 21. || {{zastavadržave|Qatar}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 22. || {{zastavadržave|Saudi Arabia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 23. || {{zastavadržave|United Arab Emirates}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 24. || {{zastavadržave|Srbija}} <small>(obnovljeno priznanje {{zastavadržave|Yugoslavia}})</small>|| style="text-align:center;" | {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Serbia|url=http://www.mfa.gov.rs/Policy/Bilaterala/Palestine/index_e.html|title=Bilateral political relations Serbia-Palestine|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-12-05}}</ref> || |- style="background:#CBFECB;" | 25. || {{zastavadržave|Zambia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 26. || {{zastavadržave|Albania}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Albania|title=Diplomatic list|url=http://www.mfa.gov.al/dokumenta/diplomatic_list_2011.pdf|date=January 2011|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-08-06|archive-date=2011-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725042626/http://www.mfa.gov.al/dokumenta/diplomatic_list_2011.pdf|url-status=dead}} "Embassy of the State of Palestina".</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 27. || {{zastavadržave|Brunei}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC<ref>{{navedi splet|author=Government of Brunei Darusalam|title=Minister of Foreign Affairs and Trade Welcomes the Palestinian President|url=http://www.mofat.gov.bn/news/20071023a.htm|date=23 October 2007|publisher=Ministry of Foreign Affairs & Trade|accessdate=2011-03-10|archive-date=2011-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706150355/http://www.mofat.gov.bn/news/20071023a.htm|url-status=dead}} "His Excellency Mahmoud Abbas, President of the State of the Palestine".</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 28. || {{zastavadržave|Djibouti}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 29. || {{zastavadržave|Mauritius}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 30. || {{zastavadržave|Sudan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC<ref>{{navedi splet|author=Predsednik Sudana|title=Speech elected President Omar al-Bashir during his inauguration ceremony in Parliament|url=http://www.sudan.gov.sd/ar/index.php?option=com_content&view=article&id=773:large-font-&catid=44:2008-06-06-15-25-58&Itemid=104|accessdate=2011-03-10|archive-date=2012-08-05|archive-url=https://archive.today/20120805225233/http://www.sudan.gov.sd/ar/index.php?option=com_content&view=article&id=773:large-font-&catid=44:2008-06-06-15-25-58&Itemid=104|url-status=dead}} "... representative of His Excellency the President of the State of Palestine".</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 31. || {{zastavadržave|Cyprus}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || EU |- style="background:#CBFECB;" | 32. || {{flag|Češka}} (''sporno''){{efn|Palestina in nekateri akademiki trdijo, da Češka republika priznava Palestino, vendar češka vlada temu oporeka.<ref>{{Cite web|url=https://www.mofa.pna.ps/en-us/mediaoffice/countries-recognized-the-state-of-palestine|title=Countries, recognized the State of Palestine|date=25 June 2019|accessdate=4 August 2019|publisher=[[Ministry of Foreign Affairs and Expatriates (Palestine)|State of Palestine Ministry of Foreign Affairs and Expatriates]]}}</ref><ref name="168 Hours">{{Cite web |last= |title=Československo už Palestinu uznalo. Ministerstvo se s odborníky neshodne na tom, zda to platí i pro Česko |url=https://ct24.ceskatelevize.cz/clanek/domaci/168-hodin-ceskoslovensko-uz-palestinu-uznalo-ministerstvo-se-s-odborniky-neshodne-na-tom-zda-to-349626 |access-date=2024-07-08 |website=ČT24 |language=cs}}</ref> Češka vlada trdi, da Palestine ne priznava, in zagovarja stališče, da odnosi njene predhodnice s PLO nikoli niso pomenili priznanja državnosti.<ref name="ICC">{{Cite court|url=https://www.icc-cpi.int/sites/default/files/CourtRecords/CR2020_00996.PDF|litigants=Situation in the State of Palestine|court=[[International Criminal Court]]|pinpoint=7|reporter=ICC-01/18|quote=The Czech Republic does not consider certain political steps of the Czechoslovak Socialist Republic towards the PLO as recognition of the Palestinian statehood under international law}}</ref><ref name="2020Position"/> Češko zunanje ministrstvo je od leta 2010 večkrat izrazilo nepriznavanje palestinske države, nazadnje leta 2025.<ref name="168 Hours"/><ref name="2020Position">{{Cite web |title=Postoj ČR (dříve ČSFR a ČSSR) k uznání státu Palestina |url=https://mzv.gov.cz/jnp/cz/zahranicni_vztahy/vyrocni_zpravy_a_dokumenty/poskytnute_informace/postoj_cr_drive_csfr_a_cssr_k_uznani.html |date=27 February 2020 |access-date=2 June 2024 |website=mzv.gov.cz |language=cs}}</ref><ref>{{Cite web |title=Palestinu nemá smysl uznat, když není jasné, kdo ji představuje, říká Fiala {{!}} Aktuálně.cz |url=https://zpravy.aktualne.cz/domaci/palestinu-nema-smysl-uznat-kdyz-neni-jasne-kdo-ji-predstavuj/r~766ee2ba181511ef80bfac1f6b220ee8/ |date=22 May 2024 |access-date=2 June 2024 |website=Aktuálně.cz – Víte, co se právě děje |language=cs}}</ref><ref name="CzechJuly">{{Cite web|url=https://english.radio.cz/czechia-defies-trend-no-recognition-palestine-yet-8858504|title=Czechia defies trend: No recognition of Palestine, yet|date=31 July 2025|publisher=Radio Prague International|accessdate=31 July 2025|archive-date=2025-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250918001446/https://english.radio.cz/czechia-defies-trend-no-recognition-palestine-yet-8858504|url-status=dead}}</ref>}} || style="text-align:center;"| {{dts|18 November 1988}}<ref name="documents.un.org">{{Cite web|title=Identical letters dated 2 April 2024 from the Permanent Representatives of Mauritania, Saudi Arabia and Uganda to the United Nations addressed to the Secretary-General, the President of the General Assembly and the President of the Security Council|url=https://undocs.org/en/A/78/846|date=9 April 2024|access-date=5 May 2024|publisher=[[United Nations]]|archive-date=5 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240505115728/https://undocs.org/en/A/78/846|url-status=live}}</ref> || style="text-align:center;"| da<ref>{{Cite web |title=Palestine – Embassy of the State of Palestine |url=https://mzv.gov.cz/jnp/en/diplomatic_missions/foreign_missions_to_the_czech_republic/palestine_embassy_of_the_state_of.html |access-date=2 June 2024 |website=mzv.gov.cz}}</ref> || EU, NATO |- style="background:#CBFECB;" | 33. || {{zastavadržave|Slovakia}} <small>(obnovljeno priznanje {{zastavadržave|TCH}})</small> || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || EU |- style="background:#CBFECB;" | 34. || {{zastavadržave|Egypt}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 35. || {{zastavadržave|Gambia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unmission" >[http://palestineun.org/about-palestine/diplomatic-relations/ ''Diplomatic Relations''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180927134802/http://palestineun.org/about-palestine/diplomatic-relations |date=2018-09-27 }}. Permanent Observer of the State of Palestine to the United Nations. Accessed March 2016</ref> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 36. || {{zastavadržave|India}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="mea-in">{{navedi splet|title=India-Palestine Relations|publisher=Ministry of External Affairs – India|url=http://meaindia.nic.in/meaxpsite/foreignrelation/palestine.pdf|accessdate=2010-12-07}} "In 1947, India voted against the partition of Palestine at the UN GA. India was first Non-Arab State to recognize PLO ... in 1974. India was one of the first countries to recognize the State of Palestine in 1988. In 1996, India opened its Representative Office to the Palestine Authority in Gaza, which later was shifted to Ramamllah in 2003".</ref> || |- style="background:#CBFECB;" | 37. || {{zastavadržave|Nigeria}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 38. || {{zastavadržave|Russia}} <small>(obnovljeno priznanje {{zastavadržave|URS}})</small> || style="text-align:center;"| {{dts|19 November 1988|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|url=http://www.palestine.ru/Russian/embassy/theembassy.html|title=Посольство|publisher=Palestine.ru|language=ru|accessdate=2011-01-22|archive-date=2010-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20100616082343/http://www.palestine.ru/Russian/embassy/theembassy.html|url-status=dead}} "Первое представительство ООП (Организации Освобождения Палестины) в Москве было открыто в 1974 г., и первым Главой Представительства стал Бригадный Генерал Мухаммад Аль-Шаер. В 1981г. Представительство было преобразовано в дипломатическую миссию. А 18 ноября 1988 г. СССР официально признал Палестинское Государство. В январе 1990г. Представительство было преобразовано в Посольство Государство Палестина."</ref> || Stalna članica VS |- style="background:#CBFECB;" | 39. || {{zastavadržave|Seychelles}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 40. || {{zastavadržave|Sri Lanka}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 41. || {{zastavadržave|Belarus}} <small>(obnovljeno priznanje [[Beloruska SSR]])</small> || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 42. || {{zastavadržave|Guinea}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 21 November 1988--><ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 43. || {{zastavadržave|Namibia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 44. || {{zastavadržave|Ukraine}} <small>(obnovljeno priznanje [[Ukrajinska SSR]])</small> || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 45. || {{zastavadržave|Vietnam}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|title=Vietnam-Palestine Relations|publisher=Ministry of Foreign Affairs – Vietnam|url=http://www.mofa.gov.vn/en/cn_vakv/nr040830134623/nr040830134911/ns070925152224|accessdate=2009-07-18|archive-date=2019-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190803103347/http://www.mofa.gov.vn/en/cn_vakv/nr040830134623/nr040830134911/ns070925152224|url-status=dead}} "1968: Viet Nam established ties with the Palestine Liberation Organization (PLO)... 19 November 1988: Viet Nam recognized the State of Palestine and officially transformed the PLO's resident Representative Office into the Embassy of the State of Palestine."</ref> || |- style="background:#CBFECB;" | 46. || {{zastavadržave|China}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|20|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || Stalna članica VS |- style="background:#CBFECB;" | 47. || {{zastavadržave|Burkina Faso}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 48. || {{zastavadržave|Comoros}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 49. || {{zastavadržave|Guinea-Bissau}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 50. || {{zastavadržave|Mali}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 51. || {{zastavadržave|Cambodia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 52. || {{zastavadržave|Mongolia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|22|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Mongolia|title=List of states with diplmatic relations|url=http://www.mfat.gov.mn/index.php?option=com_content&view=article&id=70&Itemid=83&lang=en|publisher=Ministry of Foreign Affairs and Trade|accessdate=2011-03-10|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722215952/http://www.mfat.gov.mn/index.php?option=com_content&view=article&id=70&Itemid=83&lang=en|url-status=dead}} "State of Palestine". Relations established with the PLO prior to the 1988 declaration of independence.</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 53. || {{zastavadržave|Senegal}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|22|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 54. || {{zastavadržave|Hungary}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|23|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || EU |- | 55. || {{zastavadržave|Cape Verde}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 56. || {{sort|Korea, North|{{zastavadržave|North Korea}}}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || |- style="background:#CBFECB;" | 57. || {{zastavadržave|Niger}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 58. || {{zastavadržave|Romania}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || EU |- style="background:#CBFECB;" | 59. || {{zastavadržave|Tanzania}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 60. || {{zastavadržave|Bulgaria}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|25|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || EU |- style="background:#CBFECB;" | 61. || {{zastavadržave|Maldives}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|10|28|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 62. || {{zastavadržave|Ghana}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|29|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- | 63. || {{zastavadržave|Togo}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|29|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 64. || {{zastavadržave|Zimbabwe}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|29|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 65. || {{zastavadržave|Chad}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|1|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 66. || {{zastavadržave|Laos}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|2|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="laoshanoi">{{navedi splet|author=Government of Lao DPR|title=List of states whom Lao D.P.R. has established diplomatic relation since 1950|url=http://www.embalaohanoi.gov.la/list%20of%20states%20with%20whom%20lao%20has%20set%20up%20diplomatic%20relation%20since%201950/LIST%20OF%20STATES%20WITH%20WHOM%20LAO%20PDR%20.htm|publisher=Lao Embassy in Hanoi|accessdate=2010-12-31|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118065207/http://www.orderofmalta.int/diplomatic-relations/862/sovereign-order-of-malta-bilateral-relations/?lang=en|url-status=dead}} "Palestine".</ref> || — |- | 67. || {{zastavadržave|Sierra Leone}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|3|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 68. || {{zastavadržave|Uganda}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|3|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 69. || {{zastavadržave|Republic of the Congo}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|5|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 70. || {{zastavadržave|Angola}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|6|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="UNPLOlist">{{navedi splet|author=Permanent Observer Mission of Palestine to the United Nations|title=Palestine Embassies, Missions, Delegations Abroad|url=http://www.un.int/wcm/content/site/palestine/cache/offonce/pid/11548;jsessionid=28CDCCFCCADD2376963B0ED42BD194DB|date=10 December 2010|publisher=United Nations|accessdate=2011-01-01}}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 71. || {{zastavadržave|Mozambique}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|8|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- | 72. || {{zastavadržave|São Tomé and Príncipe}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|10|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 73. || {{zastavadržave|Democratic Republic of the Congo}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|10|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 18 December 1988--><ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 74. || {{zastavadržave|Gabon}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|12|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 75. || {{zastavadržave|Oman}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|13|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 76. || {{zastavadržave|Poland}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|14|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || EU |- | 77. || {{zastavadržave|Botswana}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|19|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 78. || {{zastavadržave|Nepal}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|19|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 79. || {{zastavadržave|Burundi}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|22|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 80. || {{zastavadržave|Central African Republic}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|23|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 81. || {{zastavadržave|Bhutan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|25|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 82. || {{zastavadržave|Rwanda}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|1|2|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 83. || {{zastavadržave|Ethiopia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|2|4|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 84. || {{zastavadržave|Iran}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|2|4|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 4 February 1988, but that predates the declaration of independence--><ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 85. || {{zastavadržave|Benin}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|5|1|format=dmy}} ali prej<ref name="unesco"/><ref name="undpsca">{{navedi knjigo|author=United Nations Security Council|author2=United Nations Department of Political and Security Council Affairs|title=Repertoire of the practice of the Security Council|publisher=United Nations Publications|year=2008|page=759|url=https://books.google.com/books?id=C0FR2aSR1SoC&source=gbs_navlinks_s}}</ref><!-- BENIN, EQUATORIAL GUINEA and KENYA are listed without dates. The document was submitted in May 1989. In November 1988, Reuters published a list of 54 countries (see http://news.google.com/newspapers?id=rqEVAAAAIBAJ&sjid=jQsEAAAAIBAJ&pg=5008%2C4641271, although it says it may be incomplete) in which these three did not appear. --> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- | 86. || {{zastavadržave|Equatorial Guinea}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|5|1|format=dmy}} ali prej<ref name="unesco"/><ref name="undpsca"/><!-- See note in Benin entry --> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 87. || {{zastavadržave|Kenya}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|5|1|format=dmy}} ali prej<ref name="unesco"/><ref name="undpsca"/><ref>{{navedi knjigo|author = Peters, Joel|title = Israel and Africa: the problematic friendship|url = https://archive.org/details/israelafricap00pete|publisher = I.B.Tauris|year = 1992|page = [https://archive.org/details/israelafricap00pete/page/141 141]|isbn = 978-1-870915-10-6}}</ref><!-- See note in Benin entry --> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 88. || {{zastavadržave|Vanuatu}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|8|21|format=dmy}}<ref>Government of Vanuatu (21 August 1989). [[:commons:File:Vanuatu's Recognation of Palestine.jpg|Letter to ambassador Ali Kazak]] (Ref: 8/3/3/nv-mf, 10/417/2). Ministry of Foreign Affairs. Accessed 2011-05-30.</ref> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 89. || {{zastavadržave|Philippines}}<ref name="phamman">{{navedi splet|author=Embassy of the Philippines in Amman|title=Amb. Julius D. Torres presents credentials to Palestinian president|publisher=Government of the Philippines|date=6 December 2009|url=http://www.philembassy-amman.net/2009/12/06/amb-julius-d-torres-presents-credentials-to-palestinian-president/|accessdate=2010-11-16|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107111950/https://www.philembassy-amman.net/2009/12/06/amb-julius-d-torres-presents-credentials-to-palestinian-president/|url-status=dead}} "...as non-resident Ambassador to Palestine to Palestinian National Authority President Mahmoud Abbas".</ref><ref>{{navedi splet|author=Department of Budget and Management|title=Embassies and Diplomatic Missions|publisher=Government of the Philippines|url=http://www.dbm.gov.ph/08%20dir/diplomatic/embassies.pdf|accessdate=2010-11-15|archive-date=2011-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718234720/http://www.dbm.gov.ph/08%20dir/diplomatic/embassies.pdf|url-status=dead}} "Consulate General of the State of Palestine".</ref><ref>{{navedi novice|author=Budianto, Lilian|title=Palestine issue still low on ASEAN agenda|newspaper=The Jakarta Post|publisher=PT Bina Media Tenggara|date=8 December 2010|url=http://www.thejakartapost.com/news/2010/12/08/palestine-issue-still-low-asean-agenda.html|accessdate=2010-12-11}}</ref> || style="text-align:center;"| {{dts|1989|9|1|format=dmy}}<ref name="PhilippineBook"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="PhilippineBook">{{navedi knjigo|title=Embassies & consulates in the Philippines|publisher=Best of the Philippines|year=1995|url=http://books.google.com.my/books?id=CEqPAAAAMAAJ&dq=inauthor:%22Best+of+the+Philippines+%28Manila,+Philippines%29%22&source=gbs_navlinks_s|isbn=9789719151609}}, p219: "The State of Palestine is recognized by over one hundred states including the Republic of the Philippines. In September 1989, diplomatic relations were established between the two governments leading to the opening of the Embassy of the State of Palestine in Manila, May 1990."</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 90. || {{zastavadržave|Swaziland}} || style="text-align:center;"| {{dts|1991|7|1|format=dmy}} ali prej<ref>{{navedi knjigo|title=The Middle East and North Africa, 1995|url=http://books.google.com.au/books?id=jcQ9cGTimAMC&source=gbs_navlinks_s|publisher=Europa Publications|year=1995|page=113|isbn=978-0-946653-99-7|quote = "By July 1991 the following states had recognized the independent State of Palestine ... Sudan, '''Swaziland''', Tanzania, ..."}}</ref><!-- Used only as a source for the date. Contains states whose MFA pages show non-recognition and doesn't contain states whose MFA pages show SoP recognition. --> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi novice|author=Palestinian National Authority|title=السفير عبد الجواد يقدم نسخة من أوراق اعتماده لوزير خارجية مملكة سوازيلاند|url=http://www.mofa.pna.ps/ar/index.php?p=main&id=862|language=ar|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-08-17|archive-date=2012-08-04|archive-url=https://archive.today/20120804143753/http://www.mofa.pna.ps/ar/index.php?p=main&id=862|url-status=dead}}</ref> || —<ref>{{navedi novice|author=Staff writers|title=السفير عبد الجواد يقدم نسخة من أوراق اعتماده لوزير خارجية مملكة سوازيلاند|url=http://www.pnn.ps/index.php?option=com_content&task=view&id=94139|date=3 November 2010|publisher=Palestine News Network|accessdate=2011-08-29|language=ar}}</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 91. || {{zastavadržave|Kazakhstan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1992|4|6|format=dmy}}<ref name="Kazakhstan"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Kazakhstan">{{navedi splet|author=Government of Kazakhstan|title=Cooperation of the Republic of Kazakhstan with the State of Palestine|url=http://portal.mfa.kz/portal/page/portal/mfa/en/content/policy/cooperation/asia_africa/16|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722142503/http://portal.mfa.kz/portal/page/portal/mfa/en/content/policy/cooperation/asia_africa/16|url-status=dead}} Relations established on 6 April 1992. Palestinian Embassy in Kazakhstan was opened in 1993.</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 92. || {{zastavadržave|Azerbaijan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1992|4|15|format=dmy}}<ref name="Azerbaijan"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Azerbaijan">{{navedi splet|author=Government of Azerbaijan|title=Politics|url=http://mfa.gov.az/files/file/Azerbaijan%20-%20Palestine.pdf|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2014-10-30}} "The Republic of Azerbaijan has diplomatic relations with Palestine since 15.04.1992".</ref>|| OIC |- style="background:#CBFECB;" | 93. || {{zastavadržave|Turkmenistan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1992|4|17|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|title=States with which Turkmenistan established diplomatic ties|url=http://www.mfa.gov.tm/en/mfa-en/diplomacy/diplomatic-relations|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Turkmenistan|accessdate=19 May 2014|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304102908/http://www.mfa.gov.tm/en/mfa-en/diplomacy/diplomatic-relations|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|url=http://www.turkmenistan.ru/en/articles/16102.html|title=Palestinian Ambassador accredited in Turkmenistan|work=Turkmenistan.ru|date=6 April 2012|accessdate=6 May 2012|archive-date=2013-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005011841/http://www.turkmenistan.ru/en/articles/16102.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.turkmenistan.gov.tm/_eng/?id=651|title=Ambassador of Palestine accredited to Turkmenistan|newspaper=Turkmenistan: The Golden Age|agency=State News Agency of Turkmenistan|date=6 April 2012|accessdate=6 May 2012}}</ref> || OIC<ref name="Turkmenistan">{{navedi splet|title=Niyazov offers condolences to leadership and people of Palestine over demise of Yasser Arafat|url=http://www.turkmenistan.ru/en/node/1968|date=11 November 2004|work=Turkmenistan.ru|accessdate=2011-08-29|archive-date=2012-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20120323161229/http://www.turkmenistan.ru/en/node/1968|url-status=dead}} "Niyazov sent a message of condolences to the government of the State of Palestine".</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 94. || {{zastavadržave|Georgia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1992|4|25|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Ismail, Mohamed|title=Interview of Minister of Foreign Affairs of Georgia Gela Bezhuashvili to the newspaper ''Egyptian Gazette''|url=http://embassy.mfa.gov.ge/index.php?lang_id=ENG&sec_id=424&info_id=1300|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Georgia|accessdate=2011-05-24|archive-date=2011-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721025941/http://embassy.mfa.gov.ge/index.php?lang_id=ENG&sec_id=424&info_id=1300|url-status=dead}} "[Bezhuashvili] added that Georgia recognised the Palestinian state in 1992 and has official ties with it."</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Georgia|title=Bilateral Relations between Georgia and Palestine|url=http://www.mfa.gov.ge/index.php?sec_id=346&lang_id=ENG|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2010-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20101218172600/http://mfa.gov.ge/index.php?lang_id=ENG&sec_id=346|url-status=dead}} Relations established 25 April 1992.</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 95. || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center;"| {{dts|1992|5|27|format=dmy}}<ref name="Bozheg">{{navedi splet|author=Government of Bosnia and Herzegovina|title=Dates of Recognition and Establishment of Diplomatic Relations|url=http://www.mfa.ba/vanjska_politika_bih/bilateralni_odnosi/datumi_priznanja_i_uspostave_diplomatskih_odnosa/default.aspx?id=6|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2011-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131415/http://www.mfa.ba/vanjska_politika_bih/bilateralni_odnosi/datumi_priznanja_i_uspostave_diplomatskih_odnosa/default.aspx?id=6|url-status=dead}} "Lista zemalja koje su priznale Bosnu i Hercegovinu i datumi uspostavljanja diplomatskih odnosa – Palestine – 27.05.1992, 30.10.1992".</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Bozheg"/> || |- style="background:#CBFECB;" | 96. || {{zastavadržave|Tajikistan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1994|4|2|format=dmy}}<ref name="Tajikistan"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Tajikistan">{{cite journal|title=ДИПЛОМАТИЯ ТАДЖИКИСТАНА|year=1994|url=http://mfa.tj/mid/documents/Diplomatiya_Tajikistana.pdf|accessdate=21 December 2011|author=Ministry of Foreign Affairs of Tajikistan|page=25|location=Dušanbe|language=ru|archive-date=2011-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110821213006/http://mfa.tj/mid/documents/Diplomatiya_Tajikistana.pdf|url-status=dead}}</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 97. || {{zastavadržave|Uzbekistan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1994|9|25|format=dmy}}<ref name="Uzbekistan"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Uzbekistan">{{navedi splet|author=Government of Uzbekistan|title=List of States with which the Republic of Uzbekistan established diplomatic relations|url=http://mfa.uz/eng/inter_cooper/dipl_relat/|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2010-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20101031024556/http://mfa.uz/eng/inter_cooper/dipl_relat/|url-status=dead}} "Diplomatic relations established with the State of Palestine 25 September 1994".</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 98. || {{zastavadržave|Papua New Guinea}} (''sporno''){{efn|Julija 2025 je vlada Papue Nove Gvineje zanikala, da bi priznavala Palestino.<ref name="AFPRecognition">{{Cite web|url=https://www.barrons.com/news/142-148-149-how-afp-counted-the-countries-that-recognise-the-state-of-palestine-00482b4f|title=142, 148, 149? How AFP Counted The Countries That Recognise The State Of Palestine|accessdate=5 August 2025|date=25 July 2025|author=[[Agence France-Presse]]|website=Barron's}}</ref>}} || style="text-align:center;"| {{dts|1994|10|4|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 13 January 1995--><ref name="png">Government of Papua New Guina (4 October 2004). [[:commons:File:PNG statement Recognising Palestine.jpg|PNG establishes formal diplomatic relations with Palestine]]. Press release. Office of the Prime Minister. Accessed 2011-05-30.</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="png"/><ref name="pacdel">{{navedi splet |author=General Delegation of Palestine to Australia, New Zealand and the Pacific|title=Profiles|url=http://www.palestine-australia.com/|publisher=Palestinian National Authority|accessdate=2010-11-20}} "The Head of the General Delegation of Palestine to Australia and New Zealand and Ambassador to East Timor, Papua New Guinea and Vanuatu."</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 99. || {{zastavadržave|South Africa}} || style="text-align:center;"| {{dts|1995|2|15|format=dmy}} || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of South Africa|title=Palestine (The State of) |url=http://www.dfa.gov.za/foreign/bilateral/palestine.html|publisher=Department of International Relations and Cooperation|accessdate=2010-12-05}} "The establishment of full diplomatic relations with the State of Palestine was announced on 15 February 1995. ... South African Representation in Palestine – The South African Representative to the Palestinian National Authority ... State of Palestine Representation in South Africa – Embassy of the State of Palestine".</ref> || |- style="background:#CBFECB;" | 100. || {{zastavadržave|Kyrgyzstan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1995|11|1|format=dmy}} || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Kyrgyzstan|title=Embassy of the State of Palestine to Kyrgyzstan|url=http://www.mfa.kg/diplomatic-missions-in-kr/dip-in-kr-2_en.html|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|language=ky}}</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 101. || {{zastavadržave|Malawi}} || style="text-align:center;"| {{dts|1998|10|23|format=dmy}}<ref name="lesotho"/><ref>{{navedi novice|title=Diplomatic relations between Palestine and Malawi|url=http://www.arabicnews.com/ansub/Daily/Day/981023/1998102320.html|accessdate=20 December 2011|newspaper=Arabic News|date=23 October 1998|archive-date=1999-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/19991009131851/http://www.arabicnews.com/ansub/Daily/Day/981023/1998102320.html|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Malawi|title=Malawi Embassies Abroad|url=http://www.foreignaffairs.gov.mw/index.php?option=com_content&view=article&id=55|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=19 April 2011|accessdate=2011-06-25|archive-date=2013-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130102115850/http://www.foreignaffairs.gov.mw/index.php?option=com_content&view=article&id=55|url-status=dead}}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 102. || {{zastavadržave|East Timor}} || style="text-align:center;"| {{dts|2004|3|1|format=dmy}}<ref name="timor">Government of Timor-Leste (1 March 2004). [[:commons:File:East Timor, Protocol of Diplomatic Relations.jpg|Protocol on the Establishment of Diplomatic Relations between the State of Palestine and the Democratic Republic of Timor-Leste]]. Ministry of Foreign Affairs and Co-operation. Accessed 2011-05-30.</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="pacdel"/><ref name="timor"/> || — |- style="background:#CBFECB;" | 103. || {{zastavadržave|Paraguay}} || style="text-align:center;"| {{dts|2005|3|25|format=dmy}}<!--Palestine UN OBserver says 29 January 2011, but that was the date of the "reitera expresamente el reconocimiento"--><ref name="paraguay">{{Cite press release|author=Government of Paraguay, Ministry of Foreign Affairs|title=Reconocimiento del Estado de Palestina|url=http://www.mre.gov.py/dependencias/prensa/comunicados/listado.asp?codigo=381&dondeIr=main.asp|date=28 January 2011|language=es|accessdate=2011-01-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120314182644/http://www.mre.gov.py/dependencias/prensa/comunicados/listado.asp?codigo=381&dondeIr=main.asp|archivedate=2012-03-14}} "... estableció relaciones diplomáticas con Palestina el 25 de marzo de 2005 mediante el intercambio de Notas Reversales, acto que implicó su reconocimiento. ... Por esta declaración la República del Paraguay reitera expresamente el reconocimiento de ese Estado como libre e independiente con las fronteras del 4 de junio de 1967."</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="paraguay"/> || — |- style="background:#CBFECB;" | 104. || {{zastavadržave|Montenegro}} || style="text-align:center;"| {{dts|2006|7|24|format=dmy}}<ref name="Montenegro">{{navedi splet|author=Government of Montenegro|title=Dates of Recognition and Establishment of Diplomatic Relations|url=http://www.mip.gov.me/en/index.php/Bilateral/dates-of-recognition-and-establishment-of-diplomatic-relations.html|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2012-08-05|archive-url=https://archive.today/20120805064322/www.mip.gov.me/en/index.php/Bilateral/dates-of-recognition-and-establishment-of-diplomatic-relations.html|url-status=dead}} "Palestine, State of Palestine – Date of Recognition 24 July 2006; Date of Establishment of Diplomatic Relations 1 August 2006."</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Montenegro"/> || — |- style="background:#CBFECB;" | 105. || {{zastavadržave|Costa Rica}} || style="text-align:center;"| {{dts|2008|2|5|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Costa Rica|title=Palestina.doc|url=http://www.rree.go.cr/file-hn.php?id_file=879|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores y Culto|language=es|accessdate=2011-03-10|archive-date=2011-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110421012411/http://www.rree.go.cr/file-hn.php?id_file=879|url-status=dead}} "La República de Costa Rica y el Estado de Palestina acordaron hoy el establecimiento de relaciones diplomáticas".</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi novice|author=Perelman, Marc|title=Costa Rica Opens Official Ties With ‘State of Palestine’|url=http://www.forward.com/articles/12761/|date=7 March 2008|newspaper=Forward|publisher=The Jewish Daily|accessdate=2010-11-20}}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 106. || {{zastavadržave|Lebanon}} || style="text-align:center;"| {{dts|2008|10|30|format=dmy}} || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi novice|author=Maher, Carol|title=Abbas in Beirut Tuesday to Seek ‘Effective’ Role in Palestinian U.N. Bid|url=http://www.sawtbeirut.com/lebanon-news/abbas-in-beirut-tuesday-to-seek-%E2%80%98effective%E2%80%99-role-in-palestinian-u-n-bid/|publisher=Radio Sawt Beirut International|date=15 August 2011|accessdate=2011-08-16}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 107. || {{zastavadržave|Côte d'Ivoire}} || style="text-align:center;"| {{dts|2008|1|1|format=dmy}} ali prej<!--Palestine UN Observer doesn't give a date--> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 108. || {{zastavadržave|Venezuela}} || style="text-align:center;"| {{dts|2009|4|27|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author = Bolivarian Government of Venezuela|title = Venezuela y Palestina establecen relaciones diplomáticas: Comunicado Conjunto Sobre el Establecimiento de Relaciones Diplomáticas entre la República Bolivariana de Venezuela y el Estado de Palestina|publisher = Ministry of Communication and Information|date = 27 April 2009|url = http://www.minci.gob.ve/a_r_r/1/188717/venezuela_y_palestina.html|accessdate = 2010-11-15|language = es|archive-date = 2011-07-16|archive-url = https://web.archive.org/web/20110716200808/http://www.minci.gob.ve/a_r_r/1/188717/venezuela_y_palestina.html|url-status = dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da || |- style="background:#CBFECB;" | 109. || {{zastavadržave|Dominican Republic}} || style="text-align:center;"| {{dts|2009|7|14|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 15 July 2009--><ref>{{navedi splet|author=Government of the Dominincan Republic|title=RD y Palestina firman relaciones diplomáticas|url=http://www.presidencia.gob.do/app/article.aspx?id=11145|date=14 July 2009|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-12-31|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120311074957/http://www.presidencia.gob.do/app/article.aspx?id=11145|archivedate=2012-03-11|language=es}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="dominicanr">{{navedi splet|author=Government of the Dominican Republic|title=Comunicado Conjunto para Establecimiento Relaciones Diplomaticas entre la Republica Dominican y el Estado de Palestina|url=http://www.serex.gov.do/exterior/pe/Lists/Relaciones%20Diplomticas%20de%20RD/Attachments/122/COMUNICADO%20CONJUNTO%20PARA%20ESTABLECIMIENTO%20RELACIONES%20DIPLOMATICAS%20ENTRE%20PALESTINA%20Y%20LA%20RD.pdf|date=2009-07-15|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-12-31|archive-date=2009-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090920044854/http://www.serex.gov.do/exterior/pe/Lists/Relaciones%20Diplomticas%20de%20RD/Attachments/122/COMUNICADO%20CONJUNTO%20PARA%20ESTABLECIMIENTO%20RELACIONES%20DIPLOMATICAS%20ENTRE%20PALESTINA%20Y%20LA%20RD.pdf|url-status=dead}} "Presidente del Estado de Palestina".</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 110. || {{zastavadržave|Brazil}} || style="text-align:center;"| {{dts|2010|12|1|format=dmy}}<!--Palestine UN Mission list says 3 December 2011--><ref>{{navedi splet|url=http://www.itamaraty.gov.br/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/reconhecimento-do-estado-palestino-nas-fronteiras-de-1967|title=Reconhecimento do Estado Palestino nas Fronteiras de 1967 / Recognition of the Palestinian State along the 1967 Borders / Reconnaissance de l'Etat de Palestine dans les frontières de 1967|date=2010-12-03|accessdate=2013-10-16|publisher=Minister of Foreign Affairs of Brazil|archive-date=2011-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20110131231925/http://www.itamaraty.gov.br/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/reconhecimento-do-estado-palestino-nas-fronteiras-de-1967|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2010/12/201012504256198565.html|title= Brazil recognises Palestine|date=2010-12-05|accessdate=2013-10-16|publisher=[[Al Jazeera]]}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Brazil|title=Reconhecimento do Estado Palestino nas Fronteiras de 1967|url=http://www.itamaraty.gov.br/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/reconhecimento-do-estado-palestino-nas-fronteiras-de-1967|publisher=Ministry of Exterior Relations|accessdate=2010-12-03|language=pt|archive-date=2011-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20110131231925/http://www.itamaraty.gov.br/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/reconhecimento-do-estado-palestino-nas-fronteiras-de-1967|url-status=dead}}</ref> || |- style="background:#CBFECB;" | 111. || {{zastavadržave|Argentina}} || style="text-align:center;"| {{dts|2010|12|6|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Argentina|title=La Republica Argentina ha reconocido a Palestina como Estado libre e independiente|url=http://www.mrecic.gov.ar/portal/ver_adjunto.php?id=3048|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=6 December 2010|accessdate=2011-03-20}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Gobernio de la provincia de Salta|title=Almuerzo países Árabes|url=http://www.casadesalta.gov.ar/eventos/arabes.html|publisher=Delegación de la Casa Salta|date=30 September 2009|accessdate=2011-03-22|archive-date=2010-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20101014041032/http://www.casadesalta.gov.ar/eventos/arabes.html|url-status=dead}} "Embajador Estado de Palestina".</ref><ref>{{navedi splet|author=Gobierno de la Provincia del Neuquén|title=La Vicegobernadora recibió al embajador del Estado de Palestina|url=http://w2.neuquen.gov.ar/index.php?option=com_content&view=article&id=599:la-vicegobernadora-recibio-al-embajador-del-estado-de-palestina&catid=2:noticias&Itemid=39|publisher=Sitio Oficial|date=30 August 2010|accessdate=2011-03-22}}</ref><ref>{{navedi splet|author=Gobierno de la Provincia del Neuquén|title=Avizoran posibilidades de intercambio económico y cultural con Palestina|url=http://w2.neuquen.gov.ar/index.php?option=com_content&view=article&id=609:avizoran-posibilidades-de-intercambio-economico-y-cultural-con-palestina&catid=2:noticias&Itemid=39|publisher=Sitio Oficial|date=1 September 2010|accessdate=2011-03-22}} "...embajador del Estado de Palestina en Argentina".</ref> || —<ref name="saynet">{{navedi novice|author=Waked, Ali|title=Argentina, Uruguay recognize Palestinian state|newspaper=Israel News|publisher=Yedioth Internet|date=7 December 2010|url=http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3995297,00.html|accessdate=2010-12-07}}</ref> |- | 112. || {{zastavadržave|Bolivia}} || style="text-align:center;"| {{dts|2010|12|17|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.maannews.net/eng/ViewDetails.aspx?ID=342977|title=Bolivia recognizes Palestinian state|date=2010-12-17|accessdate=2013-10-16|publisher=[[Ma'an News Agency]]|archive-date=2013-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20131017070727/http://www.maannews.net/eng/ViewDetails.aspx?ID=342977|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|agency=Agence France-Presse|title=Bolivia to recognize sovereign Palestine|url=http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5hS-3jceGVzlbSmO2gU7hXDT6yH5A?docId=CNG.e836e4c62736a2b3b44a8631bd54cd97.361|date=22 December 2010|publisher=Google News|accessdate=2011-01-11}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 113. || {{zastavadržave|Ecuador}} || style="text-align:center;"| {{dts|2010|12|24|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 27 December 2010--><ref>{{navedi splet|author=Government of Ecuador|title=Ecuador Reconoce al Estado Palestino |url=http://www.mmrree.gob.ec/2010/bol992.asp|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=24 December 2010|accessdate=2010-12-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130117110432/http://www.mmrree.gob.ec/2010/bol992.asp|archivedate=2013-01-17|language=es}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Ecuador">{{Navedi splet |url=http://www.rree.gob.pe/portal/mre.nsf/Interior?OpenAgent&F91ECAB547D51A4305256BAD0070695D%7C2 |title=Palestinian National Authority non-resident representative to Ecuador |accessdate=2014-11-20 |archive-date=2012-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120626154945/http://www.rree.gob.pe/portal/mre.nsf/Interior?OpenAgent&F91ECAB547D51A4305256BAD0070695D |url-status=dead }}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 114. || {{zastavadržave|Chile}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|1|7|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Chile|url=http://www.minrel.gov.cl//prontus_minrel/site/artic/20110107/pags/20110107165601.php|title=Declaración del Gobierno de Chile sobre el reconocimiento del Estado de Palestina|date=7 January 2011|publisher=Ministry of Foreign Relations|accessdate=2011-01-07|language=es|archive-date=2011-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110112220737/http://www.minrel.gov.cl/prontus_minrel/site/artic/20110107/pags/20110107165601.php|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="chileemb">{{navedi splet|url=http://www.embajadapalestina.cl/embajadores.html|title=Ex Embajadores de Palestina acreditados ante la República de Chile|author=Embassy of Palestine in Chile|language=es|accessdate=2014-11-20|archive-date=2016-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160213021548/http://embajadapalestina.cl/embajadores.html|url-status=dead}}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 115. || {{zastavadržave|Guyana}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|1|13|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Guyana|title=Statement by the Government of Guyana in Recognition of the State of Palestine|url=http://www.minfor.gov.gy/tsite/index.php?option=com_content&task=view&id=62&Itemid=|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=13 January 2011|accessdate=2011-01-14|archive-date=2011-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110512054021/http://www.minfor.gov.gy/tsite/index.php?option=com_content&task=view&id=62&Itemid=|url-status=dead}} "The Government of Guyana has today decided to formally recognize the State of Palestine as a free, independent, and sovereign state, based on its 1967 borders."</ref> || style="text-align:center;"| Da || OIC<ref>{{navedi novice|agency=The Associated Press|title=Guyana recognizes a Palestinian state|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2011/01/13/AR2011011305544.html|newspaper=The Washington Post|date=13 January 2011|accessdate=2011-01-14}}</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 116. || {{zastavadržave|Peru}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|1|24|format=dmy}}<ref name="peru">{{navedi splet|author=Government of Peru|url=http://www.rree.gob.pe/portal/boletinInf.nsf/mrealdia/5ACB6C577AC253100525782200615A34?OpenDocument|title=Perú reconoce al Estado Palestino|date=24 January 2011|publisher=Ministry of Foreign Relations|accessdate=2011-01-24|language=es|archive-date=2011-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110130212138/http://www.rree.gob.pe/portal/boletinInf.nsf/mrealdia/5ACB6C577AC253100525782200615A34?OpenDocument|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Ecuador"/> || — |- | 117. || {{zastavadržave|Suriname}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|2|1|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 26 January 2011--><ref>{{navedi novice |title=Suriname latest S. American state to recognize 'Palestine'|url=http://www.jpost.com/Headlines/Article.aspx?id=206289|newspaper=JPost Newsletter|publisher=The Jerusalem Post|date=2 February 2011|accessdate=2011-02-02}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 118. || {{zastavadržave|Uruguay}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|3|15|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 16 March 2011--><ref name="uruguay2011">{{navedi splet|author=Government of Uruguay|title=El Gobierno uruguayo reconoció al Estado Palestino|url=http://www.mrree.gub.uy/gxpsites/hgxpp001?7,1,778,O,S,0,PAG;CONC;45;5;D;7663;1;PAG;,|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=15 March 2011|accessdate=2011-03-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120315121309/http://www.mrree.gub.uy/gxpsites/hgxpp001?7,1,778,O,S,0,PAG;CONC;45;5;D;7663;1;PAG;,|archivedate=2012-03-15}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="uruguay">{{navedi splet|author=Government of Uruguay|title=Comunicado conjunto de Uruguay y el Gobierno de la Autoridad Nacional Palestina|url=http://www.presidencia.gub.uy/sci/noticias/2010/04/2010042003.htm|date=20 April 2010|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|language=es|archive-date=2011-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110515181424/http://www.presidencia.gub.uy/sci/noticias/2010/04/2010042003.htm|url-status=dead}}</ref> || — |- | 119. || {{zastavadržave|Lesotho}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|6|6|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 3 May 2011--><ref name="lesotho">{{navedi novice |title=Lesotho Recognizes Palestinian State within 1967 Borders‏|url=http://www.wafa.ps/english/index.php?action=detail&id=16365|date=6 June 2011|newspaper=WAFA|publisher=Palestine News & Information Agency|accessdate=2011-06-25}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || —<ref>{{navedi novice|author=Sukhrob, K.|title=The Palestinian state recognized by Lesotho|url=http://www.wreporter.com/world/the-palestinian-state-recognized-by-lesotho|date=7 June 2011|newspaper=WReporter.com|publisher=Web Reporter|accessdate=2011-06-25|archive-date=2011-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110612122953/http://www.wreporter.com/world/the-palestinian-state-recognized-by-lesotho/|url-status=dead}}</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 120. || {{zastavadržave|Syria}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|7|18|format=dmy}}<ref name="syria">{{navedi novice |title=Syria recognizes Palestinian state with East Jerusalem as its capital|url=http://www.haaretz.com/news/middle-east/syria-recognizes-palestinian-state-with-east-jerusalem-as-its-capital-1.373926|date=18 July 2011|newspaper=Haaretz|accessdate=2011-07-19}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Syria|title=Syrian Embassies|url=http://www.syriatourism.org/index.php?module=subjects&func=listpages&subid=228&newlang=eng|publisher=Ministry of Tourism|accessdate=2010-11-20|archive-date=2016-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160315032632/http://syriatourism.org/index.php?module=subjects&func=listpages&subid=228&newlang=eng|url-status=dead}}</ref> || arabska liga, OIC |- | 121. || {{zastavadržave|Liberia}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|7|1|format=dmy}} ali prej<ref name="roadmap">{{navedi splet|title=Recognizing the Palestinian State on the 1967 border & Admission of Palestine as a Full Member of the United Nations|url=http://www.nad-plo.org/userfiles/file/fact%20sheet/who%20and%20why%20recognize%20Palestine%20Factsheet%20-%20english%20July%202011_pdf.pdf|accessdate=31 December 2011|author=Negotiations Affairs Department|publisher=Palestinian National Authority|page=4|date=July 2011|archive-date=2012-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20120117121346/http://www.nad-plo.org/userfiles/file/fact%20sheet/who%20and%20why%20recognize%20Palestine%20Factsheet%20-%20english%20July%202011_pdf.pdf|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || —<ref name="erekat">{{navedi knjigo|author=Erekat, Saeb|title=The Eminence of September|url=http://www.group194.net/english/index.php?mode=book&id=67|publisher=Group 194|access-date=2016-09-13|archive-date=2019-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191216212306/http://www.group194.net/english/index.php?mode=book&id=67|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|author=Vick, Karl|title=The Palestinians' Statehood Dilemma: Full U.N. Membership or Observer Status?|url=http://www.time.com/time/world/article/0,8599,2091317,00.html|date=1 September 2011|newspaper=Time|publisher=Time Inc|accessdate=2011-09-01|archive-date=2013-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130824011029/http://www.time.com/time/world/article/0,8599,2091317,00.html|url-status=dead}}</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 122. || {{zastavadržave|El Salvador}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|8|25|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of El Salvador|publisher=Ministry of Exterior Relations|url=http://www.rree.gob.sv/index.php?option=com_k2&view=item&id=1587:el-salvador-reconoce-a-palestina-como-estado-libre-soberano-e-independiente|title=El Salvador reconoce a Palestina como Estado libre, soberano e independiente|date=25 August 2011|accessdate=2011-08-26|language=es}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi novice|title=El Salvador establishes diplomatic relations with Palestine Authority|url=http://www.globalpost.com/dispatch/news/regions/americas/130510/el-salvador-establishes-diplomatic-relations-palestine-authori#9|accessdate=10 May 2013|newspaper=Globalpost|date=10 May 2013}}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 123. || {{zastavadržave|Honduras}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|8|26|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Honduras|title=Gobierno de Honduras reconoce existencia del Estado Palestino|url=http://www.presidencia.gob.hn/index.php?option=com_content&view=article&id=97:gobierno-de-honduras-reconoce-existencia-del-estado-palestino&catid=35:world&Itemid=153|publisher=Office of President|date=26 August 2011|accessdate=2011-08-28}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi novice|title=Honduras, El Salvador establish diplomatic ties with Palestine|url=http://english.wafa.ps/index.php?action=detail&id=22340|accessdate=4 June 2013|newspaper=Palestine News and Info Agency|date=11 May 2013}}</ref> || —<ref>{{navedi novice|author=Peña, Billy|title=Honduras Communiqué Recognizing Palestine|url=http://hondurasweekly.com/honduras-communiqu%C3%A9-recognizing-palestine-201108264055/|date=26 August 2011|newspaper=Honduras Weekly|accessdate=2011-08-27|archive-date=2011-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20111014012803/http://hondurasweekly.com/honduras-communiqu%C3%A9-recognizing-palestine-201108264055/|url-status=dead}}</ref> |- | 124. || {{zastavadržave|Saint Vincent and the Grenadines}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|8|29|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |title=St. Vincent and the Grenadines Recognizes Palestinian State|url=http://www.wafa.ps/english/index.php?action=detail&id=17181|date=31 August 2011|newspaper=WAFA|accessdate=16 December 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|author=Government of Saint Vincent and the Grenadines|title=Statement by the Government of Saint Vincent and the Grenadines in recognition of the State of Palestine|url=http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/78AB05258D8471C38525790A0053E094|date=29 August 2011|accessdate=2014-11-20|archive-date=2014-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129061418/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/78AB05258D8471C38525790A0053E094|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 125. || {{zastavadržave|Belize}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|9|9|format=dmy}}<ref>{{Cite press release | title = Belize recognises Palestine Borders | url = http://www.sanpedrosun.com/politics-and-government/2011/09/09/belize-recognizes-palestine-borders/ | publisher = Government of Belize, Press Office | date = 9 September 2011}}</ref> || style="text-align:center;"| Da || —<ref>{{navedi splet|author=Government of Belize|title=Non-Resident Embassies & Consulates: Palestine|url=http://www.belize.gov.bz/ct.asp?xItem=1755&ctNode=23&mp=26|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-12-31|archive-date=2012-07-23|archive-url=https://archive.today/20120723121721/http://www.belize.gov.bz/ct.asp?xItem=1755&ctNode=23&mp=26|url-status=dead}}</ref> |- | 126. || {{zastavadržave|Dominica}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|9|19|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|title=International recognition of the State of Palestine|url=http://www.nad-plo.org/userfiles/image/English%20127%20%28235x444%29%20map.jpg|accessdate=7 April 2012|author=Negotiations Affairs Department|publisher=Palestinian National Authority|date=25 September 2011|archive-date=2012-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120125181123/http://www.nad-plo.org/userfiles/image/English%20127%20%28235x444%29%20map.jpg|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=International recognition of the State of Palestine|url=http://www.nad-plo.org/userfiles/image/English%20map%20%28444X235%29128.jpg|accessdate=7 April 2012|author=Negotiations Affairs Department|publisher=Palestinian National Authority|date=26 September 2011}}: "128 UN Member States recognize Palestine"</ref><ref>{{navedi novice|title=Dominica supports upgraded UN status for Palestinian Authority|url=http://dominicanewsonline.com/news/homepage/news/politics/dominica-supports-upgraded-un-status-for-palestinian-authority/|accessdate=12 December 2012|newspaper=Dominica News Online|date=30 November 2012|archive-date=2013-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20130306184249/http://dominicanewsonline.com/news/homepage/news/politics/dominica-supports-upgraded-un-status-for-palestinian-authority/|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || —{{#tag:ref|Dominica is a member of the Caribbean Community, which supports a two-state solution along internationally recognised borders.<ref name="caricom">{{navedi novice|author=Caribbean Community|title=Communiqué issued at the Conclusion of the Fourteenth Meeting of the Council for Foreign and Community Relatiofns|url=http://www.news.gov.tt/index.php?news=7850|date=6 May 2011|publisher=Government of Trinidad and Tobago|accessdate=2011-08-01|archive-date=2018-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809184515/http://www.news.gov.tt/index.php?news=7850|url-status=dead}}</ref> It is also one of eight members of the [[Bolivarian Alliance for the Peoples of Our America|Bolivarian Alliance]], which issued a statement on 9 September 2011 expressing full support for the recognition of the State of Palestine by the United Nations.<ref name="alba">{{navedi splet|author=Bolivarian Alliance for the Peoples of Our America|title=Comunicado especial sobre Palestina|url=http://www.alianzabolivariana.org/modules.php?name=News&file=article&sid=7911|language=es|date=10 September 2011|accessdate=2011-09-17|archive-date=2012-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20120321143206/http://www.alianzabolivariana.org/modules.php?name=News&file=article&sid=7911|url-status=dead}}</ref>}} |- | 127. || {{zastavadržave|South Sudan}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|9|21|format=dmy}} ali kasneje<ref>{{navedi novice|title=South Sudan to Recognize Palestinian State at UN|url=http://english.wafa.ps/index.php?action=detail&id=16902|accessdate=19 May 2014|newspaper=WAFA|date=6 August 2011}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 128. || {{zastavadržave|Antigua and Barbuda}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|9|22|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Antigua and Barbuda|title=Antigua and Barbuda Recognizes Palestine as an Independent Sovereign State|url=http://ab.gov.ag/gov_v4/article_details.php?id=2073&category=38|date=22 September 2011|publisher=Ministry of Information, Broadcasting, Telecommunications, Science and Technology|accessdate=2010-12-23}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 129. || {{zastavadržave|Grenada}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|9|25|format=dmy}}<!--Other sources say 27 September 2013 but this is likely just when diplomatic relations were established--><ref name=grenadahaiti>{{navedi splet|url=http://www.upi.com/Top_News/US/2013/09/29/Haiti-Grenada-recognize-Palestinian-State/UPI-54541380457240/|title=Haiti, Grenada recognize Palestinian State|date=2013-09-29|accessdate=2013-09-30|publisher=[[United Press International]]}}</ref><ref name=grenadahaiti2>{{navedi splet|url=http://english.wafa.ps/index.php?action=detail&id=23293|title=Haiti, Grenada Establish Diplomatic Ties with Palestine|date=2013-09-28|accessdate=2013-09-30|publisher=[[Wafa]]}}</ref>|| style="text-align:center;"| Da<ref name=grenadahaiti/><ref name=grenadahaiti2/> || — |- style="background:#CBFECB;" | 130. || {{zastavadržave|Iceland}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|12|15|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Iceland|title=Iceland Recognizes Palestine|url=http://www.mfa.is/speeches-and-articles/nr/6847|date=15 December 2011|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=16 December 2011|archive-date=2012-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120206020930/http://www.mfa.is/speeches-and-articles/nr/6847|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da || |- style="background:#CBFECB;" | 131. || {{zastavadržave|Thailand}} || style="text-align:center;"| {{dts|2012|1|18|format=dmy}}<ref name="recognitionByThailand">{{navedi novice|newspaper=The Jerusalem Post|title=Thailand recognizes Palestinian state|url=http://www.jpost.com/DiplomacyAndPolitics/Article.aspx?id=254441|date=20 January 2012}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|url=http://english.wafa.ps/index.php?action=detail&id=20376 |title=Palestine News & Info Agency – WAFA – Palestine, Thailand Launch Diplomatic Relations |accessdate=2013-08-25}}</ref> || — |- | 132. || {{zastavadržave|Guatemala}} || style="text-align:center;"| {{dts|2013|4|9|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailystar.com.lb/News/Middle-East/2013/Apr-10/213216-guatemala-recognizes-palestine-as-free-sovereign-state.ashx#axzz2Q3Gq3tNu|title=Guatemala recognizes Palestine as 'free, sovereign' state|date=10 April 2013|accessdate=10 April 2013|publisher=The Daily Star Lebanon|archive-date=2018-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180924140140/http://www.dailystar.com.lb/News/Middle-East/2013/Apr-10/213216-guatemala-recognizes-palestine-as-free-sovereign-state.ashx#axzz2Q3Gq3tNu|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 133. || {{zastavadržave|Haiti}} || style="text-align:center;"| {{dts|2013|9|27|format=dmy}}<ref name=grenadahaiti/><ref name=grenadahaiti2/> || style="text-align:center;"| Da<ref name=grenadahaiti/><ref name=grenadahaiti2/> || — |- style="background:#CBFECB;" | 134. || {{zastavadržave|Sweden}} || style="text-align:center;"| {{dts|2014|10|30|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.dn.se/debatt/darfor-erkanner-sverige-i-dag-staten-palestina/|title=Därför erkänner Sverige idag staten Palestina|date=30 October 2014|accessdate=30 October 2014|publisher=Dagens Nyheter}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Sweden recognises Palestine and increases aid|url=http://www.government.se/sb/d/19375/a/249204|accessdate=31 October 2014|publisher=Government Offices of Sweden|date=30 October 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.regeringen.se/content/1/c6/24/92/57/b9b34b94.pdf|title=Erkännande av Staten Palestina|date=30 October 2014|accessdate=30 October 2014|publisher=Swedish Ministry for Foreign Affairs}}</ref> || style="text-align:center;"| Da || EU |- style="background:#CBFECB;" | 135. || {{zastavadržave|Saint Lucia}} || style="text-align:center;"| {{dts|2015|9|14|format=dmy}}<ref name=stlucia>{{navedi novice|title=Saint Lucia establishes diplomatic relations with the State of Palestine|url=http://www.stlucianewsonline.com/saint-lucia-establishes-diplomatic-relations-with-the-state-of-palestine/|accessdate=16 September 2015|newspaper=stlucianewsonline|date=16 September 2015|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517043803/http://www.stlucianewsonline.com/saint-lucia-establishes-diplomatic-relations-with-the-state-of-palestine/|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name=stlucia/> || — |- style="background:#CBFECB;" | 136. || {{zastavadržave|Colombia}} || style="text-align:center;" | {{dts|2018|08|3|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |author=Alberto Mario Suárez Durán |title=Colombia reconoce a Palestina como Estado |url=http://www.eltiempo.com/mundo/medio-oriente/embajada-palestina-dice-que-colombia-lo-reconoce-como-estado-253354 |access-date=8 August 2018 |newspaper=El Tiempo |date=8 August 2018 |language=es |trans-title=Colombia recognizes Palestine as a State}}</ref>|| style="text-align:center;" | Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 137. || {{zastavadržave|Saint Kitts and Nevis}} || style="text-align:center;" | {{dts|2019|7|30|format=dmy}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/tiny-island-nation-st-kitts-and-nevis-recognizes-palestinian-state/|title=Tiny island nation St. Kitts and Nevis recognizes Palestinian state|last=Rasgon|first=Adam|date=30 July 2019|work=The Times of Israel}}</ref> || style="text-align:center;" | Da<ref>{{navedi novice |title=St Kitts – Nevis and The State of Palestine establish diplomatic relations |url=https://www.caribbeannewsnow.com/2019/07/31/st-kitts-nevis-and-the-state-of-palestine-establish-diplomatic-relations/ |access-date=1 August 2019 |work=Caribbean News Now |date=31 July 2019 |archive-date=1 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190801022450/https://www.caribbeannewsnow.com/2019/07/31/st-kitts-nevis-and-the-state-of-palestine-establish-diplomatic-relations/ |url-status=dead }}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 138. || {{zastavadržave|Barbados}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|4|19|format=dmy}}<ref>{{navedi splet |date=19 April 2024 |title=Barbados Officially Recognises Palestine As A State |url=https://gisbarbados.gov.bb/blog/barbados-officially-recognises-palestine-as-a-state/ |access-date=20 April 2024 |archive-date=2024-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240423123837/https://gisbarbados.gov.bb/blog/barbados-officially-recognises-palestine-as-a-state/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |date=21 April 2024 |title=Palestinian Ministry welcomes Barbados recognition of Palestinian State |url=https://thediplomaticinsight.com/palestinian-ministry-welcomes-barbados-recognition-of-palestinian-state/ |website=The Diplomatic Insight |access-date=28 April 2024 |quote=The Ministry appreciates that Barbados has recognized Palestinian statehood on the June 4, 1967, borders with East Jerusalem as its capital.}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="UNDL">{{navedi splet |title=Diplomatic relations between State of Palestine and ... |url=https://digitallibrary.un.org/search?ln=en&as=1&m1=p&p1=Diplomatic+relations+between+State+of+Palestine+and+...&f1=series&op1=a&m2=a&p2=&f2=&op2=a&m3=a&p3=&f3=&dt=&d1d=&d1m=&d1y=&d2d=&d2m=&d2y=&rm=&action_search=Search&sf=year&so=a&rg=50&c=United+Nations+Digital+Library+System&of=hb&fti=0&fti=0 |access-date=3 February 2024 |publisher=United Nations Digital Library}}</ref> ||CARICOM, OAS |- | 139. || {{zastavadržave|Jamaica}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|4|22|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |date=23 April 2024 |title=Jamaica recognises Palestine as a state |url=https://www.jamaicaobserver.com/2024/04/23/jamaica-recognises-palestine-state/ |access-date=23 April 2024 |quote=The decision was confirmed by Minister of Foreign Affairs and Foreign Trade, Senator Kamina Johnson Smith, following deliberations of the Cabinet on Monday, April 22.}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || CARICOM, OAS |- style="background:#CBFECB;" | 140. ||{{zastavadržave|Trinidad and Tobago}}|| style="text-align:center;"| {{dts|2024|5|2|format=dmy}}<ref>{{navedi splet |title=Recognition by Trinidad and Tobago of the State of Palestine |url=https://foreign.gov.tt/resources/news/recognition-by-trinidad-and-tobago-of-the-state-of-palestine/ |access-date=2024-05-03 |website=Ministry of Foreign and CARICOM Affairs |language=en |archive-date=2024-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240503073639/https://foreign.gov.tt/resources/news/recognition-by-trinidad-and-tobago-of-the-state-of-palestine/ |url-status=dead }}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi novice |date=23 September 2024 |title=T&T formally establishes diplomatic relations with Palestine |url=https://www.guardian.co.tt/news/tt-formally-establishes-diplomatic-relations-with-palestine-6.2.2115693.ea293d01ce |access-date=23 September 2024}}</ref> || CARICOM, OAS |- | 141. ||{{zastavadržave|The Bahamas}}|| style="text-align:center;"| {{dts|2024|5|7|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|title=The Commonwealth of The Bahamas Formally Recognizes Palestine As A State |url=https://mofa.gov.bs/the-commonwealth-of-the-bahamas-formally-recognizes-palestine-as-a-state/ |access-date=8 May 2024 |website=Ministry of Foreign Affairs |language=en}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || CARICOM, OAS |- style="background:#CBFECB;" | 142. ||{{zastavadržave|Ireland}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|5|28|format=dmy}}<ref name="apnews.com">{{navedi splet |title=Spain, Norway and Ireland formally recognize a Palestinian state as EU rift with Israel widens|url=https://apnews.com/article/eu-palestinian-state-spain-israel-gaza-6efe351e53761befc2c539c535bbcc0c |access-date=28 May 2024 |website=AP News}}</ref>|| style="text-align:center;" | Da<ref>{{navedi novice |date=5 November 2024 |title=Appointment of first full ambassador from Palestine approved by Government |url=https://www.irishtimes.com/politics/2024/11/05/appointment-of-first-full-ambassador-from-palestine-approved-by-government/ |newspaper=The Irish Times |access-date=6 November 2024}}</ref> || EU |- style="background:#CBFECB;" | 143. ||{{zastavadržave|Norway}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|5|28|format=dmy}}<ref name="apnews.com" />|| style="text-align:center;" | Da<ref>{{navedi splet |date=28 February 2017 |title=Bilateral relations - Norway in Palestine |url=https://www.norway.no/en/palestine/norway-palestine/bilateral-relations/ |website=Norgesportalen |access-date=5 June 2024}}</ref> || EFTA, NATO |- style="background:#CBFECB;" | 144. ||{{zastavadržave|Spain}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|5|28|format=dmy}}<ref name="apnews.com" />|| style="text-align:center;" | Da<ref>{{navedi splet |date=29 May 2024 |title=Palestine officially inaugurates its embassy in Madrid |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/05/29/palestine-officially-inaugurates-its-embassy-in-madrid_6672989_4.html |website=Le Monde |access-date=31 May 2024}}</ref> || EU, NATO |- style="background:#CBFECB;" | 145. ||{{zastavadržave|Slovenia}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|6|4|format=dmy}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-priznala-drzavo-palestino/710567 |title=Slovenija je priznala državo Palestino |accessdate=2024-06-04 |date=2024-06-04 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>|| style="text-align:center;" | Da<ref>{{navedi novice |date=5 June 2024 |title=Slovenia and Palestine establish diplomatic relations |url=https://english.sta.si/3308807/slovenia-and-palestine-establish-diplomatic-relations |access-date=6 June 2024}}</ref> || EU, NATO |- style="background:#CBFECB;" | 146. ||{{zastavadržave|Armenija}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|6|21|format=dmy}}<ref name="jerusalempost">{{navedi splet |url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-807156 |title=Armenia's foreign ministry recognizes Palestine as a state |date=2024-06-21 |work=[[Jerusalem Post]]}}</ref>|| style="text-align:center;" | Da<ref name="armenia">{{navedi splet |title=State of Palestine - Bilateral Relations |url=https://www.mfa.am/en/bilateral-relations/ps |website=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Armenia |access-date=2024-07-13}}</ref> || CSTO |-style="background:#CBFECB;" | 147. ||{{zastavadržave|Mehika}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|2|5|format=dmy}}<ref name="avmedia">{{navedi novice |url=https://cnnespanol.cnn.com/2025/02/05/mexico/video/sheinbaum-palestina-israel-estados-conflicto-orix-perspectivas-mexico-tv |title=Sheinbaum ratifica que México reconoce a Palestina e Israel como Estados y pide una salida pacífica del conflicto |date=2025-02-05 |language=es |publisher=CNN en Español |access-date=2025-03-21 |via=cnnespanol.cnn.com}}</ref>|| style="text-align:center;" | Da<ref>{{navedi splet |date=2025-03-20 |title=Histórico: reconoce México al Estado de Palestina |url=https://elheraldoslp.com.mx/new/2025/03/20/historico-reconoce-mexico-al-estado-de-palestina/ |access-date=2025-03-22 |website=El Heraldo |language=es}}</ref> || G20, OAS |- | 148. ||{{zastavadržave|Avstralija}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|21|format=dmy}}<ref name="priznanje20250921">{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zdruzeno-kraljestvo-kanada-in-avstralija-priznali-palestino-z-zahtevo-da-hamas-v-njej-nima-vloge/758281 |title=Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija priznali Palestino z zahtevo, da Hamas v njej nima vloge |date=2025-09-21 |publisher=MMC RTV-SLO |access-date=2025-09-21}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || G20 |- | 149. ||{{zastavadržave|Kanada}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|21|format=dmy}}<ref name="priznanje20250921"/>|| style="text-align:center;" | Ne || G7, G20, NATO, OAS |- | 150. ||{{zastavadržave|Združeno kraljestvo}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|21|format=dmy}}<ref name="priznanje20250921"/>|| style="text-align:center;" | Ne || G7, G20, NATO, VS ZN (stalna) |- | 151. ||{{zastavadržave|Portugalska}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|21|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtp.pt/noticias/mundo/governo-oficializa-reconhecimento-portugues-do-estado-palestiniano_e1685138 |title=Governo oficializa reconhecimento português do Estado palestiniano |date=2025-09-21 |publisher=RTP Notícias |access-date=2025-09-21}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || EU, NATO |- | 152. ||{{zastavadržave|Francija}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |url=https://www.lemonde.fr/international/article/2025/09/22/le-discours-d-emmanuel-macron-sur-la-reconnaissance-de-l-etat-de-palestine-par-la-france_6642473_3210.html |title=Le discours d'Emmanuel Macron sur la reconnaissance de l'Etat de Palestine par la France |date=2025-09-22 |publisher=Le Monde |access-date=2025-09-23}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || EU, G7, G20, NATO, VS ZN (stalna) |- | 153. ||{{zastavadržave|Monako}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |url=https://radio-monaco.com/politique-monaco-reconnait-letat-de-palestine/ |title=Monaco reconnaît l'État de Palestine |date=2025-09-23 |publisher=Radio Monaco |access-date=2025-09-23}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || — |- | 154. ||{{zastavadržave|Luksemburg}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |url=https://gouvernement.lu/en/actualites/toutes_actualites/discours/2025/09-septembre/22-speech-frieden-palestine.html |title=Speech by Prime Minister Luc Frieden at the High-level Event on the Two-State Solution |date=2025-09-22 |publisher=gouvernement.lu |access-date=2025-09-23}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || EU, NATO |- | 155. ||{{zastavadržave|Malta}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |url=https://www.maltatoday.com.mt/news/national/137175/malta_recognises_palestine_as_a_state |title=Malta recognises Palestine as a state |date=2025-09-22 |publisher=Malta Today |access-date=2025-09-23}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || EU |- | 156. ||{{zastavadržave|Andora}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |last=Espot Zamora |first=Xavier |url=https://x.com/XavierEspot/status/1970460821051322720 |title=Andorra ha reconegut Palestina. Un reconeixement que no serà amb plens efectes diplomàtics fins que no es faci efectiu l'alliberament dels ostatges, la desmilitarització de Hamàs i la creació d'un govern palestí al marge de Hamàs |date=2025-09-23 |publisher=X |access-date=2025-09-23}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || — |- | 157. ||{{zastavadržave|San Marino}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|23|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |url=https://www.sanmarinortv.sm/news/politica-c2/san-marino-riconosce-ufficialmente-lo-stato-di-palestina-a280680 |title=San Marino riconosce ufficialmente lo Stato di Palestina |date=2025-09-23 |publisher=San Marino RTV |access-date=2025-09-23 |archive-date=2025-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251029024117/https://www.sanmarinortv.sm/news/politica-c2/san-marino-riconosce-ufficialmente-lo-stato-di-palestina-a280680 |url-status=dead }}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || — |} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Mednarodni odnosi]] [[Kategorija:Palestina]] gh3fd4ad69oiop1p77wngqt20tvfunc 0 384712 6675819 6660841 2026-05-14T22:11:28Z ~2026-13659-49 255600 /* Seznam grabnov (fizičnogeografskih) s tem imenom v Sloveniji in zamejstvu */ 6675819 wikitext text/x-wiki '''Graben''' je toponim oz. ime več [[naselje|naselij]] in vodotokov: == Naselja z imenom Graben v [[Slovenija|Sloveniji]] == * [[Graben]], občina Ribnica * Graben, prej del naselja [[Stranice]], od 1998/99 samostojno naselje [[Spodnje Stranice]] * [[Hudi Graben]], občina: Tržič * [[Lahov Graben]], občina Laško == Deli naselij z imenom Graben == * [[Graben, Kamnik]], predel [[Kamnik|Kamnika]] (z [[Železniško postajališče Kamnik Graben|Želeniškim postajališčem Kamnik Graben]]) * [[Graben, Novo mesto]] (vas ob Krki, zdaj je del naselja [[Novo mesto]]) * Graben, tudi [[Zoisov greben, Ljubljana|Zoisov graben]], predel Ljubljane (»[[Na grabnu, Ljubljana|Na grabnu]]«) ob Zoisovi cesti (med Križankami in Krakovim), kjer je bil nekoč obrambni jarek (»graben«) pred mestnim obzidjem Novega trga zahodno od Ljubljanice oz. Šenjakobskega mostu. Tam je bila nekoč osnovna šola [[Na Grabnu]], zdaj pa je [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]]. * [[Graben, Škofja Loka]], predel [[Škofja Loka|Škofje Loke]] * Graben, del vasi [[Lancovo]] ob desnem bregu Save pri mostu proti [[Radovljica|Radovljici]] * Graben, del vasi [[Mošnje]] * Graben, zaselek ob potoku [[Brestanica (potok)|Brestanica]] * Graben, zaselek vasi [[Beli Potok pri Frankolovem]] * [[Dobrova - Graben]] - del naselja in avtobusno postajališče pri [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrovi]] * Dolgi graben * [[Lesjakov graben]], zaselek pri [[Podsreda|Podsredi]] * [[Velunski Graben|Velun(j)ski Graben]], zaselek, del naselja [[Podgorje, Slovenj Gradec|Podgorje]] v Občini Slovenj Gradec * [[Šuštarjev Graben]], zaselek, del naselja [[Podlipa]] v Občini Vrhnika == Naselja in zaselki z imenom Graben v zamejstvu == * Graben, pri [[Kazaze|Kazazah]], nem. Graben, občina [[Dobrla vas]], poštna št. 9125 [[Sinča vas]] * Graben, pri kraju [[Sulz]] na avstrijskem [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]] *[[Graben, Steuerberg]], okraj Trg, Avstrijska Koroška * Graben, zaselek pri [[Delnice, Primorsko-goranska županija|Delnicah]] na Hrvaškem *[[Senčni Graben]] ({{jezik|de|Schinzengraben}}) na avstrijskem Koroškem *[[Tvimberški graben]] (Twimberger Graben) na avstrijskem Koroškem == Seznam grabnov (fizičnogeografskih) s tem imenom v Sloveniji in zamejstvu == {{div col|colwidth=20em}} *[[Antonski graben]] *[[Babji graben]] *[[Barbarski graben]] *[[Bavhov graben]] *[[Bedenov graben]] *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Benšetov graben]] *[[Berečanov graben]] *[[Berinjski graben]] *[[Bevški graben]] ([[Bevški jarek]]) *[[Bezozov graben]] *[[Bistri graben]], [[Kozje]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Blatni graben]] *[[Blažetov graben]] *[[Bregarski graben]] *[[Brezovški graben]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunški graben]] *[[Brzinski graben]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bukalški graben]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Čehov graben]] *[[Čepski graben]] *[[Črni graben (razločitev)]] *[[Dešenski graben]] *[[Dolski graben]] *[[Drkov graben]] *[[Ebnikov graben]] *[[Fluderski graben]] *[[Funtkov graben]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Globaški graben]] *[[Globoki graben]] *[[Goriški graben]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben ali [[Hruševski potok]] *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Gradiški graben]] *[[Gramoznica Graben]], Radovljica *[[Graški graben]] *[[Grdi graben]] *[[Griljčev graben]] *[[Grilov graben]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Hleviški graben]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudičev graben]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Ilov graben]] *[[Jančkov graben]] *[[Janezov graben]] *[[Jasenski graben]] *[[Javniški graben]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenski graben]] *[[Jernejčkov graben]] *[[Josovski graben]] *[[Joštov graben]] *[[Jožetov graben]] *[[Jugov graben]] (Trbovlje) *[[Jurežev graben]] *[[Juvanjski graben]] *[[Kačji graben]] *[[Kansov graben]] *[[Kapusov graben]] *[[Kladenski graben]] *[[Klemucov graben]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Koritnikov graben]] *[[Kotliški graben]] *[[Kosov graben]] *[[Kozjakov graben]] *[[Kozjanski graben]] *[[Kozlov graben]] *[[Krakovski graben]] *[[Kraljev graben]] *[[Kregarjev graben]] *[[Krmeljev graben]] *[[Kunetov graben]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Lahov graben]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Ledinski graben]] *[[Leški graben]] *[[Lešnikov graben]] *[[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lovniški graben]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Lukenjski graben] *[[Lukmanov graben]] *[[Macesnov graben]] *[[Mačkov graben]] *[[Maharjev graben]] *[[Majerjev graben]] *[[Malenski graben]] *[[Mali graben]] *[[Malnarjev graben]] *[[Markovski graben]] *[[Martižev graben]] *[[Medvedji graben]] *[[Medvedov graben]] *[[Mejačev graben]] *[[Mirnov graben]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mlinarjev graben]] *[[Mostni greben]] *[[Murnov graben (razločitev)]] (2) *[[Naborješki graben]] *[[Nackov graben]] *[[Naratov graben]] *[[Noškarjev graben]] *[[Novaški graben]] *[[Ojstrški graben]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Pasji graben]] *[[Peceljev graben]] *[[Pekov graben]] *[[Petačev graben]] *[[Petkov graben]] *[[Plajberški graben]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podpečnikov graben]] (na slovensko–avstrijski državni meji) *[[Poharjev graben]] *[[Pološki graben]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potoški graben]] *[[Potoški graben (Paka)]] *[[Potrebuježev graben]] *[[Prčkov graben]] *[[Prekov graben]] *[[Prešnikov graben]] *[[Prevalov graben]] *[[Račkov graben]] *[[Radkovski graben]] *[[Rakiški graben]] *[[Rakovniški graben]] *[[Rakuški graben]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Rebrnikov graben]] *[[Redenov graben]] *[[Rehtorčev graben]] *[[Repinčev graben]] *[[Repov graben]] *[[Resov graben]] *[[Ridlov graben]] *[[Rigelnov graben]] *[[Rihtarjev graben]] *[[Rimski graben]] *[[Rjavčev graben]] *[[Robnikov graben]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Robičev graben]] *[[Rubičev graben]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Savelnov graben]] *[[Slabetov graben]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Smrečji graben]] *[[Snopkov graben]] *[[Srednji graben]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Strmi graben]] *[[Stavešinski graben]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suški graben]] *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentviški graben]] *[[Škandrov graben]] *[[Škofeljski graben]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Špikov graben]] *[[Špornov graben]] *[[Štefanov graben]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Tamackov graben]] *[[Tesen graben]] *[[Tofov graben]] *[[Tominčev graben]] ([[Tominčev potok, Mošenik]]) *[[Tratnikov graben]] *[[Trbiški graben]] *[[Trniški graben]] *[[Turkov graben]] *[[Ukovški graben]] *[[Urbančev graben]] *[[Vabučnikov graben]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Verdovnikov graben]] *[[Videnski graben]] *[[Viltuški graben]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *[[Vnajnarski graben]] *[[Vršni graben]] *[[Vrtački graben]] *[[Zalarški graben]] *[[Zavrharjev graben]] *[[Zidarjev graben]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žerovnikov graben]] {{div col end}} == Glej tudi == * [[Zoisov greben, Ljubljana|Zoisov graben]] (Ljubljana), tudi samo Graben ali [[Na Grabnu]] * [[cestni graben|(ob)cestni graben]] * [[Grad Graben]] pri [[Novem mestu]] * [[Herren von Graben]]/vitezi Grabenski s Kamna * [[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (tudi ''Graben''), povirni krak [[Gameljščica|Gameljščice]] * [[Dobrova - Graben]] - avtobusno postajališče pri [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrovi]] * [[Grabnarica]] in [[Grabnarica (Mavelščica)]] * priimek [[Grabnar]] *[[greben]] *[[grapa]] *[[graba]] ([[Črešnjeva Graba]], [[Hramška graba]], [[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]], [[Gubova graba]], [[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]], [[Kamniška graba]], [[Kovačeva graba]], [[Kuna Graba]], [[Kunovska graba]], [[Graba Noršinci]], [[Nunska Graba]], [[Ojstrova Graba]], [[Pšetna Graba]], [[Rinčetova Graba]], [[Slatinska graba]], [[Viltužnikova graba]]) *[[Twimberger Graben]] v Avstriji ([[Labotska dolina]]) *[[globača]] ([[Glažutnica]], [[Turičnica]], [[Mislinjski graben]]) *[[potok]] *[[kanal]] *[[Jarek (razločitev)|jarek]] *[[kanjon]] *[[prekop]] *[[soteska]] *[[draga]] {{georaz}} gukcwq6zrtqv9inqjlar8pyj1yp2jta 0 384768 6676007 4365182 2026-05-15T10:30:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676007 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mineral | name = '''Periklaz''' | category = IV. razred: Oksidi in hidroksidi | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Periclase - Ronneburg, Thuringia1.jpg | imagesize = | caption = Bel do svetlo zelen periklaz s črnim [[srebrodolskit]]om iz Ronneburga, [[Turingija]], [[Nemčija]]; velikost: 5 mm | formula = MgO | strunz = 04.AB.25 | symmetry = kubična 4/m {{overline|3}} 2/m | unit cell = 4,21 Å, Z=4 | molweight = | color = brezbarven, sivkasto bel, rumen, rjavkasto rumen, zelen, črn | habit = zrnat, običajno z nerazvitimi ali slabo razvitimi kristalnimi ploskvami na matrici | system = [[Kubični kristalni sistem|kubični]] - heksoktaedrični | twinning = | cleavage = popolna na {001}, nepopolna na {111}, lahko tudi na {011} | fracture = školjkast | tenacity = krhek | mohs = 6 | luster = steklast | refractive = 1,735–1,745 | opticalprop = izotropen | birefringence = | pleochroism = | streak = bela | gravity = 3,56–3,68 (izmerjena),<br>3,58 (izračunana) | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = prozoren do prosojen | other = [[Fluorescenca|fluorescira]], v dolgovalovni UV svetlobi rumeno | references = <ref name=Handbook>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/periclase.pdf |title=''Periclase in the Handbook of Mineralogy'' |accessdate=2015-01-28 |archive-date=2012-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120208015936/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/periclase.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name=Webmin>[http://webmineral.com/data/Periclase.shtml ''Periclase data on Webmineral'']</ref><ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-3161.html ''Periclase on Mindat.org'']</ref> }} '''Periklaz''' je [[Kubični kristalni sistem|kubična]] oblika [[Magnezijev oksid|magnezijevega oksida]] (MgO), ki se v naravi pojavlja v kontaktnih metamorfnih kamninah in je glavna komponenta večine bazičnih opek za oblaganje peči. V naravi pogosto tvori trdno raztopino z [[vustit]]om (FeO). V tem primeru govorimo o feroperiklazu ali magneziovustitu.<ref name=Ferropericlase>[http://www.mindat.org/min-35903.html ''Ferropericlase on Mindat.org''].</ref> Periklaz so prvič opisali leta 1840. Njegovo ime izhaja iz [[Grščina|grške]] besede περικλάω [perikláo], ki namiguje na njegov okrogel školjkast lom. Njegova tipska lokacija je Monte Somma na področju [[Vezuv]]a v [[Kampanija|Kampaniji]], [[Italija]].<ref name=Mindat/> Staro ime minerala je ''magnezija''. Kamni iz pokrajine Magnezija v [[Anatolija|Anatoliji]] so poleg [[Magnezijev oksid|magnezijevega oksida]] vsebovali tudi hidriran [[magnezijev karbonat]] in železove okside, kot je [[magnetit]]. V antiki so jih imenovali ''»kamni iz Magnezije«'', iz njihovih magnetnih lastnosti pa so kasneje nastali izrazi [[magnet]] in [[magnetizem]]. Periklaz se pogosto pojavlja v [[marmor]]ju, v katerem je nastal z metamorfizmom [[dolomit]]skih [[Apnenec|apnencev]]. V pogojih, ki vladajo malo pod Zemljino površino, se zlahka pretvori v [[brucit]].<ref name=Mindat/> Razen na tipski lokaciji so ga našli tudi v Predazzu ([[Tirolska]], [[Avstrija]]), Carlingfordu ([[Irska]]), Broadfordu, Skyju in na otoku Muck ([[Škotska]]), [[León]]u ([[Španija]]), pokrajini Eifel ([[Nemčija]]), Nordmarku, Långbanu in Varmlandu ([[švedska]]), Kopejsku na južnem [[Ural]]u ([[Ruska federacija]]), [[Kalifornija|Kaliforniji]] in [[Arizona|Arizoni]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]), [[Kanada|Kanadi]] in južni [[Avstralija|Avstraliji]].<ref name=Handbook/> [[Kristalna struktura]] periklaza je enaka strukturi [[halit]]a, zato se je zaradi enostavnosti temeljito preučila. Fizikalne lastnosti periklaza so zato zelo dobro znane. Izkazalo se je, da je mineral stabilen najmanj do tlaka 360 GPa.<ref>R.S. McWilliams, D.K. Spaulding, J.H. Eggert, P.M. Celliers, D.G. Hicks, R.F. Smith, G.W. Collins, R. Jeanloz. ''Phase transformations and metallization of magnesium oxide at high pressure and temperature''. Science '''338''': 1330–1333. doi: 10.1126/science.1229450.</ref> ==Zemljin plašč== Feroperiklaz (Mg,Fe)O tvori približno 20 % volumna spodnjega [[Zemljin plašč|Zemljinega plašča]]. To pomeni, da je v tem delu za silikatnim [[perovskit]]om ((Mg,Fe)SiO₃) druga najbolj pogosta mineralna faza. V spodnjem plašču je tudi glavni gostitelj železa.<ref> [https://www.llnl.gov/news/researchers-locate-mantle%E2%80%99s-spin-transition-zone-leading-clues-about-earth%E2%80%99s-structure ''Researchers locate mantle’s spin transition zone, leading to clues about earth’s structure'']. Lawrence Livermore National Laboratory.</ref> Na dnu prehodne cone spodnjega Zemljinega plašča poteka kemijska reakcija :γ-(Mg,Fe)₂[SiO₄] ⇌ (Mg,Fe)[SiO₃] + (Mg,Fe)O, ki pretvarja [[olivin|γ-olivin]] v zmes perovskita in feroperiklaza in obratno. V nekaterih virih se ta mineralna faza imenuje tudi magneziovustit.<ref name=Ferropericlase/> ==Sklici== {{sklici|1}} [[Kategorija:Magnezijevi minerali]] [[Kategorija:Oksidni minerali]] oxn8wf70k7tlmdrfcssso8swaxohti1 0 401244 6675779 6640213 2026-05-14T18:59:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675779 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Mitja Čander|death_date=|death_place=|image=|caption=}} '''Mitja Čander''', slovenski [[pisatelj]], [[esejist]], [[urednik]], [[scenarist]], [[dramaturg]], * [[9. marec]] [[1974]], [[Maribor]] ==Življenjepis== Osnovno šolo je končal v [[Občina Hoče - Slivnica|Hočah]], gimnazijo v [[Maribor|Mariboru]], diplomiral je na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] in je po poklicu diplomirani literarni komparativist. Čander je član številnih društev, nekatera izmed njih so [[Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije]], [[Društvo slovenskih pisateljev]], [[Slovenska matica]] itd. Član Nacionalnega sveta za kulturo RS (NSK) je bil med letoma 2004 in 2014, za člana NSK je bil znova imenovan 26.9.2019<ref>{{Navedi splet|url = http://www.nsk-slo.si/|title = Nacionalni svet za kulturo|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-03-30|archive-url = https://web.archive.org/web/20150330054523/http://www.nsk-slo.si/|url-status = dead}}</ref>. V svoji karieri je sodeloval v številnih strokovnih komisijah. Objavil je tri samostojne knjige, ki so prevedene v nekaj tujih jezikov. 40 besedil je bilo objavljenih v tujih literarnih revijah. Njegova strast je [[šah]], pri katerem je pridobil naziv šahovski [[mojstrski kandidat]].<ref>{{Navedi splet|title=Mitja Čander: Za politiko moraš biti ego|url=https://www.dnevnik.si/1042916195|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-15|date=7. december 2019|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200125065333/https://www.dnevnik.si/1042916195|url-status=dead}}</ref> Poročen je z novinarko Majo Čepin Čander, s katero imata dva sinova. ==Kariera== Po začetkih na [[Mariborski radio študent|Radiu MARŠ]], [[Katedra (časopis)|''Katedri'']] in ''[[Večer (časopis)|Večeru]]'' je v devetdesetih letih urejal študentski časopis [[Tribuna (časopis)|''Tribuna'']] in mariborsko revijo ''Dialogi''. Sodeloval je pri vodenju in sooblikovanju projektov, kot so festival Fabula,<ref>{{Navedi splet|url = http://www.festival-fabula.org/|title = Festival Fabula|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Dnevi poezije in vina,<ref>{{Navedi splet|url = http://www.stihoteka.com/|title = Dnevi poezije in vina|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> 100 slovanskih romanov,<ref>{{Navedi splet|url = http://fsk.si/?post_type=programi&p=1512|title = Zbirka 100 slovanskih romanov|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-05-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20150529022602/http://fsk.si/?post_type=programi&p=1512|url-status = dead}}</ref> Svetovni dnevi slovenske literature itd. Leta 2004 je zasnoval Slovensko zgodbo, zbirko petdesetih slovenskih romanov, ki jo je izdala časopisna hiša [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]. Sodeloval je v uredniških odborih Nove revije in Sarajevskih zvezkov.<ref>{{Navedi splet|url = http://sveske.ba/|title = Sarajevski zvezki|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-05-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20150529002210/http://sveske.ba/|url-status = dead}}</ref> Med letoma 2010 in 2013 je bil programski direktor Javnega zavoda Maribor 2012 - [[Evropska prestolnica kulture]].<ref>{{Navedi splet|url = http://www.maribor2012.eu/|title = Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2014-01-06|archive-url = https://web.archive.org/web/20140106193445/http://www.maribor2012.eu/|url-status = dead}}</ref> Trenutno je direktor založbe [[Beletrina]],<ref>{{Navedi splet|url = http://www.studentskazalozba.si/|title = Beletrina, zavod za založniško dejavnost|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> katere soustanovitelj in urednik je že od leta 1996. 13. junija 2019 mu je Društvo slovenskih založnikov podelilo nagrado za založnika leta.<ref>{{Navedi splet|url = https://www.delo.si/kultura/knjiga/nagrade-knjige-in-zaloznistvo-195109.html|title = Nagrade, knjige in založništvo|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> == Umetniško delovanje in izbor del == === Literatura === Mitja Čander je avtor treh esejističnih knjig, jeseni 2019 pa je izšel tudi njegov romaneskni prvenec Slepec: * ''Zapiski iz noči'' (2003) {{COBISS|ID=50590209}}, * ''Pokrajine proze'' (2006) {{COBISS|ID=56878593}}, * ''Kuvertirana poteza'' (2008) {{COBISS|ID=242223104}}, * ''Slepec'' (2019) <ref>{{Navedi splet|url = https://www.biblos.si/isbn/9789617056242|title=Biblos - Mitja Čander: Slepec|date =|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> {{COBISS|ID=97448449}}, {{COBISS|ID=302425600}}. Uredil je antologijo mlajše slovenske proze ''O čem govorimo (''2004) {{COBISS|ID=214935808}}, ki je izšla v devetih tujih jezikih. Revija World Literature Today je angleško izdajo romana Slepec (v prevodu Blind Man) uvrstila med sto najbolj odmevnih prevodov leta 2021.<ref>{{Navedi splet|url = https://www.worldliteraturetoday.org/blog/lit-lists/world-literature-todays-75-make-100-notable-translations-2021-michelle-johnson|title = World Literature Today’s 75—Make That 100—Notable Translations of 2021|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> ===Dokumentarni film=== Mitja Čander je scenarist naslednjih dokumentarnih filmov: * ''[[Rave]] - do jutra in naprej'' (1998)<ref>{{Navedi splet|url = http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/1472/rave-do-jutra-in-naprej/|title = Rave - do jutra in naprej|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> * ''Ko nam je žoga padla na glavo - Portret [[Milko Gjurovski|Milka Djurovskega]]'' (2000)<ref>{{Navedi splet|url = http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/87/ko-nam-je-zoga-padla-na-glavo-portret-milka-djurovskega/|title = Ko nam je žoga padla na glavo - Portret Milka Djurovskega|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref><ref>{{Navedi splet|url = http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/72523119|title = Ko nam je žoga padla na glavo|date = |accessdate = |website = |publisher = RTV Slovenija|last = |first = }}</ref> * ''Piši mi [[Medana]], piši mi ljubezen'' (2001) * ''Pot na Šumik'' (2002) {{COBISS|ID=58660609}} * ''[[Milan Vidmar]]'' (2003) *''Črno na belem'' (2005)<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/4708640|title=Črno na belem|date=|accessdate=|website=|publisher=RTV Slovenija|last=|first=}}</ref> * ''Gledališka žival'' (2006) * ''Totalni Gambit'' (2010)<ref>{{Navedi splet|url = http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/87989457|title = Totalni gambit|date = 16. november 2010|accessdate = |website = |publisher = RTV Slovenija|last = |first = }}</ref> {{COBISS|ID= 9663006}} * ''Besede onkraj vidnega'' (2012)<ref>{{Navedi splet|url = http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/125600494|title = Besede onkraj vidnega, dokumentarec meseca|date = 10. januar 2012|accessdate = |website = |publisher = RTV Slovenija|last = |first = }}</ref> {{COBISS|ID=9663518}} * ''Pogovori o [[Vitomil Zupan|Vitomilu Zupanu]]'' (2014)<ref>{{Navedi splet|url = http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-portret/174306327|title = Pogovori o Vitomilu Zupanu|date = 25. oktober 2014|accessdate = |website = |publisher = RTV Slovenija|last = |first = }}</ref> * ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]] - veseli upor'' (2018)<ref>{{Navedi splet|url = https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174543697|title = Tribuna - veseli upor|date = 29. maj 2018|accessdate = |website = |publisher = RTV Slovenija|last = |first = }}</ref> ===Gledališka dramaturgija=== Pri naslednjih gledaliških predstavah je sodeloval kot dramaturg, pri predstavah Ana Karenina ter Bobby in Boris tudi kot soavtor dramatizacije. * ''Peep Show'' (2001)<ref>{{Navedi splet|url = http://www.nennidelmestre.com/ENGLESKI/Peep.htm|title = Peep Show|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> * ''Primestje'' (2002)<ref>{{Navedi splet|url = http://www.drama.si/repertoar/delo?id=427|title = Primestje|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-04-07|archive-url = https://web.archive.org/web/20150407213827/http://www.drama.si/repertoar/delo?id=427|url-status = dead}}</ref> * ''Ana Karenina'' (2006)<ref>{{Navedi splet|url = http://www.drama.si/repertoar/delo?id=1091|title = Ana Karenina|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-04-07|archive-url = https://web.archive.org/web/20150407221429/http://www.drama.si/repertoar/delo?id=1091|url-status = dead}}</ref> * ''Okus po medu'' (2006)<ref>{{Navedi splet|url = http://www.drama.si/repertoar/delo?id=1431|title = Okus po medu|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-04-07|archive-url = https://web.archive.org/web/20150407194803/http://www.drama.si/repertoar/delo?id=1431|url-status = dead}}</ref> * ''Tartuffe'' (2007)<ref>{{Navedi splet|url = http://www.drama.si/repertoar/delo?id=1391|title = Tartuffe|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-04-07|archive-url = https://web.archive.org/web/20150407195055/http://www.drama.si/repertoar/delo?id=1391|url-status = dead}}</ref> * ''[[Bobby Fischer|Bobby]] in [[Boris Spaski|Boris]]'' (2012)<ref>{{Navedi splet|url = http://www.drama.si/repertoar/delo?id=1666|title = Bobby in Boris|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-05-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20150529004628/http://www.drama.si/repertoar/delo?id=1666|url-status = dead}}</ref> ==Nagrade== * Stritarjeva nagrada (1998) * Glazerjeva nagrada (2000) * Nagrada Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec (2003) * [[Lirikonfestov zlát]] za najboljši esej (2008) *slovenska nagrada Založnik leta (2019) == Sklici == {{sklici|3}} ==Zunanje povezave== * [http://www.ludliteratura.si/avtor/mitja-cander/ Predstavitev na LUD Literatura] * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/9021091 Mitja Čander, Intervju - Radio]. Radio Slovenija. 28. november 2007 * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/9250194 Mitja Čander, Nočni obisk]. Radio Slovenija. 4. december 2007 * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/24136740 Mitja Čander, Dušan Šarotar in Aleš Šteger, Nočni obisk]. Radio Slovenija. 7. december 2008 * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/glasovi-svetov/25973855 Kuvertina poteza, gost Mitja Čander, Glasovi svetov]. Radio Slovenija. 8. januar 2009 * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/66671544 Mitja Čander, literarni kritik in esejist, kolumnist, scenarist, soustanovitelj Študentske založbe in urednik knjižne zbirke Beletrina<br> Nedeljski gost Vala 202]. Radio Slovenija. 18. april 2010 * [http://www.mladina.si/51201/mitja-cander-literarni-urednik-in-esejist/ Mitja Čander, literarni urednik in esejist]. Mladina. 22. julij 2010 * [http://www.rtvslo.si/mojavdio/radiomaribor/obrazi-sosednje-ulice-11-12-2010/5277/ Mitja Čander, Obrazi sosednje ulice]. Radio Maribor. 11. december 2010 * [https://www.dnevnik.si/1042415545/ljudje/intervjuji/1042415545 Mitja Čander, Intervju]. Dnevnik. 8. januar 2011 * [https://www.youtube.com/watch?v=mfCwkFjeSh8 MITJA ČANDER, pogovor s programskim direktorjem EPK MARIBOR 2012]. 14. november 2011 * [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/portret-tedna-programski-direktor-epk-mitja-cander.html Portret tedna: programski direktor EPK Mitja Čander]. Delo. 14. januar 2012 * [http://www.student.si/preberi-si/aktualno/mitja-cander-studij-mi-je-dal-najvec-kar-ti-lahko-studij-da--ne-zgolj-znanje-ampak-tudi-sorodne-duse.html Mitja Čander: »Študij mi je dal največ, kar ti lahko študij da – ne zgolj znanja, ampak tudi sorodne duše«]. 8. februar 2012 * [https://www.youtube.com/watch?v=u6Ra1aIu2nY Mitja Čander na snemanju Literatura v gibanju]. 10. februar 2012 * [https://www.youtube.com/watch?v=e34mWvikuQQ Se beremo: Mitja Čander]. Življenje na dotik, EPK Maribor 2012, 25. april 2012 * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/vroci-mikrofon/152948910 Zapuščina EPK Maribor - Mitja Čander, Vroči mikrofon]. Radio Slovenija. 13. december 2012 * [http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvchat&op=chat&func=read&c_id=1804 Mitja Čander, programski direktor zavoda Maribor 2012 - EPK, Spletna klepetalnica]. MMC RTV Slovenija. 13. december 2012 * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/ime-tedna/153271072 Mitja Čander, Ime tedna]. Radio Slovenija. 17. december 2012 * [https://www.youtube.com/watch?v=1lQrKV7Zk3s Literarne Postaje z Mitjo Čandrom] . Literarne postaje, EPK Maribor 2012, 18. december 2012 * [https://www.youtube.com/watch?v=lOF1L9m2zIM Mitja Čander - Simpozij Uvideti - o slepoti, slabovidnosti in motnjah branja]. 7. januar 2014 * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174290624 Mitja Čander - Sobotno branje]. Radio Slovenija. 16. avgust 2014 * [http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vse-prevec-je-narcizma-na-prvo-zogo/360783 "Vse preveč je narcizma na prvo žogo", Intervju z urednikom, direktorjem založbe in pisateljem Mitjo Čandrom]. MMC RTV Slovenija. 18. marec 2015 * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174518743 Mitja Čander - Sopotnik]. Radio Slovenija. 7. februar 2018 * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174651911 Mitja Čander - Intervju]. TV Slovenija. 17. november 2019 {{GlazerjeviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čander, Mitja}} [[Kategorija:Rojeni leta 1974]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] 0ngn8sq31googj5om1gdyl204o5kce5 0 404452 6676032 5687154 2026-05-15T11:23:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676032 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pierre Chambiges''', (umrl 19. junij 1544)<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://fr.structurae.de/persons/data/index.cfm?ID=d000162 |title=Structurae |accessdate=2015-06-16 |archive-date=2013-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130522035338/http://fr.structurae.de/persons/data/index.cfm?ID=d000162 |url-status=dead }}</ref>), je bil francoski zidarski mojster (''maître des œuvres de maçonnerie et pavement de la Ville de Paris'') in arhitekt [[Franc I. Francoski|Franca I.]] in njegovega sina [[Henrik II. Francoski |Henrika II.]]. Kot geodet in arhitekt je bil Chambiges vpleten v številne kraljeve in uradne projekte: * [[Stolnica v Senlisu|Stolnica Notre-Dame de Senlis]] * [[Louvre]] (''Palais du Louvre'') * [[Hôtel de ville, Pariz]]; nadziral je gradnjo zasnove Domenica da Cortone (od 1533 dalje; porušena) * [[Château de Saint-Germain-en-Laye]] in Pavillon de la Muette v parku * [[Château de Fontainebleau]] * [[Château de Challeau]], v bližini Fontainebleau (modificiran, nato porušen) Za Anne de Montmorency je zasnoval in zgradil [[Château de Chantilly]]. Sin kamnosek Martin Chambiges (okoli 1465-1532), katerega je [[Westwerk]] stolnice v Troyesu, začeta leta 1507, ga je okupirala za nekaj desetletij.<ref name="#1"/> Umrl je v Parizu. == Sklici == {{sklici}} {{architect-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Chambiges, Pierre}} [[Kategorija:Francoski arhitekti]] [[Kategorija:Gotski arhitekti]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] 59qp58w75cfj37zag2s9x6j47bo57ri 0 404576 6675691 4480097 2026-05-14T13:48:09Z Pinky sl 2932 razločitvena stran 6675691 wikitext text/x-wiki '''M70''', '''M-70''' ali '''M.70''' se lahko nanaše na: ==Transport== * [[BMW M70]], a 1990s V12 automobile engine * [[Avtocesta M70, Madžarska]], avtocesta na Madžarskem * [[Macchi M.70]], italijansko lahko dvokrilno letalo iz poznih 1920-ih let * [[M70, Johannesburg]], cesta v Johannesburgu * [[M-70 (Michigan)]], bivša državna avtocesta v Michiganu * [[M-70 (morska avtocesta)]], zvezna morska avtocesta, ki vključuje dele reke Mississippi, reke Missouri in reke Ohio ==Druga uporaba== * [[Messier 70]], kroglasta kopica v ozvezdju Strelec * [[Zastava M70]], jurišna puška jugoslovanskega izvora * M 70, starostna skupina v [[Masters athletics]] (atleti, stari 35+) * M70, model prenosnega računalnika [[Samsung Sens]] ==Glej tudi== * [[Model 70 (razločitev)]] {{Razločitev}} 39x4j0lckeigrsqc8p0mcjfxwtmt62c 0 407601 6675778 6621177 2026-05-14T18:56:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675778 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba}} '''Mitja Hafner-Fink''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], * [[1957]], [[Ljubljana]]. Mitja Hafner-Fink je raziskovalec in profesor na Fakulteti za družbene vede, kjer predava od leta 1994. Ukvarja se predvsem z metodologijo pri družboslovnem raziskovanju, veliko pa je proučeval tudi teme družbene stratifikacije, državljanstva in politične participacije, družbenih elit, religioznosti in razpad Jugoslavije. Doktoriral je leta 1993 z disertacijo Jugoslovanska družba ali "jugoslovanske" družbe - komparativna analiza socialne stratifikacije na Fakulteti za družbene vede. Med njegova najpomembnejša dela štejemo ''Ideologija in zavest družbenih slojev v Sloveniji'' (1989), ''Sociološka razsežja razpada Jugoslavije'' (1994) in ''Državljanstvo brez meja?''(2007) (v soavtorstvu s Tomažem Deželanom, Danico Fink-Hafner in Samom Uhanom). Poznan je tudi po večletnem sodelovanju pri raziskavah Slovenskega javnega mnenja (SJM) ter po delu v [[Slovensko sociološko društvo|Slovenskem sociološkem društvu]], ki mu je predsedoval med letoma 1998 in 2001. == Življenje == Mitja Hafner-Fink se je rodil leta 1957 v Ljubljani. V otroštvu so se z družino veliko selili, zaradi česar je do konca osnovnega šolanja zamenjal tri šole, zaključil pa ga je v Radomljah. Srednješolsko izobrazbo je pridobil na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani in se po maturi 1975 vpisal na študij sociologije na takratnem FSPN (Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo). Diplomiral je leta 1980 z diplomskim delom ''Fenomenologija in marksizem''. Izobraževanje je leta 1981 prekinilo obvezno služenje vojaškega roka, po vrnitvi pa se je leta 1982 kot asistent zaposlil na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo in hkrati študiral na podiplomskem študiju sociologije. Zaključil ga je z leta 1988 z magistrsko nalogo ''Ideologija in zavest družbenih slojev v Sloveniji: sociološko raziskovanje fenomena ideologije''. Leta 1993 je na isti fakulteti doktoriral s temo ''Jugoslovanska družba ali "jugoslovanske" družbe - komparativna analiza socialne stratifikacije''. <br /> V času študija je sodeloval v raznih društvih, največ s področja kulture. Bil je član foto-kino kluba v Radomljah (kjer je bil tudi vodja foto sekcije), poleg tega pa je sodeloval še v Radio klubu v Radomljah, tamkajšnjem športnem društvu, v taborniški organizaciji in bil predsednik komisije za kulturo v mladinski organizaciji občine Domžale. <br /> Na Fakulteti za družbene vede je redno zaposlen od leta 1982, kjer je najprej delal kot asistent na centru za družbeno politično izobraževanje. Leta 1985 se je zaposlil kot mladi raziskovalec na Centru za raziskovanje javnega mnenja, 1988 je postal asistent pri predmetu ''Metode družboslovnega raziskovanje'', leta 1994 pa še docent in s tem tudi (so)nosilec omenjenega predmeta. Na fakulteti je poleg omenjenega predmeta predaval še predmet ''Kvantitativno družboslovno raziskovanje'' ter predmeta ''Primerjalno družboslovno raziskovanje'' in ''Sociološko raziskovanje II'' na drugi stoipnji. V letu 2025 je bil izvoljen v rednega profesorja za področje družboslovne metodologije. Raziskovalno deluje v okviru Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJMMK), kjer je trenutno vodja programske skupine Slovensko javno mnenje. Prav tako je tudi slovenski koordinator pri mednarodni družboslovni anketni raziskavi (ISSP), ki jo v Sloveniji izvaja CJMMK. Znanstveno pa je sodeloval na skupnih projektih z univerzo v Trondheimu in univerzo v Antwerpnu. Udeležil se je tudi Metodološke poletne šole v Essexu in preživel eno leto na izpopolnjevanju v Portlandu.V zimskem semestru študijskega leta 2016/2017 pa je kot raziskovalec gostoval na Sociološkem oddelku Univerze v Gradcu.<br /> V letih svoje kariere je sodeloval tudi z mnogimi strokovnimi organizacijami izven FDV. Med drugim je bil član mednarodnega politološkega združenja (IPSA), najbolj pa je dejaven v Slovenskem sociološkem društvu (SSD), ki mu je v obdobju 1998-2001 tudi predsedoval. <br /> Za svoji deli ''Ideologija in zavest družbenih slojev v Sloveniji'' in ''Uporaba metod razvrščanja v skupine pri proučevanju socialne strukture'' je leta 1990 prejel Kidričevo nagrado za mladega raziskovalca. == Delo == V svojih delih se je na začetku kariere posvečal družbeni neenakosti, elitam in razpadu Jugoslavije, pozneje pa se je usmeril tudi v metodološke teme. V zadnjem času pogosto raziskuje in piše o temah, povezanih z državljanstvom, demokracijo in politično participacijo. Izsledke svojih raziskav je objavljal v številnih domačih in tujih znanstvenih revijah: ''Teorija in praksa, Družboslovne razprave, Razprave in gradivo, Zdravstveno varstvo, Europe-Asia studies, Quality and quantity, East European politics and societies'' in ''Innovation''. Njegova bibliografija na Cobissu vsebuje 257 vnosov samostojnih ali kooperativnih raziskav, člankov, poročil, monografij, poglavij v zbornikih ter raznih drugih akademskih prispevkov. <br /> V zanstveni monografiji ''Ideologija in zavest družbenih slojev v Sloveniji'' (1989) pojem ideologije postavi v kontekst takratnih družbenih sprememb v Jugoslaviji. Obravnaval je rušenje takratne ideologije, ki je v prostoru neomajno vztrajala od konca 2. svetovne vojne, in v tem kontekstu empirično preverjal, kako se na vladajočo ideologijo odzivajo različni družbeni sloji v Sloveniji ter kako le ti zaznavajo spremembe.<ref>Židan, Alojzija. 1990. Mitja Hafner Fink - Ideologija in zavest družbenih slojev v Sloveniji. Teorija in praksa 27(10-11): 1392–4.</ref> <br /> Znanstvena monografija ''Sociološka razsežja razpada Jugoslavije'' (1994) predstavlja empirično analizo socialne stratifikacije bivše Jugoslavije, ki sloni na podatkih, zbranih s projektom »Razredna struktura moderne jugoslovanske družbe«. Podatki so bili zbrani leta 1986 in 1987. S pomočjo primerjalne analize stratifikacijskih sistemov Hafner-Fink ugotavlja signifikantne razlike med severozahodnim in jugovzhodnim delom bivše Jugoslavije.<ref>{{Navedi splet |url=http://knjigarna.fdv.si/en/knjige/sociologija/i_367_socioloska-razsezja-razpada-jugoslavije |title=Sociološka razsežja razpada Jugoslavije. Knjigarna FDV |accessdate=2015-08-28 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120195722/https://knjigarna.fdv.si/en/knjige/sociologija/i_367_socioloska-razsezja-razpada-jugoslavije |url-status=dead }}</ref> <br /> V znanstveni monografiji ''Državljanstvo brez meja?'' (2007) (v soavtorstvu s Tomažem Deželanom, Danico Fink-Hafner in Samom Uhanom) obravnava politično državljanstvo. Kombinirajo natančen pregled teorij in konceptov državljanstva, empirično raziskovanje normativnih (samo)opredelitev državljanov glede aktivnega poseganja v politiko in empirično raziskovanje praks državljanstva. Poleg historično-razvojnega pogleda na opredeljevanje državljanstva monografija prinaša tudi mednarodno primerjalni pogled na podlagi podatkov raziskave The International Social Survey Programme (ISSP 2004) - Citizenship Module, ki pomaga razumeti slovenske izkušnje v primerjavi z drugimi na sodobnem svetovnem zemljevidu državljanskih norm, (samo)zaznav kompetenc državljanov in njihovega odnosa do političnosti, ki presega meje nacionalnih držav.<ref>{{Navedi splet |url=http://knjigarna.fdv.si/knjige/i_340_drzavljanstvo-brez-meja |title=Državljanstvo brez meja. Knjigarna FDV |accessdate=2015-08-28 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304103410/http://knjigarna.fdv.si/knjige/i_340_drzavljanstvo-brez-meja |url-status=dead }}</ref> == Čas predsedovanja SSD == Mitja Hafner-Fink je [[Slovensko sociološko društvo|Slovenskemu sociološkemu društvu]] predsedoval od leta 1998 do 2001. V tem času je skušalo društvo vzdrževati in povečati zanimanje za sociologijo ter pokazati slovenski javnosti, zakaj je proučevanje družbenega nujno. Cilju primerna so bila tudi letna sociološka srečanja in sicer srečanje leta 1999 v Portorožu s tematiko bogata in revna Slovenija, srečanje leta 2000 v Novi Gorici z naslovom uporabnost sociologije ter 2001 v Portorožu kjer so organizirali srečanje na temo sociološki vidiki novih tehnologij. Eden izmed ciljev v tem obdobju je bil tudi društveno sodelovanje z učitelji sociologije v srednjih šolah, ki do takrat niso bili množično vključeni v delovanje društva. == Viri == * [http://izumbib.izum.si/bibliografije/A20150828130143-03704.html COBISS/OPAC]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, bibliografija. Pridobljeno 28.8.2015. * [http://knjigarna.fdv.si/knjige/i_340_drzavljanstvo-brez-meja Državljanstvo brez meja] * [http://knjigarna.fdv.si/en/knjige/sociologija/i_367_socioloska-razsezja-razpada-jugoslavije Sociološka razsežja razpada Jugoslavije] == Zunanje povezave == * [http://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/pedagogi/kartica/mitja-hafner-fink Mitja Hafner-Fink, osebna stran FDV] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hafner-Fink, Mitja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Hafner-Fink, Mitja]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Hafner-Fink, Mitja]] l2psrnhitqxz3m2kfizu7xxddhgf593 0 413700 6675902 6673304 2026-05-15T06:35:20Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6675902 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || 2B – Pesem tebi<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>The Rolling Stones – In the Stars<br>Madame, Marracash - Volevo capire |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] cxynap1izawhn1bedgrnz77ovp4pwnh 6675913 6675902 2026-05-15T07:12:08Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6675913 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || 2B – Pesem tebi<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>The Rolling Stones – In the Stars<br>Madame, Marracash – Volevo capire |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] jkukg0offhtmz2a4g7k72a0a6wdbi9w 0 417593 6675931 6612172 2026-05-15T07:34:45Z Too Classy for This World 232495 6675931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje programski jezik | name = C# | logo = [[File:C Sharp Logo 2023.svg|175px]] | paradigm = objektno orientirana, strukturirana, imperativna, na podlagi dogodkov, generična, deklarativna, komponentno orientirana, asinhrona, funkcijska, [[Generično programiranje|generična]], [[Refleksija (računalništvo)|refleksivna]], sočasna | typing = statična, dinamična, močna, varna, nominativna, delno sklepalna | family = [[Programski jezik C|C]] | implementations = [[#Različice|Visual C#]], [[Microsoft .NET|ogrodje .NET]], [[Mono (razvojno okolje)|Mono]], .NET Core, UWP | dialects = [[Cω]], [[Spec Sharp|Spec#]], [[Polifonski C Sharp|Polyphonic C#]], [http://ecsharp.net Enhanced C#] | influenced_by = [[Programski jezik C|C]], [[C++]], [[Programski jezik java|Java]], [[Embarcadero Delphi|Delphi]], [[Objektni Pascal]], [[Cω]] (''LINQ''), [[Eiffel (programski jezik)|Eiffel]], [[F Sharp (programski jezik)|F#]] (''async''), [[Haskell]], [[Icon (programski jezik)|Icon]], [[J Sharp|J#]], [[Visual J++|J++]], [[ML (programski jezik)|ML]], [[Modula-3]], [[Rust (programski jezik)|Rust]], [[Visual Basic|VB]] | influenced = [[Boo (programski jezik)|Boo]], [[Cobra (programming jezik)|Cobra]], [[D (programski jezik)|D]], [[F Sharp (programski jezik)|F#]], [[Go (programski jezik)|Go]], [[Groovy (programski jezik)|Groovy]], [[JavaScript]], [[Julia (programski jezik)|Julia]], [[Nim (programski jezik)|Nim]], [[Ruby (programski jezik)|Ruby]], [[Swift (programski jezik)|Swift]], [[Programski jezik Kotlin|Kotlin]], [[TypeScript|TypeScript]] | website = {{URL|http://csharp.net}} | wikibooks = C Sharp Programming }} '''C#'''{{efn|Po dogovoru se uporablja kot drugi znak imena jezika znak '#' - znak za število, ASCII vrednost 35 (desetiško oz. 23 šestnajstiško), [[Unicode]] U+0023 oziroma [[HTML]] &#35;. Gre za drug znak kot tisti, s katerim se označuje višaj v glasbi (npr. nota C♯ oz. Cis) in ima vrednost U+266F oziroma HTML &#9839;.}} je [[Paradigma|večparadigmatski]] [[programski jezik]] za splošno uporabo, ki obsega močno tipizacijo ter imperativno, deklarativno, funkcijsko, generično, komponentno orientirano in objektno orientirano programiranje z zmožnostjo [[Refleksija (računalništvo)|refleksije]]. Upravljanje s [[pomnilnik]]om temelji na [[čiščenje spomina (računalništvo)|čistilniku spomina]].<ref name="Rasheed1">{{sktxt|Rasheed|2006}}.</ref><ref name="Uranic2">{{sktxt|Uranič|2015}}.</ref><ref name="LokarUranic1">{{sktxt|Lokar|Uranič|2009}}.</ref> C# se pri [[skladnja (računalništvo)|skladnji]] zgleduje po številnih drugih programskih jezikih, najbolj izrazito po [[programski jezik C|C]]/[[C++]] in [[programski jezik java|javi]]. Jezik je bil skrbno načrtovan z namenom biti čim bolj preprosti in moderni ter uporabiti najboljše značilnosti drugih jezikov in popraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale v njih. Pomemben primer so [[generični tip]]i, katerih specifikacija je v C# bolj dodelana kot v javi, kar omogoča bolje optimizirano [[Strojna koda|strojno kodo]], večjo varnost pri definiciji tipov (lažje odkrivanje nekonsistentnosti v času prevajanja) ter striktno upoštevanje [[kovariančni tip|kovariančnosti]] in [[kontravariančni tip|kontravariančnosti]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.ondotnet.com/pub/a/dotnet/2005/10/17/interview-with-anders-hejlsberg.html|title= C#: Yesterday, Today, and Tomorrow: An Interview with Anders Hejlsberg]|date= |accessdate= |language= en}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.artima.com/intv/generics2.html|title= Generics in C#, Java, and C++|date= |accessdate= |language= en}}</ref> C# je programski jezik, ki cilja na izvajalsko okolje [[Common Language Infrastructure|CLI]] in s tem [[ogrodje .NET]] ter njegove različice kot je [[Mono (razvojno okolje)|Mono]]. Zaradi tega se programi v C# izvajajo v posebnem izvajalskem okolju in se programska koda v tem jeziku šteje za [[upravljana koda|upravljano kodo]]. Dele programov napisane v C# je zato enostavno povezovati z deli, ki so napisani v kateremkoli drugem programskem jeziku [[seznam programskih jezikov za CLI|skladnem s CLI]], z obstojem prenosljivih implementacij CLI (npr. [[Mono (razvojno okolje)|Mono]] ali [[.NET Core]]) pa imajo programi napisani v C# tudi zelo dobro prenosljivost med različnimi [[Računalniško okolje|platformami]]. Zaradi točne specifikacije programskega jezika in vmesnega jezika [[Common Intermediate Language|CIL]], se lahko program napisan v C# neposredno [[Prevajalnik|prevede]] in izvede na drugih okoljih, ne da bi bilo treba za prenosljivost program spreminjati. C# je tudi prva izbira za razvijanje [[Videoigra|iger]] v [[Igralni pogon|igralnem pogonu]] [[Unity (igralni pogon)|Unity]]. Zaradi omenjenih značilnosti, jasne in dodelane [[Skladnja|skladnje]], velike izraznosti (možnost uporabe različnih paradigem) je C# eden najbolj priljubljenih programskih jezikov.<ref name="O'Reilly">{{sktxt|O'Reilly|2006}}.</ref><ref>{{navedi splet|url= http://radar.oreilly.com/2009/02/state-of-the-computer-book-mar-22.html|title= State of the Computer Book Market 2008, part 4 — The Languages|date= |accessdate= |language= en}}</ref> == Zgodovina == C# je razvilo podjetje [[Microsoft]] v okviru razvoja [[Ogrodje .NET|ogrodja .NET]] z [[Anders Hejlsberg|Andersom Hejlsbergom]] na čelu, ki je pred tem bil glavni oblikovalec [[Embarcadero Delphi|Delphi-ja]] in [[Turbo Pascal|Turbo Pascal-a]]. Izdano je bilo okoli leta 2000 z namenom nadomestiti [[Programski jezik java|javo]]. Jezik sta kot mednarodni standard odobrili organizaciji [[Ecma]] (ECMA-334) in [[ISO]] ([[ISO/IEC]] 23270:2006). Včasih so tudi imeli [[Maskota|maskoto]] Andy-ja imenovan po glavnem oblikovalcu Andersu Hejlsbergu, vendar so ga upokojili leta 2004.<ref>{{navedi splet |url=http://blogs.msdn.com/b/danielfe/archive/2004/01/29/64429.aspx |title=Andy Retires |work=Dan Fernandezov Blog |publisher=(angleščina) Blogs.msdn.com |date=January 29, 2004 |access-date=October 4, 2012 |archive-date=2012-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120119170027/http://blogs.msdn.com/b/danielfe/archive/2004/01/29/64429.aspx |url-status=bot: unknown }}</ref> === Imenovanje === Med razvojem so za programski jezik uporabljali kratico "Cool" (''C-like Object Oriented Language''), vendar so jo opustili zaradi [[Trženje|marketinških]] razlogov, ter uporabili ime od prejšnjega nedokončanega projekta iz leta 1988, ki je imelo ime C#. C# je dobilo [[navdih]] za svojo ime preko [[Notni zapis|notnega zapisa]], kjer [[Višaj|višaj]] označi, da naj se ton za en [[Polton|polton]] zviša, podobno kakor v [[Programski jezik C++|C++-u]], kjer "++" označi, da naj se spremenljivka zviša za eno vrednost. Višaj je tudi po zgledu podoben skupku štirih plusov, dvakrat več kot jih ima C++, kar še bolj označi, da je nadgradnja njega. Izgovorjava imena je v angleščini tudi [[enakoglasnica]] izraza "see sharp", kar pomeni imeti bister pogled. Ker se višaj ne pojavi na večini [[Tipkovnica|tipkovnic]] so se odločili uporabiti [[Številski znak|lojtro]] za približek temu, kakor je pa tudi zapisano v C# specifikaciji ECMA-334. Končnica je zaradi tega tudi bila uporabljena v drugih programskih jezikih kakor [[Programski jezik F sharp|programski jezik F#]]. === Različice === <div style="text-align:center;"> {| class="wikitable" |- ! rowspan="2" | Različica ! colspan="3" | Specifikacija ! rowspan="2" | Datum ! rowspan="2" | [[.NET]] ! rowspan="2" | [[Visual Studio]] |- ! [[ECMA]] ! [[ISO/IEC]] ! [[Microsoft]] |- | C# 1.0 | rowspan="2"|[http://www.ecma-international.org/publications/files/ECMA-ST-WITHDRAWN/ECMA-334,%202nd%20edition,%20December%202002.pdf December 2002] | rowspan="2"|[http://www.techstreet.com/cgi-bin/pdf/free/378672/ISO+IEC+23270-2003.pdf April 2003] | [http://download.microsoft.com/download/a/9/e/a9e229b9-fee5-4c3e-8476-917dee385062/CSharp%20Language%20Specification%20v1.0.doc Januar 2002] | Januar 2002 |[[Ogrodje .NET#Različice|.NET 1.0]] |[[Visual Studio .NET|Visual Studio .NET 2002]] |- | C# 1.1 C# 1.2 | [http://download.microsoft.com/download/5/e/5/5e58be0a-b02b-41ac-a4a3-7a22286214ff/csharp%20language%20specification%20v1.2.doc Oktober 2003] | April 2003 |[[Ogrodje .NET#Različice|.NET 1.1]] |[[Visual Studio .NET|Visual Studio .NET 2003]] |- | C# 2.0 | [http://www.ecma-international.org/publications/files/ECMA-ST/Ecma-334.pdf Junij 2006] | [http://standards.iso.org/ittf/PubliclyAvailableStandards/c042926_ISO_IEC_23270_2006(E).zip September 2006] | [http://download.microsoft.com/download/9/8/f/98fdf0c7-2bbd-40d3-9fd1-5a4159fa8044/csharp%202.0%20specification_sept_2005.doc September 2005]{{efn|Microsoftova specifikacija C# 2.0 vsebuje le nove značilnosti raličice 2.0. Starejše značilnosti so vsebovane v specifikaciji 1.2 (zgoraj).}} | November 2005 |[[Ogrodje .NET#Različice|.NET 2.0]] |[[Visual Studio|Visual Studio 2005]] [[Visual Studio|Visual Studio 2008]] |- | C# 3.0 | colspan="2" rowspan="2" | Brez{{efn|name="no345"|Za C# 3.0 in 4.0 ne obstajajo specifikacije ECMA ali ISO/IEC.}} | [http://download.microsoft.com/download/3/8/8/388e7205-bc10-4226-b2a8-75351c669b09/CSharp%20Language%20Specification.doc Avgust 2007] | November 2007 | [[Ogrodje .NET#Različice|.NET 2.0]] (Razen LINQ/Query Extensions)<ref name="danielmoth1">{{navedi splet|url=http://www.danielmoth.com/Blog/using-c-30-from-net-20.aspx |title=Using C# 3.0 from .NET 2.0 |publisher=Danielmoth.com |date= 2007-05-13|accessdate=2012-10-04|language=en}}</ref><br/> [[Ogrodje .NET#Različice|.NET 3.0]] (Razen LINQ/Query Extensions)<ref name="danielmoth1"/><br/> [[Ogrodje .NET#Različice|.NET 3.5]] |[[Visual Studio|Visual Studio 2008]] |- | C# 4.0 | April 2010 | April 2010 |[[Ogrodje .NET#Različice|.NET 4]] |[[Visual Studio|Visual Studio 2010]] |- | C# 5.0 | December 2017 | December 2018 | [https://www.microsoft.com/en-us/download/details.aspx?id=7029 Junij 2013] | Avgust 2012 |[[Ogrodje .NET#Različice|.NET 4.5]] |[[Visual Studio|Visual Studio 2012]]<br/>[[Visual Studio|Visual Studio 2013]] |- | C# 6.0 | colspan="2" rowspan="5" | Brez | Brez | Julij 2015 | [[Ogrodje .NET#Različice|.NET 4.6]] .NET Core 1.0 |[[Visual Studio|Visual Studio 2015]] |- |C# 7.0 |[https://docs.microsoft.com/en-us/dotnet/csharp/language-reference/proposals/csharp-7.0/ Predlog Specifikacije] |Marec 2017 |[[Ogrodje .NET#Različice|.NET 4.7]] [[Ogrodje .NET#Različice|.NET 4.8]] .NET Core 2.0 |[[Visual Studio|Visual Studio 2017]] |- |C# 8.0 |[https://docs.microsoft.com/en-us/dotnet/csharp/language-reference/proposals/csharp-8.0/ Predlog Specifikacije] |September 2019 |.NET Core 3.0 |[[Visual Studio|Visual Studio 2019]] |- |C# 9.0 |[https://docs.microsoft.com/en-us/dotnet/csharp/language-reference/proposals/csharp-9.0/records Predlog Specifikacije] |September 2020 |[[Ogrodje .NET#Različice|.NET 5.0]] |[[Visual Studio|Visual Studio 2019]] |- |C# 10.0 |[https://docs.microsoft.com/en-us/dotnet/csharp/language-reference/proposals/csharp-10.0/record-structs Predlog Specifikacije] |November 2021 |[[Ogrodje .NET#Različice|.NET 6.0]] |[[Visual Studio|Visual Studio 2022]] |} </div> == Skladnja == {{See also|Skladnja}} Glavna skladnja C#-a je zelo podobna skladnji [[Programski jezik C|C-ja]], [[C++|C++-a]] in [[Programski jezik java|Jave]]: * Konec stavka je označen s podpičjem <code>;</code>. * Stavki so združeni skupaj v zavitih oklepajih <code>{</code> in <code>}</code>. * Spremenljivke dobijo vrednost preko enačaja <code>=</code>, zaradi tega je pa operator preverjanja enakosti dvojni enačaj <code>==</code>. * Oglati oklepaji <code>[]</code> se uporabljajo pri tabelah v njihovi deklaraciji in za pridobitev vrednosti na določenem indeksu v njih. == Značilnosti == === Podatkovni tipi === C# uporablja ''združeni sistem za tipizacijo'', ki se imenuje [[Common Type System]], kjer je določeno, da je vsak tip podrazred razreda <code>System.Object</code>. Ta sistem razdeli tipe na dve glavni vrsti:<ref name="LokarUranic1">{{sktxt|Lokar|Uranič|2009}}.</ref> # Vrednostni tipi # Referenčni tipi Vrednostni tipi neposredno vsebujejo [[podatek]] in so ponavadi alocirani na [[Sklad (računalništvo)|''skladu'']]. V preverjanju enakosti se vrednostni tipi primerjajo po enakosti podatka. Referenčni tipi shranjujejo referenco do podatka v [[Pomnilnik|pomnilniškem]] naslovu in so alocirani na ''kopici''. V preverjanju enakosti se referenčni tipi primerjajo po enakosti pomnilniškega naslova (razen, če so operatorji preobteženi kot v primeru ''System.String''). Zgled: <syntaxhighlight lang=CSharp> static void Main() { // Primer vrednostnih tipov: int srecna = 7; double zlatiRez = 1.61; char velikiC = 'C'; bool jeRes = true; // Primer referenčnih tipov: string jezik = "C#"; int[] tabCelih = new int[10]; object mojObjekt = new object(); } </syntaxhighlight> === Generični tipi === Generični tipi so bili uvedeni v različici 2.0. Generični tipi uporabljajo tipske [[Parameter|parametre]], ki omogočajo načrtovanje razredov in [[Funkcija (programiranje)|metod]], ki ne specifirajo natančno vseh uporabljenih tipov na ravni definicije, ampak se to zgodi šele pri instanciaciji razreda oziroma klicu metode, torej se lahko razred oziroma metoda pozneje uporabi kot kateregakoli tipa. Na nivoju generične definicije se na tip elementov sklicujemo s tipskim parametrom <code>T</code>. Zgled: <syntaxhighlight lang="csharp"> // Deklaracija generičnega razreda določenega tipa, ki deluje kot // seznam elementov določenega tipa (tip elementov v tem trenutku ni znan) public class GeneričniList<T> { void Vnos(T vnos) { /* ... */ } } class Program { private class PrimerRazreda { } static void Main() { // Deklaracija seznama celih števil: GeneričniList<int> listCelih = new GeneričniList<int>(); // Deklaracija seznama nizov: GeneričniList<string> listNizov = new GeneričniList<string>(); // Deklaracija seznama elementov tipa PrimerRazreda: GeneričniList<PrimerRazreda> listElementov = new GeneričniList<PrimerRazreda>(); } } </syntaxhighlight> === Boxing in Unboxing === Boxing je operacija, ki pretvori vrednostni objekt v ustrezni referenčni objekt. Pri C#-u se to lahko zgodi implicitno, brez potrebe varne pretvorbe. Unboxing je pa operacija, ki pretvori referenčni objekt v ustrezni vrednostni objekt. V tem primeru se pa to zgodi eksplicitno, torej potrebujemo varno pretvorbo. <syntaxhighlight lang=CSharp> int vrednostni = 4; // vrednostni tip object referenčni = vrednostni; // implicitna pretvorba (boxing) int noviVrednostni = (int)referenčni; // eksplicitna pretvorba (unboxing) </syntaxhighlight> == Zgledi == {{See also|PozdravljenSvet}} Spodaj je program, ki na konzolo izpiše sporočilo »Pozdravljen, svet!«: <syntaxhighlight lang=CSharp> using System; class Program { static void Main() { Console.WriteLine("Pozdravljen, svet!"); } } </syntaxhighlight> Naslednji program isto sporočilo izpiše v novem [[okno (računalništvo)|oknu]]: <syntaxhighlight lang=CSharp> using System.Windows.Forms; class Program { static void Main() { MessageBox.Show("Pozdravljen, svet!"); } } </syntaxhighlight> == Glej tudi == {{Col-begin}} {{Col-break}} ;C# teme * [[Seznam programskih jezikov za CLI]] * [[Ogrodje .NET]] * [[Mono (razvojno okolje)]] * [[Programski jezik C]] * [[C++|Programski jezik C++]] * [[Programski jezik java]] {{Col-break}} ;Integrirana razvojna okolja * [[Microsoft Visual Studio]] [https://www.visualstudio.com/] * [[Microsoft Visual Studio|Microsoft Visual Studio Community]] [https://visualstudio.microsoft.com/vs/community/] ([[freeware|brezplačna]] različica Visual Studia) * [[MonoDevelop]] [http://www.monodevelop.com/] * [[Rider]] [https://www.jetbrains.com/rider/] * [[SharpDevelop]] [http://www.icsharpcode.net/OpenSource/SD/] (prosto odprtokodno orodje napisano v C#) * [[Eclipse]] z vtičnikom [http://emonic.sourceforge.net/ Emonic] ali [https://projects.eclipse.org/projects/tools.acute aCute] * [[Morfik]] [http://www.morfik.com/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070325203514/http://www.morfik.com/ |date=2007-03-25 }} * [[Zeus (IDE)]] [http://www.zeusedit.com/index.html] * [[Source Insight]] [http://www.sourceinsight.com/] * [[Turbo C Sharp]] [http://www.turboexplorer.com/csharp] (''opuščeno'') {{col-end}} {{Clear}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == {{refbegin|2}} * {{navedi splet|last1= Lokar|first1= Matija|authorlink1= Matija Lokar|last2= Uranič|first2= Srečo|authorlink2= Srečo Uranič|url= http://www.scpet.net/vss/xinha/plugins/ExtendedFileManager/demo_images/egradiva/Programiranje1-Lokar.pdf|title= Programiranje 1|work= |publisher= [[Univerza v Ljubljani]]|date= 2009|archive-url= https://web.archive.org/web/20160429233507/http://www.scpet.net/vss/xinha/plugins/ExtendedFileManager/demo_images/egradiva/Programiranje1-Lokar.pdf|archive-date= 2016-04-29|access-date= 2016-04-29}} * {{navedi splet|last1= O'Reilly|first1= Tim|title= Programming Language Trends|url= http://radar.oreilly.com/2006/08/programming-language-trends.html|publisher= O'Reilly Radar|date= 2006-08-02|accessdate= 2013-06-14|language= en}} * {{navedi splet|last1= Rasheed|first1= Faraz|url= http://www.webcitation.org/6h8p6fWJk|title= C# School|work= |publisher= Programmerís Heaven|date= december 2006|archive-url= http://www.webcitation.org/6h8p6fWJk|archive-date= 2016-04-30|access-date= 2016-04-30|language= en}} * {{navedi splet|last1= Uranič|first1= Srečo|url= http://uranic.tsckr.si/C%23/C%23.pdf|title= C# .NET|work= |publisher= |date= 2015-06-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20150605160750/http://uranic.tsckr.si/C%23/C%23.pdf|archive-date= 2015-06-05|access-date= 2015-06-05}} {{refend}} {{glavni programski jeziki}} [[Kategorija:Proceduralni programski jeziki]] [[Kategorija:Objektno orientirani programski jeziki]] [[Kategorija:Programski jeziki s statičnimi tipi]] [[Kategorija:Microsoft .NET]] [[Kategorija:Računalniški in telekomunikacijski standardi]] [[Kategorija:Mednarodni standardi ISO]] {{normativna kontrola}} 3bq4hb3wg270wp6vu08jm9y0atg32kd 0 427976 6675972 6022520 2026-05-15T08:28:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675972 wikitext text/x-wiki [[File:Koblenz im Buga-Jahr 2011 - Luftbilder 01.jpg|thumb|250px|Palača volilnega kneza 2011]] [[File:Koblenz im Buga-Jahr 2011 - Kurfürstliches Schloss 16.jpg|thumb|250px|Glavna (zahodna) fasada palače]] '''Palača volilnega kneza''' (nemško: '''Kurfürstliches Schloss''') v [[Koblenz]]u v [[Nemčija|Nemčiji]], ki je bila rezidenca zadnjega nadškofa in volilnega kneza iz Trierja, Clemensa Venčeslava Saškega, je naročil gradnjo v poznem 18. stoletju. Sredi 19. stoletja je imel v njej svoje uradno prebivališče pruski prestolonaslednik (pozneje cesar [[Viljem I. Nemški|Viljem I.]]), takrat kot vojaški guverner province Porenje in pokrajine Vestfalija. Zdaj je urejena za različne urade zvezne vlade. Palača volilnega kneza je ena izmed najpomembnejših primerov zgodnje francoske [[neoklasicistična arhitektura|neoklasicistične]] velike hiše v jugozahodni Nemčiji in s [[palača Wilhelmshöhe|palačo Wilhelmshöhe]] v [[kassel|Kasslu]], škofovsko palačo v Münstru in [[palača Ludwigsburg|palačo Ludwigsburg]], ena zadnjih palač zgrajenih v Nemčiji pred [[francoska revolucija|francosko revolucijo]]. Od leta 2002 je bila del Unescove svetovne dediščine [[Zgornja srednja dolina Rena]] <ref>Upper Middle Rhine Valley, UNESCO [http://whc.unesco.org/en/list/1066]</ref> in je tudi zaščitena kulturna dobrina v skladu s Haaško konvencijo. == Zgradba == Palača je sestavljena iz pravokotne glavne stavbe (''[[Corps de Logis]]''), ki poteka v smeri sever-jug, v smeri vzporedno z bližnjim bregom [[Ren]]a in dveh polkrožnih kril, ki se raztezata od te na levo in desno s pogledom na mesto in obdajata velik zunanji prostor (''Schlossvorplatz''). Glavna stavba je pretežno vodoravno členjena; pet od 39 osi je poudarjenih z izstopajočimi [[arkada]]mi. V središču fasade, ki je obrnjena proti mestu je [[portik]] z osmimi stebri visokimi do strehe. Na rečni strani ima osrednji del šest stebrov, nad katerimi je [[relief (umetnost)|relief]], ki ga je izdelal kipar Sebastian Pfaff in prikazuje alegorijo Rena in Mozele, grb vovlilnega kneza, leve, ki simbolizirajo suverenost in simbole nadškofije ter moč knezoškofa Trierja. Stranski krili, ki so jih obnovili do višine dveh nadstropij leta 1950, sta neartikulirani. <ref name=Structurae>Ralf A. Flemming, [http://de.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0030283 Kurfürstliches Schloss]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Structurae, retrieved 21 May 2013 {{de icon}}</ref> Pri naročilu relativno neokrašene in neprijazne zgradbe francoskim arhitektom, je Clemens Venčeslav prekinil s prejšnjo tradicijo v [[arhitektura|arhitekturi]] Koblenza, to je francoskim in nemškim [[barok]]om. Zgrajena je bila kot prebivališče in mestna [[palača]]. Glede na lego na bregu Rena, je zasnovana kot del rečne pokrajine, sobe so urejene tako, da se iz vsakega čuti pokrajina. Od vhoda s pogledom na mesto, pot vodi skozi vežo in vrtne sobe na vrt na bregu. Sobe na južni in vzhodni strani ponujajo impresiven pogled na Srednjo dolino Rena. Uveljavljanje pokrajine je odgovor na željo Clemensa Venčeslava. Veliko območje dvorišča, ki ga obkrožata krili s [[kolonada]]mi se zgleduje po nekaterih starejših predhodnikih: stebrišče [[Trg svetega Petra, Vatikan |Trga svetega Petra]] v [[Rim]]u, Nove palače v [[Bayreuth]]u in [[Grad Schwetzingen |gradu Schwetzingen]]. [[File:20130826_Rhein_Mosel_Schlossgarten_02.jpg|thumb|Kip ''Oče Ren in mati Mozela''.]] Na vrtu za palačo je od 1854 kip Johanna Hartunga iz [[peščenjak]]a z upodobitvijo alegoričnih figur ''Oče Ren in mati Mozela''. == Zgodovina == [[File:Kurfürstliches SchlossKO.jpg|thumb|250px|Območje palače, Koblenz in Ren, druga polovica 19. st.]] === Konstrukcija === Stara rezidenca knezoškofa, grad Philippsburg v Ehrenbreitsteinu, je nujno potrebovala popravilo in z vidika novega knezoškofa, ki je bil član Saško-poljske kraljeve družine, ni bila primerna.<ref name=Archive-Palace>[http://www.landeshauptarchiv.de/index.php?id=319 Vor 230 Jahren: Der 27. September 1777. Der Bau des Koblenzer Schlosses"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160531110350/http://www.landeshauptarchiv.de/index.php?id=319 |date=2016-05-31 }}, Landesarchivverwaltung Rheinland-Pfalz, [27 September 2007] {{de icon}} (with plans and drawings of interior details)</ref> Po dolgotrajni razpravi so lastnike prepričali o potrebi po novi zgradbi in se dogovorili za plačilo. Zgradba je bila dokončno zgrajena 1777-1793 v novem delu Koblenza imenovanem Neustadt. Glavni arhitekt je bil pariški Pierre Michel d'Ixnard, ki je že oblikoval več stavb v južni Nemčiji. Prvi osnutek načrta iz leta 1776 je predvideval obliko podkve usklajeno z reko in proti severu, s pogledom na staro mestno jedro; verjetno na zahtevo Clemensa Venčeslava, je d'Ixnard spremenil lokacijo in orientacijo. Vendar pa je po kritiki njegovega načrta, naročil poročilo na Akademiji arhitektov v Parizu, ki je potrdila nekaj kritik. 18. decembra 1779 ga je na priporočilo akademije nadomestil drug francoski arhitekt Antoine-François Peyre mlajši, čigar spremenjen načrt je bil predložen leta 1780, z manjšo in enostavnejšo strukturo, ki je bila nato zgrajena. Zunanjost je bila dopolnjena leta 1784. Do leta 1787 je notranjost in [[pohištvo]] izdeloval François Ignacea Mangin in najprej izvedeno dvorišče s [[štuk]]aturnim mojstrom Henckelom in dvornim kiparjem iz [[Mainz]]a Johannom Sebastianom Pfaffom. Januarius Zick je bil odgovoren za stropne [[freska|freske]]. Gradbeni nadzorniki so bili Johann Andreas Gartner iz Dresdna, arhitekt ''Festungsschirrhof'' iz Koblenza (poškodovane v drugi svetovni vojni in kasneje porušene; zdaj stran od Reichenspergerplatz) in očeta münchenškega arhitekta Friedricha von Gärtnerja, ki se je rodil v Koblenzu. 23. novembra 1786 sta se Clemens Venčeslav in njegova sestra Maria Kunigunde Saška, princesa-opatinja Essna, preselila v novo palačo. Leto kasneje je bilo nedaleč odprto novo [[gledališče]]. Banketno dvorano in palačno [[kapela|kapelo]] so zaključili nazadnje v letu 1792. Clemens Venčeslav, sprva odprt za reforme, je po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] preklical vse reforme in uvedel strogo oblast. Bil je stric francoskega kralja [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI]]; ta je ponudil zatočišče bežečim francoskim izseljencem in članom francoskega dvora, zlasti v palači Schönbornslust, tik pred vrati Koblenza. Koblenz je s tem postal francoski kraljevi center. === Francoska zasedba === Med [[Vojna prve koalicije |vojno prve koalicije]] je francoska revolucionarna armada na koncu prisilila Clemensa Venčeslava, da je 7. oktobra 1794 pobegnil. Dva tedna kasneje so Francozi pod vodstvom generala Françoisa Severina Marceau-Desgraviersa zasedli Koblenz. Knezoškofi iz Trierja so prenehali obstajati in ob koncu leta 1801 bili aneksirani k Franciji. Tudi zato ni bilo mogoče dokončati notranjosti palače. Pred odhodom je Clemens Venčeslav kar je lahko, naložil na ladje in odpeljal v [[Augsburg]]. Nekateri kosi so bili prodani na dražbi po njegovi smrti; velik del pohištva iz sprejemnih prostorov iz palače v Koblenzu je ostalo v gradu Johannisburg v Aschaffenburgu, v [[Dvorec Nymphenburg|dvorcu Nymphenburg]] v Münchnu, v [[Palača Residenz, München|Münchenški rezidenci]], Landshut rezidenci in v Novi rezidenci v Bambergu. Po Clemens Venčeslavovem odhodu, so palačo začasno uporabljali kot vojaško bolnišnico (ruska vojaška bolnišnica, po Napoleonovem umiku iz Moskve in Ruski osvoboditvi Koblenza izpod Francozov) in je leta 1815, ko je prešla v posest Prusije, postala vojašnica. [[File:Pfaffendorfer1900.jpg|thumb|Pročelje palače z renske strani, v 1890-ih (v ospredju železniški most Pfaffendorf)]] [[File:Prussian-optical-teleg-kobl.jpg|thumb| Pruska namestitev signalnih naprav na strehi palače, slika iz 19. stoletje]] === Pruska oblast === Od leta 1823 do 1842 je bila palača volilnega kneza sedež različnih vladnih uradov in sodišč v pruske province Porenje. V pritličju je bil sedež višjega predsednika (''Oberpräsident''), guvernerja province, od leta 1846 do 1911 ko se je preselil v posebej zgrajeno zgradbo tik ob palači. Garda za mesto Koblenz je bila nastanjena do leta 1918 ob koncu južnega krila polkrožne zgradbe. Med letoma 1842 in 1845 je notranje prostore preoblikoval Johann Claudius von Lassaulx po projektu Friedricha Augusta Stülerja, ker je bila palača določena za uradno bivališče članov pruske kraljeve družine, kadar je bila na obisku v Porenju; kraljevi prostori so bili v prvem nadstropju. Od 1833 do 1852 so na razgledni stolp južnega krila namestili signalne naprave, ki so predstavljale eno od končnih postaj (postaja 61) pruske optične telegrafske linije med Berlinom, Kölnom in Koblenzem. Tako je bil v palači nastanjen urad za nadzor zahodnega dela linije. Od leta 1850 do 1858 je princ Viljem, kasneje Viljem I., prebival v palači s svojo ženo Avgusto medtem ko je služil kot vojaški guverner province Porenje in pokrajine Vestfalija. Prvi del Renske promenade, ki jo je zasnoval Peter Joseph Lenné in so jo kasneje poimenovali ''Kaiserin Augusta'', je ustvaril na njeno prigovarjanje. === Dvajseto stoletje === Do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 so palačo še vedno pogosto obiskovali pripadniki pruske kraljeve hiše, nato cesarske družine. <ref>Gottfried and Hans Hensel, ''Neuere Staatsbauten in Preussen'', Volume 2 Düsseldorf: Verlag für Architektur-, Industrie- und Stadtwerke, 1927,[https://books.google.com/books?ei=2OObUeD0I-OpiAKH-4GgDA&id=6odIAQAAIAAJ&dq=Kurf%C3%BCrstliches+Schlo%C3%9F%2C+Koblenz%2C+Gro%C3%9Fes+Hauptquartier&q=Weltkrieges+hier+in+der+zweiten+Augusth%C3%A4lfte+1914+f%C3%BCr+14+Tage+das+Gro%C3%9Fe+Hauptquartier+befand#search_anchor p. 92] {{de icon}}</ref> Po vojni so bile v njej nastanjene različne vladne službe do leta 1923, ko je bil po razglasitvi separatistične renske republike imenovan ministrski predsednik Josef Friedrich Matthes, kar je trajalo do 9. februarja 1924. V času nacizma je na velikem dvorišču nastalo ''Thingplatz'' gledališče v obliki amfiteatra. To je bil eden prvih od 400 načrtovanih. 16. junija 1934 so slovesno položili temeljni kamen in gledališče 24. marca 1935 predali namenu. <ref name=Archive>[http://www.landeshauptarchiv.de/index.php?id=357 "Vor 70 Jahren: Der 24. März 1935. Einweihung der Thingstätte in Koblenz"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208063557/http://www.landeshauptarchiv.de/index.php?id=357 |date=2015-12-08 }}, Landesarchivverwaltung Rheinland-Pfalz, [24 March 2005] {{de icon}} (with plan and photographs)</ref> Gledališče, oval dol 100 m in širok 70 m ter približno 5 metrov globok, je bilo izdelano s pomočjo 16.000 bazaltnih stebrov, imelo je 20.000 sedišč in lahko sprejelo nadaljnjih 80.000 gledalcev v okoliških območjih na prostem. Postavitev je vključevala ledeniško skalo in pod vhodom palače, spominsko jama. Moto gledališča je bilo ''Leuchte, scheine goldene Sonne über dies befreite Land'' (svetloba, iskrivo zlato sonce na osvobojenem zemljišč) in rog, ki je bil nameščen na streho palače, ki je zvenel dvakrat na dan. Zvok se je slišal do 5 km daleč. Koblenzov Thingplatz naj bi uporabljali za mistične obrede, zlasti ob poletnem solsticiju. <ref>Stommer, pp. 213&ndash;14.</ref> Vendar pa je zanimanje za gibanje ''Thingspiel'' hitro popustilo, in že ob koncu leta 1937 so reorganizirali in preoblikovali prizorišče kot preprost teren za parade. Po drugi svetovni vojni je so sem navozili material od bombardiranja mesta. [[File:Koblenz 1945.jpg|thumb|300px|Ruševine Koblenza 1945, požgana palača zgoraj levo]] Med drugo svetovno vojno je bil kompleks palače leta 1944 bombardiran. Obnovili so jo leta 1950-51, zunanjost pa natančno rekonstruirali s pomočjo prvotnega načrta in notranjost končali v slogu 1950-ih, razen nekaj prostorov v centru, ki so bili obnovljeni v klasicističnem slogu prvotne palače: veliko stopnišče, vhodna dvorana, sprejmna dvorana (zdaj znana kot dvorana ogledal ali ''Kurfürstensaal'' (dvorana volilnega kneza) in vrtna soba. Organizirali so razpis za izbor likovnih del za te sobe. Stopnišče je bilo v pritličju okrašena s kipom Emila Kriegerja z naslovom ''Kore'', o spominu na ''Evropa na biku'' Otta Rumpfa in ''Konj in jezdec'' Wernerja Meurerja, v prvem nadstropju z nišnimi slikami Edvarda Franka, Rolfa Müller-Landaua, kjer so alegorične slike za niše v južni dvorani, dve slike v severni veži vrtne sobi so Edgara Ehseja in mozaik na eni steni velikega stopnišča je podpisan E. K., verjetno Eugen Keller. Izbirna komisija se je poskušala čim bolj približati prvotnemu stanju. Vključno pri izbiri barve, vendar dela odražajo obdobje njihovega nastanka. Edina ohranjena zgodovinska notranjost je del preddverja sedaj uničene palačne kapele, na koncu severnega polkrožnega krila. Obe krili sta bili obnovljeni v poenostavljeni sodobni obliki, le z odtisom originalov. Stavba na začetku služila kot sedež urada zavezniških varnostnih sil (''Allied Security Office''). <ref>Hans Bellinghausen and Erich Franke, ''2000 Jahre Koblenz: Geschichte der Stadt an Rhein und Mosel'', Boppard am Rhein: Boldt, 1971, ISBN 9783764615567, [https://books.google.com/books?ei=zXCaUZ6cHM_qiwKIyYG4BQ&id=1wwBAAAAMAAJ&dq=Sicherheitsamt+Alliierten+Koblenz+Schlo%C3%9F&q=Das+Alliierte+Sicherheitsamt+zog+in+das+1951+wieder+erstandene+Kurf%C3%BCrstliche+Schlo%C3%9F+ein.#search_anchor p. 353] {{de icon}}</ref> Leta 1960 je bila stavba prodana Zvezni republiki Nemčiji, deželi Porenje-Pfalška, ki ga je podedoval leta 1946 kot pravni naslednik Prusije. Leta 1998 je bila ponovno obnovljena in zunanjost pobarvana v tradicionalni oker in škrlatno rdeči barvi pruskih utrdb in palač, po barvni shemi 18. stoletja: temno sive stene in sive arhitekturne podrobnosti. V Palači so trenutno nameščene pisarne za različne veje zvezne vlade. Oktobra 2008 so, med izkopavanjem za podzemno garažo pred palačo, našli zgodnje rimsko obrtniško naselje. <ref>[http://archiv.rhein-zeitung.de/on/08/10/30/regioticker/B0/t/rzo494132_normaltext.html "Frührömische Handwerkersiedlung vor Koblenzer Schloss entdeckt"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151007023500/http://archiv.rhein-zeitung.de/on/08/10/30/regioticker/B0/t/rzo494132_normaltext.html |date=2015-10-07 }}, ''Rhein-Zeitung'', 30 October 2008 {{de icon}}</ref> Niz stopnic, 100 m širok, je namenjen sedenju, in je bil zgrajen na bregu za palačo v letu 2009. {{multiple image | align = center | direction = horizontal | header_align = center | header = Pogled na palačo v 20. stoletju | image1 = Separatisten der Rheinischen Republik vor dem Kurfürstlichen Schloss in Koblenz, 22 November 1923.jpg | width1 = 190 | alt1 = | caption1 = Separatisti Renske republike pred palačo v novembru 1923 | image2 = Koblenz Schloss Besuch US-Präsident Bush 1989.jpg | width2 = 190 | alt2 = | caption2 = predsednik ZDA George H. W. Bush pred palačo 1989, zgradbe je še pobarvana z oker in rdečo | image3 = Koblenz im Buga-Jahr 2011 - Kurfürstliches Schloss 22.jpg | width3 = 190 | alt3 = | caption3 = Kaisersaal | image4 = Koblenz im Buga-Jahr 2011 - Kurfürstliches Schloss 13.jpg | width4 = 190 | alt4 = | caption4 = Obiskovalci v palači 2011 }} == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== * Ingrid Bátori, Dieter Kerber and Hans Josef Schmidt (eds.), Energieversorgung Mittelrhein GmbH. ''Geschichte der Stadt Koblenz''. Volume 1 ''Von den Anfängen bis zum Ende der kurfürstlichen Zeit''. Stuttgart: Theiss, 1992. ISBN 9783806208764. Volume 2 ''Von der französischen Stadt bis zur Gegenwart''. Stuttgart: Theiss, 1993. ISBN 9783806210361 {{de icon}} * Fritz Michel. ''Die Kunstdenkmäler der Stadt Koblenz. Die profanen Denkmäler und die Vororte''. Die Kunstdenkmäler von Rheinland-Pfalz 1. Munich/Berlin: Deutscher Kunstverlag, 1954. * Herbert Dellwing and Reinhard Kallenbach (eds.) ''Stadt Koblenz. Innenstadt''. Denkmaltopographie Bundesrepublik Deutschland: Kulturdenkmäler in Rheinland-Pfalz 3.2. Worms: Werner, 2004. ISBN 9783884621981. pp.&nbsp;92&ndash; {{de icon}} * Georg Dehio, rev. Ernst Gall and Dagmar Zimdars. ''Handbuch der deutschen Kunstdenkmäler''. Volume 12 ''Nordrhein-Westfalen'' Part II ''Westfalen''. 2nd ed. Munich: Deutscher Kunstverlag, 2010. ISBN 9783422031142 pp.&nbsp;490&ndash;91 {{de icon}} * ''200 Jahre Residenz Koblenz''. Exhibition catalogue. Koblenz: Landesarchivverwaltung Rheinland-Pfalz, 1986. * Wolfgang Schöller. "Pierre-Michel d'Ixnard, Antoine-François Peyre und der Bau des Koblenzer Residenzschlosses: neue Forschungen". ''Wallraf-Richartz-Jahrbuch'' 53 (1992) 155&ndash;75 {{de icon}} * ''Das Schloß zu Koblenz''. Koblenz: Staatsbauverwaltung Rheinland-Pfalz, Staatsbauamt Koblenz, 1999 {{de icon}} * Lorenz Frank and Anke Behmer. "Das Koblenzer Schloss – Baugeschichte, historische Farbigkeit und Wiederaufbau nach dem Zweiten Weltkrieg". ''Burgen und Schlösser'' 41 (2000) 181&ndash;85 {{de icon}} * Paul-Georg Custodis. "Das Koblenzer Schloss – 50 Jahre denkmalpflegerische Betreuung". ''Burgen und Schlösser'' 41 (2000) 186&ndash;89 {{de icon}} * Martin Engel. "Koblenz - Ein kräftig reduzierter Schlußakkord". In [http://www.diss.fu-berlin.de/diss/servlets/MCRFileNodeServlet/FUDISS_derivate_000000004525/diss_engel.pdf?hosts= "Das Forum Fridericianum und die monumentalen Residenzplätze des 18. Jahrhunderts"]. Dissertation, Free University of Berlin, 2001. (pdf) ==Zunanje povezave== {{commons-inline|Kurfürstliches Schloss Koblenz|Electoral Palace (Koblenz)}} * [http://www.koblenz.de/stadtleben_kultur/360_kurfuerstliches_schloss.html Panorama of gardens in front of Electoral Palace before the 2011 Federal Horticultural Show], City of Koblenz * [http://www.wichary.net/panorama/koblenz/schloss_hinten/hinter_dem_schloss.htm Panorama of gardens behind Electoral Palace before the 2011 Federal Horticultural Show] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305031100/http://www.wichary.net/panorama/koblenz/schloss_hinten/hinter_dem_schloss.htm |date=2016-03-05 }}, Wichary Media * [http://sketchup.google.com/3dwarehouse/details?mid=4b8ccf5cb1b3ff3e3d5ce838e4b4d40&prevstart=0&hl=en 3-dimensional model of Electoral Palace] at 3D Warehouse (Google account required) * [http://www.lichtstroeme.de/?page_id=71 Casa Magica Lichtströme 2012 work on Electoral Palace facade] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140112154808/http://www.lichtstroeme.de/?page_id=71 |date=2014-01-12 }}, with video {{coord|50|21|20.21|N|7|36|07.08|E|display=t}} [[Kategorija:Koblenz|*]] [[Kategorija:Neoklasicistična arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Palače v Nemčiji]] [[Kategorija:Škofijske palače|Koblenz]] {{normativna kontrola}} 4kopsesyn4n594616li1aasaiov5x19 0 430675 6675861 6240900 2026-05-15T03:30:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675861 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Nukuʻalofa |official_name = |other_name = |native_name = |native_name_lang = |nickname = |settlement_type = |total_type = |motto = <!-- images and maps -----------> |image_skyline = Nukualofa centre.jpg |imagesize = 250px |image_caption = Središče mesta |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_type = |blank_emblem_size = |pushpin_map = Tonga |pushpin_relief = 1 |pushpin_label_position = |pushpin_map_caption = Lega mesta na otočju Tonga |latd = 21 |latm = 8 |lats = |latNS = S |longd = 175 |longm = 12 |longs = |longEW = W |pushpin_mapsize = 200px |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Tonga}} |subdivision_type1 = Otok |subdivision_name1 = [[Tongatapu]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_total_sq_mi = |area_land_sq_mi = |area_water_sq_mi = |area_water_percent = |elevation_footnotes = |elevation_m = 3 |elevation_max_m = 6 |elevation_min_m = 0 |population_as_of = 2011 |population_footnotes =<ref name="census">{{navedi splet |url=http://tonga.prism.spc.int/census-population/general-table-data#population-growth-by-division-district-and-village-2006-2011 |title=2011 Census General Tables |publisher=Tonga Department of Statistics |accessdate=7.3.2017 |archive-date=2017-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170225062428/http://tonga.prism.spc.int/census-population/general-table-data#population-growth-by-division-district-and-village-2006-2011 |url-status=dead }}</ref> |population_note = |population_total = 36045 |population_urban = |population_est = |pop_est_as_of = |population_density_km2 = |timezone = – |utc_offset = +13 |postal_code_type = |postal_code = 00196-8000 |area_code = 676 |blank_name = |blank_info = |website = |footnotes = }} '''Nukuʻalofa''' je [[glavno mesto]] [[Tonga|kraljevine Tonga]] v jugozahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] in s 36.045 prebivalci (po popisu leta 2011<ref name="census"/>) največje [[mesto]] v tej otoški državi. Stoji ob Marijinem zalivu (Maria Bay) na severni obali otoka [[Tongatapu]], ki predstavlja eno od dveh najboljših naravnih pristanišč na vsem otočju. Z vzhoda in juga ga obdaja tudi [[laguna]], ki pa je zaradi koralnih čeri in plitvin dostopna le manjšim [[čoln]]om.<ref name="Rottman2002">{{navedi knjigo |last=Rottman |first=Gordon L. |title=World War II Pacific Island Guide: A Geo-military Study |url=https://books.google.com/books?id=ChyilRml0hcC |year=2002 |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-313-31395-0 |pages=65}}</ref> Naselje sestavljata dva dela, ki sta bila nekoč sosednji vasi in sta zdaj ločeni enoti v upravni delitvi Tonge: Kolomotuʻa (stara vas) na zahodu in Kolofoʻou (nova vas) na vzhodu. Zdaj širše mestno območje zajema tudi nekaj drugih predelov v notranjosti otoka in privablja mnoge stalne ali dnevne migrante z drugih delov Tonge, tako da [[somestje]] vključuje tudi sosednje vasi, ki so s prestolnico povezane z razmeroma dobro razvitim cestnim omrežjem in služijo kot spalna naselja.<ref name="PacEnc">{{navedi knjigo |chapter=Nuku'alofa |title=The Pacific Islands: An Encyclopedia |url=https://archive.org/details/pacificislandsen0000unse |editor-last1=Lal |editor-first1=Brij V. |editor-last2=Fortune |editor-first2=Kate |year=2000 |publisher=University of Hawaii Press |isbn=9780824822651 |pages=[https://archive.org/details/pacificislandsen0000unse/page/100 100]–101}}</ref> Nukuʻalofa je glavno politično, gospodarsko in izobraževalno središče Tonge, s pristaniščem, ki je izhodišče za izvoz [[kopra|kopre]], [[banana|banan]] in drugih pridelkov ter izdelkov tradicionalne obrti, pa tudi nekaj lahke industrije. Med znamenitostmi sta kraljeva palača z grobnico in velika [[cerkev (zgradba)|cerkev]] wesleyjanske ločine [[Protestantizem|protestantizma]]. Velik del poslovnega središča vključno s pristaniščem je nov, saj je bil leta 2006 uničen v množičnih izgredih, ki so izbruhnili zaradi preslišanih zahtev po političnih reformah.<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Nukualofa |title=Nukuʿalofa |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=7.3.2017}}</ref> == Zgodovina == Predel Kolomotuʻa je bil že v 19. stoletju rezidenca lokalnih poglavarjev z zahodnega dela otoka, nekoliko kasneje pa je prvi monarh ob podpori protestantskih misijonarjev ustanovil še Kolofoʻou.<ref name="PacEnc"/> Otok je kot prvi Zahodnjak že leta 1643 odkril [[Abel Tasman]], kasneje pa sta ga obiskala tudi [[Samuel Wallis]] in [[James Cook]], prvi obisk angleških misijonarjev konec 18. stoletja pa se je izjalovil. Naslednjič so misijonarji prišli leta 1818<ref name="Rottman2002"/> in leta 1829 izbrali Kolofoʻou za bazo, od koder so nameravali spreobrniti prebivalstvo otoka. Tam so zgradili prvo šolo, ki so ji kmalu sledile druge, s čimer je kraj postal izobraževalno središče in pritegnil mnoge. Leta 1845 je kralj [[George Tupou I.]] razglasil Nukuʻalofo za prestolnico in ji dal vlogo političnega središča, kmalu pa je tu zraslo tudi pomembno pristanišče.<ref name="PacEnc"/> Tonga se je konec 19. stoletja politično povezala z [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], ki pa je nadzor kmalu prepustila [[Britanski imperij|Britanskemu imperiju]] v zameno za nevmešavanje v njihove interese na območju [[Samoa|Samoe]]. Britanci so vzpostavili protektorat, a je Tonga ostala formalno samostojno kraljestvo. Ob izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je kraljevina skladno z zavezništvom napovedala vojno Nemčiji in [[Japonska|Japonski]].<ref name="Rottman2002"/> === Druga svetovna vojna === [[slika:OS2U Kingfishers at Tongatapu in June 1942.jpg|thumb|left|Par hidroplanov [[Vought OS2U Kingfisher]] ob obali pred Nukuʻalofo, junij 1942]] V prvi polovici leta 1942 so po dogovoru z Britanci na Tongatapu prišle [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriške sile]], katerih poveljniki so uvideli strateški pomen pristanišča za oskrbovanje ladij ter otoka kot celote za zračno postojanko na poti do [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] in izhodišče za zračne operacije proti Samoi in [[Fidži]]ju. [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Mornarica]] je takrat zgradila oporišče za [[hidroplan]]e, skladišče goriva in različne podporne zgradbe ter obrambne položaje. Tu so med drugim opravili zasilna popravila torpediranih letalonosilk [[USS Saratoga (CV-3)|USS ''Saratoga'']] in [[USS North Carolina (BB-55)|USS ''North Carolina'']].<ref name="Rottman2002"/> Zaradi razpleta bojev na [[pacifiško bojišče druge svetovne vojne|pacifiškem bojišču]] ni oporišče med vojno nikoli delovalo s polno zmogljivostjo, če pa bi Japonci dobili [[bitka za Midway|bitko za Midway]] in nadaljevali z načrtovanim prodiranjem proti Samoi, bi pridobilo izjemen strateški pomen. Namesto tega se je bojišče pomaknilo proti severu in oporišče na Tongatapuju je postalo prvo južnopacifiško oporišče, ki ga je ameriška vojska opustila.<ref name="Rottman2002"/> {{-}} == Geografija == === Podnebje === Regija, kjer stoji mesto, ima deževno tropsko podnebje. {{Weather box|location = Nukuʻalofa (Elevation: 2m) |collapsed = |metric first = y |single line = y |Jan record high C = 32 |Feb record high C = 32 |Mar record high C = 31 |Apr record high C = 30 |May record high C = 30 |Jun record high C = 28 |Jul record high C = 28 |Aug record high C = 28 |Sep record high C = 28 |Oct record high C = 29 |Nov record high C = 30 |Dec record high C = 31 |year record high C = 32 |Jan high C = 29.4 |Feb high C = 29.9 |Mar high C = 29.6 |Apr high C = 28.5 |May high C = 26.8 |Jun high C = 25.8 |Jul high C = 24.9 |Aug high C = 24.8 |Sep high C = 25.3 |Oct high C = 26.4 |Nov high C = 27.6 |Dec high C = 28.7 |year high C = 27.3 |Jan mean C = 26.4 |Feb mean C = 26.8 |Mar mean C = 26.6 |Apr mean C = 25.3 |May mean C = 23.6 |Jun mean C = 22.7 |Jul mean C = 21.5 |Aug mean C = 21.5 |Sep mean C = 22.0 |Oct mean C = 23.1 |Nov mean C = 24.4 |Dec mean C = 25.6 |year mean C = 24.1 |Jan low C = 23.4 |Feb low C = 23.7 |Mar low C = 23.6 |Apr low C = 22.1 |May low C = 20.3 |Jun low C = 19.5 |Jul low C = 18.1 |Aug low C = 18.2 |Sep low C = 18.6 |Oct low C = 19.7 |Nov low C = 21.1 |Dec low C = 22.5 |year low C = 20.9 |Jan record low C = 16 |Feb record low C = 17 |Mar record low C = 15 |Apr record low C = 15 |May record low C = 13 |Jun record low C = 11 |Jul record low C = 10 |Aug record low C = 11 |Sep record low C = 11 |Oct record low C = 12 |Nov record low C = 13 |Dec record low C = 16 |year record low C = 10 |rain colour=green |Jan rain mm = 174 |Feb rain mm = 210 |Mar rain mm = 206 |Apr rain mm = 165 |May rain mm = 111 |Jun rain mm = 95 |Jul rain mm = 95 |Aug rain mm = 117 |Sep rain mm = 122 |Oct rain mm = 128 |Nov rain mm = 123 |Dec rain mm = 175 |year rain mm = 1721 |Jan rain days = 17 |Feb rain days = 19 |Mar rain days = 19 |Apr rain days = 17 |May rain days = 15 |Jun rain days = 14 |Jul rain days = 15 |Aug rain days = 13 |Sep rain days = 13 |Oct rain days = 11 |Nov rain days = 12 |Dec rain days = 15 |year rain days = 180 |Jan humidity = 77 |Feb humidity = 78 |Mar humidity = 79 |Apr humidity = 76 |May humidity = 78 |Jun humidity = 77 |Jul humidity = 75 |Aug humidity = 75 |Sep humidity = 74 |Oct humidity = 74 |Nov humidity = 73 |Dec humidity = 75 |year humidity = 76 |source = Weatherbase<ref>{{navedi splet |url=http://www.weatherbase.com/weather/weather.php3?s=88719&cityname=Nuku%27alofa-Tonga |title=Nuku'alofa Climate Info |work=Weatherbase |accessdate=4.11.2012 |archive-date=2017-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171023034729/http://www.weatherbase.com/weather/weather.php3?s=88719&cityname=Nuku%27alofa-Tonga |url-status=dead }}</ref> |date=Oktober 2015}} == Mednarodne povezave == Nukuʻalofa ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu: * {{flagicon|UK}} [[Whitby]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] * {{flagicon|USA}} [[Hazleton, Pensilvanija|Hazleton]], [[Združene države Amerike]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Nuku'alofa}} [[Kategorija:Glavna mesta Oceanije]] [[Kategorija:Tonga]] {{normativna kontrola}} 7so9whhofxokxzu5r40u56t1ax7wdav 0 434424 6675834 6640272 2026-05-14T23:14:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675834 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjižnica | library_name = Narodna knjižnica<br>Češke republike | image = Clementinum_baroque_library_7.jpg | caption = baročna dvorana v Klementinumu | country = [[Češka]] | location = [[Klementinum]], [[Praga]] | coordinates = {{coord|50|5|14.62|N|14|25|2.58|E|region:CZ_type:landmark|display=inline,title}} | type = [[narodna knjižnica]] | established = 1777 | collection_size = 6.919.075 vseh enot (2014)<ref name="vz2013">{{navedi knjigo| title=Národní knihovna České republiky: Výroční zpráva 2013 |year=2014 |isbn=978-80-7050-633-2}}</ref> | director = Petr Kroupa | website = {{url|http://www.nkp.cz}} }} '''Narodna knjižnica Češke republike''' ({{jezik-cs|Národní knihovna České republiky}}, kratica '''NK ČR''') je osrednja [[češka]] [[knjižnica]], ki deluje pod okriljem Ministrstva za kulturo Češke republike in domuje v zgodovinskem poslopju [[Klementinum]] v starem jedru [[Praga|Prage]] (za Praškim gradom je Klementinum drug največji stavbni kompleks v Pragi) polovico zbirke pa zaradi prostorske stiske hranijo v pomožnih objektih v praškem predelu [[Hostivař]]. Kot narodna knjižnica prejema [[obvezni izvod|obvezne izvode]] publikacij od vseh založnikov na Češkem, izdaja [[nacionalna bibliografija|nacionalno bibliografijo]] in je glavno [[Bibliotekarstvo in informacijska znanost|bibliotekarsko]] informacijsko središče ter je s približno 7 milijoni enot (2014<ref name="vz2013"/>), h katerim letno dodajo 100.000 novih, največja knjižnica v državi.<ref name="PP">{{navedi splet |url=http://www.praguepost.cz/archivescontent/6131-need-for-new-library-intensifies.html |title=Need for new library intensifies |work=The Prague Post |date=28.5.2008 |accessdate=28.5.2017 |archiveurl=https://archive.today/20140509074256/http://www.praguepost.cz/archivescontent/6131-need-for-new-library-intensifies.html |archivedate=2014-05-09 |url-status=live }}</ref> Poleg tega služi kot glavna univerzitetna knjižnica [[Karlova univerza v Pragi|Karlove univerze v Pragi]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Rick |last1=Fawn |first2=Jiří |last2=Hochman |year=2010 |title=Historical Dictionary of the Czech State |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=9780810856486 |pages=145}}</ref> == Zgodovina == Knjižnica je nastala leta 1777 z združitvijo petih starejših zbirk:<ref name="dict">{{navedi knjigo |last1=Davis |first1=Robert H. ml. |last2=Kasinec |first2=Edward |editor-first=David H. |editor-last=Stam |chapter=National Library of the Czech Republic |title=International Dictionary of Library Histories |year=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-77785-1 |pages=583–586}}</ref> * karolinške knjižnice Karlove univerze * knjižnice kolegija sv. Klementa * nove karolinške knjižnice * raznih akademskih zbirk [[Jezuiti|Jezuitov]] * zasebnih knjižnic grofov Kinský [[slika:Vseobecna-studovna.jpg|thumb|left|Glavna čitalnica, nekoč [[refektorij]] jezuitskega kolegija]] Zametki nekaterih od teh zbirk segajo v sredino 14. stoletja. Kolegij sv. Klementa je sprva nastal kot poskus Jezuitov, da omejijo [[Utrakvizem|utrakvistični]] vpliv univerze. Zgradili so Klementinum, kjer so se posvečali izobraževanju in vzpostavili novo knjižnico, do leta 1618, ko so bili izgnani iz Prage. Po vrnitvi so prevzeli tudi nadzor nad univerzo in združili obe zbirki. Leta 1638 jim je cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] z odlokom omejil dejavnost na kolegij sv. Klementa, a so obdržali nadzor nad združeno knjižnico. Zato je univerza, predvsem za potrebe pravne in medicinske fakultete, vzpostavila novo. Leta 1773 je [[papež Klemen XIV.]] razpustil Jezuite in zaplenil zbirke. Na pobudo Františka Josefa Kinskýja je [[Marija Terezija]] štiri leta kasneje združila omenjene zbirke v enotno knjižnico pod imenom ''Imperialna in kraljeva univerzitetna knjižnica'', h kateri so grofje Kinský prispevali še svoje zasebne zbirke, kar štejemo za ustanovno letnico sedanje.<ref name="dict"/> [[slika:Razitko.JPG|thumb|Žig z napisom Javna in univerzitetna knjižnica]] Veliko zaslug za razvoj ima en od prvih ravnateljev, Karel Rafael Ungar, ki je reorganiziral knjižnico in začel sistematično zbirati knjižno produkcijo [[Češka (zgodovinska dežela)|čeških dežel]]. Do leta 1801 je zbirka vsebovala že skoraj 150.000 enot gradiva, a se je pod njegovimi nasledniki kasneje bistveno zmanjšala, saj so odstopili številne dragocene knjige in druge dokumente zbirkam na [[Dunaj]]u, težave pa so bile tudi s financami. Po drugi strani je napredovala [[katalogizacija]]. V [[Revolucije leta 1848|revolucionarnem letu 1848]] je postal ravnatelj znani slovaški jezikoslovec in zgodovinar [[Josef Pavol Šafárik]] (češko ''Pavel Josef Šafařík''), ki je bil aktiven predvsem kot zagovornik narodne identitete pod [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko oblastjo]], kar je vključevalo tudi prizadevanja za knjižnico. Pod njim in tudi njegovimi nasledniki je ustanova vztrajno rastla in pridobila tudi nekoliko stabilnejše financiranje. Leta 1887 je bila preimenovana v ''Praško cesarsko-kraljevo javno in univerzitetno knjižnico'', po 1918 pa v ''Javno in univerzitetno knjižnico''. Razen kratkotrajnega težavnejšega obdobja med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je zbirka do izbruha [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] stalno povečevala z odkupi in večjimi donacijami ter leta 1938 presegla milijon enot. Že leta 1935 je bila prepoznana vloga knjižnice, ki je bila takrat preimenovana v ''Narodno in univerzitetno knjižnico'' in še istega leta je vlada od [[nadškofija Praga|praške nadškofije]] odkupila ''Klementinum'' ter ga prenovila.<ref name="dict"/> Med drugo svetovno vojno je bila knjižnica degradirana na raven občinske in univerzitetne knjižnice ter dostopna samo z dovolilnicami okupatorja, izognila pa se je škodi, tudi po zaslugi študentov, ki so z barikadami preprečili ropanje ob nacističnem umiku. Ko so prevzeli oblast komunisti, so jo vključili v enotno strukturo državnih knjižnic. Kljub povečevanju zbirke in skromnim začetkom digitalne obdelave gradiva so materialni in prostorski pogoji stagnirali, zato so začeli knjige shranjevati na drugih, manj primernih lokacijah. Po [[žametna revolucija|žametni revoluciji]] se je začelo stanje izboljševati, tudi s pomočjo raznih domačih in tujih dobrodelnih skladov.<ref name="dict"/> V času skupne države je bila knjižnica načelno odgovorna tudi za zbiranje slovaške knjižne produkcije, vendar je to vlogo ''[[de facto]]'' opravljala [[Slovaška matica]] (''Matica slovenská''), katere zbirka je bila (po razdružitvi [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]) leta 2000 preoblikovana v [[Slovaška narodna knjižnica|Slovaško narodno knjižnico]].<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Pamela |editor-last1=Spence Richards |editor-first2=Wayne A. |editor-last2=Wiegand |editor-first3=Marija |editor-last3=Dalbello |year=2015 |title=A History of Modern Librarianship: Constructing the Heritage of Western Cultures |url=https://books.google.si/books?id=Nei6CAAAQBAJ&lpg=PA21&dq=National%20Library%20of%20the%20Czech%20Republic&hl=sl&pg=PA21#v=onepage&q&f=false |publisher=ABC-CLIO |isbn=9781440834738 |pages=21}}</ref> == Knjižnica danes == Po podatkih za leto 2014 ima knjižnica v svojih zbirkah 6.919.075 enot gradiva, od tega približno:<ref name="vz2013"/> * 14.000 starih rokopisov,<ref name="starezbirke">{{navedi splet | url=http://text.en.nkp.cz/collections/by-document-type/historical-book-collection/manuscripts-incunabula-early-printed-books | title=Historical Book Collections | publisher=Narodna knjižnica Češke republike | accessdate=29.5.2017 | archive-date=2016-04-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160418044309/http://text.en.nkp.cz/collections/by-document-type/historical-book-collection/manuscripts-incunabula-early-printed-books/ | url-status=dead }}</ref> * 4200 [[inkunabula|inkunabul]],<ref name="starezbirke"/> * 200.000 starih knjig, izdanih v času med 16. in 19. stoletjem.<ref name="starezbirke"/> Med pomembnejšimi zgodovinskimi zapisi v zbirki je bogato ilustriran [[Višegrajski kodeks]] iz poznega 11. stoletja.<ref>{{navedi splet| url=http://www.theeuropeanlibrary.org/tel4/record/1000093325395?locale=is |title=Codex Vyssegradensis (enthroned St. Wenceslas) |work=The European Library |accessdate=29.5.2017}}</ref> Ustanova ima dejaven program konservacije in digitalizacije starih zapisov, za kar je leta 2005 prejela [[Unesco]]vo priznanje »spomin sveta«.<ref>{{navedi splet |url=http://en.unesco.org/prizes/jikji-mow-prize/previous-laureates/2005 |title=2005 - The National Library of the Czech Republic |publisher=UNESCO |accessdate=29.5.2017}}</ref> Še vedno se sooča s hudo prostorsko stisko, zaradi česar je velik del zbirke shranjen v oddaljenem skladišču.<ref name="PP"/> Češka vlada je izdala razpis za novo zgradbo, na katerem je zmagal arhitekt [[Jan Kaplický]] s futurističnim načrtom za postavitev v praškem predelu Letná. Lokaciji so mnogi nasprotovali, [[Evropska komisija]] pa je izdala stališče, da je bil razpis v nasprotju z evropsko zakonodajo. Takratni ravnatelj Vlastimil Ježek se načrtu ni hotel odpovedati, zato ga je minister za kulturo leta 2008 odstavil in ustavil projekt.<ref>{{navedi novice |url=http://www.radio.cz/en/section/curraffrs/head-of-national-library-sacked-over-blob-dispute |title=Head of National Library sacked over ‘Blob’ dispute |last=Fraňková |first=Ruth |publisher=Radio Praha |date=10.9.2008 |accessdate=29.5.2017 |archive-date=2017-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170323234912/http://www.radio.cz/en/section/curraffrs/head-of-national-library-sacked-over-blob-dispute |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|National Library of the Czech Republic}} * {{official|http://www.nkp.cz}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Knjižnice na Češkem]] [[Kategorija:Narodne knjižnice|Češka]] [[Kategorija:Ustanove v Pragi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1777]] brxaj1b1lifods3xeohmb2kc5fnqa7m 0 444474 6675682 6285153 2026-05-14T13:14:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675682 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork |ime_slike = Bruxelles Manneken Pis.jpg |velikost_slike = 300px |naslov = Manneken Pis |avtor = Jérome Duquesnoy |vrsta = bron |višina = 61 |širina = |dolžina = |muzej = |mesto = Bruselj | coordinates = {{Coord|50.84499|4.34998|type:landmark_region:BE|format=dms|display=inline,title}} }} '''Manneken Pis''' (nizozemsko, deček, ki lula) je znamenita majhna [[bron]]asta skulptura (61 cm) <ref>{{navedi splet|url=http://www.brussels.info/peeing-boy/ |title=Manneken Pis Brussels Belgium |publisher=Brussels.info |date= |accessdate=2015-03-08}}</ref> v [[Bruselj|Bruslju]], ki prikazuje golega dečka, ki lula v [[vodnjak]]. Zasnoval ga je Hiëronymus Duquesnoy starejši in je bil narejen leta 1618 ali 1619.<ref>Naomi Miller, ''Fountains as Metaphor'' from ''Fountains, Splash and Spectacle, Water and Design from the Renaissance to the Present'', edited by Marilyn Symmes, Thames and Hundson and Cooper-Hewitt National Design Museum, Smithsonian Institution. 1998</ref> Trenutni kip je iz leta 1965. <ref name="pisstake">{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2015/aug/06/fake-pisstake-scientists-examine-belgium-manneken-pis|title=Fake pisstake? Scientists re-examine Belgium's celebrated Manneken Pis|last1=Willsher|first1=Kim|date=6 August 2015|work=The Guardian|accessdate=7 June 2017}}</ref> Manneken Pis je zelo znan simbol Bruseljčanov. Upodablja njihov smisel za humor (''zwanze'' v bruseljskem narečju) in njihovo neodvisnost misli. == Etimologija == Če smo natančni, je pravo ime kipa '''Menneke Pis'''. V flamščini ali nizozemščini, pa tudi v bruseljskem narečju ''een manneke'' pomeni majhen mož, medtem ko ''een menneke'' pomeni majhen deček (manjši mož: deček). ''Manneken Pis'' je imel včasih vzdevek ''majhen Julien'' (Juliaenkensborre), ki se dejansko nanaša na izginuli Julienov vodnjak. == Lokacija in dostopnost == Kip je v središču Bruslja, le pet minut hoje od [[Veliki trg, Bruselj|Velikega trga]], na križišču dveh ulic: Chêne/Eikstraat in Étuve/Stoofstraat. == Zgodovina == === Izvor === Najstarejšo omembo je mogoče najti v upravnem besedilu iz leta 1451 in 1452 o vodnih linijah, ki naj bi oskrbovale bruseljske vodnjake. Od začetka je imel vodnjak ključno vlogo pri razdeljevanju [[pitna voda|pitne vode]]. Kip je stal je na stebru in zlival vodo v dvojno pravokotno kamnito korito. Edine predstavitve so vidne na sliki Denisa Van Alsloota, ki predstavlja bruseljski Ommegang, sprevod iz leta 1615, in na skici zanjo. Prvi kip je zamenjala nova [[bron]]asta različica, naročena leta 1619. Ta 61 centimetrov visok kip na vogalu ulic Étuve in Grands Carmes, je naredil bruseljski [[kipar]] Hieronimus Duquesnoy starejši (1570–1641), oče Jérôma Duquesnoya mlajšega in slavnega [[François Duquesnoy| Françoisa Duquesnoya]]. Verjetno so ga vlili in vgradili leta 1620. V tem času je steber, ki je podpiral kip in dvojno pravokotno korito, popolnoma preoblikoval Daniel Raessens. [[File:Gravure Manneken-Pis.jpg|left|thumb|Vodnjak ''Manneken Pis'', bakrorez, J. Harrewijn (1697)]] Med svojo zgodovino se je kip srečal z mnogimi nevarnostmi. Francosko bombardiranje Bruslja leta 1695 je preživel nepoškodovan, toda poškodovane so bile cevi, tako da nekaj časa ni bilo vode v vodnjaku. Brošura, objavljena istega leta, opisuje to epizodo. To besedilo je najstarejše potrdilo, da je ''Manneken Pis'' postal »slaven, cenijo ga vsi in znan je po vsem svetu«. Prvič je postal simbol Bruslja. Pravijo, da je po bombardiranju zmagoslavno spet na svojem podstavku. Ob tej priložnosti je bil nad glavo napisan naslednji odlomek iz Biblije: ''In petra exaltavit me, et nunc exaltavi caput meum super inimicos meos'' (Gospod me je postavil na kamnit podstavek in zdaj dvigam glavo nad sovražnike). Kot je razvidno iz gravure Jacquesa Harrewijna iz leta 1697, fontana ni več na ulici, temveč v poglobitvi na vogalu ulic Chêne in Étuve. [[File:Manneken-pis-Brussel.jpg|thumb|''Manneken Pis'' v niši, vgrajen 1770]] Leta 1770 sta steber in dvojno pravokotno korito izginila; kip je bil vključen v nov okras v obliki kamnite niše v skalnem slogu, ki izvira iz nekega drugega vodnjaka v Bruslju. Voda je preprosto tekla skozi rešetko v tleh, ki je bila v 19. stoletju nadomeščena s koritom. Na svoji novi postavitvi je kip videti manjši. Celotna struktura je zaščitena z ograjo, zadnja različica je iz leta 1851. Slednja je preprečila dostop do vode in vodnjak je dobil okrasno in simbolično vlogo. Prav tako se je godilo tudi drugim vodnjakom. To je povezano s prizadevanji mesta Bruselj v začetku leta 1855, da bi se omogočila dostava pitne vode v domove. Kip je bil večkrat ukraden, še več je bilo poskusov kraje. Po legendi je bil kip odstranjen leta 1745 in najden v flamskem mestu Grammont (nizozemsko ''Geraardsbergen''). Bruseljčani so kot znak zahvale temu mestu podarili repliko kipa. V resnici so ga prvi poskusili ukrasti francoski grenadirji, ki so bili nameščeni v Bruslju leta 1747. Prebivalci so se uprli in jim zagrozili z maščevanjem. Francoski kralj [[Ludvik XV. Francoski|Ludvik XV.]] je pomiril spor in zanj daroval z zlatom vezen [[brokat]]. Dovolil je, da ima meč in ga okrasil s križem svetega Ludvika. Kip je leta 1817 ukradel begunec Antoine Licas. Obsojen je bil na dosmrtno prisilno delo. Najprej je bil eno uro privezan na [[klada|klado]] na Velikem trgu. Izvirni kip je bil med to krajo v 11 kosih, a ga je obnovil usposobljen varilec s pomočjo kiparja Gillesa-Lamberta Godecharla. Kosi so se ujemali in se uporabili za izdelavo kalupa, v katerega je bil vlit bronast kip. Kip je bil nato privit na novo bazo z oznako 1620-REST 1817. === 20. stoletje do danes === [[File:Manneken Pis milieu 20040625.jpg|thumb| Okolje kipa poudarja njegovo velikost]] ''Manneken Pis'' je v 20. stoletju doživel podobne nesreče. Dve poskusni kraji sta bili leta 1955 in 1957. Po nekaterih zapisih je bil ukraden najmanj sedemkrat; januarja 1963 so študenti študentskega združenja Antwerpna De Wikings višje poslovne šole (Sint-Ignatius Handelshogeschool), ki je zdaj del Antwerpenske univerze, »ugrabili« kip za pet dni, nato so ga predali antwerpenskim organom. Lokalni in mednarodni tisk je objavil zgodbo in prispeval k zbiranju sredstev študentov za dve sirotišnici. Resnejše je bilo, ko je izginil leta 1965; kip je odtrgal tat, ostali so le nogice in gležnji. Junija 1966 je antwerpenska revija ''De Post'' prejela anonimni telefonski klic. Telo kipa naj bi bilo v kanalu Charleroi. Res so ga našli potapljači, ki jih je poslala revija in 27. junija je bil vrnjen v Bruselj. Ponovno je bil obnovljen in zaščiten, izvirnik je zdaj shranjen v drugem nadstropju muzeja mesta Bruselj (Maison du Roi/Broodhuis) na Velikem trgu. <ref>{{navedi splet|url=http://www.mannekenpis.brussels/en/home#loriginal|title=Le plus célèbre Bruxellois|website=www.mannekenpis.brussels|language=en|access-date=2017-08-20}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.brusselscitymuseum.brussels/en/discover/museum/manneken-pis|title=Manneken-pis - Brussels City Museum|website=www.brusselscitymuseum.brussels|language=fr|access-date=2017-08-20|archive-date=2017-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820162410/http://www.brusselscitymuseum.brussels/en/discover/museum/manneken-pis|url-status=dead}}</ref> Na vogalu ulice Chêne in Étuve je bil zamenjan s kopijo. == Legende == O kipu je nekaj legend, najbolj znana pa je o vojvodi Godfreyju III. iz [[Leuven|Leuvna]]. Leta 1142 se je vojska dveletnega vojvode borila proti vojski Berthouta, gospodarja Grimbergna, v Ransbeku (zdaj Neder-Over-Heembeek). Malega Godfreyja so dali v košarico in jo obesili na drevo, da bi opogumili vojake. Od tam je uriniral na Berthoutove vojake, ki so izgubili bitko. * Po drugi legendi so Bruselj v 14. stoletju oblegale tuje sile. Mesto se je nekaj časa branilo, zato so napadalci zasnovali načrt za postavitev razstreliva na mestnem obzidju. Majhen deček z imenom Julien je vohunil za njimi, ko so se pripravljali. Uriniral je na goreče vžigalo in tako rešil mesto. Takrat (sredi 15. stoletja, morda že leta 1388) je bil narejen podoben kip iz kamna. Kip je bil večkrat ukraden. * Druga zgodba, ki jo povedo turistom, govori o bogatem trgovcu, ki je med obiskom mesta s svojo družino izgubil svojega ljubljenega mladega sina. Na hitro je zasnoval iskanje, prečesali so vse vogale mesta, dokler niso našli dečka, ko je uriniral v majhnem vrtu. Trgovec je domačinom iz hvaležnosti zgradil vodnjak. * Naslednja legenda pravi, da se je majhen otrok izgubil ob nakupovanju njegove matere v središču mesta. Zaskrbljena mati je prosila vse, s katerimi je prišla v stik, tudi župana mesta, naj ji pomagajo iskati otroka. Ko so ga končno našli, je uriniral na vogalu majhne ulice. Zgodba je postala znana in kip je bil postavljen kot poklon znani legendi. * Še ena legenda govori o mladeniču, ki ga je prebudil požar in ga je gasil z uriniranjem, kar je pripomoglo, da se kraljev grad zaradi požara ni podrl. == Običaji == === Oblačenje === [[File:Brussel MP Dressed Up.jpg|thumb| ''Manneken Pisa'' je oblekel študentski razred Technica na šoli Erasmus v Bruslju]] ''Manneken Pis'' je preoblečen večkrat na teden po objavljenem urniku, ki je postavljen na ograji okoli vodnjaka. Od leta 1954 za oblačila skrbi nedobičkonosno združenje Prijatelji Manneken-Pisa, ki vsako leto pregleda več sto novih modelov. Nekaj jih izbere, nato jih izdelajo <ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/travel/picturegalleries/8550757/Manneken-Pis-costumes-worn-by-the-statue-of-the-urinating-toddler-in-Brussels.html|title=Manneken Pis: costumes worn by the statue of the urinating toddler in Brussels|work=The Telegraph|accessdate=24 June 2017}}</ref>. Njegovo garderobo sestavlja okoli tisoč različnih oblačil, od katerih jih je veliko mogoče videti na stalni razstavi v Mestnem muzeju na Velikem trgu, nasproti [[Bruseljska mestna hiša|Mestne hiše]]. Februarja 2017 je odprl svoja vrata posebej zasnovan muzej na ulici Chêne/Eikstraat, št. 19, imenovan ''Oblačila Manneken Pisa''. <ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-belgium-mannekenpis-museum-idUSKBN15I1DW|title=New Brussels museum displays costumes of Manneken Pis statue|date=3 February 2017|work=Reuters|accessdate=2017-08-20}}</ref> Čeprav so oblačila izum 20. stoletja, njihova občasna uporaba sega skoraj do datuma litja; najstarejše oblačilo v mestnem muzeju je iz 17. stoletja. <ref>{{navedi splet|title=Manneken Pis in Brussels to be dressed as Kyivska rus prince|url=https://en.censor.net.ua/news/402625/manneken_pis_in_brussels_to_be_dressed_as_kyivska_rus_prince|date=22 August 2016|publisher=en.censor.net.ua|accessdate=24 June 2017}}</ref> Leta 1756 je popis pokazal, da je imel ''Manneken Pis'' pet popolnih oblačil. Od leta 1918 do 1940 so mu jih zamenjali okoli 30. Šele po letu 1945 se je to izjemno razmahnilo; leta 1994 je imel več kot 400 oblačil, več kot 750 v letu 2005 in več kot 950 v letu 2016. <ref>{{navedi splet|url=http://www.manneken-pis.be/en/?page_id=195|title=List of costume {{!}} Manneken Pis|website=www.manneken-pis.be|language=en-US|access-date=2017-08-20|archive-date=2017-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820160553/http://www.manneken-pis.be/en/?page_id=195|url-status=dead}}</ref> Menjanje oblačila je barvita slovesnost, ki jo pogosto spremlja glasbena spremljava. Veliko oblačil je narodna noša narodov, ki prihajajo v Bruselj kot turisti, pa tudi uniforme različnih trgovcev, poklicev, združenj in podružnic civilnih in vojaških služb. <gallery mode="packed" heights="200"> File:Manneken Pis en costume des Lignages de Bruxelles.jpg|''Manneken Pis'', oblečen kot bruseljski župan, 902. kostum File:Manneken pis costume ordre des amis.jpg|25. obletnica ''Prijateljev Manneken Pisa'' (3. september 2011) File:MannekenPisOrgelbouwer.png|''Manneken Pis'' kot izdelovalec orgel (21. junij 2009) File:Manneken Pis sailor.jpg|''Manneken Pis'' kot mornar File:Manneken Pis in judopak Brussel.jpg|''Manneken Pis'' v dresu za judo File:Manneken Pis dracula.jpg|''Manneken Pis'' kot Drakula (15. marec 2002) File:MannekenPisDiablada.jpg|''Manneken Pis'' oblečen za ples demonov (Bolivija) (3. marec 2007) File:Manneken-Pis et Adolphe Sax.jpg|''Manneken Pis'' s saksofonom ob 200. obletnici rojstva Adolpha Saxa </gallery> === Folklora === Ob nekaterih priložnostih je na kip pritrjen vrček piva. Napolnijo ga s pivom, ki teče iz kipa in ga ponujajo ljudem, ki gredo mimo. <ref>{{navedi splet|url=http://www.hln.be/hln/nl/959/Bizar/article/detail/1122097/2010/06/21/Manneken-Pis-plaste-Maltees-bier.dhtml|title=HLN Bizar - Manneken Pis plaste Maltees bier (1122097)|date=|publisher=Hln.be|accessdate=2011-12-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.brussels.info/peeing-boy/|title=Manneken Pis Brussels Belgium|date=|publisher=Brussels.info|accessdate=2011-12-08}}</ref> == Replike == === V Belgiji === [[Image:Manneke Pis van Geraardsbergen.JPG|thumb|right|''Manneken Pis'' iz Geraardsbergna tekmuje z bruseljskim kot najstarejši]] Čeprav je bruseljski najbolj znan, je še precej drugih. Nastal je spor o tem, ali je starejši tisti v Bruslju ali v Geraardsbergnu. <ref>{{navedi novice|url=https://www.rtbf.be/info/regions/detail_et-si-le-manneken-pis-de-bruxelles-n-etait-pas-unique?id=5404293|title=Et si le Manneken Pis de Bruxelles n'était pas unique?|date=2009-06-16|work=RTBF Info|access-date=2017-09-29|language=fr-FR}}</ref> Podobni kipi so tudi v belgijskih mestih Koksijde, Hasselt, Gent, Brugge, v mestu Braine-l'Alleud (kjer se imenuje Il Gamin Quipiche) in v francoski flandrijski vasi Broxeele, ki ima isto etimologijo kot Bruselj. === Po svetu === [[Image:Hamamatsucho 20030913.JPG|thumb| Japonska različica ''Manneken Pisa'' na postaji v Tokiu]] Od 20. stoletja dalje so bile narejene številne kopije v Belgiji in po svetu, ki se ločijo od uradnih, ki jih je mesto Bruselj darovalo kot kopijo in posnetke, ki jih izdelajo zasebniki in ljubitelji majhnega kipa. Uradne kopije so bile darovane v: * [[Colmar]] (1921); * [[Osaka|Osako]] (1928); * [[Monako]] (1951); * [[London]] (1959); * [[Broxeele]] (1979); * Benalmadeno (1991); * [[Nagoja| Nagojo]] (2015). V mnogih državah replike iz medenine ali steklenih vlaken običajno krasijo plavalne ali vrtne bazene. Veliko kopij je po vsem svetu, predvsem krasijo vrtove. Prodajajo se tudi kot spominki v obliki obeskov za ključe, odpiračev za steklenice itd. Na Baliju v Indoneziji je belgijska restavracija Mannekepis s kipom, ki stoji pred restavracijo in urinira. Septembra 2002 je v Belgiji rojen izdelovalec vafljev postavil repliko pred svojo stojnico v nakupovalnem središču Orlando Fashion Square v Orlandu na Floridi. Nekateri kupci so se pritožili in je bil kaznovan. <ref>https://nypost.com/2002/09/19/weird-but-true-166/</ref> V nasprotju s tem je v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeirou]] podoben kip pred četrtjo Botafogo de Futebol e Regatas, znanem brazilskem nogometnem klubu in je njegova maskota. Delovna replika stoji na postaji Hamamatsuchō v Tokiu na Japonskem. Nanj ponosni delavci ga oblačijo v različna oblačila, tradicionalna in druga, v različnih obdobjih leta. <ref>{{navedi novice|url=http://www.japanesesearch.com/manneken-pis-at-hamamatsucho-station-tokyo/|title=Manneken Pis at Hamamatsuchō Station, Tokyo - Japan Guide|date=2015-01-07|work=Japan Guide|access-date=2017-09-09|language=en-US|archive-date=2017-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170910041547/http://www.japanesesearch.com/manneken-pis-at-hamamatsucho-station-tokyo/|url-status=dead}}</ref> == Kipi, navdahnjeni po Manneken Pisu == Od leta 1987 je imel ''Manneken Pis'' enakovredno deklico ''Jeanneke Pis'', ki je na vzhodni strani majhne ulice, imenovane Impasse de la Fidélité/ Getrouwheidsgang blizu ulice Bouchers, majhna deklica čepi in lula, polni majhen vodnjak, a je manj slavna. ''Het Zinneke'' je kip psa, ki urinira proti stebričku na pločniku, kar malo spominja na ''Manneken Pis'', a ni povezan z vodnjakom. Zinneke pomeni pankrt v bruseljskem narečju. <gallery mode="packed" heights="150"> File:Bruksela, Jeanneke Pis - Siusiająca dziewczynka.jpg|Kip ''Jeanneke Pis'' v Bruslju. File:203-365 Zinneke Pis, Bruxelles.jpg|Kip ''Het Zinneke'' v Bruslju. </gallery> == V popularni kulturi == * Igra na srečo ''7 čudes'' omogoča igralcu, da zgradi osmo čudo sveta: ''Manneken-Pis''. [14] * Film ''Zabava'', v katerem igra [[Peter Sellers]], vidimo reprodukcijo kipa. Kipovo uriniranje se lahko spremeni in Sellers, ki igra nespretnega indijskega igralca, potopi gosta, ker pritisne napačen gumb. * V filmu ''Jama brez dna'' iz leta 1986 Walter Fielding, ki ga igra [[Tom Hanks]], slučajno pade na gradbeno območje, na katerem delavci obnavljajo njegov dom. Spusti se skozi okno, čez streho, po odru, končno v kolo, v katerem se spusti po hribu in se zvrne v vodnjak ter obleži neposredno pod repliko ''Manneken Pisa''. * ''Manneken Pis'' je belgijski film, komedija drama iz leta 1995, ki ga je režiral Frank Van Passel, scenarij pa napisal Christophe Dirickx. Premierno je bil predstavljen maja 1995 na [[Filmski festival v Cannesu |filmskem festivalu v Cannesu]]. Prejel je nagrado Andréja Cavensa za najboljši film in štiri nagrade Josepha Plateauja. Film je bil izbran za najboljši tujejezični film na 68. podelitvi [[Oskar (filmska nagrada) |oskarjev]], vendar ni bil nominiran. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Emerson, Catherine. ''Regarding Manneken Pis: Culture, Celebration and Conflict in Brussels.'' London: Legenda. 2015. ==Zunanje povezave== {{commons|Manneken Pis van Brussel}} * [http://www.manneken-pis.be/en manneken-pis.be] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200301164111/https://www.manneken-pis.be/en/ |date=2020-03-01 }}, ''Manneken Pis'' website * [http://www.brussels.be/artdet.cfm/4328 Brussels.be], Official website with calendar of costume changes * [http://www.ilotsacre.be/images/virtualvisit/manneken_pis.htm Ilotsacre.be], ''Manneken Pis'': virtual visit, pictures and costumes * [http://www.visitonweb.com/wikipedia/mannekenpis-uk.html VisitOnWeb.com], ''Manneken Pis'' in 360 degrees [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bruslju]] [[Kategorija:Dela leta 1619]] [[Kategorija:Belgijska kultura]] [[Kategorija:Vodnjaki]] [[Kategorija:Skulpture]] {{normativna kontrola}} f8nql7d237w7q1olbygjtbnmoz6tibz 0 444690 6675689 5699116 2026-05-14T13:38:21Z ~2026-29098-41 259878 da poznamo tudi durove lestvice z visaji 6675689 wikitext text/x-wiki '''Višaj''' je predznak, ki ton zviša za pol tona. Zvišanemu tonu dodamo končnico -is. Višaji po vrsti: fis, cis, gis, dis, ais, eis, his. {{music-stub}}Poznamo tudi durove lestvice z visaji.<blockquote></blockquote><blockquote></blockquote> [[Kategorija:Glasbena notacija]] tb9eticv57mqlj2jyoywx831byxsq8d 6675694 6675689 2026-05-14T13:54:07Z ~2026-29098-41 259878 durove lestvice z visaji 6675694 wikitext text/x-wiki '''Višaj''' je predznak, ki ton zviša za pol tona. Zvišanemu tonu dodamo končnico -is. Višaji po vrsti: fis, cis, gis, dis, ais, eis, his. {{music-stub}}Poznamo tudi durove lestvice z visaji.<blockquote>C-dur (nima predznaka) G-dur(fis) D-dur(fis,cis) A-dur(fis,cis,gis) E-dur(fis,cis,gis,dis) H-dur(fis,cis,gis,dis,ais) Cis-dur(fis,cis,gis,dis,ais,eis) Fis-dur(fis,cis,gis,dis,aies,eis,his)</blockquote><blockquote></blockquote> [[Kategorija:Glasbena notacija]] baptprsy1tq7fy9staeqo4lcu6sgrmn 0 445390 6675941 6255786 2026-05-15T07:39:00Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Geografija Romunije]]; dodal [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675941 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Transfăgărășan | former_names = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România | image = RO B Transfagarasan view towards the north from Balea Lake 2.jpg | caption = | opened_date = 1974<ref name="adevarul-voinea">{{navedi novice |last=Voinea |first=Mihai |date=20 September 2014 |title=40 de ani de la inaugurarea Transfăgărăşanului, şoseaua care trebuia să poarte numele lui Ceauşescu |trans-title=40 years since the inauguration of the Transfăgărășan road that must bear the name of Ceauşescu |url=http://adevarul.ro/news/societate/40-ani-inaugurarea-transfagarasanului-soseaua-trebuia-poarte-numele-ceausescu-1_541bed270d133766a84182fb/index.html |language=ro |newspaper=Adevărul |location=[[Bukarešta]] |access-date=17 November 2015 }}</ref> | building_type = gorska cesta | map_type = | map_caption = | coordinates = {{koord novi|45|35|54|N|24|36|59|E|display=inline,title}} | location = Pitești–Arpașu de Jos, Romunija | height = 90 km }} '''Transfăgărășan''' ali DN7C, znana tudi kot '''Ceaușescujeva neumnost''' <ref name="guardian">{{navedi novice |last=Markowitz |first=Andy |title=Ceausescu's folly |url=https://www.theguardian.com/travel/2005/apr/23/romania.guardiansaturdaytravelsection |date=23 April 2005 |newspaper=The Guardian |location=[[London]] |access-date=30 November 2013}}</ref>, je asfaltirana gorska cesta, ki prečka južni del [[Karpati|Karpatov]] v [[Romunija|Romuniji]]. Je državna cesta in druga najvišja asfaltirana cesta v državi po [[Transalpina (DN67C)|Transalpini]]. Začne se blizu vasi Bascov v bližini Piteștija in je dolga 90 kilometrov do križišča z DN1 in [[Sibiu]]ja in prečka [[prelaz]] med najvišjima vrhovoma v državi, Moldoveanu in Negoiu. Cesta, zgrajena v zgodnjih 1970-ih letih kot strateška vojaška pot, povezuje zgodovinski regiji [[Transilvanija|Transilvanijo]] in [[Vlaška|Vlaško]]. == Zgodovina == Cesta je bila zgrajena med letoma 1970 in 1974, ko je vladal [[Nicolae Ceaușescu]], kot odgovor na vdor Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968 <ref name="adevarul-stancu">{{navedi novice |last=Stancu |first=Cristina |date=19 February 2015 |title=Cum s-a construit Transfăgărăşanul, cel mai frumos drum din lume şi moftul anti-URSS al lei Ceauşescu |trans-title=How the Transfăgărăşan, the most beautiful road in the world and a caprice of anti-Soviet Ceauşescu, was built |url=http://adevarul.ro/locale/pitesti/cum-s-a-construit-transfagarasanul-mai-frumos-drum-lume-moftul-anti-urss-ceausescu-secretele-unui-proiect-fabulos-imposibil-repetat-1_54e5c0b3448e03c0fdc54522/index.html |language=ro |newspaper=Adevărul |location=[[Bukarešta]] |access-date=19 February 2015}}</ref>. Ceaușescu je želel zagotoviti hiter vojaški dostop čez gore ob morebitnem sovjetskem vdoru. Takrat je Romunija že imela nekaj strateških gorskih prehodov čez južne Karpate iz predkomunistične dobe (DN1 in DN67C) ali zgrajene v začetnih letih komunističnega režima (DN66). Ti prehodi so bili v glavnem skozi rečne doline in bi jih Sovjeti zlahka blokirali in napadli. Ceaușescu je zato odredil gradnjo ceste čez [[Făgăraș (gorovje)|gorovje Făgăraș]], ki deli severozahodno in južno Romunijo. [[File:Transfagarasan.jpg|thumb|200px|Spodnji del ceste]] Cesta, zgrajena predvsem zaradi vojaških potreb, je imela visoke finančne in človeške stroške. Delo je potekalo v alpskem podnebju na višini 2000 metrov, uporabili so približno 6 milijonov kilogramov dinamita in zaposlili mlade vojake, ki niso bili usposobljeni za miniranje. Mnogi delavci so umrli; uradni zapisi navajajo, da je 40 vojakov izgubilo življenje, neuradne ocene delavcev pa govorijo o stotinah. Cesta je bila uradno odprta 20. septembra 1974, čeprav se je delo, zlasti tlakovanje vozišča, nadaljevalo do leta 1980. == Potek == Cesta s serpentinami, dolgimi S-krivuljami in strmimi nakloni se vzpne do višine 2042 m. Je zelo privlačna in izziv za pohodnike, kolesarje, voznike in motoriste. Zaradi topografije je povprečna hitrost približno 40&nbsp;km/h. Cesta omogoča dostop do jezera Bâlea in slapa Bâlea. Cesta je običajno zaradi snega zaprta od konca oktobra do konca junija, odvisno od vremena. Lahko je odprta tudi do konca novembra ali pa je lahko zaprta celo poleti. Podatki o tem se dobijo v mestu Curtea de Argeș in vasi Cartisoara. Cesta ima več [[predor]]ov (skupaj 5) <ref name="candor">{{navedi splet |title=Prezentarea generala a retelei de drumuri |trans-title=General view of the road network |url=http://www.cnadnr.ro/pagina.php?idg=20 |language=ro |website=CNADNR.ro |publisher=Ministerul Transporturilor și Infrastructurii |access-date=17 November 2015 |archive-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100211132511/http://www.cnadnr.ro/pagina.php?idg=20 |url-status=dead }}</ref> in [[viadukt]]ov kot katera koli druga cesta v Romuniji. Blizu najvišje točke, ob jezeru Bâlea, gre cesta skozi predor Bâlea, najdaljši cestni predor v Romuniji, 884 m. Ob južnem delu ceste, v bližini vasi Arefu, je grad Poenari, ki je bil rezidenca [[Vlad III. Drakula|Vlada III.]], navdih za grofa Drakulo Brama Stokerja. Severni del se uporablja za letna kolesarska tekmovanja, tudi za ''Tour Romunija''. == V popularni kulturi == Cesta je vidna v britanski televizijski oddaji ''Top Gear'' v prvi epizodi serije 14 (november 2009). Jeremy Clarkson je izjavil, da je to »najboljša cesta na svetu«, prej je to veljalo za [[prelaz Stelvio]] v Italiji. == Galerija == <gallery mode=packed> File:Transfagarasan-north.JPG|Severni del ceste File:Transfagarasan in 1974.jpg|Transfăgărășan leta 1974 File:Transfagarasan twisty road.jpg|Isti odsek leta 2007 File:Transfagarasan, Arges.jpg|Viadukt File:Wide view over the northern Transfagarasan.jpg File:Transfagarasan road with Bilea Lake.jpg|Območje Transfăgărășana in jezero Bâlea File:BaleaLac4.jpg|Jezero Bâlea </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Transfăgărășan}} * [http://www.transfagarasan.info/ Uradna spletna stran (v romunščini)] * [http://sabin.ro/gallery/album72 Transfăgărășan Photo Gallery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060504200003/http://sabin.ro/gallery/album72 |date=2006-05-04 }} * [http://www.missionredpla.net/motoblog/2012/07/08/riding-the-best-road-in-the-world-mission-red-planet/ Riding a Motorcycle on the Transfagarasan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160413022435/http://www.missionredpla.net/motoblog/2012/07/08/riding-the-best-road-in-the-world-mission-red-planet/ |date=2016-04-13 }} [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] {{normativna kontrola}} pp62jognns1ohig3qzwa0n61r3fqj50 6675945 6675941 2026-05-15T07:41:24Z Sporti 5955 /* V popularni kulturi */ np 6675945 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Transfăgărășan | former_names = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România | image = RO B Transfagarasan view towards the north from Balea Lake 2.jpg | caption = | opened_date = 1974<ref name="adevarul-voinea">{{navedi novice |last=Voinea |first=Mihai |date=20 September 2014 |title=40 de ani de la inaugurarea Transfăgărăşanului, şoseaua care trebuia să poarte numele lui Ceauşescu |trans-title=40 years since the inauguration of the Transfăgărășan road that must bear the name of Ceauşescu |url=http://adevarul.ro/news/societate/40-ani-inaugurarea-transfagarasanului-soseaua-trebuia-poarte-numele-ceausescu-1_541bed270d133766a84182fb/index.html |language=ro |newspaper=Adevărul |location=[[Bukarešta]] |access-date=17 November 2015 }}</ref> | building_type = gorska cesta | map_type = | map_caption = | coordinates = {{koord novi|45|35|54|N|24|36|59|E|display=inline,title}} | location = Pitești–Arpașu de Jos, Romunija | height = 90 km }} '''Transfăgărășan''' ali DN7C, znana tudi kot '''Ceaușescujeva neumnost''' <ref name="guardian">{{navedi novice |last=Markowitz |first=Andy |title=Ceausescu's folly |url=https://www.theguardian.com/travel/2005/apr/23/romania.guardiansaturdaytravelsection |date=23 April 2005 |newspaper=The Guardian |location=[[London]] |access-date=30 November 2013}}</ref>, je asfaltirana gorska cesta, ki prečka južni del [[Karpati|Karpatov]] v [[Romunija|Romuniji]]. Je državna cesta in druga najvišja asfaltirana cesta v državi po [[Transalpina (DN67C)|Transalpini]]. Začne se blizu vasi Bascov v bližini Piteștija in je dolga 90 kilometrov do križišča z DN1 in [[Sibiu]]ja in prečka [[prelaz]] med najvišjima vrhovoma v državi, Moldoveanu in Negoiu. Cesta, zgrajena v zgodnjih 1970-ih letih kot strateška vojaška pot, povezuje zgodovinski regiji [[Transilvanija|Transilvanijo]] in [[Vlaška|Vlaško]]. == Zgodovina == Cesta je bila zgrajena med letoma 1970 in 1974, ko je vladal [[Nicolae Ceaușescu]], kot odgovor na vdor Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968 <ref name="adevarul-stancu">{{navedi novice |last=Stancu |first=Cristina |date=19 February 2015 |title=Cum s-a construit Transfăgărăşanul, cel mai frumos drum din lume şi moftul anti-URSS al lei Ceauşescu |trans-title=How the Transfăgărăşan, the most beautiful road in the world and a caprice of anti-Soviet Ceauşescu, was built |url=http://adevarul.ro/locale/pitesti/cum-s-a-construit-transfagarasanul-mai-frumos-drum-lume-moftul-anti-urss-ceausescu-secretele-unui-proiect-fabulos-imposibil-repetat-1_54e5c0b3448e03c0fdc54522/index.html |language=ro |newspaper=Adevărul |location=[[Bukarešta]] |access-date=19 February 2015}}</ref>. Ceaușescu je želel zagotoviti hiter vojaški dostop čez gore ob morebitnem sovjetskem vdoru. Takrat je Romunija že imela nekaj strateških gorskih prehodov čez južne Karpate iz predkomunistične dobe (DN1 in DN67C) ali zgrajene v začetnih letih komunističnega režima (DN66). Ti prehodi so bili v glavnem skozi rečne doline in bi jih Sovjeti zlahka blokirali in napadli. Ceaușescu je zato odredil gradnjo ceste čez [[Făgăraș (gorovje)|gorovje Făgăraș]], ki deli severozahodno in južno Romunijo. [[File:Transfagarasan.jpg|thumb|200px|Spodnji del ceste]] Cesta, zgrajena predvsem zaradi vojaških potreb, je imela visoke finančne in človeške stroške. Delo je potekalo v alpskem podnebju na višini 2000 metrov, uporabili so približno 6 milijonov kilogramov dinamita in zaposlili mlade vojake, ki niso bili usposobljeni za miniranje. Mnogi delavci so umrli; uradni zapisi navajajo, da je 40 vojakov izgubilo življenje, neuradne ocene delavcev pa govorijo o stotinah. Cesta je bila uradno odprta 20. septembra 1974, čeprav se je delo, zlasti tlakovanje vozišča, nadaljevalo do leta 1980. == Potek == Cesta s serpentinami, dolgimi S-krivuljami in strmimi nakloni se vzpne do višine 2042 m. Je zelo privlačna in izziv za pohodnike, kolesarje, voznike in motoriste. Zaradi topografije je povprečna hitrost približno 40&nbsp;km/h. Cesta omogoča dostop do jezera Bâlea in slapa Bâlea. Cesta je običajno zaradi snega zaprta od konca oktobra do konca junija, odvisno od vremena. Lahko je odprta tudi do konca novembra ali pa je lahko zaprta celo poleti. Podatki o tem se dobijo v mestu Curtea de Argeș in vasi Cartisoara. Cesta ima več [[predor]]ov (skupaj 5) <ref name="candor">{{navedi splet |title=Prezentarea generala a retelei de drumuri |trans-title=General view of the road network |url=http://www.cnadnr.ro/pagina.php?idg=20 |language=ro |website=CNADNR.ro |publisher=Ministerul Transporturilor și Infrastructurii |access-date=17 November 2015 |archive-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100211132511/http://www.cnadnr.ro/pagina.php?idg=20 |url-status=dead }}</ref> in [[viadukt]]ov kot katera koli druga cesta v Romuniji. Blizu najvišje točke, ob jezeru Bâlea, gre cesta skozi predor Bâlea, najdaljši cestni predor v Romuniji, 884 m. Ob južnem delu ceste, v bližini vasi Arefu, je grad Poenari, ki je bil rezidenca [[Vlad III. Drakula|Vlada III.]], navdih za grofa Drakulo Brama Stokerja. Severni del se uporablja za letna kolesarska tekmovanja, tudi za ''Tour Romunija''. == V popularni kulturi == Cesta je vidna v britanski televizijski oddaji ''[[Top Gear]]'' v prvi epizodi serije 14 (november 2009). Jeremy Clarkson je izjavil, da je to »najboljša cesta na svetu«, prej je to veljalo za [[prelaz Stelvio]] v Italiji. == Galerija == <gallery mode=packed> File:Transfagarasan-north.JPG|Severni del ceste File:Transfagarasan in 1974.jpg|Transfăgărășan leta 1974 File:Transfagarasan twisty road.jpg|Isti odsek leta 2007 File:Transfagarasan, Arges.jpg|Viadukt File:Wide view over the northern Transfagarasan.jpg File:Transfagarasan road with Bilea Lake.jpg|Območje Transfăgărășana in jezero Bâlea File:BaleaLac4.jpg|Jezero Bâlea </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Transfăgărășan}} * [http://www.transfagarasan.info/ Uradna spletna stran (v romunščini)] * [http://sabin.ro/gallery/album72 Transfăgărășan Photo Gallery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060504200003/http://sabin.ro/gallery/album72 |date=2006-05-04 }} * [http://www.missionredpla.net/motoblog/2012/07/08/riding-the-best-road-in-the-world-mission-red-planet/ Riding a Motorcycle on the Transfagarasan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160413022435/http://www.missionredpla.net/motoblog/2012/07/08/riding-the-best-road-in-the-world-mission-red-planet/ |date=2016-04-13 }} [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] {{normativna kontrola}} 37ewnizcy36hlp9uyo8lf4lqd2lfmzo 6675950 6675945 2026-05-15T07:51:43Z Pinky sl 2932 {{Infopolje Cesta 6675950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta |country=ROU |type=DN |route=7C |alternate_name = {{lang|ro|Transfăgărășan}}<br>Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România | image = RO B Transfagarasan view towards the north from Balea Lake 2.jpg | caption = |map = Romania-roads-DN7C.png |length_km = 151 |length_round = |length_ref = |length_notes = |established = 1974<ref name="adevarul-voinea">{{cite news |last=Voinea |first=Mihai |date=20 September 2014 |title=40 de ani de la inaugurarea Transfăgărășanului, șoseaua care trebuia să poarte numele lui Ceaușescu |trans-title=40 years since the inauguration of the Transfăgărășan road that was supposed to bear the name of Ceaușescu |url=http://adevarul.ro/news/societate/40-ani-inaugurarea-transfagarasanului-soseaua-trebuia-poarte-numele-ceausescu-1_541bed270d133766a84182fb/index.html |language=Romanian |newspaper=[[Adevărul]] |location=[[Bucharest]] |access-date=17 November 2015 }}</ref> |decommissioned = |direction_a = |terminus_a = [[Pitești]] |beltway_city = |junction = |direction_b = |terminus_b = [[Arpașu de Jos]] |counties = |cities =Căpățâneni, [[Bâlea Lake]], [[Arpașu de Jos]], [[Arefu]], [[Pitești]], [[Curtea de Argeș]] |previous_type = |previous_route = |next_type = |next_route = |browse = }} '''Transfăgărășan''' ali DN7C, znana tudi kot '''Ceaușescujeva neumnost''' <ref name="guardian">{{navedi novice |last=Markowitz |first=Andy |title=Ceausescu's folly |url=https://www.theguardian.com/travel/2005/apr/23/romania.guardiansaturdaytravelsection |date=23 April 2005 |newspaper=The Guardian |location=[[London]] |access-date=30 November 2013}}</ref>, je asfaltirana gorska cesta, ki prečka južni del [[Karpati|Karpatov]] v [[Romunija|Romuniji]]. Je državna cesta in druga najvišja asfaltirana cesta v državi po [[Transalpina (DN67C)|Transalpini]]. Začne se blizu vasi Bascov v bližini Piteștija in je dolga 90 kilometrov do križišča z DN1 in [[Sibiu]]ja in prečka [[prelaz]] med najvišjima vrhovoma v državi, Moldoveanu in Negoiu. Cesta, zgrajena v zgodnjih 1970-ih letih kot strateška vojaška pot, povezuje zgodovinski regiji [[Transilvanija|Transilvanijo]] in [[Vlaška|Vlaško]]. == Zgodovina == Cesta je bila zgrajena med letoma 1970 in 1974, ko je vladal [[Nicolae Ceaușescu]], kot odgovor na vdor Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968 <ref name="adevarul-stancu">{{navedi novice |last=Stancu |first=Cristina |date=19 February 2015 |title=Cum s-a construit Transfăgărăşanul, cel mai frumos drum din lume şi moftul anti-URSS al lei Ceauşescu |trans-title=How the Transfăgărăşan, the most beautiful road in the world and a caprice of anti-Soviet Ceauşescu, was built |url=http://adevarul.ro/locale/pitesti/cum-s-a-construit-transfagarasanul-mai-frumos-drum-lume-moftul-anti-urss-ceausescu-secretele-unui-proiect-fabulos-imposibil-repetat-1_54e5c0b3448e03c0fdc54522/index.html |language=ro |newspaper=Adevărul |location=[[Bukarešta]] |access-date=19 February 2015}}</ref>. Ceaușescu je želel zagotoviti hiter vojaški dostop čez gore ob morebitnem sovjetskem vdoru. Takrat je Romunija že imela nekaj strateških gorskih prehodov čez južne Karpate iz predkomunistične dobe (DN1 in DN67C) ali zgrajene v začetnih letih komunističnega režima (DN66). Ti prehodi so bili v glavnem skozi rečne doline in bi jih Sovjeti zlahka blokirali in napadli. Ceaușescu je zato odredil gradnjo ceste čez [[Făgăraș (gorovje)|gorovje Făgăraș]], ki deli severozahodno in južno Romunijo. [[File:Transfagarasan.jpg|thumb|200px|Spodnji del ceste]] Cesta, zgrajena predvsem zaradi vojaških potreb, je imela visoke finančne in človeške stroške. Delo je potekalo v alpskem podnebju na višini 2000 metrov, uporabili so približno 6 milijonov kilogramov dinamita in zaposlili mlade vojake, ki niso bili usposobljeni za miniranje. Mnogi delavci so umrli; uradni zapisi navajajo, da je 40 vojakov izgubilo življenje, neuradne ocene delavcev pa govorijo o stotinah. Cesta je bila uradno odprta 20. septembra 1974, čeprav se je delo, zlasti tlakovanje vozišča, nadaljevalo do leta 1980. == Potek == Cesta s serpentinami, dolgimi S-krivuljami in strmimi nakloni se vzpne do višine 2042 m. Je zelo privlačna in izziv za pohodnike, kolesarje, voznike in motoriste. Zaradi topografije je povprečna hitrost približno 40&nbsp;km/h. Cesta omogoča dostop do jezera Bâlea in slapa Bâlea. Cesta je običajno zaradi snega zaprta od konca oktobra do konca junija, odvisno od vremena. Lahko je odprta tudi do konca novembra ali pa je lahko zaprta celo poleti. Podatki o tem se dobijo v mestu Curtea de Argeș in vasi Cartisoara. Cesta ima več [[predor]]ov (skupaj 5) <ref name="candor">{{navedi splet |title=Prezentarea generala a retelei de drumuri |trans-title=General view of the road network |url=http://www.cnadnr.ro/pagina.php?idg=20 |language=ro |website=CNADNR.ro |publisher=Ministerul Transporturilor și Infrastructurii |access-date=17 November 2015 |archive-date=2010-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100211132511/http://www.cnadnr.ro/pagina.php?idg=20 |url-status=dead }}</ref> in [[viadukt]]ov kot katera koli druga cesta v Romuniji. Blizu najvišje točke, ob jezeru Bâlea, gre cesta skozi predor Bâlea, najdaljši cestni predor v Romuniji, 884 m. Ob južnem delu ceste, v bližini vasi Arefu, je grad Poenari, ki je bil rezidenca [[Vlad III. Drakula|Vlada III.]], navdih za grofa Drakulo Brama Stokerja. Severni del se uporablja za letna kolesarska tekmovanja, tudi za ''Tour Romunija''. == V popularni kulturi == Cesta je vidna v britanski televizijski oddaji ''[[Top Gear]]'' v prvi epizodi serije 14 (november 2009). Jeremy Clarkson je izjavil, da je to »najboljša cesta na svetu«, prej je to veljalo za [[prelaz Stelvio]] v Italiji. == Galerija == <gallery mode=packed> File:Transfagarasan-north.JPG|Severni del ceste File:Transfagarasan in 1974.jpg|Transfăgărășan leta 1974 File:Transfagarasan twisty road.jpg|Isti odsek leta 2007 File:Transfagarasan, Arges.jpg|Viadukt File:Wide view over the northern Transfagarasan.jpg File:Transfagarasan road with Bilea Lake.jpg|Območje Transfăgărășana in jezero Bâlea File:BaleaLac4.jpg|Jezero Bâlea </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Transfăgărășan}} * [http://www.transfagarasan.info/ Uradna spletna stran (v romunščini)] * [http://sabin.ro/gallery/album72 Transfăgărășan Photo Gallery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060504200003/http://sabin.ro/gallery/album72 |date=2006-05-04 }} * [http://www.missionredpla.net/motoblog/2012/07/08/riding-the-best-road-in-the-world-mission-red-planet/ Riding a Motorcycle on the Transfagarasan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160413022435/http://www.missionredpla.net/motoblog/2012/07/08/riding-the-best-road-in-the-world-mission-red-planet/ |date=2016-04-13 }} {{koord novi|45|35|54|N|24|36|59|E|display=inline,title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] pkmxl1i4mrdainbresv6f4rowdowfie 0 450909 6675649 6506070 2026-05-14T12:10:05Z Deltaspace42 257120 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:1406646072 captura de pantalla 2014 07 29 a las 110245-1000x621.png]] → [[File:Teatro del Lago, 2014.png]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] 6675649 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> | name = Frutillar | native_name = | nickname = | native_name_lang = es | settlement_type = mesto in občina | image_skyline = Montaje de Frutillar.jpg | image_alt = | image_caption = | image_flag = | flag_alt = zastava | image_shield = | shield_alt = grb | image_map = | map_size = 75px | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Chile | pushpin_map_narrow = yes | pushpin_label_position = bottom | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Lega v Čilu |latd = 41 |latm = 07 |lats = |latNS = S |longd = 73 |longm = 03 |longs = |longEW = W | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Chile}} | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Los Lagos | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Llanquihue | established_title = Ustanovitev | established_date = 23. november 1856 | established_date1 = ''Villa de Frutillar'' | founder = | named_for = | seat_type = | seat = | government_footnotes = | government_type = [[občina]] | leader_party = | leader_title = [[župan]] | leader_name = Claus Lindemann | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="INE">{{es icon}} [http://www.ine.cl/canales/chile_estadistico/censos_poblacion_vivienda/censo_pobl_vivi.php Instituto Nacional de Estadísticas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101113145023/http://www.ine.cl/canales/chile_estadistico/censos_poblacion_vivienda/censo_pobl_vivi.php |date=2010-11-13 }}</ref> | area_total_km2 = 831,4 | elevation_footnotes = | elevation_m = 62 | elevation_ft = | population_footnotes = | population_total = 16.283 | population_as_of = 2012 | population_density_km2 = auto | population_urban = 9118 | population_metro = | population_demonym = | population_blank1_title = | population_blank1 = | population_blank2_title = | population_blank2 = | demographics_type1 = | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_title2 = | demographics1_info2 = | timezone = [[Time in Chile|CLST]] | utc_offset = −4 | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = | area_code = 56 + 65 | website = [http://www.munifrutillar.cl/ Uradna spletna stran] | footnotes = }} '''Frutillar''' je [[mesto]] in [[občina]] v južnem [[Čile|Čilu]] v regiji Los Lagos. Zaliv Frutillar je na bregovih jezera [[Llanquihue (jezero)|Llanquihue]], največjega jezera v Čilu. Mesto je znano kot »mesto glasbe«. [[File:Vicente Perez Rosales.jpeg|thumb|150px|left|Vicente Pérez Rosales]] [[File:Emil Körner Ejército Chile.jpg|thumb|150px|left|Emil Körner v uniformi čilske vojske]] == Zgodovina == Frutillar so na obali jezera Llanquihue 23. novembra 1856 ustanovili nemški priseljenci, ki so prišli na območje med vlado predsednika [[Manuel Montt|Manuela Montta]]. Prebivalci so zgradili svoje hiše okrog zaliva in se posvetili kmetijstvu in živinoreji, namestili mlekarne, mline, destilarne, usnjarsko hišo in nekatere prodajalne za prodajajo živil in pripomočkov. Ker je bilo mesto na prehodu med [[Puerto Montt]]om in [[Osorno]]m, se je hitro razvijalo, kar je bilo pomembno za razvoj trgovine. [[Nemci]] so začeli zasedati kmetije, ki jih je izmeril José Decher. Med prvimi naseljenci, ki so zgradili svoje domove okoli zaliva, so bili Wilhelm Kaschel, Heinrich Kuschel, Theodor Niklitschek, Christian Nannig, Christian Winkler in Adams Schmidt. Na obrežju so zgradili pomole in na jezero pripeljali parnike. Kmetije, ki so se raztezale od jezera do gričev, so bile približno 35 m široke in 4000 m dolge. Večina nemških naseljencev so bili kmetje, ki so se odločili, da se bodo izognili revščini, ki jo je v Evropi povzročila [[industrijska revolucija]]. Leta 1882 je bil ustanovljen nemški klub, prostor za družabna srečanja in delitev najboljših publikacij, ki so prišle v njihovem maternem jeziku. Do danes njegova restavracija ohranja svoj ugled s ponudbo nemških in čilskih jedi. Nato so nastale še druge pomembne organizacije, kot sta Gasilska služba in [[Rdeči križ]]. S prihodom [[Železniški prevoz|železnice]] leta 1907 se je zgradila postaja v Frutillar Alto. Danes ima industrijo, storitve, trgovino in pisarno. [[Občina]] je bila ustanovljena 13. novembra 1936, ko se je ločila od Puerto Varas; njen prvi župan je bil Federico Sunkel Dausel (1936-1938). V upravi so bile javne službe, policija, civilni register in drugi. Leta 1960 so razširili izobraževalno dejavnost z ustanovitvijo nemške in čilske industrijske visoke šole ''Liceo Polytechnic Ignacio Carrera Pinto''. Leta 1968 so organizirali prve glasbene tedne, leta 1973 pa je bil zgrajen nemški kolonialni muzej. Od 1990-ih je Frutillar doživel razvoj turistične dejavnosti z ohranitvijo nemškega kolonialnega mestnega sloga. Razvili so hotelski sektor, gastronomski, navtični turizem, ribolov na lososa in športni lov. Prva marina z jaht klubom jezera Llanquihue je bila zgrajena leta 2002 s sedežem v Frutillaru. Skupnost ohranja številne tradicije starih naseljencev, saj so še vedno živi njihovi potomci, kot je v primeru družin Winkler, Kuschel, Kaschel, Niklitschek, Neumann, Nannig, Klesse, Schwerter, Rehbein, Held , Von Bischoffhausen, Schmidt, Sandrock, Hoffmann, Schulz itd. == Demografija == Po popisu Nacionalnega statističnega inštituta iz leta 2002 je Frutillar obsegal površino 831,4&nbsp;km² in imel 15.525 prebivalcev (7948 moških in 7577 žensk). Od tega je 9118 (58,7%) živelo v urbanih območjih in 6407 (41,3%) na podeželskih območjih. == Znamenitosti == Nemški muzej, Teatro del Lago, Cofradia Nautica de Frutillar in Patagonia Virgin so danes glavne znamenitosti v Frutillaru [[File:Teatro del Lago, 2014.png|thumb|left|Gledališče na jezeru|201x201px]] [[File:Frutillar -museo aleman -Jardin 02 -Vista desde la casona de campo.jpg|thumb|Pogled na naselje]] '''Nemški muzej''' (''Museo Colonial Alemán'') v središču zaliva Frutillar, je ena najlepših turističnih vasi ob jezeru Llanquihue. Nemška kolonija, ki je leta 1856 prišla v mesto, je zgradila hiše, vodni mlin, skladišče in uredila vrtove. Potomci teh naseljencev so se odločili, da zapustijo te stavbe za muzej, ki prikazuje način življenja. Stoji na brežini s čudovitim razgledom na jezero. '''Teatro del Lago''' (gledališče na jezeru) ponuja koncerte skozi vse leto in stoji ob glavni obalni cesti v zalivu. Gledališče velja za največje v državi in najbolj akustično gledališče, ki je bilo kdaj koli zgrajeno v Južni Ameriki. Vsako leto na glasbenem festivalu, ki poteka konec januarja in prvi teden februarja, tradicionalno izvajajo neprekinjen 2-tedenski koncert, ki se imenuje ''Semanas Musicales''. Ta kulturna dejavnost privabi tisoče obiskovalcev vsako leto. '''Cofradia Nautica de Frutillar - Yacht Club''' je največji in najbolj opremljen jahtni klub, ki je v zalivu 400 m južno od ''Teatro del Lago'', ob obalni cesti Frutillar Bay. Klub deluje vse leto in spodbuja jadranje v vseh kategorijah. Jahalni klub je bil ustanovljen leta 1986. V zalivu so tri šole jadranja, ki jih je ustanovila in jih promovira "Cofradia". Spomladi in poleti jaht klub orgaizira regate v zalivu in okoli jezera. '''Patagonia Virgin''' je nov urbani razvoj, ki bo imel hotele, trgovino, restavracije, igrišče za golf Nicklaus, apartmaje in hiše ter ponujal treking, polo in tenis. Vas, ki je ob vznožju Patagonije Virgin, bo imela več kot 40 trgovin, trgovin in restavracij in nudila oglede divjega gozda in vseh štirih vulkanov, ki stojijo ob jezeru Llanquihue. Vas jee 200 m južno od Yacht Club Cofradia. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commonscat|Frutillar}} * [http://www.munifrutillar.cl/ Municipality of Frutillar] *http://www.frutillar.com/ *http://www.patagoniavirgin.com *http://www.vipas.cl *http://www.semanasmusicales.cl/ *http://www.teatrodellago.cl *http://www.secocina.cl/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180708191843/http://www.secocina.cl/ |date=2018-07-08 }} *http://www.allsouthernchile.com/ {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Čilu]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1856]] ju1m4p6z7e7scs562q1urzlqfzne62p 0 452046 6676045 5034067 2026-05-15T11:44:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676045 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Pirofilit | category = VIII. razred – Silikati, podrazred: listasti silikati (filosilikati) | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Pyrophyllite-118706.jpg | imagesize = 260px | caption = <small>Bisern žarkast pirofilit iz Hillsboro District, Orange County, [[Severna Karolina]] (velikost: 11 x 7,3 x 6,6 cm)</small> | formula = Al₂Si₄O₁₀(OH)₂ | molweight = 360,31 g/mol | system = [[Monoklinski kristalni sistem|Monoklinski]]<ref name=Mindat/> ali [[Triklinski kristalni sistem|triklinski]]<ref name=Webmin/> | class = Prizmatičen (2/m) <br/>or pinakouden ({{overline|1}}) | unit cell = a = 5,16&nbsp;Å, <br/>b = 8,966(3)&nbsp;Å, <br/>c = 9,347(6)&nbsp;Å; α = 91,18°, <br/>β = 100,46°, γ = 89,64°; Z&nbsp;=&nbsp;2 | color = Rjavo zelen, rjavkasto rumen, zelenkast, sivozelen, sivobel | habit = Kompaktni sferulitni agregati igličastih radialnih kristalov, finozrnate luske, zrnat, masiven | cleavage = Popoln na [001] | tenacity = Upogljiv in neelastičen | mohs = 1,5-2 | luster = Bisern do moten | refractive = n_α=1,534-1,556, n_β=1,586-1,589, n_γ=1,596-1,601 | opticalprop = Dvoosen (-) | 2V = 53-62 | birefringence = δ =0,0450-0,0620 | pleochroism = | streak = Bela | gravity = 2,65 - 2,85 | melt = | fusibility = Netaljiv | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = Prosojen do neprosojen | other = | references =<ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-3323.html Mindat]</ref><ref name=Webmin>http://webmineral.com/data/Pyrophyllite.shtml Webmineral</ref><ref name=Handbook>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/pyrophyllite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2018-08-26 |archive-date=2024-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240302180114/https://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/pyrophyllite.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name=ref4>Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis, 1985, ''Manual of Mineralogy,'' 20th ed., str. 430 {{ISBN|0-471-80580-7}}</ref> }} '''Pirofilit''' je listast aluminijev hidroksi [[silikat]] s kemijsko furmulo Al₂Si₄O₁₀(OH)₂. Pojavlja se v dveh bolj ali manj izrazitih oblikah: v kristaliničnih lističih ali v kompaktnih masah. Izraziti kristali niso znani. Lističi imajo zaradi popolne [[razkolnost]]i po ravninah, vzporednih s površino, izrazit bisern lesk. So upogljivi, vendar ne elastični in so običajno razporejeni radialno v obliki pahljače ali v sferičnih skupinah. Slednji različek se začne pri segrevanju luščiti in nabrekne na večkratno prvotno prostornino. Od tod tudi njegovo ime, ki je sestavljeno iz [[Grščina|grških]] besed ''pyros – ogenj'' in ''phyllos – list''.<ref name=ref4/> Takšno ime mu je dal R. Hermann leta 1829. Barva obeh različkov je bela, bledo zelena, sivkasta ali rumenkasta. Oba sta zelo mehka ([[Trdota po Mohsu|trdota]] 1,0 – 1,5) in mastna na otip. Njuna [[Specifična teža|specifična teža]] je 2,65 - 2,85, zato sta zelo podobna [[Lojevec|lojevcu]]. ==Nahajališča== Pirofilit se pojavlja v filitu in škriljastih kamninah, pogosto skupaj s kianitom, iz katerega je nastal. Pojavlja se tudi kot hidrotermalni depozit. Tipični spremljevalni minerali so [[kianit]], [[andaluzit]], [[topaz]], [[sljuda]] in [[kremen]].<ref name=ref4/> Depoziti z dobro kristaliziranim mineralom so v: * Manuels, [[Nova Fundlandija in Labrador]], [[Kanada]]: lojevcu podoben čisto bel pirofilit brez nečistoč; depozit vsebuje 21 milijonov ton minerala * Berezovsk pri [[Jekaterinburg]]u, [[Ural]], [[Rusija]]: bledo zelene listaste mase, zelo podobne lojevcu * St. Niklas, Zermatt, Valais, [[Švica]] * Vaastana, Kristianstad, [[Švedska]] * Okolica Ottrje, [[Ardeni]], [[Belgija]] * Ibitiara, Bahia, [[Brazilija]] * Prefektura Nagano, [[Japonska]] * Okolica Ogilby, Imperial County, Mariposa County in Champion mine, White Mountains, Mono County, [[Kalifornija]], [[ZDA]] * Okolica Quartzsite, La Paz County, [[Arizona]], ZDA * Pokrajina Deep River, [[Severna Karolina]], ZDA * Graves Mountain, Lincoln County, [[Georgia]], ZDA * Pokrajina Ottosdal, [[Južna Afrika]]; mineral se rudari za proizvodnjo različnih uporabnih predmetov; bloki minerala se tržijo za izdelavo skulptur<ref>Nel, LT., H. Jacobs, J.T. Allen n G.R. Bozzoli (1937)ː ''Wonderstone''. Geological Survey of South Africa Bulletin no. 8.</ref> ==Raba== [[Slika:Agalmatolite.jpg|thumb|250px|levo|Palčka agalmatolita za pisanje]] Kompaktni pirofiliti se uporabljajo za svinčnike in krojaške krede (francoska kreda). Na Kitajskem iz njih izdelujejo majhne slike in različne okraske. Za takšne rezbarije uporabljajo tudi druge mehke minerale, na primer [[lojevec]] in [[pinit]]. Izdelki iz vseh omenjenih mineralov se tržijo kot [[agalmatolit]] in [[pagodit]]. Pirofilit se zlahka obdeluje strojno in je izredno toplotno stabilen, zato se dodaja glini, da se zmanjša temperaturno raztezanje izdelka med žganjem. V kombinaciji z drugimi sestavinami je uporaben tudi drugod, na primer kot [[Insekticid|insekticid]] in za proizvodnjo opeke. Na veliko se uporablja tudi v visokotlačnih eksperimentih, predvsem kot tesnilo in medij za prenos tlaka.<ref>L. Fang in drugi (2007)ː ''Effect of precompression on pressure-transmitting efficiency of pyrophyllite gaskets''. journal High Pressure Research '''27''': 367. Bibcode:2007HPR....27..367F. doi: 10.1080/08957950701553796.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Aluminijevi minerali]] [[Kategorija:Silikatni minerali]] 3w67fosyazvstylk61kvm2g7uzjoxsg 0 452073 6675857 5034140 2026-05-15T01:36:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675857 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Nepouit | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Népouite MHNT.MIN.2005.0.63.jpg | imagesize = 250px | alt = | caption = Nepouit iz rudnika Népoui, North Province, Nova Kaledonija (velikost 21 cm) | category = listasti silikati, kaolinitsko-serpentinska skupina | formula = Ni₃(Si₂O₅)(OH)₄ | strunz = 9.ED.15 | dana = 71.1.2b.3 | symmetry = piramidalna (mm2) | unit cell = | molweight = | color = svetlo zelena (značilna za nikljeve silikate) do rumenkasta ali rjavkasto zelena, odvisna od vsebnosti niklja | colour = | habit = na splošno masiven, tudi vlaknat in mikroskopski psevdoheksagonalni ploščati kristali | system = [[Ortorombski kristalni sistem|ortorombski]] | twinning = | cleavage = popolna na {001} | fracture = | tenacity = | mohs = 2-2,5 | luster = zemljast do voščen, tudi bisern | streak = zelenkasto bela | diaphaneity = polprozoren | gravity = 3,18-3,24 <small>(izmerjena)</small> | density = | polish = | opticalprop = dvoosen (-) | refractive = n_α = 1,600-1,630<br> n_γ = 1,635-1,650 | birefringence = 0,035 | pleochroism = šibak; X = zelen do rumenozelen Z = rumenozelen | 2V = | dispersion = | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | impurities = | alteration = | other = | prop1 = | prop1text = | references = <ref name=ref1>http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/nepouite.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230228165056/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/nepouite.pdf |date=2023-02-28 }} Handbook of Mineralogy</ref><ref name=ref2>http://www.mindat.org/min-2882.html Mindat.org</ref><ref name=ref3>http://www.webmineral.com/data/Nepouite.shtml Webmineral data</ref> | var1 = | var1text = }} '''Nepouite''' je redek [[Nikelj|nikljev]] silikatni [[mineral]] zelene barve, značilne za nikljeve silikate. Ime mu je dal E. Glasser leta 1907 po rudniku Népoui (tipska lokacija) v Severni provinci [[Nova Kaledonija|Nove Kaledonije]], kjer so ga prvič opisali. Idealna [[kemijska formula]] minerala je Ni₃(Si₂O₅)(OH)₄, vendar večina primerkov vsebuje nekaj [[magnezij]]a, zato je bolj realna formula (Ni,Mg)₃(Si₂O₅)(OH)₄. Nepouitu podobe mineral je lizardit, v katerem je ves nikelj zamenjan z magnezijem ((Mg₃(Si₂O₅)(OH)₄).<ref>http://www.mindat.org/min-8771.html.</ref> Minerala tvorita serijo mineralov, v kateri sta sama končna člena, med njima pa so minerali z različnimi vsebnostmi magnezija in niklja.<ref>American Mineralogist '''60''' (1975): 863-871.</ref> [[Pekorait]] je drug redek nikljev mineral z enako kemijsko formulo kot nepouit, vendar z drugačno [[Kristalna struktura|kristalno strukturo]]. Za taka minerala se reče, da sta [[Polimorfizem (kristalografija)|dimorfa]] eden drugega, tako kot [[grafit]] in [[diamant]]. Nepouit, lizardit in pekorait so člani kaolinitsko-serpentinske skupine.<ref>''Dana’s New Mineralogy'', Eighth Edition, 1997, Gaines et al., Wiley.</ref> [[Garnierit]] je zelena nikljeva [[ruda]], ki je nastala s preperevanjem [[Ultramafična kamnina|ultramafičnih kamnin]]. Mineral se pojavlja v številnih nikljevih depozitih po celem svetu. Ruda je zmes različnih nikljevih in magnezijevih filosilikatov (listasti silikati), tudi nepouita. Spremljajoči minerali so [[kalcit]], [[Kloritna skupina|klorit]], [[Getit|getit]], halojsit, notronit, pimelit, [[kremen]], [[Sepiolit|sepiolit]], [[serpentin]], [[lojevec]] in viljemsit. Nahajališča nepouita so tudi v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Češka|Češki]], [[Demokratična republika Kongo|Demokratični republiki Kongo]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Grčija|Grčiji]], [[Italija|Italiji]], [[Japonska|Japonski]], [[Maroko|Maroku]],<ref>Mineralogical Record 38-5, str. 384.</ref> [[Poljska|Poljski]], [[Rusija|Rusiji]], [[Južna Afrika|Južni Afriki]] in [[ZDA]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Nikljevi minerali]] [[Kategorija:Silikatni minerali]] jlumsgyzoorc5mdd1iahpg4wehlsiai 0 454710 6675869 6549076 2026-05-15T05:24:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675869 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Maidalchini Pamphilj, Olimpia | image = <!-- WD --> | caption = Sodoben portret neznanega umetnika | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> }} '''Donna Olimpia''' – s celotnim imenom '''Olimpia Maidalchini Pamphilj''', '''Gospa Olimpija''', *[[26. maj]] [[1591]] [[Viterbo]], [[Papeška država]] <ref>[[Ludwig von Pastor]]: ''History of the Popes'' vol. 30, London 1940, p. 32, sicer pravi, da je bila rojena 1594 in temu datumu so sledili mnogi zgodovinarji [https://books.google.com/books?lr=&cd=39&hl=pl&q=Olimpia+Maidalchini+1594-1657&btnG=Szukaj+ksi%C4%85%C5%BCek other authors]. Vendar [[Eleanor Herman|Hermanova]], nedavna Olimpijina življenjepiskinja, naznačuje, da je bila rojena 26. maja 1591 in da je umrla stara 66 let. Dodaja, da ta datum potrjuje krstna matična knjiga v viterbskem škofijskem arhivu. Tudi uradna stran Galerije Doria-Pamhilj navaja, da je rojena 1591. leta [http://www.doriapamphilj.it/ukstoria.asp website of the Galleria Doria-Pamphilj]. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120717062700/http://www.doriapamphilj.it/ukstoria.asp |date=July 17, 2012}}</ref> – 27. september 1657). Njen priimek po drugem možu je '''Pamphilj''', pa tudi '''Pamphili''' oziroma '''Pamfili'''. '''Olimpia Pamphili''' je bila torej svakinja [[Papež Inocenc X.|Inocenca X.]], ki je bil rojen ''Pamphilj''. Njeni sodobniki so bili prepričani, da je imela velik vpliv na papeške odločitve. Umrla je [[27. september|27. septembra]] [[1657]] v svoji kneževini [[San Martino al Cimino]], [[Papeška država]] Ne smemo je zamenjati z njeno [[snaha|snaho]] [[Olimpia Aldobrandini|Olimpijo Aldobrandini]], s katero se je oženil njen sin [[Camillo Pamphili|Camillo]] in s katero je bila skoraj celo življenje na bojni nogi. == Življenjepis == === Mladost === Olimpija se je rodila v [[Viterbo|Viterbu]] kot najstarejša od treh hčerk; oče je bil [[vojaški poveljnik]] [[Sforza Maidalchini]] ter zakupnik papeške [[carinska služba|carine]], mati pa [[Vittoria Gualterio]], [[plemič|plemkinja]] iz [[Orvieto|Orvieta]], katere oče je bil [[Giulio Gualterio]], stari oče pa [[Sebastiano Gualterio]], škof Viterba in [[apostolski nuncij|papeški nuncij]] v [[Francosko kraljestvo|Franciji]] med [[Tridentinski koncil|Tridentinskim koncilom]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bgualts.html|title=Sebastiano Gualterio, Bishop of Viterbo e Tuscania, Italy|publisher=Catholic Hierarchy|date=30. april 2018|accessdate=15. december 2018}}</ref> Njena družina je bila zmerno premožna. V nameri, da bi ohranili družinsko premoženje nedeljeno za svojega edinega sina, je Sforza odločil, da morajo njegove hčerke vstopiti v samostan, saj je bila dota za tja manjša kot za poroko v svetu. Toda pri Olimpiji se je hudo uštel. Poslali so ji [[duhovnik]]a kot [[spiritual]]a, ki naj bi jo pripravil za sprejem pajčolana pri redovnih zaobljubah. Ni pa oče računal na to, da je bila že takrat grozno zvita. Obdolžila je župnika za [[spolna zloraba|spolno vznemirjanje]]; zadeva je bila sicer iz trte zvita, vendar je bil duhovnik suspendiran ''[[a divinis]]'', ona pa odpuščena iz [[samostan]]a. Mnogo let pozneje, ko je Olimpija postala vplivna osebnost v Vatikanu, je nesrečnežu - sicer svetemu dušnemu pastirju - vrnila čast in dosegla njegovo imenovanje za škofa.<ref name="#1">{{navedi splet|url= http://guideaurearoma.it/storia-di-roma/donna-olimpia-pimpaccia-piazza-navona/|title= Donna Olimpia Maidalchini Pamphili: la Pimpaccia de Piazza Navona|publisher=Emilio Ferracci v Storia di Roma|date=9. april 2018|accessdate=8. december 2018}}</ref> Tako se je lahko 1608 poročila s Pavlom Ninijem, veleposestnikom in enim najbogatejših mož v Viterbu. Oba njuna otroka sta umrla že v otroštvu, in tudi Nini je umrl 1611 v starosti 23 let.<ref>[https://muse.jhu.edu Rodén, M. "Mistress of the Vatican: The True Story of Olimpia Maidalchini, the Secret Female Pope (review)." ''The Catholic Historical Review'' 95.4 (2009): 825-826. Project MUSE. Web. 11 Jun. 2016.]</ref> Po kakem letu se je poročila s [[Pamphilio Pamphili|Pamphilijem Pamphili]], ki je bil od nje starejši kakih trideset let, vendar je pripadal plemeniti, pa obubožani družini rodom iz Gubbia. Njegov starejši brat je bil kardinal ''Giambattista Pamphili'', prihodnji [[papež Inocenc X.|Inocenc X.]]. Kardinala je [[papež Gregor XV.]] poslal v [[Neapeljsko kraljestvo]], Pamphilio in njegova žena sta ga spremljala ter se naselila nasproti njegove nunciature. Njun sin, [[Camillo Francesco Maria Pamphili|Camillo Pamphili]], se je rodil v [[Neapelj|Neaplju]] 21. februarja 1622. Po njuni vrnitvi iz Neaplja sta brata dobila v posest rodbinsko palačo med ''Piazza Navona'' in ''Piazza Pasquino'', ki so jo zgradili okoli prvotnega središča stavb, kupljenih od prvih Pamfilijev, ko so prispeli iz Gubbia. Ločeni krili palače sta brata priredila za kardinalski dvor in bivališče najstarejše družine.<ref name=treccani>[https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=it&u=http://www.treccani.it/enciclopedia/camillo-pamphili_(Dizionario-Biografico)/&prev=search Borello, Benedetta. "Pamphili, Camillo", ''Dizionario Biografico'', Treccani, vol.80, 2014]</ref> === Kardinal-nečak === [[File:Alessandro algardi, Ritratto di Olimpia Maidalchini, 1646-1647.jpg|thumb|180px|<center>''Doprsni kip Donne Olimpije'' <br><small> je izdelal [[Alessandro Algardi]], [[1646]]-[[1647]]]] </small></center> Po Pamphilijevi smrti 1639 se je odprla pot za poroko njenega sina [[Camillo Francesco Maria Pamphili|Kamila]], s katero bi lahko dosegel vplivnejše mesto v takratni družbi. 15. septembra 1644 je bil kardinal Janez Krstnik Pamphilj izvoljen za papeža in si izvolil ime Inocenc X. Čeprav je bil hud nasprotnik [[nepotizem|nepotizma]] pri svojem predhodniku [[papež Urban VIII.|Urbanu VIII.]] in je tako trdo prijel njegove kardinale-nečake, da so morali pobegniti v [[Francija|Francijo]], se tej vabljivi skušnjavi niti sam ni odtegnil. Bila je namreč že kar ustaljena navada, da na papeškem dvoru dobijo najpomembnejše in najzaupnejše službe papeževi ožji sorodniki. Kmalu po izvolitvi je Inocenc povišal svojega nečaka Kamila na položaj kardinala-nečaka<ref name="#2">{{navedi splet|url=http://www.catholic-hierarchy.org/event/cs1644.html|title=Consistory – 14 November 1644|publisher=Catholic Hierarchy|date=20. november 2018 |accessdate=7. december 2018}}</ref>. Istočasno je poveril nekatere uradne odgovornosti novoustanovljenemu kardinalu-državnemu tajniku [[Giovanni Giacomo Panciroli|Panciroliju]],<ref name="boutry">{{navedi knjigo |last=Boutry |first=Philippe |first2=Philippe |last2=Levillain |year=2002 |chapter=Innocent X |title=The Papacy: an encyclopedia |url=https://archive.org/details/papacy00phil |publisher=Routledge |isbn=0415922283 |pages=801–802}}.</ref> vojaške dolžnosti pa zaupal [[Andrea Giustiniani|Andreju Giustinianiju]] in [[Niccolò Ludovisi|Nikolaju Ludovisiju]], ki sta se poročila z Inocenčevima nečakinjama Marijo Flaminijo (''Maria Flaminia'') in Konstanco (''Costanza''). [[Theodoro Ameyden]] pravi, da je od 1646 papež zopet pripravljal poroko svojemu nečaku, edinemu moškemu potomcu rimskih Pamphiljev, saj se je ponudila priložnost za nevesto iz stare rimske rodbine [[Rodbina Barberini|Barberini]]. Camillo pa je prekrižal te račune; 21. januarja 1647 se je odpovedal škrlatu, da bi se 10. februarja že poročil z [[Olimpia Aldobrandini|Olimpijo Aldobrandini]], pranečakinjo [[Papež Klemen VIII.|Klemena VIII.]] in vdovo za [[Paolo Borghese (1622-1646)|Pavlom Borghesejem]]. === Donna Olimpia in njen vpliv === [[File:Antonio Joli.jpg|thumb|180px|<center>''Poplavljen rimski trg<br>[[Piazza Navona]]''<small><br>[[Antonio Joli]] [[1760|okrog 1760]]]] </small></center> [[File:RomPalazzoDoriaPamphiliGalleriaBüsteOlympiaMaidalchini.jpg|thumb|180px|[[Alessandro Algardi|Algardi]]: Olimpia Maidalchini, [[Rim]], [[Galleria Doria Pamphili]] ]] Ironija usode je hotela, da je prav on, ki je začel vladanje s strogim kaznovanjem sorodnikov, do katerih je bil njegov prednik [[papež Urban VIII.|Urban VIII.]] čez mero darežljiv, tudi sam zapadel pod vpliv sorodstva. Če [[nepotizem]] navadno opredeljujejo kot ''nečaštvo'', to pomeni skrb za nečake, je to pri njem dobilo posebno obliko ''svaštva'' – ko je podpadel pod vpliv svakinje. Res da ni treba verjeti vsega, kar je pisal o tem [[Gregorio Leti|Leti]] <ref>Gregorio Leti (1630-1701) je bil italijanski pisatelj, ki kljub sovražnemu govoru zoper papeštvo – zaradi česar so vse njegove knjige prispele na ''Index'' – ponuja mnogo podatkov o svojem času. V Ženevi je prestopil v kalvinstvo – pa je moral zaradi hudo porogljivega in nespodobnega pisanja zbežati in biti skoraj celo življenje na begu.</ref>, vendar še ostane dovolj. Njegovo delo ''Življenje Gospe Olimpije Maidalchinijeve''<ref>''Vita di Donna Olimpia Maidalchini, chi governo la chiesa, Durante il Ponteficato d'Innocentio X. Doppo l'anno 1644 sino all'anno 1655'' (delo je izšlo 1667)</ref><ref>[http://books.google.it/books?id=vBA6AAAAcAAJ&printsec=frontcover&dq=inauthor:gregorio+leti&hl=it&ei=TrCkS-eDNomnsQbXrI3rCA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEsQ6AEwBjgU#v=onepage&q=&f=false ''Vita di Donna Olimpia Maildachini'']</ref> je sicer že protestantovski zgodovinar [[Leopold von Ranke|Ranke]] označil za »roman sestavljen iz apokrifnih čenč in opolzkih izmišljotin«, skoraj vse pa je tudi on prepisal iz dela ''Konklavi rimskih papežev''<ref> ''Conclavi De' Pontefici Romani: Quali Si Sono Potuti trovare fin a questo giorno'' (1691)</ref><ref>[http://books.google.it/books?id=r6EAAAAAcAAJ&printsec=frontcover&dq=inauthor:gregorio+leti&hl=it&ei=DKakS5CnLJOlsAalmODFCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=8&ved=0CFAQ6AEwBw#v=onepage&q=&f=false ''Conclavi De' Pontefici Romani:...'']</ref> Kdo je bila torej ta vplivna žena? Olimpija se je poročila s Paolom Ninijem; ko je po treh letih umrl, se je omožila s papeževim mlajšim bratom Pamfilijem (Pamphilio Pamphili 1564-1639). Inocenc X. je tej bogati gospe dovolil velik vpliv; njene hčerke je poročil z najimenitnejšimi ženini, njenega 22-letnega sina Kamila je 14. novembra 1644 imenoval za kardinala in mu izročil več visokih služb in ga postavil za poveljnika papeških krdel.<ref name="#2"/> 21. januarja 1647 pa se je Kamil odpovedal škrlatu, da bi se 10. februarja 1647 poročil – proti materini in papeževi volji – z najbogatejšo nevesto, Olimpijo Aldobrandini, pranečakinjo [[papež Klemen VIII.|Klemena VIII.]] in vdovo po Pavlu Borgheseju (1622-1646), s čimer se je hudo zameril materi in papežu - ter je moral v izgnanstvo v Frascati. 1645 je papež Inocenc izročil v posest svoji svakinji na novo ustvarjeno kneževino [[San Martino al Cimino]] ter jo povišal z naslovom principessa (=kneginja). Glede na svoj položaj je sodelovala pri važnih odločitvah; to danes ne bi čudilo – je pa dražilo takratno patriarhalno miselnost in kronist je v blagem pretiravanju zapisal: :Gospa Olimpija Maidalchini je ženska velikega duha, vendar je njen edini naslov, da lahko vpliva na strogega gospodarja. Ko so uradi na dvoru končavali svoje delo, niso ničesar odločali brez njenega odobritve; ko je bilo treba deliti cerkvene nadarbine, so uradniki datarije imeli naročilo, da odložijo vsa imenovanja, dokler je ne obvestijo o naravi upravičencev: potem lahko izbere tiste, ki bodo njenim načrtom najbolj ustrezali; če je bilo treba napolniti prazne škofijske sedeže, so prevladali njeni kandidati; kar pa se je ljudem najbolj upiralo, je bil videz, da bo bolje uspel tisti, ki bo bolj velikodušen pri dajanju.<ref>Williams, George L. (2004). ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland & Company. Str.110. ISBN 0-7864-2071-5.</ref> Olimpijin vpliv je začel pojemati, ko je papež Inocenc X. oktobra 1651 opozval [[Papež Aleksander VII.|Fabia Chigija]] iz Nemčije, kjer je bil [[apostolski nuncij|nuncij]] v [[Köln]]u, ter ga postavil decembra 1651 na novoustanovljeno mesto [[državni tajnik|državnega tajnika]], nato ga pa imenoval 19. februarja 1652 za kardinala.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catholic-hierarchy.org/event/cs1652.html|title=Consistory – 19 February 1652|publisher=Catholic Hierarchy|date=20. november 2018 |accessdate=7. december 2018}}</ref> ==== Sveto leto ==== Po smrti [[papež Urban VIII.|Urbana VIII.]] je umetnik [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]] padel v nemilost, a Bolognčan Algardi se je vzpenjal v slavo, zahvaljujoč Gospe Olimpiji. [[Sveto leto]] 1650 se je začelo z raznimi slovesnostmi. Algardi je ravno za jubilej izklesal velikansko marmornato ploščo z veličastnim prizorom, kako ''[[papež Leon I.|Leon Veliki]] zaustavlja [[Atila]]''. ''Donna Olimpia'' je prevzela v svoje roke oskrbo [[romar]]jev ter ustanovila odbor rimskih gospe, ki mu je predsedovala s krepko roko in menda tudi koristoljubno. Toda že pri odprtju svetih vrat se je pripetilo prvo pohujšanje. Po navadi so v zidove jubilejnih vrat vzidali škatlo z zlatimi medaljami minulega svetega leta. Na sveti večer 1650 je ta vrata pri Sv. Petru odprl sam papež, pri Mariji Snežni pa - po njenem priporočilu - njen komaj 29-letni nečak [[Francesco Maildachini]], ki je oblekel škrlat namesto njenega sina Kamila, ki ga je slekel.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bmaidal.html|title=Francesco Cardinal Maidalchini|publisher=Catholic Hierarchy|date=30. april 2018 |accessdate=17. december 2018}}</ref> Ko so z vso močjo udarili v vratni zid, je iz kupa razvalin skrivnostno izginila škatla z zlatimi svetinjami. Šušljalo se je, da je to isto škatlo pričarala na [[Piazza Navona]], v ''Palazzo Pamphilj'', prav Gospa Olimpija. Rim je bil razburjen in sveto leto se ni moglo začeti slabše, kar pa je zelo prav prišlo Paskvinu za zbadljivko: {| class="wikitable" |- ! <center> Pasquino de ''Olimpia'' (italijanski izvirnik)<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title=L'anno santo 24. L'anno santo di Donna Olimpia (1650)|page=162}}</ref> </center> ! <center> Zbadljivka o ''Olimpiji'' (slovenski prevod)</center> |- | <poem> “Chi dice donna dice danno. Chi dice femmina dice malanno. Chi dice Olimpia Maidalchina dice donna, danno e rovina.” </poem> | <poem> “Kdor reče gospa, reče škoda. Kdor reče ženica, reče tatica. Kdor reče Olimpia Maidalchina, Reče gospa, škoda in ruševina.“ </poem> |} === Stavbeništvo === [[File:Obelisk in Piazza Navona.jpg|thumb|180px|[[Gian Lorenzo Bernini|Berninijev]] ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' (''Fontana dei Quattro Fiumi'') podpira [[Domicijan]]ov [[obelisk]]; z Inocenčevima [[grb]]oma]] 17. vek je stoletje rimskega [[barok]]a. Ena od najpomembnejših oseb tistega stoletja je bila ženska, ki je bila toliko močna, da so jo očrnili in zdrobili, pa tudi občudovali. To obdobje je bilo težavno za moške; predstavljajte si, kako težavno je bilo za eno žensko. Postala je tako mogočna, da so jo skozi deset let, odkar je njen svak postal papež Inocenc X., smatrali za ''vladarico'' Rima. Toda bila je ženska, in ljudstvo jo je črtelo iz dna duše. Pasquino jo je izdelal za predmet svojih puščic. Na koncu je postala pošast, vražja prikazen. ==== Piazza Navona ==== {{glavni|Piazza Navona}} Olimpija je vendarle imela izredne organizacijske sposobnosti; s svojo omiko je bila torej med graditelji rimskega baroka in nam je zapustila najlepši trg v Rimu in na svetu: ''Piazza Navona''.<ref name="#1"/> Izredno pozornost je namenila Olimpija [[baročna arhitektura|baročnim]] novogradnjam. Na današnji [[Piazza Navona|Piazzi Navona]] sta stavbenika [[Girolamo Rainaldi|Rainaldi]] in [[Francesco Borromini|Borromini]] uredila ''Palazzo Pamphilj''. Čisto zraven so začeli graditi 1652 cerkev [[Sant’Agnese in Agone]], ki jo je po papeževi smrti končal [[Carlo Rainaldi]] 1672. Pred njenim pročeljem je Bernini, čigar dela so bila Olimpiji posebno všeč in ga je priporočila papežu, med 1648 do 1651 izdelal Vodnjak štirih rek, ki mu je zelo podoben [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Robbov vodnjak]] treh rek. Zunaj Rima na zahodu so zgradili [[Villa Doria Pamphilj|Vilo Pamphilj]] okrašeno z antičnimi kipi. Posebej se je Olimpija posvetila ureditvi svoje kneževinice, zlasti njenega glavnega mesta [[San Martino al Cimino|San Martina]], ki ga je ponovno dvignila iz ruševin in ga uredila po sodobnih načelih s pomočjo najboljših takratnih umetnikov: novo mesto je na las podobno rimski ''Piazza Navona''. Če gledamo z današnje perspektive, moramo priznati, da je imela ''gospa Olimpija'' prefinjen umetniški okus – je bil pač čas, ko so umetniki delali po želji svojih petičnih mecenov in ne obratno; papeži, vladarji in drugi veljaki so vedeli, kaj je res lepo in umetniško – v nasprotju z današnjim časom, ko je sprejeto in moderno tisto, kar je grdo in iznakaženo.<ref>{{Navedi splet |url=http://stadtbesichtigungen.de/rom-blog/latium/san-martino-al-cimino |title=Bericht über San Martino al Cimino |accessdate=2018-12-10 |archive-date=2011-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110316234619/http://stadtbesichtigungen.de/rom-blog/latium/san-martino-al-cimino |url-status=dead }}</ref> ==== Vonjak Štirih rek ==== {{glavni|Vodnjak štirih rek, Bernini}} Ustavimo se za trenutek še pri ''Vodnjaku štirih rek''. [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]], je zaradi ponesrečenega dela zvonikov pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkvi sv. Petra]] - ker visoka stavba ni imela zadosti trdne podlage, padel v očeh Inocenca X. v nemilost. Na vrh pa se je kmalu nato povzpel, ko je zvedel, da želi papež zaupati uresničenje osrednje fontane na ''Piazza Navona'' njegovemu tekmecu Borrominiju.<ref>Francesco Borromini, s pravim imenom Francesco Castelli (1599 – 1667), je bil italijanski stavbenik, ki je bil skupaj z Berninijem in [[Pietro da Cortona|Cortonom]], vodilna osebnost rimskega baročnega stavbarstva.</ref><ref>Peter Stein. "Borromini, Francesco." Grove Art Online. Oxford Art Online. Oxford University Press. Web. 25 Jul. 2013. [http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T010190]</ref> Bernini je izdelal ta – po marsikaterem mnenju najlepša fontana na svetu – 'Vodnjak štirih rek. Izdelal je njen celoten srebrn odlitek visok 1,5 m, ter ga podaril Gospe Olimpiji, ki ga je odnesla v palačo. Papež ga je videl in bil očaran. Ko je zvedel, kdo ga je izdelal, se je vdal in zaupal izvedbo Berniniju.<ref name="#1"/> == Smrti Inocenca X. in Olimpijina usoda == [[File:San Martino al Cimino 2011 11 01 tomba Donna Olimpia.jpg|thumb|180px|[[Grob]] [[Donna Olimpia|Gospe Olimpije]] v opatiji [[San Martino al Cimino]] ]] [[File:Q13 - v Aurelia antica arco di Paolo V x acquedotto paolo da Vila Pamphili P1000675.JPG|thumb|180px|Lok [[papež Pavel V.|Pavla V.]] ''Tiradiavoli'' in [[vodovod]] iz ''Vila Pamphili'']] === Smrt papeža Inocenca X. === [[Protin]] je povzročal Inocencu tako hude bolečine, da ga je prisilil v zadnjih letih na bolniško življenje in ga na koncu vrgel v posteljo; pred smrtjo je še spodbujal nečaka Kamila, naj uboga svojo mater Olimpijo in se z njo spravi; lepo se je poslovil tudi od kardinalskega zbora in mu priporočil, naj mu izbere naslednika, ki bo boljši od njega. Umrl je v [[Kvirinalska palača|Kvirinalski palači]] v [[Rim]]u dne 7. januarja 1655. Smrt papeža Inocenca je glede na Olimpijino vlogo povezana z mnogimi govoricami. Ena od njih pravi: :''Vzela je izpod papeževe postelje dve škatli polni zlatnikov in jih odnesla ven, v palačo Pamfili; vsem, ki so jo vpraševali, ali bo prispevala za stroške papeževega pogreba, je odgovarjala: »Kaj sploh lahko stori uboga vdova?«'' ''Črna legenda'' pravi torej, da se je ob smrti svojega zaščitnika Gospa Olimpija polastila vsega, kar je papež posedoval. Nadalje, da so se njegovi sorodniki sramotno umaknili in pustili njegovo truplo ležati nespoštljivo osamljeno v neki izbici en ali celo več dni izpostavljeno mišem; da je izostal ves običajen ceremonial; končno da se ga je usmilil papeški majordom Scotti, zgrožen nad tako bedno neobčutljivostjo, sam plačal za rakev revnih; kanonik pri Sv. Petru Segni pa je plačal pet škudov za pokop v cerkvi Sv. Petra.<ref>{{navedi splet|url=https://matteidottgraziella.wordpress.com/2013/02/15/donna-olimpia-maidalchini-pamphili-cognata-di-innocenzo-x-e-principessa-di-s-martino-al-cimino-vt/|title=Donna Olimpia Maidalchini Pamphili: cognata di Innocenzo X e principessa di S.Martino al Cimino |publisher= Mattei Dott.ssa Graziella|date=15. februar 2005 |accessdate=27. december 2018}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pickle-publishing.com/papers/triple-crown-innocent-x.htm|title= Pope Innocent X|publisher=Pickle|date=2005 |accessdate=27. december 2018}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=F. Glibora|title=I papi della Chiesa|page=249}}</ref> Papež Inocenc X. je za svojo grobno cerkev določil cerkev Svete Neže, ki stoji neposredno poleg njegove družinske palače Pamphilj na Navonskem trgu. Z njegovo smrtjo 1655 novogradnja cerkve še ni bila dokončana. Zato so ga najprej položili k počitku pri Sv. Petru. Sam pogreb se je zavlekel vse do 16. januarja. 4. januarja 1677 so prenesli Inocenčeve kosti k S. Agnese in Navone. Tam je dobil zidni grob v ''Kapeli svete Frančiške Rimske'', nad vhodom v cerkev, kjer je nečak Camillo dal postaviti krasen marmornat nagrobnik svojemu stricu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vaticanhistory.de/pm/html/innozenz_x_.html|title=Innozenz X.|publisher=Kirchengeschichte bei Vatican History|date=|accessdate=22. december 2018}}</ref><ref>Michael Borgolte: ''Petrusnachfolge und Kaiserimitation''. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 1989, 317s.</ref> === Olimpijina nadaljnja usoda === Sredi leta 1654 sta papež in Olimpija popravila svoji oporoki, in sta se medsebojno imenovala za dediča, kar je pomenilo ponovno najdeno soglasje, ki je bilo pretrgano skozi dobra tri leta. Med tem letom 1654 je bil papež pogosto bolan. 14. decembra 1654, ko se je vračal s sprehoda po Olimpijinem vrtu, se mu je stanje poslabšalo in od takrat ni več zapuščal postelje. [[Agonija]] papeža Inocenca je trajala tri dni. Olimpija je poskušala ''in extremis'' <ref>''in extremis'' ({{lang-la|in extremis}}; {{lang-en|in desperate circumstances; at the point of death}}) – ''v obupnih okoliščinah'', ''na koncu življenje''; slovensko bi tukaj najbolj ustrezalo ''na smrtni postelji''</ref> doseči ugodnosti zase in za družino, vendar sta ji kardinala [[papež Aleksander VII.|Fabio Chigi]] in [[Decio Azzolini Mlajši|Decio Azzolini]] <ref>''Decio Azzolini Mlajši'' (1623-1689) kardinal-diakon pri S. Adriano; nadškof Ferma</ref> prepovedala vstop v papeške sobane in s tem preprečila kakršnokoli odtujitev premoženja. ''Legenda nera'' pravi, da Gospa Olimpija in njeni niso hoteli prispevati za papežev pogreb, in da je ta bil skrajno preprost. Vendar pa sodobnik in izredno natančen letopisec [[Marco Battaglini|Battaglini]] <ref>''Marco Battista Battaglini'' (1645 – 1717, italijanski katoliški škof, pisatelj in zgodovinar</ref> - ki je zelo podrobno opisal tudi zadnje dni papeža Inocenca X. – nikjer ne omenja, da bi bilo pri Inocenčevem pogrebu karkoli narobe, niti ne omenja v zvezi s pokopom sorodnikov, ampak le ''sveti kardinalski zbor'', ter takole poroča v knjigi ''Annali del sacerdozio e del imperio'': {| |- ! Italijanski izvirnik<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=WoNwutQ82Z8C&printsec=frontcover&hl=sr#v=onepage&q&f=false|title= Annali del sacerdozio e del imperio|publisher= Marco Battaglini vescovo di Nocera 3. Edizione|date=1749|accessdate=31. december 2018}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> Soddisfatto dal Sacro Collegio a’ suffragi, ed alle pompe de’ funerali del Defonto Pontefice, si chiuse colle solite forme il Conclave per l’elezione del Successore. </blockquote> | <blockquote>Ko je [[kardinalski zbor]] uredil vse potrebno (in poravnal stroške) za zadušnice ter za slovesnosti pogreba za pokojnega [[papež]]a, se je po običajnih predpisih zaprl v [[konklave]] za volitve njegovega naslednika.</blockquote> |} Iz tega bi mogli sklepati, da je odtujitev papeškega premoženja prej sad legende kot stvarnosti. V naslednjem [[konklave|konklavu]] si je morda Olimpija še umišljala, da bo zaradi svoje zveze z Barberiniji igrala neko vlogo; vendar je bil velik del [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] odločen, da bo pretrgal z navadami papeževanja Inocenca X. in celo od njega postavljeni kardinali niso bili pripravljeni slediti navodilom njegovih sorodnikov. Znamenje novih časov se je pokazalo že 3. marca 1655, ko je bil [[Francesco Ravizza|Ravizza]] <ref>Francesco Ravizza (1615-1675), apostolski nuncij na Portugalskem, od 1667 škof</ref>, svetovalec kardinala [[Carlo Gualterio|Gualterija]] <ref>''Carlo Gualterio'', tudi ''Gualtieri'' (1613-1674) kardinal-diakon pri S. Pancracio; nadškof Ferma, Olimpijin sorodnik, ki je izdajal, da bo [[Papeška država]] napadla [[Neapeljsko kraljestvo]]</ref><ref>{{navedi splet|url=https://webdept.fiu.edu/~mirandas/bios1654.htm#Gualterio|title=Pope Innocent X (1644-1655), Consistory of March 2, 1654 (VIII) 39) 6. GUALTERIO, Carlo|publisher=Salvador Miranda|date=1998–2018|accessdate=2. januar 2019|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112064148/http://webdept.fiu.edu/~mirandas/bios1654.htm#Gualterio|url-status=dead}}</ref> - le-ta pa je bil Olimpijin sorodnik in sodelavec - zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]] pod obtožbo, da je prenašal Olimpiji novice o poteku konklava. Čez mesec dni je morala Olimpija nemočno prisostvovati izvolitvi svojega starega nasprotnika, [[državni tajnik|državnega tajnika]] Fabia Chigija, ki je postal papež 7. aprila 1655 z imenom [[papež Aleksander VII.|Aleksander VII.]] === Izgon iz Rima === Novi papež Aleksander VII. je spet prenesel tržnico na ''Piazza Navona'' v Rimu, v katerem je zdaj gospodaril drug, podobno sporen ženski lik, in sicer [[Kristina Švedska (1646-1689)|Kristina Švedska]]. Papež je ustanovil komisijo, ki naj bi raziskala Olimpijine prestopke. Ko so se preiskave, podprte s pomembnimi dokazi, končale, ji je zagrozil z izgonom; zato je morala oditi v Orvieto z ukazom, da mora povrniti vse bogastvo, ki ga je nagrmadila: opravičiti mora nakup obsežnih nadarbin; pod kaznijo izobčenja vrniti ves denar, ki ga je zapravila po nepotrebnem; dostaviti pregled dohodkov; dati obračun o žitu, ki ga je prodala ali izvozila; urediti vse neporavnane račune; pojasniti mitnine in razne pristojbine, ki jih je naložila ljudstvu; vrniti vse cerkvene dragocenosti, ki si jih je prisvojila. Olimpijina oblast je propadala v nečast, vendar je kmalu previdnostno posegla vmes smrt: po dveh letih jo je ugrabila kuga. Takrat je nastala tudi zbadljivka: :"Olim pia - nunc impia" ("Nekoč pobožna - sedaj nečastna"). Olimpia - če se razdeli, da v latinščini dve besedi: olim in pia.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ornellamariani.it/donne_nella_storia/olimpia_maidalchini_pamphili_la_pimpaccia.html|title=Olimpia Maidalchini Pamphili, la Pimpaccia|publisher=Ornella Mariani|date=|accessdate=3. januar 2019|archive-date=2019-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20190104072837/http://www.ornellamariani.it/donne_nella_storia/olimpia_maidalchini_pamphili_la_pimpaccia.html|url-status=dead}}</ref> === Olimpijina smrt in pogreb === Ko ji je novi papež zažugal z izgonom iz Rima, se je Olimpija dostojanstveno umaknila najprej v [[Orvieto]] in pozneje na svoja posestva v Viterbu in [[San Martino al Cimino|Ciminu]], kjer je živela skrito življenje. Umrla je 26. septembra 1657 za kugo in je pokopana v tamkajšnji cerkvi. Na njeno željo so jo pokopali pod srednjo ladjo opatije, ki jo je dvignila iz ruševin. Njeni dediči so bili izredno presenečeni, ko so nasledili pravljično vsoto dveh milijonov škudov, ki so bili sad njenih zvijačnih odločitev ter njene previdne in nepregledne uprave.<ref>{{navedi splet|url=http://www.canino.info/inserti/personaggi/donna_olimpia/index.htm|title= Olimpia Maidalchini, la Pimpaccia di Piazza Navona|publisher=Giuseppe Moscatelli|date= |accessdate=8. december 2018}}</ref> Komaj si lahko predstavljamo to vsoto, ki bi danes nanesla nekaj milijard evrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-innocenzo-x_%28Dizionario-Biografico%29/|title=Maidalchini Olimpia|publisher=Stefano Tabacchi v Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 67|date=2006|accessdate=10. december 2018}}</ref> == Spomin == === Prireditve Olimpiji v spomin === '''Olimpija''' je bila prava ''Crudelia Demon'', pravi ''Kruti zlodej'' <ref>''Crudelia De Mon'' (tukaj je nalašč napisano skupaj, da se bere kot ''Demon'' = ''Zlodej''; imenovana tudi ''Cruella de Vil'') igra glavno vlogo v romanu "[[101 dalmatinec]]", ki ga je napisal [[Dodie Smith]], po njem posnel 1961 [[Walt Disney|Disney]] priljubljen film za otroke ''[[Sto en dalmatinec]]''. V zgodbi ''Crudelia, Cruella, Surovina'' oropa kužke-dalmatince, da bi si iz njih dala napraviti plašč; vendar ji podjetje spodleti.</ref> 17. stoletja; ta pohod je bil – ''peti'' po vrsti – tokrat v njeno čast. Obrekovanje se je – takrat in pozneje – združilo v neusmiljen zbor, da bi jo izbrisalo iz zasluženega mesta v zgodovini. Po uspehu prvih ''štirih'' dejanj, v katerih so nastopale druge zgodovinske ženske, kot '''Lepa Galijana''',<ref>''Lepa Galijana'' je legenda, v kateri glavna junakinja – prelepa Galijana – žrtvuje svoje življenje, da bi rešila rodno mesto Viterbo, ki ga oblega ljubosumen snubec, bogati Rimljan Giovanni di Vico, ki ga pa ne mara, ker ljubi skromnega Marka</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.tusciainrete.it/la-leggenda-viterbese-della-bella-galiana/ |title=La leggenda viterbese della Bella Galiana |publisher=Tuscia in rete |date=29. september 2017 |accessdate=17. december 2018 |archive-date=2018-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218010429/https://www.tusciainrete.it/la-leggenda-viterbese-della-bella-galiana/ |url-status=dead }}</ref> '''Viktorija Colonna''',<ref>''Vittoria Colonna'' (1492–1547) je bila italijanska plemkinja in pesnica iz [[Pescara|Pescare]]</ref>'''[[Roža Limska|Sveta mladenka Rožika]]''' <ref>Sveta Roza Limska (1586 – 1617) je bila perujska mladenka, ki je svoje življenje posvetila Bogu v spravo za grešnike; ustanovila je prvi kontemplativni samostan v Ameriki</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.olimpopress.it/rosina-la-santa-giovinetta-le-vie-viterbo/|title=“Rosina, la santa giovinetta” per le vie di Viterbo|publisher=Olimpopress|date=8. september 2017|accessdate=17. december 2018|archive-date=2018-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218025616/https://www.olimpopress.it/rosina-la-santa-giovinetta-le-vie-viterbo/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/index.php/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1116-roza-iz-lime-1586-1617|title=Roza iz Lime (1586-1617)|publisher=Revija Ognjišče|date=|accessdate=17. december 2018}}</ref>, in '''ženske iz [[Dante Alighieri|Dantejeve]] [[Božanska komedija|Božanske komedije]]''' na čelu z '''[[Beatrice Portinari|Beatriko]]'''. Ženske gledalke so nad presenetljivo raznolikostjo, pogumnostjo in vplivnostjo svojih zgodovinskih vrstnic ostale brez besed. Naslednja epizoda – ''šesta'' po vrsti – je sledila 5. novembra 2017 in je pod naslovom '''“Ati, professione principessa etrusca”''' <ref>''Ati, javna izpoved etruščanske kneginje''</ref> obravnavala etruščansko zgodovino v slikoviti nekropoli v [[Castel d’Asso]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.tusciaweb.eu/2017/09/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona/|title=“Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona” di Antonello Ricci|publisher=Tuscia web|date=27. september 2017 |accessdate=8. december 2018}}</ref> 1.oktobra 2017 je bilo srečanje pri [[San Martino a Cimino]] na trgu, imenovanem po Gospe Olimpiji ''Piazza Donna Olimpia''. Po uspehu prvih štirih postaj je bila na vrsti peta z naslovom: “Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona”<ref>''Gospa Olimpija, Pimpača z Navonskega trga''</ref>. Tudi peta dogodivščina novega kroga pohodov pod skupnim naslovom “Viterbo, la città delle donne – 7 passeggiate/racconto al femminile” <ref>"Viterbo, mesto žensk - 7 sprehodov / zgodbe na ženski način"</ref> je potekala na pobudo in pod pokroviteljstvom občine Viterbo in okraja Južna Etrurija; prireditelj je bil Antonello Ricci.<ref>{{navedi splet|url=https://www.tusciaup.com/events/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona-viterbo-citta-delle-donne|title=“Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona”: per Viterbo città delle donne |publisher=Tuscia up|date=1. oktober 2017 |accessdate=8. december 2018}}</ref> Sedeža niso izbrali naključno, saj je ravno po prizadevanju Gospe Olimpije San Martino dobil naslov knežjega mesta. Rojena in umrla v Viterbu je Donna Olimpia Maldaichini imela pomembno vlogo v Rimu, in torej v celotni [[politika|politiki]] v svojem času. Pridobila si je [[oblast]], ki jo je branila s prekanjenostjo, pohlepnostjo in veliko bistroumnostjo, ki se jih nikoli ni bala pokazati. Ravno v letu 1650 je prisostvovala, poleg svaka papeža Inocenca X., odprtju [[svetoletna vrata|svetoletnih vrat]] pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Sv. Petru]], in brez kakršnekoli boječnosti pokazala svoj vpliv ter sovpadanje duhovnih in časnih področij. : »Pojava Gospe Olimpije je gotovo sporna. Po eni strani izključitev žensk s politične pozornice in zapostavljanje, ki so ga na javnem nastopanju venomer morale prenašati. Po drugi strani je ona ta prodor pokazala ponekdaj na neusmiljen in trmoglav način. Vsekakor je – podobno kot dandanašnji – dejstvo, da je bila ženska, prispevalo k obrekovanju in odporu, ki ji ga je družba namenila. Če bi bila moški, bi iste podlosti gledali z dopuščanjem, in morebiti celo z odobravanjem«, je dejala [[župan]]ja [[Luisa Ciambella]]. Omenila je tudi primer [[Saudova Arabija|arabske]] [[muslimani|muslimanke]] [[Loujain al-Hathloul]] <ref>''Loujain al-Hathloul'' ({{lang-ar|لجين الهذلول}}; *31. VII. 1989) je [[Saudova Arabija|savdijska]] dejavnica za ženske pravice, medijska zvezda in [[politični zapornik|politična zapornica]]</ref> ki so jo strpali obenem z drugimi podobnimi primeri v [[zapor]] samo zato, ker si je junija 2017 kot [[ženska]] drznila voziti [[avtomobil]], kar naj bi po [[koran]]u pripadalo samo [[moški]]m, a za ženske naj bi bilo ne le nezakonito, ampak tudi nečastno (čeprav takrat avtomobilov verjetno še niso poznali). Zato naj bi bil ta ''pohod'' majhen prispevek k uveljavitvi ženske v vsakdanjem življenju našega malega mesteca, ki si je ravno po Olimpijinem prizadevanju pridobilo častno mesto v veliki [[zgodovina|zgodovini]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.tusciatimes.eu/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona-domani-san-martino-al-cimino/|title=“Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona” domani a San Martino al Cimino|publisher=Tuscia Times|date=30. september 2017|accessdate=8. december 2018|archive-date=2018-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20181214065714/https://www.tusciatimes.eu/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona-domani-san-martino-al-cimino/|url-status=dead}}</ref> ==== Pasquino in ''Pimpaccia'' ==== Zaradi njenega značaja jo imenujejo “Pimpaccia” – zaničljivo od “Pimpa”, gledališka figura baročnega Rima, ki že sama po sebi ni bila kaj prida priljubljena, in ki jo omenjajo nekatere ''pasquinate'': {| class="wikitable" |- ! <center> Pasquino (italijanski izvirnik) <ref>{{navedi splet|url=http://www.lasinodoro.it/donna-olimpia-maildachini/|title=Donna Olimpia Maildachini: la “Pimpaccia” di piazza Navona|publisher=L'asino d'oro|date=|accessdate=8. December 2018|archive-date=2019-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190819233637/http://www.lasinodoro.it/donna-olimpia-maildachini/|url-status=dead}}</ref></center> ! <center> Zbadljivka (slovenski prevod)</center> |- | <poem> “Per chi vuol qualche grazia dal sovrano aspra e lunga è la via del Vaticano. Ma se è persona accorta corre da Donna Olimpia a mani piene e ciò che vuole ottiene. È la strada più larga e la più corta” </poem> | <poem> “Kdor hoče doseči kako milost od vladarja zanj je hrapava in dolga pot do Vatikana. Če pa je oseba premetena, hiti h Gospe Olimpiji s polnima rokama, pa doseže vse, karkoli hoče. To je najširša in najkrajša pot.“ </poem> |} === [[Legenda|Legende]] === Olimpija pa je tudi edina pošast Večnega mesta. 7. januarja 1655 je umrl Inocenc X. Vsako noč na 7. januarja in vse noči s polno luno, če se napotite na ''piazza Navona'', boste videli prihajati iz ''palazzo Pamphilij'' črno kočijo, ki jo vodijo [[hudič]]i, vlečejo pa štirje pobesneli [[konj]]i, črni kot smola. Zgoraj sedi ženska z ognjenimi očmi, ki grabi dve škatli polni zlatnikov: je Pimpaccia, ki gre proti ''Villa Pamphili'' na ''Via Aurelia''. Pomika se po uličicah Rima, razbija voz po cestnih robnikih da se vsepovsod krešejo iskre, smejoč se z nekakšnim oledenelim in žalobnim krohotom. Zlodeji zavijejo na ''Ponte Sisto'', toda ko prispejo na sredino mosta, kočija poskoči in pade dol, ter strmoglavi v [[Tibera|Tibero]], iz katere se sliši krohotanje Gospe Olimpije. S temi in podobnimi zgodbami so rimske mamice vlivale strah v svoje otroke, da bi jih uspavale.<ref name="#1"/> === Rodovnik === Rodovnik rodbine Pamphili<ref>''The Families And Descendants Of The Popes'' by George L. Williams</ref> od 1574 do 1760:<ref>Ta črta rodbine Pamphili se je končala 1760 – noben moški dedič tega rodu ni imel moškega potomca</ref> {{familytree/start |summary=Pamphili family tree.}} {{familytree | |}} {{familytree | | | | | |,|-|^|-|.| |}} {{familytree | | | | | PX | | PP |y| OM | |PX=[[Papež Inocenc X.]]|PP=Pamphilio<br>Pamphili|OM='''Olimpia Maidalchini'''}} {{familytree | | | | | | | |,|-|-|-|^|-|-|-|v|-|-|-|.| | |}} {{familytree | | | AG |y| AM | | NL |~| CO | | CP |y| OA |y|PB|AG=Andrea<br>Giustiniani|AM=Anna Maria<br>Pamphili|NL=[[Niccolò Ludovisi]]|CO=Costanza Pamphili|CP=[[Camillo Pamphili]]|OA=[[Olimpia Aldobrandini]]|PB=[[Paolo Borghese (1622–1646)|Paolo Borghese]]<ref>Olimpia Aldobrandini - njen prvi mož je bil [[Paolo Borghese (1622–1646)|Paolo Borghese]]; drugi pa [[Camillo Pamphili]]</ref>}} {{familytree | | | | | |!| | | | | | | | | | | | | | |,|'| |,|-|^|-|.| | | | | }} {{familytree | MB |y| OG | | | | | | | | | | | | | |!| | MVB | | GB | | | | | |BP=[[Benedetto Pamphili]]|GB=Giovanni Borghese|AP=Anna Pamphili|TT=???|MVB=Maria<br>Borghese|OG=[[Olimpia Giustiniani]]|MB=[[Maffeo Barberini (1631-1685)|Maffeo Barberini]]}} {{familytree | |,|-|^|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| | |!| | | | }} {{familytree | COS | | CMB| | FBI | | DU | | TD | |!|FBI=[[Francesco Barberini (iuniore)|Francesco Barberini]]|COS=Costanza Barberini|DU=[[Urbano Barberini (1664-1722)|Urbano Barberini]]|CMB=Camilla Barberini|TD=Taddeo Barberini|}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | }} {{familytree | | | | | | |,|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|v|-|^|-|v|-|-|-|.| }} {{familytree | | | | | | GMP | |GA|y| AP| | BP | | TP | | FP | | | | |GMP=Giambattista Pamphili|BP=[[Benedetto Pamphili]]|AP=Anna<br>Pamphili|TT=???|GA=Giovanni Andrea<br>Doria|TP=[[Teresa Pamphili]]|FP=Flaminia Pamphili|}} {{familytree | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | | | | | | | | | }} {{familytree | | | | | | | | | | | |DPL| | | | | | | | |DPL=[[Doria-Pamphili-Landi]]|}} {{familytree/end}} == Ocena == *Njen vpliv na svaka papeža je bil tak, da je morala biti vsaka pomembna odločitev presejana skozi njeno rešeto. Neki sramotilni spis, ki ga je v Ženevi 1667 pod psevdonimom A. Gualdi izdal najverjetneje odpadnik od katolištva Gregorio Letti pod naslovom ''Vita di Donna Olimpia Maidalchini'' ''(Življenje gospe Olimpije Maidalchini)'' je preveden v več jezikov; zlonamerno namiguje, da je bila Olimpija ljubica papeža Inocenca X.; to podmeno pa sodobni [[zgodovinar]]ji zavračajo kot »čisto domišljijo« <ref>{{navedi knjigo|author=C. Rendina|title=I papi|page=689s.}}</ref> *Po mnenju papeškega zgodovinarja [[Ludwig von Pastor|Pastorja]] <ref>''Ludwig Friedrich August von Pastor'', od 1916 ''Freiherr Pastor von Camperfelden'' (1854 – 1928) je bil katoliški zgodovinar in avstrijski diplomat. Pisal je zgodovino papeštva. 1908 ga je avstrijski cesar Franc Jožef I. povzdignil v plemiški stan, 1916 pa z nazivom ''Pastor von Camperfelden'' v ''Freiherrenstand'' (=stan svobodnih gospodov)</ref> "je bila nesreča papeža Pamfilija v tem, da je edina oseba v njegovi družini, ki je imela sposobnosti potrebne za izvrševanje zahtevne vloge in položaja [[kardinal-nečak|kardinala-nečaka]], bila [[ženska]].<ref>Philippe Boutry, Levillain Philippe (2002). ''Innocent X''. The Papacy: an encyclopedia. Routledge, pp. 801-802. ISBN 0415922283.</ref> *V tem pontifikatu opažamo neko vznemirjajoče osebno nasprotje: pri papežu, ki je imel, kot je znano, zelo odklonilno stališče do nečaškega delovanja svojega predhodnika; je vendarle Olimpia Maidalchini, častihlepna svakinja [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]], postala najbolj neločljiva in mogočna spremljevalna osebnost njegovega papeževanja; šlo je tako daleč, da se je posvetoval z njo pred vsemi važnimi odločitvami. Sodobni letopisci, ki jih je pohujševalo dejstvo, da je bila na čelu moške družbe par exellence ena ženska, so pokazali svojo grajo, pripisujoč ji kvarjenje dobrih papeževih namenov ter obtožujoč jo za zmeden in omahujoč tok papeževanja. Tistokratno politično pisanje je iznašlo izraz ''svaštvo (cognatismo)'' za neobičajen način vladavine, ki je nadomestila tradicionalno ''nečaštvo (nepotismo)''.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi|page=290}}</ref> *[[Nepotizem|Nepotizma]] v navadnem pomenu njegovemu papeževanju ravno ne moremo preveč očitati; poleg njegovega ostrega ravnanja zoper nečake svojega predhodnika ga on res ni mogel v isti meri izvajati. Vendar oblike, ki jih je pri njem zadobil vpliv njegovih sorodnikov, so bile povezane s še večjo škodo glede na papeštvo. Pod njim je namreč vdova njegovega brata, Donna Olympia Maidalchini, izvajala največji vpliv. Ona je bila najmočnejša oseba v kuriji, tako da so si prizadevali za njeno naklonjenost kardinali, knezi in prosilci. V svoji oblastiželjnosti se je Olimpija obdala z drugimi sorodniki. Papež je bil preslab, da bi napravil konec morečemu stanju: Olimpija ga je popolnoma obvladala. Ko pa seveda Gregorio Leti v svojem ''Olimpijinem življenjepisu'' predstavlja njen odnos do papeža kot nenravnega, je to nevzdržna trditev; ta življenjepis je že Ranke označil kot roman, ki je sestavljen iz lažnih poročil in opolzkih pesmic. Da pa je zaradi neurejenega vpliva te ženske na pontifikat Inocenca X. padel hud madež, pa stoji kot pribito. Ne glede na vse to pa na njegovo vladanje nikakor ne smemo gledati kot na nepomembno in neslavno.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Seppelt|title= Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart|page=316}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[seznam italijanskih plemičev]] *[[seznam papežev]] == Zunanje povezave == {{commons category|Olimpia Maidalchini}} ;{{ikona en}} *[https://eyesofrome.com/stories/the-phantom-of-olimpia-pamphilj Elisa Tadel / The Phantom of Olimpia Pamphilj. Copyright Eyes Of Rome] *[https://www.wga.hu/html_m/a/algardi/1/olimpia.html Bust of Donna Olimpia Maidalchini 1646-47 Marble, height 70 cm Galleria Doria Pamphilj, Rome] *[http://www.doriapamphilj.it/roma/en/i-capolavori-doria-pamphilj/alessandro-algardiritratto-di-olimpia-maidalchini-pamphilj/ Palazzo Doria Pamphilj – the triumph of art in the heart of Rome Alessandro Algardi: Portrait of Olympia Maidalchini Pamphilj White Carrara marble] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181214065337/http://www.doriapamphilj.it/roma/en/i-capolavori-doria-pamphilj/alessandro-algardiritratto-di-olimpia-maidalchini-pamphilj/ |date=2018-12-14 }} *[https://www.tripadvisor.com/ShowUserReviews-g194950-d14214324-r589874163- Palazzo_di_Donna_Olimpia-Viterbo_Province_of_Viterbo_Lazio.html Palača gospe Olimpije v Viterbu] *[https://www.tripadvisor.com/ShowUserReviews-g194950-d14214324-r589874163-Palazzo_di_Donna_Olimpia-Viterbo_Province_of_Viterbo_Lazio.html Review of Palazzo di Donna Olimpia] *[https://www.researchgate.net/publication/236807464_Mistress_of_the_Vatican_The_True_Story_of_Olimpia_Maidalchini_the_Secret_Female_Pope_review Mistress of the Vatican: The True Story of Olimpia Maidalchini, the Secret Female Pope (review) Article in The Catholic Historical Review 95(4):825-826 • January 2009] *[https://www.goodreads.com/book/show/2455239.Mistress_of_the_Vatican Mistress of the Vatican: The True Story of Olimpia Maidalchini: The Secret Female Pope by Eleanor Herman (Goodreads Author)] *[https://www.goodreads.com/book/show/2455239.Mistress_of_the_Vatican Mistress of the Vatican: The True Story of Olimpia Maidalchini: The Secret Female Pope by Eleanor Herman (Goodreads Author)] *[https://spanishstepsapartment.wordpress.com/2016/10/29/a-roman-ghost-the-formidable-donna-olimpia/ October 29, 2016 A Roman ghost – the formidable Donna Olimpia] *[https://www.romewise.com/piazza-navona-rome.html Romewise Piazza Navona Rome Why this square is a Must-See!] *[http://www.italianways.com/the-fountain-of-the-moor-a-story-of-popes-and-tritons/ The Fountain of the Moor: a story of Popes and Tritons * Italian ways] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/olimpia-maidalchini_%28Dizionario-Biografico%29/ MAIDALCHINI, Olimpia di Stefano Tabacchi - Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 67 (2006)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/olimpia-pamphili/ Pamphili, Olimpia Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/olimpia-pamphili_%28Enciclopedia-Italiana%29/ PAMPHILI, Olimpia di Rosario Russo - Enciclopedia Italiana (1935)] *[https://www.tusciaup.com/events/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona-viterbo-citta-delle-donne “Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona”: per Viterbo città delle donne Domenica 1 ottobre ore 10.00. Appuntamento a San Martino al Cimino] *[http://www.succedeoggi.it/2016/01/a-casa-di-olimpia/ Succede oggi: A casa di Olimpia] *[http://www.canino.info/inserti/personaggi/donna_olimpia/index.htm Le donne dei papi: Olimpia Maidalchini, la Pimpaccia di Piazza Navona di Giuseppe Moscatelli] *[https://mondodelbelli.blogspot.com/2010/11/piazza-navona-e-la-papessa-donna.html Il mondo del Belli ATTUALITA' DEI SONETTI ROMANESCHI - LA SATIRA - I PRETI, IL PAPA E LA CHIESA I RITRATTI POPOLARI - IL PESSIMISMO - LA COMICITA' - IL SESSO - LE CURIOSITA' 18 novembre 2010 Piazza Navona e donna Olimpia, papessa e perfida “pimpaccia”.] *[https://www.tusciatimes.eu/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona-domani-san-martino-al-cimino/ “Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona” domani a San Martino al Cimino 30 settembre 2017 Redazione Appuntamenti in citta' (Tuscia Times)] *[http://www.lasinodoro.it/donna-olimpia-maildachini/ Donna Olimpia Maildachini: la “Pimpaccia” di piazza Navona (L'asino d'oro)] *[http://www.tusciaweb.eu/2017/09/donna-olimpia-la-pimpaccia-de-piazza-navona/ “Donna Olimpia, la Pimpaccia de piazza Navona” di Antonello Ricci (Tusciaweb) 27 settembre, 2017 (igra v 7 nadaljevanjih)] *[http://guideaurearoma.it/storia-di-roma/donna-olimpia-pimpaccia-piazza-navona/ Storia di Roma Donna Olimpia Maidalchini Pamphili: la Pimpaccia de Piazza Navona da Emilio Ferracci] *[http://sanmartinoalcimino.blogspot.com/p/donna-olimpia-maidalchini-viterbo-26.html San Martino al Cimino: Donna Olimpia sanmartinoalcimino] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190104073008/http://sanmartinoalcimino.blogspot.com/p/donna-olimpia-maidalchini-viterbo-26.html |date=2019-01-04 }} *[http://www.women-in-history.eu/details_it/items/120.html Vile: Le donne che cambiano la società Donna Olimpia Maidalchini (La Pimpaccia di Piazza Navona) Autrice: Renata Caratelli] *[http://vittoriagiorgi.blogspot.com/2012/09/donna-olimpia-maidalchini-pamphili.html Donna Olimpia Maidalchini Pamphili da Vittoria Giorgi] *[https://www.baroque.it/societa-barocco/olimpia-pamphili.html Olimpia Pamphili Scritto da Laura Savani] *[http://www.europinione.it/olimpia-maidalchini-braccio-destro-pietro/ Olimpia Maidalchini – Il braccio destro di Pietro di Silvia Mangano] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141020135940/http://www.europinione.it/olimpia-maidalchini-braccio-destro-pietro/ |date=2014-10-20 }} *[https://lazioeventi.com/luoghi-da-visitare/misteri/fantasma-di-olimpia-pamphili/ Fantasma di Olimpia Pamphili] *[https://www.goticomania.it/fantasmi-spettri-curiosita/fantasma-donna-olimpia.html Donna Olimpia: un fantasma in carrozza nelle vie di Roma by Irene Marone “Donna Olimpia” Maidalchini: strega o brillante imprenditrice di se stessa?] *[https://abitarearoma.it/donna-olimpia-chi-era-costei/ Donna Olimpia, chi era costei? Gioia Farnocchia] *[http://www.ornellamariani.it/donne_nella_storia/olimpia_maidalchini_pamphili_la_pimpaccia.html Donne nella Storia Olimpia Maidalchini Pamphili, la Pimpaccia di Ornella Mariani] *[http://falsariga.altervista.org/donna-olimpia-maidalchini-tra-arte-e-politica/ Donna Olimpia Maidalchini tra arte e politica da Carlo Scapecchi] *[http://212.189.172.98:8080/scritturedidonne/Testamenti/Pamphili/pdf/MaidalchiniO.pdf Testamento di Olimpia Maidalchini] *[https://www.passaggilenti.com/pimpaccia-di-roma-olimpia-maidalchini/ La Pimpaccia di Roma, Olimpia Maidalchini tra storia e leggenda Alessandra La Ruffa] ;{{ikona de}} *[http://www.women-in-history.eu/details_de/items/120.html Frauen verändern die Gesellschaft Donna Olimpia Maidalchini (La Pimpaccia di Piazza Navona) Autorin: Renata Caratelli Übersetzung: Pia Pinkawa] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Maidalchini, Olimpia}} [[Kategorija:Plemiške rodbine v Italiji]] [[Kategorija:Italijani v 15. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]] [[Kategorija:Plemstvo]] [[Kategorija:Graditelji Rima]] [[Kategorija:Umrli za kugo]] mvf7v3au0tg6b3h072282t5cpzbtfc0 0 459671 6675871 5110368 2026-05-15T05:30:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675871 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mineral | name = Olivenite | category = II. skupina: Sulfidi<br>podskupina: arzenatni minerali | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Mineraly.sk - olivenit.jpg | imagesize = 260px | alt = | caption = Olivenite, Špania Dolina, [[Slovaška]] | formula = Cu₂AsO₄OH | molweight = | strunz = 8.BB.30 | dana = 41.06.06.01 | system = [[Monoklinski kristalni sistem|monoklinski]] | class = prizmatična (2/m) | symmetry = ''P''2₁/n | color = olivno zelena do rumena ali rjava, sivo zelena, sivkasto bela | colour = | habit = vlaknat, grozdičast ali ledvičast; zrnat, zemljast, masiven | twinning = na {010} | cleavage = {101}, {110}, nerazločna | fracture = školjkast do nepravilen | tenacity = | mohs = 3 | luster = diamanten do steklen, bisern do svilnat, če je vlaknat | streak = olivno zelena do rjava | diaphaneity = prozoren do prosojen | gravity = 4,46 | density = | polish = | opticalprop = dvoosen (+/-) | refractive = n_α = 1,747 – 1,780<br> n_β = 1,788 – 1,820<br> n_γ = 1,829 – 1,865 | birefringence = δ = 0,082 – 0,085 | pleochroism = šibko zelen in rumen | 2V = izmejena: 80° do 90°,<br> izračunana: 46° do 84° | dispersion = močna r > v ali r < v | extinction = | length fast/slow = | fluorescence= | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | other = | alteration = | references = <ref name=Handbook>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/olivenite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2019-03-11 |archive-date=2012-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224014312/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/olivenite.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-2981.html Mindat]</ref><ref name=Webmin>[http://webmineral.com/data/Olivenite.shtml Webmineral data]</ref> }} '''Olivenit''' je bakrov arzenatni mineral s kemijsko formulo Cu₂AsO₄OH. Kristalizira v [[Monoklinski kristalni sistem|monoklinskem]] [[Kristalni sistem|kristalnem sistemu]] (psevdoortorombsko).<ref name=Handbook/> Včasih se najdejo tudi majhni bleščeči kristali prizmatične oblike, zaključeni s kupolastimi ploskvami. Običajno se pojavlja v zaobljenih skupkih igličastih kristalov. Te vlaknate strukture imajo pogosto žameten lesk. Mineral ima včasih ploščičasto ali mehko zemljasto strukturo. Značilna lastnost olivenita je njegova olivno zelena barva, po kateri je dobil ime ([[Nemščina|nemško]] Olivenerz, A. G. Werner, 1789). Odtenek barve se lahko spreminja od črnkasto zelene v kristalih do skoraj bele v vlaknati različici, znani kot ''lesen baker''. Mineral ima [[Mohsova trdotna lestvica|Mohsovo trdoto]] 3 in [[Specifična teža|specifično težo]] 4,3. V izobilju se pojavlja skupaj z [[limonit]]om in [[kremen]]om v gornjih obzorjih bakrovih rudnikov v okrožju St Day v [[Cornwall]]u. Pojavlja se tudi pri Redruthu in Tintic Mining District, [[Utah]], [[ZDA]]. Spada med sekundarne minerale, ki so nastali z oksidacijo bakrovih rud in [[arzenopirit]]a. Arzen v olivenitu je včasih delno zamenjan s [[fosfor]]jem. S popolno zamenjavo nastane mineral [[libetenit]] s kemijsko formulo Cu₂PO₄OH. Slednji se v obliki majhnih temno zelenih kristalov, podobnim olivenitu, najde v rudniku Ľubietová na [[Slovaška|Slovaškem]] in v majhnih količinah v Cornwallu. Druga člana te [[Izomorfizem|izomorfne]] skupine sta [[adamit]] (Zn₂AsO₄OH) in [[eveit]] (Mn₂AsO₄OH). <gallery mode=packed heights=125px style="text-align:left"> Slika:Olivenite - Clara Mine, Rankach valley, Oberwolfach, Wolfach, Black Forest, Baden-Württemberg, Germany.jpg|Olivenit (velikost kristalov 18 mm); Grube Clara, Schwarzwald Slika:Olivenite-324692.jpg|Bledorumen vlaknat olivenit (velikost kristalov 1x0,7 mm); tipska lokacija Carharrack Mine Slika:Olivenite-Duftite-177539.jpg|Olivenit (črno zelen) in [[duftit]] (svetlozelen) (velikost 5,6 × 3,3 × 2,1 cm); Tsumeb Mine, Namibia (Größe: 5,6 × 3,3 × 2,1&nbsp;cm)]] </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bakrovi minerali]] [[Kategorija:Arzenatni minerali]] ctq8ydxty832ofzwnxo3fpo4v5b6gf5 0 460961 6675850 5782157 2026-05-15T00:47:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675850 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Navadna škorpijonka | image = Panorpa communis with prey Diogma glabrata glabrata.jpg | image_caption = samec s plenom | image2 = Panorpa communis 2006-07-11.jpg | image2_caption = samica | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Mecoptera]] (kljunavci) | familia = [[Panorpidae]] (škorpijonke) | genus = ''[[Panorpa]]'' (škorpijonka) | species = '''''P. communis''''' | binomial = ''Panorpa communis'' | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[Systema Naturae|1758]] | synonyms = }} '''Navadna škorpijonka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Panorpa communis''''') je vrsta neškodljivih žuželk iz družine [[Škorpijonke|škorpijonk]], ki je razširjena po [[Evropa|Evropi]] in severni [[Azija|Aziji]].<ref>[https://fauna-eu.org/cdm_dataportal/taxon/4c822512-ba18-49f5-91da-5c4ad8e84151 Fauna europaea]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.catalogueoflife.org/col/details/species/id/9357309 |title=Catalogue of life |accessdate=2019-05-06 |archive-date=2019-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506100523/http://www.catalogueoflife.org/col/details/species/id/9357309 |url-status=dead }}</ref><ref>[https://www.gbif.org/species/5742495 Razširjenost na GBIF]</ref> ==Opis== Navadna škorpijonka zraste v dolžino do 30 mm, razpon [[žuželčje krilo|kril]] pa ima do 35 mm.<ref name = safari>{{Navedi splet |url=http://www.uksafari.com/scorpionfly.htm |title=UK Safari |accessdate=2019-05-06 |archive-date=2019-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190421185730/http://www.uksafari.com/scorpionfly.htm |url-status=dead }}</ref> Zadek je pri obeh spolih sestavljen iz rumenih in črnih členov, glava in zadek sta rdečkasta. Samec ima na zadku značilno prijemalo, podobno [[Ščipalci|škorpijonovemu]] repu,<ref name=safari/> ki pa ni nevarno. Z njim pri parjenju drži samico. Na glavi ima škorpijonka velike [[Sestavljeno oko|sestavljene oči]], čeljusti pa so podaljšane v nekakšno sesalo,<ref name=safari/> ki se odpira na vrhu glave. Odrasle škorpijonke so aktivne od maja do septembra, prehranjujejo pa se z mrtvimi žuželkami, ki jih včasih celo poberejo iz pajkovih mrež (oblika [[Kleptoparazitizem|kleptoparazitizma]]). Včasih se hranijo tudi z živimi [[listne uši|listnimi ušmi]]. Krila so dobro razvita, prozorna s črnimi pikami ali lisami. Kljub temu le redko letijo na daljše razdalje. Samice jajčeca odlagajo v prst, iz njih pa se izležejo [[ličinka|ličinke]], ki so podobne [[gosenica]]m metuljev. Te se v zemlji prehranjujejo z mrhovino. Po koncu hranjenja se, pri dolžini okoli 20 mm, v prsti zabubijo. ==Reference== {{refsez}} {{Taxonbar|from=Q127008}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Škorpijonke]] [[Kategorija:Žuželke Azije]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Žuželke Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] {{normativna kontrola}} dfac7e6gg49l3v74413irueik8v9cgr 0 461397 6675783 6673876 2026-05-14T19:59:05Z Sportomanokin 14776 /* Nagrade */ 6675783 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 251 tednov (in rekordnih 241 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align="center" bgcolor="#F5F5DC" |1919 | style="text-align:left; background:#efefef;" |{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — |NH | style="background:#C9AE5D;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;" |NR | style="background:gold;" |'''1''' | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 251 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za svetovnega prvaka vseh prvakov.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.788 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 6pw1go6twgl3oeka5ds0fjenw31q4km 6675784 6675783 2026-05-14T20:02:00Z Sportomanokin 14776 /* Nagrade */ 6675784 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 251 tednov (in rekordnih 241 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align="center" bgcolor="#F5F5DC" |1919 | style="text-align:left; background:#efefef;" |{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — |NH | style="background:#C9AE5D;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;" |NR | style="background:gold;" |'''1''' | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 251 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.788 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] tj9stz2bblfuf71m0g5tjvxe4ylsr7f 6675785 6675784 2026-05-14T20:13:04Z Sportomanokin 14776 /* Nagrade */ 6675785 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 251 tednov (in rekordnih 241 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align="center" bgcolor="#F5F5DC" |1919 | style="text-align:left; background:#efefef;" |{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — |NH | style="background:#C9AE5D;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;" |NR | style="background:gold;" |'''1''' | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 251 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.788 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 65dsgnccx17yrl61430q2mxu0o37nep 6675787 6675785 2026-05-14T20:16:49Z Sportomanokin 14776 6675787 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 252 tednov (in rekordnih 242 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align="center" bgcolor="#F5F5DC" |1919 | style="text-align:left; background:#efefef;" |{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — |NH | style="background:#C9AE5D;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;" |NR | style="background:gold;" |'''1''' | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 251 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.788 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 66lbfz1j9rjslxzbwzq641gx60n19if 6675788 6675787 2026-05-14T20:17:17Z Sportomanokin 14776 /* Ostalo */ 6675788 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 252 tednov (in rekordnih 242 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align="center" bgcolor="#F5F5DC" |1919 | style="text-align:left; background:#efefef;" |{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — |NH | style="background:#C9AE5D;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;" |NR | style="background:gold;" |'''1''' | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 252 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.788 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 2a2ulbnx3elwc0t4mv64xpv6977v3dt 6675789 6675788 2026-05-14T20:17:51Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6675789 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 252 tednov (in rekordnih 242 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align="center" bgcolor="#F5F5DC" |1919 | style="text-align:left; background:#efefef;" |{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — |NH | style="background:#C9AE5D;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;" |NR | style="background:gold;" |'''1''' | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 252 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.796 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 1qzfzfd87f23c0xu7yam35lxf2578ws 0 471717 6675867 6415052 2026-05-15T05:10:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675867 wikitext text/x-wiki [[File:Cathar cross.svg|thumb|]] '''Okcitanski križ''' (imenovan tudi ''križ Okcitanije'', ''križ Languedoca'', ''toulouški križ'') je heraldični križ, ki se danes v glavnem uporablja kot simbol [[Okcitanija|Okcitanije]]. Oblika je bila verjetno prvič uporabljena v grbu grofov Forcalquier (v sodobni Provansi), v 12. stoletju, in pri grofih Toulouških kot markizih Provansalskih, na kovancih in žigih iz 13. stoletja. Pozneje se je razširila na druge pokrajine Okcitanije, in sicer [[Provansa|Provanso]], Guyenne, [[Gaskonja|Gaskonjo]], [[Daufineja|Daufinejo]], Auvergne in Limousin. Rumeni okcitanski križ na krvavo rdečem ozadju s sedemkrako zlato zvezdo [[Félibrige]] tvori zastavo sodobne Oksitanije. Med drugim ga lahko najdemo v emblemih nekdanjih regij Jug-Pireneji, Languedoc-Roussillon in Hautes-Alpes pa tudi na pokopališčih in na podeželskih križiščih. Blazon sodobnega grba Toulouških je orisan zlati križ s kroglicami na vogalih, na rdečem polju; ocsitansko "de golas a la crotz voidada, clechada (ali patèa) e pometada d'aur"''<ref>Thomas Robson, ''The British Herald'' (1830), [https://books.google.com/books?id=AXIUAAAAYAAJ&pg=PP36 p. 336].</ref>. ''V starem okcitanskem epu'' Chanson de la croisade albigeoise'' se imenuje Raymondinov križ (crotz ramondenca'').<ref>''La Cançon de la crosada'', ''laisse'' 109 (v. 2300), ''Per la crotz Ramondenca que contral vent resplant'', seeL. Macé in: Marcus Graham Bull, Catherine Léglu (eds.), ''The World of Eleanor of Aquitaine: Literature and Society in Southern France Between the Eleventh and Thirteenth Centuries'' (2005), [https://books.google.com/books?id=TXjvB0034DkC&pg=PA152 p. 152].</ref> == Zgodovina == [[File:Blason Languedoc.svg|thumb|upright|Grb grofov Tuluških iz zgodnjega 16. stoletja.]] [[File:Carte provence 1125.png|thumb|upright|Razdelitev Provanse iz 12. stoletja na grofijo Provence, grofijo Forcalquier in markiz de Provence.]] Okcitanski križ se verjetno najprej pojavil v grbu grofov Forcalquier, nato pa v času vladavine Raymonda V., grofa Toulouškega, kot poseben opis njegovega uradnega pečata iz leta 1165. Kmalu se razširi po celotnem jugozahodnem delu današnje Francije in ga celo opazimo v različnih mestih na severu v celotnem 12. stoletju. Za križ je bilo predlaganih več razlag, ki pogosto poudarjajo njegovo simbolno plat in pustijo ob strani dejstvo, da »[[heraldika]] ni znanost o simbolih ampak pomožna zgodovinska veda, ki preučuje grbe«. Henri Rolland je leta 1950 predlagal, da bi se izvor okcitanskega križa zasledil do markizov Provanse, severno od [[Durance]], natančneje do mesta Venasque <ref>{{navedi splet|url=http://www.crwflags.com/fotw/flags/fr-31-tl.html|title=Toulouse (Municipality, Haute-Garonne, France)|publisher=crwflags.com}}</ref>. Leta 1966 je Roger Camboulives v reviji ''L'Auta'' izrazil svojo idejo, da okcitanski križ izhaja iz [[sončni križ|sončnega križa]] in morda [[nestorijanski križ|nestorijanskega križa]], ki so ga našli v kitajskem [[Turkestan]]u. V Toulouse naj bi prispel preko severne Italije in Provanse, verjetno nekje v 10. stoletju. Camboulives leta 1980 znova poudarja vlogo, ki so jo odigrali [[Vizigoti]] s prisotnostjo majhnih kroglic na koncu križevega kraka: lahko bi predstavljale dvanajst hiš zodiaka. Leta 1986 Jean-Yves Royer (v ''Le Pays de Forcalquier'') trdil, da je bil križ prvotno iz Provanse, vendar priznava, da je bila teorija Henrija Rollanda napačna in zgrajena okoli napačnih datumov. Royer zaključi, da je Rolland morda napačno okcitanski križ spremenil s križem Forcalquierja. Najpomembnejše dokaze črpa iz dveh križev, izklesanih v pokrovu [[sarkofag]]a, najdenega v majhni občini Ganagobie, v Alpes-de-Haute-Provence. Pierre Saliès leta 1994 <ref>''Archistra'' magazine,{{huh|date=June 2018}} December 1994</ref> še enkrat trdi, da je toulouški križ in je plod zaporednih lokalnih evolucij, morda iz [[jeruzalemski križ|jeruzalemskega križa]]. Dve leti zatem v ''L'Auti'' (št. 612) Jean Rocacher potrdi, da je okcitanski križ »najprej lastni simbol starega grofije Venasque, kasneje raztrganega med rodbinama Toulouse in Forcalquier«. Leta 2000 Laurent Macé (v ''Les Comtes de Toulouse et leur entourage'') trdi, da je okcitanski križ postal simbol grofov, potem ko je Raymond IV. sodeloval v [[prva križarska vojna|prvi križarski vojni]]. Izvira iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Macé kaže, da je bil njegov vzorec prvič najden na bizantinskem območju in se je razširil po zahodni Evropi prek Italije in Provanse. Križa Venasqueja in Forcalquierja bi torej imela isti izvor. Kasneje istega leta je Bertran de la Farge (v ''La Croix occitane'') našel originalni okcitanski križ nekje pri markizu Provanškem, verjetno v Venasque. Trdi, da bi lahko šlo za mešanico konstantinoplskega križa in [[koptski križ|koptskega križa]], ki so ga v Provanso prinesli menihi in morda tudi skozi svetega Mavricija. <gallery> File:Armorial de Gilles Le Bouvier - BNF Fr4985 f21r.jpg|15. stoletje - prikaz grbov Toulouških s prečko na vsakem kraku. File:Palazzo mozzi, stemma mozzi.JPG|Pozno srednjeveška upodobitev kot grb družine Mozzi v Firencah v Palazzo Mozzi. File:LDAM (f. 041) Conde de Tolouse.jpg|grb Touluških grofov (1509) File:Armoiries de toulouse.jpg|V mestnem grbu Toulousa (1515) File:Blason de Toulouse - Porte Bachelier - Cour Henri IV.jpg|Toulouški grb iz obdobja Henrika IV. Francoskega (vladal 1572&ndash;1610) File:Marguerite Delphine de Valbelle.JPG|Slika iz 18. stoletja v grbu Marguerite-Delphine de Valbelle, gospa Tourves (umrla 1784), kot del grba družine Valbelle. </gallery> [[File:besièrs17march2007.JPG|thumb|upright|Demonstracije za Okcitanijo in okcitanščino v Béziersu 17. marca 2007]] == Sodobna uporaba == [[File:Flag of Occitania (with star).svg|thumb|Sodoben okcitanski križ na zastavi Okcitanije]] Okcitanski križ lahko najdemo na številnih zastavah, grbih, emblemih in logotipih. Sledi nepopoln seznam: ===Regije in province=== * Zastava Languedoc-Roussillon * Zastava in grb Jug-Pireneji * Zastava [[dolina Aran|Doline Aran]] ===Departemaji=== * Grb [[Aude (departma)|Aude]] in sveta Aude * Grb [[Gard]] * Grb [[Hautes-Alpes]] * Grb [[Haute-Garonne]] * Grb [[Hérault]] * Grb [[Tarn (departma)|Tarn]] * Grb [[Tarn-et-Garonne]] ===Mesta=== [[File:Toulouse-Capitole2.JPG|thumb|Place du Capitole, Toulouse]] * Grb Ansignan * Grb Buoux<ref>{{navedi splet |url=http://www.vaucluse.fr/uploads/Externe/COM_BLASON_39_1177072888.gif |title=Archived copy |accessdate=2007-08-11 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071018232419/http://www.vaucluse.fr/uploads/Externe/COM_BLASON_39_1177072888.gif |archivedate=2007-10-18 }}</ref> * Grb Céreste * Grb Colomiers * Grb Fanjeaux * Grb Gigondas<ref>{{navedi splet |url=http://www.vaucluse.fr/uploads/Externe/COM_BLASON_21_1177072888 |title=Archived copy |accessdate=2007-08-11 |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20110721024220/http://www.vaucluse.fr/uploads/Externe/COM_BLASON_21_1177072888 |archivedate=2011-07-21 }}</ref> * Grb Laissac * Grb Llupia * Grb Méthamis<ref>{{navedi splet |url=http://www.vaucluse.fr/uploads/Externe/COM_BLASON_98_1177072888.gif |title=Archived copy |accessdate=2007-08-11 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071019041135/http://www.vaucluse.fr/uploads/Externe/COM_BLASON_98_1177072888.gif |archivedate=2007-10-19 }}</ref> * Grb Moissac * Grb Monclar * Grb Port-la-Nouvelle * Grb Saint-Didier * Grb Sévérac-le-Château * Grb mesta [[Toulouse]] * Grb Travaillan<ref>{{navedi splet|url=http://vexil.prov.free.fr/aygues/travaillan.gif |title=Data |website=vexil.prov.free.fr |format=GIF}}</ref> [[File:Colà Occitan.JPG|thumb|Steklenica Colà Occitan.]] * Grb Venasque<ref>{{navedi splet|url=http://www.vaucluse.fr/Commun/imageselus/com_blason_119_1070549084.gif|archive-url=https://web.archive.org/web/20070307052105/http://www.vaucluse.fr/Commun/imageselus/com_blason_119_1070549084.gif|url-status=dead|archive-date=2007-03-07|title=Data|website=www.vaucluse.fr|format=GIF}}</ref> * Zastava Vianne<ref>{{navedi splet |url=http://www.crwflags.com/fotw/images/f/fr-47-vi.gif|title= Data |website=www.crwflags.com|format=GIF}}</ref> * Grb Villeneuve-d'Aveyron * Grb Villefranche-de-Lauragais * Grb Villefranche-de-Rouergue ===Razno=== * Logo Toulouse FC * Place du Capitole, Toulouse<ref>{{navedi splet |url=http://www.toulouse.fr/IMG/jpg/art988_2.jpg |title=Archived copy |accessdate=2007-05-30 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927231847/http://www.toulouse.fr/IMG/jpg/art988_2.jpg |archivedate=2007-09-27 }}</ref> ({{coord|43.604389|1.443361|format=dms|scale:1000}}) * Grb La Tour d'Auvergne * cestna signalizacija v Toulousu * cestna signalizacija v Limousin<ref>{{navedi splet |url=http://ieo.lemosin.free.fr/paneus/p8.jpg |title=Archived copy |access-date=2007-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081112195941/http://ieo.lemosin.free.fr/paneus/p8.jpg |archive-date=2008-11-12 |url-status=dead }}</ref> * Znak Conseil Interprofessionnel des Vins du Languedoc<ref>{{navedi splet|url=http://www.languedoc-wines.com/|title=L’AOC Languedoc fête ses 30 ans !|work=languedoc-wines.com|accessdate=31 December 2016|archive-date=2021-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302213855/https://www.languedoc-wines.com/|url-status=dead}}</ref> == Sklici in viri == {{sklici|2}} * ''Les Comtes de Toulouse et leur entourage: Rivalités, alliances et jeux de pouvoir XIIe-XIIIe siècles'' by Laurent Macé (éd. Privat) * ''La Croix occitane'' by Bertran de la Farge (éd. Loubatières) * ''Le Pays de Forcalquier'' by Jean-Yves Royer (éd. Équinoxe) ==Zunanje povezave== {{commons category|Occitan cross}} {{Krščanski križi}} [[Kategorija:Križi]] [[Kategorija:Heraldični liki]] [[Kategorija:Okcitanija]] gqh1i3dfo0w9qyyrvrcesrsrboo2547 0 474367 6675718 6667239 2026-05-14T15:03:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675718 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infobox officeholder | honorific-prefix = | name = Matthias Laurenz Gräff | honorific-suffix = | image = Matthias Laurenz Gräff.jpg | caption = Matthias Laurenz Gräff (2016) | office = Predsednik [[De Graeff|Družinskega združenja Gräff-Graeff]] | majority = | predecessor = nova funkcija | successor = | term_start = 2013 | term_end = | office1 = Zastopnik [[NEOS]]-a za Grčijo | predecessor1 = nova funkcija | successor1 = | term_start1 = 2024 | term_end1 = | nationality = {{ikonazastave|Avstrija}} | party = [[NEOS]] | parents = [[Helmuth Gräff]]<br />Martina Maria Elisabeth Gräff | spouse = Georgia Kazantzidu | children = | resting_place = | occupation = | signature = Matthias Laurenz Gräff, signature full.jpg |title = }} '''Matthias Laurenz Gräff''' (znan tudi kot ''Matthias Laurenz Gräff Ilpenstein'';<ref>[https://base.uni-ak.ac.at/recherche/p:Cra82JCfETCyMcuR2GnScC Basis Wien, Angewandte] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190804110801/https://base.uni-ak.ac.at/recherche/p:Cra82JCfETCyMcuR2GnScC |date=2019-08-04 }} {{de icon}}</ref>{{,}}<ref>[http://www.deutschefotothek.de/documents/kue/70048498 Deutsche Fotothek] {{de icon}}</ref> rojen 19. julija 1984) je [[Avstrija|avstrijski]] akademski slikar, zasebni zgodovinar, politik, politični aktivist in organizator nestrankarske platforme ''[[Dialog im Kamptal]]'' iz [[Gars am Kamp]]. Od leta 2013 je predsednik ''[[De Graeff#Družinsko združenje|Družinskega združenja Gräff-Graeff]]''. == Življenjepis == === Porekla === [[Slika:Matthias Laurenz Gräff und Karl von Habsburg vor dem Graeff-Wappen.jpg|thumb|140px|left|Matthias Laurenz Gräff in [[Karl von Habsburg]] - glava družine [[Habsburžani|Habsburško-Lotarinški]], nekdanje rimsko-nemške in avstrijske cesarske hiše - pred Graeffovim grbom<ref name="Schaufenster">[https://www.kulturregionnoe.at/fileadmin/root_krnoe/pdfs/2022/RZ_Schaufenster_gesamt_EZ_20220503.pdf Magazin "Schaufenster" der Kultur.Region Niederösterreich, Ausgabe I, 2022: "Eine Familien-Ausstellung" strani 12-15; strani 14]{{in lang|de}}</ref> (2022)]] Matthias Laurenz Gräff se je rodil v avstrijski družini več umetnikov. Je otrok [[Helmuth Gräff]], akademski slikar, in Martina Maria Elisabeth Gräff, profesorica umetnosti na [[Dunaj|dunajskem]] Sacre Coeur,<ref name="POETS">[https://web.archive.org/web/20180925012908/https://www.poets-radio.net/exclusive-interview-matthias-laurenz-graeff-%ce%b6%cf%89%ce%b3%cf%81%ce%b1%cf%86%ce%af%ce%b6%ce%bf%ce%bd%cf%84%ce%b1%cf%82/ Ραδιοφωνική συνέντευξη: POETS Radio. Irene Gavala, Exclusive interview | Matthias Laurenz Graeff | Ζωγραφίζοντας., 2018]</ref> hči arhitekta Richarda Gach. Predniki Gräffa so bili vedno politično aktivni in versko svobodni misleci in imeli so svoj [[grb|družinski grb]]. Izhajajo iz rodu nizozemske plemiške družine [[De Graeff|(De) Graeff]].<ref name="Schaufenster"/> ==== Družinskega združenja Gräff-Graeff ==== Leta 2013 je Gräff kot eden od dedičev družine postal ustanovitelj in predsednik mednarodnega družinskega združenja [[De Graeff#Družinsko združenje|Družinskega združenja Gräff-Graeff]] e. V. ("Familienverband Gräff-Graeff e.V."). Ta organizacija za potomce družin (De) Graeff, vključno z nizozemsko linijo [[De Graeff]], domnevnih potomcev avstrijskega plemiča [[Wolfgang von Graben]] († 1521) iz dinastije [[von Graben]].<ref name="familienverbandgraeff.at"/> Ustanovljeno je bilo leta 2013 in uradno registrirano v Avstriji.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.gars.at/urlaub/sport__freizeit/vereine/detailinformationen?branchenverzeichnis_id=1498512927297 |title=www.gars.at Familienverband Gräff-Graeff e. V. |accessdate=2023-08-22 |archive-date=2023-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230806214223/https://www.gars.at/urlaub/sport__freizeit/vereine/detailinformationen?branchenverzeichnis_id=1498512927297 |url-status=dead }}</ref> {| width=90% class="wikitable" ! width=20% | Predsednik ! width=20% | Grb ! width=10% | Država ! width=10% | Začeti ! width=10% | Konec |- |Matthias Laurenz Gräff (* 1984) |[[File:De Graeff wapen.svg|thumb|100px]] |Avstrija |2013 |/ |- |} === Umetnosti === [[Slika:Künstlertreff mit Matthias Laurenz Gräff, Don Airey, Georgia Kazantzidu.jpg|thumb|140px|Klepetalnica umetnikov z [[Don Airey]] iz [[Deep Purple]]. Matthias Laurenz Gräff, Don Airey in Georgia Kazantzidu (2017)]] Od leta 2002 do 2008 je Matthias Laurenz Gräff študiral slikarstvo na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju.<ref name="POETS"/><ref>[http://www.collectedworks.eu/dieangewandte/#1547985447607_1 Universität für Angewandte Kunst, Bildarchiv zu Studienschlussarbeiten] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190121015428/http://www.collectedworks.eu/dieangewandte/#1547985447607_1 |date=2019-01-21 }}; accessed 7 August 2015. {{in lang|de}}</ref> Leta 2010 je Gräff prejel nagrada "Adolf Peschek Preis" od St. Pölten Künstlerbund v muzeju [[St. Pölten]].<ref>[http://www.stpoeltnerkuenstlerbund.at/aktiv/kb-aktiv.htm St. Pöltner Künstlerbund]</ref> Leta 2012 je Gräff naslikal sliko za spodnjeavstrijsko vino [[Rdeči križ|rdečega križa]].<ref>[http://www.noen.at/nachrichten/lokales/aktuell/horn/Etikette-hilft-Kinderburg;art2640,389609 Časopisni članki NÖN, Etikette hilft Kinderburg]</ref> Leta 2013 je na praznovanju sestrskega mesta [[Gars am Inn]] v Nemčiji ustvaril uradno poslikavo mesta pobratenja.<ref>[http://www.ovb-online.de/rosenheim/wasserburg/wilde-ehe-nach-jahren-legalisiert-3009840.html "Wilde Ehe" nach 50 Jahren legalisiert (Bayern, Deutschland) (in German)] {{Webarchive|url=https://archive.today/20130816104514/http://www.ovb-online.de/rosenheim/wasserburg/wilde-ehe-nach-jahren-legalisiert-3009840.html |date=2013-08-16 }}; accessed 7 August 2015.</ref>{{,}}<ref>[http://www.noen.at/nachrichten/lokales/aktuell/horn/Es-lebe-unsere-Freundschaft;art2640,473223 Newspaper article: NÖN, Es lebe unsere Freundschaft!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150101044458/http://www.noen.at/nachrichten/lokales/aktuell/horn/Es-lebe-unsere-Freundschaft;art2640,473223 |date=2015-01-01 }}; accessed 7 August 2015. {{in lang|de}}</ref> Leta 2014 je župan mesta Gars am Kamp naročil Gräffu izdelavo treh slik za založbo "Garser Wein 2014". Lokalni poslovnež je bojkotiral objavo založb zaradi portreta napol gole ženske, kar je sprožilo manjši medijski škandal v Avstriji.<ref name="POETS"/>{{,}} <ref>[http://pdf-ins-internet.de/matthias-laurenz-graeff-garser-wein-2014-heute/ Časopisni članki, Tageszeitung 'heute', Garser Wein] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191224190554/http://pdf-ins-internet.de/matthias-laurenz-graeff-garser-wein-2014-heute/ |date=2019-12-24 }} {{de}}</ref>{{,}}<ref>[http://www.noen.at/nachrichten/lokales/aktuell/horn/top-Etikette-Garser-Wein-nackt-Muse-Streit-um-nackte-Muse-auf-Weinetikett;art2640,532402 Časopisni članki, NÖN. "Streit um nackte Muse auf Weinetikett"] {{de}}</ref>{{,}}<ref>[http://www.meinbezirk.at/horn/chronik/wein-etiketten-zu-sexy-d928916.html Časopisni članki, www.meinbezirk.at. "Weinetiketten zu sexy"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150129212036/http://www.meinbezirk.at/horn/chronik/wein-etiketten-zu-sexy-d928916.html |date=2015-01-29 }} {{de}}</ref> Njegove različne zgodovinske slike so v publikacijah uporabili tudi zgodovinarji, kot sta univerzitetni profesor Ronald G. Asch<ref>[https://www.corrigenda.online/kultur/als-katholiken-und-protestanten-lernten-nebeneinander-zu-leben Corrigenda: Ronald G. Asch, Dreißigjähriger Krieg. Als Katholiken und Protestanten lernten, nebeneinander zu leben]</ref> in član [[Norveškega Nobelovega odbora]] [[Asle Toje]].<ref>[https://globalaffairs.ru/articles/tri-dnya-v-vizantii/ www.globalaffairs.ru Asle Toje: ГОРА АФОН: УТЁС В ПОТОКЕ ВРЕМЕНИ (2019)]</ref> Leta 2020 je za [[Lions Clubs International|Lions Club]] naslikal različne portrete pacifistov in humanistov 20. stoletja na levu v naravni velikosti.<ref>[https://www.noe-3d.at/eggenburg_loewe.php Niederösterreich 3D, Denkmäler, Profane Kunst]</ref> Gräff se v svojih slikah ukvarja tudi z literarnimi temami, vključno z udejanjanjem vsebine pisatelja [[Erich Maria Remarque]]. Sodeloval je pri velikih spominskih razstavah v mirovnem centru Erich Maria Remarque v Osnabrücku.<ref>[https://friedensstadt.osnabrueck.de/de/aktuelles/networking-remarque-und-ein-geschenk-fuer-remarque-zwei-ausstellungen-zum-125-geburtstag-des-schriftstellers/ Friedensstadt Osnabrück. „Networking Remarque“ und „Ein Geschenk für Remarque“: Zwei Ausstellungen zum 125. Geburtstag des Schriftstellers]</ref><ref>[https://www.presse-service.de/public/Single.aspx?iid=1132049 www.presse-service.de „Networking Remarque“ und „Ein Geschenk für Remarque“: Zwei Ausstellungen zum 125. Geburtstag des Schriftstellers]</ref><ref>[https://www.hasepost.de/ein-geschenk-fuer-zum-125-geburtstag-neue-ausstellungen-ehren-osnabruecker-schriftsteller-erich-maria-remarque-380128/ Hasepost: Ein Geschenk für zum 125. Geburtstag: Neue Ausstellungen ehren Osnabrücker Schriftsteller Erich Maria Remarque]</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://os-rundschau.de/kultur/museen/networking-remarque-und-ein-geschenk-fuer-remarque/ |title=Osnabrücker Rundschau: „Networking Remarque“ und „Ein Geschenk für Remarque“ |accessdate=2023-06-26 |archive-date=2023-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230626153428/https://os-rundschau.de/kultur/museen/networking-remarque-und-ein-geschenk-fuer-remarque/ |url-status=dead }}</ref> V muzeju so tudi slike Gräffa.<ref>[https://www.remarque.uni-osnabrueck.de/wwr/wwr%20expo%2015.htm Universität Osnabrück, Erich Maria Remarque-Friedenszentrum]</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.remarque.de/125%20startseite.htm#Geschenk |title=Erich Maria Remarque-Friedenszentrum. 125. Geburtstag Erich Maria Remarques am 22. Juni 2023 |accessdate=2023-06-26 |archive-date=2023-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231101213016/https://www.remarque.de/125%20startseite.htm#Geschenk |url-status=dead }}</ref><ref>[https://www.meinbezirk.at/horn/c-regionauten-community/mit-kuenstler-matthias-laurenz-graeff_a4282677 www.meinbezirk.at, "Weltweit Worldwide Remarque" in Osnabrück (De) mit Künstler Matthias Laurenz Gräff]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[https://m.noen.at/horn/gefragter-kuenstler-zweites-graeff-bild-fuer-friedenszentrum-359892429 Gefragter Niederösterreichische Nachrichten, Künstler. Zweites Gräff-Bild für Friedenszentrum]</ref><ref>[https://www.meinbezirk.at/horn/c-regionauten-community/graeff-auf-internationaler-sonderausstellung_a5964043 www.meinbezirk.at, Auf den Spuren von Erich Maria Remarque. Gräff auf internationaler Sonderausstellung]</ref><ref>[https://www.noz.de/lokales/osnabrueck/artikel/kuenstler-schicken-geschenke-fuer-remarque-nach-osnabrueck-44764047 Neue Osnabrücker Zeitung. Remarques Geburtstag: Erste Geschenke sind in Osnabrück eingetroffen]</ref> Njegova umetniška dela so uporabljena tudi v knjigah o Remarque.<ref>[https://books.google.com/books/about/Das_Wunderbare_die_Idylle_und_der_Krieg.html?hl=de&id=xqvkEAAAQBAJ#v=onepage&q=matthias%20laurenz%20gr%C3%A4ff&f=false ''Das Wunderbare, die Idylle und der Krieg: Aufsätze zu Erich Maria Remarque und zur Lyrik des Ersten Weltkriegs'', Alice Cadeddu, Claudia Junk, Thomas F. Schneider, V&R Unipress, 13.11.2023] {{de icon}}</ref>{{,}}<ref>[https://books.google.com/books?id=_YftEAAAQBAJ&dq=matthias+laurenz+gr%C3%A4ff&pg=PA144 Networking Remarque: Zum 125. Geburtstag Erich Maria Remarques. Alice Cadeddu, Claudia Junk, Thomas F. Schneider, V&R Unipress, 2024] {{de icon}} 978-3-8470-1699-1</ref> === Politika === ==== Umetnost in politika ==== Od leta 2015 Matthias Laurenz Gräff dela tudi na slikah sodobne politike in družbene kritike,<ref name="POETS"/> ki so večkrat objavljene v časopisih, blogih in knjigah o nacionalni in mednarodni politiki.<ref name="#2">[https://www.remarque.uni-osnabrueck.de/wwr/wwr%20expo%2015.htm Universität Osnabrück, Erich Maria Remarque-Friedenszentrum] {{de icon}}</ref><ref>[https://matthiaslaurenzgraeffpolitical.jimdofree.com/ Matthias Laurenz Gräff, Politik – political paintings & activism] {{en icon}}</ref> Pomembne teme so antifašizem, socializem, antinacionalistična in proevropska.<ref name="#2"/> Gräff se ukvarja z nacionalnimi in globalnimi vprašanji ter osebnostmi. Obravnava tudi družbeno politična vprašanja in kritične procese v avstrijski družbi in politiki. Za [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitve v Evropski parlament leta 2019]] je Gräff v sodelovanju z avstrijsko stranko [[NEOS]] ustvaril proevropsko podobo.<ref>[https://www.noen.at/horn/diskussion-in-zitternberg-graeff-atelier-empfaengt-zu-europa-dialog-im-kamptal-gars-am-kamp-europa-dialog-kamptal-matthias-laurenz-graeff-145554881 sporočilo za javnost NÖN, Gräff-Atelier empfängt zu „Europa-Dialog“ im Kamptal {{de icon}}]</ref> ''[[Erich Maria Remarque]]-Friedenszentrum Osnabrück'' (Univerza v Osnabrücku) je o Gräffu zapisal: ''Neprestano zastopa humanistična, antinacionalistična in proevropska stališča tako v svoji umetnosti kot v različnih programih izmenjave in razprave, ki jih organizira''.<ref name="#2"/> ==== Dialog im Kamptal ==== [[Slika:"Dialog der Bücher - Das Gemeinsame finden" (Atelier Gräff) 05.jpg|thumb|140px|Politika Georg Vetter, Matthias Laurenz Gräff, Georgia Kazantzidu, ministrica zunanja [[Karin Kneissl]] in diplomat Michael Breisky (Dialog im Kamptal, 2020)]] Matthias Laurenz Gräff in Georgia Kazantzidu sta leta 2019 kot zasebno pobudo za politično komuniciranje in sodelovanje v svojem umetniškem studiu ustvarila nestrankarsko platformo ''[[Dialog im Kamptal]] '' (Dialog v Kamptalu). Namen dogodkov je informiranje, izmenjava in dialog o pomembnih političnih in družbenih vprašanjih. Prejšnji udeleženci so bili [[Erhard Busek]], [[Karin Kneissl]], [[Karl von Habsburg]], [[Wolfgang Petritsch]], [[Emil Brix]] in [[Hannes Swoboda]].<ref>[https://www.matthiaslaurenzgraeff.com/dialog-im-kamptal/ Dialog im Kamptal] {{de icon}}</ref> ==== Politik ==== [[Slika:Matthias Laurenz Gräff (NEOS Representative für Griechenland, März 2024) 01.jpg|thumb|140px|Matthias Laurenz Gräff, uradni zastopnik NEOS-a za Grčijo]] Matthias Laurenz Gräff je od leta 2022 aktiven kot politični predstavnik liberalne stranke [[NEOS]] v občini [[Gars am Kamp]].<ref name="#1">[https://niederoesterreich.neos.eu/gemeinden/gars-am-kamp NEOS, Niederösterreich, Gars am Kamp] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220216004839/https://niederoesterreich.neos.eu/gemeinden/gars-am-kamp |date=2022-02-16 }} {{in lang|de}}</ref> Je tudi kandidat za deželne volitve v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] leta 2023,<ref>[https://m.noen.at/niederoesterreich/politik/mitgliederversammlung-indra-collini-fuehrt-neos-wieder-als-spitzenkandidatin-in-landtagswahl-niederoesterreich-redaktionsfeed-indra-collini-landtagswahl-landtagswahl-2023-redaktion-325610655 sporočilo za javnost NÖN. "Mitgliederversammlung. Indra Collini führt NEOS wieder als Spitzenkandidatin in Landtagswahl"] {{de icon}</ref> in tukaj kot kandidat za regijo [[Waldviertel]]<ref>[https://www.noen.at/horn/gars-interview-mit-graeff-mensch-muss-im-mittelpunkt-stehen-gars-am-kamp-neos-noe-interview-matthias-laurenz-graeff-landtagswahl-2023-print-345226231 sporočilo za javnost NÖN Horn. Interview mit Gräff: „Mensch muss im Mittelpunkt stehen!“] {{de icon}}</ref> in kot glavni kandidat za okrožje Horn.<ref>[https://www.meinbezirk.at/horn/c-politik/neos-fixieren-wahlkreislistenersten-fuer-horn_a5772610 sporočilo za javnost Bezirksblätter Horn. NEOS fixieren Wahlkreislistenersten für Horn] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221224010947/https://www.meinbezirk.at/horn/c-politik/neos-fixieren-wahlkreislistenersten-fuer-horn_a5772610 |date=2022-12-24 }} {{de icon}}</ref>{{,}}<ref>[https://www.noen.at/horn/ueberraschung-auf-platz-2-auch-pinke-liste-im-bezirk-horn-ist-jetzt-fix-bezirk-horn-matthias-laurenz-graeff-robert-porod-landtagswahl-2023-neos-print-347744774 sporočilo za javnost NÖN Horn. Auch pinke Liste im Bezirk Horn ist jetzt fix] {{de icon}</ref> Leta 2024 je Matthias Laurenz Gräff prevzel vlogo uradnega predstavnika za [[Grčija|Grčijo]] avstrijske parlamentarne stranke NEOS. Državna predstavništva so del državne organizacije NEOS X – International, v kateri politiko krojijo in za Avstrijce v tujini. Gräff zastopa NEOS v Grčiji tako znotraj kot zunaj nje. Ta funkcija poleg zastopanja Avstrijcev v tujini vključuje tudi stike in sodelovanje z liberalnimi grškimi strankami.<ref>[https://international.neos.eu/projekte/reps NEOS. NEOS X - International. Representatives]</ref>{{,}}<ref>[https://international.neos.eu/personen/Matthias-Laurenz-Graeff NEOS Representatives, Matthias Laurenz Gräff, Rep Griechenland]{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>{{,}}<ref>[https://www.noen.at/horn/neos-repesentatives-matthias-graeff-ist-neos-mann-fuer-griechenland-416211488 NÖN: "Garser Matthias Gräff ist der NEOS-Mann für Griechenland"]</ref> == Galerija == <gallery width="150" height="110"> Image:Matthias Laurenz Gräff, "Idylle".jpg|"Idylle", tihožitja Image:Matthias Laurenz Gräff, "Jerusalem Triptychon".jpg|"Jerusalem Triptychon" Image:Matthias Laurenz Gräff, "Der europäische Altar (Wind of Change). Feuchte Träume. Perverse Schwärmerei.".jpg|"Der europäische Altar", politično slikarstvo ([[Vladimir Putin]], [[Viktor Orban]] in [[Heinz-Christian Strache|HC Strache]]) Image:Matthias Laurenz Gräff, "Bella gerant alii, tu felix Austria nube. Sebastian Kurz, Der Große Diktator, Opportunist, Putschist".jpg|[[Sebastian Kurz]], politično slikarstvo Image:Matthias Laurenz Gräff, "Blaues Blut für Österreich".jpg|"Blaues Blut für Österreich", politično slikarstvo (Sebastian Kurz, [[Dietrich Mateschitz]] in [[Andreas Gabalier]]) Image:Matthias Laurenz Gräff, "Kreuzigung".jpg|"Kreuzigung" Image:Matthias Laurenz Gräff, "Garser Wein, Pathos".JPG|"Garser Wein" Image:Matthias Laurenz Gräff, "Faszination Santorin".jpg|"Faszination Santorin" </gallery> == Razstave (izbor) == * 2023, „Networking Remarque“, Erich Maria Remarque Friedenszentrum Osnabrück<ref>[https://friedensstadt.osnabrueck.de/de/aktuelles/networking-remarque-und-ein-geschenk-fuer-remarque-zwei-ausstellungen-zum-125-geburtstag-des-schriftstellers/ Friedensstadt Osnabrück. „Networking Remarque“ und „Ein Geschenk für Remarque“: Zwei Ausstellungen zum 125. Geburtstag des Schriftstellers]</ref> * 2023, „Ein Geschenk für Remarque“, Erich Maria Remarque Friedenszentrum Osnabrück<ref>[https://friedensstadt.osnabrueck.de/de/aktuelles/networking-remarque-und-ein-geschenk-fuer-remarque-zwei-ausstellungen-zum-125-geburtstag-des-schriftstellers/ Friedensstadt Osnabrück. „Networking Remarque“ und „Ein Geschenk für Remarque“: Zwei Ausstellungen zum 125. Geburtstag des Schriftstellers]</ref> * 2020, "Weltweit Worldwide Remarque", Erich Maria Remarque Friedenszentrum Osnabrück<ref>[https://www.meinbezirk.at/horn/c-regionauten-community/mit-kuenstler-matthias-laurenz-graeff_a4282677 www.meinbezirk.at, "Weltweit Worldwide Remarque" in Osnabrück (De) mit Künstler Matthias Laurenz Gräff]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Leta 2017 je Gräff v [[WUK]] Dunaj organiziral neprofitno kampanjo za ljudi s [[polinevropatijo]] (splošni izraz za različne bolezni perifernega živčnega sistema).<ref>[https://www.noen.at/horn/gars-wien-graeff-unterstuetzt-selbsthilfe-ausstellung-im-wuk-kunst-kuenstler-matthias-laurenz-graeff-ausstellung-wuk-selbsthilfe-49032404 Časopisni članki, NÖN. Gräff unterstützt Selbsthilfe: Ausstellung im WUK] {{de}}</ref> * 2017 skupaj z [[Roger Glover]] sodeluje na "50 Year Deep Purple. Art and History" v Kölnu.<ref>[https://www.deeppurple-artandhistory.com/matthias-laurenz-gr%C3%A4ff-aut/ "Exhibition 50 years of Deep Purple, Art and History", Matthias Laurenz Gräff] {{en}}</ref> * V letih 2015 in 2017 je Gräff organiziral srečanja umetnikov z [[Nick Simper]] in [[Don Airey]],<ref name="POETS"/>{{,}}<ref>[https://www.meinbezirk.at/horn/c-regionauten-community/kuenstlertreffen-mit-deep-purple_a5118217 Časopisni članki, www.meinbezirk.at, Künstlertreffen mit Deep Purple] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220126220002/https://www.meinbezirk.at/horn/c-regionauten-community/kuenstlertreffen-mit-deep-purple_a5118217 |date=2022-01-26 }} {{de}}</ref> glasbenikom Deep Purple na Dunaju. == Zunanje povezave == {{Commons category|Matthias Laurenz Gräff}} * [https://www.matthiaslaurenzgraeff.com Matthias Laurenz Gräff uradna spletna stran] {{de icon}}, {{en icon}} * [https://matthiaslaurenzgraeffpolitical.jimdofree.com/ Matthias Laurenz Gräff, politični aktivist] {{en icon}} * [http://www.basis-wien.at/db/person/76543 basis-wien.at] {{de icon}} * [http://www.artfacts.net/en/artist/matthias-laurenz-graff-515737/profile.html#solo artfacts.net] {{en icon}} * [http://www.kulturvernetzung.at/de/matthias-laurenz-graeff/?highlight=true&unique=1448895640 Kulturvernetzung Niederösterreich] {{de icon}} * [https://www.deeppurple-artandhistory.com/matthias-laurenz-gr%C3%A4ff-aut/ "Exhibition 50 years of Deep Purple, Art and History", Matthias Laurenz Gräff] {{en icon}} * [https://web.archive.org/web/20180925012908/https://www.poets-radio.net/exclusive-interview-matthias-laurenz-graeff-%ce%b6%cf%89%ce%b3%cf%81%ce%b1%cf%86%ce%af%ce%b6%ce%bf%ce%bd%cf%84%ce%b1%cf%82/ POETS Radio. Irene Gavala, Exclusive interview | Matthias Laurenz Graeff | Ζωγραφίζοντας., 2018] * Alain Dieckhoff, Christophe Jaffrelot, Élise Massicard: "L’Enjeu mondial : Populismes au pouvoir" (fr), Paris: Presses de Sciences Po, 2019, p 177 {{ISBN|978-2-7246-2500-4}}<ref>[https://documentcloud.adobe.com/link/track?uri=urn%3Aaaid%3Ascds%3AUS%3A8d9062c9-f121-4601-bb8f-33b62731603e PDF] {{fr icon}}</ref> {{fr icon}} * [[Enciclopedia Treccani]], ''La pena di morte, istituto in via d’estinzione? Complessi equilibri della pena capitale''<ref>[http://www.treccani.it/magazine/chiasmo/diritto_e_societa/Equilibrio/SGSS_La_pena_di_morte.html treccani; ''La pena di morte, istituto in via d’estinzione? Complessi equilibri della pena capitale''] {{it icon}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gräff, Matthias Laurenz}} [[Kategorija:Avstrijski slikarji]] 5x0j7u7gqxh2hp8vo7agn6fujm56ogt 0 475030 6675938 6671951 2026-05-15T07:37:41Z Sporti 5955 np 6675938 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Domen Novak}} {{Infopolje Kolesar | ridername = Domen Novak | nickname = »Lojz« | dateofbirth = <!--WD--> | country = {{SLO}} | height = 1,81 m | weight = 70 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateurteams = | amateuryears = | proyears1 = 2014–2016 | proteam1 = {{ct|ADR|2014}} | proyears2 = 2017–2022 | proteam2 = {{ct|BMT|2017}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|accessdate=1 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archivedate=1 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|publisher=[[Future plc]]|date=26 December 2019|accessdate=1 January 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15229/1002125/279|title=Bahrain Victorious|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=1 January 2021|archiveurl=https://archive.today/20210101044146/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15229/1002125/279|archivedate=1 January 2021}}</ref> | proyears3 = 2023– | proteam3 = {{ct|UAD men|2023}} | majorwins ='''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2019, 2024) | updated = | medaltemplates = }} '''Domen Novak''' [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[12. julij]] [[1995]], [[Slovenija]]. Domen Novak je profesionalni cestni kolesar, ki je v sezoni 2020 član WorldTour ekipe Bahrain McLaren. Novak je doma iz [[Dolenja vas, Novo mesto| Dolenje vasi]] in je začel trenirati pri [[Kolesarski klub Adria Mobil|Kolesarskem klubu Adria Mobil]]. V mladinski kategoriji je osvojil naslov državnega prvaka 2013 in tekmoval na svetovnem prvenstvu (odstopil) ter evropskem prvenstvu (8. mesto). Pri 18 letih, v sezoni 2014, se je priključil članski ekipi Adria Mobil.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/v-ekipi-adria-mobil-prostora-le-se-za-enega-kolesarja-24989 |title=V ekipi Adria Mobil prostora le še za enega kolesarja |accessdate=10. marec 2020 |date=29. oktober 2013 |publisher=siol.net}}</ref> V prvi sezoni med člani je vidnejši rezultat osvojitev majice za najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Sibiuju|Dirki po Sibiuju]]. Tekmoval je na dirki mlajših članov na svetovnem prvenstvu - 98. mesto - in etapni dirki Tour de l'Avenir - skupno 24. mesto. V sezoni 2015 je bil najboljši mladi kolesar (bela majica) na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]], v isti kategoriji pa je bil tudi drugi na dirki Settimana Internazionale Coppi e Bartali in osmi na Dirki po Hrvaški. Drugič je nastopil na Tour de l'Avenir in dosegel 15. mesto. Tretjo sezono v dresu Adrie Mobil je začel s tretjim mestom na dirki GP Laguna Poreč. Drugič nastopil na Dirki po Hrvaški in osvojil majico najboljšega mladega kolesarja in ponovil dobro vožnjo na [[Učka|Učko]] (8. mesto v 4. etapi) ter končno kot skupno šesti. Majico za najboljšega mladega kolesarja je zopet dobil na naslednji dirki CCC Tour, [[Poljska]] in še za najboljšega v vzponih. Tretjo majico dobil na dirki Tour of Malopolska. Jeseni 2016 je z [[David Per|Davidom Perom]] iz Adrie Mobil prestopil v [[WorldTour]] konkurenco in podpisal za ekipo Bahrain Merida (od 2020 Bahrain McLaren) s sedežom v [[Bahrajn|Bahrajnu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.bicikel.com/novica/uradno:-v-bahrain-merido-tudi-david-per-in-domen-novak |title=Uradno: V Bahrain Merido tudi David Per in Domen Novak |accessdate=10. marec 2020 |date=25. oktober 2016 |publisher=bicikel.com}}</ref> Prve nastope v dresu Bahrain Meride nosil na februarskih dirkah v Španiji (Murcia, Almeria, dirka po Andaluziji, v marcu dirka po Kataloniji) in Belgiji. Večji uspeh je dosegel z osvojitvijo bele majice na Dirki po Japonski. V sezoni 2017 je debitiral na tritedenski [[Dirka po Španiji|dirki po Španiji (Vuelta)]]. V ekipi je opravljal nalogo pomočnika kapetanu [[Vincenzo Nibali|Vincenzu Nibaliju]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042782093 |title=Polanc cilja na etapno zmago |accessdate=10. marec 2020 |date=19. avgust 2017 |publisher=Dnevnik (Ljubljana) |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011921/https://www.dnevnik.si/1042782093 |url-status=dead }}</ref>, zato je končal dirko na 105. mestu. V zaključku sezone se je prvič preizkusil na klasiki Il Lombardia, a je ni dokončal. Sezono 2018 je večinoma štartal na več etapnih dirkah. V spomladanskem delu sezone na dirki po Valenciji, Abu Dabiju, Kataloniji, Hrvaški in drugič tudi na tritedenski dirki [[Giro d'Italia|po Italiji (Giro)]], kjer je bil pomočnik Domeniccu Pozzovivu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20180504/C/180509925/July |title=Priložnost tudi za Polanca in Mohoriča |accessdate=10. marec 2020 |date=4. maj 2018 |publisher=Gorenski Glas}}</ref> Nadaljeval pa na Dirki po Sloveniji (in nagradi mesta Lugano) in zaključil z 2. mestom na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu]]. Po enomesečnem počitku je tekmoval na Dirki po Poljski in enodnevnih dirkah po Italiji, prvič nastopil med člani na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku (Avstrija), sicer kot pomočnik Rogliču - na dirki odstopil. Zaključil sezono na etapni dirki po Turčiji. Leto 2019 začel sredi februarja v [[Oman|Omanu]] in nadaljeval marca na dirki Pariz-Nica. V tretji etapi je padel in si izpahnil [[Ključnica|ključnico]].<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/bennettu-tretja-etapa-groenewegen-ostaja-skupno-prvi-492527 |title=Bennettu tretja etapa, Groenewegen ostaja skupno prvi |accessdate=10. marec 2020 |date=12. marec 2019 |publisher=siol.si}}</ref> Po trimesečnem okrevanju nastopil 9. junija na VN mesta Lugana in dirki po Sloveniji. Na državnem prvenstvu je zmagal (kar je tudi prva zmaga Novaka med člani). Nastopil je še na dirki po Poljski in Adriatica Ionicana. Avgusta 2019 je drugič nastopil na Vuelti, kjer je vozil kot pomočnik Marku Padunu.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/roglic-na-vuelto-kot-eden-od-stevilnih-favoritov-za-skupno-zmago-505143 |title=Roglič na Vuelto kot eden od številnih favoritov za skupno zmago |accessdate=10. marec 2020 |date=25. oktober 2016 |publisher=siol.si}}</ref> 28. septembra je podaljšal pogodbo z Bahrain Merdino za dve sezoni. <ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/bahrain-merida-pibernik-novak-508312 |title=Pibernik in Novak še naprej z roko v roki z Bahrain Merido |accessdate=10. marec 2020 |date=20. avgust 2019 |publisher=siol.si}}</ref> Jeseni je odlično nastopil na dirki po Hrvaški (CRO Race) in dosegel 5. mesto na kraljevski etapi na Platak, kar je bila tudi končna uvrstitev na dirki.<ref>{{navedi splet |url=https://teambahrainmerida.com/cro-race-domen-novak-is-5th-on-the-queen-stage/ |title=CRO Race: Domen Novak is 5th on the Queen stage |accessdate=10. marec 2020 |date=5. oktober 2019 |publisher=Team Bahrain Merida Press }}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V Italiji nastopil na dirki Milano-Torino (61.mesto) in Il Lombardia (odstopil) in na Japan Cupu. == Uspehi == ; 2013 : [[Slika:MaillotEslovenia.PNG|20x20_pik]] Slovenski državni prvak v cestna dirki - Mladinci : 8. mesto, Evropsko prvenstvo, Olomouc, Češka - Mladinci ; 2014 : [[Slika:Jersey_orange.svg|20x20_pik]] [[Dirka po Sibiuju]], Najboljši mladi kolesar (do 23 let) : [[Slika:MaillotEslovenia.PNG|20x20_pik]] Slovenski državni prvak v cestni dirki - Mlajši člani ; 2015 : [[Slika:Jersey_white.svg|20x20_pik]] Dirka po Sloveniji, Najboljši mladi kolesar (do 23 let) : 10. mesto, Giro del Belvedere ; 2016 : CCC Tour - Szlakiem Grodów Piastowskich : [[Slika:Jersey_blue.svg|20x20_pik]] Vodilni na gorskih ciljih : Najboljši mladi kolesar : 3. mesto Skupno, [[Dirka po Małopolski]] : Najboljši mladi kolesar : 3. mesto, VN Laguna Poreč : 6. mesto Skupno, [[Dirka po Hrvaški]] : [[Slika:Jersey_white.svg|20x20_pik]] Najboljši mladi kolesar ; 2017 : 7. mesto Skupno, Dirka po Japonski : [[Slika:Jersey_white.svg|20x20_pik]] Najboljši mladi kolesar '''2018''' : 2. mesto, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] : 10. mesto, Skupno, [[Dirka po Hrvaški]] '''2019''' : [[Slika:MaillotEslovenia.PNG|20x20_pik]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državni prvak v cestni dirki]] : 5. mesto, Skupno, Dirka po Hrvaški (CRO Race) '''2020''' : 5. mesto, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] : 6. mesto, [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v kronometru]] '''2021''' : 10. mesto, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] '''2022''' : 3. mesto, Skupno, [[Dirka po Sloveniji]] == Rezultati == === Tritedenske etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] |— |— |— |— | [[Dirka po Italiji 2018|101]] |— | [[Dirka po Italiji 2020|59]] |— | [[Dirka po Italiji 2022|31]] |— | [[Dirka po Italiji 2022|67]] |— |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] |— |— |— | [[Dirka po Španiji 2017|105]] |— | [[Dirka po Španiji 2019|123]] |— |— |— | [[Dirka po Španiji 2023|138]] |— | |} === Velike enotedenske etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px| Dirka ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | DNF | — | DNF | 77 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | DNF | 118 | — | style="color:#ccc;" |NH | DNS | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | 43 | 98 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | 101 | — | 82 |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 163 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | DNF | — | DNF | DNF | 71 | — | — |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|Klasike ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | DNF | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1946 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | DNF | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | DNF | — | — | DNF | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | DNF | — | 61 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | DNF | — | 76 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | — | — | — | — | — | — | DNF | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | — | — | — | DNF | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} Gran Piemonte | — | — | — | — | — | — | — | 133 | — | — |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px| Dirka ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|37]] | [[Dirka po Sloveniji 2015|16]] | [[Dirka po Sloveniji 2016|DNF]] | [[Dirka po Sloveniji 2017|17]] | [[Dirka po Sloveniji 2018|36]] | [[Dirka po Sloveniji 2019|24]] | style="color:#ccc;" |NH | — | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2022|'''3''']] | [[Dirka po Sloveniji 2022|29]] |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=180px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | Cestna dirka | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|Ni bilo | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | Kronometer | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | Cestna dirka | — | — | — | — | DNF | — | DNF | DNF | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | Kronometer | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | Cestna dirka | — | — | — | — | — | — | — | DNF | DNF | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | Kronometer | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | 17 | DNF | 11 | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |7 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |6 | — | — | — |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Domen}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2024]] brrkol87bntf1za6wpo8eldt65hkzqw 0 478238 6675799 6257901 2026-05-14T21:14:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675799 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Možje brez kril | image = | caption = | director = [[František Čap]] | producer = | writer = [[Bohumil Štěpánek]] | starring = [[Gustav Nezval]]<br>[[Ladislav H. Struna]]<br>[[Jaroslav Zrotal]] | music = Julius Kalaš | cinematography = [[Jan Stallich]] | editing = Jan Kohout | studio = Československá filmová společnost | distributor = Státní půjčovna filmů | released = 25. oktober 1946 | runtime = 79 minut | country = Češkoslovaška | language = češčina }} '''''Možje brez kril''''' ({{lang-cs|Muži bez křídel}}) je češkoslovaški [[dramski film]] iz leta 1946, ki ga je režiral [[František Čap]] po scenariju [[Bohumil Štěpánek|Bohumila Štěpáneka]].<ref name="filmovyprehled">{{navedi splet|url=https://www.filmovyprehled.cz/en/film/396021|title=Men Without Wings|website=Filmový přehled|publisher=NFA|accessdate=March 3, 2020|archive-date=2020-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200303123228/https://www.filmovyprehled.cz/en/film/396021|url-status=dead}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Gustav Nezval]], [[Ladislav H. Struna]] in [[Jaroslav Zrotal]]. Dogajanje je postavljeno v okupirano [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]] leta 1942 po atentatu na [[SS-Obergruppenführer]]ja [[Reinhard Heydrich|Reinharda Heydricha]]. Jirka (Ladislav Hájek) je izgubil družino v povračilnih umorih [[Tretji rajh|nacistov]] v [[Lidice|Lidicah]], zdaj živi s stricem Petrom Lomom (Nezval), pri skrbi zanj pomaga tudi soseda Marta ([[Pavla Vrbenská]]). Lom začne delati na vojaškem letališču, ki ga upravlja Ullman ([[Eduard Linkers]]) in kjer je prisotno partizansko gibanje za zbiranje orožja in komuniciranje z [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]]. Pri zbiranju zaupnih načrtov in podatkov nacistov jim zelo pomaga Ullmanova tajnica (Jiřina Petrovická), Marta pa se izkaže za nacistično informatorko. Tudi Jirka se zaposli na letališču, toda v navalu žalosti in besa poskuša ukrasti granato, pri čemer ga ujame [[Gestapo]] in kasneje ustreli. Gestapo začne zbirati in preiskovati vse na letališču po smrti Ullmana. Ob grožnji s smrtjo vsem delavcem Lom prizna krivdo in je ubit v strelskem obračunu s pripadniki Gestapa, v zadnjem prizoru tik pred smrtjo doživi vizijo osvoboditve Češkoslovaške. Film je bil premierno prikazan 25. oktobra 1946. Prikazan je bil na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]], kjer je bil med enajstimi dobitniki nagrade ''Grand Prix du Festival International du Film'' za najboljši film, kasneje znane kot [[zlata palma]].<ref name="festival-cannes.com">{{navedi splet |url=http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/4357/year/1946.html |title=Festival de Cannes: Men Without Wings |accessdate=2 January 2009 |work=festival-cannes.com |archive-date=2012-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120220041859/http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/4357/year/1946.html |url-status=dead }}</ref> == Vloge == * [[Gustav Nezval]] kot Petr Lom * [[Ladislav H. Struna]] kot Bureš * [[Jaroslav Zrotal]] kot Pavlík * [[Vladimír Hlavatý]] kot Karas * [[Jan W. Speerger]] kot Vondra * [[Jaroslav Seník]] kot Zeman * [[Ladislav Hájek]] kot Jirka * [[Karel Peyr]] kot direktor letališča * [[Eduard Linkers]] kot Ullmann * [[Jiřina Petrovická]] kot Jana Tomešová * [[Pavla Vrbenská]] kot Marta Pohlová == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{František Čap}} {{Palme d'Or}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Filmi leta 1946]] [[Kategorija:Češki filmi]] [[Kategorija:Vojni dramski filmi]] [[Kategorija:Črno-beli filmi]] [[Kategorija:Filmi o odporniških gibanjih druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Filmi o sirotah]] 0h9v61r02avnsog4ph7fg9gb90vmge5 0 481636 6675809 6630685 2026-05-14T21:38:08Z Ymblanter 93697 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Olgia Pavilion Peterhof.jpg]] → [[File:Olga Pavilion Peterhof.jpg]] typo; my own upload 6675809 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Petergof | native_name = Петерго́ф | native_name_lang = ru | former_names = | alternate_names = | image = Peterhof Palace, Saint Petersburg, Russia (44408938295).jpg | caption = | image_map = | map_caption = | altitude = | building_type = palača | architectural_style = [[petrovski barok]] | structural_system = | cost = | ren_cost = | location = [[Petergof ]], [[Sankt Peterburg]] | address = | client = | owner = Vlada Rusije | current_tenants = | landlord = | coordinates = {{coord|59|53|00|N|29|54|00|E|region:RU_scale:1000_type:landmark}} | start_date = 1714 | completion_date = | inauguration_date = | renovation_date = | demolition_date = | destruction_date = | height = | diameter = | other_dimensions = | floor_count = | floor_area = | main_contractor = | architect = Domenico Trezzini, Jean-Baptiste Alexandre Le Blond, Francesco Bartolomeo Rastrelli | architecture_firm = | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | other_designers = | quantity_surveyor = | awards = | ren_architect = | ren_firm = | ren_str_engineer = | ren_serv_engineer = | ren_civ_engineer = | ren_oth_designers = | ren_qty_surveyor = | ren_awards = | references = |website = http://en.peterhofmuseum.ru/ }} {{Infobox UNESCO World Heritage Site|noicon=false | image = | image_upright = 1.2 | caption = | location = [[Saint Petersburg]], [[Rusija]] | criteria = (i), (ii), (iv), (vi) | ID = 540bis | coordinates = | locmapin = | year = 1990 | extension = 2013 | area = 3.934,1 ha | map_caption = }} [[File:RUS-2016-Aerial-SPB-Peterhof Palace.jpg|thumb|280px|Območje palače Petergof (glavna stavba) in zgornji vrt]] '''Palača Petergof''' (rusko: Петерго́ф, IPA: [pʲɪtʲɪrˈɡof], kar pomeni 'Petrov dvor')<ref>Adrian Room, [https://books.google.com/books?id=PzIer-wYbnQC&pg=PA282 "Petrodvorets"], ''Placenames of the world: origins and meanings of the names for over 5000 Natural Features, Countries, Capitals, Territories, Cities and Historic sites'' (1997)</ref>, je vrsta palač in vrtov, ki so v [[Petergof]]u, [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]], ki jo je naročil [[Peter Veliki]] kot neposreden odgovor na [[Versajska palača |Versajsko palačo]] [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]]<ref name=":0">{{navedi novice|url=https://www.britannica.com/place/Peterhof|title=Peterhof {{!}} Russia|last=|first=|date=2015-06-09|work=Encyclopedia Britannica|access-date=2018-11-17|publisher=Encyclopædia Britannica, inc.|language=en}}</ref> Prvotno jo je leta 1709 nameraval imeti za bivanje. Peter Veliki si je prizadeval razširiti posest zaradi svojega obiska na francoskem kraljevem dvoru leta 1717, in mu dal vzdevek ''ruski Versailles''. Arhitekt med letoma 1714 in 1728 je bil Domenico Trezzini, slog, ki ga je uporabljal, pa je postal temelj za [[petrovski barok]], ki je bil naklonjen vsem Sankt Peterburgu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.saint-petersburg.com/famous-people/domenico-trezzini/|title=Biography of Domenico Trezzini, architect in St. Petersburg|website=www.saint-petersburg.com|access-date=2018-11-17|archive-date=2019-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20190604103110/http://www.saint-petersburg.com/famous-people/domenico-trezzini/|url-status=dead}}</ref> Tudi leta 1714 je Jean-Baptiste Alexandre Le Blond, verjetno izbran zaradi svojih prejšnjih sodelovanj z versajskim krajinskim arhitektom [[André le Notre|Andréjem Le Nôtrejem]], zasnoval vrtove. [[Francesco Bartolomeo Rastrelli]] je dokončal širitev od 1747 do 1756 za Elizabeto Rusko. Palača je skupaj s središčem mesta priznana kot Unescova svetovna dediščina. == Zgradba == Konec [[velika severna vojna|velike severne vojne]] je leta 1721 označila [[Nystadska pogodba]], ki je večino zahtevkov švedskega cesarstva do Baltskega morja odpravila v prid vzhajajoči Rusiji. Peter Veliki je že leta 1703 začel graditi svojo novo prestolnico Sankt Peterburg po uspešnem zajetju švedskih provinc na vzhodni obali.<ref>{{navedi novice|url=https://www.britannica.com/event/Second-Northern-War|title=Second Northern War {{!}} Europe [1700–1721]|work=Encyclopedia Britannica|access-date=2018-11-20|language=en}}</ref> Ta strateška lokacija je omogočila Rusom dostop do [[Baltsko morje|Baltskega morja]] preko reke [[Neva|Neve]], ki je tekla do [[Finski zaliv|Finskega zaliva]]. [[Otok Kotlin]] in njegova utrdba [[Kronstadt]] severovzhodno od Sankt Peterburga sta zaradi plitvine bližje mestu zagotavljala prehod in trgovsko pristanišče. Skozi zgodnje 18. stoletje je Peter Veliki gradil in razširil kompleks palače Petergof kot del svojega cilja modernizacije in zahodnjaštva Rusije.<ref>{{navedi splet|url=https://courses.lumenlearning.com/boundless-worldhistory/chapter/the-modernization-of-russia/|title=The Modernization of Russia {{!}} Boundless World History|website=courses.lumenlearning.com|access-date=2018-11-21}}</ref> ===Monplaisir Palace (1714–1723)=== [[File:RUS-2016-Aerial-SPB-Peterhof Palace-Monplaisir Palace.jpg|thumb|Zračni posnetek na palačo Monplaisir in vrtove]] Leta 1714 je Peter začel gradnjo palače Monplaisir (francosko za 'moje veselje') na podlagi lastnih skic. »Izpostavil je ne samo mesto, ampak tudi notranjo postavitev, nekatere elemente dekorativnega zaključka itd.«<ref>{{navedi splet|url=https://en.peterhofmuseum.ru/objects/peterhof/dvorets_monplezir|title=Государственный музей-заповедник «Петергоф»|website=ГМЗ «Петергоф»|language=ru-RU|access-date=2018-11-21}}</ref> Osnova v nizozemskem slogu <ref>{{navedi splet|url=http://www.saint-petersburg.com/peterhof/monplaisir/|title=Monplaisir Palace, Peterhof, St. Petersburg|website=www.saint-petersburg.com|access-date=2018-11-21}}</ref> je bila to Petrova poletna rezidenca (da ga ne bi zamenjali s Poletno palačo), ki bi jo uporabil pri prihodu in odhodu iz Evrope skozi pristanišče v Kronstadtu. Na stenah te obmorske palače je viselo na stotine slik, ki jih je Peter prinesel iz Evrope in so kljubivale vremenskim vplivom ruske zime in vlažnosti morja brez vročine. V svoji palači Monplaisir je Peter naredil svoj pomorski kabinet, s katerega je bilo mogoče videti levo otok Kronstadt in Sankt Peterburg na desni. Kasneje je razširil svoje načrte z vključitvijo dvorca in vrtov naprej v notranjost, po vzoru Versaillesa, da bi postal palača Petergof. Prvotno zasnovo palače in njenega vrta je naredil francoski arhitekt Jean-Baptiste Le Blond.<ref>R.K. Massie, ''Peter the Great: His life and world'' (New York: Ballantine Books, 1986), p. 631.</ref> == Lega == Prevladujoča naravna značilnost Petergofa je 16 m visok [[klif]], ki leži manj kot 100 m od obale. Tako imenovani Spodnji vrtovi (''Nižni Sad''), s 1,02 km² obsegajo boljši del petergofskega kopenskega območja in so omejeni med tem bregom in obalo, ki se razteza proti vzhodu in zahodu približno 200 m. Tu je večina vodnjakov, prav tako pa tudi nekaj manjših palač in gospodarskih poslopij. Vzhodno od Spodnjih vrtov leži park Aleksandrija z neogotskimi strukturami iz 19. stoletja, kot je Kapela. Na vrhu brežine, blizu sredine Spodnjih vrtov, stoji Velika palača (''Bolšoi Dvorec''). Za njo (južno) so sorazmerno majhni Zgornji vrtovi (''Verhnji Sad''). Na čelu klifa pod palačo so Velike kaskade (''Bolšoj Kaskad''). Te in Velika palača so središče celotnega kompleksa. Ob vznožju se začne Morski kanal (''Morskoi kanal''), eden najobsežnejših vodnih del iz obdobja [[barok]]a, ki ločuje Spodnje vrtove. === Velika kaskada in Samsonov vodnjak === [[File:Peterhof, Saint Petersburg, Russia.jpg|thumb|left|160px|Samsonov vodnjak in morski kanal.]] Velika kaskada je narejena po vzoru ene, zgrajene za Ludvika XIV. v njegovem [[Château de Marly]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.outdoorfountainpros.com/blogs/news/133089091-the-quizzical-trick-fountains-of-peterhof-palace|title=The Quizzical Trick Fountains of Peterhof Palace|website=Outdoor Fountain Pros}}</ref>, ki je prav tako upodobljen v enem od poslopij parka. V središču kaskade je umetna jama z dvema nadstropjema, obdelana znotraj in zunaj s sekanim rjavim kamnom. Trenutno vsebuje skromen muzej zgodovine vodnjakov. Eden od eksponatov je miza, ki nosi posodo z (umetnim) sadjem, repliko podobne mize, zgrajeno pod Petrovim vodstvom. Miza je zasuta s curki vode, ki obiskovalce zmoči, ko posežejo po sadju, odlika [[manierizem|manierističnih]] vrtov, ki so v Nemčiji ostali priljubljeni. Jama je s palačo zgoraj in zadaj povezana s skritim hodnikom. Vodnjaki Velike kaskade so pod jamo in na obeh straneh. Obstaja 64 vodnjakov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.saint-petersburg.com/peterhof/fountains-peterhof/|title=Peterhof Fountains, St. Petersburg|website=www.saint-petersburg.com}}</ref> Njihove vode se izlivajo v polkrožni bazen, konec morskega kanala. V 1730-ih so v ta bazen postavili velik Samsonov vodnjak. Upodablja trenutek, ko Samson odpre čeljust leva, ki predstavlja zmago Rusije nad Švedsko v veliki severni vojni in je dvojno simboličen.<ref>{{navedi splet|url=https://stpetersburg-guide.com/history/petrodvorets.shtml|title=Peterhof &#124; History of St-Petersburg|website=stpetersburg-guide.com|accessdate=2020-07-06|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806035635/https://stpetersburg-guide.com/history/petrodvorets.shtml|url-status=dead}}</ref> Lev je element švedskega grba, ena izmed velikih zmag v vojni pa je bila pridobljena na dan svetega Sampsona. Iz levjih ust brizga 20 m visok vertikalni curek vode, najvišji od vseh petergofskih. To mojstrovino Mihaila Kozlovskega so med drugo svetovno vojno opustošili Nemci. Replika kipa je bila nameščena leta 1947. Morda je največji tehnološki dosežek Petergofa ta, da vse fontane delujejo brez uporabe črpalk. Voda se napaja iz naravnih izvirov in se zbira v rezervoarjih na Zgornjih vrtovih. Višinska razlika ustvarja pritisk, ki poganja večino vodnjakov Spodnjih vrtov, vključno z Veliko kaskado. Samsonov vodnjak se oskrbuje s posebnim akvaduktom, dolgim več kot 4 km, ki črpa vodo in pritisk iz visoko dvignjenega vira. === Spodnji vrtovi === [[File:St.Petersburg Russia Summer Palace-9.jpg|thumb|240px|Vrtovi.]] Prostor spodnjih vrtov je zasnovan v formalnem slogu [[Francoski park |francoskih vrtov]] iz 17. stoletja. Čeprav je veliko dreves razraščenih, se je v zadnjih letih uradno striženje ob številnih alejah ponovno začelo, da bi povrnili prvotni videz vrta. Številne fontane, ki so tukaj, kažejo nenavadno stopnjo ustvarjalnosti. Eden najbolj opaznih modelov je naslovljen ''Sonce''. Disk, ki seva vodne curke z njegovega roba, ustvari sliko sončnih žarkov, celotna struktura pa se vrti okoli navpične osi, tako da se smer, v katero se sooča ''sonce'', stalno spreminja. Isti klif, ki omogoča postavitev Velike kaskade, omogoča dve drugi, zelo različni kaskadi. Zahodno od Velike palače je ''Zlata gora'' (Золотая Гора), okrašena z marmornatim kipom, ki je v nasprotju z nemirnimi pozlačenimi figurami Velike kaskade. Vzhodno je ''Šahovska gora'' (Шахматная Гора), širok jarek, katerega površina je črno-bela obložena kot šahovnica. Najpomembnejši pozicionirani fontani Petergofa sta ''Adam'' in ''Eva''. Zasedata simetrične položaje na obeh straneh Morskega kanala, vsaka v stiku osem poti. === Velika palača === [[File:PeterhoffRoomWithHarp.jpg|thumb|left|240px|Notranjost v franscoskem slogu]] Največja petergofska palača je videti resnično impozantno, če jo gledamo s spodnjega ali zgornjega vrta, v resnici pa je precej ozka in ne pretirano velika. Od približno tridesetih sob si jih omembo zasluži le nekaj. ''Česmensko dvorano'' krasi dvanajst velikih slik [[Česmenska bitka|česmenske bitke]], osupljive zmage v [[Rusko-turška vojna (1768-1774) |rusko-turški vojni 1768-1774]]. Te je med letoma 1771 in 1773 naslikal nemški umetnik Jacob Philipp Hackert. Priče so kritizirale njegove prve upodobitve velikih bojnih prizorov, da resnično ne kažejo učinka eksplozije ladij - letečih delov lesa, velikega plamena, dima in ognjene krogle. Katarina II. je umetniku pomagala z eksplozijo fregate v pristanišču Livorno v Italiji, ki mornarske bitke še nikoli ni videl iz prve roke. Hackert prav tako ni raziskal dejanskih položajev ruskih in turških sil med bitko, zato so prikazani prizori nekoliko domišljijski, vendar dejansko prikazujejo dramo in uničenje pomorskega bojevanja. Vzhodni in zahodno kitajski kabineti so bili med letoma 1766 in 1769 okrašeni s predmeti dekorativne umetnosti, uvoženih z vzhoda. Stene so ruski obrtniki okrasili z imitacijami orientalskih vzorcev in obesili s kitajskimi krajinskimi slikami v rumenem in črnem laku. Ena soba v središču palače nosi ime ''Dvorana slik''. Njene stene so skoraj v celoti prekrite s serijo 368 slik, večinoma različno oblečenih žensk, ki se razlikujejo po videzu in celo starosti, večina pa predstavlja en sam model. Te so bile leta 1764 kupljene od vdove italijanskega umetnika P. Rotarija, ki je umrl v Sankt Peterburgu. === Druge značilnosti === [[Image:RUS-2016-Aerial-SPB-Peterhof Palace-Marli Palace.jpg|thumb| Marli palača v spodnjih vrtovih]] Velika palača ni edina zgodovinska carjeva stavba v Petergofu. Palači Monplaisir in Marli ter paviljon, znan kot ''Ermitaž'', so bili postavljeni med prvotno gradnjo Petergofa v času vladavine Petra Velikega. Spodnji vrtovi vsebujejo tudi velik rastlinjak, v Aleksandrinskem parku pa stoji palača Nikolaja I. Tako kot Spodnji vrtovi tudi Zgornji vrtovi vsebujejo veliko vodnjakov, razporejenih med sedmimi širokimi bazeni. Urejanje krajine pa je povsem drugačno; za razliko od Spodnjih vrtov (ki so strogo geometrijski), Zgornjih vrtovi niso. Nekateri vodnjaki imajo nenavadne skulpture. == Zgodovina == === 1705–1755 === [[File:Meyer-Ozerki.jpg|thumb|left|225px|Ozerki paviljon (1840-ih), avtor Jegor Mejer]] V začetku 1700-ih se je originalni Petergof pojavil precej drugače kot danes. Številni vodnjaki še niso bili postavljeni in celoten Aleksandrinski park in Zgornji vrtovi niso obstajali. Zgornji vrtovi so se uporabljali za gojenje zelenjave in ribniki, ki so bili le trije, za ribe. Samsonov vodnjak in njegov masivni podstavek še niso bili postavljeni v Morskem kanalu, sam kanal pa je bil uporabljen kot velik morski vhod v kompleks. [[File:Meyer-Olgin.jpg|thumb|225px|Olgin ribnik (1840-ih), avtor Jegor Mejer]] Morda najpomembnejša sprememba, ki je povečala Petrovo zasnovo, je bila dvig Velike palače do osrednjega statusa in pomembnosti. Velika palača se je sprva imenovala preprosto ''Zgornja'' in je bila komaj večja od katere koli druge strukture kompleksa. Dodajanje kril, izvedeno med letoma 1745 in 1755, je bil eden od mnogih projektov, ki jih je italijanskemu arhitektu Bartolomeu Rastrelliju naročila Elizabeta Ruska.<ref>{{navedi splet|url=http://www.saint-petersburg.com/peterhof/grand-palace/|title=Grand Palace, Peterhof, St. Petersburg|website=www.saint-petersburg.com}}</ref> Prav tako je bila Velika kaskada bolj redko okrašen, ko je bila zgrajen. Povečanje prvotnih vodnjakov in dodajanje novih se je nadaljevalo tudi v 19. stoletju. === 1941–sodobnost === Petergof so podobno kot Carsko selo leta 1941 zajele nemške čete in ga obdržale do leta 1944. V nekaj mesecih, ki so pretekli med napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo in nastopom nemške vojske, so zaposleni lahko rešili le del zakladov palač in fontan. Poskusili so razstaviti in zakopati skulpture vodnjaka, vendar so tri četrtine, vključno z vsemi največjimi, ostale na mestu. [[File:Monument of the naval landing in Low Park of Peterhof near the pier.jpg|thumb|Spomenik pristanka mornarjev v Spodnjih vrtovih Petergofa v bližini pomola.]] 23. septembra 1941 so nemške čete zavzele Petergof. Dva tedna pozneje, 5. oktobra 1941, so sovjetske čete poskušale ponovno zajeti mesto in s pomorskim pristankom blokirati cesto. 510 marincev sovjetske baltske flote je pristalo na plaži sosednjega Aleksandrijskega parka, a se je spopadlo z močnim ognjem Nemcev. Poveljnik operacije je bil ubit, čete so postale neorganizirane, eno plovilo je bilo potopljeno, drugo pogrešano. Kljub sovjetskim poskusom, da bi pristaniške sile pokrile obalno topništvo iz Kronstadta, so bili zaradi pomanjkanja povezave s pristaniškimi četami hitro suspendirani. Poskusi evakuacije so bili neuspešni tudi zaradi močnega nemškega topništva. Operacija pristajanja v Petergofu ni uspela in vse pristaniške čete so bile odrezane z obale in obkrožene. Nekateri od njih so segali do Spodnjih vrtov in se borili do grenkega konca. Zadnji žepi upora so bili uničeni 7. oktobra. Nekaj deset psov, nemških ovčarjev, je bilo izpuščenih na vrtove, da bi našli mornarje, ki so se skrivali. Veliko ranjenih marincev je bilo do smrti ogriženih, nekaj pa je bilo zajetih.<ref name="centralsector.narod.ru">http://centralsector.narod.ru/misc/desc/desc5.htm Кольцов Ю. В. Петергофский десант. Спб.:Издательско-полиграфический комплекс «Гангут», 2010.</ref> Leta 1980 so ob pomolu Spodnjih vrtov postavili spomenik. Okupatorske sile nemške vojske so v veliki meri uničile Petergof. Številni vodnjaki so bili uničeni, palača pa je bila delno minirana in pogorela. Restavratorska dela so se začela skoraj takoj po koncu vojne in trajajo še danes. Spodnji park je bil ponovno odprt za javnost leta 1945.<ref>{{navedi splet|url=http://www.saint-petersburg.com/peterhof/|title=Peterhof (Petrodvorets), St. Petersburg, Russia|website=www.saint-petersburg.com}}</ref> Ime je bilo leta 1944 spremenjeno v ''Petrodvorec'' ('Petrova palača') zaradi vojnih proti-nemških občutkov in propagande, prvotno ime pa je leta 1997 obnovila postsovjetska vlada Rusije. Leta 2003 je Sankt Peterburg praznoval 300-letnico ustanovitve. Zaradi tega je bil velik del stavbe in kipi v Petergofu obnovljen, na voljo pa je tudi veliko pozlačenih del. ''Namen'' Petergofa je bil praznovanje in zahtevek za dostop do Baltika (medtem ko se je Peter Veliki hkrati širil tudi na črnomorsko primorje). Tako se Petergof spominja carske širitve (in modernizacije Rusije). Znotraj Petergofa je veliko slik morskih bitk znanega Ivana Aivazovskega. == Galerija == <gallery widths="160" heights="130"> File:St.Petersburg Russia Summer Palace.jpg|Pozejdon in kupola palačne cerkve File:Samson fountain in Peterhof 02.jpg| 20 m visok curek vode iz levjih ust Samsonovega vodnjaka File:Церковь Большого Дворца. Петергоф.jpg|Cerkev Velike palače File:Petershof Bolshoy Palace 2005.jpg|Zgornji vrtovi File:Grand Cascade in Peterhof 01.jpg|Pogled na Veliko kaskado File:Hermitage Peterhof againstthesea.jpg|Paviljon Ermitaž v Spodnjih vrtovih File:Peterhof interior 20021011.jpg|Velika prestolna soba File:Aviary Pavilion on the grounds of Peterhof in Russia.JPG|Ptičji paviljon File:Olga Pavilion Peterhof.jpg|Olgin paviljon File:RUS-2016-Aerial-SPB-Peterhof Palace-Tsaritsyn Pavilion.jpg|Caričin paviljon </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{navedi knjigo |last=King |first=Greg| title=The Court of the Last Tsar |url=https://archive.org/details/courtoflasttsarp0000king |location=Hoboken |publisher=John Wiley & Sons |year=2006 |isbn= 978-0-471-72763-7}} * Vernova, N (2004). ''Peterhof: The Fountains''. St. Petersburg: Abris. * Vernova, N (2004). ''Peterhof: The Grand Palace''. St. Petersburg: Abris. ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Peterhof}} * [http://en.peterhofmuseum.ru/ Uradna spletna stran * [http://www.around.spb.ru/maps/suburb/kronstadt_gen.gif Map of Kronstadt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070705172736/http://www.around.spb.ru/maps/suburb/kronstadt_gen.gif |date=2007-07-05 }} in Russian and English showing the central Island of the [[Kronstadt]] fortifications and Naval yard that Peter the Great constructed across the shallow Gulf of Finland to control access by water to St. Petersburg after his armed forces took the area from [[Sweden]] in 1703. Peter built Peterhof on the southern shore with a clear view of the Kronstadt fortifications and Naval yard. * [http://maps.google.co.uk/maps?f=q&hl=en&q=petrodvorets,+russia&ie=UTF8&t=k&om=1&ll=59.949509,29.96315&spn=0.255135,0.862427 Interactive satellite view map of Kronstadt, Peterhof, and St. Petersburg]. The Kronstadt Island harbor that Peter the Great built on what was Kotlin Island is in the middle of the [[Gulf of Finland]]. The Kronstadt fortifications in shallow water stretch east and south from Kronstadt Island. Peterhof ("Petrodvorets" on this map) is southeast of Kronstadt Island on the shore. St. Petersburg is to the east on the River Neva. * [http://www.saint-petersburg.com/peterhof/monplaisir.asp Official page for Monplaisir Palace], the palace and personal retreat that Peter the Great designed and built for his own pleasure. [[Kategorija: Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] [[Kategorija:Palače v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Rusiji]] {{normativna kontrola}} 8u9as2a8ipagjscxp3ixhmjcoihixlw 0 482161 6675898 5998634 2026-05-15T06:19:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675898 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | image = Megascolia maculata2.jpg | image_caption = samica | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Hymenoptera]] (kožekrilci) | subordo = [[Apocrita]] (ozkopase ose) | familia = [[Scoliidae]] (skolije) | species = '''''M. maculata''''' | binomial = ''Megascolia maculata'' | binomial_authority = ([[Dru Drury|Drury]], 1773) | subdivision_ranks = [[Podvrsta (biologija)|Podvrste]] | subdivision = *''Megascolia maculata flavifrons'' <small>([[Johan Christian Fabricius|Fabricius]], 1775)</small> *''Megascolia maculata maculata'' <small>(Drury, 1773)</small> | synonyms = *''Scolia flavifrons'' <small>Fabricius, 1775</small> *''Sphex maculata'' <small>Drury, 1773</small> | synonyms_ref = <ref name="GBIF"/> }} '''Orjaška skolija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Megascolia maculata''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[ozkopase ose]] iz družine [[skolije|skolij]], razširjena po [[Sredozemlje|Sredozemlju]] in [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]].<ref name="GBIF">{{navedi splet |url=https://www.gbif.org/species/4505917 |title=Megascolia maculata (Drury, 1773) |work=[[Global Biodiversity Information Facility]] |accessdate=2020-07-22}}</ref> Samice zrastejo do 4 cm v dolžino, s čimer je ena največjih evropskih predstavnikov skupine, ki ji pogovorno pravimo »ose«, samci pa so nekoliko manjši.<ref name="PMSLJ">{{navedi splet |url=http://anthrenus.pms-lj.si/animalia/load.php?species=503 |title=Megascolia maculata (Drury, 1773) |work=Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev |publisher=[[Prirodoslovni muzej Slovenije]] |accessdate=2020-07-22}}</ref><ref name="VespaID">{{navedi dokument |url=https://www.fli.de/fileadmin/FLI/IMED/NRL-Bienenkrankheiten/Vespa_velutina_Identification_Sheet_MNHN.pdf |title=Identication Information Sheet : Possible areas of confusion between insecs |first1=Quentin |last1=Rome |firt2=Franck |last2=Muller |first3=Claire |last3=Villemant |publisher=Muséum National d'Histoire Naturelle}}</ref> [[slika:Larva Megascolia maculata and larva Oryctes nasicornis.JPG|thumb|left|Ličinka zajeda na ličinki hrošča nosorožca]] Ima črno osnovno obarvanost telesa, gosto poraščeno s kratkimi črnimi in rjavimi dlačicami, le na zadku sta dva para neodlakanih rumenih lis. Samice imajo živorumeno ali oranžno obarvano zgornjo polovico glave, medtem ko je pri samcih glava manjša in črne barve, a z daljšimi [[tipalnica]]mi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.atlashymenoptera.net/page.aspx?id=50 |title=Scoliidae - Megascolia |first1=Nicolas J. |last1=Vereecken |first2=David |last2=Genoud |work=Atlas Hymenoptera |accessdate=2020-07-22 |archive-date=2021-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210228092049/http://www.atlashymenoptera.net/page.aspx?id=50 |url-status=dead }}</ref> Pogosto jo zamenjujejo z [[Vespa velutina|azijskim sršenom]], ki ima po zadku proge.<ref name="VespaID"/> Vrsta je samotarska. Odrasli se prehranjujejo z [[nektar]]jem, [[ličinka|ličinke]] pa so specializirane na [[zajedavec|zajedanje]] velikih ličink [[hrošči|hroščev]], kot je [[nosorožec]].<ref name="PMSLJ"/> == Sklici == {{sklici}} {{taxonbar|from=Q148638}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Ozkopase ose]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1773]] [[Kategorija:Žuželke Afrike]] [[Kategorija:Žuželke Azije]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Žuželke Slovenije]] 0yany6bw6rc01yrwf00s5zyhlmvzmfh 0 483234 6675999 6630946 2026-05-15T09:59:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675999 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Pavel Evgenjevič Demidov | image = <!-- WD --> | caption = v [[Abhazija|Abhaziji]]i, 2019 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | home_town = Moskva | years_active = 1994 &#x2013; 2020 | known_for = [[speleologija]], visokogorske jame | alma_mater = Pomorska akademija v [[Odesa|Odesi]] | spouse = Elena Demidova (poročen 1994–2013) | signature = <!-- WD --> }} '''Pavel Evgenjevič Demidov''' (tudi {{Jezik-ru|Павел Евгеньевич Демидов|translit=Pavel Evgen'evič Demidov}}{{efn|name=fn1}}), [[Rusi|ruski]] [[speleologija|speleolog]] in [[jamar]], * [[13. avgust]] [[1971]], Moskva), † [[23. avgust]] [[2020]], gorovje Arabika v Abhaziji. Najbolj znan je po raziskovanju zelo globokih jam, še posebej kot vodja odprav skupine Perovo-speleo v jamo Verëvkina v gorovju Arabika v [[Abhazija|Abhaziji]] ob [[Črno morje|Črnem morju]], ki je od leta 2017 [[Seznam najglobljih jam|najgloblja jama]] na svetu.<ref name="EFSCSL"/><ref name="MDCE1"/><ref name="MDCE2"/><ref name="CR2003"/><ref name="OITPSNGA"/> == Življenje in delo == Rodil se je v Moskvi, oče Evgenij Pavlovič Demidov je [[Agrotehnika|agrotehnični inženir]], mati Elvira Ivanovna Mazeina je delala kot elektrotehnica v montaži [[Raketni motor|raketnih motorjev]]. Po šoli št. 668 (1978–1988) v Moskvi je diplomiral iz [[Navigacija|navigacije]] na Državni pomorski akademiji v [[Odesa|Odesi]] (1988–1994).<ref name="MDCE1"/> Študij je vključeval poldrugo leto usposabljanja na morju, plovbo po [[Črno morje|Črnem]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], na učnih in [[Trgovska ladja|trgovskih ladjah]]. Ker po diplomi ni našel primerne zaposlitve v ruski trgovski floti, se je leta 1994 vrnil v Moskvo. Opravljal je različna dela, med drugim je dobrega pol leta služboval na ruski tunolovki ob otočju [[Fidži]] leta 2004 kot predstavnik lastnika, nato pa se je preživljal z delom na višini.<ref name="MDCE1"/> == Jamarstvo == Med šolskimi izleti v gore [[Krim (polotok)|Krima]], na Zahodni [[Kavkaz]] in med vsakoletnimi potovanji v vas Verhnjaja Sysert na jugu [[Ural]]a, kjer je živela njegova babica, se je Demidov začel zanimati za naravo in za plezanje.<ref name="MDCE1"/> Da bi se usposobil za vrvno tehniko se je leta 2000 udeležil jamarske šole Jamarskega kluba Perovo iz Moskve. Jama zablodelih (Peščera Zabludših) v gorovju Alek nad [[Soči, Rusija|Sočijem]], blizu [[Črno morje|Črnega morja]] je bila njegova prva jama, februarja 2000.<ref name="MDCE1"/><ref name="CLHSEBS"/> Jama je bila odkrita leta 1966 in pogosto na programu jamarskih šol, saj je dovolj težka in dovolj globoka, do končnega sifona na -420 m. Demidov in še trije udeleženci jamarske šole: Pëtr Ljubimov - Petja, Konstantin Zverev - Kostja in Roman Zverev so uspeli priti mimo tega sifona in na drugi strani se je odprl nov rokav jame.<ref name="MDCE1"/> Leta 2000 je četverica naredila še 5 odprav, 3 v isto jamo,<ref name="PSFCL"/>, eno v jamo v Skalnem grebenu (Skalistij hrebet) na Severnem [[Kavkaz]]u, in eno v Jamo Verëvkina. Ta je bila odkrita leta 1968, ponovno odkrita leta 1982 in leta 1986 raziskana do -440 m. Odprava leta 2000 je bila prva v to jamo po vojni v Abhaziji v letih 1992 in 1993 ter tudi prva odprava vanjo z uporabo vrvne tehnike. Ker v osrednji Rusiji ni primernih jam so jamarske ekskurzije vedno v obliki odprav, ki običajno trajajo od treh tednov do enega meseca.<ref name="MDCE1"/> Leta 2002 so Demidov, Ljubimov in oba Zvereva ustanovili društvo Perovo-speleo in prvo jamo, kjer so se izkazali, je bila jama Only Stones avgusta 2002 na gorovju Arabika v Abhaziji, na območju Dzou.<ref name="THPSTP"/> Jamo so odkrili Italijani, je blizu jezera, 2000 m nad morjem, in ima visok vhod. Takrat je bila globoka 200 m in uspeli so jo poglobiti na 360 m. Med odpravo avgusta 2004 so na istem področju odkrili tudi jamo Vjatskaja.<ref name="VCHB"/> Only Stones se je končala z velikim podorom, medtem ko je Vjatskaja šla naprej in tako so vanjo izvedli še več odprav. Po nekaj letih so prišli 453 m globoko.<ref name="VCNMFA"/> Po letu 2001 so Demidov in ekipa raziskovali tudi več jam na gorovju Bzyb, ki meji na Arabiko, jamo Habju leta 2001,<ref name="HAF2001"/>, jamo Napra v letih 2001–2003,<ref name="ENCNJZ"/><ref name="PSTENC"/> in jamo Pantjuhinskaja leta 2008.<ref name="PCIM"/> Sodelovali so tudi pri odpravah v jame drugih jamarskih klubov, od jame [[Kruberjeva jama|Voronja]] na Arabiki leta 2005,<ref name="KVU2005"/> do jame Snežnaja na Bzybu leta 2016.<ref name="PCNAC"/> [[File:Peščera Verëvkina - profil s poverhnostju - sever-jug s zapada.svg|thumb|upright=2.0|left|Jama Verëvkina - profil s površjem - sever-jug z zahoda]] == Jama Verëvkina == Ko so leta 2000 začeli delati v Verëvkini, je bila jama globoka 440 m in končala se je z ozkim in dolgim meandrom.<ref name="DHRCV"/> Kar so izkopali je bilo treba prenašati zelo daleč. Novembra 2002 je bila še ena odprava na dno: Demidov, Kostja, Petja, Grigorij Sanevič - Griša, ter Danila in Filip Čeredničenko iz [[Sankt Peterburg]]a. Odločili so se, da bodo poskusili najti kako drugo nadaljevanje, na poti od dna do vhoda. Na globini 120 m so odkrili še en ozek meander, skozi katerega se je Demidov uspel pretolči, do vrha brezna. Jama je šla naprej.<ref name="EAVC"/> Vsako leto do leta 2010 so jamarji iz društva spet šli v to jamo, na šestih odpravah so vedno sledili prepihu v oknih nad sicer slepim dnom brezna. Leta 2010 so prišli do meandra na globini od 320 do 340 m, kjer so se ustavili. Ni šlo več naprej, opustili so nadaljnje raziskovanje jame.<ref name="VCRE2009"/> Februarja 2007 so jamarji društva Perovo-speleo, z Demidovim, začeli nadaljevati raziskovanje jame Moskovskaja. Tudi ta se nahaja na območju Dzou, v osemdesetih letih je bila raziskana do globine 980 m; vhod je 2307 m nad morjem. Evgenij Starodubov, edini še preostali član društva, ki je prva raziskovala jamo, jo je prepustil društvu Perovo-speleo, da bi jo raziskovali naprej. Bilo je 5 odprav in na drugi odpravi so prekopali ozek meander, zaobšli sifon ter dosegli globino 1.000 m.<ref name="MCLAB"/><ref name="NOKA"/> Nadaljnje odprave so prinesle globino 1.250 m, kjer se podzemski potok zliva v sifon.<ref name="MCNOK"/> Za delo v Moskovski jami je društvo, vodil ga je Demidov, prejela medaljo A. Morozova za leto 2011, najvišje rusko priznanje za dosežke v speleologiji.<ref name="AMMAS"/> Nadaljnje odprave, zadnja je bila leta 2015, so odkrile več stranskih delov jame, a nikjer niso prišli globlje od končnega sifona. Ko se se člani društva avgusta 2015 vrnili na abhazijsko obalo, v mesto [[Gagra]], so tam srečali Alekseja Baraškova, novega predsednika jamarskega kluba Perovo, kjer se je začela jamarska pot društva Perovo-speleo. Perovci so tudi raziskovali Verëvkino in leta 2009 med potjo iz Gagre do jame, na kolovozu visoko na gori, se je džip, [[GAZ]]-66 prevrnil in dva jamarja sta se poškodovala, eden zelo resno. Zato je jamarski klub Perovo za nekaj časa, do leta 2012, prenehal z raziskovanjem v Verëvkini. Leta 2013 so prebili ožino na novem dnu (kjer so se jamarji iz društva Perovo-speleo ustavili leta 2010), na -340 m, in prišli do križišča dveh meandrov. Eden je imel močan prepih, drugi pa tekočo vodo (rokav Narnia). Sledili so vodi in izgubili dve leti v tistem rokavu, vse je bilo zelo ozko, ožina na ožino. Leta 2015 so se odločili, da bodo poskusili še meander s prepihom in z le malo kopanja dosegli naslednje brezno, na globini približno 360 m, kjer so se ustavili zaradi pomanjkanja vrvi in ​​časa. Ker sta jamo raziskovali obe društvi, so se v Perovo-speleo pod vodstvom Demidova odločili, da nadaljujejo na tej točki, na -360 m. Pozimi 2015/2016 bi bil dostop pretežak, zato so naslednjo, zelo majhno odpravo naredili junija 2016. Za ovinkom na dnu zadnjega, 30-metrskega brezna, se je Evgenij Kuzmin znašel na stropu Babatunde, največje dvorane v jami, visoke 155 m. Skupna globina jame je tako prišla do 630 m. [[File:Veryovkina cave. Babatunda pit.jpg|thumb|upright=1.5|right|Demidov med vzponom v breznu Babatunda, foto Pëtr Ljubimov]] Avgusta 2016 je sledila skupna odprava obeh ekip in dosegla globino 1000 m, z odprtim nadaljevanjem.<ref name="FKVC"/> Med novo odpravo obeh ekip oktobra in novembra 2016 so jamo poglobili na 1350 m. Jih je pa naslednje jutro po vrnitvi na površje presenetil prvi sneg, ceste so postale neprevozne tudi za terenski tovornjak, ki bi moral priti ponje in 3 dni so gazili globok sneg, da so prispeli v dolino.<ref name="VCNKS"/> Ob naslednji odpravi februarja 2017 so potovali do vhoda s helikopterjem. Dosegli so globino 1832 m, in Verëvkina je postala druga najglobja na svetu,<ref name="VCABSDW"/> za jamo Voronja. Dosežek je prinesel ekipi Perovo-speleo, ki jo je zastopal Demidov, nagrado [[Mednarodna speleološka zveza|Mednarodne speleološke zveze]] (UIS) za leto 2017 v kategoriji ''Najpomembnejše odkritje / raziskava''.<ref name="MSD"/> Na začetku avgusta 2017 so se jamarji speleo kluba Perovo spustili na -2155 m, kjer so prišli do sifona, in se vrnili. Takoj zatem, sredi avgusta, je odprava Perovo-speleo s češkim jamarjem Zdenekom Dvořakom izmerila 7&nbsp;km novih vodoravnih roovov, dosegla podzemno reko s pretokom 500 litrov na sekundo in dvema končnima sifonoma na globini 2204 m.<ref name="ASDVC2204"/><ref name="OREAVC"/> Verëvkina je postala najglobja jama na svetu.<ref name="DC"/><ref name="SGM"/><ref name="WDCRBW"/><ref name="DCW"/> Februarja 2018 je majhna ekspedicija štirih jamarjev, ki jo je vodil Demidov, dosegla -2212 m, končno globino jame, na dnu sifona Kapitan Nemo.<ref name="EVDCR"/><ref name="DCPDRCA"/> Sledilo je več odprav,<ref name="J2018EVCE"/><ref name="VAIDCW"/>, vključno s fotografsko odpravo na dno jame za revijo [[National Geographic Society|National Geographic]] septembra 2018, z angleškim jamskim fotografom Robbiejem Shoneom.<ref name="PTRS"/> Med odpravo je močno deževje na površju povzročilo poplavni val v jami, ki je zalil spodnje nadstropje jame več kot sto metrov visoko.<ref name="EFSCSL"/><ref name="CHL"/><ref name="TLRS"/> Končna dolžina jame, 17500 m, je bila izmerjena avgusta 2019.<ref name="V"/> V jami Verëvkina je mogoče brez potapljanja priti do obsežne mreže lahko prehodnih rovov, več kot 2000 m globoko in je zato zanimiva za znanost, kar je hitro spoznal tudi Demidov.<ref name="MDCE1"/> Spodbujal je znanstvene raziskave, od meritev temperature in vodnega tlaka do iskanje novih [[Speleobiologija|živalskih vrst]].<ref name="MDCE2"/><ref name="PRIA"/> Raziskovanje te jame je predstavil na več mednarodnih dogodkih,<ref name="IMEDCW"/><ref name="VC"/> imelo je velik odmev v širši javnosti,<ref name="MDCE1"/><ref name="AE"/><ref name="SSI"/><ref name="I6PDR"/> izkušnje Demidova pa so bile upoštevane tudi ob zanimivih dogodkih po svetu, povezanih z jamami.<ref name="TCREMW"/><ref name="SPDSCT"/> == Druge dejavnosti == Oktobra 2006 je Demidov sodeloval v mednarodni odpravi v jamo Ghar Parau v Iran,<ref name="ICEIP"/> julija 2007 se je pridružil skupini CAVEX v jamo Sima GESM v naravnem parku gorovja Sierra de las Nieves v [[Španija|Španiji]], septembra in oktobra 2007 ter septembra 2010 je sodeloval v kitajsko-angleško-ruski odpravi v globoke jame Tianxinga, [[Kitajska]].<ref name="IECCT2007"/> Novembra 2012 je obiskal jamo Gran Caverna de Santo Tomás v dolini Viñales na [[Kuba|Kubi]], avgusta 2013 jame v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], avgusta 2014 pa je sodeloval v drugi odpravi skupine CAVEX v Španijo, v brezno Sima de las Puertas Illamina (BU56).<ref name="MDCE2"/> Januarja 2017 se je udeležil Mednarodnega jamarskega srečanja FinalMenteSpeleo2017 v Italiji, novembra 2017 pa se je udeležil usposabljanja za reševanje jam v jamah gorovja Chatyr-Dag na [[Krim (polotok)|Krimu]].<ref name="ICMFMS2017"/> Junija 2018 se je pridružil raziskovanju jame W le Donne v Italiji.<ref name="GVCA"/> Leta 2004 je delal na tunolovki ob otokih [[Fidži]], kjer živi tudi veliko ruskih izseljencev, kasneje pa se je na Fidži še večkrat vrnil.<ref name="MDCE2"/><ref name="PD"/> Od novembra 2008 do marca 2009 je prehodil glavni otok Viti Levu,<ref name="APDIF2008"/> med potjo prek drugega največjega otoka Vanua Levu leta 2012 pa ga je pičila osa, pot je moral prekiniti, in končalo se je v bolnišnici. Od januarja do maja 2019 je opravil pohod po gorah otoka Viti Levu. Na Fidžiju je tudi veliko jam, ki pa niso globoke in ga niso zanimale.<ref name="MDCE2"/> == Smrt == Zaradi [[COVID-19|pandemije COVID-19]] so bile vse jamarske odprave v jame na grebenu Arabika poleti 2020 odpovedane, ko pa je bila meja z Abhazijo 1. avgusta spet odprta, je vseeno sledilo nekaj manjših odprav.<ref name="AOBR"/> Demidov se je pridružil odpravi skupine CAVEX v brezno Integral, severno od jame Verëvkina, 2345 m nad morjem, ki je bila prej raziskana do globine 200 m. 23. avgusta sta s Stanislavom Homjakovim prišla do meandra, ki je bila zadnja raziskana točka jame, na globini 305 m. Meander se začne z ozkim prehodom med kamni in balvani na dnu [[Zemeljski plaz|podorne]] dvorane. Oba sta ožino zlahka premagala in na koncu meandra prišla do majhne police. Demidov se je vrnil po vrv, Homjakov pa je ostal in čistil s police kamenje, ki bilo nevarno za spust v brezno pod njo. Ko Demidova dolgo ni bilo, je Homjakova zaskrbelo in povzpel se je nazaj. Našel je nov podor gline in kamenja, sredi njega pa Demidova, brez znakov življenja.<ref name="OITPSNGA"/><ref name="GIOITSGA"/> == Opomba == {{notelist|refs= {{efn|name=fn1 |Izvirna cirilska imena so v tem prispevku romanizirana po [[:en:Scientific transliteration of Cyrillic]].}} }} == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="EFSCSL">{{navedi splet | first1 = Andrew | last1 = Bisharat | first2 = Robbie | last2 = Shone | title = Epic flood sends cavers scrambling for their lives / A National Geographic photographer recounts his fight to escape the world's deepest cave. | trans-title = V poplavi epskih razsežnosti so jamarji reševali svoja življenja / Fotograf revije National Geographic pripoveduje o mukah pri pobegu iz najgloblje jame na svetu. | date = 18. oktober 2018 | publisher = National Geographic | url = https://www.nationalgeographic.com/adventure/2018/10/flood-escape-deepest-cave-veryovkina-abkhazia/ | accessdate = 18. maja 2019}}</ref> <ref name="CR2003">{{navedi splet | title = Чемпионат России - 2003 - Официоз / Спелео 4-5 к.с. | trans-title = Prvenstvo Rusije - 2003 - Uradni rezultati / Speleo stopnja 4-5 | language = ru | date = 2003 | publisher = Туристско-спортивный союз России / Tourism and Sports Union of Russia | url = http://poxod.ru/trip/championship2003/p_championship2003_speleo2003_a.html | accessdate = 16. februarja 2020}}</ref> <ref name="OITPSNGA">{{navedi splet | first = Evgenij | last=Snetkov | title = Операция по извлечению тела погибшего спелеолога началась в горах Абхазии | trans-title = Operacija za izvlek telesa ponesrečenega jamarja v gorah Abhazije se je začela | language = ru | date = 26. avgust 2020 | publisher = Sputnik Абхазия | url = https://sputnik-abkhazia.ru/Abkhazia/20200826/1030826152/Operatsiya-po-izvlecheniyu-tela-pogibshego-speleologa-nachalas-v-gorakh-Abkhazii.html | accessdate = 29. avgusta 2020}}</ref> <ref name="MDCE1">{{cite journal | first = Primož | last = Jakopin | title = The Man from the Deepest Cave on Earth, Part I | language = en | trans-title = Človek iz najgloblje jame na Zemlji, I. del | date = December 2019 | issue = 271 | pages = 36–38 | journal = Descent | publisher = Wild Places Publishing | url = https://www.wildplaces.co.uk/descent-271 | accessdate = 8. decembra 2019 }}{{Slepa povezava|date=april 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="CLHSEBS">{{navedi splet | first = Konstantin | last = Zverev | title = История спелеологических исследований засифонной части пещеры Заблудших | trans-title = Zgodovina speleoloških raziskav zasifonskega dela Jame Zablodelih | language = ru | date = 2003 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/speleorajony/xrebet-alek-krasnodarskij-kraj/istoriya-speleologicheskix-issledovanij-zasifonnoj-chasti-peshhery-zabludshix/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="PSFCL">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = «Перово-спелео»: впятером в пещере Заблудших | trans-title = "Perovo-speleo": peterica v Jami Zablodelih | language = ru | date = 27. november 2003 | publisher = Научно-производственная фирма БАСК | url = https://baskcompany.ru/info/news/n813.html | accessdate = 15. februarja 2020}}</ref> <ref name="THPSTP">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Команда - История команды «Перово-спелео» в фотографиях | trans-title = Ekipa - Zgodovina društva "Perovo-speleo" na fotografijah | language = ru | date = 2003 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/komanda/ | accessdate = 16. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCHB">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Пещера Вятская, как все начиналось (экспедиции 2004–2006 года) | trans-title = Jama Vjatskaja, kako se je vse začelo (odprave v letih 2004–2006) | language = ru | date = 2007 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/speleorajony/gagrinskij-xrebet-arabika-abxaziya/peshhera-vyatskaya-kak-vse-nachinalos-ekspedicii-2004-2006-goda/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCNMFA">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = "Пещера Вятская - новые метры первопрохода" 2008 г. | trans-title = "Jama Vjatskaja - novi metri prvih raziskav" leta 2008 | language = ru | date = avgust 2008 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/peshhera-vyatskaya-novye-metry-pervoproxoda-2008-g/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="HAF2001">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Хабю. (Абхазия. Февраль 2001г.) | trans-title = Jama Habju. (Abhazija, februar 2001) | language = ru | date = 2001 | publisher = Перово Спелеоклуб / Jamarski klub Perovo | url = http://www.perovo-speleo.ru/library/habiu/habiu_dem2001.php | accessdate = 17. februarja 2020 | archive-date = 2017-07-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170709030021/http://perovo-speleo.ru/library/habiu/habiu_dem2001.php | url-status = dead }}</ref> <ref name="ENCNJZ">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Исследования Пещеры Напра (имени Ю. Зубени) | trans-title = Raziskovanje jame Napra (imenovane po Juriju Zubeniju) | language = ru | date = 2001–2002 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/issledovaniya-peshhery-napra-imeni-yu-zubeni/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="PSTENC">{{navedi splet | first = Konstantin | last = Zverev | title = Экспедиция команды «Перово-спелео» в пещеру Напра | trans-title = Odprava društva "Perovo-speleo" v jamo Napra | language = ru | date = 8. oktober 2003 | publisher = Научно-производственная фирма БАСК | url = https://baskcompany.ru/info/news/n754.html | accessdate = 15. februarja 2020}}</ref> <ref name="PCIM">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Пещера Пантюхинская вместо Московской (февраль-март 2008 г.) | trans-title = Jama Pantjuhinskaja namesto Moskovskaje (februar-marec 2008) | language = ru | date = 18. avgust 2012 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/peshhera-pantyuxinskaya-vmesto-moskovskoj-fevral-mart-2008-g/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="KVU2005">{{navedi splet | title = Крубера (Воронья) - УСА, октябрь 2005 / Вышли | trans-title = Krubera (Voronja) - UkrSA, oktober 2005 / Prišli ven | language = ru | date = oktober 2005 | publisher = Маршруты - сообщество путешествующих людей / Itinerarji - društvo potujočih ljudi | url = https://www.marshruty.ru/Photos/Photo.aspx?PhotoID=5F0D7356-77C7-46EE-B40D-D117338A1EBD | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="PCNAC">{{navedi splet | first = Talija | last = Jakupova | title = «Кавказские пленники, или Новые приключения спелеологов.» (п. «Снежная» январь 2016 г.) | trans-title = "Ujetniki na Kavkazu, ali Nove dogodivščine jamarjev." (Jama "Snežnaja" januar 2016) | language = ru | date = 20. januar 2016 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/snejnaya-expedition-moscow-cave-teame/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="DHRCV">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Открытие и история исследования пещеры им. А. Веревкина (1968–1986 г.) | trans-title = Odkritje in zgodovina raziskovanja jame, imenovane po A. Verevkinu (1968–1986) | language = ru | date = 2016 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/otkrytie-i-istoriya-issledovaniya-peshhery-im-a-verevkina-1968-1986-g/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="EAVC">{{navedi splet | first = Konstantin | last = Zverev | title = Исследование пещеры имени А. Веревкина 2001–2002 год. Новое направление. | trans-title = Raziskovanje jame A. Verevkina v letih 2001–2002. Nove smeri. | language = ru | date = December 2002 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/speleorajony/gagrinskij-xrebet-arabika-abxaziya/issledovanie-peshhery-im-a-verevkina-2001-2002-god-novoe-napravlenie/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCRE2009">{{navedi splet | first = Konstantin | last = Zverev | title = Пещера «Веревкина», возобновление исследований 2009 г. | trans-title = Jama "Verevkina", obnovitev raziskav leta 2009 | language = ru | date = 2009 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/peshhera-verevkina-vozobnovlenie-issledovanij-2009-g/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="MCLAB">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Пещера Московская. Долгожданный прорыв (Абхазия, зап. Кавказ, хр. Гагринский, массив Арабика) (март 2010 г.) | trans-title = Jama Moskovskaja. Težko pričakovani preboj (Abhazija, zahodni Kavkaz, Gagrsko gorstvo, gorovje Arabika) (marec 2010) | language = ru | date = 1. september 2012 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/moscowcave_2010/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="NOKA">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Новый старый километр на Арабике | trans-title = Novi stari kilometer na Arabiki | language = ru | date = 16. marec 2010 | publisher = Ukrainian Cavers Mailing List | url = https://cml.happy.kiev.ua/cgi-bin/cml.cgi?num=11668 | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="MCNOK">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Пещера Московская. Новый старый километр | language = ru | trans-title = Novi stari kilometer | date = marec 2011 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/pavel-demidov-peshhera-moskovskaya-novyj-staryj-kilometr-mart-2011-g/ | accessdate = 16. februarja 2020}}</ref> <ref name="AMMAS">{{navedi splet | title = Медаль памяти А.Морозова "За успехи в спелеологии" | trans-title = Medalja v spomin na A. Morozova "Za uspehe v speleologiji" | language = ru | date = 2018 | publisher = Комиссия спелеологии и карстоведения Московского центра Русского географического общества | url = http://rgo-speleo.ru/projects/medal/laureate.htm | accessdate = 15. februarja 2020}}</ref> <ref name="FKVC">{{navedi splet | first1 = Pëtr | last1 = Ljubimov | first2 = Pavel | last2 = Demidov | title = Первый километр в пещере Верёвкина | trans-title = Prvi kilometer v jami Verëvkina | language = ru | date = 21. avgust 2016 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/pervyj-kilometr-v-peshhere-verevkina/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCNKS">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Пещера им. Веревкина: Остался километр до моря. | trans-title = Jama Verevkina: Še kilometer je ostal do morja. | language = ru | date = 6. november 2016 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/peshhera-im-verevkina-ostalsya-kilometr-do-morya/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCABSDW">{{navedi splet | title = Пещера имени Веревкина в Абхазии стала второй по глубине в мире! | trans-title = Jama Verevkina v Abhaziji je postala druga najglobja na svetu! | language = ru | date = 10. marec 2017 | publisher = 4sport.ua | url = https://4sport.ua/news?id=27373 | accessdate = 10. decembra 2019}}</ref> <ref name="MSD">{{cite journal | title = UIS Prizes 2017 Final Result / Category 4 a / The most significant discovery / exploration | trans-title = Nagrade UIS 2017 Končni rezultati / Kategorija 4 a / Najpomembnejše odkritje / raziskovanje | date = december 2017 | volume = 59 | issue = 2 | pages = 44–44 | journal = UIS Bulletin | publisher = UIS - Union Internationale de Spéléologie | url = http://www.uis-speleo.org/downloads/uis-bulletins/uisb592.pdf | accessdate = 18. maja 2019 | archive-date = 2018-09-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180902231859/http://uis-speleo.org/downloads/uis-bulletins/uisb592.pdf | url-status = dead }}</ref> <ref name="ASDVC2204">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = По данным топосъемки глубина пещеры Верёвкина от входа составила 2204 метра. | trans-title = Glede na meritve znaša globina jame Verëvkina od vhoda (do dna) 2204 metre. | language = ru | date = 11. september 2017 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/po-dannym-toposemki-glubina-peshhery-veryovkina-ot-vxoda-sostavila-2204-metra/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="OREAVC">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Официальный доклад об экспедиции в пещеру им. А. Верёвкина (видеозапись) | trans-title = Uradno poročilo o odpravi v jamo, imenovano po A. Verëvkinu (videozapis) | language = ru | date = 2. oktober 2017 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/oficialnyj-doklad-ob-ekspedicii-v-peshheru-im-a-veryovkina-videozapis/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="DC">{{navedi splet | title = Deepest Cave | trans-title = Najgloblja jama | date = marec 2018 | publisher = Guinness World Records Limited | url = https://www.guinnessworldrecords.com/world-records/deepest-cave/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="SGM">{{cite journal | title = Самая глубокая в мире | language = ru | trans-title = Najgloblja na svetu | date = april 2018 | volume = 4 | issue = 191 | pages = 6 | journal = Абхазский меридиан | publisher = Центр гуманитарных миротворческих инициатив | url = http://www.abkhazski-meridian.com/2018/AM-2018-04.pdf | accessdate = 18. maja 2019}}</ref> <ref name="WDCRBW">{{navedi splet | first = Marcia | last = Wendorf | title = The World's Deepest Caves and the Race to the Bottom of the World | date = 21. avgust 2019 | trans-title = Najgloblje jame na svetu in tekma na dno sveta | publisher = Interesting Engineering, Inc. | url = https://interestingengineering.com/the-worlds-deepest-caves-and-the-race-to-the-bottom-of-the-world | accessdate = 8. decembra 2019 | archive-date = 2019-11-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20191111103059/https://interestingengineering.com/the-worlds-deepest-caves-and-the-race-to-the-bottom-of-the-world | url-status = dead }}</ref> <ref name="DCW">{{cite journal | first = Pavel | last = Demidov | title = The deepest cave in the world | trans-title = Najgloblja jama na svetu | date = December 2017 | volume = 59 | issue = 2 | pages = 49–51 | journal = UIS Bulletin | publisher = UIS - Union Internationale de Spéléologie | url = http://www.uis-speleo.org/downloads/uis-bulletins/uisb592.pdf | accessdate = 19. februarja 2020 | archive-date = 2018-09-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180902231859/http://uis-speleo.org/downloads/uis-bulletins/uisb592.pdf | url-status = dead }}</ref> <ref name="EVDCR">{{navedi splet | first1 = Pëtr | last1 = Ljubimov | first2 = Pavel | last2 = Demidov | title = Экспедиция в Верёвкина март 2018. Глубина пещеры достигла -2212 метров. | trans-title = Odprava v Verëvkino marca 2018. Globina jame je dosegla -2212 metrov. | language = ru | date = 12. marec 2018 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/2024-2/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="DCPDRCA">{{navedi splet | first = Olivija | last = Dmitrickaja | title = Самую глубокую пещеру на планете открыли спелеологи России в Абхазии | trans-title = Najglobljo jamo na planetu so ruski speleologi odkrili v Abhaziji | language = ru | date = 9. april 2017 | publisher = The Caucasus Post | url = https://capost.media/news/sensatsii/samuyu-glubokuyu-peshcheru-na-planete-otkryli-speleologi-rossii-v-abkhazii/ | accessdate = 8. decembra 2019 | archive-date = 2017-04-13 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170413170017/http://capost.media/news/sensatsii/samuyu-glubokuyu-peshcheru-na-planete-otkryli-speleologi-rossii-v-abkhazii | url-status = dead }}</ref> <ref name="J2018EVCE">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Завершилась июньская экспедиция 2018 года в пещеру Верёвкина | trans-title = Junijska odprava leta 2018 v jamo Verëvkina je končana | language = ru | date = 5. julij 2018 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/zavershilas-iyunskaya-ekspediciya-2018-goda-v-peshheru-veryovkina/ | accessdate = 16. februarja 2020}}</ref> <ref name="VAIDCW">{{navedi novice | first1 = Christian | last1 = Roccati | first2 = Francesco | last2 = Caprile | title = Sima Veryovkina: italiani nell’antro più profondo al mondo | trans-title = Brezno Verëvkina: Italijani v najgloblji jami na svetu | language = it | date = 23. julij 2019 | publisher = Mountain Blog Italia | url = http://www.mountainblog.it/redazionale/sima-veryovkina-italiani-nellantro-piu-profondo-al-mondo/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="PTRS">{{navedi splet | first = Shannon | last = Walford | title = Pro Team: Robbie Shone | trans-title = Ekipa Pro: Robbie Shone | language = en | date = 16. maj 2019 | publisher = 3 Legged Thing LTD | url = https://www.3leggedthing.com/news/pro-team-robbie-shone/ | accessdate = 8. decembra 2019 | archive-date = 2020-09-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200924201237/https://www.3leggedthing.com/news/pro-team-robbie-shone/ | url-status = dead }}</ref> <ref name="CHL">{{cite journal | first = Robbie | last = Shone | title = The Climb of His Life | trans-title = Vzpon življenja | date = avgust 2020 | journal = National Geographic | pages = 34–36 | issn = 0027-9358 | language = en | volume = 238 | issue = 2 | url = https://www.nationalgeographic.com/magazine/2020/08/photographer-robbie-shone-climbs-for-his-life-out-of-flooded-veryovkina-cave/ | accessdate = 25. julija 2020}}</ref> <ref name="TLRS">{{cite conference | first = Robbie | last = Shone | title = Through the Lens with Robbie Shone | language = en | trans-title = Skozi objektiv z Robbiejem Shoneom | conference = National Geographic Talk | publisher = National Geographic Society | date = 26. marec 2020 | location = Washington, DC | url = https://www.nationalgeographic.org/events/event/through-lens-robbie-shone/ | accessdate = 18. februarja 2020 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="V">{{navedi splet | first1 = Pavel | last1 = Demidov | first2 = Oleg | last2 = Parfёnov | title = Верёвкина | trans-title = Verëvkina | work = speleoatlas.ru - Caving atlas of Russia and the Commonwealth of Independent States (CIS) | language = ru | date = 3. april 2020 | publisher = Русское географическое общество | url = https://speleoatlas.ru/caves/veryevkina-5828/ | accessdate = 12. avgusta 2020}}</ref> <ref name="PRIA">{{cite conference | first1 = Ilya S. | last1 = Turbanov | first2 = Pavel E. | last2 = Demidov | first3 = Vasiliy B. | last3 = Kolesnikov | first4 = Anastasia A. | last4 = Turbanova | title = Предварительные резултаты изучения беспозвомочных животных пещеры имени А. Верёвкина (Западный Кавказ, Абхазия) | trans-title = Predhodni rezultati raziskav nevretenčarjev v jami A. Verëvkina (Zahodni Kavkaz, Abhazija) | language = ru | conference = Speleology and Spelestology | date = 2018 | book-title = Speleology and Spelestology. Collection of materials of IX International scientific conference. | pages = 360–368 | location = Набережные Челны | publisher = Издательство Нижегородского педагогического университета | url = https://www.researchgate.net/publication/335203290_Preliminary_results_of_invertebrate_animals_study_in_the_Veryovkina_Cave_The_Western_Caucasus_Abkhazia_In_Russian | accessdate = 9. decembra 2019}}</ref> <ref name="IMEDCW">{{cite conference | first1 = Pavel | last1 = Demidov | first2 = Robbie | last2 = Shone | title = Inside Mountains - Exploring the deepest cave in the world | trans-title = Notranjost gora - raziskovanje najgloblje jame na svetu | conference = International Mountain Conference 2019 | date = 8–12 september 2019 | publisher = Universität Innsbruck | location = Innsbruck | url = https://www.uibk.ac.at/congress/imc2019/special-events.html.en | accessdate = 10. decembra 2019}}</ref> <ref name="VC">{{cite conference | first = Pavel | last = Demidov | title = Veryovkina cave | trans-title = Jama Verëvkina | language = en, pl | conference = Wyprawa „Lampo 2018” laureatem Nagrody im. Waldka Muchy 2018 / "Lampo 2018" expedition, the laureate of the Waldka Mucha 2018 Award | date = 17. november 2018 | location = Podlesice | url = http://speleonews.pl/nagrodawm/wyprawa-lampo-2018-laureatem-nagrody-im-waldka-muchy-2018/#more-1488 | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="AE">{{navedi knjigo | first = Simon | last = Tyler | title = Adventures on Earth | trans-title = Pustolovščine na Zemlji | pages = 96 | publisher = Pavilion Children’s Books | location = London | year = 2019 | isbn = 9781843654278 | url = https://issuu.com/pavilionbooks/docs/adventures_on_earth | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="SSI">{{cite journal | first1 = Theo | last1 = Pfarr | first2 = Natalia | last2 = Novik | title = Speläologische Streiflichter international | trans-title = Mednarodna speleološka scena | language = de | date = 2018 | volume = 69 | issue = 1-4 | pages = 143–145 | issn = 0018-3091 | journal = Die Höhle | publisher = Verband Österreichischer Höhlenforscher}}</ref> <ref name="I6PDR">{{navedi splet | first1 = Cvetan | last1 = Kosturkov | first2 = Milena | last2 = Nenova | title = Interview #6 &#x2013; Pavel Demidov, Russia | trans-title = Intervju št. 6 - Pavel Demidov, Rusija | language = en | date = 26. junij 2020 | publisher = Pod RB | url = https://pod-rb.eu/en/blog/2020/06/26/interview-6-pavel-demidov-russia/#more-5861 | accessdate = 29. junija 2020}}</ref> <ref name="TCREMW">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Thai Cave Rescue: Elon Musk was Wrong | trans-title = Reševanje v jami na Tajskem: Elon Musk ni imel prav | language = en | date = 2019 | publisher = Mountain Planet | url = https://mountainplanet.com/thai-cave-rescue-elon-musk-was-wrong | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="SPDSCT">{{navedi splet | first = Sergej | last = Kofanov | title = Спелеолог Павел Демидов об истории спасения детей в Таиланде | trans-title = Speleolog Pavel Demidov o zgodovini reševanja otrok na Tajskem | language = ru | date = 17. julij 2018 | publisher = RISK.RU | url = https://www.risk.ru/blog/214868 | accessdate = 10. decembra 2019}}</ref> <ref name="ICEIP">{{navedi splet | first = Artëm | last = Oganov | title = Международная экспедиция в пещеры Ирана - Парау 2006 | trans-title = Mednarodna odprava v iranske jame - Parau 2006 | language = ru | date = 13. november 2006 | publisher = Mountain.RU | url = http://www.mountain.ru/expeditions/current_expedition.php?expedition_id=32 | accessdate = 15. februarja 2020}}</ref> <ref name="IECCT2007">{{navedi splet | first = Dmitrij | last = Paršin | title = Международная экспедиция в пещеры Китая. Тяньсин 2007 | trans-title = Mednarodna odprava v jame Kitajske. Tianxing 2007 | language = ru | date = 2007 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/tyansin-2spediciya-007-speleologicheskaya-ekspediciya-v-kitaj/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="MDCE2">{{cite journal | first = Primož | last = Jakopin | title = The Man from the Deepest Cave on Earth, Part II | trans-title = Človek iz najgloblje jame na Zemlji, II. del | language = ru | date = februar 2020 | issue = 272 | pages = 19–24 | journal = Descent | publisher = Wild Places Publishing | url = https://www.wildplaces.co.uk/descent-272 | accessdate = 15. februarja 2020 }}{{Slepa povezava|date=april 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="ICMFMS2017">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Слёт итальянских спелеологов FinalMenteSpeleo2017 | trans-title = Srečanje italijanskih jamarjev FinalMenteSpeleo2017 | language = ru | date = 26. januar 2017 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/slyot-italyanskix-speleologov-finalmentespeleo-2017/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="GVCA">{{navedi novice | first = Federico | last = Magni | title = Grigna, viaggio al centro delle Alpi | trans-title = Grigna, potovanje v središče Alp | language = it | date = 24. marec 2018 | publisher = Il Giorno | location = Lecco | url = https://www.ilgiorno.it/lecco/cronaca/grigna-grotte-1.3805574 | accessdate = 17. februarja 2020 | archive-date = 2023-05-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230501225606/https://www.ilgiorno.it/lecco/cronaca/grigna-grotte-1.3805574 | url-status = dead }}</ref> <ref name="PD">{{navedi splet | title = Павел Демидов | trans-title = Pavel Demidov | language = ru | date = 6. april 2007 | publisher = Маршруты - сообщество путешествующих людей / Itinerarji - društvo potujočih ljudi | url = https://www.marshruty.ru/Persons/Person.aspx?PersonID=ba629500-c92a-409c-97c4-0fbd4f3d3484 | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="APDIF2008">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Приключения Павла Демидова на острове Фиджи 2008 г. | trans-title = Dogodivščine Pavla Demidova na otoku Fidži leta 2008 | language = ru | date = 31. avgust 2012 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/priklyucheniya-pavla-demidova-na-ostrove-fidzhi-2008-g/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="AOBR">{{navedi splet | title = Абхазия открыла границу с Россией | trans-title = Abhazija je odprla mejo z Rusijo | language = ru | date = 1. avgust 2020 | publisher = Известия / Izvestija | url = https://iz.ru/1042810/2020-08-01/abkhaziia-otkryta-granitcu-s-rossiei | accessdate = 26. avgusta 2020}}</ref> <ref name="GIOITSGA">{{navedi splet | first1 = Tigran | last1 = Delibaltjan | first2 = Badrak | last2 = Avidzba | title = На глубине: как идет операция по извлечению тела спелеолога в горах Абхазии | trans-title = Iz globin: kako poteka operacija za izvlek telesa jamarja v gorah Abhazije | language = ru | date = 29. avgust 2020 | publisher = Sputnik Абхазия | url = https://sputnik-abkhazia.ru/Abkhazia/20200828/1030834239/Na-glubine-kak-idet-operatsiya-po-izvlecheniyu-tela-speleologa-v-gorakh-Abkhazii.html | accessdate = 29. avgusta 2020}}</ref> }} {{DEFAULTSORT:Demidov Pavel Evgenjevič}} [[Kategorija:Jamarji]] [[Kategorija:Speleologi]] [[Kategorija:Umrli v delovnih nesrečah]] hm5mfmk2a5zxf892rgxka41vgfyq024 0 483505 6675859 6423020 2026-05-15T03:15:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675859 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Novo brdo |native_name = Novo Brdo/Ново Брдо<br />''Novobërda'' ali ''Novobërdë''<br/>''Artana'' ali Artanë |native_name_lang = sh/sq |settlement_type = [[List of cities in Kosovo|Mesto]] in [[Municipalities of Kosovo|občina]] |image = [[File:NovoBrdoKosovoAbove.jpg|290px]] |caption = Pogled na [[Novo brdo]] na [[Kosovo|Kosovu]] |image_flag = |image_seal = Novo Brdo emblem.png |image_shield = |nickname = |motto = |pushpin_map = Kosovo |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{Zastava|Kosovo}}{{Efn|{{Kosovo-note}}}} |subdivision_type1 = Okraj |subdivision_name1 = [[Gnjilane]] |subdivision_type2 = Občina |subdivision_name2 = [[Novo brdo (občina)|Novo brdo]] |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |government_type = [[Srbska lista (Kosovo)|GIS]] |leader_title = začasni predsednik |leader_name = Svetislav Ivanović |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = |area_total_km2 = 204.25 |elevation_footnotes = |elevation_m = 946 |population_total = 9670 |population_footnotes = |population_as_of = 2015 * ocenjeno število prebivalcev v občini Novo brdo |population_density_km2 = |population_metro = |population_demonym = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 16000 [[Novo brdo]] |area_code = +381 (0) 38 |website = |footnotes = |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila na Kosovu|Registrska oznaka]] |blank_info = 32 }} '''Novo brdo''' ({{lang|sh|Novo Brdo/Ново Брдо}}; {{lang|sq|Novobërda}} ali {{lang|sq|Novobërdë}}; tudi {{lang|sq|Artana}} ali {{lang|sq|Artanë}}; {{lang|la|Novus Mons}} ali {{lang|la|Novamonte}}; srednjeveško-saško-nemško ''Nyeu-berghe''; srednjeveško-beneško ''Novomonte''; srednjeveško-turško {{jezik|tr|Nobırda}}) je naselje v istoimeni občini [[Novo Brdo (občina)|Novo brdo]] v okraju [[Gnjilane]] na vzhodnem delu [[Kosovo|Kosova]]; po oceni je 2015 živelo v občini 9,670 prebivalcev. V skladu z ''Bruseljskim sporazumom iz 2013'' – ki pa vse do danes (2020) ni zaživel - je postala občina del ''Zveze srbskih občin''. Omeniti je treba tudi, da središče občine ni v ''[[Novo brdo|Novem brdu]]'', ampak v ''[[Bostane|Bostanah]]''. == Ime == V srbohrvaščini pomeni "Novo Brdo" isto kot slovensko ime "Novi hrib". Ime so uporabljali za rudarsko srednjeveško naselje in trdnjavo ''Grad Novi hrib'', oziroma ''Tvrđava Novo Brdo''. Kosovski Albanci rabijo podobno obliko ''Novobërdë'', redkeje tudi ''Artana'' ali ''Artanë''.<ref>{{navedi splet|title=Municipality of Novo Brdo|language=en|url=http://kk.rks-gov.net/novoberde/default.aspx?lang=en-US|accessdate=2020-09-08|archive-date=2017-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20171211021944/http://kk.rks-gov.net/novoberde/default.aspx?lang=en-US|url-status=dead}}, {{navedi splet|title=Komuna e Novobërdës|language=sq|url=http://kk.rks-gov.net/novoberde/default.aspx?lang=sq-AL|accessdate=2020-09-08|archive-date=2017-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170324053546/http://kk.rks-gov.net/novoberde/default.aspx?lang=sq-AL|url-status=dead}}</ref> Prvič je zabeleženo ime kraja ''Novo brdo'' leta 1326 v takratnih listinah. Ime izhaja iz besed ''novo'' in ''brdo'', kar slovenimo s ''hrib''; sicer pa se beseda ''brdo'' uporablja tudi pri slovenskih krajevnih imenih. V zbirkah in rokopisih srednjeveškega meniha [[Vladislav Slovničar|Vladislava Slovničarja]] – ki se je rodil na Novem brdu – je omenjen kraj pod tem imenom. Tudi pred tem časom so kraj imenovali ''Novaberd'', ''Novus Mons'' ali ''Novamonte''.<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.geocaching.com/geocache/GC3MMVP_novo-brdo-fortress|title=Novo Brdo Fortress|publisher=Geocaching|date= |accessdate=10. november 2020}}</ref> == Zgodovina == [[File: Medieval Novo Brdo Fortress after reconstruction.jpg |thumb|left|180px|[[Grad Novo brdo]] je - po mnenju nekaterih - zgradil srbski kralj [[Štefan Milutin|Milutin]] – po drugih izhaja iz bizantinskega ali še starejšega obdobja. Pogled na trdnjavo in okolico.]] [[File:NovoBrdo2009.png|thumb|right|180px|Krajevne skupnosti v občini Novo brdo]] Novo brdo je arheološko najdišče.<ref>{{navedi knjigo|author=Rob Pickard|title=Analysis and Reform of Cultural Heritage Policies in South-East Europe|url=https://books.google.com/books?id=Bi8fjENzJacC&pg=PA67|date=January 2008|publisher=Council of Europe|isbn=978-92-871-6265-6|page=67}}</ref> Novo brdo je omenjeno pod sedanjim imenom v zgodovinskih listinah najprej 1326. Prej je bilo znano kot ''Novus Mons'' ali ''Novamonte'' v latinščni in kot ''Nyeuberghe'' v srednjeveško-nemško-saških besedilih. Novo Brdo je v tistem - ali že bolj zgodnjem času - dobilo veliko [[Grad Novo brdo|novobrško utrdbo]], zgrajeno na vrhu ugaslega [[ognjenik]]a, čigar ostanke je videti še danes; ostanki prebivališč so raztreseni vsenaokoli. V zunanjem zidu gradu je videti velik [[križ]] vzidan v kamne, ki ga prej ni bilo. [[Fortifikacija|Trdnjava]] oziroma grad torej po mnenju nekaterih izhaja iz časov [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]]. V tistem času računajo da je tam živelo 6.720 ljudi. Drugi strokovnjaki menijo, da je trdnjava veliko starejša. Že v [[antika|antiki]] je bila Artana znana po rudnikih zlata, srebra, svinca in železa. Strokovnjaki menijo, da je bil grad zgrajen kot [[Bizantinsko cesarstvo |bizantinska]] izpostava v 9. stoletju, da bi nadziral zlate rudnike, ki se nahajajo okrog trdnjave; ves stari denar iz Dubrovnika so pridobivali na tem področju. Utrdba, ki je zgrajena na vrhu hriba, ima pregled nad dolino in potmi, ki vodijo v druge rudnike.<ref name="#1"/> V prvi polovici 15. stoletja so škofje iz Lipljana stolovali na Novem brdu. Tam so bili saški rudniki in visoke peči za železo, svinec, zlato in srebro. Novobrško srebro je znano po svojem ''sijajnem srebru'' (en: ''glam silver'', la: ''argentum de glama'', ''glamsko srebro'' - kar je zlitina srebra z 1/6-1/3 zlata). 1450 je rudnik na Novem brdu proizvajal okrog 6,000 kg srebra letno. Novo brdo se je dolgo upiralo [[Turki|turškim]] osvajanjem. 1439 je glavno mesto takratne Srbije [[Smederevo]] padlo, a dve leti zatem je prišlo pod otomansko oblast tudi [[Novo brdo]], ki pa je bilo z dogovorom vrnjeno Srbiji 1443. Trdnjavo, ki so jo Turki imenovali ''Nobırda'', so oblegali štirideset dni in je prišla pod Otomane 1. junija 1455. To dogajanje je opisal [[Konstantin Mihailović]], doma iz [[Ostrovica, Novo brdo|Ostrovice]] blizu Novega brda; njega so odgnali od doma Otomani skupaj z drugimi 300 dečki, da bi jih nasilno izdresirali v [[janičar]]je. [[Muslimani|Muslimanski]] osvajalci so takrat pomorili vse višje častnike, medtem ko so mladeniče in dečke kot sužnje odgnali v otomansko vojsko, a 700 žena in deklet so si razdelili za žene turški poveljniki. Na začetku 20. stoletja je število prebivalcev na Novem brdu začelo upadati; veliko se jih je preselilo v bolj pristopne [[Gnjilane]]. Z ustanovitvijo mednarodnih oboroženih sil [[KFOR]]-a 12. junija 1999 za zagotovitev varnosti in miru na Kosovu in njegovega civilnega krila [[UNMIK]]-a, je to področje naselila vojaška izpostava ameriških vojakov z mednarodno in kosovsko policijsko postajo. == Gospodarstvo == [[File:Novo Brdo.jpg|thumb|180px|[[Novo brdo]] je danes neznatno naselje]] === Rudarstvo v [[srednji vek|srednjem veku]] === Rudarstvo na Balkanu je zaživelo in se razvijalo od konca XII. stoletja, torej vzporedno s krepitvijo srbske srednjeveške države [[Nemanjići|Nemanjičev]]. Vzporedno z njo rudarstvo dosega svoj procvit in propast. To razdobje je trajalo okoli 260 let, tj. od [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]] do padca [[Srebrenica|Srebrenice]] (1460). Večina rudnikov je bila poznana že v [[antika|antiki]], a morda tudi prej ([[Janjevo]], [[Kratovo]], [[Trepča]], Rudnik, [[Kučajna]], [[Srebrenica]]); nekatera ležišča so našli šele v [[srednji vek|srednjem veku]]. Med njimi je bilo tudi najvažnejše - [[Novo brdo]]. Pomembno vlogo v razvoju tega rudarstva so imeli [[Sasi]], nemški rudarji, ki so na poziv kralja [[Štefan Uroš I.|Uroša]] sredi 13. stoletja prišli v Srbijo, od tod pa sredi 14. stoletja, za časa kralja [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtka]], prešli tudi v Bosno. To so bili poklicni rudarji, poreklom iz [[Saksonija|Saksonije]], ki bi se odzvali pozivu deželnih gospodarjev in se naseljevali v rudonosnih področjih; s seboj so prinašali svoje običaje in rudarske zakone. Njihove pravne običaje, državljanske in rudarske, so jim deželne oblasti redno – kot posebne privilegije – priznavale tudi v novi postojbini. Tako so kmalu glavna rudarska središča, kot so [[Brskovo]], Novo Brdo, Rudnik, Srebrenica in Olovo, upravljali po saškem državnem pravu. Večina Sasov se je zlila z domačim prebivalstvom, manjši del pa se je po prihodu Turkov izselil; nekaj v dalmatinska mesta, zlasti Dubrovnik, nekaj v Italijo. Vse do danes je ostalo veliko strokovnih rudarskih nazivov in toponimov, ki pričajo o njihovem delu in bivanju. Sasi so tako unapredili rudarstvo naših srednjeveških držav, da je Balkan tedaj vstopil v vrsto prvih rudarskih področij tako po bogastvu nahajališč kot po visoki stopnji rudarske tehnike. Posebno je bilo znano [[Novo brdo]]. Za časa največjega razcveta, v prvi polovici 15. stoletja, je bilo največje mesto Balkanskega polotoka, s čez 15 000 prebivalci. Sodobni zapisi govorijo celo o 40.000, kar lahko sprejmemo le s pridržkom. Izrazito je označen na vseh srednjeveških zemljevidih; danes pa je na zemljevidih komajda označen z znakom za razvalino. Kot v vseh vsaj malo pomembnih rudarskih krajih, je bila tudi v Novem brdu močna [[Dubrovniška republika|dubrovniška]] naselbina, z generalnim konzulom in svojim lastnim sodiščem, a obstajala je tudi [[Beneška republika|beneška]] naselbina. Cesar [[Štefan Dušan|Dušan]] je tu imel svojo začasno rezidenco; tu blizu se je rodil knez [[Lazar Hrebeljanović|Lazar]]. Mesto omenjajo kot kraj pomemben po bogastvu, trgovini in rudarski veščini. Njegove rudarje je pozivala neapeljsko-sicilska regentinja [[Marjeta Neapeljska-Draška|Marjeta]]<ref>Marjeta Neapeljska (*1347; kraljica 1381-1412); Ladislav I. Neapeljski (* 1377; vladal 1386-1414). 1386 je bil njegov oče Karel III. Neapeljski umorjen; regentinja devetletnemu sinu Ladislavu je postala njegova mati Marjeta, ko je novi papež potrdil, da ni bil utemeljen sum o njeni vpletenosti v soprogov umor</ref> 1387, da bi tam izbojšali rudarstvo. Ko so Turki 1453 oblegali [[Carigrad]], je moral zadnji srbski gospodar Novega brda, despot [[Đurađ Branković]], poslati oddelek novobrških rudarjev, da bi minirali carigrajsko obzidje; brez njihovega sodelovanja bi Carigrad ne padel. Padec Novega brda 1455, po 40-dnevnem obleganju, ki ga je vodil sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]], je odmeval po vsej [[Evropa|Evropi]]. O tem je sveti [[Janez Kapistran]], tedaj apostolski legat pri despotu Đurđu, obvestil [[papež Kalist III.|papeža Kalista III.]] že dvajset dni po padcu mesta s pretresljivimi besedami, da je »turški cesar Mehmed osvojil najmočnejše raško mesto, po imenu Novo brdo, kjer se nahaja zlati in srebrni rudnik, ki je svojemu gospodarju, kakor se govori, prinašal 120.000 dukatov letno«. Pa tudi despot je poslal sporočilo ogrskemu kralju [[Ladislav Posmrtni|Ladislavu]] in ga prosil za pomoč z odmevnimi besedami, češ da je Novo brdo ''caput patriae et ob mineras nervus belli'', tj. ''prestolnica domovine in zaradi rud odločilni dejavnik v vojni''.<ref>{{navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/tehnickaenciklopedija/rudarstvo.pdf|title= Rudarstvo. Srednjovjekovno rudarstvo u Srbiji i Bosni|publisher=Tehnička enciklopedija Zagreb|date=1988|accessdate=10. september 2020}}</ref> === Rudarstvo danes === ==== Svinec, cink, srebro, zlato ==== Rudarska dejavnost in proizvodnja rudnin sta bili hrbtenica gospodarstva že od predrimskega obdobja. Iliri, Rimljani, Bizantinci, Sasi, Turki, Francozi in Britanci so opravljali obsežna rudarska dela na tem področju in sicer v devetih rudnikih, od katerih sestavlja pet rudnikov področje [[Trepča|Trepče]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.kosovo-mining.org/resurset-minerale/lezista-mineralnih-sirovina/?lang=sr|title= Ležišta mineralnih sirovina|publisher= Republika Kosovo: Nezavisna Komisija za Rudnike i Minerale|date= |accessdate=15. september 2020}}</ref> Sodobno rudarstvo se začenja 1930. Obstajajo tri območja z rudnimi ležišči: #''Prva cona'' vključuje rudnik ''Artana ([[Novo brdo]])'' in spremlja mejo med Vardarskim območjem in Kosovsko oblastjo Dardanske srbsko-makedonske mase, ki se odlikuje po neogenih kalko-alkalnih vulkanizmih ter intruzivih. #''Druga cona'' vključuje rudnike ''Belo Brdo, Stari Trg'' in ''Ajvalijo'' in spremlja vzhodni rob prištinskega miocenskega bazena z intruzivnim in vulkanskim kompleksom na severnem Kosovu. #''Tretja cona'' obsega rudnik ''Crnac'', kakor tudi številna najdišča svinca in cinka vzdolž zahodne meje Vardarske cone. Za teh pet rudnikov so napravljene ocene o njihovih zalogah v globino, ne pa tudi v širino. Med pridobivanjem svinčeno-cinkovo-srebronosne rude v rudniku ''Farbani potok (Artana-Novo Brdo)'', so ugotovili obstoj 3Mt visoko kvalitetnega halojzita (Al2Si2O5(OH)4), ki je eno od peterih ležišč na svetu, ki se nahajajo še na Novi Zelendiji, v Turčiji, na Kitajskem in v ZDA (Utah). Današnjo svetovno proizvodnjo ocenjujejo na 150.000 ton letno.<ref name="#2"/> Vodilna panoga na tem področju je bilo vse do 1999 rudarstvo; delujoča rudnika svinca in cinka [[Kišnica]] in [[Novo brdo]] sta takrat prenehala delovati zaradi dogodkov v zvezi z Natovim posegom v kosovska dogajanja. Srbske rudarje so zamenjali Kosovarji. Poprej je tam delalo 3600 delavcev; 13 avtobusov je vozilo eno izmeno – delali so s polno paro.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvpuls.com/vesti/zapustena_postrojenja_flotacije_rudnika_kisnica_i_novo_brdo_/10849|title=Zapuštena postrojenja flotacije rudnika Kišnica i Novo Brdo|publisher=TV Most|date=|accessdate=6. avgust 2018}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaradi raznih plazov, nerednega vzdrževanja in drugih vzrokov pa postaja delo v teh rudnikih, zlasti v Novem brdu, vedno bolj nevarno. Tako sta 2. junija 2020 v hudi nereči umrla dva rudarja: inženir in delavec; dva druga sta bila ranjena, a trije nepoškodovani, ko se je nanje zrušil na petem horizontu strop zaradi plazu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/30648341.html|title= Poginula dva rudara na Kosovu|publisher=Radio Slobodna Evropa Vesti|date=2. junij 2020|accessdate=17. september 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://novimagazin.rs/vesti/usled-klizista-dva-rudara-stradala-u-rudniku-novo-brdo|title= Usled klizišta dva rudara stradala u rudniku Novo Brdo|publisher=Novi magazine Beograd|date=2. junij 2020|accessdate=17. september 2020}}</ref> == Prebivalstvo == [[File:Novobërdë te gjitha stinët (5).jpg|thumb|180px|Cestna povezava skozi gozdove okrog Novega brda]] [[File:Svetislav-ivanović.jpg|thumb|180px|Svetislav Ivanović (2017) – novobrški župan]] [[File:Novobërdë (1).jpg|thumb|180px|Pokrajina okoli Novega brda]] === Sestava prebivalstva v občini === Narodnostna sestava prebivalcev v občini Novo brdo, ki vključuje tudi začasno razseljene osebe, je po oceni ''osce-a'' bila 2015 naslednja: {|class="wikitable" |- ! Narodnostna skupnost ! 1991 popis ! 2015 ocena |- |style="background:#F5F5DC;"|[[Srbi]]||align="right"|2,666||align="right"|5,802 |- |style="background:#F5F5DC;"|[[Albanci]]||align="right"|1,845||align="right"|3,771 |- |style="background:#F5F5DC;"|[[Romi|Cigani]]||align="right"|-||align="right"|97<ref>glede naziva te narodnostne skupine (Romi ali Cigani ali oboje) glej pogovorno stran in članek na Wikipediji pod geslom [[Romi]]</ref>. |- |style="background:#F5F5DC;"|Drugi||align="right"|100||align="right"|- |- |style="background:#F0F0F0;"|'''Skupno'''||align="right"|4,611||align="right"|9,670 |} === Sestava prebivalstva v kraju Novo brdo === Glede na ''Popis prebivalstva 1981''<ref>[http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1981/pdf/G19814001.pdf Национални састав становништва СФР Југославије 1981. године] pod2.stat.gov.rs</ref> je bilo naselje večinsko naseljeno z [[Albanci]]. Po [[Kosovska vojna|Kosovski vojni]] so že maloštevilni [[Srbi]] zapustili Novo brdo. {|class="wikitable" |- ! Narodnostna skupnost ! 1981 popis ! 2011 popis |- |style="background:#F5F5DC;"|[[Srbi]]||align="right"|11 (3,8%)||align="right"|- |- |style="background:#F5F5DC;"|[[Albanci]]||align="right"|275 (94,2%)||align="right"|176 (96,2%) |- |style="background:#F5F5DC;"|[[Muslimani]] ||align="right"|5 (1,7%)||align="right"|- |- |style="background:#F5F5DC;"|[[Turki]] ||align="right"|-||align="right"|6 (3,3%) |- |style="background:#F5F5DC;"|drugi ||align="right"|1||align="right"|1 |- |style="background:#F0F0F0;"|'''Skupno'''||align="right"|292||align="right"|183 |} ==== Število prebivalcev glede na popise ==== Glede na popise prebivalstva v Jugoslaviji<ref>"Савезни завод за статистику СФРЈ" "Zvezni zavod za statistiko SFRJ"</ref> se je gibalo na Novem brdu število prebivalcev takole: # 1948=232 # 1953=243 # 1961=237 # 1971=294 # 1981=292 # 1991=463 === Znamenite osebnosti === * [[Mahmud Paša Anđelović |Mahmud Paša]] (15. stoletje), 1456–1468 in 1472–1474 [[vezir|veliki vezir]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] * [[Vladislav Slovničar]] (15. stoletje), učenjak, zgodovinar, menih in prepisovalec listin (deloval 1456-1479).<ref>Vladislav Slovničarje bil srbsko-bolgarski menih, prepisovalec, zgodovinar in bogoslovec; zapustil je veliko prepisov, pa tudi lastnih sestavkov</ref> * [[Konstantin Mihailović]] (1430-1501) rodom iz [[Ostrovica, Novo brdo|Ostrovice]] pri [[Novo brdo|Novem brdu]]. Napisal je knjigo »Janičarjevi spomini« oziroma »Turška kronika«, ki se je ohranila v prevodih. == Vera == Na območju današnjega Kosova so bili kristjani že v času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Po usodnem razkolu 1054 so bili katoličani skozi dolga stoletja v manjšini: tako med večinskimi pravoslavci kot med osvajalci muslimani, ki so se počasi in ob državni podpori nezadržno širili na račun kristjanov. === Katoličani zunaj zakona === Med preganjanjem kristjanov skozi zgodovino so obstajali junaki-mučenci, ki so za svoje prepričanje prenesli mučenja in dali življenje; več pa je bilo takih, ki so se iz strahu pred mučenjem in smrtjo odpovedali katoliški veri in [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]]. Kadar je preganjanje kmalu ponehalo, so ti odpadniki zaprosili za ponoven sprejem – v starih časih prek hude pokore. Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Vzhodni grški razkol je balkanske Slovane – kot tudi Albance – odcepil od središča katoliške Cerkve, Rima. Katoličani so postali brezpravni. Ohranili pa so svojo cerkveno samostojnost posebno v rudarskih naselbinah: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]].<ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Dušanov zakonik|Dušanovemu zakoniku]], ki je ''katoličane stavil zunaj zakona''; vendar so se ohranile katoliške naselbine v teh rudarskih središčih tudi v času Nemaničev in na začetku turške vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> V zvezi s krutim Dušanovim zakonikom – ki ni stavil zunaj zakona le katoličanov, ampak v podrejen položaj postavil celo vrsto brezpravnih, kot npr. sužnje ali zaničevanega sebra – lahko razumemo še vedno perečo pesniško zbirko [[Desanka Maksimović|Desanke Maksimović]]: ''Zahtevam pomilostitev!'' (''Tražim pomilovanje'').<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G5OGffzFYgk|title=Desanka Maksimović – TRAŽIM POMILOVANJE (Tekst)|publisher=Mala Vračka|date= |accessdate=18. september 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://zdm.nb.rs/dokumenti/Desanka-Maksimovic-en.pdf|title=Desanka Maksimović: Tražim pomilovanje (srbsko; angleški prevod: I am seeking a pardon)|publisher=Narodna biblioteca Srbije - Biblioteka Ogledalo, Beograd|date=2013 |accessdate=18. september 2020}}</ref> == [[Cerkev (stavba)|Cerkve]] in [[fortifikacija|trdnjave]] na [[Novo brdo|Novem brdu]] == === Mesto s sedmerimi cerkvami === ”Srbija je nekoč bila središče sveta” – vsaj tako pravi turški zgodovinar [[Tursun Beg]] (1426-1491) v 15. stoletju. Nekoč veliko mesto Novo brdo so opisovali kot "eno samo področje zlata in srebra", ki je bilo na svojem vrhuncu petkrat večje od takratnega [[London]]a. Za časa [[Stefan Lazarević|Štefana Lazareviča]] (1389-1402) in njegovega naslednika [[Đurađ Branković|Đurđa Brankovića]] (1427-1456) je zadovoljevalo 20% evropskih potreb po srebru, saj je despotom prinašalo več ko 200 tisoč dukatov letno. Đurađ je dal v varstvo Dubrovničanom 50.000 dukatov in skoraj dve in pol toni srebra. Za časa [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] je postal eden najpomembnejših rudnikov cesarstva, v katerem je bila kovnica denarja. 1348 poklanja Hilandaru 87 kilogramov srebra. To »mesto srebrno in res zlato«, kot ga opisuje [[Konstantin Filozof]] (1380-1431), ta »srebrna in zlata planina«, kot ga opisuje [[Konstantin Mihailović]] (1430-1501) rodom prav iz Novega Brda, je imelo po nekaterih sredi 15. stoletja celo 50.000 prebivalcev – ko jih je London imel 10.000 – kar seveda lahko vzamemo kot pobožno vzhodnjaško pretiravanje. Njegova trdnjava leži na osamljeni glavi ugaslega ognjenika [[Velika planina, Kosovo|Velike planine]] na višini 1.124 m. Mesto je sestavljalo manjše Gornje in večje Dolnje mesto, povezano med seboj z vrati. V manjšem je bila posadka in del mestne uprave, medtem ko so v večjem delu živeli najvplivnejši Novobrci. Večina je živela v mestu okoli brega Podmestje (Podgrađe), široko kilometer na vse strani. Novo brdo je bilo tako veliko, da je imelo ''sedem [[cerkev (zgradba)|cerkva]]''. Najpomembnejša je bila katedrala, cerkev [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]], pa tudi [[Nikolaj iz Mire|svetega Nikolaja]]. Obstajala je tudi tako imenovana ''Saška cerkev''. V središču Podmestja je bil glavni trg z najpomembnejšimi javnimi in zasebnimi stavbami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/911843-majka-srpskih-gradova-kad-je-nase-novo-brdo-bilo-vece-od-londona-foto|title= Majka srpskih gradova: Kad je naše Novo Brdo bilo veće od Londona. |publisher=V. V. v Telegraf.rs|date=|accessdate=15. september 2020}}</ref> === Trdnjava in njena obnova === {{Več slik/peskovnik | footer = Pri obnavljanju spomenikov nekateri zagovarjajo ohranjanje ostankov, drugi pa vračanje v prvotno stanje. Tega pri Novem brdu ni možno, ker nimamo nikakršne zgodovinske dokumentacije – a je svojevoljno narejeno. | align = right | image1 = Novo Brdo Serbia1.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Pogled na [[Novo brdo|Novobrško]] [[fortifikacija|trdnjavo]] pred „obnovo“. Načrte je napravilo dubrovniško, dela pa je izvajalo beograjsko podjetje. | image2 = Artana-Novo Bërda Castle.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Pogled na obnovljeni grad; po neustrezni obnovi so nastale pod stavbo globoke razpoke. }} Arheologi so našli razvaline trdnjave, kot jih kaže slika levo. Da zadeva ne propade popolnoma, je bilo treba ukrepati. Podstopili so se dela in tu je nastalo vprašanje, ki se vedno postavlja pri podobnih podjetjih: ali samo ohraniti obstoječe stanje (restavracija ozirom konzervacija), ali objekt temeljito obnoviti in urediti za sodobno uporabo (renovacija); ali pa ga vrniti v prvotno stanje (revitalizacija) – če seveda obstajajo viri o tem, kako je izgledal. Izid del je opazen na desni sliki – očitno je šlo za renovacijo oziroma revitalizacijo. Posledice so se kmalu pokazale. Na na novo vzdignjenih stenah je začel omet odpadati, pojavile so se pa tudi silno nevarne in globoke razpoke zaradi prevelike in nepredvidene obtežitve masovnih 10-metrskih novih zidov, da je postal obisk te znamenitosti nevaren. Da nekaj najbrž »ne štima«, je videti iz nujnega pisma. To je opozorilo restavratorjem, da najprej preučujejo zakonitosti pravega obnavljanja, nato preučujejo zgodovinske in druge vire, ki bi lahko čim bolj osvetlili takratno razdobje in morebitne ostanke in končno, da se držijo teh spoznanj, ne pa da hočejo vsiliti obnavljani stavbi ali sliki ali kipu vsebino, ki so si jo sami zamislili in izmislili. Na to opozarja tozadevno pismo z naslednjo vsebino: {| |- ! Nemški izvirnik<ref>{{navedi splet|url=https://njekomb.org/konservimi-i-keshtjelles-se-artanes-gjate-viteve-2015-2017-nga-kompania-serbe-fakte-te-shkaterrimit-pjesa-iii-te/|title=Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe – Fakte të shkatërrimit (Pjesa III-të)|publisher=Njëkomb.org|date=19. december 2019|accessdate=21. november 2020|archive-date=2021-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210919202405/https://njekomb.org/konservimi-i-keshtjelles-se-artanes-gjate-viteve-2015-2017-nga-kompania-serbe-fakte-te-shkaterrimit-pjesa-iii-te/|url-status=dead}}</ref> ! Albanski prevod<ref>{{navedi splet|url=https://telegrafi.com/konservimi-keshtjelles-se-artanes-gjate-viteve-2015-2017/ |title=“Konservimi” i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017| publisher= Qazim Namani v: Telegrafi|date=19. december 2019|accessdate=21. september 2020}}</ref> ! Slovenski prevod iz nemščine |- | <blockquote> Von: Eisner Christa Gesendet: Freitag, 6. September 2019 12:10 An: ‘oeuk@unesco.at’ Betreff: UNESCO Erbe Novo Brdo in Kosovo wird gerade zerstört Priorität: Hoch (Emajli origjinal) Sehr geehrte Damen und Herren, wie ich soeben von zwei kosovarischen Quellen erfahren habe, wird aktuell massiv mit Baggern die von der EU und der UNESCO sorgfältig restaurierte Festung zerstört, Augenzeugen berichten, dass „man“ mit Betonmischmaschinen aufgefahren ist und Monumente darin zu Beton gemacht hat. Da ich einige Zeit für die Steiermark in der UNESCO tätig war, dachte ich, diese Information sollte dringend weitergegeben werden, auch wenn Sie vielleicht schon davon wissen und bitte, diese zu prüfen. Anbei der Link der kosovarischen Zeitung Telegrafi. </blockquote> | <blockquote> Të nderuar zonja dhe zotërinj, siç kam mësuar vetëm nga dy burime kosovare, ekskavatorët aktualisht po shkatërrojnë kështjellën, e cila është restauruar me kujdes nga BE-ja dhe UNESCO-ja, dëshmitarët okularë thonë se: punëtori ka vendosur eksponatet në mikser betoni dhe i ka kthyer ato në beton. Meqë pata punuar për Shtaiermarkun para ca kohe në UNESCO, mendova se këto informacione duhet të njoftohen më tutje urgjentisht, ndoshta ju e dini për këtë, dhe unë ju lusë që ato informata të kontrollohen. Këtu e gjeni bashkangjitur lidhjen e gazetës kosovare Telegrafi: </blockquote> | <blockquote>Poslano od: Eisner Christa: petek, 6. september 2019 12:10 za: ‘oeuk@unesco.at’ predmet: Unescova dediščina Novo Brdo na Kosovu je bila ravnokar porušena. Prvenstvo: visoko (izvirni emaj) Velespoštovane gospe in gospdje! Pravkar sem zvedela iz dveh kosovarskih virov, da je bila sedanja stavba – in sicer trdnjava, ki sta jo EU in UNESCO tako skrbno obnovila, z bagerji razrušena. Priče poročajo, da so se »nekateri« pripeljali z mešalci betona, zdrobili spomenike in jih zmešali v beton. Ker sem jaz nekaj časa delovala pri UNESCU za Štajersko, sem mislila, da bi bilo potrebno to novico nujno posredovati naprej, četudi morebiti vi za to že veste in prosim, da to preverite. Prilagam splet kosovarskega časopisa Telegrafi. </blockquote> |} To opozorilo kaže na sum, da dela na obnovi trdnjave Novo brdo niso potekala predpisno. ==== ''Telegrafi'' o obnovitvenih delih ==== # Dandanašnji so se od Novega brda ohranile samo razvaline. Zato je [[Evropska unija]] 2015 zagotovila 1,1 milijona evrov; pod nadzorom [[Unesco|Unesca]] so sprejeli načrt ohranjevalno-obnovitvenega dela, ki ga je izdelalo hrvaško podjetje “Omega Engineering” iz Dubrovnika, dela pa je sprejelo in izvajalo beograjsko gradbeno podjetje “Koto” pod nadzorstvom srbskega arheologa [[Marko Popović|Marka Popoviča]] (1944-2020). # Prve rezultate izkopavanj je v beograjskem časopisu Blic objavil omenjeni Popovič, ki je pozneje vse rezultate objavil v knjigi. [https://www.blic.rs/kultura/vesti/otkriveni-temelji-crkve-u-tvrdavi-kod-novog-brda/61021vv] #Biljana Lijeskić piše, da so bile med izkopavanji na Citadeli odkrite tri velike stanovanjske stavbe s cerkvijo in dve cisterni s prečiščevalnimi vodnjaki v središču; odkrili so tudi masažno kad, ki so jo uporabljali kot kopel (savno) s talnim ogrevanjem. Grad je bil zgrajen v prvi polovici 14. stoletja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/350900/Kultura/Novi-zivot-Novog-Brda|title= Novi život Novog Brda |publisher= Biljana Lijeskić v časopisu Politika|date=11. marec 2016|accessdate=28. oktober 2020}}</ref> Po objavi teh rezultatov so znanstveniki na Kosovskem zavodu za varstvo spomenikov (IKMM) obiskali grad Artana ter ugotovili, da ni šlo za savno ali kopel z vročo vodo, ampak da je bila to krstilnica, zgrajena obenem s cerkvijo, ki so jo pa ob zasedbi Osmani z zidom ločili od cerkve ter so začeli z vročo vodno paro prek glinenih cevi ogrevati stavbo, kar se da videti iz fotografij majhnega prostora. #V zgoraj omenjenem članku arheolog Popovič pravi za ''Srno'', (Srna je časopisna agencija Republike Srbske<ref>{{navedi splet|url=http://89.111.245.19/kontakt.aspx|title=Srna – novinska agencija Republike Srpske|publisher=Srna|date=|accessdate=28. oktober 2020|archive-date=2020-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200918131417/http://89.111.245.19/kontakt.aspx|url-status=dead}}</ref>) da so bili odkriti temelji cerkve, ki je bila glede na osnovo in arheološka odkritja zgrajena v začetku ali sredi 14. stoletja; takrat je bilo zgrajeno tudi velika stavba in obzidje poleg nje.<ref name="#3">{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/kultura/vesti/otkriveni-temelji-crkve-u-tvrdavi-kod-novog-brda/61021vv|title= Otkriveni temelji crkve u tvrđavi kod Novog Brda|publisher=Srna za Blic|date=14. oktober 2015|accessdate=28. oktober 2020}}</ref> V istem članku trdi Popovič, da je to cerkev začel v 14. stoletju graditi srbski kralj [[Štefan Milutin|Milutin]] (*1253, vladal 1282-1321), nadaljeval in dokončal pa njegov naslednik [[Štefan Dečanski]] (*1285, vladal 1322-1331) – a da za to trditev ne navaja nikakršnih dokazov: kak napis, kak kamen. Trdi tudi, da se nadaljuje izgradnja stolpov po Unescovem načrtu, na kar ni bilo nobenega odziva kosovskih ustanov in strokovnjakov.<ref name="#3"/> #Iz latinskih virov 14. stoletja izvemo, da so mesto Artana imenovali latinsko ''Novus Mons'', v italijanščini ''Novo Monte'' ali ''Monte Nova'', v nemščini ''Nyebergh'' itd. Iz latinskih virov imamo tudi podatke za spodnje mesto, imenovano ''Castello'' ali "Gocca de Novomonte", ki je bilo zgrajeno iz masivnih zidov, dolgih 224 m in širokih 80 m, medtem ko je bila katoliška cerkev v tem kompleksu do leta 1340 pod kotorsko škofijo.<ref> [Spomenik III, 51, novela 1434]</ref> #Trditev, da je bila Artana (Novo Monte, Novo Brdo) srbsko kulturno središče že samo zato, ker leži na osrednjem ozemlju Ilirskega (= Balkanskega) polotoka, je v nasprotju s takratno zgodovinsko resničnostjo in zgodovino Novega brda, saj je to mesto cvetelo že veliko pred XIV. stoletjem, že od pozne antike sem in tudi pod bizantinsko upravo. Iz tega je jasno, da [[Raška|raški]] knezi v 14. stoletju niso niti obiskovali mesta, ki je imelo lastno notranjo samoupravo – kaj šele, da bi tam zgradili svojo cerkev.<ref>Qazim Namani, Albanezul, Revista e diasporës shqiptare në Rumuni, Bukuresht, št. 9, 2019, s. 29</ref> Na Popovičeve nedokazane trditve se nihče ni odzival in celo kosovarski strokovnjaki so bili mnenja, da je opravil odlično delo, čeprav se je šušljalo, da so tam odkrite umetnine in keramiko pogostoma zmešali v malto in jo vzidali v stene. Ob splošnem molku strokovnjakov so se obnovitvena dela pospešeno nadaljevala. Namesto da bi Popovič obnovil ruševine obstoječih zidov, je ravnal v nasprotju z načeli konzerviranja in restavriranja: dvignil je stene na višino 10 m, v zid vnesel nove elemente in zanemaril zidarske tehnike in materiale, ki so jih nekdaj uporabljali. #Glede obnavljanja umetnin in stavb obstajajo namreč različna izhodišča: ## [[Eugène Viollet-le-Duc|Viollet-le-Duc]] (1814-1879) je kot prvi restavrator v 19. stoletju dejal: "Obnoviti zgradbo pomeni, da jo obnovimo v stanje, ki ga morda nikoli ni bilo." To je uporabil pri svoji najznamenitejši obnovi [[Stolnica Notre-Dame v Parizu|notredamske stolnice]] in tudi pri drugih, kar pa je kršilo verodostojnost spomenika in ga ni brez razloga odklanjal francoski mojster [[Anatole France]] (1844-1924) ob Le-Ducovi obnovi gradu [[Pierrefonds]], češ da je bilo »vanj vgrajenih veliko novih kamnov«.<ref>Emin Riza: ''Teoria dhe Praktika e Restaurimit të Monumenteve të Arkitekturës ''. Tiranë, 2002, s. 45-50.</ref>. Poleg tega nas »od dela Violleta-le-Duca loči poldrugo stoletje in zato ne more služiti kot vzor sodobnim konzervatorjem.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/ninonline/photos/restauracija-spomenika-kultureviole-le-dik-i-srpsko-nasleđeod-dela-viole-le-dika/2518920771511588/|title= Restauracija spomenika kulture Viole-le-dik i srpsko nasleđe|publisher= Aleksandra Davidov Temerinski na Facebooku|date=|accessdate=10. november 2020}}</ref> In prav to napako je zagrešil Popovič na Novem brdu: s postavitvijo ločilnega zidu sredi cerkvenega prostora, ki ločuje krstilnico od celotne cerkve, je storil strokovno napako, zabrisal verodostojnost spomenika in ponaredil zgodovino stavbe. ##Angleža [[John Ruskin|Ruskin]] (1819-1900) in [[William Morris|Morris]] (1834-1896) sta nasprotovala stališčem Le-Duca, češ da njegov način ima za posledico, da zgodovinski spomenik izgubi svojo verodostojnost. ##[[Camillo Boito|Boito]] (1836-1914) je postavil temelje sodobne šole znanstvene restavracije. On predlaga ohranitev vseh stopenj gradnje na spomeniku. Ker pri restavratorskih posegih lahko pride do poškodb, predlaga ohranitev pred obnovo. Novi posegi pa naj bodo ločeni, da ne bi ponaredili vrednosti spomenika. V našem primeru avtentična vrednost spomenika ni bila ohranjena in njegov kulturno-zgodovinski pomen ni bil pravilno ovrednoten. Boitov učenec [[Luca Beltrami|Beltrami]] (1854-1933) je nasprotoval stilski restavraciji in z obnovo ne zanika bistva spomeniške enote ter temelji na dokumentih ali kopijah izvirnika ter drugih zgodovinskih in arhivskih podatkih o spomeniku. Tega niso upoštevali pri Novem brdu; za grad Artana nismo imeli nobenega predhodnega zapisa, projekta ali fotografije, kako je izgledal pred stoletji, saj je bil grad mnogo let pred odkritjem fotografskega aparata in kamere spremenjen v arheološko ruševino. ##Prvi mednarodni kongres o zavarovanju, ohranjanju in obnavljanju spomenikov je bil 1931 v Atenah, kjer ''Atenska listina'' daje prednost stalnemu vzdrževanju spomenikov in ne njihovi obnovi.<ref>Aleksandër Meksi: ''Restaurimi i Monumenteve të Arkitekturës''. Tiranë 2004, s. 16-19</ref> Od 25. do 31. maja 1964 je v ''Benetkah'' potekal mednarodni kongres, kjer je bila pozornost strokovnjakov usmerjena v ohranjanje pristnosti spomenika, kakor tudi njegovo zavarovanje pred katastrofami. Novi posegi se morajo razlikovati od prvotnih ostankov spomenika. "Cilj ohranjanja in restavriranja spomenikov je ohraniti tako umetniško delo kot zgodovinske dokaze"; obnova torej temelji na spoštovanju stare snovi in verodostojnega dokumenta. Jasno je, da tudi te norme pri Artani niso bile spoštovane.<ref>Udhëzues për menaxhimin e trashëgimisë kulturore botërore, CHwB, Tiranë, 2010, ss. 135-137</ref> 1994 je bila v kraju ''Naro na Japonskem'' mednarodna konferenca, na kateri so številni mednarodni strokovnjaki razpravljali o ohranjanju pristnosti spomenika. Na tem srečanju je bilo predlagano, da se ohranijo prvotne stopnje spomenika, njegova pristnost in izvirnost. Grad Artana je bil pred nekaj stoletji podedovan kot ruševina ter zanj nimamo niti arhitekturnih posnetkov niti fotografij in ne vemo, kako je izgledal pred dvema ali več stoletji. Njegova obnova ni bila predvidena; zidovi so bili torej postavljeni in dvignjeni v nasprotju z vsemi mednarodnimi smernicami. V tem primeru bi bila najboljša rešitev, da se zidovi ruševine konservirajo in da se razvalina razglasi za "Arheološki park" s posebnimi arheološkimi in zgodovinskimi vrednotami.<ref>{{navedi splet|url=https://telegrafi.com/konservimi-keshtjelles-se-artanes-gjate-viteve-2015-2017/ |title=“Konservimi” i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017|publisher= Qazim Namani v Telegrafi |date=19. december 2019|accessdate=21. september 2020}}</ref> ==== Čigava je katedrala? ==== Pri obnavljanju trdnjave na Novem brdu so prišli arheologi do zanimivih odkritij: da je tam videti ostanke ''katedrale''. Srbska stran trdi, da je bila to pravoslavna cerkev - čeprav sami Srbi imenujejo "katedralo" le katoliško pomembnejšo cerkev, ne pravoslavne. Tako na primer imenujejo [[Novi Sad|novosadsko]] novogotsko cerkev Imena Marijinega ''katedralo'',<ref>{{navedi splet|url=https://www.021.rs/Novi%20Sad/komentari/231312 |title=FOTO: U Katedrali na svoju ruku ugradili podno grejanje i nove pločice|publisher=021.rs|date=3. januar 2020|accessdate=15. november 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.nshronika.rs/srpska-atina/crkva-imena-marijinog-poznatija-kao-katedrala-izgradena-je-1892/|title= Crkva imena Marijinog, poznatija kao Katedrala, izgrađena je 1892|publisher=Novosadska hronika|date=6. november 2015|accessdate=15. november 2020}}</ref> pa tudi [[Vršac|vršečko]] novogotsko cerkev ''Svetega Gerarda''<ref>{{navedi splet|url=https://osetisrbiju.rs/crkva-svetog-gerharda/|title=Crkva Svetog Gerharda Vršački ponos koji tornjevima gordo dodiruje oblake|publisher=Oseti Srbiju|date=23. november 2018|accessdate=15. november 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.to.vrsac.com/Page.aspx?Page=VerskeZajednice-Katerdrala&Lang=sr|title= Katedrala u Vršcu - Crkva Svetog Gerharda|publisher=TOV Turistička organizacija Vršac|date=2017|accessdate=15. november 2020}}</ref> - čeprav niti ena niti druga nikoli v zgodovini ni bila v pravem pomenu ''stolna - škofova cerkev'' - tj. ''stolnica'' oziroma ''katedrala''. V zvezi s tem so družbena občila poročala: :''Kosovski zavod za spomeniško varstvo'' je prepovedal srbskemu podjetju “Koto” nadaljevanje obnovitvenih del na trdnjavi na Novem brdu, ko so opazili, da so gradbeni stroji podirali fasado na delu trdnjave, navaja srbski spletni “Blic” pisanje kosovskega “Koha ditore”. Ravnatelj zavoda Ismet Hajrulahu je dejal, da je tako početje nezakonito, kaznivo in da je s poskuom rušenja “resno ogrožena trdnost stavbe”.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/politika/koha-pristina-zabranila-srpskoj-kompaniji-radove-na-novom-brdu/wt1pj9x|title= Priština zabranila srpskoj kompaniji radove na Novom Brdu|publisher=Blic.rs|date=5. september 2019|accessdate=1. januar 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://njekomb.org/konservimi-i-keshtjelles-se-artanes-gjate-viteve-2015-2017-nga-kompania-serbe-fakte-te-shkaterrimit-pjesa-iii-te/|title=Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe –... Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe – Fakte të shkatërrimit (Pjesa III-të)|publisher=Njëkomb|date=19. december 2019|accessdate=21. september 2020|archive-date=2021-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210919202405/https://njekomb.org/konservimi-i-keshtjelles-se-artanes-gjate-viteve-2015-2017-nga-kompania-serbe-fakte-te-shkaterrimit-pjesa-iii-te/|url-status=dead}}</ref> Srbska stran je očitala albanski, da je ta stari verski objekt na spletu kosovskega Ministrstva kulture predstavljen kot rimskokatoliška cerkev in odklanja po njenem mnenju restavratorske »vandalske intervencije«, ki da vodijo do spreminjanja zgodovinskih dejstev; s tem da spreminjajo ostanke cerkve v nekaj, kar nikoli ni bilo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/drustvo/aktuelno.290.html:799068-PODMUKLA-AKCIJA-PRISTINE-Srpske-crkve-pretvaraju-u-katolicke|title= PODMUKLA AKCIJA PRIŠTINE: Srpske crkve pretvaraju u katoličke|publisher=D. Matović v Novosti.rs|date=7. junij 2019|accessdate=1. januar 2020}}</ref> Pravoslavno cerkev Svetega Nikolaja v Novem brdu želijo spremeniti v triladijsko baziliko s ciljem, da se pravoslavna svetinja pretvori v katoliški hram, čeprav pod zidovi Dolnjega mesta obstajajo ostanki bazilike Svete Marije, bolj poznane kot Saška cerkev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/3551217/kradja-proslosti-na-kim-kakvu-crkvu-cuva-novo-brdo.html|title= Krađa prošlosti na KiM, kakvu crkvu čuva Novo Brdo|publisher= RTS Dragoslav Gogić|date=9. junij 2019|accessdate=15. september 2020}}</ref> Velja omeniti, da je že v prvem stoletju pr. n. št. grški zgodovinar in zemljepisec [[Strabon]] v svojem delu "Geographica" omenil naseljena ilirska mesta, ki so se nazivala kot ''stara mesta (Polis arhaia)''. Omenjeni so ''Scupi (Skopje)'', ''Naissus (Niš)'', pa tudi naselja nad ''Ulpijano'', mesto ''Veletin'' v ''Janjevem'', in mesto nad ''Novim brdom (Artana)'', kjer se pod gornjo planoto Novega brda nahajajo ruševine večje srednjeveške cerkve katedralnega tipa.<ref>{{navedi splet|url=https://dtk.rks-gov.net/tkk_objekti_sr.aspx?id=8712|title=Novobrda Dvorac Novo Brdo|publisher=dtk.rks-gov|date=2014|accessdate=15. september 2020|archive-date=2019-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191029044531/https://dtk.rks-gov.net/tkk_objekti_sr.aspx?id=8712|url-status=dead}}</ref> Nekateri menijo, »da trdnjava pripada vsem« in da je najvažnejše, da se ohrani in da prepir o tem, čigava je, nikamor ne vodi. Splet Ministrstva za kulturo Kosova imenuje Novo brdo Artano (od albanske besede »zlato«) in piše, da je cerkev romanskega sloga in datira iz srednjega veka; na nahajališču je tudi katoliška katedrala, ki so jo postavili [[Dubrovniška republika|Dubrovničani]] na temeljih male starejše cerkve. Maja 2019 so predstavniki oblasti postavili kosovsko zastavo na trdnjavo. 1. avgusta 2019 je bila katoliška maša na ostankih katedrale svetega Nikolaja, prvič od 17. stoletja. Tako so obeležili »Dan diaspore«. Somaševanje je vodil domači prizrensko-prištinski škof Dod Đerđi ([[Dodë Gjergji]]), sodeloval je bližnji rojak upokojeni barski nadškof Zef Gaši ([[Zef Gashi]]), duhovniki in redovnice iz diaspore, kakor tudi številni verniki in drugi rodoljubi ter ljubitelji starin. SPC – eparhija raško-prizrenska – pa trdi, da je cerkev Sv. Nikolaja njihova in da je potrebno za maševanje njihovo dovoljenje.<ref>{{navedi splet|url=https://kossev.info/katolicki-biskupi-po-prvi-put-na-temeljima-crkve-sv-nikole-obelezili-dan-dijaspore/|title=Katolički biskupi po prvi put na temeljima crkve Sv. Nikole obeležili „Dan dijaspore“|publisher=Kossev.info|date=2. avgust 2019|accessdate=16. november 2020|archive-date=2020-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200815052813/https://kossev.info/katolicki-biskupi-po-prvi-put-na-temeljima-crkve-sv-nikole-obelezili-dan-dijaspore/|url-status=dead}}</ref> Marko Popović je 2018 objavil knjigo ''"Crkva Svetog Nikole, katedrala Novog Brda"'' (''Cerkev svetega Nikolaja, katedrala Novega brda'') kjer trdi, da je v kraju bila „shodnica, mošeja in dve katoliški cerkvi, vendar nižje od katedrale: eno so imenovali ''Sveti Nikolaj'' in so jo obiskovali Dubrovničani, a druga ''Santa Marija in Novomonte'', zvana ''‘Saška’'', kamor so hodili rudarji Sasi. Člankar ugotavlja, da pa ne obstajajo nikakršni zapisi, ki bi namigovali, kdaj in kdo je te cerkve gradil; v spor se je vmešala še politika. Novo brdo spada k najvažnejšim rudarskim naselbinam, kjer je bilo kompaktno mnogo katoličanov – od deset do dvajset tisoč; v nekaterih je bilo pol Slovanov in pol Nemcev-Sasov: [[Trepča]], [[Janjevo]], [[Kratovo]], [[Novo brdo]]. Na Novem brdu so [[Turki]] pretvorili eno od katoliških cerkva - ''Cerkev [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]]'' v [[mošeja|mošejo]] 1466.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=65}}</ref> Zadeva se je dodatno zapletla, ker so se samo dve leti po končanih delih prejšnjo zimo (2019) ''pojavile razpoke na pročelju trdnjave'', kar je privedlo do tožbe pri sodišču v Gnjilanih zoper nadzornika del in podjetje „Koto“ zaradi "poškodovanja, uničevanja in nepooblaščenega odstranjevanja zaščitenih spomenikov ali predmetov iz Republike Kosovo". Izvajalci so uporabljali neustrezno vezivo na fasadah in obenem zavračali vgradnjo kovinskih vezi (ankerjev). Veliko škodo prinaša vsestranskemu napredku teh zaostalih krajev nesloga. Namesto da bi delovali skupno kot nekdaj, se dandanes pulijo za ozemlje in stavbe in razvaline na nacionalni osnovi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=1724274|title=Istorija na oltaru politike|publisher=Milica Čubrilo Flipović v Vreme št. 1501|date=10. oktober 2019|accessdate=15. september 2020|archive-date=2021-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210920142342/https://www.vreme.com/cms/view.php?id=1724274|url-status=dead}}</ref> == Turizem == Veličastne ruševine Novobrškega gradu privlačijo turiste. Ko je tu cvetelo srebrno rudarstvo, je v 15. stoletju imel kraj baje petkrat več prebivalcev ko takratni [[London]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/911843-majka-srpskih-gradova-kad-je-nase-novo-brdo-bilo-vece-od-londona-foto|title= Majka srpskih gradova: Kad je naše Novo Brdo bilo veće od Londona. Nekada veliki grad široke autonomije u okviru despotovine bio je od opisivan kao "grad srebrni i u istinu zlatni", a na svom vrhuncu bio je pet puta veći od tadašnjeg Londona. |publisher=V. V. v Telegraf.rs|date=|accessdate=15. september 2020}}</ref> – a same rudarje je omenjal celo [[Dante Alighieri|Dante]], ki je despota Milutina postavil v svoj pekel, zaradi domnevnih goljufij pri kovanju denarja.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Tema-dana/236573/Kako-je-covecanstvo-bankrotiralo-3-Kralj-Milutin-u-Danteovom-Paklu-|title=Kako je čovečanstvo bankrotiralo 3 Kralj Milutin u Danteovom "Paklu"|publisher=S. M. Tomić Vesti|date=3. julij 2012|accessdate=15. november 2020}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srbin.info/pocetna/aktuelno/ovaj-srpski-kralj-je-zavrsio-u-paklu-optuzili-su-ga-najstrasnije-a-evo-i-zasto/?lang=lat|title=SRPSKI KRALJ JE ZAVRŠIO U DANTEOVOM PAKLU: Optužili ga oklevetali |publisher=Srbin info|date=6. oktober 2018|accessdate=15. november 2020}}</ref> Graščina je zapuščena; okolica pa je prelepa in primerna za sprehod, kolesarjenje ter sprostitev od mestne gneče. V ponudbi danes složno sodelujejo srbske in albanske skupnosti - tudi s kmečkim turizmom. Novo brdo je ena od desetih turističnih destinacij Kosova, ki so<ref>{{navedi splet|url=https://viewkosova.com/visit-kosovo/artana-novoberda-castle/|title= Novo Brdo/ Artana|publisher=View Kosova|date=|accessdate=17. september 2020}}</ref>: #Delavnica filigranske obdelave srebra v [[Prizren]]u #Trdnjava in gostišče Rama Zymberi #Zavetišče za medvede nad [[Priština |Prištino ]] #Hotel [[Gračanica]] #[[Janjevo]] #[[Novo brdo]] (Artana) #Etnografski muzej v [[Priština|Prištini]] #Muzej v [[Peč (Kosovo)|Peči]] #Vinska pot [[Orahovac]] #Gostilna Hangjik [[Runjevo (Kosovo) |Runjevo]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.tripadvisor.com/Hotel_Review-g11669879-d8146408-Reviews-Hangjik_Guesthouse-Runjeva_Kacanik.html|title= Hangjik Guesthouse Runjeva, Kacanik Kosovo |publisher=TripAdvisor|date=2020|accessdate=13. november 2020}}</ref> ter ''verski turizem'' - #Božjepotna cerkev [[Letnica, Kosovo|Letnica]] Kosovska vlada skuša urediti poti in drugo infrastrukturo po Kosovu. Tako so v zvezi s tem bili uresničeni 2010 kar štirje projekti za Novo brdo.<ref>{{navedi splet|url=https://mapl.rks-gov.net/wp-content/uploads/2018/03/Ukupni-izvestaj-o-projektima-MALS-realizovanim-u-saradnji-sa-opstinama-tokom-2010-godine.pdf|title=Ukupni izveštaj o projektima MALS realizovanim u saradnji sa opštinama tokom 2010. godine |publisher=Ministria e Administrimit të Pushtetit Lokal Ministarstvo Administracije Lokalne Samouprave Ministry of Local Government Administration Odeljenje za regionalni razvoj i evropske integracije|date=december 2010|accessdate=14. november 2020}}</ref> == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. * Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): ''Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974. *Gabrijel Štokalo OFM: ''Adresar Katoličke Crkve u SFRJ''. Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1981. * Zef Gashi: ''Kujtimet e mia'' (Moji spomini). Rrjedha jetësore – Ngjarje – Ditar – Kronika. Botime monografike 26. Drita, Prizren 2019. ISBN 978-9951-17-063-5 *{{navedi knjigo|last=Duijzings|first=Ger|title=Religion and the Politics of Identity in Kosovo|url=https://books.google.com/books?id=aJRYkzl5YC4C&pg=PA43|year=2000|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-431-5|pages=43–}} *{{navedi knjigo|last=Kovačević-Kojić|first=Desanka|title=Gradski život u Srbiji i Bosni (XIV-XV vijek): The Urban Life in Serbia and Bosnia (XIV-XV Century)|url=https://books.google.com/books?id=jNmrDAAAQBAJ&pg=PA21|date=11 July 2007|publisher=Istorijski institut|isbn=978-86-7743-059-7|pages=21–}} *{{navedi splet|last=Nušić|first=Branislav Đ.|year=1902|title=Kosovo: opis zemlje i naroda|url=https://archive.org/stream/kosovoopiszemlj00nugoog|language=sr}} *{{navedi knjigo|last=Radovanović|first=Milovan|title=Kosovo i Metohija: antropogeografske, istorijskogeografske, demografske i geopolitičke osnove|url=https://books.google.com/books?id=Hjc7AQAAIAAJ|year=2008|publisher=Službeni Glasnik}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Novo Brdo}} ;{{ikona sq}} *[https://njekomb.org/konservimi-i-keshtjelles-se-artanes-gjate-viteve-2015-2017-nga-kompania-serbe-fakte-te-shkaterrimit-pjesa-i-re/ Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe – Fakte të shkatërrimit (Pjesa I-rë) Qazim NAMANI, Dr. Arkeologji/Trashëgimi Kulturore Instituti i Kosovës për Mbrojtjen e Monumenteve të Kulturës, Prishtinë] *[https://njekomb.org/konservimi-i-keshtjelles-se-artanes-gjate-viteve-2015-2017-nga-kompania-serbe-fakte-te-shkaterrimit-pjesa-ii-te/ Qazim NAMANI, Dr. Arkeologji/Trashëgimi Kulturore. Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe – Fakte të shkatërrimit (Pjesa II-të)] *[https://njekomb.org/konservimi-i-keshtjelles-se-artanes-gjate-viteve-2015-2017-nga-kompania-serbe-fakte-te-shkaterrimit-pjesa-iii-te/ Ballina Arkeologji Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe –... Konservimi i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017 nga kompania serbe – Fakte të shkatërrimit (Pjesa III-të)] *[https://telegrafi.com/konservimi-keshtjelles-se-artanes-gjate-viteve-2015-2017/ Nga: Qazim Namani “Konservimi” i Kështjellës së Artanës gjatë viteve 2015-2017] *[https://prointegra.ch/kalaja-e-artanes-fortifikate-e-ish-qytetit-me-te-madh-ne-rajon/ Kalaja e Artanës, fortifikatë e ish- qytetit më të madh në rajon Nga Rexhep Rifati] *[https://dtk.rks-gov.net/tkk_objekti.aspx?id=265 Kalaja e Novobërdës (Artanës) (N.A.)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170606212912/http://dtk.rks-gov.net/tkk_objekti.aspx?id=265 |date=2017-06-06 }} *[https://dtk.rks-gov.net/tkk_objekti.aspx?id=8712 Kalaja e Artanës (Novo Bërdë)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191029044514/https://dtk.rks-gov.net/tkk_objekti.aspx?id=8712 |date=2019-10-29 }} *[https://www.facebook.com/kullavllasaliu/ Kulla Vllasaliu] *[https://viewkosova.com/visit-kosovo/artana-novoberda-castle/ Novo brdo trdnjava - albansko, angleško, srbohrvaško] ;{{ikona en}} *[https://dtk.rks-gov.net/tkk_objekti_en.aspx?id=3385 Ruins of Saxon church and Artanë (Novobërdë) (Novo Brdo)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[https://viewkosova.com/visit-kosovo/artana-novoberda-castle/ Artana (Novoberda) Castle WHAT CAN I EXPECT FROM ARTANA (NOVOBERDA) CASTLE?] *[http://www.unesco-paris.mfa.gov.rs/odrzavanje/uploads/MedjDok.pdf Unesco: International documents on the situation of Serbian cultural heritage in Kosovo] ;{{ikona hr}} *[https://www.hrvatski-fokus.hr/index.php/povijest/24556-sasi-u-rudniku-novo-brdo-na-kosovu Sasi u rudniku Novo Brdo na Kosovu Hrvatski Fokus: Od Sasa su ostali nazivi poslova u rudniku (V. V.)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190904221923/http://www.hrvatski-fokus.hr/index.php/povijest/24556-sasi-u-rudniku-novo-brdo-na-kosovu |date=2019-09-04 }} *[http://zkhletnica.com/monografija/ Frok Zefi: Župa Letnica. Monografija. ZKH "Letnica"] ;{{ikona sr}} *[https://www.telegraf.rs/vesti/911843-majka-srpskih-gradova-kad-je-nase-novo-brdo-bilo-vece-od-londona-foto (V. V.) Majka srpskih gradova: Kad je naše Novo Brdo bilo veće od Londona] *[https://www.kosovo-mining.org/resurset-minerale/lezista-mineralnih-sirovina/?lang=sr Ležišta mineralnih sirovina. Republika Kosovo: Nezavisna Komisija za Rudnike i Minerale] *[http://www.hlc-rdc.org/wp-content/uploads/2013/07/Januar-20.-2006-Etnicke-manjine-na-Kosovu-u-2005-fsh-sk-nk-ff.pdf Etničke manjine na Kosovu] *[https://dtk.rks-gov.net/tkk_objekti_sr.aspx?id=8712 Novobrda Dvorac (Novo Brdo)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191029044531/https://dtk.rks-gov.net/tkk_objekti_sr.aspx?id=8712 |date=2019-10-29 }} *[http://gracanicaonline.info/2018/01/15/veletin-brdo-hiljadu-tajni-i-legendi/?lang=cir&script=lat Anđelka Ćup: Veletin, brdo hiljadu tajni i legendi 2016 © GracanicaOnline.info] *[https://www.kosovo-online.com/vesti/ekonomija/indeksonline-srbija-hoce-sever-kosova-zbog-rudnog-bogastva-17-9-2019 Kosovo Online Indeksonline: Srbija hoće sever Kosova zbog rudnog bogastva]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[http://rs.n1info.com/Kultura/a525451/Strucnjaci-otkrili-palatu-crkvu-ulice-na-lokalitetu-tvrdjave-Novo-Brdo.html N1 TV Stručnjaci otkrili palatu, crkvu, ulice na lokalitetu tvrđave Novo Brdo AUTOR: Beta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190920202803/http://rs.n1info.com/Kultura/a525451/Strucnjaci-otkrili-palatu-crkvu-ulice-na-lokalitetu-tvrdjave-Novo-Brdo.html |date=2019-09-20 }} *[https://www.vreme.com/cms/view.php?id=1724274 Istorija na oltaru politike Milica Čubrilo Filipović Vreme, Beograd] *[https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/3551217/kradja-proslosti-na-kim-kakvu-crkvu-cuva-novo-brdo.html Dragoslav Gogić: Krađa prošlosti na KiM, kakvu crkvu čuva Novo Brdo] *[http://www.rtvbrus.co.rs/medijski-projekti/bruski-spomenar/bruski-spomenar-o-rudnicima-srebrnog-brda-2076/ BRUSKI SPOMENAR – O RUDNICIMA “SREBRNOG BRDA”. Autor: RTV Brus] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja na Kosovu]] [[Kategorija:Rudniki]] [[Kategorija:Turizem na Kosovu]] 9hzwvtv78va9ksyfqvc92m4s7yfm9vz 0 485257 6675853 6670810 2026-05-15T01:09:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675853 wikitext text/x-wiki '''Neeksplodirana ubojna sredstva''' ('''NUS''', včasih tudi skrajšano '''UO'''), '''neeksplodirane bombe''' in '''eksplozivni ostanki vojne''' so eksplozivno [[orožje]] ([[bombe]], [[Granata|granate]], granate, [[kopenske mine]], pomorske mine, kasetno strelivo in drugo [[strelivo]]), ki ne eksplodirajo kar tako a še vedno predstavljajo [[Nevarnost / potencialna nevarnost sredstev|nevarnost]] detonacije, včasih tudi več desetletij po tem, ko so bila uporabljena ali zavržena. NUS ne izvirajo vedno le iz vojnega območja vendar tudi na vojaških poligonih pa čeprav so bili že davno opuščeni je na njih lahko še veliko teh sredstev. NUS iz [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so še vedno zelo [[Nevarne snovi|nevarna]] namreč vsebujejo strelivo s strupenim plinom. Ko se odkrijejo nezaželena streliva se uničijo v nadzorovanih [[Eksplozija|eksplozijah]], vendar se zgodi da se tudi naključna detonacija celo zelo starih eksplozivov konča s smrtnimi posledicami. Oseminosemdeset držav je [[Onesnaženje|onesnažen]]<nowiki/>ih s kopenskimi minami, ki vsako leto ubijejo ali pohabijo 15.000–20.000 ljudi. <ref>{{navedi splet|url=https://www.unicef.org/french/protection/files/Landmines_Factsheet_04_LTR_HD.pdf|title=Children and Landmines: A Deadly Legacy|last=UNICEF|date=|website=|access-date=|archive-date=2009-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20090905185944/http://www.unicef.org/french/protection/files/Landmines_Factsheet_04_LTR_HD.pdf|url-status=dead}}</ref> Približno 80% žrtev je civilnih prebivalcev, najbolj prizadeti pa so [[Otrok|otroci.]] Po ocenah se v nekaj urah po eksploziji zgodi 50% smrtnih žrtev. V zadnjih letih se mine vse bolj uporabljajo kot orožje za boj proti lokalnemu civilnemu prebivalstvu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/sections/issues-depth/demining/index.html |title=Demining |publisher=United Nations |accessdate=9 September 2017}}</ref> Poleg očitne nevarnosti [[Eksplozija|eksplozije]] lahko zakopani NUS povzroči [[onesnaženje]] okolja. Na nekaterih pogosto uporabljenih področjih vojaškega usposabljanja lahko kemikalije, povezane s strelivom, kot so eksplozivi in ​​[[perklorat]] (sestavni del pirotehnike in raketnega [[Gorivo|goriva]]), prodrejo v tla in podtalnico. == Tveganja in težave == Neeksplodirano orožje tudi že zelo staro, lahko eksplodira. Tudi če ne eksplodira med razgradnjo onesnažuje okolje. Izkopavanje, zlasti globoko zakopanih izstrelkov je težko in nevarno. Ko so izstrelki odkriti, jih je pogosto mogoče varno prenesti do mesta, kjer se jih da uničiti, v nasprotnem primeru pa jih je treba detonirati na mestu - včasih je zato potrebno evakuirati tudi na stotine domov. Neeksplodirana ubojna sredstva še iz sredine 19. stoletja,<ref>{{navedi splet |last=Lakin |first=Matt |url=http://www.knoxnews.com/news/local-news/history-shell-of-former-self |title=Deputies blow up Civil War ordnance found in Farragut |work=Knoxville News Sentinel |date=15 August 2008 |accessdate=5 March 2015 |archive-date=2015-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150715090746/http://www.knoxnews.com/news/local-news/history-shell-of-former-self |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite journal|url=http://www.archaeology.org/9611/newsbriefs/civilwar.html |title=Live Civil War Ammo Found |journal=Archaeology |volume=49 |issue=6 |date=November–December 1996 |accessdate=20 July 2013}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.nbcnews.com/id/24441427|title=Civil War Cannonball Explodes and Kills Virginia Relic Collector|publisher=[[NBC News]]|date=5 March 2008| accessdate=10 September 2010}}</ref> še vedno predstavljajo nevarnost po vsem svetu, tako na sedanjih kot na nekdanjih bojnih območjih in na vojaških streliščih. Glavna težava neeksplodiranih ubojnih sredstev je, da se z leti sprožilec ubojnega sredstva in naboj poslabšata, zaradi česar sta pogosto bolj občutljiva na motnje in zato nevarnejša za ravnanje. Gradbena dela lahko vplivajo na neeksplodirane bombe, ki lahko nato eksplodirajo zaradi posega v okolje. Gozdni [[požar]]<nowiki/>i se lahko povečajo, če pokopano ubojno sredstvo eksplodira in tudi vročinski valovi, zaradi katerih se vodni nivo močno spusti, lahko poveča nevarnost potopljenega orožja. Obstaja nešteto primerov, kako ljudje posegajo v neeksplodirana ubojna sredstva stara več let, kar se pogosto konča s smrtnimi posledicami. <ref>{{navedi splet|url=http://www.globalpost.com/dispatch/news/regions/asia-pacific/vietnam/121203/unexploded-mortar-shell-kills-vietnamese-children |title=Unexploded mortar shell kills Vietnamese children |publisher=GlobalPost |date=3 December 2012 |accessdate=20 July 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.libyaherald.com/2012/11/18/two-people-killed-in-rubbish-dump-blast |title=Two officials killed by unexploded ordnance at rubbish dump in Hasawna |work=Libya Herald |date=18 November 2012 |accessdate=20 July 2013 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121128135206/http://www.libyaherald.com/2012/11/18/two-people-killed-in-rubbish-dump-blast |archivedate=28 November 2012}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.pakistantoday.com.pk/2012/07/01/news/foreign/4-afghan-children-killed-by-unexploded-weaponry |title=4 Afghan children killed by unexploded weaponry |work=Pakistan Today |agency=Agence France-Presse |date=1 July 2012 |accessdate=20 July 2013}}</ref> Zato je splošno priporočljivo, da se nekvalificirane osebe ne dotikajo ničesar, kar je podobno tem sredstvom. Namesto tega je treba lokacijo sporočiti lokalni policiji, da bodo strokovnjaki za odstranjevanje bomb ali odstranjevanje eksplozivnih orožij to storili na varen način. Čeprav ima strokovno osebje za odstranjevanje ubojnih sredstev strokovno znanje, spretnosti in opremo, vseeno niso imuni na nesrečo: Junija 2010 so gradbeni delavci v nemškem [[Göttingen]]<nowiki/>u odkrili 500-kilogramsko zavezniško bombo iz druge svetovne vojne, katera je bila pokopana približno 7 metrov pod zemljo. Nemški strokovnjaki so bili obveščeni in so se udeležili kraja dogodka. Medtem so bili prebivalci, ki živijo v bližini, evakuirani, osebje za odstranitev eksploziva pa se je pripravljalo na razorožitev bombe a je eksplodirala, tri od njih je ubila, šest pa jih je hudo ranila. Vsi udeleženi strokovnjaki so imel po več kot 20 let praktičnih izkušenj, na tem področju in so na varno pred tem pospravili že med 600 in 700 neeksplodiranih bomb. Bomba, ki je usmrtila in poškodovala osebje, je bila posebej nevarna, ker je bila opremljena s kemično varovalko z zapoznelim delovanjem (z vgrajeno protiblokirno napravo), ki ni delovala v skladu z načrtom, po 65 letih pa je pod zemljo postala zelo nestabilna.<ref>{{navedi splet|author=International |url=http://www.spiegel.de/international/germany/0,1518,698245,00.html |title=Routine Disposal Goes Wrong: Three Killed in Explosion of World War II Bomb in Germany |work=Der Spiegel |date=2 June 2010 |accessdate=20 July 2013}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/10212890.stm |publisher=BBC News |title=WWII bomb kills three in Germany |date=2 June 2010}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/germany/7795709/Three-dead-as-Second-World-War-bomb-explodes-in-Germany.html|title=Three dead as Second World War bomb explodes in Germany|work=[[The Daily Telegraph]]|date=2 June 2010| accessdate=10 September 2010|location=London}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dailyexpress.co.uk/posts/view/178648/Bomb-kills-German-explosive-experts/ |title=Bomb kills German explosive experts |work=Daily Express |date=2 June 2010 |accessdate=20 July 2013}}</ref>Običajno se uporabljala vrsta zapoznele varovalke tudi v primeru bombe v Göttingenu: Steklena viala z acetonom je bila razbita po sprostitvi bombe; [[aceton]] je bil namenjen, ko je kapljal navzdol, razgraditi celuloidne diske, ki so zadržali vzmetni sprožilec, ki bi udaril v detonator, ko bi se diski po nekaj minutah ali urah dovolj razgradili. Ta bombe pa ni bila usmerjena navzdol, tako da aceton ni kapljal na celuloid in ga oslabel; vendar so se diski dolga leta razgrajevali, dokler sprožilec ni bil sproščen in je bomba spontano detonirala ali ko je oslabela zaradi trkanja. <ref>{{navedi splet |url=https://www.smithsonianmag.com/history/seventy-years-world-war-two-thousands-tons-unexploded-bombs-germany-180957680/ |title=There Are Still Thousands of Tons of Unexploded Bombs in Germany, Left Over From World War II |website=Smithsonian Magazine|date=January 2016 |author=Adam Higginbotham|accessdate=23 April 2018}}</ref> Novembra 2013 so v eksploziji med čiščenjem neeksplodiranega orožja s strelišča v kampu Pendleton umrli štirje ameriški marinci. Natančen vzrok ni znan, toda marinci so si medseboj zbirali granate, kar je dovoljeno, vendar odsvetovano, in domneva se, da je granata morda eksplodirala po udarcu ali trčenju in sprožila na stotine drugih granat.<ref>{{navedi splet |url=http://www.latimes.com/local/lanow/la-me-ln-four-marines-killed-training-20140305-story.html |title=2 relieved of command for blast that killed 4 Camp Pendleton Marines|newspaper=Los Angeles Times|date=6 March 2014|author=Tony Perry|accessdate=15 May 2017}}</ref> Dramatičen primer nevarnosti streliva in eksplozivov (MEC) je razbitina SS Richarda Montgomeryja, potopljenega v plitvi vodi približno 2,4 km od mesta Sheerness in 8 kilometrov od Southenda, ki še vedno vsebuje 1.400 ton eksploziva. Ko je leta 1967 eksplodirala globlja razbitina SS Kielce z veliko manjšim tovorom eksploziva, je sprožila zemeljsko tresenje 4,5 po Richterjevi lestvici.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bbc.com/future/story/20151027-the-ticking-time-bomb-of-the-thames|title=The bombs that lurk off the UK coast |website=BBC|date=28 October 2015 |author=Jon Excell|accessdate=10 April 2019}}</ref> == Okoli sveta == {| class="wikitable" |+Deset držav z največ minami, razporejenimi na njihovem ozemlju v milijonih !Mesto !Država !Mine v milijonih |- |1. |[[Egipt]] |23 |- |2. |[[Iran]] |16 |- |3. |[[Afganistan]] |10 |- |4. |[[Angola]] |10 |- |5. |[[Kitajska]] |10 |- |6. |[[Irak]] |10 |- |7. |[[Kambodža]] |7 |- |8. |[[Bosna in Hercegovina]] |6 |- |9. |[[Kuvajt]] |5 |- |10. |[[Vietnam]] |3.5 |- | colspan="3" |'''Skupaj na svetu= 110 milijonov min''' |} === Afrika === [[Severna Afrika]], zlasti puščavska območja [[Sahara|Sahare]], je močno minirano kar ima resne posledice za lokalno prebivalstvo. Egipt ima po številu zakopanih in najdenih največ min na svetu. (od leta 2000 do leta 19,7 milijona min). Kopenske mine in drugi eksplozivni ostanki vojne pa niso omejeni na severno Afriko; nenehno ogrožajo lokalno prebivalstvo po vsej celini, vključno z državami [[Etiopija|Etiopije]], [[Somalija|Somalije]], [[Nigerija|Nigerije]], [[Senegal|Senegala]], [[Angola|Angole]], [[Kenija|Kenije]], [[Uganda|Ugande]] in [[Republika Južna Afrika|Južne Afrike]], če omenimo le nekatere. V tropskih predelih tajfuni in poplave pogosto razselijo in razširijo mine, kar dodatno poslabša problem. V [[Mozambik|Mozambiku]] je zaradi tega zdaj kar 70% države obdano z minami.<ref>{{cite report|url=https://2009-2017.state.gov/t/pm/rls/rpt/walkearth/2001/6939.htm |title=Africa – To Walk the Earth in Safety: The United States Commitment to Humanitarian Demining |author=Bureau of Political-Military Affairs |publisher=U. S. Department of State |date=November 2001 |accessdate=9 September 2017}}</ref><ref>{{cite report|url=https://2009-2017.state.gov/t/pm/rls/rpt/walkearth/2004/37227.htm |title=U.S. Humanitarian Mine Action Programs: Africa |author=Bureau of Political-Military Affairs |publisher=U. S. Department of State |date=August 2004 |accessdate=9 September 2017}}</ref> === Severna in južna Amerika === ==== Kolumbija ==== Med dolgim kolumbijskim konfliktom, ki se je začel okoli leta 1964, je bilo na podeželskih območjih po vsej Kolumbiji uporabljeno zelo veliko min. Mine so doma narejene in so bile postavljene predvsem v zadnjih 25 letih konflikta, kar je znatno oviralo razvoj podeželja. Za namestitev min so običajno krivili uporniški skupini FARC in manjši ELN. Prizadeti so vsi oddelki Kolumbije, najbolj pa Antioquia, kjer leži mesto Medellin<ref>{{navedi novice |url=https://lens.blogs.nytimes.com/2015/10/28/a-legacy-of-landmines-in-colombia/ |title=A Legacy of Land Mines in Colombia |author=Evelyn Nieves |newspaper=The New York Times |date=28 October 2015 |accessdate=13 September 2017}}</ref>. Po podatkih kolumbijske vlade je po Afganistanu Kolumbija drugo območje po številu žrtev nagaznih min, od leta 1990 pa je več kot 11.500 ljudi umrlo ali bilo huje ranjeno zaradi min.<ref name=VOA>{{navedi splet|url=https://www.voanews.com/a/colombia-aims-rid-country-landmines-by-year-twenty-twenty-one/3724700.html |title=Colombia Aims to Rid Country of Landmines by 2021 |agency=Reuters |publisher=VOA News |date=14 February 2017 |accessdate=13 September 2017}}</ref> Septembra 2012 se je v Havani uradno začel kolumbijski mirovni proces, avgusta 2016 pa so [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Norveška]] sprožile mednarodni petletni program za razminiranje, katerega zdaj podpira že 24 držav in [[Evropska unija|EU]]<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/fpi/showcases/demining-mountains-colombia_en|title=Demining the mountains in Colombia|publisher=European Commission - FPI|date=March 2017|accessdate=30 October 2019}}</ref>. Pri prizadevanjih za razminiranje sodelujeta kolumbijska vojska in FARC. Program namerava Kolumbijo očistiti min in drugih NUS do leta 2021, program financirajo z skoraj 112 milijoni ameriških dolarjev, od tega 33 milijonov [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]] z strani ZDA (kot del večjega ameriškega načrta za zunanjo politiko Kolumbija) in 20 milijonov dolarjev Norveške<ref>{{navedi splet|url=https://obamawhitehouse.archives.gov/the-press-office/2016/02/04/fact-sheet-peace-colombia-new-era-partnership-between-united-states-and|title=FACT SHEET: Peace Colombia -- A New Era of Partnership between the United States and Colombia|publisher=Obama White House Archives|date=4 February 2016|accessdate=30 October 2019}}</ref>. Strokovnjaki pa so ocenili, da bo zaradi težkega terena razminiranje trajalo vsaj desetletje.<ref name=VOA /><ref>{{navedi splet|url=http://www.the-monitor.org/en-gb/reports/2018/colombia/mine-action.aspx|title=Colombia|publisher=Landmine & Cluster Munition Monitor|date=19 November 2018|accessdate=30 October 2019|archive-date=2020-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001100139/http://www.the-monitor.org/en-gb/reports/2018/colombia/mine-action.aspx|url-status=dead}}</ref> ==== Združene države Amerike ==== Medtem ko v nasprotju z mnogimi državami v Evropi in [[Azija|Aziji]] ZDA niso bile zračno bombardirane, po navedbah ministrstva za obrambo "milijoni hektarjev" lahko vsebujejo NUS, [[zavrženo vojaško strelivo]] (DMM) in sestavne dele streliva (npr. Eksplozivne snovi)<ref name=mmrp>[https://www.denix.osd.mil/denix/Public/Library/Cleanup/CleanupOfc/index.html Munitions Response Site Prioritization Protocol (MRSPP) Primer]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=January 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}} US Dept. of Defense, Office of the Deputy Undersecretary of Defense, Military Munitions Response Program (MMRP), 230pp (16&nbsp;MB) April 2007</ref> Po dokumentih ameriške Agencije za varstvo okolja, objavljenih konec leta 2002, predstavlja 16.000 NUS na domačih neaktivnih vojaških poligonih znotraj ZDA "neposredno in znatno" tveganje za javno zdravje in bi lahko zahtevalo največje čiščenje okolja doslej po ceni najmanj 14 milijard ameriških dolarjev. Nekateri posamezni razponi obsegajo 500 kvadratnih milj, skupaj pa obsegajo območje velikosti [[Florida|Floride]]. Na skupni bazi Cape Cod (JBCC) v Cape Codu v [[Massachusetts|Massachusettsu]] je desetletja topniškega usposabljanja onesnažila edino pitno vodo katero uporablja tisoče okoliških prebivalcev<ref>"EPA orders extensive cleanup of Mass. military reservation on Cape Cod," U.S. Environmental Protection Agency press release, 7 January 2000. See: [https://yosemite.epa.gov/opa/admpress.nsf/d0cf6618525a9efb85257359003fb69d/14a427ecb6f2e0f78525745700672dd1!OpenDocument U.S. Environmental Protection Agency] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171023020617/https://yosemite.epa.gov/opa/admpress.nsf/d0cf6618525a9efb85257359003fb69d/14a427ecb6f2e0f78525745700672dd1!OpenDocument |date=2017-10-23 }}</ref>. V teku so draga prizadevanja za predelavo NUS.<ref>See: * [http://jbcc-iagwsp.org/whats_new/jbcc_cleanup_update.pdf Joint Base Cape Cod: Cleanup Update 2013] * [https://clu-in.org/conf/tio/m2s2fy16-1_021116/slides/Topic-1-Final-CIA-Removal-Action.pdf Advanced Classification at Joint Base Cape Cod (JBCC): UXO removal in the Central Impact Area (11 February 2015)]</ref> NUS v ameriških vojaških bazah je povzročil težave pri prenosu in obnovi kopnega preusmeritve in zaprtja baze (BRAC). Prizadevanja Agencije za varstvo okolja za komercializacijo nekdanjih poligonov za testiranje streliva zapletajo NUS, zaradi česar so naložbe in razvoj tvegani. Čiščenje NUS v ZDA vključuje več kot 10 milijonov hektarjev (40.000 km2) zemlje in 1.400 različnih lokacij. Ocenjeni stroški čiščenja so deset [[Milijarda|milijard]] dolarjev. Rušenje NUS na mestu stane približno 1000 USD. Drugi stroški vključujejo pregled in kartiranje, odstranjevanje vegetacije z lokacije, prevoz in osebje za ročno odkrivanje NUS z detektorji kovin. Iskanje NUS je dolgočasno delo in pogosto se na vsak najden NUS izkoplje 100 lukenj. Druge metode iskanja NUS vključujejo digitalno zaznavanje geofizike s kopenskimi in zračnimi sistemi.<ref name="acq.osd.mil">[https://www.denix.osd.mil/mmrp/upload/uxo.pdf Report of the Defense Science Board Task Force on Unexploded Ordnance] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304053308/https://www.denix.osd.mil/mmrp/upload/uxo.pdf |date=4 March 2016}} Office of the Under Secretary of Defense for Acquisition, Technology and Logistics, 150pp (4.5MB) December 2003</ref> ==== Primeri ==== Decembra 2007 je bil NUS odkrit na novih razvojnih območjih zunaj [[Orlando|Orlanda]] na Floridi, gradnjo pa je bilo treba ustaviti<ref>{{navedi splet |url=http://www.local6.com/news/14793135/detail.html |title=Construction Halted After Buried Bombs Found |work=Click Orlando |publisher=WKMG |date=6 December 2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100515200944/http://www.clickorlando.com/news/14793135/detail.html |archivedate=15 May 2010}}</ref>. Prizadeta so tudi druga območja v bližini; na primer čolnarji se izogibajo indijski rečni laguni, v kateri je NUS<ref>{{navedi splet|url=http://www.uxoinfo.com/uxoinfo/sitedata1.cfm?siteno=1714 |title=UXO Site-Specific Data |publisher=Uxoinfo.com |accessdate=20 July 2013}}</ref>, kamor menijo da so v času druge svetovne vojne metali neeksplodirane bombe piloti iz bližnje pomorske letalske postaje DeLand. Nacionalno zatočišče divjih živali na otoku Plum Tree v mestu [[Poquoson]] v [[Virginija|Virginij]]<nowiki/>i so piloti iz bližnje letalske baze [[Langley]] od leta 1917 do petdesetih let 20. stoletja močno izkoriščali kot območje za bombardiranje. Nekdanji obseg bombardiranja na 3276 hektarjev (1.326 ha) je bil predan ameriški službi za ribe in divje živali leta 1972. Zapisi letalskih enot kažejo, da je bilo decembra 1938 v samo eni vaji spuščenih 150 ton bomb. Ker je območje izmenično [[Močvirje|močvirnato]] ali [[Pesek|peščeno]], veliko [[Bomba|bomb]] ni eksplodiralo, temveč so bile delno ali v celoti zakopane v blato in pesek ali ležejo tik ob morju. Leta 1958 so bili trije najstniki, ki so s čolnom pristali na otoku, hudo poškodovani, ko je eksplodirala 11-kilogramska testna bomba. Od leta 2007 ameriška vojska z Otoka ni odstranila niti ene bombe. Otok je v bližini [[Poquoson Flats]], priljubljene destinacije za ribiče in rekreativne navtike. Nekatere znake, ki so bili postavljeni na morju, da bi plovce opozorili na skrito nevarnost, ki jo predstavlja NUS tik ob morju ali pokopan pod idilično videti peščeno plažo in solnikom, so nevihte raznesle in jih niso nadomestili<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailypress.com/news/dp-plumtreejun04-story.html|title=Bombs on Plum Tree Island|first=JOHN M.R.|last=BULL|website=Dailypress.com|accessdate=16 December 2017}}</ref>. Po navedbah Inženirskega korpusa ameriške vojske bi čiščenje NUS na otoku Plumtree lahko trajalo leta in stalo več deset milijonov dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://pilotonline.com/news/military/bomb-cleanup-on-plum-tree-island-refuge-could-take-years/article_0718c686-cc27-5f45-9122-c1a6eb03ace5.html|title=Bomb cleanup on Plum Tree Island refuge could take years|first=Diane|last=Tennant|website=Pilotonline.com|accessdate=16 December 2017|archive-date=2018-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20181117063237/https://pilotonline.com/news/military/bomb-cleanup-on-plum-tree-island-refuge-could-take-years/article_0718c686-cc27-5f45-9122-c1a6eb03ace5.html|url-status=dead}}</ref> Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil na ameriški univerzi ustanovljen ameriški kemijski korpus s sedežem v stavbi McKinley na [[Univerza|univerzi]]. Po vojni je bilo veliko strupenih kemikalij in orožja pokopanih v okolici severozahodnega [[Washington, D.C.|DC]], kjer je univerza, ali okoli nje. Izkopavanja na tem območju so bila izvedena po pomembnih odkritjih leta 2010.<ref name="The Eagle Online: 1919 Army Operations Leave Behind Toxic Reminders of War">{{navedi splet|last=Carignan|first=Sylvia|url=http://www.theeagleonline.com/news/story/1919-army-operations-leave-behind-toxic-reminders-of-war/|title=1919: Army operations leave behind toxic reminders of war|work=The Eagle|publisher=American University|accessdate=20 July 2013|archive-date=2012-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20121116052408/http://www.theeagleonline.com/news/story/1919-army-operations-leave-behind-toxic-reminders-of-war/|url-status=dead}}</ref> Čeprav je razmeroma redko, neeksplodirano orožje iz [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] ga še vedno občasno najdejo in je tudi po 150 letih še vedno smrtonosno. Vojske Unije in Konfederacije so med letoma 1861 in 1865 med seboj izstrelile približno 1,5 milijona topniških granat, od katerih vsaka peta ni eksplodirala<ref name="foxnews.com">{{navedi splet|url=http://www.foxnews.com/story/2008/05/02/virginia-man-killed-in-civil-war-cannonball-blast.html|title=Virginia Man Killed In Civil War Cannonball Blast|date=2 May 2008|publisher=Fox News|accessdate=20 April 2018}}</ref>. Leta 1973 so med obnovo dvorca [[Weston Manor]], plantažne hiše iz 18. stoletja v [[Hopewellska kultura|Hopewellu]] v [[Virginija|Virginiji]], ki so jo med državljansko vojno granatirali pripadniki Unije, našli živo granato, vgrajeno v strop jedilnice. Granata je bila razorožena in je sedaj kot znamenitost razstavljena za obiskovalce nasada.<ref>{{navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=Hi4jAAAAIBAJ&pg=6829,21042 |work=Herald-Journal|title=Civil War cannon ball drops from tree near battlefield|accessdate=16 December 2017}}</ref> Konec marca 2008 je bilo na Peterburškem nacionalnem bojišču, kjer je potekala 292-dnevna vojna, odkrita 20-kilogramska in 20 centimetrska minometna granata. Granato  so odpeljali na mestno odlagališče, kjer so jo strokovnjaki za odstranjevanje orožja varno dezaktivirali.<ref name="foxnews.com" />. Leta 2008 je bil navdušenec državljanske vojne Sam White ubit, ko je eksplodirala 9-palčna (23 cm) in 34-kilogramska mornariška bomba, ki jo je poskušal razorožiti na dovozu svojega doma v predmestju [[Richmond, Virginija|Richmonda]] v Virginiji. Eksplozija je povzročila, da je del izstrelkov odletel v hišo, oddaljeno 400 m.<ref name="foxnews.com" /> Po podatkih Alaska State Troopers so vojaki Fort Wainwright 19. septembra 2019 varno dezaktivirali neeksplodirano zračno bombo, ki so jo našli v domu ob ulici Warner Road.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ktuu.com/content/news/Unexploded-aerial-bomb-detonated-by-Fort-Wainwright-soldiers-561005241.html|title=Unexploded aerial bomb detonated by Fort Wainwright soldiers|last=Press|first=Associated|website=www.ktuu.com|language=en|access-date=2019-09-22}}</ref> === Kanada === Velik del neuporabljenega orožja v Kanadi po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil odložen vzdolž vzhodne in zahodne obale države na lokacijah, ki so jih izbrale kanadske vojaške oblasti<ref>{{Cite journal|last=Souchen|first=Alex|date=October 2, 2017|title=Under Fathoms of Salt Water:" Canada's Ammunition Dumping Program, 1944-1947|url=https://scholars.wlu.ca/cgi/viewcontent.cgi?article=1879&context=cmh|journal=Canadian Military History|volume=26|issue=2|pages=|via=}}</ref> . Druge NUS v Kanadi najdemo na mestih, ki jih kanadska vojska uporablja za vojaške operacije, usposabljanja in preizkušanje orožja<ref name=":1">{{navedi splet|url=http://www.forces.gc.ca/en/news/article.page?doc=dnd-unexploded-explosive-ordnance-uxo-and-legacy-sites-program%2Fhnps1tzd|title=Backgrounder {{!}} DND Unexploded Explosive Ordnance (UXO) and Legacy Sites Program|last=Government of Canada|first=National Defence|date=2007-05-25|website=www.forces.gc.ca|access-date=2019-07-28|archive-date=2020-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200925073610/http://www.forces.gc.ca/en/news/article.page?doc=dnd-unexploded-explosive-ordnance-uxo-and-legacy-sites-program%2Fhnps1tzd|url-status=dead}}</ref>. Ta mesta so označena v okviru programa "zapuščena območja", ki je bil ustvarjen leta 2005 za ugotavljanje območij ali tveganj zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev<ref name=":1" /> . Od leta 2019 je Ministrstvo za nacionalno obrambo potrdilo 62 lokacij kot zapuščena mesta, nadaljnjih 774 lokacij pa še mora biti ocenjenih<ref>{{navedi splet|url=https://www.canada.ca/en/department-national-defence/services/uxo/uxo-locations.html|title=Locations of UXO|last=Defence|first=National|date=2017-11-10|website=aem|access-date=2019-07-28}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Bilo je nekaj polemik, ker so bila nekatera zemljišča, ki si jih je kanadska vojska med drugo svetovno vojno prilastila, v lasti Prvih narodov, na primer 2000 hektarjev, ki sestavljajo kamp Ipperwash v [[Ontario|Ontariu]], in so bila dana z razumevanjem, da jih bodo ob koncu vojne vrnili<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://ammsa.com/publications/windspeaker/camp-ipperwash-returned-after-50-years|title=Camp Ipperwash returned after 50 years|website=Ammsa.com|language=en|access-date=2019-07-28}}</ref> . Ta zemljišča so zahtevala in še vedno potrebujejo obsežna čiščenja zaradi možnosti prisotnosti NUS.<ref name=":2" /> === Azija === ==== Japonska ==== Na tisoče ton NUS ostaja pokopanih po celotni Japonski, zlasti na [[Okinava|Okinavi]], kjer je bilo v zadnjem letu druge svetovne vojne izpuščenih več kot 200.000 ton orožja. Od leta 1945 do konca ameriške okupacije otoka leta 1972 so [[japonske samoobrambne sile]] (JSDF) in ameriška vojska odstranile 5.500 ton NUS. JSDF je od leta 1972 na Okinavi izvedel več kot 30.000 operacij odstranjevanja NUS, po ocenah pa bi lahko odstranjevanje preostalih NUS trajalo približno stoletje. Vendar pa zaradi odstranjevanja NUS niso poročali o nobenih poškodbah ali smrtnih primerih<ref>{{navedi splet|last1=Allen|first1=David|last2=Sumida|first2=Chiyomi|url=http://www.stripes.com/news/more-unexploded-wwii-ordnance-disposed-of-on-okinawa-1.86130|title=More unexploded WWII ordnance disposed of on Okinawa|work=Stars and Stripes|date=13 December 2008|accessdate=2 March 2015}}</ref>. Tokio in druga večja mesta, vključno s Kobejem, [[Jokohama|Jokohamo]] in Fukuoko, so bili med drugo svetovno vojno tarča več obsežnih zračnih napadov, ki so za seboj pustili številne NUS. Še naprej odkrivajo tudi ohišje iz pušk cesarske vojske in mornarice. 29. oktobra 2012 je bila v bližini ob vzletno-pristajalni stezi na letališču v [[Sendai, Mijagi|Sendaiju]] med rekonstrukcijo po potresu in cunamiju v Tohokuju leta 2011 odkrita neeksplodirana 250-kilogramska ameriška bomba z delujočim detonatorjem.<ref>{{navedi novice|url=http://ajw.asahi.com/article/behind_news/social_affairs/AJ201210300022|title=Sendai airport closed after WWII bomb found|work=AJW by The Asahi Shimbun|agency=Associated Press|date=30 October 2012|accessdate=2 March 2015|url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150224011809/http://ajw.asahi.com/article/behind_news/social_affairs/AJ201210300022|archivedate=24 February 2015|df=dmy-all}}</ref> [[Letališče]] se je odprlo dan po odkritju, ko je bila bomba varno ohranjena, a se je 14. novembra ponovno zaprlo, medtem ko je bila bomba dezaktivirana in varno odstranjena. Marca 2013 je bila na gradbišču v tokijskem oddelku Kita blizu postaje Kaminakazato na progi JR Keihin Tohoku odkrita neeksplodirana protiletalska bomba dolžine 40 centimetrov. Enota za dezaktivacijo bomb JXDF NUS je junija dezaktiviral bombo, zaradi česar je bilo 150 rednih železniških prevozov ustavljeno. Tri ure je čakalo 90.000 potnikov. Julija je bila v bližini postaje Akabane na oddelku Kita odkrita 1000-kilogramska neeksplodirana ameriška bomba iz zračnega napada, ki jo je JGSDF novembra odstranil, kar je povzročilo evakuacijo 3000 gospodinjstev v bližini in zamudo več vlakov za eno uro, medtem ko je bila NUS odstranjena.<ref>{{navedi splet|last=Westlake|first=Adam|url=http://japandailypress.com/unexploded-wwii-bomb-removed-from-sendai-airport-for-disposal-1418365/|title=Unexploded WWII bomb removed from Sendai Airport for disposal|work=The Japan Daily Press|date=14 November 2012|accessdate=2 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150224013246/http://japandailypress.com/unexploded-wwii-bomb-removed-from-sendai-airport-for-disposal-1418365/|archive-date=24 February 2015|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> 13. aprila 2014 je JGSDF razstrelil 250-kilogramsko ameriško zažigalno bombo, odkrito na gradbišču v mestu [[Kurma|Kurume]] v prefekturi Fukuoka, zaradi česar je bilo treba evakuirati 740 ljudi, ki živijo v bližini.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nishinippon.co.jp/nnp/f_chikugo/article/82155 |title=厳戒の中、不発弾撤去 久留米市 [福岡県] |trans-title=Removal of UXO in Kurume (Fukuoka Prefecture) conducted under strict supervision |date=15 April 2014 |language=ja |publisher=nishinippon.co.jp |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140415141532/http://nishinippon.co.jp/nnp/f_chikugo/article/82155 |archivedate=15 April 2014}}</ref> 16. marca 2015 je bila v središču Osake najdena 910 kg težka bomba.<ref>{{navedi splet|url=http://www.animenewsnetwork.com/news/2015-03-17/unexploded-1-ton-bomb-found-near-osaka-otaroad/.86052 |title=Unexploded 1-Ton Bomb Found Near Osaka's Otaroad |publisher=Anime News Network |date=17 March 2015 |accessdate=17 March 2015}}</ref> Decembra 2019 je bilo [[Evakuacija in reševanje|evakuiranih]] 100 stavb, da bi odstranili 230 kilogramov težko bombo iz 2. svetovne vojne, ki so jo našli v kampu Kinser na [[Okinava|Okinavi]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.marinecorpstimes.com/news/your-marine-corps/2019/12/13/more-than-100-buildings-to-be-evacuated-on-okinawas-camp-kinser-to-remove-500-pound-wwii-bomb/|title=More than 100 buildings to be evacuated on Okinawa's Camp Kinser to remove 500 pound WWII bomb|website=Marine Corps Times|date=13 December 2019}}</ref> ==== Jugovzhodna Azija ==== Večina držav jugovzhodne Azije - in vse države [[Indokina|Indokine]] - je onesnaženih z neeksplodiranimi sredstvi. Večina današnjih NUS so ostanki [[Vietnamska vojna|vietnamske vojne]], ki je poleg [[Vietnam|Vietnama]] vključevala tudi sosednjo [[Kambodža|Kambodžo]] in [[Laos]], prispevali pa so tudi drugi konflikti in državljanske vojne. ===== Laos ===== Neeksplodiran "bombi" BLU-26 v Laosu Krater [[Bomba|bombe]], zapuščen po približno 0,4 tone (1000 lb) [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških zračnih silah]] NUS, je eksplodiral brez opozorila v južnem Laosu leta 2000. [[Laos]] velja za najbolj bombardirano državo na prebivalca na svetu. V obdobju [[Vietnamska vojna|vietnamske vojne]] je več kot pol milijona ameriških bombnih misij na Laos spustilo več kot 2 milijona ton<ref name=":0">{{Navedi revijo|date=2020-11-01|title=Unexploded ordnance|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Unexploded_ordnance&oldid=986612890|language=en}}</ref> [[Orožje|orožja]], večino protitloveških kasetnih bomb. Vsaka lupina kasetne bombe je vsebovala na stotine posameznih bomb, "bombic", velikih približno teniško žogico. Ocenjeno je, da 30% tega streliva ni eksplodiralo.<ref name=":0" /> Deset od 18 laoških provinc je bilo opisanih kot "močno onesnaženih" [[Indokina]] z artilerijskimi in minometnimi granatami, minami, raketami, [[Granata|granatami]] in drugimi napravami iz različnih držav izvora.<ref name=":0" /> To strelivo predstavlja stalno oviro za kmetijstvo in posebno nevarnost za otroke, ki jih privlačijo igračam podobne naprave.<ref>{{Navedi splet|title=Cluster Munitions|url=http://legaciesofwar.org/about-laos/cluster-munitions/|website=Legacies of War|accessdate=2020-11-02|language=en-US|archive-date=2020-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112004721/http://legaciesofwar.org/about-laos/cluster-munitions/|url-status=dead}}</ref> Po koncu vojne je čez Laos ostalo približno 288 milijonov kasetnega streliva in približno 75 milijonov neeksplodiranih [[Bomba|bomb]]. Med leti 1996–2009 je bilo uničenih več kot milijon kosov NUS, s čimer se je sprostilo 23.000 hektarjev zemlje. Med letoma 1999 in 2008 je bilo zaradi incidentov, povezanih z NUS, 2184 žrtev (vključno z 834 smrtnimi žrtvami).<ref>{{Navedi splet|title=Leftover Unexploded Ordnance (UXO)|url=http://legaciesofwar.org/about-laos/leftover-unexploded-ordnances-uxo/|website=Legacies of War|accessdate=2020-11-02|language=en-US|archive-date=2015-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150423094947/http://legaciesofwar.org/about-laos/leftover-unexploded-ordnances-uxo/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Laos cluster bomb & UXO problems, causes & solutions|url=http://www.maginternational.org/where-mag-works/laos/|website=web.archive.org|date=2015-02-10|accessdate=2020-11-02|archive-date=2015-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150210173156/http://www.maginternational.org/where-mag-works/laos/|url-status=dead}}</ref> ===== Vietnam ===== V [[Vietnam|Vietnamu]] je v zemlji in gorah pokopanih 800.000 ton min in neeksplodiranih ubojnih sredstev. Od leta 1975 do 2015 je bilo zaradi [[Bomba|bomb]], ki so ostale v drugi vojni na [[Indokina|Indokini]], ranjenih ali ubiti do 100.000 ljudi. Trenutno je vseh 63 provinc in mest onesnaženih z NUS in protipehotnimi minami. Vendar je mogoče razminiranje dati prednost severnim obmejnim provincam Lang Son, Ha Giang in šestim osrednjim provincam Nghe An, Ha Tinh, Quang Binh, Quang Tri, Thua Thien in Quang Ngai. Zlasti v teh 6 osrednjih provincah je bilo do leta 2010 22.760 žrtev min in NUS, od tega 10.529 umrlih in 12.231 ranjenih.<ref>{{Navedi splet|title=Chương trình quốc gia khắc phục hậu quả bom mìn sau chiến tranh|url=http://baochinhphu.vn/Gop-suc-khac-phuc-hau-qua-bom-min-sau-chien-tranh/Chuong-trinh-quoc-gia-khac-phuc-hau-qua-bom-min-sau-chien-tranh/103953.vgp|website=baodientu.chinhphu.vn|accessdate=2020-11-02|language=en-gb}}</ref> "Nacionalni akcijski načrt za preprečevanje in boj proti neeksplodiranim ubojnim sredstvom in minam od leta 2010 do 2025" je vietnamska vlada pripravila in objavila aprila 2010. ==== Zahodna Azija ==== Zahodna Azija, vključno z [[Bližnji vzhod|Bližnjim vzhodom]] in obmejnimi državami do [[Rusija|Rusije]], je močno prizadeta zaradi NUS, zlasti kopenskih min. Ne samo, da redno ubijajo in pohabljajo [[Civilist|civiliste]], ovira tudi gospodarsko rast in razvoj z omejevanjem uporabe naravnih virov in kmetijskih zemljišč. ===== Irak ===== [[Irak]] je v veliki meri onesnažen z neeksplodiranimi ostanki med iransko-iraške vojne (1980–88), Zalivske vojne (1990–91), iraške vojne (2003–11) in v zadnjem času z nedavno iraške državljanske vojne. NUS v Iraku predstavlja še posebej resno grožnjo civilistom, saj so [[Združene države Amerike|ameriške]] in [[Velika Britanija|britanske]] zračne sile v mestih in gosto naseljenih območjih odvrgle milijone kasetnega streliva, večinoma v prvih nekaj tednih invazije leta 2003. Ocenjuje se, da 30% strelivo ni uspelo detonirati pri udarcu in majhne neeksplodirane bombe redno najdemo v domovih v Iraku in okoli njih ter pogosto pohabljamo ali ubijamo civiliste in omejujemo rabo zemljišč. Od leta 1991 do 2009 je bilo samo s kasetnimi bombami ubitih približno 8000 ljudi, od tega 2000 otrok. Kopenske mine so še en del problema NUS v Iraku, saj zasipajo velika območja kmetijskih zemljišč in številna naftna polja, kar močno vpliva na gospodarsko okrevanje in razvoj.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Landmine clearance critical to boost Iraqi economy|url=https://www.undp.org/content/undp/en/home/presscenter/pressreleases/2009/04/06/landmine-clearance-critical-to-boost-iraqi-economy.html|website=UNDP|accessdate=2020-11-02|language=en|archive-date=2020-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030075451/https://www.undp.org/content/undp/en/home/presscenter/pressreleases/2009/04/06/landmine-clearance-critical-to-boost-iraqi-economy.html|url-status=dead}}</ref> V Iraku ni poročanja in spremljanja, popolnoma zanesljive raziskave in pregleda ravni lokalnih nevarnosti pa ne obstajajo. Manjkajo tudi koristni statistični [[Podatek|podatki]] o [[Poškodba|poškodbah]] in smrtnih primerih, ki jih je povzročil NUS. UNDP in UNICEF pa sta leta 2009 izdala delno [[poročilo]] o raziskovanju, v katerem sta ugotovila, da je celotna država onesnažena in da je NUS prizadelo več kot 1,6 milijona Iračanov. Skupno je več kot 1.730 km2 (670 kvadratnih milj) nasičenih z neeksplodiranimi sredstvi (vključno s kopenskimi minami). Jugovzhodna regija in [[Bagdad]] sta najbolj onesnaženi območji, UNDP pa je okoli 4000 skupnosti določil kot "nevarna območja".<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Landmine clearance critical to boost Iraqi economy|url=https://www.undp.org/content/undp/en/home/presscenter/pressreleases/2009/04/06/landmine-clearance-critical-to-boost-iraqi-economy.html|website=UNDP|accessdate=2020-11-02|language=en|archive-date=2020-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030075451/https://www.undp.org/content/undp/en/home/presscenter/pressreleases/2009/04/06/landmine-clearance-critical-to-boost-iraqi-economy.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Landmines and Unexploded Ordnances Factsheet in Iraq|url=https://www.uniraq.org/index.php?option=com_k2&view=item&id=1470:landmines-and-unexploded-ordnances-factsheet-in-iraq&Itemid=626&lang=en|website=www.uniraq.org|accessdate=2020-11-02|language=en-gb|archive-date=2021-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210428190452/https://www.uniraq.org/index.php?option=com_k2&view=item&id=1470:landmines-and-unexploded-ordnances-factsheet-in-iraq&Itemid=626&lang=en|url-status=dead}}</ref> ===== Kuvajt ===== Vlada je začela Kuvajtski projekt sanacije [[Naravno okolje|okolja]], sklop poslov v obsegu 2,9 milijarde ameriških dolarjev, med drugim za spodbujanje odstranjevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev iz [[Prva zalivska vojna|prve zalivske vojne]].<ref>{{Navedi splet|title=Kuwait seeks contractor to clear unexploded bombs|url=https://www.meed.com/kuwait-seeks-contractor-to-clear-unexploded-bombs|website=MEED|date=2016-02-02|accessdate=2020-11-02|language=en}}</ref> Glede posebej odstranjevanja bomb naj bi imel proračun približno 20 milijonov ameriških dolarjev. Družbe, ki so bile predhodno kvalificirane, kot je napovedal KOC, so: * Azerbajdžanska nacionalna agencija za razminiranje (ANAMA, Azerbajdžan) * EOD tehnologija (ZDA) * Expal Systems (Španija) * Tehnične storitve Explomo (Singapur) * G4S obvladovanje tveganj (Združeno kraljestvo) * Naloge Horizon (Indija) * Izvajalci pomorske in podvodne varnosti (ZAE) * Mechem (Južna Afrika) * Mine / Eodclr (Kanada) * Minetech International (Združeno kraljestvo) * Notra (Kanada) * Oljna mine (Britanski Deviški otoki) * Relyant (ZDA) * RPS Energy (Združeno kraljestvo) * Sarvatra Technical Consultants (Indija) Po navedbah industrijskega vira naj bi KOC objavil še en razpis konec tega meseca. Za to bodo zahtevane ponudbe za pogodbo, ki bo vključevala odvzem 30.000 vzorcev iz oljnih jezer v [[Kuvajt|Kuvajtu]], da bi bolje razumeli naravo onesnaženja v [[Puščava|puščavah]], onesnaženih z [[Nafta|nafto]] v državi. Od vojne v Perzijskem zalivu je ostalo veliko nešteto min, bomb in drugih eksplozivov, zaradi česar je preprost zavoj na makadamski cesti življenjsko nevaren manever, razen če je v celoti izveden na območju, ki ga pokrivajo sveže sledi gum. Če tvegate hojo ali vožnjo po neznanih območjih, tvegate, da razstrelite pozabljene eksplozive. V mestu [[Kuvajt]] obstajajo nekateri znaki, ki opozarjajo ljudi, naj se na primer držijo oddaljenosti od širokih in bleščečih plaž. Čeprav imajo tudi strokovnjaki še vedno težave. Glede na članek [[The New York Times|New York Timesa]]: Več savdskih [[Vojak|vojakov]], ki sodelujejo pri odstranjevanju min, je bilo ubitih ali ranjenih. Dva sta bila ranjena, ko sta novinarjem demonstrirala razminiranje. <ref>{{Navedi novice|title=AFTER THE WAR; Mines and Old Bombs Are Still a Threat in Kuwait (Published 1991)|url=https://www.nytimes.com/1991/05/12/world/after-the-war-mines-and-old-bombs-are-still-a-threat-in-kuwait.html|newspaper=The New York Times|date=1991-05-12|accessdate=2020-11-02|issn=0362-4331|language=en-US|first=Matthew L.|last=Wald}}</ref> Tedne takoj po Zalivu so bolnišnice v Kuvajtu poročale, da se zdi, da mine niso glavni vzrok za poškodbe. Šest tednov po iraškem umiku v [[Bolnišnica|bolnišnici]] Ahmadi na območju, polnem kasetnih bomb in iraških min, je bila edina poškodovana uslužbenka bolnišnice, ki je za spomin vzela protipehotno [[Bomba|bombo]]. ===== Libanon   ===== Po vojni med [[Izrael|Izraelom]] in [[Libanon|Libanonom]] leta 2006 se ocenjuje, da je južni Libanon posut z milijonom nedetiranih kasetnih [[Bomba|bomb]]<ref>{{Navedi novice|title=Israeli Bomblets Plague Lebanon (Published 2006)|url=https://www.nytimes.com/2006/10/06/world/middleeast/06cluster.html|newspaper=The New York Times|date=2006-10-06|accessdate=2020-11-02|issn=0362-4331|language=en-US|first=Michael|last=Slackman}}</ref> - približno 1,5 bombe na libanonskega prebivalca regije, ki so jih izraelske obrambne sile spustile v vojna. ==== Evropa ==== Kljub množičnim prizadevanjem za razminiranje je NUS v določeni meri še vedno prizadet iz pretežno [[Prva svetovna vojna|prve]] in [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], nekatere države bolj kot druge. Vendar novejši in sedanji vojaški konflikti močno prizadenejo tudi nekatera območja, zlasti države nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] na zahodnem [[Balkan|Balkanu]] in [[Ukrajina|Ukrajino]]. ===== Slovenija ===== Na ozemlju Republike Slovenije je veliko ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ostalin prve in druge svetovne vojne, pa tudi vojne za Slovenijo. Med najdbami je največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na območju severnoprimorske regije, kjer je med prvo svetovno vojno potekala soška fronta.<ref>{{Navedi splet|title=Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|url=http://www.sos112.si/slo/page.php?src=os5.htm|website=www.sos112.si|accessdate=2020-11-05|archive-date=2021-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210926014938/http://www.sos112.si/slo/page.php?src=os5.htm|url-status=dead}}</ref> Sledi območje Žužemberka na Dolenjskem ter center Maribora s Teznom, zaradi nekdanje tovarne letalskih motorjev. Z odstranjevanjem NUS se ukvarja Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (DEvNUS), ki deluje pod Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. DEvNUS povprečno posreduje enkrat dnevno, vsak dan v povprečju odkrijejo okrog 18 kosov, 24 kilogramov najdenih neeksplodiranih ubojnih sredstev pa je dnevno povprečje zadnjih 12 let. <ref>{{Navedi splet|title=Vurberški Portret tedna: Hitenje je recept za nesrečo|url=https://www.vecer.com/slovenija/vurberski-portret-tedna-hitenje-je-recept-za-nesreco-6285365|website=www.vecer.com|date=2017-07-28|accessdate=2020-11-05|language=sl-si}}</ref> Najbolj odmevni primer v zadnjem času Maribor 3. 11. 2019 odstranjena 500 kilogramska bomba. V skupno 29 bombnih napadih v letih 1944 in 1945 so zavezniška letala na Maribor odvrgla 15.795 bomb. Po ocenah strokovnjakov pod površjem še zmeraj počiva vsaj 200 neeksplodiranih bomb.<ref>{{Navedi splet|title=#foto Po odvitju vžigalnika kolektivni izdih olajšanja|url=https://www.dnevnik.si/1042912772|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-05|archive-date=2019-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20191112192923/https://www.dnevnik.si/1042912772|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" |+Letna statistika intervencij in najdb v obdobju od 2005 do 2021<ref>{{Navedi splet|title=Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi|url=https://www.gov.si/teme/varstvo-pred-neeksplodiranimi-ubojnimi-sredstvi/|website=www.gov.si|accessdate=2022-12-22}}</ref> |Leto |Število intervencij |Število kosov |Teža v kg |- |2005 |390 |12949 |9559,3 |- |2006 |329 |12029 |11354,1 |- |2007 |373 |3597 |6840,9 |- |2008 |364 |4738 |5938,6 |- |2009 |363 |10748 |9184,8 |- |2010 |400 |6110 |10049,8 |- |2011 |373 |4244 |9670,0 |- |2012 |406 |5101 |5577,0 |- |2013 |426 |3961 |7830,1 |- |2014 |485 |8690 |14543,8 |- |2015 |477 |7439 |8789,0 |- |2016 |456 |1749 |6948,6 |- |2017 |494 |3299 |9474,3 |- |2018 |477 |3777 |8146,6 |- |2019 |448 |4077 |7531,4 |- |2020 |511 |3529 |7878,8 |- |2021 |654 |4271 |13363,5 |- |Skupaj |7.426 |100.308 |152.679,9 |} ===== Avstrija ===== Neeksplodirano orožje [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Avstrija|Avstriji]] dvakrat letno razstrelijo na vojaškem poligonu blizu Allentsteig-a. Poleg tega še vedno pridobivajo [[Eksploziv|eksplozive]] iz jezer, rek in gora iz [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] na meji med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Italija|Italijo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thelocal.at/20180426/austria |title=Austria blows up tonnes of explosives from both world wars |archiveurl=https://web.archive.org/web/20180427004236/https://www.thelocal.at/20180426/austria |archivedate=2018-04-27 |url-status=dead |website=www.thelocal.at|accessdate=2020-11-03}}</ref> ===== Balkan ===== Zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] (1991–2001) so bile zaradi NUS negativno prizadete države [[Albanija]]<ref>{{Navedi splet|title=Albanians stranded by landmines to restart lives|url=https://www.undp.org/content/undp/en/home/presscenter/articles/2011/02/16/albanians-stranded-by-landmines-to-restart-lives-.html|website=UNDP|accessdate=2020-11-03|language=en|archive-date=2020-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030081602/https://www.undp.org/content/undp/en/home/presscenter/articles/2011/02/16/albanians-stranded-by-landmines-to-restart-lives-.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Landmine and Cluster Munition Monitor|url=http://archives.the-monitor.org/index.php/publications/display?url=lm/2002/albania.html|website=archives.the-monitor.org|accessdate=2020-11-03|archive-date=2017-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20170913091718/http://archives.the-monitor.org/index.php/publications/display?url=lm/2002/albania.html|url-status=dead}}</ref>, [[Bosna in Hercegovina]], [[Hrvaška]] in [[Kosovo]], večinoma zaradi kopenskih min v hribovitem in gorskem območju. Zaradi premajhne ozaveščenosti o teh povojnih minah je število civilnih žrtev naraščalo od konca vojn. Ekipa Zvezne uprave za civilno zaščito (FUCZ) je septembra 2019 deaktivirala in uničila štiri bombe iz [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]], najdene na gradbišču v središču [[Sarajevo|Sarajeva]]. <ref>{{Navedi splet|title=FUCZ Team destroyed Four World War II Bombs found in Centre of Sarajevo (video)|url=https://www.sarajevotimes.com/fucz-team-destroyed-four-world-war-ii-bombs-found-in-centre-of-sarajevo-video/|website=Sarajevo Times|date=2019-09-13|accessdate=2020-11-03|language=en-US}}</ref> ===== Francija in Belgija ===== V francoski regiji Ardennes so bile med operacijami odstranjevanja MEC leta 2001 potrebne obsežne [[Evakuacija|evakuacije]] državljanov. V gozdovih Verduna francoski vladni "démineurs", ki dela za Département du Déminage, še vedno lovi na strupeno, hlapno in / ali eksplozivno strelivo in letno predelajo približno 900 ton. Najbolj se bojijo korodirane topniške lupine, ki vsebujejo kemična bojna sredstva, kot je [[Iperit|iperit (gorčični dim)]]. Francoski in flamski kmetje pri oranju svojih polj še vedno najdejo veliko NUS, tako imenovano "žetev železa". V Belgiji, Dovo, enota za odstranjevanje bomb v državi, vsako leto odkrije med 150 in 200 ton neeksplodiranih bomb. Od ustanovitve leta 1919 je bilo ubitih več kot 20 pripadnikov enote.<ref>{{Navedi novice|title=Behind scenes with Belgian bomb squad|url=https://www.bbc.co.uk/news/av/world-europe-26663643|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref> Februarja 2019 so na gradbišču na Porte de la Chapelle v bližini Gare du Nord v [[Pariz|Parizu]] našli bombo s težo 450 kg. [[Bomba|Bombo]], ki je privedla do začasne odpovedi vlakov Eurostar za Pariz in [[Evakuacija|evakuacije]] 2000 ljudi, je RAF verjetno spustil aprila 1944 in ciljal na nacistični Pariz pred pristankom dneva D v [[Normandija|Normandiji.]]<ref>{{Navedi novice|title=Eurostar trains cancelled as French police detonate Second World War bomb dropped by the RAF|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/17/eurostar-trains-cancelled-french-police-detonate-bomb-dropped/|newspaper=The Telegraph|date=2019-02-17|accessdate=2020-11-03|issn=0307-1235|language=en-GB|first=David|last=Chazan}}</ref> ===== Nemčija ===== V [[Nemčija|Nemčiji]] še vedno vsako leto odkrijejo na tisoče NUS iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. <ref>{{Navedi splet|title=Luftmine bei Koblenz: Killer im Schlick - DER SPIEGEL - Panorama|url=https://www.spiegel.de/panorama/luftmine-bei-koblenz-killer-im-schlick-a-801397.html|website=www.spiegel.de|accessdate=2020-11-03|language=de|first=Frank Patalong, DER|last=SPIEGEL}}</ref> Koncentracija je še posebej velika v Berlinu, kjer vsako leto odkrijejo številne topniške granate in manjše strelivo iz Berlinske bitke. Medtem ko večina primerov prinaša le lokalne novice, je bila ena najspektakularnejših najdb v novejši zgodovini ameriška zračna bomba s 500 kilogrami (230 kg), odkrita v Münchnu 28. avgusta 2012.<ref>{{Navedi novice|title=Munich police detonates second world war bomb – video|url=https://www.theguardian.com/world/video/2012/aug/29/munich-war-bomb-video|newspaper=The Guardian|date=2012-08-29|accessdate=2020-11-03|issn=0261-3077|language=en-GB |agency=Reuters}}</ref> Ker se je zdelo preveč nevarno za prevoz, ga je bilo treba eksplodirati na kraju samem, razbiti okna na širokem območju Schwabinga in povzročiti strukturno škodo na več domovih kljub previdnostnim ukrepom za čim manjšo škodo. Eden največjih posameznih kosov, ki so jih kdaj našli, je bila neeksplodirana [[bomba]] "Tallboy", odkrita na jezu Sorpe leta 1958.<ref>{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=http://www.abendblatt.de/archiv/pdf.php?url=http%3A%2F%2Farchiv.abendblatt.de%2Fha%2F1959%2Fpdf%2F19590106.pdf%2FASV_HAB_19590106_HA_012.pdf|website=web.archive.org|date=2014-07-14|accessdate=2020-11-03|archive-date=2014-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714154212/http://www.abendblatt.de/archiv/pdf.php?url=http%3A%2F%2Farchiv.abendblatt.de%2Fha%2F1959%2Fpdf%2F19590106.pdf%2FASV_HAB_19590106_HA_012.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 2011 so v Koblenzu na dnu reke Ren po dolgotrajni suši odkrili 1,8-tonsko bombo RAF iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Povzročila je evakuacijo 45.000 ljudi iz mesta.<ref>{{Navedi novice|title=WWII bomb in Rhine near Koblenz successfully defused|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-16018659|newspaper=BBC News|date=2011-12-04|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref> Maja 2015 je moralo okoli 20.000 ljudi zapustiti domove v [[Köln|Kölnu]], da so bili varni, medtem ko je bila enotonska [[bomba]] razstreljena. <ref>{{Navedi novice|title=Germany WW2 bomb find prompts Cologne's biggest evacuation|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-32897388|newspaper=BBC News|date=2015-05-27|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref> 20. decembra 2016 so v središču mesta [[Augsburg]] našli še eno 1,8-tonsko bombo RAF, ki je 25. decembra povzročila [[Evakuacija|evakuacijo]] 54.000 ljudi, kar je veljalo za največjo evakuacijo, povezano z bombami, v takratni povojni zgodovini Nemčije.<ref>{{Navedi splet|title=Die Bombe in Augsburg wurde entschärft|url=https://www.sueddeutsche.de/bayern/bombenentschaerfung-in-augsburg-bombenentschaerfung-in-augsburg-eine-stadt-im-wartezustand-1.3309444|website=Süddeutsche.de|accessdate=2020-11-03|language=de|first=Christian|last=Endt}}</ref> Maja 2017 je bilo treba v [[Hannover|Hannovru]] evakuirati 50.000 ljudi, da so razblinili tri britanske neeksplodirane [[Bomba|bombe]].<ref>{{Navedi novice|title=Hannover evacuates 50,000 over World War Two bombs|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-39828327|newspaper=BBC News|date=2017-05-07|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref> 29. avgusta 2017 je bila med gradbenimi deli v bližini univerze Goethe v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] odkrita britanska [[bomba]] HC 4000, ki je zahtevala [[Evakuacija|evakuacijo]] približno 70.000 ljudi v radiju 1,5 km. To je bila največja [[evakuacija]] v [[Nemčija|Nemčiji]] po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].<ref>{{Navedi novice|title=Bombenalarm in Frankfurt: Ganz Frankfurt dankt den Helden des Tages|url=https://www.faz.net/1.5182153|newspaper=FAZ.NET|accessdate=2020-11-03|issn=0174-4909|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Evakuierung in Frankfurt: Das macht die „Blockbuster“-Bombe so gefährlich|url=https://www.welt.de/vermischtes/article168209250/Das-macht-die-Blockbuster-Bombe-so-gefaehrlich.html|newspaper=DIE WELT|date=2017-09-01|accessdate=2020-11-03|first=Hannelore|last=Crolly}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=WW2 'blockbuster' bomb to force evacuation of 70,000 in Frankfurt|url=http://www.theguardian.com/world/2017/aug/31/ww2-blockbuster-bomb-to-force-evacuation-of-70000-in-frankfurt|website=the Guardian|date=2017-08-31|accessdate=2020-11-03|language=en|first=Agence|last=France-Presse}}</ref> Kasneje je bil 3. septembra uspešno odstranjen.<ref>{{Navedi novice|title=Frankfurt WW2 bomb defused after mass evacuation|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41140949|newspaper=BBC News|date=2017-09-03|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref>+ 8. aprila 2018 je bila v Paderbornu odstranjena 1,8-tonska [[bomba]], zaradi katere je bilo evakuiranih več kot 26.000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Germany: World War II bomb removal forces mass evacuation in western city {{!}} DW {{!}} 08.04.2018|url=https://www.dw.com/en/germany-world-war-ii-bomb-removal-forces-mass-evacuation-in-western-city/a-43297567|website=DW.COM|accessdate=2020-11-03|language=en-GB|first=Deutsche|last=Welle (www.dw.com)}}</ref> 24. maja 2018 je v Dresdnu razpadla 250-kilogramska [[bomba]], potem ko so prvi poskusi deaktiviranja propadli, in povzročila majhno eksplozijo.<ref>{{Navedi novice|title=Dresden WW2 bomb defused after tense days|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-44237025|newspaper=BBC News|date=2018-05-24|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref> 3. julija 2018 je bila v Potsdamu onemogočena 250-kilogramska bomba, zaradi katere je bilo iz regije evakuiranih 10.000 ljudi. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thelocal.de/20180703/10000-residents-evacuated-from-central-potsdam-after-wwii-bomb-discovery |title=10,000 residents evacuated from central Potsdam after WWII bomb discovery |website=www.thelocal.de|accessdate=2020-11-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180703120008/https://www.thelocal.de/20180703/10000-residents-evacuated-from-central-potsdam-after-wwii-bomb-discovery |archivedate=2018-07-03}}</ref> Avgusta 2018 je bilo treba v mestu Ludwigshafen evakuirati 18.500 ljudi, da bi detonirali 500 kg težko bombo, ki so jo spustile ameriške sile. Poleti 2018 so visoke temperature povzročile zmanjšanje vodostaja reke Labe, v katero so odvrgli granate, mine in druge eksplozive, ustanovljene v vzhodnonemških deželah Saška-Anhalt in Saška.<ref>{{Navedi splet|title=Hot weather exposes World War II munitions in German waters {{!}} DW {{!}} 02.08.2018|url=https://www.dw.com/en/hot-weather-exposes-world-war-ii-munitions-in-german-waters/a-44924959|website=DW.COM|accessdate=2020-11-03|language=en-GB|first=Deutsche|last=Welle (www.dw.com)}}</ref> Oktobra 2018 so med gradbenimi deli v Europaviertelu v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] našli bombo iz 2. svetovne vojne, v radiju 700 m je bilo prizadetih 16.000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thelocal.de/20181029/frank |title=16,000 people affected by WWII bomb found in Frankfurt |website=www.thelocal.de|accessdate=2020-11-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107092825/https://www.thelocal.de/20181029/frank |archivedate=2018-10-29 |url-status=live}}</ref> Novembra 2018 je bilo treba evakuirati 10.000 ljudi, da bi razbili ameriško neeksplodirano bombo, ki so jo našli v [[Köln]]u.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thelocal.de/20181129/10000-people-evacuated-after-unexploded-bomb-found-in-cologne |title=10,000 people affected by unexploded bomb found in Cologne |website=www.thelocal.de|accessdate=2020-11-03 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20190421063521/https://www.thelocal.de/20181129/10000-people-evacuated-after-unexploded-bomb-found-in-cologne |archivedate=2019-04-21 |url-status=live}}</ref> Decembra 2018 je bila v Mönchengladbachu odkrita 250-kilogramska bomba iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thelocal.de/20181210/250-kg-wwii-bomb-found-near-duesseldorf |title=250 kg WWII bomb found near Düsseldorf |website=www.thelocal.de|accessdate=2020-11-03}}</ref> 31. januarja 2019 je bila v Lingenu v Spodnji Saški aktivirana [[bomba]] iz [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne,]] ki je povzročila materialno škodo v razbijanju oken in [[Evakuacija|evakuacijo]] 9.000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thelocal.de/20190201/windows-shattered-9000-evacuated-lingen |title=WWII bomb detonated in Lower Saxony, shattering windows |website=www.thelocal.de|accessdate=2020-11-03}}</ref> Februarja 2019 so v Essnu našli ameriško neeksplodirano bombo, ki je privedla do evakuacije 4.000 prebivalcev v radiju od 250 do 500 metrov razbremenilnega dela.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thelocal.de/20190204/over-4000-people-affected-by-world-war-ii-bomb-found-in-essen |title=Over 4,000 people affected by World War II bomb found in Essen |website=www.thelocal.de|accessdate=2020-11-03}}</ref> Nekaj ​​tednov kasneje je 250-kilogramska bomba pripeljala do evakuacije 8000 ljudi v [[Nürnberg|Nürnbergu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thelocal.de/20190219/250-kg-wwii-bomb-detonated-in |title=250 kg WWII aeriel bomb detonated in Nuremberg |website=www.thelocal.de|accessdate=2020-11-03}}</ref> Marca 2019 so v Rostocku našli še 250 kg (550 lb) bombe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thelocal.de/20190327/250-kg-world-war-ii-bomb-found-in-rostock-causes-city-centre-shutdown |title=250 kg World War II bomb found in Rostock causes city centre shutdown |website=www.thelocal.de|accessdate=2020-11-03}}</ref> Aprila 2019 so v bližini ameriških vojaških objektov v Wiesbadnu našli bombo iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].<ref>{{Navedi splet|title=Wiesbaden WWII bomb removed after mass evacuation|url=https://www.stripes.com/news/wiesbaden-wwii-bomb-removed-after-mass-evacuation-1.576675|website=Stars and Stripes|accessdate=2020-11-03}}</ref> 14. aprila 2019 so evakuirali 600 ljudi, ko so v Frankfurtu na reki Majni odkrili [[Bomba|bombo]]. Potapljači z mestno gasilsko službo so se udeležili rutinske vaje, ko so našli 250 kg (550 lb) naprave.<ref>{{Navedi novice|title=World War Two bomb detonated in Frankfurt's river|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-47927324|newspaper=BBC News|date=2019-04-14|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref> 23. junija 2019 je zračna bomba iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ki je bila pokopana 4 metre pod zemljo na polju v Limburgu, samodetonirala in pustila krater, ki je meril 10 metrov široko in 4 metre globoko. Čeprav ni bil nihče ranjen, je bila [[eksplozija]] dovolj močna, da je zaznala manjši tresljaj 1,7 po Richterjevi lestvici.<ref>{{Navedi splet|title=WWII bomb self-detonates in German field, leaves crater {{!}} DW {{!}} 24.06.2019|url=https://www.dw.com/en/wwii-bomb-self-detonates-in-german-field-leaves-crater/a-49331435|website=DW.COM|accessdate=2020-11-03|language=en-GB|first=Deutsche|last=Welle (www.dw.com)}}</ref> Junija 2019 so v bližini Evropske centralne banke v Frankfurtu na Majni našli bombo iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], težko 500 kilogramov. Več kot 16.000 ljudem je bilo rečeno, naj evakuirajo lokacijo, preden so bombe 7. julija 2019 odstranile bombo.<ref>{{Navedi splet|title=16,000 evacuated as experts diffuse American WWII bomb in Frankfurt|url=https://www.upi.com/Top_News/World-News/2019/07/07/16000-evacuated-as-experts-diffuse-American-WWII-bomb-in-Frankfurt/3311562519390/|website=UPI|accessdate=2020-11-03|language=en}}</ref> ===== Poljska ===== Oktobra 2020 so potapljači poljske mornarice odkrili šesttonsko britansko [[Bomba|bombo]] "Tallboy". Medtem ko je bombo na daljavo nevtralizirala, je eksplodirala v ladijskem kanalu ob poljskem pristaniškem mestu Swinoujscie. Poljska mornarica je menila, da je to uspeh, ker so potapljači na koncu lahko uničili strelivo z ničelnimi žrtvami. <ref>{{Navedi novice|title=World War II-Era ‘Earthquake Bomb’ Explodes in Polish Waters|url=https://www.nytimes.com/2020/10/14/world/europe/poland-bomb.html|newspaper=The New York Times|date=2020-10-14|accessdate=2020-11-03|issn=0362-4331|language=en-US|first=John|last=Ismay}}</ref> Vlada naj bi sprejela vse potrebne ukrepe, preden je začela razstreljevati bombo, ki je vključevala evakuacijo 750 prebivalcev z mesta.<ref>{{Navedi novice|title=WW2 'earthquake' bomb explodes in Poland during attempt to defuse it|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54522203|newspaper=BBC News|date=2020-10-13|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref> ===== Španija ===== Od osemdesetih let prejšnjega stoletja je več kot 750.000 kosov NUS od [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] (1936–1939) odkrila in uničila španska Guardia Civil. V 2010-ih je bilo vsako leto odstranjenih približno 1000 [[Bomba|bomb]], topniških granat in granat.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thelocal.es/20190905/civil-war-bomb-detonated-at-spains-newest-theme-park |title=Civil War bomb detonated at Spain's newest theme park |website=www.thelocal.es|accessdate=2020-11-03}}</ref> ===== Ukrajina ===== [[Ukrajina]] je onesnažena z NUS iz [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], nekdanjega sovjetskega vojaškega usposabljanja in sedanje ukrajinske krize, vključno z vojno v Donbasu. Večina NUS iz svetovnih vojn je bila verjetno odstranjena s prizadevanji za razminiranje sredi sedemdesetih let, vendar lahko občasni ostanki ostanejo na neznanih lokacijah. NUS iz nedavnih vojaških spopadov vključuje protipehotne mine in kasetne bombe, ki so jih izstrelile [[Ukrajinska ljudska republika|ukrajinske]], provladne in [[Rusija|ruske]] sile. Obstajajo tudi poročila o miniranjih, ki škodujejo civilistom.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine: The lasting impact of landmines on civilians|url=https://www.aljazeera.com/features/2016/12/5/ukraine-the-lasting-impact-of-landmines-on-civilians|website=www.aljazeera.com|accessdate=2020-11-03|language=en|first=Jonathan|last=Brown}}</ref> Ukrajina poroča, da sta Donjeck in Luganska oblast regiji, ki sta jo večinoma prizadeli neeksplodirano podstrelivo. Ustrezne in zanesljive statistike trenutno niso na voljo, informacije sodelujočih borcev pa so verjetno politično pristranske in delno špekulativne.<ref>{{Navedi splet|title=Mine Action {{!}} Reports {{!}} Monitor|url=http://www.the-monitor.org/en-gb/reports/2016/ukraine/mine-action.aspx|website=www.the-monitor.org|accessdate=2020-11-03|archive-date=2020-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924035833/http://www.the-monitor.org/en-gb/reports/2016/ukraine/mine-action.aspx|url-status=dead}}</ref> Vendar je bilo samo v letih 2014 in 2015 zaradi NUS evidentiranih 600 smrtnih primerov in 2000 ranjenih.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine's desperate attempt to defuse landmines – as more are planted|url=https://www.theguardian.com/global-development/2016/apr/04/ukraine-attempt-defuse-landmines-as-more-are-planted|newspaper=The Guardian|date=2016-04-04|accessdate=2020-11-03|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Jack|last=Losh}}</ref> ===== Združeno kraljestvo ===== NUS je v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] običajna terminologija, čeprav se v topništvu, zlasti na poligonu, neeksplodirana lupina imenuje slepa, med Blitzom v [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] pa je bila neeksplodirana bomba imenovana UXB. Najnovejše tveganje za NUS je omejeno na območja v mestih, predvsem v [[London|Londonu]], Sheffieldu in Portsmouthu, ki so bila med Blitzom močno bombardirana, in na zemljišča, ki jih vojska uporablja za shranjevanje streliva in za usposabljanje. Po podatkih Združenja za raziskave in informacije o gradbeni industriji (CIRIA) je bilo med letoma 2006 in 2009 na gradbiščih v Združenem kraljestvu odkritih več kot 15.000 kosov orožja.<ref>{{Navedi splet|title=Object reference not set to an instance of an object.|url=http://www.ciria.org/service/press_releases/AM/ContentManagerNet/ContentDisplay.aspx?Section=press_releases&NoTemplate=1&ContentID=13430|website=archive.vn|date=2013-04-19|accessdate=2020-11-03|archive-date=2013-04-19|archive-url=https://archive.today/20130419030120/http://www.ciria.org/service/press_releases/AM/ContentManagerNet/ContentDisplay.aspx?Section=press_releases&NoTemplate=1&ContentID=13430|url-status=dead}}</ref> Neredko se zgodi, da je veliko domov začasno evakuirano, ko najdejo bombo<ref>{{Navedi novice|title=Unexploded bomb shuts Aston Expressway|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-birmingham-39924766|newspaper=BBC News|date=2017-05-15|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref>. Aprila 2007 je bilo v Plymouthu evakuiranih 1.000 prebivalcev, ko je bila odkrita bomba [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]],<ref>{{Navedi novice|title=Residents back after bomb found|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/devon/6524353.stm|date=2007-04-04|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref> in junija 2008 je bila v Bowu v vzhodnem Londonu najdena 1.000 kilogramov težka bomba. Leta 2009 je CIRIA objavila Neeksplodirano orožje (NUS) - vodnik za gradbeno industrijo<ref>{{Navedi splet|title=Item Detail|url=https://www.ciria.org//ItemDetail?iProductcode=C681&Category=BOOK&iProductcode=C681&Category=BOOK|website=www.ciria.org|accessdate=2020-11-03|archive-date=2021-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210123072556/https://www.ciria.org/ItemDetail?iProductcode=C681&Category=BOOK&iProductcode=C681&Category=BOOK|url-status=dead}}</ref> za svetovanje glede ocene tveganja, ki ga predstavlja NUS. Breme odstranjevanja eksplozivnih orožij v Združenem kraljestvu je razdeljeno med častnike za odlaganje bomb Royal Engineers, tehnike streliva Royal Logistic Corps v vojski, potapljače Kraljevske mornarice in oborožitelje Royal Air Force. Metropolitanska policija v Londonu je edina sila, ki se ne zanaša na obrambno ministrstvo, čeprav se na splošno bolj osredotoča na sodobne teroristične naprave kot na neeksplodirana orožja in bo pogosto poklicala vojaške ekipe za reševanje večjih in zgodovinskih bomb. Maja 2016 so v nekdanji Royal High Junior School v Bathu našli [[Bomba|bombo]] s težo 230 kilogramov (230 kg), zaradi katere je bilo [[Evakuacija|evakuiranih]] 1.000 hiš.<ref>{{Navedi novice|title=Bath WW2 bomb scare: Hundreds of homes evacuated|url=https://www.bbc.com/news/uk-england-somerset-36279782|newspaper=BBC News|date=2016-05-13|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref> Septembra 2016 je bila na morskem dnu v pristanišču Portsmouth odkrita bomba s težo 1.102 lb (500 kg). <ref>{{Navedi novice|title=Giant wartime bomb found in Portsmouth Harbour to be exploded at sea|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/09/30/giant-wartime-bomb-found-in-portsmouth-harbour-to-be-exploded-at/|newspaper=The Telegraph|date=2016-09-30|accessdate=2020-11-03|issn=0307-1235|language=en-GB|first=Telegraph|last=Reporters}}</ref> Marca 2017 je bila v parku Brondesbury v [[London|Londonu]] odkrita 230 kg težka bomba. <ref>{{Navedi splet|title=Huge unexploded WW2 bomb discovered in affluent London area popular with celebs|url=http://www.mirror.co.uk/news/uk-news/huge-unexploded-ww2-bomb-discovered-9954065|website=mirror|date=2017-03-03|accessdate=2020-11-03|language=en|first=Ryan|last=Wilkinson|first2=Sally|last2=Wardle}}</ref> Maja 2017 je bila v Birminghamu aktivirana naprava s težo 250 kg. <ref>{{Navedi novice|title=WW2 bomb detonated safely near M6 in Birmingham|url=https://www.bbc.com/news/uk-england-birmingham-39939925|newspaper=BBC News|date=2017-05-16|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref> Februarja 2018 je bila v Temzi odkrita 500 kg bomba, zaradi katere je letališče London City odpovedalo vse načrtovane lete.<ref>{{Navedi splet|title=London City Airport reopens after WW2 bomb towed away|url=https://www.standard.co.uk/news/london/london-city-airport-to-reopen-on-tuesday-after-ww2-bomb-transported-down-thames-a3765056.html|website=Evening Standard|date=2018-02-13|accessdate=2020-11-03|language=en}}</ref> Februarja 2019 je bila v Dovercourtu blizu Harwicha v Essexu eksplozivna naprava s 3 palcev (76 mm) nameščena in uničena.<ref>{{Navedi novice|title=Essex beach closed over 'unexploded ordnance'|url=https://www.bbc.com/news/uk-england-essex-47273348|newspaper=BBC News|date=2019-02-17|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref> 26. septembra 2019 naj bi bila osnovna šola Invicta Valley v Kings Hillu evakuirana, potem ko je bila v njeni bližini odkrita neeksplodirana bomba iz [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]].<ref>{{Navedi splet|title=Primary school evacuated after discovery of unexploded WW2 bomb|url=https://www.kentlive.news/news/live-updates-primary-school-evacuated-3362391|website=KentLive|date=2019-09-26|accessdate=2020-11-03|language=en|first=Vicky|last=Castle}}</ref> ==== Pacifik ==== Pokopane in zapuščene zračne in minometne bombe, topniške granate in druga neeksplodirana orožja iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so ogrožale skupnosti na otokih južnega [[Tihi ocean|Tihega oceana.]] Od leta 2014 je Urad za odstranjevanje in boj orožja pri uradu za politično-vojaške zadeve ameriškega zunanjega ministrstva v podporo programom za uničevanje konvencionalnega orožja na pacifiških otokih vložil več kot 5,6 milijona dolarjev. <ref name=":4">{{Navedi splet|title=The Pacific Islands: U.S. Conventional Weapons Destruction Programs Reduce Threats from World War II-Era Munitions|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/prs/ps/2014/12/235367.htm|website=U.S. Department of State|accessdate=2020-11-03}}</ref> Na bojnem polju otoka Peleliu v republiki Palau je odstranitev NUS otok naredila varen za [[turizem]]. V provinci Head's Point Guadalcanal na Salomonovih otokih je bil vzpostavljen program usposabljanja za odstranjevanje eksplozivnih orožij, ki je varno odstranil stotine predmetov NUS. Usposobilo je policijsko osebje, da se je odzvalo na pozive EOD na otokih z visoko naseljenostjo. Na atolih Mili in Maloelap na [[Marshallovi otoki|Maršalovih otokih]] je odstranitev NUS omogočila širjenje prebivalstva na nekdaj nedostopna območja.<ref name=":4" /> V Marianah še vedno pogosto najdemo in eksplodiramo neeksplodirana orožja iz obdobja [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v nadzorovanih pogojih. Septembra 2020 sta med eksplozijami v stanovanjskem naselju Honiara na [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] umrla dva uslužbenca Norveške ljudske pomoči ob čiščenju neeksplodiranega orožja, ki je ostalo v pacifiški vojni druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|title=Solomon Islands: Men working for WW2 bomb clearing agency die in explosion|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-54230528|newspaper=BBC News|date=2020-09-21|accessdate=2020-11-03|language=en-GB}}</ref> == V mednarodnem zakonu == Protokol V h Konvenciji o določenem običajnem orožju zahteva, da morajo pogodbenice po koncu aktivnih sovražnosti območje pod svojim nadzorom očistiti pred "eksplozivnimi ostanki vojne". Kopenske mine so podobno zajete v Protokolu II. == Tehnologija zaznavanja == Številna orožja, zlasti zračne bombe, so odkrita med gradbenimi deli, potem ko so desetletja ležala neodkrita. Če ne poči, medtem ko počiva neodkrit, ne pomeni, da [[bomba]] ne bo eksplodirala, ko bo motena. Takšna odkritja so pogosta v močno bombardiranih mestih, ne da bi bila dovolj resna grožnja za sistematično iskanje. Kjer je znano, da je veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev, se v primerih neeksplodiranih podstrelnih naprav na daljavo opravi vizualna interpretacija razpoložljivih zgodovinskih zračnih fotografij. Sodobne tehnike lahko kombinirajo geofizikalne in raziskovalne metode s sodobnimi elektromagnetnimi in magnetnimi detektorji. To zagotavlja digitalno preslikavo onesnaženja z NUS s ciljem boljšega ciljanja nadaljnjih izkopov, zmanjšanja stroškov kopanja na vsakem kovinskem stiku in pospeševanja postopka odstranjevanja. Magnetometrske sonde lahko zaznajo NUS in zagotovijo geotehnične podatke, preden se izvede vrtanje ali kopiranje. V [[Združene države Amerike|ZDA]] strateški program za okoljske raziskave in razvoj (SERDP) in program za certificiranje tehnologije okoljske varnosti (ESTCP)<ref>{{Navedi splet|title=Strategic Environmental Research and Development Program, Environmental Security Technology Certification Program|url=https://www.serdp-estcp.org/|website=www.serdp-estcp.org|accessdate=2020-11-03}}</ref> programi ministrstva za obrambo financirajo raziskave o odkrivanju in diskriminaciji NUS iz odpadnih kovin. Velik del stroškov odstranjevanja NUS prihaja iz odstranjevanja neeksplozivnih predmetov, ki so jih prepoznali detektorji kovin, zato je izboljšana diskriminacija ključnega pomena. Nove tehnike, kot so rekonstrukcija oblike iz magnetnih podatkov in boljše tehnike odstranjevanja zvoka, bodo zmanjšale stroške čiščenja in izboljšale okrevanje.<ref>{{Navedi splet|title=Land|url=http://www.serdp.org/Program-Areas/Munitions-Response/Land|website=web.archive.org|date=2014-01-09|accessdate=2020-11-03|archive-date=2014-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20140109220603/http://www.serdp.org/Program-Areas/Munitions-Response/Land|url-status=bot: unknown}}</ref> Meddržavni svet za tehnologijo in regulacijo je avgusta 2015 objavil Geofizično klasifikacijo za odziv na strelivo. NUS ali NUS (kot jih v nekaterih državah imenujejo neeksplodirane bombe) se na splošno razvrščajo v zakopane in nezakopane. Skupina za odstranjevanje opravi izvid območja in določi lokacijo streliva. Če ni pokopan, ga lahko skrbno izkopljemo in odstranimo. Toda če je [[bomba]] zakopana, postane to velika naloga. Ustanovi se skupina, ki z detektorji kovin poišče lokacijo bombe, nato pa zemljo previdno izkopljejo. == Glej tudi == * [[Bomba]] * [[Orožje]] * [[Orožje in tehnologija prve svetovne vojne]] * [[Protipehotna mina]] * [[Tromblonska mina]] == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == P. Starčič (2007). Atomska bomba. Didakta. <nowiki>ISBN 9789616646604</nowiki> == Zunanje povezave == * [http://www.zbornica-vzd.si/media/3-NUS%20(neeksplodirana%20ubojna%20sredstva)%20na%20gradbi%C5%A1%C4%8Du_S_Makovec%20Kr%C5%BEi%C5%A1nik.pdf NUS (neeksplodirana ubojna sredstva) - Zbornica VZD]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.sos112.si/slo/page.php?src=os5.htm Varstvo pred NUS] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ročno metalno orožje]] [[Kategorija:Ročne bombe]] ib91tz1r467fupu94tbm6o139geqns6 3 486683 6675805 6667548 2026-05-14T21:32:41Z /* You may be an eligible candidate for the U4C election */ odgovor 6675805 wikitext text/x-wiki 6675808 6675805 2026-05-14T21:37:35Z A09 188929 Restored revision 6667548 by [[Special:Contributions/MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[User talk:MediaWiki message delivery|talk]]): Rvv (TwinkleGlobal) 6675808 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> 95hkx568ltocbthey8ar4x36xhils7i 2 486783 6675830 6674059 2026-05-14T22:59:42Z A09 188929 /* Ustvarjeni članki */ + 6675830 wikitext text/x-wiki {{#tag:indicator|[[File:Black Ribbon.png|25px]]|name=tag}} {{userpage}} {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]''' |- |{{uporabnik sl}} |- |{{uporabnik en-3}} |- |{{uporabnik de-1}} |- |{{uporabnik py-3}} |- |{{uporabnik svg}} |- |{{uporabnik html-2}} |- |{{uporabnik admin}} |- |{{uporabnik preverjevalec uporabnikov}} |- |{{uporabnik moški}} |- |{{uporabnik knjigoljub}} |- |{{uporabnik prenosnik}} |- |{{uporabnik Windows}} |- |{{uporabnik Microsoft Edge}} |- |{{uporabnik Mac OS}} |- |{{uporabnik Zemljan}} |- |{{uporabnik filatelist}} |- |{{uporabnik zadnje spremembe}} |- |} Ojla, sem uporabnik od 2020. Za vse uporabniške pravice na ostalih projektih si lahko ogledaš [[Posebno:CentralAuth/A09|povezane račune]]. Največ se posvečam vandalizmu ter urednikovanju člankov, razločitev, kategorij in ostalih strani. Pišem o raznoraznih tematikah, predvsem pa se posvečam tehniki in tehnologiji, znanosti in naravoslovju ter povezanim biografijam; se pa spodaj najde tudi kopico drugih zanimivih™ prispevkov :) Če imaš kakšno vprašanje, grajo, pohvalo ali spodbudne besede, se ne obotavljaj in napiši na [[uporabniški pogovor:A09|mojo pogovorno stran]]. == Priznanja == {| | [[Slika:Original_Barnstar.png|60px]] || Podeljujem ti zasluženo [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Zvezda|zvezdo]] za ves trud, ki si ga vložil v slovensko Wikipedijo.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 11:33, 29. maj 2021 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] |Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:17, 16. junij 2021 (CEST) |- | [[Slika:Barnstar of Reversion2.png|60px|left]] || Za tvoj velik trud pri preprečevanju vandalizma, ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Anti-vandalistična zvezda|anti-vandalistično zvezdo]]. Kar tako naprej! -- [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 13:40, 2. april 2022 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] |Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:52, 4. junij 2022 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] |Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:36, 12. junij 2023 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px]] | Priznanje za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:49, 10. junij 2024 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|60px]] | Za nepogrešljivo pomoč in osupljivo količino prispevkov v prvi petletki. Še na mnoga leta! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:29, 26. marec 2025 (CET) |- | [[Slika:Dyk25.png|55px]] | Sicer veliko prepozno (še malo pa boš na 50 :D), ampak tudi iz moje strani čestitke za petletko ter zahvala za res impresivno količino prispevkov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:50, 28. marec 2025 (CET) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px]] | Hvala za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|Wikimedia CEE Pomlad 2025]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:34, 1. junij 2025 (CEST) |- | [[Slika:Team Barnstar Hires.png|60px]] | Zasluženo za vse zavzeto in zagnano pripravljene projekte v zadnjem času. Hvala pa predvsem za odlično kooperacijo pri Wiki-spremljanju rezultatov referenduma v živo. Na še mnogo takšnih sodelovanj!''' [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]]''' ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]), 21:13, 23. november 2025 (CET) |- | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|60px]] | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |- | [[Slika:Dyk50.png|60px]] | Eno leto kasneje, 25 novih vnosov. Kako ti rata?! Čestitke, in se veselim naslednjih 50, torej.. čez dve leti? :P. Mimogrede, to je prva podeljena Ste vedeli 50 značka po letu 2011, tako da jo nosi ponosno in z vzdignjeno glavo! Malo heca mora bit' :). Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:52, 29. marec 2026 (CEST) |} ==Ste vedeli, da ...== {| class="messagebox standard-talk" |- |Uporabnik je prispeval 53 podatkov v razdelku '''Ste vedeli, da ...''' * ... je v '''[[Nesreča helikopterja Airbus AS350 B3 na Aljaski (2021)|nesreči helikopterja Airbus AS350 B3 na Aljaski]]''' umrl češki poslovnež [[Petr Kellner]]? * ... je [[Policija (Slovenija)|slovenska policija]] prve primere '''[[kibernetski kriminal v Sloveniji|kibernetskega kriminala]]''' zaznala že leta 1993? * ... so v '''[[eksplozija avtocisterne v Freetownu|eksploziji avtocisterne v Freetownu]]''' umrli mnogi, ki so po nesreči prihiteli natočit iztekajoče gorivo? * ... naj bi se v ruskem rudniku Listvjažnaja že 10 dni pred '''[[rudniška nesreča v Listvjažnaji|nesrečo 25. novembra 2022]]''' vnel požar, zadnja inšpekcija pa je bila opravljena 19. novembra? * ... so mimoidoči tik pred '''[[eksplozija avtocisterne v Cap-Haïtienu|eksplozijo avtocisterne v Cap-Haïtienu]]''' poskušali zbrati nekaj goriva, iztekajočega iz poškodovanega vozila? * ... naj bi '''[[drugi blok jedrske elektrarne Krško]]''' nadomestil obstoječega? * ... je ruska vojska prvi dan [[ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije na Ukrajino]] prodrla z ozemlja Belorusije in '''[[bitka za Černobil|zavzela območje jedrske elektrarne Černobil]]'''? * ... na '''[[gospodarstvo Estonije]]''' močno vplivajo dogajanja v finskem in švedskem gospodarstvu? * ... je bil '''[[napad na Deljatin (2022)|ruski napad na Deljatin]]''' verjetno prvi primer ruske uporabe hiperzvočnega orožja med invazijo na Ukrajino? * ... je nedavna '''[[eksplozija v tovarni Melamin (2022)|eksplozija v tovarni Melamin]]''' najhujša delovna nesreča v samostojni Sloveniji doslej? * ... '''[[Webbovo prvo globoko polje]]''' prikazuje jato galaksij [[SMACS J0723.3-7327|SMACS J0723]], ki se nahaja 4,6 milijarde svetlobnih let od Zemlje? * ... je '''[[požar na Krasu (2022)]]''' največji požar v zgodovini samostojne Slovenije? * ... '''[[marionetna država]]''' ohranja zunanje znake neodvisnosti, v praksi pa je organ druge države? * ... se je leta 2012 nekaj kitajskih rudarjev okužilo z '''[[virus Modžjang|virusom Modžjang]]''', ki se nekoliko razlikuje od sorodnih henipavirusov? * ... je ob '''[[smrt Elizabete II. Britanske|smrti Elizabete II. Britanske]]''' (na sliki) položaj monarha Združenega kraljestva nasledil njen sin [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]]? * ... občutno povečanje števila iztirjenj tovornih vlakov v Rusiji od pomladi 2022 poimenujejo z izrazom '''[[železniška vojna v Rusiji (2022)|železniška vojna]]'''? * ... je '''[[Idrijski prelom]]''' geomorfološko najizrazitejši prelom v Sloveniji? * ... se '''[[Somalijska plošča]]''' počasi ločuje od [[Afriška plošča|Afriške plošče]] vzdolž [[Veliki tektonski jarek|Velikega tektonskega jarka]]? * ... je bil padec [[asteroid]]a '''[[2022 WJ1]]''' na vzhodu [[Kanada|Kanade]] šesti uspešno napovedan trk asteroida v zgodovini? * ... se beseda '''[[panteizem]]''' prvič pojavi v knjigi Josepha Raphsona iz leta 1697? * ... so italijanski vojaki med roško ofenzivo požgali [[kočevarji|kočevarski]] vasi '''[[Ovčjak]]''' in '''[[Slaba Gorica]]''', ki sta odtlej zapuščeni? * ... bo nadgradnja '''[[Plinovod Litva–Latvija|plinovoda med Litvo in Latvijo]]''' podvojila njegovo zmogljivost? * ... v [[letalstvo|letalstvu]] opisujejo uničenje [[letalo|letala]] v nesreči z izrazom »'''[[izguba trupa]]'''«? * ... je bila [[Jože Plečnik|Plečnikova]] zamisel o [[most]]u med '''[[Plečnikova tržnica|glavno ljubljansko tržnico]]''' in [[Petkovškovo nabrežje|Petkovškovim nabrežjem]] udejanjena šele leta 2010? * ... je bila vas '''[[Čevica]]''' leta 1972 priključena [[Logatec|Logatcu]]? * ... vsebuje '''[[tablica pritožb Ea-nasirju]]''' iz 18.&nbsp;stoletja pr.&nbsp;n.&nbsp;št. najstarejšo znano pisno pritožbo? * ... '''[[dobesedni prevod|dobesedno prevajanje]]''' vodi do napačnih prevodov [[idiom]]ov, kar je nekoč pomenilo resno težavo pri [[strojno prevajanje|strojnem prevajanju]]? * ... so po '''[[teorija mrtvega interneta|teoriji mrtvega interneta]]''' dandanes na [[internet]]u aktivni večinoma le še [[internetni bot|boti]]? * ... je po [[Ivan Adamič|Ivanu Adamiču]] in [[Rudolf Lunder|Rudolfu Lundru]], ki ju je med demonstracijami na '''[[Pogačarjev trg|Pogačarjevem trgu]]''' v [[Ljubljana|Ljubljani]] ubila [[Avstro-ogrske oborožene sile|avstro-ogrska vojska]], poimenovano '''[[Adamič-Lundrovo nabrežje]]'''? * ... izobraževalni [[Youtube]] kanal '''''[[The Infographics Show]]''''' producira slovensko-ameriški programer '''[[Andrej Preston]]'''? * ... je naselje [[Šmarje - Sap]] nastalo leta 1961 z združitvijo prej samostojnih vasi '''[[Šmarje, Grosuplje|Šmarje]]''' in '''[[Sap, Grosuplje|Sap]]'''? * ... je '''[[Čermak-Špirekova peč]] 2''' v [[rudnik Idrija|Idriji]] po mnenju strokovnjakov edina tovrstna ohranjena peč na svetu? * ... [[idrijski prelom]] poteka skozi dolino potoka '''[[Ljubevščica]]'''? *... se je '''[[let 516 Japan Airlines]]''' končal z nesrečo, ki pomeni prvo [[Izguba trupa|izgubo trupa]] [[Airbus A350|Airbusa A350]]? * ... je slovenski tenorist '''[[Ambrož Bajec]]''' prepeval [[Schubert]]ovo skladbo »Lahko noč« medtem ko so mu operirali [[možganski tumor]]? * ... je 50 reševalnih potapljačev iskalo pogrešane po '''[[zrušenje mostu Francis Scott Key|zrušenju mostu Francis Scott Key]]''' v [[Baltimore]]u? * ... besedišče '''[[balkanska romščina|balkanske romščine]]''' izvira predvsem iz [[perzijščina|perzijščine]], [[slovnica]] pa iz [[turščina|turščine]]? *... naj bi se predhodnik '''[[finski jeziki|finskih jezikov]]''' razvil pred tisoč leti? *... sta bili med '''[[požar na Krasu (2024)|nedavnim požarom na Krasu]]''' prvič uporabljeni novi gasilski letali ([[:File:Pay's Air Service (VH-FNA) Air Tractor AT-802A Fire Boss taxiing at Wagga Wagga Airport.jpg|na sliki]])? *... je bila '''[[rudniška nesreča v Velenju (2025)|nedavna rudniška nesreča v Velenju]]''' najhujša rudniška nesreča v [[premogovnik Velenje|Premogovniku Velenje]] v zadnjih dveh desetletjih? *... je [[beljak|beljaški]] trgovec '''[[Viljem Neumann]]''' ena najpomembnejših osebnosti zgodnjega obdobja [[rudnik živega srebra Idrija|rudnika živega srebra Idrija]]? * ... se tehnike, razvite v okviru '''[[kremljologija|kremljologije]]''', zdaj uporabljajo za preučevanje drugih zaprtih režimov, kot je [[Severna Koreja|severnokorejski]]? * ... je ime ameriškega obveščevalca '''[[Charles Ole Fisher|Charlesa Oleja Fisherja]]''' navedeno na dveh partizanskih obeležjih v [[Tuhinjska dolina|Tuhinjski dolini]]? * ... je [[rudnik Idrija|rudniški]] upravnik '''[[Urban Ainkhürn]]''' med letoma 1560 in 1580 zgradil prvo meščansko hišo v [[Idrija|Idriji]]? * ... je '''[[Barbara Thenn]]''' s prevzemom salzburške [[kovnica|kovnice]] leta 1552 postala ena redkih, če ne celo edina ženska z nazivom »[[münzmeister|mojstrica kovnice]]«? * ... je nekaj [[Izposojenka|izposojenk]] v ''[[Sveto pismo|Svetem pismu]]'' edini ohranjeni ostanek starodavne '''[[Filistejščina|filistejščine]]'''? * ... je '''''[[Chronicon Altinate]]''''' eden najstarejših [[Pisni zgodovinski viri|pisnih virov]] za zgodovino [[Benetke|Benetk]]? * ... je slovenski trener '''[[Gorazd Vecko]]''' prejel [[red britanskega imperija]] za zasluge kot trener britanskih paralimpijskih [[Namizni tenis|namiznih tenisačev]]? * ... so k smrtonosni '''[[nesreča v Kaprunu|nesreči v Kaprunu]]''' prispevali ventilatorji za ogrevanje, namenjeni domači rabi? *... je nemški astrofizik '''[[August Ritter]]''' zaslužen za skoraj celotno matematično osnovo teorije o zgradbi [[zvezda|zvezd]]? * ... je bil '''[[Hanibal Bottoni]]''', upravnik [[rudnik Idrija|rudnika Idrija]], s plačo 800 [[goldinar]]jev eden najbolje plačanih notranjeavstrijskih uradnikov svojega časa? * ... so v lokalnih [[toponim]]ih na vzhodu Evrope še vidni ostanki izumrlega '''[[dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? * ... je slovenski zgodovinar '''[[Branko Marušič]]''' poglobljeno raziskoval odnose med Slovenci in Italijani? |} ==Ustvarjeni članki== Ustvaril sem dva [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrana članka]]: [[Čermak-Špirekova peč]] in [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]]{{Navbox |listclass=hlist |title=Slovenija |list1= *[[Videmski sporazum]] *[[16. vlada Republike Slovenije]] *[[cerkev sv. Križa, Kojsko]] *[[cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba]] *[[cerkev sv. Valentina, Sabotin]] *[[cerkev sv. Mavra, Štmaver]] *[[cerkev sv. Silvestra, Pevma]] *[[smrt Aleša Šutarja]] *[[malefične svoboščine Ljubljane]] *[[Javoršček]] *[[rudniška nesreča v Idriji (1803)]] *[[rudniška nesreča v Idriji (1846)]] *[[jašek sv. Katarine]] *[[jašek Inzaghi]] *[[jašek sv. Ahacija]] *[[rudniški magacin, Idrija]] *[[Frančiškov jašek]] *[[seznam potokov v Sloveniji]] *[[Jožefov jašek]] *[[rudniška nesreča v Velenju (2025)]] *[[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija]] *[[požar na Krasu (2024)]] *[[požar na Krasu (2022)]] *[[Raufnk]] *[[Trebuščica]] *[[regijski park Pohorje]] *[[Morava, Žužemberk]] *[[Radohova vas, Pivka]] *[[ujetje ljudi v Križni jami]] *[[Črnuški most]] *[[Kanomljica]] *[[Zala (Idrijca)]] *[[Ljubevščica]] *[[Bovški Gamsovec]] *[[Nikova]] *[[Čermak-Špirekova peč]] *[[Šturje]] *[[Kal, Kolovrat]] *[[Klenovik, Zagorje ob Savi]] *[[Kobiljek]] *[[Podšteberk]] *[[Gradišče, Ajdovščina]] *[[Podmilj, Litija]] *[[Gorenji Log, Bovec]] *[[Sveti Štefan, Cerknica]] *[[Frajštajn]] *[[Sebenje, Bled]] *[[Gornji Log]] *[[Sodrež]] *[[Soteska, Bled]] *[[Boštanj, Grosuplje]] *[[Razdrto, Grosuplje]] *[[Šmarje, Grosuplje]] *[[Sap, Grosuplje]] *[[Zahrib, Litija]] *[[Češnjica, Železniki]] *[[Jesenovec, Železniki]] *[[Škovine]] *[[Selišče, Zagorje ob Savi]] *[[Zavšenik]] *[[Selce, Zagorje ob Savi]] *[[Podsitarjevec]] *[[poplave v Sloveniji (2023)]] *[[Solinair]] *[[glavna cesta G102]] *[[Filipov dvorec]] *[[Kucja dolina]] *[[Petelinji most]] *[[Jekarski most]] *[[Jeseniška mošeja]] *[[Dom Pristava v Javorniškem Rovtu]] *[[Plavž, Jesenice]] *[[Stara Sava]] *[[smučišče Kanin-Sella Nevea]] *[[The Infographics Show]] *[[Okrajno glavarstvo v Ljubljani]] *[[Križevniška ulica]] *[[Cankarjevo nabrežje]] *[[Gallusovo nabrežje]] *[[Pogačarjev trg]] *[[Adamič-Lundrovo nabrežje]] *[[Knafljev prehod]] *[[halštatsko arheološko najdišče Vače]] *[[pasna spona z Vač]] *[[množična grobišča v Mariboru]] *[[množična grobišča v Škofji Loki]] *[[množična grobišča v Celju]] *[[množična grobišča v Ljubljani]] *[[Breg, Ljubljana]] *[[Stara Ljubljana]] *[[Črna, Idrija]] *[[Vojkova plošča]] *[[Martinj Hrib]] *[[Brod–Logatec]] *[[Blekova vas]] *[[Gorenja vas pod Režišami]] *[[Čevica]] *[[eksplozija v tovarni Hamex (2023)]] *[[stadion Rajko Štolfa]] *[[slovenska osebna izkaznica]] *[[slovenski potni list]] *[[Plečnikova tržnica]] *[[2023 v Sloveniji]] *[[Sušje, Črnomelj]] *[[Ovčjak]] *[[Slaba Gorica]] *[[Topli Vrh]] *[[Topli Vrh, Semič]] *[[Topli Vrh, Črnomelj]] *[[Gradec, Črnomelj]] *[[seznam planot v Sloveniji]] *[[seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno v Sloveniji]] *[[Hochstuhlski prelom]] *[[zemeljski plaz Slano blato]] *[[Kneški prelom]] *[[Brežiško-Koprivniški prelom]] *[[Žužemberški prelom]] *[[Geološki zavod Slovenije]] *[[Šoštanjski prelom]] *[[Raški prelom]] *[[Savski prelom]] *[[Labotski prelom]] *[[Idrijski prelom]] *[[Tunjiško gričevje]] *[[Gorenjska kotlina]] *[[Primož (hrib)]] *[[Mangartsko sedlo]] *[[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)]] *[[drugi blok jedrske elektrarne Krško]] *[[Tretja razvojna os]] *[[seznam županov Občine Slovenske Konjice]] *[[seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Šentvid]] *[[Dvorec Visoko]] *[[kibernetski kriminal v Sloveniji]] *[[nezakonito odlaganje blata v Pivoli]] }} {{navbox |listclass=hlist |title=Tehnika, tehnologija, naravoslovje |list1= *[[avtocesta Postojna–Jelšane]] *[[Artemis II]] *[[mehanika loma]] *[[luženje (metalurgija)]] *[[rozeta (diagram)]] *[[Cremonov načrt]] *[[Ellinghamov diagram]] *[[Ekstraktivna metalurgija]] *[[Culmannov postopek]] *[[reologija]] *[[rudosledstvo]] *[[Bunsenov gorilnik]] *[[trčenje v zraku na Potomacu (2025)]] *[[primatologija]] *[[mamalogija]] *[[antrozoologija]] *[[puy (geologija)]] *[[jadarit]] *[[praženje (metalurgija)]] *[[zrušenje mostu Francis Scott Key]] *[[predor Lokev]] *[[granulacija]] *[[3544 Borodino]] *[[koledarsko leto]] *[[potres v Išikavi (2024)]] *[[let 516 Japan Airlines]] *[[navadna mastnica]] *[[sploščeni dvorednik]] *[[purpurna močvirnica]] *[[Airbus A319]] *[[noriška lakota]] *[[Kahovsko zajezitveno jezero]] *[[hidroelektrarna Kahovka]] *[[teorija mrtvega interneta]] *[[jez čez Rdeče morje]] *[[jarek Izu-Ogasavara]] *[[bosanski bor]] *[[izguba trupa]] *[[eksplozija v Great Yarmouthu]] *[[incident z neznanim letečim predmetom nad Aljasko (2023)]] *[[strmoglavljenje letala Coulson Aviation (2023)]] *[[incident z radioaktivno kapsulo v Zahodni Avstraliji]] *[[Roshel Senator]] *[[Roshel]] *[[strmoglavljenje helikopterja v Brovariju]] *[[strmoglavljenje Twin Otter Yeti Airlines (2006)]] *[[Amber Grid]] *[[eksplozija plinovoda Litva–Latvija (2023)]] *[[plinovod Vireši–Talin]] *[[plinovod Litva–Latvija]] *[[let 691 Yeti Airlines]] *[[palec vode]] *[[pomožno letalo]] *[[lahko letalo]] *[[rudniki soli v Soledarju]] *[[rudarski palec]] *[[izpad sistema FAA v Združenih državah Amerike (2023)]] *[[Glencore]] *[[Northrop Grumman B-21 Raider]] *[[perfluoroizobuten]] *[[heksafluorociklobuten]] *[[klorotrifluoroetilen]] *[[1,1,1-trikloro-2,2,2-trifluoroetan]] *[[1,1,2-trikloro-1,2,2-trifluoroetan]] *[[1,2-dikloro-1,1,2-trifluoroetan]] *[[2,2-dikloro-1,1,1-trifluoroetan]] *[[halotron I]] *[[sistem za gašenje požara z dvojnim sredstvom]] *[[let 2213 LATAM Peru]] *[[2022 WJ1]] *[[Wöhlerjeva sinteza]] *[[amonijev cianat]] *[[eksplozija raket na Poljskem (2022)]] *[[MV Helt]] *[[trčenje v zraku na letalskem mitingu v Dallasu (2022)]] *[[železniška vojna v Rusiji (2022)]] *[[eksplozija na Krimskem mostu (2022)]] *[[henipavirus]] *[[virus Modžjang]] *[[henipavirus Langja]] *[[Webbovo prvo globoko polje]] *[[strelivo z belim fosforjem]] *[[železniška vojna v Belorusiji (2022)]] *[[iztirjenje vlaka pri Münchendorfu]] *[[ruski kijevski konvoj]] *[[puščanje amonijaka v Sumikimpromu]] *[[Sumikimprom]] *[[let 251 Petropavlovsk-Kamčatski (2021)]] *[[strmoglavljenje Tu-141 v Zagrebu]] *[[seznam ladij, poškodovanih v rusko-ukrajinski vojni]] *[[Vasilij Bikov (patruljna ladja)]] *[[MV Namura Queen]] *[[MV Millennial Spirit]] *[[rudniška nesreča v Listvjažnaji]] *[[strmoglavljenje C-130 filipinskih zračnih sil]] *[[strmoglavljenje T-28B pri Jickovicah]] *[[seznam ladijskih splavitev v letu 2021]] *[[nesreča helikopterja Airbus AS350 B3 na Aljaski (2021)]] *[[let 4978 Ryanaira]] *[[žičniška nesreča na žičnici Stresa–Mottarone]] *[[Perseverance]] *[[let 182 Sriwijaya Air]] *[[seznam japonskih letalonosilk]] *[[Heinkel HE 51]] *[[Heinkel HD 36]] *[[Dornier Do 14]] *[[Dewoitine D.371]] *[[Heinkel He 8]] *[[seznam vojaških plovil Kriegsmarine]] *[[seznam bombnikov prve svetovne vojne]] }} {{navbox |listclass=hlist |title=Zgodovina, geografija, kultura, jezikoslovje ... |list1= *[[ladinščina]] *[[cimbrijščina]] *[[semigalščina]] *[[vzhodnobaltski jeziki]] *[[zahodnobaltski jeziki]] *[[goljadščina]] *[[dneprsko-oški jezik]] *[[nesreča v Kaprunu]] *''[[Chronicon Altinate]]'' *[[filistejščina]] *[[kamboško-tajski obmejni spopadi (2025)]] *[[smaragdni trikotnik]] *[[anadiploza]] *[[afereza (jezikoslovje)]] *[[apokopa]] *[[Bobaje]] *[[Kangbačen]] *[[kremljologija]] *[[vatikanologija]] *[[papabile]] *[[sedevakantizem]] *[[benevakantizem]] *[[papeški konklave (2025)]] *[[smrt in pogreb papeža Frančiška]] *[[gwdowski kruh]] *[[szczecinski kruh]] *[[jurski kruh]] *[[seznam potokov na Slovaškem]] *[[antijunak]] *[[stara turščina]] *[[oblasti Rusije]] *[[finski jeziki]] *[[vepščina]] *[[votiščina]] *[[istriotščina]] *[[poskus atentata na Roberta Fica]] *[[kamunščina]] *[[Sinti (antično pleme)]] *[[lemnijščina]] *[[retijščina]] *[[tirenski jeziki]] *[[etruščina]] *[[podlaščina]] *[[tundrska nenščina]] *[[karelščina]] *[[balkanska romščina]] *[[nenška jezika]] *[[komijščina]] *[[meglenitoromunščina]] *[[Protoindoevropejci]] *[[istroromunščina]] *[[aromunščina]] *[[malgaščina]] *[[kmerščina]] *[[srednjeveška grščina]] *[[bombni napad v Kermani]] *[[napad na Lee Jae-myunga]] *[[seznam potokov na Češkem]] *[[nepravičnost]] *[[Powerball]] *[[slepa dolina]] *[[suha dolina]] *[[uničenje jezu Kahovka]] *[[metafraza]] *[[dobesedni prevod]] *[[fantomski otok]] *[[Rupes Nigra]] *[[modus vivendi]] *[[Ombla]] *[[kanjon reke Tare]] *[[Durmitor]] *[[Bijela gora]] *[[Reovačka greda]] *[[visokogorski kras]] *[[Jugovzhodna Evropa]] *[[visoki kras]] *[[Veliki Kabao]] *[[Vrtiglavica]] *[[tablica pritožb Ea-nasirju]] *[[obtožbe o poskusu izvedbe državnega udara v Moldaviji leta 2023]] *[[požari v naravi v Čilu (2023)]] *[[hladna fronta v Severni Ameriki (februar 2023)]] *[[Brovari]] *[[seznam potresov v letu 2023]] *[[eksplozija bombe v cerkvi v Kasindiju]] *[[Kasindi]] *[[umetnine, poškodovane, uničene ali ukradene v izgredih v Brasílii (2023)]] *[[vdor v brazilski kongres (2023)]] *[[Mont Blanc de Courmayeur]] *[[Gunnbjørn Fjeld]] *[[smrt in državni pogreb papeža Benedikta XVI.]] *''[[Sports Reference]]'' *[[aluvialna ravnica]] *[[naplavina]] *[[poplave v Kinšasi (2022)]] *[[ruska uporaba mobilnih krematorijev v Ukrajini]] *[[ruske kraje ukrajinskega žita (2022)]] *[[poplave in blatni plazovi v Braziliji (2020)]] *''[[signmyrocket.com]]'' *[[načrtovani državni udar v Nemčiji (2022)]] *[[klimatološka normala]] *[[poplave v Petropolisu (2022)]] *[[zemeljski plaz v Risaraldi (2022)]] *[[poplave in blatni plazovi v Severovzhodni Braziliji (2022)]] *[[panteizem]] *[[plaz na otoku Ischia (2022)]] *[[psevdonim]] *[[trgovsko ime]] *[[rotacijska vlada]] *[[mobilizacija]] *[[dan osmih milijard]] *[[Somalijska plošča]] *[[Jadranska plošča]] *[[Ownov prelom]] *[[sverdrup]] *[[Donački prelom]] *[[Vzhodna polobla]] *[[Anatolska planota]] *[[Viktorijska mikroplošča]] *[[Carlsbergov greben]] *[[vrh (politika)]] *[[nediskriminatorni napad]] *[[smrt Elizabete II. Britanske]] *[[seznam socialnih omrežij z vsaj 100 milijoni aktivnih uporabnikov]] *[[ekološka katastrofa na Odri (2022)]] *[[pogin rib]] *[[požar v koptski cerkvi v Gizi (2022)]] *[[eksplozija v Erevanu (2022)]] *[[mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] *[[Normandijski format]] *[[tristranska kontaktna skupina Ukrajine]] *[[marionetna država]] *[[diplomatsko priznanje]] *[[vojskujoča se stran]] *[[ozemeljski spor]] *[[ločilno območje]] *[[ozemlja pod okupacijo Rusije]] *[[predlagana ruska aneksacija Pridnestrja]] *[[smrt zaradi GPS]] *[[reparacije Rusije po rusko-ukrajinski vojni]] *[[vojne reparacije]] *[[spopadi na severovzhodni ukrajinsko-ruski državni meji (2022)]] *[[rusofobija]] *[[seznam invazij in okupacij Ukrajine]] *[[herojsko mesto Ukrajine]] *[[železna diplomacija]] *[[humanitarna pomoč]] *[[razstava uničene ruske vojaške opreme]] *[[spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]] *[[porazdeljeni napadi za zavrnitve storitev na Romunijo (2022)]] *[[bitka za Liman]] *[[bitka za Volnovaho]] *[[humanitarni koridor]] *[[raketni napad na Vinico]] *[[prehodna vlada]] *[[začasna vlada]] *[[Nova Rusija (konfederacija)]] *[[separatizem]] *[[protivojni odbor Rusije]] *[[vojno stanje v Ukrajini]] *[[ruska okupacija Harkovske oblasti]] *[[raketni napad na Časiv Jar]] *[[zračni napad na Novo Kahovko]] *[[zrušitev seraka na Marmoladi (2022)]] *[[serak]] *[[atentat na Šinza Abeja]] *[[okoljski vplivi ruske invazije na Ukrajino (2022)]] *[[bombardiranje šole v Bilogorivki]] *[[uporaba streliva z belim fosforjem med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]] *[[protesti v rusko okupirani Ukrajini (2022)]] *[[teorije zarote o ukrajinskih bioloških orožjih]] *[[zbiranje sredstev za Ukrajino med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]] *''[[Stefanija (pesem)|Stefanija]]'' *[[konferenčna miza Vladimirja Putina]] *[[možni izbruh kolere v Mariupolu (2022)]] *[[ruske emigracije zaradi ruske invazije na Ukrajino (2022)]] *[[evropska Rusija]] *[[zračni napad na vladno poslopje v Mikolajivu]] *[[napad na vojašnico Desna]] *[[ukrajinski upor med rusko invazijo v Ukrajino 2022]] *[[sibirski gozdni požari 2022]] *[[napad na pristanišče Berdjansk]] *[[nepojasnjeni požari v Rusiji 2022]] *[[napadi na Vinico]] *[[preiskave vojnih zločinov v univerzalnih jurisdikcijah v Ukrajini]] *[[Delovna skupina za raziskavo odgovornosti za zločine, storjene v Ukrajini]] *[[napad na Doneck (marec 2022)]] *[[virtualni politični vrh NATO 2022]] *[[nostalgija po Sovjetski zvezi]] *[[sovjetski slikovni posnetki med rusko-ukrajinsko vojno]] *[[Rusi v Moldaviji]] *''[[moč je v resnici]]'' *[[predlagano območje prepovedi letenja med rusko invazijo v Ukrajino (2022)]] *[[izredni politični vrh v Bruslju (2022)]] *[[napad na železniško postajo v Kramatorsku]] *[[napad na Deljatin (2022)]] *[[napad na vojaško bazo v Javorivu]] *[[obstreljevanje kolone civilistov v Irpinu]] *[[bombardiranje umetniške šole v Mariupolu]] *[[kasetno bombardiranje Harkova (2022)]] *[[odprto pismo Nobelovih nagrajencev v podporo Ukrajini]] *[[kolaboracije z Rusijo med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]] *[[poskusi atentatov na Volodimirja Zelenskega]] *[[evakuacija prebivalcev Doneške in Luganske ljudske republike (2022)]] *[[govori Volodimirja Zelenskega med rusko invazijo na Ukrajino]] *[[napadi v Pridnestrski republiki (2022)]] *[[vplivi ruske invazije v Ukrajino na jedrske elektrarne]] *''[[Bajraktar (pesem)|Bajraktar]]'' *[[seznam preimenovanih ulic zaradi ruske invazije v Ukrajino]] *[[U-24 (organizacija)]] *[[ruska okupacija Hersonske oblasti]] *[[bombardiranje Odese (2022)]] *[[bitka za Kruti (2022)]] *[[uničevanje spomenikov Aleksandra Puškina v Ukrajini]] *[[neposredne tuje naložbe na Kosovu]] *[[gospodarstvo Estonije]] *[[nekrasovski kozaki]] *[[madžarska mejna pregrada]] *[[preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v Ukrajini]] *[[rusko-ukrajinska mirovna pogajanja (2022)]] *[[napad na letalsko bazo Čugujiv]] *[[informacijska vojska Ukrajine]] *[[čečenska vpletenost v rusko invazijo v Ukrajino (2022)]] *[[delovna skupina KleptoCapture]] *[[napad na letališče Žitomir]] *[[vzhodna fronta ruske invazije na Ukrajino]] *[[bitka za Severodoneck (2022)]] *[[bitka za Ohtirko]] *[[bitka za Energodar]] *[[ruska finančna kriza (2022)]] *[[beloruska vpletenost v ruski invaziji v Ukrajino (2022)]] *[[mednarodna legija teritorialne obrambe Ukrajine]] *[[Kijevski duh]] *[[bitka za Mikolajiv]] *[[seznam vojaških spopadov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]] *[[bitka za Sumi]] *[[napad na letalsko bazo Milerovo]] *[[bitka za Konotop (2022)]] *[[obleganje Mariupola]] *[[bitka za Vasilkiv]] *[[časovnica ruske invazije na Ukrajino (2022)]] *[[kijevska ofenziva (2022)]] *[[bitka za Černobil]] *[[bitka za Kijev (2022)]] *[[bitka za Ivankiv]] *[[bitka za Starobilsk]] *[[bitka za Melitopol]] *[[bitka za Herson]] *[[južna fronta ruske invazije na Ukrajino]] *[[bitka za Kačji otok]] *[[bitka za letališče Antonov]] *[[bitka za Černigov]] *[[globalno segrevanje]] *[[eksplozija avtocisterne v Cap-Haïtienu]] *[[eksplozija avtocisterne v Freetownu]] *[[poletne olimpijske igre 2028]] *[[dirka po Franciji 2021]] *[[južnomoravski tornado (2021)]] *[[zavezniki prve svetovne vojne]] *[[pokol v Solhanu in Tadaryatu]] *[[bombni napad v Bagdadu (2021)]] *[[napad v Machhu]] *[[bombni napad na hotel Serena v Quetti]] *[[pobeg iz zapora v Owerriju]] *[[zgodovina Wikipedije]] *[[Gibanje Svoboda]] *[[Superliga]] }} {{navbox |listclass=hlist |title=Biografije |list1= *[[Anže Felicijan]] *[[Jožko Pirc]] *[[Ilija Mamuzić]] *[[Branko Marušič]] *[[Sabastian Sawe]] *[[Alan Arnold Griffith]] *[[Hanibal Bottoni]] *[[Boštjan Močnik]] *[[Werner Janensch]] *[[Ernst Lebrecht Henneberg]] *[[August Ritter]] *[[Harold Ellingham]] *[[Črt Škodlar]] *[[Andreja Kokalj]] *[[Branko Zlobko]] *[[Gregor Komar]] *[[Charles Coste]] *[[Gorazd Vecko]] *[[Uroš Maček]] *[[Karl Culmann]] *[[Teodor Oglejski]] *[[Nikolaj Avancin]] *[[Martin Pegij]] *[[sv. Agapa, sv. Hionija in sv. Irena]] *[[Dulcecij]] *[[Kromacij Oglejski]] *[[sveti Heliodor]] *[[Fran Jeriša]] *[[sveti Zoilo]] *[[Krizogon Oglejski]] *[[Hilarij Oglejski]] *[[Ramzes]] *[[Fran Valenčič]] *[[Barbara Thenn]] *[[Johannes Widmann]] *[[Christoph Rudolff]] *[[Henricus Grammateus]] *[[Laura Dahlmeier]] *[[Urban Ainkhürn]] *[[Jakob Reinprecht]] *[[Drago Kastelic]] *[[Franc Uršič (igralec)]] *[[Hulk Hogan]] *[[Charles Ole Fisher]] *[[Ptolemaj (ime)]] *[[Frederick Ransome]] *[[Otto Lellep]] *[[Kacijan Anderlein]] *[[Marko Vincenc Lipold]] *[[Tuone Udaina]] *[[Ambrož Bajec]] *[[Andrej Preston]] *[[Vladimír Karfík]] *[[Evgen Sajovic]] *[[Konstantin II. Grški]] *[[Mantas Kvedaravičius]] *[[Jure Grando]] *[[Kalle Laanet]] *[[Darja Kalenjuk]] *[[Magomed Tušajev]] *[[Vitalij Skakun]] *[[Jan Tratnik]] }} ==V novicah ...== {{Portal:V novicah/Glavna stran/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}} [[Kategorija:Wikipedisti Slovenija]] 4j5ykixer338yhe8bjbev9nd8zvivx7 0 487551 6676002 6573863 2026-05-15T10:16:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676002 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Most Pelješac |native_name=Pelješki most |image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg |image_size=325px |caption=Gradbišče junija 2020 |locale= [[Dubrovniško-neretvanska županija]], [[Hrvaška]] |official_name= |also_known_as= |map_text= |map_width= |map_type= Hrvaška |lat=42.91667 |long=17.53333 |coordinates_region=HR |coordinates_display=inline,title |map_cue= |builder=China Road and Bridge Corporation |begin=30. julij 2018 |complete=26. julij 2022<ref>{{navedi novice|author1=Thomas, Mark|title=City of Dubrovnik celebrates the opening of the new Pelješac Bridge|url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/dubrovnik/item/13842-city-of-dubrovnik-celebrates-the-opening-of-the-new-peljesac-bridge|work=The Dubrovnik Times|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Croatia opens long-awaited bridge bypassing Bosnia|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/26/croatia-opens-long-awaited-bridge-bypassing-bosnia|work=Al Jazeera|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref> |designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]] |cost=[[Euro|€]]420,3 millijona (85 % financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{navedi novice |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=European Commission |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref> |closed= |design=[[Most s poševnimi zategami]] |mainspan=5 x 285 m |length=2404 m |width=23,6 m |height=75,4 do 98 m |toll= začasno zastonj |carries=4 pasovna cesta |traffic= |engineering= |below=55 m nad visoko vodo |crosses=Pelješki kanal / Zaliv Mali Ston |maint= |clearance= |id= }} '''Most Pelješac''' ali '''Pelješki most''' (tudi {{lang-hr|Pelješki most}})<ref>{{navedi splet|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=eV9hUBY%3D&keyword=pelješki|title=pèlješkī|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=e1hlXRA%3D&keyword=most|title=mȏst|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref> je [[most s poševnimi zategami]], odprt 26. julija 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Neretvanski kanal]] med [[Komarna|Komarnim]] na severnem delu kopna in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s tem poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejna prehoda s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]], kjer ima ta država izhod na morje. Most je načrtoval znan slovenski gradbeni inženir in graditelj mostov [[Marjan Pipenbaher]], zgradilo pa ga je kitajsko podjetje za gradnjo mostov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta, končana je bila poleti leta 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Prvotna zasnova mostu iz leta 2007 je imela glavni razpon 568 metrov.<ref>{{Cite journal |last=Radić|first=Jure|last2=Šavor|first2=Zlatko|last3=Hrelja|first3=Gordana|last4=Mujkanović|first4=Nijaz|title=Most Pelješac|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170914085757/http://casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|archive-date=14 September 2017|access-date=22 July 2021|journal=Građevinar|language=hr}}</ref> Po zadnjih načrtih gre za večrazponski kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203,5 m razpona. Višina [[pilon (stavbarstvo)|pilonov]], merjeno do morske gladine, znaša 75,4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih [[pilot (temeljenje)|pilotih]] premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Navigacijskega kanala sta 98 metrov nad morsko gladino in 222 metrov nad morskim dnom, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m.<ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Poleg izgradnje mostu so bile potrebne tudi dovozne ceste na obeh straneh mostu, vključno z dvema predoroma na Pelješcu (eden dolžine 2170 metrov in drugi 450 metrov)) ter dva manjša mostova na Pelješcu, (en dolg 500 metrov in drug 50 metrov). Most ne more biti del avtoceste A1, ki trenutno povezuje Zagreb in Ploče, ker ni predvideno potrebno število voznih pasov za njegovo podporo. Cesta od Ploč preko mostu proti Stonu in južneje do Dubrovnika je predvidena kot štiripasovna hitra cesta. == Zgodovina == Ker hrvaško celino seka majhen pas obale okoli mesta Neum, ki je del Bosne in Hercegovine in tvori edini izhod Bosne in Hercegovine na morje, je fizična povezava najjužnejšega dela Dalmacije s preostalo Hrvaško omejena na hrvaške teritorialne vode. Leta 1996 sta Bosna in Hercegovina ter Hrvaška podpisali ''Neumski sporazum'', v katerem je Hrvaška dobila neoviran prehod skozi Neum,<ref>{{navedi splet | url = http://www-wds.worldbank.org/servlet/WDSContentServer/WDSP/IB/1996/10/15/000009265_3970128125623/Rendered/PDF/multi0page.pdf | work = Technical annex on a proposed loan to the Republic of Croatia for an emergency transport and mine clearing project | title = Neum Agreement, May 1996 | pages = 45–47 | publisher = World Bank| date = 15 October 1996 | accessdate = 27 December 2010}}</ref> a sporazum ni bil nikoli ratificiran. Za ves promet, ki poteka skozi neumski koridor, je treba opraviti mejno kontrolo blaga in oseb. Zato morajo ljudje, ki potujejo iz dubrovniške eksklave na celinsko Hrvaško, trenutno opraviti dve mejni kontroli v razdalji 9 kilometrov. Če bi se Hrvaška v prihodnosti pridružila [[Schengensko območje|schengenskemu območju]] (kar je teoretično zavezana storiti v skladu s pogoji pristopa k Evropski uniji), bi bile kontrole bistveno strožje in dolgotrajnejše, saj Zakonik o schengenskih mejah zahteva, da se kontrole ne izvajajo. samo ob vstopu v schengensko območje, ampak tudi pri izstopu iz njega. Tako bi nekdo, ki potuje iz Dubrovnika na celinsko Hrvaško, opravil tri različne mejne kontrole: hrvaško (schengensko) izstopno kontrolo, bosansko-hercegovsko vstopno kontrolo in hrvaško (schengensko) vstopno kontrolo. Medtem ko so mejne kontrole Bosne in Hercegovine za imetnike potnih listov evropskih držav na turističnih lokacijah običajno hitre vizualne kontrole za preverjanje, ali se fotografija potnega lista ujema s posameznikom, ki je predložil potni list, in da potni list ni potekel, schengenske kontrole zdaj vključujejo skeniranje vseh potnih listov (tudi potnih listov državljani s pravico do neomejenega prostega gibanja po vsej EU) v različnih zbirkah podatkov, kar lahko traja do 30 sekund na posameznika. Tako bi lahko na primer na vsaki hrvaški meji za dve minuti ustavili avto, v katerem so bile štiri osebe. V poletni turistični sezoni bi takšna možnost vodila v nevzdržne zastoje na mejah in zahtevala nujno rešitev, kot je most, ki bi obšel Neum in ostal na Hrvaškem. Gradnjo mostu je leta 1997 javno predlagal Ivan Šprlje, župan Dubrovniško-neretvanske županije in član [[Socialdemokratska stranka Hrvaške|Socialdemokratske stranke]] (SDP). [[Hrvaška demokratska skupnost]] (HDZ) je idejo sprva zavrnila, leta 1998 pa je dobila podporo njihovega poslanca Luke Bebića. Leta 2000 je bil most vpisan v prostorski načrt občine in izdelani so bili prvi gradbeni načrti. Gradbena dela na projektu ''Pelješac'' so se uradno začela novembra 2005 s svečano otvoritvijo, ki jo je vodil takratni premier [[Ivo Sanader]].<ref name="jutarnji-2011">{{navedi novice | url = http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | language = hr | title = Nikad ispričana priča o Pelješkom mostu: Tri puta živio, tri puta umro, tri vlade mučio je gradnjom. Opet je oživio | newspaper = Jutarnji list | date = 24 August 2011 | accessdate = 17 May 2012 | archive-date = 3 March 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303215006/http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | url-status = dead }}</ref> Kljub temu, da se je cena projekta mostu v primerjavi s prvotno oceno precej podražila, je vlada vztrajala pri ideji o mostu. Prvotna zasnova je bila spremenjena, da bi odražala pomisleke Bosne in Hercegovine glede prvih načrtov. Za gradnjo mostu sta se strani dogovorili v začetku decembra 2006.<ref name="set-april-07">{{navedi novice| url = http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2007/04/11/feature-03| publisher = Southeast European Times| title = BiH, Croatia seek agreement on proposed bridge| date = 11 April 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Maja 2007 je hrvaški minister za infrastrukturo [[Božidar Kalmeta]] dejal, da priprave na gradnjo mostu potekajo po načrtih in da je v pripravi prvi razpis. Kalmeta je dodal, da je vprašanje, kdaj se bodo gradbena dela začela, odvisno od tega, ali bo v prvem krogu izbran izvajalec.<ref>{{navedi splet |publisher = Croatian Ministry of Sea, Tourism, Transport and Development |url = http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |title = Kalmeta and Ljubic on Croatia's plan to build Peljesac bridge |url-status = dead |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070612072200/http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |archivedate = 12 June 2007}}</ref> ''[[Hrvatske ceste]]'' so 11. junija 2007 objavile javni razpis za gradnjo mostu. 28. avgusta 2007 je bil objavljen seznam ponudnikov: Konstruktor, Viadukt in Hidroelektra (Hrvaška); Dywidag (Nemčija), Strabag (Avstrija), Cimolai [it ] (Italija), Eiffel (Francija); in Alpine Bau (iz Salzburga, Avstrija) Kalmeta je potrdil, da naj bi se gradbena dela začela jeseni 2007. Izvajalec naj bi bil dolžan projekt dokončati v štirih letih. Stroški gradnje so bili ocenjeni na 1,9 milijarde kun, skoraj 260 milijonov evrov. Financirale bi ga ''Hrvatske ceste'' in s posojili evropskih investicijskih bank.<ref name="limun">{{navedi splet| url = http://www.limun.hr/en/main.aspx?id=166524| title = Kalmeta: Bridge to Peljesac in 2011| publisher = Limun.hr| author = Slobodna Dalmacija| date = 12 June 2007| accessdate = 14 May 2010| author-link = | archive-date = 2012-02-07| archive-url = https://web.archive.org/web/20120207093606/http://www.limun.hr/en/main.aspx?id=166524| url-status = dead}}</ref> Junija 2007, po objavi razpisa, so mediji poročali o ponovnem nasprotovanju Državne komisije za mejo v Bosni in Hercegovini. Bosna in Hercegovina je izjavila, da bo tožila Hrvaško, če bo začela enostransko graditi most.<ref>{{navedi novice| url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7062107.stm| title = Bosnia vexed by Croatian bridge| publisher = BBC| date = 25 October 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Ministrstvo za gradbeništvo je 14. septembra 2007 sporočilo, da je na natečaju zmagal konzorcij Konstruktor/Viadukt/Hidroelektra in da bo podpisal pogodbo za 1,94 milijarde kun, takratnih 265 milijonov evrov. Gradbena dela na severnem in južnem terminalu so se začela 24. oktobra 2007, <ref>{{navedi splet| url = http://daily.tportal.hr/article.aspx?aID=2469&kID=1| title = Construction on Pelješac Bridge starts, Brijest| publisher = T-portal.hr| date = 24 October 2007}}</ref> dela na morju pa so se začela jeseni 2008. Julija 2009 je hrvaška vlada pod vodstvom [[Jadranka Kosor|Jadranke Kosor]] sporočila, da bo v okviru prizadevanj za zmanjšanje stroškov v času gospodarske krize gradnja Pelješkega mostu potekala po precej počasnejšem časovnem načrtu, kot je bilo prvotno načrtovano. Novembra 2009 je Kalmeta kot leto zaključka omenil leto 2015. Proračun in program gradnje cest za leto 2010 je nakazal, da bo do konca leta 2012 v most vloženih le 433,5 milijonov kun oziroma 60 milijonov evrov, kar je manj kot četrtina vseh sredstev.<ref>{{navedi novice| url = http://slobodnadalmacija.hr/Hrvatska/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/84263/Default.aspx| language = hr| title = Kapitalni državni projekt čekat će izlazak iz recesije - Konzerviranje radova - Pelješki most 'tanak' za 1,6 milijarda kuna| newspaper = Slobodna Dalmacija| date = 18 December 2009}}</ref> Po hrvaških parlamentarnih volitvah leta 2011 je nova vlada pod vodstvom SDP maja 2012 zaradi pomanjkanja sredstev prekinila obstoječo gradbeno pogodbo v vrednosti 1,94 milijarde kun (približno 259 milijonov evrov). Istočasno so bili izdelani načrti za uporabo gradbišč mostov kot novih trajektnih pristanišč. Razpravljalo se je tudi o tem, kakšni bi bili stroški in hitrost trajektne rešitve v primerjavi s stroški preklicanega mostu, pri čemer je minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo trdil, da bo trajekt cenejši in razmeroma hiter ter končan do 1. julija 2013, ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in ko bi novi mejni režim lahko postal problem. Leta 2012 je Evropska unija Hrvaški odobrila 200.000 evrov za predhodno študijo izvedljivosti izgradnje Pelješkega mostu. Študija ne bi preučila le projektiranega mostu, temveč tudi rešitev zaprtega cestnega koridorja čez zaledje Neuma. »Strateški cilj vlade je učinkovito povezati ozemlje Hrvaške, kar je tudi cilj EU, saj naj bi hrvaško ozemlje postalo ozemlje Unije. Ta projekt ne bi smeli politizirati, ampak moramo videti kateri ukrep je stroškovno najbolj učinkovit«, je zatrdila ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić. Poudarila je tudi, da ratifikacija pogodbe Tuđman-Izetbegović iz leta 1996 (''Neumski sporazum'') ni pogoj za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo mostu, vendar ne bi bilo nič škode, če bi do nje prišlo.<ref>{{navedi splet|author=Piše: M.L. ponedjeljak, 10 September 2012. 20:56 |url=http://www.index.hr/vijesti/clanak/iz-europske-unije-stize-novac-za-peljeski-most-hrvatskoj-za-predstudiju-odobreno-200000-eura/636280.aspx |title=Iz Europske unije stiže novac za Pelješki most: Hrvatskoj za predstudiju odobreno 200.000 eura - Vijesti |publisher=Index.hr |date=9 October 2012 |accessdate=7 September 2015}}</ref> Študija izvedljivosti, ki jo je pripravila Hrvaška za analizo možnih alternativ, je pokazala, da bi bila gradnja mostu najugodnejša možnost, saj je dosegla najvišjo oceno pri več kriterijih (varnost, vpliv na promet, vpliv na okolje) in analizi stroškov in koristi v primerjavi z druge možnosti – avtocestni koridor, trajektna povezava ali gradnja predorov. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju z oblastmi Bosne in Hercegovine. Nujnost ohranjanja naravne dediščine Hrvaške je bila bistven kriterij, ki se je upošteval v vseh fazah priprave projekta. Evropska komisija je projekt pred sprejetjem dala oceniti tudi neodvisnim strokovnjakom v okviru Skupne pomoči za podporo projektom v evropskih regijah (JASPERS)<ref>{{navedi splet|url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/funding/special-support-instruments/jaspers/|title=JASPERS: Joint Assistance to Support Projects in European Regions|website=ec.europa.eu|accessdate=26 March 2018}}</ref> glede njegove izvedljivosti in ekonomske upravičenosti. Francoska študija je decembra 2013 predlagala, da je most najbolj izvedljiva rešitev, hrvaški minister za promet Siniša Hajdaš Dončić pa je izjavil, da se bo gradnja mostu začela leta 2015.<ref>{{navedi novice|url=http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213111416/http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia |archive-date=13 December 2013|date=11 December 2013|title=Peljesac bridge is best solution to connect the south of Croatia|work=Croatian Times }}</ref> Julija 2015 je hrvaška vlada sporočila, da se bo gradnja verjetno začela spomladi 2016. <ref>{{navedi novice |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Croatia: Delayed bridge bypassing Bosnia goes ahead |url=https://www.bbc.co.uk/news/blogs-news-from-elsewhere-33541099 |newspaper=BBC News |location=BBC Monitoring |date=15 July 2015 |access-date=17 July 2015 }}</ref> Do leta 2016 je hrvaška vlada napovedovala, da bo gradnja potekala z ali brez sredstev EU.[38] Datume gradnje je dodatno zamaknila uradna pritožba na razpisno dokumentacijo.[39] [[File:Pelješac bridge and new link roads - Pelješki most i nove pristupne ceste.png|thumb|Zemljevid mostu in dostopnih cest]] Evropska komisija je 7. junija 2017 objavila, da bo za most in podporno infrastrukturo (predore, obvoznice, viadukte in dostopne ceste) na voljo 357 milijonov evrov iz sredstev kohezijske politike, dokončanje pa je predvideno leta 2022. Prispevek EU bi znašal 85 % celotnih stroškov gradnje, s ciljem prinesti koristi turizmu, trgovini in teritorialni koheziji. Kljub protestom bosanskih političnih akterjev sta hrvaška ministrica za regionalni razvoj Gabrijela Žalac in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] <ref>{{navedi splet|url=http://www.total-croatia-news.com/news/21210-plenkovic-peljesac-bridge-project-will-continue|title=Plenković: ''Pelješac Bridge Project Will Continue''|publisher=|accessdate=26 March 2018|archive-date=2021-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20211205211149/https://www.total-croatia-news.com/news/21210-plenkovic-peljesac-bridge-project-will-continue|url-status=dead}}</ref> potrdila, da se bo gradnja mostu nadaljevala. 15. septembra 2017 je bilo objavljeno, da so se na razpis za gradnjo mostov prijavili China Road and Bridge Corporation, avstrijski Strabag in italijansko-turški konzorcij Astaldi/Içtas. Avstrijci so ponudili vrednost 2,622 milijarde kun, italijansko-turška ponudba 2,551 milijarde kun, kitajska ponudba pa 2,08 milijarde kun.<ref>{{navedi novice|url=http://www.poslovni.hr/hrvatska/foto-tri-ponude-za-peljeski-most-kinezi-najjeftiniji-332213|title=FOTO: Tri ponude za Pelješki most, Kinezi najjeftiniji|access-date=16 January 2018|language=en}}</ref> Hrvatske ceste so 15. januarja 2018 sprejele formalno odločitev, po kateri je na razpisu zmagala družba China Road and Bridge Corporation. Poleg najnižje cene je CRBC ponudil tudi dokončanje projekta šest mesecev hitreje, kot je zahtevano. Gradnja se je začela sredi leta 2019 z gradnjo stebrov mostu oktobra 2019.<ref name="photos-progress">{{navedi novice |url=https://www.croatiaweek.com/photos-peljesac-bridge-progressing-at-speed/ |title=PHOTOS: Peljesac Bridge progressing at speed |access-date=18 March 2020 |language=en}}</ref> <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Sporni vidiki == === Varstvo okolja === Ideja, da bi velik most povezal Pelješac s celino, je povzročila zaskrbljenost med okoljskimi aktivisti na Hrvaškem, ki so temu nasprotovali zaradi možne škode morskemu življenju v Malostonskem zalivu in marikulturi. Ta tveganja in pomisleke so konstruktorji izrecno obravnavali v predhodnih študijah.<ref>{{navedi splet |url = http://puo.mzopu.hr/UserDocsImages/sazetak_Pelj_JU_tekst.pdf |title = The Summary Study on the Pelješac Bridge |author = Institut IGH |publisher = Croatian Ministry of Nature Preservation |quote = ''Iz, u SUO, opisanih hidrogeoloških značajki područja istraživanja uočljivo je da se s pristupnih cesta, a i s Mosta kopno - Pelješac ne smije dopustiti direktan upoj voda u okolni teren bez prethodnog pročišćavanja.''}}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Oktobra 2015 je hrvaško Ministrstvo za okolje in varstvo narave izdalo Odločbo, ki potrjuje, da je bilo opravljeno čezmejno posvetovanje o vplivu projekta na okolje Bosne in Hercegovine v skladu s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje. Kontekst. Bosna in Hercegovina ni predložila svojih pripomb ali zaprosila za podaljšanje časovnega okvira posvetovanja. === Analiza stroškov in koristi === Zamisel nasprotuje tudi iz različnih ekonomskih razlogov – ali je takšen most res nujen kot drugačen dogovor z Bosno in Hercegovino ali je predrag, če je zgrajen v skladu z ekološkimi zahtevami, ali pa ga je najbolje zamenjati s podmorskim [[predor]]om. Zamisel o izgradnji potopne cevi kot stroškovno učinkovitejšega načrta, ki ne ovira dostopa do Neuma, je bila zasmehovana in je hrvaške oblasti nikoli niso sprejele. Po poročanju ''Dnevnika Nove TV'' je bila druga možnost avtocestni koridor skozi Bosno in Hercegovino z visokimi zidovi in strogim nadzorom.<ref>{{navedi splet|author=Mislav Bago/T.V. |url=http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/ovako-ce-izgledati-peljeski-most.html |title=Animacija: Ovako bi mogla izgledati nova verzija Pelješkog mosta! |publisher=Dnevnik.hr |date=16 June 2015 |accessdate=7 September 2015}}</ref> V procesu pristopa Hrvaške k Evropski uniji je hrvaška vlada trdila, da bo most »predpogoj« za vstop Hrvaške v schengensko območje. Kljub temu je Evropska komisija leta 2010 izjavila, da je to le ena od več možnosti za reševanje tega vprašanja.<ref>{{navedi novice | url = http://www.vecernji.hr/vijesti/ek-objasnjava-peljeski-most-nije-uvjet-uspostavu-schengena-clanak-206711 | language = hr | title = EK objašnjava: Pelješki most nije uvjet za uspostavu Schengena | newspaper = Večernji list | date = 23 October 2010 | accessdate = 17 May 2012}}</ref> === Mednarodno pravo in dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja === Gradnji mostu so nasprotovali tudi različni politični akterji v BiH, predvsem bošnjaški, saj bi po njihovem mnenju otežil dostop do mednarodnih voda. Več bosanskih politikov je sprva nasprotovalo gradnji mostu, ki naj bi bil po prvotnih načrtih visok le 35 metrov, ker bi velikim ladjam onemogočil vstop v pristanišče Neum. Čeprav neumsko pristanišče trenutno ni primerno za komercialni promet in večina trgovine v in iz Bosne in Hercegovine poteka skozi hrvaško pristanišče Ploče, je več bosanskih politikov izjavilo, da bi lahko v prihodnosti zgradili novo in da bi gradnja mostu ogrozila to ambicijo. Avgusta 2017 je skupina neimenovanih bosanskih poslancev napisala pismo [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visoki predstavnici EU za zunanje zadeve in varnostno politiko]] [[Federica Mogherini|Federici Mogherini]] iz Italije ter visokemu predstavniku za Bosno in Hercegovino [[Valentin Inzko|Valentinu Inzku]] iz Avstrije, v katerem trdi, da je Hrvaška v krši konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu in svojo državo »brez dovoljenja odrezuje« od mednarodnih voda s projektom Pelješkega mostu, Hrvaško pa poziva, »naj neha napadati suverenost Bosne in Hercegovine kot pomorske države in neha vse aktivnosti na izgradnji nezakonitega in politično nasilnega projekta mostu na lokaciji Komarna-Pelješac«. Bosanski poslanci so ugotovili, da Bosna in Hercegovina nikoli ni dala uradnega soglasja, ne s strani sveta ministrov ne s strani predsedstva, k projektu mostu in njegovemu financiranju s sredstvi EU.<ref>{{navedi splet|url=http://balkans.aljazeera.net/vijesti/akcija-bh-parlamentaraca-hrvatska-ne-smije-graditi-peljeski-most|title=Akcija bh. parlamentaraca: Hrvatska ne smije graditi Pelješki most|date=2 August 2017|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.nap.ba/new/vijest.php?id=37755|title=Bh. parlamentarci spremaju pismo EU: Lažirana saglasnost BiH za gradnju Pelješkog mosta|website=Novinska agencija Patria|accessdate=26 March 2018|date=3 August 2017|archive-date=2017-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170830234507/http://www.nap.ba/new/vijest.php?id=37755|url-status=dead}}</ref> Hrvaška je navedla, da bo most izključno na hrvaškem ozemlju in hrvaških teritorialnih vodah in da je zato po mednarodnem pomorskem pravu upravičena zgraditi most, ne da bi za to potrebovala soglasje Bosne in Hercegovine. Hrvaška je tudi izrazila zavezanost polnemu spoštovanju mednarodnih pravic, ki jih uživajo druge države na polotoku Pelješac, vključno s pravico do neškodljivega prehoda, ki jo uživajo vse države v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ter pravico Bosne in Hercegovine, da ima neomejen dostop do odprtega morja. Hrvaška je tudi spomnila, da bo predvidena višina mostu (55 m) omogočila celotnemu sedanjemu bosanskemu ladijskemu prometu uporabo obstoječe navigacijske poti za tranzit pod mostom in da bo v primeru, da bo katera koli ladja višja od 55 metrov bi moral pristati v pristanišču v Bosni in Hercegovini, bi lahko namesto tega pristal v hrvaškem pristanišču Ploče, v skladu s sporazumom o prostem tranzitu iz leta 1995. === Povezava z ratifikacijo pogodbe o določitvi meje === [[File:Polutok Klek i granica.JPG|thumb|right|upright=1.5|Meje Bosne in Hercegovine (polna črta) pri Neumu, spremenjene (črtkana črta) v skladu s sporazumom iz leta 1999]] [[Bosna in Hercegovina]] ter [[Hrvaška]] sta se o pogodbi o določitvi meje dogovorili leta 1998. Pogodbo sta podpisala oba nekdanja predsednika, [[Alija Izetbegović]] in [[Franjo Tuđman]], nikoli pa ni bila ratificirana v obeh parlamentih, zato ni nikoli začela veljati. Sporazum predvideva definicijo ozemlja obeh držav na območju Pelješca, ki je nekoliko drugačna od tiste, ki je prikazana na zemljevidih, saj se je Hrvaška strinjala, da bo priznala suverenost Bosne in Hercegovine nad dvema majhnima skalnatima otokoma (Mali Školj in Veliki Školj). ) in vrh polotoka Klek pri Neumu. Predsedstvo Bosne in Hercegovine je 17. oktobra 2007 sprejelo uradno stališče, da »Bosna in Hercegovina nasprotuje izgradnji [Pelješkega] mostu, dokler se ne rešijo vprašanja v zvezi z določitvijo mejne črte na morju med državama« in zahteva, Hrvaška ne bo izvajala nobenih enostranskih dejanj v zvezi z gradnjo mostu. Bosanski poslanec Halid Genjac je izjavil, da takšno uradno stališče ni bilo nikoli preklicano in tako še vedno velja, noben uradni organ BiH pa ni dal izrecnega soglasja za gradnjo mostu. Trdil je, da so »napačne trditve, da Hrvaška gradi most na svojem ozemlju, saj morske vode pod Pelješkim mostom niso in ne morejo biti hrvaške ali notranje vode, temveč mednarodne vode, ki segajo od teritorialnih voda Bosne in Hercegovine do odprtega morje«, je trdil Genjac.<ref>{{navedi splet|url=http://www.total-croatia-news.com/ politics/20989-bosnia-determined-to-stop-peljesac-bridge-construction|title= Bosnia Determined to Stop Pelješac Bridge Construction|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Bošnjaški član predsedstva Bakir Izetbegović je izjavil, da meni, da Hrvaška ne bi smela nadaljevati gradnje mostu, dokler ni dogovorjena demarkacija meje na morju, ki temelji na stališču predsedstva iz leta 2007, in da je dogovor o uporabi tudi pristanišče Ploče še ni ratificirano.<ref>{{navedi splet|url=http://www.total-croatia-news.com/politics/21198-bosnian-leader-croatia-cannot-build-peljesac-bridge|title=Bosnian Leader: "Croatia Cannot Build Pelješac Bridge"|publisher=|accessdate=26 March 2018|archive-date=2021-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20211205180119/https://www.total-croatia-news.com/politics/21198-bosnian-leader-croatia-cannot-build-peljesac-bridge|url-status=dead}}</ref> Hrvaški član predsedstva Dragan Čović nenehno podpira gradnjo mostu in je izjavil, da »problematiziranje izgradnje Pelješkega mostu ni uradno stališče BiH. Uradno stališče zadnjih let je bilo v smislu spodbujanja Hrvaške k nadaljujemo s takšnim infrastrukturnim projektom, ki je velikega pomena tudi za BiH. V tem primeru gre za stališče ene stranke (Stranke demokratične akcije) in nekaj posameznikov v tej stranki. Hrvaška je izpolnila vse postavljene pogoje«.<ref>{{navedi splet|url=http://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|title=Čović u Temi dana: Problematiziranje gradnje Pelješkog mosta nije službeno stajalište BiH|publisher=|accessdate=26 March 2018|archive-date=26 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190326235914/https://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|url-status=dead}}</ref> Srbski član predsedstva Mladen Ivanić je izjavil, da podpira gradnjo in da je treba zagotoviti tak pomorski režim, da bodo lahko ladje prosto prihajale v Neum. Predsednik Republike Srbske [[Milorad Dodik]] je avgusta 2017 izjavil, da ima Hrvaška pravico zgraditi Pelješki most in dodal, da bošnjaške strani po nepotrebnem ustvarjajo probleme.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dodik-poklopio-izetbegovica-hrvatska-ima-pravo-graditi-peljeski-most-na-svome-teritoriju-bosnjacke-strane-nepotrebno-stvaraju-probleme/6474328/|title=DODIK POKLOPIO IZETBEGOVIĆA 'Hrvatska ima pravo graditi Pelješki most na svome teritoriju. Bošnjačke strane nepotrebno stvaraju probleme'|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> == Reference == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160115124401/http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg |date=2016-01-15 }} * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120902231129/http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg |date=2012-09-02 }} * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2022]] hd9gz49jmn0tu9k6t0s5locrm8smrlo 0 493578 6675996 6001530 2026-05-15T09:48:37Z -wuppertaler 115080 /* Primeri zunaj Evrope */ changed image for better one 6675996 wikitext text/x-wiki [[Slika:Piramida (8648029866).jpg|thumb|right|250px|[[Maribor]] z [[Razglednik]]om (1147 m; na sliki skrajno desno)]] '''Hišni hrib''' ali '''hišna gora''' je izpostavljena vzpetina v bližini vasi ali mesta, ki se običajno (vendar ne nujno) nahaja na teritoriju naselja, na območju, ki ni pozidano. Predstavlja ozadje (»kuliso«) naselju in ponuja dober razgled, v kolikor ni poraščen, prebivalcem pa priljubljen kraj za oddih in rekreacijo. Na mnoge, posebno turistično oblegane hišne hribe so speljane tudi [[Žičnica|žičnice]] ali [[Vzpenjača|vzpenjače]]. Hrib, ki se nahaja znotraj mesta, se imenuje tudi '''mestni hrib'''. == Primeri v Sloveniji == * [[Brežice]] – [[Šentviška gora]] (386 m) *[[Kamnik]] – [[Mali grad, Kamnik|Mali grad]] in [[Stari grad, Kamnik|Stari grad]] * [[Kranj]] – Jošt in [[Šmarjetna gora]] (646 m) * [[Krško]] – [[Grmada, Krško|Grmada]] (488 m) * [[Ljubljana]] – [[Šmarna gora]] (669 m), [[Rožnik]] (429 m), [[Grajski grič]] ([[Ljubljanski grad]]) * [[Maribor]] – [[Razglednik]] - [[Mariborsko pohorje|Maribosko Pohorje]] (1147 m) * [[Slovenske Konjice]] – Razgledna skala - [[Konjiška gora]] (1012 m) === Hišne gore === * [[Pogačnikov dom na Kriških podih]] – [[Razor]] (2601 m)<ref>Tine Mihelič, ''Julijske Alpe: Planinski vodnik'', Planinska zveza Slovenije, Ljubljana 2009, stran 225.</ref> * [[Koča pri Triglavskih jezerih]] – [[Mala Tičarica]] (2071 m)<ref>''Julijske Alpe: Planinski vodnik'', stran 185.</ref> == Primeri v Evropi == === Albanija === * [[Tirana]] – [[Dajti]] (1.613 m) === Avstrija === [[Slika:Salzburg grosse Panorama original.jpg|thumb|right|250px|[[Salzburg]] z [[Gaisberg (Salzburg)|Gaisbergom]] (1.288 m) v ozadju (z oddajnikom)]] * [[Dunaj]] – [[Kahlenberg]] (484 m; 300 m nad mestom) * [[Bregenz]] – [[Pfänder]] (1.064 m) * [[Celovec]] – [[Kalvarija, Celovec|Kalvarija]] (''Kreuzbergl''; 517 m) * [[Gradec]] – [[Schöckl]] (1.445 m) * [[Innsbruck]] – [[Patscherkofel]] (2.246 m), [[Kleiner Solstein]] (2.637 m) * [[Salzburg]] – [[Untersberg]] (1.973 m), [[Gaisberg (Salzburg)|Gaisberg]] (1.288 m) === Francija === * [[Grenoble]] – [[Bastille (Grenoble)|Bastille]] (476 m) === Hrvaška === [[Slika:Medvednica.jpg|thumb|right|250px|[[Zagreb]] s [[Sljeme (Medvednica)|Sljemenom]] (1.035 m)]] * [[Zagreb]] – [[Sljeme (Medvednica)|Sljeme]] (1.035 m) === Italija === * [[Catania]] – [[Etna]] (3.323 m) * [[Pompeji]] – [[Vezuv]] (1.281 m) === Nemčija === * [[Aachen]] – [[Lousberg]] (262.4 m) * [[Bad Lauterberg im Harz|Bad Lauterberg]] – [[Hausberg (Bad Lauterberg)|Hausberg]] (okoli 420 m) * [[Baden-Baden]] – [[Merkur (gora)|Merkur]] (668,3 m) * [[Coesfeld]] – [[Coesfelder Berg]] (okoli 140 m) * [[Frankfurt ob Majni]] – [[Lohrberg (Frankfurt ob Majni)|Lohrberg]] (212,4 m), [[Großer Feldberg]] (okoli 879 m) * [[Freiburg im Breisgau]] – [[Schlossberg (Freiburg im Breisgau)|Schlossberg]] (455,9 m), [[Schauinsland]] (1.284,4 m) * [[Görlitz]] – [[Landeskrone]] (419,4 m) * [[Heidelberg]] – [[Königstuhl (Odenwald)|Königstuhl]] (567,8 m), [[Heiligenberg (Heidelberg)|Heiligenberg]] (439,9 m) * [[Jena]] – [[Hausberg (Jena)|Hausberg]] (391,7 m), [[Jenzig]] (385,3 m) * [[Karlsruhe]] – [[Turmberg (Karlsruhe)|Turmberg]] (256 m) * [[Kassel]] – Karlsberg (526.2 m) s [[Herkulov spomenik (Kassel)|Herkulovim spomenikom]] (515 m), [[Hohes Gras]] (614,8 m) z razglednim stolpom * [[Reutlingen]] – [[Achalm]] (707,1 m) * [[Singen (Hohentwiel)|Singen]] – [[Hohentwiel]] (689,9 m) * [[Tübingen]] – [[Österberg]] (437,9 m) * [[Tuttlingen]] – [[Honberg]] (okoli 739 m), [[Witthoh]] (862 m) * [[Weimar]] – [[Großer Ettersberg]] (481,6 m) * [[Wiesbaden]] – [[Neroberg]] (245 m) === Španija === * [[Barcelona]] – [[Tibidabo]] (512 m) === Švica === [[Slika:3802 - Zermatt - Matterhorn viewed from Gornergratbahn.JPG|thumb|right|250px|[[Zermatt]] z [[Matterhorn]]om (4.478 m)]] * [[Ascona]] – [[Monte Verità]] (321 m) * [[Basel]] – [[St. Chrischona]] (522 m; 250 m nad mestom) * [[Bern]] – [[Gurten (gora)|Gurten]] (858 m; 300 m nad mestom) * [[Chur]] – [[Calanda (gora)|Haldensteiner Calanda]] (2.806 m) * [[Geneva]] – [[Salève]] (1.375 m) * [[Grindelwald]] – [[Eiger]] (3.967 m) * [[Locarno]] – [[Cimetta]] (1.672 m) * [[Luzern]] – [[Pilatus (gora)|Pilatus]] (2.132 m) * [[Lugano]] – [[Monte Brè]] (925 m; 650 m nad mestom), [[Monte San Salvatore]] (912 m) * [[Neuchâtel]] – [[Chaumont (gora)|Chaumont]] (1.180 m) * [[Solothurn]] – [[Weissenstein (Jura)|Weissenstein]] (1.395 m) * [[St. Gallen]] – [[Säntis]] (2.502 m) * [[Thun]] – [[Stockhorn]] (2.190 m) * [[Zermatt]] – [[Matterhorn]] (4.478 m) * [[Zürich]] – [[Uetliberg]] (873 m) == Primeri zunaj Evrope == === Brazilija === [[Slika:Pão de Açucar - Sugarloaf Mountain - Zuckerhut - 2022.jpg|thumb|right|250px|[[Rio de Janeiro]] s [[Sladkorna glava|Sladkorno glavo]] (395 m)]] * [[Rio de Janeiro]] – [[Sladkorna glava]] (395 m), [[Corcovado (Brazilija)|Corcovado]] (710 m) === Japonska === * [[Sendai]] – [[jp:泉ヶ岳|Izumigatake]] (1.172 m) === Republika Južna Afrika === * [[Cape Town]] – [[Mizasta gora, Južna Afrika|Mizasta gora]] (1087 m) === Malezija === * [[Kluang]] – [[Lambak]] (510 m) == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Gore]] tbk7pfd9x7v953x1rb2se5kesq33siu 0 494490 6675998 6638778 2026-05-15T09:53:58Z Blueginger2 186889 /* Vodstvo */ pp 6675998 wikitext text/x-wiki {{Infopolje vojaška enota | unit_name = Ruska vojna mornarica | native_name = ''Военно-морской флот Российской Федерации'' <br /> ''Vojeno-morskoj flot Rosijskoj Federaciji'' | image = [[slika:Great_emblem_of_the_Russian_Navy.svg|200px|Veliki znak Ruske vojne mornarice]] | image_size = 230px | caption = Veliki znak Ruske vojne mornarice | dates = {{start date|1696}}–{{End date|1917}}, {{Start date|1992}}–sedanjost<ref name="Russian_Navy_birth_day">{{navedi splet |url = http://www.neva.ru/EXPO96/book/book-cont.html |title = History of the Russian Navy |publisher=Russian Navy |access-date=25. julija 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160610083056/http://www.neva.ru/EXPO96/book/book-cont.html# |archive-date=10 June 2016 |url-status=live }}</ref> | country = {{zastava|Rusija}} | allegiance = <!-- Used to indicate the allegiance of units which are not part of the regular armed forces of a sovereign state; can usually be omitted otherwise. --> | branch = [[Vojna mornarica]] | type = | size = 160.000 mornarjev (2023)<br>Približno 359+ zrakoplovov<ref name="IISS2014_p185">International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2014, p.&nbsp;185.</ref><ref name="Flightglobal">{{navedi splet |url = https://d1fmezig7cekam.cloudfront.net/VPP/Global/Flight/Airline%20Business/AB%20home/Edit/WorldAirForces2015.pdf |title=World Air Forces 2015 |work=Flight International |year=2015 |access-date=27. novembra 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20141219164437/https://d1fmezig7cekam.cloudfront.net/VPP/Global/Flight/Airline%20Business/AB%20home/Edit/WorldAirForces2015.pdf#|archive-date=19 December 2014 |url-status=live }}</ref> | command_structure = [[Oborožene sile Ruske federacije]] | garrison = {{Plain list| * [[Admiralti]], [[Sankt Peterburg]] poveljstvo * [[Severomorsk]] poveljstvo Severne flote * [[Poljarni]] * [[Gadžijevo]] * [[Vidjajevo]] * [[Zaozjorsk]] * [[Severodvinsk]] * [[Vladivostok]] poveljstvo Tihooceanske flote * [[Viljučinsk]] * [[Sevastopol]] poveljstvo Črnomorske flote * [[Novorossijsk]] * [[Baltijsk]] poveljstvo Baltske flote * [[Kronštat]] * [[Astrahan]] poveljstvo Kaspijske flotilje * [[Kaspijsk]] * [[Mahačkala]] }} | garrison_label = Poveljstvo | nickname = | patron = [[Sveti Andrej]]<ref>[https://eng.hram.mil.ru/ ''Main Cathedral of Russian Armed Forces.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190202095428/https://eng.hram.mil.ru/ |date=2 February 2019 }} Pridobljeno dne 2. februarja 2019.</ref> | motto = »''С нами Бог и Андреевский флаг!''« (Z nami Bog in Andrejevski prapor!) | colors = Bela, modra, črna {{color box|#000080}}{{color box|#FFFFFF}}{{color box|black}} | colors_label = Barve | march = Hitri – »''Экипаж—Одна семья''« ({{jezik-sl|Posadka-ena družina}})<br />Počasni – »''Гвардейский Встречный Марш Военно-Морского Флота''« ({{jezik-sl|Počasni marš gardistov mornarice}}) | mascot = | equipment = *331 vojaških ladij: **1 [[Letalonosilka|letalonosilka]] **4 [[raketna križarka|raketne križarke]] **8 [[Raketni rušilec|raketnih rušilcev]] **12 [[Fregata|fregat]] **87 [[Korveta|korvet]] **20 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]] **50 [[Minolovec|minolovcev]] **149 drugih *66 podmornic: **13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] **26 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] **18 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] **13 podmornic za posebne namene<ref>{{navedi splet |url=https://www.popularmechanics.com/military/navy-ships/a19863945/here-are-all-the-submarines-of-the-russian-navy-in-one-infographic/|title=Here Are All the Submarines of the Russian Navy in One Infographic|date=19 April 2018|website=popularmechanics.com/|access-date=7. decembra 2022|language=en}}</ref> | equipment_label = [[Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici|Flota]] | battles = Po 1991: [[Rusko-gruzijska vojna]]<br />[[Somalijski pirati|Protipiratska operacija v Adenskem zalivu]]<br />[[Priključitev Krima]]<br />[[Sirska državljanska vojna]] <br /> [[Rusko-ukrajinska vojna]] | anniversaries = Dan vojne mornarice (zadnja nedelja v juliju)<br />Dan podmorničarjev (19. marec)<br />Dan mornarjev (20. oktober) | decorations = | battle_honours = | website = [http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy.htm Uradna spletna stran]<!-- Senior Leaders --> | current_commander = {{Flagicon image|Flag of Russia's Commander-in-Chief of the Navy.svg|size=20px}} [[Admiral]] [[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]] | commander1_label = Vrhovni poveljnik | commander2 = {{Flagicon image|Flag of Russia's Commander-in-Chief of the Navy.svg|size=20px}} Admiral Aleksandr Viktorovič Vitko | commander2_label = Načelnik štaba | commander3 = {{Flagicon image|Flag of Russia's Commander-in-Chief of the Navy.svg|size=20px}} [[Viceadmiral]] [[Vladimir Lvovič Kasatonov|Vladimir Lvovič Kasatonov]] | commander3_label = Namestnik vrhovnega poveljnika | commander4 = | commander4_label = | notable_commanders = [[Peter Veliki]] <br>[[Admiral flote Sovjetske zveze]] [[Nikolaj Gerasimovič Kuznecov]] <br> Admiral flote Sovjetske zveze [[Sergej Georgijevič Gorškov]] | identification_symbol = [[File:Naval ensign of Russia.svg|150px|border]] | identification_symbol_label = [[Prapor ruske vojne mornarice]] (krma) | identification_symbol_2 = [[File:Naval Jack of Russia.svg|150px|border]] | identification_symbol_2_label = [[Prapor (premec)]] | identification_symbol_3 = [[File:Russia, Pendant of Naval (ships).svg|150px]] [[File:Ordinary captain's pennant of Russia 1720-1870.png|150px]] [[File:Russia, Pendant of Naval 2000 (ships).svg|150px]] | identification_symbol_3_label = [[Zastavica]] | identification_symbol_4 = [[File:Naval sleeve badge of the Russian Federation-1.svg|150px]] | identification_symbol_4_label = Našitek | identification_symbol_5 = [[File:Middle Emblem of the Russian Navy.svg|150px]] | identification_symbol_5_label = Srednji znak | identification_symbol_6 = [[File:Small emblem of the Russian Navy.svg|150px]] | identification_symbol_6_label = Mali znak | aircraft_helicopter = | aircraft_helicopter_attack = | aircraft_helicopter_cargo = | aircraft_helicopter_multirole = | aircraft_helicopter_observation = | aircraft_helicopter_utility = | aircraft_trainer = | aircraft_transport = | aircraft_helicopter_transport = }} '''Ruska vojna mornarica''' ({{jezik-ru|Военно-морской флот|translit=Vojenno-morskoj flot|translation=Vojna mornarica}}, kratica '''VMF''') je [[Vojna mornarica|pomorska veja]] [[Oborožene sile Ruske federacije|Oboroženih sil Ruske federacije]]. Ustanovljena je bila leta 1696, v sedanji obliki pa obstaja od januarja 1992, ko je nasledila vojno mornarico [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]] (ki je nasledila [[sovjetska vojna mornarica|Sovjetsko vojno mornarico]] po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] konec decembra 1991).<ref name="ВЭ-2">{{navedi knjigo |chapter=Военно-морской флот |title=Военная энциклопедия |place= Moskva|publisher=Voenizdat |year=1994 |volume=2 |page=174 |isbn=5-203-00299-1}}</ref> Prvo predhodnico sodobne ruske vojne mornarice je oktobra 1696 ustanovil [[Peter Veliki]]. Njemu se pripisuje pogosto navajana izjava: »''Vladar, ki ima samo pehoto, ima eno roko, ampak tisti, ki ima mornarico, ima obe«''.<ref>[https://books.google.com/books?id=x9EWDAAAQBAJ&pg=PT163&lpg=PT163&dq=%22A+ruler+that+has+but+an+army+has+one+hand,+but+he+who+has+a+navy+has+both.%22&source=bl&ots=jS__N1LP8U&sig=GuCyl4v-BeAwUpmB1PDaIxAcSeY&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjV_9KHxMjeAhXmY98KHTStBRgQ6AEwBHoECAcQAQ#v=onepage&q=%22A%20ruler%20that%20has%20but%20an%20army%20has%20one%20hand%2C%20but%20he%20who%20has%20a%20navy%20has%20both.%22&f=false ''Way a River Went: Following the Volga Through the Heart of Russia''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181118112259/https://books.google.com/books?id=x9EWDAAAQBAJ&pg=PT163&lpg=PT163&dq=%22A+ruler+that+has+but+an+army+has+one+hand,+but+he+who+has+a+navy+has+both.%22&source=bl&ots=jS__N1LP8U&sig=GuCyl4v-BeAwUpmB1PDaIxAcSeY&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjV_9KHxMjeAhXmY98KHTStBRgQ6AEwBHoECAcQAQ#v=onepage&q=%22A%20ruler%20that%20has%20but%20an%20army%20has%20one%20hand%2C%20but%20he%20who%20has%20a%20navy%20has%20both.%22&f=false |date=18 November 2018 }}, avtor Thom Wheeler</ref> Simbole ruske vojne mornarice, kot je prapor sv. Andreja in večina tradicij, je določil Peter Veliki osebno. Ruska vojna mornarica, ki je nasledila veliko večino opreme in [[infrastruktura|infrastrukture]] Sovjetske vojne mornarice, se deli na [[Severna flota|Severno floto]], [[Tihooceanska flota|Tihooceansko floto]], [[Črnomorska flota|Črnomorsko floto]], [[Baltska flota|Baltsko floto]], [[Kaspijska flotilja|Kaspijsko flotiljo]], [[5. operativna eskadra|5. operativno eskadro]] na [[Bližnji Vzhod|Bližnjem vzhodu]], [[rusko mornariško letalstvo|mornariško letalstvo]] in [[Obalne enote (Rusija)|Obalne enote]]. Po razpadu Sovjetske zveze je sposobnosti Ruske vojne mornarice precej prizadel nižji proračun in zaton ladjedelniške panoge ter panoge vzdrževanja ladij. Število ladij, sposobnih plovbe, in gradnja novih sta dramatično upadla. ==Zgodovina== {{seealso|Ruska imperialna mornarica|Sovjetska vojna mornarica}} [[Slika:Lansereships.jpg|200px|sličica|levo|Flota Petra Velikega, Eugene Lanceray (1709)]] [[slika:Чифу. Русские матросы команды крейсера 'Адмирал Корнилов' соед.эскадры.1895г 117.jpg|sličica|Mornarji križarke ''Admiral Kornilov'' [[Ruska imperialna mornarica|Ruske imperialne mornarice]] leta 1895|levo]] [[Slika:Soviet_navy_personnel_(1982).JPEG|200px|sličica|levo|Sovjetski mornarji (okrog leta 1982)]] Po letu 2000 je začela gradnja novih plovil, zlasti [[podmornica|podmornic]], dobivati pospešek in Ruska vojna mornarica je začela prejemati v uporabo [[Strateška jedrska podmornica|strateške jedrske podmornice]] razreda [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']],<ref>{{navedi novice|url=http://ria.ru/defense_safety/20130110/917627314.html |title="Юрий Долгорукий" вошел в состав 31-й дивизии подлодок Северного флота |trans-title=Yuri Dolgorukiy became part of the 31st submarine division of the Northern Fleet |language=ru |website=[[RIA Novosti]] |date=10 January 2013 |access-date=19 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130111152011/http://ria.ru/defense_safety/20130110/917627314.html |archive-date=11 January 2013 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2014-news/december-2014-navy-naval-forces-maritime-industry-technology-security-global-news/2286-vladimir-monomakh-third-borey-class-ssbn-joined-russian-navy.html |title=Vladimir Monomakh Third Borey Class SSBN Joined Russian Navy |website=navyrecognition.com |date=24 December 2014 |access-date=27 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227152347/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2014-news/december-2014-navy-naval-forces-maritime-industry-technology-security-global-news/2286-vladimir-monomakh-third-borey-class-ssbn-joined-russian-navy.html |archive-date=27 December 2014 |language=en|url-status=live}}</ref><ref name="commissioned">{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир" |trans-title=On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}</ref> [[Jurišna jedrska podmornica|jurišne jedrske podmornice]] razreda [[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']]<ref>{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine |website=RIA Novosti |date=2013-12-30 |access-date=2013-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=30 December 2013 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/april/9922-kazan-yasen-m-class-ssgn-to-become-operational-on-july.html |title=Kazan Yasen-M-class SSGN to become operational on July 25th |date=April 2021 |website=Navy Recognition.com |language=en |accessdate=2022-12-09 |archive-date=2022-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221209190508/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/april/9922-kazan-yasen-m-class-ssgn-to-become-operational-on-july.html |url-status=dead }}</ref> in [[Konvencionalna podmornica|dizel-električne podmornice]] razredov [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepted the submarine "Novorossiysk" |language=ru |website=flotprom.ru |access-date=22 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019|language=en}}</ref> ter [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']].<ref>{{navedi splet |url=http://tass.com/defense/912993 |title='Saint Petersburg' submarine launches cruise missile in Barents Sea |date=17 November 2016 |website=TASS |accessdate=29 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170815135728/http://tass.com/defense/912993 |archive-date=15 August 2017 |language=en|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/8309-analysis-st-petersburg-submarine-expects-upgrade-for-new-arms-trials-take-1.html |title=Analysis: St. Petersburg submarine expects upgrade for new arms trials - take 1 |date=23 April 2020 |website=Navy Recognition |language=en |accessdate=2022-12-09 |archive-date=2022-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221209190509/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/8309-analysis-st-petersburg-submarine-expects-upgrade-for-new-arms-trials-take-1.html |url-status=dead }}</ref> Gradnja ladij poteka v omejenem obsegu, kar je skladno z usmeritvijo sovjetske vojne mornarice, da s svojimi podmornicami oblikuje protiutež [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški vojni mornarici]]; gradnja površinske flote, temelječe na [[letalonosilka]]h, bi bila neprimerna za [[geografija|geografski]] položaj z [[robno morje|zaprtimi morji]] obdane Rusije, in predraga. Novozgrajene ladje so zgrajene v okviru razredov [[fregata|fregat]] [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']]<ref name="gor">{{navedi splet|url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |trans-title=The lead frigate "Admiral Gorshkov" included in the combat composition of the Russian Navy |website=[[TASS]] |language=ru |date=28 July 2018 |access-date=28 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=28 July 2018 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1180703 |title=Latest missile frigate enters service with Russian Navy |website=[[TASS]] |date=21 July 2020 |access-date=21 July 2020|language=en}}</ref> in [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']]<ref>{{navedi splet |url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html |title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" |language=ru |date=10 March 2016 |website=i-mash.ru |access-date=5 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.janes.com/article/61116/russian-navy-receives-admiral-essen-frigate |title=Russian Navy receives Admiral Essen frigate |last=Novichkov |first=Nikolai |date=9 June 2016 |website=Janes.com |access-date=5 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809025514/http://www.janes.com/article/61116/russian-navy-receives-admiral-essen-frigate |archive-date=9 August 2016 |url-status=live|language=en}}</ref><ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews |title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)]] |language=ru |date=27 December 2017 |access-date=27 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews |archive-date=28 December 2017 |url-status=live}}</ref> ter [[korveta|korvet]] [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']],<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13353 |title=Corvette Soobrazitelnyy Joined Russian Navy |website=Rusnavy.com |date=17 October 2011 |access-date=29 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120505101810/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13353 |archive-date=5 May 2012 |url-status=dead|language=en}}</ref><ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews |title=Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота |trans-title=Corvette "Sovershennyy" enters the Pacific Fleet |publisher=Ministry of Defense of Russia |language=ru |date=20 July 2017 |access-date=20 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews |archive-date=25 July 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12332548@egNews |title=Новейший корвет "Гремящий" принят в состав ВМФ России |trans-title=Newest corvette "Gremyashchiy" accepted into the Russian Navy |publisher=Ministry of Defense of Russia |language=ru |date=29 December 2020 |access-date=29 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201229210147/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12332548@egNews |archive-date=29 December 2020 |url-status=live}}</ref> [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=10125 |title=Zelenodolsky Shipyard to lay down a Project 21631 small-size missile ship |website=Rusnavy.com |date=26 August 2010 |access-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180701164934/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=10125 |archive-date=1 July 2018 |url-status=dead}}</ref><ref name="Beefsup">{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-defence-baltic-sweden-idUSKCN12Q1HB |title=Russia beefs up Baltic Fleet amid NATO tensions: reports |first1=Andrew |last1=Osborn |first2=Simon |last2=Johnson |website=Reuters |date=26 October 2016 |access-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161029113627/http://www.reuters.com/article/us-russia-defence-baltic-sweden-idUSKCN12Q1HB |archive-date=29 October 2016 |url-status=live}}</ref> in [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']].<ref name="oborona-2015">{{navedi splet|author1= Юрий Макаров |author2= Александр Мозговой |title=Через тернии… к здравому смыслу |url= http://www.oborona.ru/includes/periodics/navy/2015/0730/153716373/detail.shtml |website=Национальная оборона |access-date= 2 November 2016 |language=ru |date=30 July 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170213221014/http://www.oborona.ru/includes/periodics/navy/2015/0730/153716373/detail.shtml |archive-date=13 February 2017 |url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref name="arms-expo-2016">{{navedi splet|author1=Станислав Закарян |title=В Зеленодольске начнется строительство первого МРК проекта 22800 "Каракурт" |url=http://www.arms-expo.ru/news/novye_razrabotki/v_zelenodolske_nachnetsya_stroitelstvo_pervogo_mrk_proekta_22800_karakurt/ |website=Оружие России |access-date=1 August 2017 |date=24 September 2016 |language=ru |archive-url=https://web.archive.org/web/20170802040703/http://www.arms-expo.ru/news/novye_razrabotki/v_zelenodolske_nachnetsya_stroitelstvo_pervogo_mrk_proekta_22800_karakurt/ |archive-date=2 August 2017 |url-status=live|df=dmy-all}}</ref> V manjši meri so grajene tudi [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantne ladje]] razredov [[Desantne ladje razreda Ivan Gren|''Ivan Gren'']]<ref name="el">{{navedi splet|date=14 February 2011 |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=11472 |title=Yantar shipyard to complete landing ship Ivan Gren in 2012 |work=rusnavy.com |access-date=5 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180509080543/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=11472 |archive-date=9 May 2018 |url-status=live }}</ref><ref name="3th and 4th landing ship laid down">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/|title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК|language=ru|publisher=United Shipbuilding Corporation|date=23 April 2019|access-date=23 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/|archive-date=24 April 2019|url-status=live}}</ref> in [[Nosilke helikopterjev razreda Ivan Rogov|''Ivan Rogov'']].<ref name="contract signed">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/8535627 |title=Источник: Минобороны подписало контракт на два вертолетоносца |trans-title=Source: the Ministry of Defense signed a contract for two helicopter carriers |language=ru |website=[[TASS]] |date=22 May 2020 |access-date=9 June 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/may-2020/8485-russian-mod-signs-contract-for-two-project-23900-helicopter-carriers-lhd.html |title=Russian MoD Signs Contract for Two Project 23900 Helicopter Carriers LHD |website=NavyRecognition.com |date=27 May 2020 |access-date=9 June 2020 |archive-date=2022-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221210125410/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/may-2020/8485-russian-mod-signs-contract-for-two-project-23900-helicopter-carriers-lhd.html |url-status=dead }}</ref><ref name="TASSapril2020">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/8207635 |title=Источник: Россия потратит 100 млрд рублей на постройку первых двух вертолетоносцев |trans-title=Source: Russia will spend 100 billion rubles on the construction of the first two helicopter carriers |language=ru |website=TASS |date=10 April 2020 |access-date=9 June 2020}}</ref> Večje ladje, kot so [[raketni rušilec|raketni rušilci]] razredov [[Rušilci razreda Sarič|''Sarič'']] in [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']],<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1283581 |title=Upgraded frigate enters service with Russian Pacific Fleet's constant alert forces |date=27 April 2021 |website=[[TASS]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/01/20/russia-to-modernize-udaloy-class-asw-destroyers/ |title=Russia to modernize Udaloy-class ASW destroyers |date=20 January 2017 |website=Naval Today}}</ref> [[raketna križarka|raketne križarke]] razredov [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']]<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/3906307 |title="Звездочка" завершила заводской ремонт ракетного крейсера "Маршал Устинов" |work=TASS |language=ru |trans-title=Zvezdochka completes overhaul of missile cruiser Marshal Ustinov |date=26 December 2016 |access-date=8 January 2020}}</ref> ter [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']]<ref name="Naval News 1">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/08/russian-navy-kirov-class-cruiser-admiral-nakhimov-back-in-the-water/ |title=Russian Navy Kirov-class Cruiser Admiral Nakhimov Back in the Water |first=Xavier |last=Vavasseur |website=Naval News |date=August 20, 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12143718@egNews |title=Ремонт и модернизация тяжелого атомного ракетного крейсера "Адмирал Нахимов" идет в соответствии с графиком |trans-title=Repair and modernization of the heavy nuclear missile cruiser "Admiral Nakhimov" is proceeding in accordance with the schedule |date=27 September 2017 |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170929001221/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12143718@egNews |archive-date=2017-09-29}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://ria.ru/defense_safety/20170927/1505690355.html |title=Ремонт атомного ракетного крейсера "Адмирал Нахимов" завершат к 2021 году |trans-title=Repair of the nuclear-powered missile cruiser "Admiral Nakhimov" will be completed by 2021 |date=27 September 2017 |website=[[RIA Novosti]] |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170929000715/https://ria.ru/defense_safety/20170927/1505690355.html |archive-date=2017-09-29}}</ref> in letalonosilke sovjetske proizvodnje,<ref>{{navedi revijo |last=Soper|first=Karl |title=''Admiral Kuznetsov'' overhaul designed to maintain carrier capability while Russia considers future carrier options |journal=Jane's Navy International |volume=121 |issue=6 |date=1 August 2016 |issn=1358-3719}}</ref><ref>{{navedi novice |quote=The modernisation work is to be carried out by the 35th Ship Repair Plant in [[Murmansk]], which is a satellite facility of the Zvezdochka Ship Repair Centre in [[Severodvinsk]]. Russia's deputy defence minister for procurement, Yuri Borisov, stated in April that the entire re-fit would be complete by the end of 2020 and the ship back in service in 2021. |website=[[Jane's Information Group]] |title=Russian Navy to upgrade Kuznetsov |first=Reuben F. |last=Johnson |date=26 April 2018 |url=http://www.janes.com/article/79619/russian-navy-to-upgrade-kuznetsov?from_rss=1 |access-date=27 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180428012000/http://www.janes.com/article/79619/russian-navy-to-upgrade-kuznetsov?from_rss=1 |archive-date=28 April 2018 |url-status=dead}}</ref> so po drugi strani množično modernizirane in se uporabljajo naprej. Globoke modernizacije so bile deležne tudi jurišne jedrske podmornice razredov [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']]<ref>{{navedi splet|date=28 April 2017|title=СМИ: ВМФ получит оснащенную крылатыми ракетами атомную подлодку "Леопард"|url=https://ria.ru/20170428/1493280252.html|url-status=live|access-date=2021-09-18|website=РИА Новости|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Подлодка "Волк" отправилась на ремонт|url=https://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|access-date=2021-09-19|website=flotprom.ru}}</ref> in [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']],<ref name=":1">{{navedi splet|title=Обновленная АПЛ «Иркутск» вернется на Тихий океан в 2019 году {{!}} Еженедельник "Военно-промышленный курьер"|url=https://vpk-news.ru/news/25156|access-date=2021-09-18|website=vpk-news.ru|archive-date=2021-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918081126/https://vpk-news.ru/news/25156|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/2019/%CC%EE%E4%E5%F0%ED%E8%E7%E0%F6%E8%FF38/ |title=Атомные подлодки "Иркутск" и "Магадан" дождались ремонта на "Звезде" |access-date=18 September 2021 |archive-date=30 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201230210156/https://flotprom.ru/2019/%CC%EE%E4%E5%F0%ED%E8%E7%E0%F6%E8%FF38/ |url-status=dead }}</ref> ki bodo postale nosilke sodobnih [[Protiladijska raketa|manevrirnih izstrelkov]] [[3M-54 Kalibr|3M-54 ''Kalibr'']], [[P-800 Oniks|P-800 ''Oniks'']] in [[3M-22 Cirkon|3M-22 ''Cirkon'']]. Poleg tega se je po letu 2000 v ruski vojni mornarici zaradi finančnih injekcij v panogo vzdrževanja ladij in podmornic stanje pripravljenosti začelo izboljševati. To je razvidno iz večjega števila mornariških vaj in odprav na večje razdalje. Prve večje mornariške vaje v samostojni Rusiji so potekale avgusta 2000,<ref name=nucnews818>{{navedi splet|title=Russian Sub Has 'Terrifying Hole'|url=http://nucnews.net/nucnews/2000nn/0008nn/000818nn.htm|access-date=31 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20110101161935/http://nucnews.net/nucnews/2000nn/0008nn/000818nn.htm|archive-date=1 January 2011|date=18 August 2000}}</ref> po zaostritvi odnosov z zahodnimi državami leta 2014 pa so začele potekati v večjem obsegu.<ref name="rg.ru">{{navedi novice |date=3 December 2018 |title=Черноморский флот получит 18 новых кораблей |url=https://rg.ru/2018/12/03/reg-ufo/chernomorskij-flot-poluchit-18-novyh-korablej.html |access-date=12 July 2021 |newspaper=Российская Газета}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Russian Northern Fleet's naval group deploys to Barents Sea for Arctic drills - Military & Defense |url=https://tass.com/defense/1393131 |publisher=TASS |accessdate=2022-02-09}}</ref> Podobno se je povečalo število daljinskih odprav, med katerimi izstopa obplutje sveta fregate {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} med 26. februarjem in 19. avgustom 2019, prve takšne odprave v ruski vojni mornarici po letu 1889.<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1074054|title=Russia’s Northern Fleet warships return home after round-the-globe deployment|date=19 August 2019|website=tass.com/|access-date=19. marca 2021|language=en}}</ref> ===Novejša zgodovina=== Od 2. aprila 2024 je vrhovni poveljnik Ruske vojne mornarice [[admiral]] [[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]],<ref name="Kabancov">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1769271|title=Admiral Moiseyev appointed as Russian Navy’s new chief — defense minister|website=tass.ru|access-date=2. aprila 2024|language=en}}</ref> ki je na položaju zamenjal admirala [[Nikolaj Anatoljevič Jevmenov|Nikolaja Anatoljeviča Jevmenova]], ta pa je zamenjal [[Vladimir Ivanovič Koroljov|Vladimirja Ivanoviča Koroljova]]. Njegov namestnik je od leta 2021 admiral [[Aleksandr Mihajlovič Nosatov]].<ref name ="Jevmenov">{{navedi novice|url=https://russiandefpolicy.com/2021/10/06/russian-navy-shuffle|title=Russian Navy Shuffle|date=6. oktober 2021|access-date=2. oktober 2022|language=en}}</ref> 14. julija 2021 je ladjedelnica [[Sevmaš]], ki izdeluje jedrske podmornice, sporočila, da je prvič v več desetletjih več jedrskih podmornic različnih razredov na morskem preizkušanju.<ref>{{navedi novice|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11898417|title=Несколько построенных на "Севмаше" атомных подлодок вышли на испытания в море|date=14. julij 2021|access-date=24 September 2021|language=ru}}</ref> Poleti 2021 so bile sočasno na morskih preizkušanjih tri jedrske podmornice: {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} razreda ''Borej-A'', {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} razreda ''Jasen-M'' in {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} predelanega razreda ''Antej''. Zadnjič, da so bile v Rusiji ali Sovjetski zvezi sočasno na preizkušanjih strateška jedrska podmornica in dve jurišni jedrski podmornici različnih razredov je bilo leta 1990, med preizkušanji strateške jedrske podmornice razreda [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] ''Novomoskovsk'' in jurišnih jedrskih podmornic razredov ''Antej'' in ''Ščuka-B'' {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}}<ref>{{navedi splet|title=Атомный подводный крейсер К-173 "Красноярск". Проект 949А|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nsrs/949A/K-173/K-173.htm|access-date=2021-10-09|website=www.deepstorm.ru}}</ref> in ''Narval''. Povečano število morskih preizkušanj je tako še eden izmed pokazateljev višje hitrosti gradnje vojaških ladij in podmornic v Rusiji. ====Rusko-gruzijska vojna==== Avgusta 2008 je gardna raketna križarka Črnomorske flote {{ladja||Moskva|križarka|2}} zagotavljala pomorsko podporo v [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijski vojni]].<ref>{{Navedi splet|url=http://en.rian.ru/russia/20080811/115950634.html|title=Russian Navy carries out Black Sea anti-terror exercise|date=11 August 2008|accessdate=3 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121012023946/http://en.rian.ru/russia/20080811/115950634.html|archivedate=12 October 2012}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.xinhuanet.com/english/2008-08/10/content_9138604.htm|title=Russian navy blockade Georgia|date=10 August 2008|accessdate=3 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121021074212/http://news.xinhuanet.com/english/2008-08/10/content_9138604.htm|archivedate=21 October 2012}}</ref> Med kratkim površinskim spopadom je Gruzijska vojna mornarica zadela ''Moskvo'' z enim izstrelkom, preden je bila sama uničena.<ref>{{Navedi revijo|last=Axe|first=David|title=Georgian Navy's Cruel Fate|url=https://www.wired.com/2008/08/georgian-navys/|magazine=Wired|archive-url=https://web.archive.org/web/20220414064021/https://www.wired.com/2008/08/georgian-navys/|archive-date=14 April 2022|access-date=14 April 2022}}</ref> Po tem, ko je Rusija priznala neodvisnost [[Abhazija|Abhazije]], je bila ladja nameščena v abhazijski prestolnici [[Akva|Suhumi]].<ref>{{Navedi novice|title=Russian warships sent to Abkhazia|url=https://www.aljazeera.com/news/2008/8/28/russian-warships-sent-to-abkhazia|accessdate=15 April 2022|publisher=Al Jazeera|date=28 August 2008|language=en|archivedate=2 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211002160255/https://www.aljazeera.com/news/2008/8/28/russian-warships-sent-to-abkhazia}}</ref> ====Rusko posredovanje v sirski državljanski vojni==== Jeseni 2015 je prišlo do ruske vojaške intervencije v sirski državljanski vojni na strani sirske vlade, ki je potekala predvsem z [[Vojno letalstvo Rusije|letalskimi silami]].<ref>[https://rg.ru/2017/01/10/amerikanskij-b-52-razbombil-mirnuiu-derevniu.html Американский Б-52 разбомбил сирийскую деревню] ''Rosijskaja Gazeta'', 10 January 2017.</ref><ref>[http://newsru.com/russia/25dec2015/genshtab.html Генштаб РФ: самолеты ВКС совершили уже более 5 тысяч вылетов в Сирии и уничтожили больше 2 тысяч бензовозов с нефтью ИГ] NEWSru, 25 December 2015.</ref><ref>[http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12072380@egNews Начальник Главного оперативного управления Генерального штаба Вооруженных Сил Российской Федерации подвел итоги деятельности российских ВКС в Сирии в 2015 году] Russian Defence ministry website, 25 December 2015.</ref> Konec leta 2016 je bila pred sirsko obalo nameščena tudi bojna skupina ruske [[letalonosilka|letalonosilke]] {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} skupaj s težko jedrsko raketno križarko {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} in [[raketni rušilec|raketnima rušilcema]] {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} in {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}}.<ref>{{navedi splet |url=https://ria.ru/defense_safety/20161015/1479305461.html |title=Авианосная группа кораблей Северного флота начала поход в Средиземное море |date=15 October 2016 |publisher=[[RIA Novosti]] |access-date=15 October 2016 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/64669/russian-carrier-sails-for-the-mediterranean |title=Russian carrier sails for the Mediterranean |last1=Ripley |first1=Tim |date=17 October 2016 |website=IHS Jane's 360 |publisher=Jane's |access-date=17 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161018225755/http://www.janes.com/article/64669/russian-carrier-sails-for-the-mediterranean |archive-date=18 October 2016 |df=dmy-all }}</ref> ''Admiral Kuznjecov'' je s posredovanjem v vojni doživel bojni krst, saj so njegovi palubni lovci [[Mikojan-Gurevič MiG-29K|MiG-29K]] in [[Suhoj Su-33|Su-33]] opravili več napadov na tarče islamskih skrajnežev, v sklopu katerih so izgubili dve letali.<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/65775/russian-carrier-jets-flying-from-syria-not-kuznetsov |title=Russian carrier jets flying from Syria, not Kuznetsov |last1=O'Connor |first1=Sean |last2=Binnie |first2=Jeremy |last3=Ripley |first3=Tim |date=28 November 2016 |website=janes.com |publisher=IHS Janes 360 |access-date=28 November 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161127100514/http://www.janes.com/article/65775/russian-carrier-jets-flying-from-syria-not-kuznetsov |archive-date=27 November 2016 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://theaviationist.com/2016/12/05/russian-su-33-crashed-in-the-mediterranean-while-attempting-to-land-on-kuznetsov-aircraft-carrier/ |title=Russian Su-33 crashed in the Mediterranean while attempting to land on ''Kuznetsov'' aircraft carrier |last=Cenciotti |first=David |date=5 December 2016 |website=The Aviationist |access-date=5 December 2016 }}</ref> Rusko intervencijo je podpirala tudi [[Črnomorska flota]], ki je s svojimi amfibijskimi ladjami razredov ''[[Razred Ropuča|Ropuča]]'' in ''[[Razred Tapir|Tapir]]'' prevažala vojaško tehniko iz [[Sevastopol]]a v rusko pomorsko oporišče Tartus.<ref>[http://tass.com/defense/983048 Russia’s upper house ratifies agreement on naval base in Syria’s Tartus] TASS, 26 December 2017.</ref> Ruske [[fregata|fregate]] razreda ''[[Fregate razreda Burevestnik|Burevestnik]]'', [[korveta|korvete]] razreda ''[[Korvete razreda Bujan|Bujan]]'' in [[podmornica|podmornice]] razreda ''[[Podmornice razreda Paltus|Varšavjanka]]''<ref name="bbcsubmdec">{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-35041656 | title= Russia hits targets in Syria from Mediterranean submarine | publisher=BBC|date=8 December 2015 |access-date=9 December 2015}}</ref> so na sirske cilje sprožile tudi napade z [[manevrirni izstrelek|manevrirnimi raketami]] [[3M-54 Kalibr|3M-54 ''Kalibr'']]. ====Rusko-ukrajinska vojna==== Po priključitvi Krima Rusiji leta 2014 je Francija odpovedala dobavo dveh nosilk helikopterjev razreda ''Mistral'', ki jih je naročila Rusija. 3. septembra 2014 je francoski predsednik sporočil, da ladij ne bodo dostavili Rusiji zaradi njenih nedavnih dejanj.<ref name="BBC11">{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-29052599|title=Ukraine crisis: France halts warship delivery to Russia|work=BBC News|date=3 September 2014|access-date=2014-09-03}}</ref> 5. avgusta 2015 so sporočili, da bo Francija vrnila vnaprejšnja plačila Rusije, ladji pa obdržala.<ref>elysee.fr: [http://www.elysee.fr/communiques-de-presse/article/entretien-telephonique-avec-m-vladimir-poutine-accords-sur-les-bpc/ Entretien téléphonique avec M. Vladimir Poutine - accords sur les BPC] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150809011608/http://www.elysee.fr/communiques-de-presse/article/entretien-telephonique-avec-m-vladimir-poutine-accords-sur-les-bpc |date=2015-08-09 }}</ref><ref>http://en.kremlin.ru: [http://en.kremlin.ru/events/president/news/50100 Telephone conversation with President of France Francois Hollande]</ref> Leta 2022 se je Ruska vojna mornarica udeležila [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]], začenši z [[Bitka za Kačji otok|bitko za Kačji otok]]. Ruska gardna raketna križarka {{ladja||Moskva|križarka|2}} se je 14. aprila 2022 potopila, po tem ko je na njej izbruhnil požar in je bila posadka prisiljena zapustiti ladjo. Ukrajinske oborožene sile so sporočile, da so ladjo zadele z dvema raketama ''Neptun'', vendar Ruska vojna mornarica tega ni potrdila. Ladja se je nato med poskusom vleke prevrnila in potonila. Potopitev ''Moskve'' je največja ruska mornariška izguba po drugi svetovni vojni.<ref>{{navedi novice |date=15 April 2022 |title=Russian warship: Moskva sinks in Black Sea |publisher=[[BBC News]] |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61114843 |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415092906/https://www.bbc.com/news/world-europe-61114843 |url-status=live }}</ref> Poleg tega je bilo v času rusko-ukrajinske vojne poškodovanih ali potopljenih več ruskih amfibijskodesantnih ladij. 24 marca 2022 je bila v ukrajinskem napadu na Berdjansk potopljena ladja ''Saratov'',<ref>{{navedi splet |last=Newdick |first=Thomas |date=24 March 2022 |title=Russian Landing Ship Destroyed In Massive Explosion In Captured Ukrainian Port City |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44904/russian-landing-ship-destroyed-in-massive-explosion-in-captured-ukrainian-port-city |website=The Drive |access-date=25 March 2023 |archive-date=2022-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220413141126/https://www.thedrive.com/the-war-zone/44904/russian-landing-ship-destroyed-in-massive-explosion-in-captured-ukrainian-port-city |url-status=dead }}</ref> poškodovani pa sta bili ladji ''Cesar Kunikov''<ref name="Mash">{{navedi novice|url=https://mash.ru/news/156607 |website=[[Mash_(online_newspaper)|mash.ru]] |title=Польша поставила России контрафактные детали для десантных кораблей |date= 2022-08-24 |language=ru |trans-title=Poland supplied Russia with counterfeit parts for landing ships |archive-url=https://web.archive.org/web/20220828161046/https://mash.ru/news/156607 |archive-date=2022-08-28 |url-status=live}}</ref> in ''Novočerkassk''. 4. avgusta 2023 je bila v ukrajinskem napadu na Novorosijsk z brezpilotnim plovilom poškodovana tudi ladja ''Olenogorski Gornjak''.<ref name=forces>{{navedi splet | title=Russian war ship damaged in 'significant blow' to Russia's Black Sea Fleet, MOD says | website=Forces Network | date=5 August 2023 | url=https://www.forces.net/russia/russian-war-ship-damaged-significant-blow-russias-black-sea-fleet-mod-says |access-date=6 August 2023}}</ref> 13. septembra 2023 je v ukrajinskem raketnem napadu na ladjedelnico v Sevastopolu bila zadeta podmornica ''B-237'' ''Rostov na Donu'' ter pristajalna ladja ''Minsk.'' Obe plovili sta bili sodeč po javno dostopnih satelitskih posnetkih hudo (po nekaterih ocenah nepopravljivo) poškodovani.<ref>{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite tweet |title=Intelligence Update 15 September 2023 |url=https://twitter.com/DefenceHQ/status/1702557381501026323 |author=[[Ministry of Defence (United Kingdom)|United Kingdom Ministry of Defence]] |user=DefenceHQ |number=1702557381501026323 |date=15 September 2023 |access-date=15 September 2023}}</ref> 22. septembra 2023 je Ukrajina v raketnem napadu zadela poveljstvo Črnomorske flote v Sevastopolu ter domnevno ubila viceadmirala Viktorja Sokolova.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims commander of Russia's Black Sea Fleet was killed in Sevastopol attack|url=https://www.cnn.com/2023/09/25/europe/russia-commander-killed-ukraine-attack-intl/index.html|website=CNN|date=2023-09-25|accessdate=2024-02-14|language=en|first=Rob Picheta,Radina Gigova,Olga|last=Voitovych}}</ref> Po tem so ostanke stavbe poveljstva okupacijske oblasti razstrelile.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine: The Latest -Russia blows up own HQ|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2023/09/25/russia-blows-up-own-hq/|newspaper=The Telegraph|date=2023-09-25|accessdate=2024-02-14|issn=0307-1235|language=en-GB|first=Giles|last=Gear|first2=Dominic|last2=Nicholls}}</ref> 26. decembra 2023 je bila po poročanju ukrajinskih letalskih sil v napadu na pristanišče v [[Feodozija|Feodoziji]] uničena desantna ladja ''Novočerkassk'' (prvič poškodovana že marca 2022).<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Bombers Just Blew Up Another Russian Warship. ‘Russia’s Fleet Is Getting Smaller And Smaller!’|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2023/12/26/ukrainian-bombers-just-blew-up-another-russian-warship-russias-fleet-is-getting-smaller-and-smaller/|website=Forbes|accessdate=2023-12-26|language=en|first=David|last=Axe}}</ref> Ruske okupacijske oblasti so poročale, da je bila ladja le poškodovana,<ref>{{Navedi splet|title=При атаке на Феодосию один человек погиб и двое получили ранения|url=https://ria.ru/20231226/feodosiya-1918093637.html|website=РИА Новости|date=2023-12-26|accessdate=2023-12-26|language=ru|first=|last=}}</ref> vendar iz slik posnetih po napadu je bilo razvidno, da je bil ''Novočerkassk'' uničen.<ref>{{Navedi splet|title=Moment Ukrainian missile smashes into Russian ship in occupied Crimea|url=https://www.dailymail.co.uk/news/article-12900659/Moment-Ukrainian-missile-attack-Russian-warship-Novercherkassk-Crimean-port.html|website=Mail Online|date=2023-12-26|accessdate=2023-12-26|first=Matthew|last=Lodge}}</ref> V februarju 2024 je ukrajinska obveščevalna služba objavila posnetka napada s povodnimi droni in sledečega uničenja korvete ''Ivanovec'' ter dva tedna kasneje še desantne ladje ''Cezar Kunikov.''<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний корабель ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-14|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Citat|title=Знищення ВДК «цезарь куніков»|url=https://www.youtube.com/watch?v=QmQCQXfN_SU|accessdate=2024-02-14|language=sl-SI}}</ref> ===Vodstvo=== * Avgust 1992–november 1997, [[admiral flote (Rusija)|admiral flote]] [[Feliks Nikolajevič Gromov]]<ref>[https://ria.ru/20210123/admiral-1594270617.html Умер экс-главком ВМФ России Феликс Громов] {{in lang|ru}}</ref> * November 1997–september 2005, admiral flote [[Vladimir Ivanovič Kurojedov]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.bellona.org/english_import_area/international/russia/navy/pacific/general/39685 |title=Putin fires navy chief Kuroyedov and brings in tough-talking successor - Bellona |access-date=2006-11-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071025134409/http://www.bellona.org/english_import_area/international/russia/navy/pacific/general/39685 |archive-date=2007-10-25 |url-status=dead }}</ref> * September 2005–september 2007, admiral flote [[Vladimir Vasiljevič Masorin]]<ref name="dp.ru">{{navedi splet|url=http://www.dp.ru/a/2007/09/13/Vladimir_Visockij_budet_k/|title=Владимир Высоцкий будет командовать флотом|author=Гетманский, Константин|date=2007-09-13|publisher=[[Деловой Петербург]]|accessdate=2015-04-09|archive-date=2016-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160611191627/http://www.dp.ru/a/2007/09/13/Vladimir_Visockij_budet_k/|url-status=live}}</ref> * September 2007–maj 2012, [[admiral]] [[Vladimir Sergejevič Visocki]]<ref>[http://www.moscowtimes.ru/stories/2007/09/14/012.html Navy Chief Relieved of Command]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=July 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} The Moscow Times, September 14, 2007.</ref> * Maj 2012–februar 2016, admiral [[Viktor Viktorovič Čirkov]]<ref name=RN>{{navedi novice |title=Medvedev Replaces Russian Navy Commander |url=http://en.ria.ru/mlitary_news/20120506/173260767.html |newspaper=[[RIA Novosti]] |publisher=En.rian.ru |date=6 May 2012 |access-date=7 May 2012}}</ref> * Februar 2016–maj 2019, admiral [[Vladimir Ivanovič Koroljov]]<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12083387@egNews|publisher=mil.ru|title=Министр обороны России вручил адмиралу Владимиру Королёву штандарт главнокомандующего ВМФ России|language=ru|access-date=9. oktobra 2021}}</ref> * Maj 2019–marec 2024, admiral [[Nikolaj Anatoljevič Jevmenov]]<ref name ="Jevmenov"/> * Marec 2024–sedanjost, admiral flote [[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]]<ref name="Kabancov"/> ==Sestava== Od leta 2012 je sedež ruske vojne mornarice ponovno v stavbi [[Admiralti]] v [[Sankt Peterburg]]u. Ruske mornariške sile so mešanica profesionalnih in vpoklicanih mornarjev, ki služijo enoletni [[vojaška obveznost|vojaški rok]]. Skupno število mornarjev v vojni mornarici je bilo leta 2020 ocenjeno med 150.000–160.000<ref>https://fas.org/sgp/crs/row/IF11603.pd{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> (leta 2006: 142.000). Leta 2008 so napovedali selitev štaba vojne mornarice na mesto zgodovinskega poveljstva [[Ruska imperialna mornarica|ruske imperialne mornarice]]. Selitev je bila dokončana novembra 2012.<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/mlitary_news/20121031/177077223.html|title=Russian Navy HQ Moves to St. Petersburg|last=Sputnik|website=en.ria.ru|access-date=10 October 2017|language=en}}</ref> Ruska vojna mornarica je razdeljena na štiri bojne rodove: površinske sile, podmorniške sile, mornariško letalstvo in obalne enote.<ref>{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/structure.htm|title=Структура : Министерство обороны Российской Федерации|website=structure.mil.ru|access-date=9 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828001919/https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/structure.htm|archive-date=28 August 2018|url-status=live}}</ref> Vojna mornarica poleg tega vključuje tudi podporne enote na morju in na kopnem. Ne vključuje posebnih enot. Mornariške brigade [[specnaz]] so del Glavnega obveščevalnega direktorata, ki so pridružene posameznim flotam ter Protidiverzantskim silam in sredstvom (PDSS; enote, ki ščitijo vojno mornarico pred vdori sovražnikovih posebnih enot). Spadajo pod Obalne enote. [[Slika:FrogmenExercise2017-08.jpg|200px|sličica|desno|Vaje protidiverzantskih sil Baltske flote leta 2017]] Med [[hladna vojna|hladno vojno]] so Sovjetske oborožene sile razlikovale med različnimi mornariškimi poveljstvi. Glavni floti sta bili Severna in Tihooceanska flota. Zadolženi sta bili za samostojne operacije na odprtem morju in sta za ta namen vključevali strateške površinske, podmorniške in zračne sile, vključno z državnim jedrskim sredstvom odvračanja. Baltska in Črnomorska flota sta dobili zaradi omejene geografije Baltskega in Črnega morja bolj premišljeno vlogo pri podpiranju sosednjih [[kopenske sile|kopenskih enot]] (Glavno poveljstvo enot v zahodni smeri v [[Legnica|Legnici]] (Poljska) in Glavno poveljstvo enot v jugozahodni smeri v [[Kišinjev]]u).<ref name="автоссылка1" /> Ti dve floti sta bili oboroženi z oboroženimi sistemi krajšega dosega (dizel-električne podmornice, bombniki Su-24 in večja količina fregat ter korvet). Zaradi zaprte narave Kaspijskega morja (sicer povezanega z Baltskim in Črnim morjem z reko [[Volga|Volgo]] in sistemom rek in kanalov, ki so plovni za ladje v velikosti korvete), je imela njegova Kaspijska flotilja še bolj omejeno vlogo od ostalih: obrambno vlogo s podpiranjem Glavnega poveljstva enot v južni smeri v [[Baku]]ju.<ref name="автоссылка1">''Коряковцев А. А., Ташлыков С. Л.'' От флота прибрежного действия до океанского ракетно-ядерного. Этапы строительства советского ВМФ (1945—1991 гг.) // [[Военно-исторический журнал]]. — 2016. — № 7. — С.3—10.</ref><ref>''Шитиков Е.'' Сталин и военное кораблестроение. // [[Морской сборник]]. — 1993. — № 12. — С.9—12. </ref> S koncem hladne vojne je sledilo opazno zmanjšanje enot. Pred rusko vojaško reformo 2008 so bile štiri flote enakovredne šestim vojaškim okrožjem. Ko so ukrepi reforme stopili v veljavo, je bilo število vojaških okrožij zmanjšano in so postala Kombinirana strateška poveljstva in štiri flote ter ena flotilja so jim bile podrejene, z enakim statusom kot kopenske in zračne armade.<ref name="ReferenceC">Moscow Defense Brief #2, 2011 p. 18-22</ref> Zaradi povečanega zanimanja Rusije v Arktični regiji in pomena ruske zahodne/severozahodne mornariške obrambe je postala Severna flota 12. decembra 2014 osnova novonastalega petega Kombiniranega strateškega poveljstva Severna flota (s 1. januarjem 2021 polnopravno vojaško okrožje – [[Severno vojaško okrožje]]).<ref name=WaPost>{{navedi novice|title=The Arctic Grows in Importance as Russia Establishes New Military District|url=https://warsawinstitute.org/arctic-grows-importance-russia-establishes-new-military-district/|publisher=Warsaw Institute|date=18 Jun 2020|access-date=5 October 2020|archive-date=28 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200928160516/https://warsawinstitute.org/arctic-grows-importance-russia-establishes-new-military-district/|url-status=live}}</ref> Leta 2021 je rusko ministrstvo za obrambo trdilo, da razmišljajo o ustanovitvi nove flote, pristojne za Arktiko.<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1346611|title=Russia looks into Navy Arctic Fleet creation — source|date=7. oktober 2021|website=tass.com|access-date=8. december 2022|language=en}}</ref> 26. februarja 2024 je bilo Severno vojaško okrožje ukinjeno, to območje pa je bilo priključeno Leningrajskemu vojaškemu okrožju. ===Podmorniške in površinske sile=== Podmorniške in površinske sile pomenijo hrbtenico vojne mornarice. Podmornice so del namenskih podmorniških eskader in flotilj ali del eskader in flotilj, mešanih s površinskimi silami. Ruska vojna mornarica ohranja rigidno sestavo, katere ravni poveljstva bi lahko po vojaških pravilih neposredno izenačili z ustreznimi kopenskimi in zračnimi ustrezniki. ===Obalne enote=== Obalne enote so sestavljene iz [[Ruska mornariška pehota|Mornariške pehote]] in Obalnih raketnih in artilerijskih enot. Ruska mornariška pehota je amfibijska sila ruske vojne mornarice in izvira iz časa, ko je Peter Veliki izdal dekret o pehotnem polku z mornariško opremo leta 1705.<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/history/branches/bv/300years.htm?print=Y|title = Russian Marines Took Beirut and Paris}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://voenpro.ru/infolenta/morskaya-pehota-rossii|title=Морская пехота России}}</ref> Od svoje ustanovitve je doživela boj v [[napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]], [[Krimska vojna|krimski vojni]], [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]], [[prva svetovna vojna|prvi]] in [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], [[prva čečenska vojna|čečenskih vojnah]] in [[rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijski vojni]]. Pod vodstvom admirala [[Sergej Georgijevič Gorškov|Sergeja Georgijeviča Gorškova]] med hladno vojno je Sovjetska vojna mornarica razširila doseg mornariške pehote in jo večkrat namestila po različnih delih sveta. Od razpada Sovjetske zveze se je njen pomen zelo zmanjšal. [[slika:RIAN archive 711423 Vostok 2010 Strategic Exercise in Vladivostok.jpg|desno|sličica|Ruska mornariška pehota med strateško vajo Vostok 2010 na območju [[Vladivostok]]a]] Sovjetska mornariška pehota in njena ruska naslednica imata sloves elitnih jurišnih enot.<ref name="zaloga1998">{{navedi knjigo | author1 = Zaloga, S. |author2=Loop, J. | title = The Soviet Naval Infantry | chapter = Soviet Block Elite Forces | place = London | publisher = Osprey | year = 1998 | volume = 5 | pages = 24 | series = Elite | isbn = 0-85045-631-2}}</ref> Zaradi njihovih črnih uniform in srditega nastopa v bojih v Črnem in Baltskem morju med drugo svetovno vojno je sovjetska mornariška pehota dobila vzdevek »črna smrt« ({{jezik-de|der schwarze Tod}}). Ruska mornariška pehota je mehanizirana sila, organizirana v [[brigada|brigade]], samostojne [[polk]]e in samostojne [[bataljon]]e. Vsaka brigada ima [[tank]]ovski bataljon, bataljon [[samovozna artilerija|samovozne artilerije]], bataljon samovozne [[zračna obramba|zračne obrambe]], bataljon mehanizirane mornariške pehote, druge podporne enote in en zračno-desantni bataljon mornariške pehote, opremljen s padali, z nalogo voditi amfibijska izkrcanja. Enote za obalno obrambo ruske vojne mornarice so navadne mehanizirane brigade z glavno nalogo preprečevati sovražnikova amfibijska izkrcanja. Primer teh so enote za obalno obrambo Baltske flote. Po letu 2010 prihaja do integracije mornariške pehote in enot za obalno obrambo zaradi poenostavitve strukture mornariškega poveljevanja in tudi nove arktične brigade mornariške pehote, ki so v procesu oblikovanja v Severnem vojaškem okrožju, spadajo v ta proces.<ref name="ReferenceC"/> Tudi enote [[obalna artilerija|obalne artilerije]] igrajo pomembno vlogo za vojno mornarico. Zaradi geografije [[Barentsovo morje|Barentsovega]], [[Baltsko morje|Baltskega]], [[Črno morje|Črnega]] in [[Ohotsko morje|Ohotskega]], pa tudi [[Kaspijsko morje|Kaspijskega morja]] je nameščanje obalnih protiladijskih sistemov v vlogi preprečevanja dostopa sovražniku zelo učinkovito. Uporabljajo sistem nadzvočnih protiladijskih raket [[K-300P Bastion-P]]<ref>{{navedi splet |url=https://flot.com/2022/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%82138/ |title=Комплексы "Бастион" на острове Матуа отработали защиту от надводных угроз |access-date=15 October 2022 |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015163352/https://flot.com/2022/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%82138/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://edition.cnn.com/2015/03/16/europe/russia-putin-crimea-nuclear/ |title= Russia was ready to put nuclear forces on alert over Crimea, Putin says |last1= Smith-Spark |first1= Laura |last2= Eshchenko |first2= Alla |last3= Burrows |first3= Emma |date= 2015-03-16 |publisher= [[CNN]] |access-date= 2015-03-16 |quote= In the documentary, Putin said Russia's Bastion high-precision coastal missile defense systems had been deployed to Crimea to protect the territory -- 'in such a way that they were seen perfectly well from outer space.' |archive-date= 8 January 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170108220020/http://edition.cnn.com/2015/03/16/europe/russia-putin-crimea-nuclear/ |url-status= live }}</ref> z raketami P-800 Oniks, sistem podzvočnih raket [[3K60 Bal]] z raketami [[H-35]],<ref name="Rosoboronexport">{{navedi splet |url=http://www.rusarm.ru/cataloque/air_craft/aircraft.pdf |title=Aerospace Systems Export Catalogue |website=[[Rosoboronexport]] |page=123 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071030213111/http://www.rusarm.ru/cataloque/air_craft/aircraft.pdf |archive-date=2007-10-30}}</ref> rakete 3M-54 Kalibr, A-222E Bereg-E 130 mm obalni mobilni artilerijski sistem in samovozne sisteme za zračno obrambo. Mornariško pehoto in obalne enote vodi namestnik poveljnika za mornariško pehoto ruske vojne mornarice, [[generalpolkovnik]] [[Aleksandr Nikolajevič Kolpacenko]]. Njihovo geslo je »Tam kjer smo mi, tam je zmaga!«. ===Mornariško letalstvo=== {{glavni|Rusko mornariško letalstvo}} [[Slika:Su27K_(Su33)_DD-SD-99-06153.jpg|200px|sličica|desno|Palubni lovec Su-33 na letalonosilki ''Admiral Kuznjecov'' 23. februarja 1996 med odpravo v Sredozemskem morju]] [[Slika:Возвращение палубной авиации с ТАВКР «Адмирал Кузнецов» на аэродром базирования.webm|sličica|Piloti ruskega Mornariškega letalstva se vračajo na letališče Severomorsk-3 po operaciji v Siriji]] Prve enote mornariškega letalstva v Rusiji so oblikovali med letoma 1912 in 1914 v sklopu Baltske<ref>''Симоненко В. Г.'' Морские крылья Отечества. Историческая хроника. 1910—1917 годы. — Севастополь: Издатель Кручинин Л. Ю., 2006. — 160 с.</ref><ref>''Герасимов В.'' Изменение роли и места отечественной морской авиации в войне на море (1910—1917 гг.) // [[Морской сборник]]. — 2005. — № 12. — С. 19.</ref> in Črnomorske flote. Od svoje ustanovitve je sodelovalo v [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]], drugi svetovni vojni in mnogih drugih spopadih po Evropi, [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in [[Azija|Aziji]]. Med hladno vojno je mornariško letalstvo vodilo politiko nameščanja velikega števila bombnikov v mornariški jurišni vlogi za nasprotovanje ameriški obsežni floti letalonosilk. Leta 1989 je uporabljalo več kot 1000 letal, od katerih je bila večina bombnikov, kot sta [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M]] in [[Tupoljev Tu-16|Tu-16]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/av_mf.htm|title=Aviatsiya Voyenno-Morskoyo Flota (AV-MF, Naval Air Force)|author=John Pike|publisher=GlobalSecurity.org|access-date=14 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141214200812/http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/av_mf.htm|archive-date=14 December 2014|url-status=live}}</ref> Od padca Sovjetske zveze se je precej zmanjšalo. Bombniki Tu-22M so bili predani Vojnemu letalstvu in od takrat bojna moč mornariškega letalstva temelji na letalih [[Suhoj Su-30|Su-30]],<ref name="Su-30SM2">{{navedi splet|url=https://www.airrecognition.com/index.php/news/defense-aviation-news/2020/august/6530-russian-ministry-of-defense-signed-contracts-with-uac-at-army-2020-for-new-aircrafts.html|title=Russian Ministry of Defense signed contracts with UAC at Army-2020 for new aircrafts &#91;sic&#93;|website=airrecognition.com|date=28 August 2020|access-date=31 August 2020|archive-date=2021-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918072006/https://www.airrecognition.com/index.php/news/defense-aviation-news/2020/august/6530-russian-ministry-of-defense-signed-contracts-with-uac-at-army-2020-for-new-aircrafts.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Naval Aviation">{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/politics/articles/2020/08/25/837739-minfin-roskosmos|title=Минфин и "Роскосмос" вступили в публичные препирательства о сокращении расходов|website=vedomosti.ru|date=26 August 2020|access-date=31 August 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&nid=536906&lang=RU|title=Минобороны РФ заключило контракты на поставку боевых самолётов Су-34, Су-35 и Су-30СМ2|website=militarynews.ru|date=25 August 2020|access-date=31 August 2020}}</ref> [[Suhoj Su-35|Su-35]],<ref>{{navedi splet|url=https://iz.ru/1185406/anton-lavrov-anna-cherepanova/sukhoi-klimat-kamchatki-na-poluostrove-razmestiat-manevrennye-su-35|title="Сухой" климат Камчатки: на полуострове разместят маневренные Су-35|date=29 June 2021|website=Известия|language=ru|access-date=14 July 2021}}</ref> [[Suhoj Su-33|Su-33]],<ref name="IISS212">{{cite journal |author=International Institute for Strategic Studies (IISS) |author-link=International Institute for Strategic Studies |date=2022 |title=The Military Balance 2022 |journal=The Military Balance |language=en |volume=}}</ref> [[Mikojan-Gurevič MiG-29K|MiG-29K]]<ref>{{navedi splet |url=https://bmpd.livejournal.com/1680020.html |title=Сформирован 100-й отдельный корабельный истребительный авиационный полк |trans-title=The 100th independent shipborne fighter aviation regiment was formed |language=ru |website=bmpd.livejournal.com |date=15 January 2016 |access-date=9 April 2019}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.migavia.ru/index.php/ru/novosti/press-relizy/553-mig-29kub-9-let-v-nebe |title=МиГ-29КУБ - 9 лет в небе |trans-title=MiG-29KUB - 9 years in the sky |date=20 January 2016 |language=ru |website=[[Mikoyan]] |accessdate=2023-07-21 |archive-date=2016-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129044338/http://www.migavia.ru/index.php/ru/novosti/press-relizy/553-mig-29kub-9-let-v-nebe |url-status=dead }}</ref> in [[Suhoj Su-34|Su-34]], ki nadomeščajo starejše [[Suhoj Su-24|Su-24]].<ref name="24r">The Military Balance 2018,p.197</ref> Leta 2007 so Rusko mornariško letalstvo sestavljale naslednje enote:<ref name="AFM65">Air Forces Monthly, p. 65</ref> * Mornariško raketno letalstvo * Obalno protipodmorniško letalstvo<ref name="24r" /> * Jurišno letalstvo<ref name="24r" /> * Obalno lovsko letalstvo<ref name="24r" /> * Izvidniško letalstvo<ref name="24r" /> * Ladijsko letalstvo (lovska letala in protipodmorniški zrakoplovi) * Pomožne zračne enote ===Predpona=== Niti revija ''Jane's Fighting Ships'', niti institut ''International Institute for Strategic Studies'' ne navajata standardnih predpon za ladje ruske vojne mornarice. Ameriška vlada včasih uporablja predpono RFS (»Russian Federation Ship«), vendar sama Ruska vojna mornarica ne uporablja tega dogovora. ==Čini in oznake== ===Častniki=== Naslednja preglednica činov v vojni mornarici prikazuje čine Ruske federacije. Čin je naveden najprej v ruščini in nato v slovenskem prečrkovanju. Čini:<ref name="Decree 531">[http://www.redstar.ru/2005/05/14_05/2_02.html Addenda to the Decree of the President of Russian Federation #531] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080608013323/http://www.redstar.ru/2005/05/14_05/2_02.html|date=2008-06-08}}, ''[[Krasnaya Zvezda]]'', 19 May 2005</ref> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%; margin: 0px 12px 12px 0px;" {{Čini_Ruske_vojne_mornarice}} |} ===Podčastniki in mornarji=== Čini podčastnikov in mornarjev:<ref name="Decree 531" /> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%; margin: 0px 12px 12px 0px;" {{Čini_Ruske_vojne_mornarice_(podčastniki_in_mornarji) }} |} ==Oprema== === Ladje in podmornice === Glej [[Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici]]. ===Zrakoplovi=== Glej [[Vojno letalstvo Rusije#Flota letalskega oddelka Ruske vojne mornarice|Flota ruskega mornariškega letalstva]]. ==Vojaška okrožja in flote== Rusko vojno mornarico sestavljajo štiri [[flota|flote]], ena [[flotilja]] in ena [[eskadra]], ki so podrejene vojaškim okrožjem. ===[[Leningrajsko vojaško okrožje]] – Leningrajsko kombinirano strateško poveljstvo=== ====Severna flota==== [[Slika:Admiral_Kuznetsov_aircraft_carrier.jpg|200px|sličica|desno|{{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}}]] {{glavni|Severna flota}} Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je edina letalonosilka {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} in večina jedrskih podmornic, križark ter rušilcev. Ladje: * 43. divizija raketnih ladij (Severomorsk): ** [[Letalonosilka]] {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} razreda [[Letalonosilke razreda Admiral Kuznjecov|''Admiral Kuznjecov'']] (na remontu)<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9381-russian-navy-heavy-aircraft-carrier-admiral-kuznetsov-to-return-at-sea-in-2022.html |title=Russian Navy heavy aircraft carrier Admiral Kuznetsov to return at sea in 2022 |work=NavyRecognition.com |date=5 December 2020 |access-date=6 March 2021 |archive-date=2021-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210203194700/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9381-russian-navy-heavy-aircraft-carrier-admiral-kuznetsov-to-return-at-sea-in-2022.html |url-status=dead }}</ref> ** Težka jedrska [[raketna križarka]] razreda [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']]: ***{{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} (na modernizaciji)<ref>{{navedi splet |url=https://zen.yandex.ru/media/navynews/rossiia-poluchit-vtoroi-atomnyi-kreisergigant-5e85942a4dc6b06f644dc5d2 |title=Россия получит второй атомный крейсер-гигант |trans-title=Russia will receive a second nuclear-powered giant cruiser |date=2 April 2020 |website=[[Yandex Zen]] |language=ru |access-date=2020-04-02}}</ref> *** {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet | url=https://navy-korabel.livejournal.com/277552.html | title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.09.2022 | date=September 2022 | language=ru | accessdate=2023-01-04 | archive-date=2022-09-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220922233437/https://navy-korabel.livejournal.com/277552.html | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|author=Тяжелый атомный ракетный крейсер "Петр Великий" |url=https://flot.com/2022/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%82124/ |title=Крейсер "Петр Великий" поразил цель на дальности более 200 км |publisher=Flot.com |date= |accessdate=2022-09-27|language=ru}}</ref> ** Raketna križarka {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} razreda [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] (aktivna)<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk06/2022|date=6. februar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk052022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk05/2022|date=30. januar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk062022.html|title = Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022|date=7. februar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/02/russia-sends-slava-class-cruiser-ustinov-in-the-mediterranean/|title = Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean|date = 7 February 2022|language=en}}</ref> *2. divizija protipodmorniških ladij (Severomorsk): ** Raketni rušilec razreda [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']]: ***{{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}</ref> ***{{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12339995@egNews |title=Большой противолодочный корабль Северного флота «Североморск» вышел в Баренцево море для выполнения учебно-боевых задач |trans-title=Large anti-submarine ship of the Northern Fleet "Severomorsk" enters the Barents Sea to perform combat training missions |date=21 January 2021 |language=ru |publisher=Russian Ministry of Defence}}</ref> ***{{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi splet| url=https://tass.com/defense/1456373 | title=Russian Navy warship practices missile and artillery fire in Arctic drills|website=[[TASS]]|date=26. maj 2022|accessdate=1. januar 2023|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}</ref> ***{{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} (na modernizaciji)<ref name="#1S">{{navedi splet|url=https://ic.pics.livejournal.com/navy_korabel/63221775/120824/120824_original.jpg|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020|website=navy-korabel.livejournal.com/|date=1. januar 2020|accessdate=1. januar 2023|language=ru}}</ref> ** [[Fregata]] razreda [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']]: ***{{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} (aktivna)<ref name="tass.coms">{{navedi splet|url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=[[TASS]] |date=28 July 2018 |access-date=28 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=28 July 2018 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> ***{{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1180703|title=Latest missile frigate enters service with Russian Navy|publisher=[[TASS]]|date=21 July 2020|access-date=21 July 2020}}</ref> ***{{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} (aktivna)<ref name="Golovko"/> * 31. divizija podmornic (Gadžijevo, zaliv Jagelnaja guba): ** [[Strateška jedrska podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']]:<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021}}</ref> ***{{ladja|K-51|Verhoturje||2}} (aktivna)<ref name="thebulletin.metapress.com">{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}</ref> ***{{ladja|K-114|Tula||2}} (aktivna)<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html |title=arhivska kopija |accessdate=2024-01-01 |archive-date=2022-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html |url-status=dead }}</ref> ***{{ladja|K-117|Brjansk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title="Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref>https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531</ref> ***{{ladja|K-18|Karelija||2}} (aktivna)<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{Citation | date = January 2010 | url = http://russianforces.org/blog/2010/01/karelia_submarine_returns_to_s.shtml | contribution = Karelia submarine returns to service | format = Blog | title = Russian strategic nuclear forces | publisher = Russian forces | access-date = 19 October 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110606223621/http://russianforces.org/blog/2010/01/karelia_submarine_returns_to_s.shtml | archive-date = 6 June 2011 | url-status = live | df = dmy-all }}</ref> ***{{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}</ref> ** Strateška jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']]: ***{{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}</ref> ***{{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} (aktivna)<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021|accessdate=29. december 2022|language=en}}</ref> * 24. divizija podmornic (Gadžijevo, zaliv Jagelnaja guba): ** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] ​(6, od tega 2 na modernizaciji, 1 na remontu in 1 v rezervi)<ref>{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/971/k317/k317.htm|title=К-317, "Пантера" Проект 971|website=www.deepstorm.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707015145/http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/971/k317/k317.htm|archive-date=2017-07-07|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://vpk.name/en/476272_source-the-submarine-wolf-with-caliber-will-return-to-the-navy-in-2023.html|title=Source: the submarine "Wolf" with "Caliber" will return to the Navy in 2023|website=ВПК.name}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|title=Подлодка "Волк" отправилась на ремонт|website=flotprom.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014626/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref name="iz.ru">{{navedi splet|url=http://iz.ru/news/686063|title=Бесшумные "Суперакулы" вооружили "Калибрами" - Новости - Известия - 28.04.2017|date=28 April 2017|access-date=16 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170716154915/http://iz.ru/news/686063|archive-date=16 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> * 11. divizija podmornic (zaliv Zapadnaja Lica (s stranskima zalivoma Bolšaja Lopatkina guba in Nerpičja guba)): ** [[Jurišna jedrska podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]: ***{{ladja|K-410|Smolensk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1468249 | title='Severodvinsk,' 'Smolensk' submarines practice fire cruise missiles in Barents Sea }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=13956|title=Repair Works Started on SSN Smolensk|website=rusnavy.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kp.ru/online/news/1624404/|title= Атомоход "Смоленск" в 2014 году посетит Северный полюс|author= Ольга ЕФРЕМОВА - Сайт «Комсомольской правды»|date= 31 December 2013|access-date= 12 July 2017|archive-url= https://web.archive.org/web/20170729051804/https://www.kp.ru/online/news/1624404/|archive-date= 29 July 2017|url-status= live|df= dmy-all}}</ref> ***{{ladja|K-266|Orjol||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://rg.ru/2017/04/06/podvodnyj-krejser-orel-otpravilsia-k-mestu-bazirovaniia.html|title=Подводный крейсер "Орел" отправился к месту базирования|date=6 April 2017|access-date=6 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170406233002/https://rg.ru/2017/04/06/podvodnyj-krejser-orel-otpravilsia-k-mestu-bazirovaniia.html|archive-date=6 April 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=11 April 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702230620/http://navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> ** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] ​(2, od tega obe na remontu)<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=166047|title=АПЛ «Обнинск» спустили на воду|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> ** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']]: ***{{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet| url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/09/new-intelligence-russia-sends-nuclear-submarine-to-mediterranean/ | title=New Intelligence: Russia Sends Nuclear Submarine to Mediterranean | date=2 September 2022|accessdate=15. decembra 2022|language=en }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.slobodenpecat.mk/en/najmokjnata-ruska-nuklearna-podmornica-vplovi-vo-mediteranot/ | title=The most powerful Russian nuclear submarine has sailed into the Mediterranean - Free Press | date=5 September 2022 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=NBG9MWQfsG8 | title=Russian Sub Ops Special Briefing: Severodvinsk Enters Med | website=[[YouTube]]|date=4. september 2022|accessdate=15. decembra 2022|language=en }}</ref> ***{{ladja|K-561|Kazan||2}} (aktivna)<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=structure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021|language=ru}}</ref> ***{{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} (aktivna)<ref name="2p">{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435|date=30 Nov 2023|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> * 7. divizija podmornic (zaliva Ara guba in Ura guba): ** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']] ​(2)<ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/945A/K-336/K-336.htm |title=Archived copy |access-date=2017-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170916100647/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/945A/K-336/K-336.htm |archive-date=2017-09-16 |url-status=live }}</ref><ref name="auto4">{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes}}</ref> * 4. flotilja podmornic (Poljarni): ** [[Konvencionalna podmornica|Dizel-električna podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']] ​(4, od tega 2 v rezervi)<ref name="Б-800">{{navedi splet|url=http://www.itar-tass.com/c9/278380.html|title=Дизельная подлодка «Калуга» в 2012 году вернется в боевой состав Северного флота после модернизации|date=2011-11-22|publisher=ИТАР-ТАСС|accessdate=2011-12-16|archiveurl=https://www.webcitation.org/65sDk37iA?url=http://www.itar-tass.com/c9/278380.html|archivedate=2012-03-02}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12088620@egNews |title=Подводная лодка «Калуга» прибыла в базу после дальнего похода : Министерство обороны Российской Федерации<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2020-05-05 |archive-date=2018-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180115002146/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12088620@egNews}}</ref> ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']] ​(1)<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2017/august-2017-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/5473-project-677-lead-submarine-st-petersburg-passed-all-russian-navy-tests.html |title=Project 677 lead submarine St. Petersburg passed all Russian Navy tests |website=Navy Recognition |accessdate=29 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170815140214/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2017/august-2017-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/5473-project-677-lead-submarine-st-petersburg-passed-all-russian-navy-tests.html |archive-date=15 August 2017 |url-status=live}}</ref> ===[[Vzhodno vojaško okrožje]] – Vzhodno kombinirano strateško poveljstvo=== ====Tihooceanska flota==== {{glavni|Tihooceanska flota}} Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic, rušilcev in križark je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Ladje: [[Slika:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|200px|sličica|desno|{{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} v [[Viljučinsk]]u]] * Primorska flotilja (Vladivostok): ** 36. divizija ladij (Vladivostok): *** Raketna križarka razreda [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']]: ****{{ladja||Varjag|križarka|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/11/russian-forces-in-mediterranean-wk442022.html|title=Russian forces in the Mediterranean - Wk44/2022|date=1. november 2022|accessdate=3. januar 2023|language=en|website=russianfleetanalysis.blogspot.com}}</ref> *** Raketni rušilec razreda [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']]: ****{{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi splet|url=http://www.kommersant.com/tree.asp?rubric=3&node=44&doc_id=610715|title=Pacific Fleet Moving South|date=21 September 2005|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060509205814/http://www.kommersant.com/tree.asp?rubric=3&node=44&doc_id=610715|archive-date=9 May 2006|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet| url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}</ref> ****{{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} (aktiven)<ref name="#1M">{{navedi splet|url=https://ic.pics.livejournal.com/navy_korabel/63221775/120824/120824_original.jpg|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020|website=navy-korabel.livejournal.com/|date=1. januar 2020|accessdate=1. januar 2023|language=ru}}</ref> ****{{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} (na modernizaciji)<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/march/11570-russia-to-upgrade-submarine-irkutsk-and-destroyer-admiral-vinogradov-in-2022.html|title=Russia to upgrade submarine Irkutsk and destroyer Admiral Vinogradov in 2022|website=navyrecognition.com|date=30. marec 2022|accessdate=1. januar 2023|language=en|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115194625/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/march/11570-russia-to-upgrade-submarine-irkutsk-and-destroyer-admiral-vinogradov-in-2022.html|url-status=dead}}</ref> ****{{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}</ref> ** 165. brigada ladij (Vladivostok): *** Korveta razreda [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] (5)<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12332548@egNews|title=Новейший корвет "Гремящий" принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=29 December 2020|access-date=29 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201229210147/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12332548@egNews|archive-date=29 December 2020|url-status=live}}</ref> ** 19. brigada podmornic (Vladivostok): *** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']] ​(3, od tega 2 v rezervi)<ref>{{navedi novice |url=http://navaltoday.com/2017/01/27/russian-kilo-class-submarine-rejoins-navy-after-14-years-of-repairs/ |title=Russian Kilo-class submarine rejoins navy after 14 years of repairs |work=[[Navaltoday.com]] |date=2017-01-27 |access-date=27 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170127111348/http://navaltoday.com/2017/01/27/russian-kilo-class-submarine-rejoins-navy-after-14-years-of-repairs/ |archive-date=27 January 2017 |url-status=live}}</ref> *** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']] ​(6, od tega 1 v Baltskem morju)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry}}</ref><ref name="seawaves.com">{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}</ref><ref name="navalnews">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="thediplomat.com">{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ДЭПЛ "Магадан" |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}</ref> * 16. eskadra podmornic reda rdeče zastave ([[Viljučinsk]]): ** 25. divizija podmornic (Viljučinsk): *** Strateška jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']]: ****{{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Атомный ракетный крейсер «Александр Невский» вернулся на Камчатку|url=https://iz.ru/1064694/2020-09-24/atomnyi-raketnyi-kreiser-aleksandr-nevskii-vernulsia-na-kamchatku|website=iz.ru|publisher=[[Известия]]|date=2020-09-24|accessdate=2020-09-25|archive-date=2020-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200925095739/https://iz.ru/1064694/2020-09-24/atomnyi-raketnyi-kreiser-aleksandr-nevskii-vernulsia-na-kamchatku|url-status=live}}</ref> ****{{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|lang=ru-RU|url=https://profile.ru/news/protection/army/vladimir-monomax-vpervye-otstrelyalsya-bulavoj-s-dalnego-vostoka-video-456919/|title="Владимир Мономах" впервые отстрелялся "Булавой" с Дальнего Востока: видео|website=Профиль|accessdate=2020-12-14|archive-date=2020-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20201215170826/https://profile.ru/news/protection/army/vladimir-monomax-vpervye-otstrelyalsya-bulavoj-s-dalnego-vostoka-video-456919/|url-status=live}}</ref> ****{{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} (aktivna)<ref name="ТАСС">{{navedi splet | url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729 | title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|date=21. december 2021|access-date=10. decembra 2022|language=ru}}</ref> ****{{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}</ref> **** {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435/}}</ref> **** {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}</ref> *** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] (2): ****{{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} (aktivna)<ref name="tass.ru">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|website=Tass.com|date=21 December 2021|access-date=12 May 2022}}</ref> **** {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/06/russias-third-project-885m-yasen-m-submarine-starts-sea-trials/ |title=Russia's Third Project 885M (Yasen-M) Submarine Starts Sea Trials |date=28 June 2022 |website=navalnews.com}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435/}}</ref> *** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]: ****{{ladja|K-132|Irkutsk||2}} (na modernizaciji)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15018941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com|title = Модернизированная АПЛ "Иркутск" вернется в боевой состав Тихоокеанского флота в 2023 году|date=24. junij 2022|accessdate=31. december 2022|language=ru}}</ref> ****{{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} (na modernizaciji)<ref>{{navedi splet |url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=170964 |title=Китайское судно доставило АПЛ «Челябинск» на ремонт |access-date=2014-09-08 |archive-date=2014-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140908135410/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=170964 |url-status=live }}</ref> ****{{ladja|K-456|Tver||2}} (neaktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ****{{ladja|K-186|Omsk||2}} (aktivna)<ref name="omsk">{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки }}</ref> ****{{ladja|K-150|Tomsk||2}} (aktivna)<ref name="omsk"/><ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}</ref> *** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] ​(4, od tega 1 na modernizaciji, 1 na remontu in 1 v rezervi)<ref>{{navedi splet|url=http://vpk-news.ru/news/29797|title=Отремонтированная АПЛ "Кузбасс" передана ТОФ - Еженедельник "Военно-промышленный курьер"|website=vpk-news.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170723103631/http://vpk-news.ru/news/29797|archive-date=2017-07-23|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/defense_safety/20151218/1344237083.html|title=Медведев в ДФО осмотрел модернизированную АПЛ К-419 "Кузбасс"|date=18 December 2015|access-date=16 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170910174222/https://ria.ru/defense_safety/20151218/1344237083.html|archive-date=10 September 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ===[[Južno vojaško okrožje]] – Južno kombinirano strateško poveljstvo=== ====Črnomorska flota==== {{glavni|Črnomorska flota}} Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorossijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic, fregat in korvet po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami. Ladje: *30. divizija ladij (Sevastopol): ** Fregata razreda [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (projekt 11356R)]]: ***{{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> ***{{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref> ***{{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> ** Fregata razreda [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (projekt 1135)]]: ***''Pitlivi'' (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Frigate Admiral Grigorovich and patrol vessel Pytliviy complete tasks in Mediterranean Sea|website=Ministry of Defence of the Russian Federation|url=https://syria.mil.ru/en/index/syria/peacemaking_briefs/brief.htm?id=12178357@egNews|archive-url=https://web.archive.org/web/20211126021746/https://syria.mil.ru/en/index/syria/peacemaking_briefs/brief.htm?id=12178357%40egNews|archive-date=26 November 2021}}</ref> ***''Ladni'' (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1275131 |title=Russian Black Sea Fleet guard ship deploys to sea after repairs |date=7 April 2021 |website=[[TASS]]}}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] (1)<ref name="ReferenceS">{{Navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/november/9248-russia-resumes-construction-of-project-20380-20385-corvettes.html |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-21 |archive-date=2023-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230608045156/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/november/9248-russia-resumes-construction-of-project-20380-20385-corvettes.html |url-status=dead }}</ref><ref name="commissioning estimates">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/212933.html|title=Строительство боевых кораблей океанской и дальней морской зоны для ВМФ РФ на 01.08.2019|website=navy-korabel.livejournal.com|date=1 August 2019|access-date=31 August 2019|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422185837/https://navy-korabel.livejournal.com/212933.html|url-status=dead}}</ref> *41. brigada raketnih čolnov (Sevastopol): ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***''Višni Voločjok''<ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6258-buyan-m-corvette-vyshny-volochyok-joins-russia-s-black-sea-fleet.html |title=Buyan-M Corvette Vyshny Volochyok Joins Russia's Black Sea Fleet |publisher=Navyrecognition.com |date=2018-06-02 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117063251/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6258-buyan-m-corvette-vyshny-volochyok-joins-russia-s-black-sea-fleet.html |archive-date=2018-11-17 |url-status=live }}</ref> ***''Orehovo-Zujevo''<ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> ***''Ingušetija''<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> ***''Grajvoron''<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] (1)<ref>{{navedi splet |url=http://forums.airbase.ru/2023/07/t91586_269--malyj-raketnyj-korabl-korvet-proekta-22800-karakurt.8650.html}}</ref> *4. brigada podmornic (Sevastopol): ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]: ***{{ladja|B-261|Novorossijsk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> ***{{ladja|B-237|Rostov na Donu||2}} (močno poškodovana)<ref>{{Navedi splet|title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html|website=Navy Naval News Navy Recognition|date=2023-09-18|accessdate=2023-12-22|language=en-gb|archive-date=2023-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html|url-status=dead}}</ref> ***{{ladja|B-262|Stari Oskol||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ***{{ladja|B-265|Krasnodar||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> ***{{ladja|B-268|Veliki Novgorod||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ***{{ladja|B-271|Kolpino||2}} (aktivna)<ref>{{navedi novice|title=Видео ракетных ударов ВКС РФ в Сирии|url=https://iz.ru/666851/video/video-raketnykh-udarov-vks-rf-v-sirii|work=Известия|date=2017-11-03|accessdate=2017-11-03|language=ru|archivedate=2017-11-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171103214242/https://iz.ru/666851/video/video-raketnykh-udarov-vks-rf-v-sirii}}</ref> ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']]: ***{{ladja|B-871|Alrosa||2}} (aktivna po remontu 2014–2022)<ref>{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/14942967 | title=Источник: вооруженная "Калибрами" подлодка "Алроса" останется на Черноморском флоте - ТАСС|website=[[TASS]]|date=17. junij 2022|access-date=9. december 2022|language=ru}}</ref> ====Kaspijska flotilja==== {{glavni|Kaspijska flotilja}} Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']] in šestimi korvetami razreda ''Bujan''. Ladje: *106. brigada ladij (Mahačkala): ** Fregata razreda [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']]: ***''Tatarstan'' (aktivna)<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}</ref> ***''Dagestan'' (aktivna)<ref name="auto3"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***''Grad Svijažsk'' (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://www.zdship.ru/press-center/news-events/1254/ |script-title=ru:На кораблях "Град Свияжск" и "Углич" подняли Военно-Морские флаги |trans-title=Naval flags raised on ships "Grad Sviyazhsk" and "Uglich" |website=JSC Zelenodolsk Plant named after A.M. Gorky |language=ru |date=27 July 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304061859/http://www.zdship.ru/press-center/news-events/1254/ |archive-date=4 March 2016 |url-status=live}}</ref> ***''Uglič''<ref name="auto10">{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm |title=Small Missile Ship - Project 21631 |website=Russianships.info}}</ref> ***''Veliki Ustjug''<ref>{{navedi splet |url=http://vpk-news.ru/news/22785 |script-title=ru:Шесть малых ракетных кораблей пополнят ВМФ России |trans-title=Six small missile ships will join the Russian Navy |website=vpk-news.ru |language=ru |date=19 November 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141221131905/http://vpk-news.ru/news/22785 |archive-date=21 December 2014 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://vpk-news.ru/news/23208 |script-title=ru:На «Великом Устюге» поднят Андреевский флаг |trans-title=At the Zelenodolsk plant named after A.M. Gorky, the laying down of the third MRK of the Buyan type will take place |language=ru |website=vpk-news.ru |date=19 December 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141224083436/http://vpk-news.ru/news/23208 |archive-date=24 December 2014 |url-status=live}}</ref> *73. brigada ladij (Astrahan): ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***''Astrahan''<ref name="project_21630">{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm |title=Small Artillery Ships - Project 21630 |website=RussianShips.info |access-date=2018-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm |archive-date=2018-07-20 |url-status=live}}</ref> ***''Volgodonsk''<ref name="ReferenceB">{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}</ref> ***''Mahačkala''<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}</ref> ====5. operativna eskadra==== {{glavni|5. operativna eskadra}} 5. operativna eskadra je enota ruske vojne mornarice v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Deluje iz oporišča [[Tartus]] v Siriji. Enota je delovala v letih 1963–1993 in ponovno od leta 2013. Običajno jo sestavljata dve dizel-električni podmornici, ena fregata, ena korveta, pomožne ladje in ladje drugih ruskih flot, ki se trenutno nahajajo v Sredozemskem morju. Ladje: * Fregata razreda [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] (1 fregata Črnomorske flote premeščena v Sredozemsko morje) <ref>{{navedi splet|url=https://www.forces.net/russia/royal-navy-and-royal-air-force-deployed-shadow-russian-warships|title = Royal Navy and Royal Air Force deployed to shadow Russian warships |website=Forces.net |last=Candlin |first=Alex |date=9 June 2023 }}</ref><ref>{{cite tweet |url=https://twitter.com/NavyLookout/status/1651863240379449344|title=@HMSDefender has been shadowing 3 Russian warships on their way to the Baltic - returning home after 18 months on operations in the Mediterranean |number=1651863240379449344 |user=NavyLookout |date=28 April 2023 |access-date=28 April 2023}}</ref> * Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']] (1) (1 korveta Črnomorske flote premeščena v Sredozemsko morje) * Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']] ​(2 podmornici Črnomorske flote, premeščeni v oporišče Tartus, Sirija) Oktobra 2022 so bile v Sredozemskem morju tri okrepitve Tihooceanske in Severne flote: raketna križarka {{ladja||Varjag|križarka|2}}, raketni rušilec {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} in fregata {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} (vse tri od začetka februarja 2022).<ref>{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk062022.html|title = Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022|date=7. februar 2022|accessdate=17. decembra 2022|website=russianfleetanalysis.blogspot.com|language=en|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/02/russia-sends-slava-class-cruiser-ustinov-in-the-mediterranean/|title = Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean|date = 7 February 2022}}</ref> === [[Moskovsko vojaško okrožje]] – Moskovsko kombinirano strateško poveljstvo === ====Baltska flota==== {{glavni|Baltska flota}} Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja. Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]]. Ladje: *128. brigada ladij (Baltijsk): ** Raketni rušilec razreda [[Rušilci razreda Sarič|''Sarič'']]: ** Fregata razreda [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']]: ***''Neustrašimi'' (aktivna po remontu 2014–2022)<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> ***''Jaroslav Mudri'' (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']]: ***''Steregušči'' (na remontu)<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> ***''Soobrazitelni'' (aktivna)<ref name="rusnavy2">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}</ref> ***''Bojki'' (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://sdelanounas.ru/blogs/33094/ |title=Корвет "Бойкий" передан ВМФ России! - Сделано у нас |publisher=Sdelanounas.ru |date=2013-05-16 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140211183054/http://sdelanounas.ru/blogs/33094/ |archive-date=2014-02-11 |url-status=live }}</ref> ***''Stojki'' (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> *36. brigada raketnih ladij in čolnov (Baltijsk): ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***''Zeleni dol''<ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ***''Serpuhov''<ref name="sdelanounas.ru"/> ***''Grad''<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/16713883|title=Корабли "Генералиссимус Суворов", "Анатолий Шлемов", "Град" приняты в состав ВМФ России|website=TACC|access-date=2022-12-29}}</ref> ***''Naro-Fominsk''<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля}}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']]: *** ''Mitišči''<ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> *** ''Sovjetsk''<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск" |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian Federation]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}</ref> *** ''Odincovo''<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> *123. brigada podmornic (Kronštat): ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']]: ***{{ladja|B-806|Dmitrov||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}</ref> ==Prihodnost in modernizacija== Leta 2007 je bil potrjen desetletni finančni program, v okviru katerega je vojna mornarica dobila največ sredstev od vseh treh vej in enako količino sredstev kot [[Strateške raketne sile Ruske federacije|Strateške raketne sile]], kar je bilo prvič v sovjetski in ruski zgodovini.<ref>{{navedi splet|url=http://en.rian.ru/analysis/20071005/82619436.html|title=Unmanned aerial vehicles increase in numbers|last=Sputnik|website=en.rian.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20130521164233/http://en.rian.ru/analysis/20071005/82619436.html|archive-date=21 May 2013|url-status=live}}</ref> Do leta 2020 je Rusija načrtovala dobavo šestih novih fregat razreda ''Admiral Gorškov'', več jedrskih podmornic razredov ''Jasen'' in ''Borej'' ter množično modernizacijo obstoječih jedrskih podmornic razredov ''Ščuka-B'' in ''Antej'' ter rušilcev razreda ''Fregat''. Prav tako je načrtovala nakup dveh [[nosilka helikopterjev|nosilk helikopterjev]] iz [[Francija|Francije]],<ref>[http://www.rian.ru/defense_safety/20100524/237875198.html Минобороны РФ планирует закупить четыре вертолетоносца типа "Мистраль" | Оборона и безопасность|Лента новостей "РИА Новости"]. Rian.ru. Retrieved on 2010-09-09.</ref> vendar je bila kupčija odpovedana po začetku [[Vojna v Donbasu|vojne v Donbasu]].<ref name="BBC1">{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-29052599|title=Ukraine crisis: France halts warship delivery to Russia|work=[[BBC News]]|date=3 September 2014|access-date=2014-09-03|language=en}}</ref> Program velja za neuspešnega, saj večina ladij do leta 2020 ni bila dostavljena<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-insight-idUSKCN1QA0U7|title=Despite Putin's swagger, Russia struggles to modernize its navy|website=reuters.com|date=21. februarja 2019|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> zaradi proizvodnih težav v ladjedelnicah in tehničnih ter finančnih omejitev po nastopu sankcij po priključitvi [[Krim (polotok)|Krim]]a in začetku vojne v Donbasu. Kljub temu program modernizacije poteka naprej in po letu 2020 se je prihod novih ladij in podmornic pospešil. Ruska vojna mornarica je v novem desetletnem programu oboroževanja 2018–2027 prejela podoben znesek sredstev kot vojno letalstvo in kopenske sile.<ref>{{navedi novice|url=https://www.chathamhouse.org/2018/05/russias-new-state-armament-programme|title=Russia’s New State Armament Programme|website=chathamhouse.org|date=maj 2018|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> ===Podmornice=== Za rusko vojno mornarico so podobno kot za sovjetsko vojno mornarico grajene predvsem podmornice, ki imajo v primerjavi z ladjami večjo možnost ustavljanja ameriških udarnih skupin letalonosilk.<ref>Predgovor k ''[[Jane's Fighting Ships]] 2004–2005'', p.30</ref> Grajene so strateške jedrske podmornice razredov ''Borej'' (dvanajst podmornic<ref name="Two more Borei-A submarines">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/5856741 |title=Источник: еще две стратегические подлодки "Борей-А" построят на "Севмаше" к 2028 году |trans-title=Source: Two more Borey-A strategic submarines will be built at Sevmash by 2028 |language=ru |website=[[TASS]] |date=30 November 2018 |access-date=2 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181201135144/https://tass.ru/armiya-i-opk/5856741 |archive-date=1 December 2018 |url-status=live}}</ref>) in ''Habarovsk'' (štiri podmornice, nosilke strateških torpedov na jedrski pogon [[2M-39 Pozejdon]])<ref name="auto">{{navedi splet |url=http://www.military-today.com/navy/khabarovsk_class.htm |title=Khabarovsk class Nuclear-Powered Attack Submarine |website=Military-Today.com |accessdate=2021-12-02 |archive-date=2021-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211210003732/http://www.military-today.com/navy/khabarovsk_class.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/05/russian-special-submarine-khabarovsk-likely-to-be-launched-in-june/ |title=Russian Special Submarine 'Khabarovsk' Likely to be Launched in June |first=Martin |last=Manaranche |date=May 11, 2020 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="auto1">{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2020/06/09/russias-newest-submarine-khabarovsk-could-redefine-underwater-warfare/ |title=Russia’s Newest Submarine, Khabarovsk, Could Redefine Underwater Warfare |first=H. I. |last=Sutton |date=9 June 2020 |website=Forbes}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/may-2020/8389-russian-navy-project-09851-khabarovsk-nuclear-submarine-to-be-floated-in-june.html |title=Russian Navy Project 09851 Khabarovsk nuclear submarine to be floated in June |date=May 2020 |website=NavyRecognition.com |accessdate=2021-12-02 |archive-date=2021-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211202200956/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/may-2020/8389-russian-navy-project-09851-khabarovsk-nuclear-submarine-to-be-floated-in-june.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |title=Russia's 'doomsday drone' prepares for testing |url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/05/russia-prepares-testing-doomsday-drone |first=Thomas |last=Nilsen |website=The Barents Observer |date=26 May 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.defenseworld.net/news/26923/Russian_Nuclear_capable_Underwater_Drone_to_Enter_Service_in_September#.Xtie_lUzaUk |title=Russian Nuclear-capable Underwater Drone to Enter Service in September |date=7 May 2020 |website=DefenseWorld.net |accessdate=2021-12-02 |archive-date=2021-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211202200951/https://www.defenseworld.net/news/26923/Russian_Nuclear_capable_Underwater_Drone_to_Enter_Service_in_September#.Xtie_lUzaUk |url-status=dead }}</ref> ter jurišne jedrske podmornice razreda ''Jasen'' (enajst podmornic).<ref name=":0">{{navedi splet |url=https://ria.ru/20200721/1574657175.html |title=В ОСК назвали сроки передачи флоту подлодок с гиперзвуковым оружием |trans-title=The USC named the date of the transfer of submarines with hypersonic weapons to the fleet |date=21 July 2020 |language=ru |website=RIA Novosti}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2021/10240-naval-news-july-2021-navy-forces-maritime-defense-industry/10502-russia-launches-krasnoyarsk-yasen-m-class-of-project-885m-sub.html|title=Russia launches Krasnoyarsk Yasen-M-class of project 885M sub|accessdate=2021-12-02|archive-date=2021-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211202200954/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2021/10240-naval-news-july-2021-navy-forces-maritime-defense-industry/10502-russia-launches-krasnoyarsk-yasen-m-class-of-project-885m-sub.html|url-status=dead}}</ref> Po letu 2023 naj bi Rusija začela z gradnjo novega razreda jurišnih jedrskih podmornic [[Podmornice razreda Lajka|''Lajka'']], ki bodo manjše in cenejše od podmornic razreda ''Jasen''.<ref>{{navedi splet |url=http://paralay.net/advanced.html |title=Future Projects |date=23 July 2010 |website=Stealth Machinery |access-date=15 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150219125031/http://paralay.net/advanced.html |archive-date=19 February 2015 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://thebarentsobserver.com/security/2016/03/hunter-red-october-back-scene |title=Hunter for Red October plans for comeback |first=Trude |last=Pettersen |date=8 March 2016 |newspaper=The Barents Observer |access-date=13 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160314052654/http://thebarentsobserver.com/security/2016/03/hunter-red-october-back-scene |archive-date=14 March 2016 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://russiamil.wordpress.com/2015/01/23/russian-naval-shipbuilding-plans-rebuilding-a-blue-water-navy/ |title=Russian naval shipbuilding plans: Rebuilding a blue water navy |website=Russian Military Reform |date=23 January 2015 |access-date=5 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150708190628/https://russiamil.wordpress.com/2015/01/23/russian-naval-shipbuilding-plans-rebuilding-a-blue-water-navy/ |archive-date=8 July 2015 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://nationalinterest.org/blog/the-buzz/russia-already-developing-new-fifth-generation-submarines-13167 |title=Russia Is Already Developing New Fifth-Generation Submarines |first=Zachary |last=Keck |website=The National Interest |date=23 June 2015 |access-date=17 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325233250/http://nationalinterest.org/blog/the-buzz/russia-already-developing-new-fifth-generation-submarines-13167 |archive-date=25 March 2016 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/april-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3808-russias-next-gen-husky-class-ssn-to-combine-multipurpose-strategic-submarine-characteristics.html |title=Russia's Next Gen Husky-class SSN to combine multipurpose, strategic submarine characteristics |date=2015 |website=Navy Recognition.com |access-date=21 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160604213957/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/april-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3808-russias-next-gen-husky-class-ssn-to-combine-multipurpose-strategic-submarine-characteristics.html |archive-date=4 June 2016 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://vk.com/wall58155853?own=1&z=photo-161930_406850142/wall58155853_452 |title=Атомной Подводной Лодки Пятого Поколения (Photo) |trans-title=Fifth Generation Nuclear Submarine |language=ru |date=28 March 2016 |website=VK.com}}</ref> [[slika:К-419 Кузбасс в доке ДВЗ Звезда 2015.06.27.JPG|desno|sličica|''Kuzbass'' v [[suhi dok|suhem doku]] 27. junija 2015]] Obstoječe podmornice razreda ''Ščuka-B'' so množično modernizirane in bodo del ruske vojne mornarice še globoko v 2030-ta leta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/9055-russian-navy-postpones-upgrade-of-third-generation-nuclear-submarines.html|title=Russian Navy postpones upgrade of third-generation nuclear submarines|website=Navy Recognition|accessdate=2021-11-01|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225135949/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/9055-russian-navy-postpones-upgrade-of-third-generation-nuclear-submarines.html|url-status=dead}}</ref> Med globoko modernizacijo podmornice prejmejo sodobne rakete ''Kalibr''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/03/russias-akula-class-submarines-to-fire-kalibr-cruise-missiles-following-upgrade/|title=Russia’s Akula-Class Submarines To Fire Kalibr Cruise Missiles Following Upgrade|date=30. marca 2020|website=navalnews.com|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> Modernizacijo je v letih 2014–2020 prva dokončala podmornica ''Vepr'' razreda ''Ščuka-B'',<ref>[https://web.archive.org/web/20200325102557/https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/03/first-modernized-akula-attack-submarine-returns-northern-fleet First modernized Akula attack submarine returns to Northern Fleet] (2020-03-25)</ref> za sestrske podmornice ''Leopard'', ''Volk'' in ''Samara'' pa modernizacija poteka v letih 2013–2022,<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10270469|title=Источник: атомную подлодку "Леопард" спустят на воду 25 декабря|date=16. decembra 2020|website=tass.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13148653|title=АПЛ "Леопард" после ремонта и модернизации выйдет на испытания в 2022 году|date=8. decembra 2021|website=tass.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> 2014–2023<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10406663|title=Источник: подлодка "Волк" с "Калибрами" вернется в боевой состав ВМФ в 2023 году|date=8. decembra 2021|website=tass.ru|access-date=5. januarja 2021|language=ru}}</ref> in 2020–2023.<ref>{{navedi splet|url=https://flotprom.ru/2021/%D0%9C%D0%BE%D0%B4%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%8F2/|title=Источник: "Самара" вернется в строй в 2023 году с "Калибрами" на борту|date=14. januarja 2021|website=flotprom.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> Podmornici razreda ''Antej'' ''Irkutsk'' in ''Čeljabinsk'' bosta po modernizaciji v letih 2013–2023 in 2023– postali nosilki najsodobnejših [[hiperzvočno orožje|hiperzvočnih raket]] ''Cirkon'').<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1359203|title=Russian Antey-class nuclear-powered sub’s upgrade to extend its service life by 10 years|website=Tass.com|access-date=25 November 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nsrs/949A/K-132/K-132.htm|title=Подводный крейсер К-132, "Иркутск". Проект 949А|website=Deepstorm.ru|access-date=2012-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130511140957/http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nsrs/949A/K-132/K-132.htm|archive-date=2013-05-11|url-status=live}}</ref><ref name="navaltoday.com">{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref><ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> Druge podmornice so namesto modernizacije prestale samo remont.{{ref|Remont|A}} Zaradi programa množični sočasnih modernizacij, ki trajajo dlje kot je bilo sprva predvideno, ima Ruska vojna mornarica v aktivni uporabi manjšino jurišnih jedrskih podmornic, druge, kot je ''Pantera'', pa ostajajo nedelujoče brez jasnih obetov za popravilo. ===Ladje=== Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija še naprej gradila ladje obstoječih razredov ''Orlan'' ({{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}}) in ''Fregat'' (''Admiral Čabanenko''), vendar s počasnejšim tempom zaradi manjšega proračuna. Po letu 2000 se je začela gradnja novih razredov ladij, ki se je sprva osredotočala na manjše ladje, kot so korvete razredov ''Steregušči'' in ''Bujan'' ter fregate razreda ''Gepard''. Po letu 2010 se je začela gradnja večjih ladij, fregat, razredov ''Burevestnik'' in ''Admiral Gorškov''. Rusija je sprva načrtovala gradnjo 10–12 fregat razreda ''Admiral Gorškov'',<ref>{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/technology/articles/2010/10/29/admiral_gorshkov_spuschen_na_vod|title="Адмирал Горшков" спущен на воду|date=29. oktobra 2010|website=vedomosti.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> od katerih bi prva vstopila v uporabo leta 2011<ref name="RIA">{{navedi splet |url=http://en.rian.ru/russia/20081030/118043727.html |title=Russia to float out new missile frigate in 2011 |website=RIA Novosti |date=2008-10-30 |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111117120553/http://en.rian.ru/russia/20081030/118043727.html |archive-date=2011-11-17 |url-status=dead}}</ref> od katerih bi bilo šest dodeljenih Črnomorski floti.<ref>{{navedi splet|url=https://lenta.ru/news/2010/10/25/flot/|title=Черноморский флот получит 18 кораблей за десять лет |date=25. oktobra 2010|website=lenta.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> Zaradi zelo počasne gradnje (prva ladja dokončana leta 2018) in težav z dobavami motorjev iz Ukrajine<ref>{{navedi novice |url=http://news.usni.org/2015/06/10/russian-navy-faces-surface-modernization-delays-without-ukrainian-engines-officials-pledge-to-sue |title=Delays Without Ukrainian Engines, Officials Pledge to Sue |first=Sam |last=LaGrone |date=10 June 2015 |newspaper=USNI News |access-date=19 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170120055807/https://news.usni.org/2015/06/10/russian-navy-faces-surface-modernization-delays-without-ukrainian-engines-officials-pledge-to-sue |archive-date=20 January 2017 |url-status=live}}</ref> so za Črnomorsko floto zgradili tri nadomestne fregate razreda ''Burevestnik'' (in več korvet razredov ''Bujan'' in ''Karakurt''). Po letu 2020 je Rusija začela graditi motorje in menjalnike za fregate razreda ''Admiral Gorškov'' sama in gradnja fregat se je pospešila (druga ladja je bila dokončana leta 2020).<ref>{{navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=7238 |title=Rostec begins serial deliveries of units for frigates of the "Admiral" series |date=25 November 2020 |website=SeaWaves Magazine |accessdate=2021-12-05 |archive-date=2021-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211205115540/https://seawaves.com/?p=7238 |url-status=dead }}</ref> Fregate naj bi postale glavno sredstvo projekcije moči ruske vojne mornarice na odprtem morju. [[Slika:Mock_amphibious_assault_ship_of_the_surf_on_«Army_2015»_1.JPG|200px|sličica|levo|Model nosilke helikopterjev razreda ''Ivan Rogov'']] Leta 2024 načrtuje Rusija začetek gradnje večjih fregat razreda ''Super-Gorškov'' z izpodrivom 7000 t in 112 navpičnimi izstrelitvenimi celicami,<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/ekonomika/12482821|title=Головной модернизированный фрегат проекта 22350М будет заложен в 2024 году|date=23. septembra 2022|website=tass.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> gradnja rušilcev na jedrski pogon razreda [[Rušilci razreda Lider|''Lider'']] z izpodrivom 19.000 t in okrog 200 navpičnimi izstrelitvenimi celicami pa je bila preložena za nedoločen čas.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/33099/russia-has-abandoned-its-massive-nuclear-destroyer-and-supersized-frigate-programs|title=Russia Has Abandoned Its Massive Nuclear Destroyer And Supersized Frigate Programs|date=21. aprila 2020|website=thedrive.com|access-date=8. decembra 2022|language=en|archive-date=2023-09-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230909091720/https://www.thedrive.com/the-war-zone/33099/russia-has-abandoned-its-massive-nuclear-destroyer-and-supersized-frigate-programs|url-status=dead}}</ref> Leta 2020 je Rusija prvič v sodobni zgodovini začela z gradnjo dveh nosilk helikopterjev razreda ''Ivan Rogov'' z izpodrivom okrog 40.000 t<ref name="tass20212">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10798699 |title=Источник: на заводе "Залив" начали формировать корпуса будущих кораблей-вертолетоносцев |trans-title=Source: The Zaliv plant began to form the hulls of future helicopter carriers |language=ru |date=28 February 2021 |website=ТАSS}}</ref> in nosilnostjo okrog 20 helikopterjev ter brezpilotnih letal in 900 pripadnikov mornariške pehote.<ref name=Lenta1>{{navedi splet|url=https://lenta.ru/news/2015/06/19/v_ochered/ |title=В России разработали второй корабль на замену "Мистралям" |trans-title=Russia has developed a second ship to replace the "Mistrals" |language=ru |website=[[Lenta.ru]] |date=15 June 2015 |access-date=17 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151229202424/http://lenta.ru/news/2015/06/19/v_ochered/ |archive-date=29 December 2015 |url-status=live}}</ref><ref name=Lenta2>{{navedi splet |url=https://lenta.ru/news/2016/07/29/identichny_naturalnomu/ |title=ВМФ заявил о подготовке технического задания на разработку аналога "Мистралей" |trans-title=The Navy announced the preparation of technical specifications for the development of an analogue of "Mistrals" |language=ru |website=Lenta.ru |date=29 July 2016 |access-date=17 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160730161424/https://lenta.ru/news/2016/07/29/identichny_naturalnomu/ |archive-date=30 July 2016 |url-status=live}}</ref> Poleg tega Rusija množično modernizira večje ladje iz sovjetskega obdobja, npr. letalonosilko ''Admiral Kuznjecov'' (2017–2024),<ref name="autoo">{{navedi splet|url=http://bastion-karpenko.ru/north-fleet/|title=ВООРУЖЕНИЯ|website=bastion-karpenko.ru|accessdate=2021-12-05|archive-date=2022-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220209070311/http://bastion-karpenko.ru/north-fleet/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/kuznetzov.htm |title=Admiral Flota Sovetskogo Soyuza Kuznetsov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053241/http://rusnavy.com/nowadays/strength/kuznetzov.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> težko jedrsko raketno križarko razreda ''Orlan'' ''Admiral Nahimov'' (2013–2024)<ref>{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in rušilce razreda ''Fregat''. Od slednjih je ''Maršal Šapošnikov'' modernizacijo že dokončal,<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11250139 |title=Фрегат "Маршал Шапошников" вошел в состав сил постоянной готовности Тихоокеанского флота |work=tass.ru |date=27. april 2021 |access-date=17. decembra 2022 |url-status=live|language=ru}}</ref> rušilca ''Admiral Čabanenko'' (2013–2024)<ref name="Korabel">{{navedi splet |url=https://ic.pics.livejournal.com/navy_korabel/63221775/120824/120824_original.jpg |title=Корабельный состав ВМФ России (боевые корабли основных классов) |trans-title=Ships of the Russian Navy (Warships of the main classes) |first=A. |last=Shishkin |date=1 January 2021 |website=Navy Korabel |language=ru}}</ref> in ''Admiral Vinogradov'' (2021–2024)<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9448-russia-plans-to-upgrade-admiral-vinogradov-antisubmarine-ship.html |title=Russia plans to upgrade Admiral Vinogradov antisubmarine ship |work=navyrecognition.com |date=December 2020 |access-date=17 April 2021 |url-status=dead |language=en |archive-date=2021-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211205115540/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9448-russia-plans-to-upgrade-admiral-vinogradov-antisubmarine-ship.html }}</ref> pa sta še v postopku modernizacije. ==Odprave in vaje== ===Oceanski ščit=== Med leti 2018–2020 je bila organizirana mornariška vaja Oceanski ščit. Vojaška vaja Oceanski ščit je bila prvič organizirana med 1. in 8. septembrom 2018. Za razliko od poznejših ponovitev, ki so potekale v Baltskem morju, je bila organizirana v Sredozemskem morju. Vključevala je 26 ladij, 2 podmornici in 34 letal.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kp.ru/daily/26903.7/3948110/|title=Shoigu: "Ocean Shield" exercise in Mediterranean will become permanent/|website=kp.ru |date=2 November 2018 |access-date=12 July 2021}}</ref> Med njimi je bila križarka {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}}, rušilca ''Smetlivi'' in {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}}, fregate ''Admiral Grigorovič'', {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}}, ''Admiral Makarov'', ''Pitlivi'' in ''Jaroslav Mudri'', korvete ''Višni Voločjok'', ''Grad Svijažsk'' in ''Veliki Ustjug'' in dizel-električni podmornici ''Kolpino'' in ''Veliki Novgorod''. Med prisotnimi letali so bili bombniki [[Tupoljev Tu-160|Tu-160]] in protipodmorniška letala [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]] ter [[Iljušin Il-38|Il-38]] in palubni lovci Su-33 ter MiG-29K. To je bila največja ruska mornariška vaja v Sredozemskem morju po koncu hladne vojne in največja ruska mornariška vaja daleč od domače obale po hladni vojni. Med 1. in 9. avgustom 2019 je potekala mornariška vaja z največjim številom udeleženih ladij v samostojni Rusiji, ''Oceanski ščit 2019''. Vaja v Baltskem morju je vključevala 69 ladij, med njimi 49 vojnih in 20 pomožnih ladij.<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2019/august/7344-70-russian-warships-participate-in-ocean-shield-2019-exercise.html|title=70 Russian warships participate in Ocean Shield 2019 exercise|date=2 August 2019|website=navyrecognition.com|access-date=19. marca 2021|language=en|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415100305/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2019/august/7344-70-russian-warships-participate-in-ocean-shield-2019-exercise.html|url-status=dead}}</ref> 22 znanih ladij so križarka ''Maršal Ustinov'', rušilec ''Severomorsk'' in fregata ''Admiral Gorškov'' Severne flote ter fregata ''Jaroslav Mudri'', korvete ''Steregušči'', ''Soobrazitelni'',<ref>{{navedi novice |url=http://redstar.ru/gvardejskij-pocherk/ |title=Гвардейский почерк |date=27 September 2019 |access-date=13 June 2021 |language=en |archive-date=2021-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613081844/http://redstar.ru/gvardejskij-pocherk/ |url-status=dead }}</ref> ''Stojki'', ''Bojki'', ''Passat'', ''Gejzer'', ''Serpuhov'', ''Mitišči'', ''Čuvašija'', ''Moršansk'', ''Liven'', ''Urengoj'', R-257 in amfibijskodesantne ladje ''Aleksandr Šabalin'', ''Kaliningrad'', ''Minsk'' ter ''Koroljov'' Baltske flote.<ref>Strazh Baltiki, 9 August 2019, p. 4 https://sc.mil.ru/files/morf/military/archive/SB_09_08_19.pdf</ref> Drugi možni udeleženci so ladje, udeležene v julijski mornariški paradi v Sankt Peterburgu, tj. jurišna jedrska podmornica {{ladja|K-410|Smolensk||2}}, fregata ''Admiral Kasatonov'', korveta ''Gremjašči'' in dizel-električna podmornica ''Kronštadt''.<ref>{{navedi novice|url=http://bastion-karpenko.ru/VVT/GL_VMF_PARAD_190722_02.jpg|title=Parad|access-date=22 November 2022|language=ru|archive-date=2021-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211009192059/http://bastion-karpenko.ru/VVT/GL_VMF_PARAD_190722_02.jpg|url-status=dead}}</ref> Med 3.–31. avgustom 2020 je potekala tretja vaja Oceanski ščit.<ref>{{navedi novice |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/08/russian-naval-forces-start-ocean-shield-2020-drills-in-baltic-sea/|title=Russian Naval Forces Start Ocean Shield 2020 Drills In Baltic Sea |date=5. avgust 2020 |access-date=22 November 2022 |language=en}}</ref> ===Kombinirane vaje več flot=== Junija 2021 je imela Ruska vojna mornarica verjetno najmočnejše vojaške vaje v zgodovini samostojne Rusije. Vaje so potekale pred vrhom Putin-Biden v [[Ženeva|Ženevi]], podobno kot operaciji [[Severna flota#Operacija »Aport« (1985)|»Aport«]] in [[Severna flota#Operacija »Atrina« (1987)|»Atrina«]], ki sta potekali v letih 1985 in 1987 pred srečanji Gorbačova in Reagana za izboljšanje sovjetskih pogajalskih izhodišč. Po uradnih podatkih so bile vaje reakcija na vaje ameriške vojne mornarice Agile Dagger 2021, ki so vključevale tretjino vseh aktivnih podmornic ameriške Tihooceanske flote. Sredi junija so bile sočasno na morju štiri ruske križarke in štiri rušilci ali vse večje operativne ladje ruske vojne mornarice razen rušilca ''Severomorsk'', kar je bilo najverjetneje prvič po razpadu Sovjetske zveze. Severna flota je poslala v Barentsovo morje raketni križarki {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} razreda ''Orlan'' in ''Maršal Ustinov'' razreda ''Atlant'', raketnega rušilca {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} razreda ''Fregat'' ter podmornice ''Kaluga'' razreda ''Paltus'', ''Gepard'' razreda ''Ščuka-B'' in ''Dmitrij Donskoj'' razreda ''Akula'',<ref>{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1296671 |title=Russian Navy guided missile ships deploy to Barents Sea for drills |date=1 June 2021 |access-date=12 June 2021 |language=en}}</ref><ref name="#1">{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1302893 |title=Russian Navy anti-submarine ship attacks enemy sub with torpedoes in Arctic drills |date=15 June 2021 |access-date=15 June 2021 |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://flot.com/2021/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BD%D1%8B%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8229/ |title=ДЭПЛ "Калуга" взяла на себя роль вражеской подлодки |date=16 June 2021 |access-date=17 June 2021 |language=ru}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11673441|title=Подлодка "Гепард" выполнила стрельбы противолодочной ракетой на учениях в Баренцевом море |date=17 June 2021 |access-date=17 June 2021 |language=ru}}</ref><ref name="#2">{{navedi novice |url=https://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&nid=551926&lang=RU |title=Военные закрывали район Белого моря для маневров с участием самой большой в мире атомной подлодки |date=19 June 2021 |access-date=19 June 2021 |language=en |archive-date=2023-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230810101137/https://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&nid=551926&lang=RU |url-status=dead }}</ref><ref name="#1"/> pa tudi najnovejšo amfibijskodesantno ladjo ''Pjotr Morgunov''.<ref name="#2"/><ref>{{navedi novice |url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2021/06/russias-new-landing-ship-sails-pechenga-bay-takes-board-30-armored-vehicles-and |title=Russia's new landing ship sails into Pechenga Bay, takes on board a battalion of special operations troops |date=18 June 2021 |access-date=19 June 2021 |language=en}}</ref> [[Slika:North Pacific location map 2.svg|sličica|levo|Lokacija mornariških vaj v Tihem oceanu junija 2021 v bližini 23°, -170°]] [[slika:Missile_range_instrumentation_ship_"Marshal_Nedelin"_in_1985.jpeg|sličica|desno|Poveljniška ladja razreda ''Maršal Nedelin'']] Tihooceanska flota je imela med 7. in 24. junijem velike vaje v osrednjem delu [[Tihi ocean|Tihega oceana]], kar so bile prve ruske mornariške vaje na tem območju po [[hladna vojna|hladni vojni]]. Vključevale so raketno križarko ''Varjag'' razreda ''Atlant'', raketna rušilca {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} in {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} razreda ''Fregat'', korvete ''Gromki'', ''Soveršeni'' in ''Aldar Cidenžapov'' razreda ''Steregušči'',<ref>{{navedi novice|url=https://en.portnews.ru/news/314103/ |title=RF Navy’s Pacific Fleet conducts operational exercise in the central Pacific |date=10 June 2021 |access-date=12 June 2021 |language=en}}</ref> jedrsko podmornico (najverjetneje {{ladja|K-186|Omsk||2}}<ref>{{navedi novice |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12375483@egNews |title=На Камчатке торжественно встретили атомный подводный крейсер «Омск» после выполнения задач в море |date=4. avgusta 2021 |access-date=8. decembra 2022 |language=ru}}</ref>) ter vohunsko ladjo ''Karelija''.<ref>{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2021/05/26/russian-navy-surveillance-ship-quietly-operating-off-hawaii |title=UPDATED: Russian Navy Surveillance Ship Quietly Operating Off Hawaii |date=26. maja 2021 |access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11702139|title=Корабли ТОФ на учениях отработали уничтожение авианосной группы условного противника |date=21 June 2021 |access-date=21 June 2021 |language=en}}</ref> Vaje so se v osrednjem delu Tihega oceana začele 10. junija in 21. junija so ladje 2500 [[morska milja|navtičnih milj]] jugovzhodno od [[Kurilsko otočje|Kurilskih otokov]] simulirale napad na sovražnikovo udarno skupino ladij letalonosilke. Pred tem so bile ladje razdeljene v dve skupini, ki sta pluli na razdalji 300 navtičnih milj, od katerih je ena igrala vlogo sovražnika. V vajah je bila udeležena tudi sledilna ladja ''Maršal Krilov'', ki je delovala kot poveljniška ladja za poveljnika vaj kontraadmirala Konstantina Kabanceva, [[bolniška ladja]] ''Irtiš'' in protipodmorniška letala Tu-142 ter Il-38 in prestrezniki [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31BM]].<ref>{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}</ref> 24. junija, na zadnji dan vaj, so v osrednji del Tihega oceana poleteli še trije strateški bombniki [[Tupoljev Tu-95|Tu-95]], ki so izvedli simulirane napade na kritično infrastrukturo sovražnika in mornariški bombniki Tu-22M, ki so izvedli simulirani napad na sovražnikovo udarno skupino letalonosilke v spremstvu prestreznikov MiG-31BM in tankerjev [[Iljušin Il-78|Il-78]]. Rušilec {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} je Tihooceanska flota namestila v [[Južnokitajsko morje|Južnokitajsko morje]] skupaj z jurišno jedrsko podmornico ''Nerpa'' razreda ''Ščuka-B''.<ref>{{navedi novice|url=https://idrw.org/indian-nuclear-submarine-sported-at-malacca-strait-while-heading-to-russia/|title=Indian Nuclear submarine sported at Malacca Strait while heading to Russia|date=4 June 2021|access-date=12 June 2021|language=en|archive-date=2021-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210614082327/http://idrw.org/indian-nuclear-submarine-sported-at-malacca-strait-while-heading-to-russia/|url-status=dead}}</ref> Črnomorska flota je 18. junija poslala gardno raketno križarko {{ladja|Ruska križarka|Moskva||2}} v Sredozemsko morje.<ref>{{navedi novice|url=https://flot.com/2021/%D0%A7%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%BE%D0%BC%D0%BE%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8236/|title=Крейсер "Москва" и фрегат "Адмирал Эссен" направились в Средиземное море|date=18. junij 2021|access-date=19 June 2021|language=ru}}</ref> ===Arktični ocean=== 26. marca 2021 so prvič po koncu hladne vojne v Arktičnem oceanu prišle na površino tri ruske jedrske podmornice naenkrat in pri tem (s torpedom) prebile 1,5 m debel [[ledeni pokrov]] (podmornice ''Tula'', {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}}<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1277367|title = Russia's latest nuclear-powered sub proves its worth in Arctic ice, says Navy chief|date = 13. aprila 2021|accessdate=8. decembra 2022|language=en}}</ref> in ''Podmoskovje'').<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11006093|title=Атомная подлодка провела торпедную стрельбу из-подо льда в Арктике|date=26 March 2021|website=tass.ru|accessdate=26 March 2021|language=ru}}</ref> Izplutje je bilo izvedeno z veliko natančnostjo v krogu premera 300 m. ===Sredozemsko morje=== [[slika:Exercise_INDRA_2014_warships.jpg|desno|sličica|Mornariški manevri med rusko-indijsko vajo INDRA 2014]] Od leta 2015 potekajo vsakoletne mornariške vaje z [[Egipt]]om,<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1369611|title=Russian naval ships to arrive in Egypt on Dec. 3 for joint drills|date=2. decembra 2021|website=tass.com|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> poleg tega ima Rusija vsakoletne mornariške vaje z [[Alžirija|Alžirijo]].<ref>{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/11/russian-forces-in-mediterranean-wk462021.html|title=Russian forces in the Mediterranean - Wk46/2021|date=15. novembra 2021|website=russianfleetanalysis.blogspot.com|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> ===Indijski ocean=== Ruska vojna mornarica od leta 2003 organizira vsakoletne mornariške vaje z [[Indijska vojna mornarica|Indijo]]<ref>{{navedi novice |title=Russia deploys naval squadron to Indian Ocean |first=Richard |last=Scott |date=16 April 2003 |work=[[Jane's Defence Weekly]]}}</ref> in od leta 2012 s Kitajsko.<ref>{{navedi splet|url=https://www.csis.org/analysis/assessing-chinese-russian-military-exercises-past-progress-and-future-trends|title=Assessing Chinese-Russian Military Exercises: Past Progress and Future Trends|date=9. julija 2021|website=csis.org|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> Leta 2021 je bila izvedena tudi mornariška vaja z državami [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|ASEAN]].<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1364893|title=Russia, ASEAN to hold first ever joint naval drills in early December|date=23. novembra 2021|website=tass.com|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> Leta 2019 so potekale prve mornariške vaje Rusije, Kitajske in [[Južnoafriška republika|Južnoafriške republike]]<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |work=TASS |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}</ref> ter Rusije, Kitajske in [[Iran]]a.<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1104123 |title=Russia sends three ships to joint drills with China and Iran |work=TASS |date=27. decembra 2019 |access-date=8. decembra 2022}}</ref> Od leta 2019 potekajo vsakoletne rusko-iranske mornariške vaje.<ref>{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12344756@egNews |title=Отряд боевых кораблей Балтийского флота завершил учение с ВМС Ирана и взял курс к берегам Омана |trans-title=A detachment of warships of the Baltic Fleet completed an exercise with the Iranian Navy and headed for the shores of Oman |language=ru |date=17 February 2021 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=18 February 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.voanews.com/a/middle-east_iran-russia-start-naval-drill-indian-ocean/6202112.html |title=Iran, Russia Start Naval Drill in Indian Ocean |work=TASS |date=16. februarja 2021 |access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> ===Tihi ocean=== 23. oktobra 2021 sta Ruska in [[Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske|Kitajska vojna mornarica]] organizirali prvo skupno patruljiranje [[vojna ladja|vojnih ladij]] v zgodovini.<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1353271|title=Russian, Chinese warships conduct first ever joint patrol in western Pacific|date=23. oktober 2021|access-date=23 October 2021|language=en}}</ref> Pri odpravi je sodelovalo po pet vojnih ladij vsake vojne mornarice: po dva rušilca in korveti ter poveljniška ladja. Rusijo so v odpravi zastopali rušilca {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}}, {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}}, korveti ''Geroj Rosijskoj federaciji Aldar Cidenžapov'' in ''Gromki'' ter poveljniška ladja ''Maršal Krilov''. Patruljiranje je potekalo med drugim skozi ožino [[Ožina Cugaru|Cugaru]] med japonskima otokoma [[Honšu]] in [[Hokaido]]. ==Opombe== {{opomba|Remont|A}} Remont so prestale podmornice ''Kuzbass'' 2008–2016,<ref>{{navedi splet|url=https://sdelanounas.ru/blogs/75487/|title=Подводная лодка «Кузбасс» передана ВМФ после ремонта|date=19. marca 2016|website=sdelanounas.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> ''Omsk'' 2015–2019<ref>{{navedi splet|title=Модернизированный атомный подводный ракетный крейсер «Омск» передан Тихоокеанскому флоту в рамках форума «Армия-2019» : Министерство обороны Российской Федерации|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239002@egNews|access-date=2021-09-18|website=function.mil.ru}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2019-06-29|title=Атомную подлодку "Омск" передали Тихоокеанскому флоту после модернизации|url=https://ria.ru/20190629/1556043730.html|access-date=2021-09-18|website=РИА Новости|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2019-07-01|title=Атомный подводный крейсер 'Омск' передали флоту|url=http://sudostroenie.info/novosti/27295.html|access-date=2021-09-18|website=sudostroenie.info/}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Подлодка проекта 949А "Омск" передана флоту после модернизации|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/6610773|access-date=2021-09-18|website=ТАСС}}</ref><ref name=":00">{{navedi splet|last=Арсентьева|first=Александра|date=2019-06-29|title=Атомный подводный крейсер «Омск» передали в войска|url=https://tvzvezda.ru/news/20196291321-JSOLw.html|access-date=2021-09-18|website=Телеканал «Звезда»|language=ru}}</ref> in ''Tomsk'' 2019–2022<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20191107/1560658425.html|title=Минобороны в 2020 году подпишет контракт на ремонт атомной подлодки "Томск"|date=7. novembra 2019|website=ria.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://regnum.ru/news/2770474.html|title=Минобороны РФ заключит контракт на ремонт АПЛ «Томск» в 2020 году|date=7. novembra 2019|website=regnum.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> na Tihooceanski floti in ''Orjol'' 2014–2017,<ref>{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/389386.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПРК «Орёл»|date=6. aprila 2017|website=zvezdochka-ru.livejournal.com|accessdate=8. decembra 2022|language=ru|archive-date=2017-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171113125403/http://zvezdochka-ru.livejournal.com/389386.html|url-status=dead}}</ref> ''Obninsk'' 2011–2014,<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20141208/1037127722.html|title=АПЛ "Обнинск" успешно запустила крылатую ракету из Баренцева моря|date=8. decembra 2014|website=ria.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> ''Pskov'' 2011–2015,<ref>{{navedi splet|url=https://www.tv21.ru/news/2015/12/29/titanovaya-submarina-v-snezhnogorske-zavershen-remont-podvodnoy-lodki-pskov|title=Титановая субмарина. В Снежногорске завершен ремонт подводной лодки «Псков»|date=29. decembra 2015|website=tv21.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> ''Gepard'' 2013–2015,<ref>{{navedi splet|date=2015-11-30|title=Гепард в море|url=https://www.tv21.ru/news/2015/11/30/gepard-v-more|access-date=30. oktobra 2022}}</ref> ''Tambov'' 2015–2022,<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1341387|title=Russian Navy to get four advanced warships by yearend|date=23. septembra 2021|website=tass.com|accessdate=8. decembra 2022|language=en}}</ref> ''Tigr'' 2019–2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/02/russian-navy-akula-class-submarine-k-154-tigr-to-complete-overhaul-in-2023/|title=Russian Navy Akula-Class Submarine K-154 Tigr To Complete Overhaul In 2023|date=4. februarja 2020|website=navalnews.com|accessdate=8. decembra 2022|language=en}}</ref> in ''Smolensk'' 2021–2022<ref>{{navedi novice|url=https://navy-korabel.livejournal.com/275039.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.08.2022|date=1. avgust 2022|access-date=22. november 2022|language=ru|archive-date=2022-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20221030101336/https://navy-korabel.livejournal.com/275039.html|url-status=dead}}</ref> na Severni floti. == Sklici == {{sklici|2}} ==Glej tudi== * [[Ruska imperialna mornarica]] * [[Sovjetska vojna mornarica]] * [[Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici]] * [[Seznam ruskih admiralov]] ==Nadaljnje branje== * Lebedev A. A. ''To March and Battle Ready? The Combat Capabilities of Naval Squadrons Russian Sailing Fleet XVIII – mid XIX centuries. from the Point of View of the Status of Their Personnel''. SPb, 2015. {{ISBN|978-5-904180-94-2}}. * Reuben Johnson, "Russian Navy 'faces irreversible collapse,'" ''[[Jane's Defence Weekly]]'', 15 July 2009, in povezava na izvirni ruski članek na [http://nvo.ng.ru/realty/2009-07-03/1_vmf.html ВМФ умрет в ближайшие годы]. Nvo.ng.ru (2009-07-03). Pridobljeno 2010-09-09. * "Russia Will Not Build Aircraft Carriers Till 2010." [[RIA Novosti]]. 16 May 2005. (Via Lexis-Nexis, 27 July 2005). * "The Russian Navy – A Historic Transition." U.S. Office of Naval Intelligence. December 2015 [https://www.oni.navy.mil/Portals/12/Intel%20agencies/russia/Russia%202015print.pdf?ver=2015-12-14-082038-923] ==Zunanje povezave== {{in lang|en}} * [http://rusnavy.com/ Ruska vojna mornarica] * [http://www.hazegray.org/worldnav/ Seznam plovil ruske vojne mornarice leta 2003] * [http://navalstory.com/ Ladje Rusije] * [http://www.neva.ru/EXPO96/contents.html Zgodovina ruske vojne mornarice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303232731/http://www.neva.ru/EXPO96/contents.html |date=3. marca 2016 }} * [https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/ Seznam plovil ruske vojne mornarice leta 2011] * [https://russianfleetanalysis.blogspot.com/ Odprave in vaje ruske vojne mornarice] {{in lang|ru}} * [http://www.mil.ru/ Uradna spletna stran ministrstva za obrambo Ruske federacije] * [http://russianships.info/ Razredi plovil ruske vojne mornarice (posodobljeno 2022)] * [http://www.deepstorm.ru/ Enciklopedija plovil ruske vojne mornarice (posodobljeno 2022)] {{Kategorija v Zbirki|Russian Navy}} {{portal|Vojaštvo}} {{Ruske flote}} {{Sovjetske in ruske ladje po letu 1945}} {{Sovjetske in ruske podmornice po letu 1945}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ruska vojna mornarica| ]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Vojne mornarice po državah]] rlfy9hhzl68j8okja7d06p1zhba7y3y 0 494812 6675700 6672990 2026-05-14T14:15:49Z Blueginger2 186889 /* Fregate */ +1 6675700 wikitext text/x-wiki [[Slika:Naval ensign of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije]] [[Slika:Naval Jack of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije (premec)]] '''Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici''' vsebuje [[vojaške ladje]] in podmornice, ki so trenutno del [[Ruska vojna mornarica|ruske vojne mornarice]] in tiste, ki so po podatkih za leto 2024 v gradnji, v remontu ali na modernizaciji. Katere ladje so aktivne in katere ne, ni mogoče natančno določiti, saj niso dostopni nti točni podatki in niti trdna merila, na podlagi katerih bi posamezno plovilo lahko zanesljivo uvrstili na seznam. V [[Sovjetska vojna mornarica|sovjetski]] in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje tudi redkeje izplule na plovbo ter so svojo bojno sposobnost raje vzdrževale med mirovanjem v svojih oporiščih. Velike spremembe, ki so sledile [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so še dodatno zapletle položaj. Publikacija ''Jane's fighting ships'' je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje omejeno bojno sposobnost, vendar so še vedno plule pod zastavo vojne mornarice, zato da so bile posadke upravičene do plačila.<ref>Jane's fighting ships, 99-00, stran 556 (angleščina)</ref> Po letu 2010 je prišlo do premika h gradnji novih in modernizaciji obstoječih ladij, ki so začele nadomeščati veliko število zastarelih [[korveta|korvet]], [[fregata|fregat]], [[rušilec|rušilcev]] in [[minolovec|minolovcev]] iz sovjetskega obdobja. Poleg tega so začeli ponovno posvečati pozornost gradnji podmornic; tako so zgradili ali so v izgradnji strateške in jurišne jedrske podmornice ter dizel-električne jurišne podmornice. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval skozi 20. leta 21. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/russian-navy-evolving-right-our-very-eyes-74006 |title=The Russian Navy Is Evolving Right Before Our Very Eyes |first=David |last=Axe |date=15 August 2019 |website=The National Interest}}</ref> V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bilo potopljeno večje število ladij vojne mornarice, predvsem v [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Po poročanju [[Ukrajina|Ukrajine]] je bila uničena ali poškodovana ena tretjina vseh ruskih ladij v [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ukrainian navy says a third of Russian warships in the Black Sea have been destroyed or disabled|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-black-sea-navy-warships-8f614d856370a564ffee1e49f5313343|website=AP News|date=2024-03-26|accessdate=2024-05-01|language=en}}</ref> ==Flote== Ruska vojna mornarica je organizirana v flote, katerim so dodeljene ladje: * [[Severna flota]] (SF) – [[Severomorsk]]. Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je večina jedrskih podmornic, križark<ref name="nah"/><ref name="pjotr"/><ref name="usti"/> ter rušilcev.<ref name="lev"/><ref name="kul"/><ref name=sev"/><ref name="auto4"/><ref name="caba"/> * [[Tihooceanska flota]] (TOF) – [[Vladivostok]]. Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic in rušilcev<ref name ="šapo"/><ref name="bin22"/><ref name="vino"/><ref name="auto1"/> je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Flota ima v primerjavo s Severno floto več manjših plovil, tj. korvet<ref name="sove"/><ref name="grom"/> in dizel-električnih podmornic.<ref name="seawaves.com"/><ref name="pk"/><ref name="vol"/> * [[Črnomorska flota]] (ČF) – [[Sevastopol]]. Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorosijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic,<ref name="nov"/> fregat<ref name="gri"/> in korvet<ref name="mer"/> po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami, vendar je v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] utrpela hujše izgube.<ref name=":1" /> * [[Baltska flota]] (BF) – [[Kaliningrad]]. Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje<ref name="jaro"/> in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja.<ref name="dmi"/> Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]]. * [[Kaspijska flotilja]] (KF) – [[Astrahan]]. Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']]<ref name="auto3"/> in šestimi korvetami razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']].<ref name="ReferenceB"/><ref name="ast"/> == Aktivne ladje in podmornice == {{Div col|colwidth=22em}} * 2 [[raketna križarka|težki raketni križarki]] * 2 [[raketna križarka|raketni križarki]] * 8 [[Rušilec|rušilcev]] * 12 [[Fregata|fregat]] * 90 [[Korveta|korvet]] * 19 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]] * 51 [[Minolovec|minolovcev]] * 6 [[Patruljna ladja|patruljnih ladij]] * 13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] * 12 [[Jurišna jedrska podmornica|jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami]] * 14 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] * 19 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] * 13 podmornic za posebne namene {{div col end}} ===Težki raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']] [[Slika:Russian Battle Cruiser Pyotr Velikiy.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 11442 | {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} || 080 || 1988 || 28.000 t || Severna flota<ref name="nah">{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Na remontu 2013–2025<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |title=Admiral Nakhimov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120511071728/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |archive-date=2012-05-11 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} || 099 || 1998 || 28.000 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, november 2022 Barentsovo morje<ref name="pjotr">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |title=Petr Veliky |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222202016/http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |archive-date=2014-02-22 |url-status=live }}</ref> |} ===Raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] [[Slika:Missile cruiser Varyag in Vladivostok, 2010.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 1164 | {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} || 055 || 1986 || 12.500 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, februar 2024 Barentsovo morje<ref name="usti">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |title=Marshal Ustinov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2015-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150102003828/http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |archive-date=2015-01-02 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Varjag|križarka|2}} || 011 || 1989 || 12.500 t || [[Tihooceanska flota]] || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktivna, april 2024 Sredozemlje<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |title=Varyag |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203233721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref><ref name="bin22">{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]]|date = 31 Aug 2022|language=en }}</ref> |} ===Rušilci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:17%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:8%;"|Predana ! style="text-align:center; width:8%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:10%;"|Opombe |- ! rowspan="8"| [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']] [[Slika:AdmiralVinogradov2009.jpg|brezokvirja]] [[Slika:Admiral Chabanenko (ship, 1994) - FRUKUS 2011.jpg|brezokvirja]] | rowspan="7"| 1155 | {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} || 626 || 1982 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="kul">{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}</ref> |- | {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} || 543 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, april 2024 Sredozemlje<ref name ="šapo">{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com | title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане | date=15 September 2022 }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} || 564 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, februar 2024 Japonsko morje<ref name="bin22"/> |- | {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} || 619 || 1987 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2023 Barentsovo morje<ref name=sev">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |title=Severomorsk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205004258/http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} || 572 || 1988 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Na modernizaciji 2021–2024<ref name="vino">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |title=Admiral Vinogradov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205005546/http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} || 605 || 1988 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="lev">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} || 548 || 1991 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktiven, december 2023 Japonsko morje<ref name="auto1">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |title=Admiral Panteleev |publisher=Rusnavy.com |date=1992-05-01 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204234228/http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 11551 || {{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} || 650 || 1999 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="caba">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |title=Admiral Chabanenko |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045527/http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |} ===Fregate=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (1135)]] [[Slika:Project 1135M Pytlivyy 2009 G1.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 1135M | [[Ruska ladja Ladni|''Ladni'']] || 801, 861 || 1980 || 3.575 t || [[Črnomorska flota]] || Sevastopol, 30. divizija ladij ||Aktivna, april 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/311269 |title=Сторожевой корабль ЧФ «Ладный» вышел в море после завершения плановых ремонтных работ |date=7 April 2021|publisher=portnews.ru|access-date=18 April 2021|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |title=Ladny |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204041420/http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Pitlivi|''Pitlivi'']] || 808, 868 || 1981 || 3.575 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://russian-ships.info/eng/today/|title = List of current ships of the Russian Navy 2015|access-date = 22 January 2015|website = russian-ships.info|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/|archive-date = 10 January 2015}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] [[Slika:RFS Neustrashimy (FF 712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 11540 | [[Ruska ladja Neustrašimi|''Neustrašimi'']] || 712, 772 || 1990 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || Aktivna, marec 2024 Baltsko morje<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Jaroslav Mudri|''Jaroslav Mudri'']] || 727, 777 || 2009 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || V remontu, april 2024<ref name="jaro">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] [[Slika:Адмирал Григорович.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 11356R | {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} || 745, 494<ref name="gri">{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna,<ref>{{navedi splet|url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" » Ресурс машиностроения. Новости машиностроения, статьи. Каталог машиностроительных заводов и предприятий.|access-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|archive-date=2017-10-11|url-status=live}}</ref> april 2024 Sredozemsko morje |- | {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} || 751, 490 || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij|| Aktivna, april 2024 raketiranje Ukrajine<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} || 799, 499 || 2017 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij|| Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']] [[Slika:Caspian Frigate Dagestan.jpg|brezokvirja]] |rowspan="2"| 11661K |[[Ruska ladja Tatarstan|''Tatarstan'']] || 691 || 2003 || 1.930 t || [[Kaspijska flotilja]] ||Mahačkala, 106. brigada ladij|| Aktivna<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}</ref> |- | [[Ruska ladja Dagestan|''Dagestan'']] || 693 || 2012 || 1.930 t || Kaspijska flotilja ||Mahačkala, 106. brigada ladij || Aktivna<ref name="auto3"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] [[Slika:Admiral Gorshkov frigate 02.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 22350 | {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} || 417, 454 || 2018 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref>{{navedi splet|url=https://tvzvezda.ru/news/forces/content/20196251820-rqQ42.html|title=Главком ВМФ РФ: «Адмирал Горшков» превзошел заявленные характеристики|first=Александр|last=Пешков|date=June 25, 2019|website=Телеканал «Звезда»}}</ref><ref>{{navedi splet |author=App Store |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=Tass.ru |date=2018-07-28 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=2018-07-28 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} || 431, 461<ref>{{Navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=6253 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-03-22 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120062212/https://seawaves.com/?p=6253 |url-status=dead }}</ref> || 2020 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref>{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate "Admiral Kasatonov" in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} || 456 || 2023 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля|date=25 Dec 2023|language=ru}}</ref> |} ===Korvete=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:14%;"|Flota ! style="text-align:center; width:12%;"|Opombe |- ! rowspan="20"| [[Korvete razreda Albatros|''Albatros'']]<ref name="1124a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|title=Small anti-submarine ships - Project 1124|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181128210701/http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|archive-date=2018-11-28|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theworldwars.net/weapons/entry.php?b=sea&m=fs-grisha|title=Grisha (1124)-class corvette - The World Wars|access-date=2020-09-02}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slika:МПК Кореец.JPG|brezokvirja]] | 1124 || [[Ruska ladja Aleksandrovec|''Aleksandrovec'']] || 059 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124 || [[Ruska ladja Holmsk|''Holmsk'']] || 369 || 1985 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Muromec|''Muromec'']] || 064 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Suzdalec|''Suzdalec'']] || 071 || 1983 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Kasimov|''Kasimov'']] || 055 || 1986 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-221|MPK-221]] || 354 || 1987 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Brest|''Brest'']] || 199 || 1988 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Povorino|''Povorino'']] || 053 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Korejec|''Korejec'']] || 390 || 1989 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Jejsk|''Jejsk'']] || 054 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Junga|''Junga'']] || 113 || 1989 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Narjan-Mar|''Narjan-Mar'']] || 138 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Sovjetskaja gavan|''Sovjetskaja gavan'']] || 350 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-107|MPK-107]] || 332 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Onega|''Onega'']] || 164 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Metel|''Metel'']] || 323 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-82|MPK-82]] || 375 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Ust-Ilimsk|''Ust-Ilimsk'']] || 362 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Mončegorsk|''Mončegorsk'']] || 190 || 1993 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Snežnogorsk|''Snežnogorsk'']] || 196 || 1994 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']]<ref name="1134a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|title=Small Missile Ships - Project 1234|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202231350/http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> [[Slika:Nanuchka-I DN-SC-88-09637.jpg|brezokvirja]] | 12341 || [[Ruska ladja Smerč|''Smerč'']] || 423 || 1984 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Inej|''Inej'']] || 418 || 1987 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Rasvet|''Rasvet'']] || 520 || 1988 || 660 t || Severna flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Zib|''Zib'']] || 560 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Gejzer|''Gejzer'']] || 555 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Pasat|''Pasat'']] || 570 || 1990 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Liven|''Liven'']] || 551 || 1991 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Razliv|''Razliv'']] || 450 || 1991 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- ! rowspan="21"| [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']]<ref name="12411a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|title=Missile boat - Project 12411|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112012321/http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|archive-date=2018-11-12|url-status=live}}</ref> [[Slika:Р-29. Парад ВМФ Владивосток 2008.07.25.JPG|brezokvirja]] | 12411T || [[Ruska ladja Stupinec|''Stupinec'']] || 705 || 1985 || 540 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja Kuzneck|''Kuzneck'']] || 852 || 1985 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja R-257|R-257]] || 833 || 1986 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] || 955 || 1987 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-261|R-261]] || 991 || 1988 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Zarečni|''Zarečni'']] || 855 || 1989 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Naberežnije Čelni|''Naberežnije Čelni'']] || 953 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Ivanovec|''Ivanovec'']] || 954 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||Potopljena<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний катер ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-01|language=sl-SI}}</ref> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-297|R-297]] || 951 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 ||[[Ruska ladja R-298|R-298]] || 971 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Dimitrovgrad|''Dimitrovgrad'']] || 825 || 1991 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-11|R-11]] || 940 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-14|R-14]] || 924 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Moršansk|''Moršansk'']] || 874 || 1992 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-18|R-18]] || 937 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-19|R-19]] || 978 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-20|R-20]] || 921 || 1993 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-24|R-24]] || 946 || 1994 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Čuvašija|''Čuvašija'']] || 870 || 2000 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-29|R-29]] || 916 || 2003 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12417 || [[Ruska ladja Šuja|''Šuja'']] || 962 || 1985 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- ! rowspan="6"| [[Projekt 1131]]<ref name ="1131a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|title=Small Anti-Submarine Ships - Project 1331M|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181018181600/http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|archive-date=2018-10-18|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Калмыкия».jpg|brezokvirja]] | 1331M || [[Ruska ladja Urengoj|''Urengoj'']] || 304 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kazanec|''Kazanec'']] || 311 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Zelenodolsk|''Zelenodolsk'']] || 308 || 1987 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Aleksin|''Aleksin'']] || 218 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kabardino-Balkarija|''Kabardino-Balkarija'']] || 243 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kalmikija|''Kalmikija'']] || 232 || 1990 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- ! rowspan="2"| [[Korvete razreda Sivuč|''Sivuč'']]<ref name="1239a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|title=Air Cushion Missile Ship - Project 1239|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004124156/http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> [[Slika:Bora Class Missile Corvette Samum.jpg|brezokvirja]] | 1239 || [[Ruska ladja Bora|''Bora'']] || 615 || 1989 || 1.050 t || Črnomorska flota || <ref name="1239a"/> |- | 1239 || [[Ruska ladja Samum|''Samum'']] || 616 || 2000 || 1.050 t || Črnomorska flota ||Poškodovana septembra 2023<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian marine drone allegedly hit Russian missile carrier "Samum" near Sevastopol|url=https://euromaidanpress.com/2023/09/15/ukrainian-marine-drone-allegedly-hit-russian-missile-carrier-samum-near-sevastopol/|website=Euromaidan Press|date=2023-09-15|accessdate=2024-03-31|language=en-US|first=Orysia|last=Hrudka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Images of Russian Samum ship being towed are published on Internet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/16/7420098/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]<ref>{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Small Artillery Ships - Project 21630|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|archive-date=2018-07-20|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Волгодонск».jpg|brezokvirja]] | 21630 ||[[Ruska ladja Astrahan|''Astrahan'']] || 012, 017 || 2006 || 500 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="ast">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Project 21630 Buyan |language=en|website=Russianships }}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Volgodonsk|''Volgodonsk'']] || 014, 018 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref name="ReferenceB">{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Mahačkala|''Mahačkala'']] || 015, 020 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan-M'']] [[Slika:«Великий Устюг».jpg|brezokvirja]] | 21631 || [[Ruska ladja Grad Svijažsk|''Grad Svijažsk'']] || 021, 652 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1">http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Uglič|''Uglič'']] || 022,653 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Veliki Ustjug|''Veliki Ustjug'']] || 023, 651 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || Domnevno poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2023-12-23|language=en-US|last=GDC}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Zeleni Dol|''Zeleni Dol'']] || 602, 562 || 2015 || 949 t || Baltska flota || <ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Serpuhov|''Serpuhov'']] || 603, 563 || 2015 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana (sabotaža [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] aprila 2024)<ref>{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Višni Voločjok|''Višni Voločjok'']] || 609 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6258-buyan-m-corvette-vyshny-volochyok-joins-russia-s-black-sea-fleet.html |title=Buyan-M Corvette Vyshny Volochyok Joins Russia's Black Sea Fleet |publisher=Navyrecognition.com |date=2018-06-02 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117063251/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6258-buyan-m-corvette-vyshny-volochyok-joins-russia-s-black-sea-fleet.html |archive-date=2018-11-17 |url-status=live }}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Orehovo-Zujevo|''Orehovo-Zujevo'']] || 626 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Ingušetija|''Ingušetija'']] || 630 || 2019 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grajvoron|''Grajvoron'']] || 600 || 2021 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grad|''Grad'']] || 575|| 2022 || 949 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/16713883|title=Корабли "Генералиссимус Суворов", "Анатолий Шлемов", "Град" приняты в состав ВМФ России|website=TACC|access-date=2022-12-29}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Naro-Fominsk|''Naro-Fominsk'']] || 595|| 2023 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="Golovko"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Stavropol|''Stavropol'']] || 555|| 2025 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="3ladje"/> |- ! rowspan="9"| [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] [[Slika:Corvette Stoiky in SPB.jpg|brezokvirja]] | 20380 || [[Ruska ladja Steregušči|''Steregušči'']] || 530, 550 || 2008 || 2.200 t || Baltska flota || Na remontu<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Soobrazitelni|''Soobrazitelni'']] || 531 || 2011 || 2.200 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="rusnavy2">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Bojki|''Bojki'']] || 532 || 2013 || 2.200 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://sdelanounas.ru/blogs/33094/ |title=Корвет "Бойкий" передан ВМФ России! - Сделано у нас |publisher=Sdelanounas.ru |date=2013-05-16 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140211183054/http://sdelanounas.ru/blogs/33094/ |archive-date=2014-02-11 |url-status=live }}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Stojki|''Stojki'']] || 545 || 2014 || 2.200 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 ||[[Ruska ladja Soveršeni|''Soveršeni'']] || 333 || 2017 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="sove">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|title=Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=20 July 2017|access-date=20 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|archive-date=25 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Gromki|''Gromki'']] || 335 || 2018 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="grom">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|title=Newest corvette Gromky enters the Pacific Fleet's strength|publisher=Ministry of Defense of Russia|date=25 December 2018|access-date=27 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225225301/http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|archive-date=25 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov|''Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov'']] || 339 || 2020 || 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Merkurij|''Merkurij'']] || 535 || 2023|| 2.200 t || Črnomorska flota ||<ref name="mer">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1616195|title=Shipbuilders deliver cutting-edge missile corvette to Russian Navy}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Rezki|''Rezki'']] || 343 || 2023|| 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8263/|title=Состав Тихоокеанского флота пополнил корвет "Резкий"|date=14 September 2023|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Korvete razreda Steregušči|''Gremjašči'']] [[Slika:Gremyashchy_(ship,_2019).jpg|brezokvirja]] | 20385 || [[Ruska ladja Gremjašči|''Gremjašči'']] || 337 || 2020 || 2.500 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/na_kamchatku_pribyl_noveyshiy_mnogocelevoy_korvet_gremyaschiy_proekta_20385.html | title=На Камчатку прибыл новейший многоцелевой корвет Гремящий проекта 20385|website=korabel.ru|date=25. julij 2022|accessdate=1. januar 2023|language=ru }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] [[Slika:Schiff_«Burya»_03.jpg|brezokvirja]] | 22800 || [[Ruska ladja Mitišči|''Mitišči'']] || 567 || 2018 || 800 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Sovjetsk|''Sovjetsk'']] || 577 || 2019 || 800 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск" |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Odincovo|''Odincovo'']] || 584 || 2020 || 860 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Ciklon|''Ciklon'']] || 633 || 2023 || 860 t || Črnomorska flota ||Uničena<ref>{{Navedi splet|title=General Staff confirms Russian missile ship Tsiklon struck in occupied Crimea|url=https://kyivindependent.com/general-staff-confirms-russian-missile-ship-zyklon-struck-off-occupied-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-21|accessdate=2024-05-21|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's Black Sea Fleet loses another warship: Reports|url=https://www.newsweek.com/russia-black-sea-fleet-ukraine-crimea-tsiklon-corvette-1902339|website=Newsweek|date=2024-05-20|accessdate=2024-05-21|language=en|first=Ellie Cook|last=Security|first2=Defense|last2=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Amur|''Amur'']] || 646 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||<ref>{{cite web | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Tuča|''Tuča'']] || 605 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja || |- | 22800 || [[Ruska ladja Tajfun|''Tajfun'']] ||648|| 2025 || 860 t || Črnomorska flota ||<ref name="3ladje"/> |- | 22800 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] ||578|| 2026 || 860 t || Baltska flota ||<ref name=":7">{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}</ref> |} ===Amfibijskodesantne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 1171|''Tapir'']] [[Slika:NikoraiFil'chenkov2007Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 1171|| {{ladja||Orsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 148|| 1968|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Vilkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 081|| 1974|| 4946 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Filčenkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 152|| 1975|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- ! rowspan="13"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 775|''Projekt 775'']] [[Slika:Kaliningrad2004Cartagena.jpg|brezokvirja]] | 775|| {{ladja||Olenegorskij Gornjak|amfibijskodesantna ladja|2}} || 012|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Močno poškodovana<ref name="ozberk"/><ref>{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kondopoga|amfibijskodesantna ladja|2}} || 027|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022|date=1 July 2022|language=ru|website=livejournal|accessdate=2023-12-22|archive-date=2023-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230108173409/https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|url-status=dead}}</ref><ref name="auto22">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |title=Nastoichivy |website=Rusnavy.com |date=27 March 1993 |access-date=28 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205034823/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |archive-date=5 February 2012 |url-status=dead}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Otrakovskij|amfibijskodesantna ladja|2}} || 031|| 1978|| 4080 t || Severna flota ||Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Osljabja|amfibijskodesantna ladja|2}} || 066 || 1981|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Admiral Nevelskoj|amfibijskodesantna ladja|2}} || 055 || 1982|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Minsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 127 || 1983|| 4080 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared|url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-23|language=en-US}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kaliningrad|amfibijskodesantna ladja|2}} || 102|| 1984|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Georgij Pobedonosec|amfibijskodesantna ladja|2}} || 016|| 1985|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Šabalin|amfibijskodesantna ladja|2}} || 110|| 1985|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Jamal|amfibijskodesantna ladja|2}} || 156|| 1988|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Azov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 151|| 1990|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Peresvet|amfibijskodesantna ladja|2}} || 077|| 1991|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775M|| {{ladja||Koroljev|amfibijskodesantna ladja|2}} || 130|| 1991|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- ! rowspan="2"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 11711|Projekt 11711]] [[Slika:«Иван_Грен».jpg|brezokvirja]] | 11711|| {{ladja||Ivan Gren|amfibijskodesantna ladja|2}} || 135|| 2018|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/ |title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV |first=Tayfun |last=Ozberk |work=Naval News |date=4 August 2023 |access-date=5 August 2023}}</ref> |- | 11711|| {{ladja||Pjotr Morgunov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 117|| 2020|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |} ===Patruljne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Patruljne ladje razreda Bikov|''Bikov'']] [[Slika:«Дмитрий_Рогачёв».jpg|brezokvirja]] | 22160 || {{ladja||Vasilij Bikov|patruljna ladja|2}} || 368 || 2018 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna, 2022 bitka za Kačji otok<ref>{{Navedi novice|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island|work=The Maritime Executive|date=24 February 2022|accessdate=25 February 2022|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Dmitrij Rogačov|patruljna ladja|2}} || 375 || 2019 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref>{{cite press release |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12236188@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новейший патрульный корабль "Дмитрий Рогачёв" |trans-title=The newest patrol ship "Dmitry Rogachev" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Russian Defence Ministry |language=ru |date=11 June 2019 |access-date=11 June 2019}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Pavel Deržavin|patruljna ladja|2}} || 363 || 2020 || 1700 t || Črnomorska flota ||Domnevno poškodovana oktobra 2023<ref name="reu1410">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-hit-two-russian-vessels-drone-attacks-intelligence-source-2023-10-13/|title=Ukraine Hits Two Russian Vessels in Drone Attacks, Intelligence Source Says|newspaper=Reuters|date=13 October 2023|access-date=14 October 2023}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ukraine Claims Strike on Russian Patrol Ship off Sevastopol |url=https://maritime-executive.com/article/ukraine-claims-strike-on-russian-patrol-ship-off-sevastopol |date=16 October 2023}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Sergej Kotov|patruljna ladja|2}} || 383 || 2022 || 1700 t || Črnomorska flota || Domnevno potopljena<ref>{{Citat|title=Як топили “сєрґєя котова” ― відео знищення патрульного корабля чф рф|url=https://www.youtube.com/watch?v=pfwvz43QYxU|accessdate=2024-03-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Знищено ворожий корабель “сєрґєй котов”|url=https://gur.gov.ua/content/znyshcheno-vorozhyi-korabel-siergiei-kotov.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2024-03-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Crimea naval drone attack destroys Russia's newest $65M patrol ship|url=https://www.newsweek.com/sergey-kotov-patrol-ship-crimea-destroyed-drones-1875844|website=Newsweek|date=2024-03-05|accessdate=2024-03-05|language=en|first=Isabel van Brugen|last=Reporter}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Viktor Veliki|patruljna ladja|2}} || 417|| 2025 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="3ladje">{{Citat|title=Яhttps://tass.com/defense/2008533|url=https://tass.com/defense/2008533}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Patruljne ladje razreda Papanin|''Papanin'']] [[Slika:Ледокол "Иван Пананин" 03.jpg|brezokvirja]] | 23550|| {{ladja||Ivan Papanin|patruljna ladja|2}} || 400|| 2025 || 6800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{cite web | title=Dailymotion | website=Dailymotion | date=2025-09-05 | url=https://www.dailymotion.com/video/x9q3ey8 | ref={{sfnref|Dailymotion|2025}} | access-date=2025-09-07}}</ref> |- |} ===Ladje za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:14%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| Projekt 861M [[Slika:SSV-416 "Jupiter" 1.jpg|brezokvirja]] | 861M || {{ladja||Kildin|ladja|2}} || 512 || 1979 || 1560 t || Črnomorska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/07/russian-forces-in-mediterranean-wk292022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk29/2022 }}</ref> |- | 861M || {{ladja||Ekvator|ladja|2}} || || 1980 || 1560 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_861.htm |title=Hydrographic survey vessels |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 503R | 503R || {{ladja||Sizran|ladja|2}} || || 1981 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |title=Сызрань |trans-title=Syzran |website=Fleetphoto.ru |language=ru |access-date=10 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011075156/http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=MedInt|Srednja obveščevalska ladja}} |- | 503R || {{ladja||Žigulevsk|ladja|2}} || || 1982 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_503.htm |title=Medium intelligence ship |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="7"| ''Meridian''[[Slika:Разведывательный корабль Приазовье.jpg|brezokvirja]] | 864 || {{ladja||Fjodor Golovin|ladja|2}} || 520 || 1985 || 3470 t || Baltska flota || <ref name="meridian">{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_864.htm |title=Medium intelligence ships |website=Russianships.info}}</ref> |- | 864 || {{ladja||Kurili|ladja|2}} || 208 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Tavrija|ladja|2}} || 169 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Karelija|ladja|2}} || 535 || 1986 || 3470 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet |url=https://americanmilitarynews.com/2022/01/a-russian-spy-ship-has-been-sailing-around-hawaii-for-days/ |title=A Russian spy ship has been sailing around Hawaii for days |work=American Military News |date=12 January 2022 |access-date=19 June 2023}}</ref><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Priazovje|ladja|2}} || 201 || 1987 || 3470 t || Črnomorska flota || Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Viktor Leonov|ladja|2}} || 175 || 1988 || 3470 t || Severna flota || Aktivna 2020<ref>{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-01-31 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}</ref> |- | 864 || {{ladja||Vasilij Tatiščev|ladja|2}} || 231 || 1988 || 3470 t || Baltska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}</ref> |- !| ''Rubidij'' [[Slika:Balzam-class general intelligence collector ship - Ocean Sarafi 85 - DN-ST-86-02553.JPEG|brezokvirja]] | 1826 || {{ladja||Pribaltika|ladja|2}} || 80|| 1983 || 4900 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/intelligence/project_1826.htm |title=Large intelligence ship - Project 1826 |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 18280 | 18280 || {{ladja||Jurij Ivanov|ladja|2}} || || 2015 || 4000 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи 'Юрий Иванов' |trans-title=The Russian Navy has added the newest communications ship 'Yuri Ivanov' |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru |access-date=7 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305011600/http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |archive-date=5 March 2016 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=IntCom|Obveščevalno-komunikacijska ladja}} |- | 18280 || {{ladja||Ivan Hurs|ladja|2}} || || 2018 || 4000 t || Črnomorska flota ||Aktivna 2023<ref name="kommuna">{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk072022.html|title=Black Sea Fleet deployments-Wk07/2022|website=russianfleetanalysis}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |title=Russian Navy Commissioned Second Project 18280 Reconnaissance Ship 'Ivan Khurs' |website=Navyrecognition.com |date=28 June 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309003422/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |archive-date=9 March 2019 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-warship-guarding-black-sea-pipelines-attacked-by-unmanned-ukraine-craft-2023-05-24/|title=Russia: Warship guarding Black Sea pipelines attacked by uncrewed Ukraine craft|publisher=[[Reuters]]|date=23 May 2023}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-25-23/h_895cee888bce092ff0a8291b6d1a7b1f|title=Russian reconnaissance ship seemingly hit by unmanned surface vessel, video shows|date=25 May 2023|access-date=19 June 2023|publisher=[[CNN]]}}</ref> |- !| ''Baklan'' | 1388NZ || {{ladja||KSV-2168|ladja|2}} || || 2018|| 500 t ||Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |title=В Балтийске на новейшем катере связи Балтийского флота торжественно поднят Военно-морской флаг |trans-title=In Baltiysk the Naval Flag is solemnly raised on the newest communication boat of the Baltic Fleet |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |date=15 December 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193922/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |archive-date=18 December 2018 |url-status=live}}</ref> |- !| Projekt 1914 [[Slika:Missile range instrumentation ship "Marshal Krylov" in 1991.jpeg|brezokvirja]] | 1914 || {{ladja||Maršal Krilov|ladja|2}} || || 1990 || 23.780 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi novice |url=https://egyptindependent.com/russias-pacific-fleet-starts-naval-exercises-involving-more-than-40-warships-state-media-says/|title=Russia's Pacific Fleet starts naval exercises involving more than 40 warships, state media says |date=3 June 2022 |access-date=19 September 2021 |language=en}}</ref>{{efn|name=IntCom}} |- !| Projekt 7452 | 7452 || {{ladja||Čusuvoj|ladja|2}} || || 1987 || 1300 t || Severna flota ||<ref name="auto2019">{{navedi splet |url=http://russianships.info/vspomog/745.htm |title=Морские буксиры проектов 745, 745МБ, спасательное буксирное судно проекта 745МБС, пограничные сторожевые корабли проекта 745П, опытовое судно проекта 07452 |trans-title=Sea tugs of projects 745, 745MB, rescue tugboat of project 745MBS, border patrol ships of project 745P, experimental vessel of project 07452 |website=Russianships.info |language=ru |access-date=7 October 2019}}</ref> |- !| ''Krjujs'' | 22010 || {{ladja||Jantar|ladja|2}} || || 2013 || 5200 t || Severna flota || <ref name="PortNews">{{navedi splet |url=http://en.portnews.ru/news/209005/ |title=Brand new oceanographic research vessel 'Yantar' joins Russia's Northern Fleet |date=29 October 2015 |website=PortNews |access-date=7 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151207224945/http://en.portnews.ru/news/209005/ |archive-date=7 December 2015 |url-status=live}}</ref>{{efn|Oceanografska raziskovalna ladja}} |} ===Podmornice z balističnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[Slika:Submarine Delta IV class.jpg|brezokvirja]] | 667BDRM || {{ladja|K-51|Verhoturje||2}} || K-51 || 1984 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna, julij 2022 parada Severomorsk<ref name="thebulletin.metapress.com">{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-114|Tula||2}} || K-114 || 1987 || 18.200 t || Severna flota ||Aktivna, 25. oktober 2023 izstrelitev rakete<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПЛ «Тула»|date=28 Dec 2017|language=ru|website=Livejournal|accessdate=2024-01-27|archive-date=2022-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|url-status=dead}}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-117|Brjansk||2}} || K-117 || 1988 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji junij 2018–november 2024<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title="Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531|language=ru|website=TASS|date=18 Dec 2023|title=Подводный стратег "Брянск" вернется после ремонта в состав ВМФ в ноябре 2024 года }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-18|Karelija||2}} || K-18 || 1989 || 18.200 t || Severna flota || Na remontu<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |title=K-18 Karelia |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203142641/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} || K-407 || 1990 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] [[Slika:«Александр Невский» в Вилючинске.jpg|brezokvirja]] | 955 || {{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} || K-535 || 2013 || 24.000 t || Severna flota || Na modernizaciji<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} || K-550 || 2013 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |title=Russia's Northern Fleet Deploys New Borey-Class Nuclear Subs &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140210062745/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |archive-date=2014-02-10 |url-status=live }}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} || K-551 || 2014 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |title=New Russian Navy Borey class SSBN arrives at Northern Fleet base in Murmansk |date=2 January 2015 |access-date=12 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150212104056/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |archive-date=12 February 2015 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} || K-549 || 2020 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="commissioned">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир" |trans-title=On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} || K-552 || 2021 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg">{{navedi sporočilo za javnost |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|language=ru|date=21 December 2021|website=TASS}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} || K-553 || 2022 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} || K-554 || 2023 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p"/> |- | 955A || {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} || K-555 || 2025 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}</ref> |} ===Podmornice z manevrirnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="7"| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] [[Slika:Прибытие атомного подводного ракетного крейсера Северного флота «Орёл» в пункт постоянного базирования 07.jpg|brezokvirja]] | 949A || {{ladja|K-132|Irkutsk||2}} || K-132 || 1988 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} || K-442 || 1990 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2022<ref name="navaltoday.com">{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref>– |- | 949A || {{ladja|K-410|Smolensk||2}} || K-410 || 1990 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet|url=http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|title=Атомная субмарина "Смоленск" осуществила пуск крылатой ракеты|first=Редакция|last=tvzvezda.ru|website=tvzvezda.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130836/https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all|language=ru}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-266|Orjol||2}} || K-266 || 1992 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2014–2017<ref>{{navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=November 4, 2017|language=en|website=Navaltoday}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-456|Tver||2}} || K-456 || 1992 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-186|Omsk||2}} || K-186 || 1993 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja s ''Tomskom'' in ''Kuzbassom''<ref name="omsk">{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки }}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-150|Tomsk||2}} || K-150 || 1996 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2024 2-mesečna patrulja<ref name="omsk"/><ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}</ref> |- ! rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] [[Slika:АПКР "Северодвинск".jpg|brezokvirja]] | 885 || {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} || K-560 || 2014 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=2013-12-30 |url-status=live }}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-561|Kazan||2}} || K-561 || 2021 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=Bstructure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} || K-573 || 2021 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg"/> |- | 885M || {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} || K-571 || 2023 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p">{{navedi splet|title=Четвертый модернизированный "Ясень" пополнил состав ВМФ России|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|date=27 Dec 2024|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} || K-564 || 2024 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref name="2p"/> |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- |- ! rowspan="2" | [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']] [[Slika:Sierra class SSN.jpg|brezokvirja]] | 945A || [[Ruska podmornica Nižni Novgorod|''Nižni Novgorod'']] || K-336 || 1990 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2002–2008<ref name="auto54">{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|date=26 Oct 2019|language=en}}</ref> |- | 945A || [[Ruska podmornica Pskov|''Pskov'']] || K-534 || 1993 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2011–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |title=Pskov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204061143/http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="2" |[[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] [[Slika:Victor III class submarine.jpg|brezokvirja]] | 671RTMK ||[[Ruska podmornica Obninsk|''Obninsk'']]|| K-138 || 1990 || 7.250 t || Severna flota || Na remontu 2020–2024<ref>{{navedi splet |url=http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |title=«Повелители глубин» // Красная звезда, 5 сентября 2003 года. |access-date=2016-02-01 |archive-date=2015-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150711043556/http://old.redstar.ru/2003/09/05_09/2_02.html |url-status=live }}</ref> |- | 671RTMK || [[Ruska podmornica Tambov|''Tambov'']] || K-448 || 1992 || 7.250 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2015–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |title=Tambov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023400/http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="10"| [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] [[Slika:Submarine Vepr by Ilya Kurganov crop.jpg|brezokvirja]] | 971 || {{ladja|K-317|Pantera||2}} || K-317 || 1990 || 12.770 t || Severna flota || Neaktivna od 2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |title=K-317 Pantera |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120418225646/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |archive-date=2012-04-18 |url-status=live }}</ref> |- | 971 || {{ladja|K-331|Narval||2}} || K-331 || 1990 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji do 2024,<ref name="auto5">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |title=K-331 Magadan |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205003529/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> neuradno ime ''Magadan'' |- | 971I || {{ladja|K-419|Kuzbass||2}} || K-419 || 1992 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja z ''Omskom'' in ''Tomskom''<ref name="omsk"/><ref name="auto5"/> |- | 971I || {{ladja|K-461|Volk||2}} || K-461 || 1992 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2014–2028<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |title=K-461 Volk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023722/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-328|Leopard||2}} || K-328 || 1993 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2013–2024<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |title=K-328 Leopard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204064524/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-154|Tigr||2}} || K-154 || 1994 || 12.770 t || Severna flota || Na remontu 2019–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |title=K-154 Tigr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204065238/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-295|Samara||2}} || K-295 || 1995 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2020–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |title=K-295 Samara |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204225415/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971U || {{ladja|K-157|Vepr||2}} || K-157 || 1996 || 13.400 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji 2014–2020<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |title=K-157 Vepr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204223721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971M || {{ladja|K-335|Gepard||2}}|| K-335 || 2001 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2013–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |title=K-335 Gepard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204060242/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-152|Nerpa||2}} || K-152 || 2009 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Vrnjena po posojilu Indiji 2012–2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/11576447 |title=СМИ: арендованная Индией атомная подлодка возвращается в Россию |publisher=tass.ru |date=5 June 2021|access-date=7 June 2021 |language=ru }}</ref> |} ===Dizel-električne podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']][[Slika:Submarine Kilo class.jpg|brezokvirja]] | 877 || [[Ruska podmornica Vladikavkaz|''Vladikavkaz'']] || B-459 || 1990 || 3.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="russianships1">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> |- | 877 || [[Ruska podmornica Komsomolsk na Amure|''Komsomolsk na Amure'']] || B-187 || 1991 || 3.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://www.interfax.ru/russia/507001|title=Подлодка "Комсомольск-на-Амуре" спущена на воду после ремонта|date=5 May 2016|access-date=5 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506142359/http://www.interfax.ru/russia/507001|archive-date=6 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 877EKM || [[Ruska podmornica Dmitrov|''Dmitrov'']] || B-806 || 1986 || 3.000 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="dmi">{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877LPMB || [[Ruska podmornica Kaluga|''Kaluga'']] || B-800 || 1989 || 3.000 t || Severna flota|| Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |title=B-800 Kaluga |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042117/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877V || [[Ruska podmornica Alrosa|''Alrosa'']] || B-871 || 1990 || 3.000 t || Črnomorska flota || Aktivna po remontu 2014–2022<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |title=B-871 Alrosa |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204042240/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/>[[Slika:«Ростов-на-Дону».jpg|brezokvirja]] | 636.3 || ''[[Ruska podmornica Novorosijsk|Novorosijsk]]''|| B-261 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref name="nov">{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Rostov na Donu|''Rostov na Donu'']] || B-237 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Poškodovana,<ref>{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023-09-18 |title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |access-date=2023-09-18 |website=Navy Naval News Navy Recognition |language=en-gb |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |url-status=dead }}</ref> uničena<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims Russian Rostov-on-Don submarine sunk in Crimea|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nggvg1yggo|website=www.bbc.com|accessdate=2024-08-05|language=en-GB}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Stari Oskol|''Stari Oskol'']] || B-262 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Krasnodar|''Krasnodar'']] || B-265 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota ||<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Veliki Novgorod|''Veliki Novgorod'']] || B-268 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Kolpino|''Kolpino'']] || B-271 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Verjetno poškodovana |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Petropavlovsk-Kamčatski|''Petropavlovsk-Kamčatski'']] || B-274 || 2019 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="pk">{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Volhov|''Volhov'']] || B-603 || 2020 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="vol">{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|title=Russian Navy launches Kalibr cruise missile from Kilo-class submarine Volkhov|publisher=navyrecognition|language=en|date=20 Jan 2022|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20221229185325/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Magadan|''Magadan'']] || B-602 || 2021 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1348293|title = Project 636.3 Magadan submarine joins Russian Navy|date=12 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry|date=5 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref name="seawaves.com">{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}</ref><ref name="navalnews">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="thediplomat.com">{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ДЭПЛ "Магадан" |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Ufa|''Ufa'']] || B-588|| 2022 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|language=en|date=7 Jul 2022|publisher=Navyrecognition|title=Russian Improved Kilo class submarine Ufa begins sea trials in Baltic Sea|accessdate=2022-12-27|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818155757/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Možajsk|''Možajsk'']] || B-608|| 2023 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1712845 | title=Mozhaisk diesel-electric submarine joins Navy|date=28 Nov 2023|language=en|publisher=TASS }}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Jakutsk|''Jakutsk'']] || B-610|| 2025 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{Cite web |title=Минобороны России |url=https://t.me/mod_russia/53648?single |access-date=2025-06-11 |website=Telegram}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]<ref name="russianships1"/> [[Slika:B-585 Sankt-Peterburg in 2010.jpg|brezokvirja]] | 677 || [[Ruska podmornica Kronštadt|''Kronštadt'']] || B-586 || 2024 || 2.700 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm|language=ru|title=Projekt 677|publisher=Deepstorm}}</ref> |- | 677 || ''[[Ruska podmornica Veliki Luki|Veliki Luki]]''|| || 2025 || 2.700 t ||Baltska flota || Aktivna<ref>{{Cite web |title=Третья подводная лодка проекта "Лада" передана флоту |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}</ref> |- |} ===Podmornice za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- !| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] | 09852 || {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} || BS-329 || 2022 || 30.000 t || Tihooceanska flota || Nosilka [[2M-39 Pozejdon|Pozejdon]]ov<ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] [[File:Delta Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09786 || [[Ruska podmornica Orenburg|''Orenburg'']] || BS-136 || 1981 (2002) || 13.700 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[File:Delta IV Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09787 || {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}} || BS-64 || 1986 (2016) || 18.200 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://www.janes.com/defence-news|title=Janes &#124; Latest defence and security news|website=Janes.com}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Project 09787 Special-Purpose Submarine BS-64 | website=Navy Recognition | url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | access-date=2020-11-29 | archive-date=2020-12-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201213104632/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | url-status=dead }}</ref> |- !| [[Korvete razreda Sargan|''Sargan'']] [[File:Sarov class SS.svg|brezokvirja]] | 20120 || [[Ruska podmornica Sarov|''Sarov'']] || B-90 || 2008 || 3.950 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2016/12/did-russia-test-doomsday-weapon-arctic-waters|title=Did Russia test doomsday weapon in Arctic waters?|date=12 December 2016|accessdate=10 March 2019}}</ref><ref name=Sarov4>{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/SAROV-Class_Submarine.html|title=SAROV-Class_Submarine|website=hisutton.com|date=22 February 2019|accessdate=11 March 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus (Projekt 1851.1)|''Paltus'']] | rowspan="2"| 18511 | [[Ruska podmornica AS-21|AS-21]] || AS-21 || 1991 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |title=877 Paltus submarines |website=[[Pravda.ru]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091002052138/http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |archive-date=2 October 2009}}</ref> |- | [[Ruska podmornica AS-35|AS-35]] || AS-35 || 1995 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi knjigo |title=Cold War Submarines: The Design and Construction of US and Soviet Submarines |url=https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm |last1=Polmar |first1=Norman |last2=Moore |first2=K.J. |publisher=Potomac Books |year=2004 |isbn=1-57488-530-8 |pages=[https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm/page/288 288]–289}}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalitka|''Kalitka'']] [[File:Losharik.svg|brezokvirja]] | 10831 || [[Ruska podmornica Lošarik|''Lošarik'']] || AS-31 || 2007 || 2.100 t || Severna flota || Na remontu 2020–2027<ref>{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|work=[[United States Naval Institute#USNI News|United States Naval Institute News]]|last=LaGrone|first=Sam|date=3 July 2019}}</ref><ref name=mil>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239672@egNews|title=Список погибших членов команды научно-исследовательского глубоководного аппарата|trans-title=List of dead members of the deepwater research team|website=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defense of the Russian Federation]]|language=ru|date=3 July 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Kašalot|''Kašalot'']] | 1910 || [[AS-13]] ||AS-13 || 1986 || 2000 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |title=Project 1910 Uniform class |first=H.I. |last=Sutton |date=14 July 2016 |website=Covert Shores |accessdate=2024-01-27 |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121103318/http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1910 || [[AS-15]] ||AS-15 || 1991 || 2000 t || Severna flota ||<ref name="CFW">Wertheim 2007, p.610.</ref> |} ===Minolovci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | ''Rubin''[[File:Russian_Navy_Vladimir_Gumanenko_minesweeper_(811)_in_2020.jpg|brezokvirja]] | 12660 || ''Železnjakov'' || || 1988 || 1150 t || Črnomorska flota ||<ref name="Rubin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_12660.htm|title=Gorya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 12660 || ''Gumanenko'' || || 2000 || 1150 t || Severna flota ||<ref name="Rubin"/> |- ! rowspan="3" | ''Korund''[[File:Caspian_boat_207.jpg|brezokvirja]] | 1258 || ''RT-471'' || || 1979 || 91 t || Pacific Fleet ||<ref name="Korund">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1258.htm|title=Yevgenya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1258 || ''RT-71'' || || 1981 || 91 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Korund"/> |- | 1258E || ''RT-236'' || || 1985 || 97 t || Severna flota ||<ref name="Korund"/> |- ! rowspan="2" | Projekt 697TB | 697TB || ''RT-59'' || || 1976 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_697tb.htm|title=697TB Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 697TB || ''RT-181'' || || 1980 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV"/> |- ! rowspan="7" | ''Sapfir''[[File:RT-57_in_Kronstadt_2014-06-09.jpg|brezokvirja]] | 10750 || ''RT-57'' || || 1989 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_10750.htm|title=Lida Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 10750 || ''RT-248'' || || 1990 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Vasily Poljakov'' || || 1991 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Viktor Sigalov'' || || 1992 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Leonid Perepeč'' || || 1993 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-233'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-234'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- ! rowspan="6" | ''Akvamarin''[[File:IvanGolubets2005Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 266M || ''Kovrovec'' || || 1974 || 800 t || Črnomorska flota ||možno uničen<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine’s Navy says it destroyed Russian sea minesweeper Kovrovets overnight|url=https://kyivindependent.com/ukraines-navy-says-it-destroyed-russian-sea-minesweeper-kovrovets-overnight/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-19|accessdate=2024-05-19|language=en}}</ref> |- | 266M || ''Ivan Golubec'' || || 1973 || 800 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_266m.htm|title=Natya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 266ME || ''Valentin Pikul'' || || 2001 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-264'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-265'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 02668 || ''Vice-admiral Zaharin'' || || 2008 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- ! rowspan="19" | ''Jahont''[[File:«Герман_Угрюмов»1.jpg|brezokvirja]] | 1265 || ''Leonid Sobolev'' || || 1990 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Sonya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1265 || ''Novočeboksarsk'' || || 1991 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Sergej Kolbasev'' || || 1992 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-115'' || || 1993 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Poljarni'' || || 1984 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jelnja'' || || 1986 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kotelnič'' || || 1987 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Soloveckij Junga'' || || 1988 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kolomna'' || || 1990 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jadrin'' || || 1991 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-100'' || || 1984 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-325'' || || 1985 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-114'' || || 1987 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-232'' || || 1988 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-245'' || || 1989 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-256'' || || 1990 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-215'' || || 1991 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''German Ugrjumov'' || || 1988 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Magomed Gadžijev'' || || 1997 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- ! rowspan="9"|Aleksandrit [[File:Тральщик_"Александр_Обухов".jpg|brezokvirja]] | rowspan="9"| 12700 |''Aleksandr Obuhov'' |||| 2016|| 890 t ||Baltska flota||Poškodovan<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Intelligence releases video showing Russian minesweeper Alexander Obukhov disabled|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/ukrainian-intelligence-shows-video-showing-1728307967.html|website=RBC-Ukraine|accessdate=2024-10-08|language=en}}</ref> |- |''Georgij Kurbatov'' |||| 2021|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441@egNews|title=На новейшем корабле противоминной обороны «Георгий Курбатов» поднят Военно-морской флаг|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=20 August 2021|access-date=20 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928071817/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441%40egNews|archive-date=28 September 2021|url-status=live}}</ref> |- |''Ivan Antonov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем морском тральщике "Иван Антонов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 January 2019|access-date=26 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130151948/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|archive-date=30 January 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Vladimir Jemeljanov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|title=Состав Черноморского флота пополнил новейший корабль противоминной обороны "Владимир Емельянов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=28 December 2019|access-date=29 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191229140925/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|archive-date=29 December 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Jakov Baljajev'' |||| 2020|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|title=Новейший минно-тральный корабль "Яков Баляев" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 December 2020|access-date=26 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201226054206/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|archive-date=26 December 2020|url-status=live}}</ref> |- |''Pjotr Iljičev'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12445585@egNews|title=Новейший морской тральщик «Пётр Ильичёв» вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=17 November 2022|access-date=17 November 2022}}</ref> |- |''Anatolij Šlemov'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12449920@egNews|title=Новейший морской тральщик «Анатолий Шлемов» принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=29 December 2022|access-date=29 December 2022}}</ref> |- |''Lev Černavin'' |||| 2023|| 890 t ||Baltska flota||<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1604349|title=Shipbuilders float out latest minesweeper for Russian Navy|publisher=TASS|date=14 April 2023|access-date=14 April 2023}}</ref> |- |''Afanasij Ivannikov'' |||| 2025|| 890 t ||Severna flota||<ref>{{Cite web |title=ОСК |url=https://t.me/aoOCK/11677 |access-date=2025-05-07 |website=Telegram}}</ref> |- |} ===Pomožne ladje=== ====Tankerji==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Morskoj prostor [[Slika:Large_ocean_tanker_"Dnestr"_in_1993.JPEG|brezokvirja]] | rowspan="3"| 1559V |''Sergej Osipov'' |||| 1973 || 22.460 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=БПК "Адмирал Левченко" и БДК "Александр Отраковский" вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- |''Ivan Bubnov'' || ||1975 || 22.460 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name = "week 062021">{{navedi splet |url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062021.html |title=Baltic Fleet Deployments - Wk 06/2021 |date=9 February 2021 |website=Russianfleetanalysis.blogspot.com |access-date=19 September 2021}}</ref> |- |''Boris Butoma'' || ||1978 || 22.460 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2022<ref name="auto11">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |Projekt 6404||6404||''Iman'' || ||1966 || 6480 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name="r3321">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/08/russian-forces-in-mediterranean-wk332021.html | title=Baltic Fleet Deployments - Wk 33/2021|date=16 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- ! rowspan="3"|Altaj [[Slika:Tanker_ALTAI_(russ.)_(Kiel_54.712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 160 |''Kola'' |||| 1967|| 7230 t ||Baltska flota||Aktiven, rahlo poškodovan 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.fleetmon.com/maritime-news/2021/33109/bulk-carrier-collided-russian-navy-tanker-suez/ |title=Bulk carrier collided with Russian Navy tanker off Suez |first=Mikhail |last=Voytenko |date=23 March 2021 |website=FleetMon.com |access-date=30 March 2021}}</ref> |- |''Jelnja''|||| 1968 || 7230 t ||Baltska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet |url=https://regnum.ru/news/society/3534567.html |title=Корветы Балтийского флота провели учебную "охоту" на подводную лодку |date=16 March 2022 |website=Regnnum |access-date=24 August 2021}}</ref> |- |''Ižora'' |||| 1970 || 7230 t ||Tihoocenska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=Танкер "Ижора" пополнил запасы фрегата "Маршал Шапошников"|url=http://flot.com/2022/%25D2%25E8%25F5%25EE%25EE%25EA%25E5%25E0%25ED%25F1%25EA%25E8%25E9%25D4%25EB%25EE%25F296/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- ! rowspan="3"|Dubna | rowspan="3"| |''Dubna'' |||| 1974|| 12.891 t ||Severna flota||Na modernizaciji 2021<ref>{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}</ref> |- |''Irkut''|||| 1975|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2021<ref name="irkut">{{navedi splet |url=https://tass.ru/obschestvo/11898285?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Суда Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после крупных учений в Тихом океан |date=14 July 2021 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- |''Pečenga''|||| 1979|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven, 2023 Južnokitajsko morje<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане |date=15 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- ! rowspan="2"|Kaliningradneft | rowspan="2"| REF-675 |''Kama'' |||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2019<ref>{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}</ref> |- |''Vjazma''|||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2020,<ref name="auto23">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}</ref> 2022<ref name="auto11"/> |- |Projekt 23130 [[Slika:Средний_морской_танкер_проекта_23130_"Академик_Пашин".jpg|brezokvirja]] ||23130||''Akademik Pašin'' || ||2019|| 14.000 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|website=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |} ====Bolnišnične ladje==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Projekt 320 |rowspan="3"|320 |''Jenisej'' | | 1981 | | Črnomorska flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/vse_o_rossiyskih_gospitalnyh_sudah.html | title=Все о российских госпитальных судах|language=ru|date=26 Mar 2020|website=Korabel.ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_320.htm |title=Hospital ships - Project 320 |website=Russianships.info|language=en}}</ref> |- |''Svir'' | | 1989 | | Severna flota |Neaktivna (od 2006)<ref>{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &#91;Форумы Balancer.Ru&#93;|language=ru|website=Airbase.ru|date=18 Sep 2020 }}</ref> |- |''Irtiš'' | | 1990 | | Tihooceanska flota | Aktivna v 2021<ref>{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}</ref> |- |} ====Ledolomilca==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt 21180 |rowspan="2"|21180 |''Ilja Muromec'' | | 2017 | | Severna flota |Aktivna<ref name="portnews30112017">{{navedi splet|url=http://en.portnews.ru/news/249838/|title=Admiralteiskie Verfi shipyard delivers icebreaker Ilya Muromets, Project 21180, to RF Navy (photo)|website=PortNews|date=30 November 2017|language=ru}}</ref> |- |''Jevpatij Kolovrat '' | | 2024 | | Tihooceanska flota |Aktivna<ref name="jevpatij">{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8245/|language=ru|title=Ледокол "Евпатий Коловрат" передали военным }}</ref> |- |} ====Vlačilci==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt P-5757 |rowspan="2"|P-5757 |''Nikolaj Čiker'' | | 1989 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/> |- |''Fotij Krilov'' | | 1989 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2020<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/296273/ | title=Во Владивосток вернулся спасательный буксир ТОФ "Фотий Крылов" | date=25 May 2020|language=ru|website=Portnews }}</ref> |- |Projekt 527 |527 |''Epron'' | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk032022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk03/2022|date=16 Jan 2022|website=Russianfleetanalysis|language=en }}</ref> |- ! rowspan="3"|''Ohtenski/Goliat'' |rowspan="3"|733 |SB-4 | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2018<ref>{{navedi splet | url=https://fleetphoto.ru/vessel/40502/ | title=СБ-4 – Design 733С|language=ru|website=Fleetphoto }}</ref> |- |SB-5 | | 1965 | | Črnomorska flota |Aktivna 2021<ref>https://mil.ru/vaccine_covid/more.htm?id=12365736@egNews&_print=true{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |SB-9 | | 1964 | |Severna flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm|title=Seagoing tugs Project 733|language=en|website=Russianships}}</ref> |- ! rowspan="3"|''Pamir/Ingul'' |rowspan="3"|1452 |''Pamir'' | | 1974 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}</ref> |- |''Alatau'' | | 1983 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2019<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/288076/ | title=Спасательный буксир ТОФ "Алатау" будет задействован в поисках шхуны "Муксун", пропавшей в ноябре в Японском море | date=5 December 2019 }}</ref> |- |''Altaj'' | | 1987 | |Severna flota |Aktivna 2022<ref name="auto11"/> |} ==Ladje v gradnji== ===Nosilki helikopterjev=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2"| [[Projekt 23900]] | rowspan="2"| [[File:23900 project landing craft utility layout during the "Armiya 2022" exhibition.jpg|170px|Project 23900 Amphibious Assault Ship]] | | ''Ivan Rogov'' | 20. julij 2020 | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.07.2023|date=1 July 2023|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-03-23|archive-date=2023-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230708152159/https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|url-status=dead}}</ref> | Tihooceanska flota | |- | | ''Mitrofan Moskalenko'' | 20. julij 2020 | | ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1347055|title=Mitrofan Moskalenko helicopter carrier to become Russian Black Sea Fleet flagship — source|publisher=[[TASS]]|date=8 Oct 2022|language=en}}</ref> |<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1180437 |title=Russia lays down two universal helicopter carriers for first time |date=20 July 2020 |publisher=[[TASS]]|language=en}}</ref> |} ===Fregate=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="7|[[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] | rowspan="7"| [[File:Admiral_Gorshkov_frigate_03.jpg|170px|Fregata projekta 22350]] | | [[Admiral Isakov (fregata)|''Admiral Isakov'']] | 14. november 2013<ref name="auto233">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm|title=Frigates - Project 22350|website=russianships.info}}</ref> | 27. september 2024<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат "Адмирал Исаков" войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |Splavljena |- | | {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}} | 23. april 2019<ref name="Putin frigate">{{cite press release |url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК |trans-title=Vladimir Putin took part in the laying down of ships at USC shipyards |language=ru |publisher=United Shipbuilding Corporation |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |archive-date=24 April 2019 |url-status=live}}</ref> | 14. avgust 2025<ref>{{Cite web|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат "Адмирал Амелько" спустили на воду на "Северной верфи" в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets">{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |website=Navyrecognition.com |date=16 June 2020 |access-date=17 September 2020 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}</ref> |Splavljena<ref name="upgraded frigates">{{navedi splet |url=https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |title=Пятый и шестой фрегаты типа "Адмирал Горшков" вооружат 24 "Калибрами" |trans-title=The fifth and sixth frigates of the "Admiral Gorshkov" class will be armed with 24 Kalibrs |website=Flotprom.ru |language=ru |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |archive-date=23 April 2019 |url-status=live}}</ref> |- | | ''Admiral Čičagov'' | 23. april 2019<ref name="Putin frigate"/> | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> |- | | ''Admiral Jumašev'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |<ref name="7th and 8th frigate">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1078861 |title=Russia to lay keels for 22 combat, supply ships in 2020 |publisher=[[TASS]] |date=19 September 2019 |access-date=20 January 2020}}</ref> |- | | ''Admiral Spiridonov'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Gromov'' | 14. maj 2026<ref>{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/14/1418976.html|title=Фрегат «Адмирал флота Громов» заложили на Северной верфи|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-14|access-date=2026-05-14}}</ref> | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Visocki'' | ''2026'' | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |} ===Strateške jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2|[[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] | rowspan="2"| [[File:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|170px|Podmornica projekta 955]] | | ''Knjaz Potjomkin'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12"/> | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji<ref>{{navedi novice |url=https://www.interfax.ru/russia/744812 |title=Минобороны заказало еще две стратегические атомные подлодки "Борей-А" |trans-title=The Ministry of Defence has ordered two more "Borey-A" strategic nuclear submarines |date=12 January 2021 |newspaper=Interfax.ru |language=ru}}</ref> |- | | ''Dmitrij Donskoj'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1241183 |title=Two Borei-A strategic nuclear subs to be laid down in 2021 — Defense Ministry |date=30 December 2020 |publisher=[[TASS]]}}</ref> | ''2025''<ref name="donskoy_launch_2023">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/18074507|title=Источник: новый ракетоносец проекта 955А "Дмитрий Донской" спустят на воду через два года|website=TASS|date=21 June 2023|language=ru}}</ref> | ''2026''<ref name="donskoy_launch_2023"/> ali ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] | rowspan="5"| [[File:К-560_«Северодвинск».jpg|170px|Podmornica projekta 885]] | | {{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}} |29. julij 2016 |28. marec 2025<ref>{{Cite news|title=Путин разрешил спуск на воду атомного подводного крейсера "Пермь"|author=РИА Новости|url=https://ria.ru/20250327/kreyser-2007806937.html|website=РИА Новости|date=2025-03-27}}</ref> |''2026'' |Tihooceanska flota |Splavljena<ref name="https://tass.com/defense/1356871">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1356871 |title=Nuclear submarine Perm will be the first regular Zircon submarine carrier — source - Military & Defense - TASS |website=tass.com |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102071821/https://tass.com/defense/1356871 |archive-date=2 November 2021 |url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}} |28. julij 2017 | |''2026'' |Severna flota |V gradnji<ref>{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com|date=29 Jul 2017}}</ref> |- | | {{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}} |20. julij 2020 | |''2027'' |Severna flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/9006561 |title=В Северодвинске заложили две атомные подлодки проекта 885М "Ясень-М" |trans-title=Two Project 885M Yasen-M nuclear submarines were laid down in Severodvinsk |website=[[TASS]] |date=20 July 2020 |access-date=20 July 2020 |language=ru }}</ref> |- | | {{ladja||Vladivostok|podmornica|2}} |20. julij 2020 | |''2027'' |Tihooceanska flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down"/> |- | | {{ladja||Bratsk|podmornica|2}} |''2025'' | | |Tihooceanska flota |Napovedana<ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1479217 | title=Russia looks into building four extra Borei, Yasen-class submarines – source|date=13 Jul 2023|website=TASS|language=en }}</ref> |} ===Dizel-električne jurišne podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! Razred ! Slika ! Številka ! Ime ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Opombe |- | rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/> | rowspan="2"| [[File:«Краснодар».jpg|170px|Podmornica projekta 636.3]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Petrozavodsk|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2025'' || Baltska flota || <ref name="navykorabel2022b">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Mariupol|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2026'' || Severna flota || <ref name="navykorabel2022b"/> |- | rowspan="4"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']] | rowspan="4"| [[File:International_Maritime_Defence_Show_2011_(375-27).jpg|170px|Podmornica projekta 677]] | | {{ladja|B-587|Velikije Luki||2}} || 19. marec 2015 ||23. december 2022 || || Preizkušanje<ref name="Velikije Luki">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/16672457|title=В Петербурге состоялся торжественный спуск на воду подлодки "Великие Луки"|language=ru|website=[[TASS]]|date=23. december 2022|accessdate=27. december 2022}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || V gradnji<ref name="laid_12-6">{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО "Адмиралтейские Верфи" Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || V gradnji<ref name="laid_12-6"/> |- | | | || ''2024'' || || || Naročena<ref name="navykorabel2022b"/> |- |} == Opombe == {{portal|Vojaštvo}} {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ladje Ruske vojne mornarice|*]] [[Kategorija:Seznami ladij|Rusija]] it2oan6lwxdbzafoxm7v1pllv1w4gbz 0 497118 6675699 6546270 2026-05-14T14:15:08Z Blueginger2 186889 /* Enote */ +1 6675699 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek |infobox caption= Razred ''Admiral Gorškov'' |display title= Fregate razreda ''Admiral Gorškov'' }} {{Infopolje Ladja Slika |Ship image=Admiral Gorshkov frigate 03.jpg |Ship image size=300px |Ship caption=Fregata ''Admiral Gorškov'' med plovbo }} {{Infopolje Ladja Pregled Razreda |Name=Razred ''Admiral Gorškov'' |Builders=[[Severnaja verf]], [[Sankt Peterburg]] |Operators={{mornarica|Rusija}} |Class before=*[[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] |Class after= |Subclasses= |Cost= |Built range=2006– |In service range= |In commission range=2018– |Total ships building=5 |Total ships planned=15<ref name="mil.today"/><ref name="mil.todayJuly2020">{{navedi splet|url=https://mil.today/2020/Industry4/|title=Russian Shipbuilding Officials Outlined Future for Project 22350/22350M Frigates|website=mill.today|date=21 July 2020|access-date=17 September 2020}}</ref> |Total ships completed=3 |Total ships cancelled= |Total ships active=3 |Total ships laid up= |Total ships lost= |Total ships retired= |Total ships preserved= }} {{Infopolje Ladja Značilnosti |Hide header= |Header caption= <ref>{{navedi splet |author=01.02.2012 |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=14193 |title=Frigate Admiral Golovko Keel-Laid at Severnaya Verf |publisher=Rusnavy.com |date=2012-02-01 |access-date=2012-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120505101434/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=14193 |archive-date=2012-05-05 |url-status=live }}</ref> |Ship type=[[Fregata]] |Ship tonnage= |Ship displacement=* 4500 t standardno * 5400 t polno<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%9E%D1%81%D0%BA14/|title=Фрегаты проекта 22350М начнут строить не раньше 2019-2020 годов|website=ФлотПром|access-date=2017-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20170708132230/http://flotprom.ru/2017/%D0%9E%D1%81%D0%BA14/|archive-date=2017-07-08|url-status=live}}</ref> |Ship length=135 m |Ship beam=16 m<ref>{{navedi splet |url=https://pp.userapi.com/c639327/v639327627/80cc3/uG3sW5IjMSg.jpg |title=Archived copy |access-date=2017-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831000258/https://pp.userapi.com/c639327/v639327627/80cc3/uG3sW5IjMSg.jpg |archive-date=2017-08-31 |url-status=live }}</ref> |Ship height= |Ship draught=4,5 m |Ship decks= |Ship deck clearance= |Ship ramps= |Ship ice class= |Ship power= |Ship propulsion=* 2 gredi, kombinacija [[dizel]]ski motor in [[plinska turbina]] (CODAG);<ref name="NavyR1">{{navedi splet|url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/october-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3175-saturn-starts-making-all-russian-propulsion-plants-for-2-project-22350-adm-gorshkov-class-frigates.html|title=Propulsion for Admiral Gorshkov Frigate|publisher=Navyrecognition.com|access-date=5 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160205221302/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/october-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3175-saturn-starts-making-all-russian-propulsion-plants-for-2-project-22350-adm-gorshkov-class-frigates.html|archive-date=5 February 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> * 2 [[10D49]] potovalna dizelska motorja 5200 KM (3900 kW); * 2 [[M90FR]] pospeševalni plinski turbini 27.500 KM (20.500 kW); * Skupno: 65.400 KM (48.800 kW) |Ship sail plan= |Ship speed=29,5 [[vozel (enota)|vozla]] |Ship range=4850 [[Morska milja|navtičnih milj]] pri 14 vozlih |Ship endurance=30 dni |Ship test depth= |Ship boats= |Ship capacity= |Ship troops= |Ship complement=210 |Ship crew= |Ship time to activate= |Ship sensors=* Zračni iskalni [[radar]] ([[S pas]]): ''Furke''-4 5P-27 glavni radar za odkrivanje, sledenje in ciljanje tračnih in površinskih tarč,<ref>{{navedi splet|url=http://www.npo-prz.ru/index.php?option=com_content&view=article&id=167:-5-27-5-27&catid=26:2012-06-25-08-40-22&Itemid=70|title=РЛС 5П-27, РЛС 5П-27М|access-date=14 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150630233636/http://www.npo-prz.ru/index.php?option=com_content&view=article&id=167:-5-27-5-27&catid=26:2012-06-25-08-40-22&Itemid=70|archive-date=30 June 2015|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Poliment 5P-20K antena aktivnega elektronsko skeniranega niza s štirimi obrazi za sledenje in vodenje<ref>{{navedi splet |url=http://i.imgur.com/tPTH2BW.jpg |title=Archived copy |access-date=2014-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141205020439/http://i.imgur.com/tPTH2BW.jpg |archive-date=2014-12-05 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://s013.radikal.ru/i323/1101/7f/356cf19ed348.jpg |title=Archived copy |access-date=2014-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141225062248/http://s013.radikal.ru/i323/1101/7f/356cf19ed348.jpg |archive-date=2014-12-25 |url-status=live }}</ref> * Površinski iskalni radar: ''Monolit'' 34K1 površinsko iskanje, radar za ciljanje protiladijskih izstrelkov in dodatni radar za ciljanje artilerije * Usmerjevalni radar za artilerijo: ''Puma'' 5P-10 * [[Sonar]]: ''Zarja-M'' sonar, ''Vinjetka'' vlečni sonar * Navigacija: 3 × ''Pal-N'' radarji * Drugo: 2 × osvetljevalca tarč na zadnji nadgradnji za ''Palaš'' CIWS * Komunikacija: Vigstar Centaurus-NM * Elektro-optični sistemi: 2 × MTK-201M in 2 × 5P-520 * Bojni sistem: Sigma/Sigma 22350 |Ship EW=* Suita za elektronsko bojevanje: ''Prosvet-M'' * Protiukrepi: * 2 × PU KT-308 * 8 × PU KT-216 * 2 × 5P-42 ''Filin'' |Ship armament=* 1 × 130 mm ''Ametist/Arsenal'' [[A-192M]] mornariški top<ref>{{navedi splet|url=http://concern-agat.ru/produktsiya/artillerijskie-kompleksy/artillerijskij-kompleks-a-192-5p-10e|title=Артиллерийский комплекс "А-192–5П–10Э" - Концерн Моринформсистема-Агат |access-date=14 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141205045244/http://concern-agat.ru/produktsiya/artillerijskie-kompleksy/artillerijskij-kompleks-a-192-5p-10e|archive-date=5 December 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * 16 (2 × 8) UKSK navpičnih izstrelilnih celic za protiladijske izstrelke [[3M-54 Kalibr|3M-54 ''Kalibr'']], [[P-800 Oniks|P-800 ''Oniks'']] ali [[3M-22 Cirkon|3M-22 ''Cirkon'']] * 24 (3 × 8) UKSK navpičnih izstrelilnih celic za izstrelke ''Kalibr'', ''Oniks'' ali ''Cirkon'' (''Admiral Amjelko'', ''Admiral Čičagov'', ''Admiral Jumašev'' in ''Admiral Spiridonov'', ''Admiral Gromov'', ''Admiral Visocki'') * 32 (2 × 16) [[S-350|''Redut'']] navpičnih izstrelilnih celic za izstrelke za zračno obrambo * 2 × [[9M89 Palaš|''Palaš'']] [[CIWS]] * 8 (2 × 4) 330 mm [[Torpedna cev|torpednih cevi]] za ''[[Paket-NK]]'' protipodmorniške/protitorpedne [[Torpedo|torpede]] * 2 × [[KPV|14,5 mm MTPU]] težki strojnici na podstavku |Ship armour= |Ship armor= |Ship aircraft=1 × [[Kamov Ka-27|Ka-27]] [[helikopter]] |Ship aircraft facilities=Vzletišče in [[hangar]] |Ship notes= }} |} '''Razred ''Admiral Gorškov''''' ({{jezik-ru|Проект 22350 Адмирал Горшков}}, ''Projekt 22350 Admiral Gorškov'' – [[Admiral flote Sovjetske zveze]] [[Sergej Georgijevič Gorškov]]) je najnovejši razred [[fregata|fregat]] v gradnji za [[Ruska vojna mornarica|Rusko vojno mornarico]]. So univerzalne vojne ladje, ki lahko opravljajo različne vrste nalog in bodo nasledile jedro Ruske vojne mornarice – raketne rušilce razredov [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']] in [[Rušilci razreda Sarič|''Sarič'']]. ==Zgodovina== Razred je razvil [[Severni projektno-konstruktorski biro]] iz [[Sankt Peterburg]]a. Tehnično rešitev je vojna mornarica potrdila julija 2003.<ref>{{navedi splet |author=John Pike |url=http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/22350.htm |title=Project 22350 Admiral Sergei Gorshkov |publisher=Globalsecurity.org |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080921050207/http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/22350.htm |archive-date=2008-09-21 |url-status=live }}</ref> Ladje od leta 2006 izdeluje sanktpeterburška ladjedelnica [[Severnaja verf]]<ref name="Flot1">{{navedi splet|url=http://flot.com/nowadays/strength/surfaceships/admiral-gorshkov/|title=Admiral Gorshkov Frigate of Project 22350|publisher=Flot.ru|access-date=5 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304083327/http://flot.com/nowadays/strength/surfaceships/admiral-gorshkov/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref name="RIA">{{navedi splet|url=http://en.rian.ru/russia/20081030/118043727.html |title=Russia to float out new missile frigate in 2011 &#124; Russia &#124; RIA Novosti |publisher=En.rian.ru |date=2008-10-30 |access-date=2011-06-15| archive-url= https://web.archive.org/web/20110605202542/http://en.rian.ru/russia/20081030/118043727.html| archive-date= 5 June 2011 <!--DASHBot-->| url-status= live}}</ref> in prvi dve ladji sta bili predani v uporabo v letih 2018 in 2020.<ref>{{navedi splet |url=https://navaltoday.com/2018/07/31/russia-commissions-lead-project-22350-frigate-admiral-gorshkov/ |title=Russia commissions lead Project 22350 frigate Admiral Gorshkov |date=31 July 2018 |access-date=2018-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180731141259/https://navaltoday.com/2018/07/31/russia-commissions-lead-project-22350-frigate-admiral-gorshkov/ |archive-date=2018-07-31 |url-status=live }}</ref> Sprva je Ruska vojna mornarica načrtovala, da bodo ladje tega razreda nadomestile fregate predhodnih razredov [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']] in [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] v [[Črnomorska flota|Črnomorski]], [[Baltska flota|Baltski]] in drugih flotah. Naročiti je nameravala 20–30 ladij, od katerih bi bila prva predana v uporabo leta 2011.<ref name="rusnavy1">{{navedi splet |author=26.02.2010 |url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=8778 |title=Russian Navy to get Project 22350 frigate Admiral Gorshkov in 2011 |publisher=Rusnavy.com |date=2010-02-26 |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014172021/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=8778 |archive-date=2011-10-14 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|author=29.10.2010 |url=http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=57034 |title=Фрегат "Адмирал Горшков" в составе ВМФ сохранит присутствие России в мировом океане |publisher=Flot.com |date=2010-10-29 |access-date=2011-06-15| archive-url= https://web.archive.org/web/20110723061651/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=57034| archive-date= 23 July 2011 <!--DASHBot-->| url-status= live}}</ref> [[Slika:Admiral_Gorshkov_frigate_02.jpg|sličica|levo|''Admiral Gorškov'' leta 2018]] Gradnja ladij je potekala veliko počasneje, kot je bilo sprva predvideno. Prva ladja, ''Admiral Flota Sovjetskogo Sojuza Gorškov'', je bila predana v uporabo leta 2018. Rusija se je za Črnomorsko floto namesto serije šestih ladij tega razreda odločila zgraditi šest fregat razreda [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']]. Poleg tega je bilo več starejših ladij poslanih v popravilo: rušilec ''Nastojčivi'' in fregata ''Neustrašimi'' v Baltski floti in fregata ''Ladni'' ter križarka {{ladja||Moskva|križarka|2}} v Črnomorski floti. Ruska vojna mornarica je nameravala zgraditi samo še okrog 15 ladij v seriji, ki bi bile nameščene v [[Severna flota|Severni]] in [[Tihooceanska flota|Tihooceanski floti]].<ref name="mil.today">{{navedi splet|url=http://mil.today/2017/Weapons59/|title=Russian Navy: New Project 22350-Based Frigates to Displace 8,000 Tons|website=mil.today|date=1 July 2017|access-date=17 September 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |date=16 June 2020 |website=Navyrecognition.com |accessdate=2021-04-17 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}</ref><ref name="#1">{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/8994-analysis-latest-russian-navy-contracts-offer-development-conclusions.html |title=Analysis: latest Russian Navy contracts offer development conclusions |date=16 September 2020 |website=Navyrecognition.com |accessdate=2021-04-17 |archive-date=2021-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211120144520/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/8994-analysis-latest-russian-navy-contracts-offer-development-conclusions.html |url-status=dead }}</ref> Dodatna ovira je bila ukrajinska prepoved izvoza pogonskega sklopa za ladje leta 2014. [[Plinska turbina|Plinske turbine]], [[Dizel|dizelske motorje]] in menjalnike je konstruiralo in izdelovalo podjetje Zorja-Mašprojekt iz [[Nikolajev]]a. Z ukrajinskim pogonskim sklopom sta bili opremljeni prvi dve ladji v razredu, prvotno pa je bil načrtovan nakup še enega za tretjo ladjo. Po tem bi Rusija prešla na lastni pogonski sklop. Razvoj ruskih plinskih turbin M90FR v podjetju NPO Saturn, dizelskih motorjev 10D49 v podjetju AO Kolomenski zavod in menjalnikov P055R v podjetju PAO Zvezda za dizelsko-plinsko turbinsko enoto DGTA-M55R je potekal počasi, vendar je bil po posredovanju in finančnih prilivih države pospešen. Leta 2020 je bil zgrajen pogonski sklop za tretjo ladjo v razredu. Pri ruskih plinskih turbinah in dizelskih motorjih je učinkovitost večja kot pri ukrajinskih. [[Slika:Admiral_Gorshkov_frigate_04.jpg|sličica|levo|''Admiral Gorškov'' leta 2018]] Ladje bodo zgrajene v treh različicah: osnovna različica s 16 udarnimi izstrelki (prve štiri ladje), izboljšana različica s 24 udarnimi izstrelki (naslednjih šest ladij) in modernizirana različica po projektu 22350M z 48 udarnimi izstrelki (zadnje dve do štiri ladje).<ref name="Upgraded frigates">{{navedi splet|url=https://flotprom.ru/2019/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B0%D1%8F%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D1%8C12/|title=Пятый и шестой фрегаты типа "Адмирал Горшков" вооружат 24 "Калибрами"|website=flotprom.ru|date=23 April 2019|access-date=23 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B0%D1%8F%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D1%8C12/|archive-date=23 April 2019|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref name="Project 22350M">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1049002|title=Russia develops new frigates capable of carrying nearly 50 cruise missiles - source|website=[[TASS]]|date=17 March 2019|access-date=1 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401022939/http://tass.com/defense/1049002|archive-date=1 April 2019|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Gredelj prvih moderniziranih ladij bo po napovedih položen leta 2023, ko bo končana gradnja novega splavišča v ladjedelnici Severnaja verf.<ref name="auto1">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10633515 |title="Северная верфь" намерена сдать в ближайшее время пять кораблей и судов |trans-title=Severnaya Verf intends to commission five ships and vessels in the near future |date=5 February 2021 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> Avgusta 2022 je bil načrt ladij večinoma končan.<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15490243|title=ОСК представит Минобороны РФ проект модернизированного фрегата проекта 22350М|date=17 August 2022|language=ru|website=TASS}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15490147|title=Минобороны назовет дату закладки головного супер-фрегата проекта 22350М|date=17 August 2022|language=ru|website=TASS}}</ref> Ponujena je bila tudi izvozna različica Projekt 22356, ki je bila prvič predstavljena na pomorskem sejmu [[Euronaval-2010]].<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10707 |title=Russia offers newest developments in shipbuilding |website=Rusnavy.com |date=2010-10-29 |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014164604/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10707 |archive-date=2011-10-14 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10695 |title=Export variant of newest Russian frigate was presented at Euronaval-2010 |website=Rusnavy.com |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110604210359/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10695 |archive-date=2011-06-04 |url-status=dead}}</ref> Udarni izstrelki so [[Protiladijska raketa|protiladijski izstrelki]] [[P-800 Oniks|''Oniks'']], izstrelki družine [[3M-54 Kalibr|''Kalibr'']] (protiladijska, kopenska in protipodmorniška različica) in protipodmorniški izstrelki [[91-R1 Otvet|''Otvet'']]. Leta 2022 naj bi bil predan v uporabo protiladijski izstrelek naslednje generacije [[3M-22 Cirkon|''Cirkon'']], ki bo letel s [[hiperzvočno orožje|hiperzvočno hitrostjo]] 8 [[Machovo število|Mach]] (v primerjavi s predhodnimi izstrelki z največjo hitrostjo 3 Mach) in bo imel večjo možnost preboja zračne obrambe na ameriških vojnih ladjah. Ladje tega razreda so prve nosilke novega sistema zračne obrambe dolgega dosega [[S-350|''Redut'']] z dosegom do 150 km, ki je mornariška različica sistema zračne obrambe S-350.<ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1044066 |title=Russia wraps up state trials of advanced shipborne air defense missile system |access-date=2019-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190211170805/http://tass.com/defense/1044066 |archive-date=2019-02-11 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.janes.com/article/86674/russia-wraps-up-trials-of-poliment-redut-sam-system-on-project-22350-frigates |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2019-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190221165611/https://www.janes.com/article/86674/russia-wraps-up-trials-of-poliment-redut-sam-system-on-project-22350-frigates |archive-date=2019-02-21 |url-status=live }}</ref> Prva ladja v razredu, ''Admiral Gorškov'', je bila predana v uporabo 28. julija 2018 in je bila vključena v 43. divizijo raketnih ladij v [[Severomorsk]]u v Severni floti. Leta 2019 je bila pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Igorja Krohmala poslana na svojo prvo odpravo, v okviru katere je izvedla prvo obplutje sveta Ruske vojne mornarice po letu 1889. Med 26. februarjem in 19. avgustom 2019 je obiskala pristanišča [[Džibuti]], [[Kolombo]], [[Čingdao]], [[Vladivostok]], [[Puerto Bolivar]], [[Havana]], [[Praia]] in [[Kronštat]] pred vrnitvijo v Severomorsk. Druga ladja v razredu, ''Admiral Kasatonov'' je bila poslana na svojo prvo odpravo v [[Sredozemsko morje]] 30. decembra 2020 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Alekseja Rjaboštana. 15. marca 2021 je spremljala [[nosilka helikopterjev|nosilko helikopterjev]] ''Tonnerre'' [[Francoska vojna mornarica|Francoske vojne mornarice]], ki se je udeležila mornariških vaj z udarno skupino [[letalonosilka|letalonosilke]] USS Dwight D. Eisenhower [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriške vojne mornarice]]. Februarja 2022 je bila ponovno poslana v Sredozemsko morje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate "Admiral Kasatonov" in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}</ref> 30. decembra 2021 je bila napovedana gradnja dodatnih ladij v [[Ladjedelnica Amur|Ladjedelnici Amur]].<ref>{{navedi splet | url=https://www.newsvl.ru/vlad/2021/12/30/205444/ | title=The production of the Admiral Gorshkov-class frigates might be expanded to include Amur Shipyard | date=30 December 2021 | access-date=3 January 2022 | website=newsvl.ru | archive-date=2022-01-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220119180011/https://www.newsvl.ru/vlad/2021/12/30/205444/ | url-status=dead }}</ref> ==Enote== V poševnem tisku so ocenjeni podatki. {| class="wikitable sortable" |+Razred ''Admiral Gorškov'' – pomembni datumi |- ! Ime ! Ime po ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Stanje |- | {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} | [[Sergej Georgijevič Gorškov]] | 1. februar 2006<ref name="rusnavy1"/> | 29. oktober 2010<ref name="autogenerated1">{{navedi splet|url=http://en.rian.ru/mlitary_news/20101029/161134416.html |title=Russia floats out first of new class of frigate &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.rian.ru |date=2010-10-29 |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110426060710/http://en.rian.ru/mlitary_news/20101029/161134416.html |archive-date=2011-04-26 |url-status=live }}</ref><ref name="rusnavy2">{{navedi splet|author=29.10.2010 |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10659 |title=Frigate Admiral Flota Sovetskogo Soyuza Gorshkov has been launched |publisher=Rusnavy.com |date=2010-10-29 |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014171811/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10659 |archive-date=2011-10-14 |url-status=live }}</ref> | 28. julij 2018<ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=[[TASS]] |date=28 July 2018 |access-date=28 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=28 July 2018 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | [[Severna flota]]<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=16105 |title=Frigate Admiral Gorshkov Starts Trials in November |publisher=rusnavy.com |date=8 October 2012 |access-date=9 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831002121/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=16105 |archive-date=31 August 2017 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | Aktivna |- | {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} | [[Vladimir Afanasjevič Kasatonov]] | 26. november 2009 | 12. december 2014<ref>{{navedi splet|url=http://vpk-news.ru/news/22917 |title="Адмирал флота Касатонов" будет спущен на воду 12 декабря - Еженедельник "Военно-промышленный курьер" |publisher=vpk-news.ru |date=28 November 2014 |access-date=9 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170830234557/http://vpk-news.ru/news/22917 |archive-date=30 August 2017 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/russia/766637 |title=New advanced frigate set afloat in Russia |publisher=[[TASS]] |date=12 December 2014 |access-date=9 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831044046/http://tass.com/russia/766637 |archive-date=31 August 2017 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | 21. julij 2020<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1180703|title=Latest missile frigate enters service with Russian Navy|publisher=[[TASS]]|date=21 July 2020|access-date=21 July 2020}}</ref> | Severna flota | Aktivna |- | {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} | [[Arsenij Grigorjevič Golovko]] | 1. februar 2012<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20120130/552332825.html |title=Сразу два боевых корабля заложат на "Северной верфи" в Петербурге &#124; Оборона и безопасность &#124; Лента новостей "РИА Новости" |publisher=[[RIA Novosti]] |date=30 January 2012 |access-date=9 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831083605/https://ria.ru/defense_safety/20120130/552332825.html |archive-date=31 August 2017 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=14186 |title=Severnaya Verf Laid Down Project 20385 Lead Corvette Gremyaschiy |publisher=rusnavy.com |date=1 December 2012 |access-date=9 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831001609/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=14186 |archive-date=31 August 2017 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | 22. maj 2020<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/severnaya-verf-spustila-na-vodu-fregat-admiral-golovko/|title=Северная верфь спустила на воду фрегат «Адмирал Головко»|publisher=United Shipbuilding Corporation|date=22 May 2020|access-date=21 July 2020|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417131116/https://www.aoosk.ru/press-center/news/severnaya-verf-spustila-na-vodu-fregat-admiral-golovko/|url-status=dead}}</ref> | 25. december 2023<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-sd.com/2020/05/news/17369/no-changes-to-procurement-plans-despite-pandemic/ |title=arhivska kopija |accessdate=2021-04-17 |archive-date=2020-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201031034844/https://euro-sd.com/2020/05/news/17369/no-changes-to-procurement-plans-despite-pandemic/ |url-status=dead }}</ref><ref name="3th and 4th frigate">{{navedi splet|url=https://flotprom.ru/2018/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B0%D1%8F%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D1%8C45/|title=Серию фрегатов типа "Адмирал Горшков" завершат до конца 2022 года|website=flotprom.ru|date=5 September 2018|access-date=23 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190507040854/https://flotprom.ru/2018/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B0%D1%8F%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D1%8C45/|archive-date=7 May 2019|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>https://www.navalnews.com/naval-news/2020/05/severnaya-shipyard-launched-3rd-gorshkov-class-frigate-for-russian-navy/</ref> | Severna flota<ref>{{navedi splet|author=03.02.2012 |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=14211 |title=Russian Navy Needs About 20 Admiral Gorshkov-Class Frigates |publisher=Rusnavy.com |access-date=2012-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212005207/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=14211 |archive-date=2012-02-12 |url-status=live }}</ref> | Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Isakov|fregata|2}} | [[Ivan Stepanovič Isakov]] | 14. november 2013<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=149562 |title=Фрегат 'Адмирал Исаков' для ВМФ России заложат в ноябре |publisher=flotprom.ru |date=30 July 2013 |access-date=9 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170830235552/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=149562 |archive-date=30 August 2017 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | 27. september 2024<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат "Адмирал Исаков" войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | ''2027''<ref name="3th and 4th frigate"/> | [[Tihooceanska flota]] | Splavljena |- | {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}} | [[Nikolaj Nikolajevič Amjelko]] | 23. april 2019<ref name="5th and 6th frigate laid down">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/|title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК|language=ru|publisher=United Shipbuilding Corporation|date=23 April 2019|access-date=23 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/|archive-date=24 April 2019|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> | 14. avgust 2025<ref>{{Cite web|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат "Адмирал Амелько" спустили на воду на "Северной верфи" в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}</ref> | ''2027''<ref name="Upgraded frigates"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets">{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html|title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet|website=navyrecognition.com|date=16 June 2020|access-date=17 September 2020|archive-date=2021-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html|url-status=dead}}</ref> | Splavljena |- | {{ladja||Admiral Čičagov|fregata|2}} | [[Vasilij Jakovljevič Čičagov]] | 23. april 2019<ref name="5th and 6th frigate laid down"/> | | ''2027''<ref name="Upgraded frigates"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> | V gradnji |- | {{ladja||Admiral Jumašev|fregata|2}} | [[Ivan Stepanovič Jumašev]] | 20. julij 2020<ref name="7th and 8th frigate laid down">{{navedi splet|url=http://www.nordsy.spb.ru/pressroom/19745/|title=На Северной верфи заложили два фрегата - "Адмирал Юмашев" и "Адмирал Спиридонов"|publisher=Severnaya Verf|language=ru|date=20 July 2020|access-date=20 July 2020}}</ref> | | ''2027'' | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> | V gradnji |- | {{ladja||Admiral Spiridonov|fregata|2}} | [[Emil Nikolajevič Spiridonov]] | 20. julij 2020<ref name="7th and 8th frigate laid down"/> | | | [[Črnomorska flota]] | V gradnji |- | ''Admiral Gromov'' | [[Feliks Nikolajevič Gromov]] |14. maj 2026<ref>{{Cite web|url=https://vz.ru/news/2026/5/14/1418976.html|title=Фрегат «Адмирал флота Громов» заложили на Северной верфи|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-14|access-date=2026-05-14}}</ref> | |''2029''<ref name="#1"/> | Severna flota | V gradnji<ref name="vedomostiAugust2020">{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/politics/articles/2020/08/25/837739-minfin-roskosmos|title=Минфин и «Роскосмос» вступили в публичные препирательства о сокращении расходов|website=vedomosti.ru|date=26 August 2020|access-date=17 September 2020}}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/08/t39646_511--fregaty-proekta-22350.html | title=Фрегаты проекта 22350 (511/513) &#91;Форумы Balancer.Ru&#93; }}</ref> |- | ''Admiral Visocki'' | [[Vladimir Sergejevič Visocki]] |''2026'' | |''2029''<ref name="#1"/> | Tihooceanska flota | Naročena<ref name="vedomostiAugust2020"/><ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20220818/pamyatnik-1810570489.html|title=Главком ВМФ открыл в Москве памятник адмиралу Высоцкому|date=18 August 2022|language=ru|website=RIA}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Glej tudi== *[[Fregate razreda Burevestnik|Razred ''Burevestnik'']] *[[Fregate razreda Jastreb|Razred ''Jastreb'']] *[[Rušilci razreda Sarič|Razred ''Sarič'']], razred raketnih rušilcev *[[Rušilci razreda Fregat|Razred ''Fregat'']], razred raketnih rušilcev ==Zunanje povezave== *[http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm Russianships.info: Razred ''Admiral Gorškov''] {{En icon}} {{Kategorija v Zbirki|Admiral Gorshkov class frigates}} {{portal|Vojaštvo}} {{Fregate razreda Admiral Gorškov}} {{Sovjetske in ruske ladje po letu 1945}} {{DEFAULTSORT: Admiral Gorškov, Razred}} [[Kategorija:Fregate razreda Admiral Gorškov| ]] {{normativna kontrola}} ghi6n18ljefj7lmq0105xslgy4xm35v 0 498137 6675860 6260578 2026-05-15T03:26:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675860 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Nočni metulj | image = | caption = | director = [[František Čap]] | producer = [[Vilém Brož]] | based_on = {{based on|''[[Nočni metulj (roman)|Nočni metulj]]''|[[Karel Novák]]}} | writer = [[František Čap]]<br>[[Václav Krška]] | narrator = | starring = [[Hana Vítová]]<br />[[Svatopluk Beneš]]<br />[[Gustav Nezval]]<br />[[Marie Glázrová]]<br />[[Adina Mandlová]]<br />[[Rudolf Hrušínský]] | music = [[Roman Blahník]] | cinematography = [[Ferdinand Pečenka]] | editing = [[Antonín Zelenka]] | studio = [[Lucernafilm]] | distributor = [[Lucernafilm]] | released = {{Film date|1941|10|10|df=y}} | runtime = 89 minut | country = [[Protektorat Češka in Moravska|Češka]] | language = [[češčina]] | budget = | gross = }} '''''Nočni metulj''''' ({{jezik-cs|Noční motýl}}, {{jezik-de|Der Nachtfalter}}) je češki [[črno-beli film|črno-beli]] [[glasbeni film|glasbeni]] [[romantični film|romantično]]-[[dramski film]] iz leta 1941, ki ga je režiral [[František Čap]] in zanj tudi napisal scenarij skupaj z [[Václav Krška|Václavom Krško]] po [[Nočni metulj (roman)|istoimenskem romanu]] [[Karel Novák|Karla Nováka]].<ref name="prehled">{{navedi splet|url=https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/395945/nocni-motyl|title=Noční motýl|website=Filmový přehled|language=cs|accessdate=2021-04-28|archive-date=2021-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20210430173440/https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/395945/nocni-motyl|url-status=dead}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Hana Vítová]], [[Svatopluk Beneš]], [[Gustav Nezval]], [[Marie Glázrová]], [[Adina Mandlová]] in [[Rudolf Hrušínský]]. Dogajanje je postavljeno na konec [[19. stoletje|19. stoletja]] v [[Praga|Prago]], kamor preženejo Marto (Vítová) zaradi spogledovanja s častniki. Tam se je prisiljena preživljati kot pevka v dvomljivem baru. Primerno je bil prikazan 10. oktobra 1941. Sodeloval je bil v tekmovalnem programu [[Beneški filmski festival|Beneškega filmskega festivala]], kjer je bil nominiran za Mussolinijev pokal na najboljši tuji film, osvojil pa nagrado ''Targa di segnalazione''.<ref>{{navedi splet |url=https://www.imdb.com/title/tt0033959/awards |title=Nočni metulj (1941) - Awards |accessdate=2021-04-28 |work=[[Internet Movie Database]] }}</ref> Leta 1943 je bil sinhroniziran v nemščino in izdan kot ''Der Nachtfalter''. ==Vloge== *[[Hana Vítová]] kot Marta Dekasová *[[Svatopluk Beneš]] kot Rudolf Kala *[[Gustav Nezval]] kot Senior Varga *[[Marie Glázrová]] kot Helena *[[Adina Mandlová]] kot Anča »Kiki« *[[Rudolf Hrušínský]] kot Michal Lary *[[Jaroslav Marvan]] kot Martin delavec *[[Elena Hálková]] kot Martina delavka *[[Renée Lavecká]] kot Mášenka *[[Marie Blažková]] kot Katynka *[[Eduard Kohout]] kot g. Leopold *[[Anna Steimarová]] kot madam == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{František Čap}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Češki filmi]] [[Kategorija:Črno-beli filmi]] [[Kategorija:Romantično dramski filmi]] [[Kategorija:Romantično glasbeni filmi]] [[Kategorija:Filmi o prostituciji]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Prago]] [[Kategorija:Filmi Lucernafilm]] hs4wmeoy8cuoo7jm3p5vb8bmghrex5k 0 498206 6675866 6260584 2026-05-15T05:02:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675866 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Ognjeno poletje | image = | caption = | director = [[František Čáp]]<br>[[Václav Krška]] | producer = | based_on = {{based on|''Odcházeti s podzimem''|[[Václav Krška]]}} | writer = [[František Čáp]]<br>[[Václav Krška]] | narrator = [[Jiřina Šejbalová]] | starring = [[Václav Sova]]<br>[[Lída Baarová]]<br>[[Svatopluk Beneš]] | music = [[Jiří Srnka]] | cinematography = [[Karel Degl]] | editing = [[Antonín Zelenka]] | studio = [[Lucernafilm]] | distributor = [[Lucernafilm]] | released = {{film date|1939|10|1}} | runtime = 91 minut<ref name="csfd">{{navedi splet|url=https://www.csfd.cz/film/2081-ohnive-leto| title= Ohnivé léto (1939)| website=Česko-Slovenská filmová databáze| language=cs}}</ref> | country = [[Protektorat Češka in Moravska|Češka]] | language = [[češčina]] }} '''''Ognjeno poletje''''' (tudi '''''Vroče poletje''''', {{jezik-cs|Ohnivé léto}}) je češki [[črno-beli film|črno-beli]] [[romantični film|romantično]]-[[dramski film]] iz leta 1939, ki sta ga režirala in zanj napisala scenarij [[František Čap]] in [[Václav Krška]], zgodba temelji na romanu Krške ''Odcházeti s podzimem''.<ref name="prehled">{{navedi splet| url=https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/395872/ohnive-leto| title=Ohnivé léto| website=Filmový přehled| publisher=NFA| language=cs| accessdate=2021-04-29| archive-date=2021-04-29| archive-url=https://web.archive.org/web/20210429150940/https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/395872/ohnive-leto| url-status=dead}}</ref> Za Čapa je to režijski prvenec, s 26 leti je veljal za najmlajšega filmskega režiserja na svetu.<ref name="slo-bio">{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023490/ |title=Čap, František (1913–1972) |accessdate=2021-04-30 |author=[[Miha Grum]] |work=[[Slovenska biografija]] }}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Václav Sova]], [[Lída Baarová]] in [[Svatopluk Beneš]]. Zgodba prikazuje Julia (Sova), ki se po koncu študijskega leta vrne v družinski dvorec ob [[Otava|Otavi]]. Tu se druži s Šimonom (Beneš), prijateljem iz otroštva Petrom (Stadler), čolnarjevo hčerjo Klárko (Janů) in sestrično Roso (Baarová). Primerno je bil prikazan 1. oktobra 1939 v čeških kinematografih. Naletel je na dobre ocene kritikov, država mu je podelila prvo nagrado za snemalno knjigo.<ref name="slo-bio"/> Snemanje je potekalo v okolici mesta [[Bechyně]], grajski prizori so bili posneti v gradu [[Konopiště]] in [[Smetanova Lhota|Smetanovu Lhoti]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.filmovamista.cz/2746-Ohnive-leto | title=Ohnivé léto | website=Filmová místa |language=cs}}</ref> ==Vloge== *[[Václav Sova]] kot Julio *[[Lída Baarová]] kot Rosa *[[Svatopluk Beneš]] kot Šimon *[[Zorka Janů]] kot Red Klárka *[[Otylie Beníšková]] kot Juliova teta *[[Antonie Nedošinská]] kot Paulina *[[Josef Stadler]] kot Petr *[[Jaroslav Liška]] kot Střevlík *[[František Roland]] kot čolnar *[[Jan W. Speerger]] kot železničar *[[Bohdan Lachman]] kot strežnik == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{František Čap}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Režijski prvenci]] [[Kategorija:Češki filmi]] [[Kategorija:Črno-beli filmi]] [[Kategorija:Romantično dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]] [[Kategorija:Filmi Lucernafilm]] 1f2827hzeqdgmedi5oh69uqa3b3nbw2 0 498438 6675730 6480388 2026-05-14T16:07:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675730 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Megle nad barjem | image = | caption = | director = [[František Čap]] | producer = [[Karel Šilhánek]] | based_on = {{Based on|[[Megle nad barjem (roman)|Megle nad barjem]]|[[Karel Klostermann]]}} | writer = [[František Čap]] | narrator = | starring = [[Zdeněk Štěpánek]]<br>[[Marie Blažková]]<br>[[Vladimír Salač]]<br>[[Jarmila Smejkalová]]<br>[[Rudolf Hrušínský]] | music = [[Jiří Srnka]] | cinematography = [[Ferdinand Pečenka]]<br>[[Bruno Stephan]]<br>[[J. V. Staněk]] | editing = [[Antonín Zelenka]] | studio = [[Lucernafilm]] | distributor = [[Lucernafilm]] | released = {{film date|1944|1|14|df=yes}} | runtime = 94 minut | country = [[Protektorat Češka in Moravska|Češka]] | language = [[češčina]] | budget = | gross = }} '''''Megle nad barjem''''' ({{jezik-cs|Mlhy na Blatech}}) je češki [[črno-beli film|črno-beli]] [[dramski film]] iz leta 1943, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[František Čap]] po [[Megle nad barjem (roman)|istoimenskem romanu]] [[Karel Klostermann|Karla Klostermanna]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Zdeněk Štěpánek]], [[Marie Blažková]], [[Vladimír Salač]], [[Jarmila Smejkalová]] in [[Rudolf Hrušínský]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/395979/mlhy-na-blatech|title=Mlhy na Blatech|website=Filmový přehled|language=cs|accessdate=2021-05-01|archive-date=2021-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210501135627/https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/395979/mlhy-na-blatech|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://25fps.cz/2011/mlhy-na-blatech/|title=Mlhy na blatech: film plný mladického vzdoru, erotické touhy a rybářské vášně|website=25fps|language=cs|last=Šefraná|first=Věra Adina|date=25 October 2011|accessdate=2021-05-01|archive-date=2021-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210501135632/http://25fps.cz/2011/mlhy-na-blatech/|url-status=dead}}</ref> Dogajanje je postavljeno na kmetijo družine Potužák, kjer živijo Josef (Štěpánek) z ženo (Blažková) in otrokoma Václavom (Salač) in Apolenko (Smejkalová). Primerno je bil prikazan 14. januarja 1944 v čeških kinematografih. Film je domoljubna drama, ki prikazuje življenje ljudi na vasi, njihovo globoko navezanost na zemljo in Boga ter uporniškega mladeniča Vojto (Hrušínský), ki se spreobrne.<ref name="slo-bio">{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023490/ |title=Čap, František (1913–1972) |accessdate=2021-05-01 |author=[[Miha Grum]] |work=[[Slovenska biografija]] }}</ref> ==Vloge== *[[Zdeněk Štěpánek]] kot kmet Josef Potužák *[[Marie Blažková]] kot Potužákova žena *[[Vladimír Salač]] kot sin Václav *[[Jarmila Smejkalová]] kot hči Apolenka *[[Terezie Brzková]] kot babica *[[Rudolf Hrušínský]] kot Vojta *[[Jaroslav Zrotal]] kot lovec Radonický *[[Jaroslav Průcha]] kot kmet Jakub Krušný *[[Marie Nademlejnská]] kot Krušnýjeva žena *[[Josef Kotapis]] kot Jakub *[[Helena Smolová]] kot Anca *[[Vilém Pfeiffer]] kot Martinák *[[Frantisek Kreuzmann]] kot Poacher Karhoun == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{František Čap}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Češki filmi]] [[Kategorija:Črno-beli filmi]] [[Kategorija:Dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]] [[Kategorija:Filmi Lucernafilm]] 2y9dnxi4uc78lbaiv2xhtrgsuvtbn0f 0 498688 6675811 6260615 2026-05-14T21:48:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675811 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Muzikant | image = | caption = | director = [[František Čap]] | producer = | writer = [[František Čap]] <br> [[Josef Trojan]] | based_on = {{based on|''Muzikant''|[[Josef Štefan Kubín]]}} | narrator = | starring = [[Ludmila Vostrcilová]] <br> [[František Miška]] <br> [[František Hanus]] | music = [[Jiří Fiala]] | cinematography = [[Václav Huňka]] | editing = [[Jan Kohout]] | studio = [[Československý státní film]] | distributor = | released = {{film date|1948|5|21|df=yes}} | runtime = 95 minut | country = [[Češkoslovaška]] | language = [[češčina]] }} '''''Muzikant''''' je češkoslovaški [[črno-beli film|črno-beli]] [[dramski film]] iz leta 1948, ki ga je režiral [[František Čap]] in zanj napisal tudi scenarij skupaj z [[Josef Trojan|Josefom Trojanom]]. Temelji na istoimenskem romanu [[Josef Štefan Kubín|Josefa Štefana Kubína]], v glavnih vlogah nastopajo [[Ludmila Vostrcilová]], [[František Miška]] in [[František Hanus]].<ref name="filmovyprehled">{{navedi splet|url=https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/396045/muzikant|title=Muzikant|website=Filmový přehled|publisher=NFA|accessdate=2021-05-04|language=cs|archive-date=2021-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210504143204/https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/396045/muzikant|url-status=dead}}</ref> Zgodba prikazuje glasbenika in brata Tóni (Miška) in Franto (Hanus). Tóna se po nesporazumu glede Baruške (Vostrcilová) odpove glasbi ter se iz vedrega človeka spremeni v žalostnega. Primerno je bil prikazan 21. maja 1948 v čeških kinematografih. Čap je zanj prejel češko državno nagrado za filmsko režijo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023490/ |title=Čap, František (1913–1972) |accessdate=2021-05-04 |author=[[Miha Grum]] |work=[[Slovenska biografija]] }}</ref> ==Vloge== * [[Ludmila Vostrcilová]] kot Baruška * [[František Miška]] kot Tóna Juchek * [[František Hanus]] kot Franta Jirman * [[Pavla Vrbenská]] kot Růža Zábranská * [[Hana Cermakova]] kot ženska v pralnici * [[Alois Dvorský]] kot Makovec * [[Karel Effa]] kot glasbenik * [[Eman Fiala]] kot Nyklicek * [[Jindrich Fiala]] kot glasbenik * [[Antonín Fric]] kot A kmet * [[Ladislav Hajek]] kot Petr * [[Dana Medřická]] kot Fanka * [[Bozena Helclova]] kot ženska * [[Jindra Hermanová]] kot kmetica == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{František Čap}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Češki filmi]] [[Kategorija:Črno-beli filmi]] [[Kategorija:Dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]] geaf5ewcyp50r741283z6opqbrggnhu 0 501265 6675758 6640483 2026-05-14T17:13:56Z ~2026-29078-80 259890 6675758 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Zara Larsson|birth_date=|birth_place=|image=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/Zara_Larsson_Midnight_Sun_European_Tour_%28cropped%29_%28cropped%29.jpg/500px-Zara_Larsson_Midnight_Sun_European_Tour_%28cropped%29_%28cropped%29.jpg|caption=Larssonova oktobra/novembra 2025|citizenship={{SWE}}|occupation=|years_active=2008–danes}}'''Zara Maria Larsson''', [[Švedi|švedska]] [[Glasbenik|glasbenica]] in [[Pevec|pevka]], * [[16. december]] [[1997]] [[Stockholm]], [[Švedska]]. Larssonova je svojo kariero začela leta 2007, ko je imela deset let. Takrat je zmagala v sezoni 2008 v šovu talentov Talang, švedski različici formata Got Talent. Leta 2012 je podpisala pogodbo z založbo TEN Music Group in nato januarja 2013 izdala svojo prvo [[Extended play|EP-ploščo]] »Introducing''«''. Na EP-ju je izšel tudi njen prvi izvirni singel »Uncover«, ki je bil na vrhu glasbenih lestvic v [[Skandinavija|Skandinaviji]] in je bil na Švedskem šestkratno platinast.<ref>{{Navedi novice|title=10 year-old Zara Larsson Wins "Sweden's Got Talent"|date=19 January 2017|url=http://www.flixxy.com/zara-larsson-singing-talent-winner.htm}}</ref> Po zgodnjem uspehu v Skandinaviji in izdaji prvega albuma ''1'' (2014) je Larssonova podpisala triletno pogodbo z založbo Epic Records v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Leta 2016 je nastopila na otvoritveni in zaključni slovesnosti UEFA Euro v [[Francija|Franciji]]. Njen drugi studijski album »So Good''«'' je izšel 17. marca 2017.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mynewsdesk.com/se/pressroom/universalmusic/pressrelease/view/zara-larsson-saeljer-platina-839859|title=Zara Larsson säljer Platina}}</ref> Na albumu je osem singlov, med njimi »Lush Life«, »Never Forget You« in »Ain't My Fault«, ki so vsi dosegli prvo mesto na Švedskem. Pozneje je sodelovala v singlu skupine Clean Symphonyja »Symphony«, ki se je uvrstil na lestvice v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in na Švedskem. Pred tretjim studijskim albumom »Poster Girl« (2021) je izdala mednarodno uspešnico »Ruin My Life« (2018).<ref>{{Navedi splet|url=http://zarish.blogg.se/2013/april/im-so-lucky.html|title=I'M SO LUCKY}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam švedskih pevcev]] == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Larsson, Zara}} [[Kategorija:Švedski glasbeniki]] [[Kategorija:Švedski pevci]] ja67z7t3gpcm8prme3cngqcw28og1ql 6675759 6675758 2026-05-14T17:14:25Z Quinlan83 192915 Restored revision 6640483 by [[Special:Contributions/~2026-14219-34|~2026-14219-34]] ([[User talk:~2026-14219-34|talk]]): Restore (TwinkleGlobal) 6675759 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Zara Larsson|birth_date=|birth_place=|image=https://www.imdb.com/name/nm3706357/|caption=Larssonova oktobra/novembra 2025|citizenship={{SWE}}|occupation=|years_active=2008–danes}}'''Zara Maria Larsson''', [[Švedi|švedska]] [[Glasbenik|glasbenica]] in [[Pevec|pevka]], * [[16. december]] [[1997]] [[Stockholm]], [[Švedska]]. Larssonova je svojo kariero začela leta 2007, ko je imela deset let. Takrat je zmagala v sezoni 2008 v šovu talentov Talang, švedski različici formata Got Talent. Leta 2012 je podpisala pogodbo z založbo TEN Music Group in nato januarja 2013 izdala svojo prvo [[Extended play|EP-ploščo]] »Introducing''«''. Na EP-ju je izšel tudi njen prvi izvirni singel »Uncover«, ki je bil na vrhu glasbenih lestvic v [[Skandinavija|Skandinaviji]] in je bil na Švedskem šestkratno platinast.<ref>{{Navedi novice|title=10 year-old Zara Larsson Wins "Sweden's Got Talent"|date=19 January 2017|url=http://www.flixxy.com/zara-larsson-singing-talent-winner.htm}}</ref> Po zgodnjem uspehu v Skandinaviji in izdaji prvega albuma ''1'' (2014) je Larssonova podpisala triletno pogodbo z založbo Epic Records v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Leta 2016 je nastopila na otvoritveni in zaključni slovesnosti UEFA Euro v [[Francija|Franciji]]. Njen drugi studijski album »So Good''«'' je izšel 17. marca 2017.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mynewsdesk.com/se/pressroom/universalmusic/pressrelease/view/zara-larsson-saeljer-platina-839859|title=Zara Larsson säljer Platina}}</ref> Na albumu je osem singlov, med njimi »Lush Life«, »Never Forget You« in »Ain't My Fault«, ki so vsi dosegli prvo mesto na Švedskem. Pozneje je sodelovala v singlu skupine Clean Symphonyja »Symphony«, ki se je uvrstil na lestvice v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in na Švedskem. Pred tretjim studijskim albumom »Poster Girl« (2021) je izdala mednarodno uspešnico »Ruin My Life« (2018).<ref>{{Navedi splet|url=http://zarish.blogg.se/2013/april/im-so-lucky.html|title=I'M SO LUCKY}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam švedskih pevcev]] == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Larsson, Zara}} [[Kategorija:Švedski glasbeniki]] [[Kategorija:Švedski pevci]] ek46h6deqdaclx664s2tp7kaxouczp6 6675767 6675759 2026-05-14T17:55:42Z Yerpo 8417 WD 6675767 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |citizenship={{SWE}} |years_active=2008–danes}} '''Zara Maria Larsson''', [[Švedi|švedska]] [[Glasbenik|glasbenica]] in [[Pevec|pevka]], * [[16. december]] [[1997]] [[Stockholm]], [[Švedska]]. Larssonova je svojo kariero začela leta 2007, ko je imela deset let. Takrat je zmagala v sezoni 2008 v šovu talentov Talang, švedski različici formata Got Talent. Leta 2012 je podpisala pogodbo z založbo TEN Music Group in nato januarja 2013 izdala svojo prvo [[Extended play|EP-ploščo]] »Introducing''«''. Na EP-ju je izšel tudi njen prvi izvirni singel »Uncover«, ki je bil na vrhu glasbenih lestvic v [[Skandinavija|Skandinaviji]] in je bil na Švedskem šestkratno platinast.<ref>{{Navedi novice|title=10 year-old Zara Larsson Wins "Sweden's Got Talent"|date=19 January 2017|url=http://www.flixxy.com/zara-larsson-singing-talent-winner.htm}}</ref> Po zgodnjem uspehu v Skandinaviji in izdaji prvega albuma ''1'' (2014) je Larssonova podpisala triletno pogodbo z založbo Epic Records v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Leta 2016 je nastopila na otvoritveni in zaključni slovesnosti UEFA Euro v [[Francija|Franciji]]. Njen drugi studijski album »So Good''«'' je izšel 17. marca 2017.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mynewsdesk.com/se/pressroom/universalmusic/pressrelease/view/zara-larsson-saeljer-platina-839859|title=Zara Larsson säljer Platina}}</ref> Na albumu je osem singlov, med njimi »Lush Life«, »Never Forget You« in »Ain't My Fault«, ki so vsi dosegli prvo mesto na Švedskem. Pozneje je sodelovala v singlu skupine Clean Symphonyja »Symphony«, ki se je uvrstil na lestvice v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in na Švedskem. Pred tretjim studijskim albumom »Poster Girl« (2021) je izdala mednarodno uspešnico »Ruin My Life« (2018).<ref>{{Navedi splet|url=http://zarish.blogg.se/2013/april/im-so-lucky.html|title=I'M SO LUCKY}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam švedskih pevcev]] == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Larsson, Zara}} [[Kategorija:Švedski glasbeniki]] [[Kategorija:Švedski pevci]] r2rv52cziygxrs4f5hctj2v7dvmn0gh 0 501483 6676012 6675611 2026-05-15T10:52:12Z Gledalec 242658 izboljšan, razširjen članek 6676012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Lee Harvey Oswald|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Oswald fotografiran 23. novembra 1963, dan po tem, ko je ubil ameriškega predsednika Kennedya|citizenship={{USA}} <br/> {{USSR}}|death_cause=[[Umor]]|known_for=Atentator na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]] in policista [[J. D. Tippit|J.D. Tippita]]|occupation=}} '''Lee Harvey Oswald''', [[Američani|ameriški]] [[vojak]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marinec]] in [[Atentat|atentator]] * [[18. oktober]] [[1939]] [[New Orleans]], [[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[24. november]] [[1963]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Oswald se je v zgodovino zapisal po tem, ko je leta 1963 izvedel [[Atentat na Johna Kennedyja|atentat na ameriškega predsednika]] [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], katerega je v atentatu tudi ubil. Oswald je bil zaradi nedovoljenega pouka pri 12. letih zaprt za mladoletnike, v tem času pa ga je psihiater zaradi pomanjkanja običajnega družinskega življenja ocenil kot »čustveno problematičnega fanta«. Potem ko je v mladosti obiskal 22 šol, je večkrat nehal in se končno, ko je bil star 17 let, pridružil marincem. Oswald je bil med služenjem dvakrat na vojaškem sodišču in bil zaprt. Bil je častno odpuščen iz aktivne službe v marincih v rezervo, nato pa je takoj odšel v [[Evropa|Evropo]] in oktobra 1959 pobegnil v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Živel je v [[Minsk|Minsku]] v [[Belorusija|Belorusiji]], kjer se je poročil z Rusinjo po imenu [[Marina Oswald Porter|Marina]] in z njo dobil eno hčerko. Junija 1962 se je z ženo vrnil v [[Združene države Amerike|ZDA]] in se na koncu preselil v [[Dallas, Teksas|Dallas]], kjer se je rodila tudi njuna druga hči.<ref>{{Navedi novice|title=A J.F.K. Assassination Glossary: Key Figures and Theories|date=May 10, 2018|url=https://www.nytimes.com/2017/10/26/us/jfk-assassination.html|last=Victor|first=Daniel|newspaper=[[The New York Times]]}}</ref> Oswald je 22. novembra 1963 iz šestega nadstropja Skladišča šolske knjižnice v Dallasu streljal na povorko ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], ko se je ta vozil z avtomobilom čez Dealey Plaza v Dallasu ter pri tem ubil predsednika Kennedyja in huje ranil texaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallya]], ki se je tudi vozil v avtu. Približno 45 minut po atentatu na Kennedyja je Oswald na lokalni ulici ustrelil in ubil še tamkajšnjega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. Nato je pobegnil v [[kino]], kjer ga je policija aretirala približno 20 minut po Tippitovem umoru. Pri tem se je Oswald poskušal upreti aretaciji tako, da je napadel in udaril policista [[Nick McDonald|Nicka McDonalda]], vendar je ga je policija uspešno aretirala. V priporu je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita ter poskusa umora guvernerja Connallyja, vendar je odgovornost zanikal in izjavil, da je bil »nedolžen«. Dva dni kasneje, 24. novembra 1963 so Oswalda spremljali med premeščanjem v okrožni zapor, ko ga je v kleti Dallasovega policijskega sedeža ustrelil [[Jack Ruby]], lastnik lokalnega nočnega kluba. Oswald je bil smrtno ranjen in je pozneje tega dne umrl, zaradi česar mu nikoli niso sodili.<ref>{{Navedi splet|url=http://texashistory.unt.edu/explore/collections/JFKDP/|title=John F Kennedy, Dallas Police Department Collection – The Portal to Texas History}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Final Report of the Kennedy Assassination Records Review Board|url=https://books.google.com/books?id=OibCmEpOqDwC&pg=PA1}}</ref> Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam. Ta zaključek, čeprav sporen, je bil podprt s preiskavami policijske uprave Dallas, [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI), [[Centralna obveščevalna agencija|tajne službe Združenih držav Amerike]] in Odbora za atentate izbranega parlamenta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gallup.com/poll/1813/most-americans-believe-oswald-conspired-others-kill-jfk.aspx|title=Gallop: Most Americans Believe Oswald Conspired With Others to Kill JFK}}</ref> == Mladost == Lee Harvey Oswald se je rodil 18. oktobra 1939 v [[New Orleans|New Orleansu]] v [[Louisiana|Louisiani]] v ameriški družini nižjega srednjega razreda. Njegov oče je umrl dva meseca pred njegovim rojstvom, zaradi česar je njegova mati [[Marguerite Oswald|Marguerite]] sama vzgajala tri sinove: Johna Edwarda Pica (rojenega 17. januarja 1932 iz prejšnjega zakona z Edwardom Johnom Picom ml.), Roberta (rojenega 7. aprila 1934) in Leeja Harveyja. Oswald je otroštvo preživel v selitvi od ene družine do druge, od sosedov k sorodnikom, medtem ko sta bila njegova dva brata nameščena v sirotišnici, ker mati ni imela dovolj denarja za preživljanje. Oswaldovo otroštvo je bilo zelo težko, težave pa so se povečale, ko se je njegova mati ponovno poročila in preselila v [[Dallas, Teksas|Dallas]] v [[Teksas|Teksasu]]. Zakon se je kmalu zatem razpadel in Marguerite se je preselila v [[New York]]. Odhod svojih dveh najstarejših sinov na služenje vojaškega roka je Marguriete izkoristila, da se je posvetil najmlajšemu sinu, ki ni imel prijateljev in je še posebej trpel zaradi nenehnih selitev. Oswaldov značaj se je hitro spremenil. Iz žalostnega in samotnega, a v bistvu neškodljivega fanta je postal agresiven in nasilen, do te mere, da je vodstvo šole, ki jo je obiskoval, zahtevalo pregled pri psihiatru. Diagnoza je bila, da je mali Oswald mladenič, ki trpi za motnjami, ki povzročajo nasilno vedenje, da je žrtev pogostih blodnj o vsemogočnosti, da je popolnoma izoliran od svojega socialnega okolja in da močno trpi zaradi vztrajnega pomanjkanja naklonjenosti. Njegovo vedenje se je postopoma razvilo v tipične sociopatske, mejne in [[Narcistična osebnostna motnja|narcistične]] težnje, težnje, ki so se pri njem odkrile še kasneje. Pristojni sodnik je odredil, da Oswald potrebuje ustrezno zdravljenje, vendar njegova mama ni ubogala naročil in je z Oswaldom pobegnila v [[New Orleans]]. Oswaldovo vedenje se je samo še poslabšalo. Pri šestnajstih letih je opustil šolo in se poskušal prijaviti v mornarico, vendar je bila njegova prošnja za marince zavrnjena. == Služenje v marincih == [[Slika:Lee Harvey Oswald-USMC.jpg|sličica|283x283_pik|Oswald leta 1962, ko je služil pri ameriških marincih.]] Oswald je bil velik ljubitelj orožja in si je pred včlanitvijo priskrbel puško [[Marlin kalibra .22]] za urjenje. Splošno prepričanje, ki je temeljilo na intervjuju s soborcem, je bilo, da je bil Oswald slab strelec, medtem ko je za strele, ki so ubili Kennedyja, potreboval zelo spretnega strelca. V resnici si je v marincih prislužil čin ostrostrelca, kasneje pa je bil povišan v strokovnjaka za strelstvo; uspelo mu je zadeti 48 od 50 tarč na razdalji, ki je bila dvakrat večja od razdalje od skladišča knjig do predsedniškega avtomobila. Poleg tega je puška [[Mannlicher-Carcano]], ki jo je uporabil na dan Kennedyjevega atentata, zelo učinkovito orožje, Lee Oswald pa jo je pogosto vadil polniti in prazniti v zgolj nekaj sekundah. Nikoli ni izgubil strasti do orožja, tako zelo, da se je tik pred premestitvijo v japonsko letalsko oporišče soočil z disciplinskim ukrepom, ker se je po nesreči ustrelil v roko z neregistrirano pištolo. Po še enem primeru neposlušnosti (začel je naključno streljati, brez razloga, iz stražarskega stolpa) je bil Oswald kaznovan z novo premestitvijo na [[Japonska|Japonsko]] ter dejansko degradiran in izoliran. == Beg v Sovjetsko zvezo == [[Slika:CE1393.jpg|sličica|306x306_pik|Oswald medtem, ko je živel v Minsku.]] V prvi polovici leta 1959 se je odločil spremeniti svoje življenje: zaprosil je in dobil dovoljenje za odhod iz marincev, se ustavil v [[Fort Worth, Teksas|Fort Worthu]], da bi se poslovil od matere, in se vkrcal na ladjo za Helsinke, s katero je najprej prispel v [[Francija|Francijo]], od tam naprej pa je nadaljeval pot v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je imel namen ostati, saj je že v času služenja pri marincih razvil močna levičarska stališča in postal zagrizen [[Marksizem|marksist]]. Po prihodu v Moskvo je zaprosil za sovjetsko državljanstvo, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena. Pretresen zaradi neuspeha je poskušal storiti [[samomor]] v hotelu, kjer je bival, tako da si je prerezal žile. Vendar ga je opazil turistični vodnik, ki ga je spremljal, ga rešil in odpeljal v bolnišnico, kjer mu je bilo rešeno življenje. Dogodek se je izkazal za srečno priložnost: Oswalda so končno sprejeli v ZSSR, dobili so mu politični azil, našli so mu službo tovarniškega delavca in ponudili nastanitev v [[Minsk|Minsku]], v današnji Belorusiji, z dovoljenjem za prebivanje. Medtem, ko je živel v Sovjetski zvezi, je Oswald delal kot strugar v tovarni elektronike Gorizont, ki je proizvajala radijske sprejemnike, televizorje ter vojaško in vesoljsko elektroniko. Oswald je marca 1961 spoznal mlado [[Marina Oswald Porter|Marino Prusakovo]], s katero se je poročil pet tednov pozne. Njuna prva hči, June, se je rodila 15. februarja 1962. == Vrnitev v ZDA == [[Slika:Lee Harvey Oswald and Marina leaving Russia, CE2629.jpg|sličica|394x394_pik|Oswald in Marina pri zapuščanju Sovjetske zveze.]] Januarja 1961 Oswald v svoj dnevnik zapisal: "Začenjam ponovno pretehtati svojo željo po tem, da bi ostal. Delo je dolgočasno, denarja, ki ga dobim, nimam kam porabiti. Nobenih nočnih klubov ali kegljišč ni tukaj, nobenih rekreacijskih prostorov razen sindikalnih plesov. Dovolj imam tega." Kmalu zatem je Oswald (ki se ni nikoli uradno odpovedal ameriškemu državljanstvu) pisal veleposlaništvu Združenih držav Amerike v [[Moskva|Moskvi]], v katerem je zahteval vrnitev ameriškega potnega lista in predlagal vrnitev v [[Združene države Amerike|ZDA]], če bodo vse obtožbe proti njemu umaknjene. 24. maja 1962 sta Oswald in Marina na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi zaprosila za dokumente, ki bi ji omogočili emigracijo v ZDA. 1. junija je ameriško veleposlaništvo Oswaldu odobrilo repatriacijsko posojilo v višini 435,71 dolarjev. Oswald, Marina in njuna dojenčica so odšli v Združene države Amerike, kjer so bili deležni manj pozornosti medijev, kot je Oswald pričakoval. Oswald in njegova žena sta se 13. junija vrnila v Ameriko; prispela sta na krov ladje Maasdam in priplula v Hobokenu v [[New Jersey|New Jerseyju]]. Tam ju je pričakal Spas T. Raikin iz Društva za pomoč popotnikom, s katerim je stopil v stik ameriški zunanji minister. Oswalda in njegovo družino je odpeljal na newyorški oddelek za socialno delo, kjer so jih obravnavali. === Dallas === Oswald in Marina sta se kmalu naselila na območju [[Dallas, Teksas|Dallasa/Fort Wortha]], kjer sta živela Leejeva mati in brat. Oswald je začel pisati rokopis o sovjetskem življenju, vendar je projekt sčasoma opustil. Oswaldova sta se seznanila tudi s številnimi protikomunističnimi ruskimi in vzhodnoevropskimi emigranti na tem območju. [[Alexander Kleinlerer]] je v pričanju pred Warrenovo komisijo dejal, da so ruski emigranti sočustvovali z Marino, medtem ko so Oswalda zgolj tolerirali, saj so ga imeli za nesramnega in arogantnega. Čeprav so ruski emigranti Marino sčasoma zapustili, ko ni pokazala, da bi zapuščala moža, je Oswald našel nenavadnega prijatelja, 51-letnega ruskega emigranta [[George de Mohrenschildt|Georgea de Mohrenschildta]], dobro izobraženem naftnem geologu z mednarodnimi poslovnimi povezavami. Mohrenschildt, rojen v [[Rusija|Rusiji]], je kasneje Warrenovi komisiji povedal, da je Oswald "izjemno tekoče govoril [[Ruščina|ruščino]]". Medtem se je Marina spoprijateljila z [[Ruth Paine]], kvekerko, ki se je poskušala naučiti ruščine, in njenim možem [[Michael Paine|Michaelom Paineom]], ki je delal za Bell Helicopter. Julija 1962 je Oswalda zaposlilo podjetje Leslie Welding Company kot delavca za obdelavo pločevine v Dallasu; delo mu ni bilo všeč in je po treh mesecih dal odpoved. 12. oktobra je začel delati za grafično podjetje Jaggars-Chiles-Stovall kot pripravnik za fototisk. Sodelavec pri Jaggars-Chiles-Stovall je pričal, da je bila Oswaldova nesramnost na novi službi takšna, da je grozila nevarnost pretepov, in da je nekoč videl Oswalda, kako bere publikacijo v ruskem jeziku. Oswalda so odpustili v prvem tednu aprila 1963. === Poskus atentata na Edwina Walkerja === [[Slika:Lee Harvey Oswald with rifle, taken in Oswald's back yard, Neely Street, Dallas Texas, March 1963, CE133A.jpg|sličica|264x264_pik|Oswald marca 1963 z pištolo, ki jo je kupil preko pošte in je z njo pozneje poskušal ubiti Edwina Walkerja.]] Marca 1963 je Oswald uporabil lažno ime "Alik Hidell" za nakup rabljene puške Carcano kalibra 6,5 ​​mm po pošti za 19,95 $ plus 1,50 $ za poštnino. Po pošti je kupil tudi revolver Smith & Wesson Model 10 kalibra .38 za 29,95 $ plus 1,27 $ za poštnino. Warrenova komisija je ugotovila, da je Oswald 10. aprila 1963 poskušal ubiti upokojenega ameriškega generalmajorja [[Edwin Walker|Edwina Walkerja]] in da je Oswald s puško Carcano streljal na Walkerja skozi okno z razdalje manj kot 30 m, medtem ko je Walker sedel za mizo v svojem domu v Dallasu. Krogla je zadela okenski okvir in Walkerjeve edine poškodbe so bili drobci krogle v podlakti. Odbor za atentate predstavniškega doma Združenih držav Amerike je izjavil, da dokazi močno kažejo, da je streljanje izvedel Oswald. General Walker je bil odkrit protikomunist, segregacionist in član Društva John Birch. Leta 1961 je bil Walker razrešen poveljstva 24. divizije ameriške vojske v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]] zaradi distribucije desničarske literature svojim vojakom. Walkerjeva kasnejša dejanja v nasprotovanju rasni integraciji na Univerzi v Mississippiju so privedla do njegove aretacije zaradi upora, uporniške zarote in drugih obtožb. Začasno je bil pridržan v psihiatrični ustanovi po ukazu brata predsednika Kennedyja, generalnega državnega tožilca [[Robert F. Kennedy|Roberta F. Kennedyja]], vendar ga je velika porota zavrnila obtožnico. Marina Oswald je pričala, da ji je mož povedal, da se je z avtobusom odpeljal do hiše generala Walkerja in streljal na Walkerja s puško. Povedala je, da je Oswald Walkerja imel za vodjo "[[Fašizem|fašistične]] organizacije". Sporočilo, ki ga je Oswald pustil Marini v noči atentata, v katerem ji je naročil, kaj naj stori, če se ne vrne, so našli deset dni po atentatu na Kennedyja. === New Orleans === Oswald se je 24. aprila 1963 vrnil v [[New Orleans]]. Marinina prijateljica Ruth Paine jo je naslednji mesec odpeljala z avtomobilom iz Dallasa, da bi se Oswaldu pridružila v New Orleansu. 10. maja je Oswalda zaposlila kavarna Reily Coffee Company kot vzdrževalca. Julija so ga odpustili, ker njegovo delo ni bilo zadovoljivo in ker je preveč časa preživel v sosednji garaži Adriana Albe, kjer je bral revije o puškah in lovu. [[Slika:Pizzo Exh B-Oswald leaflets FPFC-WH Vol21 139.jpg|sličica|291x291_pik|Oswald med deljenjem letakov "Fair Play For Cuba" v New Orleansu avgusta 1963.]] 26. maja je Oswald pisal na sedež odbora [[Fair Play za Kubo]], ki je podpirala [[Fidel Castro|Fidela Castra]], v New Yorku in predlagal, da bi si na lastne stroške najel »majhno pisarno z namenom ustanovitve podružnice FPCC v New Orleansu«. Tri dni pozneje se je FPCC odzval na Oswaldovo pismo, v katerem je odsvetoval odprtje pisarne v New Orleansu. V nadaljnjem pismu je Oswald odgovoril: »Proti vašemu nasvetu sem se odločil, da bom že od samega začetka najemen pisarno.« 29. maja je Oswald pri lokalnem tiskarju naročil naslednje: 500 prijavnic, 300 članskih izkaznic in 1000 letakov z naslovom »Roke stran od [[Kuba|Kube]]«. Po Marininih besedah ​​ji je Lee naročil, naj na njegovo člansko izkaznico podpiše ime »A. J. Hidell« kot predsednik podružnice. Teden dni kasneje, 16. avgusta, je Oswald s pomočjo dveh najetih pomočnikov ponovno delil letake Fair Play for Cuba, tokrat pred nakupovalnim središčem International Trade Mart. Incident je posnela televizija WDSU-TV. Druga dva sta bila neidentificirani Kubanec in Charles Hall Steele ml., ki ga je Oswald našel na zavodu za zaposlovanje in mu plačal 2 dolarja za petnajst minut njegovega časa. Naslednji dan je Oswalda intervjuval radijski komentator WDSU [[William Stuckey]], ki je preiskoval Oswaldovo preteklost. Nekaj ​​dni pozneje je Oswald sprejel Stuckeyjevo povabilo, da se udeleži radijske debate WDSU s [[Carlos Bringuier|Carlosom Bringuierjem]] in Bringuierjevim sodelavcem [[Edward Scannell Butler|Edwardom Scannellom Butlerjem]], vodjo desničarskega Informacijskega sveta Amerik (INCA). Ta debata je bila posneta in kasneje objavljena s strani INCA kot "Oswald: Avtoportret v rdečem". === Potovanje v Mehiko === Marinina prijateljica Ruth Paine je 23. septembra 1963 z avtomobilom prepeljala Marino in njenega otroka iz New Orleansa v Irvinga v Teksasu, blizu Dallasa. Oswald je v New Orleansu ostal še vsaj dva dni, da bi prevzel ček za brezposelnost v višini 33 dolarjev. Ni znano, kdaj je zapustil New Orleans; naslednjič je znano, da se je 26. septembra vkrcal na avtobus v [[Houston, Teksas|Houstonu]] – ki je bil namenjen proti [[Mehika|mehiški]] meji in ne v Dallas – in da je drugim potnikom na avtobusu povedal, da namerava potovati na Kubo prek Mehike. V [[Ciudad de México|Mexico City]] je prispel 27. septembra, kjer je na kubanskem konzulatu zaprosil za tranzitni vizum, češ da želi na poti v Sovjetsko zvezo obiskati Kubo. Kubanski konzularni uradniki so vztrajali, da bo Oswald potreboval sovjetsko odobritev, vendar ni mogel dobiti takojšnjega sodelovanja sovjetskega konzulata. Dokumenti [[Centralna obveščevalna agencija|CIE]] navajajo, da je Oswald med srečanji s kubanskimi in sovjetskimi uradniki govoril grozno, komaj prepoznavno ruščino. Po petih dneh prehajanja med konzulati – vključno z vročim prepirom z uradnikom na kubanskem konzulatu, strastnimi prošnjami agentom [[KGB]] in vsaj nekaj nadzora CIE – je kubanski konzularni uradnik Oswaldu povedal, da ni naklonjen odobritvi vizuma, češ da »oseba, kot je [Oswald], namesto da bi pomagala kubanski revoluciji, ji škoduje«. Kasneje, 18. oktobra, je kubansko veleposlaništvo vizum odobrilo, vendar se je Oswald do takrat že vrnil v Združene države Amerike in se je odpovedal načrtom za obisk Kube in Sovjetske zveze. Še kasneje, enajst dni pred atentatom na predsednika Kennedyja, je Oswald pisal sovjetskemu veleposlaništvu v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], in zapisal: »Če bi mi uspelo priti do sovjetskega veleposlaništva v [[Havana|Havani]], kot je bilo načrtovano, bi imelo veleposlaništvo tam čas, da opravimo svoje delo.« === Vrnitev v Dallas === [[Slika:Dallas July 2015 09 (Texas School Book Depository).jpg|sličica|311x311_pik|Texsaško skladišče šolskih knjig, kjer je Oswald delal in tudi streljal na Kennedyja.]] 2. oktobra 1963 je Oswald z avtobusom zapustil Mexico City in naslednji dan prispel v Dallas. Ruth Paine je povedala, da ji je soseda 14. oktobra povedala za prosto delovno mesto v skladišču šolskih knjig v Teksasu, kjer je delal sosedov brat [[Wesley Frazier]]. Ga. Paine je obvestila Oswalda, ki je bil na razgovoru v skladišču in je bil tam 16. oktobra zaposlen kot izpolnjevalec naročil z minimalno plačo 1,25 dolarja na uro. Oswaldov nadzornik, [[Roy S. Truly]] (1907–1985), je dejal, da je Oswald "dobro opravljal svoje dolžnosti" in da je bil nadpovprečen zaposleni. Med tednom je Oswald bival v dallaski sobi pod imenom "O. H. Lee", vikende pa je preživel z Marino v domu Paineovih v Irvingu. Oswald ni vozil avtomobila, vendar se je ob ponedeljkih in petkih vozil v Dallas in nazaj s sodelavcem Wesleyjem Frazierjem. 20. oktobra (mesec dni pred atentatom) se je rodila Oswaldova druga hči, Audrey, vendar pa sta takrat že živela ločeno, predvsem zaradi Oswaldovega nasilja nad Marino. Dallaška podružnica [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] se je začela zanimati za Oswalda, potem ko je njen agent izvedel, da je CIA ugotovila, da je bil Oswald v stiku s sovjetskim veleposlaništvom v Mehiki, zaradi česar bi bil Oswald morebiten vohunski primer. Agenti FBI so v začetku novembra, ko Oswald ni bil prisoten, dvakrat obiskali dom Paineovih in se pogovorili z gospo Paine. Oswald je približno dva do tri tedne pred atentatom obiskal pisarno FBI v Dallasu in prosil za srečanje s specialnim agentom [[James P. Hosty|Jamesom P. Hostyjem]]. Ko so mu povedali, da Hosty ni na voljo, je Oswald pustil sporočilo, ki je po besedah ​​receptorja pisalo: "Naj bo to opozorilo. Razstrelil bom FBI in policijsko upravo Dallasa, če ne boste nehali nadlegovati moje žene" [podpisano] "Lee Harvey Oswald". Sporočilo naj bi vsebovalo grožnjo, vendar se poročila razlikujejo glede tega, ali je Oswald grozil, da bo "razstrelil FBI" ali pa je to zgolj "poročil višjim oblastem". Po Hostyjevih besedah ​​je v sporočilu pisalo: »Če želite izvedeti karkoli o meni, se pogovorite neposredno z mano. Če ne boste nehali nadlegovati moje žene, bom ustrezno ukrepal in to prijavil pristojnim organom.« Agent Hosty je povedal, da je Oswaldovo sporočilo uničil po ukazu svojega nadrejenega [[Gordon Shanklin|Gordona Shanklina]], potem ko je bil Oswald imenovan za osumljenca v atentatu na Kennedyja. == Umor predsednika Kennedyja in policista Tippita == [[Slika:HowardBrennan.jpg|sličica|319x319_pik|Okno iz katerega je Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]] V dneh pred prihodom predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] je več lokalnih časopisov objavilo pot Kennedyjeve kolone vozil, ki je šla mimo skladišča šolskih knjig v [[Teksas|Teksasu]]. V četrtek, 21. novembra 1963, je Oswald prosil Frazierja za nenavaden prevoz sredi tedna nazaj v [[Irving]], češ da mora pobrati nekaj stvari. Naslednje jutro (na dan atentata) se je s Frazierjem vrnil v Dallas. Zapustil je 170 dolarjev in poročni prstan, s seboj pa je vzel veliko papirnato vrečko. Frazier je poročal, da mu je Oswald povedal, da vrečka vsebuje palice za zavese.Warrenova komisija je ugotovila, da paket "palic za zavese" dejansko vsebuje puško, ki jo je Oswald nameraval uporabiti za atentat. Ko je Kennedyjeva kolona avtomobilov povorke 22. novembra ob 12:30 peljala skozi Dealey Plaza, je Oswald iz okna v jugovzhodnem kotu šestega nadstropja skladišča šolskih knjig v Teksasu izstrelil tri strele s puško, pri čemer je ubil predsednika Kennedyja in hudo ranil teksaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallyja]]. En strel je očitno povsem zgrešil predsedniško limuzino, drugi je zadel najprej Kennedyja v vrat ter nato Connallyja v hrbet, tretji pa je zadel Kennedyja v glavo in ga smrtno ranil. Mimoidoči [[James Tague]] je utrpel manjšo poškodbo obraza zaradi majhnega kosa robnika, ki se je odlomil, potem ko ga je zadel eden od nabojev. Priča [[Howard Brennan]] je sedel nasproti skladišča šolskih knjig v Teksasu in opazoval mimoidoči avtomobilski sprevod. Policijo je obvestil, da je od zgoraj slišal strel, in pogledal gor ter videl moškega s puško, ki je iz jugovzhodnega kotnega okna v šestem nadstropju znova ustrelil. Dejal je, da je istega moškega videl nekaj minut prej gledati skozi okno. Brennan je opisal strelca, dallaska policija pa je nato opise objavila ob 12:45, 12:48 in ponovno ob 12:55. Papirnato vrečko, ki jo je opisal Frazier, je policija našla blizu odprtega okna v šestem nadstropju, iz katerega je Oswald najverjetneje streljal; dolga je bila 97 cm in je imela na notranji strani sledi, ki so kazale na to, da je bila uporabljena za nošenje puške. Na tleh blizu okna so našli tri tulce, puško Mannlicher-Carcano s teleskopskim merilnikom pa v severozahodnem kotu šestega nadstropja blizu stopnišča. Kot navaja preiskava, je Oswald po streljanju puško pokril s škatlami in se spustil po zadnjem stopnišču. Približno 90 sekund po strelih ga je v jedilnici v drugem nadstropju srečal dallaški policist [[Marrion L. Baker]], ki je bil z Oswaldovim šefom, [[Roy Truly|Royem Trulyjem]]. Baker je Oswalda spustil mimo, potem ko ga je Truly identificiral kot zaposlenega. Baker je kasneje dejal, da Oswald ni bil videti "živčen" ali "zadihan". Truly je povedal, da je bil Oswald videti "presenečen", ko je Baker vanj usmeril pištolo. Ga. [[Robert Reid]], administrativna nadzornica v skladišču, ki se je v dveh minutah po streljanju vrnila v svojo pisarno, je povedala, da je v drugem nadstropju videla Oswalda, "zelo mirnega", ki je držal steklenico [[Coca-Cola|Coca-Cole]]. Ko sta šla drug mimo drugega, je ga. Reid Oswaldu rekla: "Predsednik je bil ustreljen," na kar je ta nekaj zamrmral v odgovor, vendar ga Reid ni razumel. Oswald naj bi zapustil skladišče skozi glavni vhod tik preden ga je policija zaprla. Truly je kasneje policistom povedal, da je bil Oswald edini zaposleni, za katerega je bil prepričan, da ga pogreša. Okoli 12:40, 10 minut po streljanju, se je Oswald vkrcal na mestni avtobus. Verjetno zaradi gostega prometa je voznika prosil za prevoz in izstopil dva bloka kasneje. Oswald se je nato s taksijem odpeljal do svoje sobe na naslovu North Beckley Avenue 1026 in vstopil skozi glavna vrata okoli 13:00. Po besedah ​​​​njegove gospodinje [[Earlene Roberts]] je Oswald takoj odšel v svojo sobo in "hodil precej hitro". Roberts je povedala, da je Oswald odšel "zelo nekaj minut" kasneje, zadrgnil si je jakno, ki je ni nosil, ko je prej vstopil. Ko je Oswald odhajal, je Robertsova pogledala skozi okno svoje hiše in ga nazadnje videla stati na avtobusni postaji Beckley Avenue v smeri proti severu pred njeno hišo. [[Slika:Simulated Positions of Lee Harvey Oswald and JD Tippit on November-22-1963.png|sličica|294x294_pik|FBI je simuliral rekreacijo položajev Oswalda in policista Tippita v času streljanja.]] Warrenova komisija je ugotovila, da se je malo pred 13:15 dallaški patruljni policist [[J. D. Tippit]] pripeljal v svojem patruljnem avtomobilu poleg Oswalda, verjetno zato, ker je bil Oswald podoben opisu moškega, ki ga je videl priča [[Howard Brennan]], ko je streljal na Kennedyjevo kolono vozil. Oswalda je srečal blizu vogala East 10th Street in North Patton Avenue. Ta lokacija je približno 1,4 km jugovzhodno od Oswaldovega prenočišča – razdalja, za katero je Warrenova komisija ugotovila, da bi jo "Oswald zlahka prehodil". Tippit se je ustavil poleg Oswalda in očitno izmenjal besede z [njim] skozi desno sprednje ali prezračevalno okno. Ob 13:15 je Tippit izstopil iz avtomobila. Oswald je takoj ustrelil s pištolo in ubil Tippita s štirimi streli. Številne priče so slišale strele in videle Oswalda, kako je pobegnil s kraja dogodka z revolverjem v roki; Devet jih je pozitivno identificiralo kot moškega, ki je ustrelil Tippita in pobegnil. Štiri krogle, najdene na kraju dogodka, so izvedenci pred Warrenovo komisijo in odborom Predstavniškega doma identificirali kot tulke, ki so bile izstreljene iz revolverja, ki je bil kasneje najden v Oswaldovi posesti, pri čemer je bilo izključeno vse drugo orožje. Krogel, vzetih iz Tippitovega telesa, ni bilo mogoče pozitivno identificirati kot izstreljenih iz Oswaldovega revolverja, saj so bile krogle preveč poškodovane, da bi lahko podali dokončno oceno. === Aretacija v gledališču === Vodja trgovine s čevlji [[Johnny Brewer]] je pričal, da je videl Oswalda, kako se je skril v vhodno nišo svoje trgovine. Brewer je sumil te aktivnosti in opazoval Oswalda, kako nadaljuje pot po ulici in se brez plačila izmuzne v bližnje gledališče [[Texas Theatre]], kjer se je predvajal film [[War Is Hell]]. Opozoril je blagajničarko gledališča, ki je poklicala policijo, okoli 13:40. Ko je prispela policija, so se prižgale luči v gledališču in Brewer je pokazal na Oswalda, ki je sedel blizu zadnjega dela gledališča. Policist [[Nick McDonald]] je pričal, da je bil prvi, ki je prišel do Oswalda, in da se je Oswald zdel pripravljen predati se, rekoč: "No, zdaj je vsega konec." McDonald je povedal, da je Oswald potegnil pištolo, zataknjeno v sprednji del hlač, nato pa pištolo usmeril vanj in pritisnil na sprožilec. McDonald je izjavil, da pištola ni sprožila, zaradi nepravilnega položaja. McDonald je tudi povedal, da ga je Oswald udaril, a je ta udaril nazaj in Oswald je padel na stol. Ko so ga odpeljali iz gledališča, je Oswald zavpil, da je žrtev policijske brutalnosti. Ko je bil pripeljan na policijsko postajo v pripor, je zanikal, da je ubil koga. Ob 19:10 22. novembra je bil Oswald uradno obtožen umora policista Tippita, ob 1:30 23. novembra pa je bil uradno obtožen tudi umora predsednika Kennedyja in poskusa umora guvernerja Connallyja. == Policijska preiskava == Oswalda so med dvema dnevoma na policijski upravi v Dallasu večkrat zasliševali. Priznal je, da je po odhodu iz knjigarne odšel v svojo sobo. Priznal je tudi, da se je preoblekel in oborožil z revolverjem kalibra .38, preden je odšel iz hiše v gledališče. Oswald je zanikal, da bi ubil Kennedyja in Tippita, da je imel puško, in trdil, da sta dve fotografiji, na katerih drži puško in pištolo, ponarejeni. Prav tako je zanikal, da bi sodelavcu rekel, da želi prevoz do Irvinga po zavesne palice za svoje stanovanje (dejal je, da je paket vseboval njegovo kosilo). Zanikal je tudi, da je zjutraj na dan atentata v službo nosil dolg, zajeten paket. Oswald je zanikal, da bi poznal "A. J. Hidella". Oswaldu so nato pokazali ponarejeno kartico selektivnega vojaškega sistema z njegovo fotografijo in psevdonimom "Alek James Hidell", ki jo je imel pri sebi ob aretaciji. Oswald ni hotel odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi s kartico. Posebni agent FBI [[James P. Hosty]] in poveljnik dallaške policije [[Will Fritz]] (vodja oddelka za umore) sta prvo zaslišanje Oswalda opravila v petek, 22. novembra. Ko so Oswalda vprašali, kaj je storil v času atentata, je odgovoril, da je kosilo jedel v salonu v prvem nadstropju (znanem kot "domino soba"); povedal je, da je nato šel v jedilnico v drugem nadstropju, da bi kupil steklenico Coca-Cole iz avtomata, in jo pil, ko je srečal dallaškega motorističnega policista [[Marrion L. Baker|Marriona L. Bakerja]], ki je vstopil v stavbo s pištolo v roki. Oswald je povedal, da je v domino sobi videl dva "črna zaposlena", ki sta šla mimo, enega je prepoznal kot "mlajšega" in nižjega moškega, čigar imena se ni mogel spomniti. [[Junior Jarman]] in [[Harold Norman]] sta Warrenovi komisiji potrdila, da sta se okoli poldneva med odmorom za kosilo "sprehodila" skozi domino sobo. Ko so Normana vprašali, ali je bil v sobi z domino še kdo, je pričal, da je bil tam še kdo, vendar se ni mogel spomniti, kdo je bil. Jarman je pričal, da Oswalda v sobi z domino ni bilo, ko je bil tam. Ko je detektiv za umore [[Jim Leavelle]] pričal pred Warrenovo komisijo, je povedal, da je bil prvič prisoten na zaslišanju z Oswaldom v nedeljo zjutraj, 24. novembra 1963. Ko je odvetnik [[Joseph Ball]] vprašal Leavella, ali je pred tem zaslišanjem kdaj govoril z Oswaldom, je ta izjavil: "Ne, nikoli prej se nisem pogovarjal z njim." Leavelle je nato med pričanjem izjavil, da je bil "edini čas, ko sem imel stik z Oswaldom, to nedeljo zjutraj [24. novembra 1963]. Med Oswaldovim zadnjim zaslišanjem 24. novembra so po besedah ​​poštnega inšpektorja [[Harry Holmes|Harryja Holmesa]] Oswalda ponovno vprašali, kje je bil v času streljanja. Holmes (ki se je zaslišanju udeležil na povabilo stotnika Willa Fritza) je povedal, da je Oswald odgovoril, da je delal v zgornjem nadstropju, ko je prišlo do streljanja, nato pa se je spustil dol po stopnicah, kjer je srečal policista na motorju iz Dallasa Marriona L. Bakerja. Oswald je med zaslišanjem večkrat zaprosil za pravno zastopanje, prav tako pa je prosil za pomoč med srečanji z novinarji. Ko se je v soboto v njegovi celici srečal [[H. Louis Nichols]], predsednik odvetniške zbornice Dallasa, je njihove storitve zavrnil, češ da ga želi zastopati [[John Abt]], glavni svetovalec [[Komunistična partije ZDA|Komunistične partije ZDA]], ali odvetniki, povezani z Ameriško zvezo za državljanske svoboščine. Tako Oswald kot Ruth Paine sta v soboto in nedeljo večkrat poskušala poklicati Abta po telefonu, vendar je bil Abt za konec tedna odsoten. Oswald je v soboto zavrnil tudi ponudbo svojega brata Roberta, da bi si priskrbel lokalnega odvetnika. Med zaslišanjem s kapitanom Fritzom je Oswald na vprašanje: "Ste [[Komunizem|komunist]]?" odgovoril: "Ne, nisem komunist. Sem [[Marksizem|marksist]]." == Umor == [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|353x353_pik|[[Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda|Jack Ruby v trenutku, ko je ustrelil Oswalda]].]] V nedeljo, 24. novembra, so detektivi pospremili Oswalda skozi klet policijske uprave v Dallasu proti oklepnemu avtomobilu, ki naj bi ga odpeljal iz mestnega zapora (ki se je nahajal v četrtem nadstropju policijske uprave) v bližnji okrožni zapor. Ob 11:21 se je lastnik nočnega kluba v Dallasu, [[Jack Ruby]], približal Oswaldu s strani množice in ga od blizu ustrelil v trebuh. Ko je odjeknil strel, je policijski detektiv prepoznal Rubyja in vzkliknil: "Jack, ti ​​prekleti prasec!" Množica pred policijsko postajo je ploskala, ko je slišala, da je bil Oswald ustreljen. Ko se je Oswald z dvigalom spuščal v klet, so bile njegove zadnje posnete besede: "Želim videti Ameriško zvezo za državljanske svoboščine". Ko je odjeknil strel, je Oswald od bolečine zavpil "Oh!" in se z rokami oklepal trebuha, medtem ko je stokal in se zgrudil na tla. Medtem, ko je policija aretirala Ruby, so Oswalda odnesli nazaj v pisarno v kleti. Detektiv [[Billy Combest]] je Oswalda vprašal: »Ali nam želite zdaj kaj povedati?« Oswald je zmajal z glavo in padel v nezavest. [[Slika:Lee Harvey Oswald death newsreel.webm|sličica|295x295_pik|Poročila o Oswaldovem umoru.]] Oswald je nenehno izgubljal zavest, nato pa so ga namestili v reševalno vozilo in ga odpeljali v bolnišnico Parkland Memorial, isto bolnišnico, kjer je dva dni prej umrl predsednik Kennedy. [[Frederick Bieberdorf]], dežurni študent medicine, ki se je peljal v reševalnem vozilu, je povedal, da se je Oswald – nekaj minut pred prihodom v bolnišnico – začel premetavati, se upirati Beiberdorfovi masaži srca in poskušati sprostiti kisikovo masko z ust. Oswald je umrl ob 13:07. Načelnik policije v Dallasu [[Jesse Curry]] je njegovo smrt objavil v televizijskem poročilu. Istega dne so ob 14:45 v pisarni okrožnega zdravniškega preglednika opravili obdukcijo Oswalda. Zdravstveni preglednik okrožja Dallas, [[Earl Rose]], je objavil rezultate obdukcije: »Ugotovili smo lahko dve stvari: prvič, da je umrl zaradi krvavitve zaradi strelne rane in da je bil sicer fizično zdrav moški.« Roseov pregled je pokazal, da je krogla vstopila v Oswaldovo levo stran v sprednji del trebuha in povzročila poškodbe vranice, želodca, aorte, vene cave, ledvic, jeter, diafragme in enajstega rebra, preden se je ustavila na njegovi desni strani. === Pogreb === [[Slika:Family of Lee Harvey Oswald at his Gravesite.jpg|sličica|281x281_pik|Oswaldov pogreb z Marino Oswald, otrokoma in Oswaldovo mamo v prisotnosti 25. novembra 1963 na pokopališču Rose Hill v Ft. Worthu.]] Pogrebni zavod Miller je imel velike težave z iskanjem pokopališča, ki bi bilo pripravljeno sprejeti Oswaldove posmrtne ostanke; pokopališče Rose Hill v Fort Worthu je sčasoma privolilo. Luteranski duhovnik je nejevoljno privolil v izvedbo obreda, a se nato ni pojavil. Javil se je tudi častiti [[Louis Saunders]] iz Sveta cerkva Fort Wortha, ki je dejal, da nekdo mora pomagati tej družini. 25. novembra je pod strogim nadzorom opravil kratko obred ob grobu. Novinarji, ki so poročali o pogrebu, so bili zaprošeni, naj nosijo krsto. Oswaldov originalni napis z njegovim polnim imenom, datumom rojstva in datumom smrti je bil ukraden štiri leta po atentatu. Njegova mati ga je nadomestila z napisom, na katerem je bilo preprosto napisano Oswald. Ukradeni napis so kasneje našli. Truplo njegove matere so pokopali poleg njegovega leta 1981. == Uradna preiskava == Predsednik [[Lyndon B. Johnson]] je izdal izvršni ukaz, s katerim je ustanovil Warrenovo komisijo za preiskavo atentata. Komisija je ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam, Warrenovo poročilo pa Oswaldovim dejanjem ni moglo pripisati nobenega motiva ali skupine motivov:<blockquote>Vendar je očitno, da je Oswalda gnala prevladujoča sovražnost do okolja. Zdi se, da ni bil sposoben vzpostaviti smiselnih odnosov z drugimi ljudmi. Bil je nenehno nezadovoljen s svetom okoli sebe. Že dolgo pred atentatom je izrazil sovraštvo do ameriške družbe in ukrepal v znak protesta proti njej. Oswaldovo iskanje tistega, kar je sam dojemal kot popolno družbo, je bilo že od samega začetka obsojeno na propad. Iskal si je mesto v zgodovini – vlogo "velikega človeka", ki bi bil prepoznan kot nekdo, ki je pred svojim časom. Zdi se, da je bila njegova predanost marksizmu in komunizmu še en pomemben dejavnik njegove motivacije. Pokazal je tudi sposobnost odločnega delovanja in ne glede na posledice, kadar bi takšno dejanje prispevalo k njegovim trenutnim ciljem. Iz teh in mnogih drugih dejavnikov, ki so morda oblikovali značaj Leeja Harveyja Oswalda, se je izoblikoval človek, sposoben atentata na predsednika Kennedyja.</blockquote>Delo komisije je bilo zaprto, čeprav ne tajno. Približno tri odstotke njenih spisov še ni bilo objavljenih, kar je med raziskovalci še naprej sprožalo ugibanja. == Sklici == <references /> == Literatura == * {{cite book|last=Bugliosi|first=Vincent|title=Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy|publisher=Norton|year=2007|isbn=978-0-393-04525-3|author-link=Vincent Bugliosi}} * {{cite book|last=Epstein|first=Edward Jay|title=Legend: the Secret World of Lee Harvey Oswald|location=New York|publisher=McGraw-Hill Book Company|year=1978|isbn=0-07-019539-0}} * {{cite book|author-link=Gerald Ford|last=Ford|first=Gerald|title=Portrait of the Assassin|location=New York|publisher=Simon and Schuster|year=1965|isbn=0-684-82663-1}} * Gillon, Steven. ''Lee Harvey Oswald: 48 Hours to Live'' Sterling. 2013. {{ISBN|1454912510}}. * McMillan, Priscilla Johnson. [https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW/ ''Marina and Lee''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170328200356/https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW |date=March 28, 2017 }} New York: Harper & Row, 1977. * Melanson, Philip H. ''Spy Saga: Lee Harvey Oswald and U.S. Intelligence''. New York: Praeger Publishers, 1990, hardcover, {{ISBN|0-275-93571-X}}. * Nechiporenko, Oleg M. ''Passport to Assassination: The Never-Before Told Story of Lee Harvey Oswald by the KGB Colonel Who Knew Him''. New York: Carroll & Graf Publishers, 1993, {{ISBN|1-55972-210-X}}. * Roffman, Howard. ''Presumed Guilty''. South Brunswick and New York: A. S. Barnes and Company, 1976, hardcover, {{ISBN|0-498-01933-0}}. * {{cite book|last=Sauvage|first=Leo|title=The Oswald Affair|location=Cleveland and New York|publisher=The World Publishing Company|year=1966}}{{ISBN?}} == Zunanje povezave == * [https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ ''Frontline'': Who Was Lee Harvey Oswald?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110623071243/http://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ |date=June 23, 2011 }} * [https://web.archive.org/web/20170106060329/http://www.pbs.org/wgbh/amex/oswald/ ''American Experience'': Oswald's Ghost] * [https://web.archive.org/web/20070101065556/http://www.jfkassassination.net/oswald.htm Lee Harvey Oswald: Lone Assassin or Patsy] by John C. McAdams * [https://web.archive.org/web/20070129111859/http://jfkassassination.net/parnell/chrono.htm Lee Harvey Oswald Chronology] by W. Tracy Parnell * {{cite journal|pmc = 1806829|year = 1967|last1 = Abrahamsen|first1 = D.|title = A Study of Lee Harvey Oswald: Psychological Capability of Murder|journal = Bulletin of the New York Academy of Medicine|volume = 43|issue = 10|pages = 861–888|pmid = 19312773}} * {{IMDb name|652640}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oswald, Lee Harvey}} [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški komunisti]] [[Kategorija:Atentatorji]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] 49hoqkocq4h89rhwijisylg6p8axej4 6676013 6676012 2026-05-15T10:52:48Z Gledalec 242658 /* Služenje v marincih */ pp 6676013 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Lee Harvey Oswald|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Oswald fotografiran 23. novembra 1963, dan po tem, ko je ubil ameriškega predsednika Kennedya|citizenship={{USA}} <br/> {{USSR}}|death_cause=[[Umor]]|known_for=Atentator na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]] in policista [[J. D. Tippit|J.D. Tippita]]|occupation=}} '''Lee Harvey Oswald''', [[Američani|ameriški]] [[vojak]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marinec]] in [[Atentat|atentator]] * [[18. oktober]] [[1939]] [[New Orleans]], [[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[24. november]] [[1963]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Oswald se je v zgodovino zapisal po tem, ko je leta 1963 izvedel [[Atentat na Johna Kennedyja|atentat na ameriškega predsednika]] [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], katerega je v atentatu tudi ubil. Oswald je bil zaradi nedovoljenega pouka pri 12. letih zaprt za mladoletnike, v tem času pa ga je psihiater zaradi pomanjkanja običajnega družinskega življenja ocenil kot »čustveno problematičnega fanta«. Potem ko je v mladosti obiskal 22 šol, je večkrat nehal in se končno, ko je bil star 17 let, pridružil marincem. Oswald je bil med služenjem dvakrat na vojaškem sodišču in bil zaprt. Bil je častno odpuščen iz aktivne službe v marincih v rezervo, nato pa je takoj odšel v [[Evropa|Evropo]] in oktobra 1959 pobegnil v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Živel je v [[Minsk|Minsku]] v [[Belorusija|Belorusiji]], kjer se je poročil z Rusinjo po imenu [[Marina Oswald Porter|Marina]] in z njo dobil eno hčerko. Junija 1962 se je z ženo vrnil v [[Združene države Amerike|ZDA]] in se na koncu preselil v [[Dallas, Teksas|Dallas]], kjer se je rodila tudi njuna druga hči.<ref>{{Navedi novice|title=A J.F.K. Assassination Glossary: Key Figures and Theories|date=May 10, 2018|url=https://www.nytimes.com/2017/10/26/us/jfk-assassination.html|last=Victor|first=Daniel|newspaper=[[The New York Times]]}}</ref> Oswald je 22. novembra 1963 iz šestega nadstropja Skladišča šolske knjižnice v Dallasu streljal na povorko ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], ko se je ta vozil z avtomobilom čez Dealey Plaza v Dallasu ter pri tem ubil predsednika Kennedyja in huje ranil texaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallya]], ki se je tudi vozil v avtu. Približno 45 minut po atentatu na Kennedyja je Oswald na lokalni ulici ustrelil in ubil še tamkajšnjega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. Nato je pobegnil v [[kino]], kjer ga je policija aretirala približno 20 minut po Tippitovem umoru. Pri tem se je Oswald poskušal upreti aretaciji tako, da je napadel in udaril policista [[Nick McDonald|Nicka McDonalda]], vendar je ga je policija uspešno aretirala. V priporu je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita ter poskusa umora guvernerja Connallyja, vendar je odgovornost zanikal in izjavil, da je bil »nedolžen«. Dva dni kasneje, 24. novembra 1963 so Oswalda spremljali med premeščanjem v okrožni zapor, ko ga je v kleti Dallasovega policijskega sedeža ustrelil [[Jack Ruby]], lastnik lokalnega nočnega kluba. Oswald je bil smrtno ranjen in je pozneje tega dne umrl, zaradi česar mu nikoli niso sodili.<ref>{{Navedi splet|url=http://texashistory.unt.edu/explore/collections/JFKDP/|title=John F Kennedy, Dallas Police Department Collection – The Portal to Texas History}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Final Report of the Kennedy Assassination Records Review Board|url=https://books.google.com/books?id=OibCmEpOqDwC&pg=PA1}}</ref> Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam. Ta zaključek, čeprav sporen, je bil podprt s preiskavami policijske uprave Dallas, [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI), [[Centralna obveščevalna agencija|tajne službe Združenih držav Amerike]] in Odbora za atentate izbranega parlamenta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gallup.com/poll/1813/most-americans-believe-oswald-conspired-others-kill-jfk.aspx|title=Gallop: Most Americans Believe Oswald Conspired With Others to Kill JFK}}</ref> == Mladost == Lee Harvey Oswald se je rodil 18. oktobra 1939 v [[New Orleans|New Orleansu]] v [[Louisiana|Louisiani]] v ameriški družini nižjega srednjega razreda. Njegov oče je umrl dva meseca pred njegovim rojstvom, zaradi česar je njegova mati [[Marguerite Oswald|Marguerite]] sama vzgajala tri sinove: Johna Edwarda Pica (rojenega 17. januarja 1932 iz prejšnjega zakona z Edwardom Johnom Picom ml.), Roberta (rojenega 7. aprila 1934) in Leeja Harveyja. Oswald je otroštvo preživel v selitvi od ene družine do druge, od sosedov k sorodnikom, medtem ko sta bila njegova dva brata nameščena v sirotišnici, ker mati ni imela dovolj denarja za preživljanje. Oswaldovo otroštvo je bilo zelo težko, težave pa so se povečale, ko se je njegova mati ponovno poročila in preselila v [[Dallas, Teksas|Dallas]] v [[Teksas|Teksasu]]. Zakon se je kmalu zatem razpadel in Marguerite se je preselila v [[New York]]. Odhod svojih dveh najstarejših sinov na služenje vojaškega roka je Marguriete izkoristila, da se je posvetil najmlajšemu sinu, ki ni imel prijateljev in je še posebej trpel zaradi nenehnih selitev. Oswaldov značaj se je hitro spremenil. Iz žalostnega in samotnega, a v bistvu neškodljivega fanta je postal agresiven in nasilen, do te mere, da je vodstvo šole, ki jo je obiskoval, zahtevalo pregled pri psihiatru. Diagnoza je bila, da je mali Oswald mladenič, ki trpi za motnjami, ki povzročajo nasilno vedenje, da je žrtev pogostih blodnj o vsemogočnosti, da je popolnoma izoliran od svojega socialnega okolja in da močno trpi zaradi vztrajnega pomanjkanja naklonjenosti. Njegovo vedenje se je postopoma razvilo v tipične sociopatske, mejne in [[Narcistična osebnostna motnja|narcistične]] težnje, težnje, ki so se pri njem odkrile še kasneje. Pristojni sodnik je odredil, da Oswald potrebuje ustrezno zdravljenje, vendar njegova mama ni ubogala naročil in je z Oswaldom pobegnila v [[New Orleans]]. Oswaldovo vedenje se je samo še poslabšalo. Pri šestnajstih letih je opustil šolo in se poskušal prijaviti v mornarico, vendar je bila njegova prošnja za marince zavrnjena. == Služenje v marincih == [[Slika:Lee Harvey Oswald-USMC.jpg|sličica|283x283_pik|Oswald leta 1962, ko je služil pri ameriških marincih.]] Oswald je bil velik ljubitelj orožja in si je pred včlanitvijo priskrbel puško [[Marlin kalibra .22]] za urjenje. Splošno prepričanje, ki je temeljilo na intervjuju s soborcem, je bilo, da je bil Oswald slab strelec, medtem ko je za strele, ki so ubili Kennedyja, potreboval zelo spretnega strelca. V resnici si je v marincih prislužil čin ostrostrelca, kasneje pa je bil povišan v strokovnjaka za strelstvo; uspelo mu je zadeti 48 od 50 tarč na razdalji, ki je bila dvakrat večja od razdalje od skladišča knjig do predsedniškega avtomobila. Poleg tega je puška [[Mannlicher-Carcano]], ki jo je uporabil na dan Kennedyjevega atentata, zelo učinkovito orožje, Lee Oswald pa jo je pogosto vadil polniti in prazniti v zgolj nekaj sekundah. Nikoli ni izgubil veselja do orožja, tako zelo, da se je tik pred premestitvijo v japonsko letalsko oporišče soočil z disciplinskim ukrepom, ker se je po nesreči ustrelil v roko z neregistrirano pištolo. Po še enem primeru neposlušnosti (začel je naključno streljati, brez razloga, iz stražarskega stolpa) je bil Oswald kaznovan z novo premestitvijo na [[Japonska|Japonsko]] ter dejansko degradiran in izoliran. == Beg v Sovjetsko zvezo == [[Slika:CE1393.jpg|sličica|306x306_pik|Oswald medtem, ko je živel v Minsku.]] V prvi polovici leta 1959 se je odločil spremeniti svoje življenje: zaprosil je in dobil dovoljenje za odhod iz marincev, se ustavil v [[Fort Worth, Teksas|Fort Worthu]], da bi se poslovil od matere, in se vkrcal na ladjo za Helsinke, s katero je najprej prispel v [[Francija|Francijo]], od tam naprej pa je nadaljeval pot v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je imel namen ostati, saj je že v času služenja pri marincih razvil močna levičarska stališča in postal zagrizen [[Marksizem|marksist]]. Po prihodu v Moskvo je zaprosil za sovjetsko državljanstvo, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena. Pretresen zaradi neuspeha je poskušal storiti [[samomor]] v hotelu, kjer je bival, tako da si je prerezal žile. Vendar ga je opazil turistični vodnik, ki ga je spremljal, ga rešil in odpeljal v bolnišnico, kjer mu je bilo rešeno življenje. Dogodek se je izkazal za srečno priložnost: Oswalda so končno sprejeli v ZSSR, dobili so mu politični azil, našli so mu službo tovarniškega delavca in ponudili nastanitev v [[Minsk|Minsku]], v današnji Belorusiji, z dovoljenjem za prebivanje. Medtem, ko je živel v Sovjetski zvezi, je Oswald delal kot strugar v tovarni elektronike Gorizont, ki je proizvajala radijske sprejemnike, televizorje ter vojaško in vesoljsko elektroniko. Oswald je marca 1961 spoznal mlado [[Marina Oswald Porter|Marino Prusakovo]], s katero se je poročil pet tednov pozne. Njuna prva hči, June, se je rodila 15. februarja 1962. == Vrnitev v ZDA == [[Slika:Lee Harvey Oswald and Marina leaving Russia, CE2629.jpg|sličica|394x394_pik|Oswald in Marina pri zapuščanju Sovjetske zveze.]] Januarja 1961 Oswald v svoj dnevnik zapisal: "Začenjam ponovno pretehtati svojo željo po tem, da bi ostal. Delo je dolgočasno, denarja, ki ga dobim, nimam kam porabiti. Nobenih nočnih klubov ali kegljišč ni tukaj, nobenih rekreacijskih prostorov razen sindikalnih plesov. Dovolj imam tega." Kmalu zatem je Oswald (ki se ni nikoli uradno odpovedal ameriškemu državljanstvu) pisal veleposlaništvu Združenih držav Amerike v [[Moskva|Moskvi]], v katerem je zahteval vrnitev ameriškega potnega lista in predlagal vrnitev v [[Združene države Amerike|ZDA]], če bodo vse obtožbe proti njemu umaknjene. 24. maja 1962 sta Oswald in Marina na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi zaprosila za dokumente, ki bi ji omogočili emigracijo v ZDA. 1. junija je ameriško veleposlaništvo Oswaldu odobrilo repatriacijsko posojilo v višini 435,71 dolarjev. Oswald, Marina in njuna dojenčica so odšli v Združene države Amerike, kjer so bili deležni manj pozornosti medijev, kot je Oswald pričakoval. Oswald in njegova žena sta se 13. junija vrnila v Ameriko; prispela sta na krov ladje Maasdam in priplula v Hobokenu v [[New Jersey|New Jerseyju]]. Tam ju je pričakal Spas T. Raikin iz Društva za pomoč popotnikom, s katerim je stopil v stik ameriški zunanji minister. Oswalda in njegovo družino je odpeljal na newyorški oddelek za socialno delo, kjer so jih obravnavali. === Dallas === Oswald in Marina sta se kmalu naselila na območju [[Dallas, Teksas|Dallasa/Fort Wortha]], kjer sta živela Leejeva mati in brat. Oswald je začel pisati rokopis o sovjetskem življenju, vendar je projekt sčasoma opustil. Oswaldova sta se seznanila tudi s številnimi protikomunističnimi ruskimi in vzhodnoevropskimi emigranti na tem območju. [[Alexander Kleinlerer]] je v pričanju pred Warrenovo komisijo dejal, da so ruski emigranti sočustvovali z Marino, medtem ko so Oswalda zgolj tolerirali, saj so ga imeli za nesramnega in arogantnega. Čeprav so ruski emigranti Marino sčasoma zapustili, ko ni pokazala, da bi zapuščala moža, je Oswald našel nenavadnega prijatelja, 51-letnega ruskega emigranta [[George de Mohrenschildt|Georgea de Mohrenschildta]], dobro izobraženem naftnem geologu z mednarodnimi poslovnimi povezavami. Mohrenschildt, rojen v [[Rusija|Rusiji]], je kasneje Warrenovi komisiji povedal, da je Oswald "izjemno tekoče govoril [[Ruščina|ruščino]]". Medtem se je Marina spoprijateljila z [[Ruth Paine]], kvekerko, ki se je poskušala naučiti ruščine, in njenim možem [[Michael Paine|Michaelom Paineom]], ki je delal za Bell Helicopter. Julija 1962 je Oswalda zaposlilo podjetje Leslie Welding Company kot delavca za obdelavo pločevine v Dallasu; delo mu ni bilo všeč in je po treh mesecih dal odpoved. 12. oktobra je začel delati za grafično podjetje Jaggars-Chiles-Stovall kot pripravnik za fototisk. Sodelavec pri Jaggars-Chiles-Stovall je pričal, da je bila Oswaldova nesramnost na novi službi takšna, da je grozila nevarnost pretepov, in da je nekoč videl Oswalda, kako bere publikacijo v ruskem jeziku. Oswalda so odpustili v prvem tednu aprila 1963. === Poskus atentata na Edwina Walkerja === [[Slika:Lee Harvey Oswald with rifle, taken in Oswald's back yard, Neely Street, Dallas Texas, March 1963, CE133A.jpg|sličica|264x264_pik|Oswald marca 1963 z pištolo, ki jo je kupil preko pošte in je z njo pozneje poskušal ubiti Edwina Walkerja.]] Marca 1963 je Oswald uporabil lažno ime "Alik Hidell" za nakup rabljene puške Carcano kalibra 6,5 ​​mm po pošti za 19,95 $ plus 1,50 $ za poštnino. Po pošti je kupil tudi revolver Smith & Wesson Model 10 kalibra .38 za 29,95 $ plus 1,27 $ za poštnino. Warrenova komisija je ugotovila, da je Oswald 10. aprila 1963 poskušal ubiti upokojenega ameriškega generalmajorja [[Edwin Walker|Edwina Walkerja]] in da je Oswald s puško Carcano streljal na Walkerja skozi okno z razdalje manj kot 30 m, medtem ko je Walker sedel za mizo v svojem domu v Dallasu. Krogla je zadela okenski okvir in Walkerjeve edine poškodbe so bili drobci krogle v podlakti. Odbor za atentate predstavniškega doma Združenih držav Amerike je izjavil, da dokazi močno kažejo, da je streljanje izvedel Oswald. General Walker je bil odkrit protikomunist, segregacionist in član Društva John Birch. Leta 1961 je bil Walker razrešen poveljstva 24. divizije ameriške vojske v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]] zaradi distribucije desničarske literature svojim vojakom. Walkerjeva kasnejša dejanja v nasprotovanju rasni integraciji na Univerzi v Mississippiju so privedla do njegove aretacije zaradi upora, uporniške zarote in drugih obtožb. Začasno je bil pridržan v psihiatrični ustanovi po ukazu brata predsednika Kennedyja, generalnega državnega tožilca [[Robert F. Kennedy|Roberta F. Kennedyja]], vendar ga je velika porota zavrnila obtožnico. Marina Oswald je pričala, da ji je mož povedal, da se je z avtobusom odpeljal do hiše generala Walkerja in streljal na Walkerja s puško. Povedala je, da je Oswald Walkerja imel za vodjo "[[Fašizem|fašistične]] organizacije". Sporočilo, ki ga je Oswald pustil Marini v noči atentata, v katerem ji je naročil, kaj naj stori, če se ne vrne, so našli deset dni po atentatu na Kennedyja. === New Orleans === Oswald se je 24. aprila 1963 vrnil v [[New Orleans]]. Marinina prijateljica Ruth Paine jo je naslednji mesec odpeljala z avtomobilom iz Dallasa, da bi se Oswaldu pridružila v New Orleansu. 10. maja je Oswalda zaposlila kavarna Reily Coffee Company kot vzdrževalca. Julija so ga odpustili, ker njegovo delo ni bilo zadovoljivo in ker je preveč časa preživel v sosednji garaži Adriana Albe, kjer je bral revije o puškah in lovu. [[Slika:Pizzo Exh B-Oswald leaflets FPFC-WH Vol21 139.jpg|sličica|291x291_pik|Oswald med deljenjem letakov "Fair Play For Cuba" v New Orleansu avgusta 1963.]] 26. maja je Oswald pisal na sedež odbora [[Fair Play za Kubo]], ki je podpirala [[Fidel Castro|Fidela Castra]], v New Yorku in predlagal, da bi si na lastne stroške najel »majhno pisarno z namenom ustanovitve podružnice FPCC v New Orleansu«. Tri dni pozneje se je FPCC odzval na Oswaldovo pismo, v katerem je odsvetoval odprtje pisarne v New Orleansu. V nadaljnjem pismu je Oswald odgovoril: »Proti vašemu nasvetu sem se odločil, da bom že od samega začetka najemen pisarno.« 29. maja je Oswald pri lokalnem tiskarju naročil naslednje: 500 prijavnic, 300 članskih izkaznic in 1000 letakov z naslovom »Roke stran od [[Kuba|Kube]]«. Po Marininih besedah ​​ji je Lee naročil, naj na njegovo člansko izkaznico podpiše ime »A. J. Hidell« kot predsednik podružnice. Teden dni kasneje, 16. avgusta, je Oswald s pomočjo dveh najetih pomočnikov ponovno delil letake Fair Play for Cuba, tokrat pred nakupovalnim središčem International Trade Mart. Incident je posnela televizija WDSU-TV. Druga dva sta bila neidentificirani Kubanec in Charles Hall Steele ml., ki ga je Oswald našel na zavodu za zaposlovanje in mu plačal 2 dolarja za petnajst minut njegovega časa. Naslednji dan je Oswalda intervjuval radijski komentator WDSU [[William Stuckey]], ki je preiskoval Oswaldovo preteklost. Nekaj ​​dni pozneje je Oswald sprejel Stuckeyjevo povabilo, da se udeleži radijske debate WDSU s [[Carlos Bringuier|Carlosom Bringuierjem]] in Bringuierjevim sodelavcem [[Edward Scannell Butler|Edwardom Scannellom Butlerjem]], vodjo desničarskega Informacijskega sveta Amerik (INCA). Ta debata je bila posneta in kasneje objavljena s strani INCA kot "Oswald: Avtoportret v rdečem". === Potovanje v Mehiko === Marinina prijateljica Ruth Paine je 23. septembra 1963 z avtomobilom prepeljala Marino in njenega otroka iz New Orleansa v Irvinga v Teksasu, blizu Dallasa. Oswald je v New Orleansu ostal še vsaj dva dni, da bi prevzel ček za brezposelnost v višini 33 dolarjev. Ni znano, kdaj je zapustil New Orleans; naslednjič je znano, da se je 26. septembra vkrcal na avtobus v [[Houston, Teksas|Houstonu]] – ki je bil namenjen proti [[Mehika|mehiški]] meji in ne v Dallas – in da je drugim potnikom na avtobusu povedal, da namerava potovati na Kubo prek Mehike. V [[Ciudad de México|Mexico City]] je prispel 27. septembra, kjer je na kubanskem konzulatu zaprosil za tranzitni vizum, češ da želi na poti v Sovjetsko zvezo obiskati Kubo. Kubanski konzularni uradniki so vztrajali, da bo Oswald potreboval sovjetsko odobritev, vendar ni mogel dobiti takojšnjega sodelovanja sovjetskega konzulata. Dokumenti [[Centralna obveščevalna agencija|CIE]] navajajo, da je Oswald med srečanji s kubanskimi in sovjetskimi uradniki govoril grozno, komaj prepoznavno ruščino. Po petih dneh prehajanja med konzulati – vključno z vročim prepirom z uradnikom na kubanskem konzulatu, strastnimi prošnjami agentom [[KGB]] in vsaj nekaj nadzora CIE – je kubanski konzularni uradnik Oswaldu povedal, da ni naklonjen odobritvi vizuma, češ da »oseba, kot je [Oswald], namesto da bi pomagala kubanski revoluciji, ji škoduje«. Kasneje, 18. oktobra, je kubansko veleposlaništvo vizum odobrilo, vendar se je Oswald do takrat že vrnil v Združene države Amerike in se je odpovedal načrtom za obisk Kube in Sovjetske zveze. Še kasneje, enajst dni pred atentatom na predsednika Kennedyja, je Oswald pisal sovjetskemu veleposlaništvu v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], in zapisal: »Če bi mi uspelo priti do sovjetskega veleposlaništva v [[Havana|Havani]], kot je bilo načrtovano, bi imelo veleposlaništvo tam čas, da opravimo svoje delo.« === Vrnitev v Dallas === [[Slika:Dallas July 2015 09 (Texas School Book Depository).jpg|sličica|311x311_pik|Texsaško skladišče šolskih knjig, kjer je Oswald delal in tudi streljal na Kennedyja.]] 2. oktobra 1963 je Oswald z avtobusom zapustil Mexico City in naslednji dan prispel v Dallas. Ruth Paine je povedala, da ji je soseda 14. oktobra povedala za prosto delovno mesto v skladišču šolskih knjig v Teksasu, kjer je delal sosedov brat [[Wesley Frazier]]. Ga. Paine je obvestila Oswalda, ki je bil na razgovoru v skladišču in je bil tam 16. oktobra zaposlen kot izpolnjevalec naročil z minimalno plačo 1,25 dolarja na uro. Oswaldov nadzornik, [[Roy S. Truly]] (1907–1985), je dejal, da je Oswald "dobro opravljal svoje dolžnosti" in da je bil nadpovprečen zaposleni. Med tednom je Oswald bival v dallaski sobi pod imenom "O. H. Lee", vikende pa je preživel z Marino v domu Paineovih v Irvingu. Oswald ni vozil avtomobila, vendar se je ob ponedeljkih in petkih vozil v Dallas in nazaj s sodelavcem Wesleyjem Frazierjem. 20. oktobra (mesec dni pred atentatom) se je rodila Oswaldova druga hči, Audrey, vendar pa sta takrat že živela ločeno, predvsem zaradi Oswaldovega nasilja nad Marino. Dallaška podružnica [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] se je začela zanimati za Oswalda, potem ko je njen agent izvedel, da je CIA ugotovila, da je bil Oswald v stiku s sovjetskim veleposlaništvom v Mehiki, zaradi česar bi bil Oswald morebiten vohunski primer. Agenti FBI so v začetku novembra, ko Oswald ni bil prisoten, dvakrat obiskali dom Paineovih in se pogovorili z gospo Paine. Oswald je približno dva do tri tedne pred atentatom obiskal pisarno FBI v Dallasu in prosil za srečanje s specialnim agentom [[James P. Hosty|Jamesom P. Hostyjem]]. Ko so mu povedali, da Hosty ni na voljo, je Oswald pustil sporočilo, ki je po besedah ​​receptorja pisalo: "Naj bo to opozorilo. Razstrelil bom FBI in policijsko upravo Dallasa, če ne boste nehali nadlegovati moje žene" [podpisano] "Lee Harvey Oswald". Sporočilo naj bi vsebovalo grožnjo, vendar se poročila razlikujejo glede tega, ali je Oswald grozil, da bo "razstrelil FBI" ali pa je to zgolj "poročil višjim oblastem". Po Hostyjevih besedah ​​je v sporočilu pisalo: »Če želite izvedeti karkoli o meni, se pogovorite neposredno z mano. Če ne boste nehali nadlegovati moje žene, bom ustrezno ukrepal in to prijavil pristojnim organom.« Agent Hosty je povedal, da je Oswaldovo sporočilo uničil po ukazu svojega nadrejenega [[Gordon Shanklin|Gordona Shanklina]], potem ko je bil Oswald imenovan za osumljenca v atentatu na Kennedyja. == Umor predsednika Kennedyja in policista Tippita == [[Slika:HowardBrennan.jpg|sličica|319x319_pik|Okno iz katerega je Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]] V dneh pred prihodom predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] je več lokalnih časopisov objavilo pot Kennedyjeve kolone vozil, ki je šla mimo skladišča šolskih knjig v [[Teksas|Teksasu]]. V četrtek, 21. novembra 1963, je Oswald prosil Frazierja za nenavaden prevoz sredi tedna nazaj v [[Irving]], češ da mora pobrati nekaj stvari. Naslednje jutro (na dan atentata) se je s Frazierjem vrnil v Dallas. Zapustil je 170 dolarjev in poročni prstan, s seboj pa je vzel veliko papirnato vrečko. Frazier je poročal, da mu je Oswald povedal, da vrečka vsebuje palice za zavese.Warrenova komisija je ugotovila, da paket "palic za zavese" dejansko vsebuje puško, ki jo je Oswald nameraval uporabiti za atentat. Ko je Kennedyjeva kolona avtomobilov povorke 22. novembra ob 12:30 peljala skozi Dealey Plaza, je Oswald iz okna v jugovzhodnem kotu šestega nadstropja skladišča šolskih knjig v Teksasu izstrelil tri strele s puško, pri čemer je ubil predsednika Kennedyja in hudo ranil teksaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallyja]]. En strel je očitno povsem zgrešil predsedniško limuzino, drugi je zadel najprej Kennedyja v vrat ter nato Connallyja v hrbet, tretji pa je zadel Kennedyja v glavo in ga smrtno ranil. Mimoidoči [[James Tague]] je utrpel manjšo poškodbo obraza zaradi majhnega kosa robnika, ki se je odlomil, potem ko ga je zadel eden od nabojev. Priča [[Howard Brennan]] je sedel nasproti skladišča šolskih knjig v Teksasu in opazoval mimoidoči avtomobilski sprevod. Policijo je obvestil, da je od zgoraj slišal strel, in pogledal gor ter videl moškega s puško, ki je iz jugovzhodnega kotnega okna v šestem nadstropju znova ustrelil. Dejal je, da je istega moškega videl nekaj minut prej gledati skozi okno. Brennan je opisal strelca, dallaska policija pa je nato opise objavila ob 12:45, 12:48 in ponovno ob 12:55. Papirnato vrečko, ki jo je opisal Frazier, je policija našla blizu odprtega okna v šestem nadstropju, iz katerega je Oswald najverjetneje streljal; dolga je bila 97 cm in je imela na notranji strani sledi, ki so kazale na to, da je bila uporabljena za nošenje puške. Na tleh blizu okna so našli tri tulce, puško Mannlicher-Carcano s teleskopskim merilnikom pa v severozahodnem kotu šestega nadstropja blizu stopnišča. Kot navaja preiskava, je Oswald po streljanju puško pokril s škatlami in se spustil po zadnjem stopnišču. Približno 90 sekund po strelih ga je v jedilnici v drugem nadstropju srečal dallaški policist [[Marrion L. Baker]], ki je bil z Oswaldovim šefom, [[Roy Truly|Royem Trulyjem]]. Baker je Oswalda spustil mimo, potem ko ga je Truly identificiral kot zaposlenega. Baker je kasneje dejal, da Oswald ni bil videti "živčen" ali "zadihan". Truly je povedal, da je bil Oswald videti "presenečen", ko je Baker vanj usmeril pištolo. Ga. [[Robert Reid]], administrativna nadzornica v skladišču, ki se je v dveh minutah po streljanju vrnila v svojo pisarno, je povedala, da je v drugem nadstropju videla Oswalda, "zelo mirnega", ki je držal steklenico [[Coca-Cola|Coca-Cole]]. Ko sta šla drug mimo drugega, je ga. Reid Oswaldu rekla: "Predsednik je bil ustreljen," na kar je ta nekaj zamrmral v odgovor, vendar ga Reid ni razumel. Oswald naj bi zapustil skladišče skozi glavni vhod tik preden ga je policija zaprla. Truly je kasneje policistom povedal, da je bil Oswald edini zaposleni, za katerega je bil prepričan, da ga pogreša. Okoli 12:40, 10 minut po streljanju, se je Oswald vkrcal na mestni avtobus. Verjetno zaradi gostega prometa je voznika prosil za prevoz in izstopil dva bloka kasneje. Oswald se je nato s taksijem odpeljal do svoje sobe na naslovu North Beckley Avenue 1026 in vstopil skozi glavna vrata okoli 13:00. Po besedah ​​​​njegove gospodinje [[Earlene Roberts]] je Oswald takoj odšel v svojo sobo in "hodil precej hitro". Roberts je povedala, da je Oswald odšel "zelo nekaj minut" kasneje, zadrgnil si je jakno, ki je ni nosil, ko je prej vstopil. Ko je Oswald odhajal, je Robertsova pogledala skozi okno svoje hiše in ga nazadnje videla stati na avtobusni postaji Beckley Avenue v smeri proti severu pred njeno hišo. [[Slika:Simulated Positions of Lee Harvey Oswald and JD Tippit on November-22-1963.png|sličica|294x294_pik|FBI je simuliral rekreacijo položajev Oswalda in policista Tippita v času streljanja.]] Warrenova komisija je ugotovila, da se je malo pred 13:15 dallaški patruljni policist [[J. D. Tippit]] pripeljal v svojem patruljnem avtomobilu poleg Oswalda, verjetno zato, ker je bil Oswald podoben opisu moškega, ki ga je videl priča [[Howard Brennan]], ko je streljal na Kennedyjevo kolono vozil. Oswalda je srečal blizu vogala East 10th Street in North Patton Avenue. Ta lokacija je približno 1,4 km jugovzhodno od Oswaldovega prenočišča – razdalja, za katero je Warrenova komisija ugotovila, da bi jo "Oswald zlahka prehodil". Tippit se je ustavil poleg Oswalda in očitno izmenjal besede z [njim] skozi desno sprednje ali prezračevalno okno. Ob 13:15 je Tippit izstopil iz avtomobila. Oswald je takoj ustrelil s pištolo in ubil Tippita s štirimi streli. Številne priče so slišale strele in videle Oswalda, kako je pobegnil s kraja dogodka z revolverjem v roki; Devet jih je pozitivno identificiralo kot moškega, ki je ustrelil Tippita in pobegnil. Štiri krogle, najdene na kraju dogodka, so izvedenci pred Warrenovo komisijo in odborom Predstavniškega doma identificirali kot tulke, ki so bile izstreljene iz revolverja, ki je bil kasneje najden v Oswaldovi posesti, pri čemer je bilo izključeno vse drugo orožje. Krogel, vzetih iz Tippitovega telesa, ni bilo mogoče pozitivno identificirati kot izstreljenih iz Oswaldovega revolverja, saj so bile krogle preveč poškodovane, da bi lahko podali dokončno oceno. === Aretacija v gledališču === Vodja trgovine s čevlji [[Johnny Brewer]] je pričal, da je videl Oswalda, kako se je skril v vhodno nišo svoje trgovine. Brewer je sumil te aktivnosti in opazoval Oswalda, kako nadaljuje pot po ulici in se brez plačila izmuzne v bližnje gledališče [[Texas Theatre]], kjer se je predvajal film [[War Is Hell]]. Opozoril je blagajničarko gledališča, ki je poklicala policijo, okoli 13:40. Ko je prispela policija, so se prižgale luči v gledališču in Brewer je pokazal na Oswalda, ki je sedel blizu zadnjega dela gledališča. Policist [[Nick McDonald]] je pričal, da je bil prvi, ki je prišel do Oswalda, in da se je Oswald zdel pripravljen predati se, rekoč: "No, zdaj je vsega konec." McDonald je povedal, da je Oswald potegnil pištolo, zataknjeno v sprednji del hlač, nato pa pištolo usmeril vanj in pritisnil na sprožilec. McDonald je izjavil, da pištola ni sprožila, zaradi nepravilnega položaja. McDonald je tudi povedal, da ga je Oswald udaril, a je ta udaril nazaj in Oswald je padel na stol. Ko so ga odpeljali iz gledališča, je Oswald zavpil, da je žrtev policijske brutalnosti. Ko je bil pripeljan na policijsko postajo v pripor, je zanikal, da je ubil koga. Ob 19:10 22. novembra je bil Oswald uradno obtožen umora policista Tippita, ob 1:30 23. novembra pa je bil uradno obtožen tudi umora predsednika Kennedyja in poskusa umora guvernerja Connallyja. == Policijska preiskava == Oswalda so med dvema dnevoma na policijski upravi v Dallasu večkrat zasliševali. Priznal je, da je po odhodu iz knjigarne odšel v svojo sobo. Priznal je tudi, da se je preoblekel in oborožil z revolverjem kalibra .38, preden je odšel iz hiše v gledališče. Oswald je zanikal, da bi ubil Kennedyja in Tippita, da je imel puško, in trdil, da sta dve fotografiji, na katerih drži puško in pištolo, ponarejeni. Prav tako je zanikal, da bi sodelavcu rekel, da želi prevoz do Irvinga po zavesne palice za svoje stanovanje (dejal je, da je paket vseboval njegovo kosilo). Zanikal je tudi, da je zjutraj na dan atentata v službo nosil dolg, zajeten paket. Oswald je zanikal, da bi poznal "A. J. Hidella". Oswaldu so nato pokazali ponarejeno kartico selektivnega vojaškega sistema z njegovo fotografijo in psevdonimom "Alek James Hidell", ki jo je imel pri sebi ob aretaciji. Oswald ni hotel odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi s kartico. Posebni agent FBI [[James P. Hosty]] in poveljnik dallaške policije [[Will Fritz]] (vodja oddelka za umore) sta prvo zaslišanje Oswalda opravila v petek, 22. novembra. Ko so Oswalda vprašali, kaj je storil v času atentata, je odgovoril, da je kosilo jedel v salonu v prvem nadstropju (znanem kot "domino soba"); povedal je, da je nato šel v jedilnico v drugem nadstropju, da bi kupil steklenico Coca-Cole iz avtomata, in jo pil, ko je srečal dallaškega motorističnega policista [[Marrion L. Baker|Marriona L. Bakerja]], ki je vstopil v stavbo s pištolo v roki. Oswald je povedal, da je v domino sobi videl dva "črna zaposlena", ki sta šla mimo, enega je prepoznal kot "mlajšega" in nižjega moškega, čigar imena se ni mogel spomniti. [[Junior Jarman]] in [[Harold Norman]] sta Warrenovi komisiji potrdila, da sta se okoli poldneva med odmorom za kosilo "sprehodila" skozi domino sobo. Ko so Normana vprašali, ali je bil v sobi z domino še kdo, je pričal, da je bil tam še kdo, vendar se ni mogel spomniti, kdo je bil. Jarman je pričal, da Oswalda v sobi z domino ni bilo, ko je bil tam. Ko je detektiv za umore [[Jim Leavelle]] pričal pred Warrenovo komisijo, je povedal, da je bil prvič prisoten na zaslišanju z Oswaldom v nedeljo zjutraj, 24. novembra 1963. Ko je odvetnik [[Joseph Ball]] vprašal Leavella, ali je pred tem zaslišanjem kdaj govoril z Oswaldom, je ta izjavil: "Ne, nikoli prej se nisem pogovarjal z njim." Leavelle je nato med pričanjem izjavil, da je bil "edini čas, ko sem imel stik z Oswaldom, to nedeljo zjutraj [24. novembra 1963]. Med Oswaldovim zadnjim zaslišanjem 24. novembra so po besedah ​​poštnega inšpektorja [[Harry Holmes|Harryja Holmesa]] Oswalda ponovno vprašali, kje je bil v času streljanja. Holmes (ki se je zaslišanju udeležil na povabilo stotnika Willa Fritza) je povedal, da je Oswald odgovoril, da je delal v zgornjem nadstropju, ko je prišlo do streljanja, nato pa se je spustil dol po stopnicah, kjer je srečal policista na motorju iz Dallasa Marriona L. Bakerja. Oswald je med zaslišanjem večkrat zaprosil za pravno zastopanje, prav tako pa je prosil za pomoč med srečanji z novinarji. Ko se je v soboto v njegovi celici srečal [[H. Louis Nichols]], predsednik odvetniške zbornice Dallasa, je njihove storitve zavrnil, češ da ga želi zastopati [[John Abt]], glavni svetovalec [[Komunistična partije ZDA|Komunistične partije ZDA]], ali odvetniki, povezani z Ameriško zvezo za državljanske svoboščine. Tako Oswald kot Ruth Paine sta v soboto in nedeljo večkrat poskušala poklicati Abta po telefonu, vendar je bil Abt za konec tedna odsoten. Oswald je v soboto zavrnil tudi ponudbo svojega brata Roberta, da bi si priskrbel lokalnega odvetnika. Med zaslišanjem s kapitanom Fritzom je Oswald na vprašanje: "Ste [[Komunizem|komunist]]?" odgovoril: "Ne, nisem komunist. Sem [[Marksizem|marksist]]." == Umor == [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|353x353_pik|[[Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda|Jack Ruby v trenutku, ko je ustrelil Oswalda]].]] V nedeljo, 24. novembra, so detektivi pospremili Oswalda skozi klet policijske uprave v Dallasu proti oklepnemu avtomobilu, ki naj bi ga odpeljal iz mestnega zapora (ki se je nahajal v četrtem nadstropju policijske uprave) v bližnji okrožni zapor. Ob 11:21 se je lastnik nočnega kluba v Dallasu, [[Jack Ruby]], približal Oswaldu s strani množice in ga od blizu ustrelil v trebuh. Ko je odjeknil strel, je policijski detektiv prepoznal Rubyja in vzkliknil: "Jack, ti ​​prekleti prasec!" Množica pred policijsko postajo je ploskala, ko je slišala, da je bil Oswald ustreljen. Ko se je Oswald z dvigalom spuščal v klet, so bile njegove zadnje posnete besede: "Želim videti Ameriško zvezo za državljanske svoboščine". Ko je odjeknil strel, je Oswald od bolečine zavpil "Oh!" in se z rokami oklepal trebuha, medtem ko je stokal in se zgrudil na tla. Medtem, ko je policija aretirala Ruby, so Oswalda odnesli nazaj v pisarno v kleti. Detektiv [[Billy Combest]] je Oswalda vprašal: »Ali nam želite zdaj kaj povedati?« Oswald je zmajal z glavo in padel v nezavest. [[Slika:Lee Harvey Oswald death newsreel.webm|sličica|295x295_pik|Poročila o Oswaldovem umoru.]] Oswald je nenehno izgubljal zavest, nato pa so ga namestili v reševalno vozilo in ga odpeljali v bolnišnico Parkland Memorial, isto bolnišnico, kjer je dva dni prej umrl predsednik Kennedy. [[Frederick Bieberdorf]], dežurni študent medicine, ki se je peljal v reševalnem vozilu, je povedal, da se je Oswald – nekaj minut pred prihodom v bolnišnico – začel premetavati, se upirati Beiberdorfovi masaži srca in poskušati sprostiti kisikovo masko z ust. Oswald je umrl ob 13:07. Načelnik policije v Dallasu [[Jesse Curry]] je njegovo smrt objavil v televizijskem poročilu. Istega dne so ob 14:45 v pisarni okrožnega zdravniškega preglednika opravili obdukcijo Oswalda. Zdravstveni preglednik okrožja Dallas, [[Earl Rose]], je objavil rezultate obdukcije: »Ugotovili smo lahko dve stvari: prvič, da je umrl zaradi krvavitve zaradi strelne rane in da je bil sicer fizično zdrav moški.« Roseov pregled je pokazal, da je krogla vstopila v Oswaldovo levo stran v sprednji del trebuha in povzročila poškodbe vranice, želodca, aorte, vene cave, ledvic, jeter, diafragme in enajstega rebra, preden se je ustavila na njegovi desni strani. === Pogreb === [[Slika:Family of Lee Harvey Oswald at his Gravesite.jpg|sličica|281x281_pik|Oswaldov pogreb z Marino Oswald, otrokoma in Oswaldovo mamo v prisotnosti 25. novembra 1963 na pokopališču Rose Hill v Ft. Worthu.]] Pogrebni zavod Miller je imel velike težave z iskanjem pokopališča, ki bi bilo pripravljeno sprejeti Oswaldove posmrtne ostanke; pokopališče Rose Hill v Fort Worthu je sčasoma privolilo. Luteranski duhovnik je nejevoljno privolil v izvedbo obreda, a se nato ni pojavil. Javil se je tudi častiti [[Louis Saunders]] iz Sveta cerkva Fort Wortha, ki je dejal, da nekdo mora pomagati tej družini. 25. novembra je pod strogim nadzorom opravil kratko obred ob grobu. Novinarji, ki so poročali o pogrebu, so bili zaprošeni, naj nosijo krsto. Oswaldov originalni napis z njegovim polnim imenom, datumom rojstva in datumom smrti je bil ukraden štiri leta po atentatu. Njegova mati ga je nadomestila z napisom, na katerem je bilo preprosto napisano Oswald. Ukradeni napis so kasneje našli. Truplo njegove matere so pokopali poleg njegovega leta 1981. == Uradna preiskava == Predsednik [[Lyndon B. Johnson]] je izdal izvršni ukaz, s katerim je ustanovil Warrenovo komisijo za preiskavo atentata. Komisija je ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam, Warrenovo poročilo pa Oswaldovim dejanjem ni moglo pripisati nobenega motiva ali skupine motivov:<blockquote>Vendar je očitno, da je Oswalda gnala prevladujoča sovražnost do okolja. Zdi se, da ni bil sposoben vzpostaviti smiselnih odnosov z drugimi ljudmi. Bil je nenehno nezadovoljen s svetom okoli sebe. Že dolgo pred atentatom je izrazil sovraštvo do ameriške družbe in ukrepal v znak protesta proti njej. Oswaldovo iskanje tistega, kar je sam dojemal kot popolno družbo, je bilo že od samega začetka obsojeno na propad. Iskal si je mesto v zgodovini – vlogo "velikega človeka", ki bi bil prepoznan kot nekdo, ki je pred svojim časom. Zdi se, da je bila njegova predanost marksizmu in komunizmu še en pomemben dejavnik njegove motivacije. Pokazal je tudi sposobnost odločnega delovanja in ne glede na posledice, kadar bi takšno dejanje prispevalo k njegovim trenutnim ciljem. Iz teh in mnogih drugih dejavnikov, ki so morda oblikovali značaj Leeja Harveyja Oswalda, se je izoblikoval človek, sposoben atentata na predsednika Kennedyja.</blockquote>Delo komisije je bilo zaprto, čeprav ne tajno. Približno tri odstotke njenih spisov še ni bilo objavljenih, kar je med raziskovalci še naprej sprožalo ugibanja. == Sklici == <references /> == Literatura == * {{cite book|last=Bugliosi|first=Vincent|title=Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy|publisher=Norton|year=2007|isbn=978-0-393-04525-3|author-link=Vincent Bugliosi}} * {{cite book|last=Epstein|first=Edward Jay|title=Legend: the Secret World of Lee Harvey Oswald|location=New York|publisher=McGraw-Hill Book Company|year=1978|isbn=0-07-019539-0}} * {{cite book|author-link=Gerald Ford|last=Ford|first=Gerald|title=Portrait of the Assassin|location=New York|publisher=Simon and Schuster|year=1965|isbn=0-684-82663-1}} * Gillon, Steven. ''Lee Harvey Oswald: 48 Hours to Live'' Sterling. 2013. {{ISBN|1454912510}}. * McMillan, Priscilla Johnson. [https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW/ ''Marina and Lee''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170328200356/https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW |date=March 28, 2017 }} New York: Harper & Row, 1977. * Melanson, Philip H. ''Spy Saga: Lee Harvey Oswald and U.S. Intelligence''. New York: Praeger Publishers, 1990, hardcover, {{ISBN|0-275-93571-X}}. * Nechiporenko, Oleg M. ''Passport to Assassination: The Never-Before Told Story of Lee Harvey Oswald by the KGB Colonel Who Knew Him''. New York: Carroll & Graf Publishers, 1993, {{ISBN|1-55972-210-X}}. * Roffman, Howard. ''Presumed Guilty''. South Brunswick and New York: A. S. Barnes and Company, 1976, hardcover, {{ISBN|0-498-01933-0}}. * {{cite book|last=Sauvage|first=Leo|title=The Oswald Affair|location=Cleveland and New York|publisher=The World Publishing Company|year=1966}}{{ISBN?}} == Zunanje povezave == * [https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ ''Frontline'': Who Was Lee Harvey Oswald?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110623071243/http://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ |date=June 23, 2011 }} * [https://web.archive.org/web/20170106060329/http://www.pbs.org/wgbh/amex/oswald/ ''American Experience'': Oswald's Ghost] * [https://web.archive.org/web/20070101065556/http://www.jfkassassination.net/oswald.htm Lee Harvey Oswald: Lone Assassin or Patsy] by John C. McAdams * [https://web.archive.org/web/20070129111859/http://jfkassassination.net/parnell/chrono.htm Lee Harvey Oswald Chronology] by W. Tracy Parnell * {{cite journal|pmc = 1806829|year = 1967|last1 = Abrahamsen|first1 = D.|title = A Study of Lee Harvey Oswald: Psychological Capability of Murder|journal = Bulletin of the New York Academy of Medicine|volume = 43|issue = 10|pages = 861–888|pmid = 19312773}} * {{IMDb name|652640}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oswald, Lee Harvey}} [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški komunisti]] [[Kategorija:Atentatorji]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] 1prq9evtkt5x02c5rvhhgran9ps4o35 6676014 6676013 2026-05-15T10:54:09Z Gledalec 242658 /* Potovanje v Mehiko */ pp 6676014 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Lee Harvey Oswald|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Oswald fotografiran 23. novembra 1963, dan po tem, ko je ubil ameriškega predsednika Kennedya|citizenship={{USA}} <br/> {{USSR}}|death_cause=[[Umor]]|known_for=Atentator na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]] in policista [[J. D. Tippit|J.D. Tippita]]|occupation=}} '''Lee Harvey Oswald''', [[Američani|ameriški]] [[vojak]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marinec]] in [[Atentat|atentator]] * [[18. oktober]] [[1939]] [[New Orleans]], [[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[24. november]] [[1963]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Oswald se je v zgodovino zapisal po tem, ko je leta 1963 izvedel [[Atentat na Johna Kennedyja|atentat na ameriškega predsednika]] [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], katerega je v atentatu tudi ubil. Oswald je bil zaradi nedovoljenega pouka pri 12. letih zaprt za mladoletnike, v tem času pa ga je psihiater zaradi pomanjkanja običajnega družinskega življenja ocenil kot »čustveno problematičnega fanta«. Potem ko je v mladosti obiskal 22 šol, je večkrat nehal in se končno, ko je bil star 17 let, pridružil marincem. Oswald je bil med služenjem dvakrat na vojaškem sodišču in bil zaprt. Bil je častno odpuščen iz aktivne službe v marincih v rezervo, nato pa je takoj odšel v [[Evropa|Evropo]] in oktobra 1959 pobegnil v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Živel je v [[Minsk|Minsku]] v [[Belorusija|Belorusiji]], kjer se je poročil z Rusinjo po imenu [[Marina Oswald Porter|Marina]] in z njo dobil eno hčerko. Junija 1962 se je z ženo vrnil v [[Združene države Amerike|ZDA]] in se na koncu preselil v [[Dallas, Teksas|Dallas]], kjer se je rodila tudi njuna druga hči.<ref>{{Navedi novice|title=A J.F.K. Assassination Glossary: Key Figures and Theories|date=May 10, 2018|url=https://www.nytimes.com/2017/10/26/us/jfk-assassination.html|last=Victor|first=Daniel|newspaper=[[The New York Times]]}}</ref> Oswald je 22. novembra 1963 iz šestega nadstropja Skladišča šolske knjižnice v Dallasu streljal na povorko ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], ko se je ta vozil z avtomobilom čez Dealey Plaza v Dallasu ter pri tem ubil predsednika Kennedyja in huje ranil texaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallya]], ki se je tudi vozil v avtu. Približno 45 minut po atentatu na Kennedyja je Oswald na lokalni ulici ustrelil in ubil še tamkajšnjega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. Nato je pobegnil v [[kino]], kjer ga je policija aretirala približno 20 minut po Tippitovem umoru. Pri tem se je Oswald poskušal upreti aretaciji tako, da je napadel in udaril policista [[Nick McDonald|Nicka McDonalda]], vendar je ga je policija uspešno aretirala. V priporu je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita ter poskusa umora guvernerja Connallyja, vendar je odgovornost zanikal in izjavil, da je bil »nedolžen«. Dva dni kasneje, 24. novembra 1963 so Oswalda spremljali med premeščanjem v okrožni zapor, ko ga je v kleti Dallasovega policijskega sedeža ustrelil [[Jack Ruby]], lastnik lokalnega nočnega kluba. Oswald je bil smrtno ranjen in je pozneje tega dne umrl, zaradi česar mu nikoli niso sodili.<ref>{{Navedi splet|url=http://texashistory.unt.edu/explore/collections/JFKDP/|title=John F Kennedy, Dallas Police Department Collection – The Portal to Texas History}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Final Report of the Kennedy Assassination Records Review Board|url=https://books.google.com/books?id=OibCmEpOqDwC&pg=PA1}}</ref> Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam. Ta zaključek, čeprav sporen, je bil podprt s preiskavami policijske uprave Dallas, [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI), [[Centralna obveščevalna agencija|tajne službe Združenih držav Amerike]] in Odbora za atentate izbranega parlamenta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gallup.com/poll/1813/most-americans-believe-oswald-conspired-others-kill-jfk.aspx|title=Gallop: Most Americans Believe Oswald Conspired With Others to Kill JFK}}</ref> == Mladost == Lee Harvey Oswald se je rodil 18. oktobra 1939 v [[New Orleans|New Orleansu]] v [[Louisiana|Louisiani]] v ameriški družini nižjega srednjega razreda. Njegov oče je umrl dva meseca pred njegovim rojstvom, zaradi česar je njegova mati [[Marguerite Oswald|Marguerite]] sama vzgajala tri sinove: Johna Edwarda Pica (rojenega 17. januarja 1932 iz prejšnjega zakona z Edwardom Johnom Picom ml.), Roberta (rojenega 7. aprila 1934) in Leeja Harveyja. Oswald je otroštvo preživel v selitvi od ene družine do druge, od sosedov k sorodnikom, medtem ko sta bila njegova dva brata nameščena v sirotišnici, ker mati ni imela dovolj denarja za preživljanje. Oswaldovo otroštvo je bilo zelo težko, težave pa so se povečale, ko se je njegova mati ponovno poročila in preselila v [[Dallas, Teksas|Dallas]] v [[Teksas|Teksasu]]. Zakon se je kmalu zatem razpadel in Marguerite se je preselila v [[New York]]. Odhod svojih dveh najstarejših sinov na služenje vojaškega roka je Marguriete izkoristila, da se je posvetil najmlajšemu sinu, ki ni imel prijateljev in je še posebej trpel zaradi nenehnih selitev. Oswaldov značaj se je hitro spremenil. Iz žalostnega in samotnega, a v bistvu neškodljivega fanta je postal agresiven in nasilen, do te mere, da je vodstvo šole, ki jo je obiskoval, zahtevalo pregled pri psihiatru. Diagnoza je bila, da je mali Oswald mladenič, ki trpi za motnjami, ki povzročajo nasilno vedenje, da je žrtev pogostih blodnj o vsemogočnosti, da je popolnoma izoliran od svojega socialnega okolja in da močno trpi zaradi vztrajnega pomanjkanja naklonjenosti. Njegovo vedenje se je postopoma razvilo v tipične sociopatske, mejne in [[Narcistična osebnostna motnja|narcistične]] težnje, težnje, ki so se pri njem odkrile še kasneje. Pristojni sodnik je odredil, da Oswald potrebuje ustrezno zdravljenje, vendar njegova mama ni ubogala naročil in je z Oswaldom pobegnila v [[New Orleans]]. Oswaldovo vedenje se je samo še poslabšalo. Pri šestnajstih letih je opustil šolo in se poskušal prijaviti v mornarico, vendar je bila njegova prošnja za marince zavrnjena. == Služenje v marincih == [[Slika:Lee Harvey Oswald-USMC.jpg|sličica|283x283_pik|Oswald leta 1962, ko je služil pri ameriških marincih.]] Oswald je bil velik ljubitelj orožja in si je pred včlanitvijo priskrbel puško [[Marlin kalibra .22]] za urjenje. Splošno prepričanje, ki je temeljilo na intervjuju s soborcem, je bilo, da je bil Oswald slab strelec, medtem ko je za strele, ki so ubili Kennedyja, potreboval zelo spretnega strelca. V resnici si je v marincih prislužil čin ostrostrelca, kasneje pa je bil povišan v strokovnjaka za strelstvo; uspelo mu je zadeti 48 od 50 tarč na razdalji, ki je bila dvakrat večja od razdalje od skladišča knjig do predsedniškega avtomobila. Poleg tega je puška [[Mannlicher-Carcano]], ki jo je uporabil na dan Kennedyjevega atentata, zelo učinkovito orožje, Lee Oswald pa jo je pogosto vadil polniti in prazniti v zgolj nekaj sekundah. Nikoli ni izgubil veselja do orožja, tako zelo, da se je tik pred premestitvijo v japonsko letalsko oporišče soočil z disciplinskim ukrepom, ker se je po nesreči ustrelil v roko z neregistrirano pištolo. Po še enem primeru neposlušnosti (začel je naključno streljati, brez razloga, iz stražarskega stolpa) je bil Oswald kaznovan z novo premestitvijo na [[Japonska|Japonsko]] ter dejansko degradiran in izoliran. == Beg v Sovjetsko zvezo == [[Slika:CE1393.jpg|sličica|306x306_pik|Oswald medtem, ko je živel v Minsku.]] V prvi polovici leta 1959 se je odločil spremeniti svoje življenje: zaprosil je in dobil dovoljenje za odhod iz marincev, se ustavil v [[Fort Worth, Teksas|Fort Worthu]], da bi se poslovil od matere, in se vkrcal na ladjo za Helsinke, s katero je najprej prispel v [[Francija|Francijo]], od tam naprej pa je nadaljeval pot v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je imel namen ostati, saj je že v času služenja pri marincih razvil močna levičarska stališča in postal zagrizen [[Marksizem|marksist]]. Po prihodu v Moskvo je zaprosil za sovjetsko državljanstvo, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena. Pretresen zaradi neuspeha je poskušal storiti [[samomor]] v hotelu, kjer je bival, tako da si je prerezal žile. Vendar ga je opazil turistični vodnik, ki ga je spremljal, ga rešil in odpeljal v bolnišnico, kjer mu je bilo rešeno življenje. Dogodek se je izkazal za srečno priložnost: Oswalda so končno sprejeli v ZSSR, dobili so mu politični azil, našli so mu službo tovarniškega delavca in ponudili nastanitev v [[Minsk|Minsku]], v današnji Belorusiji, z dovoljenjem za prebivanje. Medtem, ko je živel v Sovjetski zvezi, je Oswald delal kot strugar v tovarni elektronike Gorizont, ki je proizvajala radijske sprejemnike, televizorje ter vojaško in vesoljsko elektroniko. Oswald je marca 1961 spoznal mlado [[Marina Oswald Porter|Marino Prusakovo]], s katero se je poročil pet tednov pozne. Njuna prva hči, June, se je rodila 15. februarja 1962. == Vrnitev v ZDA == [[Slika:Lee Harvey Oswald and Marina leaving Russia, CE2629.jpg|sličica|394x394_pik|Oswald in Marina pri zapuščanju Sovjetske zveze.]] Januarja 1961 Oswald v svoj dnevnik zapisal: "Začenjam ponovno pretehtati svojo željo po tem, da bi ostal. Delo je dolgočasno, denarja, ki ga dobim, nimam kam porabiti. Nobenih nočnih klubov ali kegljišč ni tukaj, nobenih rekreacijskih prostorov razen sindikalnih plesov. Dovolj imam tega." Kmalu zatem je Oswald (ki se ni nikoli uradno odpovedal ameriškemu državljanstvu) pisal veleposlaništvu Združenih držav Amerike v [[Moskva|Moskvi]], v katerem je zahteval vrnitev ameriškega potnega lista in predlagal vrnitev v [[Združene države Amerike|ZDA]], če bodo vse obtožbe proti njemu umaknjene. 24. maja 1962 sta Oswald in Marina na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi zaprosila za dokumente, ki bi ji omogočili emigracijo v ZDA. 1. junija je ameriško veleposlaništvo Oswaldu odobrilo repatriacijsko posojilo v višini 435,71 dolarjev. Oswald, Marina in njuna dojenčica so odšli v Združene države Amerike, kjer so bili deležni manj pozornosti medijev, kot je Oswald pričakoval. Oswald in njegova žena sta se 13. junija vrnila v Ameriko; prispela sta na krov ladje Maasdam in priplula v Hobokenu v [[New Jersey|New Jerseyju]]. Tam ju je pričakal Spas T. Raikin iz Društva za pomoč popotnikom, s katerim je stopil v stik ameriški zunanji minister. Oswalda in njegovo družino je odpeljal na newyorški oddelek za socialno delo, kjer so jih obravnavali. === Dallas === Oswald in Marina sta se kmalu naselila na območju [[Dallas, Teksas|Dallasa/Fort Wortha]], kjer sta živela Leejeva mati in brat. Oswald je začel pisati rokopis o sovjetskem življenju, vendar je projekt sčasoma opustil. Oswaldova sta se seznanila tudi s številnimi protikomunističnimi ruskimi in vzhodnoevropskimi emigranti na tem območju. [[Alexander Kleinlerer]] je v pričanju pred Warrenovo komisijo dejal, da so ruski emigranti sočustvovali z Marino, medtem ko so Oswalda zgolj tolerirali, saj so ga imeli za nesramnega in arogantnega. Čeprav so ruski emigranti Marino sčasoma zapustili, ko ni pokazala, da bi zapuščala moža, je Oswald našel nenavadnega prijatelja, 51-letnega ruskega emigranta [[George de Mohrenschildt|Georgea de Mohrenschildta]], dobro izobraženem naftnem geologu z mednarodnimi poslovnimi povezavami. Mohrenschildt, rojen v [[Rusija|Rusiji]], je kasneje Warrenovi komisiji povedal, da je Oswald "izjemno tekoče govoril [[Ruščina|ruščino]]". Medtem se je Marina spoprijateljila z [[Ruth Paine]], kvekerko, ki se je poskušala naučiti ruščine, in njenim možem [[Michael Paine|Michaelom Paineom]], ki je delal za Bell Helicopter. Julija 1962 je Oswalda zaposlilo podjetje Leslie Welding Company kot delavca za obdelavo pločevine v Dallasu; delo mu ni bilo všeč in je po treh mesecih dal odpoved. 12. oktobra je začel delati za grafično podjetje Jaggars-Chiles-Stovall kot pripravnik za fototisk. Sodelavec pri Jaggars-Chiles-Stovall je pričal, da je bila Oswaldova nesramnost na novi službi takšna, da je grozila nevarnost pretepov, in da je nekoč videl Oswalda, kako bere publikacijo v ruskem jeziku. Oswalda so odpustili v prvem tednu aprila 1963. === Poskus atentata na Edwina Walkerja === [[Slika:Lee Harvey Oswald with rifle, taken in Oswald's back yard, Neely Street, Dallas Texas, March 1963, CE133A.jpg|sličica|264x264_pik|Oswald marca 1963 z pištolo, ki jo je kupil preko pošte in je z njo pozneje poskušal ubiti Edwina Walkerja.]] Marca 1963 je Oswald uporabil lažno ime "Alik Hidell" za nakup rabljene puške Carcano kalibra 6,5 ​​mm po pošti za 19,95 $ plus 1,50 $ za poštnino. Po pošti je kupil tudi revolver Smith & Wesson Model 10 kalibra .38 za 29,95 $ plus 1,27 $ za poštnino. Warrenova komisija je ugotovila, da je Oswald 10. aprila 1963 poskušal ubiti upokojenega ameriškega generalmajorja [[Edwin Walker|Edwina Walkerja]] in da je Oswald s puško Carcano streljal na Walkerja skozi okno z razdalje manj kot 30 m, medtem ko je Walker sedel za mizo v svojem domu v Dallasu. Krogla je zadela okenski okvir in Walkerjeve edine poškodbe so bili drobci krogle v podlakti. Odbor za atentate predstavniškega doma Združenih držav Amerike je izjavil, da dokazi močno kažejo, da je streljanje izvedel Oswald. General Walker je bil odkrit protikomunist, segregacionist in član Društva John Birch. Leta 1961 je bil Walker razrešen poveljstva 24. divizije ameriške vojske v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]] zaradi distribucije desničarske literature svojim vojakom. Walkerjeva kasnejša dejanja v nasprotovanju rasni integraciji na Univerzi v Mississippiju so privedla do njegove aretacije zaradi upora, uporniške zarote in drugih obtožb. Začasno je bil pridržan v psihiatrični ustanovi po ukazu brata predsednika Kennedyja, generalnega državnega tožilca [[Robert F. Kennedy|Roberta F. Kennedyja]], vendar ga je velika porota zavrnila obtožnico. Marina Oswald je pričala, da ji je mož povedal, da se je z avtobusom odpeljal do hiše generala Walkerja in streljal na Walkerja s puško. Povedala je, da je Oswald Walkerja imel za vodjo "[[Fašizem|fašistične]] organizacije". Sporočilo, ki ga je Oswald pustil Marini v noči atentata, v katerem ji je naročil, kaj naj stori, če se ne vrne, so našli deset dni po atentatu na Kennedyja. === New Orleans === Oswald se je 24. aprila 1963 vrnil v [[New Orleans]]. Marinina prijateljica Ruth Paine jo je naslednji mesec odpeljala z avtomobilom iz Dallasa, da bi se Oswaldu pridružila v New Orleansu. 10. maja je Oswalda zaposlila kavarna Reily Coffee Company kot vzdrževalca. Julija so ga odpustili, ker njegovo delo ni bilo zadovoljivo in ker je preveč časa preživel v sosednji garaži Adriana Albe, kjer je bral revije o puškah in lovu. [[Slika:Pizzo Exh B-Oswald leaflets FPFC-WH Vol21 139.jpg|sličica|291x291_pik|Oswald med deljenjem letakov "Fair Play For Cuba" v New Orleansu avgusta 1963.]] 26. maja je Oswald pisal na sedež odbora [[Fair Play za Kubo]], ki je podpirala [[Fidel Castro|Fidela Castra]], v New Yorku in predlagal, da bi si na lastne stroške najel »majhno pisarno z namenom ustanovitve podružnice FPCC v New Orleansu«. Tri dni pozneje se je FPCC odzval na Oswaldovo pismo, v katerem je odsvetoval odprtje pisarne v New Orleansu. V nadaljnjem pismu je Oswald odgovoril: »Proti vašemu nasvetu sem se odločil, da bom že od samega začetka najemen pisarno.« 29. maja je Oswald pri lokalnem tiskarju naročil naslednje: 500 prijavnic, 300 članskih izkaznic in 1000 letakov z naslovom »Roke stran od [[Kuba|Kube]]«. Po Marininih besedah ​​ji je Lee naročil, naj na njegovo člansko izkaznico podpiše ime »A. J. Hidell« kot predsednik podružnice. Teden dni kasneje, 16. avgusta, je Oswald s pomočjo dveh najetih pomočnikov ponovno delil letake Fair Play for Cuba, tokrat pred nakupovalnim središčem International Trade Mart. Incident je posnela televizija WDSU-TV. Druga dva sta bila neidentificirani Kubanec in Charles Hall Steele ml., ki ga je Oswald našel na zavodu za zaposlovanje in mu plačal 2 dolarja za petnajst minut njegovega časa. Naslednji dan je Oswalda intervjuval radijski komentator WDSU [[William Stuckey]], ki je preiskoval Oswaldovo preteklost. Nekaj ​​dni pozneje je Oswald sprejel Stuckeyjevo povabilo, da se udeleži radijske debate WDSU s [[Carlos Bringuier|Carlosom Bringuierjem]] in Bringuierjevim sodelavcem [[Edward Scannell Butler|Edwardom Scannellom Butlerjem]], vodjo desničarskega Informacijskega sveta Amerik (INCA). Ta debata je bila posneta in kasneje objavljena s strani INCA kot "Oswald: Avtoportret v rdečem". === Potovanje v Mehiko === Marinina prijateljica Ruth Paine je 23. septembra 1963 z avtomobilom prepeljala Marino in njenega otroka iz New Orleansa v Irving v Teksasu, blizu Dallasa. Oswald je v New Orleansu ostal še vsaj dva dni, da bi prevzel potrdilo za brezposelnost v višini 33 dolarjev. Ni znano, kdaj je zapustil New Orleans; naslednjič je znano, da se je 26. septembra vkrcal na avtobus v [[Houston, Teksas|Houstonu]] – ki je bil namenjen proti [[Mehika|mehiški]] meji in ne v Dallas – in da je drugim potnikom na avtobusu povedal, da namerava potovati na Kubo prek Mehike. V [[Ciudad de México|Mexico City]] je prispel 27. septembra, kjer je na kubanskem konzulatu zaprosil za tranzitni vizum, češ da želi na poti v Sovjetsko zvezo obiskati Kubo. Kubanski konzularni uradniki so vztrajali, da bo Oswald potreboval sovjetsko odobritev, vendar ni mogel dobiti takojšnjega sodelovanja sovjetskega konzulata. Dokumenti [[Centralna obveščevalna agencija|CIE]] navajajo, da je Oswald med srečanji s kubanskimi in sovjetskimi uradniki govoril grozno, komaj prepoznavno ruščino. Po petih dneh prehajanja med konzulati – vključno z vročim prepirom z uradnikom na kubanskem konzulatu, strastnimi prošnjami agentom [[KGB]] in vsaj nekaj nadzora CIE – je kubanski konzularni uradnik Oswaldu povedal, da ni naklonjen odobritvi vizuma, češ da »oseba, kot je [Oswald], namesto da bi pomagala kubanski revoluciji, ji škoduje«. Kasneje, 18. oktobra, je kubansko veleposlaništvo vizum odobrilo, vendar se je Oswald do takrat že vrnil v Združene države Amerike in se je odpovedal načrtom za obisk Kube in Sovjetske zveze. Še kasneje, enajst dni pred atentatom na predsednika Kennedyja, je Oswald pisal sovjetskemu veleposlaništvu v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], in zapisal: »Če bi mi uspelo priti do sovjetskega veleposlaništva v [[Havana|Havani]], kot je bilo načrtovano, bi imelo veleposlaništvo tam čas, da opravimo svoje delo.« === Vrnitev v Dallas === [[Slika:Dallas July 2015 09 (Texas School Book Depository).jpg|sličica|311x311_pik|Texsaško skladišče šolskih knjig, kjer je Oswald delal in tudi streljal na Kennedyja.]] 2. oktobra 1963 je Oswald z avtobusom zapustil Mexico City in naslednji dan prispel v Dallas. Ruth Paine je povedala, da ji je soseda 14. oktobra povedala za prosto delovno mesto v skladišču šolskih knjig v Teksasu, kjer je delal sosedov brat [[Wesley Frazier]]. Ga. Paine je obvestila Oswalda, ki je bil na razgovoru v skladišču in je bil tam 16. oktobra zaposlen kot izpolnjevalec naročil z minimalno plačo 1,25 dolarja na uro. Oswaldov nadzornik, [[Roy S. Truly]] (1907–1985), je dejal, da je Oswald "dobro opravljal svoje dolžnosti" in da je bil nadpovprečen zaposleni. Med tednom je Oswald bival v dallaski sobi pod imenom "O. H. Lee", vikende pa je preživel z Marino v domu Paineovih v Irvingu. Oswald ni vozil avtomobila, vendar se je ob ponedeljkih in petkih vozil v Dallas in nazaj s sodelavcem Wesleyjem Frazierjem. 20. oktobra (mesec dni pred atentatom) se je rodila Oswaldova druga hči, Audrey, vendar pa sta takrat že živela ločeno, predvsem zaradi Oswaldovega nasilja nad Marino. Dallaška podružnica [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] se je začela zanimati za Oswalda, potem ko je njen agent izvedel, da je CIA ugotovila, da je bil Oswald v stiku s sovjetskim veleposlaništvom v Mehiki, zaradi česar bi bil Oswald morebiten vohunski primer. Agenti FBI so v začetku novembra, ko Oswald ni bil prisoten, dvakrat obiskali dom Paineovih in se pogovorili z gospo Paine. Oswald je približno dva do tri tedne pred atentatom obiskal pisarno FBI v Dallasu in prosil za srečanje s specialnim agentom [[James P. Hosty|Jamesom P. Hostyjem]]. Ko so mu povedali, da Hosty ni na voljo, je Oswald pustil sporočilo, ki je po besedah ​​receptorja pisalo: "Naj bo to opozorilo. Razstrelil bom FBI in policijsko upravo Dallasa, če ne boste nehali nadlegovati moje žene" [podpisano] "Lee Harvey Oswald". Sporočilo naj bi vsebovalo grožnjo, vendar se poročila razlikujejo glede tega, ali je Oswald grozil, da bo "razstrelil FBI" ali pa je to zgolj "poročil višjim oblastem". Po Hostyjevih besedah ​​je v sporočilu pisalo: »Če želite izvedeti karkoli o meni, se pogovorite neposredno z mano. Če ne boste nehali nadlegovati moje žene, bom ustrezno ukrepal in to prijavil pristojnim organom.« Agent Hosty je povedal, da je Oswaldovo sporočilo uničil po ukazu svojega nadrejenega [[Gordon Shanklin|Gordona Shanklina]], potem ko je bil Oswald imenovan za osumljenca v atentatu na Kennedyja. == Umor predsednika Kennedyja in policista Tippita == [[Slika:HowardBrennan.jpg|sličica|319x319_pik|Okno iz katerega je Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]] V dneh pred prihodom predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] je več lokalnih časopisov objavilo pot Kennedyjeve kolone vozil, ki je šla mimo skladišča šolskih knjig v [[Teksas|Teksasu]]. V četrtek, 21. novembra 1963, je Oswald prosil Frazierja za nenavaden prevoz sredi tedna nazaj v [[Irving]], češ da mora pobrati nekaj stvari. Naslednje jutro (na dan atentata) se je s Frazierjem vrnil v Dallas. Zapustil je 170 dolarjev in poročni prstan, s seboj pa je vzel veliko papirnato vrečko. Frazier je poročal, da mu je Oswald povedal, da vrečka vsebuje palice za zavese.Warrenova komisija je ugotovila, da paket "palic za zavese" dejansko vsebuje puško, ki jo je Oswald nameraval uporabiti za atentat. Ko je Kennedyjeva kolona avtomobilov povorke 22. novembra ob 12:30 peljala skozi Dealey Plaza, je Oswald iz okna v jugovzhodnem kotu šestega nadstropja skladišča šolskih knjig v Teksasu izstrelil tri strele s puško, pri čemer je ubil predsednika Kennedyja in hudo ranil teksaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallyja]]. En strel je očitno povsem zgrešil predsedniško limuzino, drugi je zadel najprej Kennedyja v vrat ter nato Connallyja v hrbet, tretji pa je zadel Kennedyja v glavo in ga smrtno ranil. Mimoidoči [[James Tague]] je utrpel manjšo poškodbo obraza zaradi majhnega kosa robnika, ki se je odlomil, potem ko ga je zadel eden od nabojev. Priča [[Howard Brennan]] je sedel nasproti skladišča šolskih knjig v Teksasu in opazoval mimoidoči avtomobilski sprevod. Policijo je obvestil, da je od zgoraj slišal strel, in pogledal gor ter videl moškega s puško, ki je iz jugovzhodnega kotnega okna v šestem nadstropju znova ustrelil. Dejal je, da je istega moškega videl nekaj minut prej gledati skozi okno. Brennan je opisal strelca, dallaska policija pa je nato opise objavila ob 12:45, 12:48 in ponovno ob 12:55. Papirnato vrečko, ki jo je opisal Frazier, je policija našla blizu odprtega okna v šestem nadstropju, iz katerega je Oswald najverjetneje streljal; dolga je bila 97 cm in je imela na notranji strani sledi, ki so kazale na to, da je bila uporabljena za nošenje puške. Na tleh blizu okna so našli tri tulce, puško Mannlicher-Carcano s teleskopskim merilnikom pa v severozahodnem kotu šestega nadstropja blizu stopnišča. Kot navaja preiskava, je Oswald po streljanju puško pokril s škatlami in se spustil po zadnjem stopnišču. Približno 90 sekund po strelih ga je v jedilnici v drugem nadstropju srečal dallaški policist [[Marrion L. Baker]], ki je bil z Oswaldovim šefom, [[Roy Truly|Royem Trulyjem]]. Baker je Oswalda spustil mimo, potem ko ga je Truly identificiral kot zaposlenega. Baker je kasneje dejal, da Oswald ni bil videti "živčen" ali "zadihan". Truly je povedal, da je bil Oswald videti "presenečen", ko je Baker vanj usmeril pištolo. Ga. [[Robert Reid]], administrativna nadzornica v skladišču, ki se je v dveh minutah po streljanju vrnila v svojo pisarno, je povedala, da je v drugem nadstropju videla Oswalda, "zelo mirnega", ki je držal steklenico [[Coca-Cola|Coca-Cole]]. Ko sta šla drug mimo drugega, je ga. Reid Oswaldu rekla: "Predsednik je bil ustreljen," na kar je ta nekaj zamrmral v odgovor, vendar ga Reid ni razumel. Oswald naj bi zapustil skladišče skozi glavni vhod tik preden ga je policija zaprla. Truly je kasneje policistom povedal, da je bil Oswald edini zaposleni, za katerega je bil prepričan, da ga pogreša. Okoli 12:40, 10 minut po streljanju, se je Oswald vkrcal na mestni avtobus. Verjetno zaradi gostega prometa je voznika prosil za prevoz in izstopil dva bloka kasneje. Oswald se je nato s taksijem odpeljal do svoje sobe na naslovu North Beckley Avenue 1026 in vstopil skozi glavna vrata okoli 13:00. Po besedah ​​​​njegove gospodinje [[Earlene Roberts]] je Oswald takoj odšel v svojo sobo in "hodil precej hitro". Roberts je povedala, da je Oswald odšel "zelo nekaj minut" kasneje, zadrgnil si je jakno, ki je ni nosil, ko je prej vstopil. Ko je Oswald odhajal, je Robertsova pogledala skozi okno svoje hiše in ga nazadnje videla stati na avtobusni postaji Beckley Avenue v smeri proti severu pred njeno hišo. [[Slika:Simulated Positions of Lee Harvey Oswald and JD Tippit on November-22-1963.png|sličica|294x294_pik|FBI je simuliral rekreacijo položajev Oswalda in policista Tippita v času streljanja.]] Warrenova komisija je ugotovila, da se je malo pred 13:15 dallaški patruljni policist [[J. D. Tippit]] pripeljal v svojem patruljnem avtomobilu poleg Oswalda, verjetno zato, ker je bil Oswald podoben opisu moškega, ki ga je videl priča [[Howard Brennan]], ko je streljal na Kennedyjevo kolono vozil. Oswalda je srečal blizu vogala East 10th Street in North Patton Avenue. Ta lokacija je približno 1,4 km jugovzhodno od Oswaldovega prenočišča – razdalja, za katero je Warrenova komisija ugotovila, da bi jo "Oswald zlahka prehodil". Tippit se je ustavil poleg Oswalda in očitno izmenjal besede z [njim] skozi desno sprednje ali prezračevalno okno. Ob 13:15 je Tippit izstopil iz avtomobila. Oswald je takoj ustrelil s pištolo in ubil Tippita s štirimi streli. Številne priče so slišale strele in videle Oswalda, kako je pobegnil s kraja dogodka z revolverjem v roki; Devet jih je pozitivno identificiralo kot moškega, ki je ustrelil Tippita in pobegnil. Štiri krogle, najdene na kraju dogodka, so izvedenci pred Warrenovo komisijo in odborom Predstavniškega doma identificirali kot tulke, ki so bile izstreljene iz revolverja, ki je bil kasneje najden v Oswaldovi posesti, pri čemer je bilo izključeno vse drugo orožje. Krogel, vzetih iz Tippitovega telesa, ni bilo mogoče pozitivno identificirati kot izstreljenih iz Oswaldovega revolverja, saj so bile krogle preveč poškodovane, da bi lahko podali dokončno oceno. === Aretacija v gledališču === Vodja trgovine s čevlji [[Johnny Brewer]] je pričal, da je videl Oswalda, kako se je skril v vhodno nišo svoje trgovine. Brewer je sumil te aktivnosti in opazoval Oswalda, kako nadaljuje pot po ulici in se brez plačila izmuzne v bližnje gledališče [[Texas Theatre]], kjer se je predvajal film [[War Is Hell]]. Opozoril je blagajničarko gledališča, ki je poklicala policijo, okoli 13:40. Ko je prispela policija, so se prižgale luči v gledališču in Brewer je pokazal na Oswalda, ki je sedel blizu zadnjega dela gledališča. Policist [[Nick McDonald]] je pričal, da je bil prvi, ki je prišel do Oswalda, in da se je Oswald zdel pripravljen predati se, rekoč: "No, zdaj je vsega konec." McDonald je povedal, da je Oswald potegnil pištolo, zataknjeno v sprednji del hlač, nato pa pištolo usmeril vanj in pritisnil na sprožilec. McDonald je izjavil, da pištola ni sprožila, zaradi nepravilnega položaja. McDonald je tudi povedal, da ga je Oswald udaril, a je ta udaril nazaj in Oswald je padel na stol. Ko so ga odpeljali iz gledališča, je Oswald zavpil, da je žrtev policijske brutalnosti. Ko je bil pripeljan na policijsko postajo v pripor, je zanikal, da je ubil koga. Ob 19:10 22. novembra je bil Oswald uradno obtožen umora policista Tippita, ob 1:30 23. novembra pa je bil uradno obtožen tudi umora predsednika Kennedyja in poskusa umora guvernerja Connallyja. == Policijska preiskava == Oswalda so med dvema dnevoma na policijski upravi v Dallasu večkrat zasliševali. Priznal je, da je po odhodu iz knjigarne odšel v svojo sobo. Priznal je tudi, da se je preoblekel in oborožil z revolverjem kalibra .38, preden je odšel iz hiše v gledališče. Oswald je zanikal, da bi ubil Kennedyja in Tippita, da je imel puško, in trdil, da sta dve fotografiji, na katerih drži puško in pištolo, ponarejeni. Prav tako je zanikal, da bi sodelavcu rekel, da želi prevoz do Irvinga po zavesne palice za svoje stanovanje (dejal je, da je paket vseboval njegovo kosilo). Zanikal je tudi, da je zjutraj na dan atentata v službo nosil dolg, zajeten paket. Oswald je zanikal, da bi poznal "A. J. Hidella". Oswaldu so nato pokazali ponarejeno kartico selektivnega vojaškega sistema z njegovo fotografijo in psevdonimom "Alek James Hidell", ki jo je imel pri sebi ob aretaciji. Oswald ni hotel odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi s kartico. Posebni agent FBI [[James P. Hosty]] in poveljnik dallaške policije [[Will Fritz]] (vodja oddelka za umore) sta prvo zaslišanje Oswalda opravila v petek, 22. novembra. Ko so Oswalda vprašali, kaj je storil v času atentata, je odgovoril, da je kosilo jedel v salonu v prvem nadstropju (znanem kot "domino soba"); povedal je, da je nato šel v jedilnico v drugem nadstropju, da bi kupil steklenico Coca-Cole iz avtomata, in jo pil, ko je srečal dallaškega motorističnega policista [[Marrion L. Baker|Marriona L. Bakerja]], ki je vstopil v stavbo s pištolo v roki. Oswald je povedal, da je v domino sobi videl dva "črna zaposlena", ki sta šla mimo, enega je prepoznal kot "mlajšega" in nižjega moškega, čigar imena se ni mogel spomniti. [[Junior Jarman]] in [[Harold Norman]] sta Warrenovi komisiji potrdila, da sta se okoli poldneva med odmorom za kosilo "sprehodila" skozi domino sobo. Ko so Normana vprašali, ali je bil v sobi z domino še kdo, je pričal, da je bil tam še kdo, vendar se ni mogel spomniti, kdo je bil. Jarman je pričal, da Oswalda v sobi z domino ni bilo, ko je bil tam. Ko je detektiv za umore [[Jim Leavelle]] pričal pred Warrenovo komisijo, je povedal, da je bil prvič prisoten na zaslišanju z Oswaldom v nedeljo zjutraj, 24. novembra 1963. Ko je odvetnik [[Joseph Ball]] vprašal Leavella, ali je pred tem zaslišanjem kdaj govoril z Oswaldom, je ta izjavil: "Ne, nikoli prej se nisem pogovarjal z njim." Leavelle je nato med pričanjem izjavil, da je bil "edini čas, ko sem imel stik z Oswaldom, to nedeljo zjutraj [24. novembra 1963]. Med Oswaldovim zadnjim zaslišanjem 24. novembra so po besedah ​​poštnega inšpektorja [[Harry Holmes|Harryja Holmesa]] Oswalda ponovno vprašali, kje je bil v času streljanja. Holmes (ki se je zaslišanju udeležil na povabilo stotnika Willa Fritza) je povedal, da je Oswald odgovoril, da je delal v zgornjem nadstropju, ko je prišlo do streljanja, nato pa se je spustil dol po stopnicah, kjer je srečal policista na motorju iz Dallasa Marriona L. Bakerja. Oswald je med zaslišanjem večkrat zaprosil za pravno zastopanje, prav tako pa je prosil za pomoč med srečanji z novinarji. Ko se je v soboto v njegovi celici srečal [[H. Louis Nichols]], predsednik odvetniške zbornice Dallasa, je njihove storitve zavrnil, češ da ga želi zastopati [[John Abt]], glavni svetovalec [[Komunistična partije ZDA|Komunistične partije ZDA]], ali odvetniki, povezani z Ameriško zvezo za državljanske svoboščine. Tako Oswald kot Ruth Paine sta v soboto in nedeljo večkrat poskušala poklicati Abta po telefonu, vendar je bil Abt za konec tedna odsoten. Oswald je v soboto zavrnil tudi ponudbo svojega brata Roberta, da bi si priskrbel lokalnega odvetnika. Med zaslišanjem s kapitanom Fritzom je Oswald na vprašanje: "Ste [[Komunizem|komunist]]?" odgovoril: "Ne, nisem komunist. Sem [[Marksizem|marksist]]." == Umor == [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|353x353_pik|[[Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda|Jack Ruby v trenutku, ko je ustrelil Oswalda]].]] V nedeljo, 24. novembra, so detektivi pospremili Oswalda skozi klet policijske uprave v Dallasu proti oklepnemu avtomobilu, ki naj bi ga odpeljal iz mestnega zapora (ki se je nahajal v četrtem nadstropju policijske uprave) v bližnji okrožni zapor. Ob 11:21 se je lastnik nočnega kluba v Dallasu, [[Jack Ruby]], približal Oswaldu s strani množice in ga od blizu ustrelil v trebuh. Ko je odjeknil strel, je policijski detektiv prepoznal Rubyja in vzkliknil: "Jack, ti ​​prekleti prasec!" Množica pred policijsko postajo je ploskala, ko je slišala, da je bil Oswald ustreljen. Ko se je Oswald z dvigalom spuščal v klet, so bile njegove zadnje posnete besede: "Želim videti Ameriško zvezo za državljanske svoboščine". Ko je odjeknil strel, je Oswald od bolečine zavpil "Oh!" in se z rokami oklepal trebuha, medtem ko je stokal in se zgrudil na tla. Medtem, ko je policija aretirala Ruby, so Oswalda odnesli nazaj v pisarno v kleti. Detektiv [[Billy Combest]] je Oswalda vprašal: »Ali nam želite zdaj kaj povedati?« Oswald je zmajal z glavo in padel v nezavest. [[Slika:Lee Harvey Oswald death newsreel.webm|sličica|295x295_pik|Poročila o Oswaldovem umoru.]] Oswald je nenehno izgubljal zavest, nato pa so ga namestili v reševalno vozilo in ga odpeljali v bolnišnico Parkland Memorial, isto bolnišnico, kjer je dva dni prej umrl predsednik Kennedy. [[Frederick Bieberdorf]], dežurni študent medicine, ki se je peljal v reševalnem vozilu, je povedal, da se je Oswald – nekaj minut pred prihodom v bolnišnico – začel premetavati, se upirati Beiberdorfovi masaži srca in poskušati sprostiti kisikovo masko z ust. Oswald je umrl ob 13:07. Načelnik policije v Dallasu [[Jesse Curry]] je njegovo smrt objavil v televizijskem poročilu. Istega dne so ob 14:45 v pisarni okrožnega zdravniškega preglednika opravili obdukcijo Oswalda. Zdravstveni preglednik okrožja Dallas, [[Earl Rose]], je objavil rezultate obdukcije: »Ugotovili smo lahko dve stvari: prvič, da je umrl zaradi krvavitve zaradi strelne rane in da je bil sicer fizično zdrav moški.« Roseov pregled je pokazal, da je krogla vstopila v Oswaldovo levo stran v sprednji del trebuha in povzročila poškodbe vranice, želodca, aorte, vene cave, ledvic, jeter, diafragme in enajstega rebra, preden se je ustavila na njegovi desni strani. === Pogreb === [[Slika:Family of Lee Harvey Oswald at his Gravesite.jpg|sličica|281x281_pik|Oswaldov pogreb z Marino Oswald, otrokoma in Oswaldovo mamo v prisotnosti 25. novembra 1963 na pokopališču Rose Hill v Ft. Worthu.]] Pogrebni zavod Miller je imel velike težave z iskanjem pokopališča, ki bi bilo pripravljeno sprejeti Oswaldove posmrtne ostanke; pokopališče Rose Hill v Fort Worthu je sčasoma privolilo. Luteranski duhovnik je nejevoljno privolil v izvedbo obreda, a se nato ni pojavil. Javil se je tudi častiti [[Louis Saunders]] iz Sveta cerkva Fort Wortha, ki je dejal, da nekdo mora pomagati tej družini. 25. novembra je pod strogim nadzorom opravil kratko obred ob grobu. Novinarji, ki so poročali o pogrebu, so bili zaprošeni, naj nosijo krsto. Oswaldov originalni napis z njegovim polnim imenom, datumom rojstva in datumom smrti je bil ukraden štiri leta po atentatu. Njegova mati ga je nadomestila z napisom, na katerem je bilo preprosto napisano Oswald. Ukradeni napis so kasneje našli. Truplo njegove matere so pokopali poleg njegovega leta 1981. == Uradna preiskava == Predsednik [[Lyndon B. Johnson]] je izdal izvršni ukaz, s katerim je ustanovil Warrenovo komisijo za preiskavo atentata. Komisija je ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam, Warrenovo poročilo pa Oswaldovim dejanjem ni moglo pripisati nobenega motiva ali skupine motivov:<blockquote>Vendar je očitno, da je Oswalda gnala prevladujoča sovražnost do okolja. Zdi se, da ni bil sposoben vzpostaviti smiselnih odnosov z drugimi ljudmi. Bil je nenehno nezadovoljen s svetom okoli sebe. Že dolgo pred atentatom je izrazil sovraštvo do ameriške družbe in ukrepal v znak protesta proti njej. Oswaldovo iskanje tistega, kar je sam dojemal kot popolno družbo, je bilo že od samega začetka obsojeno na propad. Iskal si je mesto v zgodovini – vlogo "velikega človeka", ki bi bil prepoznan kot nekdo, ki je pred svojim časom. Zdi se, da je bila njegova predanost marksizmu in komunizmu še en pomemben dejavnik njegove motivacije. Pokazal je tudi sposobnost odločnega delovanja in ne glede na posledice, kadar bi takšno dejanje prispevalo k njegovim trenutnim ciljem. Iz teh in mnogih drugih dejavnikov, ki so morda oblikovali značaj Leeja Harveyja Oswalda, se je izoblikoval človek, sposoben atentata na predsednika Kennedyja.</blockquote>Delo komisije je bilo zaprto, čeprav ne tajno. Približno tri odstotke njenih spisov še ni bilo objavljenih, kar je med raziskovalci še naprej sprožalo ugibanja. == Sklici == <references /> == Literatura == * {{cite book|last=Bugliosi|first=Vincent|title=Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy|publisher=Norton|year=2007|isbn=978-0-393-04525-3|author-link=Vincent Bugliosi}} * {{cite book|last=Epstein|first=Edward Jay|title=Legend: the Secret World of Lee Harvey Oswald|location=New York|publisher=McGraw-Hill Book Company|year=1978|isbn=0-07-019539-0}} * {{cite book|author-link=Gerald Ford|last=Ford|first=Gerald|title=Portrait of the Assassin|location=New York|publisher=Simon and Schuster|year=1965|isbn=0-684-82663-1}} * Gillon, Steven. ''Lee Harvey Oswald: 48 Hours to Live'' Sterling. 2013. {{ISBN|1454912510}}. * McMillan, Priscilla Johnson. [https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW/ ''Marina and Lee''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170328200356/https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW |date=March 28, 2017 }} New York: Harper & Row, 1977. * Melanson, Philip H. ''Spy Saga: Lee Harvey Oswald and U.S. Intelligence''. New York: Praeger Publishers, 1990, hardcover, {{ISBN|0-275-93571-X}}. * Nechiporenko, Oleg M. ''Passport to Assassination: The Never-Before Told Story of Lee Harvey Oswald by the KGB Colonel Who Knew Him''. New York: Carroll & Graf Publishers, 1993, {{ISBN|1-55972-210-X}}. * Roffman, Howard. ''Presumed Guilty''. South Brunswick and New York: A. S. Barnes and Company, 1976, hardcover, {{ISBN|0-498-01933-0}}. * {{cite book|last=Sauvage|first=Leo|title=The Oswald Affair|location=Cleveland and New York|publisher=The World Publishing Company|year=1966}}{{ISBN?}} == Zunanje povezave == * [https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ ''Frontline'': Who Was Lee Harvey Oswald?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110623071243/http://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ |date=June 23, 2011 }} * [https://web.archive.org/web/20170106060329/http://www.pbs.org/wgbh/amex/oswald/ ''American Experience'': Oswald's Ghost] * [https://web.archive.org/web/20070101065556/http://www.jfkassassination.net/oswald.htm Lee Harvey Oswald: Lone Assassin or Patsy] by John C. McAdams * [https://web.archive.org/web/20070129111859/http://jfkassassination.net/parnell/chrono.htm Lee Harvey Oswald Chronology] by W. Tracy Parnell * {{cite journal|pmc = 1806829|year = 1967|last1 = Abrahamsen|first1 = D.|title = A Study of Lee Harvey Oswald: Psychological Capability of Murder|journal = Bulletin of the New York Academy of Medicine|volume = 43|issue = 10|pages = 861–888|pmid = 19312773}} * {{IMDb name|652640}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oswald, Lee Harvey}} [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški komunisti]] [[Kategorija:Atentatorji]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] q97sq77y8e2nosxw6dq70d1c6o3u1to 6676015 6676014 2026-05-15T10:54:24Z Gledalec 242658 /* Potovanje v Mehiko */ pp 6676015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Lee Harvey Oswald|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Oswald fotografiran 23. novembra 1963, dan po tem, ko je ubil ameriškega predsednika Kennedya|citizenship={{USA}} <br/> {{USSR}}|death_cause=[[Umor]]|known_for=Atentator na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]] in policista [[J. D. Tippit|J.D. Tippita]]|occupation=}} '''Lee Harvey Oswald''', [[Američani|ameriški]] [[vojak]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marinec]] in [[Atentat|atentator]] * [[18. oktober]] [[1939]] [[New Orleans]], [[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[24. november]] [[1963]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Oswald se je v zgodovino zapisal po tem, ko je leta 1963 izvedel [[Atentat na Johna Kennedyja|atentat na ameriškega predsednika]] [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], katerega je v atentatu tudi ubil. Oswald je bil zaradi nedovoljenega pouka pri 12. letih zaprt za mladoletnike, v tem času pa ga je psihiater zaradi pomanjkanja običajnega družinskega življenja ocenil kot »čustveno problematičnega fanta«. Potem ko je v mladosti obiskal 22 šol, je večkrat nehal in se končno, ko je bil star 17 let, pridružil marincem. Oswald je bil med služenjem dvakrat na vojaškem sodišču in bil zaprt. Bil je častno odpuščen iz aktivne službe v marincih v rezervo, nato pa je takoj odšel v [[Evropa|Evropo]] in oktobra 1959 pobegnil v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Živel je v [[Minsk|Minsku]] v [[Belorusija|Belorusiji]], kjer se je poročil z Rusinjo po imenu [[Marina Oswald Porter|Marina]] in z njo dobil eno hčerko. Junija 1962 se je z ženo vrnil v [[Združene države Amerike|ZDA]] in se na koncu preselil v [[Dallas, Teksas|Dallas]], kjer se je rodila tudi njuna druga hči.<ref>{{Navedi novice|title=A J.F.K. Assassination Glossary: Key Figures and Theories|date=May 10, 2018|url=https://www.nytimes.com/2017/10/26/us/jfk-assassination.html|last=Victor|first=Daniel|newspaper=[[The New York Times]]}}</ref> Oswald je 22. novembra 1963 iz šestega nadstropja Skladišča šolske knjižnice v Dallasu streljal na povorko ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], ko se je ta vozil z avtomobilom čez Dealey Plaza v Dallasu ter pri tem ubil predsednika Kennedyja in huje ranil texaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallya]], ki se je tudi vozil v avtu. Približno 45 minut po atentatu na Kennedyja je Oswald na lokalni ulici ustrelil in ubil še tamkajšnjega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. Nato je pobegnil v [[kino]], kjer ga je policija aretirala približno 20 minut po Tippitovem umoru. Pri tem se je Oswald poskušal upreti aretaciji tako, da je napadel in udaril policista [[Nick McDonald|Nicka McDonalda]], vendar je ga je policija uspešno aretirala. V priporu je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita ter poskusa umora guvernerja Connallyja, vendar je odgovornost zanikal in izjavil, da je bil »nedolžen«. Dva dni kasneje, 24. novembra 1963 so Oswalda spremljali med premeščanjem v okrožni zapor, ko ga je v kleti Dallasovega policijskega sedeža ustrelil [[Jack Ruby]], lastnik lokalnega nočnega kluba. Oswald je bil smrtno ranjen in je pozneje tega dne umrl, zaradi česar mu nikoli niso sodili.<ref>{{Navedi splet|url=http://texashistory.unt.edu/explore/collections/JFKDP/|title=John F Kennedy, Dallas Police Department Collection – The Portal to Texas History}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Final Report of the Kennedy Assassination Records Review Board|url=https://books.google.com/books?id=OibCmEpOqDwC&pg=PA1}}</ref> Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam. Ta zaključek, čeprav sporen, je bil podprt s preiskavami policijske uprave Dallas, [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI), [[Centralna obveščevalna agencija|tajne službe Združenih držav Amerike]] in Odbora za atentate izbranega parlamenta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gallup.com/poll/1813/most-americans-believe-oswald-conspired-others-kill-jfk.aspx|title=Gallop: Most Americans Believe Oswald Conspired With Others to Kill JFK}}</ref> == Mladost == Lee Harvey Oswald se je rodil 18. oktobra 1939 v [[New Orleans|New Orleansu]] v [[Louisiana|Louisiani]] v ameriški družini nižjega srednjega razreda. Njegov oče je umrl dva meseca pred njegovim rojstvom, zaradi česar je njegova mati [[Marguerite Oswald|Marguerite]] sama vzgajala tri sinove: Johna Edwarda Pica (rojenega 17. januarja 1932 iz prejšnjega zakona z Edwardom Johnom Picom ml.), Roberta (rojenega 7. aprila 1934) in Leeja Harveyja. Oswald je otroštvo preživel v selitvi od ene družine do druge, od sosedov k sorodnikom, medtem ko sta bila njegova dva brata nameščena v sirotišnici, ker mati ni imela dovolj denarja za preživljanje. Oswaldovo otroštvo je bilo zelo težko, težave pa so se povečale, ko se je njegova mati ponovno poročila in preselila v [[Dallas, Teksas|Dallas]] v [[Teksas|Teksasu]]. Zakon se je kmalu zatem razpadel in Marguerite se je preselila v [[New York]]. Odhod svojih dveh najstarejših sinov na služenje vojaškega roka je Marguriete izkoristila, da se je posvetil najmlajšemu sinu, ki ni imel prijateljev in je še posebej trpel zaradi nenehnih selitev. Oswaldov značaj se je hitro spremenil. Iz žalostnega in samotnega, a v bistvu neškodljivega fanta je postal agresiven in nasilen, do te mere, da je vodstvo šole, ki jo je obiskoval, zahtevalo pregled pri psihiatru. Diagnoza je bila, da je mali Oswald mladenič, ki trpi za motnjami, ki povzročajo nasilno vedenje, da je žrtev pogostih blodnj o vsemogočnosti, da je popolnoma izoliran od svojega socialnega okolja in da močno trpi zaradi vztrajnega pomanjkanja naklonjenosti. Njegovo vedenje se je postopoma razvilo v tipične sociopatske, mejne in [[Narcistična osebnostna motnja|narcistične]] težnje, težnje, ki so se pri njem odkrile še kasneje. Pristojni sodnik je odredil, da Oswald potrebuje ustrezno zdravljenje, vendar njegova mama ni ubogala naročil in je z Oswaldom pobegnila v [[New Orleans]]. Oswaldovo vedenje se je samo še poslabšalo. Pri šestnajstih letih je opustil šolo in se poskušal prijaviti v mornarico, vendar je bila njegova prošnja za marince zavrnjena. == Služenje v marincih == [[Slika:Lee Harvey Oswald-USMC.jpg|sličica|283x283_pik|Oswald leta 1962, ko je služil pri ameriških marincih.]] Oswald je bil velik ljubitelj orožja in si je pred včlanitvijo priskrbel puško [[Marlin kalibra .22]] za urjenje. Splošno prepričanje, ki je temeljilo na intervjuju s soborcem, je bilo, da je bil Oswald slab strelec, medtem ko je za strele, ki so ubili Kennedyja, potreboval zelo spretnega strelca. V resnici si je v marincih prislužil čin ostrostrelca, kasneje pa je bil povišan v strokovnjaka za strelstvo; uspelo mu je zadeti 48 od 50 tarč na razdalji, ki je bila dvakrat večja od razdalje od skladišča knjig do predsedniškega avtomobila. Poleg tega je puška [[Mannlicher-Carcano]], ki jo je uporabil na dan Kennedyjevega atentata, zelo učinkovito orožje, Lee Oswald pa jo je pogosto vadil polniti in prazniti v zgolj nekaj sekundah. Nikoli ni izgubil veselja do orožja, tako zelo, da se je tik pred premestitvijo v japonsko letalsko oporišče soočil z disciplinskim ukrepom, ker se je po nesreči ustrelil v roko z neregistrirano pištolo. Po še enem primeru neposlušnosti (začel je naključno streljati, brez razloga, iz stražarskega stolpa) je bil Oswald kaznovan z novo premestitvijo na [[Japonska|Japonsko]] ter dejansko degradiran in izoliran. == Beg v Sovjetsko zvezo == [[Slika:CE1393.jpg|sličica|306x306_pik|Oswald medtem, ko je živel v Minsku.]] V prvi polovici leta 1959 se je odločil spremeniti svoje življenje: zaprosil je in dobil dovoljenje za odhod iz marincev, se ustavil v [[Fort Worth, Teksas|Fort Worthu]], da bi se poslovil od matere, in se vkrcal na ladjo za Helsinke, s katero je najprej prispel v [[Francija|Francijo]], od tam naprej pa je nadaljeval pot v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je imel namen ostati, saj je že v času služenja pri marincih razvil močna levičarska stališča in postal zagrizen [[Marksizem|marksist]]. Po prihodu v Moskvo je zaprosil za sovjetsko državljanstvo, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena. Pretresen zaradi neuspeha je poskušal storiti [[samomor]] v hotelu, kjer je bival, tako da si je prerezal žile. Vendar ga je opazil turistični vodnik, ki ga je spremljal, ga rešil in odpeljal v bolnišnico, kjer mu je bilo rešeno življenje. Dogodek se je izkazal za srečno priložnost: Oswalda so končno sprejeli v ZSSR, dobili so mu politični azil, našli so mu službo tovarniškega delavca in ponudili nastanitev v [[Minsk|Minsku]], v današnji Belorusiji, z dovoljenjem za prebivanje. Medtem, ko je živel v Sovjetski zvezi, je Oswald delal kot strugar v tovarni elektronike Gorizont, ki je proizvajala radijske sprejemnike, televizorje ter vojaško in vesoljsko elektroniko. Oswald je marca 1961 spoznal mlado [[Marina Oswald Porter|Marino Prusakovo]], s katero se je poročil pet tednov pozne. Njuna prva hči, June, se je rodila 15. februarja 1962. == Vrnitev v ZDA == [[Slika:Lee Harvey Oswald and Marina leaving Russia, CE2629.jpg|sličica|394x394_pik|Oswald in Marina pri zapuščanju Sovjetske zveze.]] Januarja 1961 Oswald v svoj dnevnik zapisal: "Začenjam ponovno pretehtati svojo željo po tem, da bi ostal. Delo je dolgočasno, denarja, ki ga dobim, nimam kam porabiti. Nobenih nočnih klubov ali kegljišč ni tukaj, nobenih rekreacijskih prostorov razen sindikalnih plesov. Dovolj imam tega." Kmalu zatem je Oswald (ki se ni nikoli uradno odpovedal ameriškemu državljanstvu) pisal veleposlaništvu Združenih držav Amerike v [[Moskva|Moskvi]], v katerem je zahteval vrnitev ameriškega potnega lista in predlagal vrnitev v [[Združene države Amerike|ZDA]], če bodo vse obtožbe proti njemu umaknjene. 24. maja 1962 sta Oswald in Marina na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi zaprosila za dokumente, ki bi ji omogočili emigracijo v ZDA. 1. junija je ameriško veleposlaništvo Oswaldu odobrilo repatriacijsko posojilo v višini 435,71 dolarjev. Oswald, Marina in njuna dojenčica so odšli v Združene države Amerike, kjer so bili deležni manj pozornosti medijev, kot je Oswald pričakoval. Oswald in njegova žena sta se 13. junija vrnila v Ameriko; prispela sta na krov ladje Maasdam in priplula v Hobokenu v [[New Jersey|New Jerseyju]]. Tam ju je pričakal Spas T. Raikin iz Društva za pomoč popotnikom, s katerim je stopil v stik ameriški zunanji minister. Oswalda in njegovo družino je odpeljal na newyorški oddelek za socialno delo, kjer so jih obravnavali. === Dallas === Oswald in Marina sta se kmalu naselila na območju [[Dallas, Teksas|Dallasa/Fort Wortha]], kjer sta živela Leejeva mati in brat. Oswald je začel pisati rokopis o sovjetskem življenju, vendar je projekt sčasoma opustil. Oswaldova sta se seznanila tudi s številnimi protikomunističnimi ruskimi in vzhodnoevropskimi emigranti na tem območju. [[Alexander Kleinlerer]] je v pričanju pred Warrenovo komisijo dejal, da so ruski emigranti sočustvovali z Marino, medtem ko so Oswalda zgolj tolerirali, saj so ga imeli za nesramnega in arogantnega. Čeprav so ruski emigranti Marino sčasoma zapustili, ko ni pokazala, da bi zapuščala moža, je Oswald našel nenavadnega prijatelja, 51-letnega ruskega emigranta [[George de Mohrenschildt|Georgea de Mohrenschildta]], dobro izobraženem naftnem geologu z mednarodnimi poslovnimi povezavami. Mohrenschildt, rojen v [[Rusija|Rusiji]], je kasneje Warrenovi komisiji povedal, da je Oswald "izjemno tekoče govoril [[Ruščina|ruščino]]". Medtem se je Marina spoprijateljila z [[Ruth Paine]], kvekerko, ki se je poskušala naučiti ruščine, in njenim možem [[Michael Paine|Michaelom Paineom]], ki je delal za Bell Helicopter. Julija 1962 je Oswalda zaposlilo podjetje Leslie Welding Company kot delavca za obdelavo pločevine v Dallasu; delo mu ni bilo všeč in je po treh mesecih dal odpoved. 12. oktobra je začel delati za grafično podjetje Jaggars-Chiles-Stovall kot pripravnik za fototisk. Sodelavec pri Jaggars-Chiles-Stovall je pričal, da je bila Oswaldova nesramnost na novi službi takšna, da je grozila nevarnost pretepov, in da je nekoč videl Oswalda, kako bere publikacijo v ruskem jeziku. Oswalda so odpustili v prvem tednu aprila 1963. === Poskus atentata na Edwina Walkerja === [[Slika:Lee Harvey Oswald with rifle, taken in Oswald's back yard, Neely Street, Dallas Texas, March 1963, CE133A.jpg|sličica|264x264_pik|Oswald marca 1963 z pištolo, ki jo je kupil preko pošte in je z njo pozneje poskušal ubiti Edwina Walkerja.]] Marca 1963 je Oswald uporabil lažno ime "Alik Hidell" za nakup rabljene puške Carcano kalibra 6,5 ​​mm po pošti za 19,95 $ plus 1,50 $ za poštnino. Po pošti je kupil tudi revolver Smith & Wesson Model 10 kalibra .38 za 29,95 $ plus 1,27 $ za poštnino. Warrenova komisija je ugotovila, da je Oswald 10. aprila 1963 poskušal ubiti upokojenega ameriškega generalmajorja [[Edwin Walker|Edwina Walkerja]] in da je Oswald s puško Carcano streljal na Walkerja skozi okno z razdalje manj kot 30 m, medtem ko je Walker sedel za mizo v svojem domu v Dallasu. Krogla je zadela okenski okvir in Walkerjeve edine poškodbe so bili drobci krogle v podlakti. Odbor za atentate predstavniškega doma Združenih držav Amerike je izjavil, da dokazi močno kažejo, da je streljanje izvedel Oswald. General Walker je bil odkrit protikomunist, segregacionist in član Društva John Birch. Leta 1961 je bil Walker razrešen poveljstva 24. divizije ameriške vojske v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]] zaradi distribucije desničarske literature svojim vojakom. Walkerjeva kasnejša dejanja v nasprotovanju rasni integraciji na Univerzi v Mississippiju so privedla do njegove aretacije zaradi upora, uporniške zarote in drugih obtožb. Začasno je bil pridržan v psihiatrični ustanovi po ukazu brata predsednika Kennedyja, generalnega državnega tožilca [[Robert F. Kennedy|Roberta F. Kennedyja]], vendar ga je velika porota zavrnila obtožnico. Marina Oswald je pričala, da ji je mož povedal, da se je z avtobusom odpeljal do hiše generala Walkerja in streljal na Walkerja s puško. Povedala je, da je Oswald Walkerja imel za vodjo "[[Fašizem|fašistične]] organizacije". Sporočilo, ki ga je Oswald pustil Marini v noči atentata, v katerem ji je naročil, kaj naj stori, če se ne vrne, so našli deset dni po atentatu na Kennedyja. === New Orleans === Oswald se je 24. aprila 1963 vrnil v [[New Orleans]]. Marinina prijateljica Ruth Paine jo je naslednji mesec odpeljala z avtomobilom iz Dallasa, da bi se Oswaldu pridružila v New Orleansu. 10. maja je Oswalda zaposlila kavarna Reily Coffee Company kot vzdrževalca. Julija so ga odpustili, ker njegovo delo ni bilo zadovoljivo in ker je preveč časa preživel v sosednji garaži Adriana Albe, kjer je bral revije o puškah in lovu. [[Slika:Pizzo Exh B-Oswald leaflets FPFC-WH Vol21 139.jpg|sličica|291x291_pik|Oswald med deljenjem letakov "Fair Play For Cuba" v New Orleansu avgusta 1963.]] 26. maja je Oswald pisal na sedež odbora [[Fair Play za Kubo]], ki je podpirala [[Fidel Castro|Fidela Castra]], v New Yorku in predlagal, da bi si na lastne stroške najel »majhno pisarno z namenom ustanovitve podružnice FPCC v New Orleansu«. Tri dni pozneje se je FPCC odzval na Oswaldovo pismo, v katerem je odsvetoval odprtje pisarne v New Orleansu. V nadaljnjem pismu je Oswald odgovoril: »Proti vašemu nasvetu sem se odločil, da bom že od samega začetka najemen pisarno.« 29. maja je Oswald pri lokalnem tiskarju naročil naslednje: 500 prijavnic, 300 članskih izkaznic in 1000 letakov z naslovom »Roke stran od [[Kuba|Kube]]«. Po Marininih besedah ​​ji je Lee naročil, naj na njegovo člansko izkaznico podpiše ime »A. J. Hidell« kot predsednik podružnice. Teden dni kasneje, 16. avgusta, je Oswald s pomočjo dveh najetih pomočnikov ponovno delil letake Fair Play for Cuba, tokrat pred nakupovalnim središčem International Trade Mart. Incident je posnela televizija WDSU-TV. Druga dva sta bila neidentificirani Kubanec in Charles Hall Steele ml., ki ga je Oswald našel na zavodu za zaposlovanje in mu plačal 2 dolarja za petnajst minut njegovega časa. Naslednji dan je Oswalda intervjuval radijski komentator WDSU [[William Stuckey]], ki je preiskoval Oswaldovo preteklost. Nekaj ​​dni pozneje je Oswald sprejel Stuckeyjevo povabilo, da se udeleži radijske debate WDSU s [[Carlos Bringuier|Carlosom Bringuierjem]] in Bringuierjevim sodelavcem [[Edward Scannell Butler|Edwardom Scannellom Butlerjem]], vodjo desničarskega Informacijskega sveta Amerik (INCA). Ta debata je bila posneta in kasneje objavljena s strani INCA kot "Oswald: Avtoportret v rdečem". === Potovanje v Mehiko === Marinina prijateljica Ruth Paine je 23. septembra 1963 z avtomobilom prepeljala Marino in njenega otroka iz New Orleansa v Irving v Teksasu, blizu Dallasa. Oswald je v New Orleansu ostal še vsaj dva dni, da bi prevzel potrdilo za brezposelnost v višini 33 dolarjev. Ni znano, kdaj je zapustil New Orleans; je pa znano, da se je 26. septembra vkrcal na avtobus v [[Houston, Teksas|Houstonu]] – ki je bil namenjen proti [[Mehika|mehiški]] meji in ne v Dallas – in da je drugim potnikom na avtobusu povedal, da namerava potovati na Kubo prek Mehike. V [[Ciudad de México|Mexico City]] je prispel 27. septembra, kjer je na kubanskem konzulatu zaprosil za tranzitni vizum, češ da želi na poti v Sovjetsko zvezo obiskati Kubo. Kubanski konzularni uradniki so vztrajali, da bo Oswald potreboval sovjetsko odobritev, vendar ni mogel dobiti takojšnjega sodelovanja sovjetskega konzulata. Dokumenti [[Centralna obveščevalna agencija|CIE]] navajajo, da je Oswald med srečanji s kubanskimi in sovjetskimi uradniki govoril grozno, komaj prepoznavno ruščino. Po petih dneh prehajanja med konzulati – vključno z vročim prepirom z uradnikom na kubanskem konzulatu, strastnimi prošnjami agentom [[KGB]] in vsaj nekaj nadzora CIE – je kubanski konzularni uradnik Oswaldu povedal, da ni naklonjen odobritvi vizuma, češ da »oseba, kot je [Oswald], namesto da bi pomagala kubanski revoluciji, ji škoduje«. Kasneje, 18. oktobra, je kubansko veleposlaništvo vizum odobrilo, vendar se je Oswald do takrat že vrnil v Združene države Amerike in se je odpovedal načrtom za obisk Kube in Sovjetske zveze. Še kasneje, enajst dni pred atentatom na predsednika Kennedyja, je Oswald pisal sovjetskemu veleposlaništvu v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], in zapisal: »Če bi mi uspelo priti do sovjetskega veleposlaništva v [[Havana|Havani]], kot je bilo načrtovano, bi imelo veleposlaništvo tam čas, da opravimo svoje delo.« === Vrnitev v Dallas === [[Slika:Dallas July 2015 09 (Texas School Book Depository).jpg|sličica|311x311_pik|Texsaško skladišče šolskih knjig, kjer je Oswald delal in tudi streljal na Kennedyja.]] 2. oktobra 1963 je Oswald z avtobusom zapustil Mexico City in naslednji dan prispel v Dallas. Ruth Paine je povedala, da ji je soseda 14. oktobra povedala za prosto delovno mesto v skladišču šolskih knjig v Teksasu, kjer je delal sosedov brat [[Wesley Frazier]]. Ga. Paine je obvestila Oswalda, ki je bil na razgovoru v skladišču in je bil tam 16. oktobra zaposlen kot izpolnjevalec naročil z minimalno plačo 1,25 dolarja na uro. Oswaldov nadzornik, [[Roy S. Truly]] (1907–1985), je dejal, da je Oswald "dobro opravljal svoje dolžnosti" in da je bil nadpovprečen zaposleni. Med tednom je Oswald bival v dallaski sobi pod imenom "O. H. Lee", vikende pa je preživel z Marino v domu Paineovih v Irvingu. Oswald ni vozil avtomobila, vendar se je ob ponedeljkih in petkih vozil v Dallas in nazaj s sodelavcem Wesleyjem Frazierjem. 20. oktobra (mesec dni pred atentatom) se je rodila Oswaldova druga hči, Audrey, vendar pa sta takrat že živela ločeno, predvsem zaradi Oswaldovega nasilja nad Marino. Dallaška podružnica [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] se je začela zanimati za Oswalda, potem ko je njen agent izvedel, da je CIA ugotovila, da je bil Oswald v stiku s sovjetskim veleposlaništvom v Mehiki, zaradi česar bi bil Oswald morebiten vohunski primer. Agenti FBI so v začetku novembra, ko Oswald ni bil prisoten, dvakrat obiskali dom Paineovih in se pogovorili z gospo Paine. Oswald je približno dva do tri tedne pred atentatom obiskal pisarno FBI v Dallasu in prosil za srečanje s specialnim agentom [[James P. Hosty|Jamesom P. Hostyjem]]. Ko so mu povedali, da Hosty ni na voljo, je Oswald pustil sporočilo, ki je po besedah ​​receptorja pisalo: "Naj bo to opozorilo. Razstrelil bom FBI in policijsko upravo Dallasa, če ne boste nehali nadlegovati moje žene" [podpisano] "Lee Harvey Oswald". Sporočilo naj bi vsebovalo grožnjo, vendar se poročila razlikujejo glede tega, ali je Oswald grozil, da bo "razstrelil FBI" ali pa je to zgolj "poročil višjim oblastem". Po Hostyjevih besedah ​​je v sporočilu pisalo: »Če želite izvedeti karkoli o meni, se pogovorite neposredno z mano. Če ne boste nehali nadlegovati moje žene, bom ustrezno ukrepal in to prijavil pristojnim organom.« Agent Hosty je povedal, da je Oswaldovo sporočilo uničil po ukazu svojega nadrejenega [[Gordon Shanklin|Gordona Shanklina]], potem ko je bil Oswald imenovan za osumljenca v atentatu na Kennedyja. == Umor predsednika Kennedyja in policista Tippita == [[Slika:HowardBrennan.jpg|sličica|319x319_pik|Okno iz katerega je Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]] V dneh pred prihodom predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] je več lokalnih časopisov objavilo pot Kennedyjeve kolone vozil, ki je šla mimo skladišča šolskih knjig v [[Teksas|Teksasu]]. V četrtek, 21. novembra 1963, je Oswald prosil Frazierja za nenavaden prevoz sredi tedna nazaj v [[Irving]], češ da mora pobrati nekaj stvari. Naslednje jutro (na dan atentata) se je s Frazierjem vrnil v Dallas. Zapustil je 170 dolarjev in poročni prstan, s seboj pa je vzel veliko papirnato vrečko. Frazier je poročal, da mu je Oswald povedal, da vrečka vsebuje palice za zavese.Warrenova komisija je ugotovila, da paket "palic za zavese" dejansko vsebuje puško, ki jo je Oswald nameraval uporabiti za atentat. Ko je Kennedyjeva kolona avtomobilov povorke 22. novembra ob 12:30 peljala skozi Dealey Plaza, je Oswald iz okna v jugovzhodnem kotu šestega nadstropja skladišča šolskih knjig v Teksasu izstrelil tri strele s puško, pri čemer je ubil predsednika Kennedyja in hudo ranil teksaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallyja]]. En strel je očitno povsem zgrešil predsedniško limuzino, drugi je zadel najprej Kennedyja v vrat ter nato Connallyja v hrbet, tretji pa je zadel Kennedyja v glavo in ga smrtno ranil. Mimoidoči [[James Tague]] je utrpel manjšo poškodbo obraza zaradi majhnega kosa robnika, ki se je odlomil, potem ko ga je zadel eden od nabojev. Priča [[Howard Brennan]] je sedel nasproti skladišča šolskih knjig v Teksasu in opazoval mimoidoči avtomobilski sprevod. Policijo je obvestil, da je od zgoraj slišal strel, in pogledal gor ter videl moškega s puško, ki je iz jugovzhodnega kotnega okna v šestem nadstropju znova ustrelil. Dejal je, da je istega moškega videl nekaj minut prej gledati skozi okno. Brennan je opisal strelca, dallaska policija pa je nato opise objavila ob 12:45, 12:48 in ponovno ob 12:55. Papirnato vrečko, ki jo je opisal Frazier, je policija našla blizu odprtega okna v šestem nadstropju, iz katerega je Oswald najverjetneje streljal; dolga je bila 97 cm in je imela na notranji strani sledi, ki so kazale na to, da je bila uporabljena za nošenje puške. Na tleh blizu okna so našli tri tulce, puško Mannlicher-Carcano s teleskopskim merilnikom pa v severozahodnem kotu šestega nadstropja blizu stopnišča. Kot navaja preiskava, je Oswald po streljanju puško pokril s škatlami in se spustil po zadnjem stopnišču. Približno 90 sekund po strelih ga je v jedilnici v drugem nadstropju srečal dallaški policist [[Marrion L. Baker]], ki je bil z Oswaldovim šefom, [[Roy Truly|Royem Trulyjem]]. Baker je Oswalda spustil mimo, potem ko ga je Truly identificiral kot zaposlenega. Baker je kasneje dejal, da Oswald ni bil videti "živčen" ali "zadihan". Truly je povedal, da je bil Oswald videti "presenečen", ko je Baker vanj usmeril pištolo. Ga. [[Robert Reid]], administrativna nadzornica v skladišču, ki se je v dveh minutah po streljanju vrnila v svojo pisarno, je povedala, da je v drugem nadstropju videla Oswalda, "zelo mirnega", ki je držal steklenico [[Coca-Cola|Coca-Cole]]. Ko sta šla drug mimo drugega, je ga. Reid Oswaldu rekla: "Predsednik je bil ustreljen," na kar je ta nekaj zamrmral v odgovor, vendar ga Reid ni razumel. Oswald naj bi zapustil skladišče skozi glavni vhod tik preden ga je policija zaprla. Truly je kasneje policistom povedal, da je bil Oswald edini zaposleni, za katerega je bil prepričan, da ga pogreša. Okoli 12:40, 10 minut po streljanju, se je Oswald vkrcal na mestni avtobus. Verjetno zaradi gostega prometa je voznika prosil za prevoz in izstopil dva bloka kasneje. Oswald se je nato s taksijem odpeljal do svoje sobe na naslovu North Beckley Avenue 1026 in vstopil skozi glavna vrata okoli 13:00. Po besedah ​​​​njegove gospodinje [[Earlene Roberts]] je Oswald takoj odšel v svojo sobo in "hodil precej hitro". Roberts je povedala, da je Oswald odšel "zelo nekaj minut" kasneje, zadrgnil si je jakno, ki je ni nosil, ko je prej vstopil. Ko je Oswald odhajal, je Robertsova pogledala skozi okno svoje hiše in ga nazadnje videla stati na avtobusni postaji Beckley Avenue v smeri proti severu pred njeno hišo. [[Slika:Simulated Positions of Lee Harvey Oswald and JD Tippit on November-22-1963.png|sličica|294x294_pik|FBI je simuliral rekreacijo položajev Oswalda in policista Tippita v času streljanja.]] Warrenova komisija je ugotovila, da se je malo pred 13:15 dallaški patruljni policist [[J. D. Tippit]] pripeljal v svojem patruljnem avtomobilu poleg Oswalda, verjetno zato, ker je bil Oswald podoben opisu moškega, ki ga je videl priča [[Howard Brennan]], ko je streljal na Kennedyjevo kolono vozil. Oswalda je srečal blizu vogala East 10th Street in North Patton Avenue. Ta lokacija je približno 1,4 km jugovzhodno od Oswaldovega prenočišča – razdalja, za katero je Warrenova komisija ugotovila, da bi jo "Oswald zlahka prehodil". Tippit se je ustavil poleg Oswalda in očitno izmenjal besede z [njim] skozi desno sprednje ali prezračevalno okno. Ob 13:15 je Tippit izstopil iz avtomobila. Oswald je takoj ustrelil s pištolo in ubil Tippita s štirimi streli. Številne priče so slišale strele in videle Oswalda, kako je pobegnil s kraja dogodka z revolverjem v roki; Devet jih je pozitivno identificiralo kot moškega, ki je ustrelil Tippita in pobegnil. Štiri krogle, najdene na kraju dogodka, so izvedenci pred Warrenovo komisijo in odborom Predstavniškega doma identificirali kot tulke, ki so bile izstreljene iz revolverja, ki je bil kasneje najden v Oswaldovi posesti, pri čemer je bilo izključeno vse drugo orožje. Krogel, vzetih iz Tippitovega telesa, ni bilo mogoče pozitivno identificirati kot izstreljenih iz Oswaldovega revolverja, saj so bile krogle preveč poškodovane, da bi lahko podali dokončno oceno. === Aretacija v gledališču === Vodja trgovine s čevlji [[Johnny Brewer]] je pričal, da je videl Oswalda, kako se je skril v vhodno nišo svoje trgovine. Brewer je sumil te aktivnosti in opazoval Oswalda, kako nadaljuje pot po ulici in se brez plačila izmuzne v bližnje gledališče [[Texas Theatre]], kjer se je predvajal film [[War Is Hell]]. Opozoril je blagajničarko gledališča, ki je poklicala policijo, okoli 13:40. Ko je prispela policija, so se prižgale luči v gledališču in Brewer je pokazal na Oswalda, ki je sedel blizu zadnjega dela gledališča. Policist [[Nick McDonald]] je pričal, da je bil prvi, ki je prišel do Oswalda, in da se je Oswald zdel pripravljen predati se, rekoč: "No, zdaj je vsega konec." McDonald je povedal, da je Oswald potegnil pištolo, zataknjeno v sprednji del hlač, nato pa pištolo usmeril vanj in pritisnil na sprožilec. McDonald je izjavil, da pištola ni sprožila, zaradi nepravilnega položaja. McDonald je tudi povedal, da ga je Oswald udaril, a je ta udaril nazaj in Oswald je padel na stol. Ko so ga odpeljali iz gledališča, je Oswald zavpil, da je žrtev policijske brutalnosti. Ko je bil pripeljan na policijsko postajo v pripor, je zanikal, da je ubil koga. Ob 19:10 22. novembra je bil Oswald uradno obtožen umora policista Tippita, ob 1:30 23. novembra pa je bil uradno obtožen tudi umora predsednika Kennedyja in poskusa umora guvernerja Connallyja. == Policijska preiskava == Oswalda so med dvema dnevoma na policijski upravi v Dallasu večkrat zasliševali. Priznal je, da je po odhodu iz knjigarne odšel v svojo sobo. Priznal je tudi, da se je preoblekel in oborožil z revolverjem kalibra .38, preden je odšel iz hiše v gledališče. Oswald je zanikal, da bi ubil Kennedyja in Tippita, da je imel puško, in trdil, da sta dve fotografiji, na katerih drži puško in pištolo, ponarejeni. Prav tako je zanikal, da bi sodelavcu rekel, da želi prevoz do Irvinga po zavesne palice za svoje stanovanje (dejal je, da je paket vseboval njegovo kosilo). Zanikal je tudi, da je zjutraj na dan atentata v službo nosil dolg, zajeten paket. Oswald je zanikal, da bi poznal "A. J. Hidella". Oswaldu so nato pokazali ponarejeno kartico selektivnega vojaškega sistema z njegovo fotografijo in psevdonimom "Alek James Hidell", ki jo je imel pri sebi ob aretaciji. Oswald ni hotel odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi s kartico. Posebni agent FBI [[James P. Hosty]] in poveljnik dallaške policije [[Will Fritz]] (vodja oddelka za umore) sta prvo zaslišanje Oswalda opravila v petek, 22. novembra. Ko so Oswalda vprašali, kaj je storil v času atentata, je odgovoril, da je kosilo jedel v salonu v prvem nadstropju (znanem kot "domino soba"); povedal je, da je nato šel v jedilnico v drugem nadstropju, da bi kupil steklenico Coca-Cole iz avtomata, in jo pil, ko je srečal dallaškega motorističnega policista [[Marrion L. Baker|Marriona L. Bakerja]], ki je vstopil v stavbo s pištolo v roki. Oswald je povedal, da je v domino sobi videl dva "črna zaposlena", ki sta šla mimo, enega je prepoznal kot "mlajšega" in nižjega moškega, čigar imena se ni mogel spomniti. [[Junior Jarman]] in [[Harold Norman]] sta Warrenovi komisiji potrdila, da sta se okoli poldneva med odmorom za kosilo "sprehodila" skozi domino sobo. Ko so Normana vprašali, ali je bil v sobi z domino še kdo, je pričal, da je bil tam še kdo, vendar se ni mogel spomniti, kdo je bil. Jarman je pričal, da Oswalda v sobi z domino ni bilo, ko je bil tam. Ko je detektiv za umore [[Jim Leavelle]] pričal pred Warrenovo komisijo, je povedal, da je bil prvič prisoten na zaslišanju z Oswaldom v nedeljo zjutraj, 24. novembra 1963. Ko je odvetnik [[Joseph Ball]] vprašal Leavella, ali je pred tem zaslišanjem kdaj govoril z Oswaldom, je ta izjavil: "Ne, nikoli prej se nisem pogovarjal z njim." Leavelle je nato med pričanjem izjavil, da je bil "edini čas, ko sem imel stik z Oswaldom, to nedeljo zjutraj [24. novembra 1963]. Med Oswaldovim zadnjim zaslišanjem 24. novembra so po besedah ​​poštnega inšpektorja [[Harry Holmes|Harryja Holmesa]] Oswalda ponovno vprašali, kje je bil v času streljanja. Holmes (ki se je zaslišanju udeležil na povabilo stotnika Willa Fritza) je povedal, da je Oswald odgovoril, da je delal v zgornjem nadstropju, ko je prišlo do streljanja, nato pa se je spustil dol po stopnicah, kjer je srečal policista na motorju iz Dallasa Marriona L. Bakerja. Oswald je med zaslišanjem večkrat zaprosil za pravno zastopanje, prav tako pa je prosil za pomoč med srečanji z novinarji. Ko se je v soboto v njegovi celici srečal [[H. Louis Nichols]], predsednik odvetniške zbornice Dallasa, je njihove storitve zavrnil, češ da ga želi zastopati [[John Abt]], glavni svetovalec [[Komunistična partije ZDA|Komunistične partije ZDA]], ali odvetniki, povezani z Ameriško zvezo za državljanske svoboščine. Tako Oswald kot Ruth Paine sta v soboto in nedeljo večkrat poskušala poklicati Abta po telefonu, vendar je bil Abt za konec tedna odsoten. Oswald je v soboto zavrnil tudi ponudbo svojega brata Roberta, da bi si priskrbel lokalnega odvetnika. Med zaslišanjem s kapitanom Fritzom je Oswald na vprašanje: "Ste [[Komunizem|komunist]]?" odgovoril: "Ne, nisem komunist. Sem [[Marksizem|marksist]]." == Umor == [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|353x353_pik|[[Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda|Jack Ruby v trenutku, ko je ustrelil Oswalda]].]] V nedeljo, 24. novembra, so detektivi pospremili Oswalda skozi klet policijske uprave v Dallasu proti oklepnemu avtomobilu, ki naj bi ga odpeljal iz mestnega zapora (ki se je nahajal v četrtem nadstropju policijske uprave) v bližnji okrožni zapor. Ob 11:21 se je lastnik nočnega kluba v Dallasu, [[Jack Ruby]], približal Oswaldu s strani množice in ga od blizu ustrelil v trebuh. Ko je odjeknil strel, je policijski detektiv prepoznal Rubyja in vzkliknil: "Jack, ti ​​prekleti prasec!" Množica pred policijsko postajo je ploskala, ko je slišala, da je bil Oswald ustreljen. Ko se je Oswald z dvigalom spuščal v klet, so bile njegove zadnje posnete besede: "Želim videti Ameriško zvezo za državljanske svoboščine". Ko je odjeknil strel, je Oswald od bolečine zavpil "Oh!" in se z rokami oklepal trebuha, medtem ko je stokal in se zgrudil na tla. Medtem, ko je policija aretirala Ruby, so Oswalda odnesli nazaj v pisarno v kleti. Detektiv [[Billy Combest]] je Oswalda vprašal: »Ali nam želite zdaj kaj povedati?« Oswald je zmajal z glavo in padel v nezavest. [[Slika:Lee Harvey Oswald death newsreel.webm|sličica|295x295_pik|Poročila o Oswaldovem umoru.]] Oswald je nenehno izgubljal zavest, nato pa so ga namestili v reševalno vozilo in ga odpeljali v bolnišnico Parkland Memorial, isto bolnišnico, kjer je dva dni prej umrl predsednik Kennedy. [[Frederick Bieberdorf]], dežurni študent medicine, ki se je peljal v reševalnem vozilu, je povedal, da se je Oswald – nekaj minut pred prihodom v bolnišnico – začel premetavati, se upirati Beiberdorfovi masaži srca in poskušati sprostiti kisikovo masko z ust. Oswald je umrl ob 13:07. Načelnik policije v Dallasu [[Jesse Curry]] je njegovo smrt objavil v televizijskem poročilu. Istega dne so ob 14:45 v pisarni okrožnega zdravniškega preglednika opravili obdukcijo Oswalda. Zdravstveni preglednik okrožja Dallas, [[Earl Rose]], je objavil rezultate obdukcije: »Ugotovili smo lahko dve stvari: prvič, da je umrl zaradi krvavitve zaradi strelne rane in da je bil sicer fizično zdrav moški.« Roseov pregled je pokazal, da je krogla vstopila v Oswaldovo levo stran v sprednji del trebuha in povzročila poškodbe vranice, želodca, aorte, vene cave, ledvic, jeter, diafragme in enajstega rebra, preden se je ustavila na njegovi desni strani. === Pogreb === [[Slika:Family of Lee Harvey Oswald at his Gravesite.jpg|sličica|281x281_pik|Oswaldov pogreb z Marino Oswald, otrokoma in Oswaldovo mamo v prisotnosti 25. novembra 1963 na pokopališču Rose Hill v Ft. Worthu.]] Pogrebni zavod Miller je imel velike težave z iskanjem pokopališča, ki bi bilo pripravljeno sprejeti Oswaldove posmrtne ostanke; pokopališče Rose Hill v Fort Worthu je sčasoma privolilo. Luteranski duhovnik je nejevoljno privolil v izvedbo obreda, a se nato ni pojavil. Javil se je tudi častiti [[Louis Saunders]] iz Sveta cerkva Fort Wortha, ki je dejal, da nekdo mora pomagati tej družini. 25. novembra je pod strogim nadzorom opravil kratko obred ob grobu. Novinarji, ki so poročali o pogrebu, so bili zaprošeni, naj nosijo krsto. Oswaldov originalni napis z njegovim polnim imenom, datumom rojstva in datumom smrti je bil ukraden štiri leta po atentatu. Njegova mati ga je nadomestila z napisom, na katerem je bilo preprosto napisano Oswald. Ukradeni napis so kasneje našli. Truplo njegove matere so pokopali poleg njegovega leta 1981. == Uradna preiskava == Predsednik [[Lyndon B. Johnson]] je izdal izvršni ukaz, s katerim je ustanovil Warrenovo komisijo za preiskavo atentata. Komisija je ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam, Warrenovo poročilo pa Oswaldovim dejanjem ni moglo pripisati nobenega motiva ali skupine motivov:<blockquote>Vendar je očitno, da je Oswalda gnala prevladujoča sovražnost do okolja. Zdi se, da ni bil sposoben vzpostaviti smiselnih odnosov z drugimi ljudmi. Bil je nenehno nezadovoljen s svetom okoli sebe. Že dolgo pred atentatom je izrazil sovraštvo do ameriške družbe in ukrepal v znak protesta proti njej. Oswaldovo iskanje tistega, kar je sam dojemal kot popolno družbo, je bilo že od samega začetka obsojeno na propad. Iskal si je mesto v zgodovini – vlogo "velikega človeka", ki bi bil prepoznan kot nekdo, ki je pred svojim časom. Zdi se, da je bila njegova predanost marksizmu in komunizmu še en pomemben dejavnik njegove motivacije. Pokazal je tudi sposobnost odločnega delovanja in ne glede na posledice, kadar bi takšno dejanje prispevalo k njegovim trenutnim ciljem. Iz teh in mnogih drugih dejavnikov, ki so morda oblikovali značaj Leeja Harveyja Oswalda, se je izoblikoval človek, sposoben atentata na predsednika Kennedyja.</blockquote>Delo komisije je bilo zaprto, čeprav ne tajno. Približno tri odstotke njenih spisov še ni bilo objavljenih, kar je med raziskovalci še naprej sprožalo ugibanja. == Sklici == <references /> == Literatura == * {{cite book|last=Bugliosi|first=Vincent|title=Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy|publisher=Norton|year=2007|isbn=978-0-393-04525-3|author-link=Vincent Bugliosi}} * {{cite book|last=Epstein|first=Edward Jay|title=Legend: the Secret World of Lee Harvey Oswald|location=New York|publisher=McGraw-Hill Book Company|year=1978|isbn=0-07-019539-0}} * {{cite book|author-link=Gerald Ford|last=Ford|first=Gerald|title=Portrait of the Assassin|location=New York|publisher=Simon and Schuster|year=1965|isbn=0-684-82663-1}} * Gillon, Steven. ''Lee Harvey Oswald: 48 Hours to Live'' Sterling. 2013. {{ISBN|1454912510}}. * McMillan, Priscilla Johnson. [https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW/ ''Marina and Lee''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170328200356/https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW |date=March 28, 2017 }} New York: Harper & Row, 1977. * Melanson, Philip H. ''Spy Saga: Lee Harvey Oswald and U.S. Intelligence''. New York: Praeger Publishers, 1990, hardcover, {{ISBN|0-275-93571-X}}. * Nechiporenko, Oleg M. ''Passport to Assassination: The Never-Before Told Story of Lee Harvey Oswald by the KGB Colonel Who Knew Him''. New York: Carroll & Graf Publishers, 1993, {{ISBN|1-55972-210-X}}. * Roffman, Howard. ''Presumed Guilty''. South Brunswick and New York: A. S. Barnes and Company, 1976, hardcover, {{ISBN|0-498-01933-0}}. * {{cite book|last=Sauvage|first=Leo|title=The Oswald Affair|location=Cleveland and New York|publisher=The World Publishing Company|year=1966}}{{ISBN?}} == Zunanje povezave == * [https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ ''Frontline'': Who Was Lee Harvey Oswald?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110623071243/http://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ |date=June 23, 2011 }} * [https://web.archive.org/web/20170106060329/http://www.pbs.org/wgbh/amex/oswald/ ''American Experience'': Oswald's Ghost] * [https://web.archive.org/web/20070101065556/http://www.jfkassassination.net/oswald.htm Lee Harvey Oswald: Lone Assassin or Patsy] by John C. McAdams * [https://web.archive.org/web/20070129111859/http://jfkassassination.net/parnell/chrono.htm Lee Harvey Oswald Chronology] by W. Tracy Parnell * {{cite journal|pmc = 1806829|year = 1967|last1 = Abrahamsen|first1 = D.|title = A Study of Lee Harvey Oswald: Psychological Capability of Murder|journal = Bulletin of the New York Academy of Medicine|volume = 43|issue = 10|pages = 861–888|pmid = 19312773}} * {{IMDb name|652640}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oswald, Lee Harvey}} [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški komunisti]] [[Kategorija:Atentatorji]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] 8n19dqjhzy2z86dy0pqoak2a6hd2hf3 0 501726 6675905 6675616 2026-05-15T06:42:11Z Gledalec 242658 pp 6675905 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=J. D. Tippit|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Tippit leta 1963.|citizenship={{USA}}|death_cause=[[Umor]]|known_for=Policist, ki je prepoznal in ustavil [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveya Oswalda]] v soseski Oak Cliff, ker se je ujemal z opisom osumljenca.|occupation=}}'''J. D. Tippit,''' [[Američani|ameriški]] [[policist]] * [[18. september]] [[1924]] [[Annona, Texsas|Annona]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[22. november]] [[1963]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Tippit je bil 11 let član policijske uprave v Dallasu. 22. novembra 1963, na dan atentata na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], je Tippit iskal osumljenca napada. Med nalogo ga je, približno 45 minut po Kennedyjevem atentatu, v stanovanjski soseski v predelu Oak Cliff v Dallasu ustrelil [[Lee Harvey Oswald]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jdtippit.com/1924_bio.htm|title=BIOGRAPHY: 1924–1943}}</ref> Tippit je pozneje zaradi poškodb streljanja umrl. Oswald je bil prvotno aretiran zaradi umora Tippita, nato pa je bil aretiran zaradi umora predsednika Kennedyja. Oswald je bil obtožen obeh kaznivih dejanj kmalu po aretaciji, a ga je dva dni kasneje ubil [[Jack Ruby]]. == Življenjepis == J. D. Tippit se je rodil 18. septembra 1924 v [[Annona|Annoni]] v [[Teksas|Teksasu]]. Bil je sin kmetov Edgarja Leeja Tippita in Lizzie Mae Rush. Kljub domnevam, da je bilo njegovo ime "Jefferson Davis", okrajšava dejansko ni imela posebnega pomena.<ref>{{cite web|url=https://www.jdtippit.com/tree.htm|title=Tippit family tree|website=jdtippit.com}}</ref> V vojsko Združenih držav se je vpisal 21. julija 1944 in bil vključen v 513. padalski pehotni polk 17. letalske divizije. Boril se je v operaciji Varsity in letalskem preletu reke Ren marca 1945.<ref>{{Cite web|url=https://www.jdtippit.com/1943_bio.htm|title=J. D. Tippit / 1943–1952 Biography|work=J. D. Tippit: An Ordinary Life – Official Home Page}}</ref> Odlikovan je bil z bronasto zvezdo ter ostal v aktivni službi do 20. junija 1946.<ref>{{cite book|last=Dooley-Awbrey|first=Betty|title=Why Stop?: A Guide to Texas Roadside Historical Markers|year=2013|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-1-58979-789-5|page=93}}</ref> 26. decembra 1946 se je Tippit poročil z Marie Frances Gaswat in z njo je imel tri otroke. Tippit je opravljal je več različnih delovnih mest, med drugim je bil kmet in rančer, 28. julija 1952 pa se je zaposlil na policiji v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] kot policijski častnik. V času, ko je delal na policijski postaji v Dallasu, je bil Tippit dvakrat nagrajen za njegov pogum.<ref>{{cite book|last1=Russo|first1=Gus|last2=Moses|first2=Harry|others=Foreword by [[Tom Brokaw]]|author1-link=Gus Russo|title=Where Were You?: America Remembers the JFK Assassination|url=https://archive.org/details/wherewereyouamer0000russ|year=2013|publisher=Lyons Press|isbn=978-0762794560|page=[https://archive.org/details/wherewereyouamer0000russ/page/n52 41]}}</ref> Kot dallaški policist prejemal mesečno plačo 490 dolarjev, kar je enako 4877 dolarjev v letu 2023.<ref>{{cite web|url=http://www.dallasnews.com/news/jfk50/reflect/20131102-for-slain-officer-j.d.-tippits-family-normal-life-gone-in-a-flash.ece|title=For slain officer J.D. Tippit's family, 'normal' life gone in a flash|last=Appleton|first=Roy|date=November 2, 2013|work=Dallas News|access-date=August 15, 2014}}</ref> Do leta 1963 je imel policijski avto št. 10. [[Slika:Simulated Positions of Lee Harvey Oswald and JD Tippit on November-22-1963.png|sličica|FBI je simuliral rekreacijo položajev Oswalda in policista Tippita v času streljanja.|310x310_pik]] 22. novembra 1963 je bil Tippit na rutinski patrulji v [[Oak Cliff|Oak Cliffu]], stanovanjski soseski v Dallasu.<ref name="WCR-C4">{{cite book|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/|year=1964|publisher=United States Government Printing Office|location=Washington, D.C.|page=165|chapter=Chapter 4: The Assassin|chapter-url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-4.html|ref={{harvid|Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy, Chapter 4|1964}}}}</ref> Ob 12:45, petnajst minut po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na predsednika Johna Kennedyja]], je prejel radijski ukaz, naj se odpravi v osrednjo regijo Oak Cliff kot del policijskih nadzorov v središču mesta.<ref name="WCR-C1">{{cite book|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/|year=1964|publisher=United States Government Printing Office|location=Washington, DC|page=5|chapter=Chapter 1: Summary and Conclusions|chapter-url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-1.html|ref={{harvid|Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy, Chapter 1|1964}}}}</ref> Ob 12:54 je Tippit sporočil, da je opravil naročilo. Do takrat je bilo poslanih več sporočil, ki so opisovale osumljenca atentata: belega moškega, starega okoli 30 let, visokega 1,78 m in težkega okoli 75 kg.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IdnhAQAAQBAJ&pg=PA92|last=Myers|first=Dale K.|author-link=Dale K. Myers|title=With Malice: Lee Harvey Oswald and the Murder of Officer J. D. Tippit|year=2013|publisher=[[Open Road Media]]|page=92|isbn=978-1-4804-5502-3}}</ref> [[Slika:X Marks Spot Where Oswald Killed Officer J.D. Tippit - Oak Cliff Neighborhood - Dallas - Texas - USA (19474820384).jpg|sličica|Označeno mesto, na katerem je Oswald ubil policista Tippita.|314x314_pik]] Ob 13:13 je Tippit počasi vozil po 10. ulici v Oak Cliffu, ko se je v bližini križišča 10. in Patton Avenue ustavil ob [[Lee Harvey Oswald|Leeju Harveyju Oswaldu]], ki je hodil po pločniku v isti smeri. Oswalda, ki je ustrezal opisu osumljenca,<ref>Oswald was {{convert|5|ft|9|in|m}} tall and weighed {{convert|150|lb|kg}}. Warren Commission Hearings Vol. XXVI, p. 521.</ref> je Tippit poklical skozi odprto okno, ta pa je stopil do avta in se skozi okno pogovarjal s Tippitom.<ref>Warren Commission Hearings, vol. 19, p. 113, Barnes Exhibit A, [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh19/html/WH_Vol19_0066a.htm Right side of Tippit squad car], showing open wing vent window. [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh17/html/WH_Vol17_0128b.htm Mrs. Markham] was on the opposite side of the street and a half block back.</ref> Tippit je zatem odprl leva stranska vrata in začel hoditi okoli prednjega dela avtomobila proti Oswaldu. Ko je hodil mimo prednjih koles na sprednji strani, je Oswald izvlekel svoj revolver in izstrelil več strelov. Trije naboji so zadeli Tippita v prsni koš, in ko je ležal na tleh, ga je Oswald še enkrat ustrelil v desni tempelj ter pobegnil iz kraja dogodka. Streljanju in trenutkom po njem je bilo priča več ljudi. [[Domingo Benavides]] je videl Tippita, ki je stal blizu vrat njegovega parkiranega policijskega avtomobila, Oswald pa je ostal blizu desne strani avtomobila. Ko je zaslišal strele in videl Tippita padati, je ustavil svoj tovornjak čez cesto, poleg Tippitovega avtomobila. Nato je opazoval, kako je Oswald zapustil prizorišče in med hojo odstranil prazne naboje iz svojega revolverja. Potem, ko je počakal v svojem vozilu, dokler Oswald ni izginil iz kraja dogodka, je Benavides stekel proti nezavestnemu Tippitu in, ko ga je videl na videz mrtvega, streljanje prijavil policijski postaji prek radia policijskega avtomobila.<ref>Warren Commission Hearings, vol. 3, p. 342, [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh3/html/WC_Vol3_0175b.htm Testimony of Mrs. Barbara Jeanette Davis]. Warren Commission Hearings, vol. 6, p. 454, [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh6/html/WC_Vol6_0232b.htm Testimony of Mrs. Charlie Virginia Davis].</ref> Nezavestnega Tippita so pripeljali v Medototično bolnišnico, kjer je ob 13:25 podlegel strelnim ranam in umrl.<ref name="Myers">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IdnhAQAAQBAJ&q=lizzie+mae+rush&pg=PT898|last=Myers|first=Dale K.|author-link=Dale K. Myers|title=With Malice: Lee Harvey Oswald and the Murder of Officer J. D. Tippit|year=1998|location=Milford, Michigan|publisher=Oak Cliff Press|isbn=0-9662709-7-5|page=[https://books.google.com/books?id=IdnhAQAAQBAJ&dq=%22Lizzie%20Mae%20Rush%22%201905%201990&pg=PT706 n.p.]}}</ref> Tippitov pogreb je potekal 25. novembra 1963 v cerkvi Beckley Hills, pokopali pa so ga v spominskem parku Laurel Land v Dallasu.<ref>{{cite news|title=Bells Toll for Officer Tippit|newspaper=[[The Boston Globe]]|date=November 26, 1963|page=10|agency=Associated Press}}</ref><ref>{{cite news|title=Oswald Is Buried in Texas in a Wooden Coffin|first=Donald|last=Janson|newspaper=[[The New York Times]]|date=November 26, 1963|page=14}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.theaustralian.com.au/inquirer/untold-story-of-the-jfk-assassination-murder-of-jd-tippit/news-story/7cc0e2f44614bd6ad46a7d4ea35956be|url-access=subscription|title=The untold story of the day JFK was assassinated|author=Alan Howe|newspaper=[[The Australian]]|date=November 22, 2022|access-date=November 22, 2022}}</ref> == Glej tudi == * [[John F. Kennedy]] * [[John Connally]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{official|https://www.jdtippit.com/index.html}}, Oak Cliff Press ([[:en:Dale_K._Myers|Dale K. Myers]]) * [http://www.odmp.org/officer/13338-officer-j-d-tippit "Officer J. D. Tippit"], [[:en:Officer_Down_Memorial_Page|Officer Down Memorial Page]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tippit, J. D.}} [[Kategorija:Ameriški policisti]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] rwxww9oxwsh3s29dfzaluid9j1oj11n 0 503878 6675888 6668427 2026-05-15T05:59:15Z Doncsecz~slwiki 9581 6675888 wikitext text/x-wiki [[File:Covadonga 1 1 (6625185099).jpg|thumb|210px|Sveta jama Covadonga ]] [[File:Monasterio Covadonga.jpg|thumb|right|210px| Bazilika de Santa María la Real de Covadonga]] [[File:Covadonga - Santa Cueva 5.jpg|210px|thumb|right|Sveta jama]] '''Sveta jama Matere Božje Covadonga''' ({{lang-es|Santa Cueva de Nuestra Señora de Covadonga}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Santa Cueva de Cuadonga'') je katoliško svetišče v [[Asturija|Asturiji]] na severu [[Španija|Španije]]. Gre za jamo v pogorju [[Picos de Europa]], ki daje ime župniji Covadonga v občini Cangas de Onís. Ime se nanaša na svetišče, posvečeno Devici iz Covadonge, kjer je leta 718 potekala prva bitka španske [[rekonkvista|rekonkviste]]. Pomen ''Covadonga'' izvira iz ''Cova de onnica'' in pomeni jamski vodnjak. Pripona ''onnika'', ''fuente'' (izvir), izhaja iz keltskega ''onna'', reka, in na tem območju tvori številna imena krajev, kot so Isongo "izvir Is", Triongo "trije izviri", Candongo "beli izvir" itd.<ref>Galmés de Fuentes, Álvaro, “Toponimia asturiana y asociación etimológica”. Lletres Asturianes 19 (1986), 31-39.</ref> == Opis in zgodovina == Izvor jame kot mesta kulta je sporen. Po mnenju nekaterih učenjakov je tradicionalna različica, ki izvira iz latinskega imena ''Cova Dominica'' ali "Jama Gospe" (ker je to kraj, posvečen kultu Device Covadonge), malo verjetna in bi dala v asturščini ''Covadomingi''.<ref>Ramón Sordo Sotres “nombres de sitios relacionados con la batalla de covadonga”, Boletín del Instituto de Estudios Asturianos 123 (1987), pp. 689-696.</ref> Vendar pa je v kronološkem vrstnem redu kronik, ki se nanašajo na astursko monarhijo in njeno zgodovino, najstarejša kronika Albeldensea, nato pa kronika Alfonsa III. Od slednjih je prva ''Crónica Rotense'', tako imenovana, ker so jo našli v stolnici San Vicente de Roda v Isábeni in je že kazala besede ''coba dominica'', ki so se v poznem srednjem veku razvile v sedanje ime ''Covadonga'' mimo vmesnih stopenj ''covadomnice'', ''covadónnice'' in ''covadónega''.<ref>Cerra Suárez, Silverio, ''¿Qué es Covadonga? Biografíadelsantuario más antiguo de España'', AS-4443-08, 2008, str.18-19</ref> Zdi se, da je bil prvotno drug kraj sotočja poganskega kulta (v tem primeru vodnjak in jama skupaj, ki sta vidna kot svetišče) in je bil v prazgodovini in še v času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarska]] zaseden. Krščansko izročilo pravi, da je [[Pelagij Asturski]], ko je lovil zločinca, ki se je zatekel v jamo, srečal puščavnika, ki je častil Devico Marijo. Puščavnik je prosil Pelagija, naj odpusti kriminalcu, saj se je zločinec zatekel po zaščito k Devici in pravi, da bo nekega dne tudi on moral poiskati zavetje v jami. Muslimanske kronike o bitki pri Covadongi pravijo, da so v to jamo Pelagijeve sile pobegnile in se hranile z medom čebel, ki so prebivale v razpokah skale. Krščanske kronike trdijo, da je bil pri zmagi ključen čudežni poseg Device Marije, ki je odbijala napade na jamo. Prva gradnja v Sveti jami sega v čas vladavine Alfonza I. Asturskega, ki je v spomin na zmago Pelagija nad muslimani zgradil kapelico, posvečeno Devici Mariji, kar je povzročilo poimenovanje Naša gospa iz Covadonga (popularno znan kot ''La Santina''). Poleg oltarja, posvečenega Devici, sta bila zgrajena še dva za svetega [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] in svetega [[sveti Andrej|Andreja]]. Alfonz je to cerkev predstavil [[benediktinci|benediktinskim]] menihom. Jama je bila pokrita z lesom, leta 1777 pa je ogenj uničil srednjeveški kip Marije. Sedanja lesena podoba Device in otroka je iz 16. stoletja, svetišču pa jo je leta 1778 podarila [[stolnica v Oviedu]]. Med [[španska državljanska vojna|državljansko vojno]] je podoba Device izginila in so jo leta 1939 našli na španskem veleposlaništvu v Franciji. Sedanja kapelica v romanskem slogu je delo Luisa Menéndeza-Pidala in Alvareza. == Kraljevi panteon Covadonga == Svetišče Covadonga je bilo zelo pomembno za zgodnje (8. stoletje) krščansko kraljestvo Asturija.<ref name="Ricardo del_1">Del Arco y Garay, Ricardo del Arco y Garay, Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas, ''Sepulcros de la Casa Real de Castilla'', 1954, Madrid, str. 128-130, X</ref> Člani kraljeve družine, pokopani v ''Pantéon Real de Covadonga'', so bili naslednji: * [[Pelagij Asturski]] (umrl 737). Prvi kralj Asturije in sin [[Favila Asturijski|vojvode Favile]]. * kraljica Gaudiosa, Pelagijeva žena. * Sestra kralja Pelagija. * [[Alfonz I. Asturski]] (693-757). Tretji kralj Asturije, sin Petra Kantabrijskega, vojvode Kantabrije. * kraljica Ermesinda. Žena Alfonza I., hči kralja Pelagija in kraljice Gaudiose ter sestra Favila Asturskega. Pelagij je umrl v Cangas de Onísu, kjer je imel dvor leta 737. Po njegovi smrti je bilo njegovo telo pokopano v cerkvi Santa Eulalia, ki je v asturskem mestu Abamia, kjer je bila prej pokopana tudi njegova žena. Kronist Ambrosio Morales je v svojem delu zapisal, da je Alfonz X. Modri, kralj Kastilije in Leona, ukazal, naj posmrtne ostanke Pelagija in njegove žene preselijo v Sveto jamo v Covadongi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Santa Cueva de Covadonga }} * {{Official website|http://www.santuariodecovadonga.com/}} * [http://www.realsitiodecovadonga.com/ Real Sitio de Covadonga] {{coord|43.3089|N|5.0564|W|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Asturija]] [[Kategorija:Jame v Španiji]] 98detij024kxkc5jen5tbr53hm2ucp9 0 503956 6675884 6437662 2026-05-15T05:55:26Z Doncsecz~slwiki 9581 6675884 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Kulturni center Oscarja Niemeyerja | native_name = Centro Cultural Internacional Oscar Niemeyer | native_name_lang = es | former_names = | alternate_names = | image = CentroNiemeyer72.jpg | caption = Centro Niemeyer | image_map = | map_caption = | altitude = | building_type = mednarodni kulturni center | architectural_style = visokotehnološka arhitektura | structural_system = | ren_cost = | location = [[Avilés]], [[Španija]] | address = | client = Fundación Centro Cultural Internacional Oscar Niemeyer Principado de Asturias | owner = | current_tenants = | landlord = | coordinates = | start_date = 2008 | completion_date = 2011 | inauguration_date = | renovation_date = | demolition_date = | destruction_date = | height = | diameter = | other_dimensions = | floor_count = | floor_area = | main_contractor = | architect = [[Oscar Niemeyer]] | architecture_firm = | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | other_designers = | quantity_surveyor = | awards = | ren_architect = | ren_firm = |cost = |website = [http://www.niemeyercenter.org niemeyercenter.org] }} '''Mednarodni kulturni center Oscar Niemeyer''' ali '''Centro Niemeyer''' ({{lang-es|Centro Cultural Internacional Oscar Niemeyer}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Centru Cultural Internacional Oscar Niemeyer'', popularno znan kot ''el Niemeyer'') je kompleks kulturnega središča, ki ga je zasnoval brazilski [[arhitekt]] [[Oscar Niemeyer]] in je mednarodni projekt. Središče stoji ob estuariju [[Avilés]]a v [[Asturija|Asturiji]] na severozahodu [[Španija|Španije]]. Odprt je bil 26. marca 2011. Zaradi svoje impozantne velikosti ter bele, rdeče in rumene zunanjosti je zelo viden mejnik v pokrajini mesta. == Oscar Niemeyer: Izvir in oblikovanje == Oscar Niemeyer iz [[Rio de Janeiro|Rio de Janeira]] v [[Brazilija|Braziliji]], eden najvplivnejših modernističnih arhitektov na svetu<ref>[https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/architecture/influential-modernist-architect-oscar-niemeyer-dies-aged-104-8388933.html Influential modernist architect Oscar Niemeyer dies aged 104]. The Independent, 6 December 2012</ref>, je leta 1989 prejel [[Nagrade Princesa de Asturias|nagrado Princesa de Asturias]] za umetnost. To je bil začetek odnosa med Niemeyerjem in [[španska avtonomna skupnost|avtonomno skupnostjo]] Kneževino Asturijo. Leta pozneje je Niemeyer kot darilo ob 25. obletnici podelitve nagrade kneževini podaril projekt. Njegovo oblikovanje je postalo projekt, ki naj bi bil mednarodna referenca na kulturnem področju. Posvečen je izobraževanju, kulturi in miru.<ref>[http://www.niemeyercenter.org/programa_eventos_info.php Information]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=September 2013}}</ref> Center je prvo delo Niemeyerja v Španiji in dejal je, da meni, da je to njegovo najpomembnejše v Evropi <ref>{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/papel/2007/04/05/cultura/2107112.html |title=Note in "El Mundo" |publisher=Elmundo.es |date=}}</ref>, kar je razlog za njegovo poimenovanje - Centro Niemeyer. ===Struktura === Niemeyerjev center tvori pet glavnih elementov, ki se med seboj dopolnjujejo:<ref>[http://www.informativos.telecinco.es/wody-allen/preestreno/el-sueno-de-casandra/aviles/dn_49481.htm Description and Woody Allen]</ref> * '''Odprti trg''' je velik odprt zunanji prostor za kulturne dejavnosti, ki odraža Niemeyerjevo zamisel o kraju, odprtem za človeštvo. Lahko sprejme 10.000 ljudi. Pod njim je zgrajeno parkirišče s 276 prostori. * '''Avditorij''' s 7477 m2, s sedeži za 1.012 ljudi za koncerte, gledališke predstave in konference. Nenavadno je, ker sedeži ne razlikujejo med družbenimi sloji. Vključuje Klub, majhen prostor za koncerte in razstavo v preddverju. * '''Kupola''' - Muzej je razstavna stavba, 4132 kvadratnih metrov v dveh nadstropjih. * '''Stolp''' je namenjen ogledu znamenitosti in vključuje restavracijo in salon s koktajli. Ima 784 kvadratnih metrov, višina presega 14 metrov * '''Večnamenska stavba''' s 3052 m2 vsebuje filmski center, sejne sobe, kavarno, trgovino in informacijski kiosk. <gallery> File:CentroNiemeyer80.jpg|Auditorij File:Centro Niemeyer Spain.jpg|Logotip, ki temelji na dveh glavnih barvah del Oscarja Niemeyerja File:CentroNiemeyer92.jpg|"Odprt trg za človeštvo..." File:Aviles - Centro Cultural Internacional Oscar Niemeyer 67.jpg|Večnamenska stavba File:CentroNiemeyer70.jpg|Stolp File:CentroNiemeyer61.jpg|''La grapa'' File:Ría de Avilés.jpg|Nabrežje estuarija Avilés </gallery> {{wide image|CentroNiemeyer1.jpg|1000px|Panorama Niemeyerjevega Centra}} === Slog in barve === Glavna značilnost Niemeyerjevega dela so stavbne krivulje. Barve stavbe - predvsem bela, rdeča, rumena in modra - odražajo vpliv [[neoplasticizem|neoplasticizma]] na njegovo delo.<ref>[http://noticias.arq.com.mx/Detalles/1854.html "Entrevista: Niemeyer la poética de la curva"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201194310/http://noticias.arq.com.mx/Detalles/1854.html |date=1 February 2014 }} (Spanish) in http://noticias.arq.com.mx</ref> === Korak za korakom === Prvi kamen je bil položen aprila 2008. Spektakularne stavbe, ki jih je arhitekt Óscar Niemeyer zasnoval za to kulturno središče, so prisilile tehnike izvajalca Sedesa, da je oblikoval zapleten delovni načrt, saj je bila vsaka stavba konstruktiven izziv.<ref>{{navedi splet|author=Yolanda De Luis |location= Avilés |url=http://www.elcomerciodigital.com/aviles/20090703/aviles/niemeyer-entra-nueva-fase-20090703.html |title=Article in "El Comercio Digital" |publisher=Elcomerciodigital.com |date=}}</ref> Uporabljeni materiali so bili predvsem beton in steklo. Gradili so objekt za objektom vse v skladu s tehnologijo predvidene izvedbe. Kompleksnost vsake od struktur je drugačna in tudi njihove dimenzije, kar pojasnjuje napredovanje del. Odprti trg je bil prekrit z belim betonom. Strani avditorija so bile pobarvane rumeno, kar je ustvarilo kontrast s prevladujočo belo barvo na preostalih stavbah. Na eni od strani gledališča je keramično umetniško delo, ki ga je zasnoval Niemeyer, predstavlja obris počivajoče ženske. Odrska vrata so bila pobarvana rdeče. Ta vrata so lahko odprta na kvadrat, tako da lahko predstave sodelujejo znotraj ali zunaj stavbe. Slovesna otvoritev je potekala marca 2011 z video govorom Niemeyerja in jazz koncertom z [[Woody Allen|Woodyjem Allenom]] pred več kot 10.000 obiskovalci.<ref>[http://www.elmundo.es/elmundo/2011/03/26/cultura/1301097031.html ''El clarinete de Woody Allen apadrina el Niemeyer'' Elmundo.es, 26 March 2011]</ref> [[File:Paseo de la ría 2.JPG|thumb|Estuarij Avilés]] [[File:Oscar Niemeyer Cultural Center Avilés.JPG|thumb|right]] === 'Niemeyerjev učinek': vpliv v postindustrijskem mestu === Poleg kulturnih namenov ima Center pomemben okoljski poudarek. Je središče obsežnega procesa regeneracije mesta, ki bo spremenil celotno mestno obalo. Stoji na otoku, ki je nastal v estuariju Avilésa, nedaleč od industrijskega območja. To je pripomoglo k procesu regeneracije območja. Oblasti zdaj tam načrtujejo številne spremembe, na primer odpravo velikega prometa s pristaniškega območja (kjer je središče) in ustvarjanje športnih in rekreacijskih območij. V načrtu so tudi novi gradbeni projekti - odraz učinka Niemeyerjevega centra. To območje se zdaj imenuje ''La Isla de la Innovación''<ref>{{navedi novice|author=Paul Richardson |url=https://www.theguardian.com/travel/2011/jul/01/aviles-asturias-northern-spain-niemeyer |title='&#39;A great white hope in Avilés, Asturias'|work=The Guardian |date= 1 July 2011|location=London}}</ref> (Otok inovacij).<ref>{{navedi splet |url=http://www.xihalife.com/blogs/entries/6276.htm |title=More information about "The Island of the innovation in Avilés" |publisher=Xihalife.com |date=9 January 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110718131202/http://www.xihalife.com/blogs/entries/6276.htm |archivedate=18 July 2011 |df=dmy-all }}</ref> Razvijata ga vlada Kneževine Asturija in španska vlada. Zagotovil bo gospodarsko in urbano regeneracijo degradiranega območja kot del procesa industrijske preobrazbe: estuarija Avilés. ==== Niemeyerjev učinek ==== Zahvaljujoč arhitekturi in kulturnemu projektu so se za Center začeli zanimati številni umetniki.<ref>[http://www.abc.es/20090830/gente-celebrities/brad-pitt-visita-sorpresa-200908302205.html ''Brad Pitt visita por sorpresa Avilés''] ABC, 31 August 2009</ref> [[Brad Pitt]], privrženec dela Oscarja Niemeyerja, je obiskal mesto, da bi si ogledal dela<ref>{{navedi splet|author=La Opinión de A Coruña |url=http://www.laopinioncoruna.es/cultura/2009/08/31/cultura-brad-pitt-visita-sorpresa-aviles-interesa-centro-niemeyer/315526.html |title=Brat Pitt's surprise visitita |date=31 August 2009 |publisher=Laopinioncoruna.es }}</ref> in povečal publiciteto asturskega kulturnega kompleksa. Druge hollywoodske zvezde, na primer Kevin Spacey, so mesto večkrat obiskale v sodelovanju s centrom (premiere, konference in gledališke predstave).<ref>[http://cultura.elpais.com/cultura/2011/09/29/actualidad/1317247202_850215.html ''Kevin Spacey convierte a Ricardo III en un dictador del siglo XX'']. Cultura, El País, 29 September 2011</ref> Zaradi sodelovanja med različnimi svetovnimi osebnostmi (umetniki, dobitniki Nobelove nagrade, srečanja Združenih narodov itd.) Je bil Centro Niemeyer leta 2011 določen kot »španska kulturna ustanova z večjo prisotnostjo v nacionalnih in mednarodnih medijih«.<ref>{{navedi splet|author=Y. De Luis |url=http://www.elcomercio.es/v/20111011/aviles/institucion-cultural-espanola-presencia-20111011.html |title=La Voz de Avilés|publisher=Elcomercio.es |date=11 October 2011 }}</ref> Leto kasneje se je območje okoli centra pripravilo na prihod prvega komercialnega križarjenja v zgodovini Avilésa. Prihodnje obiskovalce sprejme vzhodni vrt ob ustju. Za povečanje turizma so v načrtu vzpostavitev večjega rekreacijskega pristanišča.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aviles.es/AytoAvilesPortal/portal/cn/NavSec/Documento |title=The Island of Innovation |publisher=Aviles.es |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20120721103123/http://www.aviles.es/AytoAvilesPortal/portal/cn/NavSec/Documento |archivedate=21 July 2012 |df=dmy-all }}</ref> Center je navdihnil tudi nekaj sladkarij, kot so: ''Niemeyitas'', ''Cúpulas de Avimeyer'' (''avimeyer'' kupole) itd.<ref>{{navedi splet | url=http://avilescomarca.info/asyportal/index.php?id_pagina=34&tipo=contenido&id_objeto=6593&id_plantilla=81 | title=Niemeyitas | publisher=Comarca Avilés | accessdate=23 September 2016 | archive-date=2017-02-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170205013405/http://avilescomarca.info/asyportal/index.php?id_pagina=34&tipo=contenido&id_objeto=6593&id_plantilla=81 | url-status=dead }}</ref> Kratki film ''Keres'' avtorja Alfonsa S. Suareza je bil posnet v centru.<ref>{{navedi splet|author=KERES94 personen vinden dit leuk |url=http://www.facebook.com/pages/KERES/218976954827340 |title='&#39;Keres'&#39; Facebook page |publisher=Facebook.com |date=18 September 2012}}</ref> Več avtomobilskih podjetij je stavbe uporabljalo tudi za promocijo svojih najnovejših avtomobilov.<ref>[http://www.elcomercio.es/20130902/asturias/aviles/anuncio-nissan-niemeyer-201309021725.html ''Nissan lleva su guerra de las galaxias al Niemeyer y al Calatrava''] La voz e Avilés, 2 September 2013</ref> Tudi modna revija ga je leta 2011 uporabila kot ozadje za fotografsko sejo.<ref>[http://www.elcomercio.es/v/20110524/aviles/model-niemeyer-20110524.html ''Una 'top model' en el Niemeyer''] La voz de Avilés, 24 May 2011</ref> == Stičišče znanja == Vizija Oscarja Niemeyerja temelji na treh stebrih: izobraževanju, kulturi in miru. Center poskuša biti magnet za tri elemente. Center poskuša tudi združiti mednarodne in nacionalne dogodke. === G8 kulture === Decembra 2007 je Fundacija organizirala prvi svetovni forum mednarodnih kulturnih centrov v Avilésu v Asturiji (znan tudi kot G8 kulture) z osmimi mednarodnimi kulturnimi centri: Lincolnov center v New Yorku (ZDA), Barbican Center v [[London]]u (Združeno kraljestvo), [[Sydneyjska opera|Operna hiša]] v [[Sydney]]ju, [[Pompidoujev center]] iz [[Pariz]]a (Francija), [[Aleksandrijska knjižnica]], Tokijski mednarodni forum (Japonska) in Hongkonški kulturni center (Kitajska) ter [[Kulturni center Oscarja Niemeyerja]] iz [[Avilés]]a, [[Asturija]] (Španija).<ref>{{navedi splet|url=http://www.elpais.com/articulo/cultura/Despega/G-8/cultura/elpepucul/20071206elpepicul_1/Tes |title=El País.com, 22/2/2008 |publisher=Elpais.com |date=6 December 2007}}</ref> === Prireditve === Razstava ''Luz'' Carlosa Saure je bila produkcija Centra Niemeyerja. Center je koproduciral ''Utopío'' Maríe Pagés, v sodelovanju z drugimi institucijami pa je naročil in produciral ''Richarda III'' Sama Mendesa s Kevinom Spaceyjem v glavni vlogi. Ta predstava je bila del Bridge Project med Brooklynsko glasbeno akademijo, Old Vic Theatre v Londonu in britanskim producentom Neal Street.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.srt.com.sg/index.php?option=com_content&view=article&id=918:the-bridge-project-richard-iii&catid=21:current-season&Itemid=109 |title=Web del The Repertory Theatre, Singapur |accessdate=2021-08-08 |archive-date=2021-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210808130852/https://www.srt.com.sg/index.php?option=com_content&view=article&id=918:the-bridge-project-richard-iii&catid=21:current-season&Itemid=109 |url-status=dead }}</ref> Asturija je bila eno redkih krajev na svetu, kjer je bila predstavljena, dodala je Avilesa na seznam imen, kot so London, Neapelj, Istanbul, Atene, San Francisco in New York. === Izobraževanje === Center je organiziral različne izobraževalne dejavnosti, na primer tiste v sodelovanju s Fundacijo Kevin Spacey ali Marío Pagés. Študenti različnih starosti so imeli priložnost uporabiti kraj srečanja za učenje in dejavnosti, kot je na primer igranje na Broadwayu.<ref>{{navedi splet|author=La Nueva España |url=http://www.lne.es/gijon/2012/03/28/gijon-broadway/1220562.html |title=De Gijón a Broadway '&#39;La Nueva España'&#39;, 28th March 2012 |publisher=Lne.es |date=28 March 2012}}</ref> To je bil tudi eden od postajališč Ruta Quetzal leta 2011.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=pCxPIhjxdm0 |title=Ruta Quetzal video |publisher=Youtube.com |date=14 July 2011}}</ref> === Filmski center === Ena od stalnih dejavnosti Niemeyerjevega centra je Filmski center. Woody Allen je idejo predlagal vladi Kneževine Asturije po več obiskih Asturije. Javno je podprl Avilésov center, obiskal mesto in ga vključil v svoj prvi film, posnet v Španiji (''Vicky Cristina Barcelona''' 2008). Oktobra 2008 je Evropska filmska akademija (EFA) objavila, da bo sodelovala s filmom Niemeyerjevega centra za stalni kino v Večnamenski stavbi. Sedmi sedež v peti vrsti nosi ime Woodyja Allena. Kino je bil odprt leta 2011. Drugi sedež je namenjen Volkerju Schlöndorffu. Filmski center dela filme na temo, kot so Združeni narodi itd., prikazuje pa tudi premiere in kratke filme. == Fundacija Mednarodnega kulturnega centra Oscar Niemeyer == Fundación Centro Cultural Internacional Oscar Niemeyer Principado de Asturias je bila ustanovljena leta 2007 za upravljanje stavb in kulturnih projektov Centra Niemeyer. Fundacija razvija mednarodne projekte in si prizadeva vzpostaviti mrežo sodelovanja. Delo Fundacije temelji na treh ciljih: izobraževanju, kulturi in miru. Upajo, da bo center magnet za talente, znanje in ustvarjalnost ter spodbujal lokalne vsebine. Močno se osredotoča na sodelovanje z mednarodnimi kulturnimi centri. == Nagrade == Arhitekturni projekt je prejel naslednje nagrade: * najboljši nacionalni projekt na srečanju v Barceloni (2010) <ref>{{navedi splet |url=http://www.rtpa.es/asturias:El-Centro-Niemeyer-recibira-dos-premios-en-Oviedo-y-Barcelona-por-su-calidad-como-proyecto-urbanistico_111287304718.html |title=RTPA noticias |publisher=Rtpa.es |date=17 October 2010 |access-date=21 May 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111004043215/http://www.rtpa.es/asturias:El-Centro-Niemeyer-recibira-dos-premios-en-Oviedo-y-Barcelona-por-su-calidad-como-proyecto-urbanistico_111287304718.html |archive-date=4 October 2011 |url-status=dead }}</ref> * najboljši projekt razvoja mest na podelitvi nagrad Éxito Empresarial en Asturias (2010) <ref>{{navedi splet|author=La Nueva España |url=http://www.lne.es/aviles/2010/10/17/proyecto-urbanistico-niemeyer-recibira-premios-proxima-semana/981485.html |title=Article in '&#39;La Nueva España'&#39; newspaper |publisher=Lne.es |date=}}</ref> * Icono de la Asturias de hoy (po izboru bralcev časopisa El Comercio (2011) <ref>{{navedi splet|author=E.C.D. | location= Gijón |url=http://www.elcomercio.es/20110413/asturias/niemeyer-icono-asturias-201104131904.html |title=El Comercio, April 2011 |publisher=Elcomercio.es |date=}}</ref> * II. Premio en la kategoría placa de yeso laminado in el VIII Saint-Gobain Gypsum International Trophy Awards. (Junij 2012) 2012 <ref>[http://www.obrasurbanas.es/placo-premiada-en-la-categoria-de-placa-de-yeso-laminado-del-viii-saint-gobain-gypsum-international-trophy-awards 2nd Prize- VIII Saint-Gobain Gypsum International Trophy Awards] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120628011953/http://www.obrasurbanas.es/placo-premiada-en-la-categoria-de-placa-de-yeso-laminado-del-viii-saint-gobain-gypsum-international-trophy-awards |date=28 June 2012 }}</ref> Za svoj kulturni prispevek je prejel tudi nagrado: * Premio del Público del Festival de Jeréz 2012 (nagrada občinstva festivala Jerez) UTOPÍA de María Pagés (koprodukcija Centro Niemeyer)<ref>[http://www.diariodejerez.es/article/ocio/1207325/maria/pages/se/alza/con/premio/publico/festival/jerez.html Diario de Jeréz]</ref> == Galerija == <gallery> File:CentroNiemeyer100.jpg| File:CentroNiemeyer22.jpg| File:CentroNiemeyer25.jpg| File:CentroNiemeyer32.jpg| File:CentroNiemeyer9.jpg| File:CentroNiemeyer20.jpg| File:CentroNiemeyer17.jpg| </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Centro Niemeyer}} * [http://www.niemeyercenter.org/ Uradna spletna stran Niemeyerjevega centra] * [http://www.isladelainnovacion.es ''The Island of the Innovation'' (špansko)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190125153156/http://www.isladelainnovacion.es/ |date=2019-01-25 }} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Oscar Niemeyer]] [[Kategorija:Visokotehnološka arhitektura]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2011]] [[Kategorija:Muzeji v Španiji]] [[Kategorija:Asturija]] nw6fo9tg4ozvwkxozi5rg9kmfj73shq 0 503961 6675846 6612345 2026-05-14T23:55:14Z ~2026-13659-49 255600 6675846 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Vjekoslav Luburić |image= |caption= |birth_date= |death_date= |birth_place= |death_place= |nickname=Maks |allegiance=[[Neodvisna država Hrvaška]] |branch=UNS - Ustaška nadzorna služba; {{small|(1941–1943)|}} {{Clear}} RAVSIGUR - Ravnateljstvo za javni red i sigurnost {{small|(1943–1945)|}} {{Clear}} Hrvaško domobranstvo (II.sv.vojna) {{small|(1941–1942)|}} {{clear}} Oborožene sile NDH {{small|(1944–1945)|}} |serviceyears=1929–1945 |rank=[[General]] |commands=UNS, Urad III {{Clear}}9. pešadijski regiment {{small|(Hrvaški domobranci)|}} {{Clear}}Hrvaške oborožene sile {{small|(Maj1945)|}} |battles=[[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji]] |battles_label= |spouse={{marriage|Isabela Hernaiz|1953|1957| | children = 5 | parents = {{plain list| *Ljubomir Luburić *Marija Soldo}}end=div}} }} '''Vjekoslav Luburić''', [[Neodvisna država Hrvaška|hrvaški]] [[Ustaši|ustaški]] uradnik in [[general]] * [[6. marec]] [[1914]] [[Humac]], [[Hvar]],[[Avstro-Ogrska]] † [[20. april]] [[1969]] [[Carcaixment]], [[Španija]]. Med večino [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vodil sistem koncentracijskih taborišč v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH). Luburić je tudi osebno nadzoroval in vodil tedanje [[Genocid|genocide]] Srbov, Judov in Romov v NDH. Luburić se je leta 1931 [[Ante Pavelić|pridružil ustaškemu gibanju Anteja Pavelića]] [[Kraljevina Jugoslavija|,]] naslednje leto zapustil [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in se preselil na Madžarsko. Po [[Sile osi|invaziji osi]] [[Aprilska vojna|na Jugoslavijo]] in ustanovitvi NDH s Pavelićem na čelu se je Luburić vrnil na [[Balkan]]. Konec junija 1941 so Luburića poslali v [[Lika|Liko]], kjer je nadziral vrsto pobojev Srbov, ki so bili ''casus belli'' za srbsko vstajo. Približno v tem času je bil imenovan za vodjo urada III, oddelka ustaške nadzorne službe, kjer je bil zadolžen za nadzor razvejane mreže koncentracijskih taborišč NDH, predvsem [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovca]], kjer je bilo med vojno pobitih približno 100.000 ljudi. Konec leta 1942 je bil Luburić imenovan za poveljnika 9. pehotnega polka hrvaškega domobranstva, a so mu, ko je enega od podrejenih ustrelil, odvzeli poveljstvo. Pod nemškim pritiskom so ga dali v hišni pripor, obdržal pa je ''[[De iure - de facto|dejanski]]'' nadzor nad ustaškimi koncentracijskimi taborišči. Avgusta 1944 je odigral vodilno vlogo pri zaroti Lorković – Vokić, ki je skušala strmoglaviti Pavelića in ga nadomestiti z zaveznikom naklonjeno vlado. Februarja 1945 je Pavelić Luburića poslal v [[Sarajevo]], kjer je v naslednja dva meseca bil odgovoren za mučenja in poboje na stotine znanih in osumljenih komunistov. Luburić je v začetku aprila odletel nazaj v Zagreb in bil povišan v čin [[General|generala]] . Maja 1945 je NDH propadla in njeno ozemlje je bilo ponovno vključeno v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Luburić se je umaknil v ozadje in vodil gverilsko vojno proti komunistom, med katero je bil hudo ranjen. Leta 1949 je emigriral v [[Francova diktatura|Španijo]] in se aktiviral v ustaških emigrantskih krogih. Leta 1955 je Luburić prekinil s Pavelićem zaradi njegove izjave, da podpira prihodnjo delitev Bosne in Hercegovine med Veliko Hrvaško in [[Velika Srbija|Veliko Srbijo]], in ustanovil konkurenčno hrvaško nacionalistično organizacijo, znano kot hrvaški nacionalni odpor. Spor je imel za posledico veliko ogorčenost med obema; ko je Pavelić umrl leta 1959, so Luburiću prepovedali priti na pogreb. Aprila 1969 so Luburića našli umorjenega v njegovem domu, žrtev bodisi jugoslovanske [[Tajna policija|tajne policije]] , bodisi tekmecev znotraj hrvaške emigrantske skupnosti. == Zgodnja leta == Vjekoslav Luburić se je rodil v družini hercegovaškega Hrvata {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=378–379}} v vasi Humac pri Ljubuškem 6. marca 1914. {{Sfn|Dizdar|1997|p=240}} Bil je tretji otrok bančnega uslužbenca Ljubomirja Luburića in gospodinje Marije Soldo. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} Par je imel še enega sina Dragutina in dve hčerki Miro in Olgo. {{Sfn|Bitunjac|2013|p=196}} Luburić je bil pobožen in sodelujoč rimokatolik. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=370, 556}} Decembra 1918 je policist med tihotapljenjem tobaka ustrelil njegovega očeta, ki je izkrvavel. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} {{Efn|Nekateri viri trdijo, da je Ljubomir Luburić umrl v policijskem priporu, potem ko so ga potopili v ledeno vodo in čez noč pustili v neogrevani celici.{{sfn|Ličina|1985|loc=p. 110, footnote}}}} Po očetovi smrti se je Luburić "začel sovražiti in zaničevati [[Srbi|Srbe]] in [[Karadžordževiči|srbsko kraljevino]]", piše zgodovinarka Cathie Carmichael. {{Sfn|Carmichael|2015|p=81}} Kmalu zatem, ko ji je mati prepovedala poroko z muslimanom, se je Luburićeva sestra Olga vrgla v reko Trebižat, Po smrti njegovega očeta in sestre je njegova mati našla delo v [[Tobak|tobačni]] tovarni, da bi skrbela za svoje preostale otroke. Kmalu se je poročila z moškim po imenu Jozo Tambić, s katerim sta imela še tri otroke. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} Luburićevi polbrati in sestre, rojeni iz drugega zakona njegove matere, so se imenovali Zora, Nada in Tomislav. {{Sfn|Bitunjac|2013|p=196}} Luburić je osnovno šolo končal v [[Lubuško vojvodstvo|Ljubuškem]], potem pa se je preselil v [[Mostar|Mostar,]] da bi obiskoval [[Srednja šola|srednjo šolo]]. Tam se je začel družiti s hrvaško nacionalistično mladino. Postajal je vse bolj napadalen do svojih učiteljev in vrstnikov ter pogosto izostajal iz šole. Luburićevo prvo srečanje z organi pregona se je zgodilo 7. septembra 1929, ko so ga aretirali zaradi potepuštva in ga je sodišče v [[Mostar|Mostarju]] obsodilo na dva dni zapora. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} Zadnje leto je Luburić opustil srednjo šolo, da bi delal na mostarski javni borzi. Leta 1931 se je pridružil [[Ustaši|ustašem]], hrvaškemu [[Fašizem|fašističnemu]] in ultranacionalističnemu gibanju, zavezanemu uničenju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in vzpostavitvi Velike Hrvaške. {{Sfn|Dizdar|1997|p=240}} Istega leta so ga aretirali zaradi poneverbe sredstev, ki so pripadala borzi. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} 5. decembra je bil Luburić obsojen na pet mesecev zapora zaradi poneverb. Kmalu zatem je pobegnil iz ječe in prišel vse do albansko -jugoslovanske meje, kjer so ga ponovno prijeli. Ko je prišel iz zapora, se je Luburić preselil v severno Hrvaško, nato pa v [[Subotica|Subotico]], kjer je prikrito prestopil madžarsko-jugoslovansko mejo. Luburić je najprej stopil v stik s hrvaško emigrantsko skupnostjo v [[Budimpešta|Budimpešti,]] potem pa odšel v ustaško taborišče Janka-Puszta blizu jugoslovanske meje. {{Sfn|Ličina|1985|p=111}} Taborišče v Janka-Puszti je bilo eno od ustaških taborišč za usposabljanje, ustanovljenih na Madžarskem in v Italiji, katerih vladi sta v svojih teritorialnih težnjah do Jugoslavije bili naklonjeni ustaškim zadevam. V njem je bilo več sto Hrvatov emigrantov, večinoma ročnih delavcev, ki so se vračali iz [[Zahodna Evropa|zahodne Evrope]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. Naborniki so prisegli zvestobo vodji ustašev Anti [[Ante Pavelić|Paveliću]], sodelovali na psevdovojaških vajah in izdelovali protisrbski propagandni material. {{Sfn|Lampe|2000|p=175}} Luburić si je prav v Janki-Puszti nadel ime Maks, ki ga je uporabljal do konca svojega življenja. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} Oktobra 1934 so na diplomatskem obisku v [[Marseille|Marseillu]] [[Aleksander I. Karadžordžević|u]]<nowiki/>bili jugoslovanskega [[Aleksander I. Karadžordžević|kralja Aleksandra]] v skupni zaroti [[Notranja makedonska revolucionarna organizacija|Notranje makedonske revolucionarne organizacije]] in ustašev. Po atentatu je madžarska vlada večino ustašev, ki prebivajo na Madžarskem, z izjemo Luburića in par drugih, izselila. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=35–36}} Za kratek čas je Luburić bival v [[Velika Kaniža|Nagykanizsi]], kjer mu je po kratki ljubezenski zvezi domačinka rodila sina. {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} == Druga svetovna vojna == === Nastanek NDH === [[Slika:Axis_occupation_of_Yugoslavia,_1941-43.png|desno|sličica| Zemljevid razdeljene [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]], 1941–1943]] ''[[Anschluss|Po Anschlussu]]'' leta 1938 med [[Tretji rajh|Nemčijo]] in Avstrijo je Jugoslavija delila svojo severozahodno mejo s tretjim rajhom; bila je pod vse večjim pritiskom, ko so se njeni sosedje nagibali k [[Sile osi|silam osi]]. Aprila 1939 je Italija z napadom in zasedbo sosednje Albanije odprla dodatno mejo z Jugoslavijo. {{Sfn|Roberts|1973|pp=6–7}} Ob izbruhu [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]<nowiki/>je jugoslovanska vlada je razglasila [[nevtralnost]]. {{Sfn|Pavlowitch|2008|p=8}} Septembra in novembra 1940 sta se Madžarska in Romunija prilagodili osi s pristopom k [[Trojni pakt|tristranskemu paktu]], Italija pa je napadla Grčijo. Jugoslavijo so tedaj skoraj v celoti obkrožile sile osi in njihovi sateliti, njeno nevtralno stališče do vojne pa je postajalo vse težje. {{Sfn|Roberts|1973|pp=6–7}} Konec februarja 1941 se je Bolgarija pridružila paktu. Naslednji dan so nemške čete iz Romunije vstopile v Bolgarijo in zaprle obroč okoli Jugoslavije. {{Sfn|Roberts|1973|p=12}} Da zaščiti svoj južni bok pred [[Operacija Barbarossa|bližajočim se napadom]] na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] je [[Adolf Hitler]] začel pritiskati na Jugoslavijo, da se pridruži osi. Dne 25&nbsp;Marca 1941 je jugoslovanska vlada po nekaj zamudah pogojno podpisala pakt. Dva dni kasneje je skupina [[Zahodni svet|zahodu naklonjenih]], srbskih nacionalističnih častnikov [[Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo|Kraljevskega jugoslovanskega letalstva]] v brezkrvnem državnem udaru odstavila [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|princa Pavla]]. Na prestol so postavili njegovega mladoletnega nečaka [[Peter II. Karađorđević|Petra]] in na oblast pripeljali "vlado narodne enotnosti", ki jo vodi vodja kraljevskih jugoslovanskih letalskih sil general [[Dušan Simović]]. {{Sfn|Pavlowitch|2008|pp=10–13}} Državni udar je razjezil Hitlerja, tako da je takoj odredil invazijo, ki se je začela 6. aprila 1941. {{Sfn|Roberts|1973|p=15}} 10. aprila je [[Slavko Kvaternik]], nekdanji [[Avstro-ogrska vojska|častnik avstro-ogrske vojske]], ki je bil v stiku s hrvaškimi nacionalisti v tujini, po radiu objavil nastanek [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] ( {{Jezik-hr|Nezavisna Država Hrvatska}}; NDH){{sfnm|1a1=Goldstein|1y=1999|1p=133|2a1=Ramet|2y=2006|2p=155|3a1=Adriano|3a2=Cingolani|3y=2018|3p=174}} Pavelić je 15. aprila prišel v Zagreb in se razglasil za vodjo ( {{Jezik-hr|[[Poglavnik]]}} ) NDH, in Nemcem zagotovil, da bo NDH zvesta ciljem osi. {{Sfn|Ramet|2006|p=115}} [[Hrvati|Večina Hrvatov,]] razočaranih nad več kot dvajsetletno srbsko [[Hegemonija|hegemonijo]], je navdušeno pozdravila nastanek NDH. OB vdoru osi v Jugoslavijo so se ustaše skoraj prek noči iz majhne in precej zakotne hrvaške nacionalistične organizacije spremenili v ljudsko gibanje. {{Sfn|Malcolm|1996|pp=175–176}} {{Efn|Ustaše pred 1941 verjetno niso imeli več kot 12,000 članov.{{sfn|Malcolm|1996|p=175}} za primerjavo, [[Komunistična partija Jugoslavije]] je 1940 štela 6,000 članov.{{sfn|Malcolm|1996|p=177}}}} Nemci so sprva želeli za vodjo hrvaške lutkovne države postaviti voditelja [[Hrvaška kmečka stranka|hrvaške kmečke stranke]] [[Vladko Maček|Vladka Mačka]], vendar je Maček to zavrnil, pri čemer je navedel svoja demokratična prepričanja in trdno prepričanje, da sile osi ne bodo zmagale. {{Sfn|Mataušić|2003|p=11}} NDH je bila razdeljena na nemška in italijanska vplivna območja. {{Sfn|Singleton|1985|p=176}} Italijansko vplivno območje je bilo razdeljeno na tri operativna območja. Območje I, ki je obsegalo obalno in otoško območje, ki obdaja mesta [[Zadar]], [[Šibenik]], [[Trogir]] in [[Split]], si je Italija neposredno priključila. Cona II, priključena NDH, je zajemala velik del [[Dalmacija|Dalmacije]] in dalmatinsko zaledje. Cona III, prav tako dodeljena NDH, je obsegala zahodno in osrednjo [[Bosna|Bosne]], košček vzhodne Bosne in vso [[Bosna in Hercegovina|Hercegovino]]. {{Sfn|Tomasevich|2001|loc=Map 4}} 17. aprila so ustaše uvedle zakonsko določilo za obrambo ljudstva in države, ki je uzakonilo ustanovitev koncentracijskih taborišč in množično streljanje talcev po NDH. {{Sfn|Goldstein|1999|p=136}} Judovsko vprašanje je za ustaše ni bilo prvenstvenega pomena. Njihov glavni cilj je bil znebiti se 1,9 milijona Srbov, ki so predstavljali približno 30% celotnega prebivalstva lutkovne države. {{Sfn|Malcolm|1996|p=176}} Višji ustaški uradniki so odkrito izjavili, da nameravajo tretjino Srbov, ki živijo v NDH, pobiti, tretjino izgnati tretjino pa spreobrniti v rimskokatolike. {{Sfn|Goldstein|1999|p=137}} Zamere ustaškega gibanja so se osredotočale na zaznane krivice, ki so jih v medvojnem obdobju doživeli Hrvati v Jugoslaviji pod prevlado Srbov. Visoki ustaški uradniki so se sklicevali na strele na pet hrvaških poslancev junija 1928, na umor hrvaškega nacionalističnega [[Antropolog|antropologa]] in [[Zgodovinar|zgodovinarja]] Milana Šufflaya leta 1931, zatrto velebitsko vstajo leta 1932, umor podpredsednika Hrvaške kmečke stranke Josipa Predavca leta 1933 ter aretacijo in zapor več deset drugih hrvaških političnih osebnosti. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=406–407}} === Prve operacije čiščenja === [[Slika:Serb_family_killed_in_their_home,_1941.jpg|sličica| Srbska družina, ki so jo ustaše ubili v njenem domu leta 1941]] V začetku aprila 1941 je Luburić nezakonito prestopil jugoslovansko mejo v bližini mesta [[Gola, Koprivniško-križevska županija|Gola]]. Sredi aprila je prišel v Zagreb in bil nameščen v gospodarski urad glavnega ustaškega štaba ( {{Jezik-hr|Glavni ustaški stan}} ; GUS), ustaško vodilno telo, kjer je služil kot pobočnik Vjekoslava Servatzyja. {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} 6. maja so Luburića poslali v vas [[Veljun]] pri [[Slunj|Slunju]], da bi vodil zajetje 400 srbskih moških iz vasi kot maščevanje za poboj hrvaške družine v sosednjem [[Blagaj, Hrvaška|Blagaju]] prejšnjo noč. Čeprav so storilcei ostali nepoznani, so ustaše naznanili, da nosijo odgovornost Srbi iz Veljuna, in se zato odločili, da bodo moške v vasi kolektivno kaznovali. {{Sfn|Goldstein|2012|pp=115–121}} Luburić je imel na voljo skupaj petdeset mož, med njimi so bili mnogi dolgoletni ustaši, ki so v tridesetih letih živeli v izgnanstvu v Italiji. {{Sfn|Erdeljac|2015|p=74}} 9. maja zvečer so Srbe iz Veljuna odpeljali v Blagaj in jih na dvorišču lokalne osnovne šole pobili z noži in topimi predmeti. Morija je trajala vso noč. Naslednje jutro so videli Luburića, kako je krvav prišel iz šole in si pral roke in rokave pri [[Vodnjak|vodnjaku]]. {{Sfn|Goldstein|2012|pp=115–121}} Konec junija so ustaški uradniki, ki so se peljali skozi vasi [[Gornja Suvaja]] in [[Donja Suvaja]] na območju [[Lika|Like]], poročali, da so streljali nanje zaradi česar so regionalne oblasti za vasi ukazale "čiščenje". {{Sfn|Bergholz|2016|p=106}} Zjutraj 1. julija je Luburić v obe vasi pripeljal skupino ustašev. {{Sfn|Goldstein|2012|p=155}} {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=193}} Zgodovinar Max Bergholz piše, da je v operaciji sodelovalo do 300 ustašev. {{Sfn|Bergholz|2016|p=107}} Po poročanju novinarja in preživelega holokavsta Slavka Goldsteina je imel Luburić poleg 250 pripadnikov hrvaškega domobranstva na voljo še približno 150 pripadnikov ustaških pomožnih sil. {{Sfn|Goldstein|2012|p=155}} Mnogi moški prebivalci Gornje Suvaje in Donje Suvaje so pred prihodom ustašev zbežali v divjino. Njihove sorodnice,ostale zadaj, so [[Posilstvo|posilili]] in spolno pohabili. {{Sfn|Bergholz|2016|p=108}} Pokol je trajal približno dve uri; za poboj svojih žrtev so ustaše rabili predvsem nože in kije. {{Sfn|Goldstein|2012|p=155}} Ubitih je bilo najmanj 173 vaščanov, večinoma žensk, otrok in starejših. {{Sfn|Goldstein|2012|p=155}} {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=193}} 2. julija je 130–150 ustašev napadlo bližnjo vas [[Osredci, Gračac|Osredci]]. Večina prebivalcev vasi je pobegnila v pričakovanju pokola, saj so slišali za dogajanje v Gornji Suvaji in Donji Suvaji prejšnji dan. V naslednjih dveh dneh so ustaši pobili okoli trideset prebivalcev vasi, večinoma starejših in nemočnih, ki niso mogli zbežati skupaj z drugimi. {{Sfn|Bergholz|2016|p=110}} Hkrati so Luburić in njegovi privrženci pobili prebivalce bližnje vasi Bubanj. {{Sfn|Goldstein|2012|p=156}} Po lastnih notranjih dokumentih so ustaše ubili 152 srbskih civilistov v Bubanju in požgali dvajset domov. V nekaterih hišah niti ena oseba ni ostala živa. Po poročilih preživelih je bilo smrtnih žrtev približno 270. {{Sfn|Bergholz|2016|p=115}} 3. julija je ena od Luburićevih enot pridržala 53 prebivalcev vasi [[Nebljusi]], med njimi deset otrok pod 12 let. S konjskio vprego so jih prepeljali v bližnjo vas [[Boričevac]], v kateri je bila [[vojašnica]] in [[Kras|kraška]] jama. Prebivalce Nebljusi so v vojašnici pridržali do noči, skupaj z dvanajstimi odraslimi moškimi, ki so bili aretirani že prej. Tistega večera so jih v skupinah po osem odgnali do kraške jame in jih porinili v smrt. Dve žrtvi sta preživeli preizkušnjo. {{Sfn|Goldstein|2012|p=156}} Do konca julija so ustaše v [[Lika|Liki]] in njeni okolici pobili najmanj 1800 Srbov. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=193}} Ustaška grozodejstva nad srbskim prebivalstvom NDH so spodbudila na tisoče Srbov, da so se pridružili [[Jugoslovanski partizani|partizanom]] [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] in [[Četniki|četnikom]] [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]. {{Sfn|Malcolm|1996|p=176}} {{Efn|Partizani, iz več narodov, pod vodstvom komunistov, in rojalistični srbski nacionalistični četniki sta bila dve primarni odporniški sili v okupirani Jugoslaviji.Tito je bil generalni sekretar[[KPJ]], Mihailović pa oficir predvojne kraljevske vojske. Gibanji sta imeli zelo različne cilje. Partizani so hoteli Jugoslavijo spremeniti v komunistično državo pod Titovim vodstvom, četniki pa ohraniti predvojni ''[[status quo]]''.{{sfn|Pavlowitch|2008|pp=59–60}}}} Pokoli v Liki so bili v prvi vrsti ''casus belli'' za vstajo Srbov, ki se je začela 27. julija. {{Sfn|Goldstein|2012|pp=156–157}} Upor je privedel do italijanske vojaške okupacije cone II in cone III. {{Sfn|Redžić|2005|pp=16, 18}} "Luburić in njegovi nadrejeni so zmotno računali, da bodo brutalni poboji nedolžnega prebivalstva v kali zatrli odpor do njihovega načrta za nastanek 'etnično čistega območja'," je pripomnil Goldstein. "Njihova dejanja&nbsp;... so izzvala popolnoma nasprotni učinek. " {{Sfn|Goldstein|2012|pp=156–157}} Sredi julija 1941 je bil Luburić zadolžen, da ponovno ujame več deset zapornikov, ki so pobegnili iz taborišča Kerestinec. Skoraj vse ubežnike so ujeli ali ubili, življenje pa je izgubilo tudi več ustašev. {{Sfn|Mataušić|2003|p=16}} === Ustaška nadzorna služba, biro III === ==== Jasenovac, I – III ==== [[Slika:Executed_prisoners_in_Jasenovac.jpg|levo|sličica| Truhneči trupli dveh zapornikov [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|jJasenovca]]]] Varnostni sektor NDH sta sestavljali dve agenciji, Direktorat za varnost in javni red ( {{Jezik-hr|Ravnateljstvo za javni red i sigurnost}} ; RAVSIGUR) in ustaško nadzorno službo ( {{Jezik-hr|Ustaška nadzorna služba}}; UNS). {{Sfn|Yeomans|2013|p=10}} Tako RAVSIGUR kot UNS je vodil Kvaternikov sin Dido. [44] RAVSIGUR je bil ustanovljen 4. maja 1941, {{Sfn|Kovačić|2009|p=315}} UNS pa avgusta. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=341, 399}} {{Efn|Po nekaterih navedbah je bil Luburić po smrti svojega nekdanjega šefa [[Mijo Babić]]a imenovan za vodilnega biroja III, kar kaže, da so UNS ustanovili pred avgustom 1941.{{sfn|Ličina|1985|p=119}}{{sfn|Dulić|2005|p=82}} Babić je bil ubit v bojih s četniki v bližini vasi [[Berkovići]] 3. julija 1941.{{sfn|Cohen|1998|p=29}}{{sfn|Dulić|2005|pp=143–144}}}} {{Efn|Po Tomaševiču so UNS ustanovili 16. avgusta 1941.{{sfn|Tomasevich|2001|p=341}} Zgodovinarka Nataša Mataušić piše, da je UNS bil ustanovljen 23 avgusta.{{sfn|Mataušić|2003|loc=p. 91, note 60}}}} Slednji je bila razdeljen na tri biroje: Urad I, Urad III in Urad IV. Urad III, znan tudi kot ustaška obramba, je bil zadolžen za upravljanje koncentracijskih taborišč NDH. {{Sfn|Yeomans|2013|p=10}} Vse skupaj jih je bilo 30, raztezali so se po vsej NDH. {{Sfn|Goldstein|1999|pp=137–138}} Od aprila do avgusta 1941 je bil RAVSIGUR odgovoren za upravo taborišč. {{Sfn|Lohse|2018|p=48}} Večji del vojne je biro III vodil Luburić. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=399}} Po besedah Siegfrieda Kascheja, nemškega veleposlanika v NDH, je Luburić že v času svojega izgnanstva načrtoval vzpostavitev mreže koncentracijskih taborišč. {{Sfn|Mataušić|2003|p=16}} {{Sfn|Dulić|2005|loc=p. 255, note 46}} Maja 1941 je Kvaternik odredil gradnjo dveh pripornih centrov v vaseh Krapje (Jasenovac I) in [[Bročice]] (Jasenovac II), prva dva [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|podtabora kasnejšega koncentracijskega taborišča Jasenovac]]. Krapje in Bročice sta se odprla 23. avgusta. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018a|pp=58–59}} Istega dne, ko se je soočil z italijansko vojaško okupacijo cone II, je Urad III odredil razpustitev vseh koncentracijskih taborišč na obalnih območjih NDH. {{Sfn|Lohse|2018|p=48}} V prvih mesecih delovanja sistema koncentracijskih taborišč Jasenovac je Luburić redko odredil množične usmrtitve brez soglasja nadrejenih. {{Sfn|Dulić|2005|p=271}} Ante Moskov, vodilni uradnik Ustaši, je pripomnil: "Bolj je imel pri srcu ''Poglavnika,'' kot pa svojo mater in svojega brata; zvestoba in poslušnost sta mu bila smisel življenja." {{Sfn|Dulić|2005|p=351}} Luburićeva zvestoba in predanost sta se sčasoma obrestovali in z napredovanjem vojne je postal zaupanja vreden član Pavelićevega ožjega kroga. {{Sfn|Biondich|2011|p=128}} {{Efn|A member of Pavelić's inner circle was called a ''ras''. The term was derived from the Italian fascist title ''[[Gerarca|ras]]'', meaning "boss".{{sfn|Biondich|2011|p=128}}}} Konec septembra 1941 je vlada NDH poslala Luburića v tretji rajh, da bi preučil nemške metode ustvarjanja in vzdrževanja koncentracijskih taborišč. {{Sfn|Dulić|2005|p=255}} Luburićev ogled taborišč je trajal deset dni. {{Sfn|Korb|2010|p=297}} {{Sfn|Mojzes|2011|p=57}} Kasnejša ustaška taborišča so nastala po vzoru Oranienburga in Sachsenhausena. {{Sfn|Dulić|2005|p=255}} {{Efn|Ustaše so posneli nemške metode, kar se tiče prihoda jetnikov, registracije, nastanitve, apelov in prisilnega dela. Barvne oznake za zapornike so temeljile na kategorijah, ki jih je uporabljala Inšpekcija koncentracijskih taborišč ({{lang-de|Inspektion der Konzentrationslager}}; IDL).{{sfn|Lohse|2018|p=48}} Ustaše so tudi med zaporniki izbrali vodje in njih namestnike med ujetniki, približno enakovredne "[[Kapo (koncentracijsko taborišče)|kapo]]jem v nemških koncentracijskih taboriščih, da skrbijo za življenje v taborišču.{{sfn|Levy|2013|loc=p. 70; p. 79, note 113}}}} Sistem taborišč Jasenovac se je nahajal na območju, kjer živi veliko Srbov. {{Sfn|Korb|2010|p=297}} Po Luburićevem ukazu so med septembrom in oktobrom 1941 vse srbske vasi v okolici dveh pod-taborov porušili, njihove prebivalce zajeli in deportirali v Krapje in Bročice. {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Med 14. in 16. novembrom 1941 so Krapje in Bročice razpustili. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018a|p=60}} Sposobni zaporniki so bili prisiljeni zgraditi tretje podtaborišče Jasenovac III, ki je postalo znano kot Opekarna ( {{Jezik-hr|Ciglana}}). {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018b|p=61}} Bolne in nemočne so bodisi pobili bodisi pustili umreti v zapuščenih taboriščih. Od 3000 do 4000 zapornikov, zaprtih v Krapju in Bročicah ob njuni razpustitvi, je le 1500 doživelo Opekarno. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018a|p=60}} ==== Jasenovac, IV – V ==== [[Slika:Luburic_in_Stara_Gradiska.jpg|desno|sličica| Luburić z nemškim častnikom v Stari Gradiški, junija 1942]] Oborožen z informacijami, ki jih je zbral v Nemčiji, je Luburić uspel organizirati Opekarno učinkoviteje kot sta bila Krapje in Bročice. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|pp=212–213}} Urad III je januarja 1942 odredil ustanovitev pod-tabora Jasenovac IV, ki je bil namenjen proizvodnji usnja ({{Jezik-hr|Kožara}}). {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018c|pp=62–63}} Približno ob istem času je bil ustanovljen peti in zadnji pod-tabor Jasenovac V, imenovan Stara Gradiška, po vasi, v kateri se je nahajal. Nadzirale so ga moške in ženske straže, {{Sfn|Goldstein|Hoppe|Korb|Velagić|2018|p=64}} med drugimi tudi Luburićevi polsestri, Nada in Zora. {{Sfn|Ličina|1985|p=124}} Nada je na veliko sodelovala pri mučenjih in pobojih, ki so se dogajali v Stari Gradiški. {{Sfn|Cox|2007|p=226}} {{Sfn|Levy|2013|p=71}} Kasneje se je poročila z Dinkom Šakićem. [74] Šakić je med vojno služil kot namestnik poveljnika Stare Gradiške, {{Sfn|Goldstein|Hoppe|Korb|Velagić|2018|p=64}} pozneje pa kot poveljnik Opekarne. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018b|p=61}} Luburić je zaposlil tudi svojega bratranca Ljuba Miloša. {{Sfn|Ličina|1985|p=124}} {{Sfn|Carmichael|2015|p=101}} Miloš je služil kot poveljnik delovne službe na Opekarni. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018b|p=61}} Tako kot Luburić, ki je bil za vodjo urada III poznih dvajsetih letih, je bila večina ustašev, zadolženih za upravljanje sistema taborišč Jasenovac, izredno mladih. Šakić je bil leta 1941 star 20 let, Miloš pa 22. {{Sfn|Biondich|2011|pp=128–129}} Sistem taborišča Jasenovac je stražilo več kot 1500 ustašev. {{Sfn|Korb|2010|p=297}} Opekarna, Usnjarna in Stara Gradiška so imele prostora za 7000 zapornikov, čeprav število zapornikov v nobenem trenutku ni preseglo 4000. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=215}} Luburić je sistem taborišč Jasenovac obiskal dva ali trikrat na mesec. {{Sfn|Walters|2010|p=257}} Vztrajal je na tem, da bi ob vsakem obisku osebno ubije vsaj enega zapornika. {{Sfn|Okey|1999|p=265}} Luburić je užival v norčevanju zapornikov, kar se dneva in načina njihove usmrtitve tiče. {{Sfn|Koshar|2000|p=205}} {{Sfn|Tanner|2001|p=152}} "Za šalo je revolver pritisnil zaporniku na glavo," piše Titov biograf Jasper Godwin Ridley. "Včasih je pritisnil na petelina, včasih pa ne." {{Sfn|Ridley|1994|p=164}} Luburićeva krutost se je razširila tudi na druga ustaška taborišča. V enem primeru je namerno poslal na stotine zapornikov, ki jih je preganjal [[Tifus|tifus,]] iz Stare Gradiške v Đakovo, da bi pospešil širjenje bolezni med zaporniki. {{Sfn|Glenny|2012|p=501}} "Luburić je ustvaril takšno vzdušje," se je spominjal Miloš, "da se je vsak ustaša pravzaprav počutil poklicanega, da ujetnika ubije, saj je verjel, da gre za dejanje domoljublja." {{Sfn|Dulić|2005|p=271}} {{Efn|Luburić je ustaškim morilcem, ki so se najbolj izkazali,delil zlate in srebrne medalje. S spodbujanjem ktekmovanja med tabornimi stražarji je hotel pospešiti poboje. Avgusta 1942 je stražar [[Petar Brzica]] v eni noči ubil 1.360 zapornikov. {{sfn| Levene|2013|p=278}} Brzica je za ngrado dobil zlato uro, steklenico vina in odojka.{{sfn|Carmichael|2015|p=81}} Med osebjem taborišča je bilo razširjeno pretirano pitje in alkoholizem.{{sfn|Dulić|2005|p=271}}{{sfn|Levene|2013|p=278}}}} Po neuspešnem eksperimentiranju z zaplinjevanjem v tovornjakih je Luburić ukazal, da se v Stari Gradiški zgradi plinska celica na [[žveplov dioksid]] in [[Zyklon B|ciklon B.]] Plinska celica pa je bila slabo zgrajena in ta način morjenja so po treh mesecih opustili. {{Sfn|Levy|2013|p=71}} Za razliko od nemških taborišč so tekom vojne večino zapornikov pobili z noži in kiji. {{Sfn|Levy|2013|p=71}} {{Sfn|Levene|2013|p=278}} V začetku leta 1942 so se razmere v Jasenovcu v pričakovanju obiska delegacije [[Rdeči križ|Rdečega križa]] nekoliko izboljšale. Bolj zdravim zapornikom, ki so dobili nove postelje in posteljnino, so dovolili pogovor z delegacijo, bolne in izčrpane pa so pobili. Po odhodu delegacije so se razmere v taborišču vrnile v prejšnje stanje. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018b|pp=61–62}} Kadar so nanj družine zaprtih v Jasenovcu pritisnile za novice, se je Luburić izmikal. Ko ga je hrvaški judovski javni uslužbenec z imenom Dragutin Rosenberg poskušal prepričati, da dovoli poimensko dostavo hrane in oblačil v Jasenovac, se je Luburić strinjal le s celokupnimi pošiljkami, da ne bi razkril, kateri zaporniki so še živi. {{Sfn|Bauer|1981|p=280}} Luburić se je izkazal za nedotakljivega za podkupnine, kar ponazarja primer Juliusa Schmidlina, predstavnika Rdečega križa, ki je poskušal podkupiti Luburića, da bi z zaporniki v Jasenovcu ravnal bolj humano, pa ga je Luburič jezno zavrnil. {{Sfn|Favez|Fletcher|1999|pp=179–182}} Poleg tega Luburić ni dopuščal zlorabe predmetov, ki so jih odvzeli taboriščnikom; kot primer njegov odziv na tako imenovano zlato afero, ko so taboriščne stražarje ujeli pri poskusu tihotapiti zaplenjen nakit iz Jasenovca. Luburić je ukazal, da se krivci pobijejo. Med ubitimi je bil tudi brat Luburićevega namestnika Ivice Matkovića, ki so ga do smrti pretepli. {{Sfn|Miletić|1986|p=515}} === Ofenziva na Kozari === [[Slika:Deportation_of_Serbs_and_Gypsies.jpg|sličica| Deportacija Srbov in Romov s Kozare]] Ustaške enote pod poveljstvom Luburića, Rukavine in Moškova so 21. decembra 1941 vkorakale v Prkosi pri [[Bosanski Petrovac|Bosanskem Petrovcu]]. {{Sfn|Goldstein|2012|p=395}} Luburić izjavil: "Moramo ubiti vsakogar, v Prkos [ ''sic'' ] in po vseh njihovih vaseh, do zadnjega moža, tudi če je otrok." {{Sfn|Goldstein|2012|p=399}} Ustaše so zajeli več kot 400 srbskih civilistov, večinoma žensk, otrok in starejših. Kmalu zatem so jih odpeljali v bližnji gozd in jih pobili. {{Sfn|Goldstein|2012|p=395}} 14. januarja 1942 je Luburić vodil skupino ustašev v vas [[Draksenić]] v severni Bosni in odredil pomor njenih prebivalcev. V pokolu, ki je sledil, je bilo ubitih več kot 200 vaščanov, večinoma žensk, otrok in starejših. {{Sfn|Komarica|Odić|2005|p=60}} Sredi leta 1942 je Državni obveščevalno-propagandni urad ( {{Jezik-hr|Državni izvještajni i promičbeni ured}} ; DIPU) je poslal strogo opozorilo vsem časopisom v NDH s prepovedjo poročati o Luburiću, uradu III in tako imenovanih "zbirnih centrih" NDH. {{Sfn|Yeomans|2013|p=253}} Kljub opozorilu DIPU so Luburića leta 1942 predstavili v propagandnem kratkem filmu z naslovom ''Straža na Drini'' ( {{Jezik-hr|Straža na Drini}}, {{Jezik-de|Wacht an der Drina}}). {{Sfn|Carmichael|2015|pp=74–76}} Junija 1942 so ''[[Wehrmacht]]'', domobranci in ustaška milica začeli ofenzivo na Kozaro, katere namen je bil razbiti partizanske formacije na Kozari v severozahodni Bosni, ki so ogrožale nemške prevoze na železniški progi [[Beograd]] - [[Zagreb|Zagreb.]] {{Sfn|Tomasevich|2001|p=274}} Partizani so sicer doživeli ponižujoč poraz, vendar je breme ofenzive nosilo civilno prebivalstvo. Med 10. junijem in 30. julijem 1942 so 60.000 civilistov, ki živeli okoli gore Kozara, večinoma Srbov, zbrali in odpeljali v koncentracijska taborišča. {{Sfn|Levy|2013|p=67}} {{Sfn|Rubinstein|2014|p=195}} "Kozara je bila očiščena do zadnjega moža," je zapisal pooblaščeni general ''Wehrmachta'' [[Edmund Glaise von Horstenau|Edmund Glaise-Horstenau]], "in prav tako do zadnje ženske in zadnjega otroka." {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Po razselitvi Kozare je Luburić načrtoval uvedbo letne "dače", s katerim bi srbske dečke vzeli iz njihovih družin, jih privedli do tega, da se odrečejo svoji srbskosti, in jih vsadili v ustaško okolje. Konec leta 1942 je "posvojil" 450 fantov, ki so bili razseljeni med boji okoli gore Kozara. {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Luburić, oblečen v črno ustaško obleko, je dečke poimenoval svoje "male [[Janičar|janičare]] ", kar je aluzija na ''[[Krvni davek|sistem devşirme]]'' [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki je po vsem [[Balkan|Balkanu]] na deset tisoče dečkov iztrgal iz [[Krščanstvo|krščanskih]] družin in jih vključil v [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva|osmansko vojsko]]. Vsako jutro so bili Luburićevi "janičarji" prisiljeni sodelovati na vojaških vajah in [[Oče naš|izmoliti Očenaš]]. {{Sfn|Dulić|2005|p=253}} Poskus ni uspel in večina fantov ni hotela postati ustaša. {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Večina med njimi je pozneje umrla zaradi [[Podhranjenost|podhranjenosti]], [[Griža|griže]] in drugih bolezni. {{Sfn|Dulić|2005|p=253}} Na stotine drugih otrok, ki so jih ustaše ugrabili po napadu na Kozaro, je rešila skupina prostovoljcev Rdečega križa iz Zagreba pod vodstvom Diane Budisavljević. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=229}} Budisavljevićeva se je v svojem dnevniku spomnila na srečanje, ki ga je imela z Luburićem pri Stari Gradiški, v katerem je slednja obsojala njo in njene kolege, ker so »skrbeli le za srbske otroke«, medtem ko je bilo po vsej NDH najti trpeče [[Bošnjaki|hrvaške in bosanske muslimanske otroke]]. Po besedah Budisavljevićeve je Luburić grozil, da jo bo skupaj z njenimi sodelavci zaprl in zlovešče opozoril, da "nihče ne bo vedel, kaj da se je zgodilo z njimi ali kje da so". {{Sfn|Knezevic 22 July 2017}} === Hišni pripor in neuspela zarota Lorković – Vokić === Avgusta 1942 je bil Luburić povišan v čin ''Bojnika'' ( [[major]]). {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} Glaise-Horstenau se je Paveliću pritožil, da Luburić posega v nemške operacije. {{Sfn|Ličina|1985|p=131}} Nemci Luburiću niso zaupali, v enem od svojih notranjih memorandumov so ga opisali kot "nevrotično, patološko osebnost". {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Da bi pomiril Nemce, je Pavelić Luburića prerazporedil v [[Travnik, Bosna|Travnik]]. {{Sfn|Ličina|1985|p=131}} Imenoval ga je za poveljnika 9. pehotnega polka ({{Jezik-hr|Deveta pješačka pukovnija}}), katerega namen bi bil varovati mejo NDH z Črno goro, ki so jo zasedli Italijani, v Vzhodni Hercegovini z močno četniško prisotnostjo. {{Sfn|Barić|2003|p=159}} Ko se je 9. pehotni polk pripravljal na odhod v Hercegovino, je Luburić ustrelil in ubil enega od domobrancev pod svojim poveljstvom. {{Efn|Obstaja več nasprotujočih se poročil o tem, zakaj je Luburić ubil domobranca. Po sodobnih dokumentih je Luburić ubitega domobranca obtožil puntanja.{{sfn|Ličina|1985|p=131}} Zgodovinar Nikica Barić trdi, da je Luburić ubil brez razloga neizzvan.{{sfn|Barić|2003|p=159}}}} Uboj je sprožil ogorčenje med domobranci. {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} Luburiću so takoj odvzeli poveljstvo, ki ga je prevzel polkovnik Franjo Šimić. {{Sfn|Ličina|1985|p=131}} Konec novembra so Luburića na prigovarjanje Nemcev postavili pod hišni pripor, ki ga je skupaj z materjo in polsestrami preživljal v zagrebškem stanovanju. {{Sfn|Krizman|1986|p=461}} Stanko Šarc je bil imenovan za nadzor operacij v Jasenovcu v odsotnosti Luburića. Luburićevega namestnika Ivico Matkovića je zamenjal Ivica Brkljačić. {{Sfn|Mataušić|2003|p=77}} Luburićev hišni pripor je bil zelo blag in dovolil mu je, da se je od stanovanja oddaljil. {{Sfn|Krizman|1986|p=461}} Luburić je de facto nadzoroval delovanje Jasenovca, čeprav so ga uradno zamenjali. {{Sfn|Krizman|1986|p=461}} {{Sfn|Mataušić|2003|p=74}} Tako je na primer konec leta 1942 je poskrbel za to, da so izpustili Miroslava Filipovića, ki je bil zaprt zaradi številnih grozodejstev nad srbskim prebivalstvom v severni Bosni. Filipović je bil nato imenovan za poveljnika Stare Gradiške. {{Sfn|Mataušić|2003|p=111}} Maček in njegova žena sta dva meseca živela skupaj z Luburićem in njegovo družino. Po Mačkovih besedah je Luburićeva mama v solzah pravila Mačkovi ženi, da bi obžalovala, da je rodila Luburića, če bi bil njen sin odgovoren za grozodejstva, za katera se je govorilo, da jih je zagrešil. {{Sfn|Miletić|1986|p=617}}   Konec leta 1942 so naraščajoči nemiri v NDH začeli škoditi nemškim interesom v jugovzhodni Evropi. Nemci so začeli pritiskati na Pavelića, da naj NDH umiri. Tako naj bi poskrbel, da se ustaška grozodejstva nad Srbi prenehajo. V odgovor so ustaše ustanovili tako imenovano hrvaško pravoslavno cerkev, katere namen je bil asimilirati srbsko prebivalstvo NDH in jih označiti za "Hrvate pravoslavne vere". {{Sfn|Goldstein|1999|p=147}} Pavelić je Slavka in Dida Kvaternika očrnil kot grešna kozla za vse težave NDH. Prvemu je očital nezmožnost domobranstva in ustaške milice, da bi pometli s partizani in četniki, drugemu pa poboje Srbov, čeprav so se grozodejstva dogajala s Pavelićevim vedenjem. Oktobra 1942 so četa in sina izgnali na Slovaško. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=439–440}} 21. januarja 1943 so razpustili UNS in ga vključili v Glavni direktorat za varnost in javni red ( {{Jezik-hr|Glavno ravnateljstvo za javni red i sigurnost}} ; GRAVSIGUR), ki je bil ustanovljen kot nadomestilo za RAVSIGUR -a v začetku tega meseca. GRAVSIGUR je nato prevzel odgovornost za upravljanje koncentracijskih taborišč NDH. {{Sfn|Mataušić|2003|p=77}} Luburić, ki je bil še vedno uradno v hišnem priporu, se je sredi leta 1943 preselil v vas Šumec pri [[Lepoglava|Lepoglavi.]] Približno v tem času je začel tudi načrtovati [[Gverilsko bojevanje|gverilske]] operacije proti partizanom z [[Gestapo|oficirjem Gestapa]] Kurtom Koppelom za primer, da pride do poraza Nemčije. {{Sfn|Ličina|1985|p=138}} Število partizanov v NDH se je še naprej povečevalo, od zgolj 7 tisoč leta 1941, na 25 tisoč leta 1942 in na 100 tisoč konec leta 1943. 8. septembra 1943 so Italijani kapitulirali. Nešteto italijanskih enot se je predalo partizanom, ki so jih razorožili in tako pridobili precejšnjo količino sodobnega orožja. {{Sfn|Goldstein|1999|p=149}} Luburić je večino leta 1944 ostal v senci, vendar se je njegova sreča obrnila, ko je avgusta 1944 prišla na dan zarota Lorković – Vokić. Luburić je 30. avgusta osebno nadzoroval aretacije vladnih ministrov Mladena Lorkovića in Anteja Vokića. {{Sfn|Tomasevich|2001|loc=p. 452, note 80}} {{Sfn|Kovačić|2009|p=104}} Lorković, minister za notranje zadeve, in Vokić, minister za obrambo, sta bila obtožena zarote, da strmoglavijo Pavelića in ustvarijo zaveznikom naklonjeno vlado. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=328}} {{Sfn|McCormick|2014|p=112}} Po aretacijah je imel Luburić nalogo, da zasliši Lorkovića in Vokića ter druge osumljene zarotnike. Tistega oktobra je bil Luburić povišan v čin ''Pukovnika'' (polkovnika). {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} Decembra 1944 so bili hrvaški domobranci in ustaška milica združeni v [[Hrvaške oborožene sile NDH|hrvaške oborožene sile]]. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=426}} Luburić je 7. decembra prisilil več kot trideset članov kolaboracionističnega srbskega prostovoljnega korpusa z vlaka, ki je peljal skozi glavno zagrebško železniško postajo, in ukazal, da jih ustrelijo. Namenjeni so bili v [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|Slovenijo]] in imeli so Pavelićevo dovoljenje za nemoten prehod skozi Zagreb, vendar se Luburić za to zmenil. {{Sfn|Stefanović|1984|p=306}} {{Sfn|Krizman|1986|pp=213–214}} === Teror v Sarajevu === [[Slika:1943_occupied_Sarajevo.png|levo|sličica|220x220_pik| Sarajevo pod zasedbo Nemcev]] V začetku leta 1945 je Pavelić Luburića poslal v [[Sarajevo|Sarajevo,]] da bi spodkopal tamkajšnjo [[Komunizem|komunistično]] [[Peta kolona|peto kolono.]] {{Sfn|Ličina|1985|p=142}} Luburić je v mesto prišel 15. februarja. {{Sfn|Greble|2011|p=221}} Pet dni kasneje je Hitler razglasil Sarajevo za ''Festung'' (ali "trdnjavo") in vztrajal, da ga je treba braniti za vsako ceno. Hitler je imenoval generala Heinza Kathnerja za organizacijo obrambe mesta pred pričakovanim napadom partizanov. {{Sfn|Donia|2006|p=198}} 24. februarja {{Sfn|Donia|2006|p=197}} Kathner organiziral banket v Luburićevo čast. {{Sfn|Greble|2011|p=221}} Na banketu je Luburić razglasil, da namerava uničiti komunistični odpor v Sarajevu. {{Sfn|Donia|2006|p=197}} Luburić je kmalu imenoval devet ustaških častnikov v posebno delovno skupino za eksekucije znanih in osumljenih komunistov. Njegov sedež je bil v vili v središču Sarajeva, ki je med prebivalci mesta postala znana kot "hiša terorja". {{Sfn|Greble|2011|p=221}} 1. marca so partizani začeli operacijo Sarajevo, katere cilj je bil mesto iztrgati Nemcem in ustašem. {{Sfn|Greble|2011|p=222}} On začetku marca je bilo Sarajevo obkroženo in odrezano od preostale NDH. {{Sfn|Greble|2011|p=224}} Luburić je ustanovil preki sod z nazivom Kazensko vojno sodišče poveljnika Luburića, ki je obravnavalo primere domnevne izdaje. {{Sfn|Greble|2011|p=222}} Sodišče je obravnavalo tudi neutemeljene obtožbe, kot je določanje cen. {{Sfn|Greble|2011|p=221}} {{Sfn|Yeomans|2015|p=24}} Prva skupina zapornikov, ki se jim je sodilo, je bila skupina 17 muslimanskih beguncev iz Mostarja. {{Sfn|Greble|2011|p=223}} Tega meseca je bilo usmrčenih na desetine osumljenih komunistov. {{Sfn|Hoare|2013|p=276}} Aretacije in kasnejše eksekucije so bile zaskrbljujoče samovoljne narave, kar je samo še poslabšalo teror, ki so ga čutili Sarajlije. {{Sfn|Greble|2011|p=223}} Mučenjem, ki so jih ustaše evfemistično označevali kot zasliševanja, je običajno sledila smrt zapornika ali deportacija v koncentracijsko taborišče. Luburić naj bi užival, ko je v vilo povabil družinske člane svojih žrtev, nato pa zelo podrobno opisal, kako so mučili in ubili njihove ljubljene. Sčasoma so se nekateri Sarajčani v strahu za svoja življenja zatekali v bombna zavetišča, čeprav mesto ni bilo bombardirano že nekaj tednov. {{Sfn|Greble|2011|p=223}} [[Slika:Partizani_u_Sarajevu_1945.jpg|sličica| Partizani vstopijo v Sarajevo]] Luburić je 16. marca sklical sestanek več kot 1.000 ustaških političnih in vojaških oseb ter v prisotnosti visokih nemških uradnikov izdal izjavo, v kateri je obsodil boljševizem, [[Jaltska konferenca|jaltsko konferenco]] in novo komunistično vlado v Beogradu. {{Sfn|Greble|2011|p=224}} 21. marca so ustaše odkrili zaroto za atentat na Luburića. Njegov možni morilec je bil komunistični mladenič po imenu Halid Nazečić, ki ga je izdal eden od njegovih sostorilcev. {{Sfn|Hoare|2013|p=276}} V napadih partizanov v mestu so nato ubili štiri ustaše. {{Sfn|Ličina|1985|p=143}} V noči s 27. na 28. marec so ustaše obesili petindvajset Sarajlij na drevesa in ulične svetilke v sarajevski soseski Marindvor. {{Sfn|Donia|2006|p=197}} {{Sfn|Hoare|2013|p=277}} Okoli vratu so jim obesili napise "Živel ''Poglavnik'' !" {{Sfn|Donia|2006|p=197}} {{Sfn|Greble|2011|p=227}} in jih pustili viseti kot opozorilo drugim. {{Sfn|Yeomans|2015|p=24}} Na tiste, ki so skušali sneti trupla, so streljali. {{Sfn|Hoare|2013|p=277}} 4. aprila je Luburić s spremstvom zapustil Sarajevo. Za obrambo mesta je ostalo okoli 350 ustaških policistov in 400 ustaških vojakov. {{Sfn|Greble|2011|p=228}} Luburićev teror v Sarajevu je po podatkih povojne komisije za vojne zločine terjala 323 življenj. {{Sfn|Donia|2006|p=197}} {{Sfn|Hoare|2013|p=277}} Več sto drugih je bilo deportiranih v koncentracijska taborišča. {{Sfn|Hoare|2013|p=277}} Partizani so 6. aprila vstopili v Sarajevo in razglasili njegovo osvoboditev. Zavzem mesta je sovpadel s četrto obletnico invazije osi na Jugoslavijo. {{Sfn|Greble|2011|p=229}} Ekshumacijo trupel z dvorišča Luburićeve vile, od katerih je veliko pripadalo otrokom, je dokumentirala sovjetska filmska ekipa. {{Sfn|Greble|2011|p=229}} Druga priča o posledicah Luburićevih zločinov je bil ameriški novinar Landrum Bolling, ki se je spomnil, da je videl prostor poln trupel, "zloženih kot polena drug na drugega." {{Sfn|Donia|2006|pp=197–198}} {{Sfn|Greble|2011|pp=229–230}} Mnoga trupla so kazali znake mučenja in pohabljanja. Med trupla je bil tudi telo Halida Nazečića, z razbito glavo, izkopanimi očmi in mednožjem, obžganim z vrelo vodo. {{Sfn|Greble|2011|p=229}} === Razpad NDH === Luburić se je ob odhodu iz Sarajeva vkrcal na letalo za Zagreb. Med poskusom pristati na letališču Borongaj je Luburićevo letalo strmoglavilo na vzletno-pristajalno stezo, ki so jo poškodovale bombe. Luburić je utrpel poškodbo glave in morali so ga prepeljati v bolnico. Pavelić je Luburića obiskal med okrevanjem in vzel na znanje, da njegov podrejeni, utrujen in razočaran, obtožuje Nemce, da so izdali Hrvaško. {{Sfn|Jareb|1995|p=116}} Kmalu zatem je bil Luburić povišan v čin generala. {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} V začetku aprila je ukazal ubiti preostale zapornike Jasenovca. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=266}} Ukazal je tudi, da se dokumenti o delovanju taborišča uničijo, trupla iz okoliških množičnih grobov pa ekshumirajo in kremirajo. Po njegovem naročilu je bilo ubitih več posameznikov, ki so imeli obtožujoče podatke v zvezi z Luburićevimi vojnimi dejavnostmi, tako na primer agent Gestapa Koppel. {{Sfn|Ličina|1985|pp=143–145}} Konec aprila je Luburić odobril usmrtitve Lorkovića in Vokića ter drugih, ki so bili vpleteni v zaroto Lorković – Vokić. {{Sfn|Yeomans|2013|p=350}} Partizani so bili vse bliže in Luburić je predlagal, da ustaše gredo v zadnjo bitko v Zagrebu, vendar je Pavelić predlog zavrnil. {{Sfn|Dizdar|1997|p=242}} Ustaše glede tega, kaj storiti, niso bili enotni. Nekateri so predlagali čimprejšnji umik proti Avstriji. Drugi, med njimi predvsem Luburić, so se zavzemali za ustanovitev neregularnih enot na podeželju, ki bi izvajale gverilske napade po razpadu NDH. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=752}} V začetku maja se je Luburić srečal z zagrebškim nadškofom [[Alojzije Stepinac|Alojzijem Stepincem]], ki ga je prosil, naj se parizanom ne upira z orožjem. 5. maja je vlada NDH zapustila Zagreb, sledil je Pavelić. 15. maja je NDH prenehala obstajati. {{Sfn|Pavlowitch|2008|p=262}} Več deset tisoč ustašev se je predalo [[Britanska kopenska vojska|britanski vojski,]] vendar so jih [[Pliberška tragedija|vrnili partizanom]]. Nešteto število so jih ubili v kasnejših partizanskih pomorih, skupaj z več tisoč srbskimi in slovenskimi kolaboracionisti. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=751–768}} Nekateri ustaši, ki so postali znani kot križarji ( {{Jezik-hr|Križari}} ), so ostali v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Jugoslaviji]] in izvajali gverilske napade na komuniste. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=560}} Med temi je bila manjša skupina borcev pod vodstvom Luburića, ki je ostala v gozdovih južne [[Socialistična republika Slovenija|Slovenije]] in severne [[Slavonija|Slavonije]] ter se spopadla z novonastalo [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] ( {{Jezik-sh|Jugoslovenska narodna armija}}; JNA). {{Sfn|Goldstein|2012|p=501}} Luburić se je izognil zajetju in verjetni usmrtitvi, tako da je svoje osebne dokumente položil ob truplo mrtvega vojaka. Luburić je prek Matkovića in Moškova poslal pismo Paveliću, ki je pobegnil v Avstrijo, v katerem je sporočil, da se bo še naprej boril. O Luburićevem delovanju v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|povojni Jugoslaviji]] obstajajo tri različne pripovedi. Po eni se je Luburić nato odpravil na jug proti bilogorskemu pogorju, kjer se je srečal s skupino več kot petdeset križarjev pod vodstvom Branka Bačića. Odpravili so se proti zahodu in ustanovili bazo na Fruški Gori. Novembra 1945 je Luburić s skupino približno ducat križarjev prečkal madžarsko -jugoslovansko mejo in pobegnil iz Jugoslavije. Druga različica trdi, da je bil Luburić ranjen v topovskem spopadu z JNA, nakar ga je čez Dravo spravil general Rafael Boban, za katerega po povratku v Jugoslavijo ni bilo več slišati. Tretjo različico je zagovarjal Luburić sam; po se je s križarji boril do konca leta 1947, ko je bil hudo ranjen in prisiljen zapustiti državo. {{Sfn|Radelić April 2002|pp=44–45}} Luburićeva polsestra Nada in njen mož Dinko Šakić sta pobegnila v Argentino. {{Sfn|Perica|2002|loc=p. 195, note 39}} Nekateri Luburićevi preostali sorodniki niso imeli sreče. Miloša so jugoslovanske oblasti skupaj z več drugimi križarji julija 1947 ujele, potem ko so se v okviru vstaj križarjev prikradli nazaj v državo. {{Sfn|Radelić April 2002|p=67}} Sledilo je sojenje zaradi grozodejstev, ki naj bi jih storil med vojno. Med sojenjem je grafično podrobno priznal svojo vlogo pri pobojih, ki so se zgodili v Jasenovcu. Obsojen je bil po vseh točkah in usmrčen leta 1948. {{Sfn|Carmichael|2015|p=101}} == Kasnejša leta == === Izgnanstvo === Leta 1949 se je Luburić preselil v [[Francova diktatura|Španijo]]. {{Sfn|Bale|2017|loc=note 77}} Številni ustaški izgnanci so državo videli kot ugoden cilj, saj je edina zunaj osi priznala NDH. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Luburić je v Španijo vstopil pod psevdonimom Maximilian Soldo. {{Efn|This pseudonym was evidently created using a variation of Luburić's nickname, Maks, and his mother's maiden name, Soldo.{{sfn|Ličina|1985|p=105}}}} Ob prihodu so španske oblasti Luburića zaprle, a so ga kmalu zatem izpustile. {{Sfn|Ličina|1985|p=154}} S podporo Agustína Muñoza Grandesa, nekdanjega poveljnika Modre divizije, je lahko ostal v državi. {{Sfn|Bale|2017|loc=note 77}} Nastanil se je v Benigànimu. {{Sfn|Ličina|1985|p=154}} Pavelić se je medtem [[Buenos Aires|z družino naselil v Buenos Airesu]] in začel gradbeno podjetje. Postal je neuradni vodja hrvaške emigrantske skupnosti v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|pp=394–398}} Pavelićevo izgnanstvo v daljni in oddaljeni [[Argentina|Argentini]] ga je naredilo skoraj nepomembnega v očeh vse večjega števila hrvaških emigrantov drugod, zlasti v [[Evropa|Evropi]]. Ob odprtem uporu je julija 1950 Pavelić Luburića poslal v [[Rim]] kot opozorilo vsem, ki bi radi izpodbijali njegovo avtoriteto v hrvaških emigrantskih skupnostih v zahodni Evropi. Glede na njegov vojni čas je Luburić prišel »z grozljivim ugledom«, piše zgodovinar Guy Walters. Avgusta je Pavelić izdal izjavo v časopisu Hrvaška diaspora s sedežem [[Chicago|v Chicagu]] in Hrvate opozoril pred pridružitvijo tujim vojskam. Čeprav se meni, da Luburić v povojnem obdobju ni ubil nobenega od Pavelićevih političnih nasprotnikov, je že samo omenjanje njegovega imena drastično zmanjšalo velikost protipaveliške frakcije med emigranti. Ko se je godrnjanje nezadovoljstva proti Paveliću umirilo, se je Luburić vrnil v Španijo. Leta 1951 se je pojavil v [[Hamburg|Hamburgu]] in ustanovil novačni center za pro-Pavelićevo frakcijo. {{Sfn|Walters|2010|p=257}} Istega leta je ustanovil časopis z naslovom ''Drina''. {{Sfn|Ličina|1985|p=160}} Novembra 1953 se je Luburić poročil s Španko Isabelo Hernaiz. Par je imel še štiri otroke, dva fanta in dve deklici. {{Sfn|Ličina|1985|pp=155–158}} === Prelom s Pavelićem === [[Slika:Ante_Pavelić_in_hospital.jpg|desno|sličica|273x273_pik| Pavelić je v bolnišnici [[Buenos Aires|v Buenos Airesu na okrevanju po ranah.]] Po Pavelićevi smrti leta 1959 je Luburić neuspešno poskušal prevzeti nadzor nad pod Pavelićem ustanovljenim hrvaškim osvobodilnim gibanjem .]] Leta 1955 je Pavelić vstopil v razprave s četniki emigranti o prihodnji razdelitvi Bosne in Hercegovine med Veliko Hrvaško in [[Velika Srbija|Veliko Srbijo]] v primeru razpada Jugoslavije. Luburić je bil jezen. {{Sfn|Cohen|1998|p=67}} V svojih spisih je Luburić trdil, da bi se morala Hrvaška, podobno kot NDH, raztezati vse do [[Drina|reke Drine]], vključevati pa mora tudi območja Srbije, na primer Sandžak, ki nikoli ni bil del vojne lutke. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} Luburić je ostro obsodil Pavelića in njegove privržence. Kmalu zatem je ustanovil {{Jezik-hr|Društvo Prijatelja Drine}} ) in hrvaški nacionalni odpor ( {{Jezik-hr|Hrvatski narodni odpor}} ; HNO). {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|pp=395–396}} Junija 1956 je Pavelić ustanovil rivalsko organizacijo, Hrvaško osvobodilno gibanje ( {{Jezik-hr|Hrvatski oslobodilački pokret}} ; HOP). {{Sfn|McCormick|2014|p=176}} Luburićeva žena je leta 1957 prejela anonimno pismo s podrobnostmi o moževih vojnih grozotah, pri čemer je bil velik poudarek na njegovi vlogi pri ubijanju otrok. {{Sfn|Ličina|1985|p=159}} Kmalu za tem je vložila zahtevo za ločitev. V postopku razveze zakonske zveze je bilo Luburiću odobreno skupno skrbništvo nad zakonskimi otroki in lastništvo njihovega doma. Istega leta je hišo prodal in se preselil v mesto Carcaixent blizu [[Valencija|Valencije]], kjer je odprl perutninsko farmo. Kmetija je hitro prenehala poslovati in Luburić je kmalu postal potujoči prodajalec. {{Sfn|Ličina|1985|p=159}} Ko se je preselil v Carcaixent, je ustanovil Drina Press, ljubiteljsko založbo, ki je bila v njegovem domu. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=396}} Luburićevi sosedje, ki so ga poznali po imenu Vicente Pérez García, očitno niso vedeli za njegovo vojno preteklost. {{Sfn|Ličina|1985|p=103}} Članke je pisal pod psevdonimom general Drinjanin in ''Bojnik'' Dizdar (polkovnik Dizdar). {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=396}} V svojih spisih je Luburić priznal, da je med vojno naredil določene napake, vendar nikoli ni priznal ali se obžaloval zaradi grozodejstev, ki so mu bila pripisana. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} Zavzemal se je za "narodno spravo" med proustaškimi in prokomunističnimi Hrvati. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} Trdi je med drugim tudi, da je vzpostavil stik z obveščevalnimi službami Sovjetske zveze. {{Sfn|Clissold|1975|p=111}} Trdil je, da [[Socialistična republika Hrvaška|bi morala Hrvaška]] v primeru razpada Jugoslavije postati nevtralna država, kar je bilo v nekaterih ostro protikomunističnih hrvaških emigrantskih krogih zelo slabo sprejeto. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} 10. aprila 1957, ko se je vrnil s slavnostnega shoda ob obletnici ustanovitve NDH v Buenos Airesu, je bil Pavelić hudo ranjen v atentatu [[UDBA|Uprave državne varnosti]] ( {{Jezik-sh|Uprava državne bezbednosti}} ; UDBA), jugoslovanske tajne službe. {{Sfn|McCormick|2014|p=178}} {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|pp=400–401}} Umrl je [[Madrid|decembra 1959 v Madridu]] zaradi zapletov z zadanimi ranami. Zaradi vzajemne zamere med njima je bilo Luburiću prepovedano udeležiti se njegovega pogreba. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Po Pavelićevi smrti je Luburić neuspešno poskušal prevzeti nadzor nad HOP, pri čemer je poudarjal svojo vlogo zadnjega poveljnika hrvaških oboroženih sil. Potem ko mu je višje vodstvo HOP-a nasprotovalo, je Luburić drsel v vse bolj militaristično smer, v več evropskih državah ustanovil novoustaška taborišča za usposabljanje in objavljal članke o vojaški taktiki in gverilski tehniki. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=419}} Leta 1963 je ustanovil časopis, imenovan ''Obrana'' ("Obramba"). {{Sfn|Ličina|1985|p=160}} === Smrt === 21. aprila 1969 zjutraj je Luburićev mladoletni sin v eni od spalnic njegovega doma odkril očetovo krvavo truplo. Luburić je bil dan prej ubit. Po madežih krvi na tleh je bilo sklepati, da so ga za noge odvlekli iz kuhinje in na silo strpali pod posteljo. Dobil je več udarcev s topim predmetom po glavi. Obdukcija je pokazala, da udarci na glavo niso bili usodni; Luburić se je zadušil v lastni krvi. {{Sfn|Ličina|1985|pp=103–105}} Pokopali so ga v Madridu. Njegovega pogreba se je udeležilo na stotine hrvaških nacionalistov v ustaških uniformah, ki so vzklikali ustaška gesla in držali fašistične poslovilne govore. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Luburićeva smrt je pomenila konec ''Drine'' in ''Obrane''. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} Luburićev umor se je zgodil v času, ko je UDBA izvajala atentate na vodilne hrvaške nacionalistične osebnosti po vsej Evropi in neizogibno je sum padel nanjo. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Luburić je leta 1967 zaposlil svojega kumca Ilijo Stanića v svojem založniškem podjetju. Stanićev oče Vinko, je med vojno služil skupaj z Luburićem. Med boji jugoslovanskih oblasti s križarji je bil ujet in je umrl v ujetništvu. {{Sfn|Walters|2010|pp=258–259}} Stanić, ki je živel in delal v Luburićevem domu, se je takoj po Luburićevi smrti vrnil v Jugoslavijo. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Razkriti dokumenti jugoslovanske obveščevalne službe kažejo, da je bil Stanić agent UDBE z kodnim imenom Mongoose. Po zapisniku njegovega poročanja maja 1969 je Stanić svojim vodnikom povedal, da je v Luburićevo kavo najprej dal strup, ki mu ga je dal nek drug agent UDBA. Ko strup ni uspela ubit Luburića, je Stanića zagrabila panika in odšel v svojo sobo po kladivo. Ko se je vrnil v kuhinjo, je Luburić potožil, da se ne počuti dobro. Ko je šel Luburić bruhati v umivalnik, ga je Stanić večkrat udaril po glavi. Luburić je padel na tla in se ni več premikal. Stanić je nato šel iz kuhinje, da se prepriča, da so vhodna vrata zaklenjena. Ko se je vrnil, je videl Luburića stati nad umivalnikom in trzati od bolečin. Stanić ga je še enkrat udaril po glavi in mu zlomil lobanjo. Nato je Luburićevo telo zavil v odeje in ga odvlekel v bližnjo spalnico. Stanić je trdil, da je sprva želel skriti truplo v tiskarni, a da je bil Luburić pretežak. V spalnico je Stanić skril truplo pod posteljo in mirno zapustil hišo. {{Sfn|Rašović 5 May 2012}} V intervjuju za hrvaški tednik ''Globus'' julija 2009 je Stanić svojo zgodbo spremenil in trdil, da sta Luburića ubila dva člana HOP-a. Prizadet zaradi omalovažujočega komentarja, ki naj bi ga Luburić izrekel o Stanićevem očetu in njegovih povojnih gverilskih dejavnostih, Stanić trdi, da je poiskal oba moška, ki sta mu zagotovila, da bosta Luguburiča samo pretepla.Na dan, ko je bil Luburić umorjen, naj bi Stanić obema omogočil vstop v Luburićev dom, nakar sta z enim samim udarcem težke kovinske palice po glavi ubila Luburića. {{Sfn|Jutarnji list 15 July 2009}} Stanić je leta 2012 svojo zgodbo še enkrat spremenil, tokrat je za umor Luburića obtožil dva druga moška. {{Sfn|Rašović 5 May 2012}} == Zapuščina == === Vpliv na hrvaški nacionalizem === Po Luburićevi smrti je vodstvo HNO šlo za nekaj njegovih bližnjih sodelavcev, ki so se sčasoma razdelili na rivalska vodstva v Severni Ameriki, Avstraliji, na Švedskem in v Argentini. Vodstvo argentinske frakcije HNO je bilo preneseno na Luburićevega svaka Dinka Šakića. {{Sfn|Hockenos|2003|pp=71–72}} Aprila 1971 sta dva pristaša HNO vdrla v jugoslovansko veleposlaništvo v Stockholmu in ubila jugoslovanskega veleposlanika na Švedskem [[Vladimir Rolović|Vladimirja Rolovića]]. Moža so aretirali, vendar so ju bila naslednje leto izpustili, potem ko je skupina hrvaških nacionalistov ugrabila švedsko letalo na domačem poletu in zahtevala njihovo izpustitev. {{Sfn|Hockenos|2003|p=64}} Eden od Rolovićevih morilcev, Miro Barešić, se je v zaporu dal krstiti in v Luburićevo čast prevzel krščansko ime Vjekoslav. {{Sfn|Radoš 10 March 2010}} HNO se je na svoji višini ponašal z več tisoč člani. Med pomembnejšimi člani so bili med drugim Zvonko Bušić, [[Gojko Šušak]] in Mladen Naletilić. {{Sfn|Hockenos|2003|p=69}} Bušić je organiziral ugrabitev letala 355 TWA septembra 1976. {{Sfn|Hockenos|2003|p=69}} Šušak je leta 1991. postal hrvaški obrambni minister {{Sfn|Hockenos|2003|pp=73–74}} [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Naletilić je Mednarodno kazensko sodišče]] obsodilo vojne zločine nad bošnjaškimi civilisti med vojno v Bosni in Hercegovini. [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|nekdanja Jugoslavija]] (ICTY). Obsojen je bil na 20 let zapora. {{Sfn|International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia 3 May 2006}} Med [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|hrvaško osamosvojitveno vojno]] je bilo v častniškem zboru [[Hrvaška kopenska vojska|hrvaške vojske]] mogoče čutiti odkrito občudovanje Luburića. Anteja Luburića (ki ni v sorodu z njim), višjega častnika med [[Bitka za Vukovar|bitko pri Vukovaru]], so zaradi grozljivosti na bojišču dali vzdevek Maks. Luburiću je bil "vzdevek všeč", je pripomnil novinar Robert Fox. {{Sfn|Fox|1993|p=538}} V začetku leta 1992 je general [[Mirko Norac]] izrazil občudovanje nad Luburićem, potem ko je bil po ukazu hrvaškega predsednika [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] razrešen s položaja. {{Sfn|Majetić 14 March 2018}} "J-ebi vse hrvaške generale s Tuđmanom na vrhu," je pripomnil Norac. "Edini general zame je&nbsp;.. . Maks Luburić. " {{Sfn|Off|2004|p=189}} Luburić je omenjen v uvodnih vrsticah hrvaške nacionalistične pesmi "Jasenovac i Gradiška Stara": {{Sfn|Vuletic|2011|loc=p. 2, note 15}} {| style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center; width: 40em;" |<poem> ''Jasenovac i Gradiška Stara, to je kuća Maksovih mesara&nbsp;...'' </poem> |} Darko Hudelist, novinar in Tuđmanov biograf, meni, da je Luburić poleg Tita in Tuđmana ena izmed treh najpomembnejših hrvaških političnih osebnosti povojnega obdobja. {{Sfn|Hudelist|2004|p=686}} Hudelist trdi, da so na Tuđmana vplivali Luburićevi spisi, ki so pozivali k združitvi ideološko ločenih frakcij v hrvaški diaspori. To je v času njegovega predsedovanja postala ključna prednostna naloga Tuđmanove [[Hrvaška demokratska skupnost|Hrvaške demokratske zveze.]] {{Sfn|Hudelist|2004|pp=618–623}} Zgodovinar Ivo Goldstein se strinja s Hudelistovo hipotezo in domneva, da so na Luburića vplivali [[Francisco Franco|pozivi Francisca Franca]] k spravi med republikanci in nacionalisti po [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. {{Sfn|Goldstein|2008|p=772}} Hudelistovo hipotezo je izpodbijal novinar Ivan Bekavac, ki Hudelista obtožuje, da je poskušal postaviti Tuđmana v profašistično luč. {{Sfn|Bekavac|2007|pp=9–12}} Leta 2017 so se v sarajevski soseski Dobrinja pojavili letaki z odlomki govora Luburića. {{Sfn|Knezevic 20 August 2018}} Julija 2018 je španska vladajoča Socialistična delavska stranka predlagala zakon proti spominjanju fašističnih osebnosti. Sklepalo se je, da bodo španske oblasti v primeru sprejetja zakona lahko zasegle Pavelićevo in Luburićevo grobnico pod pretvezo, da so postale romarski kraj neofašistov, in ju preselile na manj vidne lokacije ali pa ju prenesle v Bosno. {{Sfn|Milekic 25 July 2018}} 29. septembra 2018 je zgodovinar Vlado Vladić v rimskokatoliškem župnišču v [[Split|Splitu]] priredil prireditev, na kateri je promoviral svojo knjigo ''Hrvatski vitez Vjekoslav Maks Luburić''. Dogodek je obsodila hrvaška levica, ki je Vladića obtožila, da poveličuje Luburića, katoliška cerkev pa da olajšuje zgodovinski revizionizem. Med prisotnimi je bil tudi Dario Kordić, ki je bil med bosansko vojno podpredsednik Hrvaške republike Herceg-Bosne. Kordića je MKSJ pozneje spoznal za krivega vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti zaradi njegove vloge pri etničnem čiščenju v Lašvski dolini, obsojen pa je bil na 25 let zapora. {{Sfn|Bajruši 1 October 2018}} === Povzetek === [[Slika:Antifascist_monument_(6042800071).jpg|sličica| Spomenik za 55 Sarajlij, obešenih po Luburićevem ukazu v noči z 27. na 28. marec 1945]] Sodobni nemški viri navajajo, da so ustaše pobili približno 350.000 Srbov. {{Sfn|Singleton|1985|p=177}} Po podatkih Spominskega muzeja holokavsta ZDA so med vojno ustaše ubili med 320.000 in 340.000 Srbov. {{Sfn|United States Holocaust Memorial Museum|loc=paragraph 7}} Večina sodobnih zgodovinarjev se strinja, da so ustaši pobili več kot 300.000 Srbov ali približno 17 odstotkov vseh Srbov, ki so živeli v NDH. {{Sfn|Cox|2007|p=225}} Na [[Nürnberški procesi|sojenjih v Nürnbergu so za]] te poboje ocenili za [[genocid]]. {{Sfn|Singleton|1985|p=177}} Ustaše so bile odgovorni tudi za smrt 26.000 Judov in 20.000 Romov. {{Sfn|Lohse|2018|p=46}} Zgodovinarka Emily Greble ocenjuje, da je Luburiću mogoče pripisati približno 200.000 vojnih smrti. {{Sfn|Greble|2011|p=221}} Med vojno se je Luburić hvalil, da so ustaše pobili več Srbov v Jasenovcu, "kot je to bil sposoben Osmanski imperij med okupacijo Evrope." [189] Hermannu Neubacherju, pooblaščencu za jugovzhodno Evropo rajhovskega ministrstva za zunanje zadeve je zaupal, da je po njegovem v Jasenovcu bilo ubitih približno 225.000 Srbov. {{Sfn|Israeli|2013|p=142}} Nepopoln seznam žrtev, zbran v memorialu Jasenovac, vsebuje imena 83.145 posameznikov, med njimi 47.627 Srbov, 16.173 Romov in 13.116 Judov. {{Sfn|Jasenovac Memorial Site March 2013}} Večina zgodovinarjev se strinja, da so v Jasenovcu pobili okoli 100.000 ljudi. {{Sfn|Pavlowitch|2008|loc=p. 34, note 6}} Leta 1998 so Šakića aretirali v Argentini. Naslednje leto je bil izročen Hrvaški zaradi obtožb vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Šakić je bil spoznan za krivega po vseh točkah obtožbe in obsojen na dvajset let zapora. {{Sfn|Perica|2002|loc=p. 195, note 39}} Umrl je julija 2008. {{Sfn|Levy|2013|p=72}} Luburićeva polsestra Nada je bila aretirana približno ob istem času kot njen mož, vendar so jo zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Umrla je februarja 2011. Julija 2011 je srbska vlada izdala nalog za njeno aretacijo, očitno se ni zavedala, da je umrla v začetku tega leta. Ko so srbske oblasti izvedele za njeno smrt, je bil nalog preklican. {{Sfn|Bitunjac|2013|p=205}} Šakić je svojega svaka opisal kot "humanega človeka" in "zaščitnika Judov". {{Sfn|Wittes 7 May 1998}} Več Luburićevih sodobnikov in številni učenjaki so ponudili močno drugačno oceno. Arthur Haffner, ''Abwehr'' častnik, je Luburića ožigosal kot enega od Pavelićevih "fiercest Bloodhounds." (najbolj brutalnih krvoločnih psov) [196] V akademski literaturi je Luburić pogosto opisan kot sadist. [197] Znanstvenik za holokavst Uki Goñi ga označuje kot "krvoločnega blazneža". {{Sfn|Goñi|2002|p=218}} "Od vseh ''Poglavnikovih'' razbojnikov," piše Walters, "je bil Luburić najslabši." {{Sfn|Walters|2010|p=257}} Jozo Tomasevich, zgodovinar, specializiran za Balkan, je opisal Luburića kot enega "najbolj brutalnih in krvoločnih" pripadnikov ustaškega gibanja. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=422}} Carmichael Luburića označuje za "enega najbolj zloglasnih vojnih zločincev druge svetovne vojne". [200] Zgodovinarja Ladislaus Hory in Martin Broszat opisujeta Luburića kot "enega od najbolj strah in sovraštvo vzbujajočih" ustaških voditeljev. {{Sfn|Hory|Broszat|1964|p=87}} {{Efn|See {{harvnb|Hory|Broszat|1964|p=87}}: "''Die Leitung der Lager lag in den Händen des Ustascha-Führers Vjeskoslav Luburic, der zu den meistgefürchteten und meistgehaßten Spitzenfiguren des Ustascha-Regimes gehörte''."}}   == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} {{seznam opomb}} ==Citati== {{sklici|20em}} ==Viri== ;Knjige {{refbegin|2}} *{{navedi knjigo|author1-last=Adriano|author1-first=Pino|author2-last=Cingolani|author2-first=Giorgio|year=2018|title=Nationalism and Terror: Ante Pavelić and Ustasha Terrorism from Fascism to the Cold War|publisher=Central European University Press|location=Budapest, Hungary|isbn=978-9-63386-206-3|url=https://books.google.com/books?id=U7tWDwAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Bale|first=Jeffrey M.|year=2017|title=Postwar Fascism, Covert Operations, and Terrorism|series=The Darkest Sides of Politics|volume=1|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-3176-5946-4}} *{{navedi knjigo|last=Barić|first=Nikica|year=2003|title=Ustroj kopnene vojske domobranstva Nezavisne države Hrvatske, 1941–1945|language=hr|publisher=Croatian Institute of History|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-5363-2438-5}} *{{navedi knjigo|last=Bauer|first=Yehuda|year=1981|title=American Jewry and the Holocaust: The American Jewish Joint Distribution Committee, 1939–1945|publisher=Wayne State University Press|location=Detroit, Michigan|isbn=978-0-8143-1672-6|url=https://books.google.com/books?id=WOd3rLul-LcC}} *{{navedi knjigo|last=Bekavac|first=Ivan|year=2007|title=Izmišljeni Tuđman: O lažima, krivotvorinama i namjerama Hudelistove "biografije" prvoga hrvatskog predsjednika|language=hr|publisher=Naklada P.I.P Pavičić|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-53630-867-5}} *{{navedi knjigo|last=Bergholz|first=Max|year=2016|title=Violence as a Generative Force: Identity, Nationalism, and Memory in a Balkan Community|publisher=Cornell University Press|location=Ithaca, New York|isbn=978-1-50170-643-1|url=https://books.google.com/books?id=nsh1DQAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Biondich|first=Mark|author-link=Mark Biondich|year=2011|title=The Balkans: Revolution, War, and Political Violence Since 1878|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-19-929905-8|url=https://books.google.com/books?id=gt8SDAAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Bitunjac|first=Martina|year=2013|title=Le donne e il movimento Ustascia|language=it|publisher=Sapienza University Press|location=Rome, Italy|isbn=978-8-86812-182-2|url=https://books.google.com/books?id=kYEAAgAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Carmichael|first=Cathie|editor1-last=Ingelaere|editor1-first=Bert |editor2-last=Parmentier|editor2-first=Stephan|editor3-last=Segaert|editor3-first=Barbara |editor4-last=Haers|editor4-first=Jacques|year=2013|title=Genocide, Risk and Resilience: An Interdisciplinary Approach|chapter=Genocide and the Problem of the State in Bosnia in the Twentieth Century|publisher=Springer|location=New York City|isbn=978-1-1373-3243-1|url=https://books.google.com/books?id=kj6vAgAAQBAJ|pages=131–149}} *{{navedi knjigo|last=Carmichael|first=Cathie|year=2015|title=A Concise History of Bosnia|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, England|isbn=978-1-10701-615-6|url=https://books.google.com/books?id=rMfSCQAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Clissold|first=Stephen|year=1975|title=Yugoslavia and the Soviet Union, 1939–1973: A Documentary Survey|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-19218-315-6|url=https://archive.org/details/yugoslaviasoviet0000clis}} *{{navedi knjigo|last=Cohen|first=Roger|author-link=Roger Cohen|year=1998|title=Hearts Grown Brutal: Sagas of Sarajevo|url=https://archive.org/details/heartsgrownbruta00cohe|url-access=registration|publisher=Random House|location=New York City|isbn=978-0-81299-178-9}} *{{navedi knjigo|last=Cox|first=John K.|editor-last=Fischer|editor-first=Bernd Jürgen|editor-link=Bernd Jürgen Fischer|year=2007|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|chapter=Ante Pavelić and the Ustaša State in Croatia|publisher=Purdue University Press|location=West Lafayette, Indiana|isbn=978-1-55753-455-2|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC}} *{{navedi knjigo|last=Dizdar|first=Zdravko|editor1-last=Dizdar|editor1-first=Zdravko|editor2-last=Grčić|editor2-first=Marko|editor3-last=Ravlić|editor3-first=Slaven|editor-link3=Slaven Ravlić|editor4-last=Stuparić|editor4-first=Darko|year=1997|title=Tko je tko u NDH|chapter=Luburić, Vjekoslav|language=hr|publisher=Minerva|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-953-6377-03-9|pages=240–242}} *{{navedi knjigo|last=Donia|first=Robert J.|year=2006|title=Sarajevo: A Biography|publisher=University of Michigan Press|location=Ann Arbor, Michigan|isbn=978-0-472-11557-0|url=https://books.google.com/books?id=ACvJHam2_-oC}} *{{navedi knjigo|last=Dulić|first=Tomislav|year=2005|title=Utopias of Nation: Local Mass Killing in Bosnia and Herzegovina, 1941–42|publisher=Uppsala University Library|location=Uppsala, Sweden|isbn=978-9-1554-6302-1}} *{{navedi knjigo|last=Dulić|first=Tomislav|editor1-last=Carmichael|editor1-first=Cathie|editor2-last=Maguire|editor2-first=Richard C.|year=2015|title=The Routledge History of Genocide|chapter=Rethinking Violence: Motives and Modes of Mass Murder in the Independent State of Croatia, 1941–5|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-3175-1484-8|url=https://books.google.com/books?id=6rvlCAAAQBAJ|pages=151–165}} *{{navedi knjigo|last=Erdeljac|first=Filip|editor-last=Yeomans|editor-first=Rory|year=2015|title=The Utopia of Terror: Life and Death in Wartime Croatia|chapter=Ordinary People, Extraordinary Times: Everyday Life in Karlovac Under Ustasha Rule|publisher=University of Rochester Press|location=Rochester, New York|isbn=978-1-58046-545-8|url=https://books.google.com/books?id=8HEDCwAAQBAJ|pages=61–85}} *{{navedi knjigo|author1-last=Favez|author1-first=Jean-Claude|author2-last=Fletcher|author2-first=John|year=1999|title=The Red Cross and the Holocaust|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, England|isbn=978-0-5214-1587-3|url=https://books.google.com/books?id=eG_yipcsovQC}} *{{navedi knjigo|last=Fox|first=Robert|year=1993|title=The Inner Sea: The Mediterranean and Its People|publisher=Alfred A. Knopf|location=New York City|isbn=978-0-39457-452-3|url=https://archive.org/details/innerseamediterr00foxr}} *{{navedi knjigo|last=Glenny|first=Misha|author-link=Misha Glenny|year=2012|orig-year=1999|title=The Balkans: 1804–2012|url=https://archive.org/details/balkansnationali0000glen_u6p7|publisher=Granta Books|location=London, England|isbn=978-1-77089-273-6}} *{{navedi knjigo|last=Greble|first=Emily|year=2011|title=Sarajevo, 1941–1945: Muslims, Christians and Jews in Hitler's Europe|publisher=Cornell University Press|location=Ithaca, New York|isbn=978-0-8014-6121-7|url=https://archive.org/details/sarajevo1941194500greb|url-access=registration}} *{{navedi knjigo|last=Goldstein|first=Ivo|author-link=Ivo Goldstein|others=Translated by Nikolina Jovanović|year=1999|title=Croatia: A History|publisher=McGill-Queen's University Press|location=Montreal, Canada|isbn=978-0-7735-2017-2|url=https://books.google.com/books?id=HJexhW3C0TIC}} *{{navedi knjigo|last=Goldstein|first=Ivo|editor-last=Ramet|editor-first=Sabrina P.|year=2007|title=The Independent State of Croatia 1941–45|chapter=The Independent State of Croatia in 1941: On the Road to Catastrophe|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-138-86811-3|pages=19–30}} *{{navedi knjigo|last=Goldstein|first=Ivo|year=2008|title=Hrvatska 1918–2008|language=hr|publisher=Novi liber|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-53604-557-0}} *{{navedi knjigo|author1-last=Goldstein|author1-first=Ivo|author2-last=Velagić|author2-first=Mirza|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018a|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Jasenovac I and II|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=58–60}} *{{navedi knjigo|author1-last=Goldstein|author1-first=Ivo|author2-last=Velagić|author2-first=Mirza|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018b|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Jasenovac III|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=60–62}} *{{navedi knjigo|author1-last=Goldstein|author1-first=Ivo|author2-last=Velagić|author2-first=Mirza|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018c|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Jasenovac IV|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=62–63}} *{{navedi knjigo|author1-last=Goldstein|author1-first=Ivo|author2-last=Hoppe|author2-first=Jens|author3-last=Korb|author3-first=Alexander|author4-last=Velagić|author4-first=Mirza|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Jasenovac V/Stara Gradiška|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=64–65}} *{{navedi knjigo|last=Goldstein|first=Slavko|author-link=Slavko Goldstein|others=Translated by Michael Gable|year=2012|title=1941: The Year That Keeps Returning|edition=2nd|publisher=New York Review Books|location=New York City|isbn=978-1-59017-673-3|url=https://books.google.com/books?id=tPCrbVJNvWUC}} *{{navedi knjigo|last=Goñi|first=Uki|author-link=Uki Goñi|year=2002|title=The Real Odessa: Smuggling the Nazis to Perón's Argentina|url=https://archive.org/details/realodessasmuggl0000goti|publisher=Granta Books|location=New York City|isbn=978-1-86207-581-8}} *{{navedi knjigo|last=Hoare|first=Marko Attila|author-link=Marko Attila Hoare|year=2013|title=Bosnian Muslims in the Second World War|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-231-70394-9}} *{{navedi knjigo|last=Hockenos|first=Paul|author-link=Paul Hockenos|year=2003|title=Homeland Calling: Exile Patriotism and the Balkan Wars|publisher=Cornell University Press|location=Ithaca, New York|isbn=978-0-8014-4158-5|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC}} *{{navedi knjigo|last1=Hory|first1=Ladislaus|last2=Broszat|first2=Martin|year=1964|title=Der kroatische Ustascha-Staat 1941–1945|language=de|publisher=Walter de Gruyter|location=West Berlin|isbn=978-3-48670-375-7}} *{{navedi knjigo|last=Hudelist|first=Darko|author-link=Darko Hudelist|year=2004|title=Tuđman: Biografija|language=hr|publisher=Profil|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-53120-038-7}} *{{navedi knjigo|last=Israeli|first=Raphael|author-link=Raphael Israeli|year=2013|title=The Death Camps of Croatia: Visions and Revisions, 1941–1945|publisher=Transaction Publishers|location=New Brunswick, New Jersey|isbn=978-1-4128-4975-3|url=https://books.google.com/books?id=M66fG2bhi1AC}} *{{navedi knjigo|last=Jareb|first=Jere|year=1995|orig-year=1960|title=Pola stoljeća hrvatske politike, 1895–1945|language=hr|publisher=Croatian Institute of History|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-5363-2402-6}} *{{navedi knjigo|last1=Komarica|first1=Slavko|last2=Odić|first2=Slavko F.|year=2005|title=Zašto Jasenovac nije oslobođen|language=sr|publisher=Institute for Contemporary History|location=Belgrade, Serbia|isbn=978-8-6740-3097-4}} *{{navedi knjigo|last=Korb|first=Alexander|editor-last=Friedman|editor-first=Jonathan C.|year=2010|title=The Routledge History of the Holocaust|chapter=Nation-Building and Mass Violence: The Independent State of Croatia, 1941–1945|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-1368-7060-6|url=https://books.google.com/books?id=vsrJLASVC3QC|pages=291–302}} *{{navedi knjigo|last=Koshar|first=Rudy|year=2000|title=From Monuments to Traces: Artifacts of German Memory, 1870–1990|publisher=University of California Press|location=Los Angeles, California|isbn=978-0-5209-2252-5|url=https://archive.org/details/frommonumentstot00kosh_0|url-access=registration}} *{{navedi knjigo|last=Kovačić|first=Davor|year=2009|title=Redarstveno-obavještatjni sustav Nezavisne Državne Hrvatske od 1941. do 1945 godine|language=hr|publisher=Croatian Institute of History|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-5363-2474-3}} *{{navedi knjigo|last=Krizman|first=Bogdan|year=1986|title=NDH između Hitlera i Mussolinija|language=sh|volume=2|publisher=Globus|location=Zagreb, Yugoslavia|isbn=978-8-63430-154-0}} *{{navedi knjigo|last=Lampe|first=John R.|author-link=John R. Lampe|year=2000|orig-year=1996|edition=2nd|title=Yugoslavia as History: Twice There Was a Country|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, England|isbn=978-0-521-77401-7|url=https://books.google.com/books?id=AZ1x7gvwx_8C}} *{{navedi knjigo|last=Levene|first=Mark|year=2013|title=Annihilation: The European Rimlands, 1939–1953|series=The Crisis of Genocide|volume=2|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-19-150555-3|url=https://books.google.com/books?id=_INoAgAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Levy|first=Michele Frucht|editor-last=Crowe|editor-first=David M.|year=2013|title=Crimes of State Past and Present: Government-Sponsored Atrocities and International Legal Responses|chapter="The Last Bullet For The Last Serb": The Ustaša Genocide Against Serbs, 1941–1945|publisher=Routledge|location=London, England|isbn=978-1-317-98682-9|url=https://books.google.com/books?id=wRHdAAAAQBAJ|pages=54–85}} *{{navedi knjigo|author-last=Ličina|author-first=Đorde|editor1-last=Ličina|editor1-first=Đorđe|editor2-last=Vavić|editor2-first=Milorad|editor3-last=Pavlovski|editor3-first=Jovan|year=1985|title=Andrija Artuković, Vjekoslav Luburić, Xhafer Deva, Vančo Mihailov|chapter=Vjekoslav Luburić|language=sh|publisher=Centar za informacije i publicitet|location=Zagreb, Yugoslavia|oclc=12595707}} *{{navedi knjigo|last=Lohse|first=Alexandra|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Croatia|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=45–51}} *{{navedi knjigo|last=Malcolm|first=Noel|author-link=Noel Malcolm|year=1996|orig-year=1994|title=Bosnia: A Short History|publisher=New York University Press|location=New York City|isbn=978-0-8147-5520-4|url=https://books.google.com/books?id=Cvk6oMf9R7AC}} *{{navedi knjigo|last1=Markusen|first1=Eric|author-link=Eric Markusen|last2=Kopf|first2=David|author-link2=David Kopf|year=1995|title=The Holocaust and Strategic Bombing: Genocide and Total War in the Twentieth Century|url=https://archive.org/details/holocauststrateg0000mark|publisher=Westview Press|location=Boulder, Colorado|isbn=978-0-8133-7532-8}} *{{navedi knjigo|last=Mataušić|first=Nataša|year=2003|title=Jasenovac 1941–1945: Logor smrti i radni logor|language=hr|publisher=Jasenovac Memorial Site|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-953-99169-4-5}} *{{navedi knjigo|last=McCormick|first=Robert|year=2014|title=Croatia Under Ante Pavelić: America, the Ustaše and Croatian Genocide|publisher=I.B.Tauris|location=New York City|isbn=978-1-78076-712-3|url=https://books.google.com/books?id=c-t7BAAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Miletić|first=Antun|author-link=Antun Miletić|year=1986|title=Koncentracioni logor Jasenovac 1941–1945|language=sh|publisher=Narodna knjiga|location=Belgrade, Yugoslavia|isbn=978-8-63310-025-0}} *{{navedi knjigo|last=Mojzes|first=Paul|year=2011|title=Balkan Genocides: Holocaust and Ethnic Cleansing in the 20th Century|publisher=Rowman & Littlefield|location=Lanham, Maryland|isbn=978-1-4422-0665-6|url=https://books.google.com/books?id=KwW2O7v7CUcC}} *{{navedi knjigo|last=Off|first=Carol|author-link=Carol Off|year=2004|title=The Ghosts of Medak Pocket: The Story of Canada's Secret War|publisher=Random House Canada|location=Toronto, Ontario|isbn=978-0-6793-1293-2}} *{{navedi knjigo|author-last=Okey|author-first=Robin|editor1-last=Levene|editor1-first=Mark|editor2-last=Roberts|editor2-first=Penny|year=1999|title=The Massacre in History|chapter=The Legacy of Massacre: The 'Jasenovac Myth' and the Breakdown of Communist Yugoslavia|publisher=Berghahn Books|location=New York City|isbn=978-1-5718-1934-5|chapter-url=https://books.google.com/books?id=XrOT0cczclkC&pg=PA265|pages=263–282}} *{{navedi knjigo|last=Pavlowitch|first=Stevan K.|author-link=Stevan K. Pavlowitch|year=2008|title=Hitler's New Disorder: The Second World War in Yugoslavia|publisher=Hurst & Company|location=London, England|isbn=978-1-85065-895-5}} *{{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|author-link=Vjekoslav Perica|year=2002|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-19517-429-8|url=https://books.google.com/books?id=jIoKMGRHxn4C}} *{{navedi knjigo|last=Ramet|first=Sabrina P.|author-link=Sabrina P. Ramet|year=2006|title=The Three Yugoslavias: State-Building and Legitimation, 1918–2005|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-253-34656-8|url=https://books.google.com/books?id=FTw3lEqi2-oC}} *{{navedi knjigo|last=Ramet|first=Sabrina P.|editor-last=Ramet|editor-first=Sabrina P.|year=2007|title=The Independent State of Croatia 1941–45|chapter=The NDH: An Introduction|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-0-41544-055-4|pages=1–10}} *{{navedi knjigo|last=Redžić|first=Enver|author-link=Enver Redžić|others=Translated by Aida Vidan|year=2005|orig-year=1998|title=Bosnia and Herzegovina in the Second World War|publisher=Frank Cass|location=Abingdon-on-Thames, England|isbn=978-0-7146-5625-0|url=https://books.google.com/books?id=mXiSKULRN-oC}} *{{navedi knjigo|last=Ridley|first=Jasper Godwin|year=1994|title=Tito|publisher=Constable & Robinson|location=London, England|isbn=978-0-0947-1260-7}} *{{navedi knjigo|last=Roberts|first=Walter R.|author-link=Walter Roberts (writer)|year=1973|title=Tito, Mihailović and the Allies 1941–1945|publisher=Duke University Press|location=Durham, North Carolina|isbn=978-0-8223-0773-0|url=https://books.google.com/books?id=43CbLU8FgFsC}} *{{navedi knjigo|last=Rubinstein|first=William D.|year=2014|title=Genocide|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-3178-6996-2|url=https://books.google.com/books?id=nHIABAAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Singleton|first=Frederick Bernard|year=1985|title=A Short History of the Yugoslav Peoples|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, England|isbn=978-0-521-27485-2|url=https://books.google.com/books?id=qTLSZ3ucaZMC}} *{{navedi knjigo|last=Stefanović|first=Mladen|year=1984|title=Zbor Dimitrija Ljotića: 1934–1945|language=sh|publisher=Narodna knjiga|location=Belgrade, Yugoslavia|oclc=13418730}} *{{navedi knjigo|last=Tanner|first=Marcus|year=2001|title=Croatia: A Nation Forged in War|publisher=Yale University Press|location=New Haven, Connecticut|isbn=978-0-300-09125-0|url=https://books.google.com/books?id=sfcpsAoSoewC}} *{{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|author-link=Jozo Tomasevich|year=2001|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|isbn=978-0-8047-3615-2|url=https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC}} *{{navedi knjigo|last=Walters|first=Guy|author-link=Guy Walters|year=2010|title=Hunting Evil: The Nazi War Criminals Who Escaped and the Quest to Bring Them to Justice|publisher=Random House|location=New York City|isbn=978-0-30759-248-4|url=https://books.google.com/books?id=X5EgykND42kC}} *{{navedi knjigo|last=Yeomans|first=Rory|year=2013|title=Visions of Annihilation: The Ustasha Regime and the Cultural Politics of Fascism, 1941–1945|publisher=University of Pittsburgh Press|location=Pittsburgh, Pennsylvania|isbn=978-0-8229-7793-3|url=https://books.google.com/books?id=Yxv4-iqVe2wC}} *{{navedi knjigo|last=Yeomans|first=Rory|editor-last=Yeomans|editor-first=Rory|year=2015|title=The Utopia of Terror: Life and Death in Wartime Croatia|chapter=Introduction: Utopia, Terror, and Everyday Experience in the Ustasha State|publisher=University of Rochester Press|location=Rochester, New York|isbn=978-1-58046-545-8|url=https://books.google.com/books?id=8HEDCwAAQBAJ|pages=1–42}} {{refend}} ;Revije {{refbegin|2}} *{{cite journal|last=Radelić|first=Zdenko|date=April 2002|title=Povezivanje ustaškog vodstva i križara 1945.–1947.|language=hr|volume=34|number=1|journal=Croatian Institute of History|location=Zagreb, Croatia|issn=1848-9079|url=https://hrcak.srce.hr/161936|pages=41–69|ref={{harvid|Radelić April 2002}}}} *{{cite journal|last=Vuletic|first=Dean|year=2011|title=The Silent Republic: Popular Music and Nationalism in Socialist Croatia|publisher=European University Institute|location=Florence, Italy|journal=Max Weber Programme|issn=1830-7728|url=http://cadmus.eui.eu/bitstream/handle/1814/18635/MWP_Vuletic_2011_20.pdf}} {{refend}} ;Poročila {{refbegin|2}} *{{navedi novice|last=Bajruši|first=Robert|newspaper=Jutarnji list|title=Kako smo kao društvo postali toliko imuni na zlo?|language=hr|url=https://www.jutarnji.hr/komentari/kako-smo-kao-drustvo-postali-toliko-imuni-na-zlo-u-zagrebu-se-promovira-knjiga-o-ustaskom-ubojici-manjine-se-gada-hranom-podrzavaju-se-revizionisti/7889547/|date=1 October 2018|access-date=5 October 2018|ref={{harvid|Bajruši 1 October 2018}}}} *{{navedi novice|newspaper=Jutarnji list|title=Ilija Stanić: Ubili smo Luburića jer se razišao s Pavelićem|language=hr|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/ilija-stanic-ubili-smo-luburica-jer-se-razisao-s-pavelicem/2823875/|date=15 July 2009|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Jutarnji list 15 July 2009}}}} *{{navedi splet|last=Knezevic|first=Gordana|title='Diana's List' Of Children Saved From Death Camps Revealed|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|url=https://www.rferl.org/a/balkans-without-borders-diana-budisavljevic-children-death-camps/28632283.html|date=22 July 2017|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Knezevic 22 July 2017}}}} *{{navedi splet|last=Knezevic|first=Gordana|title=Spain Awakens Bosnian, Croatian Ghosts Of 1945|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|url=https://www.rferl.org/a/spain-awakens-bosnian-croatian-ghosts-of-1945/29444188.html|date=20 August 2018|access-date=5 October 2018|ref={{harvid|Knezevic 20 August 2018}}}} *{{navedi splet|last=Majetić|first=Vanja|title=Odlazak vojničine starog kova kojem je Ženevska konvencija bila sveto pravilo|language=hr|website=tportal.hr|url=https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/odlazak-vojnicine-starog-kova-kojem-je-zenevska-konvencija-bila-sveto-pravilo-foto-20180314/print|date=14 March 2018|access-date=19 July 2018|ref={{harvid|Majetić 14 March 2018}}}} *{{navedi splet|last=Milekic|first=Sven|title=Spanish Law May Mean Moving Croatian Fascist Tombs|website=Balkan Insight|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/ustasa-tombs-in-spain-could-be-removed-07-25-2018|date=25 July 2018|access-date=26 July 2018|ref={{harvid|Milekic 25 July 2018}}}} *{{navedi novice|last=Radoš|first=Ivica|title=Za rođendan na dar dobio – otmicu aviona|language=hr|newspaper=Večernji list|url=https://www.pressreader.com/croatia/vecernji-list-hrvatska/20100310/282179352252318|date=10 March 2010|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Radoš 10 March 2010}}}} *{{navedi novice|last=Rašović|first=Renata|title=Agent Udbe: Luburića sam ubio jer je uvrijedio mog ćaću|language=hr|newspaper=Večernji list|url=https://www.vecernji.hr/vijesti/agent-udbe-luburica-sam-ubio-jer-je-uvrijedio-mog-cacu-406070|date=5 May 2012|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Rašović 5 May 2012}}}} *{{navedi novice|last=Wittes|first=Benjamin|author-link=Benjamin Wittes|title=Croatian Reckoning|newspaper=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/archive/opinions/1998/05/07/croatian-reckoning/09926670-8a5e-40dd-9b2c-c5987dda0e1e/?noredirect=on|date=7 May 1998|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Wittes 7 May 1998}}}} {{refend}} ;spletni viri {{refbegin|40em}} *{{navedi splet|author=Holocaust Encyclopedia|title=Jasenovac|publisher=United States Holocaust Memorial Museum|url=http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005449|access-date=6 June 2018|ref={{harvid|United States Holocaust Memorial Museum}}}} *{{navedi novice|author=International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia|date=3 May 2006|title=Appeals Chamber Confirms Sentences Against Mladen Naletilic and Vinko Martinovic|publisher=United Nations|url=http://www.icty.org/en/press/appeals-chamber-confirms-sentences-against-mladen-naletilic-and-vinko-martinovic|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia 3 May 2006}}}} *{{navedi splet|author=Jasenovac Memorial Site|title=List of Individual Victims of Jasenovac Concentration Camp|publisher=JUSP Jasenovac|url=http://www.jusp-jasenovac.hr/Default.aspx?sid=6711|date=March 2013|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Jasenovac Memorial Site March 2013}}}} {{refend}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Luburić, Vjekoslav}} [[Kategorija:Bosanski Hrvati]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Koncentracijsko taborišče Jasenovac]] flop29fzjx881f2cc2l5l9za95qqyrm 6675847 6675846 2026-05-14T23:56:00Z ~2026-13659-49 255600 6675847 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Vjekoslav Luburić |image= |caption= |birth_date= |death_date= |birth_place= |death_place= |nickname=Maks |allegiance=[[Neodvisna država Hrvaška]] |branch=UNS - Ustaška nadzorna služba; {{small|(1941–1943)|}} {{Clear}} RAVSIGUR - Ravnateljstvo za javni red i sigurnost {{small|(1943–1945)|}} {{Clear}} Hrvaško domobranstvo (II.sv.vojna) {{small|(1941–1942)|}} {{clear}} Oborožene sile NDH {{small|(1944–1945)|}} |serviceyears=1929–1945 |rank=[[General]] |commands=UNS, Urad III {{Clear}}9. pešadijski regiment {{small|(Hrvaški domobranci)|}} {{Clear}}Hrvaške oborožene sile {{small|(Maj1945)|}} |battles=[[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji]] |battles_label= |spouse={{marriage|Isabela Hernaiz|1953|1957| | children = 5 | parents = {{plain list| *Ljubomir Luburić *Marija Soldo}}end=div}} }} '''Vjekoslav Luburić''', [[Neodvisna država Hrvaška|hrvaški]] [[Ustaši|ustaški]] uradnik in [[general]] * [[6. marec]] [[1914]] [[Humac]], [[Hvar]] ali [[Ljubuški]], [[Avstro-Ogrska]] † [[20. april]] [[1969]] [[Carcaixment]], [[Španija]]. Med večino [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vodil sistem koncentracijskih taborišč v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH). Luburić je tudi osebno nadzoroval in vodil tedanje [[Genocid|genocide]] Srbov, Judov in Romov v NDH. Luburić se je leta 1931 [[Ante Pavelić|pridružil ustaškemu gibanju Anteja Pavelića]] [[Kraljevina Jugoslavija|,]] naslednje leto zapustil [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in se preselil na Madžarsko. Po [[Sile osi|invaziji osi]] [[Aprilska vojna|na Jugoslavijo]] in ustanovitvi NDH s Pavelićem na čelu se je Luburić vrnil na [[Balkan]]. Konec junija 1941 so Luburića poslali v [[Lika|Liko]], kjer je nadziral vrsto pobojev Srbov, ki so bili ''casus belli'' za srbsko vstajo. Približno v tem času je bil imenovan za vodjo urada III, oddelka ustaške nadzorne službe, kjer je bil zadolžen za nadzor razvejane mreže koncentracijskih taborišč NDH, predvsem [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovca]], kjer je bilo med vojno pobitih približno 100.000 ljudi. Konec leta 1942 je bil Luburić imenovan za poveljnika 9. pehotnega polka hrvaškega domobranstva, a so mu, ko je enega od podrejenih ustrelil, odvzeli poveljstvo. Pod nemškim pritiskom so ga dali v hišni pripor, obdržal pa je ''[[De iure - de facto|dejanski]]'' nadzor nad ustaškimi koncentracijskimi taborišči. Avgusta 1944 je odigral vodilno vlogo pri zaroti Lorković – Vokić, ki je skušala strmoglaviti Pavelića in ga nadomestiti z zaveznikom naklonjeno vlado. Februarja 1945 je Pavelić Luburića poslal v [[Sarajevo]], kjer je v naslednja dva meseca bil odgovoren za mučenja in poboje na stotine znanih in osumljenih komunistov. Luburić je v začetku aprila odletel nazaj v Zagreb in bil povišan v čin [[General|generala]] . Maja 1945 je NDH propadla in njeno ozemlje je bilo ponovno vključeno v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Luburić se je umaknil v ozadje in vodil gverilsko vojno proti komunistom, med katero je bil hudo ranjen. Leta 1949 je emigriral v [[Francova diktatura|Španijo]] in se aktiviral v ustaških emigrantskih krogih. Leta 1955 je Luburić prekinil s Pavelićem zaradi njegove izjave, da podpira prihodnjo delitev Bosne in Hercegovine med Veliko Hrvaško in [[Velika Srbija|Veliko Srbijo]], in ustanovil konkurenčno hrvaško nacionalistično organizacijo, znano kot hrvaški nacionalni odpor. Spor je imel za posledico veliko ogorčenost med obema; ko je Pavelić umrl leta 1959, so Luburiću prepovedali priti na pogreb. Aprila 1969 so Luburića našli umorjenega v njegovem domu, žrtev bodisi jugoslovanske [[Tajna policija|tajne policije]] , bodisi tekmecev znotraj hrvaške emigrantske skupnosti. == Zgodnja leta == Vjekoslav Luburić se je rodil v družini hercegovaškega Hrvata {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=378–379}} v vasi Humac pri Ljubuškem 6. marca 1914. {{Sfn|Dizdar|1997|p=240}} Bil je tretji otrok bančnega uslužbenca Ljubomirja Luburića in gospodinje Marije Soldo. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} Par je imel še enega sina Dragutina in dve hčerki Miro in Olgo. {{Sfn|Bitunjac|2013|p=196}} Luburić je bil pobožen in sodelujoč rimokatolik. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=370, 556}} Decembra 1918 je policist med tihotapljenjem tobaka ustrelil njegovega očeta, ki je izkrvavel. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} {{Efn|Nekateri viri trdijo, da je Ljubomir Luburić umrl v policijskem priporu, potem ko so ga potopili v ledeno vodo in čez noč pustili v neogrevani celici.{{sfn|Ličina|1985|loc=p. 110, footnote}}}} Po očetovi smrti se je Luburić "začel sovražiti in zaničevati [[Srbi|Srbe]] in [[Karadžordževiči|srbsko kraljevino]]", piše zgodovinarka Cathie Carmichael. {{Sfn|Carmichael|2015|p=81}} Kmalu zatem, ko ji je mati prepovedala poroko z muslimanom, se je Luburićeva sestra Olga vrgla v reko Trebižat, Po smrti njegovega očeta in sestre je njegova mati našla delo v [[Tobak|tobačni]] tovarni, da bi skrbela za svoje preostale otroke. Kmalu se je poročila z moškim po imenu Jozo Tambić, s katerim sta imela še tri otroke. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} Luburićevi polbrati in sestre, rojeni iz drugega zakona njegove matere, so se imenovali Zora, Nada in Tomislav. {{Sfn|Bitunjac|2013|p=196}} Luburić je osnovno šolo končal v [[Lubuško vojvodstvo|Ljubuškem]], potem pa se je preselil v [[Mostar|Mostar,]] da bi obiskoval [[Srednja šola|srednjo šolo]]. Tam se je začel družiti s hrvaško nacionalistično mladino. Postajal je vse bolj napadalen do svojih učiteljev in vrstnikov ter pogosto izostajal iz šole. Luburićevo prvo srečanje z organi pregona se je zgodilo 7. septembra 1929, ko so ga aretirali zaradi potepuštva in ga je sodišče v [[Mostar|Mostarju]] obsodilo na dva dni zapora. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} Zadnje leto je Luburić opustil srednjo šolo, da bi delal na mostarski javni borzi. Leta 1931 se je pridružil [[Ustaši|ustašem]], hrvaškemu [[Fašizem|fašističnemu]] in ultranacionalističnemu gibanju, zavezanemu uničenju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in vzpostavitvi Velike Hrvaške. {{Sfn|Dizdar|1997|p=240}} Istega leta so ga aretirali zaradi poneverbe sredstev, ki so pripadala borzi. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} 5. decembra je bil Luburić obsojen na pet mesecev zapora zaradi poneverb. Kmalu zatem je pobegnil iz ječe in prišel vse do albansko -jugoslovanske meje, kjer so ga ponovno prijeli. Ko je prišel iz zapora, se je Luburić preselil v severno Hrvaško, nato pa v [[Subotica|Subotico]], kjer je prikrito prestopil madžarsko-jugoslovansko mejo. Luburić je najprej stopil v stik s hrvaško emigrantsko skupnostjo v [[Budimpešta|Budimpešti,]] potem pa odšel v ustaško taborišče Janka-Puszta blizu jugoslovanske meje. {{Sfn|Ličina|1985|p=111}} Taborišče v Janka-Puszti je bilo eno od ustaških taborišč za usposabljanje, ustanovljenih na Madžarskem in v Italiji, katerih vladi sta v svojih teritorialnih težnjah do Jugoslavije bili naklonjeni ustaškim zadevam. V njem je bilo več sto Hrvatov emigrantov, večinoma ročnih delavcev, ki so se vračali iz [[Zahodna Evropa|zahodne Evrope]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. Naborniki so prisegli zvestobo vodji ustašev Anti [[Ante Pavelić|Paveliću]], sodelovali na psevdovojaških vajah in izdelovali protisrbski propagandni material. {{Sfn|Lampe|2000|p=175}} Luburić si je prav v Janki-Puszti nadel ime Maks, ki ga je uporabljal do konca svojega življenja. {{Sfn|Ličina|1985|p=110}} Oktobra 1934 so na diplomatskem obisku v [[Marseille|Marseillu]] [[Aleksander I. Karadžordžević|u]]<nowiki/>bili jugoslovanskega [[Aleksander I. Karadžordžević|kralja Aleksandra]] v skupni zaroti [[Notranja makedonska revolucionarna organizacija|Notranje makedonske revolucionarne organizacije]] in ustašev. Po atentatu je madžarska vlada večino ustašev, ki prebivajo na Madžarskem, z izjemo Luburića in par drugih, izselila. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=35–36}} Za kratek čas je Luburić bival v [[Velika Kaniža|Nagykanizsi]], kjer mu je po kratki ljubezenski zvezi domačinka rodila sina. {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} == Druga svetovna vojna == === Nastanek NDH === [[Slika:Axis_occupation_of_Yugoslavia,_1941-43.png|desno|sličica| Zemljevid razdeljene [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]], 1941–1943]] ''[[Anschluss|Po Anschlussu]]'' leta 1938 med [[Tretji rajh|Nemčijo]] in Avstrijo je Jugoslavija delila svojo severozahodno mejo s tretjim rajhom; bila je pod vse večjim pritiskom, ko so se njeni sosedje nagibali k [[Sile osi|silam osi]]. Aprila 1939 je Italija z napadom in zasedbo sosednje Albanije odprla dodatno mejo z Jugoslavijo. {{Sfn|Roberts|1973|pp=6–7}} Ob izbruhu [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]<nowiki/>je jugoslovanska vlada je razglasila [[nevtralnost]]. {{Sfn|Pavlowitch|2008|p=8}} Septembra in novembra 1940 sta se Madžarska in Romunija prilagodili osi s pristopom k [[Trojni pakt|tristranskemu paktu]], Italija pa je napadla Grčijo. Jugoslavijo so tedaj skoraj v celoti obkrožile sile osi in njihovi sateliti, njeno nevtralno stališče do vojne pa je postajalo vse težje. {{Sfn|Roberts|1973|pp=6–7}} Konec februarja 1941 se je Bolgarija pridružila paktu. Naslednji dan so nemške čete iz Romunije vstopile v Bolgarijo in zaprle obroč okoli Jugoslavije. {{Sfn|Roberts|1973|p=12}} Da zaščiti svoj južni bok pred [[Operacija Barbarossa|bližajočim se napadom]] na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] je [[Adolf Hitler]] začel pritiskati na Jugoslavijo, da se pridruži osi. Dne 25&nbsp;Marca 1941 je jugoslovanska vlada po nekaj zamudah pogojno podpisala pakt. Dva dni kasneje je skupina [[Zahodni svet|zahodu naklonjenih]], srbskih nacionalističnih častnikov [[Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo|Kraljevskega jugoslovanskega letalstva]] v brezkrvnem državnem udaru odstavila [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|princa Pavla]]. Na prestol so postavili njegovega mladoletnega nečaka [[Peter II. Karađorđević|Petra]] in na oblast pripeljali "vlado narodne enotnosti", ki jo vodi vodja kraljevskih jugoslovanskih letalskih sil general [[Dušan Simović]]. {{Sfn|Pavlowitch|2008|pp=10–13}} Državni udar je razjezil Hitlerja, tako da je takoj odredil invazijo, ki se je začela 6. aprila 1941. {{Sfn|Roberts|1973|p=15}} 10. aprila je [[Slavko Kvaternik]], nekdanji [[Avstro-ogrska vojska|častnik avstro-ogrske vojske]], ki je bil v stiku s hrvaškimi nacionalisti v tujini, po radiu objavil nastanek [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] ( {{Jezik-hr|Nezavisna Država Hrvatska}}; NDH){{sfnm|1a1=Goldstein|1y=1999|1p=133|2a1=Ramet|2y=2006|2p=155|3a1=Adriano|3a2=Cingolani|3y=2018|3p=174}} Pavelić je 15. aprila prišel v Zagreb in se razglasil za vodjo ( {{Jezik-hr|[[Poglavnik]]}} ) NDH, in Nemcem zagotovil, da bo NDH zvesta ciljem osi. {{Sfn|Ramet|2006|p=115}} [[Hrvati|Večina Hrvatov,]] razočaranih nad več kot dvajsetletno srbsko [[Hegemonija|hegemonijo]], je navdušeno pozdravila nastanek NDH. OB vdoru osi v Jugoslavijo so se ustaše skoraj prek noči iz majhne in precej zakotne hrvaške nacionalistične organizacije spremenili v ljudsko gibanje. {{Sfn|Malcolm|1996|pp=175–176}} {{Efn|Ustaše pred 1941 verjetno niso imeli več kot 12,000 članov.{{sfn|Malcolm|1996|p=175}} za primerjavo, [[Komunistična partija Jugoslavije]] je 1940 štela 6,000 članov.{{sfn|Malcolm|1996|p=177}}}} Nemci so sprva želeli za vodjo hrvaške lutkovne države postaviti voditelja [[Hrvaška kmečka stranka|hrvaške kmečke stranke]] [[Vladko Maček|Vladka Mačka]], vendar je Maček to zavrnil, pri čemer je navedel svoja demokratična prepričanja in trdno prepričanje, da sile osi ne bodo zmagale. {{Sfn|Mataušić|2003|p=11}} NDH je bila razdeljena na nemška in italijanska vplivna območja. {{Sfn|Singleton|1985|p=176}} Italijansko vplivno območje je bilo razdeljeno na tri operativna območja. Območje I, ki je obsegalo obalno in otoško območje, ki obdaja mesta [[Zadar]], [[Šibenik]], [[Trogir]] in [[Split]], si je Italija neposredno priključila. Cona II, priključena NDH, je zajemala velik del [[Dalmacija|Dalmacije]] in dalmatinsko zaledje. Cona III, prav tako dodeljena NDH, je obsegala zahodno in osrednjo [[Bosna|Bosne]], košček vzhodne Bosne in vso [[Bosna in Hercegovina|Hercegovino]]. {{Sfn|Tomasevich|2001|loc=Map 4}} 17. aprila so ustaše uvedle zakonsko določilo za obrambo ljudstva in države, ki je uzakonilo ustanovitev koncentracijskih taborišč in množično streljanje talcev po NDH. {{Sfn|Goldstein|1999|p=136}} Judovsko vprašanje je za ustaše ni bilo prvenstvenega pomena. Njihov glavni cilj je bil znebiti se 1,9 milijona Srbov, ki so predstavljali približno 30% celotnega prebivalstva lutkovne države. {{Sfn|Malcolm|1996|p=176}} Višji ustaški uradniki so odkrito izjavili, da nameravajo tretjino Srbov, ki živijo v NDH, pobiti, tretjino izgnati tretjino pa spreobrniti v rimskokatolike. {{Sfn|Goldstein|1999|p=137}} Zamere ustaškega gibanja so se osredotočale na zaznane krivice, ki so jih v medvojnem obdobju doživeli Hrvati v Jugoslaviji pod prevlado Srbov. Visoki ustaški uradniki so se sklicevali na strele na pet hrvaških poslancev junija 1928, na umor hrvaškega nacionalističnega [[Antropolog|antropologa]] in [[Zgodovinar|zgodovinarja]] Milana Šufflaya leta 1931, zatrto velebitsko vstajo leta 1932, umor podpredsednika Hrvaške kmečke stranke Josipa Predavca leta 1933 ter aretacijo in zapor več deset drugih hrvaških političnih osebnosti. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=406–407}} === Prve operacije čiščenja === [[Slika:Serb_family_killed_in_their_home,_1941.jpg|sličica| Srbska družina, ki so jo ustaše ubili v njenem domu leta 1941]] V začetku aprila 1941 je Luburić nezakonito prestopil jugoslovansko mejo v bližini mesta [[Gola, Koprivniško-križevska županija|Gola]]. Sredi aprila je prišel v Zagreb in bil nameščen v gospodarski urad glavnega ustaškega štaba ( {{Jezik-hr|Glavni ustaški stan}} ; GUS), ustaško vodilno telo, kjer je služil kot pobočnik Vjekoslava Servatzyja. {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} 6. maja so Luburića poslali v vas [[Veljun]] pri [[Slunj|Slunju]], da bi vodil zajetje 400 srbskih moških iz vasi kot maščevanje za poboj hrvaške družine v sosednjem [[Blagaj, Hrvaška|Blagaju]] prejšnjo noč. Čeprav so storilcei ostali nepoznani, so ustaše naznanili, da nosijo odgovornost Srbi iz Veljuna, in se zato odločili, da bodo moške v vasi kolektivno kaznovali. {{Sfn|Goldstein|2012|pp=115–121}} Luburić je imel na voljo skupaj petdeset mož, med njimi so bili mnogi dolgoletni ustaši, ki so v tridesetih letih živeli v izgnanstvu v Italiji. {{Sfn|Erdeljac|2015|p=74}} 9. maja zvečer so Srbe iz Veljuna odpeljali v Blagaj in jih na dvorišču lokalne osnovne šole pobili z noži in topimi predmeti. Morija je trajala vso noč. Naslednje jutro so videli Luburića, kako je krvav prišel iz šole in si pral roke in rokave pri [[Vodnjak|vodnjaku]]. {{Sfn|Goldstein|2012|pp=115–121}} Konec junija so ustaški uradniki, ki so se peljali skozi vasi [[Gornja Suvaja]] in [[Donja Suvaja]] na območju [[Lika|Like]], poročali, da so streljali nanje zaradi česar so regionalne oblasti za vasi ukazale "čiščenje". {{Sfn|Bergholz|2016|p=106}} Zjutraj 1. julija je Luburić v obe vasi pripeljal skupino ustašev. {{Sfn|Goldstein|2012|p=155}} {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=193}} Zgodovinar Max Bergholz piše, da je v operaciji sodelovalo do 300 ustašev. {{Sfn|Bergholz|2016|p=107}} Po poročanju novinarja in preživelega holokavsta Slavka Goldsteina je imel Luburić poleg 250 pripadnikov hrvaškega domobranstva na voljo še približno 150 pripadnikov ustaških pomožnih sil. {{Sfn|Goldstein|2012|p=155}} Mnogi moški prebivalci Gornje Suvaje in Donje Suvaje so pred prihodom ustašev zbežali v divjino. Njihove sorodnice,ostale zadaj, so [[Posilstvo|posilili]] in spolno pohabili. {{Sfn|Bergholz|2016|p=108}} Pokol je trajal približno dve uri; za poboj svojih žrtev so ustaše rabili predvsem nože in kije. {{Sfn|Goldstein|2012|p=155}} Ubitih je bilo najmanj 173 vaščanov, večinoma žensk, otrok in starejših. {{Sfn|Goldstein|2012|p=155}} {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=193}} 2. julija je 130–150 ustašev napadlo bližnjo vas [[Osredci, Gračac|Osredci]]. Večina prebivalcev vasi je pobegnila v pričakovanju pokola, saj so slišali za dogajanje v Gornji Suvaji in Donji Suvaji prejšnji dan. V naslednjih dveh dneh so ustaši pobili okoli trideset prebivalcev vasi, večinoma starejših in nemočnih, ki niso mogli zbežati skupaj z drugimi. {{Sfn|Bergholz|2016|p=110}} Hkrati so Luburić in njegovi privrženci pobili prebivalce bližnje vasi Bubanj. {{Sfn|Goldstein|2012|p=156}} Po lastnih notranjih dokumentih so ustaše ubili 152 srbskih civilistov v Bubanju in požgali dvajset domov. V nekaterih hišah niti ena oseba ni ostala živa. Po poročilih preživelih je bilo smrtnih žrtev približno 270. {{Sfn|Bergholz|2016|p=115}} 3. julija je ena od Luburićevih enot pridržala 53 prebivalcev vasi [[Nebljusi]], med njimi deset otrok pod 12 let. S konjskio vprego so jih prepeljali v bližnjo vas [[Boričevac]], v kateri je bila [[vojašnica]] in [[Kras|kraška]] jama. Prebivalce Nebljusi so v vojašnici pridržali do noči, skupaj z dvanajstimi odraslimi moškimi, ki so bili aretirani že prej. Tistega večera so jih v skupinah po osem odgnali do kraške jame in jih porinili v smrt. Dve žrtvi sta preživeli preizkušnjo. {{Sfn|Goldstein|2012|p=156}} Do konca julija so ustaše v [[Lika|Liki]] in njeni okolici pobili najmanj 1800 Srbov. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=193}} Ustaška grozodejstva nad srbskim prebivalstvom NDH so spodbudila na tisoče Srbov, da so se pridružili [[Jugoslovanski partizani|partizanom]] [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] in [[Četniki|četnikom]] [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]. {{Sfn|Malcolm|1996|p=176}} {{Efn|Partizani, iz več narodov, pod vodstvom komunistov, in rojalistični srbski nacionalistični četniki sta bila dve primarni odporniški sili v okupirani Jugoslaviji.Tito je bil generalni sekretar[[KPJ]], Mihailović pa oficir predvojne kraljevske vojske. Gibanji sta imeli zelo različne cilje. Partizani so hoteli Jugoslavijo spremeniti v komunistično državo pod Titovim vodstvom, četniki pa ohraniti predvojni ''[[status quo]]''.{{sfn|Pavlowitch|2008|pp=59–60}}}} Pokoli v Liki so bili v prvi vrsti ''casus belli'' za vstajo Srbov, ki se je začela 27. julija. {{Sfn|Goldstein|2012|pp=156–157}} Upor je privedel do italijanske vojaške okupacije cone II in cone III. {{Sfn|Redžić|2005|pp=16, 18}} "Luburić in njegovi nadrejeni so zmotno računali, da bodo brutalni poboji nedolžnega prebivalstva v kali zatrli odpor do njihovega načrta za nastanek 'etnično čistega območja'," je pripomnil Goldstein. "Njihova dejanja&nbsp;... so izzvala popolnoma nasprotni učinek. " {{Sfn|Goldstein|2012|pp=156–157}} Sredi julija 1941 je bil Luburić zadolžen, da ponovno ujame več deset zapornikov, ki so pobegnili iz taborišča Kerestinec. Skoraj vse ubežnike so ujeli ali ubili, življenje pa je izgubilo tudi več ustašev. {{Sfn|Mataušić|2003|p=16}} === Ustaška nadzorna služba, biro III === ==== Jasenovac, I – III ==== [[Slika:Executed_prisoners_in_Jasenovac.jpg|levo|sličica| Truhneči trupli dveh zapornikov [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|jJasenovca]]]] Varnostni sektor NDH sta sestavljali dve agenciji, Direktorat za varnost in javni red ( {{Jezik-hr|Ravnateljstvo za javni red i sigurnost}} ; RAVSIGUR) in ustaško nadzorno službo ( {{Jezik-hr|Ustaška nadzorna služba}}; UNS). {{Sfn|Yeomans|2013|p=10}} Tako RAVSIGUR kot UNS je vodil Kvaternikov sin Dido. [44] RAVSIGUR je bil ustanovljen 4. maja 1941, {{Sfn|Kovačić|2009|p=315}} UNS pa avgusta. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=341, 399}} {{Efn|Po nekaterih navedbah je bil Luburić po smrti svojega nekdanjega šefa [[Mijo Babić]]a imenovan za vodilnega biroja III, kar kaže, da so UNS ustanovili pred avgustom 1941.{{sfn|Ličina|1985|p=119}}{{sfn|Dulić|2005|p=82}} Babić je bil ubit v bojih s četniki v bližini vasi [[Berkovići]] 3. julija 1941.{{sfn|Cohen|1998|p=29}}{{sfn|Dulić|2005|pp=143–144}}}} {{Efn|Po Tomaševiču so UNS ustanovili 16. avgusta 1941.{{sfn|Tomasevich|2001|p=341}} Zgodovinarka Nataša Mataušić piše, da je UNS bil ustanovljen 23 avgusta.{{sfn|Mataušić|2003|loc=p. 91, note 60}}}} Slednji je bila razdeljen na tri biroje: Urad I, Urad III in Urad IV. Urad III, znan tudi kot ustaška obramba, je bil zadolžen za upravljanje koncentracijskih taborišč NDH. {{Sfn|Yeomans|2013|p=10}} Vse skupaj jih je bilo 30, raztezali so se po vsej NDH. {{Sfn|Goldstein|1999|pp=137–138}} Od aprila do avgusta 1941 je bil RAVSIGUR odgovoren za upravo taborišč. {{Sfn|Lohse|2018|p=48}} Večji del vojne je biro III vodil Luburić. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=399}} Po besedah Siegfrieda Kascheja, nemškega veleposlanika v NDH, je Luburić že v času svojega izgnanstva načrtoval vzpostavitev mreže koncentracijskih taborišč. {{Sfn|Mataušić|2003|p=16}} {{Sfn|Dulić|2005|loc=p. 255, note 46}} Maja 1941 je Kvaternik odredil gradnjo dveh pripornih centrov v vaseh Krapje (Jasenovac I) in [[Bročice]] (Jasenovac II), prva dva [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|podtabora kasnejšega koncentracijskega taborišča Jasenovac]]. Krapje in Bročice sta se odprla 23. avgusta. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018a|pp=58–59}} Istega dne, ko se je soočil z italijansko vojaško okupacijo cone II, je Urad III odredil razpustitev vseh koncentracijskih taborišč na obalnih območjih NDH. {{Sfn|Lohse|2018|p=48}} V prvih mesecih delovanja sistema koncentracijskih taborišč Jasenovac je Luburić redko odredil množične usmrtitve brez soglasja nadrejenih. {{Sfn|Dulić|2005|p=271}} Ante Moskov, vodilni uradnik Ustaši, je pripomnil: "Bolj je imel pri srcu ''Poglavnika,'' kot pa svojo mater in svojega brata; zvestoba in poslušnost sta mu bila smisel življenja." {{Sfn|Dulić|2005|p=351}} Luburićeva zvestoba in predanost sta se sčasoma obrestovali in z napredovanjem vojne je postal zaupanja vreden član Pavelićevega ožjega kroga. {{Sfn|Biondich|2011|p=128}} {{Efn|A member of Pavelić's inner circle was called a ''ras''. The term was derived from the Italian fascist title ''[[Gerarca|ras]]'', meaning "boss".{{sfn|Biondich|2011|p=128}}}} Konec septembra 1941 je vlada NDH poslala Luburića v tretji rajh, da bi preučil nemške metode ustvarjanja in vzdrževanja koncentracijskih taborišč. {{Sfn|Dulić|2005|p=255}} Luburićev ogled taborišč je trajal deset dni. {{Sfn|Korb|2010|p=297}} {{Sfn|Mojzes|2011|p=57}} Kasnejša ustaška taborišča so nastala po vzoru Oranienburga in Sachsenhausena. {{Sfn|Dulić|2005|p=255}} {{Efn|Ustaše so posneli nemške metode, kar se tiče prihoda jetnikov, registracije, nastanitve, apelov in prisilnega dela. Barvne oznake za zapornike so temeljile na kategorijah, ki jih je uporabljala Inšpekcija koncentracijskih taborišč ({{lang-de|Inspektion der Konzentrationslager}}; IDL).{{sfn|Lohse|2018|p=48}} Ustaše so tudi med zaporniki izbrali vodje in njih namestnike med ujetniki, približno enakovredne "[[Kapo (koncentracijsko taborišče)|kapo]]jem v nemških koncentracijskih taboriščih, da skrbijo za življenje v taborišču.{{sfn|Levy|2013|loc=p. 70; p. 79, note 113}}}} Sistem taborišč Jasenovac se je nahajal na območju, kjer živi veliko Srbov. {{Sfn|Korb|2010|p=297}} Po Luburićevem ukazu so med septembrom in oktobrom 1941 vse srbske vasi v okolici dveh pod-taborov porušili, njihove prebivalce zajeli in deportirali v Krapje in Bročice. {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Med 14. in 16. novembrom 1941 so Krapje in Bročice razpustili. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018a|p=60}} Sposobni zaporniki so bili prisiljeni zgraditi tretje podtaborišče Jasenovac III, ki je postalo znano kot Opekarna ( {{Jezik-hr|Ciglana}}). {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018b|p=61}} Bolne in nemočne so bodisi pobili bodisi pustili umreti v zapuščenih taboriščih. Od 3000 do 4000 zapornikov, zaprtih v Krapju in Bročicah ob njuni razpustitvi, je le 1500 doživelo Opekarno. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018a|p=60}} ==== Jasenovac, IV – V ==== [[Slika:Luburic_in_Stara_Gradiska.jpg|desno|sličica| Luburić z nemškim častnikom v Stari Gradiški, junija 1942]] Oborožen z informacijami, ki jih je zbral v Nemčiji, je Luburić uspel organizirati Opekarno učinkoviteje kot sta bila Krapje in Bročice. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|pp=212–213}} Urad III je januarja 1942 odredil ustanovitev pod-tabora Jasenovac IV, ki je bil namenjen proizvodnji usnja ({{Jezik-hr|Kožara}}). {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018c|pp=62–63}} Približno ob istem času je bil ustanovljen peti in zadnji pod-tabor Jasenovac V, imenovan Stara Gradiška, po vasi, v kateri se je nahajal. Nadzirale so ga moške in ženske straže, {{Sfn|Goldstein|Hoppe|Korb|Velagić|2018|p=64}} med drugimi tudi Luburićevi polsestri, Nada in Zora. {{Sfn|Ličina|1985|p=124}} Nada je na veliko sodelovala pri mučenjih in pobojih, ki so se dogajali v Stari Gradiški. {{Sfn|Cox|2007|p=226}} {{Sfn|Levy|2013|p=71}} Kasneje se je poročila z Dinkom Šakićem. [74] Šakić je med vojno služil kot namestnik poveljnika Stare Gradiške, {{Sfn|Goldstein|Hoppe|Korb|Velagić|2018|p=64}} pozneje pa kot poveljnik Opekarne. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018b|p=61}} Luburić je zaposlil tudi svojega bratranca Ljuba Miloša. {{Sfn|Ličina|1985|p=124}} {{Sfn|Carmichael|2015|p=101}} Miloš je služil kot poveljnik delovne službe na Opekarni. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018b|p=61}} Tako kot Luburić, ki je bil za vodjo urada III poznih dvajsetih letih, je bila večina ustašev, zadolženih za upravljanje sistema taborišč Jasenovac, izredno mladih. Šakić je bil leta 1941 star 20 let, Miloš pa 22. {{Sfn|Biondich|2011|pp=128–129}} Sistem taborišča Jasenovac je stražilo več kot 1500 ustašev. {{Sfn|Korb|2010|p=297}} Opekarna, Usnjarna in Stara Gradiška so imele prostora za 7000 zapornikov, čeprav število zapornikov v nobenem trenutku ni preseglo 4000. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=215}} Luburić je sistem taborišč Jasenovac obiskal dva ali trikrat na mesec. {{Sfn|Walters|2010|p=257}} Vztrajal je na tem, da bi ob vsakem obisku osebno ubije vsaj enega zapornika. {{Sfn|Okey|1999|p=265}} Luburić je užival v norčevanju zapornikov, kar se dneva in načina njihove usmrtitve tiče. {{Sfn|Koshar|2000|p=205}} {{Sfn|Tanner|2001|p=152}} "Za šalo je revolver pritisnil zaporniku na glavo," piše Titov biograf Jasper Godwin Ridley. "Včasih je pritisnil na petelina, včasih pa ne." {{Sfn|Ridley|1994|p=164}} Luburićeva krutost se je razširila tudi na druga ustaška taborišča. V enem primeru je namerno poslal na stotine zapornikov, ki jih je preganjal [[Tifus|tifus,]] iz Stare Gradiške v Đakovo, da bi pospešil širjenje bolezni med zaporniki. {{Sfn|Glenny|2012|p=501}} "Luburić je ustvaril takšno vzdušje," se je spominjal Miloš, "da se je vsak ustaša pravzaprav počutil poklicanega, da ujetnika ubije, saj je verjel, da gre za dejanje domoljublja." {{Sfn|Dulić|2005|p=271}} {{Efn|Luburić je ustaškim morilcem, ki so se najbolj izkazali,delil zlate in srebrne medalje. S spodbujanjem ktekmovanja med tabornimi stražarji je hotel pospešiti poboje. Avgusta 1942 je stražar [[Petar Brzica]] v eni noči ubil 1.360 zapornikov. {{sfn| Levene|2013|p=278}} Brzica je za ngrado dobil zlato uro, steklenico vina in odojka.{{sfn|Carmichael|2015|p=81}} Med osebjem taborišča je bilo razširjeno pretirano pitje in alkoholizem.{{sfn|Dulić|2005|p=271}}{{sfn|Levene|2013|p=278}}}} Po neuspešnem eksperimentiranju z zaplinjevanjem v tovornjakih je Luburić ukazal, da se v Stari Gradiški zgradi plinska celica na [[žveplov dioksid]] in [[Zyklon B|ciklon B.]] Plinska celica pa je bila slabo zgrajena in ta način morjenja so po treh mesecih opustili. {{Sfn|Levy|2013|p=71}} Za razliko od nemških taborišč so tekom vojne večino zapornikov pobili z noži in kiji. {{Sfn|Levy|2013|p=71}} {{Sfn|Levene|2013|p=278}} V začetku leta 1942 so se razmere v Jasenovcu v pričakovanju obiska delegacije [[Rdeči križ|Rdečega križa]] nekoliko izboljšale. Bolj zdravim zapornikom, ki so dobili nove postelje in posteljnino, so dovolili pogovor z delegacijo, bolne in izčrpane pa so pobili. Po odhodu delegacije so se razmere v taborišču vrnile v prejšnje stanje. {{Sfn|Goldstein|Velagić|2018b|pp=61–62}} Kadar so nanj družine zaprtih v Jasenovcu pritisnile za novice, se je Luburić izmikal. Ko ga je hrvaški judovski javni uslužbenec z imenom Dragutin Rosenberg poskušal prepričati, da dovoli poimensko dostavo hrane in oblačil v Jasenovac, se je Luburić strinjal le s celokupnimi pošiljkami, da ne bi razkril, kateri zaporniki so še živi. {{Sfn|Bauer|1981|p=280}} Luburić se je izkazal za nedotakljivega za podkupnine, kar ponazarja primer Juliusa Schmidlina, predstavnika Rdečega križa, ki je poskušal podkupiti Luburića, da bi z zaporniki v Jasenovcu ravnal bolj humano, pa ga je Luburič jezno zavrnil. {{Sfn|Favez|Fletcher|1999|pp=179–182}} Poleg tega Luburić ni dopuščal zlorabe predmetov, ki so jih odvzeli taboriščnikom; kot primer njegov odziv na tako imenovano zlato afero, ko so taboriščne stražarje ujeli pri poskusu tihotapiti zaplenjen nakit iz Jasenovca. Luburić je ukazal, da se krivci pobijejo. Med ubitimi je bil tudi brat Luburićevega namestnika Ivice Matkovića, ki so ga do smrti pretepli. {{Sfn|Miletić|1986|p=515}} === Ofenziva na Kozari === [[Slika:Deportation_of_Serbs_and_Gypsies.jpg|sličica| Deportacija Srbov in Romov s Kozare]] Ustaške enote pod poveljstvom Luburića, Rukavine in Moškova so 21. decembra 1941 vkorakale v Prkosi pri [[Bosanski Petrovac|Bosanskem Petrovcu]]. {{Sfn|Goldstein|2012|p=395}} Luburić izjavil: "Moramo ubiti vsakogar, v Prkos [ ''sic'' ] in po vseh njihovih vaseh, do zadnjega moža, tudi če je otrok." {{Sfn|Goldstein|2012|p=399}} Ustaše so zajeli več kot 400 srbskih civilistov, večinoma žensk, otrok in starejših. Kmalu zatem so jih odpeljali v bližnji gozd in jih pobili. {{Sfn|Goldstein|2012|p=395}} 14. januarja 1942 je Luburić vodil skupino ustašev v vas [[Draksenić]] v severni Bosni in odredil pomor njenih prebivalcev. V pokolu, ki je sledil, je bilo ubitih več kot 200 vaščanov, večinoma žensk, otrok in starejših. {{Sfn|Komarica|Odić|2005|p=60}} Sredi leta 1942 je Državni obveščevalno-propagandni urad ( {{Jezik-hr|Državni izvještajni i promičbeni ured}} ; DIPU) je poslal strogo opozorilo vsem časopisom v NDH s prepovedjo poročati o Luburiću, uradu III in tako imenovanih "zbirnih centrih" NDH. {{Sfn|Yeomans|2013|p=253}} Kljub opozorilu DIPU so Luburića leta 1942 predstavili v propagandnem kratkem filmu z naslovom ''Straža na Drini'' ( {{Jezik-hr|Straža na Drini}}, {{Jezik-de|Wacht an der Drina}}). {{Sfn|Carmichael|2015|pp=74–76}} Junija 1942 so ''[[Wehrmacht]]'', domobranci in ustaška milica začeli ofenzivo na Kozaro, katere namen je bil razbiti partizanske formacije na Kozari v severozahodni Bosni, ki so ogrožale nemške prevoze na železniški progi [[Beograd]] - [[Zagreb|Zagreb.]] {{Sfn|Tomasevich|2001|p=274}} Partizani so sicer doživeli ponižujoč poraz, vendar je breme ofenzive nosilo civilno prebivalstvo. Med 10. junijem in 30. julijem 1942 so 60.000 civilistov, ki živeli okoli gore Kozara, večinoma Srbov, zbrali in odpeljali v koncentracijska taborišča. {{Sfn|Levy|2013|p=67}} {{Sfn|Rubinstein|2014|p=195}} "Kozara je bila očiščena do zadnjega moža," je zapisal pooblaščeni general ''Wehrmachta'' [[Edmund Glaise von Horstenau|Edmund Glaise-Horstenau]], "in prav tako do zadnje ženske in zadnjega otroka." {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Po razselitvi Kozare je Luburić načrtoval uvedbo letne "dače", s katerim bi srbske dečke vzeli iz njihovih družin, jih privedli do tega, da se odrečejo svoji srbskosti, in jih vsadili v ustaško okolje. Konec leta 1942 je "posvojil" 450 fantov, ki so bili razseljeni med boji okoli gore Kozara. {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Luburić, oblečen v črno ustaško obleko, je dečke poimenoval svoje "male [[Janičar|janičare]] ", kar je aluzija na ''[[Krvni davek|sistem devşirme]]'' [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki je po vsem [[Balkan|Balkanu]] na deset tisoče dečkov iztrgal iz [[Krščanstvo|krščanskih]] družin in jih vključil v [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva|osmansko vojsko]]. Vsako jutro so bili Luburićevi "janičarji" prisiljeni sodelovati na vojaških vajah in [[Oče naš|izmoliti Očenaš]]. {{Sfn|Dulić|2005|p=253}} Poskus ni uspel in večina fantov ni hotela postati ustaša. {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Večina med njimi je pozneje umrla zaradi [[Podhranjenost|podhranjenosti]], [[Griža|griže]] in drugih bolezni. {{Sfn|Dulić|2005|p=253}} Na stotine drugih otrok, ki so jih ustaše ugrabili po napadu na Kozaro, je rešila skupina prostovoljcev Rdečega križa iz Zagreba pod vodstvom Diane Budisavljević. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=229}} Budisavljevićeva se je v svojem dnevniku spomnila na srečanje, ki ga je imela z Luburićem pri Stari Gradiški, v katerem je slednja obsojala njo in njene kolege, ker so »skrbeli le za srbske otroke«, medtem ko je bilo po vsej NDH najti trpeče [[Bošnjaki|hrvaške in bosanske muslimanske otroke]]. Po besedah Budisavljevićeve je Luburić grozil, da jo bo skupaj z njenimi sodelavci zaprl in zlovešče opozoril, da "nihče ne bo vedel, kaj da se je zgodilo z njimi ali kje da so". {{Sfn|Knezevic 22 July 2017}} === Hišni pripor in neuspela zarota Lorković – Vokić === Avgusta 1942 je bil Luburić povišan v čin ''Bojnika'' ( [[major]]). {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} Glaise-Horstenau se je Paveliću pritožil, da Luburić posega v nemške operacije. {{Sfn|Ličina|1985|p=131}} Nemci Luburiću niso zaupali, v enem od svojih notranjih memorandumov so ga opisali kot "nevrotično, patološko osebnost". {{Sfn|Levy|2013|p=67}} Da bi pomiril Nemce, je Pavelić Luburića prerazporedil v [[Travnik, Bosna|Travnik]]. {{Sfn|Ličina|1985|p=131}} Imenoval ga je za poveljnika 9. pehotnega polka ({{Jezik-hr|Deveta pješačka pukovnija}}), katerega namen bi bil varovati mejo NDH z Črno goro, ki so jo zasedli Italijani, v Vzhodni Hercegovini z močno četniško prisotnostjo. {{Sfn|Barić|2003|p=159}} Ko se je 9. pehotni polk pripravljal na odhod v Hercegovino, je Luburić ustrelil in ubil enega od domobrancev pod svojim poveljstvom. {{Efn|Obstaja več nasprotujočih se poročil o tem, zakaj je Luburić ubil domobranca. Po sodobnih dokumentih je Luburić ubitega domobranca obtožil puntanja.{{sfn|Ličina|1985|p=131}} Zgodovinar Nikica Barić trdi, da je Luburić ubil brez razloga neizzvan.{{sfn|Barić|2003|p=159}}}} Uboj je sprožil ogorčenje med domobranci. {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} Luburiću so takoj odvzeli poveljstvo, ki ga je prevzel polkovnik Franjo Šimić. {{Sfn|Ličina|1985|p=131}} Konec novembra so Luburića na prigovarjanje Nemcev postavili pod hišni pripor, ki ga je skupaj z materjo in polsestrami preživljal v zagrebškem stanovanju. {{Sfn|Krizman|1986|p=461}} Stanko Šarc je bil imenovan za nadzor operacij v Jasenovcu v odsotnosti Luburića. Luburićevega namestnika Ivico Matkovića je zamenjal Ivica Brkljačić. {{Sfn|Mataušić|2003|p=77}} Luburićev hišni pripor je bil zelo blag in dovolil mu je, da se je od stanovanja oddaljil. {{Sfn|Krizman|1986|p=461}} Luburić je de facto nadzoroval delovanje Jasenovca, čeprav so ga uradno zamenjali. {{Sfn|Krizman|1986|p=461}} {{Sfn|Mataušić|2003|p=74}} Tako je na primer konec leta 1942 je poskrbel za to, da so izpustili Miroslava Filipovića, ki je bil zaprt zaradi številnih grozodejstev nad srbskim prebivalstvom v severni Bosni. Filipović je bil nato imenovan za poveljnika Stare Gradiške. {{Sfn|Mataušić|2003|p=111}} Maček in njegova žena sta dva meseca živela skupaj z Luburićem in njegovo družino. Po Mačkovih besedah je Luburićeva mama v solzah pravila Mačkovi ženi, da bi obžalovala, da je rodila Luburića, če bi bil njen sin odgovoren za grozodejstva, za katera se je govorilo, da jih je zagrešil. {{Sfn|Miletić|1986|p=617}}   Konec leta 1942 so naraščajoči nemiri v NDH začeli škoditi nemškim interesom v jugovzhodni Evropi. Nemci so začeli pritiskati na Pavelića, da naj NDH umiri. Tako naj bi poskrbel, da se ustaška grozodejstva nad Srbi prenehajo. V odgovor so ustaše ustanovili tako imenovano hrvaško pravoslavno cerkev, katere namen je bil asimilirati srbsko prebivalstvo NDH in jih označiti za "Hrvate pravoslavne vere". {{Sfn|Goldstein|1999|p=147}} Pavelić je Slavka in Dida Kvaternika očrnil kot grešna kozla za vse težave NDH. Prvemu je očital nezmožnost domobranstva in ustaške milice, da bi pometli s partizani in četniki, drugemu pa poboje Srbov, čeprav so se grozodejstva dogajala s Pavelićevim vedenjem. Oktobra 1942 so četa in sina izgnali na Slovaško. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=439–440}} 21. januarja 1943 so razpustili UNS in ga vključili v Glavni direktorat za varnost in javni red ( {{Jezik-hr|Glavno ravnateljstvo za javni red i sigurnost}} ; GRAVSIGUR), ki je bil ustanovljen kot nadomestilo za RAVSIGUR -a v začetku tega meseca. GRAVSIGUR je nato prevzel odgovornost za upravljanje koncentracijskih taborišč NDH. {{Sfn|Mataušić|2003|p=77}} Luburić, ki je bil še vedno uradno v hišnem priporu, se je sredi leta 1943 preselil v vas Šumec pri [[Lepoglava|Lepoglavi.]] Približno v tem času je začel tudi načrtovati [[Gverilsko bojevanje|gverilske]] operacije proti partizanom z [[Gestapo|oficirjem Gestapa]] Kurtom Koppelom za primer, da pride do poraza Nemčije. {{Sfn|Ličina|1985|p=138}} Število partizanov v NDH se je še naprej povečevalo, od zgolj 7 tisoč leta 1941, na 25 tisoč leta 1942 in na 100 tisoč konec leta 1943. 8. septembra 1943 so Italijani kapitulirali. Nešteto italijanskih enot se je predalo partizanom, ki so jih razorožili in tako pridobili precejšnjo količino sodobnega orožja. {{Sfn|Goldstein|1999|p=149}} Luburić je večino leta 1944 ostal v senci, vendar se je njegova sreča obrnila, ko je avgusta 1944 prišla na dan zarota Lorković – Vokić. Luburić je 30. avgusta osebno nadzoroval aretacije vladnih ministrov Mladena Lorkovića in Anteja Vokića. {{Sfn|Tomasevich|2001|loc=p. 452, note 80}} {{Sfn|Kovačić|2009|p=104}} Lorković, minister za notranje zadeve, in Vokić, minister za obrambo, sta bila obtožena zarote, da strmoglavijo Pavelića in ustvarijo zaveznikom naklonjeno vlado. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=328}} {{Sfn|McCormick|2014|p=112}} Po aretacijah je imel Luburić nalogo, da zasliši Lorkovića in Vokića ter druge osumljene zarotnike. Tistega oktobra je bil Luburić povišan v čin ''Pukovnika'' (polkovnika). {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} Decembra 1944 so bili hrvaški domobranci in ustaška milica združeni v [[Hrvaške oborožene sile NDH|hrvaške oborožene sile]]. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=426}} Luburić je 7. decembra prisilil več kot trideset članov kolaboracionističnega srbskega prostovoljnega korpusa z vlaka, ki je peljal skozi glavno zagrebško železniško postajo, in ukazal, da jih ustrelijo. Namenjeni so bili v [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|Slovenijo]] in imeli so Pavelićevo dovoljenje za nemoten prehod skozi Zagreb, vendar se Luburić za to zmenil. {{Sfn|Stefanović|1984|p=306}} {{Sfn|Krizman|1986|pp=213–214}} === Teror v Sarajevu === [[Slika:1943_occupied_Sarajevo.png|levo|sličica|220x220_pik| Sarajevo pod zasedbo Nemcev]] V začetku leta 1945 je Pavelić Luburića poslal v [[Sarajevo|Sarajevo,]] da bi spodkopal tamkajšnjo [[Komunizem|komunistično]] [[Peta kolona|peto kolono.]] {{Sfn|Ličina|1985|p=142}} Luburić je v mesto prišel 15. februarja. {{Sfn|Greble|2011|p=221}} Pet dni kasneje je Hitler razglasil Sarajevo za ''Festung'' (ali "trdnjavo") in vztrajal, da ga je treba braniti za vsako ceno. Hitler je imenoval generala Heinza Kathnerja za organizacijo obrambe mesta pred pričakovanim napadom partizanov. {{Sfn|Donia|2006|p=198}} 24. februarja {{Sfn|Donia|2006|p=197}} Kathner organiziral banket v Luburićevo čast. {{Sfn|Greble|2011|p=221}} Na banketu je Luburić razglasil, da namerava uničiti komunistični odpor v Sarajevu. {{Sfn|Donia|2006|p=197}} Luburić je kmalu imenoval devet ustaških častnikov v posebno delovno skupino za eksekucije znanih in osumljenih komunistov. Njegov sedež je bil v vili v središču Sarajeva, ki je med prebivalci mesta postala znana kot "hiša terorja". {{Sfn|Greble|2011|p=221}} 1. marca so partizani začeli operacijo Sarajevo, katere cilj je bil mesto iztrgati Nemcem in ustašem. {{Sfn|Greble|2011|p=222}} On začetku marca je bilo Sarajevo obkroženo in odrezano od preostale NDH. {{Sfn|Greble|2011|p=224}} Luburić je ustanovil preki sod z nazivom Kazensko vojno sodišče poveljnika Luburića, ki je obravnavalo primere domnevne izdaje. {{Sfn|Greble|2011|p=222}} Sodišče je obravnavalo tudi neutemeljene obtožbe, kot je določanje cen. {{Sfn|Greble|2011|p=221}} {{Sfn|Yeomans|2015|p=24}} Prva skupina zapornikov, ki se jim je sodilo, je bila skupina 17 muslimanskih beguncev iz Mostarja. {{Sfn|Greble|2011|p=223}} Tega meseca je bilo usmrčenih na desetine osumljenih komunistov. {{Sfn|Hoare|2013|p=276}} Aretacije in kasnejše eksekucije so bile zaskrbljujoče samovoljne narave, kar je samo še poslabšalo teror, ki so ga čutili Sarajlije. {{Sfn|Greble|2011|p=223}} Mučenjem, ki so jih ustaše evfemistično označevali kot zasliševanja, je običajno sledila smrt zapornika ali deportacija v koncentracijsko taborišče. Luburić naj bi užival, ko je v vilo povabil družinske člane svojih žrtev, nato pa zelo podrobno opisal, kako so mučili in ubili njihove ljubljene. Sčasoma so se nekateri Sarajčani v strahu za svoja življenja zatekali v bombna zavetišča, čeprav mesto ni bilo bombardirano že nekaj tednov. {{Sfn|Greble|2011|p=223}} [[Slika:Partizani_u_Sarajevu_1945.jpg|sličica| Partizani vstopijo v Sarajevo]] Luburić je 16. marca sklical sestanek več kot 1.000 ustaških političnih in vojaških oseb ter v prisotnosti visokih nemških uradnikov izdal izjavo, v kateri je obsodil boljševizem, [[Jaltska konferenca|jaltsko konferenco]] in novo komunistično vlado v Beogradu. {{Sfn|Greble|2011|p=224}} 21. marca so ustaše odkrili zaroto za atentat na Luburića. Njegov možni morilec je bil komunistični mladenič po imenu Halid Nazečić, ki ga je izdal eden od njegovih sostorilcev. {{Sfn|Hoare|2013|p=276}} V napadih partizanov v mestu so nato ubili štiri ustaše. {{Sfn|Ličina|1985|p=143}} V noči s 27. na 28. marec so ustaše obesili petindvajset Sarajlij na drevesa in ulične svetilke v sarajevski soseski Marindvor. {{Sfn|Donia|2006|p=197}} {{Sfn|Hoare|2013|p=277}} Okoli vratu so jim obesili napise "Živel ''Poglavnik'' !" {{Sfn|Donia|2006|p=197}} {{Sfn|Greble|2011|p=227}} in jih pustili viseti kot opozorilo drugim. {{Sfn|Yeomans|2015|p=24}} Na tiste, ki so skušali sneti trupla, so streljali. {{Sfn|Hoare|2013|p=277}} 4. aprila je Luburić s spremstvom zapustil Sarajevo. Za obrambo mesta je ostalo okoli 350 ustaških policistov in 400 ustaških vojakov. {{Sfn|Greble|2011|p=228}} Luburićev teror v Sarajevu je po podatkih povojne komisije za vojne zločine terjala 323 življenj. {{Sfn|Donia|2006|p=197}} {{Sfn|Hoare|2013|p=277}} Več sto drugih je bilo deportiranih v koncentracijska taborišča. {{Sfn|Hoare|2013|p=277}} Partizani so 6. aprila vstopili v Sarajevo in razglasili njegovo osvoboditev. Zavzem mesta je sovpadel s četrto obletnico invazije osi na Jugoslavijo. {{Sfn|Greble|2011|p=229}} Ekshumacijo trupel z dvorišča Luburićeve vile, od katerih je veliko pripadalo otrokom, je dokumentirala sovjetska filmska ekipa. {{Sfn|Greble|2011|p=229}} Druga priča o posledicah Luburićevih zločinov je bil ameriški novinar Landrum Bolling, ki se je spomnil, da je videl prostor poln trupel, "zloženih kot polena drug na drugega." {{Sfn|Donia|2006|pp=197–198}} {{Sfn|Greble|2011|pp=229–230}} Mnoga trupla so kazali znake mučenja in pohabljanja. Med trupla je bil tudi telo Halida Nazečića, z razbito glavo, izkopanimi očmi in mednožjem, obžganim z vrelo vodo. {{Sfn|Greble|2011|p=229}} === Razpad NDH === Luburić se je ob odhodu iz Sarajeva vkrcal na letalo za Zagreb. Med poskusom pristati na letališču Borongaj je Luburićevo letalo strmoglavilo na vzletno-pristajalno stezo, ki so jo poškodovale bombe. Luburić je utrpel poškodbo glave in morali so ga prepeljati v bolnico. Pavelić je Luburića obiskal med okrevanjem in vzel na znanje, da njegov podrejeni, utrujen in razočaran, obtožuje Nemce, da so izdali Hrvaško. {{Sfn|Jareb|1995|p=116}} Kmalu zatem je bil Luburić povišan v čin generala. {{Sfn|Dizdar|1997|p=241}} V začetku aprila je ukazal ubiti preostale zapornike Jasenovca. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=266}} Ukazal je tudi, da se dokumenti o delovanju taborišča uničijo, trupla iz okoliških množičnih grobov pa ekshumirajo in kremirajo. Po njegovem naročilu je bilo ubitih več posameznikov, ki so imeli obtožujoče podatke v zvezi z Luburićevimi vojnimi dejavnostmi, tako na primer agent Gestapa Koppel. {{Sfn|Ličina|1985|pp=143–145}} Konec aprila je Luburić odobril usmrtitve Lorkovića in Vokića ter drugih, ki so bili vpleteni v zaroto Lorković – Vokić. {{Sfn|Yeomans|2013|p=350}} Partizani so bili vse bliže in Luburić je predlagal, da ustaše gredo v zadnjo bitko v Zagrebu, vendar je Pavelić predlog zavrnil. {{Sfn|Dizdar|1997|p=242}} Ustaše glede tega, kaj storiti, niso bili enotni. Nekateri so predlagali čimprejšnji umik proti Avstriji. Drugi, med njimi predvsem Luburić, so se zavzemali za ustanovitev neregularnih enot na podeželju, ki bi izvajale gverilske napade po razpadu NDH. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=752}} V začetku maja se je Luburić srečal z zagrebškim nadškofom [[Alojzije Stepinac|Alojzijem Stepincem]], ki ga je prosil, naj se parizanom ne upira z orožjem. 5. maja je vlada NDH zapustila Zagreb, sledil je Pavelić. 15. maja je NDH prenehala obstajati. {{Sfn|Pavlowitch|2008|p=262}} Več deset tisoč ustašev se je predalo [[Britanska kopenska vojska|britanski vojski,]] vendar so jih [[Pliberška tragedija|vrnili partizanom]]. Nešteto število so jih ubili v kasnejših partizanskih pomorih, skupaj z več tisoč srbskimi in slovenskimi kolaboracionisti. {{Sfn|Tomasevich|2001|pp=751–768}} Nekateri ustaši, ki so postali znani kot križarji ( {{Jezik-hr|Križari}} ), so ostali v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Jugoslaviji]] in izvajali gverilske napade na komuniste. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=560}} Med temi je bila manjša skupina borcev pod vodstvom Luburića, ki je ostala v gozdovih južne [[Socialistična republika Slovenija|Slovenije]] in severne [[Slavonija|Slavonije]] ter se spopadla z novonastalo [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] ( {{Jezik-sh|Jugoslovenska narodna armija}}; JNA). {{Sfn|Goldstein|2012|p=501}} Luburić se je izognil zajetju in verjetni usmrtitvi, tako da je svoje osebne dokumente položil ob truplo mrtvega vojaka. Luburić je prek Matkovića in Moškova poslal pismo Paveliću, ki je pobegnil v Avstrijo, v katerem je sporočil, da se bo še naprej boril. O Luburićevem delovanju v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|povojni Jugoslaviji]] obstajajo tri različne pripovedi. Po eni se je Luburić nato odpravil na jug proti bilogorskemu pogorju, kjer se je srečal s skupino več kot petdeset križarjev pod vodstvom Branka Bačića. Odpravili so se proti zahodu in ustanovili bazo na Fruški Gori. Novembra 1945 je Luburić s skupino približno ducat križarjev prečkal madžarsko -jugoslovansko mejo in pobegnil iz Jugoslavije. Druga različica trdi, da je bil Luburić ranjen v topovskem spopadu z JNA, nakar ga je čez Dravo spravil general Rafael Boban, za katerega po povratku v Jugoslavijo ni bilo več slišati. Tretjo različico je zagovarjal Luburić sam; po se je s križarji boril do konca leta 1947, ko je bil hudo ranjen in prisiljen zapustiti državo. {{Sfn|Radelić April 2002|pp=44–45}} Luburićeva polsestra Nada in njen mož Dinko Šakić sta pobegnila v Argentino. {{Sfn|Perica|2002|loc=p. 195, note 39}} Nekateri Luburićevi preostali sorodniki niso imeli sreče. Miloša so jugoslovanske oblasti skupaj z več drugimi križarji julija 1947 ujele, potem ko so se v okviru vstaj križarjev prikradli nazaj v državo. {{Sfn|Radelić April 2002|p=67}} Sledilo je sojenje zaradi grozodejstev, ki naj bi jih storil med vojno. Med sojenjem je grafično podrobno priznal svojo vlogo pri pobojih, ki so se zgodili v Jasenovcu. Obsojen je bil po vseh točkah in usmrčen leta 1948. {{Sfn|Carmichael|2015|p=101}} == Kasnejša leta == === Izgnanstvo === Leta 1949 se je Luburić preselil v [[Francova diktatura|Španijo]]. {{Sfn|Bale|2017|loc=note 77}} Številni ustaški izgnanci so državo videli kot ugoden cilj, saj je edina zunaj osi priznala NDH. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Luburić je v Španijo vstopil pod psevdonimom Maximilian Soldo. {{Efn|This pseudonym was evidently created using a variation of Luburić's nickname, Maks, and his mother's maiden name, Soldo.{{sfn|Ličina|1985|p=105}}}} Ob prihodu so španske oblasti Luburića zaprle, a so ga kmalu zatem izpustile. {{Sfn|Ličina|1985|p=154}} S podporo Agustína Muñoza Grandesa, nekdanjega poveljnika Modre divizije, je lahko ostal v državi. {{Sfn|Bale|2017|loc=note 77}} Nastanil se je v Benigànimu. {{Sfn|Ličina|1985|p=154}} Pavelić se je medtem [[Buenos Aires|z družino naselil v Buenos Airesu]] in začel gradbeno podjetje. Postal je neuradni vodja hrvaške emigrantske skupnosti v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|pp=394–398}} Pavelićevo izgnanstvo v daljni in oddaljeni [[Argentina|Argentini]] ga je naredilo skoraj nepomembnega v očeh vse večjega števila hrvaških emigrantov drugod, zlasti v [[Evropa|Evropi]]. Ob odprtem uporu je julija 1950 Pavelić Luburića poslal v [[Rim]] kot opozorilo vsem, ki bi radi izpodbijali njegovo avtoriteto v hrvaških emigrantskih skupnostih v zahodni Evropi. Glede na njegov vojni čas je Luburić prišel »z grozljivim ugledom«, piše zgodovinar Guy Walters. Avgusta je Pavelić izdal izjavo v časopisu Hrvaška diaspora s sedežem [[Chicago|v Chicagu]] in Hrvate opozoril pred pridružitvijo tujim vojskam. Čeprav se meni, da Luburić v povojnem obdobju ni ubil nobenega od Pavelićevih političnih nasprotnikov, je že samo omenjanje njegovega imena drastično zmanjšalo velikost protipaveliške frakcije med emigranti. Ko se je godrnjanje nezadovoljstva proti Paveliću umirilo, se je Luburić vrnil v Španijo. Leta 1951 se je pojavil v [[Hamburg|Hamburgu]] in ustanovil novačni center za pro-Pavelićevo frakcijo. {{Sfn|Walters|2010|p=257}} Istega leta je ustanovil časopis z naslovom ''Drina''. {{Sfn|Ličina|1985|p=160}} Novembra 1953 se je Luburić poročil s Španko Isabelo Hernaiz. Par je imel še štiri otroke, dva fanta in dve deklici. {{Sfn|Ličina|1985|pp=155–158}} === Prelom s Pavelićem === [[Slika:Ante_Pavelić_in_hospital.jpg|desno|sličica|273x273_pik| Pavelić je v bolnišnici [[Buenos Aires|v Buenos Airesu na okrevanju po ranah.]] Po Pavelićevi smrti leta 1959 je Luburić neuspešno poskušal prevzeti nadzor nad pod Pavelićem ustanovljenim hrvaškim osvobodilnim gibanjem .]] Leta 1955 je Pavelić vstopil v razprave s četniki emigranti o prihodnji razdelitvi Bosne in Hercegovine med Veliko Hrvaško in [[Velika Srbija|Veliko Srbijo]] v primeru razpada Jugoslavije. Luburić je bil jezen. {{Sfn|Cohen|1998|p=67}} V svojih spisih je Luburić trdil, da bi se morala Hrvaška, podobno kot NDH, raztezati vse do [[Drina|reke Drine]], vključevati pa mora tudi območja Srbije, na primer Sandžak, ki nikoli ni bil del vojne lutke. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} Luburić je ostro obsodil Pavelića in njegove privržence. Kmalu zatem je ustanovil {{Jezik-hr|Društvo Prijatelja Drine}} ) in hrvaški nacionalni odpor ( {{Jezik-hr|Hrvatski narodni odpor}} ; HNO). {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|pp=395–396}} Junija 1956 je Pavelić ustanovil rivalsko organizacijo, Hrvaško osvobodilno gibanje ( {{Jezik-hr|Hrvatski oslobodilački pokret}} ; HOP). {{Sfn|McCormick|2014|p=176}} Luburićeva žena je leta 1957 prejela anonimno pismo s podrobnostmi o moževih vojnih grozotah, pri čemer je bil velik poudarek na njegovi vlogi pri ubijanju otrok. {{Sfn|Ličina|1985|p=159}} Kmalu za tem je vložila zahtevo za ločitev. V postopku razveze zakonske zveze je bilo Luburiću odobreno skupno skrbništvo nad zakonskimi otroki in lastništvo njihovega doma. Istega leta je hišo prodal in se preselil v mesto Carcaixent blizu [[Valencija|Valencije]], kjer je odprl perutninsko farmo. Kmetija je hitro prenehala poslovati in Luburić je kmalu postal potujoči prodajalec. {{Sfn|Ličina|1985|p=159}} Ko se je preselil v Carcaixent, je ustanovil Drina Press, ljubiteljsko založbo, ki je bila v njegovem domu. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=396}} Luburićevi sosedje, ki so ga poznali po imenu Vicente Pérez García, očitno niso vedeli za njegovo vojno preteklost. {{Sfn|Ličina|1985|p=103}} Članke je pisal pod psevdonimom general Drinjanin in ''Bojnik'' Dizdar (polkovnik Dizdar). {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=396}} V svojih spisih je Luburić priznal, da je med vojno naredil določene napake, vendar nikoli ni priznal ali se obžaloval zaradi grozodejstev, ki so mu bila pripisana. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} Zavzemal se je za "narodno spravo" med proustaškimi in prokomunističnimi Hrvati. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} Trdi je med drugim tudi, da je vzpostavil stik z obveščevalnimi službami Sovjetske zveze. {{Sfn|Clissold|1975|p=111}} Trdil je, da [[Socialistična republika Hrvaška|bi morala Hrvaška]] v primeru razpada Jugoslavije postati nevtralna država, kar je bilo v nekaterih ostro protikomunističnih hrvaških emigrantskih krogih zelo slabo sprejeto. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} 10. aprila 1957, ko se je vrnil s slavnostnega shoda ob obletnici ustanovitve NDH v Buenos Airesu, je bil Pavelić hudo ranjen v atentatu [[UDBA|Uprave državne varnosti]] ( {{Jezik-sh|Uprava državne bezbednosti}} ; UDBA), jugoslovanske tajne službe. {{Sfn|McCormick|2014|p=178}} {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|pp=400–401}} Umrl je [[Madrid|decembra 1959 v Madridu]] zaradi zapletov z zadanimi ranami. Zaradi vzajemne zamere med njima je bilo Luburiću prepovedano udeležiti se njegovega pogreba. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Po Pavelićevi smrti je Luburić neuspešno poskušal prevzeti nadzor nad HOP, pri čemer je poudarjal svojo vlogo zadnjega poveljnika hrvaških oboroženih sil. Potem ko mu je višje vodstvo HOP-a nasprotovalo, je Luburić drsel v vse bolj militaristično smer, v več evropskih državah ustanovil novoustaška taborišča za usposabljanje in objavljal članke o vojaški taktiki in gverilski tehniki. {{Sfn|Adriano|Cingolani|2018|p=419}} Leta 1963 je ustanovil časopis, imenovan ''Obrana'' ("Obramba"). {{Sfn|Ličina|1985|p=160}} === Smrt === 21. aprila 1969 zjutraj je Luburićev mladoletni sin v eni od spalnic njegovega doma odkril očetovo krvavo truplo. Luburić je bil dan prej ubit. Po madežih krvi na tleh je bilo sklepati, da so ga za noge odvlekli iz kuhinje in na silo strpali pod posteljo. Dobil je več udarcev s topim predmetom po glavi. Obdukcija je pokazala, da udarci na glavo niso bili usodni; Luburić se je zadušil v lastni krvi. {{Sfn|Ličina|1985|pp=103–105}} Pokopali so ga v Madridu. Njegovega pogreba se je udeležilo na stotine hrvaških nacionalistov v ustaških uniformah, ki so vzklikali ustaška gesla in držali fašistične poslovilne govore. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Luburićeva smrt je pomenila konec ''Drine'' in ''Obrane''. {{Sfn|Hockenos|2003|p=70}} Luburićev umor se je zgodil v času, ko je UDBA izvajala atentate na vodilne hrvaške nacionalistične osebnosti po vsej Evropi in neizogibno je sum padel nanjo. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Luburić je leta 1967 zaposlil svojega kumca Ilijo Stanića v svojem založniškem podjetju. Stanićev oče Vinko, je med vojno služil skupaj z Luburićem. Med boji jugoslovanskih oblasti s križarji je bil ujet in je umrl v ujetništvu. {{Sfn|Walters|2010|pp=258–259}} Stanić, ki je živel in delal v Luburićevem domu, se je takoj po Luburićevi smrti vrnil v Jugoslavijo. {{Sfn|Carmichael|2015|p=104}} Razkriti dokumenti jugoslovanske obveščevalne službe kažejo, da je bil Stanić agent UDBE z kodnim imenom Mongoose. Po zapisniku njegovega poročanja maja 1969 je Stanić svojim vodnikom povedal, da je v Luburićevo kavo najprej dal strup, ki mu ga je dal nek drug agent UDBA. Ko strup ni uspela ubit Luburića, je Stanića zagrabila panika in odšel v svojo sobo po kladivo. Ko se je vrnil v kuhinjo, je Luburić potožil, da se ne počuti dobro. Ko je šel Luburić bruhati v umivalnik, ga je Stanić večkrat udaril po glavi. Luburić je padel na tla in se ni več premikal. Stanić je nato šel iz kuhinje, da se prepriča, da so vhodna vrata zaklenjena. Ko se je vrnil, je videl Luburića stati nad umivalnikom in trzati od bolečin. Stanić ga je še enkrat udaril po glavi in mu zlomil lobanjo. Nato je Luburićevo telo zavil v odeje in ga odvlekel v bližnjo spalnico. Stanić je trdil, da je sprva želel skriti truplo v tiskarni, a da je bil Luburić pretežak. V spalnico je Stanić skril truplo pod posteljo in mirno zapustil hišo. {{Sfn|Rašović 5 May 2012}} V intervjuju za hrvaški tednik ''Globus'' julija 2009 je Stanić svojo zgodbo spremenil in trdil, da sta Luburića ubila dva člana HOP-a. Prizadet zaradi omalovažujočega komentarja, ki naj bi ga Luburić izrekel o Stanićevem očetu in njegovih povojnih gverilskih dejavnostih, Stanić trdi, da je poiskal oba moška, ki sta mu zagotovila, da bosta Luguburiča samo pretepla.Na dan, ko je bil Luburić umorjen, naj bi Stanić obema omogočil vstop v Luburićev dom, nakar sta z enim samim udarcem težke kovinske palice po glavi ubila Luburića. {{Sfn|Jutarnji list 15 July 2009}} Stanić je leta 2012 svojo zgodbo še enkrat spremenil, tokrat je za umor Luburića obtožil dva druga moška. {{Sfn|Rašović 5 May 2012}} == Zapuščina == === Vpliv na hrvaški nacionalizem === Po Luburićevi smrti je vodstvo HNO šlo za nekaj njegovih bližnjih sodelavcev, ki so se sčasoma razdelili na rivalska vodstva v Severni Ameriki, Avstraliji, na Švedskem in v Argentini. Vodstvo argentinske frakcije HNO je bilo preneseno na Luburićevega svaka Dinka Šakića. {{Sfn|Hockenos|2003|pp=71–72}} Aprila 1971 sta dva pristaša HNO vdrla v jugoslovansko veleposlaništvo v Stockholmu in ubila jugoslovanskega veleposlanika na Švedskem [[Vladimir Rolović|Vladimirja Rolovića]]. Moža so aretirali, vendar so ju bila naslednje leto izpustili, potem ko je skupina hrvaških nacionalistov ugrabila švedsko letalo na domačem poletu in zahtevala njihovo izpustitev. {{Sfn|Hockenos|2003|p=64}} Eden od Rolovićevih morilcev, Miro Barešić, se je v zaporu dal krstiti in v Luburićevo čast prevzel krščansko ime Vjekoslav. {{Sfn|Radoš 10 March 2010}} HNO se je na svoji višini ponašal z več tisoč člani. Med pomembnejšimi člani so bili med drugim Zvonko Bušić, [[Gojko Šušak]] in Mladen Naletilić. {{Sfn|Hockenos|2003|p=69}} Bušić je organiziral ugrabitev letala 355 TWA septembra 1976. {{Sfn|Hockenos|2003|p=69}} Šušak je leta 1991. postal hrvaški obrambni minister {{Sfn|Hockenos|2003|pp=73–74}} [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Naletilić je Mednarodno kazensko sodišče]] obsodilo vojne zločine nad bošnjaškimi civilisti med vojno v Bosni in Hercegovini. [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|nekdanja Jugoslavija]] (ICTY). Obsojen je bil na 20 let zapora. {{Sfn|International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia 3 May 2006}} Med [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|hrvaško osamosvojitveno vojno]] je bilo v častniškem zboru [[Hrvaška kopenska vojska|hrvaške vojske]] mogoče čutiti odkrito občudovanje Luburića. Anteja Luburića (ki ni v sorodu z njim), višjega častnika med [[Bitka za Vukovar|bitko pri Vukovaru]], so zaradi grozljivosti na bojišču dali vzdevek Maks. Luburiću je bil "vzdevek všeč", je pripomnil novinar Robert Fox. {{Sfn|Fox|1993|p=538}} V začetku leta 1992 je general [[Mirko Norac]] izrazil občudovanje nad Luburićem, potem ko je bil po ukazu hrvaškega predsednika [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] razrešen s položaja. {{Sfn|Majetić 14 March 2018}} "J-ebi vse hrvaške generale s Tuđmanom na vrhu," je pripomnil Norac. "Edini general zame je&nbsp;.. . Maks Luburić. " {{Sfn|Off|2004|p=189}} Luburić je omenjen v uvodnih vrsticah hrvaške nacionalistične pesmi "Jasenovac i Gradiška Stara": {{Sfn|Vuletic|2011|loc=p. 2, note 15}} {| style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center; width: 40em;" |<poem> ''Jasenovac i Gradiška Stara, to je kuća Maksovih mesara&nbsp;...'' </poem> |} Darko Hudelist, novinar in Tuđmanov biograf, meni, da je Luburić poleg Tita in Tuđmana ena izmed treh najpomembnejših hrvaških političnih osebnosti povojnega obdobja. {{Sfn|Hudelist|2004|p=686}} Hudelist trdi, da so na Tuđmana vplivali Luburićevi spisi, ki so pozivali k združitvi ideološko ločenih frakcij v hrvaški diaspori. To je v času njegovega predsedovanja postala ključna prednostna naloga Tuđmanove [[Hrvaška demokratska skupnost|Hrvaške demokratske zveze.]] {{Sfn|Hudelist|2004|pp=618–623}} Zgodovinar Ivo Goldstein se strinja s Hudelistovo hipotezo in domneva, da so na Luburića vplivali [[Francisco Franco|pozivi Francisca Franca]] k spravi med republikanci in nacionalisti po [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. {{Sfn|Goldstein|2008|p=772}} Hudelistovo hipotezo je izpodbijal novinar Ivan Bekavac, ki Hudelista obtožuje, da je poskušal postaviti Tuđmana v profašistično luč. {{Sfn|Bekavac|2007|pp=9–12}} Leta 2017 so se v sarajevski soseski Dobrinja pojavili letaki z odlomki govora Luburića. {{Sfn|Knezevic 20 August 2018}} Julija 2018 je španska vladajoča Socialistična delavska stranka predlagala zakon proti spominjanju fašističnih osebnosti. Sklepalo se je, da bodo španske oblasti v primeru sprejetja zakona lahko zasegle Pavelićevo in Luburićevo grobnico pod pretvezo, da so postale romarski kraj neofašistov, in ju preselile na manj vidne lokacije ali pa ju prenesle v Bosno. {{Sfn|Milekic 25 July 2018}} 29. septembra 2018 je zgodovinar Vlado Vladić v rimskokatoliškem župnišču v [[Split|Splitu]] priredil prireditev, na kateri je promoviral svojo knjigo ''Hrvatski vitez Vjekoslav Maks Luburić''. Dogodek je obsodila hrvaška levica, ki je Vladića obtožila, da poveličuje Luburića, katoliška cerkev pa da olajšuje zgodovinski revizionizem. Med prisotnimi je bil tudi Dario Kordić, ki je bil med bosansko vojno podpredsednik Hrvaške republike Herceg-Bosne. Kordića je MKSJ pozneje spoznal za krivega vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti zaradi njegove vloge pri etničnem čiščenju v Lašvski dolini, obsojen pa je bil na 25 let zapora. {{Sfn|Bajruši 1 October 2018}} === Povzetek === [[Slika:Antifascist_monument_(6042800071).jpg|sličica| Spomenik za 55 Sarajlij, obešenih po Luburićevem ukazu v noči z 27. na 28. marec 1945]] Sodobni nemški viri navajajo, da so ustaše pobili približno 350.000 Srbov. {{Sfn|Singleton|1985|p=177}} Po podatkih Spominskega muzeja holokavsta ZDA so med vojno ustaše ubili med 320.000 in 340.000 Srbov. {{Sfn|United States Holocaust Memorial Museum|loc=paragraph 7}} Večina sodobnih zgodovinarjev se strinja, da so ustaši pobili več kot 300.000 Srbov ali približno 17 odstotkov vseh Srbov, ki so živeli v NDH. {{Sfn|Cox|2007|p=225}} Na [[Nürnberški procesi|sojenjih v Nürnbergu so za]] te poboje ocenili za [[genocid]]. {{Sfn|Singleton|1985|p=177}} Ustaše so bile odgovorni tudi za smrt 26.000 Judov in 20.000 Romov. {{Sfn|Lohse|2018|p=46}} Zgodovinarka Emily Greble ocenjuje, da je Luburiću mogoče pripisati približno 200.000 vojnih smrti. {{Sfn|Greble|2011|p=221}} Med vojno se je Luburić hvalil, da so ustaše pobili več Srbov v Jasenovcu, "kot je to bil sposoben Osmanski imperij med okupacijo Evrope." [189] Hermannu Neubacherju, pooblaščencu za jugovzhodno Evropo rajhovskega ministrstva za zunanje zadeve je zaupal, da je po njegovem v Jasenovcu bilo ubitih približno 225.000 Srbov. {{Sfn|Israeli|2013|p=142}} Nepopoln seznam žrtev, zbran v memorialu Jasenovac, vsebuje imena 83.145 posameznikov, med njimi 47.627 Srbov, 16.173 Romov in 13.116 Judov. {{Sfn|Jasenovac Memorial Site March 2013}} Večina zgodovinarjev se strinja, da so v Jasenovcu pobili okoli 100.000 ljudi. {{Sfn|Pavlowitch|2008|loc=p. 34, note 6}} Leta 1998 so Šakića aretirali v Argentini. Naslednje leto je bil izročen Hrvaški zaradi obtožb vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Šakić je bil spoznan za krivega po vseh točkah obtožbe in obsojen na dvajset let zapora. {{Sfn|Perica|2002|loc=p. 195, note 39}} Umrl je julija 2008. {{Sfn|Levy|2013|p=72}} Luburićeva polsestra Nada je bila aretirana približno ob istem času kot njen mož, vendar so jo zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Umrla je februarja 2011. Julija 2011 je srbska vlada izdala nalog za njeno aretacijo, očitno se ni zavedala, da je umrla v začetku tega leta. Ko so srbske oblasti izvedele za njeno smrt, je bil nalog preklican. {{Sfn|Bitunjac|2013|p=205}} Šakić je svojega svaka opisal kot "humanega človeka" in "zaščitnika Judov". {{Sfn|Wittes 7 May 1998}} Več Luburićevih sodobnikov in številni učenjaki so ponudili močno drugačno oceno. Arthur Haffner, ''Abwehr'' častnik, je Luburića ožigosal kot enega od Pavelićevih "fiercest Bloodhounds." (najbolj brutalnih krvoločnih psov) [196] V akademski literaturi je Luburić pogosto opisan kot sadist. [197] Znanstvenik za holokavst Uki Goñi ga označuje kot "krvoločnega blazneža". {{Sfn|Goñi|2002|p=218}} "Od vseh ''Poglavnikovih'' razbojnikov," piše Walters, "je bil Luburić najslabši." {{Sfn|Walters|2010|p=257}} Jozo Tomasevich, zgodovinar, specializiran za Balkan, je opisal Luburića kot enega "najbolj brutalnih in krvoločnih" pripadnikov ustaškega gibanja. {{Sfn|Tomasevich|2001|p=422}} Carmichael Luburića označuje za "enega najbolj zloglasnih vojnih zločincev druge svetovne vojne". [200] Zgodovinarja Ladislaus Hory in Martin Broszat opisujeta Luburića kot "enega od najbolj strah in sovraštvo vzbujajočih" ustaških voditeljev. {{Sfn|Hory|Broszat|1964|p=87}} {{Efn|See {{harvnb|Hory|Broszat|1964|p=87}}: "''Die Leitung der Lager lag in den Händen des Ustascha-Führers Vjeskoslav Luburic, der zu den meistgefürchteten und meistgehaßten Spitzenfiguren des Ustascha-Regimes gehörte''."}}   == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} {{seznam opomb}} ==Citati== {{sklici|20em}} ==Viri== ;Knjige {{refbegin|2}} *{{navedi knjigo|author1-last=Adriano|author1-first=Pino|author2-last=Cingolani|author2-first=Giorgio|year=2018|title=Nationalism and Terror: Ante Pavelić and Ustasha Terrorism from Fascism to the Cold War|publisher=Central European University Press|location=Budapest, Hungary|isbn=978-9-63386-206-3|url=https://books.google.com/books?id=U7tWDwAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Bale|first=Jeffrey M.|year=2017|title=Postwar Fascism, Covert Operations, and Terrorism|series=The Darkest Sides of Politics|volume=1|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-3176-5946-4}} *{{navedi knjigo|last=Barić|first=Nikica|year=2003|title=Ustroj kopnene vojske domobranstva Nezavisne države Hrvatske, 1941–1945|language=hr|publisher=Croatian Institute of History|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-5363-2438-5}} *{{navedi knjigo|last=Bauer|first=Yehuda|year=1981|title=American Jewry and the Holocaust: The American Jewish Joint Distribution Committee, 1939–1945|publisher=Wayne State University Press|location=Detroit, Michigan|isbn=978-0-8143-1672-6|url=https://books.google.com/books?id=WOd3rLul-LcC}} *{{navedi knjigo|last=Bekavac|first=Ivan|year=2007|title=Izmišljeni Tuđman: O lažima, krivotvorinama i namjerama Hudelistove "biografije" prvoga hrvatskog predsjednika|language=hr|publisher=Naklada P.I.P Pavičić|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-53630-867-5}} *{{navedi knjigo|last=Bergholz|first=Max|year=2016|title=Violence as a Generative Force: Identity, Nationalism, and Memory in a Balkan Community|publisher=Cornell University Press|location=Ithaca, New York|isbn=978-1-50170-643-1|url=https://books.google.com/books?id=nsh1DQAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Biondich|first=Mark|author-link=Mark Biondich|year=2011|title=The Balkans: Revolution, War, and Political Violence Since 1878|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-19-929905-8|url=https://books.google.com/books?id=gt8SDAAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Bitunjac|first=Martina|year=2013|title=Le donne e il movimento Ustascia|language=it|publisher=Sapienza University Press|location=Rome, Italy|isbn=978-8-86812-182-2|url=https://books.google.com/books?id=kYEAAgAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Carmichael|first=Cathie|editor1-last=Ingelaere|editor1-first=Bert |editor2-last=Parmentier|editor2-first=Stephan|editor3-last=Segaert|editor3-first=Barbara |editor4-last=Haers|editor4-first=Jacques|year=2013|title=Genocide, Risk and Resilience: An Interdisciplinary Approach|chapter=Genocide and the Problem of the State in Bosnia in the Twentieth Century|publisher=Springer|location=New York City|isbn=978-1-1373-3243-1|url=https://books.google.com/books?id=kj6vAgAAQBAJ|pages=131–149}} *{{navedi knjigo|last=Carmichael|first=Cathie|year=2015|title=A Concise History of Bosnia|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, England|isbn=978-1-10701-615-6|url=https://books.google.com/books?id=rMfSCQAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Clissold|first=Stephen|year=1975|title=Yugoslavia and the Soviet Union, 1939–1973: A Documentary Survey|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-19218-315-6|url=https://archive.org/details/yugoslaviasoviet0000clis}} *{{navedi knjigo|last=Cohen|first=Roger|author-link=Roger Cohen|year=1998|title=Hearts Grown Brutal: Sagas of Sarajevo|url=https://archive.org/details/heartsgrownbruta00cohe|url-access=registration|publisher=Random House|location=New York City|isbn=978-0-81299-178-9}} *{{navedi knjigo|last=Cox|first=John K.|editor-last=Fischer|editor-first=Bernd Jürgen|editor-link=Bernd Jürgen Fischer|year=2007|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|chapter=Ante Pavelić and the Ustaša State in Croatia|publisher=Purdue University Press|location=West Lafayette, Indiana|isbn=978-1-55753-455-2|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC}} *{{navedi knjigo|last=Dizdar|first=Zdravko|editor1-last=Dizdar|editor1-first=Zdravko|editor2-last=Grčić|editor2-first=Marko|editor3-last=Ravlić|editor3-first=Slaven|editor-link3=Slaven Ravlić|editor4-last=Stuparić|editor4-first=Darko|year=1997|title=Tko je tko u NDH|chapter=Luburić, Vjekoslav|language=hr|publisher=Minerva|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-953-6377-03-9|pages=240–242}} *{{navedi knjigo|last=Donia|first=Robert J.|year=2006|title=Sarajevo: A Biography|publisher=University of Michigan Press|location=Ann Arbor, Michigan|isbn=978-0-472-11557-0|url=https://books.google.com/books?id=ACvJHam2_-oC}} *{{navedi knjigo|last=Dulić|first=Tomislav|year=2005|title=Utopias of Nation: Local Mass Killing in Bosnia and Herzegovina, 1941–42|publisher=Uppsala University Library|location=Uppsala, Sweden|isbn=978-9-1554-6302-1}} *{{navedi knjigo|last=Dulić|first=Tomislav|editor1-last=Carmichael|editor1-first=Cathie|editor2-last=Maguire|editor2-first=Richard C.|year=2015|title=The Routledge History of Genocide|chapter=Rethinking Violence: Motives and Modes of Mass Murder in the Independent State of Croatia, 1941–5|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-3175-1484-8|url=https://books.google.com/books?id=6rvlCAAAQBAJ|pages=151–165}} *{{navedi knjigo|last=Erdeljac|first=Filip|editor-last=Yeomans|editor-first=Rory|year=2015|title=The Utopia of Terror: Life and Death in Wartime Croatia|chapter=Ordinary People, Extraordinary Times: Everyday Life in Karlovac Under Ustasha Rule|publisher=University of Rochester Press|location=Rochester, New York|isbn=978-1-58046-545-8|url=https://books.google.com/books?id=8HEDCwAAQBAJ|pages=61–85}} *{{navedi knjigo|author1-last=Favez|author1-first=Jean-Claude|author2-last=Fletcher|author2-first=John|year=1999|title=The Red Cross and the Holocaust|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, England|isbn=978-0-5214-1587-3|url=https://books.google.com/books?id=eG_yipcsovQC}} *{{navedi knjigo|last=Fox|first=Robert|year=1993|title=The Inner Sea: The Mediterranean and Its People|publisher=Alfred A. Knopf|location=New York City|isbn=978-0-39457-452-3|url=https://archive.org/details/innerseamediterr00foxr}} *{{navedi knjigo|last=Glenny|first=Misha|author-link=Misha Glenny|year=2012|orig-year=1999|title=The Balkans: 1804–2012|url=https://archive.org/details/balkansnationali0000glen_u6p7|publisher=Granta Books|location=London, England|isbn=978-1-77089-273-6}} *{{navedi knjigo|last=Greble|first=Emily|year=2011|title=Sarajevo, 1941–1945: Muslims, Christians and Jews in Hitler's Europe|publisher=Cornell University Press|location=Ithaca, New York|isbn=978-0-8014-6121-7|url=https://archive.org/details/sarajevo1941194500greb|url-access=registration}} *{{navedi knjigo|last=Goldstein|first=Ivo|author-link=Ivo Goldstein|others=Translated by Nikolina Jovanović|year=1999|title=Croatia: A History|publisher=McGill-Queen's University Press|location=Montreal, Canada|isbn=978-0-7735-2017-2|url=https://books.google.com/books?id=HJexhW3C0TIC}} *{{navedi knjigo|last=Goldstein|first=Ivo|editor-last=Ramet|editor-first=Sabrina P.|year=2007|title=The Independent State of Croatia 1941–45|chapter=The Independent State of Croatia in 1941: On the Road to Catastrophe|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-138-86811-3|pages=19–30}} *{{navedi knjigo|last=Goldstein|first=Ivo|year=2008|title=Hrvatska 1918–2008|language=hr|publisher=Novi liber|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-53604-557-0}} *{{navedi knjigo|author1-last=Goldstein|author1-first=Ivo|author2-last=Velagić|author2-first=Mirza|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018a|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Jasenovac I and II|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=58–60}} *{{navedi knjigo|author1-last=Goldstein|author1-first=Ivo|author2-last=Velagić|author2-first=Mirza|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018b|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Jasenovac III|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=60–62}} *{{navedi knjigo|author1-last=Goldstein|author1-first=Ivo|author2-last=Velagić|author2-first=Mirza|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018c|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Jasenovac IV|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=62–63}} *{{navedi knjigo|author1-last=Goldstein|author1-first=Ivo|author2-last=Hoppe|author2-first=Jens|author3-last=Korb|author3-first=Alexander|author4-last=Velagić|author4-first=Mirza|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Jasenovac V/Stara Gradiška|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=64–65}} *{{navedi knjigo|last=Goldstein|first=Slavko|author-link=Slavko Goldstein|others=Translated by Michael Gable|year=2012|title=1941: The Year That Keeps Returning|edition=2nd|publisher=New York Review Books|location=New York City|isbn=978-1-59017-673-3|url=https://books.google.com/books?id=tPCrbVJNvWUC}} *{{navedi knjigo|last=Goñi|first=Uki|author-link=Uki Goñi|year=2002|title=The Real Odessa: Smuggling the Nazis to Perón's Argentina|url=https://archive.org/details/realodessasmuggl0000goti|publisher=Granta Books|location=New York City|isbn=978-1-86207-581-8}} *{{navedi knjigo|last=Hoare|first=Marko Attila|author-link=Marko Attila Hoare|year=2013|title=Bosnian Muslims in the Second World War|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-231-70394-9}} *{{navedi knjigo|last=Hockenos|first=Paul|author-link=Paul Hockenos|year=2003|title=Homeland Calling: Exile Patriotism and the Balkan Wars|publisher=Cornell University Press|location=Ithaca, New York|isbn=978-0-8014-4158-5|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC}} *{{navedi knjigo|last1=Hory|first1=Ladislaus|last2=Broszat|first2=Martin|year=1964|title=Der kroatische Ustascha-Staat 1941–1945|language=de|publisher=Walter de Gruyter|location=West Berlin|isbn=978-3-48670-375-7}} *{{navedi knjigo|last=Hudelist|first=Darko|author-link=Darko Hudelist|year=2004|title=Tuđman: Biografija|language=hr|publisher=Profil|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-53120-038-7}} *{{navedi knjigo|last=Israeli|first=Raphael|author-link=Raphael Israeli|year=2013|title=The Death Camps of Croatia: Visions and Revisions, 1941–1945|publisher=Transaction Publishers|location=New Brunswick, New Jersey|isbn=978-1-4128-4975-3|url=https://books.google.com/books?id=M66fG2bhi1AC}} *{{navedi knjigo|last=Jareb|first=Jere|year=1995|orig-year=1960|title=Pola stoljeća hrvatske politike, 1895–1945|language=hr|publisher=Croatian Institute of History|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-5363-2402-6}} *{{navedi knjigo|last1=Komarica|first1=Slavko|last2=Odić|first2=Slavko F.|year=2005|title=Zašto Jasenovac nije oslobođen|language=sr|publisher=Institute for Contemporary History|location=Belgrade, Serbia|isbn=978-8-6740-3097-4}} *{{navedi knjigo|last=Korb|first=Alexander|editor-last=Friedman|editor-first=Jonathan C.|year=2010|title=The Routledge History of the Holocaust|chapter=Nation-Building and Mass Violence: The Independent State of Croatia, 1941–1945|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-1368-7060-6|url=https://books.google.com/books?id=vsrJLASVC3QC|pages=291–302}} *{{navedi knjigo|last=Koshar|first=Rudy|year=2000|title=From Monuments to Traces: Artifacts of German Memory, 1870–1990|publisher=University of California Press|location=Los Angeles, California|isbn=978-0-5209-2252-5|url=https://archive.org/details/frommonumentstot00kosh_0|url-access=registration}} *{{navedi knjigo|last=Kovačić|first=Davor|year=2009|title=Redarstveno-obavještatjni sustav Nezavisne Državne Hrvatske od 1941. do 1945 godine|language=hr|publisher=Croatian Institute of History|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-9-5363-2474-3}} *{{navedi knjigo|last=Krizman|first=Bogdan|year=1986|title=NDH između Hitlera i Mussolinija|language=sh|volume=2|publisher=Globus|location=Zagreb, Yugoslavia|isbn=978-8-63430-154-0}} *{{navedi knjigo|last=Lampe|first=John R.|author-link=John R. Lampe|year=2000|orig-year=1996|edition=2nd|title=Yugoslavia as History: Twice There Was a Country|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, England|isbn=978-0-521-77401-7|url=https://books.google.com/books?id=AZ1x7gvwx_8C}} *{{navedi knjigo|last=Levene|first=Mark|year=2013|title=Annihilation: The European Rimlands, 1939–1953|series=The Crisis of Genocide|volume=2|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-19-150555-3|url=https://books.google.com/books?id=_INoAgAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Levy|first=Michele Frucht|editor-last=Crowe|editor-first=David M.|year=2013|title=Crimes of State Past and Present: Government-Sponsored Atrocities and International Legal Responses|chapter="The Last Bullet For The Last Serb": The Ustaša Genocide Against Serbs, 1941–1945|publisher=Routledge|location=London, England|isbn=978-1-317-98682-9|url=https://books.google.com/books?id=wRHdAAAAQBAJ|pages=54–85}} *{{navedi knjigo|author-last=Ličina|author-first=Đorde|editor1-last=Ličina|editor1-first=Đorđe|editor2-last=Vavić|editor2-first=Milorad|editor3-last=Pavlovski|editor3-first=Jovan|year=1985|title=Andrija Artuković, Vjekoslav Luburić, Xhafer Deva, Vančo Mihailov|chapter=Vjekoslav Luburić|language=sh|publisher=Centar za informacije i publicitet|location=Zagreb, Yugoslavia|oclc=12595707}} *{{navedi knjigo|last=Lohse|first=Alexandra|editor1-last=Megargee|editor1-first=Geoffrey P.|editor2-last=White|editor2-first=Joseph R.|year=2018|series=The United States Holocaust Memorial Museum Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933–1945|title=Camps and Ghettos under European Regimes Aligned with Nazi Germany|chapter=Croatia|volume=III|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-25302-386-5|url=https://books.google.com/books?id=8nBTDwAAQBAJ|pages=45–51}} *{{navedi knjigo|last=Malcolm|first=Noel|author-link=Noel Malcolm|year=1996|orig-year=1994|title=Bosnia: A Short History|publisher=New York University Press|location=New York City|isbn=978-0-8147-5520-4|url=https://books.google.com/books?id=Cvk6oMf9R7AC}} *{{navedi knjigo|last1=Markusen|first1=Eric|author-link=Eric Markusen|last2=Kopf|first2=David|author-link2=David Kopf|year=1995|title=The Holocaust and Strategic Bombing: Genocide and Total War in the Twentieth Century|url=https://archive.org/details/holocauststrateg0000mark|publisher=Westview Press|location=Boulder, Colorado|isbn=978-0-8133-7532-8}} *{{navedi knjigo|last=Mataušić|first=Nataša|year=2003|title=Jasenovac 1941–1945: Logor smrti i radni logor|language=hr|publisher=Jasenovac Memorial Site|location=Zagreb, Croatia|isbn=978-953-99169-4-5}} *{{navedi knjigo|last=McCormick|first=Robert|year=2014|title=Croatia Under Ante Pavelić: America, the Ustaše and Croatian Genocide|publisher=I.B.Tauris|location=New York City|isbn=978-1-78076-712-3|url=https://books.google.com/books?id=c-t7BAAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Miletić|first=Antun|author-link=Antun Miletić|year=1986|title=Koncentracioni logor Jasenovac 1941–1945|language=sh|publisher=Narodna knjiga|location=Belgrade, Yugoslavia|isbn=978-8-63310-025-0}} *{{navedi knjigo|last=Mojzes|first=Paul|year=2011|title=Balkan Genocides: Holocaust and Ethnic Cleansing in the 20th Century|publisher=Rowman & Littlefield|location=Lanham, Maryland|isbn=978-1-4422-0665-6|url=https://books.google.com/books?id=KwW2O7v7CUcC}} *{{navedi knjigo|last=Off|first=Carol|author-link=Carol Off|year=2004|title=The Ghosts of Medak Pocket: The Story of Canada's Secret War|publisher=Random House Canada|location=Toronto, Ontario|isbn=978-0-6793-1293-2}} *{{navedi knjigo|author-last=Okey|author-first=Robin|editor1-last=Levene|editor1-first=Mark|editor2-last=Roberts|editor2-first=Penny|year=1999|title=The Massacre in History|chapter=The Legacy of Massacre: The 'Jasenovac Myth' and the Breakdown of Communist Yugoslavia|publisher=Berghahn Books|location=New York City|isbn=978-1-5718-1934-5|chapter-url=https://books.google.com/books?id=XrOT0cczclkC&pg=PA265|pages=263–282}} *{{navedi knjigo|last=Pavlowitch|first=Stevan K.|author-link=Stevan K. Pavlowitch|year=2008|title=Hitler's New Disorder: The Second World War in Yugoslavia|publisher=Hurst & Company|location=London, England|isbn=978-1-85065-895-5}} *{{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|author-link=Vjekoslav Perica|year=2002|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=978-0-19517-429-8|url=https://books.google.com/books?id=jIoKMGRHxn4C}} *{{navedi knjigo|last=Ramet|first=Sabrina P.|author-link=Sabrina P. Ramet|year=2006|title=The Three Yugoslavias: State-Building and Legitimation, 1918–2005|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, Indiana|isbn=978-0-253-34656-8|url=https://books.google.com/books?id=FTw3lEqi2-oC}} *{{navedi knjigo|last=Ramet|first=Sabrina P.|editor-last=Ramet|editor-first=Sabrina P.|year=2007|title=The Independent State of Croatia 1941–45|chapter=The NDH: An Introduction|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-0-41544-055-4|pages=1–10}} *{{navedi knjigo|last=Redžić|first=Enver|author-link=Enver Redžić|others=Translated by Aida Vidan|year=2005|orig-year=1998|title=Bosnia and Herzegovina in the Second World War|publisher=Frank Cass|location=Abingdon-on-Thames, England|isbn=978-0-7146-5625-0|url=https://books.google.com/books?id=mXiSKULRN-oC}} *{{navedi knjigo|last=Ridley|first=Jasper Godwin|year=1994|title=Tito|publisher=Constable & Robinson|location=London, England|isbn=978-0-0947-1260-7}} *{{navedi knjigo|last=Roberts|first=Walter R.|author-link=Walter Roberts (writer)|year=1973|title=Tito, Mihailović and the Allies 1941–1945|publisher=Duke University Press|location=Durham, North Carolina|isbn=978-0-8223-0773-0|url=https://books.google.com/books?id=43CbLU8FgFsC}} *{{navedi knjigo|last=Rubinstein|first=William D.|year=2014|title=Genocide|publisher=Routledge|location=New York City|isbn=978-1-3178-6996-2|url=https://books.google.com/books?id=nHIABAAAQBAJ}} *{{navedi knjigo|last=Singleton|first=Frederick Bernard|year=1985|title=A Short History of the Yugoslav Peoples|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, England|isbn=978-0-521-27485-2|url=https://books.google.com/books?id=qTLSZ3ucaZMC}} *{{navedi knjigo|last=Stefanović|first=Mladen|year=1984|title=Zbor Dimitrija Ljotića: 1934–1945|language=sh|publisher=Narodna knjiga|location=Belgrade, Yugoslavia|oclc=13418730}} *{{navedi knjigo|last=Tanner|first=Marcus|year=2001|title=Croatia: A Nation Forged in War|publisher=Yale University Press|location=New Haven, Connecticut|isbn=978-0-300-09125-0|url=https://books.google.com/books?id=sfcpsAoSoewC}} *{{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|author-link=Jozo Tomasevich|year=2001|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|isbn=978-0-8047-3615-2|url=https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC}} *{{navedi knjigo|last=Walters|first=Guy|author-link=Guy Walters|year=2010|title=Hunting Evil: The Nazi War Criminals Who Escaped and the Quest to Bring Them to Justice|publisher=Random House|location=New York City|isbn=978-0-30759-248-4|url=https://books.google.com/books?id=X5EgykND42kC}} *{{navedi knjigo|last=Yeomans|first=Rory|year=2013|title=Visions of Annihilation: The Ustasha Regime and the Cultural Politics of Fascism, 1941–1945|publisher=University of Pittsburgh Press|location=Pittsburgh, Pennsylvania|isbn=978-0-8229-7793-3|url=https://books.google.com/books?id=Yxv4-iqVe2wC}} *{{navedi knjigo|last=Yeomans|first=Rory|editor-last=Yeomans|editor-first=Rory|year=2015|title=The Utopia of Terror: Life and Death in Wartime Croatia|chapter=Introduction: Utopia, Terror, and Everyday Experience in the Ustasha State|publisher=University of Rochester Press|location=Rochester, New York|isbn=978-1-58046-545-8|url=https://books.google.com/books?id=8HEDCwAAQBAJ|pages=1–42}} {{refend}} ;Revije {{refbegin|2}} *{{cite journal|last=Radelić|first=Zdenko|date=April 2002|title=Povezivanje ustaškog vodstva i križara 1945.–1947.|language=hr|volume=34|number=1|journal=Croatian Institute of History|location=Zagreb, Croatia|issn=1848-9079|url=https://hrcak.srce.hr/161936|pages=41–69|ref={{harvid|Radelić April 2002}}}} *{{cite journal|last=Vuletic|first=Dean|year=2011|title=The Silent Republic: Popular Music and Nationalism in Socialist Croatia|publisher=European University Institute|location=Florence, Italy|journal=Max Weber Programme|issn=1830-7728|url=http://cadmus.eui.eu/bitstream/handle/1814/18635/MWP_Vuletic_2011_20.pdf}} {{refend}} ;Poročila {{refbegin|2}} *{{navedi novice|last=Bajruši|first=Robert|newspaper=Jutarnji list|title=Kako smo kao društvo postali toliko imuni na zlo?|language=hr|url=https://www.jutarnji.hr/komentari/kako-smo-kao-drustvo-postali-toliko-imuni-na-zlo-u-zagrebu-se-promovira-knjiga-o-ustaskom-ubojici-manjine-se-gada-hranom-podrzavaju-se-revizionisti/7889547/|date=1 October 2018|access-date=5 October 2018|ref={{harvid|Bajruši 1 October 2018}}}} *{{navedi novice|newspaper=Jutarnji list|title=Ilija Stanić: Ubili smo Luburića jer se razišao s Pavelićem|language=hr|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/ilija-stanic-ubili-smo-luburica-jer-se-razisao-s-pavelicem/2823875/|date=15 July 2009|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Jutarnji list 15 July 2009}}}} *{{navedi splet|last=Knezevic|first=Gordana|title='Diana's List' Of Children Saved From Death Camps Revealed|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|url=https://www.rferl.org/a/balkans-without-borders-diana-budisavljevic-children-death-camps/28632283.html|date=22 July 2017|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Knezevic 22 July 2017}}}} *{{navedi splet|last=Knezevic|first=Gordana|title=Spain Awakens Bosnian, Croatian Ghosts Of 1945|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|url=https://www.rferl.org/a/spain-awakens-bosnian-croatian-ghosts-of-1945/29444188.html|date=20 August 2018|access-date=5 October 2018|ref={{harvid|Knezevic 20 August 2018}}}} *{{navedi splet|last=Majetić|first=Vanja|title=Odlazak vojničine starog kova kojem je Ženevska konvencija bila sveto pravilo|language=hr|website=tportal.hr|url=https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/odlazak-vojnicine-starog-kova-kojem-je-zenevska-konvencija-bila-sveto-pravilo-foto-20180314/print|date=14 March 2018|access-date=19 July 2018|ref={{harvid|Majetić 14 March 2018}}}} *{{navedi splet|last=Milekic|first=Sven|title=Spanish Law May Mean Moving Croatian Fascist Tombs|website=Balkan Insight|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/ustasa-tombs-in-spain-could-be-removed-07-25-2018|date=25 July 2018|access-date=26 July 2018|ref={{harvid|Milekic 25 July 2018}}}} *{{navedi novice|last=Radoš|first=Ivica|title=Za rođendan na dar dobio – otmicu aviona|language=hr|newspaper=Večernji list|url=https://www.pressreader.com/croatia/vecernji-list-hrvatska/20100310/282179352252318|date=10 March 2010|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Radoš 10 March 2010}}}} *{{navedi novice|last=Rašović|first=Renata|title=Agent Udbe: Luburića sam ubio jer je uvrijedio mog ćaću|language=hr|newspaper=Večernji list|url=https://www.vecernji.hr/vijesti/agent-udbe-luburica-sam-ubio-jer-je-uvrijedio-mog-cacu-406070|date=5 May 2012|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Rašović 5 May 2012}}}} *{{navedi novice|last=Wittes|first=Benjamin|author-link=Benjamin Wittes|title=Croatian Reckoning|newspaper=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/archive/opinions/1998/05/07/croatian-reckoning/09926670-8a5e-40dd-9b2c-c5987dda0e1e/?noredirect=on|date=7 May 1998|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Wittes 7 May 1998}}}} {{refend}} ;spletni viri {{refbegin|40em}} *{{navedi splet|author=Holocaust Encyclopedia|title=Jasenovac|publisher=United States Holocaust Memorial Museum|url=http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005449|access-date=6 June 2018|ref={{harvid|United States Holocaust Memorial Museum}}}} *{{navedi novice|author=International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia|date=3 May 2006|title=Appeals Chamber Confirms Sentences Against Mladen Naletilic and Vinko Martinovic|publisher=United Nations|url=http://www.icty.org/en/press/appeals-chamber-confirms-sentences-against-mladen-naletilic-and-vinko-martinovic|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia 3 May 2006}}}} *{{navedi splet|author=Jasenovac Memorial Site|title=List of Individual Victims of Jasenovac Concentration Camp|publisher=JUSP Jasenovac|url=http://www.jusp-jasenovac.hr/Default.aspx?sid=6711|date=March 2013|access-date=23 June 2018|ref={{harvid|Jasenovac Memorial Site March 2013}}}} {{refend}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Luburić, Vjekoslav}} [[Kategorija:Bosanski Hrvati]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] [[Kategorija:Rojeni leta 1914]] [[Kategorija:Koncentracijsko taborišče Jasenovac]] lz1in1dnuo6fexq2wqoukr8j4ae73k6 0 504439 6675877 6279293 2026-05-15T05:49:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675877 wikitext text/x-wiki [[File:Metamorphosis frog Meyers.png|thumb|Preobrazba (metamorfoza), ki se odvije pri žabah, je eden od mnogih primerov ONS.]] '''Ontogenetski premik niše''' (s krajšavo '''ONS''', iz angleškega izvirnika '''ontogenetic niche shift''')<ref name=":7">{{Cite journal|last=Fokkema|first=Wimke|last2=van der Jeugd|first2=Henk P.|last3=Lameris|first3=Thomas K.|last4=Dokter|first4=Adriaan M.|last5=Ebbinge|first5=Barwolt S.|last6=de Roos|first6=André M.|last7=Nolet|first7=Bart A.|last8=Piersma|first8=Theunis|last9=Olff|first9=Han|date=2020-06-01|title=Ontogenetic niche shifts as a driver of seasonal migration|url=https://doi.org/10.1007/s00442-020-04682-0|journal=Oecologia|language=en|volume=193|issue=2|pages=285–297|doi=10.1007/s00442-020-04682-0|issn=1432-1939|pmc=7320946|pmid=32529317}}</ref> je [[Ekologija|ekološki]] fenomen, ko [[organizem]] (običajno iz [[Živali|živalskega]] [[takson]]a) med [[Ontogenija|ontogenijo]] (svojim razvojem) spremeni svojo [[Prehrana|prehrano]] ali [[habitat]].<ref name=":0">{{Cite journal|last=Takimoto|first=Gaku|date=2003|title=Adaptive Plasticity in Ontogenetic Niche Shifts Stabilizes Consumer‐Resource Dynamics|url=http://dx.doi.org/10.1086/375540|journal=The American Naturalist|volume=162|issue=1|pages=93–109|doi=10.1086/375540|issn=0003-0147}}</ref> Med ontogenetskim premikom niše se spremeni prostranost in položaj [[Ekološka niša|ekološke niše]] posameznika.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Eriksson|first=Ove|date=2011-02-02|title=Ontogenetic niche shifts and their implications for recruitment in three clonal Vaccinium shrubs: Vaccinium myrtillus, Vaccinium vitis-idaea, and Vaccinium oxycoccos|url=https://cdnsciencepub.com/doi/abs/10.1139/b02-044|journal=Canadian Journal of Botany|language=en|doi=10.1139/b02-044}}</ref> Najbolje poznani predstavniki taksonov, ki izkazujejo neko obliko ontogenetskega premikanja niše, so [[ribe]] (npr. [[Migracija živali|migracija]] tako imenovanih [[Diadromen|diadromnih]] rib med [[Morje|slano]] in [[Celinske vode|sladko vodo]] z namenom razmnoževanja<ref name=":0" />), [[žuželke]] (npr. [[metamorfoza]] med različnimi življenjskimi fazami; kot so [[ličinka]]-larva, [[buba]]-pupa in [[imago]]<ref name=":0" />) in [[dvoživke]] (npr. metamorfoza iz [[Paglavec|paglavca]] v odraslo žabo<ref name=":0" />).<ref name=":1">{{Cite journal|last=Nakazawa|first=Takefumi|date=2015|title=Ontogenetic niche shifts matter in community ecology: a review and future perspectives|url=https://esj-journals.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1007/s10144-014-0448-z|journal=Population Ecology|language=en|volume=57|issue=2|pages=347–354|doi=10.1007/s10144-014-0448-z|issn=1438-390X|access-date=2021-08-18|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817130618/https://esj-journals.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1007/s10144-014-0448-z|url-status=dead}}</ref> Premik ekološke niše naj bi bil [[Genetika|genetsko]] determiniran in nepovraten.<ref name=":4">{{navedi splet|last=Claessen|first=D.|last2=Dieckmann|first2=U.|date=2001|title=Ontogenetic Niche Shifts and Evolutionary Branching in Size-Structured Populations|url=http://pure.iiasa.ac.at/id/eprint/6468/|url-status=live|access-date=2021-08-17|website=pure.iiasa.ac.at|language=en}}</ref> Pomemben vidik ONS je dejstvo, da posamezniki različnih [[Populacija (biologija)|populacijskih]] stopenj (denimo različne starosti ali velikosti) porabljajo različne vire in habitate.<ref name=":3">{{navedi knjigo|last=Lindmark|first=Elin|url=http://urn.kb.se/resolve?urn=urn:nbn:se:umu:diva-178788|title=Habitat availability and ontogenetic niche shifts : The effects on adult size of lake-living brown trout (Salmo trutta)|date=2021}}</ref><ref name=":8">{{Cite journal|last=Nakazawa|first=Takefumi|date=2011-02-08|title=Alternative Stable States Generated by Ontogenetic Niche Shift in the Presence of Multiple Resource Use|url=https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0014667|journal=PLOS ONE|language=en|volume=6|issue=2|pages=e14667|doi=10.1371/journal.pone.0014667|issn=1932-6203|pmc=3035614|pmid=21346805}}</ref> Termin ontogenetski premik niše sta prvič uporabila [[Earl Werner|Earl E. Werner]] in [[James F. Gilliam]] v svoji študiji iz leta 1984.<ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=Werner|first=E E|last2=Gilliam|first2=J F|date=1984-11-01|title=The Ontogenetic Niche and Species Interactions in Size-Structured Populations|url=https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev.es.15.110184.002141|journal=Annual Review of Ecology and Systematics|volume=15|issue=1|pages=393–425|doi=10.1146/annurev.es.15.110184.002141|issn=0066-4162|access-date=2021-08-18|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817200749/https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev.es.15.110184.002141|url-status=dead}}</ref> == Značilnosti == Premik niše naj bi bil genetsko determiniran in nepovraten.<ref name=":4" /> V kompleksnih naravnih sistemih se lahko ONS odvije večkrat v življenju posameznika (v nekaterih primerih se ONS dogaja neprestano).<ref name=":1" /> Ontogenetski premik niše se precej razlikuje med [[Vrsta (biologija)|vrstami]]; pri nekaterih je komaj zaznaven in postopen (na primer sprememba prehrane ali velikosti pri [[sesalci]]h in [[plazilci]]h), medtem ko je drugod očiten in nenaden (metamorfoza žuželk, ki pogosto vodi v spreminjanje habitata, prehrane in drugih dejavnikov).<ref name=":4" /><ref>{{Cite journal|last=Bassar|first=Ronald D.|last2=Travis|first2=Joseph|last3=Coulson|first3=Tim|date=2017-03-22|title=Predicting Coexistence in Species with Continuous Ontogenetic Niche Shifts and Competitive Asymmetry|url=https://www.biorxiv.org/content/10.1101/119446v1|journal=bioRxiv|language=en|pages=119446|doi=10.1101/119446}}</ref> Ena od študij predpostavlja, da je razlike v premikanju ontogenetske niše med različnimi vrstami mogoče razložiti z raznoličnostjo lastnosti in vlogo neke vrste. Kot posledica se predvideva tudi, da naj bi razlike v ONS sledile nekaterim splošnim vzorcem.<ref name=":5">{{Cite journal|last=Rudolf|first=Volker H. W.|date=2020|title=A multivariate approach reveals diversity of ontogenetic niche shifts across taxonomic and functional groups|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/fwb.13463|journal=Freshwater Biology|language=en|volume=65|issue=4|pages=745–756|doi=10.1111/fwb.13463|issn=1365-2427}}</ref> == Pomen == === Za združbe === [[File:Aquatic food web.jpg|thumb|330x330px|ONS, ki razdeli populacijo neke vrste na različne stopnje, lahko vpliva na prehanski splet združbe.]] Skoraj vsa živa bitja na [[Zemlja|Zemlji]] naj bi izkazovala neko obliko ONS. Ontogenetski premik niše, ki je odgovoren za opazno [[fenotip]]sko variacijo med posamezniki, igra pomembno vlogo pri gradnji [[Življenjska združba|življenjskih združb]] in vpliva na njihovo notranjo dinamiko.<ref name=":1" /> V nekaterih primerih posamezniki, ki doživljajo ONS, kot posledico katerega zamenjajo svoj habitat, postanejo (mobilna) povezava med dvema različnima združbama (recimo preko toka [[Energija|energije]], [[snov]]i in [[Hranilo|hranil]]).<ref name=":6">{{Cite journal|date=2009-07-01|title=Ontogenetic niche shifts in the American Alligator establish functional connectivity between aquatic systems|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0006320709000950|journal=Biological Conservation|language=en|volume=142|issue=7|pages=1507–1514|doi=10.1016/j.biocon.2009.02.019|issn=0006-3207}}</ref> Stopenjska delitev populacije lahko povzroči, da osebki različnih stopenj prihajajo v stik z različnimi predstavniki združbe ali celo posamezniki drugih združb<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|title=Events: Ecological and evolutionary consequences of ontogenetic niche and habitat shifts {{!}} Santa Fe Institute|url=https://www.santafe.edu//events/ecological-and-evolutionary-consequences-ontogenet|access-date=2021-08-18|website=www.santafe.edu|language=en|archive-date=2020-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200810045200/https://santafe.edu/events/ecological-and-evolutionary-consequences-ontogenet|url-status=dead}}</ref>; posledično imajo tudi specifično ekološko vlogo, ki se razlikuje od vloge osebkov drugih stopenj iste populacije.<ref name=":10">{{navedi splet|title=NSF Award Search: Award # 1256860 - Linking ontogenetic niche shifts and functional diversity: Consequences for community dynamics and biodiversity loss|url=https://www.nsf.gov/awardsearch/showAward?AWD_ID=1256860&HistoricalAwards=false|access-date=2021-08-18|website=www.nsf.gov|language=en}}</ref> Teoretični modeli stopenjskih populacij predlagajo, da ontogenetsko premikanje niše preučevanih organizmov vpliva na vso združbo (še posebej na odpornost združbe in njene odzive na razne motnje).<ref name=":1" /> === Za populacijo === Najprepoznavnejša posledica ONS je zmanjšanje [[Tekmovanje (biologija)|tekmovanja]] med različnimi stopnjami iste populacije. Zaradi ontogenetskega premika niše osebki različne starosti ali velikosti ne tekmujejo za hrano, materiale in druge habitatne vire.<ref name=":3" /> Različne stopnje iste populacije imajo tudi drugačne [[Trofična raven|trofične]] učinke na [[Prehranjevalna veriga|prehranjevalni splet]] združbe.<ref name=":8" /> Delitev populacije na različne stopnje je uporabna in dobro vidna, kadar pride do pomanjkanja virov za eno stopnjo organizmov (na primer, kadar mladi osebki ne dobijo dovolj virov zase). V takšnih primerih ima stopnja v pomanjkanju višjo raven [[smrtnost]]i.<ref name=":3" /> ONS je izredno pomemben za preživetje populacije. Raziskovalci so ugotovili, da veliko vrst izvede ontogenetski premik niše ob različnih časih in v mnogih primerih se je ONS zgodil kot odgovor na razne [[Abiotski dejavnik|abiotske]] in [[Biotski dejavnik|biotske]] [[Ekološki dejavnik|okoljske dejavnike]]. Predvideva se, da lahko ONS predstavlja prilagoditveni (adaptivni) odziv na spreminjajoče se pogoje v posameznikovem habitatu. Nekateri strokovnjaki so predlagali, da lahko organizmi vplivajo na čas premika svoje niše. Ponavadi namreč osebki, živeči v ugodnih pogojih, preložijo ontogenetski premik niše v sledečo ekološko nišo, medtem ko je za organizme, živeče v slabih pogojih, značilno, da napredujejo v naslednjo nišo.<ref name=":0" /> Razumevanje ontogenetskega premikanja niše pri različnih vrstah in vpliva tega fenomena na vso združbo je ključno pri raziskovanju [[Biodiverziteta|biodiverzitete]] in delovanja [[ekosistem]]ov.<ref name=":1" /> Poznavanje ONS naj bi bilo še posebej uporabno pri obravnavi populacij, ki jih ogrožajo razne [[Antropogeni dejavnik|antropogene]] motnje<ref name=":1" /><ref name=":10" /> in okoljske spremembe.<ref name=":5" /><ref name=":10" /> == Predstavniki med taksoni == Četudi ima pojavljanje ontogenetskega premika niše široko razširjenost, so najbolje poznani taksoni z dobro preučenimi ONS žuželke in nekatere skupine [[Vretenčarji|vretenčarjev]], še posebej ribe in dvoživke, pri katerih posamezniki med razvojem velikokrat zamenjajo svoj habitat in druge aspekte ekološke niše. Manj izrazit ONS se odraža pri mnogih drugih taksonih, kjer habitat sicer ostane enak, a je ontogenetski premik niše viden ob pogledu na vire, ki jih porabljajo organizmi iste vrste, a različnih starosti in velikostnih razredov (recimo sprememba prehrane).<ref name=":0" />[[File:Emergent midge. Rhopalomyia solidaginis.jpg|thumb|Ekstremni ONS je moč zapaziti med žuželkami, ki preživijo metamorfozo, ki navadno vodi v spremembo habitata, prehrane in drugih ekoloških dejavnikov. Na sliki sta prikazana buba in imago vrste ''[[Rhopalomyia solidaginis]].'']] === Nevretenčarji === Ontogenetski premik niše, ki je povezan z ekstremnimi spremembami habitata, se pojavlja pri [[Žuželke|žuželkah]].<ref name=":0" /> Posamezniki taksona [[Insecta]] prakticirajo enega od mnogih tipov [[Preobrazba (biologija)|metamorfoze]] ali preobrazbe. Najbolje preučena sta tako imenovani [[hemimetabolizem]] (kjer žuželka preide tri življenjske faze; [[jajčece]], [[Nimfa (biologija)|nimfo]] in [[Imago|imaga]]) in [[holometabolizem]] (za katerega so značilne štiri življenjske faze; jajčece, [[ličinka]] ali larva, [[buba]] ali pupa in odrasla žuželka ali imago).<ref>{{navedi splet|title=(PDF) Comparative transcriptomics of hemimetabolan and holometabolan metamorphosis|url=https://www.researchgate.net/publication/322698687_Comparative_transcriptomics_of_hemimetabolan_and_holometabolan_metamorphosis|access-date=2021-08-17|website=ResearchGate|language=en}}</ref> Preobrazba žuželk je eden izmed številnih poznanih ontogenetskih premikov ekološke niše.<ref name=":0" /> Prehranske niše in njihovo spreminjanje med ontogenijo je moč natančno izmeriti s pomočjo uporabe stabilnega [[Izotopski podpis|izotopskega podpisa]] živali.<ref name=":11">{{Cite journal|last=Bonkowski|first=Michael|last2=Kappes|first2=Heike|date=2018-02-01|title=Niche partitioning and indication of ontogenetic niche shifts in forest slugs according to stable isotopes|url=https://doi.org/10.1093/mollus/eyx042|journal=Journal of Molluscan Studies|volume=84|issue=1|pages=111–112|doi=10.1093/mollus/eyx042|issn=0260-1230}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Hammerschlag-Peyer|first=Caroline M.|last2=Yeager|first2=Lauren A.|last3=Araújo|first3=Márcio S.|last4=Layman|first4=Craig A.|date=2011-11-03|title=A Hypothesis-Testing Framework for Studies Investigating Ontogenetic Niche Shifts Using Stable Isotope Ratios|url=http://dx.doi.org/10.1371/journal.pone.0027104|journal=PLoS ONE|volume=6|issue=11|pages=e27104|doi=10.1371/journal.pone.0027104|issn=1932-6203}}</ref> Takšno metodo so recimo uporabili pri preučevanju ONS med polži ([[Gastropoda]]).<ref name=":11" /> === Vretenčarji === ONS, podoben temu pri žuželkah, se odvija med dvoživkami.<ref name=":0" /> Najbolje poznane so [[žabe]], ki življenje pričnejo kot jajčece in se nato izvalijo v fazo ličinke, imenovano [[paglavec]].<ref>{{navedi splet|title=Tadpole to frog: development stages & metamorphosis - Saga|url=https://www.saga.co.uk/magazine/home-garden/gardening/wildlife/amphibians/the-tadpole|access-date=2021-08-17|website=www.saga.co.uk|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817150945/https://www.saga.co.uk/magazine/home-garden/gardening/wildlife/amphibians/the-tadpole|url-status=dead}}</ref> Za paglavce je značilno veliko lastnosti, po katerih jih lahko ločujemo od odraslega osebka; paglavci večine vrst so vodni organizmi, posedujejo zunanje [[škrge]] in se v glavnem prehranjujejo z rastlinskim materialom (četudi obstajajo nekateri izjeme, ki uživajo tkivo mrtvih živali).<ref>{{Cite journal|date=2009-01-01|title=AMPHIBIANS|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9781416001195500081|journal=Manual of Exotic Pet Practice|language=en|pages=73–111|doi=10.1016/B978-141600119-5.50008-1}}</ref> Drug dobro preučen primer ONS se pojavlja pri diadromnih ribah. Diadromne ribje vrste drastično spremenijo svoj habitat, ko se odpravijo na pot, ki se prične v morju (slana voda) in konča v rečnih sistemih (sladka voda).<ref name=":0" /> Veliko rib celinskih voda izkazuje ONS prehranske niše; ribe namreč preklopijo med plenjenjem [[plankton]]a in izvajanjem tako imenovane bentivorije (prehranjevanja z [[bentos]]om).<ref name=":4" /> ONS res ni tako dobro viden pri [[plazilci]]h, a ga tudi ti izvajajo. Strokovnjaki so preučevali ontogenetsko spremembo niše pri ameriškem aligatorju (''[[Alligator mississippiensis]]''), ki je za takšne raziskave še posebej prikladen zaradi razločnih velikostnih stopenj v populaciji. Aligatorji so preklapljali habitatno nišo; in sicer med hidrološko izoliranimi sezonskimi [[Mokrišče|mokrišči]] in rečnimi sistemi. Študija je pokazala, da so reke poseljevali predvsem odrasli in polodrasli obeh [[Biološki spol|spolov]], ki so območje uporabljali kot negnezditveni habitat. Po drugi strani so raziskovalci mladiče in odrasle samice našli v glavnem na mokriščih, ki so jim služila kot [[Gnezdo|gnezdišča]] in valilnice.<ref name=":6" />[[File:Finding the homes of wild salmon.jpg|thumb|240x240px|Pacifiški losos (''[[Oncorhynchus]]'') je selivska ribja vrsta, ki med svojim razvojem kaže izrazit premik habitatne niše.]]Dober primer ONS med ptiči so veliki morski ptiči, kot so denimo albatrosi ([[Diomedeidae]]), ki nekaj časa preživijo kot popolnoma [[ocean]]ske ptice, nakar začnejo ob nastopu [[Spolna zrelost|spolne zrelosti]] obiskovati gnezdišča. Še nezreli mladi ptiči navadno živijo v subtropskih vodah, kjer zasedajo visoke [[Trofična raven|trofične ravni]]. Raziskovalci so opazili, da se s staranjem mladih ptičev spreminja tudi njihova trofična pozicija, ki se zmanjšuje. Po določenem času ptiči prevzamejo nišo odraslega ptiča.<ref>{{Cite journal|last=Carravieri|first=Alice|last2=Weimerskirch|first2=Henri|last3=Bustamante|first3=Paco|last4=Cherel|first4=Yves|title=Progressive ontogenetic niche shift over the prolonged immaturity period of wandering albatrosses|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsos.171039|journal=Royal Society Open Science|volume=4|issue=10|pages=171039|doi=10.1098/rsos.171039|pmc=5666281|pmid=29134098}}</ref> Ontogenetski premik niše velja za koncept, ki ga pogosto preučujejo v [[Paleontologija|paleontoloških]] znanostih (še posebej [[Paleozoologija|paleozoologiji]]). Veliki neptičji [[dinozavri]] so doživljali enega izmed najbolj intenzivnih ontogenetskih premikov niše, saj so se izvalili iz razmeroma majhnega jajca in zatem morali ob razvoju (ontogeniji) izkušati velike velikostne premike.<ref>{{Cite journal|last=Codron|first=Daryl|last2=Carbone|first2=C.|last3=Müller|first3=D. W. H.|last4=Clauss|first4=Marcus|date=2012|title=Ontogenetic niche shifts in dinosaurs influenced size, diversity and extinction in terrestrial vertebrates|url=https://www.zora.uzh.ch/id/eprint/63559/|journal=Biology Letters|volume=8|issue=4|pages=620–623|doi=10.1098/rsbl.2012.0240|issn=1744-9561|pmid=22513279|access-date=2021-08-18|archive-date=2021-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210818060727/https://www.zora.uzh.ch/id/eprint/63559/|url-status=dead}}</ref> Eden izmed problemov, ki otežuje razumevanje [[Mezozoik|mezozojske]] dinozavrske [[Favna|favne]], je pomanjkanje tako imenovanih [[mezokarnivor]]ov (mesojedov srednjega velikostnega razreda). Nekateri strokovnjaki menijo, da odgovor na vprašanje predstavlja ONS, kajti [[Mesojedec|mesojedi]] dinozavri so življenje pričeli kot majhni mladiči in so nato postopno prevzemali odraslo obliko, ob tem pa zavzemali različne zaporedne niše. Prav mladi osebki velikih teropodov ([[Theropoda]]) naj bi zasedali nišo mezokarnivorov.<ref>{{Cite journal|last=Schroeder|first=Katlin|last2=Lyons|first2=S. Kathleen|last3=Smith|first3=Felisa A.|date=2021-02-26|title=The influence of juvenile dinosaurs on community structure and diversity|url=https://science.sciencemag.org/content/371/6532/941|journal=Science|language=en|volume=371|issue=6532|pages=941–944|doi=10.1126/science.abd9220|issn=0036-8075}}</ref> === Rastline === Ontogenetski premik niše je v glavnem raziskan med živalmi, obstaja pa tudi nekaj študij, ki se ukvarjajo z ONS pri [[Rastline|rastlinah]].<ref name=":2" /><ref>{{Cite thesis|title=Ontogenetic Niche Shifts Within Floodplain Meadow Species|url=http://oro.open.ac.uk/61423/|publisher=The Open University|date=2014-08-19|degree=mphil|language=en|first=Fiona|last=Cameron}}</ref><ref name=":9">{{Cite journal|last=Quero|first=José L|last2=Gómez-Aparicio|first2=Lorena|last3=Zamora|first3=Regino|last4=Maestre|first4=Fernando T.|date=2008|title=Shifts in the regeneration niche of an endangered tree (Acer opalus ssp. granatense) during ontogeny: Using an ecological concept for application|url=http://dx.doi.org/10.1016/j.baae.2007.06.012|journal=Basic and Applied Ecology|volume=9|issue=6|pages=635–644|doi=10.1016/j.baae.2007.06.012|issn=1439-1791}}</ref> Eden izmed ontogenetskih premikov niše, ki so ga preučevali pri rastlinah, je spreminjanje [[Regeneracija|regeneracijske]] niše. Avtorji študije so opazili, da se je med ontogenijo topolistnega javorja (''[[Acer opalus]]'') skrčila njegova regeneracijska niša.<ref name=":9" /> == Glej tudi == * [[ekološka niša]] * [[ontogenija]] ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Ekologija]] [[Kategorija:Razvojna biologija]] ofjrswpsec1u56123vja0g8hwliyj2a 0 504516 6675994 6158090 2026-05-15T09:46:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675994 wikitext text/x-wiki [[Slika:Konavoske stijene3.JPG|sličica|318x318_pik|Pasjača plaža]] '''Pasjača plaža''' je majhna, skrita peščena [[plaža]] v [[Konavle|Konavalah]] na jugu [[Hrvaška|Hrvaške]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/dubrovnik/item/6659-breathtaking-pasjaca-declared-as-the-best-beach-in-europe|title=Breathtaking Pasjača – the best beach in Europe}}</ref> Nahaja se pod Konavelskimi pečinami, kjer se sreča z [[Jadransko morje|Jadranskem morjem]] in tvori ozek peščeno-kamnit obalni pas edinstvene in čudovite lepote.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.beachatlas.com/pasjaca|title=Pasjača Beach}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.findingnewpaths.com/pasjaca-beach-in-dubrovnik-a-must-do-in-croatia/|title=Pasjača Beach in Dubrovnik, a MUST DO in Croatia|accessdate=2021-08-21|archive-date=2018-07-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180727180008/http://www.findingnewpaths.com/pasjaca-beach-in-dubrovnik-a-must-do-in-croatia/|url-status=dead}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Konavoske stijene5.JPG|Konavoske pečine s Pasjačo plažo v ozadju Slika:Hidden Beach (15093910956).jpg|Pogled na plažo z zraka Slika:Pasjacha (Pasjača) beach - first park your car - panoramio.jpg|Parkirišče Slika:Popovici u Cavtatu - pristup k mori jen terasou a tunelem.jpg|Pogled z ozke , ki vodi navzdol proti plaži </gallery> == Sklici == <references />{{Koord novi|||display=title}} [[Kategorija:Plaže na Hrvaškem]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] boahohpcso7naavsldffh57ak0rpbia 0 505610 6675651 6675632 2026-05-14T12:31:28Z Gledalec 242658 /* Atentat */ pp, np 6675651 wikitext text/x-wiki [[John F. Kennedy|John Fitzgerald Kennedy]], 35. predsednik [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], je bil umorjen v petek 22. novembra 1963 ob 12:30 v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Teksas|Teksasu]], medtem ko se je s svojo predsedniško limuzino vozil skozi Dealey Plaza. Kennedy se je vozil skupaj z svojo ženo [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline]], guvernerjem Teksasa [[John Connally|Johnom Connallyjem]] in Connallyjevo ženo [[Nellie Connally|Nellie]], ko ga je usodno ustrelil [[Lee Harvey Oswald]], nekdanji ameriški marinec, ki je iz bližnje stavbe streljal nanj. Guverner Connally je bil v napadu hudo poškodovan. Povorka je odhitela v spominsko bolnišnico Parkland, kjer je bil Kennedy približno 30 minut po streljanju razglašen za mrtvega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-1.html#conclusions|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President Kennedy, Chapter 1: Summary and Conclusions}}</ref> {{Infopolje Napad na civiliste|title=Atentat na Johna Kennedyja|image=JFK limousine.png|caption=Predsednik Kennedy skupaj z svojo ženo Jacquiline in guverner Teksasa John Connally z ženo Nellie v predsedniški limuzini nekaj minut pred atentaom|date=22. november 1963|time=12:30|victims=2|injuries=3|perpetrator=[[Lee Harvey Oswald]]|location=[[Dallas]], [[Teksas]], [[ZDA]]}} Policijska uprava Dallas je Oswalda aretirala 70 minut po prvem streljanju. Oswald je bil po zakonu zvezne države Teksas obtožen umora Kennedyja in policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. 24. novembra 1963 ob 11:21 uri, ko so televizijske kamere v živo spremljale njegov prehod iz mestnega zapora v okrožni zapor, je lastnik nočnega kluba Dallas, [[Jack Ruby]] ustrelil in smrtno ranil Oswalda v kleti policijskega sedeža Dallasa. Oswalda so odpeljali v spominsko bolnišnico Parkland, kjer je kmalu umrl. Ruby je bil obsojen na zapor zaradi Oswaldovega umora, čeprav je bil kasneje v pritožbi razveljavljen, Ruby pa je leta 1967 umrl v zaporu, medtem ko je čakala na novo sojenje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.law.cornell.edu/constitution/articleii|title=Article II}}</ref> Po 10-mesečni preiskavi je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri streljanju na Kennedyja ravnal povsem sam in da je Ruby pravtako ravnal sam pri ustrelitvi Oswalda. Kennedy je bil osmi in najnovejši ameriški predsednik, ki je umrl na položaju, četrti (po Lincolnu, Garfieldu in McKinleyju) pa je bil umorjen. Podpredsednik [[Lyndon B. Johnson]] je samodejno postal predsednik po Kennedyjevi smrti.<ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/images/pdf/937a1JFKAssassination.pdf|title=John F. Kennedy's Assassination Leaves a Legacy of Suspicion}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.lifeinlegacy.com/display.php?weekof=September|title=26, 2009#P12844 Life in Legacy|accessdate=2021-09-24|archive-date=2011-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110512002820/http://lifeinlegacy.com/display.php?weekof=September|url-status=dead}}</ref> Odbor Združenih držav za atentate (HSCA) se je strinjal z Warrenovo komisijo, da sta Oswaldovi trije streli povzročila poškodbe, ki sta jih utrpela Kennedy in Connally. Po analizi zvočnega posnetka diktabel je HSCA ugotovila, da je bil Kennedy verjetno umorjen zaradi zarote. Odbor ni mogel identificirati drugega strelca ali skupine, ki bi bila vpletena v možno zaroto, čeprav je HSCA ugotovila, da analiza kaže na obstoj dodatnega streljanja in veliko verjetnost, da sta dva strelca streljala na predsednika.<ref>Jarrett Murphy, [http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/20/national/main584668.shtml "40 Years Later: Who Killed JFK?"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111117235233/http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/20/national/main584668.shtml|date=November 17, 2011}}, [[:en:CBS_News|CBS News]], November 21, 2003.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://jfk.hood.edu/Collection/Weisberg%20Subject%20Ind|title=Letter from Assistant Attorney General William F. Weld to Peter W. Rodino Jr., undated}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Ozadje == Ameriški predsednik [[John F. Kennedy|John Kennedy]] je novembra 1963 odpotoval v Teksas, da bi odpravil opravke in dela v demokratični stranki med liberalci Ralph Yarborough, Don Yarborough in konservativnim teksaškim guvernerjem Johnom Connallyjem.<ref>{{harvnb|Warren|1964|page=28}}</ref><ref>{{harvnb|White|1965|page=[https://archive.org/details/makingofpresiden00whit/page/3 3]}}</ref> Za obisk sta se najprej dogovorila Kennedy, podpredsednik Lyndon B. Johnson in župan Connally na srečanju v El Pasu junija. Kennedy je imel v mislih tri osnovne cilje: * Za pomoč pri zbiranju več prispevkov za predsedniško kampanjo Demokratične stranke; * Svoje prizadevanje za ponovno izvolitev je začel novembra 1964; in * Za pomoč pri političnih popravkih med več vodilnimi člani teksaške demokratske stranke, za katere se je zdelo, da se borijo med seboj Potovanje je bilo napovedano konec septembra 1963. Trasa povorke je bila dokončana 18. novembra in kmalu zatem napovedana. 21. novembra so mediji napovedali povorko, kje in kako bo potekala.<ref>{{harvnb|United Press International|''American Heritage''|1964|page=7}}</ref><ref>{{harvnb|Warren|1964|page=40}}</ref> == Atentat == === Pot na Dealy Plaza === [[Slika:Kennedys arrive at Dallas 11-22-63.JPG|sličica|268x268_pik|Predsednik Kennedy in njegova žena Jacquiline po prihodu na letališče Dallas ob 11:30 22. novembra 1963.]] Kennedyjev itinerar je pozval predsednika, naj prispe na letališče [[Dallas Love Field]] s kratkim letom iz letalske baze Carswell v [[Fort Worth, Teksas|Fort Worthu]]. Pot motornega kolone skozi Dallas - s Kennedyjem, Connallyjem in njihovima ženama skupaj v eni sami limuzini, Johnsonom in ženo za dvema avtomobiloma zadaj - je nameravala Kennedyju dati največjo izpostavljenost lokalnim množicam pred njegovim prihodom na kosilo v Trade Mart, kjer se je predsednik Kennedy nameraval srečati z državljanskimi in poslovnimi voditelji. [[Kenneth O'Donnell]], Kennedyjev prijatelj in sekretar za imenovanja, je za cilj povorke vozil izbral Trade Mart. Odhod z Dallas Love Fielda je bil povorki dodeljen 45 minut za prihod v Trade Mart ob predvidenem času prihoda ob 12:15. Pot je bila načrtovana tako, da je služila kot 16-kilometrska kriva pot med obema krajema, vozila s policijskimi motorji pa so se lahko v predvidenem času vozili počasi. Posebni agent [[Winston G. Lawson]], član [[Bela hiša|Bele hiše]], ki je deloval kot agent tajne službe, in agent tajne službe Forrest V. Sorrels, posebni agent, odgovoren za pisarno v Dallasu, sta bila najbolj aktivna pri načrtovanju dejanske povorke. 14. novembra sta se oba moška udeležila sestanka na Love Fieldu in se odpeljala po poti, za katero je Sorrels verjel, da je najbolj primerna za povorko. Od Love Fielda je pot potekala skozi primestni odsek Dallasa, skozi Downtown vzdolž glavne ulice, desno zavijanje na ulici N. Houston Street za en blok, levo na ulici Elm, ki poteka skozi Dealey Plaza, in navzdol kratek odsek&nbsp;Stemmonsova avtocesta do trgovskega trga. Kennedy se je nameraval vrniti na Love Field in se pozneje tega dne odpraviti na večerjo za zbiranje sredstev v Austinu. Za povratno potovanje so agenti izbrali bolj neposredno pot, ki je bila približno 6,4 km dolga; nekaj te poti bi morali prevoziti uporabili po atentatu. Načrtovana pot do Trade Mart-a je bila nekaj dni pred dogodkom na široko objavljena v časopisih Dallas, v korist ljudi, ki so si želeli ogledati povorko. Za prehod skozi Downtown Dallas je bila izbrana pot zahodno vzdolž glavne ulice in ne ulice Elm (en blok proti severu), saj je bila to tradicionalna parada in je zagotavljala največji pogled na stavbo in množice. Odsek poti na glavni ulici je preprečil neposreden zavoj na izvoz Fort Worth Turnpike (ki je služil tudi kot izvoz Stemmons Freeway), ki je bil pot do Trade Mart, saj je bil ta izvoz dostopen le z ulice Elm. Zato je načrtovana proga povorke vključevala kratek zavoj v enem bloku na koncu glavnega dela glavne ulice, na Houston Street za en blok proti severu, preden so spet zavili proti zahodu na Elm, tako da so lahko pred izstopom iz Elma nadaljevali skozi Dealey Plaza&nbsp; na avtocesto Stemmons.&nbsp; Teksaški šolski knjižni depozit je bil (in je še vedno) na severozahodnem vogalu križišča Houston in Elm Street. Povorka Dallas je za tajno službo in policijsko zaščito uporabljala tri vozila: * Prvi avtomobil, beli Ford brez oznak (trdi streh), so imeli na krovu šefa policije Dallasa [[Jesse Curry]], agent tajne službe [[Win Lawson]], šerif [[Bill Decker]] in Dallas Field Agent [[Forrest Sorrels]]. * Drugi avtomobil, kabriolet Lincoln Continental iz leta 1961, so zasedli voznik agent [[Bill Greer]], SAIC [[Roy Kellerman]], guverner [[John Connally]], [[Nellie Connally]], predsednik [[John F. Kennedy|Kennedy]] in [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jackie Kennedy]]. * Tretji avtomobil, kabriolet Cadillac iz leta 1955 s kodnim imenom "Halfback", je vseboval voznika agenta [[Sam Kinney|Sama Kinneyja]], ATSAIC [[Emory Roberts]], pomočnika predsednika [[Ken O'Donnell]] in [[Dave Powers]], voznika agenta [[Georgea Hickeyja]] in agent PRS Glena Bennetta.&nbsp; Agenti tajnih služb [[Clint Hill]], [[Jack Ready]], [[Tim McIntyre]] in [[Paul Landis]] so bili udeleženi na deskah. 22. novembra 1963 - po govoru na zajtrku v Fort Worthu, kjer je Kennedy prenočil po prihodu iz San Antonia, Houstona in Washingtona, prejšnji dan - se je Kennedy vkrcal na letalo Air Force One, ki je odletelo ob 11:10 in prispelo v Love Polje 15 minut kasneje. Ob 11:40 je Kennedyjeva povorka zapustila Love Field na pot skozi Dallas, ki je tekla po urniku, približno 10 minut daljšem od načrtovanega 45 minutnega dogodka, zaradi navdušenih množic, ocenjenih na 150.000 do 200.000 ljudi, in dveh nenačrtovanih postankov, ki jih je častil Kennedy. === Streljanje na Dealy Plaza === [[Slika:John F. Kennedy motorcade, Dallas crop.png|sličica|276x276_pik|Kennedy, Jacquilline, Conally in Nellie v predsedniški limuzini nekaj minut pred atentatom]] Ob 12:30 je Kennedyjeva predsedniška limuzina Lincoln Continental prispela na Dealy Plaza. Nellie Connally, prva dama Teksasa, se je kmalu zatem obrnila na Kennedyja, ki je sedel za njo, in rekla: "Gospod predsednik, ne morete reči, da vas Dallas ne ljubi." Kennedy se je nato nasmehnil in odgovoril: "Ne, zagotovo ne morem tega reči." To so bile njegove zadnje besede. Z ulice Houston Street je limuzina načrtovano zavila levo na cesto Elm, da bi omogočila dostop do izhoda s avtoceste Stemmons. Ko se je vozilo obrnilo, je zapleljalo mimo teksaškega šolskega knjižnega skladišča in nadaljevalo pot po cesti naravnost. Približno 80 % prič je dejalo, da je kmalu zatem zaslišalo streljanje. V bližini odprtega okna v šestem nadstropju skladišča knjig so našli tudi puško Mannlicher-Carcano in na tleh tri porabljene metke. [[Slika:Moorman photo of JFK assassination.jpg|levo|sličica|244x244_pik|Slika Mary Moorman, posneta v trenutku atentata]] Kmalu potem, ko je Kennedy začel mahati množici, se je zaslišal prvi strel, kar pa je bilo, vendar se večina v množici ali tistih, ki so se vozili v povorki, ni odzvala. Mnogi so kasneje rekli, da so si predstavljali, da so slišali [[Petarda|petardo]] ali povratno streljanje vozila. Tako Kennedy kot Connally, ki sta oba delala kot oficirja v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], sta zvok prepoznala kot strel močne puške. Ta metek je je zadel Kennedyja v spodnji del vratu ter mu prebil kožo in nato zadel še Connallyja v levi zgornji del hrbta v bližini leve rame. Dve sekundi zatem se je zaslišal drugi strel, ta metek pa je za las zgrešil limuzino in zadel pločnik ob cesti. Pri tem je mimoidočega [[James Tague|Jamesa Taguea]] majhen košček pločnika, ki se je odtrgal od metka, zadel v desno lico zaradi česar je utrpel manjšo rano na licu. Kmalu zatem je Connally od bolečine zavpil: "O ne, ne! Ljubi bog! Vse nas bodo pobili!" Kennedy si je nato z rokami od bolečine pokril obraz, dve sekundi po drugem streljanju pa se je zaslišal še tretji strel. Ta metek je Kennedyja zadel naravnost v glavo in je bil za predsednika usoden. Pri tem je njegova kri iz glave tako močno špricnila, da je pristala na sprednjem oknu limuzine. Kennedy je v trenutku padel na svoj sedež limuzine ter padel v nezavest zaradi močne krvavitve in hude poškodbe. Takoj po usodni ustrelitvi je njegova žena Jacqueline vstala in z stegnjeno roko začela mahati policistom na motorjih v znak, da je Kennedy hudo ranjen. Posebni agent tajne službe, [[Clint Hill]] se je vozil na levi sprednji ploščadi naslednjega avtomobila, ki je bil tik za Kennedyjevo limuzino, ko je zagledal, da je bil Kennedy ustreljen. Hill je skočil na ulico Elm in stekel naprej, da bi se vkrcal na prtljažnik limuzine in zaščitil Kennedyja. Vedel je, da posega po nečem, morda po kosu Kennedyjeve lobanje. Skočil je na zadnjo stran limuzine, da bi zaščitil Kennedyja, Jacqueline pa se je nato usedla nazaj na svoj sedež in prijela Kennedyja, da bi mu ustavila krvavenje. [[Slika:Kennedy after being shot.jpg|sličica|266x266_pik|Kennedyjev agent na zadnjem delu limuzine potem, ko je odhitel zaščititi predsednika.]] Voznika limuzine sta opazila, da sta Kennedy in Connally močno ranjena ter avto usmerila k spominski bolnišnici Parkland. Nellie Connally je držala svojega moža na poškodovanem delu telesa, medtem, ko je Jacquilline držala Kennedyja za glavo k sebi. Med potjo v bolnišnico je Jacquilline večkrat glasno dejala: "Ubili so mi moža! V roki imam njegove [[Možgani|možgane]]!" Leta po atentatu je Jacquilline dejala: "Med potjo v bolnišnico sem se skozi sklanjala nad njim in dejala: Jack! Jack, me slišiš? Ljubim te Jack! Nenehno sem mu držala zgornji del glave pokonci, da bi mu ostali možgani v lobanji." Ob 12:36 je limuzina prispela v bolnišnico. Po prihodu v bolnišnico sta bila Kennedy in Connally nemudoma odpeljana na urgenco. Jacquilline Kennedy je v svoji obleki, umazani od krvi svojega moža čakala pred operacijsko sobo. Zdravniki so takoj operirali oba poškodovanca. Kljub hitremu okrepanju, je so bile Kennedyjeve poškodbe prehude, kirurg, ki ga je pa operiral, pa je verjel, da je preživetje skoraj da nemogoče, saj je tretji metek, ki ga je zadel v zadnji del glave, povzročil veliko poškodbo lobanje in možganov ter posledično močno krvavitev. Ob 13:00, pol ure po atentatu, je 46-letni ameriški predsednik John F. Kennedy podlegel poškodbi ter krvavitvi glave in umrl. Župan Connally je preživel operacijo, čeprav kljub velikim poškodbam ni bil v življenjski nevarnosti. Kirurgi, ki so ga operirali, so dejali, da ga je žena po streljanju potegnila v naročje, zaradi česar je nastala drža zaprla njegovo prednjo rano na prsih, zaradi česar se je zrak sesal neposredno v prsni koš okrog poškodovanih desnih pljuč. === Obdukcija === [[The New York Times|New York Times]] je o Kennedyjevi smrti poročal ob 13:33. Po Kennedyjevi smrti so njegovo truplo ob 14:00 odpeljali v [[Washington, D.C.|Washington D. C.]] Njegova obdukcija je bila opravljena v pomorski bolnišnici Bethesda v Bethesdi v Marylandu, okoli 20. ure. in ob polnoči po vzhodnem vzhodnem vremenu, v soboto, 23. novembra. Izvedeno je bilo v pomorski bolnišnici na zahtevo Jacqueline Kennedy na podlagi tega, da je bil predsednik Kennedy med drugo svetovno vojno pomorski častnik. == Posledice in preiskava v Deally Plaza == [[Slika:Newman Family.jpg|levo|sličica|199x199_pik|Bill in Gayle Newman sta se po streljanju padla vrgla travo in zaščitila svoje otroke.]] [[Slika:Lyndon B. Johnson taking the oath of office, November 1963.jpg|sličica|249x249_pik|Podpredsednik [[Lyndon B. Johnson]] na letalu pri priseganju kot 36. ameriški predsednik, ob 14:40 22. novembra 1963. Ob prisegi je bila zraven njega Jacquilline Kennedy, še vedno oblečena v obleki umazani od krvi njenega moža.]] Dallaška policija je območje, kjer se je zgodil atentat, zaprla med 12:33 in 12:50. Na Dealey Plaza je bilo najmanj 104 očividcev, ki so bili zabeleženi z mnenjem o smeri, od koder so prihajali streli. 51,9% ljudi je menilo, da so vsi posnetki prišli iz zgradbe depozitarja. 31,7% ljudi je menilo, da prihajajo bodisi iz travnatega hriba bodisi iz trojnega podvoza. 8,7% jih je menilo, da je vsak strel prišel z mesta, ki se popolnoma razlikuje od hrupa ali skladišča. 4,8% je menilo, da so slišali strele z dveh lokacij, 2,9% pa so menili, da streli izvirajo iz smeri, ki je skladna tako z gomoljem kot s skladiščem. [[Slika:HowardBrennan.jpg|levo|sličica|Prikazovanje nadstropij Dallaške stavbe shranjevalnice knjig, od koder je Lee Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]] Ko je limuzina zapustila Dealey Plaza in se odpravila proti bolnišnici, so policisti in gledalci stekli navzgor po travnatem hribu in od trojnega podhoda do območja za 1,5 metra visoko ograjo na vrhu griča, ki jo je ločilo od parkirišča. Medtem je Howard Brennan, parni monter, ki je sedel nasproti teksaškega šolskega skladišča knjig, pristopil k policiji in rekel, da je ob povorki slišal strel od zgoraj, nato pa pogledal navzgor, da bi videl moškega s puško, ki se je nahajal šestem nadstropju. Rekel je, da je istega moža nekaj minut prej gledal skozi okno. Policija si je ob 12:45, 12:48 in 12:55 zapisala Brennanov opis tega moškega. Po drugem strelu se je Brennan spomnil, da je ta človek ciljal na svoj zadnji strel in je morda za trenutek ustavil, da bi se prepričal, da je zadel cilj." Ko se je Brennan pogovarjal s policijo pred stavbo, sta se jim pridružila še dva uslužbenca depozitarja knjig, ki sta z okna na jugovzhodnem kotu petega nadstropja stavbe opazovala povorko. Eden je poročal, da je slišal tri strele neposredno nad njim ter zvoke puške in nabojev metkov, ki so padli na tla sobe. Delavec teksaškega šolskega knjižnega zavoda Bonnie Ray Williams je pričal, da je Leeja Harveyja Oswalda prepoznal kot nekoga, ki ga je pred atentatom dvakrat videl v šestem nadstropju stavbe z skladiščem knjig. Devet mesecev kasneje je FBI odstranil robnik, spektrografska analiza pa je pokazala kovinske ostanke, skladne z ostanki svinčevega jedra v strelu Oswalda. Tague je pričal pred Warrenovo komisijo in sprva izjavil, da ga je ranil na lice bodisi z drugim ali tretjim strelom od treh strelov, ki se jih je spomnil. Ko ga je odvetnik komisije zahteval, da je natančnejši, je Tague pričal, da je bil ranjen pri drugem strelu. Warrenova komisija je dodatno sklenila, da so bili sproženi trije streli, in dejala, da je "znatna večina prič navedla, da streli niso enakomerno razporejeni. Večina prič se je spomnila, da sta bila drugi in tretji strel združena". == Lee Harvey Oswald in Jack Ruby == [[Slika:Ruby shoots Oswald (full).jpg|sličica|341x341_pik|Jack Ruby kmalu potem, ko je ustrelil Oswalda]] Delavec depozitarja [[Buell Wesley Frazier]], ki je vozil Leeja Oswalda v službo, je pričal, da je videl Oswalda, kako je v stavbo odnesel dolgo rjavo papirnato vrečko, zavezano z tanko belo špago, za katero mu je Oswald povedal, da vsebuje »zavese«, čeprav se mu je zdelo, da je v vrečki nekaj tršega od zaves. Potem, ko je Oswaldov nadzornik v depozitar prijavil, da je pogrešan, je policija poslušala njegov opis kot osumljenca v streljanju na Dealey Plaza. Dolgo rjavo torbo, ki jo je opisal Frazier, je šest policistov v Dallasu našlo tudi v bližini okna v šestem nadstropju, kjer je bilo ugotovljeno, da je Oswald streljal s strelom v predsednika Kennedyja in je bilo ugotovljeno, da je dolga 38 centimetrov z oznakami na puški. Po prstnih odtisih je bilo tudi ugotovljeno, da je Oswald puško imel v rokah. Policist [[J. D. Tippit]] se je ob 13:13 pripeljal s policijskim avtom v ulico sosednje soteske Oak Cliff v Dallasu potem, ko mu je bilo naročeno, da naj se odpelje na mesto atentata in opazil Oswalda v beli majci, ki je hodil po pločniku v stanovanjski soseski (tri milje od Dealey Plaza). Tippit se je ustavil, odprl okno in ga skozi odprto okno poklical do avta, ker je po njegovi obleki mislil, da je osumljenec atentata, ki so mu ga opisali. Oswald je stopil do avta, oba pa sta si nato izmenjavala besede. Po končanem pogovoru je Tippit ob 13:15 izstopil iz avta, da bi stopil do Oswalda in ga pregledal. Medtem, ko je hodil pred sprednjim delom avta do njega, je Oswald iz svojega žepa izvlekel svojo majhno pištolo ter štirikrat ustrelil Tippita. En metek ga je zgrešil, dva sta Tippita zadela v prsni koš, eden pa v desno stegno. Tippit je nato padel na tla ceste pred svoj avto in padel v nezavest, Oswald pa je napolnil svojo pištolo in pobegnil stran. Voznik [[Domingo Benavides]], ki se je s svojim tovornjakom takrat pripeljal na nasprotni strani ulice, je bil priča streljanju zaradi česar se je ustavil in počakal, da je Oswald pobegnil stran, čeprav ga je Oswald med begom videl. Ko se je prepričal, da ga ni več, je Benavides izstopil iz svojega tovornjaka ter stekel pomagati nezavestnemu Tippitu. V njegovem policijskem avtu je na sedežu našel policijski mikrofon ter po njem obvestil policijo, da je bil Tippit ustreljen ter da je videl storilca, ga opisal ter povedal lokacijo streljanja, takoj zatem pa je poklical še rešilca. Tippita so nato odpeljali v Medototično bolnišnico, kjer je ob 13:25 podlegel strelnim poškodbam in umrl. Oswalda je kmalu zatem vodja trgovine s čevlji opazil, kako se je sumljivo umaknil v vhodni del trgovine, nato pa je opazoval, kako je Oswald nadaljeval hojo po ulici in brez plačila vstopil v gledališče Texasa. Upravitelj trgovine je opozoril prodajalko vstopnic v gledališču, ta pa je nato ob 13:40 poklicala policijo. Ob 14:00 je prišla policija, skupina šestih policistov pa je nato odšla v gledališče, kjer so kmalu našli Oswalda. Ob prihodu policistov v gledališče se je predvajanje filma ustavilo, v gledališču pa so se prižgale luči. Ko so prihajali do Oswalda, si je Oswald rekel: "Zdaj je pa vsega konec!" Nato je iz žepa izvlekel svojo pištolo, vstal ter z njo nameril v prvega policista Nicka Mcdonalda, ki je prvi stopil do njega, a se pištola ni sprožila, zaradi napačne postavitve v roki. Oswald je nato z pištolo močno udaril McDonalda po obrazu, ta pa je nato padel k bližnjemu sedežu. Drugi policist, ki je bil v bližini, je takoj zatem z pestjo na vso moč udaril Oswalda v levi del glave, zaradi česar je Oswald zletel na bližnji sedež in utrpel manjšo rano nad levim očesom. Še preden je hotel nazaj vstati, so ga vsi policisti prijeli, dva pa sta mu nato primila roke ter mu vzela pištolo in mu na roke priklenila lisice. Po aretaciji je bil Oswald odpeljan na Dallaško policijsko postajo, kjer je ostal v priporu. Policist McDonald je bil zaradi lažjih poškodb odpeljan v bolnišnico. Zvečer istega dne je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita. 23. novembra je Oswald v priporu stopil še do številnih policijskih detektivov in novinarjev, kjer je čez cel dan opravil več pogorov. V vseh pogovorih je Oswald zanikal kakršnokoli obtožbo in izjavil, da nobenega ni ubil. Ta dan je bil na policiji tudi fotografiran kot obtoženec, zanj pa je bila nato narejena še obtožnica. 24. novembra dopoldne je Oswald opravil še en preiskovalni pogovor v priporu med najbolj izkušenimi policijskimi detektivi, potem pa je bilo odločeno, da se ga premesti v mestni zapor za vložitev obtožnice in s tem pripravo na njegovo sojenje. Ob 11:21 sta dva policijska detektiva spremljala Oswalda do jeklenega policijskega avta v pritličju pod stopniščem Dallaškega pripora. Odhod do zapora so spremljale številne televizije v živo. Med množico ljudi, ki so opazovali Oswaldov odhod v zapor, je bil tudi lastnik Dallaškega nočnega kluba [[Jack Ruby]]. Približno 3 metre pred jeklenim avtom, ko so se je Oswald bližal z svojima spremljevalcema, je Jack Ruby vzel iz žepa svojo manjšo pištolo, stopil iz množice ter nameril v Oswalda in ga z pištolo enkrat ustrelil v trebuh. Oswald je takoj po ustrelitvi zavpil od neznosne bolečine ter padel po tleh. Takoj potem, ko je Oswald padel na tla, se je Ruby sklonil in z svojo pištolo nameril še Oswaldu v glavo, da bi ga na mestu dokončno ubil, vendar sta ga dva policijska detektiva, ki sta spremljala Oswalda, takoj prijela, policija pa ga je aretirala. Množica izven policijske postaje je odkrito ploskala, ko je ugotovila, da je bil Oswald ustreljen. Po aretaciji Rubyja sta policijska detektiva vprašala ležečega Oswalda: "A nam zdaj hočete kaj povedati?" Oswald je odkimal ter kmalu zatem padel v nezavest. Nezavestnega Oswalda so nato z rešilcem odpeljali v spomeniško bolnišnico Parkland, kjer je Oswald ob 13:07 podlegel močni poškodbi prsnega koša, ki ga je povzročila ustrelitev in umrl. Ruby je bil zaradi ustrelitve Oswalda obsojen na smrtno kazen, vendar je bila njegova obsodba razveljavljena zaradi njegove pritožbe. Na sojenju je dejal, da je Oswalda ubil, ker ga je Kennedyjeva smrt močno prizadela in da bi umor Oswalda Jacqueline Kennedy prizanesel neprijetnosti pri vrnitvi na sojenje. Decembra 1966 je Ruby med čakanjem v priporu na novo sojenje zbolel za pljučnim rakom ter umrl 3. januarja naslednje leto. == Pogreb == 24. novembra so Kennedyjevo truplo v krsti postavili v hišo ameriškega kongresa kjer je bila na voljo za ogled od naslednjega dne. Čez dan in noč se je na stotine tisoč ljudi zbralo, da bi si ogledalo varovano krsto. Državnega pogreba so se v ponedeljek 25. novembra udeležili predstavniki iz več kot 90 držav. Po maši zadušnici v stolnici sv. Mateja je bil Kennedy pokopan na narodnem pokopališču Arlington, tik pred Washingtonom v Virginiji. Pogreba policista Tippita in Oswalda sta bila prav tako 25. novembra. Tippit je bil pokopan v spominskem parku Laurel Land v Dallasu, Oswald pa na pokopališču Rose Hill v Fort Worth. == Preiskave == === FBI-jejva preiskava === 9. decembra 1963 je Warrenova komisija prejela poročilo FBI o svoji preiskavi, v katerem je bilo ugotovljeno, da so bili izstreljeni trije metki - prva je zadela Kennedyja, druga je zadela Connallyja, tretja pa Kennedyja v glavo in ga ubila. Warrenova komisija je zaključila, da je eden od treh strelov zgrešil, eden je šel skozi Kennedyja in nato zadel Connallyja, tretji pa Kennedyja v glavo. === Warrenova komisija === [[Slika:Warren Commission presenting report on assassination of John F. Kennedy to Lyndon Johnson.jpg|sličica|296x296_pik|Warrenova komisija je svoje poročilo predstavila predsedniku Johnsonu. Od leve proti desni: John McCloy, J. Lee Rankin (generalni svetovalec), senator Richard Russell, kongresnik Gerald Ford, vrhovni sodnik Earl Warren, predsednik Lyndon B. Johnson, Allen Dulles, senator John Sherman Cooper in kongresnik Hale Boggs.]] Predsednikovo komisijo za atentat na predsednika Kennedyja, neuradno znano kot Warrenova komisija, je 29. novembra 1963 ustanovil predsednik Johnson za preiskavo atentata. Njegovo končno poročilo na 888 straneh je bilo Johnsonu predstavljeno 24. septembra 1964 in objavljeno tri dni pozneje. Ugotovil je, da je Lee Harvey Oswald sam ubil Kennedyja in poškodoval Connallyja ter da je Jack Ruby sam ubil Oswalda. Ugotovitve komisije so se izkazale za kontroverzne in so bile pozneje raziskane na različne načine kritizirane in podprte. Komisija je svoje neuradno ime, "Warrenova komisija", dobila po svojem predsedniku, vrhovnem sodniku Earlu Warrenu. Glede na objavljene stenograme Johnsonovih predsedniških telefonskih pogovorov so nekateri veliki uradniki nasprotovali oblikovanju takšne komisije, več članov komisije pa se jih je udeležilo le z izjemnim zadržkom. Eden od njihovih glavnih pridržkov je bil, da bi komisija na koncu ustvarila več polemik kot soglasja in ti strahovi so se na koncu izkazali za upravičene. Vsi zapisi Warrenove komisije so bili predloženi nacionalnemu arhivu leta 1964. Neobjavljeni del teh zapisov je bil sprva zapečaten 75 let (do leta 2039) v skladu s splošno politiko nacionalnega arhiva, ki je veljala za vse zvezne preiskave izvršilne veje oblasti, obdobje "namenjeno zaščiti nedolžnih oseb, ki bi bile sicer lahko poškodovane zaradi odnosa z udeleženci v zadevi". 75-letno pravilo ne obstaja več, nadomeščeno z Zakonom o svobodi dostopa do informacij iz leta 1966 in Zakonom o evidencah JFK iz leta 1992. == Odzivi na atentat == Atentat je po vsem svetu povzročil osupljive reakcije. Prvo uro po streljanju je bil čas velike zmede pred napovedjo smrti predsednika. Incident se je zgodil med hladno vojno in sprva ni bilo jasno, ali bi bil streljanje lahko del večjega napada na ZDA. Zaskrbljeno je bilo tudi, ali je podpredsednik Johnson, ki se je za volanom vozil dva avtomobila zadaj, varen. Novica o atentatu je šokirala ameriški narod. Ljudje so odkrito jokali in se zbirali v veleblagovnicah, da bi si ogledali televizijsko oddajo, drugi pa so molili. Promet na nekaterih območjih se je ustavil, ko se je novica razširila iz avtomobila v avto. Šole po Združenih državah Amerike so predčasno odpustile svoje učence iz pouka. Jezo proti Teksasu in Teksašanom so poročali nekateri posamezniki. Različni navijači Cleveland Brownsa so na primer naslednje nedelje na domači tekmi nosili napise proti Dallas Cowboysom, ki so mesto Dallas obtožili, da je ubil predsednika. Bili pa so tudi primeri, ko so bili Kennedyjevi nasprotniki veseli za atentat. Novinar je poročal, da se veseli na ulicah Amarilla, pri čemer je ženska kričala: "Hej, super, JFK je umorjen!" Dogodek je pustil trajen vtis na mnoge po vsem svetu. Tako kot pri prejšnjem napadu na Pearl Harbor 7. decembra 1941 in veliko kasneje tudi pri [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]], je postalo pogosta tema razprava "Kje ste bili, ko ste slišali za atentat na predsednika Kennedyja". == Teorije zarote == [[Slika:JFK Wooden Fence.jpg|sličica|Lesena ograja na travnatem hribu, kjer mnogi teoretiki zarote menijo, da je stal še en strelec.]] Številne teorije zarote trdijo, da so v atentatu poleg Leeja Harveyja Oswalda sodelovali tudi drugi ljudje ali organizacije. Večina aktualnih teorij predstavlja kriminalno zaroto, ki vključuje različne stranke, kot so FBI, CIA, ameriška vojska, mafija, podpredsednik Johnson, kubanski predsednik Fidel Castro, KGB ali nekakšna kombinacija teh subjektov. Raziskave javnega mnenja so dosledno pokazale, da večina Američanov verjame v zaroto za umor Kennedyja. Gallupove raziskave so pokazale tudi, da le 20–30% prebivalstva meni, da je Oswald deloval sam. Te ankete tudi kažejo, da ni soglasja o tem, kdo je še lahko sodeloval. Nekdanji okrožni tožilec v [[Los Angeles|Los Angelesu]] Vincent Bugliosi je ocenil, da je bilo skupaj 42 skupin, 82 morilcev in 214 ljudi obtoženih različnih teorij zarote o umoru Kennedyja. == Glej tudi == * [[Teorije zarote o atentatu na Johna Kennedyja]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20080526082205/https://www.jfk.org/go/home The Sixth Floor Museum at Dealey Plaza] (archived May 26, 2008) * [https://www.archives.gov/research/jfk/ The President John F. Kennedy Assassination Records Collection] – National Archives and Records Administration * [https://www.cbsnews.com/feature/jfk-assassination/ JFK Assassination: A look back at the death of President John F. Kennedy 50 years ago] – CBS News * {{cite web |title=November 22, 1963: Death of the President |date=November 7, 2024 |url=https://www.jfklibrary.org/JFK/JFK-in-History/November-22-1963-Death-of-the-President.aspx |publisher=John F. Kennedy Presidential Library and Museum}} * [https://archive.org/details/nationalsecurityarchive-weisberg "Weisberg Collection on the JFK Assassination"] – Internet Archive * [https://books.google.com/books?id=DFMEAAAAMBAJ&pg=PA38 LIFE Magazine Nov. 25, 1966] * {{TARO|utarl|02307|John F. Kennedy Assassination Collection}} [[Kategorija:Leto 1963]] [[Kategorija:Atentati|Kennedy, John]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Kennedy, John F. ]] 3vm8tp2xlifgcxzdvqkl5h643313j1a 6675653 6675651 2026-05-14T12:32:27Z Gledalec 242658 /* Streljanje na Dealy Plaza */ pp 6675653 wikitext text/x-wiki [[John F. Kennedy|John Fitzgerald Kennedy]], 35. predsednik [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], je bil umorjen v petek 22. novembra 1963 ob 12:30 v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Teksas|Teksasu]], medtem ko se je s svojo predsedniško limuzino vozil skozi Dealey Plaza. Kennedy se je vozil skupaj z svojo ženo [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline]], guvernerjem Teksasa [[John Connally|Johnom Connallyjem]] in Connallyjevo ženo [[Nellie Connally|Nellie]], ko ga je usodno ustrelil [[Lee Harvey Oswald]], nekdanji ameriški marinec, ki je iz bližnje stavbe streljal nanj. Guverner Connally je bil v napadu hudo poškodovan. Povorka je odhitela v spominsko bolnišnico Parkland, kjer je bil Kennedy približno 30 minut po streljanju razglašen za mrtvega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-1.html#conclusions|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President Kennedy, Chapter 1: Summary and Conclusions}}</ref> {{Infopolje Napad na civiliste|title=Atentat na Johna Kennedyja|image=JFK limousine.png|caption=Predsednik Kennedy skupaj z svojo ženo Jacquiline in guverner Teksasa John Connally z ženo Nellie v predsedniški limuzini nekaj minut pred atentaom|date=22. november 1963|time=12:30|victims=2|injuries=3|perpetrator=[[Lee Harvey Oswald]]|location=[[Dallas]], [[Teksas]], [[ZDA]]}} Policijska uprava Dallas je Oswalda aretirala 70 minut po prvem streljanju. Oswald je bil po zakonu zvezne države Teksas obtožen umora Kennedyja in policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. 24. novembra 1963 ob 11:21 uri, ko so televizijske kamere v živo spremljale njegov prehod iz mestnega zapora v okrožni zapor, je lastnik nočnega kluba Dallas, [[Jack Ruby]] ustrelil in smrtno ranil Oswalda v kleti policijskega sedeža Dallasa. Oswalda so odpeljali v spominsko bolnišnico Parkland, kjer je kmalu umrl. Ruby je bil obsojen na zapor zaradi Oswaldovega umora, čeprav je bil kasneje v pritožbi razveljavljen, Ruby pa je leta 1967 umrl v zaporu, medtem ko je čakala na novo sojenje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.law.cornell.edu/constitution/articleii|title=Article II}}</ref> Po 10-mesečni preiskavi je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri streljanju na Kennedyja ravnal povsem sam in da je Ruby pravtako ravnal sam pri ustrelitvi Oswalda. Kennedy je bil osmi in najnovejši ameriški predsednik, ki je umrl na položaju, četrti (po Lincolnu, Garfieldu in McKinleyju) pa je bil umorjen. Podpredsednik [[Lyndon B. Johnson]] je samodejno postal predsednik po Kennedyjevi smrti.<ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/images/pdf/937a1JFKAssassination.pdf|title=John F. Kennedy's Assassination Leaves a Legacy of Suspicion}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.lifeinlegacy.com/display.php?weekof=September|title=26, 2009#P12844 Life in Legacy|accessdate=2021-09-24|archive-date=2011-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110512002820/http://lifeinlegacy.com/display.php?weekof=September|url-status=dead}}</ref> Odbor Združenih držav za atentate (HSCA) se je strinjal z Warrenovo komisijo, da sta Oswaldovi trije streli povzročila poškodbe, ki sta jih utrpela Kennedy in Connally. Po analizi zvočnega posnetka diktabel je HSCA ugotovila, da je bil Kennedy verjetno umorjen zaradi zarote. Odbor ni mogel identificirati drugega strelca ali skupine, ki bi bila vpletena v možno zaroto, čeprav je HSCA ugotovila, da analiza kaže na obstoj dodatnega streljanja in veliko verjetnost, da sta dva strelca streljala na predsednika.<ref>Jarrett Murphy, [http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/20/national/main584668.shtml "40 Years Later: Who Killed JFK?"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111117235233/http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/20/national/main584668.shtml|date=November 17, 2011}}, [[:en:CBS_News|CBS News]], November 21, 2003.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://jfk.hood.edu/Collection/Weisberg%20Subject%20Ind|title=Letter from Assistant Attorney General William F. Weld to Peter W. Rodino Jr., undated}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Ozadje == Ameriški predsednik [[John F. Kennedy|John Kennedy]] je novembra 1963 odpotoval v Teksas, da bi odpravil opravke in dela v demokratični stranki med liberalci Ralph Yarborough, Don Yarborough in konservativnim teksaškim guvernerjem Johnom Connallyjem.<ref>{{harvnb|Warren|1964|page=28}}</ref><ref>{{harvnb|White|1965|page=[https://archive.org/details/makingofpresiden00whit/page/3 3]}}</ref> Za obisk sta se najprej dogovorila Kennedy, podpredsednik Lyndon B. Johnson in župan Connally na srečanju v El Pasu junija. Kennedy je imel v mislih tri osnovne cilje: * Za pomoč pri zbiranju več prispevkov za predsedniško kampanjo Demokratične stranke; * Svoje prizadevanje za ponovno izvolitev je začel novembra 1964; in * Za pomoč pri političnih popravkih med več vodilnimi člani teksaške demokratske stranke, za katere se je zdelo, da se borijo med seboj Potovanje je bilo napovedano konec septembra 1963. Trasa povorke je bila dokončana 18. novembra in kmalu zatem napovedana. 21. novembra so mediji napovedali povorko, kje in kako bo potekala.<ref>{{harvnb|United Press International|''American Heritage''|1964|page=7}}</ref><ref>{{harvnb|Warren|1964|page=40}}</ref> == Atentat == === Pot na Dealy Plaza === [[Slika:Kennedys arrive at Dallas 11-22-63.JPG|sličica|268x268_pik|Predsednik Kennedy in njegova žena Jacquiline po prihodu na letališče Dallas ob 11:30 22. novembra 1963.]] Kennedyjev itinerar je pozval predsednika, naj prispe na letališče [[Dallas Love Field]] s kratkim letom iz letalske baze Carswell v [[Fort Worth, Teksas|Fort Worthu]]. Pot motornega kolone skozi Dallas - s Kennedyjem, Connallyjem in njihovima ženama skupaj v eni sami limuzini, Johnsonom in ženo za dvema avtomobiloma zadaj - je nameravala Kennedyju dati največjo izpostavljenost lokalnim množicam pred njegovim prihodom na kosilo v Trade Mart, kjer se je predsednik Kennedy nameraval srečati z državljanskimi in poslovnimi voditelji. [[Kenneth O'Donnell]], Kennedyjev prijatelj in sekretar za imenovanja, je za cilj povorke vozil izbral Trade Mart. Odhod z Dallas Love Fielda je bil povorki dodeljen 45 minut za prihod v Trade Mart ob predvidenem času prihoda ob 12:15. Pot je bila načrtovana tako, da je služila kot 16-kilometrska kriva pot med obema krajema, vozila s policijskimi motorji pa so se lahko v predvidenem času vozili počasi. Posebni agent [[Winston G. Lawson]], član [[Bela hiša|Bele hiše]], ki je deloval kot agent tajne službe, in agent tajne službe Forrest V. Sorrels, posebni agent, odgovoren za pisarno v Dallasu, sta bila najbolj aktivna pri načrtovanju dejanske povorke. 14. novembra sta se oba moška udeležila sestanka na Love Fieldu in se odpeljala po poti, za katero je Sorrels verjel, da je najbolj primerna za povorko. Od Love Fielda je pot potekala skozi primestni odsek Dallasa, skozi Downtown vzdolž glavne ulice, desno zavijanje na ulici N. Houston Street za en blok, levo na ulici Elm, ki poteka skozi Dealey Plaza, in navzdol kratek odsek&nbsp;Stemmonsova avtocesta do trgovskega trga. Kennedy se je nameraval vrniti na Love Field in se pozneje tega dne odpraviti na večerjo za zbiranje sredstev v Austinu. Za povratno potovanje so agenti izbrali bolj neposredno pot, ki je bila približno 6,4 km dolga; nekaj te poti bi morali prevoziti uporabili po atentatu. Načrtovana pot do Trade Mart-a je bila nekaj dni pred dogodkom na široko objavljena v časopisih Dallas, v korist ljudi, ki so si želeli ogledati povorko. Za prehod skozi Downtown Dallas je bila izbrana pot zahodno vzdolž glavne ulice in ne ulice Elm (en blok proti severu), saj je bila to tradicionalna parada in je zagotavljala največji pogled na stavbo in množice. Odsek poti na glavni ulici je preprečil neposreden zavoj na izvoz Fort Worth Turnpike (ki je služil tudi kot izvoz Stemmons Freeway), ki je bil pot do Trade Mart, saj je bil ta izvoz dostopen le z ulice Elm. Zato je načrtovana proga povorke vključevala kratek zavoj v enem bloku na koncu glavnega dela glavne ulice, na Houston Street za en blok proti severu, preden so spet zavili proti zahodu na Elm, tako da so lahko pred izstopom iz Elma nadaljevali skozi Dealey Plaza&nbsp; na avtocesto Stemmons.&nbsp; Teksaški šolski knjižni depozit je bil (in je še vedno) na severozahodnem vogalu križišča Houston in Elm Street. Povorka Dallas je za tajno službo in policijsko zaščito uporabljala tri vozila: * Prvi avtomobil, beli Ford brez oznak (trdi streh), so imeli na krovu šefa policije Dallasa [[Jesse Curry]], agent tajne službe [[Win Lawson]], šerif [[Bill Decker]] in Dallas Field Agent [[Forrest Sorrels]]. * Drugi avtomobil, kabriolet Lincoln Continental iz leta 1961, so zasedli voznik agent [[Bill Greer]], SAIC [[Roy Kellerman]], guverner [[John Connally]], [[Nellie Connally]], predsednik [[John F. Kennedy|Kennedy]] in [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jackie Kennedy]]. * Tretji avtomobil, kabriolet Cadillac iz leta 1955 s kodnim imenom "Halfback", je vseboval voznika agenta [[Sam Kinney|Sama Kinneyja]], ATSAIC [[Emory Roberts]], pomočnika predsednika [[Ken O'Donnell]] in [[Dave Powers]], voznika agenta [[Georgea Hickeyja]] in agent PRS Glena Bennetta.&nbsp; Agenti tajnih služb [[Clint Hill]], [[Jack Ready]], [[Tim McIntyre]] in [[Paul Landis]] so bili udeleženi na motorjih. 22. novembra 1963 - po govoru na zajtrku v Fort Worthu, kjer je Kennedy prenočil po prihodu iz San Antonia, Houstona in Washingtona, prejšnji dan - se je Kennedy vkrcal na letalo Air Force One, ki je odletelo ob 11:10 in prispelo v Love Polje 15 minut kasneje. Ob 11:40 je Kennedyjeva povorka zapustila Love Field na pot skozi Dallas, ki je tekla po urniku, približno 10 minut daljšem od načrtovanega 45 minutnega dogodka, zaradi navdušenih množic, ocenjenih na 150.000 do 200.000 ljudi, in dveh nenačrtovanih postankov, ki jih je častil Kennedy. === Streljanje na Dealy Plaza === [[Slika:John F. Kennedy motorcade, Dallas crop.png|sličica|276x276_pik|Kennedy, Jacquilline, Conally in Nellie v predsedniški limuzini nekaj minut pred atentatom]] Ob 12:30 je Kennedyjeva predsedniška limuzina Lincoln Continental prispela na Dealy Plaza. Nellie Connally, prva dama Teksasa, se je kmalu zatem obrnila na Kennedyja, ki je sedel za njo, in rekla: "Gospod predsednik, ne morete reči, da vas Dallas ne mara." Kennedy se je nato nasmehnil in odgovoril: "Ne, zagotovo ne morem tega reči." To so bile njegove zadnje besede. Z ulice Houston Street je limuzina načrtovano zavila levo na cesto Elm, da bi omogočila dostop do izhoda s avtoceste Stemmons. Ko se je vozilo obrnilo, je zapleljalo mimo teksaškega šolskega knjižnega skladišča in nadaljevalo pot po cesti naravnost. Približno 80 % prič je dejalo, da je kmalu zatem zaslišalo streljanje. V bližini odprtega okna v šestem nadstropju skladišča knjig so našli tudi puško Mannlicher-Carcano in na tleh tri porabljene metke. [[Slika:Moorman photo of JFK assassination.jpg|levo|sličica|244x244_pik|Slika Mary Moorman, posneta v trenutku atentata]] Kmalu potem, ko je Kennedy začel mahati množici, se je zaslišal prvi strel, kar pa je bilo, vendar se večina v množici ali tistih, ki so se vozili v povorki, ni odzvala. Mnogi so kasneje rekli, da so si predstavljali, da so slišali [[Petarda|petardo]] ali povratno streljanje vozila. Tako Kennedy kot Connally, ki sta oba delala kot oficirja v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], sta zvok prepoznala kot strel močne puške. Ta metek je je zadel Kennedyja v spodnji del vratu ter mu prebil kožo in nato zadel še Connallyja v levi zgornji del hrbta v bližini leve rame. Dve sekundi zatem se je zaslišal drugi strel, ta metek pa je za las zgrešil limuzino in zadel pločnik ob cesti. Pri tem je mimoidočega [[James Tague|Jamesa Taguea]] majhen košček pločnika, ki se je odtrgal od metka, zadel v desno lico zaradi česar je utrpel manjšo rano na licu. Kmalu zatem je Connally od bolečine zavpil: "O ne, ne! Ljubi bog! Vse nas bodo pobili!" Kennedy si je nato z rokami od bolečine pokril obraz, dve sekundi po drugem streljanju pa se je zaslišal še tretji strel. Ta metek je Kennedyja zadel naravnost v glavo in je bil za predsednika usoden. Pri tem je njegova kri iz glave tako močno špricnila, da je pristala na sprednjem oknu limuzine. Kennedy je v trenutku padel na svoj sedež limuzine ter padel v nezavest zaradi močne krvavitve in hude poškodbe. Takoj po usodni ustrelitvi je njegova žena Jacqueline vstala in z stegnjeno roko začela mahati policistom na motorjih v znak, da je Kennedy hudo ranjen. Posebni agent tajne službe, [[Clint Hill]] se je vozil na levi sprednji ploščadi naslednjega avtomobila, ki je bil tik za Kennedyjevo limuzino, ko je zagledal, da je bil Kennedy ustreljen. Hill je skočil na ulico Elm in stekel naprej, da bi se vkrcal na prtljažnik limuzine in zaščitil Kennedyja. Vedel je, da posega po nečem, morda po kosu Kennedyjeve lobanje. Skočil je na zadnjo stran limuzine, da bi zaščitil Kennedyja, Jacqueline pa se je nato usedla nazaj na svoj sedež in prijela Kennedyja, da bi mu ustavila krvavenje. [[Slika:Kennedy after being shot.jpg|sličica|266x266_pik|Kennedyjev agent na zadnjem delu limuzine potem, ko je odhitel zaščititi predsednika.]] Voznika limuzine sta opazila, da sta Kennedy in Connally močno ranjena ter avto usmerila k spominski bolnišnici Parkland. Nellie Connally je držala svojega moža na poškodovanem delu telesa, medtem, ko je Jacquilline držala Kennedyja za glavo k sebi. Med potjo v bolnišnico je Jacquilline večkrat glasno dejala: "Ubili so mi moža! V roki imam njegove [[Možgani|možgane]]!" Leta po atentatu je Jacquilline dejala: "Med potjo v bolnišnico sem se skozi sklanjala nad njim in dejala: Jack! Jack, me slišiš? Ljubim te Jack! Nenehno sem mu držala zgornji del glave pokonci, da bi mu ostali možgani v lobanji." Ob 12:36 je limuzina prispela v bolnišnico. Po prihodu v bolnišnico sta bila Kennedy in Connally nemudoma odpeljana na urgenco. Jacquilline Kennedy je v svoji obleki, umazani od krvi svojega moža čakala pred operacijsko sobo. Zdravniki so takoj operirali oba poškodovanca. Kljub hitremu okrepanju, je so bile Kennedyjeve poškodbe prehude, kirurg, ki ga je pa operiral, pa je verjel, da je preživetje skoraj da nemogoče, saj je tretji metek, ki ga je zadel v zadnji del glave, povzročil veliko poškodbo lobanje in možganov ter posledično močno krvavitev. Ob 13:00, pol ure po atentatu, je 46-letni ameriški predsednik John F. Kennedy podlegel poškodbi ter krvavitvi glave in umrl. Župan Connally je preživel operacijo, čeprav kljub velikim poškodbam ni bil v življenjski nevarnosti. Kirurgi, ki so ga operirali, so dejali, da ga je žena po streljanju potegnila v naročje, zaradi česar je nastala drža zaprla njegovo prednjo rano na prsih, zaradi česar se je zrak sesal neposredno v prsni koš okrog poškodovanih desnih pljuč. === Obdukcija === [[The New York Times|New York Times]] je o Kennedyjevi smrti poročal ob 13:33. Po Kennedyjevi smrti so njegovo truplo ob 14:00 odpeljali v [[Washington, D.C.|Washington D. C.]] Njegova obdukcija je bila opravljena v pomorski bolnišnici Bethesda v Bethesdi v Marylandu, okoli 20. ure. in ob polnoči po vzhodnem vzhodnem vremenu, v soboto, 23. novembra. Izvedeno je bilo v pomorski bolnišnici na zahtevo Jacqueline Kennedy na podlagi tega, da je bil predsednik Kennedy med drugo svetovno vojno pomorski častnik. == Posledice in preiskava v Deally Plaza == [[Slika:Newman Family.jpg|levo|sličica|199x199_pik|Bill in Gayle Newman sta se po streljanju padla vrgla travo in zaščitila svoje otroke.]] [[Slika:Lyndon B. Johnson taking the oath of office, November 1963.jpg|sličica|249x249_pik|Podpredsednik [[Lyndon B. Johnson]] na letalu pri priseganju kot 36. ameriški predsednik, ob 14:40 22. novembra 1963. Ob prisegi je bila zraven njega Jacquilline Kennedy, še vedno oblečena v obleki umazani od krvi njenega moža.]] Dallaška policija je območje, kjer se je zgodil atentat, zaprla med 12:33 in 12:50. Na Dealey Plaza je bilo najmanj 104 očividcev, ki so bili zabeleženi z mnenjem o smeri, od koder so prihajali streli. 51,9% ljudi je menilo, da so vsi posnetki prišli iz zgradbe depozitarja. 31,7% ljudi je menilo, da prihajajo bodisi iz travnatega hriba bodisi iz trojnega podvoza. 8,7% jih je menilo, da je vsak strel prišel z mesta, ki se popolnoma razlikuje od hrupa ali skladišča. 4,8% je menilo, da so slišali strele z dveh lokacij, 2,9% pa so menili, da streli izvirajo iz smeri, ki je skladna tako z gomoljem kot s skladiščem. [[Slika:HowardBrennan.jpg|levo|sličica|Prikazovanje nadstropij Dallaške stavbe shranjevalnice knjig, od koder je Lee Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]] Ko je limuzina zapustila Dealey Plaza in se odpravila proti bolnišnici, so policisti in gledalci stekli navzgor po travnatem hribu in od trojnega podhoda do območja za 1,5 metra visoko ograjo na vrhu griča, ki jo je ločilo od parkirišča. Medtem je Howard Brennan, parni monter, ki je sedel nasproti teksaškega šolskega skladišča knjig, pristopil k policiji in rekel, da je ob povorki slišal strel od zgoraj, nato pa pogledal navzgor, da bi videl moškega s puško, ki se je nahajal šestem nadstropju. Rekel je, da je istega moža nekaj minut prej gledal skozi okno. Policija si je ob 12:45, 12:48 in 12:55 zapisala Brennanov opis tega moškega. Po drugem strelu se je Brennan spomnil, da je ta človek ciljal na svoj zadnji strel in je morda za trenutek ustavil, da bi se prepričal, da je zadel cilj." Ko se je Brennan pogovarjal s policijo pred stavbo, sta se jim pridružila še dva uslužbenca depozitarja knjig, ki sta z okna na jugovzhodnem kotu petega nadstropja stavbe opazovala povorko. Eden je poročal, da je slišal tri strele neposredno nad njim ter zvoke puške in nabojev metkov, ki so padli na tla sobe. Delavec teksaškega šolskega knjižnega zavoda Bonnie Ray Williams je pričal, da je Leeja Harveyja Oswalda prepoznal kot nekoga, ki ga je pred atentatom dvakrat videl v šestem nadstropju stavbe z skladiščem knjig. Devet mesecev kasneje je FBI odstranil robnik, spektrografska analiza pa je pokazala kovinske ostanke, skladne z ostanki svinčevega jedra v strelu Oswalda. Tague je pričal pred Warrenovo komisijo in sprva izjavil, da ga je ranil na lice bodisi z drugim ali tretjim strelom od treh strelov, ki se jih je spomnil. Ko ga je odvetnik komisije zahteval, da je natančnejši, je Tague pričal, da je bil ranjen pri drugem strelu. Warrenova komisija je dodatno sklenila, da so bili sproženi trije streli, in dejala, da je "znatna večina prič navedla, da streli niso enakomerno razporejeni. Večina prič se je spomnila, da sta bila drugi in tretji strel združena". == Lee Harvey Oswald in Jack Ruby == [[Slika:Ruby shoots Oswald (full).jpg|sličica|341x341_pik|Jack Ruby kmalu potem, ko je ustrelil Oswalda]] Delavec depozitarja [[Buell Wesley Frazier]], ki je vozil Leeja Oswalda v službo, je pričal, da je videl Oswalda, kako je v stavbo odnesel dolgo rjavo papirnato vrečko, zavezano z tanko belo špago, za katero mu je Oswald povedal, da vsebuje »zavese«, čeprav se mu je zdelo, da je v vrečki nekaj tršega od zaves. Potem, ko je Oswaldov nadzornik v depozitar prijavil, da je pogrešan, je policija poslušala njegov opis kot osumljenca v streljanju na Dealey Plaza. Dolgo rjavo torbo, ki jo je opisal Frazier, je šest policistov v Dallasu našlo tudi v bližini okna v šestem nadstropju, kjer je bilo ugotovljeno, da je Oswald streljal s strelom v predsednika Kennedyja in je bilo ugotovljeno, da je dolga 38 centimetrov z oznakami na puški. Po prstnih odtisih je bilo tudi ugotovljeno, da je Oswald puško imel v rokah. Policist [[J. D. Tippit]] se je ob 13:13 pripeljal s policijskim avtom v ulico sosednje soteske Oak Cliff v Dallasu potem, ko mu je bilo naročeno, da naj se odpelje na mesto atentata in opazil Oswalda v beli majci, ki je hodil po pločniku v stanovanjski soseski (tri milje od Dealey Plaza). Tippit se je ustavil, odprl okno in ga skozi odprto okno poklical do avta, ker je po njegovi obleki mislil, da je osumljenec atentata, ki so mu ga opisali. Oswald je stopil do avta, oba pa sta si nato izmenjavala besede. Po končanem pogovoru je Tippit ob 13:15 izstopil iz avta, da bi stopil do Oswalda in ga pregledal. Medtem, ko je hodil pred sprednjim delom avta do njega, je Oswald iz svojega žepa izvlekel svojo majhno pištolo ter štirikrat ustrelil Tippita. En metek ga je zgrešil, dva sta Tippita zadela v prsni koš, eden pa v desno stegno. Tippit je nato padel na tla ceste pred svoj avto in padel v nezavest, Oswald pa je napolnil svojo pištolo in pobegnil stran. Voznik [[Domingo Benavides]], ki se je s svojim tovornjakom takrat pripeljal na nasprotni strani ulice, je bil priča streljanju zaradi česar se je ustavil in počakal, da je Oswald pobegnil stran, čeprav ga je Oswald med begom videl. Ko se je prepričal, da ga ni več, je Benavides izstopil iz svojega tovornjaka ter stekel pomagati nezavestnemu Tippitu. V njegovem policijskem avtu je na sedežu našel policijski mikrofon ter po njem obvestil policijo, da je bil Tippit ustreljen ter da je videl storilca, ga opisal ter povedal lokacijo streljanja, takoj zatem pa je poklical še rešilca. Tippita so nato odpeljali v Medototično bolnišnico, kjer je ob 13:25 podlegel strelnim poškodbam in umrl. Oswalda je kmalu zatem vodja trgovine s čevlji opazil, kako se je sumljivo umaknil v vhodni del trgovine, nato pa je opazoval, kako je Oswald nadaljeval hojo po ulici in brez plačila vstopil v gledališče Texasa. Upravitelj trgovine je opozoril prodajalko vstopnic v gledališču, ta pa je nato ob 13:40 poklicala policijo. Ob 14:00 je prišla policija, skupina šestih policistov pa je nato odšla v gledališče, kjer so kmalu našli Oswalda. Ob prihodu policistov v gledališče se je predvajanje filma ustavilo, v gledališču pa so se prižgale luči. Ko so prihajali do Oswalda, si je Oswald rekel: "Zdaj je pa vsega konec!" Nato je iz žepa izvlekel svojo pištolo, vstal ter z njo nameril v prvega policista Nicka Mcdonalda, ki je prvi stopil do njega, a se pištola ni sprožila, zaradi napačne postavitve v roki. Oswald je nato z pištolo močno udaril McDonalda po obrazu, ta pa je nato padel k bližnjemu sedežu. Drugi policist, ki je bil v bližini, je takoj zatem z pestjo na vso moč udaril Oswalda v levi del glave, zaradi česar je Oswald zletel na bližnji sedež in utrpel manjšo rano nad levim očesom. Še preden je hotel nazaj vstati, so ga vsi policisti prijeli, dva pa sta mu nato primila roke ter mu vzela pištolo in mu na roke priklenila lisice. Po aretaciji je bil Oswald odpeljan na Dallaško policijsko postajo, kjer je ostal v priporu. Policist McDonald je bil zaradi lažjih poškodb odpeljan v bolnišnico. Zvečer istega dne je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita. 23. novembra je Oswald v priporu stopil še do številnih policijskih detektivov in novinarjev, kjer je čez cel dan opravil več pogorov. V vseh pogovorih je Oswald zanikal kakršnokoli obtožbo in izjavil, da nobenega ni ubil. Ta dan je bil na policiji tudi fotografiran kot obtoženec, zanj pa je bila nato narejena še obtožnica. 24. novembra dopoldne je Oswald opravil še en preiskovalni pogovor v priporu med najbolj izkušenimi policijskimi detektivi, potem pa je bilo odločeno, da se ga premesti v mestni zapor za vložitev obtožnice in s tem pripravo na njegovo sojenje. Ob 11:21 sta dva policijska detektiva spremljala Oswalda do jeklenega policijskega avta v pritličju pod stopniščem Dallaškega pripora. Odhod do zapora so spremljale številne televizije v živo. Med množico ljudi, ki so opazovali Oswaldov odhod v zapor, je bil tudi lastnik Dallaškega nočnega kluba [[Jack Ruby]]. Približno 3 metre pred jeklenim avtom, ko so se je Oswald bližal z svojima spremljevalcema, je Jack Ruby vzel iz žepa svojo manjšo pištolo, stopil iz množice ter nameril v Oswalda in ga z pištolo enkrat ustrelil v trebuh. Oswald je takoj po ustrelitvi zavpil od neznosne bolečine ter padel po tleh. Takoj potem, ko je Oswald padel na tla, se je Ruby sklonil in z svojo pištolo nameril še Oswaldu v glavo, da bi ga na mestu dokončno ubil, vendar sta ga dva policijska detektiva, ki sta spremljala Oswalda, takoj prijela, policija pa ga je aretirala. Množica izven policijske postaje je odkrito ploskala, ko je ugotovila, da je bil Oswald ustreljen. Po aretaciji Rubyja sta policijska detektiva vprašala ležečega Oswalda: "A nam zdaj hočete kaj povedati?" Oswald je odkimal ter kmalu zatem padel v nezavest. Nezavestnega Oswalda so nato z rešilcem odpeljali v spomeniško bolnišnico Parkland, kjer je Oswald ob 13:07 podlegel močni poškodbi prsnega koša, ki ga je povzročila ustrelitev in umrl. Ruby je bil zaradi ustrelitve Oswalda obsojen na smrtno kazen, vendar je bila njegova obsodba razveljavljena zaradi njegove pritožbe. Na sojenju je dejal, da je Oswalda ubil, ker ga je Kennedyjeva smrt močno prizadela in da bi umor Oswalda Jacqueline Kennedy prizanesel neprijetnosti pri vrnitvi na sojenje. Decembra 1966 je Ruby med čakanjem v priporu na novo sojenje zbolel za pljučnim rakom ter umrl 3. januarja naslednje leto. == Pogreb == 24. novembra so Kennedyjevo truplo v krsti postavili v hišo ameriškega kongresa kjer je bila na voljo za ogled od naslednjega dne. Čez dan in noč se je na stotine tisoč ljudi zbralo, da bi si ogledalo varovano krsto. Državnega pogreba so se v ponedeljek 25. novembra udeležili predstavniki iz več kot 90 držav. Po maši zadušnici v stolnici sv. Mateja je bil Kennedy pokopan na narodnem pokopališču Arlington, tik pred Washingtonom v Virginiji. Pogreba policista Tippita in Oswalda sta bila prav tako 25. novembra. Tippit je bil pokopan v spominskem parku Laurel Land v Dallasu, Oswald pa na pokopališču Rose Hill v Fort Worth. == Preiskave == === FBI-jejva preiskava === 9. decembra 1963 je Warrenova komisija prejela poročilo FBI o svoji preiskavi, v katerem je bilo ugotovljeno, da so bili izstreljeni trije metki - prva je zadela Kennedyja, druga je zadela Connallyja, tretja pa Kennedyja v glavo in ga ubila. Warrenova komisija je zaključila, da je eden od treh strelov zgrešil, eden je šel skozi Kennedyja in nato zadel Connallyja, tretji pa Kennedyja v glavo. === Warrenova komisija === [[Slika:Warren Commission presenting report on assassination of John F. Kennedy to Lyndon Johnson.jpg|sličica|296x296_pik|Warrenova komisija je svoje poročilo predstavila predsedniku Johnsonu. Od leve proti desni: John McCloy, J. Lee Rankin (generalni svetovalec), senator Richard Russell, kongresnik Gerald Ford, vrhovni sodnik Earl Warren, predsednik Lyndon B. Johnson, Allen Dulles, senator John Sherman Cooper in kongresnik Hale Boggs.]] Predsednikovo komisijo za atentat na predsednika Kennedyja, neuradno znano kot Warrenova komisija, je 29. novembra 1963 ustanovil predsednik Johnson za preiskavo atentata. Njegovo končno poročilo na 888 straneh je bilo Johnsonu predstavljeno 24. septembra 1964 in objavljeno tri dni pozneje. Ugotovil je, da je Lee Harvey Oswald sam ubil Kennedyja in poškodoval Connallyja ter da je Jack Ruby sam ubil Oswalda. Ugotovitve komisije so se izkazale za kontroverzne in so bile pozneje raziskane na različne načine kritizirane in podprte. Komisija je svoje neuradno ime, "Warrenova komisija", dobila po svojem predsedniku, vrhovnem sodniku Earlu Warrenu. Glede na objavljene stenograme Johnsonovih predsedniških telefonskih pogovorov so nekateri veliki uradniki nasprotovali oblikovanju takšne komisije, več članov komisije pa se jih je udeležilo le z izjemnim zadržkom. Eden od njihovih glavnih pridržkov je bil, da bi komisija na koncu ustvarila več polemik kot soglasja in ti strahovi so se na koncu izkazali za upravičene. Vsi zapisi Warrenove komisije so bili predloženi nacionalnemu arhivu leta 1964. Neobjavljeni del teh zapisov je bil sprva zapečaten 75 let (do leta 2039) v skladu s splošno politiko nacionalnega arhiva, ki je veljala za vse zvezne preiskave izvršilne veje oblasti, obdobje "namenjeno zaščiti nedolžnih oseb, ki bi bile sicer lahko poškodovane zaradi odnosa z udeleženci v zadevi". 75-letno pravilo ne obstaja več, nadomeščeno z Zakonom o svobodi dostopa do informacij iz leta 1966 in Zakonom o evidencah JFK iz leta 1992. == Odzivi na atentat == Atentat je po vsem svetu povzročil osupljive reakcije. Prvo uro po streljanju je bil čas velike zmede pred napovedjo smrti predsednika. Incident se je zgodil med hladno vojno in sprva ni bilo jasno, ali bi bil streljanje lahko del večjega napada na ZDA. Zaskrbljeno je bilo tudi, ali je podpredsednik Johnson, ki se je za volanom vozil dva avtomobila zadaj, varen. Novica o atentatu je šokirala ameriški narod. Ljudje so odkrito jokali in se zbirali v veleblagovnicah, da bi si ogledali televizijsko oddajo, drugi pa so molili. Promet na nekaterih območjih se je ustavil, ko se je novica razširila iz avtomobila v avto. Šole po Združenih državah Amerike so predčasno odpustile svoje učence iz pouka. Jezo proti Teksasu in Teksašanom so poročali nekateri posamezniki. Različni navijači Cleveland Brownsa so na primer naslednje nedelje na domači tekmi nosili napise proti Dallas Cowboysom, ki so mesto Dallas obtožili, da je ubil predsednika. Bili pa so tudi primeri, ko so bili Kennedyjevi nasprotniki veseli za atentat. Novinar je poročal, da se veseli na ulicah Amarilla, pri čemer je ženska kričala: "Hej, super, JFK je umorjen!" Dogodek je pustil trajen vtis na mnoge po vsem svetu. Tako kot pri prejšnjem napadu na Pearl Harbor 7. decembra 1941 in veliko kasneje tudi pri [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]], je postalo pogosta tema razprava "Kje ste bili, ko ste slišali za atentat na predsednika Kennedyja". == Teorije zarote == [[Slika:JFK Wooden Fence.jpg|sličica|Lesena ograja na travnatem hribu, kjer mnogi teoretiki zarote menijo, da je stal še en strelec.]] Številne teorije zarote trdijo, da so v atentatu poleg Leeja Harveyja Oswalda sodelovali tudi drugi ljudje ali organizacije. Večina aktualnih teorij predstavlja kriminalno zaroto, ki vključuje različne stranke, kot so FBI, CIA, ameriška vojska, mafija, podpredsednik Johnson, kubanski predsednik Fidel Castro, KGB ali nekakšna kombinacija teh subjektov. Raziskave javnega mnenja so dosledno pokazale, da večina Američanov verjame v zaroto za umor Kennedyja. Gallupove raziskave so pokazale tudi, da le 20–30% prebivalstva meni, da je Oswald deloval sam. Te ankete tudi kažejo, da ni soglasja o tem, kdo je še lahko sodeloval. Nekdanji okrožni tožilec v [[Los Angeles|Los Angelesu]] Vincent Bugliosi je ocenil, da je bilo skupaj 42 skupin, 82 morilcev in 214 ljudi obtoženih različnih teorij zarote o umoru Kennedyja. == Glej tudi == * [[Teorije zarote o atentatu na Johna Kennedyja]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20080526082205/https://www.jfk.org/go/home The Sixth Floor Museum at Dealey Plaza] (archived May 26, 2008) * [https://www.archives.gov/research/jfk/ The President John F. Kennedy Assassination Records Collection] – National Archives and Records Administration * [https://www.cbsnews.com/feature/jfk-assassination/ JFK Assassination: A look back at the death of President John F. Kennedy 50 years ago] – CBS News * {{cite web |title=November 22, 1963: Death of the President |date=November 7, 2024 |url=https://www.jfklibrary.org/JFK/JFK-in-History/November-22-1963-Death-of-the-President.aspx |publisher=John F. Kennedy Presidential Library and Museum}} * [https://archive.org/details/nationalsecurityarchive-weisberg "Weisberg Collection on the JFK Assassination"] – Internet Archive * [https://books.google.com/books?id=DFMEAAAAMBAJ&pg=PA38 LIFE Magazine Nov. 25, 1966] * {{TARO|utarl|02307|John F. Kennedy Assassination Collection}} [[Kategorija:Leto 1963]] [[Kategorija:Atentati|Kennedy, John]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Kennedy, John F. ]] slbxllgidz6vyvhvsoi823aku9n447y 6675654 6675653 2026-05-14T12:34:34Z Gledalec 242658 pp 6675654 wikitext text/x-wiki [[John F. Kennedy|John Fitzgerald Kennedy]], 35. predsednik [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], je bil umorjen v petek 22. novembra 1963 ob 12:30 v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Teksas|Teksasu]], medtem ko se je s svojo predsedniško limuzino vozil skozi Dealey Plaza. Kennedy se je vozil skupaj z svojo ženo [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline]], guvernerjem Teksasa [[John Connally|Johnom Connallyjem]] in Connallyjevo ženo [[Nellie Connally|Nellie]], ko ga je usodno ustrelil [[Lee Harvey Oswald]], nekdanji ameriški marinec, ki je iz bližnje stavbe streljal nanj. Guverner Connally je bil v napadu hudo poškodovan. Povorka je odhitela v spominsko bolnišnico Parkland, kjer je bil Kennedy približno 30 minut po streljanju razglašen za mrtvega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-1.html#conclusions|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President Kennedy, Chapter 1: Summary and Conclusions}}</ref> {{Infopolje Napad na civiliste|title=Atentat na Johna Kennedyja|image=JFK limousine.png|caption=Predsednik Kennedy skupaj z svojo ženo Jacquiline in guverner Teksasa John Connally z ženo Nellie v predsedniški limuzini nekaj minut pred atentaom|date=22. november 1963|time=12:30|victims=2|injuries=3|perpetrator=[[Lee Harvey Oswald]]|location=[[Dallas]], [[Teksas]], [[ZDA]]}} Policijska uprava Dallas je Oswalda aretirala 70 minut po prvem streljanju. Oswald je bil po zakonu zvezne države Teksas obtožen umora Kennedyja in policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. 24. novembra 1963 ob 11:21 uri, ko so televizijske kamere v živo spremljale njegov prehod iz mestnega zapora v okrožni zapor, je lastnik nočnega kluba Dallas, [[Jack Ruby]] ustrelil in smrtno ranil Oswalda v kleti policijskega sedeža Dallasa. Oswalda so odpeljali v spominsko bolnišnico Parkland, kjer je kmalu umrl. Ruby je bil obsojen na zapor zaradi Oswaldovega umora, čeprav je bil kasneje v pritožbi razveljavljen, Ruby pa je leta 1967 umrl v priporu, medtem ko je čakal na novo sojenje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.law.cornell.edu/constitution/articleii|title=Article II}}</ref> Po 10-mesečni preiskavi je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri streljanju na Kennedyja ravnal povsem sam in da je Ruby pravtako ravnal sam pri ustrelitvi Oswalda. Kennedy je bil osmi in najnovejši ameriški predsednik, ki je umrl na položaju, četrti (po Lincolnu, Garfieldu in McKinleyju) pa je bil umorjen. Podpredsednik [[Lyndon B. Johnson]] je samodejno postal predsednik po Kennedyjevi smrti.<ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/images/pdf/937a1JFKAssassination.pdf|title=John F. Kennedy's Assassination Leaves a Legacy of Suspicion}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.lifeinlegacy.com/display.php?weekof=September|title=26, 2009#P12844 Life in Legacy|accessdate=2021-09-24|archive-date=2011-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110512002820/http://lifeinlegacy.com/display.php?weekof=September|url-status=dead}}</ref> Odbor Združenih držav za atentate (HSCA) se je strinjal z Warrenovo komisijo, da sta Oswaldovi trije streli povzročila poškodbe, ki sta jih utrpela Kennedy in Connally. Po analizi zvočnega posnetka diktabel je HSCA ugotovila, da je bil Kennedy verjetno umorjen zaradi zarote. Odbor ni mogel identificirati drugega strelca ali skupine, ki bi bila vpletena v možno zaroto, čeprav je HSCA ugotovila, da analiza kaže na obstoj dodatnega streljanja in veliko verjetnost, da sta dva strelca streljala na predsednika.<ref>Jarrett Murphy, [http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/20/national/main584668.shtml "40 Years Later: Who Killed JFK?"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111117235233/http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/20/national/main584668.shtml|date=November 17, 2011}}, [[:en:CBS_News|CBS News]], November 21, 2003.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://jfk.hood.edu/Collection/Weisberg%20Subject%20Ind|title=Letter from Assistant Attorney General William F. Weld to Peter W. Rodino Jr., undated}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Ozadje == Ameriški predsednik [[John F. Kennedy|John Kennedy]] je novembra 1963 odpotoval v Teksas, da bi odpravil opravke in dela v demokratični stranki med liberalci Ralph Yarborough, Don Yarborough in konservativnim teksaškim guvernerjem Johnom Connallyjem.<ref>{{harvnb|Warren|1964|page=28}}</ref><ref>{{harvnb|White|1965|page=[https://archive.org/details/makingofpresiden00whit/page/3 3]}}</ref> Za obisk sta se najprej dogovorila Kennedy, podpredsednik Lyndon B. Johnson in župan Connally na srečanju v El Pasu junija. Kennedy je imel v mislih tri osnovne cilje: * Za pomoč pri zbiranju več prispevkov za predsedniško kampanjo Demokratične stranke; * Svoje prizadevanje za ponovno izvolitev je začel novembra 1964; in * Za pomoč pri političnih popravkih med več vodilnimi člani teksaške demokratske stranke, za katere se je zdelo, da se borijo med seboj Potovanje je bilo napovedano konec septembra 1963. Trasa povorke je bila dokončana 18. novembra in kmalu zatem napovedana. 21. novembra so mediji napovedali povorko, kje in kako bo potekala.<ref>{{harvnb|United Press International|''American Heritage''|1964|page=7}}</ref><ref>{{harvnb|Warren|1964|page=40}}</ref> == Atentat == === Pot na Dealy Plaza === [[Slika:Kennedys arrive at Dallas 11-22-63.JPG|sličica|268x268_pik|Predsednik Kennedy in njegova žena Jacquiline po prihodu na letališče Dallas ob 11:30 22. novembra 1963.]] Kennedyjev itinerar je pozval predsednika, naj prispe na letališče [[Dallas Love Field]] s kratkim letom iz letalske baze Carswell v [[Fort Worth, Teksas|Fort Worthu]]. Pot motornega kolone skozi Dallas - s Kennedyjem, Connallyjem in njihovima ženama skupaj v eni sami limuzini, Johnsonom in ženo za dvema avtomobiloma zadaj - je nameravala Kennedyju dati največjo izpostavljenost lokalnim množicam pred njegovim prihodom na kosilo v Trade Mart, kjer se je predsednik Kennedy nameraval srečati z državljanskimi in poslovnimi voditelji. [[Kenneth O'Donnell]], Kennedyjev prijatelj in sekretar za imenovanja, je za cilj povorke vozil izbral Trade Mart. Odhod z Dallas Love Fielda je bil povorki dodeljen 45 minut za prihod v Trade Mart ob predvidenem času prihoda ob 12:15. Pot je bila načrtovana tako, da je služila kot 16-kilometrska kriva pot med obema krajema, vozila s policijskimi motorji pa so se lahko v predvidenem času vozili počasi. Posebni agent [[Winston G. Lawson]], član [[Bela hiša|Bele hiše]], ki je deloval kot agent tajne službe, in agent tajne službe Forrest V. Sorrels, posebni agent, odgovoren za pisarno v Dallasu, sta bila najbolj aktivna pri načrtovanju dejanske povorke. 14. novembra sta se oba moška udeležila sestanka na Love Fieldu in se odpeljala po poti, za katero je Sorrels verjel, da je najbolj primerna za povorko. Od Love Fielda je pot potekala skozi primestni odsek Dallasa, skozi Downtown vzdolž glavne ulice, desno zavijanje na ulici N. Houston Street za en blok, levo na ulici Elm, ki poteka skozi Dealey Plaza, in navzdol kratek odsek&nbsp;Stemmonsova avtocesta do trgovskega trga. Kennedy se je nameraval vrniti na Love Field in se pozneje tega dne odpraviti na večerjo za zbiranje sredstev v Austinu. Za povratno potovanje so agenti izbrali bolj neposredno pot, ki je bila približno 6,4 km dolga; nekaj te poti bi morali prevoziti uporabili po atentatu. Načrtovana pot do Trade Mart-a je bila nekaj dni pred dogodkom na široko objavljena v časopisih Dallas, v korist ljudi, ki so si želeli ogledati povorko. Za prehod skozi Downtown Dallas je bila izbrana pot zahodno vzdolž glavne ulice in ne ulice Elm (en blok proti severu), saj je bila to tradicionalna parada in je zagotavljala največji pogled na stavbo in množice. Odsek poti na glavni ulici je preprečil neposreden zavoj na izvoz Fort Worth Turnpike (ki je služil tudi kot izvoz Stemmons Freeway), ki je bil pot do Trade Mart, saj je bil ta izvoz dostopen le z ulice Elm. Zato je načrtovana proga povorke vključevala kratek zavoj v enem bloku na koncu glavnega dela glavne ulice, na Houston Street za en blok proti severu, preden so spet zavili proti zahodu na Elm, tako da so lahko pred izstopom iz Elma nadaljevali skozi Dealey Plaza&nbsp; na avtocesto Stemmons.&nbsp; Teksaški šolski knjižni depozit je bil (in je še vedno) na severozahodnem vogalu križišča Houston in Elm Street. Povorka Dallas je za tajno službo in policijsko zaščito uporabljala tri vozila: * Prvi avtomobil, beli Ford brez oznak (trdi streh), so imeli na krovu šefa policije Dallasa [[Jesse Curry]], agent tajne službe [[Win Lawson]], šerif [[Bill Decker]] in Dallas Field Agent [[Forrest Sorrels]]. * Drugi avtomobil, kabriolet Lincoln Continental iz leta 1961, so zasedli voznik agent [[Bill Greer]], SAIC [[Roy Kellerman]], guverner [[John Connally]], [[Nellie Connally]], predsednik [[John F. Kennedy|Kennedy]] in [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jackie Kennedy]]. * Tretji avtomobil, kabriolet Cadillac iz leta 1955 s kodnim imenom "Halfback", je vseboval voznika agenta [[Sam Kinney|Sama Kinneyja]], ATSAIC [[Emory Roberts]], pomočnika predsednika [[Ken O'Donnell]] in [[Dave Powers]], voznika agenta [[Georgea Hickeyja]] in agent PRS Glena Bennetta.&nbsp; Agenti tajnih služb [[Clint Hill]], [[Jack Ready]], [[Tim McIntyre]] in [[Paul Landis]] so bili udeleženi na motorjih. 22. novembra 1963 - po govoru na zajtrku v Fort Worthu, kjer je Kennedy prenočil po prihodu iz San Antonia, Houstona in Washingtona, prejšnji dan - se je Kennedy vkrcal na letalo Air Force One, ki je odletelo ob 11:10 in prispelo v Love Polje 15 minut kasneje. Ob 11:40 je Kennedyjeva povorka zapustila Love Field na pot skozi Dallas, ki je tekla po urniku, približno 10 minut daljšem od načrtovanega 45 minutnega dogodka, zaradi navdušenih množic, ocenjenih na 150.000 do 200.000 ljudi, in dveh nenačrtovanih postankov, ki jih je častil Kennedy. === Streljanje na Dealy Plaza === [[Slika:John F. Kennedy motorcade, Dallas crop.png|sličica|276x276_pik|Kennedy, Jacquilline, Conally in Nellie v predsedniški limuzini nekaj minut pred atentatom]] Ob 12:30 je Kennedyjeva predsedniška limuzina Lincoln Continental prispela na Dealy Plaza. Nellie Connally, prva dama Teksasa, se je kmalu zatem obrnila na Kennedyja, ki je sedel za njo, in rekla: "Gospod predsednik, ne morete reči, da vas Dallas ne mara." Kennedy se je nato nasmehnil in odgovoril: "Ne, zagotovo ne morem tega reči." To so bile njegove zadnje besede. Z ulice Houston Street je limuzina načrtovano zavila levo na cesto Elm, da bi omogočila dostop do izhoda s avtoceste Stemmons. Ko se je vozilo obrnilo, je zapleljalo mimo teksaškega šolskega knjižnega skladišča in nadaljevalo pot po cesti naravnost. Približno 80 % prič je dejalo, da je kmalu zatem zaslišalo streljanje. V bližini odprtega okna v šestem nadstropju skladišča knjig so našli tudi puško Mannlicher-Carcano in na tleh tri porabljene metke. [[Slika:Moorman photo of JFK assassination.jpg|levo|sličica|244x244_pik|Slika Mary Moorman, posneta v trenutku atentata]] Kmalu potem, ko je Kennedy začel mahati množici, se je zaslišal prvi strel, kar pa je bilo, vendar se večina v množici ali tistih, ki so se vozili v povorki, ni odzvala. Mnogi so kasneje rekli, da so si predstavljali, da so slišali [[Petarda|petardo]] ali povratno streljanje vozila. Tako Kennedy kot Connally, ki sta oba delala kot oficirja v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], sta zvok prepoznala kot strel močne puške. Ta metek je je zadel Kennedyja v spodnji del vratu ter mu prebil kožo in nato zadel še Connallyja v levi zgornji del hrbta v bližini leve rame. Dve sekundi zatem se je zaslišal drugi strel, ta metek pa je za las zgrešil limuzino in zadel pločnik ob cesti. Pri tem je mimoidočega [[James Tague|Jamesa Taguea]] majhen košček pločnika, ki se je odtrgal od metka, zadel v desno lico zaradi česar je utrpel manjšo rano na licu. Kmalu zatem je Connally od bolečine zavpil: "O ne, ne! Ljubi bog! Vse nas bodo pobili!" Kennedy si je nato z rokami od bolečine pokril obraz, dve sekundi po drugem streljanju pa se je zaslišal še tretji strel. Ta metek je Kennedyja zadel naravnost v glavo in je bil za predsednika usoden. Pri tem je njegova kri iz glave tako močno špricnila, da je pristala na sprednjem oknu limuzine. Kennedy je v trenutku padel na svoj sedež limuzine ter padel v nezavest zaradi močne krvavitve in hude poškodbe. Takoj po usodni ustrelitvi je njegova žena Jacqueline vstala in z stegnjeno roko začela mahati policistom na motorjih v znak, da je Kennedy hudo ranjen. Posebni agent tajne službe, [[Clint Hill]] se je vozil na levi sprednji ploščadi naslednjega avtomobila, ki je bil tik za Kennedyjevo limuzino, ko je zagledal, da je bil Kennedy ustreljen. Hill je skočil na ulico Elm in stekel naprej, da bi se vkrcal na prtljažnik limuzine in zaščitil Kennedyja. Vedel je, da posega po nečem, morda po kosu Kennedyjeve lobanje. Skočil je na zadnjo stran limuzine, da bi zaščitil Kennedyja, Jacqueline pa se je nato usedla nazaj na svoj sedež in prijela Kennedyja, da bi mu ustavila krvavenje. [[Slika:Kennedy after being shot.jpg|sličica|266x266_pik|Kennedyjev agent na zadnjem delu limuzine potem, ko je odhitel zaščititi predsednika.]] Voznika limuzine sta opazila, da sta Kennedy in Connally močno ranjena ter avto usmerila k spominski bolnišnici Parkland. Nellie Connally je držala svojega moža na poškodovanem delu telesa, medtem, ko je Jacquilline držala Kennedyja za glavo k sebi. Med potjo v bolnišnico je Jacquilline večkrat glasno dejala: "Ubili so mi moža! V roki imam njegove [[Možgani|možgane]]!" Leta po atentatu je Jacquilline dejala: "Med potjo v bolnišnico sem se skozi sklanjala nad njim in dejala: Jack! Jack, me slišiš? Ljubim te Jack! Nenehno sem mu držala zgornji del glave pokonci, da bi mu ostali možgani v lobanji." Ob 12:36 je limuzina prispela v bolnišnico. Po prihodu v bolnišnico sta bila Kennedy in Connally nemudoma odpeljana na urgenco. Jacquilline Kennedy je v svoji obleki, umazani od krvi svojega moža čakala pred operacijsko sobo. Zdravniki so takoj operirali oba poškodovanca. Kljub hitremu okrepanju, je so bile Kennedyjeve poškodbe prehude, kirurg, ki ga je pa operiral, pa je verjel, da je preživetje skoraj da nemogoče, saj je tretji metek, ki ga je zadel v zadnji del glave, povzročil veliko poškodbo lobanje in možganov ter posledično močno krvavitev. Ob 13:00, pol ure po atentatu, je 46-letni ameriški predsednik John F. Kennedy podlegel poškodbi ter krvavitvi glave in umrl. Župan Connally je preživel operacijo, čeprav kljub velikim poškodbam ni bil v življenjski nevarnosti. Kirurgi, ki so ga operirali, so dejali, da ga je žena po streljanju potegnila v naročje, zaradi česar je nastala drža zaprla njegovo prednjo rano na prsih, zaradi česar se je zrak sesal neposredno v prsni koš okrog poškodovanih desnih pljuč. === Obdukcija === [[The New York Times|New York Times]] je o Kennedyjevi smrti poročal ob 13:33. Po Kennedyjevi smrti so njegovo truplo ob 14:00 odpeljali v [[Washington, D.C.|Washington D. C.]] Njegova obdukcija je bila opravljena v pomorski bolnišnici Bethesda v Bethesdi v Marylandu, okoli 20. ure. in ob polnoči po vzhodnem vzhodnem vremenu, v soboto, 23. novembra. Izvedeno je bilo v pomorski bolnišnici na zahtevo Jacqueline Kennedy na podlagi tega, da je bil predsednik Kennedy med drugo svetovno vojno pomorski častnik. == Posledice in preiskava v Deally Plaza == [[Slika:Newman Family.jpg|levo|sličica|199x199_pik|Bill in Gayle Newman sta se po streljanju padla vrgla travo in zaščitila svoje otroke.]] [[Slika:Lyndon B. Johnson taking the oath of office, November 1963.jpg|sličica|249x249_pik|Podpredsednik [[Lyndon B. Johnson]] na letalu pri priseganju kot 36. ameriški predsednik, ob 14:40 22. novembra 1963. Ob prisegi je bila zraven njega Jacquilline Kennedy, še vedno oblečena v obleki umazani od krvi njenega moža.]] Dallaška policija je območje, kjer se je zgodil atentat, zaprla med 12:33 in 12:50. Na Dealey Plaza je bilo najmanj 104 očividcev, ki so bili zabeleženi z mnenjem o smeri, od koder so prihajali streli. 51,9% ljudi je menilo, da so vsi posnetki prišli iz zgradbe depozitarja. 31,7% ljudi je menilo, da prihajajo bodisi iz travnatega hriba bodisi iz trojnega podvoza. 8,7% jih je menilo, da je vsak strel prišel z mesta, ki se popolnoma razlikuje od hrupa ali skladišča. 4,8% je menilo, da so slišali strele z dveh lokacij, 2,9% pa so menili, da streli izvirajo iz smeri, ki je skladna tako z gomoljem kot s skladiščem. [[Slika:HowardBrennan.jpg|levo|sličica|Prikazovanje nadstropij Dallaške stavbe shranjevalnice knjig, od koder je Lee Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]] Ko je limuzina zapustila Dealey Plaza in se odpravila proti bolnišnici, so policisti in gledalci stekli navzgor po travnatem hribu in od trojnega podhoda do območja za 1,5 metra visoko ograjo na vrhu griča, ki jo je ločilo od parkirišča. Medtem je Howard Brennan, parni monter, ki je sedel nasproti teksaškega šolskega skladišča knjig, pristopil k policiji in rekel, da je ob povorki slišal strel od zgoraj, nato pa pogledal navzgor, da bi videl moškega s puško, ki se je nahajal šestem nadstropju. Rekel je, da je istega moža nekaj minut prej gledal skozi okno. Policija si je ob 12:45, 12:48 in 12:55 zapisala Brennanov opis tega moškega. Po drugem strelu se je Brennan spomnil, da je ta človek ciljal na svoj zadnji strel in je morda za trenutek ustavil, da bi se prepričal, da je zadel cilj." Ko se je Brennan pogovarjal s policijo pred stavbo, sta se jim pridružila še dva uslužbenca depozitarja knjig, ki sta z okna na jugovzhodnem kotu petega nadstropja stavbe opazovala povorko. Eden je poročal, da je slišal tri strele neposredno nad njim ter zvoke puške in nabojev metkov, ki so padli na tla sobe. Delavec teksaškega šolskega knjižnega zavoda Bonnie Ray Williams je pričal, da je Leeja Harveyja Oswalda prepoznal kot nekoga, ki ga je pred atentatom dvakrat videl v šestem nadstropju stavbe z skladiščem knjig. Devet mesecev kasneje je FBI odstranil robnik, spektrografska analiza pa je pokazala kovinske ostanke, skladne z ostanki svinčevega jedra v strelu Oswalda. Tague je pričal pred Warrenovo komisijo in sprva izjavil, da ga je ranil na lice bodisi z drugim ali tretjim strelom od treh strelov, ki se jih je spomnil. Ko ga je odvetnik komisije zahteval, da je natančnejši, je Tague pričal, da je bil ranjen pri drugem strelu. Warrenova komisija je dodatno sklenila, da so bili sproženi trije streli, in dejala, da je "znatna večina prič navedla, da streli niso enakomerno razporejeni. Večina prič se je spomnila, da sta bila drugi in tretji strel združena". == Lee Harvey Oswald in Jack Ruby == [[Slika:Ruby shoots Oswald (full).jpg|sličica|341x341_pik|Jack Ruby kmalu potem, ko je ustrelil Oswalda]] Delavec depozitarja [[Buell Wesley Frazier]], ki je vozil Leeja Oswalda v službo, je pričal, da je videl Oswalda, kako je v stavbo odnesel dolgo rjavo papirnato vrečko, zavezano z tanko belo špago, za katero mu je Oswald povedal, da vsebuje »zavese«, čeprav se mu je zdelo, da je v vrečki nekaj tršega od zaves. Potem, ko je Oswaldov nadzornik v depozitar prijavil, da je pogrešan, je policija poslušala njegov opis kot osumljenca v streljanju na Dealey Plaza. Dolgo rjavo torbo, ki jo je opisal Frazier, je šest policistov v Dallasu našlo tudi v bližini okna v šestem nadstropju, kjer je bilo ugotovljeno, da je Oswald streljal s strelom v predsednika Kennedyja in je bilo ugotovljeno, da je dolga 38 centimetrov z oznakami na puški. Po prstnih odtisih je bilo tudi ugotovljeno, da je Oswald puško imel v rokah. Policist [[J. D. Tippit]] se je ob 13:13 pripeljal s policijskim avtom v ulico sosednje soteske Oak Cliff v Dallasu potem, ko mu je bilo naročeno, da naj se odpelje na mesto atentata in opazil Oswalda v beli majci, ki je hodil po pločniku v stanovanjski soseski (tri milje od Dealey Plaza). Tippit se je ustavil, odprl okno in ga skozi odprto okno poklical do avta, ker je po njegovi obleki mislil, da je osumljenec atentata, ki so mu ga opisali. Oswald je stopil do avta, oba pa sta si nato izmenjavala besede. Po končanem pogovoru je Tippit ob 13:15 izstopil iz avta, da bi stopil do Oswalda in ga pregledal. Medtem, ko je hodil pred sprednjim delom avta do njega, je Oswald iz svojega žepa izvlekel svojo majhno pištolo ter štirikrat ustrelil Tippita. En metek ga je zgrešil, dva sta Tippita zadela v prsni koš, eden pa v desno stegno. Tippit je nato padel na tla ceste pred svoj avto in padel v nezavest, Oswald pa je napolnil svojo pištolo in pobegnil stran. Voznik [[Domingo Benavides]], ki se je s svojim tovornjakom takrat pripeljal na nasprotni strani ulice, je bil priča streljanju zaradi česar se je ustavil in počakal, da je Oswald pobegnil stran, čeprav ga je Oswald med begom videl. Ko se je prepričal, da ga ni več, je Benavides izstopil iz svojega tovornjaka ter stekel pomagati nezavestnemu Tippitu. V njegovem policijskem avtu je na sedežu našel policijski mikrofon ter po njem obvestil policijo, da je bil Tippit ustreljen ter da je videl storilca, ga opisal ter povedal lokacijo streljanja, takoj zatem pa je poklical še rešilca. Tippita so nato odpeljali v Medototično bolnišnico, kjer je ob 13:25 podlegel strelnim poškodbam in umrl. Oswalda je kmalu zatem vodja trgovine s čevlji opazil, kako se je sumljivo umaknil v vhodni del trgovine, nato pa je opazoval, kako je Oswald nadaljeval hojo po ulici in brez plačila vstopil v gledališče Texasa. Upravitelj trgovine je opozoril prodajalko vstopnic v gledališču, ta pa je nato ob 13:40 poklicala policijo. Ob 14:00 je prišla policija, skupina šestih policistov pa je nato odšla v gledališče, kjer so kmalu našli Oswalda. Ob prihodu policistov v gledališče se je predvajanje filma ustavilo, v gledališču pa so se prižgale luči. Ko so prihajali do Oswalda, si je Oswald rekel: "Zdaj je pa vsega konec!" Nato je iz žepa izvlekel svojo pištolo, vstal ter z njo nameril v prvega policista Nicka Mcdonalda, ki je prvi stopil do njega, a se pištola ni sprožila, zaradi napačne postavitve v roki. Oswald je nato z pištolo močno udaril McDonalda po obrazu, ta pa je nato padel k bližnjemu sedežu. Drugi policist, ki je bil v bližini, je takoj zatem z pestjo na vso moč udaril Oswalda v levi del glave, zaradi česar je Oswald zletel na bližnji sedež in utrpel manjšo rano nad levim očesom. Še preden je hotel nazaj vstati, so ga vsi policisti prijeli, dva pa sta mu nato primila roke ter mu vzela pištolo in mu na roke priklenila lisice. Po aretaciji je bil Oswald odpeljan na Dallaško policijsko postajo, kjer je ostal v priporu. Policist McDonald je bil zaradi lažjih poškodb odpeljan v bolnišnico. Zvečer istega dne je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita. 23. novembra je Oswald v priporu stopil še do številnih policijskih detektivov in novinarjev, kjer je čez cel dan opravil več pogorov. V vseh pogovorih je Oswald zanikal kakršnokoli obtožbo in izjavil, da nobenega ni ubil. Ta dan je bil na policiji tudi fotografiran kot obtoženec, zanj pa je bila nato narejena še obtožnica. 24. novembra dopoldne je Oswald opravil še en preiskovalni pogovor v priporu med najbolj izkušenimi policijskimi detektivi, potem pa je bilo odločeno, da se ga premesti v mestni zapor za vložitev obtožnice in s tem pripravo na njegovo sojenje. Ob 11:21 sta dva policijska detektiva spremljala Oswalda do jeklenega policijskega avta v pritličju pod stopniščem Dallaškega pripora. Odhod do zapora so spremljale številne televizije v živo. Med množico ljudi, ki so opazovali Oswaldov odhod v zapor, je bil tudi lastnik Dallaškega nočnega kluba [[Jack Ruby]]. Približno 3 metre pred jeklenim avtom, ko so se je Oswald bližal z svojima spremljevalcema, je Jack Ruby vzel iz žepa svojo manjšo pištolo, stopil iz množice ter nameril v Oswalda in ga z pištolo enkrat ustrelil v trebuh. Oswald je takoj po ustrelitvi zavpil od neznosne bolečine ter padel po tleh. Takoj potem, ko je Oswald padel na tla, se je Ruby sklonil in z svojo pištolo nameril še Oswaldu v glavo, da bi ga na mestu dokončno ubil, vendar sta ga dva policijska detektiva, ki sta spremljala Oswalda, takoj prijela, policija pa ga je aretirala. Množica izven policijske postaje je odkrito ploskala, ko je ugotovila, da je bil Oswald ustreljen. Po aretaciji Rubyja sta policijska detektiva vprašala ležečega Oswalda: "A nam zdaj hočete kaj povedati?" Oswald je odkimal ter kmalu zatem padel v nezavest. Nezavestnega Oswalda so nato z rešilcem odpeljali v spomeniško bolnišnico Parkland, kjer je Oswald ob 13:07 podlegel močni poškodbi prsnega koša, ki ga je povzročila ustrelitev in umrl. Ruby je bil zaradi ustrelitve Oswalda obsojen na smrtno kazen, vendar je bila njegova obsodba razveljavljena zaradi njegove pritožbe. Na sojenju je dejal, da je Oswalda ubil, ker ga je Kennedyjeva smrt močno prizadela in da bi umor Oswalda Jacqueline Kennedy prizanesel neprijetnosti pri vrnitvi na sojenje. Decembra 1966 je Ruby med čakanjem v priporu na novo sojenje zbolel za pljučnim rakom ter umrl 3. januarja naslednje leto. == Pogreb == 24. novembra so Kennedyjevo truplo v krsti postavili v hišo ameriškega kongresa kjer je bila na voljo za ogled od naslednjega dne. Čez dan in noč se je na stotine tisoč ljudi zbralo, da bi si ogledalo varovano krsto. Državnega pogreba so se v ponedeljek 25. novembra udeležili predstavniki iz več kot 90 držav. Po maši zadušnici v stolnici sv. Mateja je bil Kennedy pokopan na narodnem pokopališču Arlington, tik pred Washingtonom v Virginiji. Pogreba policista Tippita in Oswalda sta bila prav tako 25. novembra. Tippit je bil pokopan v spominskem parku Laurel Land v Dallasu, Oswald pa na pokopališču Rose Hill v Fort Worth. == Preiskave == === FBI-jejva preiskava === 9. decembra 1963 je Warrenova komisija prejela poročilo FBI o svoji preiskavi, v katerem je bilo ugotovljeno, da so bili izstreljeni trije metki - prva je zadela Kennedyja, druga je zadela Connallyja, tretja pa Kennedyja v glavo in ga ubila. Warrenova komisija je zaključila, da je eden od treh strelov zgrešil, eden je šel skozi Kennedyja in nato zadel Connallyja, tretji pa Kennedyja v glavo. === Warrenova komisija === [[Slika:Warren Commission presenting report on assassination of John F. Kennedy to Lyndon Johnson.jpg|sličica|296x296_pik|Warrenova komisija je svoje poročilo predstavila predsedniku Johnsonu. Od leve proti desni: John McCloy, J. Lee Rankin (generalni svetovalec), senator Richard Russell, kongresnik Gerald Ford, vrhovni sodnik Earl Warren, predsednik Lyndon B. Johnson, Allen Dulles, senator John Sherman Cooper in kongresnik Hale Boggs.]] Predsednikovo komisijo za atentat na predsednika Kennedyja, neuradno znano kot Warrenova komisija, je 29. novembra 1963 ustanovil predsednik Johnson za preiskavo atentata. Njegovo končno poročilo na 888 straneh je bilo Johnsonu predstavljeno 24. septembra 1964 in objavljeno tri dni pozneje. Ugotovil je, da je Lee Harvey Oswald sam ubil Kennedyja in poškodoval Connallyja ter da je Jack Ruby sam ubil Oswalda. Ugotovitve komisije so se izkazale za kontroverzne in so bile pozneje raziskane na različne načine kritizirane in podprte. Komisija je svoje neuradno ime, "Warrenova komisija", dobila po svojem predsedniku, vrhovnem sodniku Earlu Warrenu. Glede na objavljene stenograme Johnsonovih predsedniških telefonskih pogovorov so nekateri veliki uradniki nasprotovali oblikovanju takšne komisije, več članov komisije pa se jih je udeležilo le z izjemnim zadržkom. Eden od njihovih glavnih pridržkov je bil, da bi komisija na koncu ustvarila več polemik kot soglasja in ti strahovi so se na koncu izkazali za upravičene. Vsi zapisi Warrenove komisije so bili predloženi nacionalnemu arhivu leta 1964. Neobjavljeni del teh zapisov je bil sprva zapečaten 75 let (do leta 2039) v skladu s splošno politiko nacionalnega arhiva, ki je veljala za vse zvezne preiskave izvršilne veje oblasti, obdobje "namenjeno zaščiti nedolžnih oseb, ki bi bile sicer lahko poškodovane zaradi odnosa z udeleženci v zadevi". 75-letno pravilo ne obstaja več, nadomeščeno z Zakonom o svobodi dostopa do informacij iz leta 1966 in Zakonom o evidencah JFK iz leta 1992. == Odzivi na atentat == Atentat je po vsem svetu povzročil osupljive reakcije. Prvo uro po streljanju je bil čas velike zmede pred napovedjo smrti predsednika. Incident se je zgodil med hladno vojno in sprva ni bilo jasno, ali bi bil streljanje lahko del večjega napada na ZDA. Zaskrbljeno je bilo tudi, ali je podpredsednik Johnson, ki se je za volanom vozil dva avtomobila zadaj, varen. Novica o atentatu je šokirala ameriški narod. Ljudje so odkrito jokali in se zbirali v veleblagovnicah, da bi si ogledali televizijsko oddajo, drugi pa so molili. Promet na nekaterih območjih se je ustavil, ko se je novica razširila iz avtomobila v avto. Šole po Združenih državah Amerike so predčasno odpustile svoje učence iz pouka. Jezo proti Teksasu in Teksašanom so poročali nekateri posamezniki. Različni navijači Cleveland Brownsa so na primer naslednje nedelje na domači tekmi nosili napise proti Dallas Cowboysom, ki so mesto Dallas obtožili, da je ubil predsednika. Bili pa so tudi primeri, ko so bili Kennedyjevi nasprotniki veseli za atentat. Novinar je poročal, da se veseli na ulicah Amarilla, pri čemer je ženska kričala: "Hej, super, JFK je umorjen!" Dogodek je pustil trajen vtis na mnoge po vsem svetu. Tako kot pri prejšnjem napadu na Pearl Harbor 7. decembra 1941 in veliko kasneje tudi pri [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]], je postalo pogosta tema razprava "Kje ste bili, ko ste slišali za atentat na predsednika Kennedyja". == Teorije zarote == [[Slika:JFK Wooden Fence.jpg|sličica|Lesena ograja na travnatem hribu, kjer mnogi teoretiki zarote menijo, da je stal še en strelec.]] Številne teorije zarote trdijo, da so v atentatu poleg Leeja Harveyja Oswalda sodelovali tudi drugi ljudje ali organizacije. Večina aktualnih teorij predstavlja kriminalno zaroto, ki vključuje različne stranke, kot so FBI, CIA, ameriška vojska, mafija, podpredsednik Johnson, kubanski predsednik Fidel Castro, KGB ali nekakšna kombinacija teh subjektov. Raziskave javnega mnenja so dosledno pokazale, da večina Američanov verjame v zaroto za umor Kennedyja. Gallupove raziskave so pokazale tudi, da le 20–30% prebivalstva meni, da je Oswald deloval sam. Te ankete tudi kažejo, da ni soglasja o tem, kdo je še lahko sodeloval. Nekdanji okrožni tožilec v [[Los Angeles|Los Angelesu]] Vincent Bugliosi je ocenil, da je bilo skupaj 42 skupin, 82 morilcev in 214 ljudi obtoženih različnih teorij zarote o umoru Kennedyja. == Glej tudi == * [[Teorije zarote o atentatu na Johna Kennedyja]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20080526082205/https://www.jfk.org/go/home The Sixth Floor Museum at Dealey Plaza] (archived May 26, 2008) * [https://www.archives.gov/research/jfk/ The President John F. Kennedy Assassination Records Collection] – National Archives and Records Administration * [https://www.cbsnews.com/feature/jfk-assassination/ JFK Assassination: A look back at the death of President John F. Kennedy 50 years ago] – CBS News * {{cite web |title=November 22, 1963: Death of the President |date=November 7, 2024 |url=https://www.jfklibrary.org/JFK/JFK-in-History/November-22-1963-Death-of-the-President.aspx |publisher=John F. Kennedy Presidential Library and Museum}} * [https://archive.org/details/nationalsecurityarchive-weisberg "Weisberg Collection on the JFK Assassination"] – Internet Archive * [https://books.google.com/books?id=DFMEAAAAMBAJ&pg=PA38 LIFE Magazine Nov. 25, 1966] * {{TARO|utarl|02307|John F. Kennedy Assassination Collection}} [[Kategorija:Leto 1963]] [[Kategorija:Atentati|Kennedy, John]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Kennedy, John F. ]] p310laysywuyy5qm488uq40an09xivz 0 510123 6676023 6556920 2026-05-15T11:01:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676023 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder|name=Petr Fiala|term_start3=2. maj 2012|signature=|alma_mater={{ubl|[[Univerza v Masaryku]]|[[Karlova univerza]]}}|party=[[Državljanska demokratska stranka (Češka)|ODS]] (2013– )|spouse=|religion=|term_end4=|term_start4=|office4=|successor3=Dalibor Štys|predecessor3=Josef Dobeš|primeminister3=|term_end3=10. julij 2013|office3=[[Minister za izobraževanje, mlade in šport (Češka)|Minister za izobraževanje, mlade in šport]]|honorific-suffix=|successor2=|predecessor2=|term_end2=|term_start2=|office2=|predecessor=[[Andrej Babiš]]|successor=[[Andrej Babiš]]|term_end=9. december 2025|term_start=17. december 2021|president=[[Miloš Zeman]]<br>[[Petr Pavel]]|office=[[Seznam predsednikov vlade Češke republike|Predsednik vlade Češke]]|caption=|image_size=|image=Petr_Fiala_(51940875566).jpg|website={{URL|http://pfiala.cz}}|premier3=[[Petr Nečas]]}} '''Petr Fiala''', [[Seznam čeških politikov|češki politik]] in [[Politične znanosti|politolog]]; * [[1. september]] [[1964]], [[Brno]], [[Češka]]. Od 17. decembra 2021 do 9. decembra 2025 je bil predsednik vlade Češke republike. Od leta 2014 je bil vodja Državljanske demokratske stranke (ODS), od leta 2012 do 2013 pa je bil minister za izobraževanje, mladino in šport. == Mladost in akademska kariera == Fiala se je [[Rojstvo|rodil]] v [[Brno|Brnu]] in bil vzgojen v konservativni [[Katolištvo|katoliški]] [[Družina|družini]].<ref name="trm1">{{Navedi splet|date=18 October 2021|title=Petr Fiala: The Czech Republic's New Prime Minister?|url=https://www.thetrumpet.com/24695-petr-fiala-the-czech-republics-new-prime-minister|accessdate=2021-11-08|website=theTrumpet.com|language=en}}</ref> Njegov [[oče]], ki je bil iz [[Judje|judovske]] družine, je preživel [[holokavst]].<ref name="trm1" /><ref>{{Navedi splet|last=|first=|date=11 November 2019|title=Fast Confession - Petr Fiala: Being happy is more important than being successful in the eyes of society|url=https://www.lp-life.com/fast-confession-petr-fiala-being-happy-more-important-being-successful-eyes-society|accessdate=2021-11-08|website=www.lp-life.com|language=en|archive-date=2021-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20211108131334/https://www.lp-life.com/fast-confession-petr-fiala-being-happy-more-important-being-successful-eyes-society|url-status=dead}}</ref> Med letoma 1983 in 1988 je študiral [[Zgodovina|zgodovino]] in [[češki jezik]] na Fakulteti za književnost [[Masarykova univerza|Univerze Masaryk]], po diplomi pa je delal kot [[zgodovinar]] v muzeju v [[Kroměříž|Kroměřížu]].<ref>{{Navedi splet|last=|title=Professor or former rector and minister. Will Petr Fiala lead the Czech government? – World news|url=https://remonews.com/slovakiaeng/professor-or-former-rector-and-minister-will-petr-fiala-lead-the-czech-government-world-news/|accessdate=2021-11-08|language=en-US|archive-date=2021-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20211108131322/https://remonews.com/slovakiaeng/professor-or-former-rector-and-minister-will-petr-fiala-lead-the-czech-government-world-news/|url-status=dead}}</ref> Leta 1996 je postal [[docent]] na [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi]] v [[Praga|Pragi]], leta 2002 pa je bil imenovan za prvega profesorja [[Politične znanosti|politologije]] na [[Češka|Češkem]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prof. PhDr. Petr Fiala, Ph.D., LL.M. {{!}} Government of the Czech Republic|url=https://www.vlada.cz/en/clenove-vlady/prof--phdr--petr-fiala--ph-d---ll-m--95168/|accessdate=2021-11-08|website=www.vlada.cz}}</ref> Leta 2004 je postal [[Dekan (šolstvo)|dekan]] na Fakulteti za družbene vede in bil istega leta izvoljen za rektorja [[Masarykova univerza|Masarykove univerze]], v tretjem krogu je premagal Jana Weschlerja.<ref>{{Navedi splet|title=Masarykova univerzita si zvolila nového rektora|url=https://tarantula.ruk.cuni.cz/UDALOSTI-8396.html|website=tarantula.ruk.cuni.cz|accessdate=11 October 2021}}</ref> Fiala je bil ponovno izvoljen leta 2008 in je na položaju ostal do leta 2011.<ref name=":0" /> Medt njegovim rektorskim mandatom je univerza povečala število študentov na okoli 45.000 in postala najbolj priljubljena češka univerza glede prijav ter ustvarila nacionalni sistem za odkrivanje akademskega plagiatorstva.<ref>{{Navedi splet|title=New minister shelves tuition fees plan to negotiate with universities|url=https://www.universityworldnews.com/post.php?story=20120613171132699|accessdate=2021-11-08|website=University World News}}</ref> V tem obdobju je Univerza Masaryk zgradila nov kampus za biomedicino v vrednosti 220 milijonov evrov, odprla [[polarna postaja Mendel|raziskovalno postajo na Antarktiki]] in koordinirala projekt [[Srednjeevropski tehnološki inštitut|Srednjeevropskega inštituta za tehnologijo]] (CEITEC) z uporabo 5,3 milijarde [[CZK]] iz [[Evropski strukturni in investicijski skladi|evropskih strukturnih in investicijskih skladov]], ki je bil lansiran leta 2011.<ref name="Petr Fiala - životopis OSOBNOSTI.cz">{{Navedi splet|title=Petr Fiala - životopis|url=https://zivotopis.financnici.cz/petr-fiala-politik.php|website=FINANCNICI.cz|accessdate=11 October 2021|language=cs}}</ref> == Kariera == Septembra 2011 je bil Fiala glavni pomočnik predsednika vlade [[Petr Nečas|Petra Nečasa]] za znanost, 2. maja 2012 pa je bil imenovan za [[Ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport (Češka)|ministra za izobraževanje, mladino in šport]] v Nečasovi vladi. Na parlamentarnih volitvah oktobra 2013 je bil Fiala kot neodvisni kandidat izvoljen v [[Poslanska zbornica parlamenta Češke republike|poslansko zbornico]]. [[Državljanska demokratska stranka (Češka)|Državljanska demokratska stranka]] (ODS) je bila na volitvah poražena in Fiala se je stranki pridružil novembra istega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Exministr školství Fiala vstoupil do ODS|url=http://www.novinky.cz/domaci/318583-exministr-skolstvi-fiala-vstoupil-do-ods.html|language=cs|accessdate=23 April 2016|archive-date=2013-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20131110164043/http://www.novinky.cz/domaci/318583-exministr-skolstvi-fiala-vstoupil-do-ods.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2014 je Fiala napovedal kandidaturo za vodstvo ODS in bil 18. januarja 2014 izvoljen za četrtega vodjo stranke. Ponovno je bil izvoljen leta 2016. Fiala je vodil ODS na volitvah leta 2017, z 11 % glasov je stranka zasedla drugo mesto. Fiala je zavrnil koalicijska pogajanja s stranko [[ANO 2011]] o naslednji vladi, ODS pa je ostala v opoziciji.<ref>{{Navedi splet|title=Do Průhonic nepojedu. O uspořádání Sněmovny se má jednat ve Sněmovně, vzkázal šéf ODS Babišovi|url=https://www.seznam.cz/zpravy/clanek/vyrazny-volebni-comeback-ods-petr-fiala-na-seznamu-38773?dop-ab-variant=&seq-no=2&source=hp|website=www.seznam.cz|accessdate=22 October 2017|archive-date=2017-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20171022142016/https://www.seznam.cz/zpravy/clanek/vyrazny-volebni-comeback-ods-petr-fiala-na-seznamu-38773?dop-ab-variant=&seq-no=2&source=hp|url-status=dead}}</ref> Fiala je bil leta 2018 ponovno izvoljen za vodjo ODS, 28. novembra 2017 pa za podpredsednika Poslanske zbornice.<ref name="Vedení sněmovny je kompletní. Petr Fiala napodruhé uspěl, je pátým místopředsedou">{{Navedi splet|title=Vedení sněmovny je kompletní. Petr Fiala napodruhé uspěl, je pátým místopředsedou|url=https://www.irozhlas.cz/zpravy-domov/petr-fiala-mistopredseda-poslanecke-snemovny_1711281445_ako|website=iROZHLAS|accessdate=3 November 2021|language=cs}}</ref> S Fialo kot vodjo je ODS dosegel uspeh na občinskih volitvah 2018 in zmagal na volitvah v senat istega leta.<ref>{{Navedi novice|last=Perknerová|first=Kateřina|title=Volby 2018: Kdo uspěl, kdo propadl, kdo sílí. A proč|url=https://www.denik.cz/z_domova/volby-2018-kdo-uspel-kdo-propadl-kdo-sili-a-proc-20181008.html|work=Deník.cz|accessdate=10 October 2021|language=cs|date=8 October 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volby do Senátu ovládla ODS, pro hnutí ANO dopadly podle Babiše mizerně|website=Seznam Zprávy|url=https://www.seznamzpravy.cz/clanek/on-line-scitani-zacne-za-par-desitek-minut-o-nadvladu-v-senatu-souperi-ods-s-lidovci-komuniste-z-nej-mohou-zmizet-58058|accessdate=10 October 2021|archive-date=2020-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200807160331/https://www.seznamzpravy.cz/clanek/on-line-scitani-zacne-za-par-desitek-minut-o-nadvladu-v-senatu-souperi-ods-s-lidovci-komuniste-z-nej-mohou-zmizet-58058|url-status=dead}}</ref> Tudi leta 2020 je bil izvoljen za vodjo stranke. ODS je pridobil tudi na regionalnih volitvah 2020.<ref>{{Navedi splet|title=ANO vyhrálo krajské volby, hejtmanská křesla ale nemá jistá. Uspěli i Starostové a ODS|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/domaci/3198099-ano-vyhralo-krajske-volby-hejtmanska-kresla-ale-nema-jista-uspeli-i-starostove-a-ods|website=ČT24|publisher=Česká televize|accessdate=10 October 2021|language=cs}}</ref> Fiala se je nato začel pogajati s [[KDU-ČSL]] in [[TOP 09]] o oblikovanju volilnega zavezništva za [[Češke parlamentarne volitve 2021|parlamentarne volitve leta 2021]].<ref>{{Navedi splet|title=Námluvy pokročily. Jak se pečou koalice proti Babišovi do velkých voleb?|url=https://cnn.iprima.cz/namluvy-pokrocily-jak-se-pecou-koalice-proti-babisovi-do-velkych-voleb-10635|website=cnn.iprima.cz|accessdate=10 October 2021|language=cs}}</ref> ODS, KDU-ČSL in TOP 09 so dosegle dogovor o ustanovitvi zavezništva, imenovanega [[Spolu (Češka)|SPOLU]] ("Skupaj").<ref>{{Navedi splet|title=ODS, KDU-ČSL a TOP 09 jdou do voleb jako koalice SPOLU. Daly 17 slibů|url=https://www.seznamzpravy.cz/clanek/ods-kdu-csl-a-top-09-jsou-do-voleb-jako-koalice-spolu-133025|website=www.seznamzpravy.cz|accessdate=9 December 2020}}</ref> Fiala je postal njihov kandidat za mesto predsednika vlade.<ref>{{Navedi novice|date=27 October 2020|title=ODS, TOP 09 a KDU-ČSL půjdou do voleb společně. Chtějí je vyhrát|work=Česká Televize|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/domaci/3215797-ods-top-09-a-kdu-csl-pujdou-do-voleb-spolecne-chteji-je-vyhrat|accessdate=8 March 2021}}</ref> Javnomnenjske raziskave so pred volitvami kazale, da bo zmagal ANO 2011, vendar je v volilnem preobratu največ glasov dobil Spolu, opozicijske stranke pa so dobile večino sedežev v poslanski zbornici.<ref>{{Navedi splet|title=Spolu vyhrálo volby. Petr Fiala může být nový český premiér|url=https://www.e15.cz/volby/volby-do-snemovny/volby-prinesly-zvrat-trojkoalice-spolu-zvitezila-fiala-zada-zemana-o-povereni-sestavit-vladu-1384237|website=E15.cz|accessdate=10 October 2021|language=cs}}</ref> Opozicijske stranke so podpisale memorandum, s katerim se strinjajo, da Fialo predlagajo za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Czech opposition parties form majority alliance, sign memorandum for new government|url=https://www.expats.cz/czech-news/article/czech-opposition-parties-form-majority-alliance-sign-memorandum-for-new-government|website=www.expats.cz|accessdate=10 October 2021|language=en|date=10 October 2021}}</ref> 8. novembra je pet čeških strank, od liberalno-konservativnih državljanskih demokratov do levosredinske liberalne [[Češka gusarska zabava|Piratske stranke]], podpisalo pakt o oblikovanju nove desnosredinske koalicijske vlade in se zavezalo, da bodo zmanjšale proračunski primanjkljaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/11/8/czech-parties-sign-agreement-to-form-centre-right-government|title=Czech parties sign agreement to form centre-right government|website=Al Jazeera|date=November 8, 2021|accessdate=November 28, 2021}}</ref> Predsednik [[Miloš Zeman]] je 9. novembra Fiali podelil mandat za sestavo nove vlade.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/czech-republic-president-petr-fiala-lead-new-government/|title=Czech president taps Petr Fiala to lead new government|website=Politico|first=Siegfried|last=Mortkowitz|date=9 November 2021|accessdate=10 November 2021}}</ref> 17. novembra 2021 je Fiala predstavil predlog liste ministrov, kar je Zeman 26. novembra 2021 potrdil.<ref name="Fiala bude premiérem 26. listopadu, Zemanovi představil jména ministrů">{{Navedi splet|title=Fiala bude premiérem 26. listopadu, Zemanovi představil jména ministrů|url=https://www.idnes.cz/zpravy/domaci/nova-vlada-petr-fiala-jednani-s-prezidentem-milosem-zemanem-uvn.A211117_054947_domaci_kop|website=iDNES.cz|accessdate=18 November 2021|language=cs|date=17 November 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fiala chce udržet koalici SPOLU i pro komunální a senátní volby v roce 2022|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/domaci/3402804-fiala-chce-udrzet-koalici-spolu-i-pro-komunalni-a-senatni-volby-v-roce-2022|website=ČT24|publisher=Česká televize|accessdate=22 November 2021|language=cs}}</ref> === Predsednik vlade === Predsednik Zeman je 28. novembra 2021 Fialo imenoval za [[Seznam predsednikov vlade Češke republike|predsednika vlade Češke republike]].<ref>{{Navedi splet|title=Zeman jmenoval Fialu premiérem. V pondělí se začne scházet s ministry|url=https://www.seznamzpravy.cz/clanek/domaci-politika-prezident-zeman-jmenuje-fialu-novym-premierem-181984|website=www.seznamzpravy.cz|accessdate=28 November 2021}}</ref> Po imenovanju je Fiala dejal, da verjame, da bo njegova vlada prinesla spremembe in izboljšala življenja ljudi na Češkem, a da bo naslednje leto težko za številne državljane in Češko samo.<ref>{{Navedi splet|title=Fiala: Chci říkat pravdu, příští rok bude těžký|url=https://www.novinky.cz/domaci/clanek/fiala-chci-rikat-pravdu-pristi-rok-bude-tezky-40379432|website=www.novinky.cz|accessdate=28 November 2021}}</ref> Mandat je nastopil ob prisegi, 17. decembra 2021. [[Slika:Volodymyr Zelenskyy met with the heads of governments of Poland, the Czech Republic and Slovenia in Kyiv. (51940875556).jpg|sličica|Obisk v Kijevu 15. marca 2022]] Med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]], 15. marca 2022, se je s slovenskim premierjem [[Janez Janša|Janšo]] in poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Morawieckim]] z vlakom odpravil v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref><ref>{{Cite web|title=Leaders of Poland, Czech Republic, Slovenia to visit Kyiv on Tuesday|url=https://www.politico.eu/article/leader-poland-czech-republic-slovenia-visit-kyiv/|website=Politico Europe|date=15 March 2022}}</ref> Pot so mediji opisali kot "tvegano misijo",<ref>{{cite news|last1=Muller|first1=Robert|last2=Lopatka|first2=Jan|last3=James|first3=Mackenzie|title=European leaders' risky Kyiv mission took even close family by surprise|url=https://www.reuters.com/world/europe/european-leaders-risky-kyiv-mission-took-even-close-family-by-surprise-2022-03-16/|date=16 March 2022|work=[[Reuters]]}}</ref> pa tudi kot "izreden poskus izkazovanja podpore",<ref>{{cite news|last1=Viser|first1=Matt|last2=Stanley-Backer|first2=Isaac|last3=Timsit|first3=Annabelle|last4=Rauhala|first4=Emily|title=European leaders meet in Kyiv as besieged capital faces fresh attacks|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/2022/03/15/kyiv-attacks-visit/|newspaper=[[The Washington Post]]|date=16 March 2022}}</ref> predsednik [[Volodimir Zelenski]] pa ga je po srečanju pozdravil kot "odličen, pogumen, pravilen in iskren korak".<ref>{{cite news|first=Davit|last=Kachkachishvili|title=Ukrainian president hails visit by Polish, Czech, Slovenian premiers amid Russian war|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/ukrainian-president-hails-visit-by-polish-czech-slovenian-premiers-amid-russian-war/2536419|access-date=16 March 2022|work=[[Anadolu Agency]]|date=16 March 2022}}</ref> Julija 2022 je v imenu Češke uradno sprejel predsedovanje Svetu Evropske unije. Imel je govor v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]], v katerem je pozval k obrambi evropskih vrednot, nadaljnji podpori Ukrajini in opredelitvi [[Jedrska energija|jedrske energije]] kot obnovljivega vira (kar so poslanci Evropskega parlamenta pozneje potrdili z glasovanjem).<ref>{{cite web|title=Naše hodnoty je třeba hájit, řekl Fiala europoslancům. Předsednickou rolí Česka bude hledání shody|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/domaci/3513560-fiala-promluvi-v-evropskem-parlamentu-ten-bude-take-hlasovat-o-taxonomii|website=ČT24|publisher=Czech Television|access-date=9 September 2022|language=cs}}</ref><ref>{{cite news|title=Neodmítejte křehký kompromis, vyzval Fiala před hlasováním o jaderné energii|url=https://www.denik.cz/cesko-a-eu/fiala-evropsky-parlament-projev-20220706.html|website=Deník|access-date=9 September 2022|language=cs|date=6 July 2022}}</ref> Kot je izjavil prvi podpredsednik Evropske komisije [[Frans Timmermans]], je predsedovanje Svetu pod vodstvom Fiale »doseglo zgodovinske rezultate«.<ref>{{cite web|title=Czech Presidency was highly appreciated at the last meeting of the EU Environment Council|url=https://czech-presidency.consilium.europa.eu/en/news/czech-presidency-was-highly-appreciated-at-the-last-meeting-of-the-eu-environment-council/|website=EU2022|publisher=Czech Presidency of the Council of the European Union|access-date=28 December 2022}}</ref><ref>{{cite web|title=EK: České předsednictví EU bylo jedno z nejúspěšnějších za dlouhá léta|url=https://www.novinky.cz/clanek/zahranicni-evropa-uspech-ceskeho-predsednictvi-40418030|website=Novinky.cz|publisher=Borgis|date=20 December 2022|access-date=28 December 2022|language=cs}}</ref> 6. oktobra 2022 je Fiala predsedoval 1. vrhu Evropske politične skupnosti v Pragi.<ref>{{cite news|first=Rikard|last=Jozwiak|title=What Did The First Meeting Of The European Political Community Actually Achieve?|url=https://www.rferl.org/a/european-talks-prague-armenia-azerbaijan/32070000.html|newspaper=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|date=7 October 2022|access-date=28 December 2022}}</ref> [[Slika:2023-04-17 – PBBM warmly welcomes Czech Prime Minister Petr Fiala on three-day official visit to the Philippines (03).jpg|sličica|Med obiskom na Filipinih]] Od leta 2023 je Češka padala v recesijo<ref>{{cite news|first=Thomas|last=Smith|title=Explained: What's driving Czechia's economic downturn?, November 2023 - Czechia|url=https://www.expats.cz/czech-news/article/explained-what-is-driving-czechia-s-economic-downturn/|website=Expats.cz|date=1 November 2023}}</ref> in nato še naprej gospodarsko zaostajala za drugimi državami članicami Evropske unije, ki so kazale znake okrevanja po pandemiji Covid-19.<ref>{{cite news|first=Ben|last=Aris|title=Czechia in last place as rest of the EU starts to recover, November 2023 - Czechia|url=https://www.intellinews.com/czechia-in-last-place-as-rest-of-the-eu-starts-to-recover-300187/|website=[[Bne IntelliNews]]|date=7 November 2023}}</ref> Češka se je prav tako soočila z visoko rastjo dolga in znižanjem realnih plač kljub zmanjšanju povprečne ravni dolga v EU<ref>{{cite news|title=Czech Republic's Rising Debt and EU's Decreasing Debt: An Overview, October 2023 - Czechia|url=https://czechdaily.cz/czech-republics-rising-debt-and-eus-decreasing-debt-an-overview/|work=Czech Daily|date=24 October 2023}}</ref> in zabeležila najvišjo stopnjo inflacije v EU med inflacijskim skokom 2021–2023.<ref>{{cite news|title=Czech Republic Topped EU: Highest Inflation Rate, December 2023 - Czechia|url=https://czechdaily.cz/czech-republic-topped-eu-highest-inflation-rate/|work=Czech Daily|date=20 December 2023}}</ref> Tudi to je bil eden od razlogov za naglo upadanje podpore vladi in Fiali osebno.<ref>{{cite news|title=Nearly 80% of Czechs do not trust PM: survey|url=https://www.euractiv.com/section/politics/news/nearly-80-of-czechs-do-not-trust-pm-survey/|work=[[Euractiv]]|date=20 October 2023}}</ref><ref>{{cite news|title=PM Modi tops global approval ratings with 76% votes; BJP leaders laud his leadership|url=https://www.businesstoday.in/latest/in-focus/story/pm-modi-tops-global-approval-ratings-with-76-votes-bjp-leaders-laud-his-leadership-408796-2023-12-09|work=Business Today|date=9 December 2023}}</ref> Oktobra 2023 je Fiala obsodil Hamasov napad na Izrael in izrazil podporo izraelski pravici do samoobrambe in dejanj med kasnejšo vojno, ki je sledila.<ref>{{cite news|title=Fiala to push EU Council to support Israel's right to self-defence, condemn Hamas|url=https://www.euractiv.com/section/politics/news/fiala-to-push-eu-council-to-support-israels-right-to-self-defence-condemn-hamas/|work=[[Euractiv]]|date=26 October 2023}}</ref> Dejal je, da je Izrael "edina delujoča demokracija na Bližnjem vzhodu in je ključ do stabilnosti v regiji."<ref>{{cite news|title=Czech PM says his country will back Israel's right to self-defence|url=https://english.radio.cz/czech-pm-says-his-country-will-back-israels-right-self-defence-8798270|work=Radio Prague International|date=26 October 2023|accessdate=2025-03-28|archive-date=2024-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240127042140/https://english.radio.cz/czech-pm-says-his-country-will-back-israels-right-self-defence-8798270|url-status=dead}}</ref> Fiala je 25. oktobra 2023 obiskal Izrael, da bi izrazil solidarnost z državo.<ref>{{cite news|title=Visiting Israel, Leaders of Czech Republic, Austria Pledge Solidarity Against Hamas|url=https://www.haaretz.com/israel-news/2023-10-25/ty-article/.premium/visiting-israel-leaders-of-czech-republic-austria-pledge-solidarity-against-hamas/0000018b-6763-d979-a3bb-ef77992a0000|work=Haaretz|date=25 October 2023}}</ref> To je bil razlog, da je Nigerija 8. novembra 2023 odpovedala načrtovani obisk Fiale.<ref>{{cite news|title=Nigeria cancels visit of Czech Prime Minister Fiala: Prague's pro-Israel position in the background|url=https://www.agenzianova.com/en/news/Nigeria-cancels-visit-of-Czech-Prime-Minister-against-Prague%27s-pro-Israeli-position/|work=Agenzia Nova|date=8 November 2023}}</ref> Fiala je SPOLU vodil na parlamentarne volitve leta 2025, na katerih je koalicija končala na drugem mestu z 23 odstotki glasov.<ref>{{cite web|last=Brodníčková|first=Karolina|title=Byla to skvělá jízda. Fiala oznámil, že už nebude kandidovat na předsedu ODS|url=https://www.novinky.cz/clanek/domaci-fiala-uz-nebude-kandidovat-na-predsedu-ods-40542792|website=Novinky.cz|date=7 October 2025|access-date=7 October 2025|language=cs|publisher=Borgis}}</ref> 7. oktobra 2025 je Fiala napovedal, da ne bo kandidiral za ponovno izvolitev za vodjo ODS.<ref>{{cite web|last=Brodníčková|first=Karolina|title=Byla to skvělá jízda. Fiala oznámil, že už nebude kandidovat na předsedu ODS|url=https://www.novinky.cz/clanek/domaci-fiala-uz-nebude-kandidovat-na-predsedu-ods-40542792|website=Novinky.cz|date=7 October 2025|access-date=7 October 2025|language=cs|publisher=Borgis}}</ref> 9. decembra 2025 ga je na premierskem mestu nasledil Andrej Babiš.<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Babiš imenovan za novega češkega premierja|url=https://n1info.si/novice/svet/andrej-babis-imenovan-za-novega-ceskega-premierja/|website=N1|date=2025-12-09|accessdate=2025-12-09|language=sl-SI}}</ref> [[Slika:Brno-demonstrace-proti-Zdeňku-Ondráčkovi-v-čele-komise-pro-GIBS2018f.jpg|desno|sličica| Fiala med govorom leta 2018]] == Zasebno == Petr Fiala je poročen z biologinjo Jano Fialovo, ki jo je spoznal kot študent med [[Žametna revolucija|žametno revolucijo]]. Poročila sta se dve leti pozneje in imata tri otroke.<ref>{{Navedi splet|title=Sametová láska předsedy ODS Petra Fialy: Rande na hřbitově, návrh a revoluce|url=https://www.denik.cz/spolecnost/sametova-revoluce-petr-fiala-listopad-89-jana-fialova-20201119.html|website=Deník.cz|accessdate=12 October 2021|language=cs|date=19 November 2019}}</ref> Fiala je [[Krščanstvo|kristjan]], krščen leta 1986. Do štiridesetega leta je igral [[nogomet]], uživa pa tudi v [[Tenis|tenisu]], [[Strelstvo|streljanju]], [[smučanje|smučanju]], [[Plavanje|plavanju]], [[Jazz|jazz glasbi]] in filmih o [[James Bond|Jamesu Bondu.]]<ref>{{Navedi splet|last=Flemr|first=Jan|title=Petr Fiala: James Bond Fan Who Could Be Next Czech PM|url=https://www.barrons.com/news/petr-fiala-james-bond-fan-who-could-be-next-czech-pm-01633949408|website=Barron's|accessdate=8 November 2021}}</ref> == Bibliografija == * Fiala, P.: ''Katolicismus a politika''. Brno 1995. {{ISBN|80-85959-01-1}}. * Fiala, P.: ''Německá politologie''. Brno 1995. {{ISBN|80-85959-06-2}} * Fiala, P. (ed.): ''Politický extremismus a radikalismus v České republice''. Brno 1998. {{ISBN|80-210-1798-8}} * Fiala, P. – Strmiska, M.: ''Teorie politických stran''. Brno 1998. {{ISBN|80-85947-31-5}} * Fiala, P. – Hanuš, J.: ''Skrytá církev''. Brno 1999. {{ISBN|80-85959-39-9}} * Fiala, P. – Hanuš, J. (eds.): ''Koncil a česká společnost''. Brno 2000. {{ISBN|80-85959-75-5}} * Fiala, P. – Mikš, F. (eds.): ''Česká konzervativní a liberální politika''. Brno 2000. {{ISBN|80-85959-73-9}} * Fiala, P. – Schubert, K.: ''Moderní analýza politiky''. Brno 2000. {{ISBN|80-85947-50-1}} * Fiala, P. – Pitrová, M. (eds.): ''Rozšiřování ES/EU''. Brno 2001. {{ISBN|80-210-2645-6}} * Fiala, P. – Hanuš, J. (eds.): ''Katolická církev a totalitarismus v českých zemích''. Brno 2001. {{ISBN|80-85959-98-4}} * Fiala, P. – Holzer, J. – Strmiska, M. (eds.): ''Politické strany ve střední a východní Evropě''. Brno 2002. {{ISBN|80-210-3036-4}} * Fiala, P. – Herbut, R. (eds.): ''Středoevropské systémy politických stran''. Brno 2003. {{ISBN|80-210-3091-7}} * Fiala, P. – Pitrová, M.: ''Evropská unie''. Brno 2003. {{ISBN|80-7325-015-2}}; 2. dopl. a aktual. vyd. 2009. {{ISBN|978-80-7325-180-2}} * Antoszewski, A. – Fiala, P. – Herbut, R. – Sroka, J. (eds.): ''Partie i systemy partyjne Europy Środkowej''. Wroclaw 2003. {{ISBN|83-229-2425-9}} * Fiala, P. – Hanuš, J.: ''Die Verborgene Kirche''. Paderborn 2004. {{ISBN|3-506-72447-9}} * Fiala, P. – Hanuš, J. – Vybíral, J. (eds.): ''Katolická sociální nauka a současná věda''. Brno, Praha 2004. {{ISBN|80-7325-024-1}} * Dančák, B. – Fiala, P. – Hloušek, V. (eds.): ''Evropeizace''. Brno 2005. {{ISBN|80-210-3865-9}} * Dočkal, V. – Fiala, P. – Pitrová, M. – Kaniok, P. (eds.): ''Česká politika v Evropské unii''. Brno 2006. {{ISBN|80-210-4076-9}} * Fiala, P. – Mareš, M. – Sokol, P.: ''Eurostrany''. Brno 2007. {{ISBN|80-87029-05-4}} * Fiala, P.: ''Laboratoř sekularizace''. Brno 2007. {{ISBN|978-80-7325-141-3}} * Fiala, P.: ''Evropský mezičas''. Brno 2007. {{ISBN|80-87029-04-6}}; 2. aktualizované a rozšířené vydání 2010. {{ISBN|978-80-87029-99-2}} * Fiala, P. – Foral, J. – Konečný, K. – Marek, P. – Pehr, M. – Trapl, M. (eds.): ''Český politický katolicismus 1848–2005''. Brno 2008. {{ISBN|978-80-7325-155-0}} * Fiala, P. a kol. (ed.): ''Evropeizace zájmů''. Brno 2009. {{ISBN|978-80-210-4920-8}} * Balík, S. – Císař, O. – Fiala, P. (eds.): ''Veřejné politiky v České republice v letech 1989–2009''. Brno 2010. * Fiala, P.: ''Politika, jaká nemá být''. Brno 2010. {{ISBN|978-80-7325-216-8}} * Fiala, P.: ''Na konci bezstarostnosti''. Brno 2015. {{ISBN|978-80-7485-038-7}} * Fiala, P.: ''Občané, demokraté a straníci''. Brno 2015. {{ISBN|978-80-7325-320-2}} * Balaštík M., Fiala P.: ''Profesor na frontové linii: Rozhovor Miroslava Balaštíka.'' Brno 2017. ISBN 978-80-7485-124-7. * Fiala, P.: ''Rozum a odvaha.'' Brno 2017. {{ISBN|978-80-7485-131-5}} * Balík, S. – Fiala, P. – Hanuš, J. – Mikš, F.: ''Manifest čtyř: Program pro přátele svobody.'' Brno 2017. ISBN 978-80-7485-135-3. * Fiala, P. – Hanuš, J.: ''Vraťme politice smysl! Rozhovory s Jiřím Hanušem.'' Brno 2017. ISBN 978-80-7485-136-0. * Fiala, P.: ''Jak uvařit demokracii: Od vládní agonie k polokomunistické vládě.'' Brno 2017. ISBN 978-80-7485-168-1. * Fiala, P. – Mikš, F.: ''Konzervatismus dnes: Politika, společnost a zdravý rozum v době nerozumu''. Brno 2019. ISBN 978-80-7485-186-5. * Fiala, P. – Mikš, F. (eds.): ''Listopad 1989 včera a dnes: Mánesovská setkávání.'' Brno 2019. * Fiala P.: ''[M]UNIVERZITA: Poslání, výzvy a proměny ve 21. století.'' Brno 2019. ISBN 978-80-7485-184-1. * Fiala, P. – Dvořák, P. – Krutílek, O.: ''Politika v čase koronaviru: Předběžná analýza.'' Brno 2020. ISBN 978-80-7485-209-1. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.pfiala.cz Uradna spletna stran] * [http://www.vlada.cz/en/media-centrum/predstavujeme/petr-fiala--prime-ministers-chief-science-advisor-88619/ Profil državnega spletnega mesta] {{Evropski svet}}{{Predsedniki vlade Češke republike}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fiala, Petr}} [[Kategorija:Češki rimokatoličani]] [[Kategorija:Predavatelji na Masarykovi univerzi]] [[Kategorija:Predavatelji na Karlovi univerzi v Pragi]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Češke republike]] 0dq9502l8erxaor0xgy1q3vqsj3tecm 0 512818 6675647 6557828 2026-05-14T12:03:59Z Yerpo 8417 /* Diskografija */ posodobitev 6675647 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Žan Hauptman | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = Žan Hauptman | alias = Hauptman | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = [[Maribor]], [[Slovenija]] | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = {{hlist|[[džez]]|[[pop]]|[[soul]]|[[R & B|r'n'b]]|[[funk]]}} | occupation = {{hlist|pevec|klaviaturist|pesmopisec}} | instrument = | years_active = 2019–danes | label = | associated_acts = Kyree | website = [https://hauptmanmusic.com/ hauptmanmusic.com] | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Žan Hauptman''', znan tudi le kot '''Hauptman''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] in [[pianist]] oz. [[klaviaturist]], * [[1994]], [[Maribor]]. ==Glasbena pot== Hauptman je diplomirani džez pevec in samouk na klavirju. Leto in pol se je v glasbeni šoli in zasebno učil igranja na električne klaviature (sintesajzer), nato pa je z učenjem nadaljeval sam.<ref>{{navedi splet |url=https://radioprvi.rtvslo.si/2021/03/nocni-obisk-1266/ |title=Žan Hauptman |accessdate=12. 2. 2022 |date=8. 4. 2021 |format= |work= }}</ref><ref name="mmc">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/hauptman-dzez-me-je-naucil-predvsem-to-da-si-dovolim-napake/586969 |title=Hauptman: Džez me je naučil predvsem to, da si dovolim napake |accessdate=12. 2. 2022 |date=17. 7. 2021 |format= |work= }}</ref> Na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]] je sodeloval pri mladinskem gledališču English Student Theatre, ki uprizarja mjuzikle v angleškem jeziku, dejaven je bil tudi v pevskem zboru (kot korepetitor). Vzporedno je obiskoval mariborski [[Konservatorij za glasbo in balet Maribor|konservatorij za glasbo in balet]], in sicer oddelek za džez glasbo (predtem se je eno leto učil klasično petje, a je ugotovil, da to ni zanj).<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/10/notice-13/ |title=Hauptman – Sunlight |accessdate=12. 2. 2022 |date=30. 10. 2019 |format= |work= }}</ref> Po srednji šoli je šel džezovsko petje študirat na Koroški deželni konservatorij v [[Celovec|Celovcu]] (Kärntner Landeskonservatorium, danes Gustav Mahler Privatuniversität für Musik). Študij je zaključil februarja 2019.<ref>{{navedi revijo |last1=Bauman |first1=Lana |last2= |first2= |year=2019 |title=ŽAN HAUPTMAN OBOŽUJE IMPROVIZACIJO |journal=Novice Občine Duplek |volume=24 |issue=4 |pages=25 |publisher= |doi= |url=https://www.duplek.si/Files/eMagazine/44/235142/Duplek_december_2019_www.pdf |accessdate=12. 2. 2022 }}</ref> Dodatno se je izpopolnjeval v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] pri džez pevki Sheili Jordan.<ref>{{navedi splet |url=http://academy.voxon.at/?page_id=335 |title=Žan Hauptman |accessdate=12. 2. 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Klavir in petje tudi sam poučuje. Pri 18 letih se je prijavil na slovenski [[X Factor Slovenija|X Factor]] (2012). Uspešno je prestal tako avdicijo kot bootcamp in prišel v ožji izbor (zadnja šesterica) v kategoriji 14–21 let, a za žive oddaje nazadnje ni bil izbran.<ref>{{navedi splet |url=https://www.blog.uporabnastran.si/2012/04/08/zan-hauptman-georgia-on-my-mind-by-ray-charles-x-factor-slovenija/ |title=Žan Hauptman – Georgia on my Mind by Ray Charles – X Factor Slovenija |accessdate=12. 2. 2022 |date=8. 4. 2012 |format= |work= }}</ref> Avgusta 2019 je kot Hauptman izdal svoj prvi singel »Send Me Flying«. Sledili so še štirje, eden izmed njih, »There Goes My Heart«, je izšel na kompilacijskem EP-ju ''Stereo Isolation'' (2020), ki je nastal na pobudo festivala Jazz 'ma mlade.<ref>{{navedi splet |url=https://www.sigic.si/jazz-ma-mlade-stereo-isolation.html |title=Jazz ‘ma mlade - Stereo Isolation |accessdate=12. 2. 2022 |date=27. 5. 2020 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://radioterminal.live/komad_tedna/hauptman-there-goes-my-heart/ |title=Komad tedna: Hauptman – There Goes My Heart |accessdate=12. 2. 2022 |date=7. 6. 2020 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://radioprvi.rtvslo.si/2021/01/prva-vrsta-139/ |title=Hauptman |accessdate=12. 2. 2022 |date=26. 1. 2021 |format= |work= }}</ref> 27. januarja 2021 je v samozaložbi izšel njegov prvi album ''Finished, Not Perfect'',<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2021/04/na-sceni-254/ |title=Hauptman - Finished, Not Perfect |accessdate=12. 2. 2022 |date=20. 4. 2021 |format= |work= }}</ref> ki ga je posnel s svojo (spremljevalno) skupino, ki jo sestavljajo Maša But (spremljevalni vokal, flavta), Filip Vadnu (kitara), Vid Turica (bas), ki je bil tudi producent albuma, ter Pavel Čebašek (bobni). Vse razen Turice je spoznal v Celovcu.<ref name="mmc"/> Album poleg enajstih skladb sestavljajo štirje pesniški intermezzi, ki jih je napisala Urška Supej, prebral pa Robert Bargad, Hauptmanov profesor. Remiks skladbe »Daydreamin' of Cali«, za katerega je poskrbel Jernej Kržič, je bil vključen na album ''Sladica 20'' (september 2021).<ref>{{navedi splet |url=https://sladica20.bandcamp.com/album/sladica-20 |title=SLADICA 20 |accessdate=10. 2. 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Ta različica je izšla tudi kot singel. Do konca leta je še gostoval na skladbi Leopolda I. »Pleše po svoje«. Junija 2021 je nastopil na [[Ment|Mentu]], januarja 2022 pa na festivalu ESNS (Eurosonic Noorderslag).<ref>{{navedi splet |url=https://www.ment.si/lineup-2021/hauptman-slovenija/ |title=HAUPTMAN (SI) |accessdate=12. 2. 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212150326/https://www.ment.si/lineup-2021/hauptman-slovenija/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://esns.nl/esns-announce-first-acts-for-2022-edition/ |title=ESNS Announce First Acts for 2022 Edition |accessdate=10. 2. 2022 |date=7. 10. 2021 |format= |work= |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212150324/https://esns.nl/esns-announce-first-acts-for-2022-edition/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://esns.nl/artist/hauptman/?fbclid=IwAR1GlEn0gnT37xR0mLE6UCPLfAMlcZ15P41q9E3QA5aRxNTo-WdY4z8fUJY |title=Hauptman |accessdate=10. 2. 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212150324/https://esns.nl/artist/hauptman/?fbclid=IwAR1GlEn0gnT37xR0mLE6UCPLfAMlcZ15P41q9E3QA5aRxNTo-WdY4z8fUJY |url-status=dead }}</ref> S pesmijo »Sledim«, ki je njegova prva v slovenščini, je nastopil na [[EMA 2022|Emi 2022]] in osvojil osmo mesto v finalu.<ref name="e294">{{navedi splet |title=Blizu, bližje, Hauptman |last=Lorenčič |first=Jaša |website=SIGIC |url=https://www.sigic.si/blizu-blizje-hauptman.html |access-date=2025-12-17}}</ref> Kot pianist oz. klaviaturist in backvokalist sodeluje (ali pa je sodeloval) z različnimi domačimi izvajalci, na primer [[Emkej|Emkejem]] (kot del Muzičarov), [[Maja Keuc|Majo Keuc]] (kot del SoulCrewa) in 3:rmo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.sigic.si/iz-moje-poslusalnice-zan-hauptman.html |title=Iz moje poslušalnice: Žan Hauptman |accessdate=12. 2. 2022 |date=19. 10. 2020 |format= |work= }}</ref> Nekaj časa (vsaj leta 2016) je sodeloval s skupino [[Leonart]] oz. bil njen član (na njihovem prvem albumu je posnel klaviature za pesem »Vroč poljub«),<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/avdio-leonarti-ciljajo-visoko-v-nebo.html |title=Leonarti ciljajo visoko v nebo |accessdate=12. 2. 2022 |date=4. 10. 2016 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://pigac.si/17408/carobni-december-2016-leonart |title=Čarobni december 2016 - Leonart - Trg Leona Štuklja Maribor |accessdate=12. 2. 2022 |date=19. 12. 2016 |format= |work= }}</ref> igral je tudi z oz. pri The Swingtones in The Neighbours. Z dunajskim pianistom in producentom Erikom Asatrianom tvorita dvojec Kyree, v katerem deluje kot vokalist. Doslej sta izdala štiri single (2019, 2020).<ref>{{navedi splet |url=https://radioprvi.rtvslo.si/2021/03/pesem-v-zepu-207/ |title=Žan Hauptman: Finished, not perfect |accessdate=12. 2. 2022 |date=1. 4. 2021 |format= |work= }}</ref> Je tudi studijski glasbenik, aranžer in vokalni producent.<ref>{{navedi splet |url=https://www.festival-lent.si/dogodek/hauptman/ |title=Hauptman (Lent 2020) |accessdate=12. 2. 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212150326/https://www.festival-lent.si/dogodek/hauptman/ |url-status=dead }}</ref> ==Diskografija== ===Albumi=== * 2021: ''Finished, Not Perfect'' * 2023: ''Blizu'' * 2024: ''Izštekani Hauptman'' (v živo) * 2026: ''Liberosis'' ([[mini album]]) ===Singli=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Pesem !! Album |- | rowspan=2|2019 || Send Me Flying || rowspan=6|''Finished, Not Perfect'' |- | Sunlight |- | rowspan=3|2020 || Sometimes |- | There Goes My Heart |- | Waste Time |- | rowspan=2|2021 || Baby Come Back |- | Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič remix) || style="text-align:center"|— |- | 2026 || Tree on the Hill || ''Liberosis'' |} ;Kot gostujoči izvajalec * 2021: Pleše po svoje – [[Leopold I. (raper)|Leopold I.]] feat. Hauptman ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/kultura/novinec-na-glasbeni-sceni-predstavlja-prvenec-prvi-album-je-koncan-ne-popoln/162483 |title=Novinec na glasbeni sceni predstavlja prvenec, prvi album je 'končan, a ne popoln' |accessdate=12. 2. 2022 |date=13. 2. 2021 |format= |work= }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hauptman, Žan}} [[Kategorija:Slovenski pevci]] [[Kategorija:Slovenski jazz pevci]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Tekmovalci X Factorja]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Hauptman, Žan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Hauptman, Žan]] c472ucjxp3ihojsmjsw82g8n5jqvhe5 0 513595 6675864 6625954 2026-05-15T03:58:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675864 wikitext text/x-wiki {{Other uses|Bitka za Mariupol{{!}}Bitka za Mariupol}} {{Infobox military conflict | conflict = Obleganje Mariupola | partof = [[Vzhodna ukrajinska ofenziva|vzhodne ukrajinske ofenzive]] in [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]]<!-- It is with the help of Russian troops coming from Crimea that Mariupol was in the end surrounded and taken --> med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]] | image = Mitropolitskaya st. 108, Mariupol 20220323 005.jpg | image_size = 300px | caption = Uničenje v Mariupolu, 16. marec 2022 | date = 24. februar – 20. maj 2022<br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=24|year1=2022|month2=5|day2=20|year2=2022}}) | place = [[Mariupol]], [[Donecka oblast]], [[Ukrajina]] | coordinates = {{Koord novi|47.098|N|37.61|E|display=title,inline}} | result = Ruska zmaga<ref name="NYTimes1">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|work=The New York Times|date=16 May 2022}}</ref> | combatant1 = {{ubl|{{Flag|Rusija}}|{{Flag|Donetsk People's Republic|name=Donecka LR}}}} | combatant2 = {{Flag|Ukrajina}} | commander1 = {{flagdeco|Rusija}} [[Mihajl Mizincev]]<ref name="Mizintsev">{{navedi novice |last=Taylor |first=Adam |last2=Branigin |first2=William |date=1 April 2022 |title=Russian general dubbed ‘butcher of Mariupol’ is a mystery to experts |work=[[Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/01/mikhail-mizintsev-butcher-of-mariupol-ukraine-russia/ |access-date=21 July 2022}}</ref><ref name="Mizintsev2">{{navedi novice |last1=Batchelor |first1=Tom |date=25 March 2022 |title='Butcher of Mariupol' accused of ordering maternity hospital bombing six years after destroying Aleppo |website=[[The Independent]] |url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/butcher-mariupol-mikhail-mizintsev-aleppo-b2044268.html |access-date=30 March 2022}}</ref> | commander2 = {{flagdeco|Ukrajina}} [[Volodimir Baranjuk]]{{POW}}<ref name="36thleaders">{{navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/05/8/7344802/|title=Russian media claim Ukrainian Marine commander in captivity after leaving Azovmash plant|date=8 May 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://minifeednews.com/latest-news/two-defenders-of-mariupol-became-heroes-of-ukraine/4136/|title=Two defenders of Mariupol became Heroes of Ukraine|date=19 March 2022|access-date=19 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324150938/https://minifeednews.com/latest-news/two-defenders-of-mariupol-became-heroes-of-ukraine/4136/|url-status=dead}}</ref><br />{{flagdeco|Ukrajina}} [[Denis Prokopenko]]{{POW}}<ref name="rbc1">{{navedi splet|url=https://www.rbc.ru/politics/20/05/2022/6287d2e09a7947798d1258b5|title=На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"|work=RBC|language=ru}}</ref><ref name=Major>{{cite AV media |date=7 March 2022 |url=https://www.youtube.com/watch?v=ajKa2X_-Q74 |title=Official appeal of Azov commander, the major Denis Prokopenko, to the world community |publisher=Національний Корпус |via=[[YouTube]] |access-date=19 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220318073121/https://www.youtube.com/watch?v=ajKa2X_-Q74 |archive-date=18 March 2022 |url-status=live}}</ref> | units1 = {{flagicon|Rusija}} * [[58. kombinirana armada]]<ref name="warsaw institute">{{navedi splet|url=https://warsawinstitute.org/russian-invasion-ukraine-battle-mariupol-ukrainian-stalingrad/ |title=Russian Invasion Of Ukraine: The Battle Of Mariupol, Or A Ukrainian Stalingrad |publisher=Warsaw Institute |date=15 March 2022 |accessdate=7 May 2022}}</ref> * [[150. strelska divizija]]<ref name=":5" /> * [[810. gardna mornariška pehotna brigada]]<ref>{{navedi splet |last1=Clark |first1=Mason |last2=Barros |first2=George |last3=Stepanenko |first3=Kateryna |title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16 |website=[[Institute for the Study of War]] |access-date=19 March 2022 |language=en |date=16 March 2022 |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16 |url-status=live }}</ref> * [[Kadiroviti|Severni bataljon]]<ref name="yahoo brink">{{navedi splet|title=Devastated Mariupol teeters on the brink, but Ukrainian troops refuse to abandon the fallen|url=https://uk.news.yahoo.com/devastated-mariupol-teeters-brink-ukrainian-193740652.html |work=Yahoo News|date=28 March 2022|first=Robert|last=Mendick}}</ref> * [[3. gardna specnaz brigada]]<ref name="warsaw institute"/> * [[Vojno letalstvo Ruske federacije]] {{flagicon|Donetsk People's Republic}} * Mornariška pehota Mariupol-Hingan * [[Somalski batatljon]]<ref name="yahoo brink" /><ref>{{navedi novice |title=A soldier wearing Nazi imagery was given a medal by a Russia-backed separatist republic for killing Ukrainian 'nationalists' |url=https://sports.yahoo.com/soldier-neo-nazi-symbols-arm-061652919.html |author=Matthew Loh |work=Yahoo |date=6 April 2022 |access-date=11 April 2022 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411212920/https://sports.yahoo.com/soldier-neo-nazi-symbols-arm-061652919.html |url-status=dead }}</ref> * [[Špartanski batlajon]]<ref name="warsaw institute"/> * [[Vostoški bataljon (Donbas)|Vostoški bataljon]]<ref name="vostokbattalion">{{navedi novice|url=https://www.kp.ru/daily/27377/4558736/|title=Александр Ходаковский: Мы в Мариуполь две недели вгрызаемся. А тут приехали чеченцы – красивые, бородатые — чуть колонной на город не пошли|first=Dmitry|last=Steshin|newspaper=[[Komsomolskaya Pravda]]|date=15 March 2022|language=ru}}</ref> | units2 = {{flagicon|Ukrajina}} <br />Znotraj Mariupola:<ref name=zelenskyy-20220319/> * [[36. ločena mornariška brigada]]<ref name=zelenskyy-20220319>{{navedi splet |url=https://www.president.gov.ua/en/news/zmistovni-peregovori-pro-mir-i-bezpeku-dlya-ukrayini-yedinij-73661 |title=Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes |last=Zelenskyy |first=Volodymyr |website=President of Ukraine |date=19 March 2022 |access-date=2 April 2022}}</ref> * [[Azovški polk]]<ref name=zelenskyy-20220319/><ref name=dw-20220316 />{{efn|name=nationalguard|[[Nacionalna garda Ukrajine]]}} * {{ill|12. operativna brigada|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}}<ref name=zelenskyy-20220319/>{{efn|name=nationalguard}} * {{ill|23. ločena brigada za zaščito javnega reda|ru|23-я отдельная бригада охраны общественного порядка (Украина)|uk|23-тя окрема бригада охорони громадського порядку (Україна)}}<ref>{{navedi novice|url=https://armyinform.com.ua/2022/04/02/dmytro-apuhtin-geroyichno-zagynuv-oboronyayuchy-mariupol/|title=Дмитро Апухтін героїчно загинув, обороняючи Маріуполь|first=Serhiy|last=Kovalenko|newspaper=ArmyInform|date=2 April 2022|language=uk}}</ref>{{efn|name=nationalguard}} * Policijske in mejne sile<ref name="bateman" /><ref name="rescue500"/> Ostale vpletene enote: * [[10. gorska jurišna brigada (Ukrajina)|10. jurišna brigada]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|website=www.ukrinform.net|date=27 February 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref> * [[56. motorizirana brigada (Ukrajina)|56. motorizirana brigada]]<ref>{{navedi splet|url=https://observers.france24.com/en/europe/20220330-mariupol-war-images-propaganda-azov-chechen-soldiers|title=In Mariupol, a war of images to prove who controls the city|date=30 March 2022|author=Thomas Eydoux|website=The Observers – France 24|accessdate=27 April 2022}}</ref> * [[Gruzijska legija (Ukrajina)|Gruzijska legija]]<ref>{{navedi novice |last=MacKinnon |first=Mark |date=13 April 2022 |title=Fight for Mariupol not over, commander of foreign legion says, despite Russian claims more than 1,000 Ukrainian marines surrendered |language=en-CA |work=The Globe and Mail |url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-russia-ukraine-war-mariupol/ |access-date=8 May 2022}}</ref> * [[Teritorialne obrambne sile (Ukrajina)|Teritorialne obrambne sile]]<ref name=latimes-20220128>{{navedi novice |last1=Adler |first1=Nils |last2=King |first2=Laura |title='Everything that needs to be done': Ukraine citizen soldiers prepare for Russia threat |url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia |newspaper=Los Angeles Times |access-date=21 March 2022 |language=en|date=28 January 2022 |quote=Its defenders — both the regular Ukraine army and the irregular forces mustering for battle |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323192706/https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia |url-status=live }}</ref> * [[Ukrajinska prostovoljna vojska]]<ref name="bateman">{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61089043|title=Ukraine: The critical fight for 'heart of this war' Mariupol|author=Tom Bateman|work=BBC News|date=13 April 2022|quote= "I want to separately address those heroes who are having a very hard time. Those who defend Mariupol. A marine battalion of the 36th marine brigade, Azov special operations detachment, 12th operational brigade of the National Guard of Ukraine. Subdivisions of the State Border Guard Service. Volunteers of the "Right Sector". The 555th military hospital and National Police employees."|accessdate=27 April 2022}}</ref> * [[Bataljon Šhejha Mansurha]]{{efn|Kasneje zapusti Mariupol, da bi se boril v [[Bitka za Kijev (2022)|bitki za Kijev]].<ref name="mansur1">{{navedi novice|url=https://nv.ua/ukr/ukraine/politics/batalyon-sheyha-mansura-voyuye-proti-rosiji-interv-yu-nv-iz-komandirom-novini-ukrajini-50231689.html|title=Брат по зброї. Командир чеченських добровольців, який воює за Україну, розповідає про свої три війни з Росією|first=Iryna|last=Krikunenko|newspaper=NV|date=7 April 2022|language=uk}}</ref><ref name="mansur2">{{navedi novice|url=https://www.mk.ru/politics/2022/04/26/kadyrov-obyavil-nagradu-1-mln-dollarov-za-informaciyu-o-chechenskikh-boevikakh-v-mariupole.html|title=Кадыров объявил награду 1 млн долларов за информацию о чеченских боевиках в Мариуполе|first=Evgeny|last=Gribchatov|newspaper=[[Moskovskij Komsomolets]]|date=26 April 2022|language=ru}}</ref>}}<ref name="mansur1" /><ref name="mansur2" /> | strength1 = 14.000<ref name="auto10">{{navedi novice |date=21 March 2022 |title=Hundreds of thousands face catastrophe in Mariupol |newspaper=[[The Economist]] |url=https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol |url-status=live |url-access=subscription |access-date=21 March 2022 |quote=Ukrainian forces in Mariupol are vastly outnumbered, with 3,500 soldiers facing 14,000 invaders, around a tenth of the total estimated Russian force in the country. |archive-date=24 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324031525/https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol }}</ref> | strength2 = 3.500<ref name="auto10"/>–8.100<ref>{{navedi splet|url=https://fortune.com/2022/04/21/putin-russia-mariupol-ukraine-invasion/|title=Putin says Russia has seized Mariupol, calls off storm of Ukrainian troops|website=Fortune}}</ref><ref>[https://tass.com/defense/1440933 Over 8,000 Ukrainian troops, mercenaries were in Mariupol at time of encirclement — Shoigu]</ref> | casualties1 = '''Po ukrajinskem poročanju''':<br />~6.000 ubitih<ref name="6000troops">{{navedi novice|url=https://kyivindependent.com/news-feed/azov-officer-russian-forces-lost-about-6000-troops-in-mariupol/ |title=Azov officer: Russian forces lost about 6,000 troops in Mariupol. |work=The Kyiv Independent|date=14 May 2022|accessdate=14 May 2022}}</ref> | casualties2 = '''Po ruskem poročanju''':<br />4.200+ ubitih,{{efn|Več kot 4000 domnevno ubitih pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,<ref name="auto5">{{navedi splet|url=https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|title=Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces|website=VOA}}</ref>, še 152 trupel pa naj bi našli po obleganju Azovstala,<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61629260?pinned_post_locator=urn:asset:ef37ee8c-5c1f-4169-8a09-25f997cec6d4&pinned_post_asset_id=6295e1cc4259031cb5a25a41|title=Mariupol mayor's aide challenges rebel claim of mass body find|date=31 May 2022|work=BBC News}}</ref> za skupno 4152+ domnevno ubitih (zaokroženo na 4200, kar predstavlja ustrezno stopnjo natančnosti).}}<br />3.903 zajetih{{efn|name=UkrainianPOW|1464 naj bi se predalo pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,<ref name="auto5"/> še 2439 naj bi se jih predalo po obleganju Azovstala<ref>{{navedi splet|url=https://news.yahoo.com/russia-says-remaining-531-azovstal-192141701.html|title=Russia says Azovstal siege is over, shows video of defenders surrendering|website=news.yahoo.com}}</ref> za skupno 3903 zapornikov, ki naj bi bili ujeti.}}<br />'''Po ukrajinskem poročanju''':<br />765+ ubitih,<ref>{{navedi novice |title=Ukraine returned the bodies of 46 fallen Ukrainian soldiers, including 21 Azovstal defenders |url=https://babel.ua/en/news/80642-ukraine-returned-the-bodies-of-46-fallen-ukrainian-soldiers-including-21-azovstal-defenders |access-date=28 June 2022}}</ref><br />3.500+ ujetih<ref name="UkrainianPOW">More than 1,000 reported surrendered before the start of the Azovstal siege mid-April,[https://news.yahoo.com/azov-regiment-believes-russian-troops-185949791.html] with another 2,500 surrendering following the Azovstal siege,[https://www.bbc.com/news/world-europe-61711028] for a total of 3,500+ prisoners taken.</ref> | casualties3 = '''Po podatkih [[Združeni narodi|Združenih narodov]]''':<br />Potrjeno ubitih 1.348 civilistov<br />(pravo število naj bi bilo »na tisoče višje«)<ref name="1300civilians1">{{navedi splet|url=https://www.ohchr.org/en/statements/2022/06/high-commissioner-updates-human-rights-council-mariupol-ukraine|title=High Commissioner updates the Human Rights Council on Mariupol, Ukraine|website=OHCHR}}</ref><ref name="1300civilians2">{{navedi splet|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-06-17-22/h_44f071da9d6cc467bc1c322ce18aa481|title=UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"|first1=Helen|last1=Regan|first2=Hafsa|last2=Khalil|first3=Jack|last3=Guy|first4=Ed|last4=Upright|first5=Elise|last5=Hammond|first6=Adrienne|last6=Vogt|first7=Aditi|last7=Sangal|date=17 June 2022|website=CNN}}</ref><ref name="1300civilians3">{{navedi splet|url=https://egyptindependent.com/un-says-more-than-1300-civilians-killed-in-mariupol-but-true-toll-likely-thousands-higher/|title=UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"|date=17 June 2022}}</ref><br />'''Po ukrajinskem poročanju''':<br />22.000+ civilistov ubitih<ref name="22,000 civilians killed"/><br />20.000–50.000 deportiranih<ref name="Radio Liberty">{{navedi splet |title=Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed |url=https://www.rferl.org/a/lviv-attack-humanitarian-corridors/31772646.html |website=Radio Free Europe |publisher=Radio Liberty |access-date=28 March 2022 |date=27 March 2022}}</ref><ref name="Mariupol residents are being forced">{{navedi novice |last1=Bondarenko |first1=Khrystyna |last2=Watson |first2=Ivan |last3=Stapleton |first3=AnneClaire |last4=Booth |first4=Tom |last5=Alasaar |first5=Alaa |title=Mariupol residents are being forced to go to Russia, city council says |url=https://www.cnn.com/2022/03/19/europe/mariupol-shelter-commander-ukraine-intl/index.html |website=CNN, World |publisher=CNN |access-date=28 March 2022 |language=en |date=19 March 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Occupying forces have deported more than 50,000 Mariupol residents to Russia and temporarily occupied territories of Donetsk and Luhansk oblasts |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/06/13/7352251/ |access-date=2022-06-14 |website=Ukrayinska Pravda |language=en}}</ref> | campaignbox = }} '''Obleganje Mariupola''' je bilo obleganje v [[Ukrajina|Ukrajini]] med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]], ko so ruske in separatistične sile [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] obkolile ukrajinske sile v mestu [[Mariupol]]. Obleganje, ki je bilo del [[Vzhodna ukrajinska ofenziva|vzhodne]] in [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]]<!-- It is with the help of Russian troops coming from Crimea that Mariupol was in the end surrounded and taken --> se je začelo 24. februarja 2022 in končalo 20. maja 2022, ko je Rusija sporočila, da so se preostale ukrajinske sile v Mariupolu vdale,<ref name="531Azovstal">{{navedi splet|url=https://www.yahoo.com/news/russia-says-remaining-531-azovstal-192141701.html|title=Russia says remaining 531 Azovstal defenders surrender, steelworks siege over|date=20 May 2022}}</ref> potem ko so prejele ukaze, naj prenehajo z bojem.<ref>{{navedi splet|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-last-ukrainian-troops-in-mariupol-told-to-stop-defence-of-city-12617385|title=Ukraine war: Last Ukrainian troops in Mariupol told to stop defence of city|website=Sky News}}</ref> Mariupol se nahaja v ukrajinski [[Donecka oblast|Donecki oblasti]], ki je pod nadzorom separatistične Donecke ljudske republike, ki jo podpira Rusija. Ruske sile so mesto popolnoma obkolile 2. marca, nato pa so nad njim postopoma prevzele nadzor.<ref name="trapped2">{{navedi splet|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|title=Ukraine: Mariupol Residents Trapped by Russian Assault – Ukraine|website=ReliefWeb|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309060327/https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|url-status=live}}</ref> Do 22. aprila so se preostale ukrajinske sile umaknile v [[Železarna in jeklarna Azovstal|železarno in jeklarno Azovstal]], obsežen in zelo dobro branjen industrijski kompleks.<ref name="rescue500" /><ref name="22 April analysis" /><ref name="allurban">{{navedi splet|url=https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|title=Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces|website=voanews.com|date=16 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418204349/https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|archive-date=18 April 2022|url-status=live}}</ref> [[Rdeči križ]] je razmere opisal kot »apokaliptične«, ukrajinske oblasti pa so Rusijo obtožile, da je v mestu povzročila velikansko [[Humanitarna kriza|humanitarno krizo]],<ref>{{navedi splet |date=9 March 2022 |title=Russia accused of 'holding 400,000 people hostage' in Mariupol |url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukraine-mariupol-civilians-russia-war |access-date=9 March 2022 |website=the Guardian |archive-date=9 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309213937/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukraine-mariupol-civilians-russia-war |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos: Mariupol residents suffer as Russian forces lay siege |url=https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/8/photos-residents-suffer-in-besieged-city-of-mariupol-ukraine-russia-war |access-date=9 March 2022 |website=www.aljazeera.com |archive-date=9 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309090227/https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/8/photos-residents-suffer-in-besieged-city-of-mariupol-ukraine-russia-war |url-status=live }}</ref> pri čemer so poročale, da je bilo v mestu ubitih okoli 22.000 civilistov.<ref>{{navedi splet |title=At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/834794.html |access-date=2022-06-17 |website=Interfax-Ukraine |language=en}}</ref> Ukrajinski uradniki so poleg tega sporočili, da je bilo med spopadi uničenih vsaj 95 % mesta, večinoma zaradi ruskega bombardiranja.<ref name="hasn't surrendered">{{navedi novice|url=https://www.cnbc.com/2022/04/17/russia-ukraine-live-updates.html|title=Mariupol hasn't surrendered to Russia, PM says; at least 5 dead, 20 injured in Kharkiv attack|author=Holly Ellyatt|work=CNBC|date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418203018/https://www.cnbc.com/2022/04/17/russia-ukraine-live-updates.html|accessdate=18 April 2022|archive-date=18 April 2022}}</ref> [[Združeni narodi]] so sporočili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar so navedli, da je resnično število žrtev verjetno na tisoče višje, in dodali, da je 90 % stanovanjskih stavb v mestu poškodovanih ali uničenih.<ref name="1300civilians1"/><ref name="1300civilians2"/><ref name="1300civilians3"/> Obleganje se je končalo 16. maja 2022, po tem kar mediji imenujejo »evakuacija« ali »predaja« preostalega vojaškega osebja Azovškega polka iz železarne Azovstal; rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se Ukrajinci »predali«,<ref>{{navedi novice |last1=Hopkins |first1=Valerie |last2=Nechepurenko |first2=Ivan |last3=Santora |first3=Marc |date=2022-05-16 |title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege. |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html |access-date=2022-05-17 |issn=0362-4331}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Минобороны показало кадры сдачи в плен украинских военных с "Азовстали" |url=https://www.rbc.ru/politics/17/05/2022/628387f09a79477b17a88c5c |access-date=2022-05-17 |website=РБК |language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UPDATE 3-Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender – Reuters witness |url=https://finance.yahoo.com/news/1-russia-says-more-250-093824114.html |access-date=2022-05-18 |website=finance.yahoo.com |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Fate of hundreds of Ukrainian fighters uncertain after surrender |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/17/russia-says-mariupol-plant-fighters-surrendered-fate-uncertain |access-date=2022-05-18 |website=www.aljazeera.com |language=en}}</ref> beseda, ki se ji Ukrajina izogiba.<ref>{{navedi splet |date=2022-05-17 |title=Fall of Mariupol appears at hand; fighters leave steel plant |url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-kyiv-finland-6203a57a7ec5fe2c49c9ccb83f2ca7e0 |access-date=2022-05-18 |website=AP NEWS |language=en}}</ref> Nekateri zahodni analitiki in novinarji so bitko označila za »[[Pirova zmaga|pirovo]]«<ref>{{Citation |last= |first= |title=Mariupol a 'Pyrrhic victory' for Russia: military analyst |date=2022-05-18 |url=https://www.dw.com/en/mariupol-a-pyrrhic-victory-for-russia-military-analyst/av-61835137 |publisher=Deutsche Welle |language=en-GB |access-date=2022-05-20 |archive-date=2022-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221001144916/https://www.dw.com/en/mariupol-a-pyrrhic-victory-for-russia-military-analyst/av-61835137 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |last=Spencer |first=Richard |date=2022-05-17 |title=Defiance of Azovstal steelworks defenders ensures Putin wins only a pyrrhic victory |language=en |work=The Times |url=https://www.thetimes.co.uk/article/defiance-of-azovstal-steelworks-defenders-ensures-putin-wins-only-a-pyrrhic-victory-2ddghn8zk |access-date=2022-05-20 |issn=0140-0460}}</ref> ali »simbolično«<ref>{{navedi splet |last=Prince |first=Todd |date=2022-05-18 |title=Russia's Capture Of Azovstal: Symbolic Success, 'Pyrrhic' Victory? |url=https://www.rferl.org/a/azovstal-russia-ukraine-captured/31856565.html |access-date=2022-05-20 |website=RadioFreeEurope/RadioLiberty |language=en}}</ref> zmago Rusije, drugi pa so zapisli, da je humanitarni učinek obleganja za Rusijo pomenil »katastrofo ugleda«.<ref name="WaPro518">{{navedi novice |date=2022-05-18 |title=Ukraine ends Mariupol battle; Azovstal steel plant fighters evacuated… |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/17/azovstal-mariupol-fighters-ukraine-steelworks/ |access-date=2022-05-18 |archive-date=18 May 2022 |archive-url=https://archive.today/20220518073833/https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/17/azovstal-mariupol-fighters-ukraine-steelworks/ |newspaper=[[Washington Post]] |url-status=live }}</ref> Izguba mesta pa je pomenila tudi velik poraz za Ukrajino.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault|title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault|work=The Guardian|first=Virginia|last=Harrison|date=17 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref> == Ozadje == {{Main|Bitka za Mariupol (2014)|Ofenziva na Mariupol (september 2014)|Bitka za Širokine}} [[Mariupol]] je veljal za pomembno strateško mesto in bil zato tarča ruskih sil. Bilo je največje mesto v ukrajinskem delu [[Donecka oblast|Donecke oblasti{{efn|The largest city ''[[de jure]]'' in Donetsk Oblast is [[Donetsk]], which has been ''[[de facto]]'' held by the DPR since 2014.}}]]<ref name=":6">{{navedi splet|title=Public Opinion Survey of Residents of Ukraine|url=http://www.iri.org/sites/default/files/2017-8-22_ukraine_poll_presentation.pdf|access-date=12 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822212837/http://www.iri.org/sites/default/files/2017-8-22_ukraine_poll_presentation.pdf|archive-date=22 August 2017|url-status=dead}}</ref> in eno največjih rusko govorečih mest v Ukrajini.<ref name=":6" /> Mariupol je bil pomembno industrijsko središče, med drugim dom železarni [[Železarna in jeklarna Ilič|Ilič]] in [[Železarna in jeklarna Azovstal|Azovstal]], ter največje mesto ob [[Azovsko morje|Azovskem morju]].<ref>{{navedi novice|last=Lourie|first=Richard|date=26 October 2018|title=Putin's bridge over troubled waters|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/opinion/article-putins-bridge-over-troubled-waters/|access-date=12 March 2022|archive-date=19 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119135649/https://www.theglobeandmail.com/opinion/article-putins-bridge-over-troubled-waters/|url-status=live}}</ref> Nadzor nad pristaniščem na zahodni obali Azovskega morja je ključnega pomena za ukrajinsko gospodarstvo. Rusiji bi omogočil kopensko pot do [[Krim (polotok)|Krima]] in prehod ruskega pomorskega prometa.<ref>[https://www.mei.edu/publications/russian-dominance-black-sea-sea-azov Russian dominance in the Black Sea: The Sea of Azov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220319120612/https://www.mei.edu/publications/russian-dominance-black-sea-sea-azov|date=19 March 2022}}, ''[[Middle East Institute]]'', Luke Coffey, 25 September 2020. Retrieved 23 March 2022.</ref> Z zavzetjem mesta je Rusija dobila popoln nadzor nad Azovskim morjem.<ref>{{navedi splet|date=1 March 2022|title=The Azov Sea, symbolic prize of Russia-Ukraine war|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220301-the-azov-sea-symbolic-prize-of-russia-ukraine-war|access-date=13 March 2022|website=France 24|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313004603/https://www.france24.com/en/live-news/20220301-the-azov-sea-symbolic-prize-of-russia-ukraine-war|url-status=live}}</ref> Leta 2014 so po [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] Mariupol zajeli [[Proruski nemiri v Ukrajini (2014)|proruski protesti proti novi vladi]]. V začetku maja so napetosti prerasle v [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]], med nemiri pa so [[Milica (paravojaštvo)|miličniki]] separatistične rusko podprte [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] (DLR) prevzeli nadzor nad mestom in med prvo [[Bitka za Mariupol (2014)|bitko za Mariupol]] prisilili ukrajinsko vojsko, da ga je zapustila.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine: Security forces abandon Mariupol ahead of referendum|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10822396/Ukraine-Security-forces-abandon-Mariupol-ahead-of-referendum.html|first=David|last=Blair|work=[[The Daily Telegraph]]|date=10 May 2014|access-date=12 March 2022|archive-date=19 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220219214326/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10822396/Ukraine-Security-forces-abandon-Mariupol-ahead-of-referendum.html|url-status=live}}</ref> Naslednji mesec so ukrajinske sile v ofenzivi ponovno zavzele mesto.<ref>{{navedi novice|date=2014-06-13|title=Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|access-date=2022-05-19}}</ref> Avgusta so DLR in ruske enote [[Bitka za Novoazovsk|zavzele vas Novoazovsk]], 45&nbsp;km vzhodno od Mariupola blizu rusko-ukrajinske meje.<ref>{{navedi splet|date=2014-08-28|title=Russia opens 3rd front with a new offensive: Ukrainian, Western officials|website=[[CNBC]]|url=http://www.cnbc.com/id/101951821|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140828041143/http://www.cnbc.com/id/101951821|archivedate=2014-08-28|access-date=2022-05-19}}</ref> Po zavzetju mesta in obnovitvi sil je DLR septembra v [[Ofenziva na Mariupol (september 2014)|drugi bitki za Mariupol]] ponovno poskušala zavzeti mesto. Spopadi so dosegli vzhodno obrobje, vendar so bili separatisti na koncu odbiti.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine fighting subsides after ceasefire agreement|url=https://www.irishtimes.com/news/world/europe/ukraine-fighting-subsides-after-ceasefire-agreement-1.1918977|access-date=2022-05-19|website=The Irish Times|language=en}}</ref> Oktobra je takratni predsednik vlade DLR [[Aleksander Zaharčenko]] obljubil, da bo mesto ponovno zavzel.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine rebels end ceasefire before polls|url=https://www.aljazeera.com/news/2014/10/23/ukraine-rebels-end-ceasefire-before-polls|access-date=13 April 2022|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> Januarja 2015 je bil Mariupol [[Raketni napad na Mariupol (januar 2015)|množično bombardiran z raketami]]. V strahu pred prihodnjo tretjo ofenzivo na Mariupol so ukrajinske sile februarja nepričakovano [[Bitka za Širokine|napadle Širokine]], vas 11&nbsp;km vzhodno od Mariupola, s ciljem pregnati separatistične sile z območja mesta in vzpostaviti varovalni pas zunaj ozemlja DLR.<ref>{{navedi novice|date=10 February 2015|title=Ukrainian forces launch offensive near Mariupol, east Ukraine: Kiev|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-military-idUSKBN0LE0SF20150210|access-date=24 April 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|date=10 February 2015|title=Ukraine's Azov regiment claims to have launched offensive on Novoazovsk – Feb. 10, 2015|url=https://www.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/ukraines-azov-regiment-claims-to-have-launched-offensive-on-novoazovsk-380117.html|access-date=24 April 2022|website=KyivPost}}</ref> Separatisti so se štiri mesece pozneje umaknili iz Širokine.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine Rebels Leave Front Towns|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-rebels-withdraw-shyrokyne/27108640.html|access-date=24 April 2022|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> Konflikt je bil zamrznjen, ko je bil leta 2015 podpisan sporazum o prekinitvi ognja [[Minsk II.|Minsk II]].<ref>{{navedi novice|date=13 June 2014|title=Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|access-date=12 March 2022|archive-date=21 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221200337/https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|url-status=live}}</ref> Ena od skupin, ki je najbolj pripomogla k ponovni osvojitvi in poznejši obrambi Mariupola, je bil [[bataljon Azov]], ukrajinska prostovoljna milica, sporna zaradi svojih odkrito [[Neonacizem|neonacističnih]] in [[Ultranacionalizem|ultranacionalističnih]] pripadnikov.<ref>{{navedi novice|last=Pancevski|first=Bojan|title=Kiev lets loose Men in Black|language=en|newspaper=[[The Times]]|url=https://www.thetimes.co.uk/article/kiev-lets-loose-men-in-black-qm85k6jhlbj|access-date=12 March 2022|issn=0140-0460}}</ref><ref>{{navedi splet|date=5 July 2018|title=Ukraine crisis: the neo-Nazi brigade fighting pro-Russian separatists – Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/11025137/Ukraine-crisis-the-neo-Nazi-brigade-fighting-pro-Russian-separatists.html|access-date=24 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20180705220331/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/11025137/Ukraine-crisis-the-neo-Nazi-brigade-fighting-pro-Russian-separatists.html|archive-date=5 July 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|date=10 September 2014|title=Azov fighters are Ukraine's greatest weapon and may be its greatest threat|url=http://www.theguardian.com/world/2014/sep/10/azov-far-right-fighters-ukraine-neo-nazis|access-date=24 April 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Novembra 2014 je bil Azov vključen v [[Nacionalna garda Ukrajine|ukrajinsko nacionalno gardo]], za njen sedež pa je bil določen Mariupol.<ref>{{navedi novice|date=24 January 2016|title=Ultra-nationalist Ukrainian battalion gears up for more fighting {{!}} Reuters|newspaper=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-azov-idUSKBN0ML0XJ20150325|access-date=10 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20160124064419/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-azov-idUSKBN0ML0XJ20150325|archive-date=24 January 2016}}</ref> Ker je bil eden od ciljev, ki jih je [[Vladimir Putin]] navedel za invazijo, »[[denacifikacija]]« Ukrajine, je bil Mariupol za ruske sile pomemben ideološki in simbolni cilj.<ref>{{navedi novice|title=The Azov Battalion: How Putin built a false premise for a war against "Nazis" in Ukraine|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-war-azov-battalion-putin-premise-war-vs-nazis/|work=CBS News|language=en-US|date=22 March 2022|accessdate=10 April 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|date=25 March 2022|title=Azov Regiment takes centre stage in Ukraine propaganda war|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220325-azov-regiment-takes-centre-stage-in-ukraine-propaganda-war|access-date=10 April 2022|work=France 24|language=en}}</ref> Pred obleganjem je po besedah ​​podžupana mesta okoli 100.000 prebivalcev zapustilo Mariupol.<ref>{{navedi splet|date=16 March 2022|title='Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-mariupol-descends-into-despair-708cb8f4a171ce3f1c1b0b8d090e38e3|access-date=17 March 2022|website=AP NEWS|language=en|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315123735/https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-mariupol-descends-into-despair-708cb8f4a171ce3f1c1b0b8d090e38e3|url-status=live}}</ref> Preden je mesto padlo pod ruske sile, so ga branile [[ukrajinske kopenske sile]], [[ukrajinska mornariška pehota]], ukrajinska nacionalna garda (predvsem polk Azov<ref name="dw-20220316">{{navedi novice|url=https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|title=The Azov Battalion: Extremists defending Mariupol|last=Goncharenko|first=Roman|newspaper=Deutsche Welle|date=16 March 2022|access-date=19 March 2022|quote=The city of Mariupol, which has a population of 500,000, is primarily being defended by the Azov Battalion.|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323163813/https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|url-status=live}}</ref>), ukrajinske sile teritorialne obrambe in neregularne sile.<ref name="latimes-20220128" /> == Napredovanje v Mariupol == {{see also|Ruska okupacija Donecke oblasti#Mariupol}} === Predhodno obstreljevanje in napredovanje do mesta === 24. februarja, na dan, ko se je začela invazija, je ruska [[artilerija]] začela z obstreljevanjem mesta in po poročanju ranila 26 ljudi.<ref>{{navedi novice|last=Vasovic|first=Aleksandar|date=24 February 2022|title=Port city of Mariupol comes under fire after Russia invades Ukraine|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/strategic-city-mariupol-wakes-blasts-russia-invades-ukraine-2022-02-24/|access-date=25 February 2022|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011024/https://www.reuters.com/world/europe/strategic-city-mariupol-wakes-blasts-russia-invades-ukraine-2022-02-24/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://news.un.org/en/story/2022/02/1112662|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220301084123/https://news.un.org/en/story/2022/02/1112662|url-status=dead|title=Ukraine Crisis: Protecting civilians 'Priority Number One'; Guterres releases $20M for humanitarian support|date=24 February 2022|archivedate=1 March 2022|website=UN News}}</ref> 25. februarja zjutraj so ruske sile napredovale z ozemlja DLR na vzhodu proti Mariupolu. Pri vasi [[Pavlopil]] so naletele na ukrajinske sile, ki so jih v spopadu premagale.<ref>{{navedi splet|title=Battle ongoing near Mariupol – mayor|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|access-date=25 February 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225110919/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|url-status=live}}</ref> Vadim Bojčenko, župan Mariupola, je dejal, da je bilo v spopadu uničenih 22 ruskih tankov.<ref>{{navedi splet|title=Fierce battles raging in all directions near Mariupol – mayor|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html|access-date=25 February 2022|website=Interfax-Ukraine|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011040/https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Richárd|first=Jabronka|date=25 February 2022|title=Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret|url=https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|access-date=25 February 2022|website=Ellenszél|language=hu|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011052/https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|url-status=live}}</ref> [[Ruska vojna mornarica]] je na podlagi zmogljivosti [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] domnevno zvečer 25. februarja začela amfibijski napad na obalo Azovskega morja 70&nbsp;km zahodno od Mariupola.<ref>{{navedi splet|title=Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol|url=https://maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|access-date=25 February 2022|website=The Maritime Executive|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220846/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|url-status=live}}</ref> Ameriški obrambni uradnik je izjavil, da so Rusi morda na to [[obalno mostišče]] napotili na tisoče [[Ruska mornariška pehota|marincev]].<ref>{{navedi novice |date=25 February 2022|title="Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|access-date=25 February 2022|website=CNN|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220827/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last=|first=|date=27 February 2022|title=Russian forces are about 31 miles outside southeastern Ukrainian city of Mariupol, US defense official says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f|access-date=27 February 2022|website=CNN|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227223234/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Russian advance slowed by Ukrainian resistance and logistical setbacks, U.S. defense official says|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-invasion-russian-advance-resistance/|access-date=27 February 2022|website=CBS News|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227230927/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-invasion-russian-advance-resistance/|url-status=live}}</ref> 26. februarja so ruske sile nadaljevale z artilerijskim obstreljevanjem Mariupola.<ref>{{navedi novice|date=26 February 2022|title=Russia orders troops to hasten their advance as Mariupol remains under heavy shelling|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|access-date=26 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227102555/https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|url-status=live}}</ref> Kasneje je [[Grčija|grška]] vlada sporočila, da je bilo v ruskih napadih na Mariupol ubitih deset grških civilistov, šest v vasi Sartana in štirje v vasi Bugas.<ref>{{navedi splet|date=26 February 2022|title=At Least Six Greeks Killed in Russian Attacks at Mariupol, Ukraine|url=https://greekreporter.com/2022/02/26/six-greeks-killed-mariupol-ukraine/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226200750/https://greekreporter.com/2022/02/26/six-greeks-killed-mariupol-ukraine/|archive-date=26 February 2022|access-date=26 February 2022|website=GreekReporter.com}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Georgiopoulos|first=George|date=26 February 2022|title=Greece says 10 expats killed in Ukraine, summons Russian ambassador|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/greece-says-six-expats-killed-ukraine-summons-russian-ambassador-2022-02-26/|url-status=live|access-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227040008/https://www.reuters.com/world/europe/greece-says-six-expats-killed-ukraine-summons-russian-ambassador-2022-02-26/|archive-date=27 February 2022}}</ref> Zjutraj 27. februarja je Bojčenko dejal, da je ruska tankovska kolona napredovala proti Mariupolu iz DLR, vendar so napad odbile ukrajinske sile, pri čemer je bilo ujetih šest ruskih vojakov.<ref>{{navedi splet|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|access-date=27 February 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227165047/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je rusko bombardiranje ubilo 6-letno deklico v Mariupolu.<ref>{{navedi novice|date=27 February 2022|title=A shelling, a young girl, and hopeless moments in a hospital|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-a8bb96288aaf70f9a7f70e9a4fac8160|access-date=28 February 2022|work=Associated Press|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301030605/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-a8bb96288aaf70f9a7f70e9a4fac8160|url-status=live}}</ref> Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je izjavil, da so se spopadi v Mariupolu 27. februarja nadaljevali vso noč.<ref>{{navedi novice|agency=Reuters|date=28 February 2022|title=Fighting around Ukraine's Mariupol throughout the night – regional governor|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/fighting-around-ukraines-mariupol-throughout-night-regional-governor-2022-02-28/|access-date=28 February 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141125/https://www.reuters.com/world/europe/fighting-around-ukraines-mariupol-throughout-night-regional-governor-2022-02-28/|url-status=live}}</ref> Ves 28. februar je mesto ostalo pod ukrajinskim nadzorom, kljub temu, da so ga obkolile ruske enote in nenehno obstreljevale.<ref>{{navedi splet|title=Russian invasion update: Mariupol remains Ukrainian controlled|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3415622-russian-invasion-update-mariupol-remains-ukrainian-controlled-russian-invaders-shell-urban-quarters-and-villages.html|website=ukrinform.net|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228094403/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3415622-russian-invasion-update-mariupol-remains-ukrainian-controlled-russian-invaders-shell-urban-quarters-and-villages.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Trevithick|first1=Joseph|title=Strategic Ukrainian Port Of Mariupol Now Surrounded By Russian Forces|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44475/putin-orders-russias-strategic-deterrence-forces-on-alert|website=thedrive.com|date=27 February 2022|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228001026/https://www.thedrive.com/the-war-zone/44475/putin-orders-russias-strategic-deterrence-forces-on-alert|url-status=live}}</ref> Zvečer je bila prekinjena električna, plinska in internetna povezava z večjim delom mesta.<ref>{{navedi splet|title=Маріуполь частково залишився без електрики, газу та інтернету|url=https://www.radiosvoboda.org/a/news-novyny-pryazovya-mariupol-vidklyuchennya-svitlo/31728836.html|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=1 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301010101/https://www.radiosvoboda.org/a/news-novyny-pryazovya-mariupol-vidklyuchennya-svitlo/31728836.html|url-status=live|language=uk}}</ref> Kasneje je po poročanju radia [[Radio Free Europe/Radio Liberty]] ukrajinski ostrostrelec blizu Mariupola ubil ruskega generalmajorja [[Andrej Suhovecki|Andreja Suhoveckega]], vendar so drugi viri{{clarify|date=March 2022}} povedali, da je bil ubit med [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevsko ofenzivo]].<ref name="sukhov">{{navedi splet|url=https://www.svoboda.org/a/zvonite-v-fsb-v-rossiyu-poshli-pervye-pohoronki/31733576.html|title="Звоните в ФСБ". В Россию пошли первые "похоронки"|author1=Anna Mukhina|author2=Mark Krutov|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=3 March 2022|access-date=4 March 2022|language=ru|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305091613/https://www.svoboda.org/a/zvonite-v-fsb-v-rossiyu-poshli-pervye-pohoronki/31733576.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Rosyjski generał zabity przez snajpera na Ukrainie. Kim był Andriej Suchowiecki?|first=Joanna|last=Potocka|date=4 March 2022|url=https://www.rmf24.pl/raporty/raport-wojna-z-rosja/news-rosyjski-general-zabity-przez-snajpera-na-ukrainie-kim-byl-a,nId,5871381#crp_state=1|language=pl|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014622/https://www.rmf24.pl/raporty/raport-wojna-z-rosja/news-rosyjski-general-zabity-przez-snajpera-na-ukrainie-kim-byl-a,nId,5871381#crp_state=1|url-status=live}}</ref> === Obkolitev Mariupola === [[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(05).jpg|sličica|Med obstreljevanjem poškodovana stanovanjska hiša v Mariupolu, 2. marec 2022]] 1. marca je [[Denis Pušilin]], vodja DLR, sporočil, da so sile DLR skoraj [[Bitka za Volnovaho|popolnoma obkolile]] bližnje mesto [[Volnovaha]] in da bodo kmalu storile enako Mariupolu.<ref>{{navedi novice |date=1 March 2022|title=Russian-backed separatist leader expects his forces to surround Mariupol on Tuesday|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984|access-date=1 March 2022|website=CNN|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304221839/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984|url-status=live}}</ref> Ruska artilerija je kasneje bombardirala Mariupol in povzročila več kot 21 poškodb.<ref>{{navedi splet|url=https://novynarnia.com/2022/03/01/mariupol-pid-shkvalom/|title=Маріуполь – під шквалом російської реактивної артилерії, обстріли без упину. ВІДЕО|date=March 2022|access-date=2 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301202122/https://novynarnia.com/2022/03/01/mariupol-pid-shkvalom/|url-status=live}}</ref> Mesto je bilo popolnoma obkoljeno 2. marca,<ref name="trapped2"/><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-siege-ukrainian-city-mariupol-2022-03-30/|title=Timeline: Russia's siege of the Ukrainian city of Mariupol|first=Max|last=Hunder|newspaper=Reuters|date=30 March 2022|via=www.reuters.com}}</ref> nato pa se je obleganje še okrepilo.<ref>{{navedi novice|date=2 March 2022|title=Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|access-date=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202213/https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|url-status=live}}</ref> Rusko obstreljevanje je ubilo najstnika in ranilo še dva druga, ki sta zunaj igrala nogomet.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine leader Volodymyr Zelensky vows to hold fast as 2,000 civilian deaths blamed on Russia's invasion|url=https://www.cbsnews.com/live-updates/ukraine-russia-news-war-zelensky-putin-airstrikes-kyiv-kharkiv-mariupol/|access-date=2 March 2022|website=CBS News|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302181510/https://www.cbsnews.com/live-updates/ukraine-russia-news-war-zelensky-putin-airstrikes-kyiv-kharkiv-mariupol/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|date=2 March 2022|title=Most of the world lines up against Moscow, attacks intensify|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-joe-biden-kyiv-1b396834ff3e753f8953d86c8db85383|access-date=2 March 2022|work=Associated Press|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303010152/https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-joe-biden-kyiv-1b396834ff3e753f8953d86c8db85383|url-status=live}}</ref> Bojčenko je sporočil, da mesto trpi zaradi izpada vode in da je žrtev ogromno. Povedal je tudi, da ruske sile preprečujejo izhod civilistom.<ref>{{navedi novice|agency=Reuters|date=2 March 2022|title=Mariupol mayor reports mass casualties from nonstop Russian attack|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/mariupol-mayor-reports-mass-casualties-nonstop-russian-attack-2022-03-02/|access-date=2 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141125/https://www.reuters.com/world/mariupol-mayor-reports-mass-casualties-nonstop-russian-attack-2022-03-02/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|date=2 March 2022|title=WATCH: Hundreds of casualties reported after fighting in Mariupol, Ukraine|work=Euro Weekly News|url=https://euroweeklynews.com/2022/03/02/casualties-mariupol-ukraine/|access-date=2 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306022157/https://euroweeklynews.com/2022/03/02/casualties-mariupol-ukraine/|url-status=live}}</ref> Kasneje 2. marca je ruska artilerija ciljala na gosto naseljeno sosesko Mariupola in jo obstreljevala skoraj 15 ur. Zaradi tega je bila soseska močno poškodovana, podžupan Sergij Orlov pa je poročal, da je »mrtvih najmanj na stotine ljudi«.<ref name="gunter">{{navedi novice|last1=Gunter|first1=Joel|title=Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|access-date=2 March 2022|agency=bbc.com|date=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202213/https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last=|first=|date=2 March 2022|title=Hundreds feared dead from 15-hour Russian attack on Mariupol, Ukraine|url=https://nypost.com/2022/03/02/hundreds-feared-dead-in-mariupol-ukraine-from-russian-shelling/|access-date=2 March 2022|website=New York Post|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302184258/https://nypost.com/2022/03/02/hundreds-feared-dead-in-mariupol-ukraine-from-russian-shelling/|url-status=live}}</ref> Zjutraj 3. marca so mesto ruske enote ponovno obstreljevale.<ref>{{navedi novice|date=3 March 2022|title=Mariupol under siege: 'We are being completely cut off'|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60601235|access-date=3 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303144618/https://www.bbc.com/news/world-europe-60601235|url-status=live}}</ref> Eduard Basurin, tiskovni predstavnik milice DLR, je uradno pozval obkoljene ukrajinske sile v Mariupolu, naj se predajo ali pa se soočijo s »ciljno usmerjenimi napadi«.<ref>{{navedi novice|title=Pro-Russian separatists threaten Ukraine's Mariupol with strikes|url=https://www.reuters.com/world/europe/pro-russian-separatists-threaten-ukraines-mariupol-with-strikes-2022-03-03/|access-date=3 March 2022|work=Reuters|date=3 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231907/https://www.reuters.com/world/europe/pro-russian-separatists-threaten-ukraines-mariupol-with-strikes-2022-03-03/|url-status=live}}</ref> Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] je sporočil, da so sile DLR okrepile obleganje in da so zavzele tri bližnja naselja.<ref>{{navedi novice|author=Tim Lister, Olga Voitovych and Laura Smith-Spark|title=Russia squeezes southern Ukraine amid warning 'worst is yet to come'|url=https://www.cnn.com/2022/03/03/europe/ukraine-mariupol-besieged-russia-intl/index.html|access-date=4 March 2022|website=CNN|date=3 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306142152/https://www.cnn.com/2022/03/03/europe/ukraine-mariupol-besieged-russia-intl/index.html|url-status=live}}</ref> [[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(06).jpg|sličica|Rusko bombardiranje Mariupola, 3. marec 2022]] [[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol.jpg|sličica|Dim iz številnih zgradb sredi močnega ruskega bombardiranja v Mariupolu, 3. marec 2022]] 4. marca je Bojčenko izjavil, da mestu zmanjkuje zalog, in pozval k [[Humanitarni koridor|humanitarnemu evakuacijskemu koridorju]] in ukrajinskim vojaškim okrepitvam.<ref>{{navedi novice|agency=Reuters|date=4 March 2022|title=Besieged Ukrainian city of Mariupol appeals for help|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/besieged-ukrainian-city-mariupol-is-running-out-food-mayor-2022-03-04/|access-date=4 March 2022|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305221229/https://www.reuters.com/world/besieged-ukrainian-city-mariupol-is-running-out-food-mayor-2022-03-04/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|date=4 March 2022|title=UN Security Council in emergency meeting after Russia seizes second Ukrainian nuclear plant|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-03-05/russian-forces-seize-ukrainian-power-plant-as-advancement-stalls/100884702|access-date=4 March 2022|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305192307/https://www.abc.net.au/news/2022-03-05/russian-forces-seize-ukrainian-power-plant-as-advancement-stalls/100884702|url-status=live}}</ref> Izjavil je tudi, da ruski [[BM-21 Grad]] obstreljujejo mestne bolnišnice in da prebivalci Mariupola nimajo več gretja, tekoče vode ali elektrike.<ref>{{navedi splet|title=Results in talks on humanitarian corridors for Mariupol not yet achieved – adviser to interior minister|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420367-results-in-talks-on-humanitarian-corridors-for-mariupol-not-yet-achieved-adviser-to-interior-minister.html|access-date=4 March 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304230530/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420367-results-in-talks-on-humanitarian-corridors-for-mariupol-not-yet-achieved-adviser-to-interior-minister.html|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je bila predlagana začasna prekinitev ognja za regijo Mariupol, da bi državljanom omogočili evakuacijo.<ref>{{navedi novice|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-3d9e50b2fa8b08ce1f74c1b09403186e|title=Reports: Russia to observe ceasefire in 2 areas of Ukraine|last1=Drake|first1=Andrew|last2=Ebel|first2=Francesca|last3=Karmanau|first3=Yuras|last4=Chernov|first4=Mstyslav|date=4 March 2022|work=Associated Press|access-date=4 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306010137/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-3d9e50b2fa8b08ce1f74c1b09403186e|url-status=live}}</ref> 5. marca je ukrajinska vlada objavila, da želi evakuirati 200.000 civilistov iz Mariupola. [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] (ICRC) je napovedal, da bo deloval kot garant za novo premirje, ki bo omogočilo to evakuacijo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/red-cross-acting-as-ceasefire-guarantor-to-allow-evacuation-of-mariupol-volnovakha-report/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306112553/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/red-cross-acting-as-ceasefire-guarantor-to-allow-evacuation-of-mariupol-volnovakha-report/|url-status=dead|title=Red Cross acting as ceasefire guarantor to allow evacuation of Mariupol, Volnovakha – report|archivedate=6 March 2022|website=www.timesofisrael.com}}</ref> Rdeči križ je razmere v Mariupolu opisal kot »izjemno hude«.<ref>Hamza Mohamed and Nadim Asrar, Al Jazeera (5 Mar 2022) [https://www.aljazeera.com/news/2022/3/5/russia-ukraine-nato-support-liveblog Russia-Ukraine live news: Mariupol evacuation halted] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220307143958/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/5/russia-ukraine-nato-support-liveblog|date=7 March 2022}}</ref> Po treh dneh obstreljevanja je bilo razglašeno premirje, ki naj bi veljalo od 11:00 do 16:00.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=dead|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|date=5 March 2022|archivedate=6 March 2022|via=www.bbc.com}}</ref> Civilisti so se začeli evakuirati iz Mariupola po humanitarnem koridorju v mesto [[Zaporožje]]. Ko so civilisti vstopili v evakuacijski koridor, so ruske sile nadaljevale z obstreljevanjem mesta, zaradi česar so se morali evakuiranci vrniti nazaj.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|work=BBC News|author=Joel Gunter|date=5 March 2022|access-date=5 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=live}}</ref> Ukrajinske oblasti so pozneje sporočile, da ruske sile niso upoštevale prekinitve ognja in so nadaljevale z obstreljevanjem mesta.<ref>{{navedi novice|date=5 March 2022|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|access-date=5 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=live}}</ref> Ruski uradniki so ukrajinske sile obtožili, da civilistom niso dovolile evakuacije proti Rusiji.<ref>{{navedi novice|agency=Reuters|date=5 March 2022|title=UK accuses Russia of using Mariupol ceasefire plan to reset forces|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/uk-accuses-russia-using-mariupol-ceasefire-plan-reset-forces-2022-03-05/|access-date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306070128/https://www.reuters.com/world/europe/uk-accuses-russia-using-mariupol-ceasefire-plan-reset-forces-2022-03-05/|url-status=live}}</ref> DLR je poročala, da so iz Mariupola evakuirali le 17 civilistov.<ref>{{navedi novice|last1=Polityuk|first1=Pavel|last2=Vasovic|first2=Aleksandar|title=Kyiv, Moscow trade blame over failed evacuation as Russian assault grinds on|url=https://thestarphoenix.com/pmn/business-pmn/kyiv-moscow-trade-blame-over-failed-evacuation-as-russian-assault-grinds-on|date=5 March 2022|access-date=5 March 2022|website=Saskatoon StarPhoenix|agency=Reuters}}</ref> Rdeči križ je 6. marca sporočil, da je bil drugi poskus evakuacije civilistov iz Mariupola ponovno neuspešen.<ref name="DW0603Evacuation">{{navedi novice|title=Ukraine: Second attempt to evacuate civilians from Mariupol fails — live updates {{!}} DW {{!}} 6 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraine-second-attempt-to-evacuate-civilians-from-mariupol-fails-live-updates/a-61030032|access-date=6 March 2022|work=Deutsche Welle|date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://archive.today/20220306161124/https://www.dw.com/en/ukraine-second-attempt-to-evacuate-civilians-from-mariupol-fails-live-updates/a-61030032|url-status=live}}</ref> [[Anton Heraščenko]], ukrajinski uradnik, je dejal, da se je drugi poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja za civiliste v Mariupolu končal z ruskim bombardiranjem.<ref name="DW0603Evacuation" /> Rdeči križ je sporočil, da so v Mariupolu »uničujoči prizori človeškega trpljenja«.<ref name="DW0603Evacuation" /><ref>{{navedi novice|last1=Gunter|first1=Joel|title=Mariupol: Fires, no water, and bodies in the street|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60637338|access-date=6 March 2022|work=BBC News|date=6 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309062533/https://www.bbc.com/news/world-europe-60637338|url-status=live}}</ref> Pozneje zjutraj je Ina Sovsun, ukrajinska poslanka, izjavila, da so ruske sile poškodovale cevovod za gorivo, ki oskrbuje Mariupol, zaradi česar je več kot 700.000 ljudi ostalo brez ogrevanja, in dejala, da bi ljudje lahko zmrznili do smrti, saj je temperatura tisti čas pogosto padla pod 0&nbsp;°C.<ref>{{navedi novice|last1=Braithwaite|first1=Sharon|title=Ukrainian MP: Russia has damaged Donetsk-Mariupol pipeline, leaving over 700,000 people without heat|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-06-22/h_0270b55168bce7fce3c9226a2874d715|access-date=6 March 2022|work=CNN|date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306233610/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-06-22/h_0270b55168bce7fce3c9226a2874d715|url-status=live}}</ref> Bombardiranje je zadelo tudi zadnji delujoči telefonski stolp v mestu.<ref>{{navedi splet|last=Marsi|first=Federica|title=Anguished Ukrainians await news of relatives in besieged Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/9/anguished-ukrainians-await-news-of-relatives-in-besieged-mariupol|access-date=9 March 2022|website=www.aljazeera.com|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309234654/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/9/anguished-ukrainians-await-news-of-relatives-in-besieged-mariupol|url-status=live}}</ref> 7. marca je direktor operacij ICRC izjavil, da so bili sporazumi o humanitarnem koridorju sklenjeni le načeloma, brez potrebne natančnosti glede poti, ur in dogovora o tem, ali je sploh mogoče prinesti blago. Ekipa ICRC je ugotovila, da je bila ena od predlaganih koridorskih cest minirana in je o tem začela pogovore z ruskimi in ukrajinskimi silami.<ref name="bbcr4today-20220307">{{cite AV media|url=https://www.bbc.co.uk/sounds/play/m001546h|title=Today 7 Mar 2022|publisher=BBC Radio 4|work=Today|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022|time=1h:41m:00s-1h:43m:41s|quote=''ICRC Director of Operation Dominik Stillhart:'' ... so far we have seen unfortunately only agreements in principle ... they have immediately broken down because they lack precision, they lack the kind of information and agreements over times, over roads, over whether people can go out or goods can come in, so all of these things need to be agreed in military to military talks in order for us to also be on the ground to facilitate the agreement between the parties ... we have been talking to them for days on end getting them to an agreement that is sufficiently precise so that it can then be implemented. ... We have a team in Mariupol on the ground ... the [corridor] road that was indicated to them was actually mined so therefore the agreement could not be implemented. That is why it is so important that the two parties have a precise agreement.}}</ref><ref name="nw-20220307">{{navedi novice|url=https://www.newsweek.com/evacuation-route-offered-fleeing-ukrainians-mined-1685418|title=Evacuation Route Offered to Fleeing Ukrainians Was Mined—Red Cross|last=Rahman|first=Khaleda|magazine=Newsweek|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309083754/https://www.newsweek.com/evacuation-route-offered-fleeing-ukrainians-mined-1685418|url-status=live}}</ref> 8. marca je bil izveden nov poskus evakuacije civilistov, vendar je ukrajinska vlada obtožila Rusijo, da je ponovno kršila premirje z bombardiranjem evakuacijskega koridorja.<ref name="nw-20220308">{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/ukraine-accuses-russia-of-attacking-humanitarian-corridors-as-civilians-flee-cities/|title=Ukraine accuses Russia of attacking humanitarian corridors as civilians flee cities|last1=Zaks|first1=Dmitry|last2=Clark|first2=Dave|work=Agence France-Presse|publisher=The Times of Israel|date=8 March 2022|access-date=8 March 2022|archive-date=8 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308213843/https://www.timesofisrael.com/ukraine-accuses-russia-of-attacking-humanitarian-corridors-as-civilians-flee-cities/|url-status=live}}</ref> 9. marca je [[Associated Press]] poročal, da so mestni delavci v množičnem grobu na enem od mestnih pokopališč pokopali na desetine ukrajinskih civilistov in vojakov. Prejšnji dan je rusko granatiranje zadelo pokopališče, prekinilo pokope in poškodovalo zid.<ref>{{navedi splet|author1=Mstyslav Chernov|title=Besieged Ukraine city of Mariupol buries dead in mass grave|url=https://www.ctvnews.ca/world/besieged-ukraine-city-of-mariupol-buries-dead-in-mass-grave-1.5812603|website=ctvnews.ca|publisher=CTV News|access-date=12 March 2022|location=Mariupol, Ukraine|date=9 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313013644/https://www.ctvnews.ca/world/besieged-ukraine-city-of-mariupol-buries-dead-in-mass-grave-1.5812603|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Mass grave set up in Mariupol as morgues overflow|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60657155|access-date=9 March 2022|work=BBC News|date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309234737/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60657155|url-status=live}}</ref> Pozneje je propadel še en poskus prekinitve ognja, potem ko je Orlov poročal, da so ruski vojaki streljali na gradbene delavce in evakuacijske točke. Orlov je pomanjkanje oskrbe v mestu opisal kot tako hude, da prebivalci topijo sneg, da bi dobili vodo.<ref name=":Evacuationpoint">{{navedi splet|title=War in Ukraine live updates: Russia fires on civilian evacuation points in Mariupol, deputy mayor says|url=https://www.npr.org/live-updates/ukraine-chernobyl-russia-evacuation-mariupol#mariupol-official-says-russian-forces-fired-on-evacuation-points-breaching-the-cease-fire|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309134705/https://www.npr.org/live-updates/ukraine-chernobyl-russia-evacuation-mariupol#mariupol-official-says-russian-forces-fired-on-evacuation-points-breaching-the-cease-fire|archive-date=9 March 2022|access-date=9 March 2022|website=NPR}}</ref> Kasneje istega dne je mestni svet Mariupola izdal izjavo, da je ruski zračni napad [[Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|zadel in uničil]] porodnišnico in otroško bolnišnico.<ref>{{navedi novice|date=9 March 2022|title=Mariupol says children's hospital destroyed by Russian bombing|work=National Post|url=https://nationalpost.com/pmn/news-pmn/mariupol-says-childrens-hospital-destroyed-by-russian-bombing|access-date=9 March 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|date=9 March 2022|title=Attacks hits Ukraine children's hospital, officials say|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-2bed71c00916d44ea951c5809b446db3|access-date=9 March 2022|website=AP NEWS|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310013615/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-2bed71c00916d44ea951c5809b446db3|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Harding|first1=Luke|title='Pure genocide': civilian targets in Mariupol 'annihilated' by Russian attacks|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/pure-genocide-civilian-targets-in-mariupol-annihilated-by-russian-attacks|work=The Guardian|date=9 March 2022|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309220128/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/pure-genocide-civilian-targets-in-mariupol-annihilated-by-russian-attacks|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so navedli, da so bili ubiti trije civilisti, najmanj 17 pa je bilo ranjenih.<ref>{{navedi novice|title=Ukraine war: Three dead as maternity hospital hit by Russian air strike|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60675599|agency=Associated Press|publisher=BBC|date=9 March 2022|access-date=10 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309204706/https://www.bbc.com/news/world-europe-60675599|url-status=live}}</ref> == Napredovanje v mestu == === Ruski prodor v mesto === [[Slika:War_damages_in_Mariupol,_12_March_2022_(01).jpg|sličica|Ceste v Mariupolu, 12. marec 2022]] Ukrajinska vojska je 12. marca izjavila, da so ruske sile zavzele vzhodno obrobje Mariupola.<ref>{{navedi novice|last1=Chernov|first1=Mstyslav|last2=Karmanu|first2=Yuras|title=Russian troops push towards Kyiv, key cities blockaded|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-chechnya-b1ce8f7db6408fc78e9204385b6dc754|access-date=12 March 2022|work=Associated Press|date=12 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314040531/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-chechnya-b1ce8f7db6408fc78e9204385b6dc754|url-status=live}}</ref> Kasneje je konvoj vozil 82 etničnih Grkov lahko zapustil mesto po humanitarnem koridorju.<ref>{{navedi splet|last=Nedos|first=Vassilis|title=Greek convoy makes it out of Mariupol {{!}} eKathimerini.com|url=https://www.ekathimerini.com/news/1178856/greek-convoy-makes-it-out-of-mariupol/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311182004/https://www.ekathimerini.com/news/1178856/greek-convoy-makes-it-out-of-mariupol/|archive-date=11 March 2022|access-date=3 March 2022|website=www.ekathimerini.com}}</ref><ref>{{navedi splet|last=|title=Humanitarian corridor for Greek expatriates in Mariupol {{!}} eKathimerini.com|url=https://www.ekathimerini.com/news/1178804/humanitarian-corridor-for-greek-expatriates-in-mariupol/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304081741/https://www.ekathimerini.com/news/1178804/humanitarian-corridor-for-greek-expatriates-in-mariupol/|archive-date=4 March 2022|access-date=4 March 2022|website=www.ekathimerini.com}}</ref> Bojčenko je 13. marca izjavil, da so ruske sile v preteklih 24 urah mesto bombardirale najmanj 22-krat, s sto bombami, in dodal, da zalog hrane in vode v mestu primankuje.<ref>{{navedi novice|title=Ukraine's Mariupol city says 2,187 residents killed since start of war|url=https://www.devdiscourse.com/article/law-order/1960811-ukraines-mariupol-city-says-2187-residents-killed-since-start-of-war|access-date=13 March 2022|agency=Reuters|publisher=Devdiscourse|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313144512/https://www.devdiscourse.com/article/law-order/1960811-ukraines-mariupol-city-says-2187-residents-killed-since-start-of-war|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Ukraine's Mariupol says city's last reserves of food and water are running out|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-citys-last-reserves-food-water-are-running-out-2022-03-13/|access-date=13 March 2022|work=Reuters|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314041940/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-citys-last-reserves-food-water-are-running-out-2022-03-13/|url-status=live}}</ref> Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je ukrajinska nacionalna garda čez dan z artilerijskimi udari poškodovala več ruskih oklepnih vozil.<ref>{{navedi novice|title=Оборона Мариуполя: уничтожена бронетехника и живая сила врага|url=https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/03/14/7331129/|date=13 March 2022|access-date=14 March 2022|author=Olga Gluschenko|work=Ukrayinska Pravda|language=ru|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314083428/https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/03/14/7331129/|url-status=live}}</ref> İsmail Hacıoğlu, vodja lokalne [[Mošeja sultana Sulejmana|mošeje sultana Sulejmana]], je izjavil, da 86 turških državljanov v mestu čaka na evakuacijo s strani turške vlade.<ref name="hurriyet">{{navedi splet|date=13 March 2022|title=Turkey to evacuate citizens in Mariupol mosque: FM|url=https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-to-evacuate-citizens-in-mariupol-mosque-fm-172184|publisher=Hurriyet daily news|access-date=14 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314104410/https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-to-evacuate-citizens-in-mariupol-mosque-fm-172184|url-status=live}}</ref> Več kot 160 avtomobilov je lahko zapustilo mesto 14. marca ob 13:00 po lokalnem času, kar je bila prva dovoljena evakuacija med obleganjem. Rusko obrambno ministrstvo je navedlo, da so v mesto, potem ko so ruske sile zavzele obrobje, pripeljali 450 ton humanitarne pomoči.<ref>{{navedi novice|title=First convoy of civilians escapes besieged Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-russia-war-mariupol-evacuation-convoy|date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|work=Al Jazeera|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314183056/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-russia-war-mariupol-evacuation-convoy|url-status=live}}</ref> Ukrajinski vojaški predstavniki naj bi pozneje ubili 150 ruskih vojakov in uničili 10 ruskih vozil.<ref>{{navedi novice|title=ЗСУ відбили атаки на Маріуполь, знищили ворожу техніку і 150 загарбників – штаб|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/15/7331402/|date=15 March 2022|access-date=15 March 2022|author=Olga Gluschenko|work=Ukrayinska Pravda|language=uk|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314232512/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/15/7331402/|url-status=live}}</ref> Istega dne je [[Ramzan Kadirov]], vodja Čečenije, izjavil, da čečenski vojaki sodelujejo v obleganju in so za kratek čas vstopili v Mariupol, preden so se umaknili. Kadirov je tudi izjavil, da je bil [[Adam Delimhanov]], tesen zaveznik in član [[Državna duma|državne dume]], poveljnik čečenskih sil v Mariupolu.<ref name="delimkhanov">{{navedi splet|last=Rasheed|first=Jillian Kestler-D'Amours,Zaheena|title=US warns China not to help Russia; Moscow-Kyiv talks to resume|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/russia-ukraine-talks-to-resume-amid-moscow-advance-liveblog|access-date=15 March 2022|website=www.aljazeera.com|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315062507/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/russia-ukraine-talks-to-resume-amid-moscow-advance-liveblog|url-status=live}}</ref> Pogreb stotnika Alekseja Gluščaka iz [[GRU]] je bil v Tjumnu in razkrito je bilo, da je umrl blizu Mariupola, verjetno v zgodnjih fazah obleganja.<ref>{{navedi novice|last=Stewart|first=Will|date=14 March 2022|title=Ukraine war: Russia admits first loss of GRU intelligence officer|url=https://www.standard.co.uk/news/world/russia-gru-general-killed-ukraine-war-vladimir-putin-b987888.html|access-date=15 March 2022|website=Evening Standard|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314174724/https://www.standard.co.uk/news/world/russia-gru-general-killed-ukraine-war-vladimir-putin-b987888.html|url-status=live}}</ref> 15. marca je okoli 4000 vozil z okoli 20.000 civilisti lahko zapustilo mesto.<ref>{{navedi novice|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-20-000-evacuated-from-mariupol-in-biggest-evacuation-yet-from-besieged-port-city-12566507|title=Ukraine war: 20,000 flee Mariupol in biggest evacuation yet from besieged port city|author=Andy Hayes|work=[[Sky News]]|date=15 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315213712/https://news.sky.com/story/ukraine-war-20-000-evacuated-from-mariupol-in-biggest-evacuation-yet-from-besieged-port-city-12566507|url-status=live}}</ref> [[Slika:Refugee_civilians_in_Mariupol.jpg|sličica|Civilni begunci v Mariupolu, 12. marec 2022]] Uradnik ukrajinske vlade Anton Heraščenko je dejal, da je bil ruski generalmajor Oleg Mitjaev, poveljnik 150. motorizirane strelske divizije, ubit, ko so ruske sile poskušale vdreti v mesto.<ref name=":5">{{navedi novice|date=15 March 2022|title=Fourth Russian general killed in fighting, Ukraine says|agency=Associated Press|via=The Washington Times|url=https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316030526/https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Fourth Russian general killed in Ukraine, claims president Zelensky|url=https://www.msn.com/en-gb/news/world/fourth-russian-general-killed-in-ukraine-claims-president-zelensky/ar-AAVch7M|access-date=18 March 2022|website=MSN|language=en-GB|archive-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318203156/https://www.msn.com/en-gb/news/world/fourth-russian-general-killed-in-ukraine-claims-president-zelensky/ar-AAVch7M|url-status=live}}</ref> Regionalno dramsko gledališče Doneck, v katerem je poiskalo zatočišče na stotine civilistov, je bilo 16. marca zadeto v ruskem zračnem napadu in uničeno.<ref>{{navedi novice|title=Ukraine rescuers search Mariupol theater rubble as Russian attacks continue|url=https://www.pbs.org/newshour/world/ukraine-rescuers-search-mariupol-theater-rubble-as-russian-attacks-continue|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|author=Andrea Rosa|agency=Associated Press|publisher=PBS|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323131256/https://www.pbs.org/newshour/world/ukraine-rescuers-search-mariupol-theater-rubble-as-russian-attacks-continue|url-status=live}}</ref> Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je pozneje izjavil, da so ruske sile ciljale tudi na bazen Neptun.<ref>{{navedi novice|url=https://www.kiro7.com/news/trending/russia-attacks-ukraine-mariupol-theater-used-shelter-bombed/FCCS554IAVBJDJK6NWAU6ALSXI/|title=Russia attacks Ukraine: Mariupol theater used as shelter bombed|author=Natalie Drier|work=KIRO-TV|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316195439/https://www.kiro7.com/news/trending/russia-attacks-ukraine-mariupol-theater-used-shelter-bombed/FCCS554IAVBJDJK6NWAU6ALSXI/|url-status=live}}</ref> 18. marca so sile DLR sporočile, da so zavzele letališče Mariupol.<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20220318/mariupol-1778871851.html|title=Мариупольский аэропорт полностью перешел под контроль ДНР|date=18 March 2022|work=RIA Novosty|access-date=19 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323181953/https://ria.ru/20220318/mariupol-1778871851.html|url-status=live}}</ref> Po besedah ​​župana so spopadi pozneje dosegli središče mesta,<ref>{{navedi novice|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-missile-lviv-russian-invasion/31759094.html|title=Fighting Reaches Center Of Mariupol As Putin Puts Up Defiant Appearance|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323232625/https://www.rferl.org/a/ukraine-missile-lviv-russian-invasion/31759094.html|url-status=live}}</ref> 19. marca pa so se ruske in ukrajinske sile začele spopadati pri [[Železarna in jeklarna Azovstal|jeklarni Azovstal]].<ref>{{navedi novice|date=19 March 2022|title=Russians push deeper into Mariupol as locals plead for help|language=en-CA|work=The Toronto Star|url=https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/03/19/ukraines-leader-warns-war-will-cost-russia-for-generations.html|access-date=19 March 2022|issn=0319-0781|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319161142/https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/03/19/ukraines-leader-warns-war-will-cost-russia-for-generations.html|url-status=live}}</ref> Istega dne je predsednik [[Volodimir Zelenski]] polkovniku [[Volodimir Baranjuk|Volodimirju Baranjuku]] in majorju [[Denis Prokopenko|Denisu Prokopenku]], vodjema obrambe v Mariupolu, podelil čast [[Heroj Ukrajine|heroja Ukrajine]], najvišje vojaško priznanje v državi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.president.gov.ua/en/news/zmistovni-peregovori-pro-mir-i-bezpeku-dlya-ukrayini-yedinij-73661|title=Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes - address by President Volodymyr Zelenskyy}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://books.google.it/books?id=VMZuEAAAQBAJ&pg=PT388&lpg=PT388&dq=baranyuk+prokopenko+hero+of+ukraine&source=bl&ots=x8MChblLbv&sig=ACfU3U1FZbTwonkssniBBEGgqThKR8awGw&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwjYkob7qPX3AhXLSfEDHeKHDocQ6AF6BAgCEAM#v=onepage&q=baranyuk+prokopenko+hero+of+ukraine&f=false|title=War Speeches I: February – March 2022|first=Volodymyr|last=Zelensky|publisher=lmverlag|via=Google Books}}</ref> V tem času je bil major Mikita Nadtočij, poveljnik drugega bataljona polka Azov, med poskusom prevoza ubitih in ranjenih v bolnišnico v Azovstalu ranjen v ruskem zračnem napadu. Iz Mariupola so ga skupaj z drugimi hudo ranjenimi vojaki evakuirali v prvi helikopterski evakuaciji iz Azovstala 21. marca.<ref>[https://www.yahoo.com/news/azov-regiment-commander-denys-prokopenko-193657362.html Azov Regiment Commander Denys Prokopenko hands over his command]</ref> 20. marca je mestni svet Mariupola trdil, da so ruske sile v zadnjem tednu prisilno deportirale »več tisoč« ljudi v taborišča in oddaljena mesta v Rusiji.<ref name="Mariupol residents are being forced" /><ref>{{navedi novice|agency=Reuters|date=20 March 2022|title=Mariupol says Russia forcefully deported thousands of people|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-russia-forcefully-deported-thousands-its-people-2022-03-20/|access-date=20 March 2022|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321035327/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-russia-forcefully-deported-thousands-its-people-2022-03-20/|url-status=live}}</ref><ref name="auto9">{{navedi splet|last1=Bondarenko|first1=Khrystyna|last2=Watson|first2=Ivan|last3=Stapleton|first3=AnneClair|title="Bombs falling every 10 minutes," says Ukrainian officer in Mariupol|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-21-22/h_aa76393e1b16e6be6d04b0acb9fb96d4|website=CNN World|publisher=CNN|access-date=24 March 2022|location=Dnipro|language=en|date=21 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323123424/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-21-22/h_aa76393e1b16e6be6d04b0acb9fb96d4|url-status=live}}</ref> Rusija je obtožbe zanikala.<ref name="auto9" /> Istega dne je bila v [[Bombardiranje umetniške šole v Mariupolu|ruskem bombardiranju uničena stavba umetniške šole]], v kateri je zatočišče poiskalo okoli 400 ljudi.<ref>{{navedi novice|title=Russian forces bomb school sheltering 400 people in Mariupol, city council says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9|access-date=20 March 2022|agency=CNN|date=20 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322023901/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9|url-status=live}}</ref> Ukaz ruskega ministrstva za obrambo o predaji, odložitvi orožja in evakuaciji mesta je bil oddan 20. marca, pri čemer je ministrstvo zahtevalo pisni odgovor do 02:00 UTC naslednji dan.<ref>{{navedi novice|title=Ukraine has rejected Vladimir Putin's demand to surrender the stricken city of Mariupol.|url=https://www.lbc.co.uk/news/putin-ukraine-hours-surrender-besieged-mariupol/|access-date=21 March 2022|agency=lbc|date=20 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322005621/https://www.lbc.co.uk/news/putin-ukraine-hours-surrender-besieged-mariupol/|url-status=live}}</ref> Ukrajinska vlada in župan Mariupola sta ultimat zavrnila.<ref>{{navedi novice|title=Ukraine rejects Russian demand to surrender Mariupol and lay down arms|url=https://metro.co.uk/2022/03/21/ukraine-rejects-russias-ultimatum-to-surrender-mariupol-16311563/|access-date=21 March 2022|agency=lbc|date=21 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322132812/https://metro.co.uk/2022/03/21/ukraine-rejects-russias-ultimatum-to-surrender-mariupol-16311563/|url-status=live}}</ref> V tem trenutku je eden od poveljnikov ukrajinskega bataljona razmere v mestu opisal z besedami »bombe padajo vsakih 10 minut«.<ref name="auto9" /> [[Slika:Destruction_of_Russian_tanks_by_Ukrainian_troops_in_Mariupol_(1).jpg|sličica|Ukrajinske enote so v Mariupolu uničile ruski tank]] [[Slika:Ukrainian_soldiers_attack_a_Russian_tank_in_Mariupol_(1).jpg|sličica|Ukrajinski vojaki, ki napadajo ruski tank v Mariupolu]] 23. marca so lokalne oblasti, vključno z županom, zapustile mesto zaradi vse slabših razmer.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 24|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|website=[[Institute for the Study of War]]}}</ref> Naslednji dan so ruske sile vstopile v središče Mariupola<ref>{{navedi novice|date=25 March 2022|title=Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|access-date=25 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324032821/https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|url-status=live}}</ref> in zavzele pravoslavno cerkev priprošnje Matere božje. Mestna uprava je trdila, da poskušajo Rusi demoralizirati prebivalce z javnim vzklikanjem trditev o ruskih zmagah, vključno z izjavami, da je bila [[Odesa]] zavzeta.<ref>{{navedi splet|title=Institute for the Study of War|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|access-date=25 March 2022|website=Institute for the Study of War|language=en|archive-date=25 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325065358/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|url-status=live}}</ref> Vadim Bojčenko je 27. marca dejal, da so ruske sile, medtem ko je bil Mariupol še pod ukrajinskim nadzorom, prodrle globoko v mesto in da je potrebno narediti »popolno evakuacijo« prebivalstva mesta.<ref>{{navedi splet|title=Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed|url=https://www.rferl.org/a/lviv-attack-humanitarian-corridors/31772646.html|access-date=28 March 2022|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> Do te točke je ukrajinskim vojakom zmanjkalo hrane in čiste pitne vode in analitik je verjel, da se ukrajinske sile ne bodo mogle boriti več kot nekaj dni. Vendar so ukrajinski častniki zavrnili evakuacijo iz mesta, saj niso želeli zapustiti svojih ranjenih in mrtvih vojakov in civilistov.<ref name="second month">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2022/03/27/world/europe/russia-ukraine-war-combat.html|title=As the war in Ukraine moves into its second month, fears grow of Mariupol's fall to Russia.|author=Carlotta Gall|work=The New York Times|date=27 March 2022|accessdate=29 March 2022}}</ref> Računalniški muzej »Club 8bit« je bil uničen.<ref>{{navedi splet|title=Russia's invasion of Ukraine has destroyed a historic computer museum|url=https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|website=Engadget|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328230223/https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|archive-date=28 March 2022|date=27 March 2022|url-status=live}}</ref> [[Slika:Mariupol_20220323_004.jpg|sličica|Obstreljena stanovanjska hiša v Mariupolu, 23. marec 2022]] 28. marca je župan Vadim Bojčenko v televizijskem intervjuju dejal, da »smo danes v rokah okupatorjev«,<ref>{{navedi splet|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1011874/mariupol-is-in-the-hands-of-russia-mayor-says|title=Mariupol is 'in the hands' of Russia, mayor says|date=29 March 2022|accessdate=29 March 2022|website=[[theweek.com]]}}</ref> tiskovni predstavnik urada župana Mariupola pa je sporočil, da je bilo v mestu od začetka napada ubitih »skoraj 5000 ljudi«.<ref name="reuters.com">{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/nearly-5000-people-killed-siege-ukraines-mariupol-mayors-office-2022-03-28/|title=Nearly 5,000 people killed in siege of Ukraine's Mariupol – mayor's office|website=Reuters|access-date=28 March 2022|date=28 March 2022}}</ref><ref name="reuters.com"/><ref name="5000killed">{{Cite magazine|date=6 April 2022|title=More Than 5,000 Civilians Killed in Mariupol, Mayor Says|url=https://time.com/6165052/mariupol-death-toll-ukraine-war/|magazine=TIME|access-date=6 April 2022|archive-date=2022-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407065101/https://time.com/6165052/mariupol-death-toll-ukraine-war/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Schreck|first1=Adam|last2=Rosa|first2=Andrea|date=6 April 2022|title=Mariupol's dead put at 5,000 as Ukraine braces in the east|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-business-europe-crime-a16ccf4774ddcd224c8e07685148b6f1|access-date=6 April 2022}}</ref> Ukrajinska vlada je ocenila, da je bilo »od 20.000 do 30.000« prebivalcev Mariupola prisilno poslanih<ref name="Radio Liberty" /> v taborišča v Rusiji<ref name="Mariupol residents are being forced" /> pod ruskim vojaškim nadzorom.<ref name="Radio Liberty" /> Čez dan so ruske sile zavzele upravno stavbo v severnem okrožju Kalmjuski<ref name="yahoo brink" /> in vojaško poveljstvo polka Azov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.portfolio.hu/global/20220328/elfoglaltak-az-oroszok-a-rettegett-azov-zaszloalj-egyik-bazisat-535959|title=Elfoglalták az oroszok a rettegett Azov-zászlóalj egyik bázisát|language=hu|website=Portfolio|date=28 March 2022}}</ref> Poleg tega je ruski tiskovni predstavnik [[Igor Konašenkov]] sporočil, da so ruske sile sestrelile ukrajinski [[Mil Mi-8]],<ref>{{navedi splet|url=https://youtube.com/watch?v=lbfQynf2VcU|title=Guerra Ukrania: 15 soldados Ucranianos mueren al Rusia derribar su helicoptero en Mariúpol|work=[[RTVE]]|language=es|date=28 March 2022}}</ref> ki je bil po njegovih besedah ​​namenjen v Mariupol, da bi evakuiral voditelje polka Azov.<ref name="UkrCas1">{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1428507|title=Russia says helicopter downed near Mariupol was headed to evacuate Azov unit leaders|language=en|work=Tass Russian News Agency|date=28 March 2022}}</ref> Na splošno je bilo po besedah ​​ukrajinskega predsednika Zelenskega 90 odstotkov pilotov helikopterjev, poslanih v Mariupol med obleganjem, da bi oskrbeli ukrajinske sile in evakuirali ranjene, izgubljenih zaradi ruske zračne obrambe,<ref>{{navedi splet|url=https://interfax.com.ua/news/general/833732.html|title=Під час оборони Маріуполя загинуло багато льотчиків|website=Інтерфакс-Україна}}</ref> medtem ko je ukrajinski general potrdil izgubo treh helikopterjev.<ref name="daring">{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|title=Inside Ukraine's Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol|first=Howard|last=Altman|date=25 May 2022|website=The Drive|accessdate=2022-07-21|archive-date=2022-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220525230217/https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|url-status=dead}}</ref> Naslednji dan naj bi ruske sile ukrajinske enote v mestu verjetno razdelile na dva in morda celo na tri žepe.<ref name="March29">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-29|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 29|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|website=[[Institute for the Study of War]]|date=29 March 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> 2. aprila so ruske sile zavzele stavbo [[Varnostna služba Ukrajine|SBU]] v središču Mariupola,<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-2|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 2|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=2 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> nato pa ni bilo več poročil o bojih na tem območju. 4. aprila se je en ukrajinski bataljon predal,<ref name="crimeasborder">{{navedi splet|url=https://news.yahoo.com/azov-regiment-believes-russian-troops-185949791.html|title=Azov Regiment believes Russian troops should have been stopped on Crimeas border|website=news.yahoo.com}}</ref> ruski uradniki pa so dva dni pozneje izjavili, da so zajeli 267 ukrajinskih marincev iz 503. bataljona ukrajinskih mornariških sil.<ref>{{navedi splet|url=https://eurasiantimes.com/russia-says-marine-surrendered-en-masse-in-mariupol-ukrain/|title=Russia Says Ukrainian Marines Surrendered En-Masse In Mariupol; Western Experts Call It Putin's Propaganda|work=Eurasian Times|date=6 April 2022|quote=267 Ukrainian marines from the 503rd Battalion of the Ukrainian Naval Forces opted to surrender in the encircled Mariupol}}</ref> Zaradi predaje so bile črte med ukrajinsko 36. ločeno mornariško brigado in polkom Azov pretrgane.<ref name="crimeasborder" /> Ukrajina je trdila, da je izvedla za ponovno oskrbo ali dostavo okrepitev sedem misij v tovarno Azovstal z uporabo približno 16 Mi-8, v parih po dva ali štiri, od katerih sta bila dva sestreljena.<ref>{{navedi splet|title=Inside Ukraine’s Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|date=25 May 2022|accessdate=2022-07-21|archive-date=2022-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220525230217/https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|url-status=dead}}</ref> Ukrajinske trditve niso preverjene, vendar je Rusija v tem času trdila (5. aprila), da je sestrelila dva ukrajinska Mi-8.<ref>{{navedi splet|title=Russia Says Prevented Ukraine Officers Fleeing Mariupol By Air|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/05/russia-says-prevented-ukraine-officers-fleeing-mariupol-by-air-a77230|date=5 April 2022}}</ref> 7. aprila je DLR objavila, da je središče Mariupola očiščeno ukrajinskih sil. Medtem so ruske enote 1. aprila začele napredovanje z jugozahoda, tako da je ukrajinska vojska do 7. aprila delno nadzorovala območje okoli pristanišča na jugozahodu Mariupola.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-7|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 7|first1=Mason|last1=Clark|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=7 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> 4. aprila je projektil ruske mornarice zadel tovorno ladjo, s sedežem na Malti, ki je plula pod zastavo [[Dominika|Dominike]], zaradi česar je ladja zagorela.<ref>{{navedi novice|last=Saul|first=Jonathan|date=5 April 2022|title=Foreign ship sinks in Mariupol after missile attacks, says flag registry|newspaper=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-foreign-merchant-ship-hit-by-missile-in-mariupol-ukrainian-official-2/|via=www.theglobeandmail.com}}</ref> Poleg tega so ruske sile 7. aprila zavzele most, ki vodi do jeklarne Azovstal.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-8|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 8|author1=Mason Clark|author2=Kateryna Stepanenko|publisher=Institute for the Study of War|date=8 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> Naslednji dan so ruske čete zavzele južni del pristanišča Mariupol.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-9|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 9|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|first4=Karolina|last4=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=9 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> 10. aprila so ruske sile zavzele ribiško pristanišče in ločile ukrajinske enote v pristanišču od tistih v jeklarni Azovstal v dva žepa, medtem ko je bil možen tretji žep osredotočen na jeklarno Ilič na severu.<ref name="10April">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-10|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 10|first1=Mason|last1=Clark|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> Naslednji dan so sile DLR trdile, da so zavzele 80 % Mariupola. Lokalne ukrajinske sile so pričakovale, da bo mesto kmalu padlo, saj jim je zmanjkovalo streliva, analitiki Inštituta za preučevanje vojne pa so menili, da bo Mariupol padel v enem tednu.<ref name="11 April assessment">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-11|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 11|first1=Mason|last1=Clark|first2=Karolina|last2=Hird|first3=George|last3=Barros|website=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref><ref name="brace for fall">{{navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/11/ukraine-braces-for-fall-of-mariupol-to-russia-a77297|title=Ukraine Braces for Fall of Mariupol to Russia|author=Emmanuel Peuchot|work=Moscow Times|date=11 April 2022|accessdate=11 April 2022}}</ref> === Zadnji uporniški žepi === 11. aprila so ruski mediji poročali, da je bilo zajetih 160 ukrajinskih vojakov iz 36. ločene mornariške brigade zajetih z njihovo opremo.<ref>{{navedi splet|url=https://24happenings.com/top-world/174750.html|title=It became known about the Marines handed over to the Ukrainian Armed Forces in Mariupol|date=11 April 2022|work=24 Happenings|quote=About 160 Marines surrendered to the Ukrainian Armed Forces (APU) in Mariupol.|accessdate=2022-07-21|archive-date=2022-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220411214754/https://24happenings.com/top-world/174750.html|url-status=dead}}</ref> V noči med 11. in 12. aprilom<ref name="baranyuk">{{navedi novice|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/14398327|title=Басурин сообщил об убийстве в Мариуполе командира 36-й бригады морской пехоты ВС Украины|trans-title=Basurin announced the murder in Mariupol of the commander of the 36th Separate Marine Brigade of the Armed Forces of Ukraine|language=ru|author=|work=Tass|date=17 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> je Baranjuk vodil 36. ločeno mornariško brigado v poskusu preboja iz ruskega obkroža pri jeklarni Ilič proti severu. Ko so jih opazili, so se razbili v manjše skupine,<ref name="1000members">{{navedi splet|url=https://sofrep.com/news/russia-claims-1000-members-of-the-36th-marine-brigade-surrendered-in-mariupol/|title=Russia Claims 1,000 Members of the 36th Marine Brigade Surrendered in Mariupol|author=|publisher=SOFREP|date=14 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> pri čemer se je nekaterim uspelo povezati z borci polka Azov v obratu Azovstal na jugovzhodu.<ref name="13 April assessment">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-13|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 13|author1=Mason Clark|author2=Kateryna Stepanenko|author3=Karolina Hird|publisher=Institute for the Study of War|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/823753.html|title=Marines from 36th brigade break through to Azov fighters, defenders of Mariupol strengthen defense area|website=Interfax-Ukraine|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Med prebojem je bilo ubitih ali ujetih veliko število ukrajinskih vojakov.<ref name="crimeasborder" /> Usoda Baranjuka je sprva ostala neznana.<ref name="1000members" /> Pozneje je DLR trdila, da je identificirala truplo Baranjuka, potem ko so njihove specialne enote blokirale ukrajinski preboj.<ref name="baranyuk" /> Vendar se je 8. maja Baranjuk pojavil živ v intervjuju za RT, skupaj z načelnikom štaba 36. brigade Dmitrom Kormjankovim. Poročala sta, da so ju ujeli med poskusom pobega.<ref name="36thleaders" /> 12. aprila je [[Aiden Aslin]], Britanec, ki se je boril z ukrajinskimi marinci, poročal, da se bo njegova enota predala, ker jim je zmanjkalo streliva, hrane in drugih zalog.<ref>{{navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/british-fighter-captured-by-russians-in-mariupol-mrgbph35h|title=Briton Aiden Aslin 'surrenders' in Mariupol as he runs out of food|author1=George Grylls|author2=Charlie Parker|work=The Times|date=12 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Kasneje, zvečer,<ref name="Sadkov">{{navedi novice|url=https://english.pravda.ru/news/hotspots/151114-ukrainian_marines_voluntarily_surrendered/|title=More than 1,000 Ukrainian Marines voluntarily surrendered in Mariupol|author=Petr Ermilin|work=Pravda|date=12 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> je Rusija izjavila, da se je v jeklarni Ilič predalo 1026 marincev 36. ločene mornariške brigade, vključno s 162 častniki.<ref name="13 April assessment" /><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-1026-ukrainian-marines-surrendered-mariupol-2022-04-13/|title=Russia says 1,026 Ukrainian marines surrendered in Mariupol|author1=Peter Graff|author2=William Maclean|author3=Cynthia Osterman|work=Reuters|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/chechen-chief-kadyrov-says-over-1000-ukrainian-marines-surrender-mariupol-2022-04-13/|title=Chechen chief Kadyrov says over 1,000 Ukrainian marines surrender in Mariupol|author1=Ronald Popeski|author2=Robert Birsel|work=Reuters|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Po navedbah Rusije je bilo med ujetniki 400 ranjenih borcev.<ref name="Sadkov" /> Kasneje je Rusija sporočila, da je zajela dodatnih 134 ukrajinskih vojakov, s čimer je skupno število ujetnikov poraslo na 1160.<ref>{{navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/134-more-ukrainian-servicemen-surrendered-in-mariupol-russia/2563495|title=134 more Ukrainian servicemen surrendered in Mariupol: Russia|author=Elena Teslova|website=aa.com.tr|date=14 April 2022|accessdate=18 April 2022|quote=This means a total of 1,160 Ukrainian soldiers and officers laid down their weapons in Mariupol on Wednesday}}</ref> Ukrajina je potrdila, da je bilo ujetih skoraj 1000 marincev,<ref name="crimeasborder" /> vključno z ranjenimi in tistimi, ki so ostali v tovarni Ilič.<ref>{{navedi splet|url=https://novynarnia.com/2022/04/13/morpihy-36-yi-brygady-v-mariupoli-chastyna-zyednalasya-z-azovom-chastyna-ishla-na-proryv-bagato-potrapyly-v-polon/|title=орпіхи 36-ї бригади в Маріуполі: частина з'єдналася з "Азовом", частина – ішла на прорив, багато потрапили в полон|trans-title=Nurses of the 36th Brigade in Mariupol: Some joined forces with Azov, some went on a breakthrough, many were taken prisoner|language=uk|author=Нестор Дим|work=Novynarnia|date=13 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref> 13. aprila so ruske sile zavarovale tovarno Ilič, s čimer so število žepov v Mariupolu zmanjšale na dva,<ref name="13 April assessment" /> medtem ko je Rusija tudi objavila, da je prevzela popoln nadzor nad trgovskim pristaniščem,<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/economy/1437337|title=Mariupol commercial sea port fully liberated from Azov regiment's Nazi fighters|author=|work=Tass|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> kar je bilo potrjeno tri dni pozneje.<ref name="17 April assessment">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-17|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 17|author1=Mason Clarke|author2=George Barros|publisher=Institute for the Study of War|date=17 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Poveljnik polka Azov Prokopenko je kritiziral vojake, ki so se predali, medtem ko je pohvalil tiste, ki so se uspeli povezati z njegovo enoto.<ref>{{navedi novice|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-04-13-22/h_e4502c33d6704e73feb5fb5b43937d08|title=Ukrainian commanders defending Mariupol say their units were able to link up despite relentless attacks|author1=Aditi Sangal|author2=Adrienne Vogt|author3=Helen Regan|author4=Matias Grez|author5=Jeevan Ravindran|author6=Laura Smith-Spark|author7=Maureen Chowdhury|author8=Mike Hayes|work=Cable News Network|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Prokopenko, pa tudi ukrajinski obveščevalni častnik Illia Samojlenko, sta prav tako krivila Baranjuka za velike izgube, povzročene ukrajinskim silam, in izjavila, da so bila njegova dejanja neusklajena. Po besedah ​​Prokopenka je Baranjuk poskus preboja izvedel brez opozorila drugim enotam in smer napada ni bila predhodno dogovorjena,<ref name="crimeasborder" /> medtem ko je Samojlenko Baranjuka označil za »strahopetca« in dejal, da je poskušal pobegniti iz mesta, »s seboj pa je vzel ljudi, tanke in strelivo«.<ref>{{navedi splet|url=https://news.yahoo.com/mariupol-defenders-tell-commander-marines-120905296.html|title=Mariupol defenders tell how the commander of marines fled the city|website=news.yahoo.com}}</ref> Medtem je ukrajinski časopis citiral ukrajinskega vojaškega strokovnjaka Olega Ždanova, ki je trdil, da je do te točke ruska 810. gardna mornariška pehotna brigada, prvotno poslana iz [[Feodozija|Feodozije]] na Krimu, med obleganjem utrpela izjemno velike izgube, do te mere, da je bila »dvakrat uničena«.<ref>{{navedi splet|author=Марк Ворошилов|title="Потери просто сумасшедшие", – ВСУ уничтожили полный состав 810-й бригады морской пехоты из Феодосии ["The losses are just crazy" – the Armed Forces of Ukraine destroyed the entire composition of the 810th Brigade of Naval Infantry from Feodosia"]|url=https://www.dialog.ua/war/249823_1649768807|publisher=Диалог.UA [dialog.ua]|date=12 April 2022}}</ref> == Odpor v jeklarni Azovstal == === Umik v Azovstal === [[Slika:Azovstal_iron_and_steel_factory,_Mariupol,_Ukraine_3.jpg|sličica|Jeklarna Azovstal leta 2014]] 15. aprila je ukrajinski vojaški poveljnik pozval vojaške okrepitve, naj pridejo in »prebijejo obleganje« Mariupola. Dejal je tudi, da je »situacija kritična in da so boji hudi«, a da je pošiljanje okrepitev in prekinitev obleganja »mogoče in potrebno izvesti čim prej«.<ref>{{navedi splet|last1=Drozd|first1=Yulia|title=Ukrainian commander issues urgent plea in Mariupol|url=https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446#84099173|website=ABC News|publisher=ABC News Network|language=en|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418211247/https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446|archive-date=18 April 2022|url-status=live}}</ref> Istega dne je tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministrstva Oleksandr Motuzjanik poročal, da je Rusija začela uporabljati bombnike dolgega dosega [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3]] za napade na cilje v Mariupolu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3458521-russian-tu22m3-bombers-strike-mariupol.html|title=Russian Tu-22M3 bombers strike Mariupol|website=ukrinform.net|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Jeklarna Azovstal, srce enega od preostalih žepov upora, je bila dobro branjena in opisana kot »trdnjava v mestu«, saj je bila jeklarna ogromen kompleks, ki je otežil lociranje ukrajinskih sil in je imela delavnice, ki jih je bilo težko uničiti iz zraka. Poleg tega je kompleks vseboval sistem podzemnih rovov, zaradi česar bi bilo čiščenje celotnega kompleksa ukrajinskih sil zahtevno.<ref name="fortress within a city">{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/15/fortress-in-a-city-steel-plant-becomes-ukrainian-redoubt-in-mariupol|title='Fortress in a city': steel plant becomes Ukrainian hold-out in Mariupol|author=|work=The Guardian|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Čez dan so ruske sile zavzele oporišče {{ill|12. operativna brigada|lt=12. operativne brigade|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}} ukrajinske nacionalne garde v zahodnem Mariupolu.<ref name="16April">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-16|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 16|first1=Frederick|last1=Kagan|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=16 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> 16. aprila so enote DLR zavzele policijsko postajo v bližini plaže v Mariupolu,<ref name="16April" /> ruske sile pa so potrdile, da so zavzele center za nadzor prometa plovil v pristanišču.<ref name="17 April assessment" /> Nekaj ​​dni po zavzetju pristanišča, 20. aprila, je ukrajinski marinski častnik trdil, da so marinci in azovske sile iz tovarne Azovstal izvedle operacijo evakuacije okoli 500 pripadnikov ukrajinske mejne straže in nacionalne policije iz pristanišča, ker jim je zmanjkovalo streliva. Po besedah ​​častnika so se ukrajinske sile iz žepa Azovstal oklepno prebile do pristanišča in naredile zaščitni ogenj, medtem ko se je 500 obkoljenih vojakov umaknilo v obrat Azovstal.<ref name="rescue500">{{navedi novice|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/20/7340941/|title=Marines and "Azov" rescue 500 fighters from the port of Mariupol – media|author=Roman Petrenko|work=Pravda|date=20 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Kasneje je Rusija objavila, da so bila vsa urbana območja mesta očiščena ukrajinskih sil, in trdila, da so ukrajinske sile ostale samo še v jeklarni Azovstal.<ref name="allurban" /> Vendar je bilo poročano, da se spopadi nadaljujejo v bližini ulice Flockaja v zahodnem okrožju Primorski.<ref name="17 April assessment" /> 18. aprila je bilo ocenjeno, da je bilo v bojih uničenih 95 % mesta.<ref name="hasn't surrendered" /> Ukrajinski vojaki niso upoštevali ruskega ultimata o predaji in so se odločili, da se bodo borili do konca. Rusija je grozila z »uničenjem« tistih, ki so se še naprej borili.<ref name="defy demand">{{navedi novice|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-kyiv-business-europe-893384be23cf0fc1c0b9e566de372046|title=Ukrainian defenders in Mariupol defy surrender-or-die demand|author1=Adam Schreck|author2=Mystyslav Chernov|work=Associated Press|date=18 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Vojaški strokovnjak je ocenil, da bi se lahko v mestu še vedno zadrževalo od 500 do 800 ukrajinskih vojakov,<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61135901|title=Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end says PM|author=|work=BBC|date=18 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> medtem ko so ruski uradniki ocenili, da se v tovarni Azovstal zadržuje 2500 ukrajinskih vojakov in 400 tujih prostovoljcev.<ref name="defy demand" /> === Obleganje Azovstala === 20. aprila so ruske sile in sile DLR le malo napredovale na obrobju tovarne Azovstal.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-20|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 20|first1=Mason|last1=Clarke|first2=George|last2=Barros|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=20 April 2022|accessdate=20 April 2022}}</ref> Ruski predsednik Vladimir Putin je 21. aprila ukazal ruskim enotam, naj ne napadejo jeklarne Azovstal, temveč naj jo blokirajo, dokler tamkajšnjim ukrajinskim silam ne zmanjka zalog. Dejal je tudi, da se je »dokončanje bojnih del za osvoboditev Mariupola končalo z uspehom«, medtem ko je ukrajinski uradnik ovrgel Putinove komentarje in dejal, da je ruska odločitev za izvedbo blokade namesto napada na jeklarno pomenila, da je Rusija priznala svojo nezmožnost fizičnega zavzetja Mariupola.<ref>{{navedi novice|last=Schreck|first=Adam|date=21 April 2022|title=Putin claims Mariupol win but won't storm Ukrainian holdout|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-kyiv-business-europe-f0e1cd893715eda1e6bef696d9c47db3|access-date=21 April 2022|work=Associated Press|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Putin calls off plan to storm Mariupol plant, opts for blockade instead|url=https://www.reuters.com/world/europe/putin-cancels-russian-plans-storm-mariupol-steel-plant-opts-blockade-instead-2022-04-21/|work=Reuters|access-date=21 April 2022|language=en|date=21 April 2022}}</ref> General sir [[Richard Barrons]], nekdanji poveljnik poveljstva združenih sil Združenega kraljestva, je ocenil, da bitka za elektrarno glede nadzora nad mestom in njegovimi cestami ni več »resnično pomembna«, saj sta Rusija in Krim zdaj povezana. Po njegovem mnenju bi bilo premagovanje ukrajinskih sil v tovarni za ruske enote »res težko« brez »ogromnih stroškov za obe strani«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61157670?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=6261252db1e16c43aefe6d26%26Steelworks%20battle%20was%20militarily%20irrelevant%20to%20Russia%20-%20former%20armed%20forces%20chief%262022-04-21T10%3A28%3A37%2B00%3A00&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:4cf0b468-fc6a-4070-bdde-a630db279617&pinned_post_asset_id=6261252db1e16c43aefe6d26&pinned_post_type=share|title=Steelworks battle was militarily irrelevant to Russia – former armed forces chief|author=Yvette Tan|work=BBC News|date=21 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Kljub ukazani blokadi so ruske sile napredovale znotraj 20 m nekaterih ukrajinskih položajev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.yahoo.com/news/inside-azovstal-plant-ukrainian-sergeant-115750505.html|title=Inside Azovstal Plant, Ukrainian Sergeant Prays for Rescue|author=Michael Schwirtz|work=Yahoo! News|date=22 April 2022|accessdate=22 April 2022|archive-date=2022-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220426060301/https://www.yahoo.com/news/inside-azovstal-plant-ukrainian-sergeant-115750505.html|url-status=dead}}</ref> 22. aprila naj bi ruske sile očistile zahodno okrožje Primorski ukrajinskih sil, brez poročil o spopadih, vse preostale ukrajinske sile pa so bile obkoljene v jeklarni Azovstal.<ref name="22 April analysis">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-22|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 22|first1=Mason|last1=Clarke|first2=George|last2=Barros|first3=Kateryna|last3=Stepanenko|first4=Karolina|last4=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=22 April 2022|accessdate=22 April 2022}}</ref> Po navedbah Ukrajine so se 23. aprila znova začeli zračni napadi in očitno kopenski napad na jeklarno Azovstal. Svetovalec ukrajinskega predsednika je dejal: »Sovražnik poskuša zadušiti zadnji odpor branilcev Mariupola na območju Azovstala«.<ref>{{navedi novice|date=23 April 2022|title=Ukraine battered again; Zelenskyy says US officials to visit|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-europe-moscow-07659d866eb9496caf00842c3a90f36c|author1=David Keyton|author2=Yesica Fisch|work=Associated Press|accessdate=25 April 2022}}</ref> Vendar tega ni bilo mogoče neodvisno potrditi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-23|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|author1=Frederick W. Kagan|author2=Kateryna Stepanenko|author3=Karolina Hird|work=[[Institute for the Study of War]]|date=23 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Vodja ukrajinske varnosti Oleksij Danilov je trdil, da je ponoči helikopter ponovno oskrbel Azovstal.<ref name="Sky0423">{{navedi splet|title=Ukraine war: A dozen crack Russian military units redeployed from Mariupol as Kyiv claims to have rearmed blockaded district with daring night-time helicopter drop|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-a-dozen-crack-russian-military-units-redeployed-from-mariupol-as-kyiv-claims-to-have-rearmed-blockaded-district-with-daring-night-time-helicopter-drop-12596545|author=Connor Sephton|date=23 April 2022|access-date=23 April 2022|website=Sky News|language=en}}</ref> Istega dne so poročali, da Rusija premešča sile iz Mariupola na druge fronte v vzhodni Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija iz Mariupola prerazdelila 12 enot.<ref name="Sky0423" /> Naslednji dan so ruske sile nadaljevale z bombardiranjem ukrajinskih položajev v jeklarni Azovstal, pri čemer so poročali, da so ruske sile morda načrtovale ponovni napad na objekt.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-24|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|author1=Mason Clarke|author2=Kateryna Stepanenko|work=[[Institute for the Study of War]]|date=24 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Po navedbah Ukrajine so bili v noči s 27. na 28. april izvedeni najmočnejši zračni napadi proti Azovstalu, pri čemer je več kot 50 napadov letal [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Su-25]] in [[Su-24]] zadelo objekt. Ukrajina je trdila, da je bila zadeta vojaška ambulanta, pri čemer se je število ranjenih povečalo s 170 pred napadom na več kot 600 po bombnem napadu.<ref>{{navedi novice|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-28-22/h_dd62bedc8e546d2ac1e63fe1f9c5c89e|title=Mariupol steel plant suffers "heaviest airstrikes so far," Ukrainian official says|author1=Tim Lister|author2=Olga Voitoivych|work=Cable News Network|date=28 April 2022|accessdate=3 May 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-29-22/h_033255be05675f2de9686e1c2e430dff|title=600 injured in recent bombing of Azovstal steel plant, Mariupol mayor says|author=Tim Lister|work=Cable News Network|date=29 April 2022|accessdate=3 May 2022}}</ref> === Evakuacija civilistov === [[Slika:ICRC_buses_for_evacuation_convoy_from_Mariupol_to_Zaporizhzhia_(cropped).jpg|sličica|Avtobusi ICRC se pripravljajo na evakuacijski konvoj 8. maja 2022 v Zaporožju]] 30. aprila so [[Združeni narodi]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] (ICRC) začela izvajati evakuacije po [[Humanitarni koridor|humanitarnem koridorju]].<ref>{{navedi splet|date=1 May 2022|title=Ukraine: UN-Red Cross operation underway to evacuate civilians from stricken Mariupol plant|url=https://news.un.org/en/story/2022/05/1117342|access-date=2 May 2022|website=UN News|language=en|archive-date=2022-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220501204648/https://news.un.org/en/story/2022/05/1117342|url-status=dead}}</ref><ref name=":1">{{navedi novice|date=1 May 2022|title=Go inside the civilian evacuation of Mariupol's besieged Azovstal steel plant|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-02/inside-the-mariupol-azovstal-steel-plan-evacuation/101029722|access-date=2 May 2022}}</ref> Ta koridor je bil vzpostavljen po potovanju [[Generalni sekretar Združenih narodov|generalnega sekretarja Združenih narodov]] [[António Guterres|Antónia Guterresa]] v Moskvo teden prej, kjer je osebno posredoval pri dogovoru.<ref name=":1" /> 30. aprila je jeklarno Azovstal zapustilo 20 civilistov, medtem ko so ruski mediji trdili, da jih je bilo 25. Potekali so pogovori o poskusu izpustitve preostalih okoli 1000 civilistov.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine latest news: Safe passage for civilians to leave Mariupol under way – UN|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61252785|author=Tiffany Wertheimer|date=1 May 2022|access-date=2 May 2022|website=BBC News|language=en-gb}}</ref><ref>{{navedi novice|date=30 April 2022|title=Mariupol civilians leave besieged Azovstal steelworks|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61285178|access-date=2 May 2022}}</ref> Vsaj dve ženi pripadnikov polka Azov sta pozvali k sočasni evakuaciji približno 2000 vojakov, ki bodo ostali po civilni evakuaciji, pri čemer sta izpostavili zaskrbljenost zaradi ravnanja Rusov z ujetniki ter pomanjkanja medicinske in prehrambene opreme.<ref>{{navedi splet|last=Thomas|first=Trisha|date=30 April 2022|title=Wives of Mariupol defenders appeal for soldiers' evacuation|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/wives-mariupol-defenders-appeal-soldiers-evacuation-84414406|access-date=2 May 2022|website=ABC News|language=en}}</ref> 2. maja naj bi bilo evakuiranih okoli 100 civilistov.<ref>{{navedi novice|date=1 May 2022|title=At least 100 civilians evacuated from Azovstal plant in Mariupol, Zelenskyy says|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-02/100-civilians-evacuated-from-azovstal-plant/101029634|access-date=2 May 2022}}</ref> Ruska letala so po podatkih [[Obrambno ministrstvo ZDA|ameriškega obrambnega ministrstva]] v Mariupolu uporabljala [[Prosto padajoča letalska bomba|prosto padajoče bombe]].<ref>{{navedi novice|date=2 May 2022|title=Russians Make Minimal Progress in the Donbas, DOD Official Says|url=https://www.defense.gov/News/News-Stories/Article/Article/3016826/russians-make-minimal-progress-in-the-donbas-dod-official-says/|author=David Vergun|work=U.S. Department of Defense|access-date=3 May 2022}}</ref> Poročali so tudi, da se ruske kopenske sile umikajo iz mesta, da bi morda okrepile svoje položaje drugje v Donbasu, kjer je Rusija [[Bitka za Donbas (2022)|izvajala obsežno ofenzivo]]. Po besedah ​​enega uradnika ameriškega Ministrstva za obrambo: »Prizadevanja Rusov okoli Mariupola so zdaj v veliki meri na področju zračnih napadov«.<ref>{{navedi novice|date=2 May 2022|title=Russians leaving Mariupol, progress in Donbas 'minimal at best': US|url=https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446#84447492|author=Matt Seyler|work=ABC News|access-date=3 May 2022}}</ref> 3. maja so ruske sile v Mariupolu ponovno začele z napadi na Azovstal.<ref>{{navedi splet|title=Russian troops begin to storm Azovstal plant|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3473864-russian-troops-begin-to-storm-azovstal-plant.html|access-date=5 May 2022|website=www.ukrinform.net|language=en}}</ref> Začeli so z napadom na jeklarno v tako imenovanih »težkih krvavih bitkah«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61327638|title=Ukraine war: Zelensky plea as Russians seek Mariupol endgame|work=BBC|date=4 May 2022}}</ref> Naslednji dan so poročali, da so Rusi vdrli v tovarno.<ref>{{navedi splet|title=Russians break into the Azovstal plant in Mariupol – sources|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/05/4/7343969/|access-date=5 May 2022|website=Ukrayinska Pravda|language=en}}</ref> Ukrajinski politik David Arahamija je dejal: »Poskusi napada na tovarno se nadaljujejo že drugi dan. Ruske enote so že na ozemlju Azovstala.«<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-troops-enter-azovstal-plant-top-ukrainian-lawmaker-says-2022-05-04/|title=Russian troops enter Azovstal plant, top Ukrainian lawmaker says|work=Reuters|date=5 May 2022}}</ref> 5. maja je bilo približno 300 civilistom dovoljeno oditi, ker je Rusija odprla humanitarne koridorje. Ti koridorji so potekali od 8. do 18. ure.<ref>{{navedi novice|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-300-civilians-evacuated-from-mariupol-after-russia-opens-humanitarian-corridors-12605659|title=Ukraine war: 300 civilians evacuated from Mariupol after Russia opens humanitarian corridors|work=Sky News|date=5 May 2022}}</ref> Ukrajinske sile so ruski uspeh pripisale električarju, ki je ruskim silam dal informacije o podzemnem omrežju predorov, in trdile: »Včeraj so Rusi začeli napadati te predore z uporabo informacij, ki so jih prejeli od izdajalca.«<ref>{{navedi novice|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-aab9f48d6c4941d2f4d4b5d3fa8ed751|title='Seemed like goodbye': Mariupol defenders make their stand|work=Associated Press|date=5 May 2022}}</ref> 5. maja je ''The Telegraph'' poročal, da je Rusija okrepila svoje bombardiranje bunkerjev jeklarske tovarne z uporabo [[Termobarične bombe|termobaričnih bomb]], da bi povečala uničujočo ognjeno moč proti preostalim ukrajinskim vojakom, ki so izgubili vse stike z vlado v Kijevu; v svojih zadnjih sporočilih je Zelenski pooblastil poveljnika obkoljene jeklarne, da se po potrebi preda pod pritiskom povečanih ruskih napadov.<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/04/besieged-azovstal-steelwork-bunker-survivors-stave-hunger-frying/|title=Ukraine loses contact with Azovstal defenders as Russian troops storm steelworks|work=The Telegraph|date=5 May 2022}}</ref> 6. maja je bilo po podatkih Združenih narodov evakuiranih skupaj okoli 500 civilistov. Polk Azov je poročal o enem ubitem borcu in šestih ranjenih, medtem ko je pomagal pri evakuaciji civilistov.<ref>{{navedi novice|url=https://www.wsj.com/amp/articles/fresh-rescue-efforts-under-way-at-ukraines-azovstal-steel-plant-11651832346|title=Fresh Rescue Efforts Under Way at Ukraine's Azovstal Steel Plant|work=Wall Street Journal|date=6 May 2022}}</ref> 7. maja je ukrajinska vlada sporočila, da so bile evakuirane vse preostale ženske, otroci in starejši, ki so bili v jeklarni Azovstal.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine says all women, children and elderly out of besieged Azovstal plant|url=https://www.dw.com/en/ukraine-says-all-women-children-and-elderly-out-of-besieged-azovstal-plant-live-updates/a-61716143|website=DW (Deutsche Welle)|publisher=Deutsche Welle|access-date=7 May 2022|language=en|date=7 May 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Toman|first1=Siobhan|title=Women, children, elderly out of besieged plant – Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61343815|website=BBC News|publisher=BBC World Services|access-date=7 May 2022|language=en|date=7 May 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Lister|first1=Tim|last2=Presniakova|first2=Julia|last3=Voitovych|first3=Olga|title="All women, children and elderly" have been evacuated from Azovstal, Ukrainian government says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-07-22/h_456dfc3da83069be92f71477358b870a|website=CNN World News|publisher=CNN |access-date=7 May 2022|date=7 May 2022}}</ref> === Konec obleganja === [[Slika:Маріуполь._Азовсталь._Прямо_зараз._Авіабомбардування._Понад_100_цивільних._Захисники_Маріуполя.webm|sličica|Bombardiranje Azovstala, maj 2022]] 8. maja je poveljnik 36. ločene brigade mornariške brigade Sergij Volinskji dejal, da »naj višja sila najde način za našo rešitev«. Glede njihovega tedanjega stanja je povedal: »Počutim se, kot da sem pristal v peklenskem resničnostnem šovu, v katerem se mi vojaki borimo za svoja življenja in ves svet gleda to zanimivo epizodo. Bolečina, trpljenje, lakota, beda, solze, strahovi, smrt. Vse je resnično.« Predsednik Zelenski je obljubil, da »delamo na evakuaciji naše vojske«.<ref>{{navedi splet|title='Hellish reality show': Trapped Mariupol fighter pleads for help|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/8/russia-ukraine-live-news-kyiv-vows-to-rescue-mariupol-fighters-liveblog|access-date=8 May 2022|website=aljazeera|language=en-gb}}</ref> 9. maja je Ljudska republika Doneck organizirala parado ob dnevu zmage v Mariupolu. Dogodka je sodeloval voditelj republike [[Denis Pušilin]].<ref>{{navedi splet|title=Donetsk People's Republic Leader Holds Victory Day Parade in Mariupol|url=https://www.ntnews.com.au/news/national/dontesk-peoples-republic-leader-holds-victory-day-parade-in-mariupol/video/c327fd155c3de76b3a85f3606d86061b|access-date=10 May 2022|website=NT News|language=en-gb|archive-date=2022-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220517140807/https://www.ntnews.com.au/news/national/dontesk-peoples-republic-leader-holds-victory-day-parade-in-mariupol/video/c327fd155c3de76b3a85f3606d86061b|url-status=dead}}</ref> Istočasno je v bližini Mariupola potekalo srečanje ruskih vojaških predstavnikov in ukrajinskih poveljnikov iz Azovstala, vključno z majorjem Prokopenkom, ki so jih na kraj srečanja pripeljala ruska oklepna vozila iz Azovstala. Na srečanju so bili dogovorjeni pogoji predaje Ukrajincev.<ref>[https://www.yahoo.com/news/intelligence-officers-explain-why-azovstal-132843018.html Intelligence officers explain why Azovstal exit was not a surrender]</ref> Ukrajinske oblasti so 10. maja poročale, da je več kot 1000 ukrajinskih vojakov, od tega na stotine ranjenih, ostalo ujetih v jeklarni Azovstal.<ref>{{navedi splet|url=https://www.euronews.com/2022/05/10/live-ukraine-calls-for-help-to-unblock-its-ports-to-prevent-global-food-crisis|title=Live: Nearly two-thirds of Kyiv's 3.5 million residents have now returned to the city|date=10 May 2022|work=Euronews}}</ref><ref>{{navedi splet|date=10 May 2022|title=Kyiv says over 1,000 Ukraine fighters still in Azovstal plant|url=https://english.alarabiya.net/News/world/2022/05/10/Kyiv-says-over-1-000-Ukraine-fighters-still-in-Azovstal-plant|access-date=15 May 2022|website=Al Arabiya English|language=en}}</ref> [[Inštitut za preučevanje vojne]] je opazil pomanjkanje ruske kopenske ofenzive 12. maja,<ref>{{navedi splet|last3=Kagan|first3=Frederick W.|last1=Stepanenko|first1=Kateryna|last2=Hird|first2=Karolina|date=12 May 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 12|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-12|publisher=Institute for the Study of War|access-date=16 May 2022}}</ref> vendar je opozoril, da so ruske sile naslednji dan verjetno zavarovale avtocesto M14.<ref>{{navedi splet|last2=Kagan|first2=Frederick W.|last1=Stepanenko|first1=Kateryna|date=13 May 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 13|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-13|publisher=Institute for the Study of War|access-date=16 May 2022}}</ref> 16. maja je Aleksander Hodakovski, poveljnik brigade DLR, nameščene blizu Azovstala, izjavil, da je skupina devetih vojakov prišla iz tovarne na pogajanja pod belo zastavo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.b92.net/eng/news/world.php?yyyy=2022&mm=05&dd=16&nav_id=113717|title="They came out of Azovstal with a white flag"; Negotiations are underway|website=B92.net}}</ref> Istega dne je ukrajinski generalštab sporočil, da je mariupolski garnizon »izpolnil svojo bojno nalogo« in da se je začela »evakuacija« iz jeklarne Azovstal. Vojska je sporočila, da so 264 pripadnikov, od tega 53 hudo ranjenih, z avtobusi odpeljali na območja pod nadzorom ruskih sil.<ref name="nytimes16">{{navedi novice|last1=Hopkins|first1=Valerie|last2=Nechepurenko|first2=Ivan|last3=Santora|first3=Marc|date=16 May 2022|title=Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|access-date=16 May 2022|archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|archive-date=16 May 2022|issn=0362-4331|url-status=live}}</ref> Poveljnik polka Azov Denys Prokopenko je objavil objavo na družabnih omrežjih, v kateri je zapisal: »Da bi rešili življenja, celoten mariupolski garnizon izvaja odobreno odločitev vrhovnega vojaškega poveljstva in upa na podporo ukrajinskega ljudstva.« Ranjene ukrajinske vojake iz obrata Azovstal so prepeljali na zdravljenje v mesto [[Novoazovsk]], ki je pod nadzorom DLR.<ref>{{navedi splet|date=16 May 2022|title=Azovstal defenders appear to signal end of siege|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-706815|access-date=15 May 2022|website=The Jerusalem Post|language=en}}</ref> Evakuaciji ranjenih vojakov je v naslednjih dneh sledila predaja preostale garnizije. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hanna Maliar je dejala: »Zahvaljujoč branilcem Mariupola je Ukrajina pridobila kritično pomemben čas za oblikovanje rezerv in pregrupiranje sil ter prejemanje pomoči partnerjev. In izpolnili so vse svoje naloge. Vendar je nemogoče deblokirati Azovstal z vojaškimi sredstvi.«<ref>{{navedi splet|date=17 May 2022|title=Longest battle of war ends as Ukrainian troops evacuated from Azovstal steel mill in Mariupol|url=https://www.smh.com.au/world/europe/last-fighters-evacuated-from-besieged-azovstal-mill-in-mariupol-20220517-p5aly5.html|website=Sydney Morning Hearld|language=en}}</ref> [[Slika:Сдача_в_плен_бойцов_подразделения_Азов_002.png|desno|sličica|Ukrajinski ujetniki po padcu Azovstala]] Ruski tiskovni sekretar [[Dmitrij Peskov]] je dejal, da je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] zagotovil, da bodo borci, ki so se predali, obravnavani »v skladu z mednarodnimi standardi«, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nagovoru dejal, da se »delo vračanja fantov domov nadaljuje in to delo potrebuje občutljivost – in čas.« Nekateri vidni ruski zakonodajalci so pozvali vlado, naj zavrne izmenjave ujetnikov za pripadnike polka Azov.<ref name="reutersmay17">{{navedi novice|agency=Reuters|date=2022-05-17|title=Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender|language=en|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/|access-date=2022-05-17|archive-url=https://archive.today/20220517160354/https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/|archive-date=17 May 2022|url-status=live}}</ref> ICRC je predane vojake na zahtevo obeh strani registriral kot [[Vojni ujetnik|vojne ujetnike]] in zbiral podatke za stik z njihovimi družinami.<ref name="icrc-20220519">{{navedi splet|url=https://www.icrc.org/en/document/ukraine-icrc-registers-hundreds-prisoners-war-azovstal-plant|title=Ukraine: ICRC registers hundreds of prisoners of war from Azovstal plant|website=International Committee of the Red Cross|date=19 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref> 18. maja so ruska artilerija in letala znova bombardirala preostale branilce Azovstala. Vodstvo DLR je trdilo, da se lokalni visoki ukrajinski poveljniki še niso predali.<ref>{{navedi splet|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 18|date=18 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-18|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=19 May 2022}}</ref> Po ruskih virih so se zadnji branilci predali 20. maja, med njimi podpolkovnik Prokopenko, major Volinskji in stotnik [[Svjatoslav Palamar]], namestnik poveljnika polka Azov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-remaining-531-azovstal-defenders-surrender-steelworks-siege-over-2022-05-20/|title=Russia shows video of Azovstal defenders surrendering|first=David|last=Ljunggren|date=21 May 2022|via=www.reuters.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rbc.ru/politics/20/05/2022/6287d2e09a7947798d1258b5|title=На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"|website=РБК}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da je bilo med 16. in 20. majem iz Azovstala odpeljanih skupaj 2439 ujetnikov in da je jeklarna zdaj pod nadzorom ruskih sil in sil DLR.<ref>{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-959-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-so-far-2022-05-18/|title=Russia says 959 Ukrainian fighters surrendered from Azovstal so far|date=18 May 2022|via=www.reuters.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2022/05/20/war-in-ukraine-kyiv-orders-azovstal-troops-to-stop-fighting_5984152_4.html|title=War in Ukraine: Kyiv orders Azovstal troops to stop fighting, Russia claims control of Mariupol|date=20 May 2022|via=Le Monde}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://english.news.cn/20220519/6c7f232510444c2f93ccb88977ad1873/c.html|title=Russia says 771 more Ukrainian soldiers surrender at Azovstal steel plant-Xinhua|website=english.news.cn}}</ref> == Posledice == 18. maja je [[Denis Pušilin]] napovedal, da bo [[Donecka ljudska republika]] porušila Azovstal, Mariupol pa bo spremenila v letovišče.<ref>{{navedi splet|title=A timeline of how the Azovstal steelworks in Mariupol fell|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1013627/a-timeline-of-how-the-azovstal-steelworks-in-mariupol-fell|access-date=2022-06-11|website=The Week|language=en}}</ref> Ruski blogerji [[Telegram]]a so delili videoposnetek, ki naj bi prikazoval ruske vojake, ki so 22. maja napadli nekaj preostalih ukrajinskih vojakov v Azovstalu.<ref>{{navedi splet|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 23|date=23 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-23|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=25 May 2022}}</ref> Vodja DLR Denis Pušilin je trdil, da so na območju tovarne Azovstal odkrili in ujeli nekaj ukrajinskih upornikov.<ref>{{navedi splet|url=https://mailbd.net/news/hidden-militants-detained-at-azovstal-14317/|title=Hidden militants detained at Azovstal|date=26 May 2022|accessdate=2022-07-22|archive-date=2022-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526142045/https://mailbd.net/news/hidden-militants-detained-at-azovstal-14317/|url-status=dead}}</ref> 26. maja je Rusija po odstranitvi min znova odprla pristanišče Mariupol za trgovska plovila.<ref name="reuters-20220526">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-civil-vessels-may-use-mariupol-port-mine-danger-lifted-2022-05-26/|title=Russia says civil vessels may use Mariupol port, mine danger lifted|publisher=Reuters|date=26 May 2022|access-date=27 May 2022}}</ref> === Izbruh kolere === Ukrajinski parlament je 30. aprila 2022 izjavil, da so bile življenjske razmere v mestu zmanjšane na »srednjeveško« raven in da je bila večina mestne sanitarne in zdravstvene infrastrukture uničene, zaradi česar so prebivalci mesta potencialno izpostavljeni tveganju bolezni.<ref>{{navedi novice|last=Lonas|first=Lexi|date=30 April 2022|title=Ukrainian parliament warns Mariupol residents endangered by 'medieval living conditions' amid siege|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|url=https://thehill.com/policy/international/3472653-ukrainian-parliament-warns-mariupol-residents-endangered-by-medieval-living-conditions-amid-siege/|access-date=6 June 2022}}</ref> Konec aprila je mestni svet Mariupola pozval k evakuaciji 100.000 prebivalcev in opozoril na »smrtonosne epidemije« v mestu.<ref name=":02">{{navedi novice|date=20 May 2022|title=ВОЗ готовится к вспышкам холеры в Мариуполе. Что это значит для России?|language=ru|trans-title=WHO prepares for cholera outbreaks in Mariupol. What does this mean for Russia?|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/russian/features-61525511|access-date=6 June 2022}}</ref> 28. aprila 2022 je [[Zvezna služba za nadzor nad varstvom pravic potrošnikov in blaginjo ljudi|Rospotrebnadzor]] izdal resolucijo s 40 odstavki, v kateri poziva k dodatnim ukrepom v zvezi s pitno in odpadno vodo, zlasti v krajih, ki so postali kraji za ukrajinske begunce (zlasti v oblasteh [[Belgorodska oblast|Belgorod]], [[Brjanska oblast|Brjansk]], [[Kurska oblast|Kursk]], [[Rostovska oblast|Rostov]] in [[Voroneška oblast|Voronež]]), kot tudi zagotavljanje informacij državljanom o koleri do 1. junija 2022. Vlada Rostovske oblasti je napovedala, da bodo ukrajinske begunce v Rusiji testirali na kolero.<ref name=":02" /> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 17. maja 2022 opozorila na možnost izbruha kolere v Ukrajini, regionalni direktor SZO za Evropo [[Hans Kluge]] pa je dejal: »Zaskrbljeni smo zaradi morebitnega izbruha kolere na zasedenih območjih, kjer je vodovodna in sanitarna infrastruktura poškodovana ali uničena.« Takšne pomisleke je ponovila vodja WHO za incidente v Ukrajini Dorit Nican, ki je poročala o »močvirjih« odpadne vode na ulicah Mariupola in trdila, da je v mestu prišlo do primerov mešanja odplak in pitne vode.<ref>{{navedi novice|last=Peseckyte|first=Giedre|date=18 May 2022|title=Cholera outbreak: A new health concern in war-torn Ukraine|work=[[Euractiv]]|url=https://www.euractiv.com/section/health-consumers/news/cholera-outbreak-a-new-health-concern-in-war-torn-ukraine/|access-date=6 June 2022}}</ref> 6. junija 2022 je namestnik ukrajinskega ministra za zdravje Igor Kuzin posvaril pred morebitnim izbruhom kolere v mestu; češ da so že prisotni vsi predpogoji za izbruh. Poleg Mariupola so ukrajinske delovne enote testirale zemljo in pitno vodo v [[Kijevska oblast|Kijevski]], [[Žitomirska oblast|Žitomirski]], [[Černigovska oblast|Černigovski]] in [[Sumijska oblast|Sumijski oblasti]]. Kmalu po njegovi objavi so ruske okupacijske oblasti v mestu uvedle karanteno.<ref>{{navedi novice|last=Thebault|first=Reis|date=6 June 2022|title=Cholera fears prompt quarantine in Mariupol, official says|newspaper=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/06/06/mariupol-cholera-quarantine/|access-date=6 June 2022}}</ref> Župan Bojčenko je 11. junija dejal, da je v mestu izbruhnila [[kolera]], saj je zaradi bombardiranja prišlo do okvare sanitarnih sistemov, na ulicah pa gnijejo trupla.<ref>{{navedi novice|date=11 June 2022|title=Ukraine reports deaths of 24 more children in Mariupol|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-reports-deaths-24-more-children-mariupol-2022-06-11/}}</ref> ==== Širjenje ==== Zdravstveni uradniki v Ukrajini in Rusiji so opozorili, da bi se kolera lahko razširila izven Mariupola, pri čemer so ruski vladni uradniki v regijah, ki mejijo na Ukrajino, ustanovili laboratorije za zdravljenje kolere. Ukrajinska epidemiologinja Ljudmila Muharska je opozorila, da se lahko izbruh razširi po preostalem delu [[Donbas]]a, možni pa so tudi izbruhi črevesnih okužb, [[Dizenterija|griže]], [[Salmoneloza|salmoneloze]] ter [[Hepatitis A|hepatitisa A]] in [[Hepatitis E|E]]. Drugi epidemiologi so povedali, da je bilo zaradi rotacije ruskih vojakov, ki se borijo v Ukrajini, in deportacije Ukrajincev v [[Ruska filtracijska taborišča|filtracijska taborišča]] v Rusiji, širjenje izbruha kolere v Rusijo neizogibno.<ref name=":122">{{navedi novice|last=Sribnians'ka|first=Kseniia|date=6 June 2022|title=Епідемія холери та інших хвороб загрожують не лише Маріуполю: що кажуть медики|language=uk|trans-title=The cholera epidemic threatens more than just Mariupol, doctors say|work=Apostrof|url=https://apostrophe.ua/ua/news/society/2022-06-06/epidemiya-holeryi-i-drugih-bolezney-grozyat-ne-tolko-mariupolyu-chto-govoryat-mediki/271108|access-date=6 June 2022}}</ref> == Žrtve == === Vojaške žrtve === Po navedbah Ukrajine je bilo med obleganjem ubitih okoli 6000 ruskih vojakov,<ref name="6000troops" /> medtem ko je Rusija navedla, da je do začetka obleganja tovarne Azovstal sredi aprila umrlo več kot 4000 ukrajinskih vojakov <ref name="allurban" /> in da so po obleganju objakta našli še trupla 152 ukrajinskih vojakov v nedelujočem hladilnem tovornjaku v Azovstalu. Pod njimi so našli razstrelivo, ki lahko uniči trupla. Trupla naj bi predali Ukrajini.<ref name="laprensalatina-20220531">{{navedi novice|url=https://www.laprensalatina.com/russia-to-hand-over-bodies-of-152-ukrainian-soldiers-from-mariupol-steelworks/|title=Russia to hand over bodies of 152 Ukrainian soldiers from Mariupol steelworks|agency=EFE|website=La Prensa Latina|location=Memphis|date=31 May 2022|access-date=31 May 2022|archive-date=2022-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531115344/https://www.laprensalatina.com/russia-to-hand-over-bodies-of-152-ukrainian-soldiers-from-mariupol-steelworks/|url-status=dead}}</ref><ref name="telegraph-20220531">{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/31/ukraine-news-russia-war-latest-putin-luhansk-evacuation-zelensky/|title=Russia to hand over bodies of Ukrainian fighters from Azovstal|newspaper=The Daily Telegraph|url-access=limited|date=31 May 2022|access-date=31 May 2022}}</ref> Do 12. junija je Rusija vrnila trupla približno 220 umrlih ukrajinskih vojakov, ki so se vsi borili v jeklarni Azovstal, medtem ko je »prav toliko trupel« ostalo še v Mariupolu. Tretjina teh je bila vojakov iz enote Azov.<ref>{{navedi novice|title=Scores of Ukraine Azovstal Fighters' Bodies Still in Mariupol, Ex-Commander Says|url=https://www.usnews.com/news/world/articles/2022-06-12/scores-of-ukraine-azovstal-fighters-bodies-still-in-mariupol-ex-commander-says|access-date=12 June 2022|quote=“Maksym Zhorin said that under the terms of a recent exchange, around 220 bodies of those killed in Azovstal had already been sent to Kyiv but "just as many bodies still remain in Mariupol".}}</ref> Pozneje je bilo vrnjenih še 145 trupel ubitih v Mariupolu.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine returns 64 bodies of fallen Azovstal defenders|url=https://kyivindependent.com/uncategorized/ukraine-returns-64-bodies-of-fallen-azovstal-defenders/|access-date=14 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Ukraine Returns Bodies Of Another 35 Killed Defenders - Intelligence|url=https://ukranews.com/en/news/864305-ukraine-returns-bodies-of-another-35-killed-defenders-intelligence|access-date=21 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|title=17 Ukrainian defenders were released from captivity|url=https://odessa-journal.com/17-ukrainian-defenders-were-released-from-captivity/|access-date=28 June 2022}}</ref> Ukrajina je trdila, da je 810. mornariška pehotna brigada ruske [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] do sredine aprila utrpela 158 izgub, 500 ranjenih in 70 pogrešanih, medtem ko je 126. obalna obrambna brigada črnomorske flote,<ref name="75percent">{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/apr/19/russia-ukraine-war-zelenskiy-says-battle-for-donbas-has-begun-dialogue-between-macron-and-putin-stalls-live?page=with:block-625e39558f08790595e28ef7#block-625e39558f08790595e28ef7|title=Russia suffers losses of 75% on Black Sea fleet coastal defence brigade, Ukraine claims|author=|work=The Guardian|date=19 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> enota s približno 2000 vojaki,<ref>{{navedi splet|date=2018-01-24|title=С именем Суворова на Знамени|url=http://redstar.ru/index.php/advice/item/20592-s-imenem-suvorova-na-znameni|access-date=2022-06-20|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20180124123753/http://redstar.ru/index.php/advice/item/20592-s-imenem-suvorova-na-znameni|archive-date=24 January 2018|url-status=dead}}</ref> utrpela 75-odstotne izgube.<ref name="75percent" /> Poleg tega je Ukrajina trdila, da je bilo do konca marca ubitih 14 pripadnikov specialnih enot ruskega [[Specnaz GRU|Specnaza GRU]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/a-dozen-elite-russian-soldiers-have-been-killed-by-ukrainians-in-fight-for-mariupol-2mw3rnnxj|title=A dozen elite Russian soldiers have been killed by Ukrainians in fight for Mariupol|author=George Grylls|work=The Times|date=22 March 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Po navedbah Rusije je bilo med obleganjem ujetih približno 3903 ukrajinskih vojakov,{{efn|name=UkrainianPOW}} medtem ko je Ukrajina potrdila, da je bilo več kot 3500 vojakov z dodatnim bataljonom ujetih.<ref name="UkrainianPOW" /> 8. junija je bilo iz DLR v Rusijo premeščenih več kot 1000 vojnih ujetnikov.<ref>{{navedi novice|last=Moscow|first=Isabel Coles in Kyiv, Ukraine and Ann M. Simmons in|date=2022-06-08|title=Russia Takes Captured Ukrainian Fighters From Mariupol to Its Territory|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/russia-takes-captured-ukrainian-fighters-from-mariupol-to-its-territory-11654686870|access-date=2022-06-16|issn=0099-9660}}</ref> === Civilne žrtve === {{See also|Žrtve rusko-ukrajinske vojne#Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} Namestnik župana Mariupola Sergij Orlov je 9. marca izjavil, da je bilo od začetka ruske invazije v mestu ubitih najmanj 1.170 civilistov, mrtve pa so pokopavali v množičnih grobovih.<ref>{{navedi splet|date=9 March 2022|title=Ukraine says 1,170 civilians have been killed in Mariupol since Russian invasion|url=https://www.reuters.com/world/ukraine-says-1170-civilians-have-been-killed-mariupol-since-russian-invasion-2022-03-09/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310092452/https://www.reuters.com/world/ukraine-says-1170-civilians-have-been-killed-mariupol-since-russian-invasion-2022-03-09/|archive-date=10 March 2022|access-date=18 March 2022|work=[[Reuters]]}}</ref> 11. marca je mestni svet izjavil, da je bilo med obleganjem ubitih najmanj 1582 civilistov, s čimer se je to število do 13. marca povečalo na 2187.<ref name=":0">{{navedi splet|date=11 March 2022|title=Ukraine's Mariupol says 1,582 civilians killed by Russian shelling and blockade|url=https://www.reuters.com/world/ukraines-mariupol-says-1582-civilians-killed-by-russian-shelling-blockade-2022-03-11/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311182007/https://www.reuters.com/world/ukraines-mariupol-says-1582-civilians-killed-by-russian-shelling-blockade-2022-03-11/|archive-date=11 March 2022|access-date=11 March 2022|website=[[Reuters]]}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Asrar|first1=Nadim|last2=Uras|first2=Umut|last3=Marsi|first3=Federica|date=12 March 2022|title=Ukraine latest updates: 2,187 residents killed in Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/russia-ukraine-war-alarm-grows-over-mariupol-liveblog|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314202405/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/russia-ukraine-war-alarm-grows-over-mariupol-liveblog|archive-date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|website=www.aljazeera.com}}</ref> 14. marca je [[Oleksij Arestovič]], svetovalec ukrajinskega predsednika [[Volodimir Zelenski|Volodimirja Zelenskega]], izjavil, da je bilo v obleganju Mariupola ubitih več kot 2500 civilistov.<ref>{{navedi novice|date=14 March 2022|title=Over 2,500 Mariupol residents killed so far in war – Ukrainian presidential advisor|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/over-2500-mariupol-residents-killed-so-far-war-ukrainian-presidential-advisor-2022-03-14/|url-status=live|access-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314145322/https://www.reuters.com/world/europe/over-2500-mariupol-residents-killed-so-far-war-ukrainian-presidential-advisor-2022-03-14/|archive-date=14 March 2022}}</ref> Vendar je mestni svet pozneje pojasnil, da je umrlo 2357 civilistov.<ref name=":4">{{navedi novice|date=15 March 2022|title=Russian forces shoot at civilians in Hostomel|work=India Today|url=https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russian-forces-shoot-at-civilians-in-hostomel-1925524-2022-03-15|url-status=live|access-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315074954/https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russian-forces-shoot-at-civilians-in-hostomel-1925524-2022-03-15|archive-date=15 March 2022}}</ref> Pjotr Andrjuščenko, svetovalec mestne vlade, pa je izjavil, da je bilo štetje sveta netočno in ocenil, da bi lahko skupno število ubitih civilistov doseglo 20.000. ''[[The New York Times]]'' je poročal, da so se uradniki v mestu trudili ugotoviti, koliko civilistov je umrlo ali izginilo med obleganjem. Videoposnetki, objavljeni na Telegramu, so pokazali, da so bili prebivalci soseske Čerjomuški prisiljeni pokopati trupla na dvorišču, drugi pa so morali poštno zgradbo spremeniti v improvizirano mrtvašnico in jo napolniti s trupli.<ref>{{navedi novice|last1=Santora|first1=Marc|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=15 March 2022|title=Officials in Mariupol struggle to account for the dead.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/15/world/europe/mariupol-death-toll-ukraine.html|url-status=live|access-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315173842/https://www.nytimes.com/2022/03/15/world/europe/mariupol-death-toll-ukraine.html|archive-date=15 March 2022|issn=0362-4331}}</ref> 16. marca je [[Associated Press]] (AP) poročal, da je dokumentiral, da je bilo veliko mrtvih »otrok in mater«, v nasprotju s trditvami ruske vlade, da civilisti niso bili tarče napadov.<ref name="auto4">{{navedi novice|last1=CHERNOV|first1=MSTYSLAV|last2=MALOLETKA|first2=EVGENIY|last3=HINNANT|first3=LORI|date=16 March 2022|title='Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair|language=en|website=ABC News|agency=Associated Press|location=MARIUPOL, Ukraine|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraines-mariupol-descends-despair-83474488|url-status=live|access-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220317105316/https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraines-mariupol-descends-despair-83474488|archive-date=17 March 2022}}</ref> Poročal je tudi, da so zdravniki v Mariupolu trdili, da zdravijo »10 ranjenih civilistov za vsakega poškodovanega ukrajinskega vojaka.«<ref name="auto4" /> 11. aprila je župan Mariupola [[Vadim Bojčenko]] izjavil, da je med ruskim obleganjem Mariupola umrlo več kot 10.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed" /> 12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed" /> Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.<ref name="21,000 civilians killed" /> 25. maja je svetovalec Vadima Bojčenka dejal, da je bilo v Mariupolu ubitih najmanj 22.000 civilistov.<ref name="22,000 civilians killed">{{navedi novice|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/834794.html|title=At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser|website=Interfax-Ukraine|date=25 May 2022|access-date=27 May 2022}}</ref> Do sredine junija so [[Združeni narodi]] izjavili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar dejali, da je dejansko število žrtev »verjetno na tisoče višje«.<ref name="1300civilians1" /><ref name="1300civilians2" /><ref name="1300civilians3" /> Boji so močno prizadeli grško manjšino v Ukrajini, ki je skoncentrirana v Mariupolu in okolici. Ruske sile so močno prizadele Sartano in Volnovaho, dve mesti v bližini Mariupola, ki imata veliko grškega prebivalstva, in ju skoraj popolnoma uničili.<ref>{{navedi novice|date=14 March 2022|title=President of the Federation of Greek Associations of Ukraine cries for help|publisher=Neos Kosmos|url=https://neoskosmos.com/en/2022/03/14/news/world/president-of-the-federation-of-greek-associations-of-ukraine-cries-for-help/|access-date=13 June 2022}}</ref> Po besedah ​​vodje lokalne grške organizacije so borci polka Azov, ki je branil Mariupol, med samim obleganjem obravnavali civiliste kot talce in plenili njihovo premoženje.<ref>{{navedi novice|date=11 June 2022|title=Τα τάγματα του Αζόφ μας χρησιμοποιούσαν ως ομήρους!|publisher=Estia|url=https://www.estianews.gr/kentriko-thema/ta-tagmata-to%e1%bf%a6-%e1%bc%80zof-m%e1%be%b6s-chrisimopoio%e1%bf%a6san-%e1%bd%a1s-%e1%bd%81mirous/|access-date=13 June 2022}}</ref> == Humanitarno stanje == [[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(03).jpg|sličica|Obstreljena stanovanjska hiša med 24-urnimi napadi, 3. marec 2022]] 6. marca je Petro Andrjuščenko, svetovalec župana Mariupola, poročal, da ljudje »pijejo iz luž na ulicah« zaradi izgube tekoče vode v mestu, ki je nastala zaradi večdnevnega ruskega obstreljevanja in bombnih napadov. Navedel je tudi, da ni toplote, elektrike in telefonske povezave.<ref>{{navedi splet|last=Vega|first=María R. Sahuquillo, Luis de|date=6 March 2022|title=Russian forces exert stranglehold on Mariupol after failure of ceasefire|url=https://english.elpais.com/international/2022-03-06/russian-forces-exert-stranglehold-on-mariupol-after-failure-of-ceasefire.html|access-date=10 March 2022|website=EL PAÍS English Edition|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309043822/https://english.elpais.com/international/2022-03-06/russian-forces-exert-stranglehold-on-mariupol-after-failure-of-ceasefire.html|url-status=live}}</ref> Po navedbah ameriških uradnikov se civilisti niso mogli evakuirati iz mesta zaradi ponavljajočih se kršitev prekinitve ognja, napadov na dogovorjene evakuacijske koridorje in neposrednih napadov na civiliste, ki so se poskušali evakuirati.<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2022/03/07/russia-ukraine-war-us-collecting-evidence-of-possible-war-crimes-nbc-reports.html|title=U.S. is collecting evidence of possible Russian war crimes in Ukraine|last=Mangan|first=Dan|date=7 March 2022|website=cnbc.com|publisher=CNBC|access-date=7 March 2022|quote=|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309131213/https://www.cnbc.com/2022/03/07/russia-ukraine-war-us-collecting-evidence-of-possible-war-crimes-nbc-reports.html|url-status=live}}</ref> 14. marca je drugi tiskovni predstavnik ICRC objavil, da se »stotisoče« ljudi v mestu »sooča s skrajnim ali popolnim pomanjkanjem osnovnih potreb, kot so hrana, voda in zdravila.«<ref>{{navedi novice|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-live-updates-e4ccdd9cf82e868ad8854f6f97cadb27|title=Live updates: Zelenskyy vows to keep negotiating with Russia. The latest developments on the Russia-Ukraine war: (Section titled "Geneva" NOTE there are two sections with the same name— "Geneva" SEE THE FIRST)|author=<!--Not stated-->|date=14 March 2022|website=Apneas.com|agency=Associated Press|access-date=14 March 2022|quote=|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314012106/https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-live-updates-e4ccdd9cf82e868ad8854f6f97cadb27|url-status=live}}</ref> 15. marca je podpredsednica ukrajinske vlade [[Irina Vereščuk]] obtožila ruske sile, da so vzele okoli 400 civilistov za talce, potem ko so zavzele bolnišnico v mestu.<ref>{{navedi novice|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/russians-holding-400-hostage-at-captured-mariupol-hospital-ukraine-deputy-premier/2536970|title=Russians holding 400 hostage at captured Mariupol hospital: Ukraine deputy premier|author=Ruslan Rehimov|work=Anadolu Agency|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316124315/https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/russians-holding-400-hostage-at-captured-mariupol-hospital-ukraine-deputy-premier/2536970|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so ruske sile obtožili, da so 16. marca streljale na evakuacijski konvoj in ranile pet civilistov.<ref name=":Tondo">{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/16/mariupol-ukraine-russia-seized-hospital|title=Ukrainian officials accuse Russia of shelling civilians fleeing Mariupol|author1=Lorenzo Tondo|author2=Isobel Kosiw|work=The Guardian|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316140326/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/16/mariupol-ukraine-russia-seized-hospital|url-status=live}}</ref> 18. marca so ukrajinski uradniki izjavili, da se več kot 350.000 ljudi skriva med obleganjem Mariupola, še vedno pa nimajo dostopa do hrane ali vode.<ref name="auto8">{{navedi splet|last1=Patel-Carstairs|first1=Sunita|title=Ukraine war: Videos show apocalyptic destruction in Mariupol as Russia says it is 'tightening its encirclement'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-videos-show-apocalyptic-destruction-in-mariupol-as-russia-says-it-is-tightening-the-noose-12569115|website=Sky News|publisher=Sky New|access-date=20 March 2022|date=18 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320201000/https://news.sky.com/story/ukraine-war-videos-show-apocalyptic-destruction-in-mariupol-as-russia-says-it-is-tightening-the-noose-12569115|url-status=live}}</ref> CNN je 21. marca poročal, da je uradnik v Mariupolu dejal, da se ljudje zaradi nenehnega bombardiranja in granatiranja bojijo zapustiti svoja podzemna zatočišča, tudi da bi dobili hrano in vodo, kar pomeni, da poskušajo manj piti in jesti.<ref name="auto9" /> CNN je 22. marca poročal, da je ruska vojska zaplenila 11 avtobusov, ki so bili namenjeni v mesto, da bi evakuirali civiliste.<ref name="cnn.com">{{navedi novice|last1=Carey|first1=Andrew|last2=Presniakova|first2=Yulia|last3=Atay Alam|first3=Hande|title=Russian forces stole buses driving to rescue people from Mariupol, Ukraine says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-22-22/h_8b97ee680fd4597051590dde80945ce2|website=CNN World|publisher=CNN|access-date=25 March 2022|language=en|date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324200036/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-22-22/h_8b97ee680fd4597051590dde80945ce2|url-status=live}}</ref> Fox News je pozneje poročal, da so bili vsaj nekateri zaplenjeni avtobusi napolnjeni s humanitarnimi zalogami. Poročali so tudi, da je bilo aretiranih 15 humanitarnih delavcev v avtobusih, ki so poskušali prenesti hrano v Mariupol.<ref>{{navedi novice|last1=Beals|first1=Monique|title=Ukraine: Russia seized rescue workers trying to deliver food to Mariupol|url=https://thehill.com/policy/international/599329-ukraine-russia-seized-rescue-workers-trying-to-deliver-food-to-mariupol|newspaper=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|publisher=NEXSTAR MEDIA INC.|access-date=29 March 2022|language=en|date=23 March 2022}}</ref> CNN je tudi poročal, da so bili do tega datuma neuspešni vsi poskusi, da bi v Mariupol pripeljali prazne avtobuse za evakuacijo civilistov.<ref name="cnn.com" /> 23. marca je ukrajinski predsednik Zelenski objavil, da 100.000 civilistov še vedno ne more priti iz Mariupola in da so ujeti v »nečloveških razmerah« brez hrane, tekoče vode ali zdravil.<ref name="cnn.com" /><ref>{{navedi splet|title=Zelensky says 100,000 still trapped in Mariupol, facing 'inhumane conditions'|url=https://www.france24.com/en/europe/20220322-live-zelensky-ready-to-discuss-status-of-crimea-and-self-declared-donbas-republics-with-putin|website=France 24|publisher=France 24|access-date=25 March 2022|language=en|date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324222944/https://www.france24.com/en/europe/20220322-live-zelensky-ready-to-discuss-status-of-crimea-and-self-declared-donbas-republics-with-putin|url-status=live}}</ref> 1. aprila je reševalno prizadevanje ZN za prevoz več sto preživelih civilistov iz Mariupola s 50 avtobusi spodletelo.<ref name="auto11">{{navedi splet|date=1 April 2022|title=Ukraine: No 'plan B' for evacuation of shattered Mariupol, say humanitarians, as Friday attempt fails|url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115282|website=UN News|accessdate=2022-07-22|archive-date=2022-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401143758/https://news.un.org/en/story/2022/04/1115282|url-status=dead}}</ref> Končno je ICRC poročal, da je pomagal olajšati varno evakuacijo več kot 10.000 civilistov iz Mariupola in [[Sumi]]ja.<ref name="icrcnewsroom-20220508">{{navedi splet|url=https://www.icrcnewsroom.org/story/en/2010/ukraine-more-than-170-civilians-evacuated-from-azovstal-and-mariupol-area-in-third-safe-passage-operation|title=Ukraine: More than 170 civilians evacuated from Azovstal and Mariupol area in third safe passage operation|website=International Committee of the Red Cross|date=8 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref> == Vojni zločinih ruskih sil == {{See also|Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)}} Ruske sile so med obleganjem zagrešile številne vojne zločine. Nekateri mediji so zločine, ki so se zgodili, opisali kot najhujše v 21. stoletju.<ref>{{navedi splet|date=2022-05-25|title=Putin's Mariupol Massacre is one of the 21st century's worst war crimes|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/putins-mariupol-massacre-is-one-the-worst-war-crimes-of-the-21st-century/|access-date=2022-06-27|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref> Ukrajinske oblasti so 25. marca ruskega generalpolkovnika<ref name=":7">{{navedi novice|last=Cowburn|first=Ashley|date=31 March 2022|title=Russian general dubbed ‘butcher of Mariupol’ among new list of sanctions announced by Liz Truss|work=[[The Independent]]|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/liz-truss-sanctions-russia-putin-ukraine-b2048049.html|access-date=21 July 2022}}</ref> Mihajla Mizinceva obtožile, da je ukazal bombardirati mariupolsko otroško in porodnišnico ter mestno gledališče, kjer se je zateklo 1200 civilistov.<ref name="Mizintsev2" /> Zahodni in ukrajinski viri so Mizinceva zaradi njegove domnevne vloge pri obleganju poimenovali »mesar Mariupola«,<ref name="Mizintsev" /><ref name="Mizintsev2" /><ref name=":8">{{navedi novice|last=Brown|first=Lee|date=24 March 2022|title=Russian ‘Butcher of Mariupol’ blamed for worst Ukraine war atrocities|work=[[New York Post]]|url=https://nypost.com/2022/03/24/butcher-of-mariupol-blamed-for-worst-russia-ukraine-atrocities/|access-date=21 July 2022}}</ref> Združeno kraljestvo pa ga je sankcioniralo.<ref name=":7" /> Obtožen, da je osebno vodil vojne zločine med obleganjem, je Mizincev ukrajinske enote obtožil, da so ustvarile »strašno človeško katastrofo«, in nadalje trdil, da bo omogočil varen izhod ukrajinskih civilistov iz Mariupola. Trditve Mizinceva je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk zavrnila kot »manipulacijo«.<ref name=":8" /> === Streljanje evakuacijskih kontrolnih točk === Veleposlanik ZDA pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Michael Carpenter je 7. marca dva incidenta, ki sta se zgodila v Mariupolu 5. in 6. marca, označil za vojna zločina. Navedel je, da so ruske sile na oba datuma bombardirale dogovorjene evakuacijske koridorje, medtem ko so jih civilisti poskušali uporabiti.<ref name=":2" /> === Bombardiranje porodnišnice in otroške bolnišnice === {{See also|Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|Ženske v ruski invaziji na Ukrajino (2022)}} [[Slika:Наслідки_обстрілу_дитячої_лікарні_та_пологового_будинку_в_Маріуполі,_9_березня_2022_року.jpg|sličica|Posledice bombnega napada na otroško bolnišnico in porodnišnico v Mariupolu, 9. marec 2022]] Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 9. marca po tem, ko sta bili v zračnem napadu poškodovani porodnišnica in otroška bolnišnica, tvitnil, da je bil napad »grozodejstvo«, skupaj z videoposnetkom ruševin stavbe.<ref>{{navedi splet|last=Balevic|first=Katie|title=Zelenskyy accuses Russian troops of 'direct strike' that wrecked a Mariupol maternity hospital, pleads to 'close the sky right now'|url=https://www.businessinsider.com/zelenskyy-condemns-russia-direct-strike-at-mariupol-maternity-hospital-2022-3|access-date=9 March 2022|website=Business Insider|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014827/https://www.businessinsider.com/zelenskyy-condemns-russia-direct-strike-at-mariupol-maternity-hospital-2022-3|url-status=live}}</ref> Bolnišnica je bila uničena.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine war: Aftermath of Mariupol hospital shelling|url=https://news.sky.com/video/ukraine-war-aftermath-of-mariupol-hospital-shelling-12561770|access-date=9 March 2022|website=[[Sky News]]|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014831/https://news.sky.com/video/ukraine-war-aftermath-of-mariupol-hospital-shelling-12561770|url-status=live}}</ref> Ubiti so bili trije ljudje, vključno z mladim dekletom, najmanj 16 pa jih je bilo ranjenih; oblasti so izjavile, da je veliko več pacientov in bolnišničnega osebja pokopanih pod ruševinami eksplozije.<ref>{{navedi novice|title=EU condemns Russian bombing of Mariupol maternity hospital as a 'war crime'|url=https://www.timesofisrael.com/eu-condemns-russian-bombing-of-mariupol-maternity-hospital-as-a-war-crime/|author=AFP|work=Times of Israel|date=10 March 2022|access-date=11 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064733/https://www.timesofisrael.com/eu-condemns-russian-bombing-of-mariupol-maternity-hospital-as-a-war-crime/|url-status=live}}</ref> Ruski zunanji minister [[Sergej Lavrov]] je dejal, da je bila stavba prej porodnišnica, Rusija pa jo je bombardirala, ker jo je takrat zasedel polk Azov.<ref>{{navedi novice|last1=Osborne|first1=Samuel|title=Ukraine war: Russia says claim it bombed children's hospital is 'fake news'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-says-claim-it-bombed-childrens-hospital-is-fake-news-12562107|work=Sky News|date=10 March 2022|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310095339/https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-says-claim-it-bombed-childrens-hospital-is-fake-news-12562107|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Что заявили главы МИД России и Украины после переговоров. Главное|url=https://meduza.io/live/2022/03/10/voyna|work=Meduza|date=10 March 2022|language=ru|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310101928/https://meduza.io/live/2022/03/10/voyna|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva [[Marija Zaharova]] zavrnila bombni napad na bolnišnico kot »informacijski terorizem«, tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] pa je bombni napad označil za zrežiran.<ref>{{navedi novice|last=Trevelyan|first=Mark|date=10 March 2022|title=Russia shifts stance on hospital bombing that sparked world outrage|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-claim-that-it-bombed-childrens-hospital-are-fake-news-2022-03-10/|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310184532/https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-claim-that-it-bombed-childrens-hospital-are-fake-news-2022-03-10/|url-status=live}}</ref> 10. marca popoldne je rusko veleposlaništvo v Združenem kraljestvu na Twitterju sporočilo, da sta dve poškodovani nosečnici, ki so ju po napadu evakuirali, igrali igralki z »realističnim make-upom«, da je porodnišnico zasedel polk Azov in da v njej ni bilo žensk ali otrok, saj objekt »ni v obratovanju«.<ref name=":3">{{navedi splet|title='Ukrainian propaganda': Russia says pic of pregnant woman in hospital attack is 'fake'|url=https://www.lbc.co.uk/news/russian-embassy-claim-injured-pregnant-woman-fake/|access-date=10 March 2022|website=LBC|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310165148/https://www.lbc.co.uk/news/russian-embassy-claim-injured-pregnant-woman-fake/|url-status=live}}</ref> Twitter je tvit kasneje odstranil, ker je kršil njegova pravila o [[dezinformacija]]h.<ref name=":3" /> [[Dmitrij Peskov]], tiskovni predstavnik ruskega predsednika, je kmalu po eksploziji izjavil, da bo ruska vlada incident preiskala. Obtožbe s strani Rusije so se nato v Rusiji začele pojavljati na spletu, tudi na ruskem družbenem omrežju Telegram, ki ima več sto tisoč sledilcev.<ref name="auto2">{{navedi splet|last1=Macaluso|first1=Nora|title=Social Media Posts Misrepresent Victims of Hospital Bombed in Mariupol|url=https://www.factcheck.org/2022/03/social-media-posts-misrepresent-victims-of-hospital-bombed-in-mariupol/|website=FactCheck.org|publisher=Annenberg Public Policy Center of the University of Pennsylvania|access-date=20 March 2022|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323043635/https://www.factcheck.org/2022/03/social-media-posts-misrepresent-victims-of-hospital-bombed-in-mariupol/|url-status=live}}</ref> Twitter je nato umaknil objave veleposlaništva.<ref name="auto2" /> Nosečnico, ki so jo posneli, ko so jo na nosilih odnesli ranjeno (Rusija jo je obtožila, da je igralka), so premestili v drugo bolnišnico, nato pa je 13. marca umrla, saj se je njen otrok rodil mrtev. V bombnem napadu je utrpela številne poškodbe, med drugim je imela zdrobljeno medenico in odtrgan kolk, zaradi česar se je njen otrok rodil mrtev.<ref name="auto1">{{navedi novice|date=14 March 2022|title=Ukraine war: Pregnant woman and baby die after hospital shelled|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60734706|access-date=14 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314143240/https://www.bbc.com/news/world-europe-60734706|url-status=live}}</ref> Zdravstveni delavci so povedali, da je, ko je videla, da je izgubila otroka, zavpila: »Ubij me zdaj!«<ref name="auto">{{navedi splet|title=Pregnant woman and baby die after attack on hospital in Mariupol|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/14/mariupol-ukraine-hospital-bombed-woman-baby-die|website=[[The Guardian]]|access-date=20 March 2022|location=The Associated Press in Mariupol, Ukraine|date=14 March 2022|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322040703/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/14/mariupol-ukraine-hospital-bombed-woman-baby-die|url-status=live}}</ref> Trideset minut pozneje je umrla tudi ona.<ref name="auto" /> Preiskovalni novinarji so ovrgli ruske trditve, da so bili posnetki ponarejeni in da je bila bombardirana bolnišnica uporabljena kot vojaška postojanka.<ref>{{navedi novice|title=De foto's bij het bombardement op het ziekenhuis in Marioepol zouden volgens de Russen in scène zijn gezet. Wat klopt er van hun bewijzen?|newspaper=[[de Volkskrant]]|access-date=18 March 2022|language=nl|date=17 March 2022|first1=Willem|last1=Feenstra|first2=Pieter|last2=Sabel|first3=Erik|last3=Verwiel|url=https://www.volkskrant.nl/kijkverder/v/2022/op-zoek-naar-de-feiten-in-oorlogstijd~v484352/|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324155551/https://www.volkskrant.nl/kijkverder/v/2022/op-zoek-naar-de-feiten-in-oorlogstijd~v484352/|url-status=live}}</ref> Ruski novinar [[Aleksander Nevzorov]] je bil 22. marca obtožen v skladu z ruskim zakonom o »[[Ruski zakoni o vojni cenzuri (2022)|lažnih informacijah]]«, potem ko je objavil informacije o ruskem obstreljevanju porodnišnice v Mariupolu.<ref>{{navedi novice|title=Russia: Authorities launch witch-hunt to catch anyone sharing anti-war views|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/03/russia-authorities-launch-witch-hunt-to-catch-anyone-sharing-anti-war-views/|work=Amnesty International|date=30 March 2022}}</ref> Po novem zakonu, sprejetem 4. marca, je lahko obsojen na do 15 let zapora.<ref>{{navedi novice|title=Top Russian Journalist Defiant in Face of Fake News Investigation|url=https://www.voanews.com/a/top-russian-journalist-defiant-in-face-of-fake-news-investigation-/6497836.html|work=VOA News|date=23 March 2022}}</ref> === Bombardiranje regionalnega gledališča === {{main|Zračni napad na mariupolsko gledališče}} [[Slika:Mariupol_Drama_Theatre_Destroyed_1.jpg|sličica|The [[Donetsk Regional Drama Theatre]] was bombed on 16 March]] 16. marca je bilo v zračnem napadu napadeno in v veliki meri uničeno regionalno dramsko gledališče Doneck.<ref name=":Tondo" /> Mestni svet Mariupola je obtožil Rusijo, da je napadla dramsko gledališče, kamor se je zateklo najmanj sto civilistov.<ref>{{navedi novice|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-mariupol-theatre-where-hundreds-of-people-sheltering-bombed-by-russian-forces-officials-claim-12567393|title=Ukraine war: Mariupol theatre where 'hundreds of people sheltering' bombed by Russian forces, officials claim|author=Andy Hayes|work=Sky News|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316195527/https://news.sky.com/story/ukraine-war-mariupol-theatre-where-hundreds-of-people-sheltering-bombed-by-russian-forces-officials-claim-12567393|url-status=live}}</ref> [[Human Rights Watch]] je izjavil, da je v gledališču zatočišče poiskalo vsaj 500 civilistov.<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/shells-hit-theatre-sheltering-ukraine-civilians-biden-calls-putin-war-criminal-2022-03-17/|title=Shells hit theatre sheltering Ukraine civilians, Biden calls Putin a war criminal|author1=James Mackenzie|author2=Natalia Zinets|author3=Oleksandr Kozhukhar|work=Reuters|date=17 March 2022|access-date=17 March 2022|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319051857/https://www.reuters.com/world/europe/shells-hit-theatre-sheltering-ukraine-civilians-biden-calls-putin-war-criminal-2022-03-17/|url-status=live}}</ref> Sergij Taruta, nekdanji guverner Donecke oblasti, je izjavil, da se je v notranjost zateklo 1300 ljudi.<ref name="Survivors">{{navedi novice|url=https://edition.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|title=Survivors emerge from rubble of Mariupol theater bombed by Russia|author1=Victoria Butenko|author2=Olga Voitovych|author3=Andrew Carey|author4=James Frater|author5=Jeevan Ravindran|work=CNN|date=17 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323225228/https://edition.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|url-status=live}}</ref> Satelitski posnetek, ki ga je 14. marca posnela družba [[Maxar Technologies]], je pokazal, da je bila ruska beseda »otroci« z velikimi belimi črkami napisana na pločniku spredaj in zadaj gledališča, iz česar je bilo jasno razvidno, da so se v njem skrivali civilisti.<ref>{{navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-mariupol-theatre-bombed-russia-children-b2037694.html|title=Ukraine theatre hit by airstrike where hundreds were sheltering had 'children' written on pavement in Russian|work=The Independent|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321071552/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-mariupol-theatre-bombed-russia-children-b2037694.html|url-status=live}}</ref> Ukrajinski minister za zunanje zadeve [[Dmitro Kuleba]] je trdil, da Rusija »ni mogla ne vedeti, da gre za civilno zaklonišče«. Po navedbah [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]]{{clarify|whi exactly? This is the parliaments|date=March 2022}} je bilo zaradi nenehnega obstreljevanja nemogoče začeti reševalne akcije v gledališču.<ref>{{navedi novice|author=|url=https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|title=Ukraine: Mariupol city council claims Russia destroys crowded theater — live updates|language=|website=[[Deutsche Welle]]|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316174736/https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|url-status=live}}</ref> Mestni svet je tudi navedel, da so dostop do zavetišča v gledališču ovirale ruševine.<ref>{{navedi novice|author=|url=https://meduza.io/news/2022/03/16/v-mariupole-raketa-razrushila-zdanie-dramteatra-vlasti-zayavlyayut-chto-sotni-lyudey-ispolzovali-ego-kak-ubezhische|title=В Мариуполе ракета разрушила здание драмтеатра. Власти заявляют, что сотни людей использовали его как убежище|language=ru|website=[[Meduza]]|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316202645/https://meduza.io/news/2022/03/16/v-mariupole-raketa-razrushila-zdanie-dramteatra-vlasti-zayavlyayut-chto-sotni-lyudey-ispolzovali-ego-kak-ubezhische|url-status=live}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo napad na stavbo in obtožilo azovski polk, da jo je razstrelil.<ref>{{navedi novice|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/17/russia-ukraine-war-survivors-emerge-from-bombed-mariupol-theatre|title=Russia-Ukraine war: Survivors emerge from bombed Mariupol theatre|work=The Independent|date=17 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323063211/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/17/russia-ukraine-war-survivors-emerge-from-bombed-mariupol-theatre|url-status=live}}</ref> Vendar pa je bombno zaklonišče v kleti, v katerem so se skrivali ljudje, po besedah Tarute vzdržalo napad. Preživeli so iz ostankov gledališča začeli prihajati 17. marca.<ref name="Survivors" /> Po navedbah ukrajinskih uradnikov je bilo do 18. marca iz kleti rešenih več kot 130 civilistov, reševalci pa še niso našli smrtnih žrtev. Mestni svet je sporočil, da po prvih podatkih ni nihče umrl, ena oseba pa je bila hudo ranjena.<ref>{{navedi novice|url=https://www.voanews.com/a/civilians-survive-ukrainian-theater-bombing-search-for-others-continues-/6491719.html|title=130 Rescued in Ukrainian Theater Bombing, Search for Missing Continues|work=Voice of America|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319073605/https://www.voanews.com/a/civilians-survive-ukrainian-theater-bombing-search-for-others-continues-/6491719.html|url-status=live}}</ref> Associated Press je poročal, da je bilo med zračnim napadom ubitih 600 civilistov,<ref>{{navedi splet|date=4 May 2022|title=AP evidence points to 600 dead in Mariupol theater airstrike|url=https://apnews.com/article/Russia-ukraine-war-mariupol-theater-c321a196fbd568899841b506afcac7a1|access-date=15 May 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref> kar je dvakrat več od uradne številke, ki jo je navedla ukrajinska vlada. === Množično obstreljevanje stanovanjskih naselij === [[Slika:War_damages_in_Mariupol,_12_March_2022_(02).jpg|sličica|War damage in Mariupol, 12 March 2022]] Podžupan Sergej Orlov je 2. marca poročal, da je rusko topništvo obstreljevalo gosto naseljeno sosesko v Mariupolu in jo obstreljevalo skoraj 15 ur. Povedal je, da je bila ena od naseljenih stanovanjskih četrti na levem bregu mesta »skoraj popolnoma uničena«.<ref name="gunter" /> Satelitske fotografije Mariupola, ki jih je 9. marca zjutraj posnela družba Maxar Technologies, so pokazale »obsežno škodo« na večnadstropnih stanovanjih, stanovanjskih hišah, trgovinah z živili in drugi civilni infrastrukturi. To je bilo ugotovljeno s primerjavo fotografij pred in po bombardiranju.<ref>{{navedi splet|last=Wall|first=Mike|date=9 March 2022|title=Russia-Ukraine invasion updates / Satellite photos of Mariupol, Ukraine show damage from Russian attacks: Grocery stores, homes and shopping centers have gone up in smoke.|url=https://www.space.com/mariupol-ukraine-damage-satellite-photos|access-date=15 March 2022|website=space.com|publisher=Future US, Inc.|quote=|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313065623/https://www.space.com/mariupol-ukraine-damage-satellite-photos|url-status=live}}</ref> Svet mesta Mariupol je podal izjavo, da je bila škoda v mestu »ogromnac. Ocenil je, da je bilo približno 80 % hiš v mestu močno poškodovanih, od tega jih skoraj 30 % ni bilo mogoče popraviti.<ref>{{navedi novice|last1=Aloisi|first1=Silvia|title=Shattered dreams|url=https://www.reuters.com/world/europe/fleeing-mariupol-teenagers-tell-destruction-shattered-dreams-2022-03-18/|website=Reuters|date=18 March 2022|agency=Reuters|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323224945/https://www.reuters.com/world/europe/fleeing-mariupol-teenagers-tell-destruction-shattered-dreams-2022-03-18/|url-status=live}}</ref> Reutersov novinar Pavel Klimov je ob poročanju iz Mariupola dejal, da so »povsod naokoli črne lupine« stanovanjskih blokov.<ref>{{navedi splet|last1=Klimov|first1=Pavel|last2=Popeski|first2=Ron|title=Mariupol, on the front line of Ukraine's war|url=https://www.reuters.com/world/europe/dead-buildings-tower-over-uncollected-corpses-mariupol-front-line-ukraines-war-2022-03-18/|website=Reuters.com|publisher=Reuters|access-date=19 March 2022|location=Mariupol, Ukraine|language=en|date=18 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320223724/https://www.reuters.com/world/europe/dead-buildings-tower-over-uncollected-corpses-mariupol-front-line-ukraines-war-2022-03-18/|url-status=live}}</ref> 16. marca je [[BBC News]] poročal, da so skoraj stalni ruski napadi spremenili stanovanjske soseske v »pustinjo«.<ref name="auto3">{{navedi splet|last1=Bachega|first1=Hugo|last2=Popovych|first2=Maksym|title=Ukraine war: Infection and hunger as hundreds hide in Mariupol cellar|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60736845|website=bbc.com|publisher=BBÇ News|access-date=19 March 2022|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323075950/https://www.bbc.com/news/world-europe-60736845|url-status=live}}</ref> Istega dne je sporočil, da je pridobil posnetke iz brezpilotnega letala, na katerih je razvidna »velika škoda z ognjem in dimom, ki se vali iz stanovanjskih blokov, in črnimi ulicami v ruševinah«.<ref name="auto3" /> Prebivalka mesta je za BBC povedala, da »na območju levega brega ni nobene nedotaknjene stanovanjske stavbe, vse je zgorelo do tal«. Na levem bregu je bilo gosto naseljeno stanovanjsko naselje.<ref name="gunter" /> Dejala je tudi, da je mestno središče »neprepoznavno«.<ref name="auto3" /> Istega dne je Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poročal, da so ruske sile v Mariupolu še naprej izvrševale vojne zločine, med drugim »napadale civilno infrastrukturo«.<ref name="understandingwar.org2">{{navedi splet|last1=Mason|first1=Clark|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|date=16 March 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|archive-date=23 March 2022|access-date=19 March 2022|website=ISW – Institute for the Study of War|publisher=ISW – Institute for the Study of War|language=en}}</ref> Generalpodpolkovnik Jim Hockenhull, vodja obrambne obveščevalne službe Združenega kraljestva (UK), je 18. marca opisal »nadaljevanje napadov na civiliste v Mariupolu«.<ref>{{navedi splet|last1=Boffey|first1=Daniel|last2=Tondo|first2=Lorenzo|title=Fighting reaches central Mariupol as shelling hinders rescue attempts: Russia claims to be 'tightening noose' around south-eastern port city as thousands still stranded|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war|work=The Guardian|access-date=21 March 2022|location=Brussels, Belgium; Lviv, Ukraine|language=en|date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323095031/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war|url-status=live}}</ref> Ukrajinske oblasti so navedle, da je v Mariupolu poškodovanih ali uničenih približno 90 % stavb.<ref name="auto8" /> Istega dne je [[Sky News]] iz Združenega kraljestva opisal posnetke, ki prikazujejo »civilna območja, ki so po bombardiranju ostala neprepoznavna«.<ref name="auto8" /> Sky News je citiral tudi Rdeči križ, ki je opisal »apokaliptično uničenje v Mariupolu«.<ref name="auto8" /> 19. marca 2022 je ukrajinski policist v Mariupolu posnel videoposnetek, v katerem je dejal: »Umirajo otroci, starejši ljudje. Mesto je uničeno in izbrisano z obličja zemlje.« Avtentičnost videoposnetka je potrdila agencija Associated Press.<ref>{{navedi splet|title=Russians push deeper into port city of Mariupol as locals plead for help: "Children, elderly people are dying"|url=https://www.cbsnews.com/news/mariupol-russia-ukraine-war-locals-plead-for-help/|website=CBSNews.com|publisher=CBS News, Associated Press|access-date=19 March 2022|date=19 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323121631/https://www.cbsnews.com/news/mariupol-russia-ukraine-war-locals-plead-for-help/|url-status=live}}</ref> Vlada Mariupola je 28. marca sporočila, da je bilo med obstreljevanjem poškodovanih 90 % vseh zgradb v Mariupolu, 40 % vseh zgradb v mestu pa je bilo uničenih.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine retakes control of two Russian-occupied towns|url=https://www.jpost.com/international/article-702504|access-date=28 March 2022|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com|language=en-US}}</ref> V objavljenih statističnih podatkih je tudi navedeno, da je bilo poškodovanih 90 % Mariupolskih bolnišnic ter da je rusko obstreljevanje uničilo 23 šol in 28 vrtcev.<ref>{{navedi novice|last=Hodge |first=Nathan |first2=Julia |last2=Presniakova |title=Mariupol mayor says Ukrainian city 'in the hands of the occupiers'|url=https://www.cnn.com/2022/03/28/europe/mariupol-mayor-ukraine-occupiers-intl/index.html|access-date=28 March 2022|website=CNN|date=28 March 2022}}</ref> Do 18. aprila so ukrajinski uradniki ocenili, da je bilo v bojih uničenih vsaj 95 % Mariupola, predvsem zaradi ruskih bombnih akcij.<ref name="hasn't surrendered" /> 12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed">{{navedi novice|author1=Yuras Karmanau|author2=Adam Schreck|author3=Cara Anna|date=12 April 2022|title=Mariupol mayor says siege has killed more than 10K civilians|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-state-of-the-union-address-zelenskyy-biden-kyiv-7cc069b80178629a60f4f2d166348d45|accessdate=12 April 2022}}</ref> Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.<ref name="21,000 civilians killed">{{navedi novice|url=https://www.jpost.com/international/article-703925|title=Russia-Ukraine war: 21,000 civilians killed, Mayor of Mariupol estimates|work=The Jerusalem Post|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> === Domnevna uporaba kemičnih orožij === Tiskovni predstavnik Donecke ljudske republike [[Eduard Basurin]] je 11. aprila 2022 pozval Rusijo, naj pripelje »kemične sile«, da bi »zakurile krte«, pri čemer je mislil na ukrajinske sile v Azovstalu.<ref>{{navedi novice|date=12 April 2022|title=Ukraine War: Report of Mariupol chemical attack sparks US, UK concern|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61077641|access-date=12 April 2022|work=BBC}}</ref> Kasneje istega dne je Azovski polk obtožil ruske sile, da so v Mariupolu uporabile »strupeno snov neznanega izvora« ki je povzročila težave z dihali. Tiskovni predstavnik Pentagona je dejal, da poročila niso potrjena, vendar izražajo zaskrbljenost zaradi morebitne ruske uporabe kemičnih sredstev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.cnbc.com/2022/04/11/pentagon-monitoring-reports-of-possible-russian-chemical-weapons-attack-in-mariupol.html|title=Pentagon monitoring reports of possible Russian chemical weapons attack in Mariupol|author=Christina Wilkie|work=CNBC|date=12 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref><ref name="Boyle 2022">{{navedi splet|last=Boyle|first=Danny|title=Tuesday morning news briefing: Vladimir Putin 'uses chemical weapons'|website=The Telegraph|date=12 April 2022|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2022/04/12/tuesday-morning-uk-news-briefing-todays-top-headlines-telegraph2/|access-date=10 May 2022|quote=The city's Azov regiment is said to have fallen ill after a "poisonous substance of unknown origin" was reportedly dropped on them from a Russian drone. It came hours after Mariupol's mayor said more than 10,000 civilians have died in the Russian siege of his city and the death toll could surpass 20,000. Britain is increasingly worried that Russia could use white phosphorus munitions, which cause horrific burns.}}</ref><ref name="Hall 2022">{{navedi splet|last=Hall|first=Sam|title='We are holding back the horde': Mariupol fighters battle on weeks after experts said city would fall|website=The Telegraph|date=11 April 2022|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/04/11/holding-back-horde-mariupol-fighters-battle-weeks-experts-said/|access-date=10 May 2022|quote=the Azov regiment said in a statement on their Telegram channel that Russian forces appeared to have used chemical weapons. “Russian occupation forces used a poisonous substance of unknown origin against Ukrainian military and civilians in the city of Mariupol, which was dropped from an enemy drone. “The victims have respiratory failure … the effects of the unknown substance are being clarified.” The claim could not immediately be verified}}</ref> Kasneje je Ukrajina sporočila, da obtožbe preiskuje. V incidentu so bili ranjeni trije ukrajinski vojaki.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61077641|title=Ukraine War: US 'deeply concerned' at report of Mariupol chemical attack|work=BBC News|date=12 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref> Po mnenju strokovnjakov je še prezgodaj govoriti o tem, kaj natančno se je zgodilo,<ref>{{navedi novice|first=Dan|last=Sabbagh|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/12/did-russia-really-use-chemical-weapons-mariupol-ukraine-expert-remain-sceptical|title=Did Russia really use chemical weapons in Ukraine? Experts are sceptical|work=The Guardian|date=12 April 2022|accessdate=19 April 2022|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419090406/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/12/did-russia-really-use-chemical-weapons-mariupol-ukraine-expert-remain-sceptical|archive-date=19 April 2022}}</ref> britanski in ukrajinski uradniki pa so povedali, da sumijo na uporabo [[Strelivo z belim fosforjem|belega fosforja]], ki v mednarodnem pravu običajno ne velja za kemično orožje.<ref name="Boyle 2022" /> == Mediji == Od konca februarja do 11. marca sta bila v Mariupolu uslužbenec agencije [[Associated Press]] Mstislav Černov in svobodnjak Evgenij Maloletka, ki sta delala za AP. Bila sta med redkimi novinarji in po podatkih agencije AP edina mednarodna novinarja v Mariupolu v tem obdobju, njune fotografije pa so zahodni mediji na veliko uporabljali za poročanje o obleganju in razmerah v mestu.<ref>{{navedi novice|last1=Klein|first1=Charlotte|title="This Is Personal for Them": Two Ukrainian AP Journalists Capture the Most Devastating Moments of War|url=https://www.vanityfair.com/news/2022/03/ukrainian-ap-journalists-capture-the-most-devastating-moments-of-war|work=Wanity Fair|date=17 March 2022|access-date=22 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320004814/http://www.vanityfair.com/news/2022/03/ukrainian-ap-journalists-capture-the-most-devastating-moments-of-war|url-status=live}}</ref> Po besedah Černova sta bila 11. marca v bolnišnici in fotografirala, ko so ju s pomočjo ukrajinskih vojakov evakuirali iz mesta. Iz Mariupola jima je uspelo pobegniti brez poškodb, takrat pa po njegovih besedah v mestu ni bilo več nobenega novinarja.<ref>{{navedi novice|last1=Chernov|first1=Mstyslav|title=20 Days in Mariupol|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-edf7240a9d990e7e3e32f82ca351dede|work=Associated Press|date=22 March 2022|access-date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324034908/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-edf7240a9d990e7e3e32f82ca351dede|url-status=live}}</ref> Pričevanja iz jeklarne [[Azovstal]] so bila na voljo prek sistema satelitskih povezav [[Starlink]].<ref>{{navedi novice|last=Schwirtz|first=Michael|date=21 April 2022|title=Inside the Azovstal plant, a Ukrainian sergeant prays for rescue.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/04/21/world/ukraine-russia-war-news|access-date=21 April 2022|issn=0362-4331}}</ref> Propaganda v državnih ruskih medijih, je invazijo predstavljala kot osvobodilno misijo in ukrajinske vojake obtožila, da so napadli civilne cilje v Mariupolu.<ref>{{navedi novice|last=Coalson|first=Robert|url=https://www.rferl.org/a/russia-ukraine-war-tv-brainwashing/31776244.html|title='Military Brainwashing': Russian State TV Pulls Out The Stops To Sell Kremlin's Narrative On The War In Ukraine|website=RFE/RL|date=29 March 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Propaganda War Over Mariupol's Destruction Is Only Just Starting|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-04-22/propaganda-war-over-mariupol-s-destruction-is-only-just-starting|work=Bloomberg|date=22 April 2022}}</ref> ''[[The Guardian]]'' je v članku o Mariupolu, objavljenem po ruskem napadu na porodnišnico v Mariupolu, zapisal, da so »celotna naselja, ki so se spremenila v ruševine, napadi na civilne cilje in bombardiranje begunskih izhodnih poti del [[Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|brutalne sirske kampanje Moskve]]«,<ref name="eghtg">{{navedi novice|last1=Graham-Harrison|first1=Emma|last2=Dyke|first2=Joe|title=How Russia is using tactics from the Syrian playbook in Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/24/how-russia-is-using-tactics-from-the-syrian-playbook-in-ukraine|publisher=Guardian News & Media Limited|date=24 March 2022}}</ref> ''[[Washington Post]]'' pa je pod naslovom »Ruska vojna v Ukrajini temelji na taktiki, ki jo je uporabila v Siriji, pravijo strokovnjaki« posledice za civilno prebivalstvo označil kot »zmanjševanje zalog hrane. Brez elektrike in vode. Ruski tanki na ulicah. Noči so bile prekinjene z obstreljevanjem.« Ukrajinski uradniki so opozorili, da obstaja nevarnost, da ta bitka »postane [[Alepška ofenziva (november-december 2016)|drugi Alep]]«. [[Bele čelade (sirska državljanska vojna)|Sirska civilna obramba]] je dejala: »Želijo izprazniti ta mesta prebivalstva, da bi bilo za Rusijo cenejše prevzeti oblast.« Po nekaterih ocenah naj bi do 31. marca Mariupol zapustilo 75 % prebivalstva.<ref name="wapocp">{{navedi novice|last=Parker|first=Claire|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/31/russia-ukraine-mariupol-siege-aleppo-syria/|title=Russia’s Ukraine war builds on tactics it used in Syria, experts say|date=31 March 2022|publisher=The Washington Post}}</ref> == Glej tudi == * [[Ruska okupacija Hersona]] * [[Možni izbruh kolere v Mariupolu (2022)]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == * [https://ca.news.yahoo.com/kateryna-dyachenko-11-year-old-gymnast-killed-by-russian-bombardment-of-mariupol-131553694.html Yahoo News UK article about 11 year old Ukrainian gymnast Kateryna Dyachenko who was killed during shelling in Mariupol on 22 March] * [https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61032786 BBC News video of recently evacuated Mariupol civilians speaking about desperate conditions in the city, endless shelling, mass casualties and people having mental breakdowns under siege, 8 April 2022] * [https://www.youtube.com/watch?v=CwfyJGdFpSA Video of drone flyover of apartment buildings being bombed in Mariupol. News.com.au, The News Room, March 15 2022] * [https://www.youtube.com/embed/Z1kG24ndMS4 Video of tanks firing repeatedly on apartment buildings in Mariupol, civilians in hospital, woman crying for dead children. AP News, 12 March 2022.] * [https://news.sky.com/story/ukraine-war-children-buried-under-rubble-after-russian-airstrike-hit-hospital-in-mariupol-president-zelenskyy-says-12561747 Video of aftermath, including injured pregnant woman being carried, after Russian airstrike on hospital in Mariupol, Ukraine. Sky News, March 9, 2022] * [https://twitter.com/i/status/150010075323070337 Video posted on Twitter by a Ukrainian soldier in Mariupol – of shelling and damage in the City, 5 March, 2022, 8:27 AM] * [https://www.channel4.com/news/putin-wants-to-totally-destroy-this-city-says-deputy-mayor-of-mariupol Video, Sergei Orlov, Deputy Mayor of Mariupol, alleges that on 5 March Russian forces targeted and shelled civilian gathering areas where people were preparing to evacuate the city. Channel 4 News, London, UK] {{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} [[Kategorija:Mariupol]] [[Kategorija:Obleganja|Mariupol]] [[Kategorija:Bitke leta 2022]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Bitke Ukrajine]] [[Kategorija:Bitke Rusije]] 975ka5nrb5lrq369lnnfuig41yz78t7 0 515079 6675821 6668628 2026-05-14T22:21:39Z ~2026-13659-49 255600 6675821 wikitext text/x-wiki ''za kraj v [[Srbija|Srbiji]] glej [[Konjic, Osečina]]''{{Infopolje Naselje |official_name = Konjic |native_name = Коњиц |image_skyline = Panorama Konjica - panoramio.jpg |image_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=43 |latm=39 |lats=15 |latNS=N |longd=17 |longm=57 |longs=39 |longEW=E |coordinates_region = BA-07 |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |elevation_m = 280 |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013"/> |population_total = 10732 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88 400 |area_code = +387 (0)36 |website = |footnotes = }} '''Konjic''' je mesto in središče istoimenske občine v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. == Zemljepis == Konjic leži v severni [[Hercegovina|Hercegovini]], od [[Sarajevo|Sarajeva]] je oddaljen 62 kilometrov in od [[Mostar]]a 70 kilometrov. Razteza se na bregovih reke [[Neretva|Neretve]] in ob njenem pritoku Trešanici. Južno od mesta se dviga gora [[Prenj]], visoka preko 2100 metrov. V bližini sta [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] [[Jablaničko jezero]] na Neretvi in [[ledeniško jezero|ledeniško]] [[Boračko jezero]]. Skozi Konjic poteka magistralna cesta M-17, ki povezuje Sarajevo, Mostar in Čapljino; tod je predvidena tudi gradnja [[Avtocesta A1, Bosna in Hercegovina|avtoceste A1]]. Skozi mesto teče tudi [[železniška proga]] Sarajevo–[[Ploče]]. == Zgodovina == Na področju današnjega Konjica je obstajala naselbina v [[mlajša kamena doba|mlajši kameni dobi]], prvo znano ljudstvo na območju mesta pa so bili [[Iliri]]. V času [[antični Rim|antičnega Rima]] je tod potekala prometna pot med [[Dalmacija|Dalmacijo]] in [[Podonavje]]m. Iz tega obdobja so najdeni sledovi večjega naselja, med katerimi izstopajo ostanki [[mitraizem|mitreja]].<ref name="konjictourism">{{navedi splet |url=https://konjictourism.ba/historija-konjica/ |title=Historija Konjica |accessdate=18. marca 2022 |website=Konjic tourism |language=bs |archive-date=2021-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211201101348/https://konjictourism.ba/historija-konjica/ |url-status=dead }}</ref><ref name="enciklopedija.hr">{{navedi splet |url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=33022 |title=Konjic |accessdate=18. marca 2022 |website=enciklopedija.hr |language=hr }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Naselje z imenom Konjic se prvič omenja leta 1382 v zapisu trgovske karavane, ki je potovala v [[Dubrovniška republika|Dubrovnik]]. V srednjem veku je bilo mesto del [[Kraljevina Bosna|Kraljevine Bosne]], v letih 1463–1469 je mesto osvojilo [[Osmansko cesarstvo]]. V 17. stoletju je bil zgrajen Stari most čez Neretvo, ki je danes upodobljen v občinskem grbu.<ref name="konjictourism"/><ref name="enciklopedija.hr"/> Leta 1878 je skupaj s preostankom Bosne in Hercegovine postal del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], po prvi svetovni vojni [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], med drugo svetovno vojno je pripadel [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] in po vojni [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]]. Med letoma 1953 in 1979 so v bližini Konjica v tajnosti zgradili [[Armijska ratna komanda Konjic|protiatomski bunker ARK/D-o]], znan kot »Titov bunker«.<ref>{{navedi novice |title=Delavci niso vedeli, da gradijo bunker za Tita |date=24. maj 2016 |url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/delavci-niso-vedeli-da-gradijo-bunker-za-tita.html |newspaper=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Ob razpadu Jugoslavije je Konjic bil večetnično mesto z dobrimi povezavami med Sarajevom in južnim delom republike ter z številnimi vojaškimi objekti. Kot tako je postal pomembna strateška točka v [[vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojni ob razpadu Jugoslavije]]. V srbskih vaseh okoli mesta je [[Republika Srbska]] ustanovila »Srbsko občino Konjic«, območje pa je zahtevala tudi nepriznana državna tvorba [[Herceg-Bosna]]. Aprila in maja 1992 sta mesto nadzorovali bosanska teritorialna obramba in [[Hrvaški obrambni svet]], medtem ko so srbske vojaške formacije blokirale dostop in ga odrezale od zunanje oskrbe. Bosanska in hrvaška vojska sta bosanske Srbe, aretirane v vojaških operacijah, internirali v taborišču Čelebići, kjer so številne civiliste mučili in ubili.<ref name="icty">{{navedi knjigo |title=Sodba Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije proti Zejnilu Delaliću, Zdravku Muciću, Hazimu Deliću in Esadu Landžu |date=16. november 1998 |url=https://www.icty.org/x/cases/mucic/tjug/en/981116_judg_en.pdf |language=en}}</ref> Od marca 1993 do konca vojne je na območju Konjica prihajalo do spopadov med Bošnjaki in Hrvati.<ref name="enciklopedija.hr"/> Med vojno se je iz Konjica izselil velik del srbskega in hrvaškega prebivalstva, priselili pa so se bošnjaški begunci s sosednjih zasedenih območij. Vodje taborišča Čelebići je [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaško sodišče]] obsodilo [[vojni zločin|vojnih zločinov]].<ref name="icty"/> == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v Konjicu živelo 13.729 prebivalcev, od tega približno polovica Bošnjakov ter po ena petina Hrvatov in Srbov. Ob popisu leta 2013 je mesto imelo 10.732 prebivalcev, med katerimi so močno prevladovali Bošnjaki (skoraj 90%).<ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10529 |title=Konjic - Popis 2013 u BiH |accessdate=18. marca 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> {| cellpadding=5 style="text-align: left;" |+ |{{Tortni diagram | caption=Konjic, popis 1991; skupaj 13.729 | label1 = [[Muslimani]] 6697 | value1 = 48,8 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 3036 | value2 = 22,1 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 2536 | value3 = 18,5 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 1460 | value4 = 10,6 | color4 = #FFBF00 }} |{{Tortni diagram | caption=Konjic, popis 2013; skupaj: 10.732 | label1 = [[Bošnjaki]] 9475 | value1 = 88,3 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 607 | value2 = 5,7 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 195 | value3 = 1,8 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 405 | value4 = 4,2 | color4 = #FFBF00 }} |} == Kultura == [[Slika:Konjic and its Stara Ćuprija, Old Bridge.jpg|sličica|Stari most v Konjicu]] Kot narodni spomenik Bosne in Hercegovine je zavarovan kamniti Stari most čez Neretvo, zgrajen v 17. stoletju in eden najlepših mostov v Bosni in Hercegovini iz osmanskega obdobja. Marca 1945 ga je med umikanjem porušila nemška vojska, v letih 2006–2009 pa so ga obnovili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.konjic.ba/ba/opcina-konjic/nacionalni-spomenici/59-stara-kamena-cuprija-u-konjicu.html |title=Stara kamena ćuprija u Konjicu |accessdate=18. marca 2022 |website=www.konjic.ba |language=bs}}</ref> Področje Konjica ima tradicijo [[Konjiško rezbarjenje|rezbarjenja]] pohištva, interjerja in malih okrasnih predmetov. Obrt je uvrščena na [[UNESCO|Unescov]] seznam [[nesnovna kulturna dediščina|nesnovne kulturne dediščine]].<ref>{{navedi splet |url=https://ich.unesco.org/en/RL/konjic-woodcarving-01288 |title=Konjic woodcarving - intangible heritage - Culture Sector - UNESCO |accessdate=18. marca 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> == Občina == Občina Konjic je po površini tretja največja občina v Bosni in Hercegovini za mestoma [[Banja Luka]] in [[Mostar]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=1#link21 |title=Površina - Popis 2013 u BiH |accessdate=18. marca 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> Poleg Konjica zajema 167 naselij: Argud, Bale, Bare, Barmiš, Bijela, Bjelovčina, Blace, Blučići, Borci, Boždarevići, Bradina, Brda, Brđani, Budišnja Ravan, Bukovica, Bukovlje, Bulatovići, Bušćak, Buturović Polje, Cerići, Crni Vrh, Čelebići, Čelina, Česim, Čestaljevo, Čičevo, Čuhovići, Dobričevići, Dolovi, Doljani, Donja Vratna Gora, Donje Selo, Donje Višnjevice, Donji Čažanj, Donji Gradac, Donji Nevizdraci, Donji Prijeslop, Došćica, Dramiševo, Dubočani, Dubravice, Dudle, Dužani, Džajići, Džanići, Džepi, Falanovo Brdo, Gakići, Galjevo, Gapići, Glavatičevo, Gobelovina, Gorani, Goransko Polje, Gorica, Gornja Vratna Gora, Gornje Višnjevice, Gornji Čažanj, Gornji Gradac, Gornji Nevizdraci, Gostovići, Grabovci, Gradeljina, Grušča, Gvozno, Hasanovići, Herići, Homatlije, Homolje, Hondići, Hotovlje, Idbar, Jasenik, Javorik, Jezero, Ježeprosina, Jošanica, Kale, Kanjina, Kašići, Kostajnica, Koto, Krajkovići, Kralupi, Krtići, Krupac, Krušćica, Kula, Lađanica, Lisičići, Lokva, Luka, Luko, Lukomir, Lukšije, Ljesovina, Ljubuča, Ljusići, Ljuta, Ljuta, Mladeškovići, Mokro, Mrkosovice, Obrenovac, Obri, Odžaci, Orahovica, Orlište, Oteležani, Ovčari, Pačerani, Parsovići, Plavuzi, Podhum, Podorašac, Pokojište, Polje, Polje Bijela, Požetva, Prevlje, Radešine, Rajac, Raotići, Rasvar, Razići, Redžići, Repovci, Repovica, Ribari, Ribići, Seljani, Seljani, Seonica, Sitnik, Slavkovići, Solakova Kula, Sopot, Spiljani, Stojkovići, Strgonice, Studenčica, Sultići, Susječno, Svijenča, Šunji, Tinje, Tovarnica, Treboje, Trešnjevica, Trešnjevica, Trusina, Tuhobići, Turija, Ugošće, Veluša, Vinište, Vrbljani, Vrci, Vrdolje, Vrhovina, Zaborani, Zabrđani, Zabrđe, Zagorice, Zaslivlje, Zelomići, Zukići. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Konjic|Konjic}} *[https://www.konjic.ba/ Spletno mesto občine Konjic] {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]] n3oywe31f6mxejqdcx42zx7ubjksbt7 6675883 6675821 2026-05-15T05:55:02Z Upwinxp 126544 {{zapomen}} 6675883 wikitext text/x-wiki {{zapomen|kraj v Srbiji|Konjic, Osečina}} {{Infopolje Naselje |official_name = Konjic |native_name = Коњиц |image_skyline = Panorama Konjica - panoramio.jpg |image_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=43 |latm=39 |lats=15 |latNS=N |longd=17 |longm=57 |longs=39 |longEW=E |coordinates_region = BA-07 |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |elevation_m = 280 |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="popis2013"/> |population_total = 10732 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88 400 |area_code = +387 (0)36 |website = |footnotes = }} '''Konjic''' je mesto in središče istoimenske občine v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. == Zemljepis == Konjic leži v severni [[Hercegovina|Hercegovini]], od [[Sarajevo|Sarajeva]] je oddaljen 62 kilometrov in od [[Mostar]]a 70 kilometrov. Razteza se na bregovih reke [[Neretva|Neretve]] in ob njenem pritoku Trešanici. Južno od mesta se dviga gora [[Prenj]], visoka preko 2100 metrov. V bližini sta [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] [[Jablaničko jezero]] na Neretvi in [[ledeniško jezero|ledeniško]] [[Boračko jezero]]. Skozi Konjic poteka magistralna cesta M-17, ki povezuje Sarajevo, Mostar in Čapljino; tod je predvidena tudi gradnja [[Avtocesta A1, Bosna in Hercegovina|avtoceste A1]]. Skozi mesto teče tudi [[železniška proga]] Sarajevo–[[Ploče]]. == Zgodovina == Na področju današnjega Konjica je obstajala naselbina v [[mlajša kamena doba|mlajši kameni dobi]], prvo znano ljudstvo na območju mesta pa so bili [[Iliri]]. V času [[antični Rim|antičnega Rima]] je tod potekala prometna pot med [[Dalmacija|Dalmacijo]] in [[Podonavje]]m. Iz tega obdobja so najdeni sledovi večjega naselja, med katerimi izstopajo ostanki [[mitraizem|mitreja]].<ref name="konjictourism">{{navedi splet |url=https://konjictourism.ba/historija-konjica/ |title=Historija Konjica |accessdate=18. marca 2022 |website=Konjic tourism |language=bs |archive-date=2021-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211201101348/https://konjictourism.ba/historija-konjica/ |url-status=dead }}</ref><ref name="enciklopedija.hr">{{navedi splet |url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=33022 |title=Konjic |accessdate=18. marca 2022 |website=enciklopedija.hr |language=hr }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Naselje z imenom Konjic se prvič omenja leta 1382 v zapisu trgovske karavane, ki je potovala v [[Dubrovniška republika|Dubrovnik]]. V srednjem veku je bilo mesto del [[Kraljevina Bosna|Kraljevine Bosne]], v letih 1463–1469 je mesto osvojilo [[Osmansko cesarstvo]]. V 17. stoletju je bil zgrajen Stari most čez Neretvo, ki je danes upodobljen v občinskem grbu.<ref name="konjictourism"/><ref name="enciklopedija.hr"/> Leta 1878 je skupaj s preostankom Bosne in Hercegovine postal del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], po prvi svetovni vojni [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], med drugo svetovno vojno je pripadel [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] in po vojni [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]]. Med letoma 1953 in 1979 so v bližini Konjica v tajnosti zgradili [[Armijska ratna komanda Konjic|protiatomski bunker ARK/D-o]], znan kot »Titov bunker«.<ref>{{navedi novice |title=Delavci niso vedeli, da gradijo bunker za Tita |date=24. maj 2016 |url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/delavci-niso-vedeli-da-gradijo-bunker-za-tita.html |newspaper=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Ob razpadu Jugoslavije je Konjic bil večetnično mesto z dobrimi povezavami med Sarajevom in južnim delom republike ter z številnimi vojaškimi objekti. Kot tako je postal pomembna strateška točka v [[vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojni ob razpadu Jugoslavije]]. V srbskih vaseh okoli mesta je [[Republika Srbska]] ustanovila »Srbsko občino Konjic«, območje pa je zahtevala tudi nepriznana državna tvorba [[Herceg-Bosna]]. Aprila in maja 1992 sta mesto nadzorovali bosanska teritorialna obramba in [[Hrvaški obrambni svet]], medtem ko so srbske vojaške formacije blokirale dostop in ga odrezale od zunanje oskrbe. Bosanska in hrvaška vojska sta bosanske Srbe, aretirane v vojaških operacijah, internirali v taborišču Čelebići, kjer so številne civiliste mučili in ubili.<ref name="icty">{{navedi knjigo |title=Sodba Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije proti Zejnilu Delaliću, Zdravku Muciću, Hazimu Deliću in Esadu Landžu |date=16. november 1998 |url=https://www.icty.org/x/cases/mucic/tjug/en/981116_judg_en.pdf |language=en}}</ref> Od marca 1993 do konca vojne je na območju Konjica prihajalo do spopadov med Bošnjaki in Hrvati.<ref name="enciklopedija.hr"/> Med vojno se je iz Konjica izselil velik del srbskega in hrvaškega prebivalstva, priselili pa so se bošnjaški begunci s sosednjih zasedenih območij. Vodje taborišča Čelebići je [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaško sodišče]] obsodilo [[vojni zločin|vojnih zločinov]].<ref name="icty"/> == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v Konjicu živelo 13.729 prebivalcev, od tega približno polovica Bošnjakov ter po ena petina Hrvatov in Srbov. Ob popisu leta 2013 je mesto imelo 10.732 prebivalcev, med katerimi so močno prevladovali Bošnjaki (skoraj 90%).<ref name="popis2013">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10529 |title=Konjic - Popis 2013 u BiH |accessdate=18. marca 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> {| cellpadding=5 style="text-align: left;" |+ |{{Tortni diagram | caption=Konjic, popis 1991; skupaj 13.729 | label1 = [[Muslimani]] 6697 | value1 = 48,8 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 3036 | value2 = 22,1 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 2536 | value3 = 18,5 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 1460 | value4 = 10,6 | color4 = #FFBF00 }} |{{Tortni diagram | caption=Konjic, popis 2013; skupaj: 10.732 | label1 = [[Bošnjaki]] 9475 | value1 = 88,3 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 607 | value2 = 5,7 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 195 | value3 = 1,8 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 405 | value4 = 4,2 | color4 = #FFBF00 }} |} == Kultura == [[Slika:Konjic and its Stara Ćuprija, Old Bridge.jpg|sličica|Stari most v Konjicu]] Kot narodni spomenik Bosne in Hercegovine je zavarovan kamniti Stari most čez Neretvo, zgrajen v 17. stoletju in eden najlepših mostov v Bosni in Hercegovini iz osmanskega obdobja. Marca 1945 ga je med umikanjem porušila nemška vojska, v letih 2006–2009 pa so ga obnovili.<ref>{{navedi splet |url=https://www.konjic.ba/ba/opcina-konjic/nacionalni-spomenici/59-stara-kamena-cuprija-u-konjicu.html |title=Stara kamena ćuprija u Konjicu |accessdate=18. marca 2022 |website=www.konjic.ba |language=bs}}</ref> Področje Konjica ima tradicijo [[Konjiško rezbarjenje|rezbarjenja]] pohištva, interjerja in malih okrasnih predmetov. Obrt je uvrščena na [[UNESCO|Unescov]] seznam [[nesnovna kulturna dediščina|nesnovne kulturne dediščine]].<ref>{{navedi splet |url=https://ich.unesco.org/en/RL/konjic-woodcarving-01288 |title=Konjic woodcarving - intangible heritage - Culture Sector - UNESCO |accessdate=18. marca 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref> == Občina == Občina Konjic je po površini tretja največja občina v Bosni in Hercegovini za mestoma [[Banja Luka]] in [[Mostar]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=1#link21 |title=Površina - Popis 2013 u BiH |accessdate=18. marca 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> Poleg Konjica zajema 167 naselij: Argud, Bale, Bare, Barmiš, Bijela, Bjelovčina, Blace, Blučići, Borci, Boždarevići, Bradina, Brda, Brđani, Budišnja Ravan, Bukovica, Bukovlje, Bulatovići, Bušćak, Buturović Polje, Cerići, Crni Vrh, Čelebići, Čelina, Česim, Čestaljevo, Čičevo, Čuhovići, Dobričevići, Dolovi, Doljani, Donja Vratna Gora, Donje Selo, Donje Višnjevice, Donji Čažanj, Donji Gradac, Donji Nevizdraci, Donji Prijeslop, Došćica, Dramiševo, Dubočani, Dubravice, Dudle, Dužani, Džajići, Džanići, Džepi, Falanovo Brdo, Gakići, Galjevo, Gapići, Glavatičevo, Gobelovina, Gorani, Goransko Polje, Gorica, Gornja Vratna Gora, Gornje Višnjevice, Gornji Čažanj, Gornji Gradac, Gornji Nevizdraci, Gostovići, Grabovci, Gradeljina, Grušča, Gvozno, Hasanovići, Herići, Homatlije, Homolje, Hondići, Hotovlje, Idbar, Jasenik, Javorik, Jezero, Ježeprosina, Jošanica, Kale, Kanjina, Kašići, Kostajnica, Koto, Krajkovići, Kralupi, Krtići, Krupac, Krušćica, Kula, Lađanica, Lisičići, Lokva, Luka, Luko, Lukomir, Lukšije, Ljesovina, Ljubuča, Ljusići, Ljuta, Ljuta, Mladeškovići, Mokro, Mrkosovice, Obrenovac, Obri, Odžaci, Orahovica, Orlište, Oteležani, Ovčari, Pačerani, Parsovići, Plavuzi, Podhum, Podorašac, Pokojište, Polje, Polje Bijela, Požetva, Prevlje, Radešine, Rajac, Raotići, Rasvar, Razići, Redžići, Repovci, Repovica, Ribari, Ribići, Seljani, Seljani, Seonica, Sitnik, Slavkovići, Solakova Kula, Sopot, Spiljani, Stojkovići, Strgonice, Studenčica, Sultići, Susječno, Svijenča, Šunji, Tinje, Tovarnica, Treboje, Trešnjevica, Trešnjevica, Trusina, Tuhobići, Turija, Ugošće, Veluša, Vinište, Vrbljani, Vrci, Vrdolje, Vrhovina, Zaborani, Zabrđani, Zabrđe, Zagorice, Zaslivlje, Zelomići, Zukići. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Konjic|Konjic}} *[https://www.konjic.ba/ Spletno mesto občine Konjic] {{Bosna in Hercegovina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]] 9vuch9y1p272r8ss8zu8v73d2mmkm3t 0 516607 6675955 6341943 2026-05-15T07:54:45Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Promet v Romuniji]]; dodal [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675955 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Transalpina (DN67C) | former_names = | image = Transalpina road - Romania - Travel photography (35775283264).jpg | caption = | opened_date = | building_type = gorska cesta | map_type = | map_caption = | coordinates = {{koord novi|45|33|55|N|23|36|59|E|display=inline,title}} | location = Novaci–Sebeș, Romunija | size = 148 km |height = 2145 m |management = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România }} '''Transalpina''' ali '''DN67C'''<ref name=":0">{{navedi splet|last=|first=|date=5 August 2007|title=Transalpina, "drumul regelui"|url=https://adevarul.ro/news/societate/transalpina-drumul-regelui-1_50ac278c7c42d5a66385579d/index.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Adevarul}}</ref> je 148 km dolga državna cesta v skupini gorovja Parâng, Južni [[Karpati]] v [[Romunija|Romuniji]], je ena najvišjih cest v Karpatih. Povezuje naselji Novaci, južno od gorovja Parâng in Sebeș na severu.<ref name=":1">{{navedi splet|last=|first=|date=23 May 2020|title=Transalpina se redeschide de azi, pe unul dintre cele mai spectaculoase tronsoane ale sale|url=https://brasovmetropolitan.ro/2020/05/transalpina-se-redeschide-de-azi-pe-unul-dintre-cele-mai-spectaculoase-tronsoane-ale-sale/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Brasovmetropolitan.ro}}</ref><ref name=":2">{{navedi splet|last=|first=|date=|title=Harta Transalpina|url=http://www.transalpina.biz/harta.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=Transalpina.biz}}</ref> Je najvišja cesta v Romuniji in doseže najvišjo točko na prelazu Urdele (2145 m). Transalpina prečka štiri okrožja – Gorj, Vâlcea, Sibiu, Alba – in prečka gorovje Parâng od juga proti severu. Najvišja nadmorska višina je dosežena v okrožju Vâlcea, na v bližini vrhov Dengheru (2084 m), Păpușa (2136 m), Urdele (2228 m), Iezer (2157 m) in Muntinu (2062 m).<ref>{{navedi splet|last=|first=|date=13 October 2008|title=Transalpina, drumul ce leagă Oltenia de Ardeal|url=https://www.gds.ro/Local/2008-10-13/Transalpina-drumul-ce-leaga-Oltenia-de-Ardeal/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|newspaper=Gazeta de Sud}}</ref><ref>{{navedi splet|last=|first=|date=23 June 2020|title=Cehii s-au îndrăgostit de Transalpina|url=https://www.gds.ro/Actualitate/2020-06-23/cehii-s-au-indragostit-de-transalpina/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|newspaper=Gazeta de Sud}}</ref> ''Transalpina'' je latinsko ime, ki se uporablja v starih latinskih besedilih kot ''Țara Românească'', kar pomeni »dežela onstran gora«.<ref name=":3">{{navedi splet|last=|first=|date=|title=Translapina - Drumul Regelui. Un drum prin nori de-aproape 2000 de ani|url=https://www.transalpina.biz/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=Transalpina.biz}}</ref> Ker je visokogorska cesta, je pozimi zaprta, odprta je od sredine maja do sredine oktobra (odvisno od vremena) in samo podnevi (08:00-20:00).<ref>{{navedi splet|last=|first=|date=|title=Info util Transalpina|url=http://www.transalpina.biz/util.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=Transalpina.biz}}</ref> == Zgodovina == Začetki nastanka te ceste so nejasni. Nekateri viri trdijo, da so jo najprej zgradile [[rimska legija|rimske legije]] med vojnami z [[Dakija|Dačani]], zato je na zgodovinskih zemljevidih navedena kot »rimski strateški koridor IV«.<ref>{{navedi splet|last=|first=|date=16 Oct 2007|title=Drumul uitat|url=https://jurnalul.ro/special-jurnalul/reportaje/drumul-uitat-105865.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Jurnalul.ro}}</ref> Lokalna legenda pravi, da je ob koncu 18. in začetku 19. stoletja vsaka družina sodelovala pri gradnji dela te ceste, odvisno od fizičnih in finančnih možnosti.<ref name=":6">{{navedi splet|last=|first=|date=14 March 2018|title=Curiozități despre Transalpina, drumul pe care să-l vezi în România|url=https://playtech.ro/2018/curiozitati-transalpina-romania/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=PLAYTECH.ro}}</ref><ref name=":7">{{navedi splet|last=|first=|date=|title=Transalpina: From the Devil's Path to the King's Road|url=https://www.uncover-romania.com/visit-romania/travel-ideas/transalpina/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001013417/https://www.uncover-romania.com/visit-romania/travel-ideas/transalpina/|archive-date=2020-10-01|access-date=11 September 2020|website=Uncover Romania}}</ref> Po drugih virih so cesto iz vojaških razlogov obnovili in tlakovali Nemci med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], vendar je bila zelo malo uporabljena.<ref name=":8">{{navedi splet|last=|first=|date=14 September 2017|title=Transfagarasan vs. Transalpina|url=https://romaniatourstore.com/blog/transfagarasan-vs-transalpina/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Romanian Tour Store}}</ref> Gotovo je, da je bila ta pot, znana kot ''Poteca Dracului'' (Hudičeva pot),<ref name=":9">{{navedi splet|last=|first=|date=|title=Transalpina the highway in the sky|url=https://www.worldtravelbug.com/transalpina-transylvania-highway-sky/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=World Travel Bug}}</ref> prvotno [[planinska pot]], ki so jo uporabljali nomadski pastirji iz območja Mărginimea Sibiului v južni [[Transilvanija|Transilvaniji]] za prečkanje gora s čredami ovac v Țara Românească ([[Vlaška]]). Constantin C. Giurescu (1901-1977), romunski zgodovinar, v svojem delu ''Istoria Olteniei supt austriaci'' (1718-1739) piše, da so avstrijske oblasti že leta 1731 predlagale izgradnjo transkarpatske ceste na poti stare trase ''[[transhumanca|transhumance]]'', ki je povezovala Transilvanijo z [[Oltenija|Oltenijo]]. Glede na nauk prve svetovne vojne je kralj [[Karel II. Romunski]] (vladal 1930-1940) želel, da bi romunske kopenske sile imele strateško cesto za gorsko artilerijo, ki bi jo vlekli konji, po kateri bi lahko hodile čete, ki se gibale med Vlaško in Transilvanijo. Da bi vzpostavil traso za cesto, se je premier Gheorghe Tătărescu podal na goro iz Novacev do Lotruja, v spremstvu 20 konjenikov iz Novacev in pod vodstvom učitelja Iona D. Giurgiulana. Po tem je Tătărăscu slovesno odprl cestna dela na planoti Novaciului.<ref name=":10">{{navedi splet|last=|first=|date=|title=Turismul montan|url=https://www.cjgorj.ro/atractii-turistice/forme-de-turism/turismul-montan/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|publisher=CONSILIUL JUDEȚEAN GORJ}}</ref> Dela so potekala med letoma 1934-1939. Kralj Karel II. se je udeležil otvoritve ceste leta 1939, v spremstvu bodočega kralja Mihaela I., pa tudi Tătărăscuja in njegove žene Arethije. Celotno cesto so prevozili s terenskim vozilom. Po inavguraciji je bila cesta znana kot ''Drumul Regal'' (Kraljevska cesta) ali ''Drumul Regelui'' (Kraljeva cesta), ki je nadomestilo priljubljeno ime ''Poteca Dracului'' (Hudičeva pot). Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila cesta ponovno sanirana, saj so Nemci potrebovali dostop do te ceste iz vojaških razlogov. Po tem, več kot 70 let, cesta skoraj ni bila vzdrževana.<ref name=":11">{{navedi splet|last=|first=|date=12 August 2011|title=FOTOGALERIE VIDEO Transalpina, cea mai înaltă şosea din ţară|url=https://adevarul.ro/news/societate/fotogalerie-video-transalpina-cea-mai-inalta-sosea-tara-1_50ad6f417c42d5a66395160e/index.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Adevarul}}</ref> Zgodba pravi tudi, da je [[Nicolae Ceaușescu]] dal zgraditi cesto [[Transfăgărășan]] (DN7C) v času komunističnega režima samo zato, da bi presegel Transalpino. V letih 2008-2009 so se začela dela na izboljšavah, da bi to spektakularno cesto spremenili v sodobno cesto z dvema prometnima pasovoma; za visoko ceno 385 milijonov EUR je delo dobila Nelu Iordache Romstrade, večino celotnega dela in denarja (67 %) je dobilo to podjetje.<ref name=":12">{{navedi splet|last=|first=|date=18 April 2020|title=Decizie in dosarul Transalpina. Modernizarea celebrei sosele, platita pana la capat controversatului afacerist Nelu Iordache|url=https://www.ziuanews.ro/dezvaluiri-investigatii/decizie-in-dosarul-transalpina-modernizarea-celebrei-sosele-platita-pana-la-capat-controversatului-afacerist-nelu-iordache-1505611|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Ziuanews.ro}}</ref> Za porabo tako velikega zneska (2,6 milijona na km) ni bilo ekonomske ali prometne utemeljitve, saj je uporaba ceste zaradi višinskega vremena omejena (največ 6 mesecev na leto) in je že obstajala državna cesta DN7A čez območje, ki bi jo bilo mogoče uporabljati 12 mesecev na leto (DN7A je na nižji nadmorski višini na osi JV-SZ), in je za izboljšanje potrebovala le 10 % zneska, porabljenega denarja za Transalpino.<ref name=":13">{{navedi splet|last=|first=|date=15 April 2015|title=Transalpina se întoarce: prostie pură sau crimă cu premeditare?|url=https://www.realitatea.net/stiri/actual/transalpina-se-intoarce-prostie-pura-sau-crima-cu-premeditare_5dcc91f4406af85273cfc875|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Realitatea}}</ref> Obstajajo tudi dokazi o korupciji, eno od vpletenih imen je tedanji minister za promet in poznejši premier Ludovic Orban, in Varujan Vosganian, med mnogimi drugimi.<ref>{{navedi splet|last=|first=|date=14 April 2015|title=Transalpina ajunge la DNA. Ludovic Orban și Varujan Vosganian, implicați într-un dosar cu prejudiciu de sute de milioane|url=https://www.capital.ro/transalpina-ajunge-la-dna-ludovic-orban-si-varujan-vosganian-implicati-intr-un-prejudiciu-de-sute-de-milioane.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Capital.ro}}</ref> Od 15. avgusta 2015 ob 7. uri je bila Transalpina (DN67C) sicer uradno odprta za cestni promet in na delu med naseljema Rânca in Obârșia Lotrului, pravni režim ceste pa je še naprej »Cesta v gradnji«, po kateri se vozi le podnevi, v režimu gradbišča. Romunsko državno podjetje za avtoceste in državne ceste je sporočilo, da je bil v soboto, 11. junija 2016, ponovno odprt cestni promet na DN 67C, na cestnem sektorju med km 34 + 500 - km 59 + 800, tj. Transalpina. Dostop na tem odseku je dovoljen le med 19. in 20. uro, največja hitrost pa je le 30 km/h. Transalpina, ki jo večinoma uporabljajo turisti, ima omejitve hitrosti (največ 30 km/h) in nosilnost (največ 7,5 ton), prehod z enega konca na drugega traja najmanj 3 ure. Rânca, novo razvito letovišče, leži proti južnemu koncu Transalpine. == Športna tekmovanja == Vsako leto septembra na serpentinastem odseku DN67C med Novaci in Rânca poteka državno prvenstvo v hitrosti, etapa Rânca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.radioomega.ro/2199-cupa-gorjului-la-raliu-ranca-2008.html|title=Cupa Gorjului la Raliu- Ranca 2008|accessdate=2022-04-10|archive-date=2011-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20111007205609/http://www.radioomega.ro/2199-cupa-gorjului-la-raliu-ranca-2008.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007205609/http://www.radioomega.ro/2199-cupa-gorjului-la-raliu-ranca-2008.html |date=2011-10-07 }}</ref> 8. junija 2012 se je z vzponom iz Rânca na višini 2094 m končala 49. izdaja kolesarske turneje po Romuniji 2012, etapa na Transalpini. == Galerija == <gallery> File:Transalpina 12.jpg File:Transalpina 18.jpg File:Transalpina 21.jpg File:Transalpina 05.jpg File:Transalpina 24.jpg File:RO GJ DN67C Transalpina dr.jpg File:DN67C - Transalpina (3).JPG File:DN67C - Transalpina (2).JPG File:RO GJ DN67C Transalpina 7.jpg </gallery> == SKlici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * Map sources for the summit, the Urdele Pass:({{Coord|45|20|07|N|23|40|43|E|display=inline}}) {{Commons category|DN67C}} *[https://romaniawow.com/transalpina-road/ Transalpina Road] *[https://www.transalpinaonline.com Transalpina Informations] *[http://transalpina.biz Transalpina Road Site] *[https://picasaweb.google.com/enterco/CalatoriePeTransalpina2011?authuser=0&feat=directlink Transalpina Photo gallery - July 2011] [[Kategorija:Geografija Romunije]] [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] rfabc01xs2oadsy7nm0mkemdui9wj9g 6675956 6675955 2026-05-15T07:55:10Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Geografija Romunije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675956 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Transalpina (DN67C) | former_names = | image = Transalpina road - Romania - Travel photography (35775283264).jpg | caption = | opened_date = | building_type = gorska cesta | map_type = | map_caption = | coordinates = {{koord novi|45|33|55|N|23|36|59|E|display=inline,title}} | location = Novaci–Sebeș, Romunija | size = 148 km |height = 2145 m |management = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România }} '''Transalpina''' ali '''DN67C'''<ref name=":0">{{navedi splet|last=|first=|date=5 August 2007|title=Transalpina, "drumul regelui"|url=https://adevarul.ro/news/societate/transalpina-drumul-regelui-1_50ac278c7c42d5a66385579d/index.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Adevarul}}</ref> je 148 km dolga državna cesta v skupini gorovja Parâng, Južni [[Karpati]] v [[Romunija|Romuniji]], je ena najvišjih cest v Karpatih. Povezuje naselji Novaci, južno od gorovja Parâng in Sebeș na severu.<ref name=":1">{{navedi splet|last=|first=|date=23 May 2020|title=Transalpina se redeschide de azi, pe unul dintre cele mai spectaculoase tronsoane ale sale|url=https://brasovmetropolitan.ro/2020/05/transalpina-se-redeschide-de-azi-pe-unul-dintre-cele-mai-spectaculoase-tronsoane-ale-sale/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Brasovmetropolitan.ro}}</ref><ref name=":2">{{navedi splet|last=|first=|date=|title=Harta Transalpina|url=http://www.transalpina.biz/harta.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=Transalpina.biz}}</ref> Je najvišja cesta v Romuniji in doseže najvišjo točko na prelazu Urdele (2145 m). Transalpina prečka štiri okrožja – Gorj, Vâlcea, Sibiu, Alba – in prečka gorovje Parâng od juga proti severu. Najvišja nadmorska višina je dosežena v okrožju Vâlcea, na v bližini vrhov Dengheru (2084 m), Păpușa (2136 m), Urdele (2228 m), Iezer (2157 m) in Muntinu (2062 m).<ref>{{navedi splet|last=|first=|date=13 October 2008|title=Transalpina, drumul ce leagă Oltenia de Ardeal|url=https://www.gds.ro/Local/2008-10-13/Transalpina-drumul-ce-leaga-Oltenia-de-Ardeal/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|newspaper=Gazeta de Sud}}</ref><ref>{{navedi splet|last=|first=|date=23 June 2020|title=Cehii s-au îndrăgostit de Transalpina|url=https://www.gds.ro/Actualitate/2020-06-23/cehii-s-au-indragostit-de-transalpina/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|newspaper=Gazeta de Sud}}</ref> ''Transalpina'' je latinsko ime, ki se uporablja v starih latinskih besedilih kot ''Țara Românească'', kar pomeni »dežela onstran gora«.<ref name=":3">{{navedi splet|last=|first=|date=|title=Translapina - Drumul Regelui. Un drum prin nori de-aproape 2000 de ani|url=https://www.transalpina.biz/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=Transalpina.biz}}</ref> Ker je visokogorska cesta, je pozimi zaprta, odprta je od sredine maja do sredine oktobra (odvisno od vremena) in samo podnevi (08:00-20:00).<ref>{{navedi splet|last=|first=|date=|title=Info util Transalpina|url=http://www.transalpina.biz/util.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=Transalpina.biz}}</ref> == Zgodovina == Začetki nastanka te ceste so nejasni. Nekateri viri trdijo, da so jo najprej zgradile [[rimska legija|rimske legije]] med vojnami z [[Dakija|Dačani]], zato je na zgodovinskih zemljevidih navedena kot »rimski strateški koridor IV«.<ref>{{navedi splet|last=|first=|date=16 Oct 2007|title=Drumul uitat|url=https://jurnalul.ro/special-jurnalul/reportaje/drumul-uitat-105865.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Jurnalul.ro}}</ref> Lokalna legenda pravi, da je ob koncu 18. in začetku 19. stoletja vsaka družina sodelovala pri gradnji dela te ceste, odvisno od fizičnih in finančnih možnosti.<ref name=":6">{{navedi splet|last=|first=|date=14 March 2018|title=Curiozități despre Transalpina, drumul pe care să-l vezi în România|url=https://playtech.ro/2018/curiozitati-transalpina-romania/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=PLAYTECH.ro}}</ref><ref name=":7">{{navedi splet|last=|first=|date=|title=Transalpina: From the Devil's Path to the King's Road|url=https://www.uncover-romania.com/visit-romania/travel-ideas/transalpina/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001013417/https://www.uncover-romania.com/visit-romania/travel-ideas/transalpina/|archive-date=2020-10-01|access-date=11 September 2020|website=Uncover Romania}}</ref> Po drugih virih so cesto iz vojaških razlogov obnovili in tlakovali Nemci med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], vendar je bila zelo malo uporabljena.<ref name=":8">{{navedi splet|last=|first=|date=14 September 2017|title=Transfagarasan vs. Transalpina|url=https://romaniatourstore.com/blog/transfagarasan-vs-transalpina/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Romanian Tour Store}}</ref> Gotovo je, da je bila ta pot, znana kot ''Poteca Dracului'' (Hudičeva pot),<ref name=":9">{{navedi splet|last=|first=|date=|title=Transalpina the highway in the sky|url=https://www.worldtravelbug.com/transalpina-transylvania-highway-sky/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=World Travel Bug}}</ref> prvotno [[planinska pot]], ki so jo uporabljali nomadski pastirji iz območja Mărginimea Sibiului v južni [[Transilvanija|Transilvaniji]] za prečkanje gora s čredami ovac v Țara Românească ([[Vlaška]]). Constantin C. Giurescu (1901-1977), romunski zgodovinar, v svojem delu ''Istoria Olteniei supt austriaci'' (1718-1739) piše, da so avstrijske oblasti že leta 1731 predlagale izgradnjo transkarpatske ceste na poti stare trase ''[[transhumanca|transhumance]]'', ki je povezovala Transilvanijo z [[Oltenija|Oltenijo]]. Glede na nauk prve svetovne vojne je kralj [[Karel II. Romunski]] (vladal 1930-1940) želel, da bi romunske kopenske sile imele strateško cesto za gorsko artilerijo, ki bi jo vlekli konji, po kateri bi lahko hodile čete, ki se gibale med Vlaško in Transilvanijo. Da bi vzpostavil traso za cesto, se je premier Gheorghe Tătărescu podal na goro iz Novacev do Lotruja, v spremstvu 20 konjenikov iz Novacev in pod vodstvom učitelja Iona D. Giurgiulana. Po tem je Tătărăscu slovesno odprl cestna dela na planoti Novaciului.<ref name=":10">{{navedi splet|last=|first=|date=|title=Turismul montan|url=https://www.cjgorj.ro/atractii-turistice/forme-de-turism/turismul-montan/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|publisher=CONSILIUL JUDEȚEAN GORJ}}</ref> Dela so potekala med letoma 1934-1939. Kralj Karel II. se je udeležil otvoritve ceste leta 1939, v spremstvu bodočega kralja Mihaela I., pa tudi Tătărăscuja in njegove žene Arethije. Celotno cesto so prevozili s terenskim vozilom. Po inavguraciji je bila cesta znana kot ''Drumul Regal'' (Kraljevska cesta) ali ''Drumul Regelui'' (Kraljeva cesta), ki je nadomestilo priljubljeno ime ''Poteca Dracului'' (Hudičeva pot). Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila cesta ponovno sanirana, saj so Nemci potrebovali dostop do te ceste iz vojaških razlogov. Po tem, več kot 70 let, cesta skoraj ni bila vzdrževana.<ref name=":11">{{navedi splet|last=|first=|date=12 August 2011|title=FOTOGALERIE VIDEO Transalpina, cea mai înaltă şosea din ţară|url=https://adevarul.ro/news/societate/fotogalerie-video-transalpina-cea-mai-inalta-sosea-tara-1_50ad6f417c42d5a66395160e/index.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Adevarul}}</ref> Zgodba pravi tudi, da je [[Nicolae Ceaușescu]] dal zgraditi cesto [[Transfăgărășan]] (DN7C) v času komunističnega režima samo zato, da bi presegel Transalpino. V letih 2008-2009 so se začela dela na izboljšavah, da bi to spektakularno cesto spremenili v sodobno cesto z dvema prometnima pasovoma; za visoko ceno 385 milijonov EUR je delo dobila Nelu Iordache Romstrade, večino celotnega dela in denarja (67 %) je dobilo to podjetje.<ref name=":12">{{navedi splet|last=|first=|date=18 April 2020|title=Decizie in dosarul Transalpina. Modernizarea celebrei sosele, platita pana la capat controversatului afacerist Nelu Iordache|url=https://www.ziuanews.ro/dezvaluiri-investigatii/decizie-in-dosarul-transalpina-modernizarea-celebrei-sosele-platita-pana-la-capat-controversatului-afacerist-nelu-iordache-1505611|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Ziuanews.ro}}</ref> Za porabo tako velikega zneska (2,6 milijona na km) ni bilo ekonomske ali prometne utemeljitve, saj je uporaba ceste zaradi višinskega vremena omejena (največ 6 mesecev na leto) in je že obstajala državna cesta DN7A čez območje, ki bi jo bilo mogoče uporabljati 12 mesecev na leto (DN7A je na nižji nadmorski višini na osi JV-SZ), in je za izboljšanje potrebovala le 10 % zneska, porabljenega denarja za Transalpino.<ref name=":13">{{navedi splet|last=|first=|date=15 April 2015|title=Transalpina se întoarce: prostie pură sau crimă cu premeditare?|url=https://www.realitatea.net/stiri/actual/transalpina-se-intoarce-prostie-pura-sau-crima-cu-premeditare_5dcc91f4406af85273cfc875|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Realitatea}}</ref> Obstajajo tudi dokazi o korupciji, eno od vpletenih imen je tedanji minister za promet in poznejši premier Ludovic Orban, in Varujan Vosganian, med mnogimi drugimi.<ref>{{navedi splet|last=|first=|date=14 April 2015|title=Transalpina ajunge la DNA. Ludovic Orban și Varujan Vosganian, implicați într-un dosar cu prejudiciu de sute de milioane|url=https://www.capital.ro/transalpina-ajunge-la-dna-ludovic-orban-si-varujan-vosganian-implicati-intr-un-prejudiciu-de-sute-de-milioane.html|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Capital.ro}}</ref> Od 15. avgusta 2015 ob 7. uri je bila Transalpina (DN67C) sicer uradno odprta za cestni promet in na delu med naseljema Rânca in Obârșia Lotrului, pravni režim ceste pa je še naprej »Cesta v gradnji«, po kateri se vozi le podnevi, v režimu gradbišča. Romunsko državno podjetje za avtoceste in državne ceste je sporočilo, da je bil v soboto, 11. junija 2016, ponovno odprt cestni promet na DN 67C, na cestnem sektorju med km 34 + 500 - km 59 + 800, tj. Transalpina. Dostop na tem odseku je dovoljen le med 19. in 20. uro, največja hitrost pa je le 30 km/h. Transalpina, ki jo večinoma uporabljajo turisti, ima omejitve hitrosti (največ 30 km/h) in nosilnost (največ 7,5 ton), prehod z enega konca na drugega traja najmanj 3 ure. Rânca, novo razvito letovišče, leži proti južnemu koncu Transalpine. == Športna tekmovanja == Vsako leto septembra na serpentinastem odseku DN67C med Novaci in Rânca poteka državno prvenstvo v hitrosti, etapa Rânca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.radioomega.ro/2199-cupa-gorjului-la-raliu-ranca-2008.html|title=Cupa Gorjului la Raliu- Ranca 2008|accessdate=2022-04-10|archive-date=2011-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20111007205609/http://www.radioomega.ro/2199-cupa-gorjului-la-raliu-ranca-2008.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007205609/http://www.radioomega.ro/2199-cupa-gorjului-la-raliu-ranca-2008.html |date=2011-10-07 }}</ref> 8. junija 2012 se je z vzponom iz Rânca na višini 2094 m končala 49. izdaja kolesarske turneje po Romuniji 2012, etapa na Transalpini. == Galerija == <gallery> File:Transalpina 12.jpg File:Transalpina 18.jpg File:Transalpina 21.jpg File:Transalpina 05.jpg File:Transalpina 24.jpg File:RO GJ DN67C Transalpina dr.jpg File:DN67C - Transalpina (3).JPG File:DN67C - Transalpina (2).JPG File:RO GJ DN67C Transalpina 7.jpg </gallery> == SKlici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * Map sources for the summit, the Urdele Pass:({{Coord|45|20|07|N|23|40|43|E|display=inline}}) {{Commons category|DN67C}} *[https://romaniawow.com/transalpina-road/ Transalpina Road] *[https://www.transalpinaonline.com Transalpina Informations] *[http://transalpina.biz Transalpina Road Site] *[https://picasaweb.google.com/enterco/CalatoriePeTransalpina2011?authuser=0&feat=directlink Transalpina Photo gallery - July 2011] [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] 1cpslfmvjpjkox00ajyy4hz2rbrg400 6675962 6675956 2026-05-15T08:08:04Z Pinky sl 2932 {{Infopolje Cesta, pp ref 6675962 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta |country = ROU |type = DN |route = 67C |alternate_name = {{lang|ro|Transalpina}} |maint = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România |map = Romania-roads-DN67C.png |image = Transalpina road - Romania - Travel photography (35775283264).jpg |length_km = 148 |length_round = |length_ref = |length_notes = |established = |decommissioned = |direction_a = |terminus_a = [[Novaci, Romunija|Novaci]] |junction = |direction_b = |terminus_b = [[Sebeș]] |counties = |cities = Novaci, Sebeș |previous_type = |previous_route = |next_type = |next_route = |browse = }} '''Transalpina''' ali '''DN67C'''<ref name=":0">{{Cite web|last=|first=|date=5 August 2007|title=Transalpina, "drumul regelui"|url=https://adevarul.ro/news/societate/transalpina-drumul-regelui-1_50ac278c7c42d5a66385579d/index.html|archive-url=|archive-date=|access-date=|newspaper=[[Adevărul]]}}</ref> je 148 km dolga državna cesta v skupini gorovja Parâng, Južni [[Karpati]] v [[Romunija|Romuniji]], je ena najvišjih cest v Karpatih. Povezuje naselji [[Novaci, Romunija|Novaci]], južno od gorovja Parâng in Sebeș na severu.<ref name=":1">{{Cite web|last=|first=|date=23 May 2020|title=Transalpina se redeschide de azi, pe unul dintre cele mai spectaculoase tronsoane ale sale|url=https://brasovmetropolitan.ro/2020/05/transalpina-se-redeschide-de-azi-pe-unul-dintre-cele-mai-spectaculoase-tronsoane-ale-sale/|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Brasovmetropolitan.ro}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|last=|first=|date=|title=Harta Transalpina|url=http://www.transalpina.biz/harta.html|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=www.transalpina.biz}}</ref> Je najvišja cesta v Romuniji in doseže najvišjo točko na prelazu Urdele (2145 m). Transalpina prečka štiri okrožja – Gorj, Vâlcea, Sibiu, Alba – in prečka gorovje Parâng od juga proti severu. Najvišja nadmorska višina je dosežena v okrožju Vâlcea, na v bližini vrhov Dengheru (2084 m), Păpușa (2136 m), Urdele (2228 m), Iezer (2157 m) in Muntinu (2062 m).<ref name=":2" /><ref>{{Cite web|last=|first=|date=13 October 2008|title=Transalpina, drumul ce leagă Oltenia de Ardeal|url=https://www.gds.ro/Local/2008-10-13/Transalpina-drumul-ce-leaga-Oltenia-de-Ardeal/|archive-url=|archive-date=|access-date=|newspaper=Gazeta de Sud}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=23 June 2020|title=Cehii s-au îndrăgostit de Transalpina|url=https://www.gds.ro/Actualitate/2020-06-23/cehii-s-au-indragostit-de-transalpina/|archive-url=|archive-date=|access-date=|newspaper=Gazeta de Sud}}</ref> ''Transalpina'' je latinsko ime, ki se uporablja v starih latinskih besedilih kot ''Țara Românească'', kar pomeni »dežela onstran gora«.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Cite web|last=|first=|date=|title=Translapina – Drumul Regelui. Un drum prin nori de-aproape 2000 de ani|url=https://www.transalpina.biz/|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=www.transalpina.biz}}</ref> Ker je visokogorska cesta, je pozimi zaprta, odprta je od sredine maja do sredine oktobra (odvisno od vremena) in samo podnevi (08:00-20:00).<ref name=":1" /><ref>{{Cite web|last=|first=|date=|title=Info util Transalpina|url=http://www.transalpina.biz/util.html|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=Transalpina.biz}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=24 May 2020|title=Circulația pe Transalpina, DN 67C, a fost redeschisă|url=https://evmarket.ro/stiri/circulatia-pe-transalpina-dn-67c-a-fost-redeschisa-6326/|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=EVmarket.ro}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=May 2020|title=CNAIR redeschide începând de sâmbătă dimineață circulația pe Transalpina|url=https://www.economica.net/cnair-redeschide-incepand-de-sambata-diminea-a-circula-ia-pe-transalpina_184877.html|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=www.economica.net}}</ref> == Zgodovina == Začetki nastanka te ceste so nejasni. Nekateri viri trdijo, da so jo najprej zgradile [[rimska legija|rimske legije]] med vojnami z [[Dakija|Dačani]], zato je na zgodovinskih zemljevidih navedena kot »rimski strateški koridor IV«.<ref name=":0" /><ref>{{Cite web|last=|first=|date=16 October 2007|title=Drumul uitat|url=https://jurnalul.ro/special-jurnalul/reportaje/drumul-uitat-105865.html|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Jurnalul.ro}}</ref><ref name=":4">{{Cite web|last=|first=|date=|title=Transalpina – DN76c|url=https://www.welcometoromania.ro/DN67c/DN67c_Transalpina_r.htm|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=www.welcometoromania.ro}}</ref><ref name=":5">{{Cite web|last=|first=|date=5 June 2015|title=Cum s-a făcut Transalpina, șoseaua inutilă de 300 de milioane de euro. "Era la o regională, puteau să o gestioneze palmat"|url=https://stirileprotv.ro/romania-te-iubesc/emisiuni/2015/sezonul-1/cum-s-a-facut-transalpina-soseaua-inutila-de-300-de-milioane-de-euro-era-la-o-regionala-puteau-sa-o-gestioneze-palmat.html|archive-url=|archive-date=|access-date=|work=[[Pro TV]]}}</ref> Lokalna legenda pravi, da je ob koncu 18. in začetku 19. stoletja vsaka družina sodelovala pri gradnji dela te ceste, odvisno od fizičnih in finančnih možnosti.<ref name=":6">{{Cite web|last=|first=|date=14 March 2018|title=Curiozități despre Transalpina, drumul pe care să-l vezi în România| url=https://playtech.ro/2018/curiozitati-transalpina-romania/|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=PLAYTECH.ro}}</ref><ref name=":7">{{Cite web|last=|first=|date=|title=Transalpina: From the Devil's Path to the King's Road|url=https://www.uncover-romania.com/visit-romania/travel-ideas/transalpina/|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=Uncover Romania}}</ref><ref name=":4" /> Po drugih virih so cesto iz vojaških razlogov obnovili in tlakovali Nemci med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], vendar je bila zelo malo uporabljena.<ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /><ref name=":8">{{Cite web|last=|first=|date=14 September 2017|title=Transfagarasan vs. Transalpina|url=https://romaniatourstore.com/blog/transfagarasan-vs-transalpina/|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=romaniatourstore.com}}</ref> Gotovo je, da je bila ta pot, znana kot ''Poteca Dracului'' (Hudičeva pot),<ref name=":6" /><ref name=":7" /><ref name=":9">{{Cite web|last=|first=|date=|title=Transalpina the highway in the sky|url=https://www.worldtravelbug.com/transalpina-transylvania-highway-sky/|archive-url=|archive-date=|access-date=11 September 2020|website=www.worldtravelbug.com}}</ref> prvotno [[planinska pot]], ki so jo uporabljali nomadski pastirji iz območja Mărginimea Sibiului v južni [[Transilvanija|Transilvaniji]] za prečkanje gora s čredami ovac v Țara Românească ([[Vlaška]]).<ref name=":6" /><ref name=":7" /><ref name=":8" /> Constantin C. Giurescu (1901-1977), romunski zgodovinar, v svojem delu ''Istoria Olteniei supt austriaci'' (1718-1739) piše, da so avstrijske oblasti že leta 1731 predlagale izgradnjo transkarpatske ceste na poti stare trase ''[[transhumanca|transhumance]]'', ki je povezovala Transilvanijo z [[Oltenija|Oltenijo]]. Glede na nauk prve svetovne vojne je kralj [[Karel II. Romunski]] (vladal 1930-1940) želel, da bi romunske kopenske sile imele strateško cesto za gorsko artilerijo, ki bi jo vlekli konji, po kateri bi lahko hodile čete, ki se gibale med Vlaško in Transilvanijo. Da bi vzpostavil traso za cesto, se je premier Gheorghe Tătărescu podal na goro iz Novacev do Lotruja, v spremstvu 20 konjenikov iz Novacev in pod vodstvom učitelja Iona D. Giurgiulana. Po tem je Tătărăscu slovesno odprl cestna dela na planoti Novaciului.<ref name=":10">{{Cite web|last=|first=|date=|title=Turismul montan|url=https://www.cjgorj.ro/atractii-turistice/forme-de-turism/turismul-montan/|archive-url=|archive-date=|access-date=|publisher=Consiliul Județean Gorj}}</ref> Dela so potekala med letoma 1934-1939. Kralj Karel II. se je udeležil otvoritve ceste leta 1939, v spremstvu bodočega kralja Mihaela I., pa tudi Tătărăscuja in njegove žene Arethije.<ref name=":10" /> Celotno cesto so prevozili s terenskim vozilom.<ref name=":9" /> Po inavguraciji je bila cesta znana kot ''Drumul Regal'' (Kraljevska cesta) ali ''Drumul Regelui'' (Kraljeva cesta), ki je nadomestilo priljubljeno ime ''Poteca Dracului'' (Hudičeva pot).<ref name=":6" /><ref name=":7" /><ref name=":10" /> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila cesta ponovno sanirana, saj so Nemci potrebovali dostop do te ceste iz vojaških razlogov.<ref name=":4" /><ref name=":11">{{Cite web|last=|first=|date=12 August 2011|title=Transalpina, cea mai înaltă șosea din țară|url=https://adevarul.ro/news/societate/fotogalerie-video-transalpina-cea-mai-inalta-sosea-tara-1_50ad6f417c42d5a66395160e/index.html|archive-url=|archive-date=|access-date=|newspaper=[[Adevărul]]}}</ref> Po tem, več kot 70 let, cesta skoraj ni bila vzdrževana.<ref name=":3" /><ref name=":11" /> Zgodba pravi tudi, da je [[Nicolae Ceaușescu]] dal zgraditi cesto [[Transfăgărășan]] (DN7C) v času komunističnega režima samo zato, da bi presegel Transalpino.{{citation needed}} V letih 2008-2009 so se začela dela na izboljšavah, da bi to spektakularno cesto spremenili v sodobno cesto z dvema prometnima pasovoma; za visoko ceno 385 milijonov EUR je delo dobila Nelu Iordache Romstrade, večino celotnega dela in denarja (67 %) je dobilo to podjetje.<ref name=":11" /><ref name=":12">{{Cite web|last=|first=|date=18 April 2020|title=Decizie in dosarul Transalpina. Modernizarea celebrei șosele, plătită până la capăt controversatului afacerist Nelu Iordache| url=https://www.ziuanews.ro/dezvaluiri-investigatii/decizie-in-dosarul-transalpina-modernizarea-celebrei-sosele-platita-pana-la-capat-controversatului-afacerist-nelu-iordache-1505611|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=www.ziuanews.ro}}</ref> Za porabo tako velikega zneska (2,6 milijona na km) ni bilo ekonomske ali prometne utemeljitve, saj je uporaba ceste zaradi višinskega vremena omejena (največ 6 mesecev na leto) in je že obstajala državna cesta DN7A čez območje, ki bi jo bilo mogoče uporabljati 12 mesecev na leto (DN7A je na nižji nadmorski višini na osi JV-SZ), in je za izboljšanje potrebovala le 10 % zneska, porabljenega denarja za Transalpino.<ref name=":5" /><ref name=":13">{{Cite web|last=|first=|date=15 April 2015|title=Transalpina se întoarce: prostie pură sau crimă cu premeditare?|url=https://www.realitatea.net/stiri/actual/transalpina-se-intoarce-prostie-pura-sau-crima-cu-premeditare_5dcc91f4406af85273cfc875|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=[[Realitatea]]}}</ref> Obstajajo tudi dokazi o korupciji, eno od vpletenih imen je tedanji minister za promet in poznejši premier Ludovic Orban, in Varujan Vosganian, med mnogimi drugimi.<ref name=":5" /><ref name=":12" /><ref name=":13" /><ref>{{Cite web|last=|first=|date=14 April 2015|title=Transalpina ajunge la DNA. Ludovic Orban și Varujan Vosganian, implicați într-un dosar cu prejudiciu de sute de milioane|url=https://www.capital.ro/transalpina-ajunge-la-dna-ludovic-orban-si-varujan-vosganian-implicati-intr-un-prejudiciu-de-sute-de-milioane.html|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Capital.ro}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=5 July 2015|title=Tun cu iz penal, dat de Nelu Iordache. Transalpina, un drum pentru care s-au cheltuit 400 de milioane de euro și pe care nu se poate circula|url=https://evz.ro/tun-cu-iz-penal-dat-de-nelu-iordache-transalpina-un-drum-pentru-care-s-au-cheltuit-400-de-milioane-de-euro-si-pe-care-nu-se-poate-circula.html|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=[[Evenimentul Zilei]]}}</ref> Od 15. avgusta 2015 ob 7. uri je bila Transalpina (DN67C) sicer uradno odprta za cestni promet in na delu med naseljema Rânca in Obârșia Lotrului, pravni režim ceste pa je še naprej »Cesta v gradnji«, po kateri se vozi le podnevi, v režimu gradbišča. Romunsko državno podjetje za avtoceste in državne ceste je sporočilo, da je bil v soboto, 11. junija 2016, ponovno odprt cestni promet na DN 67C, na cestnem sektorju med km 34 + 500 - km 59 + 800, tj. Transalpina. Dostop na tem odseku je dovoljen le med 19. in 20. uro, največja hitrost pa je le 30 km/h. Transalpina, ki jo večinoma uporabljajo turisti, ima omejitve hitrosti (največ 30 km/h) in nosilnost (največ 7,5 ton), prehod z enega konca na drugega traja najmanj 3 ure.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Rânca, novo razvito letovišče, leži proti južnemu koncu Transalpine. == Športna tekmovanja == Vsako leto septembra na serpentinastem odseku DN67C med Novaci in Rânca poteka reli državno prvenstvo v hitrosti, etapa Rânca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.radioomega.ro/2199-cupa-gorjului-la-raliu-ranca-2008.html|title=Cupa Gorjului la Raliu- Ranca 2008|accessdate=2022-04-10|archive-date=2011-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20111007205609/http://www.radioomega.ro/2199-cupa-gorjului-la-raliu-ranca-2008.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007205609/http://www.radioomega.ro/2199-cupa-gorjului-la-raliu-ranca-2008.html |date=2011-10-07 }}</ref> 8. junija 2012 se je z vzponom iz Rânca na višini 2094 m končala 49. izdaja kolesarske turneje po Romuniji 2012, etapa na Transalpini. == Galerija == <gallery> File:Transalpina 12.jpg File:Transalpina 18.jpg File:Transalpina 21.jpg File:Transalpina 05.jpg File:Transalpina 24.jpg File:RO GJ DN67C Transalpina dr.jpg File:DN67C - Transalpina (3).JPG File:DN67C - Transalpina (2).JPG File:RO GJ DN67C Transalpina 7.jpg </gallery> == SKlici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|DN67C}} * Viri zemljevidov za vrh, prelaz Urdele:({{Coord|45|20|07|N|23|40|43|E|display=inline}}) *[https://romaniawow.com/transalpina-road/ Transalpina Road] *[https://www.transalpinaonline.com Transalpina Informations] *[http://transalpina.biz Transalpina Road Site] *[https://picasaweb.google.com/enterco/CalatoriePeTransalpina2011?authuser=0&feat=directlink Transalpina Photo gallery - July 2011] [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] 5k14rkngis2r50pqso2iyyxg8x68al6 0 518283 6675954 6263183 2026-05-15T07:54:37Z Sporti 5955 pos. 6675954 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Patrick Konrad | image = <!-- WD --> | fullname = Patrick Konrad | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm<ref name="BORA - hansgrohe">{{navedi splet|title=BORA - hansgrohe|url=https://www.bora-hansgrohe.com/en/rider/patrick-konrad/797386|access-date=7 July 2019|archive-date=2019-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190707111744/https://www.bora-hansgrohe.com/en/rider/patrick-konrad/797386|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref name="BORA - hansgrohe"/> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = specialist za vzpone | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2010–2011 | proteam1 = {{ct|TIR2|2010}} | proyears2 = 2012 | proteam2 = {{ct|VBG|2012}} | proyears3 = 2013 | proteam3 = {{ct|ETI|2013}} | proyears4 = 2014 | proteam4 = {{ct|RSW|2014}} | proyears5 = 2014 | proteam5 = {{ct|TNE|2014}} | proyears6 = 2015–2023 | proteam6 = {{ct|TNE|2015}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.bora-hansgrohe.com/en/press/argonnews201810kader-04/argonnews201810kader-04/59094710|title=With Christoph Pfingsten, BORA – hansgrohe completes its roster for 2019|work={{ct|BOH|2018}}|publisher=Denk Pro Cycling GmbH & Co. KG|date=12 October 2018|access-date=2 January 2019|archive-date=2019-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190423090206/https://www.bora-hansgrohe.com/en/press/argonnews201810kader-04/argonnews201810kader-04/59094710|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/features/team-preview-bora-hansgrohe/|title=2020 Team Preview: Bora-Hansgrohe|first=Barry|last=Ryan|work=[[Cyclingnews.com]]|publisher=[[Future plc]]|date=28 December 2019|access-date=1 January 2020}}</ref> | proyears7 = 2024– | proteam7 = {{UCI team code|TFS|2024}} | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Franciji 2021|2021]]) '''[[Etapne dirke]]''' :[[Dirka po Zgornji Avstriji]] (2014) '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' : {{nowrap|avstrijsko prvenstvo-cestna dirka (2019, 2021)}} }} '''Patrick Konrad''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[kolesar]], * [[13. oktober]] [[1991]], [[Mödling]], [[Avstrija]]. Konrad je profesionalni cestni kolesar, ki od leta 2024 tekmuje za [[UCI WorldTeam]] ekipo {{UCI team code|TFS}}, pred tem pa je bil član ekip {{ct|TIR2|2010}}, {{ct|VBG|2012}}, {{ct|ETI|2013}}, {{ct|RSW|2014}}, {{ct|TNE|2014}} in {{ct|BOH|2015}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15235/1001554/279|title=Bora - Hansgrohe|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|access-date=1 January 2021|archive-url=https://archive.today/20210101053525/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15235/1001554/279|archive-date=1 January 2021}}</ref>. Nastopil je na [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2020]], kjer je zasedel 18. mesto na cestni dirki in 31. v [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]. Na dirkah [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] je edino etapno zmago dosegel na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] leta [[Dirka po Franciji 2021|2021]], ko je dosegel tudi svojo najboljšo uvrstitev v skupnem seštevku s 27. mestom. Uspešnejši je bil na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]], kjer se je v treh nastopih dvakrat uvrstil v prvo deseterico v skupnem seštevku, s sedmim mestom leta [[Dirka po Italiji 2018|2018]] in osmim leta [[Dirka po Italiji 2020|2020]]. Leta 2021 je dosegel tretje mesto na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]]. Dvakrat je postal avstrijski državni prvak na cestni dirki. Njegov oče je organizator [[Dunajski maraton|Dunajskega maratona]] in nekdanji atlet [[Wolfgang Konrad]].<ref>{{navedi splet |url=https://kurier.at/freizeit/bora-kapitaen-konrad-es-war-ein-problem-dass-ich-nur-rad-fahre/400541678 |title=Bora-Kapitän Konrad: "Es war ein Problem, dass ich nur Rad fahre" |last=Reiter |first=Barbara |date=7 March 2019 |website=[[Kurier]] |language=de|trans-title=Bora captain Konrad: "It was a problem that I only ride a bike"|access-date=14 July 2021}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Konrad, Patrick}} [[Kategorija:Avstrijski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstrijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] 1qkrlcja9nzh7ixprgtwl636ptjv17a 0 519167 6675918 6667984 2026-05-15T07:16:44Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Športne prireditve v Romuniji]]; ±[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]→[[Kategorija:Kolesarske dirke v Romuniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675918 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Romuniji | image = Romanian Cyclist Race-Group-of-Cyclists.jpg | date = september | region = [[Romunija]] | localnames = Turul României {{in lang|ro}} | nickname = Mica Buclă {{in lang|ro}} (''Mala zanka'') | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = | director = | first = {{start date and age|1934}} | number = 57 | last = | firstwinner = {{flagathlete|[[Marin Nikolov]]|BUL}} | mostwins = {{nowrap|{{flagathlete|[[Constantin Dumitrescu (kolesar)|Constantin Dumitrescu]]|ROU}}<br />{{flagathlete|[[Mircea Romașcanu]]|ROU}}<br />(3 zmage)}} | mostrecent = {{flagathlete|[[Cesare Chesini]]|ITA}} (2025) | website = turulromaniei.com }} '''Dirka po Romuniji''' ({{jezik-ro|Turul României}}, znana tudi kot »Mala zanka« ({{jezik-ro|Mica Buclă}})) je vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|cestna]] [[etapna dirka]] po [[Romunija|Romuniji]], ki z več presledki poteka od leta 1934. Klasificirana je v razred 2.1 in je del [[UCI Europe Tour]]. Prvi zmagovalec je postal [[Marin Nikolov]], najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke pa sta [[Constantin Dumitrescu (kolesar)|Constantin Dumitrescu]] in [[Mircea Romașcanu]] s po tremi zmagami.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=9230 |title=Turul României, Tour of Romania, Ronde van Roemenië |accessdate=2022-05-24 |work=cyclingarchives.com |language=en |archive-date=2022-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220524142100/http://www.cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=9230 |url-status=dead }}</ref> == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |1934 |{{ikonazastave|BUL}} [[Marin Nikolov]] |{{ikonazastave|BUL}} [[Ghenadie Sminoff]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Zamfir Munteanu]] |- |1935 |{{ikonazastave|POL}} [[Daniel Zigmund]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Nicolae Ion Tapu]] |{{ikonazastave|DEU|Nazi}} [[Versi Lipinski]] |- |1936 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Gallien]] |{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Stjepan Grgac]] |{{ikonazastave|DEU|Nazi}} [[Carol Kutzbach]] |- |1937-1945 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |1946 |{{ikonazastave|YUG}} [[August Prosenik]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Nicolae Chicomban]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ion Strain]] |- |1947-1949 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |1950 |{{ikonazastave|ROU}} [[Constantin Sandru]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Nicolozzo]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ervant Norhadian]] |- |1951 |{{ikonazastave|ROU}} [[Marin Niculescu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Nicolae Chicomban]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Gheorghe Sandu]] |- |1952 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |1953 |{{ikonazastave|ROU}} [[Nicolae Vasilescu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Nuta Petre]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Gheorghe Sandu]] |- |1954 |{{ikonazastave|ROU}} [[Constantin Dumitrescu (kolesar)|Constantin Dumitrescu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Stefu Stefan]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Constantin Istrate]] |- |1955 |{{ikonazastave|ROU}} [[Constantin Dumitrescu (kolesar)|Constantin Dumitrescu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ludovic Zanoni]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Stefu Stefan]] |- |1956 |{{ikonazastave|ROU}} [[Constantin Dumitrescu (kolesar)|Constantin Dumitrescu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Gabriel Moiceanu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Nicolae Maxim]] |- |1957 |colspan=3 align=center|''odpovedano zaradi mraza''<ref name=mdc1>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/amateurs/tour_roumanie.php|title=Tour de Roumanie (Rou)|accessdate=13. februar 2021|language=fr}}</ref> |- |1958 |{{ikonazastave|ROU}} [[Gabriel Moiceanu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ludovic Zanoni]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Maricel Boinea]] |- |1959 |{{ikonazastave|ROU}} [[Ion Cosma]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Gabriel Moiceanu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Gheorghe Radulescu]] |- |1960 |{{ikonazastave|ROU}} [[Walter Ziegler]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Grunzig Jorg]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Silviu Duta]] |- |1961 |{{ikonazastave|ROU}} [[Ion Cosma]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Gabriel Moiceanu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Gheorghe Radulescu]] |- |1962-1964 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |1965 |{{ikonazastave|POL}} [[Józef Gawliczek]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Gabriel Moiceanu]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Harald Dippold]] |- |1966 |{{ikonazastave|ROU}} [[Gheorghe Suciu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ion Cosma]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Costantin Ciocan]] |- |1967 |{{ikonazastave|ROU}} [[Emil Rusu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Walter Ziegler]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ludovic Barschel]] |- |1968 |{{ikonazastave|ROU}} [[Walter Ziegler]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Grigor Constantin]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Vasile Selejan]] |- |1969 |{{ikonazastave|DDR}} [[Jürgen Wanzlik]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Vasile Teodor]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Alexandru Sofronie]] |- |1970-1972 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |1973 |{{ikonazastave|ROU}} [[Vasile Teodor]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Vasile Selejan]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ion Cernea (kolesar)|Ion Cernea]] |- |1974 |{{ikonazastave|ROU}} [[Mircea Romaşcanu]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Liubomir Zojoc]] |{{ikonazastave|MAR}} [[Mustapha Nejjari]] |- |1975-1982 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |1983 |{{ikonazastave|ROU}} [[Mircea Romașcanu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ionel Gancea]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Cornel Nicolae]] |- |1984 |{{ikonazastave|ROU}} [[Constantin Căruțașu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Valentin Constantinescu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ionel Gancea]] |- |1985 |{{ikonazastave|ROU}} [[Mircea Romașcanu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ionel Gancea]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Gheorghe Kleinpeter]] |- |1986 |{{ikonazastave|DDR}} [[Frank Schönherr]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Valentin Constantinescu]] |{{ikonazastave|POL}} [[Dariusz Matuszyk]] |- |1987 |{{ikonazastave|ROU}} [[Valentin Constantinescu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Olimpiu Celea]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ludovic Kovacs]] |- |1988 |{{ikonazastave|ROU}} [[Vasile Mitrache]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Mircea Romașcanu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Mihai Orosz]] |- |1989 |{{ikonazastave|ROU}} [[Dănuț Cătană]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Anton Stelian]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Costel Popa]] |- |1990 |{{ikonazastave|ROU}} [[Vasie Apostol]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Valentin Constantinescu]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Florian Toader]] |- |1991 |{{ikonazastave|SUN|1980}} [[Svetoslav Rjabučenko]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Costel Popa]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ilia Gromov]] |- |1992 |{{ikonazastave|UKR}} [[Vladimir Perelalsni]] |{{ikonazastave|BUL}} [[Pavel Šumanov]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Jurij Prokopenko]] |- |1993 |{{ikonazastave|DEU}} [[Jürgen Koberschinski]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Cristian Dabi]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Raoul Grigorici]] |- |1994 |{{ikonazastave|ROU}} [[Anton Stelian]] |{{ikonazastave|BUL}} [[Stanimir Odrinski]] |{{ikonazastave|BUL}} [[Svetoslav Čanliev]] |- |1995 |{{ikonazastave|UKR}} [[Ihor Mirtjanin]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalj Lazurenko]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Dănuț Cătană]] |- |1996 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |1997 |{{ikonazastave|ROU}} [[Florin Privache]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Ciurtiac Varenin]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Peter Vöhlzoc]] |- |1998 |{{ikonazastave|MDA}} [[Igor Bonciucov]] |{{ikonazastave|KAZ}} [[Sergej Tretjakov]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Lars Bener]] |- |1999 |{{ikonazastave|KAZ}} [[Sergej Tretjakov]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Sabalin]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Bram Tankink]] |- |2000 |{{ikonazastave|KAZ}} [[Vadim Kravčenko]] |{{ikonazastave|KAZ}} [[Sergej Lavrenenko]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Luuc Hutten]] |- |2001 |{{ikonazastave|UKR}} [[Leonid Timčenko]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Pavel Lupas]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Sabalin]] |- |2002 |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Sabalin]] |{{ikonazastave|BUL}} [[Svetoslav Čanliev]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Roman Radčenko]] |- |2003 |{{ikonazastave|NLD}} [[Jelle van Groezen]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Pavel Lupas]] |{{ikonazastave|KAZ}} [[Pavel Nevdah]] |- |2004 |{{ikonazastave|BUL}} [[Vladimir Koev]] |{{ikonazastave|TUR}} [[Mert Mutlu]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Volodimir Starčik]] |- |2005 |{{ikonazastave|BUL}} [[Ivajlo Gabrovski]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Surutkovič]] |{{ikonazastave|BUL}} [[Radoslav Konstantinov]] |- |2006 |{{ikonazastave|BUL}} [[Pavel Šumanov]] |{{ikonazastave|BUL}} [[Dimitar Dimitrov (kolesar)|Dimitar Dimitrov]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Šejdik]] |- |2007 |{{ikonazastave|ROU}} [[Daniel Anghelache]] |{{ikonazastave|BUL}} [[Atanas Kostov]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Stanislav Rudi]] |- |2008 |{{ikonazastave|HUN}} [[Rida Cador]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Sander Oostlander]] |{{ikonazastave|BUL}} [[Svetoslav Čanliev]] |- |2009 |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksej Ščebelin]] |{{ikonazastave|BUL}} [[Vladimir Koev]] |{{ikonazastave|BUL}} [[Pavel Šumanov]] |- |2010 |{{ikonazastave|BUL}} <s>[[Vladimir Koev]]</s> |{{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Rizzi (kolesar)|Bruno Rizzi]] |{{ikonazastave|GRC}} [[Ioánnis Tamourídis]] |- |2011 |{{ikonazastave|ROU}} [[Andrei Nechita]] |{{ikonazastave|GRC}} [[Ioánnis Tamourídis]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Ciccone]] |- |2012 |{{ikonazastave|HRV}} [[Matija Kvasina]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor de la Parte]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Johannes Heider]] |- |2013 |{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Buc]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Mihajlo Kononenko]] |{{ikonazastave|SRB}} [[Ivan Stević]] |- |2014-2017 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |2018 |{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]] |{{ikonazastave|TUR}} [[Onur Balkan]] |{{ikonazastave|POL}} [[Mateusz Grabis]] |- |2019 |{{ikonazastave|NLD}} [[Alex Molenaar]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Savva Novikov]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Karel Hník]] |- |2020<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/race/romanian-cycling-tour/2020/gc|title=2020 » Turul Romaniei(2.2)|accessdate=13. februar 2021|language=en}}</ref> |{{ikonazastave|ROU}} [[Eduard Michael Grosu]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Nikodemus Holler]] |{{ikonazastave|POL}} [[Szymon Krawczyk]] |- |2021 |{{ikonazastave|POL}} [[Jakub Kaczmarek]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]] |{{ikonazastave|POL}} [[Szymon Rekita]] |- |2022 |{{ikonazastave|UK}} [[Mark Stewart (kolesar)|Mark Stewart]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Cristian Raileanu]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Jakub Otruba]] |- |2023 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |2024 |{{ikonazastave|KAZ}} [[Ilhan Dostijev]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Toneatti]] |{{ikonazastave|SVK}} [[Lukáš Kubiš]] |- |2025 |{{ikonazastave|ITA}} [[Cesare Chesini]] |{{ikonazastave|SUI}} [[Colin Stüssi]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Sagrado]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Romuniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1934]] d5kye9typev3ms7crmmzzugr6zhqvvj 0 524609 6675840 6624256 2026-05-14T23:27:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675840 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum |name = Narodni muzej Omana - Sultanat Oman |image = National museum of Oman.jpg |website = {{url|https://www.nm.gov.om}} |established = 20. November 2013 |location = Al Saidija Street, nasproti palace Al Alam, [[Stari Maskat]], [[Oman]] |type = narodni muzej |publictransit = Mwaslat bus no.4 LINE (RuwiـMatrahـMuscat) |director = Jamal Al Moosawi |mapframe-zoom = 14 }} '''Narodni muzej Omana''' je muzej v sultanatu [[Oman]]. Razvilo ga je Ministrstvo za kulturo in je od leta 2016 odprt za javnost. == Ozadje == Muzej je bil ustanovljen s kraljevim odlokom leta 2013 in odprt 30. julija 2016.<ref>{{navedi novice | url=http://timesofoman.com/article/88765/Oman/Tourism/National-Museum-of-Oman-all-set-to-open | title=#OmanPride: National Museum of Oman all set to open | date=26 July 2016 | first=Deeba | last=Hasan | newspaper=Times of Oman | accessdate=2022-10-06 | archive-date=2017-08-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170814101546/http://timesofoman.com/article/88765/Oman/Tourism/National-Museum-of-Oman-all-set-to-open | url-status=dead }}</ref> Zasnovan je bil kot vodilna kulturna ustanova sultanata, ki prikazuje dediščino naroda od najzgodnejše človeške naselbine na Omanskem polotoku pred približno dvema milijonoma let do danes. == Zbirke == Narodni muzej hrani 5466 predmetov, med katerimi je mednarodno pomembna zbirka prazgodovinskih kovinskih artefaktov.<ref>Yule, P.‒Gernez, G. (eds.), Early Iron Age metal-working workshop in the Empty Quarter, Sultanate of Oman, Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie, 316, Bonn, 2018.</ref> Njegov kustos, Mouza Sulaiman Mohamed Al-Wardi, je del mednarodne ekipe, ki raziskuje zapuščino tradicije obdelovanja [[srebro|srebra]] v Omanu, kjer so bile zgodovinsko srebrnarke tudi ženske.<ref>{{navedi splet|last=Kothaneth|first=Lakshmi|date=2021-01-25|title=Spotlight: No silver lining|url=https://www.omanobserver.om/article/4524/Editor%27s%20choice/spotlight-no-silver-lining|access-date=2021-06-10|website=Oman Observer|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-06-10|title=Adornment, Identity and Empowerment: Female Silversmiths in Southern Oman|url=https://www.ao-soc.org/events/aos/adornment-identity-and-empowerment-female-silversmiths-in-southern-oman|access-date=2021-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210610122449/https://www.ao-soc.org/events/aos/adornment-identity-and-empowerment-female-silversmiths-in-southern-oman|archive-date=2021-06-10}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-06-10|title=Lectures online|url=https://www.societyofjewelleryhistorians.ac.uk/lectures_online|access-date=2021-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210610124012/https://www.societyofjewelleryhistorians.ac.uk/lectures_online|archive-date=2021-06-10}}</ref> Muzej je opremljen z infrastrukturo za 43 digitalnih poglobljenih izkušenj, učnim centrom, objekti za ohranitev, kinom ultra visoke ločljivosti [6] in območja odkrivanja za otroke.<ref>Sultanate of Oman, National Museum, Muscat, 2015</ref> Sprejel je prvi odprt koncept muzejskega shranjevanja v regiji, kjer se lahko obiskovalci seznanijo z različnimi procesi, skozi katere gredo artefakti, preden so postavljeni na ogled. Ima integrirano infrastrukturo za posebne potrebe in je prvi muzej na Bližnjem vzhodu, ki je sprejel arabsko Braillovo pisavo za slabovidne. == Stavba == Muzej stoji v središču [[Maskat]]a v namensko zasnovani stavbi. Skupna površina stavbe je 13.700 kvadratnih metrov, vključno s 4000 kvadratnimi metri, dodeljenimi za 14 stalnih galerij.<ref>Sultanate of Oman, National Museum, Muscat, 2015</ref> Nadaljnjih 400 kvadratnih metrov je namenjenih začasnim razstavam. ;Podatki * Skupna površina parcele 24000 m² *Skupna površina stavbe 13700 m² *Skupna površina galerije 4000 m² *Število galerij 14 *Stalne razstave: ** Zemlja in ljudje **Pomorska zgodovina **Orožje in oklep **Civilizacija v nastajanju **Afladž **Valuta **Časovnica **Bat, al-Hutm in al-Ajn **Dežela kadila **Prazgodovina in stara zgodovina **Sijaj islama **Oman in svet **Renesansa **Nematerialna dediščina * Drugi objekti **Učni center **Konservatorski objekti **Galerija začasnih razstav **Galerija zbirk (koncept odprtega shranjevanja) **Kavarna **Trgovina z darili == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120"> File:National Museum (Oman) by night.jpg| Muzej ponoči. File:The Renaissance Gallery in The National Museum Oman.jpg| Renesančna galerija File:Intangible Heritage Gallery in The National Museum Oman..jpg| Galerija nesnovne dediščine File:Currency Gallery in The National Museum Oman.jpg| Galerija valut File:Oman National Museum Sign.jpg| Logotip File:Oman and the World Gallery.jpg| Oman in svet </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == {{Commons category|National Museum (Oman)}} * [http://www.omanet.om/english/tourism/entert/museums.asp?cat=tour&subcat=entert1 Omansko ministrstvo]{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090201084319/http://www.omanet.om/english/tourism/entert/museums.asp?cat=tour&subcat=entert1 |date=2009-02-01 }} * [https://archive.today/20120529182701/www.mofa.gov.om/mofanew/index.asp?id=20 Omansko ministrstvo za zunanje zadeve] [[Kategorija:Maskat]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Omanu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2013]] saq2g69klerkwgt43wr3qq5wclwvw67 10 529981 6675742 5876548 2026-05-14T16:42:33Z Blueginger2 186889 +1 6675742 wikitext text/x-wiki {{Navpolje |style=wide |name= Fregate razreda Admiral Gorškov |title=[[Fregate razreda Admiral Gorškov|Fregate razreda ''Admiral Gorškov'']] |state = {{{state|autocollapse}}} |listclass = hlist |groupstyle = text-align:left; |group1 = Projekt 22350 (16 raket) |list1= *{{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} *{{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} *{{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} *{{ladja||Admiral Isakov|fregata|2}} |group2 = Projekt 22350 (32 raket) |list2= *{{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}} *{{ladja||Admiral Čičagov|fregata|2}} *{{ladja||Admiral Jumašev|fregata|2}} *{{ladja||Admiral Spiridonov|fregata|2}} *{{ladja||Admiral Gromov|fregata|2}} | below =Predhodni: [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']] Naslednji: [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov-M'']] }}<noinclude> {{collapsible option}} {{DISPLAYTITLE:Predloga:Fregate razreda ''Admiral Gorškov''}} [[Kategorija:Fregate razreda Admiral Gorškov]] [[Kategorija:Predloge za Rusko vojno mornarico|Admiral Gorškov]] [[Kategorija:Predloge za ladje|Admiral Gorškov]] </noinclude> l4w0eo152x2iativbv0w0szftq6ef1z 0 537045 6675872 6264699 2026-05-15T05:38:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675872 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka|name=Ombla|name_native=|name_native_lang=|name_other=|name_etymology=<!---------------------- IMAGE & MAP -->|image=Izvor Omble.JPG|image_size=|image_caption=Ombla pri [[Komolac]]u, [[Hrvaška]]|map=Ombla catchment.svg|map_size=|map_caption=Omblin bazen: {{legend inline|#ff0000|Tok Omble in predlagana HE}} {{legend inline|#afc6e9|bazen, [[apnenec|apnenci]]}} {{legend inline|#ffd42a|apnenci}} {{legend inline|#008000|[[Dolomit]]i}} {{legend inline|#d45500|[[fliš]]}} {{legend inline|#2a7fff|Jadransko morje}}; Spodaj: zemljevid Omblinega bazena|pushpin_map=|pushpin_map_size=|pushpin_map_caption=<!---------------------- LOCATION -->|subdivision_type1=Država|subdivision_name1={{CRO}}|subdivision_type2=|subdivision_name2=|subdivision_type3=Regija|subdivision_name3=[[Dalmacija]]|subdivision_type4=Županija|subdivision_name4=[[Dubrovniško-neretvanska županija]]|subdivision_type5=|subdivision_name5=<!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS -->|length=0,03 km (30 m)|width_min=|width_avg=|width_max=|depth_min=|depth_avg=|depth_max=|discharge1_location=[[rečni izvir|izvir]]|discharge1_min=3,96 m³/s|discharge1_avg=24,1 m³/s|discharge1_max=104 m³/s <!---------------------- BASIN FEATURES -->|source1=Golubov Kamen|source1_location=Komolac, Croatia|source1_coordinates={{coord|42|40|33|N|18|8|12|E|display=inline}}|source1_elevation=2,38 m|mouth=[[Jadransko morje]]|mouth_location=Komolac, Hrvaška|mouth_coordinates={{coord|42|40|32|N|18|8|12|E|display=inline,title}}|mouth_elevation=0 m|progression=|river_system=|basin_size=600 km²|tributaries_left=|tributaries_right=|custom_label=|custom_data=|extra=}} '''Ombla''' je kratka reka na [[Hrvaška|Hrvaškem]] severovzhodno od [[Dubrovnik]]a. Dolga je, odvisno od definicije, med približno 30 metrov in 4,2&nbsp;km. Izliva se v [[Rijeka Dubrovačka|Rijeko Dubrovačko]], [[rias]], ki ga tvori [[Jadransko morje]] pri [[Komolac|Komolcu]] v [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanski županiji]]. Reka Dubrovačka je pravzaprav [[rias]], poplavljena rečna dolina, ki je nastala zaradi spreminjanja višine morske gladine. Reka izvira kot [[kraški izvir]], ki se napaja iz [[Podtalnica|podtalnice]], ki jo napaja Trebišnjica, reka ponikalnica, ki teče po Popovem polju v neposrednem zaledju Omble. Višinska razlika med izvirom reke in njenim ustjem znaša malo več kot 2 m. Povprečni pretok reke je 241 m³/s na sekundo. Povodje Omble obsega 600&nbsp;km² in poleg kratkega površinskega toka vključuje le podtalnico. Ombla se uporablja kot vir [[Pitna voda|pitne vode]] za dubrovniško vodovodno omrežje, zadnji dve desetletji pa se na njej načrtuje gradnja hidroelektrarne. Načrti so leta 2012 predvidevali izgradnjo podzemnega [[Akumulacijsko jezero|rezervoarja]] in 68&nbsp;[[Vat|MW]] elektrarne. Načrt je sprožil polemiko zaradi dvomov glede [[Varstvo okolja|varstva okolja]] in upravljanja biotske [[Biotska raznovrstnost|raznovrstnosti]], tehnične in finančne izvedljivosti ter postopkovnih težav, povezanih s projektom. Izražena je bila posebna skrb glede vpliva rezervoarja na lokalno seizemiko. == Vir in tok reke == Reka Ombla se nahaja v [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanski županiji]] severovzhodno od centra mesta [[Dubrovnik]] na skrajnem južnem delu celinske [[Hrvaška|Hrvaške]]. Celotna [[Rias|reka]] z okolico nosi ime [[Rijeka Dubrovačka]]. Območje v bližini Omble obsega več vasi, v katerih živi 12.000 ljudi.<ref name="TZDU-Rijeka">{{Navedi splet|publisher=City of Dubrovnik Tourist Board|url=http://www.tzdubrovnik.hr/eng/vodic_novost.php?id=1603&id_main=1600|title=Rijeka Dubrovačka|accessdate=21 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120321084122/http://www.tzdubrovnik.hr/eng/vodic_novost.php?id=1603&id_main=1600|archivedate=21 March 2012}}</ref><ref name="Vjesnik-Kusin">{{Navedi novice|publisher=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Kom.aspx?ID=972055d0-75fa-41a7-a8f7-0e9ddcc035bd|archiveurl=https://www.webcitation.org/68cT6Yir5?url=http://www.vjesnik.hr/Kom.aspx?ID=972055d0-75fa-41a7-a8f7-0e9ddcc035bd|archivedate=22 June 2012|language=hr|title=U ponoru Omble|trans-title=In Ombla's abyss|last=Vesna Kusin|date=5 March 2012|accessdate=21 June 2012}}</ref> Ime se uporablja tudi za [[estuarij]] Omble – [[rias]], obdan s 600 m visokimi hribi,<ref>{{Navedi splet|publisher=Dubrovnik-Neretva County Tourist Board|url=http://visitdubrovnik.hr/en-GB/Attractions/Content/Significant-landscapes?Y2lcNDM%3d|title=Significant landscapes|accessdate=21 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140901013036/http://visitdubrovnik.hr/en-GB/Attractions/Content/Significant-landscapes?Y2lcNDM%3d|archivedate=1 September 2014|url-status=dead}}</ref> ki tvorijo 5&nbsp;km dolg, 200–400 m širok in 26 m globok [[zaliv]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]].<ref>{{Navedi splet|publisher=peljar.cvs.hr|title=Rijeka Dubrovačka|language=hr|url=http://peljar.cvs.hr/show_place_info.php?id=300&type=|accessdate=22 June 2012}}</ref> Ombla izvira ob vznožju Golubovega Kamena,<ref name="Vjesnik-Kusin" /><ref name="Cukrov">{{Navedi splet|publisher=City of Dubrovnik|url=http://www.dubrovnik.hr/data/1331719652_304_m.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220220195533/https://www.dubrovnik.hr/data/1331719652_304_m.pdf|archivedate=February 20, 2022|title=Prirodoslovne značajke rijeke Omble|language=hr|trans-title=Natural properties of the Ombla River|last=Mirjana Cukrov|last2=Roman Ozimec|date=January 2012|accessdate=22 June 2012}}</ref> hribovje, ki predstavlja mejo med Hrvaško ter [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]].<ref>{{Navedi novice|work=Dubrovački vjesnik|url=http://dubrovacki.hr/clanak/32793/tu-se-covjek-nije-imao-gdje-sakriti|language=hr|title=Tu se čovjek nije imao gdje sakriti...|trans-title=One had no place to hide there...|date=10 October 2011|last=Dube Marjanović|accessdate=21 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140712080050/http://dubrovacki.hr/clanak/32793/tu-se-covjek-nije-imao-gdje-sakriti|archivedate=12 July 2014|url-status=dead}}</ref> Ob kanalu in nižjem toku reke se nahaja nekaj dubrovniških četrti, med drugim Mokošica, Komolac, Rožat, Prijevor in Lozica Reka izvira v jami, ki meri 80 × 40 metrov, gladina vode pa sega do 8 metrov pod jamskim stropom. Primarni vir se nahaja na nadmorski višini 15 m pod morsko gladino, sekundarni viri pa na 2,5 metra nad morsko gladino.<ref name="HEP-EnvImpStu">{{Navedi splet|publisher=Hrvatska elektroprivreda|url=http://www.hep.hr/hep/grupa/razvoj/sazetak_SUO_Ombla.pdf|language=hr|title=Hidroelektrana Ombla – Sažetak studije utjecaja na okoliš|trans-title=Ombla Hydroelectric Power Plant – Environmental impact assessment summary|location=[[Zagreb]]|date=July 1999|last=Zvonimir Sever|last2=Stjepan Mišetić|accessdate=21 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121123121247/http://www.hep.hr/hep/grupa/razvoj/sazetak_SUO_Ombla.pdf|archivedate=23 November 2012|url-status=dead}}</ref> Izvir je največji [[kraški izvir]] na Hrvaškem in eden največjih v [[Dinarsko gorovje|Dinaridih]].<ref name="Prir-Melio">{{Navedi knjigo|url=http://www.hhd.hr/hhd-materijali/prirucnik-za-teh-melioracije/Kolo%203%20knjiga%20III.pdf|publisher=University of Rijeka|title=Priručnik za hidrotehničke melioracije – knjiga 3|trans-title=Hydrotechnical engineering manual – volume 3|language=hr|location=[[Rijeka]]|date=February 2007|isbn=978-953-6953-13-4|last=Nevenka Ožanić|accessdate=21 June 2012|display-authors=etal}}{{Slepa povezava|date=april 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=April 2020|bot=InternetArchiveBot}}</ref> Gladina vode v jami je na 2,38 m nadmorske višine.<ref name="Krešić">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xDZHzb42BPgC|title=Groundwater Hydrology of Springs: Engineering, Theory, Management, and Sustainability|editor-last=Neven Krešić|publisher=Butterworth-Heinemann|year=2009|isbn=9781856175029|chapter=Spring discharge hydrograph|last=Neven Krešić|last2=Ognjen Bonacci|pages=154–156|accessdate=21 June 2012}}</ref> Voda nato teče 30 m,<ref>{{Navedi splet|publisher=Tuzla Canton Television|url=http://www.rtvtk.ba/index.php?option=com_content&view=article&catid=71:movies&id=3920:ombla-kod-dubrovnika-najkraa-rijeka-na-svijetu&Itemid=166|title=Ombla kod Dubrovnika najkraća rijeka na svijetu|language=bs|trans-title=Ombla near Dubrovnik is the shortest river in the world|date=4 April 2009|last=Djuro Skondric|accessdate=21 June 2012|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202081746/http://www.rtvtk.ba/index.php?option=com_content&view=article&catid=71:movies&id=3920:ombla-kod-dubrovnika-najkraa-rijeka-na-svijetu&Itemid=166|url-status=dead}}</ref> preden doseže jez, čez katerega se izlije v Jadransko morje.<ref name="Lončar">{{Navedi časopis|last=Goran Lončar|last2=Vladimir Andročec|last3=Goran Gjetvaj|date=January 2008|title=Usporedba rezultata fizikalnog i numeričkih ravninskih modela tečenja|trans-title=Comparison of results obtained by physical and numerical in-plane flow models|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=31468&lang=en|journal=Građevinar|language=hr|publisher=Croatian Association of Civil Engineers|volume=59|issue=12|pages=1067–1072|issn=0350-2465|access-date=21 June 2012}}</ref> Na nižji del toka, natančneje od jezu dolvodno, na reko močno vpliva morje. Tako lahko s čolnom plujemo iz zaliva proti izviru reke okrog 3,7&nbsp;km. Zaradi majhne dolžine nekateri trdijo, da je Ombla najkrajša reka na svetu.<ref>{{Navedi splet|publisher=United Nations Development Programme|url=http://www.undp.hr/upload/file/227/113902/FILENAME/Poljoprivredna_bioraznolikost_Dalmacije__s_.pdf|language=hr|last=Roman Ozimec|title=Poljoprivredna bioraznolikost Dalmacije – Tradicijsko poljoprivredno bilje i domaće životinje|trans-title=Agricultural Biodiversity of Dalmatia – Traditional Agricultural Plants and Domestic Animals of the Dalmatia Region|date=June 2009|accessdate=21 June 2012|display-authors=etal|archive-date=2012-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20120602154906/http://www.undp.hr/upload/file/227/113902/FILENAME/Poljoprivredna_bioraznolikost_Dalmacije__s_.pdf|url-status=dead}}</ref> == Porečje == Ocenjuje se, da [[porečje]] Omble pokriva območje 600–900&nbsp;km²<ref name="Prir-Melio"/> med obalo Jadranskega morja na območju Dubrovnika in Popovega polja.<ref name="Krešić"/><ref name="Lončar"/> Razen kratkega površinskega toka reke povodje vključuje samo [[Podtalnica|podtalnico]]. Natančne meje povodja se razlikujejo glede na trenutne hidrološke razmere, ki določajo pronicanje in pretok podtalnice.<ref>{{Navedi splet|publisher=City of Dubrovnik|url=http://www.dubrovnik.hr/data/1307451158_317_m.pdf|language=hr|title=Urbanistički plan uređenja "Zaton Mali" – prijedlog plana za javnu raspravu – knjiga 2|trans-title="Zaton Mali" urban development plan – public review proposal – volume 2|date=May 2011|accessdate=22 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181216032257/https://www.dubrovnik.hr/data/1307451158_317_m.pdf|archivedate=16 December 2018}}</ref> Območje obsega 176&nbsp;naselij in 50.000&nbsp;prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|publisher=Hrvatska elektroprivreda|url=http://www.hep.hr/hep/grupa/razvoj/sazetak_SUO_Ombla.pdf|language=hr|title=Hidroelektrana Ombla – Sažetak studije utjecaja na okoliš|trans-title=Ombla Hydroelectric Power Plant – Environmental impact assessment summary|location=[[Zagreb]]|date=July 1999|last=Zvonimir Sever|last2=Stjepan Mišetić|accessdate=21 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121123121247/http://www.hep.hr/hep/grupa/razvoj/sazetak_SUO_Ombla.pdf|archivedate=23 November 2012|url-status=dead}}</ref> Širše območje ima [[Kras|kraško]] morfologijo, kamninska podlaga je sestavljena iz [[Apnenec|apnencev]] in iz sorazmerno majhnih območij dolomitov in [[kvartar]]nih sedimentov. Jugozahodno mejo porečja tvori [[eocen]]ski [[fliš]], proti kateremu porečje odteka in pri katerem Ombla tudi izvira.<ref>{{Navedi splet|publisher=Hrvatska elektroprivreda|url=http://www.hep.hr/hep/grupa/razvoj/sazetak_SUO_Ombla.pdf|language=hr|title=Hidroelektrana Ombla – Sažetak studije utjecaja na okoliš|trans-title=Ombla Hydroelectric Power Plant – Environmental impact assessment summary|location=[[Zagreb]]|date=July 1999|last=Zvonimir Sever|last2=Stjepan Mišetić|accessdate=21 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121123121247/http://www.hep.hr/hep/grupa/razvoj/sazetak_SUO_Ombla.pdf|archivedate=23 November 2012|url-status=dead}}</ref> Kamnine so nastale, ko se je med norijem in pozno kredo odložila debela plast karbonatnih usedlin, ki je danes znana kot jadranska karbonatna platforma, do 8.000 metrov globoko.<ref name="Surić">{{Navedi časopis|last=Surić|first=Maša|date=June 2005|title=Submerged Karst&nbsp;– Dead or Alive? Examples from the Eastern Adriatic Coast (Croatia)|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=14808|journal=Geoadria|publisher=University of Zadar|volume=10|issue=1|pages=5–19|doi=10.15291/geoadria.71|issn=1331-2294|access-date=28 January 2012|doi-access=free}}</ref> V eocenu in zgodnjem [[oligocen]]u se je [[Jadranska plošča]] premikala proti severu in severovzhodu, kar je prispevalo k [[Alpidska orogeneza|alpidski orogenezi]] in tektonskemu dviganju [[Dinarsko gorovje|Dinaridov]].<ref name="Juračić">{{Navedi splet|publisher=University of Zagreb, Faculty of Science, Geology Department|language=hr|last=Mladen Juračić|title=Geologija mora, Mediteran i Jadran|trans-title=Geology of the sea, Mediterranean and Adriatic|url=http://geol.pmf.hr/~mjuracic/predavanja/Geologija.mora/Geol.mora.13.Med.Jadran.pdf|accessdate=28 January 2012|archive-date=2014-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140812205949/http://geol.pmf.hr/~mjuracic/predavanja/Geologija.mora/Geol.mora.13.Med.Jadran.pdf|url-status=dead}}{{Mrtva povezava|date=April 2020|bot=InternetArchiveBot}} {{In lang|hr}}</ref> Kraška topografija kraške kotline se je razvila zaradi izpostavljenosti [[Preperevanje|vremenskim vplivom]]. Zakraševanje se je v veliki meri začelo po dokončnem oligocensko-miocenskem dvigu Dinaridov, ko so bili karbonati izpostavljeni atmosferskim vplivom; vplivi so med recentnim glacialnim maksimumom segali do 120 m pod današnjo morsko gladino. Nekatere kraške formacije so nastale med preteklimi padci morske gladine, predvsem med mesinsko krizo slanosti.<ref name="Surić" /> Geološka zgradba območja kaže na nedavno tektonsko aktivnost na [[Prelom (geologija)|prelomnici]], ki poteka med Humom in Omblo.<ref name="Cukrov" /> Nedavni močan potres na širšem območju je bil [[Potres v Črni gori (1979)|potres v Črni gori leta 1979]] z močjo 7,0 po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]].<ref>{{Navedi splet|publisher=Montenegro seismological observatory|url=http://www.seismo.co.me/Historical.htm|title=Historical Seismicity of Montenegro|accessdate=6 February 2012}}</ref> Edini močnejši potres v bližnji okolici je bil [[Potres v Dubrovniku (1667)|dubrovniški potres leta 1667]], ki mu je sledil [[cunami]].<ref>{{Navedi knjigo|pages=47–52|url=https://books.google.com/books?id=v_a-wtLJ5XIC|title=Tsunamis in the Mediterranean Sea, 2000 B.C.-2000 A.D.|first=Sergeĭ Leonidovich|last=Solovʹev|publisher=Springer|year=2000|isbn=978-0-7923-6548-8|accessdate=6 February 2012}}</ref> [[Hidrologija|Hidrološki režim]] porečja in Popovega polja določa tok Trebišnjice - ponikalnice, ki na [[Kraško polje|kraškem polju]] izgine pod zemljo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fmoit.gov.ba/bh_chm/16%20-%20Specificni%20pejzazi%204.pdf|title=Pejzaži kraških polja Bosne i Hercegovine|language=bs|trans-title=Landscapes of karst poljes of Bosnia-Herzegovina|publisher=Ministry of Environment and Tourism (Federation of Bosnia and Herzegovina)|accessdate=22 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303223958/http://www.fmoit.gov.ba/bh_chm/16%20-%20Specificni%20pejzazi%204.pdf|archivedate=3 March 2016|url-status=dead}}</ref> Podzemna voda je razporejena k številnim izvirom. Nekateri med njimi so izviri vodotokov, ki se izlivajo v reko [[Neretva|Neretvo]] severozahodno od kraškega polja, ali pa se pojavljajo kot [[Kraški izvir|vrulje]] (podmorski izviri) oziroma kot povirje reke Omble.<ref name="Juračić13">{{Navedi splet|publisher=University of Zagreb, Faculty of Science, Geology Department|language=hr|last=Mladen Juračić|title=Geologija (i hidrogeologija) krša – Primjeri krškog razvoja u području Dinarida|trans-title=Geology (and hydrogeology) of karst – Examples of development of karst in the Dinarides|url=http://geol.pmf.hr/~mjuracic/predavanja/Geologija.krsa/07.Dinaridsko.podrucje.pdf|accessdate=28 January 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090704072600/http://geol.pmf.hr/~mjuracic/predavanja/Geologija.krsa/07.Dinaridsko.podrucje.pdf|archivedate=4 July 2009|url-status=dead}} {{In lang|hr}}</ref> Pretok reke Ombla, izmerjen na vodnem zajetju [[Komolac]], se giblje med 3,96 m³ in 104 m³ na sekundo, v povprečju pa pretok znaša 24,1 m³ na sekundo. Povprečje se je od dokončanja HE Trebišnjica in betoniranja struge reke Trebišnjice zmanjšalo za približno 10 m³/sekundo, a gradbeni posegi v strugo niso vplivali na minimalni pretok.<ref name="Stevanovic">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xDZHzb42BPgC|title=Groundwater Hydrology of Springs: Engineering, Theory, Management, and Sustainability|editor-last=Neven Krešić|publisher=Butterworth-Heinemann|year=2009|isbn=9781856175029|chapter=Case Study: Major springs of southeastern Europe and their utilization|last=Zoran Stevanović|pages=395–396|accessdate=22 June 2012}}</ref> Porečje leži na meji dveh podnebnih območij — [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega podnebnega]] pasu na območjih na nadmorski višini do 400 metrov in celinskega podnebnega pasu v drugih delih porečja. Povprečna letna [[Padavine|količina padavin]] se razlikuje glede na podnebne pasove: 1.238&nbsp;mm na obali Dubrovnika in 2.037&nbsp;mm v Humu na Popovem polju.<ref>{{Navedi splet|publisher=Hrvatska elektroprivreda|url=http://www.hep.hr/hep/grupa/razvoj/sazetak_SUO_Ombla.pdf|language=hr|title=Hidroelektrana Ombla – Sažetak studije utjecaja na okoliš|trans-title=Ombla Hydroelectric Power Plant – Environmental impact assessment summary|location=[[Zagreb]]|date=July 1999|last=Zvonimir Sever|last2=Stjepan Mišetić|accessdate=21 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121123121247/http://www.hep.hr/hep/grupa/razvoj/sazetak_SUO_Ombla.pdf|archivedate=23 November 2012|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == V [[Antika|klasični antiki]] je bila Ombla del reke Arion,<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=b4h6nDMqYZoC|pages=375–378|title=Through Bosnia and the Herzegovina|publisher=Cosimo, Inc.|year=2007|isbn=9781602062702|last=Arthur Evans|authorlink=|accessdate=22 June 2012}}</ref> ki je izvirala in ponikala v današnji regiji [[Hercegovina|Hercegovine]], preden se je ponovno pojavila na obali. To je najzgodnejša znana omemba reke, o katerem poroča delo Periplus Psevdo-Scilaksa. Najverjetnejši izvor poimenovanja izhaja iz [[Latinščina|latinskega]] 'Vimbula' po okoliških vinogradih, ali 'Humbla', ker je bila reka nekoč v [[Zahumje|Zahumju]]. Druga možnost je, da ime reke izhaja iz [[Slovanski jeziki|slovanske]] besede 'ubao' ali 'ubla', kar pomeni jama z vodo, morda [[vodnjak]]. Od 16. stoletja se je reka imenovala 'Ombla' ali 'Umbla' z različnimi podobnimi izpeljankami, ki se vse prevajajo kot 'reka' – 'Rika', Rieka', 'Ričina' in Rijeka'. V 19. stoletju so poročali tudi o uporabi imena 'Orion', ki očitno temelji na Arionu iz antike. Beseda 'ombla' v [[Albanščina|albanščini]] pomeni 'sladka voda'.<ref name="Cukrov" /> Današnje ime reke je bilo med prebivalci Dubrovnika zabeleženo že leta 1169. == Flora in favna == Zaradi izrazito kratkega sladkovodnega toka v reki ne živijo nobeni sladkovodni organizmi. V strugi reke živijo ''Belostoma niloticum'', ene največjih evropskih žuželk. V Vilini jami nad izvirom živi nekaj vrst netopirjev, med drugim [[Blazijev podkovnjak|sredozemski podkovnjak]] (''Rhynolophus blasii''), [[južni podkovnjak]] (''Rhinolophus euryale''), [[veliki podkovnjak]] (''Rhinolophus ferrumequinum'') in [[mali podkovnjak]] (''Rhinolophus hipposideros'') in izjemno redek [[Meheljev podkovnjak]] (''Rhinolophus mehelyi''), ki bi z izgradnjo hidroelektrarne najverjetneje izumrl. V močvirju blizu izvira reke se nahaja otoček, poraščen z močvirsko vegetacijo in trstom, ta pa predstavlja zavetje redki [[balkanska sklednica|balkanski sklednici]] (''Mauremys rivulata'').<ref>{{Navedi splet|title=Prilog poznavanju životinjskog svijeta Dubrovnika i okolice - riječna kornjača|url=http://www.ciopa.hr/rijecna_kornjaca.htm|website=www.ciopa.hr|accessdate=2023-03-23|archive-date=2015-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150410095655/http://www.ciopa.hr/rijecna_kornjaca.htm|url-status=dead}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Rijeka_dubrovačka.JPG|sličica| [[Rijeka Dubrovačka]] – [[rias]], ki ga tvori Ombla]] Ombla služi kot vir pitne vode za [[Dubrovnik]]. Vodna črpališča v [[Komolac|Komolcu]] imajo zmožnost prečrpavanja 560 litrov vode na sekundo.<ref>{{cite journal|author1=Dražen Lovrić|author2=Darko Alfirev|date=March–April 2012|title=HE Ombla|trans-title=Ombla Hydroelectric Power Plant|url=http://www.hep.hr/publikacije/vjesnik/255.pdf|url-status=dead|journal=HEP Vjesnik|language=hr|volume=25|issue=254–255/294–295|page=3|issn=1332-5310|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305235125/http://hep.hr/publikacije/vjesnik/255.pdf|archive-date=5 March 2016|access-date=22 June 2012}}</ref> V 15. stoletju je hrvaški arhitekt Paskoje Miličević ob reki zgradil več mlinov. Ombla je del dobavne mreže pitne vode Dubrovnika že od leta 1897, ko je bil z lastnikom tamkajšnjih mlinov na vodo sklenjen prvi sporazum za dobavo 960 kubičnih metrov vode na dan.<ref>{{cite journal|author=Božena Tušar|year=2008|title=Vodoopskrba u Dubrovniku|trans-title=Water supply in Dubrovnik|url=http://www.em.com.hr/media/ege/casopis/2008/4/54.pdf|journal=EGE|language=hr|publisher=Energetika marketing d.o.o.|issue=4|issn=1330-0628|access-date=22 June 2012|archive-date=2022-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220915192346/http://www.em.com.hr/media/ege/casopis/2008/4/54.pdf|url-status=dead}}</ref> Tri do petkrat letno voda postane motna, saj vsebuje povečane vsebnosti prašnih delcev, obdobja trajajo štiri do pet dni po povečanem deževju. Problem naj bi se rešil s premikom zajetja med gradnjo hidroelektrarne.<ref name="SPM">{{navedi splet|publisher=Hrvatska elektroprivreda|url=http://www.hep.hr/hep/grupa/razvoj/HE_Ombla_projekt_vodoopskrbe_clanak_web.pdf|language=hr|title=Za bistru vodu 365 dana godišnje|trans-title=For clear water 365 days a year|access-date=22 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120803103148/http://www.hep.hr/hep/grupa/razvoj/HE_Ombla_projekt_vodoopskrbe_clanak_web.pdf|archive-date=3 August 2012|url-status=dead}}</ref> Novo vodno črpališče naj bi bilo zgrajeno na nadmorski višini 55 metrov.<ref>{{navedi splet|publisher=limun.hr|url=http://limun.hr/main.aspx?id=813864&Page=3|language=hr|title=Projekt poboljšanja vodoopskrbe|trans-title=Water supply improvement project|date=9 May 2012|access-date=22 June 2012}}{{Slepa povezava|date=december 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pričakuje se, da bodo te spremembe izboljšale kakovost pitne vode in povečale kapaciteto dobave vode na 1.500 litrov na sekundo.<ref name="SD 201206142">{{navedi splet|url=http://www.slobodnadalmacija.hr/Dubrovnik/tabid/75/articleType/ArticleView/articleId/177785/Default.aspx|title=Dr. Duje Bonacci: HE Ombla će izazvati odrone i jače potrese|trans-title=Duje Bonacci, Ph.D.: Ombla HPP will cause rockfall and major earthquakes|date=14 June 2012|work=Slobodna Dalmacija|author=Gabrijela Bijelić|language=hr|access-date=23 September 2012}}</ref> Povprečna količina vode, ki se preusmeri v vodovod, se razlikuje glede na mesec in vrhunec doseže poleti med turistično sezono. Avgusta 2008 je bilo v vodovodno omrežje dnevno prečrpanih 23.419 m³ vode. Leta 2008 je povprečna dnevna količina prečrpane vode znašala 17.750 m³.<ref>{{navedi splet|url=http://www.slap-cro.org/dokumenti/task,doc_view/gid,98/|title=Dubrovački vodovod|trans-title=Dubrovnik water supply|language=hr|author=Vicko Brbora|access-date=24 September 2012}}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=April 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> === Predlagana hidroelektrarna === HE Ombla naj bi bila zgrajena kot podzemna elektrarna, ki bi prek načrtovanega podzemnega zbiralnika izkoriščala povirje reke Ombla. Projekt vključuje poplavljanje jamskega sistema pri izviru do nivoja 7 metrov pod vhodom v 3063 m dolgo jamo Vilina.<ref name="Cukrov" /><ref name="Prir-Melio"/> Predlagana elektrarna naj bi imela zmogljivost 68&nbsp;[[Vat|megavatov]].<ref>{{Navedi splet|publisher=Hrvatska elektroprivreda|url=http://www.hep.hr/hep/en/group/Development/Ombla.aspx|title=HPP Ombla – Environmental and Social Impact Assessments|accessdate=22 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305190349/http://hep.hr/hep/en/group/development/ombla.aspx|archivedate=5 March 2016|url-status=dead}}</ref> Projekt bo delno financiran s posojilom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v višini 123,2&nbsp;milijonov [[evro]]v, odobren je bil 22. novembra 2011.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ebrd.com/downloads/board/BDSM1123w.pdf|publisher=European Bank for Reconstruction and Development|title=Minutes of the board meeting of 22 November 2011|accessdate=22 June 2012}}</ref> Skupni stroški projekta so ocenjeni na 152,4&nbsp;milijonov evrov. Skladno z Direktivo [[Evropska unija|Evropske unije]] o habitatih sta, preden EBRD zagotovi odobrena sredstva, potrebna dodatna presoja in načrt upravljanja biotske raznovrstnosti. Dokumenti morajo opredeljevati morebitna omiljenja ali morebitne potrebne okoljske kompenzacijske dejavnosti.<ref name="EBRD-Ombla">{{Navedi splet|publisher=European Bank for Reconstruction and Development|title=Ombla HPP|url=http://www.ebrd.com/pages/project/psd/2011/42219.shtml|accessdate=22 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131003174129/http://www.ebrd.com/pages/project/psd/2011/42219.shtml|archivedate=3 October 2013}}</ref> [[Slika:Izvori_Omble.jpg|sličica|Ombla izvira ob vznožju Golubovega kamna, dodatni izviri nastanejo po dežju.<ref>{{Navedi splet|publisher=DubrovnikPress.hr|title=Projekt HE Ombla prijeti formiranjem novih izvora i potresima|trans-title=Ombla HPP project threatens with appearance of new springs and earthquakes|language=hr|url=http://www.dubrovnikpress.hr/index.php?option=com_k2&view=item&id=1573:projekt-he-ombla-prijeti-formiranjem-novih-izvora-i-potresima|date=22 March 2012|last=Davor Mladošić|accessdate=22 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181215173148/https://www.dubrovnikpress.hr/index.php?option=com_k2&view=item&id=1573:projekt-he-ombla-prijeti-formiranjem-novih-izvora-i-potresima|archivedate=15 December 2018|url-status=dead}}</ref>]] Projekt je postal sporen, saj so [[Varstvo okolja|okoljevarstvene]] [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] (NVO) javnost opozarjale na potencialno ogrozitev sedmih vrst [[Netopirji|netopirjev]].<ref>{{Navedi splet|publisher=t-portal.hr|url=http://www.tportal.hr/scitech/znanost/146156/Hrvatska-zuri-unistiti-vrijedne-spilje-prije-nego-sto-ude-u-EU.html|language=hr|title=Hrvatska žuri uništiti vrijedne spilje prije nego što uđe u EU|trans-title=Croatian hurries to destroy valuable caves before EU accession|date=1 September 2011|last=Nenad Jarić Dauenhauer|accessdate=22 June 2012}}</ref> Nevladne organizacije so nato trdile, da je projekt nezakonit, okoljsko nevaren, finančno neizvedljiv in tehnično vprašljiv. Legitimnost projekta je bila sporna, saj je temeljil na presoji vplivov na okolje (PVO) iz leta 1999, po hrvaški zakonodaji pa te ne smejo biti starejše od dveh let. Za okoljski problem so izpostavili poplavitev jame Vilina, medtem ko finančna vprašanja temeljijo na predhodnih prekoračitvah stroškov v drugih projektih državnega podjetja Hrvatske elektroprivrede. Eden izmed tehničnih pomislekov je bila možnost, da podtalnica povzroči potrese.<ref name="SD 20120614">{{Navedi splet|url=http://www.slobodnadalmacija.hr/Dubrovnik/tabid/75/articleType/ArticleView/articleId/177785/Default.aspx|title=Dr. Duje Bonacci: HE Ombla će izazvati odrone i jače potrese|trans-title=Duje Bonacci, Ph.D.: Ombla HPP will cause rockfall and major earthquakes|date=14 June 2012|website=Slobodna Dalmacija|last=Gabrijela Bijelić|language=hr|accessdate=23 September 2012}}</ref><ref name="VL-Ombla-300512">{{Navedi novice|work=Večernji list|url=http://www.vecernji.hr/vijesti/zelena-akcija-he-ombla-nelegalna-je-ekoloski-stetna-clanak-415520|language=hr|title=Zelena akcija: HE Ombla nelegalna je i ekološki štetna|trans-title=Zelena akcija: Ombla HPP is illegal and harmful to the environment|date=30 May 2012|last=Tea Romić|accessdate=22 June 2012}}</ref> Nasprotniki projekta so [[Predsednik vlade Hrvaške|predsednika hrvaške vlade]] pozvali, naj opusti gradnjo elektrarne.<ref>{{Navedi splet|publisher=Croatian Radiotelevision|url=http://www.hrt.hr/index.php?id=48&tx_ttnews%5Btt_news%5D=170382&tx_ttnews%5BbackPid%5D=23&cHash=4326d59f98|language=hr|title=Prosvjedi protiv Plomina C i HE Ombla|trans-title=Protests against Plomin C and Ombla HPP|date=21 June 2012|accessdate=22 June 2012}}{{Slepa povezava|date=april 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po volitvah leta 2011 je bila za ministrico za okolje in naravo imenovana [[Mirela Holy]], ki je tekom volilne kampanje izrazila nasprotovanje gradnji HE. Leta 2012 je ministrstvo naročilo štiri presoje PVO. Ocene – ena izmed njih je podpirala presojo vplivov na okolje, tri pa so zavračale zaključke prvotne presoje vplivov na okolje – so bile predložene [[Vlada Republike Hrvaške|hrvaški vladi]] 7. junija 2012, en dan po Holyjinem odstopu s položaja,<ref>{{Navedi novice|work=Večernji list|url=http://www.vecernji.hr/vijesti/trijumf-odlasku-konacno-ne-gradnji-stetne-he-ombla-clanak-418045|title=Trijumf na odlasku: Konačno NE gradnji štetne HE Ombla!|language=hr|trans-title=Triumph at the exit door: Final NO to harmful Ombla HPP!|date=9 June 2012|last=Marko Biočina|last2=Marko Špoljar|accessdate=22 June 2012}}</ref> domnevno zaradi nepovezane zadeve.<ref>{{Navedi novice|work=Večernji list|url=http://www.vecernji.hr/vijesti/mirela-holy-dala-ostavku-presudio-joj-milanovic-clanak-417610|title=Mirela Holy dala ostavku – presudio joj Milanović|language=hr|trans-title=Mirela Holy resigns – Milanović brought the verdict|date=7 June 2012|last=Marko Špoljar|last2=Josip Bohutinski|accessdate=22 June 2012}}</ref> Avtorji presoje vplivov na okolje so ugovarjali, da recenzije niso bile objavljene in so bila imena avtorjev zamolčana. Premier [[Zoran Milanović]] je dejal, da želi zbrati mnenja vodilnih hrvaških, evropskih in svetovnih strokovnjakov, preden se odloči o zadevi, ki se obravnava že od zgodnjih devetdesetih let.<ref>{{Navedi novice|work=Večernji list|url=http://www.vecernji.hr/biznis/milanovic-sve-blize-davanju-zelenog-svjetla-he-omblu-clanak-419988|title=Milanović sve bliže davanju zelenog svjetla za HE Omblu|language=hr|trans-title=Milanović ever closer to giving Ombla HPP the green light|date=14 June 2012|last=Josip Bohutinski|last2=Ivanka Toma|accessdate=22 June 2012}}</ref> Maja 2013 je Evropska banka za obnovo in razvoj preklicala predlagano posojilo za projekt in opozorila na okoljske vplive.<ref name="victory">[http://bankwatch.org/news-media/blog/victory-civil-society-ebrd-cancels-loan-controversial-croatian-dam Victory for civil society as EBRD cancels loan for controversial Croatian dam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160322092847/http://bankwatch.org/news-media/blog/victory-civil-society-ebrd-cancels-loan-controversial-croatian-dam |date=2016-03-22 }}, Bankwatch blog, May 28, 2013.</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] 55hjj822ou3pq66b29apsii9elm2xza 0 537600 6676024 6556873 2026-05-15T11:03:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676024 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Petr Pavel|image=Petr_Pavel.jpg|caption=|office=[[Predsednik Češke republike]]|primeminister=|termstart=9. marec 2023|termend=|predecessor=[[Miloš Zeman]]|successor=|office1=[[NATO|Predsednik vojaškega odbora Nata]]|termstart1=26. junij 2015|termend1=29. junij 2018|predecessor1=[[Knud Bartels]]|successor1=[[Stuart Peach]]|office2=[[Načelnik generalštaba (Češka)|Načelnik generalštaba]]|president2=[[Václav Klaus]]<br />[[Miloš Zeman]]|termstart2=1. julij 2012|termend2=1. maj 2015|predecessor2=[[Vlastimil Picek]]|successor2=[[Josef Bečvář]]|party=neodvisen (od 1989)|otherparty=[[Komunistična partija Češkoslovaške]] (1985–1989)|alma_mater=Vojaška univerza kopenskih sil Vyškov (1979–1983, [[inženir|ing.]])<br />Vojaška akademija Brno (1988–1991)<br />[[King's College London]] (2005–2006, [[M. A.|MA]])|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|spouse={{marriage|Hana Pavlová|1986|2001}}<br />{{marriage|[[Eva Pavlová]]|2004}}|children=3|allegiance=|branch=[[Češkoslovaška ljudska armada]]<br />(1979–1989 )<br />[[Češkoslovaška armada]]<br />(1990–1992)<br />[[Armada Češke republike]]<br />(1993–2018)|serviceyears=1979–2018|rank=[[File:CzArmy 2011 OF9-Armadni general shoulder-h.png|35px]] [[Army general]]|unit=|commands=|battles=|awards=|signature=Petr Pavel - podpis.png|premier=[[Petr Fiala]]<br>[[Andrej Babiš]]}} '''Petr Pavel''', [[Seznam čeških politikov|češki politik]] in nekdanji [[General armade|general vojske]]; * [[1. november]] [[1961]], Planá. Marca 2023 je postal [[Predsednik Češke|predsednik Češke republike]]. Pred tem je bil med letoma 2015 in 2018 [[Načelnik Vojaškega odbora Nata|predsednik vojaškega odbora Nata]], od leta 2012 do 2015 pa načelnik generalštaba [[Armada Češke republike|čeških oboroženih sil]]. Pavel je bil rojen v kraju Planá v vojaški družini, takoj po končani srednji šoli leta 1983 pa je vstopil v vojsko. Služil je v češkoslovaški ljudski armadi in se leta 1985 pridružil [[Komunistična partija Češkoslovaške|Komunistični partiji Češkoslovaške]]. Po [[Žametna revolucija|žametni revoluciji]] leta 1989 in kasnejšem razpadu Češkoslovaške je Pavel služil v novoustanovljeni [[Armada Češke republike|češki vojski]] in sodeloval pri evakuaciji baze Karin na Hrvaškem, kar mu je prineslo pohvale in mednarodno priznanje. Pavel se je v vojaških vrstah povzpel do načelnika generalštaba [[Armada Češke republike|čeških oboroženih sil]]. Nato je bil med letoma 2015 in 2018 izbran za predsednika vojaškega odbora Nata, s čimer je postal prvi vojaški častnik iz nekdanjega vzhodnega bloka na tem položaju. Po 44 letih se je upokojil iz vojske in bil po izteku mandata [[Vojaški odpust|odpuščen z odliko]]. Leta 2021 je Pavel napovedal svojo predsedniško kandidaturo na volitvah leta 2023. Kandidiral je na platformi za tesnejše sodelovanje z zavezniki [[NATO|v Natu]], podporo Ukrajini in večjo vključenost v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Do Rusije in Kitajske je zavzel sokolsko stališče. Pavel je zmagal v prvem krogu volitev s 35 odstotki, v drugem krogu pa nekdanjega premierja [[Andrej Babiš|Andreja Babiša]] premagal z 58 odstotki glasov ter tako postal četrti predsednik Češke republike in [[Seznam predsednikov Češkoslovaške|12. predsednik]] po razglasitvi neodvisnosti Češkoslovaške. Pavel je bil inavguriran 9. marca 2023 in na tem mestu nasledil [[Miloš Zeman|Miloša Zemana]]. Je drugi predsednik z vojaškim ozadjem (za [[Ludvík Svoboda|Ludvíkom Svobodo]]) in prvi brez političnih izkušenj. == Mladost in izobraževanje == Pavel se je rodil 1. novembra 1961 v kraju Planá, ki je bila takrat del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]. Njegov oče je bil obveščevalni častnik, ki je od leta 1973 do 1989 služil pri poveljstvu [[Western Military District (Czechoslovakia)|Zahodnega vojaškega okrožja]] v [[Tábor|Táboru]].<ref>{{Navedi novice|last=Pšenička|first=Jiří|title=Kořeny Petra Pavla: rázný otec v zeleném|url=https://www.seznamzpravy.cz/clanek/volby-prezidentske-koreny-petra-pavla-razny-otec-v-zelenem-matka-s-burzoaznim-puvodem-224503|accessdate=1 February 2023|agency=Seznam Zprávy|publisher=Seznam Zprávy|date=2023-01-30}}</ref> Pavel je maturiral na Vojaški [[Gimnazija|gimnaziji]] [[Jan Žižka]] v [[Opava|Opavi]]. Študij je nadaljeval na Vojaški univerzi kopenskih sil v [[Vyškov|Vyškovu]], kjer je diplomiral leta 1983 in se nato pridružil češkoslovaški vojski kot padalec in služil kot poveljnik [[Vod|voda]]. Leta 1985 se je Pavel po dveh letih obvezne čakalne dobe pridružil [[Komunistična partija Češkoslovaške|Komunistični partiji Češkoslovaške]] in ostal njen član do [[Žametna revolucija|žametne revolucije]] leta 1989. Kasneje je sodeloval z disidenti, kot sta Luboš Dobrovský in {{Medjezikovna povezava|Radovan Procházka|cs|Radovan Procházka}}<ref>{{Navedi novice|last=Fendrych|first=Martin|title=Antikomunista Radovan Procházka věřil Pavlovi. A Babiš by se radši popral s Nerudovou|url=https://nazory.aktualne.cz/komentare/antikomunista-radovan-prochazka-veril-pavlovi/r~335cb92a90d511ed8c6f0cc47ab5f122/|accessdate=30 January 2023|agency=Aktuálně.cz|publisher=Economia|date=2023-01-11}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Pánik|first=Jan|title=Pavel odmítl slova spolužáka, že o sobě neříká pravdu. Pomluvy od jednoho člověka, vzkázal|url=https://www.forum24.cz/pavel-odmitl-slova-spoluzaka-ze-o-sobe-nerika-pravdu-pomluvy-od-jednoho-cloveka-vzkazal/|accessdate=30 January 2023|agency=Forum 24|publisher=Forum 24}}</ref> in svoje članstvo v komunistični partiji označil za napako, ki jo je odkupil s služenjem [[Demokracija|demokratični stvari]].<ref>{{Navedi splet|title=Historik Blažek o mně lže. KSČ byla chyba, za 33 let jsem ji ale odčinil, říká generál Pavel|date=8 September 2022|url=https://domaci.hn.cz/c1-67111600-historik-blazek-o-mne-lze-ksc-byla-chyba-za-33-let-jsem-ji-ale-odcinil-rika-general-pavel|accessdate=8 September 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Pánik|first=Jan|last2=Laštůvka|first2=Vojtěch|title=Členství v KSČ nechci zlehčovat, ale 33 let jsem sloužil demokracii, říká Petr Pavel|url=https://www.forum24.cz/clenstvi-v-ksc-nechci-zlehcovat-ale-33-let-jsem-slouzil-demokracii-rika-petr-pavel/|accessdate=29 January 2023|work=forum24.cz}}</ref> Leta 1988 se je Pavel zaposlil v vojaški obveščevalni službi in med letoma 1988 in 1991 opravljal na tečaju za obveščevalce na Vojaški akademiji v [[Brno|Brnu]] (kasneje združeni z Univerzo za obrambo).<ref>{{Navedi novice|last=Pšenička|first=Jiří|title=Archivy o generálu Pavlovi: měl tajný kurz D-2, v KSČ byl málo aktivní|url=https://www.seznamzpravy.cz/clanek/volby-prezidentske-archivy-o-generalu-pavlovi-mel-tajny-kurs-d-2-v-ksc-byl-malo-aktivni-205259|accessdate=1 February 2023|work=seznamzpravy.cz}}</ref> Po žametni revoluciji je študiral na Defense Intelligence College v Bethesdi, Staff College v Camberleyju, Royal College of Defence Studies v [[London|Londonu]] in diplomiral na King's College London z magisterijem iz [[Mednarodni odnosi|mednarodnih odnosov]].<ref>{{Navedi splet|title=Chief of the General Staff of Armed Forces of the Czech Republic|url=http://consilium.europa.eu/media/1698010/en_bio_ltg_pavel.pdf|accessdate=22 March 2014|archive-date=2013-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20131107081204/http://consilium.europa.eu/media/1698010/en_bio_ltg_pavel.pdf|url-status=dead}}</ref> == Vojaška kariera == Po diplomi je od leta 1991 do 1993 delal v vojaški obveščevalni službi generalštaba češkoslovaških oboroženih sil.<ref>{{Navedi novice|title=Pavel odmítl slova spolužáka, že o sobě neříká pravdu. Pomluvy od jednoho člověka, vzkázal|url=https://www.forum24.cz/pavel-odmitl-slova-spoluzaka-ze-o-sobe-nerika-pravdu-pomluvy-od-jednoho-cloveka-vzkazal/|accessdate=28 January 2023|work=forum24.cz}}</ref> Pavel je služil v 1. češkoslovaškem bataljonu zaščitnih sil Združenih narodov v [[Bosna in Hercegovina|Bosni]]. Januarja 1993 je njegova enota delovala v okviru evakuacije baze Karin, francoske vojaške postojanke, ki so jo oblegale [[Srbija|srbske]] enote. Francoska vojska ni mogla evakuirati baze, ker sta bila lokalna infrastruktura in most uničena, enota združenega češko-slovaškega bataljona (zadnja češkoslovaška vojaška enota) pa je bila poslana, da izvede evakuacijo, saj je bila nameščena le 30 kilometrov od Karina. Pavel je v bazo odšel z 29 vojaki in dvema [[Oklepni transporter|oklepnima transporterjema]] [[OT-64 SKOT]]. Med dvourno potjo se je njegova enota soočala z različnimi ovirami, ki so zavirale delovanje, med drugim s podrtimi drevesi, ki so jih morali vojaki pod minometnim ognjem odstranjevati s ceste. Ko je enota dosegla bazo Karin, sta bila dva francoska vojaka že mrtva, več drugih pa ranjenih. Na koncu so 55 francoskih vojakov evakuirali iz baze v oboroženih transporterjih.<ref>{{Navedi splet|title=Čeští vojáci v 90. letech v bývalé Jugoslávii obstáli, prozrazuje nová studie|publisher=Military History Institute Prague|url=http://www.vhu.cz/cesti-vojaci-v-90-letech-v-byvale-jugoslavii-obstali-prozrazuje-nova-studie/|language=cs|accessdate=6 April 2020|website=vhu.cz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Armáda České Republiky. Symbol demokracie a státní suverenity|url=http://www.mocr.army.cz/assets/multimedia-a-knihovna/publikace/20-let-acr/acr_cs.pdf|website=mocr.cz|accessdate=6 April 2020|pages=102–103|language=cs|archivedate=6 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200406154952/http://www.mocr.army.cz/assets/multimedia-a-knihovna/publikace/20-let-acr/acr_cs.pdf}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Lenková|first=Jitka|title=Nejdůležitější bitvy v českých dějinách|year=2007|publisher=Alpress|isbn=978-80-7362-470-5|edition=Vyd. 1|pages=282|language=cs}}</ref> Pavel je za svoje vodenje reševanja prejel priznanje in odlikovanja s strani Češke in [[Francija|Francije]].<ref>{{Navedi splet|title=UNPROFOR – mírová mise, 1992 – 1995, země bývalé Jugoslávie, 2250 příslušníků Zahraniční mise AČR|url=http://www.mise.army.cz/scripts/detail.php?id=3690|website=mise.army.cz|language=cs|accessdate=6 April 2020|archivedate=7 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200607214532/http://www.mise.army.cz/scripts/detail.php?id=3690}}</ref> [[Slika:Petr_Pavel_and_Charles_Michel_at_the_2015_Halifax_Forum.jpg|sličica| Pavel s [[Charles Michel|Charlesom Michelom]], predsednikom vlade Belgije, na mednarodnem varnostnem forumu v Halifaxu 2015]] Po operaciji v Bosni je Pavel služil na različnih položajih v češki vojski, med drugim v vojaški obveščevalni službi in diplomaciji. Češko je zastopal na več vojaških diplomatskih položajih v [[Belgija|Belgiji]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Od leta 1993 do 1994 je bil namestnik [[Vojaški ataše|vojaškega atašeja]] Češke republike v Belgiji. Od leta 1999 do 2002 je bil predstavnik na poveljstvu [[NATO|Nata]] v [[Brunssum|Brunssumu]]. Leta 2003 je služil kot nacionalni vojaški predstavnik pri [[Centralno poveljstvo ZDA|centralnem poveljstvu Združenih držav Amerike]] na poveljstvu operacije Enduring Freedom v Tampi. Med [[2003 invazija na Irak|ameriško invazijo na Irak]] leta 2003 je služil kot častnik za zvezo v ameriškem poveljstvu v [[Katar|Katarju]]. V tem času je opozoril, da bi lahko Irak uporabil [[orožje za množično uničevanje]] proti invazijskim silam.<ref>{{Navedi splet|last=Dvořáček|first=Marek|title=Český generál: Chemický rozkaz může přijít|url=https://www.idnes.cz/zpravy/archiv/cesky-general-chemicky-rozkaz-muze-prijit.A030325_033349_zpravy_irak_kot|website=iDNES.cz|accessdate=18 January 2023|language=cs|date=25 March 2003}}</ref> Pavel je bil leta 2002 imenovan za [[Brigadni general|brigadnega generala]]. Od leta 2002 do 2007 je bil poveljnik specializiranih sil, namestnik poveljnika združenih sil in namestnik direktorja Sektorja Ministrstva za obrambo. V letih 2007–2009 je bil vojaški predstavnik Češke pri [[Evropska unija|Evropski uniji]] v [[Bruselj|Bruslju]], nato pa v letih 2010–2011 predstavnik Češke pri [[Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo|Vrhovnem poveljstvu zavezniških sil v Evropi]] v [[Mons|Monsu]].<ref>{{Navedi novice|title=Generálporučík Pavel má nahradit Picka v čele armády|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/domaci/1170653-generalporucik-pavel-ma-nahradit-picka-v-cele-armady|work=ct24.ceskatelevize.cz|publisher=Česká televize|accessdate=18 January 2023|language=cs}}</ref> Pavel je leta 2010 postal [[generalmajor]], leta 2012 pa [[Generalporočnik|generalpodpolkovnik]] . Leta 2011 je bil član strokovne komisije, ki je napisala Belo knjigo o obrambi, ki je ocenila stanje in predlagala ukrepe za izboljšanje obrambe Češke.<ref>{{Navedi knjigo|title=Bílá kniha o obraně|date=2011|publisher=Ministry of defense|location=Prague|url=https://mocr.army.cz/assets/informacni-servis/zpravodajstvi/bila-kniha-o-obrane-190511_1.pdf|accessdate=29 January 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Diskutujme víc o armádě, vyzývají tvůrci Bílé knihy veřejnost|url=https://mocr.army.cz/informacni-servis/zpravodajstvi/diskutujme-vic-o-armade--vyzyvaji-tvurci-bile-knihy-verejnost-90544/|website=mocr.army.cz|accessdate=29 January 2023|language=cs}}</ref> Pavel je bil od julija 2011 do junija 2012 namestnik [[Načelnik generalštaba (Češka)|načelnika generalštaba]] oboroženih sil Češke republike. 1. junija 2012 je bil povišan v načelnika Generalštaba. Na tem položaju je organiziral sodelovanje med vojsko in akademiki ter forume o obrambno-varnostnih vprašanjih.<ref>{{Navedi novice|last=Gazdík|first=Jan|title=Přemýšlivý generál, skvělý diplomat i drzý chlápek. Petr Pavel dnes odchází do civilu|url=https://zpravy.aktualne.cz/domaci/petr-pavel-nedavny-prvni-vojak-severoatlanticke-aliance-odch/r~62a79f78f3dc11e8b7c1ac1f6b220ee8/|accessdate=28 January 2023|work=Aktuálně.cz|publisher=Economia}}</ref> === Predsednik vojaškega odbora Nata === Pavla, ki je že bil vojaški general, je vlada Bohuslava Sobotke julija 2014 predlagal za [[Načelnik Vojaškega odbora Nata|predsednika vojaškega odbora Nata]], na ta položaj pa je bil izvoljen septembra 2014 v [[Vilna|Vilni]], pri čemer je premagal kandidata iz [[Italija|Italije]] in [[Grčija|Grčije]].<ref>{{Navedi novice|first=Daniela|last=Lazarová|url=http://www.radio.cz/en/section/curraffrs/czech-armys-chief-of-staff-to-head-natos-military-committee|title=Czech Army's chief of staff to head NATO's military committee|work=Radio Prague|date=22 September 2014|accessdate=4 October 2014|archive-date=2016-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20161030081135/http://www.radio.cz/en/section/curraffrs/czech-armys-chief-of-staff-to-head-natos-military-committee|url-status=dead}}</ref> Bil je prvi predsednik organizacije iz nekdanje članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Mandat je nastopil leta 2015. Med svojim predsedovanjem je Pavel izvajal odločitve, sprejete na vrhu v Walesu leta 2014, vključno z akcijskim načrtom pripravljenosti. Ponovno je vzpostavil dialog z [[Rusija|Rusijo]], prekinjen po priključitvi Krima Ruski federaciji,<ref>{{Navedi novice|last=Světnička|first=Lubomír|title=Petr nebo Pavel? Generál, kacíř, bojovník i sexsymbol odchází do civilu|url=https://www.idnes.cz/zpravy/nato/petr-pavel-general-odchod-armada-civil.A181130_220951_zpr_nato_inc|accessdate=28 January 2023|agency=iDNES.cz|publisher=MAFRA}}</ref> čeprav je menil, da Rusija predstavlja veliko grožnjo.<ref>{{Navedi novice|last=Drtinová|first=Daniela|title=Pavel: Ruská kampaň v ČR vytváří dojem, že Rusko není hrozba. Je ale nebezpečnější než Islámský stát|url=https://video.aktualne.cz/dvtv/pavel-ruska-kampan-v-cr-vytvari-dojem-ze-rusko-neni-hrozba-j/r~0b684b6e977b11e68cd20025900fea04|accessdate=28 January 2023|agency=Aktuálně.cz|publisher=Economia}}</ref> [[Jens Stoltenberg]], [[generalni sekretar Nata]], katerega svetovalec je bil Pavel, je ob koncu svojega mandata leta 2018 pohvalil Pavla za odlično vodenje vojaškega odbora v ključnem obdobju Natove zgodovine.<ref>{{Navedi splet|title=General Petr Pavel ends tenure as Chairman Military Committee, 29 JUN 2018|url=https://www.youtube.com/watch?v=IlYM63uVixY|website=YouTube.com|accessdate=15 January 2023}}</ref> Za delo v Vojaškem odboru je bil odlikovan z odlikovanjem [[Legija za zasluge|poveljnika Legije za zasluge]].<ref>{{Navedi novice|last=ČTK|title="Skvěle vedl vojáky NATO". Generál Petr Pavel dostal nejvyšší americké vojenské vyznamenání|url=https://zpravy.aktualne.cz/zahranici/skvele-jste-vedl-vojaky-nato-general-petr-pavel-dostal-nejvy/r~c36cd136246911e8ac3d0cc47ab5f122|accessdate=28 January 2023|agency=Aktuálně.cz|publisher=Economia}}</ref> == Upokojitev iz vojske == [[Slika:160518-D-VO565-007_(26998470652).jpg|sličica| Haakon Bruun-Hanssen, načelnik norveške obrambe, v pogovoru s Pavlom leta 2016]] Po odhodu iz vojske leta 2018 je Pavel postal predavatelj in svetovalec<ref>{{Navedi novice|title=Generál Petr Pavel odchází do po čtyřech dekádách do vojenského důchodu. Do politiky se nechystá|url=https://www.info.cz/cesko/general-petr-pavel-odchazi-do-po-ctyrech-dekadach-do-vojenskeho-duchodu-do-politiky-se-nechysta-38437.html|work=Info.cz|accessdate=3 November 2019|language=cs}}</ref> ter sodeloval na konferencah [[Inštitut Aspen|Inštituta Aspen]].<ref>{{Navedi splet|title=Petr Pavel – Aspen Institute|url=https://www.aspeninstitutece.org/people-profile/petr-pavel/|publisher=Aspen Institute Central Europe|accessdate=29 January 2023}}</ref> Pavel je skupaj z diplomatom Petrom Kolářem, podjetnikom Františkom Vrablom in menedžerjem Radekom Hokovskim leta 2019 ustanovil združenje z imenom [[Pro bezpečnou budoucnost]] (Za varno prihodnost).<ref>{{Navedi splet|last=Jan Novotný|first=Nguyen Thuong Ly|title=Prezidenští kandidáti Petr Pavel a Nerudová připravují kampaň|url=https://www.e15.cz/domaci/general-pavel-a-rektorka-nerudova-uz-skladaji-prezidentske-tymy-a-shaneji-penize-1384977|website=E15.cz|accessdate=16 March 2023|language=cs}}</ref> 6. aprila 2020 je sprožil pobudo ''[[Spolu silnější]]'' (Skupaj močnejši), da bi pomagal ljudem, ki so povezani z bojem proti pandemiji COVID-19 na Češkem, zlasti z množičnim financiranjem finančne pomoči za prostovoljce, ki pomagajo v bolnišnicah in ustvarjajo medicinska orodja. Namen pobude je bil tudi pripraviti državo na prihodnje krize.<ref>{{Navedi novice|title=Generál Pavel založil iniciativu, která pomůže lidem v boji s koronavirem|url=https://www.idnes.cz/zpravy/domaci/general-petr-pavel-iniciativa-boj-proti-koronaviru-covid-19.A200406_144300_domaci_chtl|work=iDNES.cz|language=cs|accessdate=6 April 2020|date=6 April 2020}}</ref> Pavel je v pobudi zbral različne strokovnjake, med drugim vodjo državnega urada za jedrsko varnost {{Medjezikovna povezava|Dana Drábová|cs|Dana Drábová}}, poslovneža Martina Hausenblasa, predsednico Češkega združenja za nujno medicino in medicino katastrof Jano Šeblovo in nekdanjega guvernerja [[Olomuški okraj|regije Olomouc]] [[Jan Březina]].<ref>{{Navedi splet|title=Spolu silnější: Odborníci v čele s generálem Pavlem chtějí ČR připravit na další krize|url=https://eurozpravy.cz/domaci/politika/odbornici-v-cele-s-generalem-pavlem-chteji-cr-pripravit-na-dalsi-krize.74a95259|website=EuroZprávy.cz|accessdate=13 January 2023|language=cs}}</ref> Pavel je začel potovati po čeških regijah in od strokovnjakov, oblasti in institucij zbirati informacije o boju proti epidemiji.<ref>{{Navedi splet|title=Spolu silnější: Opatření proti koronaviru musí vláda sdělovat jednotně, apeluje generál Pavel|url=https://eurozpravy.cz/domaci/politika/spolu-silnejsi-opatreni-proti-koronaviru-musi-vlada-sdelovat-jednotne-apeluje-general-pavel.9855be2a|website=EuroZprávy.cz|accessdate=13 January 2023|language=cs}}</ref> Na podlagi ugotovitev pobude se je Pavel srečal s predsednikom vlade [[Andrej Babiš|Andrejem Babišem]], da bi mu predstavil protikrizni načrt, ki ga je oblikovala pobuda.<ref>{{Navedi splet|last=Řeháková|first=Markéta|title=Generál Pavel představil Babišovi protikrizový plán. Česko by se podle něj mělo příště vyhnout chaotickým opatřením|url=https://domaci.hn.cz/c1-66849150-general-pavel-a-ministr-zdravotnictvi-blatny-spoji-sily-mohl-by-vzniknout-novy-krizovy-plan-pro-cesko|website=Hospodářské noviny (HN.cz)|accessdate=13 January 2023|language=cs|date=25 November 2020}}</ref> Nekateri politični komentatorji, kot sta Petr Holec in Ondřej Leinert, so pobudo povezali s Pavlovo morebitno predsedniško kandidaturo in opazili podobnosti s sloganom [[Hillary Clinton]] med [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|predsedniškimi volitvami v Združenih državah leta 2016]].<ref>{{Navedi splet|title=Holec: Všechno má svůj čas. Generál Pavel "vykradl" Clintonovou a vyrazil do kampaně|url=https://www.info.cz/nazory/holec-vsechno-ma-svuj-cas-general-pavel-vykradl-clintonovou-a-vyrazil-do-kampane-44826.html|website=Info.cz|accessdate=7 April 2020|language=cs}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Lederer|first=Benedikt|title=Do řešení krize se pouští i generál Petr Pavel, politiku v tom nevidí|url=https://archiv.ihned.cz/c1-66747250-do-reseni-krize-se-pousti-i-general-petr-pavel-politiku-v-tom-nevidi|publisher=Hospodářské noviny|website=iHNed.cz|language=cs|accessdate=7 April 2020|date=7 April 2020}}</ref> == Predsedniška kampanja 2023 == [[Slika:Brno_pro_Ukrajinu_2022-03-01_(3762a)_Petr_Pavel.jpg|sličica| Pavel med shodom v podporo Ukrajini v [[Brno|Brnu]], marec 2022]] Leta 2019 so se voditelji [[Državljanska demokratska stranka (Češka)|Državljanske demokratske stranke]], [[KDU-ČSL]], [[TOP 09]], [[Župani in neodvisni|Županov in neodvisnih]] ter [[Češka piratska stranka|Češke piratske stranke]] sestali, da bi razpravljali o možnih kandidatih za prihodnje predsedniške volitve. Največ pogovor naj bi potekalo ravno okoli kandidature Petra Pavla.<ref>{{Navedi splet|title=Začalo hledání nástupce Miloše Zemana. Vstoupit do boje neodmítá ani těžká váha politických válek|url=https://www.seznamzpravy.cz/clanek/zacalo-hledani-nastupce-milose-zemana-vstoupit-do-boje-neodmita-ani-tezka-vaha-politickych-valek-79597|website=Seznamzpravy.cz|language=cs|accessdate=3 November 2019}}</ref> 29. junija 2022 je Pavel najavil, da namerava kandidirati na čeških predsedniških volitvah leta 2023. Dejal je, da želi zmagati na volitvah, da Češki republiki ne bi bilo nerodno zaradi svojega predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Chci boj o Hrad vyhrát, říká generál Pavel. Velkou kampaň zahájí v srpnu|url=https://www.idnes.cz/zpravy/domaci/general-petr-pavel-prezidentska-kampan-financovani-volby.A220629_090612_domaci_lisv|website=iDNES.cz|accessdate=1 July 2022|language=cs|date=29 June 2022}}</ref> Svojo uradno kampanjo je začel 6. septembra 2022 in ob tem dejal, da želi v Češko republiki vrniti red in mir.<ref>{{Navedi splet|title=Pavel chce vrátit Česku řád a klid. Zahájil oficiálně svůj boj o Pražský hrad|url=https://www.idnes.cz/zpravy/domaci/petr-pavel-kandidatura-na-prezidenta-republiky.A220906_050929_domaci_kop|website=iDNES.cz|accessdate=6 September 2022|language=cs|date=6 September 2022}}</ref> Nastopil je na [[Zahodni svet|prozahodni]],<ref>{{Navedi novice|last=Di Sario|first=Federica|title=Pro-Western retired general leads first round in Czech presidential election|url=https://www.politico.eu/article/pro-western-retired-general-leads-first-round-in-czech-presidential-election/|accessdate=15 January 2023|work=Politico|date=14 January 2023}}</ref> [[Proevropsko|proevropski]]<ref>{{Navedi novice|last=Bienvenu|first=Hélène|title=Czech Republic: Petr Pavel's election brings back a pro-European moderate to the presidency|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/01/29/czech-republic-petr-pavel-s-election-brings-back-a-pro-european-moderate-to-the-presidency_6013534_4.html|accessdate=29 January 2023|work=lemonde.fr|publisher=Le Monde}}</ref> in [[Populizem|protipopulistični]] platformi.,<ref name="Perknerová 2022">{{Navedi novice|last=Perknerová|first=Kateřina|title=Petr Pavel: Největším soupeřem je pro mě populismus|url=https://www.denik.cz/z_domova/petr-pavel-rozhovor-volby-prezident-20230804.html|work=Deník.cz|accessdate=6 January 2023|language=cs|date=5 August 2022}}</ref> stališča, ki jih je zagovarjal v svoji karieri višjega vojaškega vodstva.<ref>{{Navedi novice|last=Sokol|first=Petr|title=Kdo je generál Petr Pavel: Nejvýše postavený muž NATO, válečný hrdina, bývalý komunista i možný prezident|url=https://www.reflex.cz/clanek/volby-prezidentske-volby/98439/kdo-je-general-petr-pavel-nejvyse-postaveny-muz-nato-valecny-hrdina-byvaly-komunista-i-mozny-prezident.html#ksc|accessdate=29 January 2023|work=Reflex.cz|publisher=CZECH NEWS CENTER}}</ref> 4. oktobra 2022 je bil eden od treh kandidatov, ki jih je podprlo volilno zavezništvo [[Spolu (Češka)|Spolu]] (DSP, KDU-ČSL in TOP 09).<ref name="Spurný 2022">{{Navedi splet|last=Spurný|first=Jaroslav|date=4 October 2022|title=Nepřekvapivé i rozumné. Koalice SPOLU podpořila Fischera, Nerudovou a Pavla|url=https://www.respekt.cz/komentare/neprekvapive-i-rozumne-koalice-spolu-podporila-fischera-nerudovou-a-pavla|publisher=Týdeník Respekt|language=cs|accessdate=6 October 2022}}</ref> Prvi krog volitev je potekal 13. in 14. januarja 2023. Pavel je prejel 1.975.056 glasov (35,4 odstotka). Končal je tesno pred nekdanjim češkim premierjem [[Andrej Babiš|Andrejem Babišem]], s katerim sta se prebila v drugi krog.<ref>{{Navedi splet|first=Petr|last=Holub|first2=Kateřina|last2=Mahdalová|title=Generál Pavel předstihl Babiše, oba suverénně ovládli první kolo|url=https://www.seznamzpravy.cz/clanek/volby-prezidentske-prvni-cisla-rysuje-se-duel-babis-pavel-na-trojku-favoritu-nikdo-nema-223133|website=seznamzpravy.cz|accessdate=15 January 2023|language=cs|date=14 January 2023}}</ref> Pavel je v drugem krogu prejel 58,32 odstotka glasov (3.358.926 glasov) in premagal Babiša, ki je prejel 41,67 odstotka glasov.<ref>{{Navedi novice|title="Nevidím poražené a vítězné voliče," řekl Petr Pavel. Vyhrála podle něj pravda a respekt|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/domaci/3561009-nevidim-porazene-a-vitezne-volice-rekl-petr-pavel-vyhraly-podle-nej-hodnoty|accessdate=28 January 2023|work=ct24.ceskatelevize.cz|date=28 January 2023}}</ref> Istega dne mu je za zmago v [[Praga|Pragi]] osebno čestitala predsednica Slovaške [[Zuzana Čaputová|Zuzana Čaputova]].<ref name="CT24 2023">{{Navedi novice|title=Den po zvolení Pavel skládá tým, mluvil se Zelenským a chystá se do krajů|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/domaci/3561059-cesi-si-zvolili-prezidenta-petra-pavla-cekaji-hovory-se-statniky-a-pripravy-na-urad|accessdate=29 January 2023|agency=Czech News Agency|publisher=Česká televize}}</ref> Pavel je 9. marca nasledil odhajajočega predsednika [[Miloš Zeman|Miloša Zemana]].<ref>{{Navedi novice|title=Pavel složí prezidentský slib na Hradě 9. března|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/domaci/3561016-pavel-slozi-prezidentsky-slib-na-hrade-9-brezna|accessdate=28 January 2023|work=ct24.ceskatelevize.cz|date=28 January 2023}}</ref> Pavel je svoja prva potovanja načrtoval na [[Slovaška|Slovaško]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Ukrajina|v Ukrajino]], da bi zagotovil mednarodne zaveze Češke in izrazil podporo Ukrajini proti [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruski invaziji leta 2022]].<ref name="CT24 2023"/> Poljski predsednik [[Andrzej Duda]] in ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski|Volodimir Zelenskij]] sta bila tudi prva tuja voditelja, s katerima je govoril kot novoizvoljeni predsednik.<ref>{{Navedi novice|last=Šídlová|first=Tereza|title=Pavel přijímá gratulace ze světa. Volat si bude se Zelenským i s Tchaj-wanem|url=https://www.seznamzpravy.cz/clanek/volby-prezidentske-pavel-prijima-gratulace-ze-sveta-volat-si-bude-se-zelenskym-i-s-tchaj-wanem-224596|accessdate=29 January 2023|work=seznamzpravy.cz|publisher=Seznam Zprávy}}</ref> V prvih dneh po volitvah je imel tudi telefonski pogovor s tajvansko predsednico [[Tsai Ing-wen|Tsai Ing-wen,]] s čimer je sprožil kritike [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]].<ref>{{Navedi splet|title=Novi češki predsednik po telefonu govoril s tajvansko predsednico|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/novi-ceski-predsednik-po-telefonu-govoril-s-tajvansko-predsednico/656246|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Peking poziva Prago k odpravi negativnih posledic pogovora Pavla s predsednico Tajvana|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/peking-poziva-prago-k-odpravi-negativnih-posledic-pogovora-pavla-s-predsednico-tajvana/656374|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Petr Pavel telefonoval s prezidentkou Tchaj-wanu. Peking už se kvůli tomu ozval Praze|url=https://zpravy.aktualne.cz/zahranici/diplomaticky-prulom-pavel-telefonicky-hovoril-s-prezidentkou/r~89800290a0b011ed9ae20cc47ab5f122/|accessdate=31 January 2023|date=30 January 2023|agency=[[Czech News Agency]]|work=aktualne.cz|language=cs}}</ref> == Predsednik Češke == Pred inavguracijo je Pavel dal številne intervjuje svetovnim medijem, med drugim CNN in BBC. Govoril je z več svetovnimi državniki, med drugim z ukrajinskim predsednikom [[Volodimir Zelenski|Volodimirjem Zelenskim]], poljskim predsednikom [[Andrzej Duda|Andrzejem Dudo]] in tajvansko predsednico [[Tsai Ing-wen|Tsai Ing-wen,]] s čimer je postal prvi izvoljeni evropski voditelj države, ki se je po telefonu pogovarjal s tajvansko predsednico v novejši zgodovini.<ref name="Denik 010223">{{Navedi novice|last=Palata|first=Luboš|title=Česko v čele Evropy. Pavlův telefonát na Tchaj-wan se stal evropským tématem|url=https://www.denik.cz/cesko-a-eu/pavel-telefonat-tchaj-wan-evropska-unie-20230131.html|work=Deník.cz|accessdate=16 March 2023|language=cs|date=1 February 2023}}</ref> Udeležil se je Münchenske varnostne konference, kjer se je med drugim srečal s francoskim predsednikom [[Emmanuel Macron|Emmanuelom Macronom]] in avstrijskim predsednikom [[Alexander Van der Bellen|Alexandrom Van der Bellnom]].<ref name="iROZHLAS 170223">{{Navedi splet|title=Zvolený prezident Pavel se v Mnichově sešel s Macronem, Cichanouskou a litevským prezidentem|url=https://www.irozhlas.cz/zpravy-svet/petr-pavel-emmanuel-macron-litvy_2302171520_pj|website=iROZHLAS|accessdate=16 March 2023|language=cs}}</ref><ref name="novinky 020323">{{Navedi splet|last=Janiš|first=Petr|title=Rakouský prezident se sešel s Petrem Pavlem, povečeřeli s manželkami - Novinky|url=https://www.novinky.cz/clanek/domaci-rakousky-prezident-van-der-bellen-sel-na-pivo-s-petrem-pavlem-40424606|website=www.novinky.cz|accessdate=16 March 2023|language=cs}}</ref> Nato je obiskal [[Karlovarski okraj|regijo Karlovy Vary]] in [[Usteški okraj|regijo Usteški okraj]]. Pavel je bil kot predsednik inavguriran 9. marca 2023.<ref>{{Navedi novice|last=Janicek|first=Karel|title=Retired army general Petr Pavel inaugurated Czech president|url=https://apnews.com/article/pavel-czech-president-inauguration-nato-a928177c2f395292b15edd25ea04cd41|work=apnews.com|accessdate=12 March 2023|date=9 March 2023|agency=Associated Press}}</ref> V inavguracijskem govoru je poudaril dostojanstvo, spoštovanje in spodobnost ter izjavil, da želi sodelovati pri oblikovanju skupne vizije za Češko.<ref name="ČT24 090323">{{Navedi splet|title=Chci vrátit důstojnost, respekt a slušnost, na které se rezignovalo, řekl Pavel v prvním projevu|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/domaci/3570623-vratim-dustojnost-respekt-slusnost-a-dalsi-hodnoty-na-ktere-se-rezignovalo-rekl-pavel|website=ČT24|accessdate=16 March 2023|language=cs}}</ref> Njegovo prvo predsedniško potovanje je vodilo na Slovaško, kjer se je srečal s predsednico [[Zuzana Čaputová|Zuzano Čaputovo]], predsednikom vlade [[Eduard Heger|Eduardom Hegerjem]] in predsednikom državnega sveta [[Boris Kollár|Borisom Kollárjem]].<ref name="novinky 130323">{{Navedi splet|last=Soukup|first=Jaroslav|title=Pavel zahájil návštěvu Slovenska. V Bratislavě ho přivítala Čaputová|url=https://www.novinky.cz/clanek/zahranicni-evropa-pavel-zahajil-navstevu-slovenska-v-bratislave-ho-privitala-caputova-40425628|website=novinky.cz|accessdate=13 March 2023|language=cs}}</ref> == Politični nazori == === Zunanja politika === Pavel ima [[atlantist|atlantistične]] in [[Zahodni svet|prozahodne]] poglede<ref>{{Navedi splet|date=28 January 2023|title=Former NATO general Pavel wins Czech presidential vote|url=https://www.rte.ie/news/world/2023/0128/1352413-petr-pavel/|publisher=[[RTÉ News]]|accessdate=30 January 2023}}</ref> ter zagovarja aktivno članstvo Češke v [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[NATO|Natu]].<ref name="profil">{{Navedi splet|title=Petr Pavel – profil kandidáta na Hrad 2023|date=14 October 2022|url=https://www.idnes.cz/volby/prezidentske/2023/petr-pavel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221014085352/https://www.idnes.cz/volby/prezidentske/2023/petr-pavel|website=iDNES.CZ|language=cs|accessdate=17 January 2023|archivedate=14 October 2022}}</ref> Podprl je Ukrajino med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo leta 2022]], ki jo je opisal kot "vojno proti sistemu mednarodnih odnosov", ter pozval k vojaški in humanitarni pomoči.<ref>{{Navedi novice|title=Pavel zdůraznil nutnost podpory Ukrajiny|url=https://denikn.cz/minuta/1053119|accessdate=15 January 2023|work=DeníkN.cz|publisher=N media a.s.|date=13 January 2023}}</ref> Dejal je, da bi moral Zahod v odgovor na invazijo ukrepati odločneje. Trdil je, da bi moral Zahod po aneksiji Krima s strani Rusije in nadzoru nad deli [[Donbas|Donbasa]] s strani separatistov, ki jih podpira Rusija, vzpostaviti zaščitene koridorje za civiliste, ki jih izvaja [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]]. Ko se je začela invazija, je sprva izrazil mnenje, da bo ruska vojska zmogla obdržati to, kar je zasedla, Ukrajina pa tudi s pomočjo zahodnih držav ne bo imela dovolj sredstev, da bi izrinila rusko vojsko, vključno s Krimom.<ref name="Perknerová 2022"/> Decembra 2022 je izjavil, da bi Ukrajina lahko zmagala v vojni, in opozoril na pomen pomoči Ukrajini za varnost Češke.<ref>{{Navedi novice|last=Adámek|first=Oliver|title=Ukrajina může vyhrát válku, Rusové jsou frustrovaní. Jednat s Putinem nemá smysl, říká Petr Pavel.|url=https://www.reflex.cz/clanek/volby-prezidentske-volby/116416/ukrajina-muze-vyhrat-valku-rusove-jsou-frustrovani-jednat-s-putinem-nema-smysl-rika-petr-pavel.html|accessdate=29 January 2023|work=Reflex.cz|publisher=Czech News Center}}</ref> Leta 2023 je Pavel ponovil svojo podporo pridružitvi Ukrajine zvezi Nato po koncu vojne.<ref>{{Navedi novice|date=2023-02-01|title=Petr Pavel: Ukraine deserves to join Nato, says new Czech leader|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64455121|accessdate=2023-02-01}}</ref> Kot predsednik Vojaškega odbora Nata leta 2018 je Pavel o turški invaziji na Afrin dejal: "Turčija je tarča terorizma in se ima pravico braniti."<ref>{{Navedi splet|title=Neutralitu si nemůžeme dovolit a sami se neubráníme. Členství v NATO je životně důležité, říká generál Pavel|url=https://www.reflex.cz/clanek/rozhovory/93717/neutralitu-si-nemuzeme-dovolit-a-sami-se-neubranime-clenstvi-v-nato-je-zivotne-dulezite-rika-general-pavel.html|website=Reflex.cz|language=cs|date=12 March 2019|accessdate=30 January 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NATO zažívá krizi, Turecko je ale jen špička ledovce|url=https://denikreferendum.cz/clanek/30423-nato-zaziva-krizi-turecko-je-ale-jen-spicka-ledovce|publisher=Deník Referendum|language=cs|date=19 November 2019|accessdate=30 January 2023}}</ref> Dejal je, da na [[Kurdi|Kurde]] ni treba gledati kot na homogeno skupino in da se nekateri med njimi učinkovito borijo proti skrajnežem.<ref>{{Navedi novice|title=Erdogan: Je vyloučené jednat s Kurdy dál o míru|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/svet/1559954-erdogan-je-vyloucene-jednat-s-kurdy-dal-o-miru|accessdate=30 January 2023|work=ct24.ceskatelevize.cz|publisher=Česká televize}}</ref> Na vprašanje, ali bi se v primeru vojne pred novembrom 1989 boril proti Zahodu, je Pavel odgovoril, da »vojak brani svojo državo in ljudi, ki v njej živijo.{{Presledki}}... vsak vojak se bori za ljudi, ki jih ima rad in za katere je vredno žrtvovati svoje življenje.«<ref name="Perknerová 2022"/> === Socialni problemi === Pavel ima napredne poglede na družbeno-kulturna vprašanja.<ref>{{Navedi novice|last=Lopatka|first=Jan|date=27 January 2023|title=Pro-Western former general Pavel favoured as Czechs elect president|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/pro-western-former-general-pavel-favoured-czechs-elect-president-2023-01-26/|accessdate=28 January 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=28 January 2023|title=Petr Pavel: Ukraine supporter and war hero is the new Czech president|url=https://www.euronews.com/2023/01/28/petr-pavel-polygot-and-war-hero-who-swept-to-the-czech-presidency|accessdate=28 January 2023|website=Euronews.com}}</ref> Podpira [[Istospolna zakonska zveza|istospolne poroke]] in [[Posvojitev otrok v istospolne pare|istospolne posvojitve]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.idnes.cz/volby/prezidentske/2023/prezidentske-volby-2023-kandidat-general-petr-pavel-profil.A220816_182943_volby_misl|title=Generál Pavel lituje minulosti v KSČ. Podpořil by eutanazii, trest smrti odmítá|language=cs|date=30 August 2022|website=iDNES.cz|accessdate=2023-04-01|archive-date=2022-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221224013546/https://www.idnes.cz/volby/prezidentske/2023/prezidentske-volby-2023-kandidat-general-petr-pavel-profil.A220816_182943_volby_misl|url-status=dead}}</ref> in je potrdil, da ne bo vložil veta na zakon, ki dovoljuje priznavanje istospolnih skupnosti na Češkem.<ref name="Perknerová 2023">{{Navedi novice|last=Perknerová|first=Kateřina|title=Nerudová: Babiš má z debat asi strach. Obžalovaný kandidát je bizár, říká Pavel|url=https://www.denik.cz/prezidentsky-souboj/prezidentsky-souboj-nerudova-pavel.html|work=Deník.cz|accessdate=6 January 2023|language=cs|date=4 January 2023}}</ref> Pavel podpira uvedbo [[Evtanazija|evtanazije]]<ref name="profil"/> in zavrača smrtno kazen.<ref>{{Navedi splet|title=Generál Pavel lituje minulosti v KSČ. Podpořil by eutanazii, trest smrti odmítá|url=https://www.idnes.cz/volby/prezidentske/2023/prezidentske-volby-2023-kandidat-general-petr-pavel-profil.A220816_182943_volby_misl|website=iDNES.cz|accessdate=25 January 2023|language=cs|date=30 August 2022|archive-date=2022-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221224013546/https://www.idnes.cz/volby/prezidentske/2023/prezidentske-volby-2023-kandidat-general-petr-pavel-profil.A220816_182943_volby_misl|url-status=dead}}</ref> Po izvolitvi za predsednika Vojaškega odbora Nata leta 2014 je Pavel kritiziral politično korektnost in trdil, da ustvarja okolje, v katerem se odgovornim pove le tisto, kar želijo slišati. Povedal je, da je med predsedovanjem Vojaškemu odboru Nata videl veliko načelnikov generalštabov, ki zaradi politične korektnosti niso znali poimenovati težav s pravim imenom.<ref>{{Navedi splet|last=Pavel|first=Petr|title="Chci se oprostit od politické korektnosti," říká Petr Pavel|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/archiv/1016662-chci-se-oprostit-od-politicke-korektnosti-rika-petr-pavel|website=ct24.ceskatelevize.cz|publisher=Česká televize|accessdate=7 January 2023|language=cs}}</ref> === Notranja politika === Pavel se je med predsedniško kampanjo označil za "desnosredinskega, z močnim socialnim poudarkom".<ref name="Perknerová 2023"/> Leta 2019 je trdil, da bi morali bogati ljudje plačevati višje davke, prav tako podpira močnejšo prerazporeditev bogastva. Kot navdih je navedel skandinavske države.<ref>{{Navedi splet|title=Zocelily mě bitky ve škole. Babiš je autoritář, Kalousek vyčnívá, řekl generál Pavel|url=https://zpravy.aktualne.cz/domaci/babis-je-autoritar-kalousek-vycniva-rekl-general-pavel/r~03af15a8020611eaac760cc47ab5f122/|website=Aktuálně.cz|accessdate=9 November 2019|language=cs|date=8 November 2019}}</ref> Dejal je, da je na čeških parlamentarnih volitvah leta 2021 glasoval za desnosredinsko zavezništvo [[Spolu (Češka)|Spolu]].<ref>{{Navedi splet|title=Já a špion? To je nepochopení situace, promluvil o minulosti v KSČ Pavel|url=https://www.stream.cz/ptam-se-ja/ja-a-spion-to-je-nepochopeni-situace-promluvil-o-minulosti-v-ksc-pavel-64354021|website=Stream.cz|accessdate=6 January 2023|language=cs}}</ref> Razpravljal je o politični podpori Spoluja v zgodnjih fazah svoje predsedniške kandidature in na koncu izjavil, da ne želi biti njihov kandidat, bi pa bil vesel njihove podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Petr Pavel chce kandidovat na prezidenta, sbírá petiční podpisy|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/domaci/3512022-petr-pavel-chce-kandidovat-na-prezidenta-sbira-peticni-podpisy|website=ct24.ceskatelevize.cz|publisher=Česká televize|accessdate=6 January 2023|language=cs}}</ref> Spolu ga je oktobra 2022 podprl skupaj s še dvema kandidatoma.<ref name="Spurný 2022"/> Pavel je povedal, da je v obeh krogih čeških predsedniških volitev leta 2013 glasoval za [[Karel Schwarzenberg|Karla Schwarzenberga]]. Na čeških predsedniških volitvah leta 2018 je v prvem krogu glasoval za [[Pavel Fischer|Pavla Fischerja]] in v drugem za [[Jiří Drahoš|Jiříja Drahoša]].<ref>{{Navedi splet|title=CELÝ ZÁZNAM První prezidentská debata v Blesku: O Zemanovi i škraloupech kandidátů. Babiš nedorazil|url=https://www.blesk.cz/clanek/volby-prezidentske-volby/731876/cely-zaznam-prvni-prezidentska-debata-v-blesku-o-zemanovi-i-skraloupech-kandidatu-babis-nedorazil.html|website=Blesk.cz|publisher=Czech News Centre|accessdate=25 January 2023|language=cs|date=2 January 2023}}</ref> == Osebno življenje == Pavel govori češko, angleško, francosko in rusko. S prvo ženo Hano ima dva sinova; pozneje sta se ločila. Poročen je s svojo drugo ženo, [[Eva Pavlova|Evo Pavlovo]],<ref>{{Navedi splet|title=General Petr Pavel, Chairman of the Military Committee|url=http://www.nato.int/cps/en/natohq/who_is_who_49764.htm|accessdate=6 June 2020|publisher=NATO|website=nato.int}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Petr Pavel: Život generála, který může být prezidentem ČR|url=https://www.reflex.cz/clanek/volby-prezidentske-volby/98439/kdo-je-general-petr-pavel-nejvyse-postaveny-muz-nato-valecny-hrdina-byvaly-komunista-i-mozny-prezident.html#manzelky|website=Reflex.cz|accessdate=7 April 2020|language=cs}}</ref> ki ima čin [[Podpolkovnik|podpolkovnice]] češke vojske.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.irozhlas.cz/volby/eva-pavlova-profil-manzelka-petr-pavel_2301281848_pat|title=Nová první dáma Česka Eva Pavlová: Podplukovnice v záloze, inspirací pro ni je Olga Havlová|language=cs|publisher=iRozhlas|date=28 January 2023}}</ref> Pred letom 2012 se je Pavel preselil v [[Černouček]], kjer danes tudi živi.<ref>{{Navedi splet|title=Petr Pavel odvolil. Komunální volby vnímá asi jako ty nejdůležitější pro běžného občana|url=https://eurozpravy.cz/domaci/politika/petr-pavel-odvolil-komunalni-volby-vnima-asi-jako-ty-nejdulezitejsi-pro-bezneho-obcana.dd574eaa|publisher=Eurozprávy|language=cs|date=24 September 2022|accessdate=22 December 2022}}</ref> Pavel ima [[Zakon o orožju na Češkem|dovoljenje za prikrito nošenje pištole]].<ref>{{Navedi splet|title=Zbraň mám i v civilu, řekl Pavel. Jako prezident by také jezdil na motorce|url=https://www.idnes.cz/volby/prezidentske/2023/petr-pavel-radio-impuls-prezidentske-volby-2023-kandidati.A221219_142547_prezidentske-volby-2023_erb|publisher=iDnes|language=cs|date=19 December 2022|accessdate=22 December 2022|archive-date=2022-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20221219135258/https://www.idnes.cz/volby/prezidentske/2023/petr-pavel-radio-impuls-prezidentske-volby-2023-kandidati.A221219_142547_prezidentske-volby-2023_erb|url-status=dead}}</ref> [[Brezverstvo|Ni veren]].<ref>{{Navedi splet|title=Babiš na Primu donesl Jezulátko. Nikdy jsem nepředstíral, že jsem věřící, řekl Pavel|url=https://domaci.hn.cz/c1-67164190-babis-na-primu-donesl-jezulatko-nikdy-jsem-nepredstiral-ze-jsem-verici-rekl-pavel|publisher=Hospodářské noviny (HN.cz)|language=cs|date=26 December 2022|accessdate=26 December 2022}}</ref> [[Slika:180308-D-PB383-008_(39798845245).jpg|sličica| Ameriški general [[Joseph F. Dunford mlajši|Joseph Dunford]], [[Načelnik Združenega štaba Oboroženih sil ZDA|predsednik združenih načelnikov štabov]], leta 2018 podeli Pavlu odlikovanje [[Legija za zasluge|Legije za zasluge.]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jcs.mil/Media/News/News-Display/Article/1461396/dunford-presents-legion-of-merit-to-nato-military-committee-chairman/|title=Dunford Presents Legion of Merit to NATO Military Committee Chairman|last=Garamone|first=Jim|publisher=[[U.S. Joint Chiefs of Staff]]|date=April 30, 2005|website=jcs.mil|accessdate=January 31, 2023}}</ref>]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pavel, Petr}} [[Kategorija:Češki generali]] [[Kategorija:Češki politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Češke]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] ea5opzf1x2fhoc44e4rvb3k64vfnokv 0 543925 6675781 6333795 2026-05-14T19:18:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675781 wikitext text/x-wiki '''Množična grobišča v Mariboru''' so v [[Maribor|Mariboru]] nastala med in takoj po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Tri znana [[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji|množična grobišča]] v samem Mariboru in še šest množičnih grobišč v neposredni mariborski okolici so nekatera največja znana množična grobišča v Evropi.<ref name="Spiegel">{{Navedi novice|title=Slovenian Mass Grave Could Be Europe's Killing Fields|url=http://www.spiegel.de/international/europe/forgotten-victims-slovenian-mass-grave-could-be-europe-s-killing-fields-a-501058.html|accessdate=17 April 2018|work=Spiegel|date=21 August 2007}}</ref><ref>[http://www.radio.cz/en/section/ice_special/slovenia-opens-ww2-mass-graves-along-with-old-wounds "Slovenia opens WW2 mass graves - along with old wounds"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304044533/http://www.radio.cz/en/section/ice_special/slovenia-opens-ww2-mass-graves-along-with-old-wounds |date=2016-03-04 }}, ''Radio Prague'', 30 November 2007.</ref><ref>[[Mitja Ferenc|Ferenc, Mitja]]. "Independent Slovenia and Concealed Mass Graves." Janez Juhant & Bojan Žalec (eds.), ''Reconciliation: The Way of Healing and Growth'' (2012), pp. 233–40. Zurich: Lit Verlag, pg. 236.</ref> == Ozadje == Ob koncu druge svetovne vojne je bil Maribor najbolj opustošeno večje mesto v Jugoslaviji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zveza-msdbranik.si/vsebina/1/30/Po_2._svetovni_vojni.html|title=Zveza mariborskih športnih društev Branik|website=www.zveza-msdbranik.si|accessdate=2013-03-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110618180213/http://www.zveza-msdbranik.si/vsebina/1/30/Po_2._svetovni_vojni.html|archivedate=2011-06-18}}</ref> Preostanek nemško govorečega prebivalstva, razen tistega, ki je med vojno aktivno sodelovalo z odporom, je bil po koncu vojne leta 1945 po hitrem postopku izgnano. Istočasno so bili hrvaški domobranci in njihovi sorodniki, ki so poskušali pobegniti iz Jugoslavije, pomorjeni v [[Pliberški pokol|Pliberškem pokolu]], kasneje pa so bili pokopani v množičnih grobovih.<ref name="Spiegel"/><ref>{{Navedi knjigo|last=Bousfield|first=Jonathan|title=The Rough Guide to Croatia|date=2016|publisher=Rough Guides|location=London|isbn=9780241270479|url=https://books.google.com/books?id=GD1gCwAAQBAJ&q=%22Domobrani%22+%22mass+graves%22&pg=PT652|accessdate=17 April 2018}}</ref> == Seznam množičnih grobišč == Maribor je kraj več znanih množičnih grobišč iz druge svetovne vojne: * Grobišče Spodnje Radvanje leži južno od mesta na robu gozda približno 250 m od hiše Spodnje Radvanje št. 31. Vsebuje ostanke neznanega števila trupel. Njegova lokacija je bila določena leta 2002.<ref>{{Navedi splet|last=Ferenc|first=Mitja|title=Grobišče Spodnje Radvanje|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:140_x548209.665436507_y154171.805453042_s14_b4|website=Geopedia|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=April 25, 2020|location=Ljubljana|language=sl|date=December 2009|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:140_x548209.665436507_y154171.805453042_s14_b4|url-status=dead}}</ref> * Grobišče za ribnikom leži jugozahodno od mesta na mestu ribnika in obkrožajočih gozdov. V njem so posmrtni ostanki neznanih žrtev, njegova lokacija pa je bila ugotovljena leta 2002.<ref>{{Navedi splet|last=Ferenc|first=Mitja|title=Grobišče za ribnikom|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:141_x546189.833757498_y154516.404821195_s14_b4|website=Geopedia|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=April 25, 2020|location=Ljubljana|language=sl|date=December 2009|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:141_x546189.833757498_y154516.404821195_s14_b4|url-status=dead}}</ref> * [[Tezenski pokol|Grobišča Tezenski gozd 1-6]] ležijo jugovzhodno od mesta v nekdanjem, 3,5 km dolgem protitankovskem jarku. Med gradnjo avtoceste leta 1999 je bilo 70 metrov jarka izkopanega, odkrili so posmrtne ostanke 1.179 žrtev, večinoma hrvaških vojakov. Sondiranje je potrdilo pokop v dolžini 981 m jarka, v katerem naj bi bili posmrtni ostanki več kot 15.000 žrtev.<ref>{{Navedi splet|last=Ferenc|first=Mitja|title=Grobišče Tezenski gozd 1|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:142_x552165.10569957_y152672.690011141_s14_b4|website=Geopedia|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=April 25, 2020|location=Ljubljana|language=sl|date=December 2009|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:142_x552165.10569957_y152672.690011141_s14_b4|url-status=dead}}</ref><ref>Corsellis, Johnn & Marcus Ferrar. 2005. ''Slovenia, 1945: Memories of Death and Survival After World War II.'' London: I.B. Tauris, p. 202.</ref> Prvi grob je v gozdu Tezno v Mariboru, še pet pa jih je v [[Dogoše|Dogošah]] .<ref>{{Navedi splet|last=Ferenc|first=Mitja|title=Grobišče Tezenski gozd 2|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:567_x553415.264449367_y152835.739817232_s14_b4|website=Geopedia|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=April 25, 2020|location=Ljubljana|language=sl|date=December 2009|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:567_x553415.264449367_y152835.739817232_s14_b4|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Ferenc|first=Mitja|title=Grobišče Tezenski gozd 3|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:568_x553424.194154797_y153002.42765192_s16_b4|website=Geopedia|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=April 25, 2020|location=Ljubljana|language=sl|date=December 2009|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:568_x553424.194154797_y153002.42765192_s16_b4|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Ferenc|first=Mitja|title=Grobišče Tezenski gozd 4|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:569_x553316.045500289_y153095.032001119_s16_b4|website=Geopedia|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=April 25, 2020|location=Ljubljana|language=sl|date=December 2009|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:569_x553316.045500289_y153095.032001119_s16_b4|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Ferenc|first=Mitja|title=Grobišče Tezenski gozd 5|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:570_x553296.201710445_y153068.573614661_s16_b4|website=Geopedia|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=April 25, 2020|location=Ljubljana|language=sl|date=December 2009|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:570_x553296.201710445_y153068.573614661_s16_b4|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Ferenc|first=Mitja|title=Grobišče Tezenski gozd 6|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:571_x553366.31643456_y153095.693460781_s16_b4|website=Geopedia|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|accessdate=April 25, 2020|location=Ljubljana|language=sl|date=December 2009|archive-date=2020-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200509154723/http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:571_x553366.31643456_y153095.693460781_s16_b4|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: 2005–2008|date=2010|publisher=Družina|location=Ljubljana|page=1911}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Povojna grobišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] gbswc2mxoa2o0vl9nxknww96iz13nqu 0 549358 6675786 6671590 2026-05-14T20:14:21Z Sportomanokin 14776 6675786 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small> |- | align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 252 tednov</small> |- ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki |- | '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 |- | '''Šport:''' || cestno kolesarstvo |- | '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni |- | '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) |} '''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno. Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili. == Predhodne lestvice == Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice. === Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) === Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone. === Super Prestige Pernod (1959–1987) === To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). === FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) === Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref> Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004. Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov. Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). === UCI Road World Cup (1989–2004) === UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. === UCI Pro Tour (2005–2010) === UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. === UCI World Tour (2009/2011–2018) === Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. == Statistika == ===Prvouvrščeni na svetovni lestvici=== {|class="wikitable sortable" style="text-align:left;" !Št. !Kolesar !Ekipa !Začetek !Konec !Tedni !Skupaj |- |align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]] |align=right|10. januar 2016&nbsp;||align=right|17. januar 2016&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- |align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}} |align=right|24. januar 2016&nbsp;||align=right|6. marec 2016&nbsp;||align=center|7||align=center|7 |- |align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team |align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team |align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017) |align=right|27. marec 2016&nbsp;||align=right|2. april 2017&nbsp;||align=center|54||align=center|54 |- |||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team |align=right|9. april 2017&nbsp;||align=right|25. februar 2018&nbsp;||align=center|47||align=center|48 |- |align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}} |align=right|4. marec 2018&nbsp;||align=right|8. april 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|6 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|15. april 2018&nbsp;||align=right|20. maj 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|60 |- |||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}} |align=right|27. maj 2018&nbsp;||align=right|15. julij 2018&nbsp;||align=center|8||align=center|14 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|22. julij 2018&nbsp;||align=right|16. september 2018&nbsp;||align=center|9||align=center|69 |- |align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}} |align=right|23. september 2018&nbsp;||align=right|17. marec 2019&nbsp;||align=center|26||align=center|26 |- |align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}} |align=right|24. marec 2019&nbsp;||align=right|8. september 2019&nbsp;||align=center|25||align=center|25 |- |align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}} |align=right|15. september 2019&nbsp;||align=right|17. marec 2020&nbsp;||align=center|27||align=center|27 |-style=color:#696969 |align=center|{{sort dash}} |scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19'' |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}} |align=right|4. avgust 2020&nbsp;||align=right|20. oktober 2020&nbsp;||align=center|12||align=center|39 |- |align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}} |align=right|27. oktober 2020&nbsp;||align=right|3. november 2020&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}} |align=right|10. oktober 2020&nbsp;||align=right|13. julij 2021&nbsp;||align=center|36|| align=center|75 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|20. julij 2021&nbsp;||align=right|7. september 2021&nbsp;||align=center|8||align=center|10 |- |align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}} |align=right|14. september 2021&nbsp;||align=right|21. september 2021&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|28. september 2021&nbsp;||align=right|12. maj 2026&nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''242'''||bgcolor=yellow align=center|'''252''' |} <small>Posodobitev: 12. maj 2026</small> ===Število tednov kot št. 1 === {| |- valign=top | {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col"|Kolesar !scope="col”|Tednov |- |align=center|1 |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |align=center|252 |- |align=center|2 |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |align=center|75 |- |align=center|3 |{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] |align=center|69 |- |align=center|4 |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |align=center|48 |- |align=center|5 |{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=center|26 |- |align=center|6 |{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |align=center|25 |- |align=center|7 |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |align=center|14 |- |align=center|8 |{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] |align=center|7 |- |align=center|9 |{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]] |align=center|2 |- |align=center| |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] |align=center|2 |- |align=center|11 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|1 |} | {{col-break|gap=0.5em}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col”|Država !scope="col"|Tednov |- |align=center|1 |scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |align=center|383 |- |align=center|2 |scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]] |align=center|78 |- |align=center|3 |scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]] |align=center|37 |- |align=center|4 |scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] |align=center|13 |- |align=center|5 |scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |align=center|8 |- |align=center|6 |scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]] |align=center|2 |} |- |colspan=2|<small>Posodobitev: 12. maj 2026</small> |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> === Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=4|UCI Svetovna serija ! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|1300 |align=center width=65px|1100 |align=center width=65px|800 |align=center width=65px|500 |align=center width=65px|400 |align=center width=65px|300 |align=center width=65px|900 |align=center width=65px|455 |align=center width=65px|300 |- !2. mesto |align=center width=65px|1040 |align=center width=65px|885 |align=center|640 |align=center|400 |align=center|320 |align=center|250 |align=center width=65px|715 |align=center width=65px|325 |align=center|255 |- !3. mesto |align=center width=65px|880 |align=center width=65px|750 |align=center|520 |align=center|325 |align=center|260 |align=center|215 |align=center width=65px|600 |align=center width=65px|250 |align=center|200 |- !4. mesto |align=center width=65px|750 |align=center width=65px|600 |align=center|440 |align=center|275 |align=center|220 |align=center|175 |align=center width=65px|490 |align=center width=65px|195 |align=center|150 |- !5. mesto |align=center width=65px|620 |align=center width=65px|495 |align=center|360 |align=center|225 |align=center|180 |align=center|120 |align=center width=65px|410 |align=center width=65px|165 |align=center|125 |- !6. mesto |align=center width=65px|520 |align=center width=65px|415 |align=center|280 |align=center|175 |align=center|140 |align=center|115 |align=center width=65px|340 |align=center width=65px|130 |align=center|100 |- !7. mesto |align=center width=65px|425 |align=center width=65px|340 |align=center|240 |align=center|150 |align=center|120 |align=center|95 |align=center width=65px|265 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |- !8. mesto |align=center width=65px|360 |align=center width=65px|285 |align=center|200 |align=center|125 |align=center|100 |align=center|75 |align=center width=65px|225 |align=center width=65px|90 |align=center|75 |- !9. mesto |align=center width=65px|295 |align=center width=65px|235 |align=center|160 |align=center|100 |align=center|80 |align=center|60 |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|80 |align=center|60 |- !10. mesto |align=center width=65px|230 |align=center width=65px|180 |align=center|135 |align=center|85 |align=center|68 |align=center|50 |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|65 |align=center|50 |- !11. mesto |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|155 |align=center|110 |align=center|70 |align=center|56 |align=center|40 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|55 |align=center|40 |- !12. mesto |align=center width=65px|165 |align=center width=65px|130 |align=center|95 |align=center|60 |align=center|48 |align=center|35 |align=center width=65px|105 |align=center width=65px|40 |align=center|30 |- !13. mesto |align=center width=65px|140 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |align=center|50 |align=center|40 |align=center|30 |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|30 |align=center|25 |- !14. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|90 |align=center|65 |align=center|40 |align=center|32 |align=center|25 |align=center width=65px|75 |align=center width=65px|25 |align=center|15 |- !15. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|80 |align=center|55 |align=center|35 |align=center|28 |align=center rowspan=6|20 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center rowspan=6|10 |- !16. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|75 |align=center rowspan=5|50 |align=center rowspan=5|30 |align=center rowspan=5|24 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |- !17. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px rowspan=5|45 |align=center width=65px rowspan=2|10 |- !18. mesto |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|60 |- !19. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|55 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !20. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px rowspan=3|50 |- !21. mesto |align=center width=65px rowspan=2|50 |align=center rowspan=3|30 |align=center rowspan=3|20 |align=center rowspan=3|16 |align=center rowspan=3|12 |align=center width=65px rowspan=2|3 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !22.−25. mesto |align=center width=65px rowspan=3|30 |- !26.−30. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|35 |align=center width=65px rowspan=3|25 |align=center rowspan=4|15 |align=center rowspan=4|10 |align=center rowspan=4|8 |align=center rowspan=4|5 |- !32.−35. mesto |align=center width=65px rowspan=3|15 |- !36.−40. mesto |- !41.−50. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |- !51.−55. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|10 |- !56.−60. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |align=center|3 |align=center|2 |align=center|1 |align=center|5 |} === UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=3|Kontinentalne serije ! colspan=3|Prvenstva po kontinentih ! colspan=4|Državno prvenstvo |- ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} ! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Kron. A{{efn|name=A}} ! Kron. B{{efn|name=B}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|200 |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|250 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|25 |- !2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|200 |align=center|55 |align=center|55 |align=center|75 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|15 |- !3. mesto |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|150 |align=center|40 |align=center|40 |align=center|60 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|10 |- !4. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|125 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|50 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|5 |- !5. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|100 |align=center|25 |align=center|25 |align=center|40 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|3 |- !6. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|90 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|30 |align=center|5 |align=center|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=21| |- !7. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|80 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|20 |align=center rowspan=2|3 |align=center rowspan=2|3 |- !8. mesto |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px|70 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|10 |- !9. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|60 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|5 |align=center rowspan=2|1 |align=center rowspan=2|1 |- !10. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|50 |align=center|3 |align=center|3 |align=center rowspan=2|3 |- !11. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=16| |align=center width=65px|40 |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |- !12. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|35 |align=center rowspan=4|1 |- !13. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px rowspan=3|5 |align=center width=65px|30 |- !14. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|25 |- !15. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|20 |- !16. mesto |align=center width=65px rowspan=8|5 |align=center width=65px rowspan=7|3 |align=center|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=11| |- !17. mesto |align=center|10 |- !18. mesto |align=center rowspan=6|5 |- !19. mesto |- !20. mesto |- !21. mesto |- !22.−25. mesto |- !26.−30. mesto |style="background:lightgrey;" rowspan=4| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px rowspan=2|3 |- !33.−35. mesto |- !36.−40. mesto |align=center width=65px|1 |} === Posamične etapne uvrstitve === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=3|UCI Svetovna serija ! colspan=3|Kontinentalne serije |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|210 |align=center width=65px|180 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|14 |align=center width=65px|7 |- !width=100px|2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|3. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|95 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|4. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2| |- !width=100px|5. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|6. mesto |align=center width=65px|55 |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|6 |style="background:lightgrey;" rowspan=10| |- !width=100px|7. mesto |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|8. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|9. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|2 |- !width=100px|10. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|2 |align=center width=65px|1 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|11. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3| |- !width=100px|12. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |- !width=100px|13. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |- !width=100px|14. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|15. mesto |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|2 |- style="background:#EEEEEE;" ! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo''' |- !width=100px|Vodilni |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |} === Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] |- !width=100px|1. mesto |align=center width=85px|210 |align=center width=85px|180 |- !2. mesto |align=center|150 |align=center|130 |- !3. mesto |align=center|110 |align=center|95 |} ==Zabeležke== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== [https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran [[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]] [[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]] o3ggae6c87ex6om1j3k7dxp2pxpf055 0 551141 6675907 6524779 2026-05-15T06:55:48Z Jankulovski456 217716 če smo nepristranski potem tako kot Ilan Pappe in ostali zgolj opisujejo dogodke nakbe kot etnično čiščenje, lahko Benny Morris to definicijo zavrača, ne more pa je definitivno zavrniti. 6675907 wikitext text/x-wiki '''Nakba''' ({{Jezik-ar|النكبة||nesreča, katastrofa}}),<ref name="Ghanim">{{Navedi časopis|last=Ghanim|first=Honaida|year=2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, gender, and social change among Palestinian poets in Israel after Nakba|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|issue=1|pages=23–39|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203}}</ref> znana tudi kot '''palestinska katastrofa''', je bil trajni pregon večine [[Palestinci|palestinskih Arabcev]] leta 1948.<ref name="Webman29">{{navedi knjigo |last=Webman |first=Esther |editor=Meir Litvak |title=Palestinian Collective Memory and National Identity |url=https://books.google.com/books?id=pfPGAAAAQBAJ |date=25 May 2009 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-62163-3 |chapter=The Evolution of a Founding Myth: The Nakba and Its Fluctuating Meaning |access-date=2 April 2021 |archive-date=14 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230114054423/https://books.google.com/books?id=pfPGAAAAQBAJ |url-status=live }}</ref><ref name="Sadi175">{{navedi revijo |last=Sa'di |first=Ahmad H. |title=Catastrophe, Memory and Identity: Al-Nakbah as a Component of Palestinian Identity |journal=Israel Studies |volume=7 |issue=2 |year=2002 |jstor=30245590 |pages=175–198 |doi=10.2979/ISR.2002.7.2.175 |s2cid=144811289 }}</ref> Izraz se uporablja za opis dogodkov leta 1948 in sedanje okupacije palestinskih ozemelj (zasedeni [[Zahodni breg]] in [[Gaza]]) ter nenehnega preganjanja in razseljevanja Palestincev po vsej regiji.<ref>{{Navedi splet|last=Ashrawi|first=Hanan|date=28 August 2001|title=Address by Ms. Hanan Ashrawi|url=http://www.i-p-o.org/palestine-ashrawi.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210304060303/http://www.i-p-o.org/palestine-ashrawi.htm|archivedate=4 March 2021|accessdate=2023-10-11|website=www.i-p-o.org|publisher=[[World Conference against Racism]], Racial Discrimination, Xenophobia, and Related Intolerances|publication-place=Durban (South Africa)|quote=a nation in captivity held hostage to an ongoing Nakba, as the most intricate and pervasive expression of persistent colonialism, 'apartheid, racism, and victimization'}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Erekat|first=Saeb|date=15 May 2016|title=Israel Must Recognize Its Responsibility for the Nakba, the Palestinian Tragedy|work=Haaretz|url=https://www.haaretz.com/opinion/2016-05-15/ty-article/.premium/israel-must-recognize-its-responsibility-for-the-nakba/0000017f-f90b-d318-afff-fb6bb6460000|accessdate=2023-10-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210226042245/https://www.haaretz.com/opinion/.premium-israel-must-recognize-its-responsibility-for-the-nakba-1.5383272|archivedate=26 February 2021}}</ref><ref name="SadiAbuL10">{{navedi knjigo |last1=Sa'di |first1=Ahmad H.|last2=Abu-Lughod |first2=Lila |title=Nakba: Palestine, 1948, and the Claims of Memory|url=https://books.google.com/books?id=MbKrAgAAQBAJ |year=2007|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-13579-5}}</ref><ref name="Manna87">{{navedi revijo |last=Manna'|first=Adel |title=The Palestinian Nakba and Its Continuous Repercussions |journal=Israel Studies |volume=18 |issue=2 |year=2013 |doi=10.2979/israelstudies.18.2.86 |jstor=10.2979/israelstudies.18.2.86 |pages= 86–99|s2cid=143785830 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Bashir |first1=Bashir |last2=Goldberg |first2=Amos |title=The Holocaust and the Nakba: A New Grammar of Trauma and History |url=https://books.google.com/books?id=K2NbDwAAQBAJ |date=13 November 2018 |publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-54448-1|access-date=2 April 2021|archive-date=14 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230114054419/https://books.google.com/books?id=K2NbDwAAQBAJ|url-status=live}}</ref> Temeljni dogodki nakbe so se zgodili med in kmalu po palestinski vojni leta 1948, vključno z razglasitvijo 78 % [[Britanski mandat za Palestino|Britanskega mandata za Palestino]] za Izrael, izgonom in begom 700.000 Palestincev ter s tem povezanim praznjenjem in uničenjem več kot 500 palestinskih vasi s strani izraelskih oboroženih sil<ref>{{Navedi knjigo|last=Slater|first=Jerome|title=Mythologies Without End: The US, Israel, and the Arab-Israeli Conflict, 1917-2020|publisher=[[Oxford University Press]]|year=2020|isbn=978-0190459086|pages=406}}</ref>, kasnejša hebreizacija palestinskih geografskih imen, zavrnitev palestinske pravice do vrnitve, ustvarjanje trajnih palestinskih beguncev in "razbitje palestinske družbe".<ref name="masalha2012">{{navedi knjigo |last=Masalha |first=Nur |title=The Palestine Nakba: Decolonising History, Narrating the Subaltern, Reclaiming Memory |url=https://books.google.com/books?id=px1jDgAAQBAJ |date=9 August 2012|publisher=Zed Books Ltd.|isbn=978-1-84813-973-2|access-date=2 April 2021|archive-date=14 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230114054419/https://books.google.com/books?id=px1jDgAAQBAJ|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Dajani|first=Omar|editor=Tamara Wittes Cofman|title=How Israelis and Palestinians Negotiate: A Cross-cultural Analysis of the Oslo Peace Process|chapter-url=https://books.google.com/books?id=kSrWfRY9DqcC&pg=PA42|year=2005|publisher=US Institute of Peace Press|isbn=978-1-929223-64-0|chapter=Surviving Opportunities|access-date=2 April 2021|archive-date=14 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230114054450/https://books.google.com/books?id=kSrWfRY9DqcC&pg=PA42|url-status=live}}</ref><ref name="SadiAbuL10"/><ref>{{Navedi časopis|last=Khalidi|first=Rashid I.|year=1992|title=Observations on the Right of Return|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-palestine-studies_winter-1992_21_2/page/29|journal=Journal of Palestine Studies|volume=21|issue=2|pages=29–40|doi=10.2307/2537217|jstor=2537217|quote=Only by understanding the centrality of the catastrophe of politicide and expulsion that befell the Palestinian people – al-nakba in Arabic – is it possible to understand the Palestinians' sense of the right of return}}</ref> Nekateri zgodovinarji, kot je Ilan Pappé, in raziskovalci nakbe, kot je Salman Abu Sitta, so opisali izgon Palestincev kot [[etnično čiščenje]],<ref name="IANBLACK">{{Navedi novice|last=Black|first=Ian|date=26 November 2010|title=Memories and maps keep alive Palestinian hopes of return|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2010/nov/26/palestinian-refugees-middle-east-conflict}}</ref><ref name="Pappe2006">Ilan Pappé, 2006</ref><ref name="morris_shavit">{{Navedi splet|date=Winter 2004|title=Survival of the Fittest? An Interview with Benny Morris|first=Ari|last=Shavit|url=http://www.logosjournal.com/morris.htm|accessdate=2023-10-10|website=Logos Journal|archive-date=2021-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20210905113719/http://www.logosjournal.com/morris.htm|url-status=dead}}</ref> medtem ko zgodovinar Benny Morris to opredelitev zavrača.<ref>{{Navedi splet|last=Morris|first=Benny|title=Israel Conducted No Ethnic Cleansing in 1948|date=2016-10-10|url=https://www.haaretz.com/opinion/2016-10-10/ty-article/.premium/israel-conducted-no-ethnic-cleansing-in-1948/0000017f-db91-d3a5-af7f-fbbfa2270000|website=Haaretz|accessdate=2023-10-25|quote=Prof. Daniel Blatman distorts history when he says the new State of Israel, a country facing invading armies, carried out a policy of expelling the local Arabs.}}</ref> Leta 1998 je [[Jaser Arafat]] predlagal, da bi Palestinci obeležili 50. obletnico nakbe, tako da je 15. maj, dan po izraelski neodvisnosti leta 1948, razglasil za dan nakbe in formaliziral datum, ki se je neuradno uporabljal že od leta 1949.<ref>{{Navedi novice|last=Schmemann|first=Serge|date=15 May 1998|title=MIDEAST TURMOIL: THE OVERVIEW; 9 Palestinians Die in Protests Marking Israel's Anniversary|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1998/05/15/world/mideast-turmoil-overview-9-palestinians-die-protests-marking-israel-s.html|accessdate=7 April 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220305041314/https://www.nytimes.com/1998/05/15/world/mideast-turmoil-overview-9-palestinians-die-protests-marking-israel-s.html|archivedate=5 March 2022|issn=0362-4331|quote=We are not asking for a lot. We are not asking for the moon. We are asking to close the chapter of nakba once and for all, for the refugees to return and to build an independent Palestinian state on our land, our land, our land, just like other peoples. We want to celebrate in our capital, holy Jerusalem, holy Jerusalem, holy Jerusalem.}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Gladstone|first=Rick|date=15 May 2021|title=An annual day of Palestinian grievance comes amid the upheaval.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/05/15/world/middleeast/nakba-day.html|accessdate=15 May 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210515092910/https://www.nytimes.com/2021/05/15/world/middleeast/nakba-day.html|archivedate=15 May 2021|issn=0362-4331}}</ref> Nakba je močno vplivala na palestinsko kulturo in je temeljni simbol palestinske identitete, tako kot tudi z dogodkom povezana simbola "handala" in palestinski ključ. O nakbi je bilo napisanih veliko knjig in pesmi.<ref name="masalha2012"/> Palestinski pesnik Mahmud Darviš je Nakbo opisal kot "razširjeno sedanjost, ki obljublja nadaljevanje v prihodnosti."<ref>{{navedi novice |last=Darviš |first=Mahmud |date=10-16 May 2001|title=Not to begin at the end|newspaper=Al-Ahram Weekly|url=http://www.ahram.org.eg/weekly/2001/533/op1.htm|issue=533|archive-url=https://web.archive.org/web/20011202055655/http://www.ahram.org.eg/weekly/2001/533/op1.htm|archive-date=2 December 2001}}</ref><ref name="williams2009">{{navedi knjigo |last=Williams |first=Patrick |editor=M. Keown, D. Murphy, J. Procter |title=Comparing Postcolonial Diasporas |chapter-url=https://books.google.com/books?id=NoiFDAAAQBAJ&pg=PA89 |date=2009 |publisher=Palgrave Macmillan UK |isbn=978-0-230-23278-5|chapter=‘Naturally, I reject the term "diaspora"’: Said and Palestinian Dispossession|access-date=23 April 2021|archive-date=14 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230114054423/https://books.google.com/books?id=NoiFDAAAQBAJ&pg=PA89|url-status=live}}</ref> == Delitev == Nakba zajema razseljevanje, odvzem lastnine, [[brezdomovinstvo]] in razdelitev palestinske družbe.<ref name="Webman29"/><ref name="Sadi175"/> === Razseljevanje === Med palestinsko vojno 1947–1949 je približno 700.000 Palestincev zbežalo ali je bilo izgnanih, kar je predstavljalo približno 80 % palestinskih arabskih prebivalcev ozemlja, ki je postalo Izrael.<ref>Masalha, Nur (1992). ''Expulsion of the Palestinians''. Institute for Palestine Studies, this edition 2001, p. 175.</ref><ref name="Khalidi1998">{{Navedi knjigo|last=Rashid Khalidi|title=Palestinian identity: the construction of modern national consciousness|url=https://books.google.com/books?id=pQx8u8MN13AC&pg=PA21|date=September 1998|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-10515-6|page=21|quote=In 1948 half of Palestine's ... Arabs were uprooted from their homes and became refugees|accessdate=27 April 2021|archivedate=14 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230114054409/https://books.google.com/books?id=pQx8u8MN13AC&pg=PA21}}</ref> Skoraj polovica te številke (približno 250.000–300.000 Palestincev) je pobegnila ali je bila izgnana pred izraelsko razglasitvijo neodvisnosti maja 1948.<ref>According to Morris's estimates, 250,000 to 300,000 Palestinians left Israel during this stage, whereas Keesing's Contemporary Archives in London place the total number of refugees before Israel's independence at 300,000, as quoted in Mark Tessler's ''A History of the Arab–Israeli Conflict'': "Keesing's Contemporary Archives" (London: Keesing's Publications, 1948–1973). p. 10101.</ref> To dejstvo je služilo kot povod za vstop Arabske lige v državo in s tem začetek arabsko-izraelske vojne leta 1948.<ref>{{Navedi splet|url=https://undocs.org/Home/Mobile?FinalSymbol=S/745|website=undocs.org|title=Cablegram from the Secretary-General of the League of Arab States to the Secretary-General of the United Nations: S/745|date=15 May 1948|accessdate=6 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230901232340/https://undocs.org/Home/Mobile?FinalSymbol=S%2F745&Language=E&DeviceType=Desktop&LangRequested=False|archivedate=1 September 2023}}</ref> V določbi 10(b) [[wikisource:Cablegram from the Secretary-General of the League of Arab States to the Secretary-General of the United Nations|telegrama]], ki ga je 15. maja 1948 generalni sekretar Lige arabskih držav poslal generalnemu sekretarju Združenih narodov, v katerem je opravičeval posredovanje arabskih držav, je generalni sekretar Lige trdil: "približno več kot četrtina milijona arabskega prebivalstva je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove in se izseliti v sosednje arabske države." V obdobju po vojni se je veliko število Palestincev poskušalo vrniti na svoje domove; Izrael je v tem obdobju ubil med 2700 in 5000 Palestincev, velika večina je bila neoboroženih in so se nameravali vrniti iz ekonomskih ali socialnih razlogov.<ref name="Morris1997">{{Navedi knjigo|last=Morris|first=Benny|url=https://books.google.com/books?id=YUthqHRF-m8C|title=Israel's Border Wars, 1949–1956: Arab Infiltration, Israeli Retaliation, and the Countdown to the Suez War|publisher=Clarendon Press|year=1997|isbn=978-0-19-829262-3|page=432|quote=The available documentation suggests that Israeli security forces and civilian guards, and their mines and booby-traps, killed somewhere between 2,700 and 5,000 Arab infiltrators during 1949–56. The evidence suggests that the vast majority of those killed were unarmed. The overwhelming majority had infiltrated for economic or social reasons. The majority of the infiltrators killed died during 1949–51; there was a drop to some 300–500 a year in 1952–4. Available statistics indicate a further drop in fatalities during 1955–6, despite the relative increase in terrorist infiltration.}}</ref> Nekateri zgodovinarji so izgon Palestincev označili za etnično čiščenje.<ref name="IANBLACK"/><ref name="Pappe2006">Ilan Pappé, 2006</ref><ref name="morris_shavit"/> Hkrati je znaten delež tistih Palestincev, ki so ostali v Izraelu, postal notranje razseljen. Leta 1950 je Agencija združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na bližnjem vzhodu (UNRWA) ocenila, da je bilo 46.000 od 156.000 Palestincev, ki so ostali znotraj meja Izraela glede na premirje iz leta 1949, notranje razseljenih beguncev. <ref name="IDR">{{Navedi splet|url=http://jadal.mada-research.org/?LanguageId=1&System=Item&VolumeId=15&MenuId=5&ItemId=138|title=The Internally Displaced Refugees|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120331091408/http://jadal.mada-research.org/?LanguageId=1&System=Item&VolumeId=15&MenuId=5&ItemId=138|archivedate=31 March 2012}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.pcbs.gov.ps/Portals/_Rainbow/Documents/Pal48-POPU-2010E.htm|title=Number of Palestinians (In the Palestinian Territories Occupied in 1948) for Selected Years, End Year|publisher=Palestinian Central Bureau of Statistics|accessdate=27 April 2021|archivedate=6 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210306002152/http://www.pcbs.gov.ps/Portals/_Rainbow/Documents/Pal48-POPU-2010E.htm}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=עיצוב יחסי יהודים - ערבים בעשור הראשון|trans-title=Shaping Jewish-Arab relations in the first decade|url=https://lib.cet.ac.il/pages/item.asp?item=13336|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221008065301/https://lib.cet.ac.il/pages/item.asp?item=13336|archivedate=8 October 2022|accessdate=8 October 2022|website=lib.cet.ac.il|language=he}}</ref> Leta 2003 je bilo približno 274.000 arabskih državljanov Izraela – ali vsak četrti v Izraelu – notranje razseljenih zaradi dogodkov leta 1948.<ref name="Badil">{{Navedi splet|last=Bokae'e|first=Nihad|date=February 2003|title=Palestinian Internally Displaced Persons inside Israel: Challenging the Solid Structures|url=http://www.badil.org/phocadownload/Badil_docs/Working_Papers/Palestinian.IDPs.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160407174508/http://www.badil.org/phocadownload/Badil_docs/Working_Papers/Palestinian.IDPs.pdf|archivedate=7 April 2016|accessdate=15 April 2017|publisher=Badil Resource Centre for Palestinian Refugee and Residency Rights}}</ref> === Odvzem in izbris === Delitveni načrt ZN iz leta 1947 je 56 % Palestine dodelil bodoči judovski državi, palestinska večina, 66 %, pa naj bi prejela 44 % ozemlja. 80 % zemlje v bodoči judovski državi je bilo v lasti Palestincev; 11 % je bilo v lasti Judov.<ref name="SadiAbuL10"/> Pred, med in po vojni 1947–1949 je bilo na stotine palestinskih mest in vasi izpraznjenih in uničenih.<ref name="r3">Morris, Benny (2003).'' The Birth of the Palestinian Refugee Problem Revisited''. Cambridge: Cambridge University Press. {{ISBN|0-521-00967-7}}, p. 604.</ref><ref name="r4">Khalidi, Walid (Ed.) (1992). ''All That Remains: The Palestinian Villages Occupied and Depopulated by Israel in 1948''. Washington: Institute for Palestine Studies. {{ISBN|0-88728-224-5}}.</ref> Zemljepisna imena po vsej državi so bila izbrisana in nadomeščena s hebrejskimi imeni, včasih izpeljankami zgodovinske palestinske nomenklature in včasih povsem novimi poimenovanji.<ref name="Sadi175"/> Številna nejudovska zgodovinska mesta so bila uničena, ne le med vojnami, ampak v kasnejšem procesu, ki je trajal več desetletij. Več kot 80&nbsp;% palestinskih vaških mošej je bilo uničenih, artefakti pa so bili odstranjeni iz muzejev in arhivov.<ref name="williams2009"/> V Izraelu so bili razglašeni številni zakoni za legalizacijo razlastitve palestinske zemlje.<ref>Forman G, Kedar A (Sandy). From Arab Land to ‘Israel Lands’: The Legal Dispossession of the Palestinians Displaced by Israel in the Wake of 1948. Environment and Planning D: Society and Space. 2004;22(6):809–830. doi:10.1068/d402</ref><ref>Kedar A (Sandy), The Legal Transformation of Ethnic Geography: Israeli Law and the Palestinian Landholder 1948–1967, 33 N.Y.U. J. Int'l L. & Pol. 923 (2000–2001)</ref> === Brezdomovinstvo in denacionalizacija === Ustvarjanje palestinskega brezdomovinstva je osrednja sestavina nakbe in je še naprej značilnost palestinskega nacionalnega življenja vse do danes.<ref name="masalha2012"/> Vsi arabski Palestinci so zaradi nakbe nemudoma postali apatridi, čeprav so nekateri sprejeli druge narodnosti.<ref name="SadiAbuL10"/> Po letu 1948 Palestinci niso več zgolj Palestinci, namesto tega so bili razdeljeni na Izraelce-Palestince, Palestince iz Vzhodnega Jeruzalema, Palestince UNRWA, Palestince z Zahodnega brega in Palestince iz Gaze, vsak z različnimi pravnimi statusi in omejitvami,<ref>{{Citat|title=Israel’s apartheid against Palestinians: Cruel system of domination and crime against humanity|date=2022-02-01|url=https://www.amnesty.org/en/documents/mde15/5141/2022/en/|journal=Amnesty International|access-date=2023-10-23|language=en}} See Section ''5.3: Segregation and Control'', particularly ''5.3.1: Denial of right to equal nationality and status'' and ''5.3.2: Restrictions on freedom of movement as a means of control over land and people'' </ref> poleg širše palestinske diaspore, ki je lahko pridobila stalno prebivališče zunaj [[Britanski mandat za Palestino|zgodovinske Palestine]] in begunskih taborišč.<ref>Butenschon, N. A.; Davis, U.; Hassassian, M. (eds.). "Citizenship and the State in the Middle East: Approaches and Applications" (Syracuse, New York: Syracuse University Press, 2000), p. 204.</ref> Prvi izraelski zakon o državljanstvu, sprejet 14. julija 1952, je denacionaliziral Palestince, s čimer je nekdanje palestinsko državljanstvo postalo "brez vsebine", "ni zadovoljivo in je neprimerno za razmere po ustanovitvi Izraela".<ref>Lauterpacht, H. (ed.). "International Law Reports 1950" (London: Butterworth & Co., 1956), p.111</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Kattan|first=Victor|date=2005-01-01|title=The Nationality of Denationalized Palestinians|url=|journal=Nordic Journal of International Law|volume=74|issue=1|pages=67–102|doi=10.1163/1571810054301004|issn=0902-7351}}</ref> === Razdelitev družbe === Nakba je glavni vzrok nastanka palestinske diaspore; Izrael je bil ustvarjen kot judovska domovina, Palestinci pa so bili spremenjeni v »begunski narod« s »tavajočo identiteto«. Danes večina od 13,7&nbsp;milijonov Palestincev živi v diaspori, torej zunaj zgodovinskega območja [[Britanski mandat za Palestino|Britanskega mandata za Palestino]], predvsem v drugih državah [[Arabski svet|arabskega sveta]]. Od 6,2&nbsp;milijonov ljudi, ki jih je registrirala namenska agencija ZN za palestinske begunce, UNRWA, približno 40&nbsp;% živi na Zahodnem bregu in v Gazi, 60 % pa v diaspori. Veliko število teh beguncev iz diaspore ni vključenih v svoje države gostiteljice, kar je razvidno iz nenehne napetosti Palestincev v Libanonu ali palestinskega eksodusa iz Kuvajta v letih 1990–1991.<ref name="schulz2003">{{navedi knjigo|last=Schulz|first=Helena Lindholm|title=The Palestinian Diaspora: Formation of Identities and Politics of Homeland|url=https://books.google.com/books?id=WyX5XowgxzsC|year=2003|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-26821-9|access-date=7 April 2021|archive-date=14 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230114054423/https://books.google.com/books?id=WyX5XowgxzsC|url-status=live|pages=1–3}}</ref> Ti dejavniki so povzročili palestinsko identiteto »trpljenja«, medtem ko je odvzem ozemlja Palestincem ustvarila povezovalni dejavnik in osrednjo točko v želji po vrnitvi v izgubljeno domovino.<ref name="schulz2003"/> == Dolgoročne posledice in "Nakba, ki je v teku" == Najpomembnejše dolgoročne posledice Nakbe za palestince so bile izguba njihove domovine, razdrobljenost in marginalizacija njihove nacionalne skupnosti ter njihova preobrazba v ljudstvo brez državljanstva.{{Sfn|Manna'|2013|p=91}} Od poznih 1990-ih se je fraza "nakba, ki je v teku" ({{Jezik-ar|النکبة المستمرة|al-nakba al-mustamirra}}) pojavila, da bi opisala "stalno izkušnjo nasilja in odvzema lastnine", ki jo doživljajo palestinski ljudje.{{sfn|Alon|2019|p=93-94}} Ta izraz narekuje razumevanje Nakbe ne kot dogodka leta 1948, ampak kot nenehnega procesa, ki se nadaljuje vse do danes.<ref>{{Navedi časopis|last=Salamanca|first=Omar Jabary|last2=Qato|first2=Mezna|last3=Rabie|first3=Kareem|last4=Samour|first4=Sobhi|year=2012|title=Past is Present: Settler Colonialism in Palestine|journal=Settler Colonial Studies|volume=2|issue=1|pages=1–8|doi=10.1080/2201473X.2012.10648823|ref={{sfnref|Salamanca et al.|2012}}|doi-access=free}}</ref> == Terminologija == Izraz Nakba je bil prvič za dogodke leta 1948 uporabil Constantin Zureiq, profesor zgodovine na Ameriški univerzi v [[Bejrut|Bejrutu]], v svoji knjigi iz leta 1948 ''Ma ^c nā an-Nakba'' (''Pomen katastrofe''). {{Sfn|Zureiq|1948}} Zureiq je zapisal, da je »tragični vidik Nakbe povezan z dejstvom, da ne gre za običajno nesrečo ali začasno zlo, temveč za katastrofo v samem bistvu besede, eno najtežjih, kar so jih Arabci kdaj poznali v svoji dolgi zgodovini."<ref name="Ghanim2">{{Navedi časopis|last=Ghanim|first=Honaida|year=2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, gender, and social change among Palestinian poets in Israel after Nakba|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|issue=1|pages=23–39|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203}}</ref> Pred letom 1948 se je "leto katastrofe" med [[Arabci]] nanašalo na leto 1920, ko so evropske kolonialne sile Otomansko cesarstvo razdelile na več ločenih držav in pri tem same narisale meje.<ref name="Antonius 312">{{Citat|first=George|last=Antonius|author-link=George Antonius|title=The Arab awakening: the story of the Arab national movement|page=312|origyear=1946|url=https://books.google.com/books?id=GTsVAAAAMAAJ&q=nakba|year=1979|publisher=Putnam|isbn=978-0-399-50024-4|quote=The year 1920 has an evil name in Arab annals: it is referred to as the Year of the Catastrophe (^cĀm al-Nakba). It saw the first armed risings that occurred in protest against the post-War settlement imposed by the Allies on the Arab countries. In that year, serious outbreaks took place in Syria, Palestine, and Iraq|access-date=22 April 2021|archivedate=14 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230114054413/https://books.google.com/books?id=GTsVAAAAMAAJ&q=nakba}}</ref> Besedo je leto kasneje ponovno uporabil palestinski pesnik Burhan al-Deen al-Abushi.<ref name="Ghanim3">{{Navedi časopis|last=Ghanim|first=Honaida|year=2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, gender, and social change among Palestinian poets in Israel after Nakba|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|issue=1|pages=23–39|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203}}</ref> Zureiqovi učenci so nato leta 1952 ustanovili Arabsko nacionalistično gibanje, eno prvih palestinskih političnih gibanj po Nakbi. V šestdelni enciklopediji ''Al-Nakba: Nakbat Bayt al-Maqdis Wal-Firdaws al-Mafqud'' (''Katastrofa: Katastrofa Jeruzalema in izgubljenega raja''), objavljeni med leti 1958–60,{{Sfn|Masalha|2012|p=213-214}} je Aref al-Aref zapisal: "Kako naj to imenujem drugače kot Nakba? Arabci na splošno in še posebej Palestinci smo se soočili s takšno katastrofo (Nakbo), s katero se v preteklih stoletjih nikoli nismo, naša domovina je bila zaprta, bili smo izgnani iz naše države in izgubili smo mnogo naših ljubljenih sinov."<ref name="Ghanim3" /> Muhammad Nimr al-Hawari je prav tako uporabil izraz Nakba v naslovu svoje knjige ''Sir al Nakba'' (''Skrivnost za Katastrofo''), napisane leta 1955. Uporaba izraza se je sčasoma razvila.{{Sfn|Webman|2009|p=30}} Sprva uporaba izraza Nakba med Palestinci ni bila univerzalna. Mnogo let po letu 1948 so se palestinski begunci v [[Libanon|Libanonu]] izogibali in celo dejavno upirali uporabi tega izraza, ker je dajal stalnost situaciji, ki so jo imeli za začasno; pogosto so vztrajali, da jih imenujejo "povratniki".{{Sfn|Sa'diAbu-|Lughod|2007|pp=253–254}} V 1950-ih in 1960-ih so izrazi, ki so jih uporabljali za opis dogodkov leta 1948, vključevali ''al-'ightiṣāb'' ("posilstvo") in bolj evfemistični ''al-'aḥdāth'' ("dogodki"), ''al-hijra'' ("eksodus") in ''lammā sharnā wa-tla'nā'' ("ko smo počrnili svoje obraze in odšli"). {{Sfn|Sa'diAbu-|Lughod|2007|pp=253–254}} [[Narativ|Narativu]] o Nakbi se je vodstvo [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] (PLO) v Libanonu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izogibalo v prid narativom o revoluciji in prenovi.{{Sfn|Sa'diAbu-|Lughod|2007|pp=253–254}} Zanimanje za Nakbo s strani organizacij, ki zastopajo begunce v Libanonu, se je povečalo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi dojemanja, da se lahko pravica beguncev do vrnitve v pogajanjih zamenja za palestinsko državnost, in želja je bila poslati jasno sporočilo mednarodni skupnosti, da se o tej pravici ni mogoče pogajati.{{Sfn|Sa'diAbu-|Lughod|2007|pp=253–254}} == Nacionalni narativi == === Palestinski nacionalni narativ === Palestinski nacionalni narativ obravnava posledice Nakbe kot oblikovalno travmo, ki določa palestinske nacionalne, politične in moralne težnje ter identiteto Palestincev. Palestinci so razvili nacionalno identiteto zatiranega ljudstva, ki je izgubilo svojo državo zaradi vojne leta 1948. S palestinskega vidika so bili prisiljeni plačati za [[holokavst]], zagrešen v Evropi, s svojo svobodo, lastnino in telesi namesto tistih, ki so bili zanj resnično odgovorni.<ref name="coin">{{Navedi knjigo|last=Golani|first=Motti|url=https://books.google.com/books?id=O2S_BAAAQBAJ|title=Two Sides of the Coin: Independence and Nakba 1948|last2=Manna|first2=Adel|publisher=Institute for Historical Justice and Reconciliation|year=2011|isbn=9789089790811|page=14|quote=The Palestinians regard the Nakba and its repercussions as a formative trauma defining their identity and their national, moral, and political aspirations. As a result of the 1948 war, the Palestinian people, which to a large degree lost their country to the establishment of a Jewish state for the survivors of the Holocaust, developed a victimized national identity. From their perspective, the Palestinians have been forced to pay for the Jewish Holocaust with their bodies, their property, and their freedom instead of those who were truly responsible. Jewish Israelis, in contrast, see the war and its outcome not merely as an act of historical justice that changed the historical course of the Jewish people, which until that point had been filled with suffering and hardship, but also as a birth – the birth of Israel as an independent Jewish state after two thousand years of exile. As such, it must be pure and untainted, because if a person, a nation, or a state is born in sin, its entire essence is tainted. In this sense, discourse on the war is not at all historical but rather current and extremely sensitive. Its power and intensity is directly influenced by present day events. In the Israeli and the Palestinian cases, therefore, the 1948 war plays a pivotal role in two simple, clear, unequivocal, and harmonious narratives, with both peoples continuing to see the war as a formative event in their respective histories.|ref=none}}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=October 2023|bot=InternetArchiveBot}}</ref> === Izraelski nacionalni narativ === Izraelska nacionalna pripoved zavrača palestinsko karakterizacijo leta 1948 kot Nakbe (katastrofe), namesto tega ga obravnava kot [[Palestinska vojna (1948)|vojno za neodvisnost]], ki je vzpostavila državnost in suverenost Izraela.<ref name="partner">Partner, Nancy. "The Linguistic Turn along Post-Postmodern Borders: Israeli/Palestinian Narrative Conflict." New Literary History, vol. 39, no. 4, 2008, pp. 823-45. JSTOR, (http://www.jstor.org/stable/20533118). Accessed 24 Oct. 2023.</ref><ref name="coin2">{{Navedi knjigo|last=Golani|first=Motti|url=https://books.google.com/books?id=O2S_BAAAQBAJ|title=Two Sides of the Coin: Independence and Nakba 1948|last2=Manna|first2=Adel|publisher=Institute for Historical Justice and Reconciliation|year=2011|isbn=9789089790811|page=14|quote=The Palestinians regard the Nakba and its repercussions as a formative trauma defining their identity and their national, moral, and political aspirations. As a result of the 1948 war, the Palestinian people, which to a large degree lost their country to the establishment of a Jewish state for the survivors of the Holocaust, developed a victimized national identity. From their perspective, the Palestinians have been forced to pay for the Jewish Holocaust with their bodies, their property, and their freedom instead of those who were truly responsible. Jewish Israelis, in contrast, see the war and its outcome not merely as an act of historical justice that changed the historical course of the Jewish people, which until that point had been filled with suffering and hardship, but also as a birth – the birth of Israel as an independent Jewish state after two thousand years of exile. As such, it must be pure and untainted, because if a person, a nation, or a state is born in sin, its entire essence is tainted. In this sense, discourse on the war is not at all historical but rather current and extremely sensitive. Its power and intensity is directly influenced by present day events. In the Israeli and the Palestinian cases, therefore, the 1948 war plays a pivotal role in two simple, clear, unequivocal, and harmonious narratives, with both peoples continuing to see the war as a formative event in their respective histories.|ref=none}}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=October 2023|bot=InternetArchiveBot}}</ref> Prikazuje dogodke leta 1948 kot vrhunec sionističnega gibanja in judovskih nacionalnih teženj, ki so se končali z vojaškim uspehom proti invazijskim arabskim vojskam, sporazumi o premirju in priznanju legitimnosti Izraela s strani Združenih narodov.<ref name="partner" /> Medtem ko priznavajo nekatere primere izraelske odgovornosti za palestinsko begunsko krizo, kot so dokumentirali zgodovinarji, kot je Benny Morris, vseobsegajoč izraelski narativ to prilagaja v kontekst nastanka Izraela kot države v težkih vojnih razmerah, ne da bi zanikala temeljno zgodbo in identiteto Izraela.<ref name="partner" /> Vojno leta 1948 in njen izid dojema kot enako formativen in temeljni dogodek – kot dejanje pravičnosti in odrešitve za judovski narod po stoletjih zgodovinskega trpljenja ter ključni korak v »negaciji diaspore«.<ref name="coin2" /> Po tem narativu so palestinski Arabci med vojno prostovoljno zapustili svoje domove, k čemur so jih spodbujali arabski voditelji, ki so Palestincem rekli, naj se začasno evakuirajo, da bi arabske vojske lahko uničile Izrael, nato pa so po izgubljeni vojni zavrnili integracijo.{{Sfn|Mariko|2009}} To stališče prav tako primerja judovske begunce, ki jih je Izrael sprejel, in palestinske begunce, ki so jih arabske države pustile brez domovine, da jih lahko uporabljalo za politične namene. V nasprotju s palestinskim narativom prevladujoč izraelski narativ ne priznava izpraznitve arabskih vasi in uničenja palestinskih domov; običajno uporabljajo terminologijo, kot sta "zapuščeno premoženje" in "izmenjava prebivalstva" namesto "zaplenjeno" ali "izgnano".{{Sfn|Mariko|2009}}<ref name="partner2">Partner, Nancy. "The Linguistic Turn along Post-Postmodern Borders: Israeli/Palestinian Narrative Conflict." New Literary History, vol. 39, no. 4, 2008, pp. 823-45. JSTOR, (http://www.jstor.org/stable/20533118). Accessed 24 Oct. 2023.</ref> [[Shmuel Trigano]], ki je pisal v ''reviji Jewish Political Studies Review,'' ki jo je izdal jeruzalemski Center za javne zadeve, oriše razvoj narativa o Nakbi skozi tri stopnje. Sprva je Palestince prikazoval kot žrtve, ki jih je Izrael razselil, da bi naredil prostor judovskim priseljencem. Naslednja faza je [[Šestdnevna vojna|šestdnevno vojno]] preoblikovala v izraelsko kolonizacijo palestinskih ozemelj, pri čemer je palestinsko stvar uskladila s protikolonialnimi čustvi. Zadnja faza izkorišča spomine na holokavst, Izrael obtožuje [[Apartheid|apartheida]], kar odmeva s krivdo Zahoda za holokavst. Trdi, da te razvijajoče se interpretacije izpuščajo zapletene zgodovinske dejavnike, ki vključujejo neuspele poskuse odstranitve Izraela, sporne ozemeljske zahteve in razseljevanje judovskih beguncev iz arabskih držav.<ref name="Trigano">Trigano, Shmuel (2019). "Deconstructing the Three Stages of the Nakba Myth". ''Jewish Political Studies Review''. 30 (3/4): 45–54. [https://www.jstor.org/stable/26801117 JSTOR]. Accessed 23 Oct. 2023.</ref> == Izraelski zakonodajni ukrepi == Izraelski uradniki so večkrat stigmatizirali{{Pristranska trditev|biased language; unattributed opinion from an op-ed}} izraz "Nakba" kot utelešenje "arabske laži" ali kot "opravičitev terorizma". Leta 2009 je izraelsko ministrstvo za izobraževanje prepovedalo uporabo "nakbe" v palestinskih učbenikih za otroke. Leta 2011 je [[Kneset]] institucijam prepovedal obeleževanje tega dogodka. Po besedah [[Neve Gordon|Neve Gordona]] bi se morala šolska slovesnost v spomin na Nakbo v skladu z zakonom iz leta 2011 odzvati na obtožbe, da spodbuja rasizem, nasilje in terorizem ter s tem zanika demokratični značaj Izraela<ref>{{Navedi splet|last=Gordon|first=Neve|date=2023-05-15|title=Israel Denies the Nakba While Perpetuating It|url=https://www.counterpunch.org/2023/05/15/israel-denies-the-nakba-while-perpetuating-it/|accessdate=2023-10-10|website=[[CounterPunch]]}}</ref> Leta 2023, potem ko so Združeni narodi 15. maja uvedli dan spomina na Nakbo, je izraelski veleposlanik [[Gilad Erdan]] opozoril, da je dogodek sam po sebi [[Antisemitizem|antisemitski]].<ref>{{Navedi splet|date=2023-05-15|title=Israeli and US officials push to stop Nakba events|url=https://mondoweiss.net/2023/05/israeli-and-us-officials-push-to-have-nakba-events-stopped/|accessdate=2023-10-10|website=[[Mondoweiss]]}}</ref> Maja 2009 je [[Izrael Beiteinu|Yisrael Beiteinu]] vložil predlog zakona, ki bi prepovedal vse komemoracije Nakbe, s triletno zaporno kaznijo za takšna dejanja.<ref name="Indiana University Press 2014 p=187">{{Navedi časopis|last=Rekhess|first=Elie|year=2014|title=The Arab Minority in Israel: Reconsidering the "1948 Paradigm"|journal=Israel Studies|publisher=Indiana University Press|volume=19|issue=2|page=193|doi=10.2979/israelstudies.19.2.187|issn=1084-9513}}</ref> Po kritikah javnosti je bil osnutek zakona spremenjen, zaporna kazen opuščena, namesto tega pa bi imel [[Ministrstvo za finance (Izrael)|finančni minister]] pooblastilo za zmanjšanje državnega financiranja izraelskih institucij, za katere je bilo ugotovljeno, da »obeležujejo dan neodvisnosti ali dan ustanovitve države kot dan žalovanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.adalah.org/uploads/oldfiles/Public/files/Discriminatory-Laws-Database/English/33-Budget-Foundations-Law-Amendment40-Nakba-Law.pdf|title=Budget Foundations Law (Amendment No. 40) 5771 – 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210426170759/https://www.adalah.org/uploads/oldfiles/Public/files/Discriminatory-Laws-Database/English/33-Budget-Foundations-Law-Amendment40-Nakba-Law.pdf|archivedate=26 April 2021}}, translation by [[Adalah (pravni center)|Adalah]]</ref> Nov osnutek je marca 2011 potrdil [[Kneset]] in postal je znan kot zakon o Nakbi.{{Sfn|Kapshuk|Strömbom|2021}}<ref>{{Navedi splet|title=חוק הנכבה|date=4 May 2011|trans-title=Nakba law|url=http://www.acri.org.il/he/680|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210227180116/https://www.acri.org.il/he/680|archivedate=27 February 2021|accessdate=24 April 2016|language=he}}</ref>{{Sfn|Vescovi|2015|p=13}} Uvedba novega zakona je nenamerno razširila poznavanje Nakbe v izraelski družbi, kar je primer [[učinek Barbre Streisand|Streisandovega učinka]].<ref name="GinsburgLand2018">{{Navedi knjigo|last=Shenhav|first=Yehouda|authorlink=Yehouda Shenhav|editor-last=Shai Ginsburg|title=Jews and the Ends of Theory|chapterurl=https://books.google.com/books?id=pouUDwAAQBAJ&pg=PT78|date=4 December 2018|publisher=Fordham University Press|isbn=978-0-8232-8201-2|pages=78–|chapter=The Palestinian Nakba and the Arab-Jewish Melancholy|quote=By banning, sanctioning, and erasing, the Israeli legislature succeeded in achieving the exact opposite. This may be a perfect example of Max Weber's "unexpected consequence of human action."|accessdate=3 April 2021|archivedate=14 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230114054415/https://books.google.com/books?id=pouUDwAAQBAJ&pg=PT78}}</ref> == Zanikanje Nakbe == Po mnenju nekaterih zgodovinarjev in akademikov obstaja oblika zgodovinskega zanikanja, ki se nanaša na izgon in beg Palestincev leta 1948. Zanikanje Nakbe je osrednjega pomena za sionistični narativ glede leta 1948.{{Sfn|Masalha|2009|pp=39, 43}} V veliki meri ga je povzemalo izraelsko zgodovinopisje do poznih 1980-ih, {{Sfn|Slyomovics|2007|p=28}} potem pa so zgodovino Izraela začeli pregledovati in na novo pisati "Novi zgodovinarji".{{Sfn|Mariko|2009|p=89}} Pozneje so se pojavile znatne količine izraelske judovske literature z namenom "demistifikacije preteklosti".{{Sfn|Sa'di|2007|p=303}} Zanikanje Nakbe je bilo opisano kot še vedno prevladujoče tako v izraelskem kot v ameriškem diskurzu in povezano z različnimi skupinami, povezanimi s protiarabskim rasizmom.{{Sfn|Nassar|2023}} Leta 2011 je Izrael sprejel [[Nakba zakon|zakon o Nakbi]], ki je dovolil umik državnih sredstev organizacijam, ki razpravljajo o Nakbi.{{Sfn|Kapshuk|Strömbom|2021}} Po drugi strani Izrael gosti tudi [[Samoniklo prizorišče|množična gibanja]], kot je [[Zochrot]], katerih cilj je bil boj proti zanikanju Nakbe z neposrednimi spominskimi akcijami.{{Sfn|Kapshuk|Strömbom|2021}} Maja 2023, po 75. obletnici Nakbe, je palestinski predsednik [[Mahmud Abas]] zanikanje izgona iz leta 1948 razglasil za kaznivo dejanje, ki se kaznuje z dvema letoma zapora.<ref>{{Navedi novice|title=Abbas signs decree criminalizing 'Nakba' denial|last=<!--TOI Staff-->|work=[[The Times of Israel]]|url=https://www.timesofisrael.com/abbas-signs-decree-criminalizing-nakba-denial/|date=30 May 2023}}</ref> == Zgodovinopisje == [[Avraham Sela]] in Alon Kadish trdita, da se je palestinski [[narodni spomin|nacionalni spomin]] na Nakbo sčasoma razvil in rekonstruiral dogodke iz leta 1948, da bi služil sodobnim palestinskim nacionalnim zahtevam. Trdita, da palestinsko zgodovinopisje o Nakbi "popolnoma ignorira" napade arabskih neregularnih in prostovoljnih sil na [[Yishuv]], pri čemer zmanjšuje vlogo palestinskih voditeljev v dogodkih, ki so pripeljali do vojne in poraza leta 1948.<ref name="SelaKadish2016">{{Navedi časopis|last=Sela|first=Avraham|last2=Kadish|first2=Alon|year=2016|title=Israeli and Palestinian Memories and Historical Narratives of the 1948 War—An Overview|url=https://www.jstor.org/stable/10.2979/israelstudies.21.1.1|journal=Israel Studies|publisher=Indiana University Press|volume=21|issue=1|pages=9-12|doi=10.2979/israelstudies.21.1.1}}</ref> == V filmih in literaturi == [[Farha (film)|''Farha'']], film o Nakbi, ki ga je režiral jordanski režiser [[Darin J. Sallam]], je bil izbran kot Jordanov uradni predlog za nagrado Oskar za mednarodni celovečerni film leta 2023. V odgovor je [[Avigdor Lieberman]], izraelski finančni minister, ukazal državni blagajni, naj umakne vladno financiranje [[Arabsko-hebrejsko gledališče|gledališča Al Saraya]] v Jaffi, kjer je predvidena projekcija filma.<ref>{{Navedi novice|first=Michael|last=Arria|url=https://mondoweiss.net/2022/12/netflix-faces-israeli-backlash-over-nakba-film/|title=Netflix faces Israeli backlash over Nakba film|work=Mondoweiss|date=6 December 2022|accessdate=7 December 2022|archivedate=7 December 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221207203603/https://mondoweiss.net/2022/12/netflix-faces-israeli-backlash-over-nakba-film/}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Palestine]] [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] 3zq601ql7fb9ddcxrw4vaedizgec5a2 0 552689 6675719 6639038 2026-05-14T15:08:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675719 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Maungakiekie / One Tree Hill | other_name = | photo = One Tree Hill, Auckland, March 2015.jpg | photo_caption = Maungakiekie / One Tree Hill, leta 2015. | elevation_m = 182 | elevation_ref = | prominence = | listing = | map_image = {{Infobox mapframe |wikidata=yes |zoom=11|frame-coord={{coord|36|54|0|S|174|46|59|E}}}} | location = [[Severni otok]], Nova Zelandija | range = | coordinates = {{coord|36|54|0|S|174|46|59|E|type:mountain_region:NZ|display=inline,title}} | topo = | type = | age = ok. 67.000 years<ref name="Hopkins 2020">{{cite journal |last1=Hopkins |first1=Jenni L. |last2=Smid |first2=Elaine R. |last3=Eccles |first3=Jennifer D. |last4=Hayes |first4=Josh L. |last5=Hayward |first5=Bruce W. |last6=McGee |first6=Lucy E. |last7=van Wijk |first7=Kasper |last8=Wilson |first8=Thomas M. |last9=Cronin |first9=Shane J. |last10=Leonard |first10=Graham S. |last11=Lindsay |first11=Jan M. |last12=Németh |first12=Karoly |last13=Smith |first13=Ian E. M. |title=Auckland Volcanic Field magmatism, volcanism, and hazard: a review |journal=New Zealand Journal of Geology and Geophysics |date=3 July 2021 |volume=64 |issue=2–3 |pages=213–234 |doi=10.1080/00288306.2020.1736102}}</ref> | volcanic_arc/belt = [[Aucklandsko vulkansko polje]] | last_eruption = | first_ascent = | easiest_route = }} '''Maungakiekie / One Tree Hill''' je 182 metrov vulkanski vrh in Tūpuna Maunga (Gora prednikov) v [[Auckland]]u na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. To je kulturno in arheološko pomembno mesto tako za [[Maori|Māore]] kot za Pākehā (Evropske priseljence). Predmestje okoli vznožja hriba se tudi imenuje One Tree Hill. Na zahodu ga obkrožajo predmestja Royal Oak, v smeri urinega kazalca pa Epsom, Greenlane, Oranga in Onehunga. Vrh ponuja razgled na območje Aucklanda in omogoča obiskovalcem ogled obeh pristanišč Aucklanda. Stožci [[skorija|skorije]] na hribu so izbruhnili iz treh kraterjev – eden je nedotaknjen, dva pa so prebili tokovi lave, ki so odnesli del stranice stožca skorije. Tokovi lave so šli v vse smeri, mnogi proti Onehungi, pokrivajoč površino 20 kvadratnih kilometrov, zaradi česar je drugo največji del (po pokriti površini) [[Aucklandsko vulkansko polje|Aucklandskega vulkanskega polja]], za otokom Rangitoto. Vulkan je izbruhnil pred približno 67.000 leti. == Zgodovina == === Zgodovina Tāmaki Māori === [[File:TerracingonOneTreeHill.JPG|thumb|left|Terasiranje na pobočju Maungakiekie]] [[File:Kiekie_on_Maungakiekie_20230917_133327_04.jpg|thumb| Primerek kiekie (''[[Freycinetia banksii]]'') na Maungakiekie / One Tree Hill]] V predevropskih časih je bil Maungakiekie / One Tree Hill največji ''pā'' (utrjena vas) v regiji Tāmaki Makaurau.<ref name="AileenFox">{{Cite journal| issn = 0067-0464| volume = 14| pages = 1–24| last = Fox| first = Aileen |author-link1=| title = Pa of the Auckland Isthmus: An Archaeological Analysis | journal = Records of the Auckland Institute and Museum| date = 1977}}</ref><ref>{{Cite report| publisher = Department of Conservation| isbn = 0-478-01552-6| last = Bulmer| first = Susan| title = Sources for the archaeology of the Maaori settlement of the Taamaki volcanic district| date = 1994 |url=https://www.doc.govt.nz/globalassets/documents/science-and-technical/sr63.pdf |access-date=3 March 2022}}</ref> Maorsko ime ''Maungakiekie'' pomeni 'gora trte kiekie'.<ref>[http://www.cornwallpark.co.nz/index.php?s=2 Cornwall Park website]. Retrieved 8 November 2009</ref> Terase ''pā'' je zgradil poglavar Ngāti Awa Tītahi v 17. stoletju in so bile tradicionalno znane kot Ngā Whakairo a Tītahi (rezbarije Tītahija).{{sfn|Mackintosh|2021|pp=125}} ''Tihi'' (vrh) ''maunge'' je bil tam, kjer je bila zakopana popkovina Ngāti Awa rangatira Korokino in na vrhu posajena vejica drevesa tōtara, kar je povzročilo ime Te Tōtara-i-āhua ('Tōtara, ki stoji sama'), drugo splošno ime za goro, ki ga uporablja Tāmaki Māori.{{sfn|Mackintosh|2021|pp=125, 216}} Maungakiekie je povezan s konfederacijo plemen Waiohua, ki je bila aktivna v 17. in 18. stoletju. Čas tretjega vrhovnega poglavarja Waiohua, Kiwija Tāmakija, je povezan s časom največje enotnosti in moči konfederacije Waiohua,<ref name="NgatiteAtaCultural">{{navedi splet| first=Malcolm |last=Patterson | title = Ngāti Te Ata Cultural Values Assessment Report|url=https://www.epa.govt.nz/assets/Uploads/Documents/Fast-track-consenting/Papakura-to-Pukekohe-Rail/LP04_Appendix_B_CVA_Compressed.pdf |date=February 2021 | publisher = Environmental Protection Authority | access-date = 3 March 2022}}</ref> ko je bila regija Tāmaki Makaurau eno najbolj naseljenih območij Aotearoa.<ref>{{navedi splet|last1=Margaret|first1=McClure|title=Auckland region – Māori history|url=https://teara.govt.nz/en/auckland-region/page-6 |website=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand|publisher=Ministry for Culture and Heritage|date=6 December 2007 |accessdate=10 March 2022}}</ref> Ocenjuje se, da je na stožcu in njegovi okolici živelo do 5000 prebivalcev. Kiwi Tāmaki, tretji najvišji poglavar Waiohua, je preselil sedež oblasti konfederacije iz Maungawhau / Mount Eden v Maungakiekie / One Tree Hill. Blizu vrha Maungakiekie je bil ogromen ''pahū'' [[pounamu]] (gong iz zelenega kamna), znan kot Whakarewa-tāhuna ('Dvignjen z obrežja morja'), ki ga je Kiwi Tāmaki uporabil kot poziv bojevnikom ožine Tāmaki, naj se zberejo. V kasnejšem obdobju Waiohua so bila južna pobočja Maungakiekie / One Tree Hill južno od Onehunge znana kot Nga Māra a Tahuri ('Plataže Tahurija'), ki so bile obsežne plantaže kūmara ([[batata|sladkega krompirja]]), ki jih je upravljal Tahuri, poljedelec in žena poglavarja Waiohua Te Ika-maupoho. Kiwi Tāmaki in večina prebivalcev Maungakiekieja niso stalno živeli na gori, temveč so se selili po območjih regije Auckland in zbirali vire.<ref name="Bremner_Rd">{{navedi splet |url=https://www.aucklandcouncil.govt.nz/plans-projects-policies-reports-bylaws/our-plans-strategies/unitary-plan/auckland-unitary-plan-modifications/proposed-plan-changes/docspc6pt2/pc-6-te-akitai-waiohua-cultural-impact-assessment.pdf |title=Cultural impact assessment by Te Ākitai Waiohua for Bremner Road Drury Special Housing Area |author=Te Ākitai Waiohua |date=2015 |via=Auckland Council |accessdate=29 June 2021 |archive-date=2019-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206192411/https://www.aucklandcouncil.govt.nz/plans-projects-policies-reports-bylaws/our-plans-strategies/unitary-plan/auckland-unitary-plan-modifications/proposed-plan-changes/docspc6pt2/pc-6-te-akitai-waiohua-cultural-impact-assessment.pdf |url-status=dead }}</ref> Vladavina Kivija Tāmakija in hegemonija Waiohua nad ožino Tāmaki sta se končali v 1740-ih, po vojni s Te Taoū hapū Ngāti Whātua iz Južne Kaipara. Po vojni se je Te Taoū naselil na ožini in poglavar Tuperiri je pod vrhom Maungakiekie zgradil ''pā'', znan kot Hikurangi.<ref name="NWOHighCourt">{{navedi splet |url=https://ngatiwhatuaorakei.com/wp-content/uploads/2021/05/High-Court-Trial-transcripts.pdf |title=In the High Court of New Zealand: Auckland Registry CIV-2015-404-002033 Between Ngāti Whātua Ōrākei Trust and Attorney-General and Marutūāhu Rōpū Limited Partnership |author=High Court of New Zealand |date=9 February 2021 |via=Ngāti Whātua Ōrākei |accessdate=1 March 2022 |archive-date=2023-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230215161901/https://ngatiwhatuaorakei.com/wp-content/uploads/2021/05/High-Court-Trial-transcripts.pdf |url-status=dead }}</ref> Hikurangi je bil opuščen okoli leta 1795 po smrti Tuperirija in Ngāti Whātua je svoje dejavnosti ponovno osredotočil na območje Onehunga-Māngere. Čeprav Maungakiekie ni bil več osrednji del življenja Ngāti Whātua, je ostal osrednji del iwijevega ''rohe'' (opis ozemlja ali meja plemena).{{sfn|Mackintosh|2021|pp=125}} === Evropska zgodovina === Leta 1844 so poglavarji Ngāti Whātua trgovcu Thomasu Henryju prodali blok zemlje, ki je vključeval Maungakiekie / One Tree Hill. Večina tega premoženja je bila odvzeta iz Henryjeve lasti leta 1847, pri čemer je 115 hektarjev hriba in okoliških zemljišč postalo kronski rezervat, zdaj znan kot domena One Tree Hill.{{sfn|Mackintosh|2021|pp=121}}<ref>[http://www.aucklandcity.govt.nz/council/documents/managementplans/onetree/section413.asp] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120403035658/http://www.aucklandcity.govt.nz/council/documents/managementplans/onetree/section413.asp|date=3 April 2012}}(One Tree Hill Domain Origin)</ref>Leta 1853 sta aucklandska poslovneža John Logan Campbell in William Brown kupila preostalo Henryjevo zemljo. Henry je svojo lastnino imenoval Mt Prospect, vendar je po nakupu Campbell kmetijo preimenoval v One Tree Hill Estate. V naslednjih 20 letih so kmetijo razvili za govedorejo in ovčerejo ter vključevali pridelavo krompirja. V tem obdobju sta Campbell in Brown preživela večino svojega časa v Evropi. Leta 1874 se je Campbell vrnil v Auckland in prevzel lastništvo nepremičnine ter nameraval ob gori zgraditi dvorec v italijanskem slogu. Campbellova žena Emma ni odobrila načrtov ali lokacije, zato je leta 1876 opustil načrte za vilo. Leta 1878 je zasadil oljčni nasad v Maungakiekie / One Tree Hill, edini komercialni oljčni nasad na Novi Zelandiji do 1980-ih.{{sfn|Mackintosh|2021|pp=146}} Leta 1880, po smrti svoje hčerke Ide, se je Campbell odločil, da bo posestvo One Tree Hill podaril javnosti, medtem pa je zemljišče dal v najem kitajskemu tržnemu vrtnarju Fong Ming Quongu. Leta 1901 je Campbell uradno predal zemljišče javnosti med obiskom vojvode in vojvodinje Cornwallske leta 1901 (ki sta kasneje postala kralj [[Jurij V. Britanski|Jurij V.]] in kraljica Marija).{{sfn|Mackintosh|2021|pp=134}} === Domena One Tree Hill === [[File:Crater One Tree Hill.jpg|thumb|Krater Maungakiekie z mestom Auckland v ozadju]] Domena One Tree Hill, 48 ha velik park, je v lasti kolektiva Ngā Mana Whenua o Tāmaki Makaurau (znan tudi kot kolektiv Tāmaki), upravlja pa ga organ Tūpuna Maunga o Tāmaki Makaurau (oblast Tūpuna Maunga). Domena meji na 425 arov parka Cornwall, kar skupaj ustvarja 540 arov javnih zelenih površin. Do vrha hriba je vedno dostop peš, toda zaradi antisocialnega vedenja, vključno s pitjem alkohola, vandalizmom in kriminalom, je bil cestni dostop do vrha po mraku leta 2008 zaprt. Zaradi duhovnega in kulturnega pomena Maungakiekie / One Tree Hill za Māore in zaradi varnosti pešcev je bila cesta do vrha marca 2019 trajno zaprta za večino vozil.<ref>{{navedi splet |title=Changes to vehicle access on Tūpuna Maunga |url=http://www.aucklandcouncil.govt.nz/about-auckland-council/how-auckland-council-works/kaupapa-maori/comanagement-authorities-boards/tupuna-maunga-tamaki-makaurau-authority/Pages/changes-vehicle-access-tupuna-maunga.aspx |access-date=2022-07-17 |website=Auckland Council |language=en |archive-date=2022-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221005173435/https://www.aucklandcouncil.govt.nz/about-auckland-council/how-auckland-council-works/kaupapa-maori/comanagement-authorities-boards/tupuna-maunga-tamaki-makaurau-authority/Pages/changes-vehicle-access-tupuna-maunga.aspx |url-status=dead }}</ref> Območje obsega dva parka, One Tree Hill Domain in Cornwall Park, ki sta drug poleg drugega in ju zato pogosto dojemajo kot enega. Domena One Tree Hill je odprta za javnost in jo je prej upravljal mestni svet Aucklanda, od leta 2012 pa je v lasti in upravljanju oblasti Tūpuna Maunga. Vse odločitve sprejemajo lastniki, ki so manjše vsakodnevne operacije prenesli na Cornwall Park Trust. Cornwall Park je zasebni park, odprt tudi za javnost, ki ga upravlja Cornwall Park Trust Board. Dotacija sklada vključuje dohodek od zakupljenih nepremičnin, ki mejijo na meje parka.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cornwallpark.co.nz/index.php?s=6|title=Ground Leases and Conditions of Entry|website=www.cornwallpark.co.nz|access-date=2017-09-20}}</ref> Ker je domena One Tree Hill visoka in razmeroma osrednja, jo je mesto dolgo uporabljalo za zbiralnike pitne vode. Prvi izmed njih je bil zgrajen leta 1900 na vrhu zahodnega vrha; čeprav ni več v uporabi, majhna struktura ostaja na mestu. Kasneje je bilo pod zemljo zgrajenih še pet rezervoarjev, zadnji je bil dokončan leta 1977. Trenutno se uporabljajo za vzdrževanje oskrbe območja Onehunga in rezervoarjev na vrhu Maungawhau / Mount Eden. === Cornwall Park === Cornwall Park, ki meji na domeno One Tree Hill, je sir John Logan Campbell dal zasebnemu skladu, ki ga je ustanovil, da bi bilo zemljišče za javno uporabo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cornwallpark.co.nz/index.php?s=2|title=About Us|website=www.cornwallpark.co.nz|access-date=2017-09-20}}</ref> === Pogodbena poravnava === V pogodbi iz Waitange iz leta 2014 med krono in kolektivom Ngā Mana Whenua o Tāmaki Makaurau iz 13 aucklandskih ''iwi'' in ''hapu'' (znanih tudi kot kolektiv Tāmaki) je bilo lastništvo nad 14 Tūpuna Maunga iz Tāmaki Makaurau / Auckland dodeljeno kolektiv, vključno z vulkanom z uradnim imenom Maungakiekie / One Tree Hill. Zakonodaja je določala, da je zemljišče v skrbništvu »v skupno korist Ngā Mana Whenua o Tāmaki Makaurau in drugih prebivalcev Aucklanda«. Organ Tūpuna Maunga o Tāmaki Makaurau ali organ Tūpuna Maunga (TMA) je soupravna organizacija, ustanovljena za upravljanje 14 Tūpuna Maunga. Svet Aucklanda upravlja Tūpuna Maunga pod vodstvom TMA. == Obelisk == [[File:Onetreehill monument01.jpg|right|thumb|upright|Detajl obeliska]] Na vrhu hriba je [[obelisk]], spomenik Maorom.<ref name=obelisk>{{navedi novice|title=Maori Memorial. Obelisk on One Tree Hill. Scheme to divert fund.|url=http://paperspast.natlib.govt.nz/cgi-bin/paperspast?a=d&cl=search&d=AS19310319.2.84&srpos=1&e=-------100--1----0goldstine+obelisk--|accessdate=21 April 2013|work= Auckland Star|date=19 March 1931}}</ref> Pred obeliskom stoji bronasti kip maorskega bojevnika. Kamniti obelisk je zasnoval Richard Atkinson Abbot in je bil dokončan leta 1940, vendar je bilo odkritje obeliska odloženo do 24. aprila 1948 po drugi svetovni vojni. To je bilo v skladu z maorsko navado, da v času prelivanja krvi niso imeli takšnih slovesnosti. Pod njim je grob sira Johna Logana Campbella, ki je zapustil 5000 funtov za obelisk. Njegov grob je navadna granitna plošča, okrašena le z bronastim vencem. Leži na sredini razgledne ploščadi, na osi z glavnima spominskima ploščama na podnožju obeliska in bronastim kipom bojevnika. Campbell je, tako kot mnogi evropski Novozelandci njegove generacije, pričakoval, da bodo Maori postopoma izumrli in da bo impresiven spomenik najprimernejši simbol za ohranitev njihovega spomina. Do 1930-ih se to očitno ni zgodilo in nekateri so menili, da je izraz 'spomin' neprimeren, številni Maori pa so nasprotovali njegovi uporabi. Med gradnjo obeliska je bil podan predlog, da bi ga opisali kot stolp ob stoletnici, ki bi obeležil stoletnico podpisa pogodbe v Waitangiju in ne kot spomenik.<ref name=obeliskname>{{navedi novice |title=Delay encountered |url= https://paperspast.natlib.govt.nz/cgi-bin/paperspast?a=d&cl=search&d=AS19400822.2.75&srpos=1&e=-------100--1----0delay+encountered+goldstine-- |accessdate=21 April 2013 |work= Auckland Star |date=22 August 1940}}</ref> Zaklenjena vrata so vgrajena v vzhodno ploščo na dnu obeliska. To omogoča dostop do majhne sobe, iz katere vodi navpična lestev znotraj samega stebra. Na vrhu je majhno okno, ki gleda proti severu, in loputa za servisiranje opozorilne lučke letala. == Observatorij Stardome == Observatorij Stardome (prej znan kot observatorij Auckland) je znotraj domene One Tree Hill in vsebuje dva teleskopa in planetarij. Observatorij je med drugimi raziskavami odkril in poimenoval asteroid 19620 Auckland. Njegove trenutne funkcije združujejo zabavo in izobraževanje (prek planetarija in prek javnega dostopa do starejšega teleskopa) ter tekoče raziskave z obema teleskopoma. Upravlja ga dobrodelni sklad. == Drevesa na vrhu == [[File:One Tree Hill Auckland in the 1990s.jpg|thumb|Maungakiekie / One Tree Hill z osamljenim borovcem Monterey, leta 1996.]] [[File:Maungakiekie_tōtara_and_pōhutukawa_2022.JPG|thumb|Mlada tōtara in [[Novozelandsko božično drevo|pōhutukawa]] na Maungakiekie za nadomestitev izgubljenih posameznih dreves, 2022]] Med konfederacijo Waiohua v 17. in 18. stoletju je bil vrh (''maunga'') znan po enem drevesu [[Podocarpus totara|tōtara]].{{sfn|Mackintosh|2021|pp=125, 216}} Ko je bil Auckland ustanovljen kot kolonialno mesto, je blizu ''tihi'' stalo drevo, ki je ''maunga'' dalo angleško ime. Dva zapisa ga identificirata kot [[Novozelandsko božično drevo|pōhutukawa]] (''Metrosideros excelsa''). To drevo je posekal naseljenec Pākehā leta 1852, kot dejanje vandalizma v enem poročilu ali za drva v drugem. Eksotični bor Monterey je leta 1875 zasadil John Logan Campbell, da bi nadomestil tōtara ali pōhutukawa. Campbell je večkrat poskušal gojiti avtohtona drevesa na ''tihi'', vendar drevesa niso uspela preživeti - le dva bora, ki sta bila prvotno del zavetnega pasu za avtohtona drevesa, sta preživela dolgo. Toda leta 1960 je bil eden od obeh padel v drugem napadu. Preostalo drevo so maorski aktivisti pozneje dvakrat napadli z motornimi žagami, da bi opozorili na krivice, ki jih je novozelandska vlada povzročila Maorom. Prvi napad se je zgodil 28. oktobra 1994, na obletnico razglasitve neodvisnosti leta 1835.<ref>''[http://aotearoa.wellington.net.nz/back/tumoana/index.htm The Evolution of Contemporary Maori Protest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060818121728/http://aotearoa.wellington.net.nz/back/tumoana/index.htm |date=18 August 2006 }}'' (from a Tino Rangatiratanga website)</ref> Po drugem napadu oktobra 2000 si drevo ni moglo opomoči in naslednje leto ga je Aucklandski svet odstranil zaradi nevarnosti padca. Leta 2007 je bila motorna žaga, ki jo je uporabil aktivist Mike Smith v prvem napadu, dana v prodajo na dražbenem mestu TradeMe, vendar jo je spletno mesto po pritožbah in anketi uporabnikov umaknilo. Kasneje je bila objavljena na eBayu. Motorna žaga je zdaj v zbirki [[Novozelandski muzej Te Papa Tongarewa|muzeja Nove Zelandije Te Papa Tongarewa]].<ref>{{navedi splet |website=Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa |title=Chain saw |url=https://collections.tepapa.govt.nz/object/988531 |accessdate=1 August 2018}}</ref> Slovesnost ob zori, ki jo je izvedla oblast Tūpuna Maunga, je potekala na Maungakiekieju 11. junija 2016, na kateri so posadili devet mladih tōtara in pōhutukawa, vzgojenih iz starševskih dreves na vrhu. Najmočnejše posamezno drevo bo sčasoma ostalo in dodana bo kiekie.<ref>{{navedi novice |url=http://www.stuff.co.nz/auckland/local-news/80961808/hundreds-turn-out-for-one-tree-hill-planting |title=Hundreds turn out for One Tree Hill planting |author=Simon Maude |publisher=Stuff.co.nz |work=Auckland Now |date=11 June 2016 |accessdate=11 June 2016}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Maungakiekie/One Tree Hill planting symbol of new Auckland |url=https://ourauckland.aucklandcouncil.govt.nz/news/2015/10/maungakiekie-one-tree-hill-planting-symbol-of-new-auckland/ |access-date=2022-07-18 |website=OurAuckland |language=en }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2021 je The Spinoff izdelal kratek dokumentarec o motorni žagi z naslovom »Motorna žaga, uporabljena na One Tree Hill in slišana po Aotearoi«.<ref>{{navedi splet |last=Rose |first=Hanahiva |date=2021-04-15 |title=The rise and fall of the pine on One Tree Hill |url=https://thespinoff.co.nz/atea/15-04-2021/the-rise-and-fall-of-the-pine-on-one-tree-hill?fbclid=IwAR2KhrYtbkSvyHpblmUEvr-gPxeISw7ORvcGDvZ7A-FSYUxy4M8wd7onEH8 |access-date=2022-07-17 |website=The Spinoff}}</ref> == V popularni kulturi == Irska rock skupina [[U2]] je napisala pesem o hribu, ''One Tree Hill'', ki se je pojavila na njihovem albumu ''The Joshua Tree''. Napisana je bila v čast Novozelandcu Gregu Carrollu, zaposlenemu v skupini, ki je 3. julija 1986 umrl v nesreči z motorjem v Dublinu. Poimenovanje najstniške televizijske drame ''One Tree Hill'' in zadnje epizode serije je navdihnila pesem skupine U2. V seriji Andy Hargrove prihaja iz Nove Zelandije. Njegova mati je družino preselila v Tree Hill v Severni Karolini zaradi običajnega imena. Asteroid 23988 Maungakiekie je po hribu poimenoval Ian P. Griffin, britanski astronom. [[Asteroid]] so odkrili na observatoriju Auckland, ki se nahaja v domeni One Tree Hill, kilometer jugozahodno od vrha. [[Mozilla Firefox]] 0.9 je rezident Aucklanda in (takrat) glavni inženir Firefoxa Ben Goodger poimenoval One Tree Hill. Ameriška televizijska serija ''One Tree Hill'' se sklicuje na One Tree Hill v Aucklandu, ko lik Karen Roe hodi z likom Andyjem Hargrovom (ki ga igra novozelandski igralec Kieren Hutchison), on pa govori o svoji domovini Novi Zelandiji. One Tree Hill se je pojavil v dveh sezonah serije ''The Amazing Race: The Amazing Race 2'' in ''HaMerotz LaMillion 1.''<ref>{{navedi knjigo|last=Castro|first=Adam-Troy|title=My Ox Is Broken!: Roadblocks, Detours, Fast Forwards and Other Great Moments from Tv's 'the Amazing Race'|publisher=BenBella Books|date=2006|page=136|isbn=9781941631454|url=https://books.google.com/books?id=tHovBgAAQBAJ&pg=PA136}}</ref><ref>{{cite episode|series=HaMerotz LaMillion|season=1|number=19|network=Channel 2}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category-inline|One Tree Hill, New Zealand}} * [http://www.aucklandcouncil.govt.nz/EN/parksfacilities/premierparks/Pages/onetreehill.aspx One Tree Hill] (official Auckland Council mention) * [http://www.cornwallpark.co.nz Cornwall Park] (official website of the park surrounding One Tree Hill) * [http://www.aucklandcity.govt.nz/dbtw-wpd/exec/dbtwpub.dll?AC=SEE_ALSO&QF0=Subjects&QI0==%22One+Tree+Hill%22&XC=/dbtw-wpd/exec/dbtwpub.dll&BU=http%3A%2F%2Fwww.aucklandcity.govt.nz%2Fdbtw-wpd%2FHeritageImages%2Findex.htm&TN=heritageimages&SN=AUTO4110&SE=1741&RN=0&MR=20&TR=0&TX=1000&ES=0&CS=1&XP=&RF=HIOReport&EF=&DF=HIORecord&RL=0&EL=0&DL=0&NP=2&ID=&MF=WPEngMsg.ini&MQ=&TI=0&DT=&ST=0&IR=60385&NR=1&NB=0&SV=0&SS=1&BG=&FG=&QS=index&OEX=ISO-8859-1&OEH=ISO-8859-1 Photographs of Maungakiekie] held in Auckland Libraries' heritage collections. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Auckland]] [[Kategorija:Gore Nove Zelandije]] [[Kategorija:Vulkani na Novi Zelandiji]] [[Kategorija:Maorska kultura]] i3txuv5plc7sf0dozf1a5tdaq2ey6bh 0 562002 6675892 6606173 2026-05-15T06:09:00Z Upwinxp 126544 doslednost pri (ne)navajanju vzdevkov 6675892 wikitext text/x-wiki {{ta|glasbeni skupini|Katarina Velika}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Ekatarina Velika |Img = Ekatarina Velika clani skupine.jpg |Img_capt = Člani skupine |Img_size = |Landscape = yes |Background = group_or_band |Origin = [[Beograd]] |Genre = [[postpunk]], [[alternativni rock]], [[art rock]], [[psihedelični rock]], [[gotik rock]] |Years_active = 1982–1994 |Label = [[RTV Ljubljana]], [[PGP-RTB]] |Associated_acts = |Current_members = |Past_members = Milan Mladenović<br/>Margita Stefanović<br/>Bojan Pečar<br/>Dragomir Mihajlović<br/>Ivica Vdović<br/>Ivan Fece<br/>Ivan Ranković<br/>Srđan Todorović<br/>Marko Milivojević<br/>Dragiša Uskoković }} '''Ekatarina Velika''' ('''EKV''') je nekdanja [[rock]] [[Glasbena skupina|skupina]] iz [[Beograd]]a. Jedro skupine so predstavljali kitarist in pevec [[Milan Mladenović]], basist [[Bojan Pečar]] in klaviaturistka [[Margita Stefanović]]. == Kariera == === Začetek === Glasbena skupina ''Katarina II'' je nastala leta 1982 v Beogradu. Po razpadu skupine [[Šarlo akrobata]] so jo ustanovili pevec Milan Mladenović, kitarist Dragomir „Gagi“ Mihajlović, basist Švaba Radomirović in bobnar Dušan Dejanović. Ime je skupina dobila po Mihajlovićevi nesrečni ljubezni, dekletu po imenu Katarina. Leta 1982 se je skupini pridružila klaviaturistka Margita „Magi“ Stefanović. Kmalu zatem je Radomirović odšel k skupini [[Du Du A]], Dušan Dejanović pa v [[Disciplina kičme|Disciplino kičme]], zato je bobne nekaj časa igral Branko „Mango“ Kuštrin. V začetku leta 1983 je na mesto bobnarja prišel Ivica „Vd“ Vdović, bivši bobnar Šarla akrobate, basist pa je postal Bojan Pečar (prej VIA Talas). Končna in poslednja postava skupine Katarina II – Mladenović, Mihajlović, Stefanović, Pečar in Vdović – je leta 1983 pričela z delom na debitantskem albumu. === 80. leta === ==== ''Katarina II'' ==== Spomladi 1983 se je Katarina II udeležila zagrebškega bienala in bila deležna solidnih kritik. Material za prvi album so posneli kmalu zatem, kot gost pa se je na njem pojavil igralec [[Svetislav Goncić]]. Snemali so v studiu „Druga maca“, katerega lastnika Enca Lesića je Mladenović poznal iz časa skupine Šarlo akrobata. Zaradi slabih pogojev snemanja je material propadel, skupina pa je morala celoten album posneti na novo. Na vabilo glasbenika [[Srđan Marjanović|Srđana Marjanovića]] so to storili naslednje leto v studiu [[ZKP RTLJ]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Debitantski album z naslovom ''[[Katarina II (album)|Katarina II]]'' je naposled izšel leta 1984. Večino besedil je napisal Mladenović, z izjemo besedil za pesmi „Vrt“ in „Platforme“, ki jih je napisal Mihajlović, za pesem „Kad krenem ka...“, ki ga je napisala Margita Stefanović, in za pesem „Treba da se čisti“, pod katero so se podpisali skupaj. V večini pesmi je skupina uspešno povezala Mladenovićeva besedila z energičnim zvokom [[Novi val (glasba)|novega vala]]. Pogosto velja za „najčistejšo“ izdajo skupine. Komercialnega uspeha album ni dosegel zaradi svojega umetniškega koncepta, kot tudi dejstva, da je bil objavljen v vsega 3000 primerkih. Kmalu po izidu albuma je skupina znova spremenila sestavo. Nesoglasja med Mladenovićem in Mihajlovićem, ki so obstajala že v času njune prve skupine Limunovo drvo, so se nadaljevala. Mihajlović je kmalu prišel navzkriž z zakonom in moral v zapor, po izpustu pa so ga obvestili, da ni več član skupine. Ker je trdil, da mu pripadajo avtorske pravice za ime ''Katarina II'', si je skupina izbrala novo ime ''Ekatarina Velika'' (po ruski carici [[Katarina Velika|Katarini Veliki]]), pozneje okrajšano v EKV, in pod tem imenom delovala do konca kariere. Zaradi težav z drogami in zdravjem je skupino kmalu zapustil tudi bobnar Vdović in prešel k Du Du A. Zamenjal ga je Ivan Fece Firči, nekdanji član skupin [[Luna (glasbena skupina)|Luna]] in [[Džakarta (glasbena skupina)|Džakarta]]. ==== ''Ekatarina Velika'' ==== Z rednimi koncertnimi nastopi po [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] (z zlasti pogostimi koncerti v [[Zagreb]]u, Ljubljani in Beogradu) ter predvajanjem spotov na televiziji je Ekatarina Velika počasi dosegla večji krog oboževalcev. Leta 1985 so izdali drugi album z nazivom ''[[Ekatarina Velika (album)|Ekatarina Velika]]''. Album je posnet v zagrebškem studiu SIM s producentom Vladimirjem Smolcem, na njem pa se kot gosti pojavijo [[Massimo Savić]], tedaj pevec hrvaške glasbene skupine Dorian Gray, kot tudi Tomo In der Mühlen, kitarist skupine [[Karlowy Vary]]. Pesmi z novega albuma so bile v primerjavi s predhodnim opazno hitrejšega ritma in energičnejše, kljub temu pa so obdržale odlike skupine: globoko subtilni toni in Mladenovićeva hermetična, introspektivna in metaforična besedila. Z naslovnico, ki si jo je zamislil in oblikoval [[Dušan Gerzić]], je pokazal tudi umetniške ambicije, prikazujoč člane skupine, oslikane v indijanske obredne tetovaže. Drugi album je skupini prinesel prve prave uspešnice: „Oči boje meda“, „Tattoo“ in „Modro i zeleno“. Zunaj Jugoslavije so prvič nastopili 22. marca 1985 na prireditvi „Dnevi kulture“ v italijanskem [[Torino|Torinu]], in napravili pozitiven vtis. Drug viden nastop je bil koncert v Zagrebu, ki je bil del tradicionalne „izmenjave“ glasbenih skupin med Beogradom in Zagrebom ''Bolje vas našli''. Poleti 1985 je bobnar Fece odšel na obvezno služenje vojaškega roka; želeli so ga nadomestiti s Srđanom Todorovićem, ki pa jih je takrat zavrnil, namesto njega se jim je pridružil Ivan „Raka“ Ranković (prej ''Tvrdo srce i velike uši''). ==== ''S’ vetrom uz lice'' ==== Tretji album, ki je nosil naslov ''[[S’ vetrom uz lice]]'', je izšel leta 1986 in skupino izstrelil med zvezde. Album so producirali Mladenović, Stefanovićeva in Dragan Čačinović, imel pa je „spoliran“ zvok s poudarjenimi klaviaturami in uporabo 8-bitnega samplerja „E-mu Emulator II“. Uspešnice tega albuma so vključevale pesmi „Budi sam na ulici“, „Kao da je bilo nekad“, „Ti si sav moj bol“ in „Novac u rukama“. Ob komercialnem uspehu je ''S’ vetrom uz lice'' doživel dokaj ravnodušen sprejem kritike, ki se je pritoževala, da njegov zvok preveč spominja na britansko skupino [[Simple Minds]]. V tem času je bila skupina tudi koncertno zelo aktivna in nastopala po mestih širom Jugoslavije. Na koncertu 2. novembra 1986 v zagrebškem klubu ''Kulušić'' je bil posnet njihov prvi živi album, ki je izšel naknadno v začetku leta 1987 z naslovom ''EKV 19LIVE!86''. Istega leta je skupina ob povratku s turneje v Beograd zmagovito zaključila koncertno sezono s serijo šestih razprodanih koncertov v beograjskem ''Domu omladine''. Spomladi tega leta se je Ivan Ranković odločil zapustiti skupino in s prijatelji iz svojega starega benda Tvrdo srce i velike uši ustanovil skupino Ulica od meseca. Novi bobnar je postal [[Srđan Todorović|Srđan „Žika“ Todorović]] (pred tem v skupinah [[Radnička kontrola]], [[Bezobrazno zeleno]], [[Disciplina kičme]]), ki je svoj prvi koncert s skupino odigral v [[Pariz|pariškem]] klubu ''La Locomotive''. Todorović je v skupino prišel iz Discipline kičme, ki je že od začetka veljala za neke vrste tekmeca najprej ''Katarini II'', nato pa še ''Ekatarini Veliki''. ==== ''Ljubav'' ==== Po spremembi zasedbe je skupina posnela četrti studijski album z naslovom ''[[Ljubav]]'', ki je izšel v drugi polovici leta 1987. Album splošno velja za najboljše delo skupine, kot tudi za eno najboljših rockovskih izdaj na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Opredeljuje ga bolj na kitaro osredotočen in spoliran zvok, ki je bil plod sodelovanja z novim producentom, avstralskim glasbenikom Theodorom Yannijem. Močno stiliziran ovitek sta osmislila in oblikovala Margita Stefanović in umetnik Vuk Vidor. Kot uspešnice so z albuma izstopale pesmi „Zemlja“, „Pored mene“, „Ljubav“, „7 dana“ in „Ljudi iz gradova“, nekateri pa v Mladenovićevih besedilih zaznavajo prve sledove depresije, pri čemer največkrat izpostavljajo besedilo pesmi „Tonemo“. Skupina je imela v tem obdobju status koncertne atrakcije, ki ga je potrdila z razprodanim koncertom v beograjski hali „Pionir“ 26. decembra 1987. Začetek 1988 so začeli novo turnejo, na kateri sta se jim priključila pevec in kitarist beograjske skupine [[Van Gogh (glasbena skupina)|Van Gogh]] Zvonimir Đukić „Đule“ in bivša pevka skupine [[Oktobar 1864]] Tanja Jovićević. V tem času se je skupini spet pridružil Fece namesto Srđana Todorovića; v njej je ostal vsega nekaj mesecev, nato pa se v maju 1988 odselil v [[New York]]. Po njegovem odhodu se je Todorović vrnil v skupino. ==== ''Samo par godina za nas'' ==== Leta 1989 je skupina izdala ''[[Samo par godina za nas]]'', peti studijski album. Kritiki so ga doživeli kot golo konceptualno kopijo albuma ''Ljubav''. Za razliko od blago temnega zvena in pretežno hitrejših ritmov na albumu ''Ljubav'' pa je ritem albuma ''Samo par godina za nas'' počasnejši, melodije pa zvočno veliko „motnejše“, ki skupaj nosijo slutnje prihajajočih političnih in socialnih pretresov, ki bodo zajeli Jugoslavijo začetek 90-ih. Najuspešnejše pesmi z albuma so „Krug“, „Srce“ in „Par godina za nas“. Slednjo so novembra 2006 poslušalci beograjskega radia [[B92]] izglasovali za najboljšo jugoslovansko pesem vseh časov. Milan Mladenović je v intervjuju za oddajo RTS TVB „TV Poster“ leta 1992 izjavil, da je „Par godina za nas“ najboljša pesem, ki jo je Ekatarina Velika napravila. === 90. leta === ==== ''Dum dum'' ==== Albumu ''Samo par godina za nas'' je sledila najtežja sprememba postave, ki jo je skupina težko prenesla. Todorović je zapustil skupino in se posvetil igralski karieri, Bojan Pečar pa se je odselil v [[London]]. Medtem ko je bil odhod Todorovića bolj ali manj še ena zamenjava za bobni, je bil odhod Pečarja velika izguba, s katero je skupina ostala brez enega svojih ključnih članov. Mladenović in Stefanovićeva sta nadaljevala aktivnost skupine in kot novega bobnarja vključila Marka Milivojevića (prej v skupinah „[[U škripcu]]“, „[[Partibrejkers]]“), basist pa je bil na koncertih v tem času Miško Plavi. Spomladi 1991 je izšel album ''[[Dum dum]]'', na katerem sta bas odigrala Bata Božanić in Dušan Petrović. ''Dum dum'' velja za najtemačnejši album skupine, ki odraža tedanje splošno vzdušje v Jugoslaviji, počasi razpadajoči in pred [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|državljansko vojno]]. ==== ''Neko nas posmatra'' ==== V letih 1992 in 1993 je EKV nastopala z basistom Dragišem Uskokovićem, vključno z nastopi na protivojnih koncertih na [[Dunaj|Dunaju]], v [[Praga|Pragi]] in [[Berlin|Berlinu]]. Maja 1993 je nova postava objavila album ''[[Neko nas posmatra]]'', ki je bil nasprotje predhodnega s toplejšim in pristopnejšim zvokom ter komunikativnejšimi in bolj odprtimi temami, posebej očitnimi v pesmih „Zajedno“, „Just let me play some modern R'n'R music“, „Jadransko more“ in „Ponos“. Je tudi prvi in edini album EKV, ki vsebuje priredbo, in sicer pesmi „Istina mašina“ jugoslovanske rockovske skupine [[Time (glasbena skupina)|Time]]. Zaradi enostavnih glasbenih aranžmajev in tekstualnih konceptov je album obveljal za najslabše delo EKV, ki pa se ga je z leti začelo bolj ceniti. === Konec === Začetek leta 1994 je bila Ekatarina Velika neaktivna. Mladenović je spomladi odpotoval v [[Brazilija|Brazilijo]], kjer je s prijateljem glasbenikom Mitrom Subotićem Subom in skupino brazilskih glasbenikov sodeloval pri albumu ''[[Angel's Breath]]''. Po njegovem povratku v Beograd je EKV nadaljevala s koncerti ter pričela oblikovati zamisli za nove pesmi. O prihajajočem albumu „''Ponovo zajedno''“ je v poznejših intervjujih govorila Margita, obstajajo pa znaki, da se je Milan želel posvetiti le še projektu Angel's Breath. Avgusta 1994 je skupina igrala na festivalu v [[Budva|Budvi]], kar je bil njihov zadnji koncertni nastop. Naslednjega dne so Milana Mladenovića sprejeli v bolnišnico. Oktobra so mu odkrili [[Rak trebušne slinavke|raka trebušne slinavke]] z metastazami na drugih organih, bil je tudi pozitiven na dva tipa HIV. Mesec dni pozneje, 5. novembra 1994, je 36-letni Mladenović v Beogradu umrl. Z njegovo smrtjo je Ekatarina Velika prenehala obstajati. Bojan Pečar je umrl v Londonu za [[Srčni napad|srčnim napadom]] 13. oktobra 1998 (star 38 let). Margita Stefanović je umrla 18. septembra 2002 v Beogradu (stara 43 let) za [[Aids|aidsom]] oz. toksoplazmozo. Ostala nekdanja člana skupine, ki sta preminila, sta Ivica Vdović (imel aids, umrl 1992) in Dušan Dejanović (tudi trpel za aidsom, umrl 16. novembra 2000 v Beogradu). == Zapuščina == Ekatarina Velika velja za eno najvplivnejših glasbenih skupin na območju bivše Jugoslavije, kot tudi za eno najpomembnejših skupin jugoslovanske rock scene. Ena od skupin, pri katerih prepoznavajo velik vpliv Ekatarine Velike, je [[Van Gogh (glasbena skupina)|Van Gogh]], ki se je povzpel do statusa ene najpriljubljenejših rockovskih skupin v Srbiji v drugi polovici 90-ih, ki pa so ga tudi pogosto kritizirali zaradi pretirane nagnjenosti k imitiranju EKV, zlasti v besedilih pesmi. Druga skupina, na katero je Ekatarina Velika močno vplivala, je [[Blok aut|Block Out]], ki je posnela priredbo njihove pesmi „Soba“ in ki pogosto izvaja njihove pesmi na svojih koncertih. Leta 2003 je izšel „tribute“ album ''Kao da je bilo nekad'', posvečen Milanu Mladenoviću. Vseboval je 15 priredb Mladenovićevih pesmi (14 EKV in eno Šarla akrobate), ki jih je odigrala vrsta glasbenikov različnih generacij, od [[Dado Topić|Dada Topića]], sodobnikov EKV, kot so [[Električni orgazam]], [[Darko Rundek]], [[Partibrejkers]], do mlajših ustvarjalcev, kot so [[Jarboli]], [[Darkwood Dub]] in Block Out. Drugi takšen je bil živi album ''Jako dobar tattoo – Tribute to EKV'', posnet na koncertu 22. februarja 2003 v zagrebški Tvornici. Knjiga [[YU 100: najbolji albumi jugoslovenske rok i pop muzike]] je na seznam uvrstila dva albuma skupine: ''S' vetrom uz lice'' (26. mesto) in ''Katarina II'' (68. mesto). Hrvaška izdaja revije [[Rolling Stone]] je leta 2015 na svoj seznam stotih najboljših jugoslovanskih albumov uvrstila tri: ''S' vetrom uz lice'' (10.), ''Katarina II'' (29.) in ''Ekatarina Velika'' (44.). Seznam [[Rock Express 100 najboljših jugoslovanskih rock skladb vseh časov]] je vseboval pet pesmi EKV: „Krug“ (3.), „Par godina za nas“ (11.), „Ti si sav moj bol“ (41.), „Zemlja“ (54.) in „7 dana“ (86.). == Člani == * [[Milan Mladenović]] – vokal, [[kitara]] <small>(februar 1982–poletje 1994)</small> * Dragomir „Gagi“ Mihajlović – kitara <small>(februar 1982–1984)</small> * Zoran „Švaba“ Radomirović – [[bas kitara]] <small>(februar 1982–konec 1982)</small> * Dušan „Džindžer“ Dejanović – [[bobni]] <small>(februar 1982–konec 1982)</small> * Branko „Mango“ Kuštrin – bobni <small>(februar 1982–začetek 1983)</small> * [[Margita Stefanović|Margita „Magi“ Stefanović]] – [[klavir]], [[klaviature]] <small>(konec 1982–poletje 1994)</small> * [[Bojan Pečar]] – bas kitara <small>(začetek 1983–december 1990)</small> * [[Ivica Vdović|Ivica „Vd“ Vdović]] – bobni <small>(začetek 1983–jesen 1984)</small> * [[Ivan Fece Firči]] – bobni <small>(jesen 1984–poletje 1985; začetek 1988–maj 1988)</small> * Ivan „Raka“ Ranković – bobni <small>(poletje 1985–začetek 1987)</small> * [[Srđan Todorović|Srđan „Žika“ Todorović]] – bobni <small>(začetek 1987–začetek 1988; maj 1988–začetek 1990)</small> * Marko Milivojević – bobni <small>(začetek 1990–poletje 1994)</small> * Milivoje Petrović „Miško Plavi“ – bas kitara <small>(pomlad 1991–poletje 1991)</small> * Dušan Petrović, Slobodan „Bata“ Božanić – studijska baskitarista <small>(pomlad 1991)</small> * Dragiša „Ćima“ Uskoković – bas kitara <small>(jesen 1991–konec 1993)</small> * Boško „Bole“ Stanojević – bas kitara <small>(april–avgust 1994)</small> == Diskografija == {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} === Studijski albumi === *''[[Katarina II (album)|Katarina II]]'' (1984) *''[[Ekatarina Velika (album)|Ekatarina Velika]]'' (1985) *''[[S’ vetrom uz lice]]'' (1986) *''[[Ljubav]]'' (1987) *''[[Samo par godina za nas]]'' (1989) *''[[Dum dum]]'' (1991) *''[[Neko nas posmatra]]'' (1993) {{col-break|gap=2em}} === Albumi v živo === * ''EKV 19LIVE!86'' (1987) * ''Live '88'' (1997) * ''Kao u snu: EKV - Live '91.'' (2001) === Kompilacije === * ''EKV revisited'' (2007) {{col-end}} == Literatura == * {{navedi knjigo |last=Janjatović |first= Petar |title=Ilustrovana YU rock enciklopedija |year=1998 |publisher= |location= Beograd|id=}} * {{navedi knjigo |last=Janjatović |first= Petar |title=Ex YU rock enciklopedija |year=2003 |publisher=Čigoja štampa |location=Beograd |id={{COBISS|ID=137175308}}}} * ''EKV'' (Kamenko, Beograd 1990) – knjiga fotografij * Rigonat, Flavio Ur.: ''Dečak iz vode: Milan Mladenović''. (Beograd: L. O. M., 1997) * Žikić, Aleksandar: ''Mesto u mećavi''. (Beograd: Matica srpska, 1999) * Milodanović, Perica: ''Kao da je bilo nekad: priručnik o beogradskoj rok grupi Ekatarina Velika'' (Subotica, 2000) * Zorica Bajin-Đukanović: ''Memento: EKV: fotografije :Galerija Grafički kolektiv}'' (Beograd, Galerija Grafički kolektiv, 2004) * Ilić, Aleksandar: „Vrati unatrag“ (Beograd, 2008) == Zunanje povezave == * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jugoslovanske glasbene skupine]] [[Kategorija:Srbske glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1994]] [[Kategorija:Rock skupine]] luyeqhqv97wrihfhkzekxi5gsr6pbv7 0 566615 6675763 6301808 2026-05-14T17:19:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675763 wikitext text/x-wiki {{Chembox | ImageFile = Methylmalonic acid.svg | ImageSize = | OtherNames = Methylmalonic acid | PIN = Methylpropanedioic acid | Section1 = {{Chembox Identifiers | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | CASNo=516-05-2 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8LL8S712J7 | PubChem=487 | SMILES=CC(C(=O)O)C(=O)O | ChEBI = 30860 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | MeSHName=Methylmalonic+acid | EINECS = 208-219-5 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|changed|chemspider}} | ChemSpiderID = 473 | InChI = 1/C4H6O4/c1-2(3(5)6)4(7)8/h2H,1H3,(H,5,6)(H,7,8) | InChIKey = ZIYVHBGGAOATLY-UHFFFAOYAT | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|changed|chemspider}} | StdInChI = 1S/C4H6O4/c1-2(3(5)6)4(7)8/h2H,1H3,(H,5,6)(H,7,8) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|changed|chemspider}} | StdInChIKey = ZIYVHBGGAOATLY-UHFFFAOYSA-N | RTECS = | KEGG_Ref = {{keggcite|changed|kegg}} | KEGG = C02170 }} | Section2 = {{Chembox Properties | C=4 | H=6 | O=4 | MolarMass=118.088 g/mol | Appearance= | Density= 1.455 g/cm⁻³ | MeltingPtC= 134 | BoilingPt= | Solubility= | pKa = pK_a1 = 3,07<ref name="pKa">{{cite web|url=http://zirchrom.com/organic.htm|title=Dissociation Constants Of Organic Acids And Bases| work = ZirChrom Separations, Inc. }}</ref><br />pK_a2 = 5,76<ref name="pKa"/> }} | Section3 = {{Chembox Hazards | MainHazards= | FlashPt= | AutoignitionPt = }} | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 440476652 }} '''Metilmalonska kislina''' je [[kemijska spojina]] iz skupine [[dikarboksilna kislina|dikarboksilnih kislin]]. Sestavljena je iz osnovne strukture [[Malonska kislina|malonske kisline]] in ima tudi [[Metilna skupina|metilno skupino]]. [[Sol (kemija)|Soli]] metilmalonske kisline se imenujejo '''metilmalonati'''. == Presnova == [[Slika:Propionate_pathway.svg|levo|sličica|Presnovna pot propionata s stranskim produktom metilmalonsko kislino]] Metilmalonska kislina je stranski produkt presnovne poti [[Propionska kislina|propionata]].<ref name=":3">{{Navedi časopis|last=Tejero|first=Joanne|last2=Lazure|first2=Felicia|last3=Gomes|first3=Ana P.|date=March 2024|title=Methylmalonic acid in aging and disease|url=https://doi.org/10.1016/j.tem.2023.11.001|journal=Trends in Endocrinology & Metabolism|volume=35|issue=3|pages=188–200|doi=10.1016/j.tem.2023.11.001|issn=1043-2760|pmc=10939937|pmid=38030482}}</ref> Izhodiščni viri za to so naslednji, v oklepaju pa so navedeni približni prispevki k presnovi propionata v celotnem telesu:<ref name=":4">{{Navedi časopis|last=Chandler|first=R.J.|last2=Venditti|first2=C.P.|date=September 2005|title=Genetic and genomic systems to study methylmalonic acidemia|journal=Molecular Genetics and Metabolism|language=en|volume=86|issue=1–2|pages=34–43|doi=10.1016/j.ymgme.2005.07.020|pmc=2657357|pmid=16182581}}</ref> * [[esencialne aminokisline]]: [[metionin]], [[valin]], [[treonin]] in [[izolevcin]]<ref name=":1">{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Baumgartner MR, Hörster F, Dionisi-Vici C, Haliloglu G, Karall D, Chapman KA, Huemer M, Hochuli M, Assoun M, Ballhausen D, Burlina A, Fowler B, Grünert SC, Grünewald S, Honzik T, Merinero B, Pérez-Cerdá C, Scholl-Bürgi S, Skovby F, Wijburg F, MacDonald A, Martinelli D, Sass JO, Valayannopoulos V, Chakrapani A|date=September 2014|title=Proposed guidelines for the diagnosis and management of methylmalonic and propionic acidemia|journal=Orphanet Journal of Rare Diseases|volume=9|issue=1|pages=130|doi=10.1186/s13023-014-0130-8|pmc=4180313|pmid=25205257|doi-access=free}}</ref> (~ 50 %)<ref name=":4" /> * [[Maščobna kislina|maščobne kisline]] z neparno verigo<ref name=":1" /> (~ 30 %)<ref name=":4" /> * [[propionska kislina]] iz bakterijske fermentacije<ref name=":1" /> (~ 20 %)<ref name=":4" /> * stranska veriga [[Holesterol|holesterola]]<ref name=":1" /> * [[timin]]<ref name=":2">{{Citat|last=Kovachy|first=Robin J.|title=[49] d-methylmalonyl-CoA hydrolase|date=1988|journal=Methods in Enzymology|volume=166|pages=393–400|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0076687988660514|publisher=Elsevier|language=en|doi=10.1016/s0076-6879(88)66051-4|isbn=978-0-12-182067-1|last2=Stabler|first2=Sally P.|last3=Allen|first3=Robert H.|pmid=3071714}}</ref> Propionatni [[derivat]], [[propionil-CoA]], se pretvori v D-[[metilmalonil-CoA]] s [[Propionil-CoA karboksilaza|propionil-CoA karboksilazo]] in nato v L-metilmalonil-CoA z [[Metilmalonil-CoA epimeraza|metilmalonil-CoA epimerazo]].<ref>{{Navedi časopis|last=Diogo|first=Rui|last2=Rua|first2=Inês B|last3=Ferreira|first3=Sara|last4=Nogueira|first4=Célia|last5=Pereira|first5=Cristina|last6=Rosmaninho-Salgado|first6=Joana|last7=Diogo|first7=Luísa|date=2023-10-31|title=Methylmalonyl Coenzyme A (CoA) Epimerase Deficiency, an Ultra-Rare Cause of Isolated Methylmalonic Aciduria With Predominant Neurological Features|journal=Cureus|language=en|volume=15|issue=10|doi=10.7759/cureus.48017|issn=2168-8184|pmc=10687495|pmid=38034150|doi-access=free}}</ref> Vstop v [[Krebsov cikel]] poteka s pretvorbo L-metilmalonil-CoA v [[sukcinil-CoA]] z [[Metilmalonil-CoA mutaza|L-metilmalonil-CoA mutazo]], pri čemer je kot [[kofaktor]] potreben [[Vitamin B12|vitamin B₁₂]] v obliki [[Adenozilkobalamin|adenozilkobalamina]].<ref name=":3" /> Ta pot razgradnje iz propionil-CoA v sukcinil-CoA predstavlja eno najpomembnejših [[Anaplerotične reakcije|anaplerotičnih]] poti Krebsovega cikla.<ref>{{Navedi časopis|last=Collado|first=M. Sol|last2=Armstrong|first2=Allison J.|last3=Olson|first3=Matthew|last4=Hoang|first4=Stephen A.|last5=Day|first5=Nathan|last6=Summar|first6=Marshall|last7=Chapman|first7=Kimberly A.|last8=Reardon|first8=John|last9=Figler|first9=Robert A.|last10=Wamhoff|first10=Brian R.|date=July 2020|title=Biochemical and anaplerotic applications of in vitro models of propionic acidemia and methylmalonic acidemia using patient-derived primary hepatocytes|journal=Molecular Genetics and Metabolism|language=en|volume=130|issue=3|pages=183–196|doi=10.1016/j.ymgme.2020.05.003|pmc=7337260|pmid=32451238}}</ref> Metilmalonska kislina nastane kot stranski produkt te metabolne poti, ko D-metilmalonil-CoA s pomočjo [[D-metilmalonil-CoA hidrolaza|D-metilmalonil-CoA hidrolaze]] razcepi na metilmalonsko kislino in [[Koencim A|CoA]].<ref name=":3" /><ref name=":2" /> Encim [[ACSF3|acil-CoA sintetaza, družinski član 3]] (acyl-CoA synthetase family member 3, ACSF3), je odgovoren za pretvorbo metilmalonske kisline in CoA v metilmalonil-CoA.<ref>{{Navedi splet|title=ACSF3 gene|url=https://medlineplus.gov/genetics/gene/acsf3/|accessdate=2024-04-15|website=Medlineplus}}</ref> Intracelularne [[Esteraza|esteraze]] lahko odcepijo metilno skupino (-CH₃) iz metilmalonske kisline in tako tvorijo malonsko kislino.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=McLaughlin BA, Nelson D, Silver IA, Erecinska M, Chesselet MF|date=September 1998|title=Methylmalonate toxicity in primary neuronal cultures|journal=Neuroscience|volume=86|issue=1|pages=279–290|doi=10.1016/S0306-4522(97)00594-0|pmid=9692761|doi-access=free}}</ref> == Klinični pomen == === Pomanjkanje vitamina B₁₂ === {{glavni |Pomanjkanje vitamina B12}} Povečane vrednosti metilmalonske kisline lahko kažejo na pomanjkanje vitamina B₁₂. Test je zelo občutljiv (pri osebah s pomanjkanjem vitamina B₁₂ so vrednosti skoraj vedno povišane), vendar ni zelo specifičen (tudi pri osebah, ki nimajo pomanjkanja vitamina B₁₂, so lahko vrednosti povišane).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.med.emory.edu/EMAC/curriculum/diagnosis/sensand.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121001105756/https://www.med.emory.edu/EMAC/curriculum/diagnosis/sensand.htm|archivedate=1 October 2012|title=Sensitivity and Specificity|website=Emory University School of Medicine}}</ref> Metilmalonska kislina je povišana pri 90-98 % bolnikov s pomanjkanjem vitamina B₁₂. Je manj specifična, saj ima 20-25 % bolnikov, starejših od 70 let, povišane vrednosti metilmalonske kisline, vendar jih 25-33 % nima pomanjkanja vitamina B₁₂. Zato se testiranje metilmalonske kisline pri starejših ne priporoča rutinsko.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dizziness-and-balance.com/disorders/central/b12.html|title=B12 Deficiency and Dizziness|website=www.dizziness-and-balance.com}}</ref> === Metabolične bolezni === Presežek je povezan z [[Metilmalonske acidemije|metilmalonskimi acidemijami]]. Če povišane vrednosti metilmalonske kisline spremljajo povišane vrednosti [[Malonska kislina|malonske kisline]], to lahko kaže na presnovno bolezen [[Kombinirana malonska in metilmalonska acidurija|kombinirano malonsko in metilmalonsko acidurijo]] (combined malonic and methylmalonic aciduria, CMAMMA). Z izračunom razmerja med malonsko in metilmalonsko kislino v krvni plazmi lahko CMAMMA ločimo od klasične metilmalonske acidemije.<ref>{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=de Sain-van der Velden MG, van der Ham M, Jans JJ, Visser G, Prinsen HC, Verhoeven-Duif NM, van Gassen KL, van Hasselt PM|date=2016|title=A New Approach for Fast Metabolic Diagnostics in CMAMMA|journal=JIMD Reports|publisher=Springer Berlin Heidelberg|volume=30|pages=15–22|doi=10.1007/8904_2016_531|isbn=978-3-662-53680-3|pmc=5110436|pmid=26915364}}</ref> === Rak === Kopičenje metilmalonske kisline v krvi s starostjo je povezano z napredovanjem tumorjev.<ref>{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Gomes AP, Ilter D, Low V, Endress JE, Fernández-García J, Rosenzweig A, Schild T, Broekaert D, Ahmed A, Planque M, Elia I, Han J, Kinzig C, Mullarky E, Mutvei AP, Asara J, de Cabo R, Cantley LC, Dephoure N, Fendt SM, Blenis J|date=September 2020|title=Age-induced accumulation of methylmalonic acid promotes tumour progression|journal=Nature|volume=585|issue=7824|pages=283–287|doi=10.1038/s41586-020-2630-0|pmc=7785256|pmid=32814897}}</ref> === Razraščanje bakterij v tankem črevesju === Prekomerna rast bakterij v tankem črevesu lahko povzroči tudi povišane vrednosti metilmalonske kisline zaradi tekmovanja bakterij pri absorpciji vitamina B₁₂.<ref>{{Navedi časopis|last=Dukowicz|first=Andrew C.|last2=Lacy|first2=Brian E.|last3=Levine|first3=Gary M.|date=February 2007|title=Small Intestinal Bacterial Overgrowth|journal=Gastroenterology & Hepatology|volume=3|issue=2|pages=112–122|issn=1554-7914|pmc=3099351|pmid=21960820}}</ref><ref>{{Navedi časopis|vauthors=Giannella RA, Broitman SA, Zamcheck N|date=February 1972|title=Competition between bacteria and intrinsic factor for vitamin B 12 : implications for vitamin B 12 malabsorption in intestinal bacterial overgrowth|journal=Gastroenterology|volume=62|issue=2|pages=255–260|doi=10.1016/s0016-5085(72)80177-x|pmid=4629318}}</ref> To velja za vitamin B₁₂ iz hrane in peroralnih dodatkov, izognemo pa se mu lahko z injekcijami vitamina B₁₂. Na podlagi študij primerov bolnikov s [[Sindrom kratkega črevesa|sindromom kratkega črevesa]] se domneva tudi, da razrast črevesnih bakterij povzroča povečano proizvodnjo propionske kisline, ki je predhodnica metilmalonske kisline.<ref name=":0">{{Navedi časopis|vauthors=Sentongo TA, Azzam R, Charrow J|date=April 2009|title=Vitamin B12 status, methylmalonic acidemia, and bacterial overgrowth in short bowel syndrome|journal=Journal of Pediatric Gastroenterology and Nutrition|volume=48|issue=4|pages=495–497|doi=10.1097/MPG.0b013e31817f9e5b|pmid=19322060|doi-access=free}}</ref> Pokazalo se je, da se je v teh primerih raven metilmalonske kisline z dajanjem [[Metronidazol|metronidazola]] normalizirala.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi časopis|vauthors=Jimenez L, Stamm DA, Depaula B, Duggan CP|date=January 2018|title=Is Serum Methylmalonic Acid a Reliable Biomarker of Vitamin B12 Status in Children with Short Bowel Syndrome: A Case Series|journal=The Journal of Pediatrics|volume=192|pages=259–261|doi=10.1016/j.jpeds.2017.09.024|pmc=6029886|pmid=29129351}}</ref> == Merjenje == Koncentracije metilmalonske kisline v krvi se merijo s [[Plinska kromatografija|plinsko kromatografsko]] [[Masna spektrometrija|masno spektrometrijo]] ali [[Tekočinska kromatografija z masno spektrometrijo|tekočinsko kromatografsko masno spektrometrijo]] (LC-MS), pričakovane vrednosti metilmalonske kisline pri zdravih ljudeh pa so med 73 in 271 nmol/L.<ref>{{Navedi disertacijo|url=http://scidok.sulb.uni-saarland.de/volltexte/2007/1076/pdf/Thesis.pdf|doi=10.22028/D291-20838|year=2007|title=The role of poor nutritional status and hyperhomocysteinemia in complicated pregnancy in Syria|degree=doctoralThesis|access-date=2024-09-21|archive-date=2012-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120208101902/http://scidok.sulb.uni-saarland.de/volltexte/2007/1076/pdf/Thesis.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://ltd.aruplab.com/Tests/Pub/0099431|title=Methylmalonic Acid, Serum or Plasma (Vitamin B12&nbsp;Status)|website=ltd.aruplab.com}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Karboksilne kisline]] 6i79qelm1agt5w895ntzb9dhxedvqic 0 569310 6676000 6537962 2026-05-15T10:00:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676000 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Pavel''' (Paolo) '''Hrovatin''', [[kipar]], * [[28. avgust]] [[1954]], [[Zgonik]]. == Življenje in delo == '''Pavel Hrovatin''' se je rodil v Zgoniku na [[Kras|Krasu]], oče je bil Albin, kamnosek, mati Lidia (rojena Skabar). Obvezno šolanje je opravil v slovenskih šolah v rojstni vasi in v Nabrežini, maturiral je leta 1973 na Slovenski višji srednji šoli v [[Trst|Trstu]]. Zaposlil se je kot časnikar pri [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]] v Trstu, a je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izbral samostojno poklicno pot in se posvetil umetnosti kot kipar samouk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.izvoznookno.si/Dokumenti/AKTUALNO/2018/Umetnostna%20obrt%20Zgibanka%202018-def.pdf|title=https://www.izvoznookno.si/Dokumenti/AKTUALNO/2018/Umetnostna%20obrt%20Zgibanka%202018-def.pdf|date=31. oktober 2024|website=zgibanka}}</ref> Hrovatin ima svojo delavnico v [[Briščiki|Briščikih]], v občini Zgonik nad Trstom, kjer obdeluje kraški kamen (repen, nabrežinec, apnenčev kapnik alabaster). V figurativno originalnem stilu ga oblikuje v nizke reliefe različnih velikosti, ustvarja pa tudi abstraktne primerke. V svoji delavnici ustvarja tudi originalne vodomete, mize, obeske in uhane, vaze, ure, male in večje krožnike, v katerih se barve različnih kamnov prelivajo iz ene v drugo, kot kraška pokrajina v jesenskem času.<ref>{{Navedi splet|title=Umetniki {{!}} Raz_ume|url=http://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=26018|website=razume.mg-lj.si|accessdate=2024-10-31}}</ref> Pavel Hrovatin je že mnogo razstavljal,<ref>{{Navedi splet|url=https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=26018|title=raz_ume|date=31. oktober 2024|website=}}</ref> bodisi na skupinskih<ref>{{Navedi splet|title=V umetnosti ni meje|url=https://primorske.svet24.si/2012/02/10/v-umetnosti-ni-meje|website=Primorske Novice|accessdate=2024-10-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.teaterssg.com/event/skupinska-razstava-gozd/|title=https://www.teaterssg.com/event/skupinska-razstava-gozd/|date=31. oktober 2024|website=Slovensko stalno gledališče Trst}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kot samostojnih razstavah po celem svetu<ref>{{Navedi splet|title=Kraški kamen v Darmstadtu|url=https://www.primorski.eu/kultura/186377-kraki-kamen-v-darmstadtu-NKPR190850|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-31|language=sl}}</ref> (Avstriji, Nemčiji, Franciji, na Japonskem), a še posebno v Italiji<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Hrovatin odprl Teden kriških zavetnikov|url=https://www.primorski.eu/trzaska/272231-pavel-hrovatin-odprl-teden-krikih-zavetnikov-CJPR294204#dmid=dca115ac-ff39-49b9-b8f7-2e300666528c|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Il Carso ispira la scultura: una mostra di Hrovatin - Il Piccolo|url=https://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2005/08/04/MF_16_COBR.html|website=Archivio - Il Piccolo|date=2005-08-04|accessdate=2024-10-31|language=it}}</ref> in Sloveniji,<ref>{{Navedi splet|title=Dialog s kamnom|url=https://primorske.svet24.si/kultura/dialog-s-kamnom.aspx|website=Primorske Novice|accessdate=2024-10-31}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Skupaj: 10 tržaških likovnikov v Kosovelovem domu Sežana: razstava ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku: Kosovelov dom Sežana, Velika galerija, 8. februar - 4. marec 2012|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/260432896|publisher=Kosovelov dom|date=2012|location=Sežana|first=Piero|last=Conestabo|first2=Elisa|last2=Delise|first3=Annamaria|last3=Ducaton|first4=Pavel|last4=Hrovatin}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Rdeča nit = Filo conduttore|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/254685696#full|publisher=Obalne galerije; Gallerie costiere|date=2010|location=Piran; = Pirano|first=Janina|last=Cotič|first2=Matjaž|last2=Hmeljak|first3=Pavel|last3=Hrovatin|first4=Rado|last4=Jagodic}}</ref> večkrat se udeležuje tudi kakšnih umetniških kolonij.<ref>{{Navedi splet|title=X. Dvorski likovni dnevi - ustvarjajo do petka, ko bo razstava|url=https://lokalno.svet24.si/2021/08/02/251371/zgodba/X_Dvorski_likovni_dnevi___ustvarjajo_do_petka__ko_bo_razstava/|website=Dolenjski list|accessdate=2024-10-31}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krka jim je dajala navdih za ustvarjanje (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/krka-jim-je-dajala-navdih-za-ustvarjanje-foto/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-31|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marmor in barve med Rižano in oljkami|url=https://primorske.svet24.si/novice/istra/marmor-in-barve-med-rizano-in-oljkami|website=Primorske Novice|accessdate=2024-10-31}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rezljevi znova gostijo pisano druščino umetnikov|url=https://dolenjskilist.svet24.si/2024/08/08/291963/novice/dolenjska/rezljevi_znova_gostijo_pisano_druscino_umetnikov/|website=Dolenjski list|accessdate=2024-10-31|language=sl}}</ref> Prejel je mnogo prestižnih nagrad in priznanj. V prostem času Pavel Hrovatin zelo rad igra šah.<ref>{{Navedi splet|title="Zamejsko prvenstvo"; prvaki: Pino Lakovič, Lejla Juretič in (U16) Jasna Brecelj|url=https://www.slosport.org/novica/danes-v-sempolaju-zamejsko-prvenstvo/|website=slosport|accessdate=2024-10-31|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejsko prvenstvo v pospešenem šahu; prvaka: Jasna Brecelj in Robert Devetak, U16: Jaro Brecelj|url=https://www.slosport.org/novica/zamejsko-sahovsko-prvenstvo-bo-v-soboto-v-nabrezini/|website=slosport|accessdate=2024-10-31|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hrovatin, Pavel}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] rtp4uqu09kmw4r9dtj1kwq4jn50o2uu 0 570375 6675868 6355418 2026-05-15T05:13:30Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Sofia_National_Palace_of_Culture.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:Commons:Deletion requests/File:Sofia National Palace of Culture.jpg|]]. Odstranjevanje. 6675868 wikitext text/x-wiki {{Infobox venue | name = Narodna palača kulture | native_name = Национален дворец на културата<br />''Nacionalen dvorec na kulturata'' | native_name_lang = bg | image = National Palace of Culture (23997858848).jpg | image_size = 250px | pushpin_map = Bolgarija | pushpin_map_caption = Lega v Bolgariji | location = [[Sofija]], [[Bolgarija]] | coordinates = {{Coord|42|41|5|N|23|19|8|E|type:landmark|display=inline,title}} | elevation = ok. 51 m | type = | genre = | broke_ground = 1979 | built = 1978–1981 | opened = {{Start date|1981|03|31|df=y}} | renovated = | expanded = | closed = | demolished = | owner = | operator = | surface = | scoreboard = | screens = | currentuse = | production = | cost = | architect = Alexander Georgiev Barov<br />Atanas Agura<br />Ivan Kanazirev | builder = | project_manager = | structural engineer = | services engineer = | general_contractor = | main_contractors = | seating_type = | capacity = 3380 {{small|(Dvorana 1)}}<br />1200 {{small|(Dvorana 3)}}<br />504 {{small|(Azarjanovo gledališče)}}<br />370 {{small|(Lumiere Cinema)}} | suites = | record_attendance = | dimensions = | field_shape = | acreage = | tenants = Sofijski mednarodni filmski festival | embedded = | website = {{URL|www.ndk.bg}} | publictransit = }} '''Narodna palača kulture''' ({{lang-bg|Национален дворец на културата|Nacionalen dvorec na kulturata}}; skrajšano kot ''НДК, NDK''), stoji v [[Sofija|Sofiji]], glavnem mestu [[Bolgarija|Bolgarije]] in je eno največjih večnamenskih konferenčnih in kulturnih središč na svetu. Odprt je bil leta 1981 ob praznovanju 1300. obletnice Bolgarije. Center je nastal na predlog Ljudmile Živkove, hčerke komunističnega voditelja nekdanje Ljudske republike Bolgarije [[Todor Živkov|Todorja Živkova]]. Projekt je zasnovala skupina bolgarskih in tujih arhitektov, ki jih je vodil Alexander Georgiev Barov (1931–1999) skupaj z Ivanom Kanazirevom. Krajinsko ureditev trga Bolgarija pred Narodno palačo kulture je zasnovala druga ekipa arhitektov in krajinskih inženirjev, ki jo je vodil Atanas Agura. Notranjost stavbe je enoten slog z uporabo osmerokotnega motiva in močnih temnih barv. Velike svetle freske, ki prikazujejo zgodovinske osebnosti in dogodke, pokrivajo glavno steno številnih manjših dvoran. V 1990-ih, takoj po spremembi političnega modela v državi, je NDK izgubil pomemben del svojega premoženja, vključno z infrastrukturo, poslovnimi površinami in parkirišči. Od leta 2011 se je NDK preoblikoval v gospodarsko družbo, a ostaja v državni lasti. Je samooskrbna in ne prejema nobenih subvencij. Prvo javno finančno poročilo Palače je bilo objavljeno leta 2012. Precejšen del prihodkov letno investira v nove projekte in lastne kulturne dogodke. Festivalski in kongresni center (FKC) je podružnica NDK v [[Varna, Bolgarija|Varni]]. Ustanovljen je bil leta 1986 in postopoma postaja središče nekaterih najprestižnejših dogodkov na področju umetnosti in kulture. FKC je gostitelj umetniških dogodkov in festivalov, znanstvenih srečanj, seminarjev itd. FKC je obraz Bolgarije, ko gre za prestižne mednarodne kongresne organizacije, kot so ICCA, EFCT, AIPC in je vključen v edino vseevropsko mrežo kinematografov, Europe Cinema, v Evropski uniji (EU). Mednarodna organizacija kongresnih centrov je julija 2005 razglasila Narodno palačo kulture za najboljši kongresni center leta na svetu.<ref>[https://web.archive.org/web/20051027154759/http://aipc.org/en/wnewart/july_2005.doc Congress Centre-Sofia, National Palace of Culture is 2005 AIPC Apex Award Winner] Archived media release of International Association of Congress Centres (AIPC), 26 July 2005</ref> Konferenčni center je opremljen za organizacijo različnih dogodkov, vključno s koncerti, večjezičnimi konferencami, razstavami in predstavami. Ima 123.000 kvadratnih metrov površine v osmih nadstropjih in treh podzemnih nivojih. Narodna palača kulture ima 13 dvoran in 15.000 kvadratnih metrov razstavnih površin, trgovski center in parkirišče. Glavna dvorana lahko sprejme več kot 3000 ljudi. V NDK poteka Sofijski mednarodni filmski festival. == Upravljanje == Palačo od maja 2011 upravlja upravni odbor. Od oktobra 2016 upravni odbor sestavljajo: Valentin Krastev (predsednik), Miroslav Boršoš (izvršni direktor) in Ljudmil Veselinov (član upravnega odbora).<ref>[http://www.ndk.bg/About+Us/Council+of+Directors-150EN.html Council of Directors] at official website.</ref> == Prostor in oprema == [[File:NDK-Zala1 2.jpg|thumb|Dvorana 1 s 3380 sedeži]] Skupna funkcionalna površina stavbe je 123.000 kvadratnih metrov v osmih nadstropjih, štirih panoramskih terasah in treh podzemnih nivojih. Na voljo je 12 večnamenskih dvoran, ki sprejmejo od 50 do 4000 sedežev. Vsaka dvorana ima tematsko podobo. Tu je tudi 54 pisarn in seminarskih sob, 17.000 kvadratnih metrov preddverja, primernih za razstavne prostore, ter pet restavracij in catering podjetij. Osebje prizorišča vključuje strokovne konferenčne ekipe, ki pomagajo pri pripravi in ​​izvedbi dogodkov. Objekti vključujejo: ozvočenje, razsvetljavo, simultano prevajanje, video in snemalno opremo, odrske kulise in razstavne module. == Dejavnosti == NDK letno gosti več kot 300 dogodkov, kot so mednarodne konvencije, politični forumi, poslovne konference, znanstveni simpoziji, glasbeni in filmski festivali, koncerti, plesne predstave, gledališča, razstave in sejmi. Drugi redni dogodki so medijske predstavitve v namenskem 60-sedežnem ''Press klubu'', izobraževalni seminarji in predavanja. Med gostujočimi orkestri in nastopajočimi skupinami so bili: [[Bolšoj teater]], [[La Scala|Teatro alla Scala]], Leningrajsko akademsko operno in baletno gledališče S. M. Kirov, [[Londonski simfonični orkester]], Simfonični orkester iz Sankt Peterburga, [[Dunajski filharmoniki|Dunajski filharmonični orkester]], [[Dunajska državna opera]], Kraljevi švedski balet, Britanski Kraljevi balet in Španski nacionalni balet. Gostujoči dirigenti so bili: [[Herbert von Karajan]], [[Claudio Abbado]], [[Riccardo Muti]], David Giménez Carreras, Emil Tabakov, Rossen Milanov, Naiden Todorov in Metodi Matakiev. Med pomembnimi gostujočimi izvajalci so bili: [[Andrea Bocelli]], [[José Carreras]], Nikolaj Gjaurov, Gena Dimitrova, [[Montserrat Caballé]], Mezzoforte, [[Al Bano]] in Romina Power, Omara Portuondo, Ibrahim Ferrer in [[Buena Vista Social Club]], [[Sting]], [[Paco de Lucía]], Chris de Burgh, [[Joe Cocker]], [[Mark Knopfler]], [[James Brown]], [[Goran Bregović]], Anna Tomova-Sintova, Gija Kančeli, Jurij Bašmet, The Mystery of Bulgarian Voices, [[Hugh Laurie]], [[Gary Moore]], [[Steve Vai]], [[Anastacia]], [[Uriah Heep]] in drugi. Plesni in show nastopi so bili: ''Lord of the Dance'' Michaela Flatleyja, ''Fire of Anatolia'', ''Night of the Sultans'', ''Shaman'', David Copperfield, ''Cirque Éloize'' in druge. Umetniške razstave so bile: [[Joan Miró]] – ''Umetniška dela'', Oscar Tusquets Blanca – ''Oblikovanje'', [[Vladimir Dimitrov]] – ''Mojster'', Stojan Iliev in Narodna umetniška galerija. Je bila tudi prizorišče otvoritvene slovesnosti zimske univerzijade 1983. == Umetniška dela == NDK je naravno domovanje več kot 80 monumentalnih umetniških del - slik, kipov, mozaikov, fresk, lesorezbarskih in kovinskih del, ki so jih posebej za notranjost palače ustvarili vodilni bolgarski umetniki iz druge polovice 20. stoletja. V glavni stavbi NDK so umetniška dela nekaterih najbolj uveljavljenih bolgarskih umetnikov – Dečko Uzunov, Marin Vurbanov, Svetlin Roussev, Pavel Kojčev, Teofan Sokerov, Anton Dončev, Dimitur Kirov, Ivan Kirkov, Hristo Stefanov, Galin Malakčijev in drugi. Logotip palače predstavlja feniksa, ki ga oblikujejo ukrivljeni trakovi in ​​žarki, postavljeni v krog. Emblem je delo grafičnega oblikovalca Stefana Kančeva. Bronasta umetnina nad glavnim vhodom je delo Georgija Čapkanova in predstavlja stilizirano sonce, ki spominja na strop v starih bolgarskih hišah. Simbol ima premer približno 7 metrov. Iz njegove konkavne poloble sevajo klasja. V avli palače stoji pozlačena skulptura ''Preporod'', znana tudi kot ''Mati Bolgarija'' kiparja Dimitra Bojkova, ki simbolizira gostoljubno in oživljeno Sofijo. Del notranjosti NDK je še eno reprezentativno znamenje – v sončne žarke vtkana ptica, ki simbolizira polet k znanju in svetlobi. == Nagrade == *2010 Drugo mesto na mednarodnem tekmovanju za nagrado Apex Mednarodnega združenja konvencij (AIPC) *2009 Srebrna nagrada revije ''New European Economy'' za najboljši kongresni center *Evropska nagrada za kakovost 2008 Evropske poslovne skupščine (EBA), nagrada za nečimrnost *2005 Nagrada Apex Apex za najboljši kongresni center na svetu s strani AIPC *2003 Drugo mesto na mednarodnem tekmovanju za nagrado Apex za najboljši kongresni center na svetu AIPC == Mednarodne konference == Center je organiziral mednarodne konference, kot sta: *Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) *Svetovno srečanje regionalne komisije WHO za Evropo in UNESCO *Konferenca ministrov za kulturo jugovzhodne Evrope leta 2012 *Leta 2009 je gostil peti mednarodni kongres o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije v jugovzhodni Evropi in srečanje predsedujočih ekonomsko-socialnih svetov držav članic Evropske unije. *Leta 2007 je v centru potekal letni gospodarski forum držav Srednjeevropske pobude. *Leta 2006 je potekalo dvanajsto srečanje zunanjih ministrov držav Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). *Leta 1988 je potekala 80. konferenca Medparlamentarne unije. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.ndk.bg/ Official website] * [http://www.en.bghotelier.com/ndk-hotels Hotels close to The National Palace of Culture] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sofiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1981]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1981]] l5whb6enlu92zr48vxugv1dqdttn6n1 0 572072 6675906 6375188 2026-05-15T06:47:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675906 wikitext text/x-wiki {{Infobox library | name = Osrednja knjižnica Bahavalpurja <br>{{nq|سنٹرل لائبریری بھاولپور}} | image = File:Bahawalpur Central Library.jpg | caption = Osrednja knjižnica Bahavalpurjaje bila zgrajena leta 1924 | coordinates = {{coord|29.391016|71.684933|format=dms|type:landmark_region:PK|display=inline,title}} | country = Pakistan | type = Akademska knjižnica | scope = | established = 1924 | architect = <!-- if known and notable --> | dissolved = <!-- {{End date|yyyy|mm|dd}} --> | ref_legal_mandate = | location = [[Bahavalpur]] | service_area = | branch_of = | num_branches = | items_collected = | collection_size = | criteria = | legal_deposit = | req_to_access = | annual_circulation = | pop_served = | members = | budget = | director = | num_employees = | parent_organization = | affiliation = | publictransit = | website = <!-- {{URL|www.example.com}} --> | references = | embed = | module = }} '''Osrednja knjižnica Bahavalpurja''' ({{langx|ur|سنٹرل لائبریری بھاولپور}}, znana tudi kot '''Sadiova bralna knjižnica''') je [[knjižnica]] v [[Bahavalpur]]ju v [[Pandžab]]u v [[Pakistan]]u. 8. marca 1924 jo je v letu kronanja Sadeka Mohameda Kana V. ustanovil sir Rufus Daniel Issacs.<ref name="tribune.com.pk">{{cite web|url=https://tribune.com.pk/story/1392615/bahawalpur-central-library-treasure-trove-bibliophiles/|title=Bahawalpur Central Library: A treasure trove for bibliophiles - The Express Tribune|date=25 April 2017}}</ref><ref name="BKS">{{cite web|url=https://www.dawn.com/news/1338803|title=HERITAGE: BAHAWALPUR'S BEST KEPT SECRETS|first=Sumaira|last=Jajja|date=11 June 2017}}</ref><ref name="SP">{{Cite web|url=http://unesco.org.pk/culture/documents/publications/Cultural_Expressions.pdf|title=Cultural Expressions of South Punjab|last=Vandal|first=Sajida|date=2011|website=UNESCO|access-date=21 April 2020|archive-date=13 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140813172803/http://unesco.org.pk/culture/documents/publications/Cultural_Expressions.pdf|url-status=dead}}</ref> Državo Bahavalpur je stala 100.000 rupij in je druga največja knjižnica v provinci Pandžab. Namen knjižnice je krepitev znanja ljudi in izvajanje številnih raziskav. Poleg tega je bilo glede na bogato kulturo Bahavalpurja očitno, da je taka ustanova potrebna tudi za druge kulturne namene.<ref>{{Cite web|url=https://pelicanproperties.pk/bahawalpur-central-library/|title=Bahawalpur Central Library|last=Haider|first=Syed|date=2024|website=PelicanProperties|access-date=26 November 2024|archive-date=2024-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20241204000728/https://pelicanproperties.pk/bahawalpur-central-library/|url-status=dead}}</ref> == Arhitektura == [[Image:Interior of Central Library, Bahawalpur.jpg|thumb|left|Notranjost knjižnice]] Knjižnica je ena od stavb, ki so jih zgradili Navabi in je bila zasnovana v hibridnem neogotsko-viktorijanskem slogu. Za razliko od drugih kraljevih stavb loki v knjižnici niso večkrilni, temveč enokrilni. Okoli nekaterih delov stavbe se ovija veranda. Stavba ima osmerokotni stolp z okrasom ''[[džali]]'' na svojih lokih in stilizirane viktorijanske zvitke na njegovem dnu. == Zbirke == Knjižnica je razdeljena na tri sklope: glavno dvorano, del z otroškimi knjigami in del z avdiovizualnim arhivom. Knjižnična zbirka obsega starejše izdaje časopisov. Ima več kot 100.000 knjig<ref>{{Cite web|last=admin|title=best sites in bahawalpur – Pakizine|url=https://pakizine.com/travel/best-sites-in-bahawalpur/|access-date=2021-04-30|language=en-US|archive-date=2021-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210428182651/https://pakizine.com/travel/best-sites-in-bahawalpur/|url-status=dead}}</ref> in vsebuje skladišče zgodovinskih dokumentov, povezanih z državo Bahavalpur in sufijskim pesnikom in mistikom iz 19. stoletja Khvajo Ghulamom Faridom. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Central Library, Bahawalpur}} * [http://www.bbc.co.uk/urdu/multimedia/2013/06/130628_bahawalpur_travelogue_zz.shtml Lets go:Bahawalpur library BBC Urdu] [[Kategorija:Bahavalpur]] [[Kategorija:Palače v Pakistanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1924]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1924]] kpxzmah1zcs928ecs8fj5dfm25q1ul3 0 575412 6675818 6675507 2026-05-14T22:09:12Z ~2026-13659-49 255600 /* M */ 6675818 wikitext text/x-wiki To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. (Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]]) {{TOC}} ==A== {{div col|colwidth=20em}} *[[Aborna]] (T. Alberone) *[[Adrijanski potok]] *[[Ajba]] *[[Ajdkov potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] *[[Antonski potok]] (graben) *[[Anženski potok]] * [[Arbeč]] (T. Erbezzo) *[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]] *[[Aslivka]] *[[Avšček]] {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=20em}} *[[Babja loka]] *[[Babji graben]] *[[Babna reka]] *[[Bačji potok]] *([[Badaševica]]) *[[Bajdinc]] (Bajdinški potok) *[[Bajdiški potok]] *[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}}) *[[Barbarski graben]] *[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]]) *[[Baredinka]] *[[Batava]] *[[Bavdokova voda]] *[[Bavharski potok]] *[[Bavhov graben]] *[[Bavšica]] *[[Bavški potok]] *[[Beč]] *[[Bečovnica]] * [[Bedenov graben]] *[[Begunjščica (potok)]] *[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Belana]] *[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Bela voda]] *[[Beli breg]] *[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]] *[[Belica, Bohinjska Bela]] *[[Belica, Bohinjska Bistrica]] *Belica, potok v Halozah *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu *[[Belski potok]] *[[Belščica]] *[[Belški potok]] *[[Bena]] *[[Benšetov graben]] * [[Berečanov graben]] *[[Berečanov potok]] *Berek *[[Berinjski graben]] *[[Besnica (potok)|Besnica]] *[[Bevščica]] *[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]]) *[[Bezena]] *[[Bezenica]] *[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]]) *[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *Bezovica/[[Bezovčica]] *potok [[Bičje]] *[[Bilpa]] *[[Birni žleb]] *[[Birša]] (T. Versa) *([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) *[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) *[[Bistričica (potok)|Bistričica]] *[[Bistri graben]] *[[Bistri potok]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Bitgovec]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blaguški potok]] *[[Blajšnica]] *[[Blanščica]] *[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}}) *[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov) *[[Blatni graben]] *[[Blatni potok (Bloke)]] *[[Blatni potok (Brestanica)]] *[[Blažetov graben]] *[[Blažovnica]] *[[Bloščica]] *[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica) *[[Bobnarica]] *[[Bočnica]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodoljski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *([[Boka]]) *[[Bokrački potok]] *([[Bolska]]) *[[Boračevski potok]] *[[Borovniščica]] *[[Bozozov graben]] *[[Božjenica]] *[[Božna]] *[[Bradačev potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Branšček]] *[[Bratnica]] *[[Brčin]] *[[Brdski potok]] *[[Brebrovščica]] *[[Breg (potok)]] *[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško *[[Bregarski graben]] *[[Brejščkov potok]] *[[Breska]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestanica (potok)]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Breški potok]] *[[Breznica (potok)]] *[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov *[[Brezoviški potok]] *[[Brežiček]] *[[Brežnica]] *[[Brezovski potok]] *[[Brezovščica]] *[[Brezovški graben]] *[[Briša]] *[[Briški potok]] *[[Brški žleb]] *[[Brlovka]] *[[Brložnica]] *[[Brnca (potok)]] *[[Brnica (potok)|Brnica]] *[[Brniški potok]] *[[Brsnica]] *[[Brsnik]] *[[Bršljanovec]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bršnik]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunik]] *[[Brunški graben]] *[[Brziček]] *[[Brzinski graben]] *[[Brzinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Buča (Sotla)|Buča]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bučavnica]] *[[Budin (potok)|Budin]] *[[Budinski potok]] * [[Bukalški graben]] *[[Bukov potok (Gradaščica)]] *[[Bukovica (potok)|Bukovica]] *[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]] *[[Bukovniški potok]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Bukovščica]] *[[Burčnica]] *[[Busenka]] *[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]] {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cecinjski potok]] *[[Cedilnica]] *[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka) **[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce) **[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne) *[[Cerkniščica]] *[[Cirknica (potok)|Cirknica]] *[[Cetiška]] *[[Cevka, Nevljica|Cevka]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Cirkušnica]] *[[Cogetinski potok]] *[[Culovec]] *[[Curnovec (potok)|Curnovec]] *[[Curnovščica]] *[[Cvarjev potok]] {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=20em}} *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čed]] *([[Čedca]]) *[[Čehov graben]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Čepovanski potok]] *[[Čepski graben]] *[[Černova]] *[[Česniški potok]] /Češniški potok *[[Češnjevica]] *[[Češnjica (potok)]] *[[Čikole]] *[[Čolnišček]] *[[Čreškovica]] *[[Črešnjeva graba]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Čret (potok)]] *Čretež *[[Črmenica]] *[[Črmla]] * [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok) *[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov *[[Črna mlaka]] *[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju) *[[Črnec (Ledava)]] *[[Črnec (Goričko)]] *[[Črnec (Dravsko polje)]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov *[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov *[[Črnovška grapa]] *[[Črnušnjica]] *[[Čubnica]] (T. Barbucina) *[[Čudna]] {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=20em}} *[[Dabrček]] *[[Dajnica]] *[[Daleja]] *[[Danjarska grapa]] *[[Dašnjica]] *[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]]) *[[Depalščica]] *[[Derešnjak]] *[[Dernarnik]] *[[Dešenski potok]] (tudi graben) *[[Devina (potok)|Devina]] *[[Divji potok]] *[[Dobel]] *[[Dobjanski potok]] *[[Doblarec]] *[[Doblič, Pšata|Doblič]] *([[Dobličica]]) *[[Dobljanski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben) *[[Dobravka]] *[[Dobravščica]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]] *[[Dobrnica]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dobršnik]] *[[Dobrunjščica]] *[[Dobruša (potok)|Dobruša]] *[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]]) *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski graben]] *[[Dolski potok]] *[[Dolžanka]] *[[Domaček]] *[[Donank]] *[[Dovški potok]] *[[Dovžanka]] *[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]]) *[[Draganja (potok)|Draganja]] *[[Dragobarska grapa]] *[[Dragomilski potok]] *([[Dragonja]]) *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]] *[[Draščica]] *[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}}) *[[Dravski potok]] *[[Dremavščica]] *([[Dreta]]) *[[Drežnica (potok)]] *[[Drkov graben]] *[[Drmožnik]] *[[Drnica]] *[[Drobinski potok]] *[[Drobtinka]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dršak]] *[[Drtijščica]] *[[Duga]] *[[Dulak]] *[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]] *[[Dupla]] *[[Duplica (potok)]] *[[Dušica]] *[[Dvorski potok]] {{div col end}} ==E== *[[Ebnikov graben]] *[[Ehartov potok]] *Erjavec *[[Erzeljski potok]] *[[Estrama]] == F == {{div col|colwidth=20em}} *[[Fabski potok]] *[[Farjevec]] *[[Farji potok]] *[[Farovščica]] *[[Fedrih]] (Rio Fidri) *[[Fluderski graben]] *[[Framski potok]] *[[Frcovec]] *[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]] *[[Funtkov graben]] {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=20em}} * [[Gabernica]] * [[Gabrovščica]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabršček (potok)]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačnik (potok)|Gačnik]] *[[Gačniški potok]] *[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]] *[[Gameljščica]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Gerš potok]] *[[Gibinski potok]] *[[Gladka voda]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Glažarica]] *[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka) *[[Glažutnica]] *[[Glijun]] *[[Glinščica (Trst)]] *[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]] *[[Globaščica]] *[[Globaški graben]] *[[Globetka]] *[[Globočak]] *[[Globočec (potok)]] *[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]] *[[Globočnjak]] *[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]] *[[Globoki graben]] *[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni) *[[Globoko (potok)|Globoko]] *[[Globošca]] *[[Globoški potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Globotnik]] *[[Globovščica]] *[[Globovšek (potok)|Globovšek]] *[[Gnojevec]] *[[Gobovšek]] (2 potoka) *[[Godiča]] *[[Godomlja]] *[[Golobarski potok]] *[[Gomilski potok]] *Gomišček *[[Gorevšček]] *[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] *[[Gorički Brežiček]] *[[Goričnik]] *[[Goriški graben]] *[[Goriški potok]] *[[Gorska grapa]] *[[Gostenk]] *[[Gostinca (Lutnik)]] *[[Gostinca (Radulja)]] *[[Gostinčica]] *[[Gostince]] *[[Gošč]] *[[Goštaldski potok]] *[[Govajnik]] (Imenjščica) *[[Govic]] *[[Govinek, Pšata|Govinek]] *[[Gozdnica]] *[[Gozdni potok]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarica]] *[[Grabnarica (Mavelščica)]] *[[Grabski potok]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Grabniček]] *[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]] *[[Grački potok]] (Graški potok) *[[Gračnica (reka)|Gračnica]] *[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]] *([[Gradaščica|Gradaščica)]] * ([[Gradaščica]]) - struga v Lj *[[Gradiščica]] * [[Gradiški graben]] * [[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Graški graben]] *[[Gradolski potok]] *[[Grahovščica]] *[[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Grajski potok]] *[[Grajšček]] * [[Gramoznica Graben]], Radovljica * [[Granjevica]] * [[Graški graben]] * [[Grdi graben]] *[[Grdodolščica]] * [[Grebnov potok]] * [[Griljčev graben]] * [[Grilov graben]] *[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}}) *[[Grivka]] *[[Griža]] *[[Grižanski potok]] *[[Grižnik]] *[[Grmečica]] *[[Grohat]] *[[Grojnica]] (T. Groina) *[[Grosupeljščica]] *[[Gubova graba]] *[[Gunjač]]{{div col end}} ==H== {{div col|colwidth=20em}} *[[Habidov potok]] *[[Hajdinska Studenčnica]] *[[Hajnski potok]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Helenski potok]] *[[Hercegovščak]] *[[Hinja]] *[[Hladnik (potok)]] *[[Hleviški graben]] *[[Hobovščica]] *[[Hočki potok]] *[[Hočna]] *[[Hom (potok)]] *[[Homščica]] *[[Homšnica]] *[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hotenja]] *[[Hotenjka]] *[[Hotevlje]] *[[Hotoveljščica]] *[[Hotujka]] *[[Hotunjščica]] *[[Hramška graba]] *[[Hrastnica]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hrastovski potok]] *[[Hrenovec]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]] *[[Hruševnik]] *[[Hruševski potok]] (tudi "Graben") *[[Hruškarica]] *[[Hruški potok (Ljubljanica)]] *([[Hubelj]]) *[[Huda grapa]] *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudi potok]] *[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Hudournik (Impoljski potok)]] *[[Hudovinc]] *[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]]) *[[Humec]] *[[Humski potok]] {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=20em}} *[[Ična (potok)]] *[[Idrija (potok)]] *[[Igmanca]] *[[Ihovski potok]] *[[Ilgov potok]] *[[Ilov graben]] *[[Ilovec]] *[[Imenjščica]] (tudi Govajnik) *[[Imenski potok]] *[[Impoljski potok]] *[[Irski potok]] *[[Ivanjševski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Ivanšček]] *[[Izar]] *[[Izber]] *[[Izvirska voda]] {{div col end}} ==J== {{div col|colwidth=20em}} *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanovica]] *[[Jablanščica]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jakopnik]] *[[Jamnik (potok)]] *[[Jamniški potok]] *[[Jamovica]] *[[Jančkov graben]] * [[Janezov graben]] *[[Jarčinski potok]] *[[Jarčji potok]] *[[Jareninski potok]] *[[Jasenk]] *[[Jasenski graben]] *[[Jasnarica]] *[[Jasovnik]] *[[Javniški graben]] *[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]] *[[Javorjeva grapa]] *[[Javorska reka]] *[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov *[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]] *[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenca (potok)]] *[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov *[[Jelenk (potok)]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenovka]] * [[Jelenski graben]] * [[Jelniščica]] *[[Jelovščica]] * [[Jelovški potok]] * [[Jelšanski potok]] * [[Jenina]] *[[Jepihovec]] *[[Jerčinski potok]] *[[Jerebova grapa]] * [[Jereka (potok)|Jereka]] *[[Jerešca]] * [[Jerman (potok)]] * [[Jernejčkov graben]] *[[Jernejski potok]] *[[Jeromščica]] *[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji) *[[Jeseničnica]] (Loka) *[[Jesenščica]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jever (potok)]] *[[Jevnica (potok)]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezera (potok)]] *[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer) *[[Jezerski potok]] *[[Jezerščica]] *[[Ježevec (potok)]] *[[Josipdolski potok]] *[[Josovski graben]]/graba * [[Joštov graben]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Jožetov graben]] * [[Jugov graben]] (Trbovlje) * [[Jurčet (potok)|Jurčet]] * [[Jurežev graben]] * [[Juvanjski graben]] {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=20em}} *[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kačji graben]] *[[Kačnik]] *[[Kališarjev potok]] *[[Kališki potok]] *[[Kališnik (potok)|Kališnik]] *[[Kaluder (potok)]] *[[Kamenca]] (2 različna potoka) *[[Kamenjak]] *[[Kamenski potok]] *[[Kamnarica]] *[[Kamnek, Pšata|Kamnek]] *[[Kamnica (potok)]] *[[Kamnik (potok)]] *[[Kamniška graba]] *[[Kamniška Bela]] *[[Kamníški potok]] *[[Kandrščica]] *[[Kanolščica]] *[[Kanomljica]] * [[Kansov graben]] *[[Kaplanov potok]] * [[Kapusov graben]] *[[Karlovski potok]] *[[Karničnik]] *[[Kisla voda (potok)]] *[[Kisovnik]] *[[Kisovški potok]] *[[Kižovka]] *[[Kladenski graben]] *[[Kladnik (potok)]] *[[Klamfer]] *[[Klančnica]] *[[Klavžarica]] * [[Klemucov graben]] * [[Klobaša]] * [[Klokočovnik (potok)]] * [[Klošnica]] *[[Kmetov potok]] *[[Kneža (potok)]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobila (potok)]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}}) *[[Kobljak]] *[[Kodeljevec]] *[[Kogovski potok]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kokošnjak (potok)]] *[[Kokrica (reka)|Kokrica]], tudi ''[[Rupovščica]]'' *[[Kolarica]] *[[Kolaški potok]] *[[Kolja (potok)]] *[[Kolovratščica]] *[[Komenik]] *[[Končnar]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov *[[Konjščanski potok]] *[[Konjščica (Bolska)]] *[[Konjščica (Medija)]] *[[Konopljin potok]] *[[Kopačnica]] (2 potoka?) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Kopica (potok)|Kopica]] *[[Kopnikov potok]] *[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]] *[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji) *[[Koprivniški potok (Brestanica)]] *[[Koren (potok)]] (vsaj 2) *[[Korenščica]] *[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]] *[[Korešnik]] *[[Korita (Bohinj)|Korita]] *[[Koritarica]] *([[Koritnica (reka)|Koritnica]]) *[[Koritnica, Nomenj]] *[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] *[[Koritni dol]] *[[Koritnikov graben]] *[[Koritiški potok]] *[[Korito]] *[[Korošica (hudournik)|Korošica]] *[[Koroška Kramarica]] *[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}}) *[[Kosca]] *[[Kosmatec]] *[[Kosov graben]] *[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Košutnik (potok)|Košutnik]] *[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}}) *[[Kotarica]] *[[Kotliški graben]] *[[Kotnikov graben]] *[[Kotniški graben]] *[[Kovačeva graba]] *[[Kovparica]] *[[Kozarica]] *[[Kozca]] (T. Cosizza) *[[Kozjak (potok)]] * [[Kozjakov graben]] * [[Kozjanski graben]] * [[Kozlov graben]] * [[Kožbanjšček]] * [[Krakovski graben]] *[[Kotredeščica]] *[[Kozarščica]] *[[Kozjanski graben]] *[[Kozjek (potok)]] *[[Kozji potok]] *[[Kozmanjka]] *[[Kožbanjšček]] *[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]]) *[[Krajček (potok)|Krajček]] *[[Krajnica]] *[[Kraljev graben]] *[[Kraljev potok]] *[[Kramarica (razločitev)]] *[[Kranjšek]] *[[Krčovina]] *[[Kregarjev graben]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Krivi potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krka (Pesnica)]] *[[Krkovo]] *[[Krmarica]] *[[Krmeljev graben]] *[[Krnica]] *[[Krnski potok]] *[[Kropa (potok)|Kropa]]  *[[Kropa (Dreta)]] *[[Krotnjek]] *[[Krplivniški potok]] *[[Kršivnik]] *[[Krumpah]] *[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]] *Krvavi potok *[[Krvavški Šumnik]] *[[Kučnica]] *[[Kučnica (Bolska)]] *[[Kukurjevec]] *[[Kumenska voda]] *[[Kuna Graba]] *[[Kunetov graben]] *[[Kunkeljski potok]] *[[Kunovska graba]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Kuzlovec]] {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=20em}} *[[Lačni potok]] *[[Lagvaj]] *[[Lahka voda]] *[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]]) *[[Lahomnica (potok)]] *[[Lahomščica]] *[[Lahonščica]] *[[Lahov graben]] *[[Lahovka]] *[[Lahovški potok]] *[[Laknica]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Lakovnikov potok]] *[[Lakovski potok]] *[[Lamberščica]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]]) *[[Lanšpreščica]] *[[Lastomerski potok]] *[[Lašček]] *[[Laščica]] *[[Lašek]] *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lava (Savinja)|Lava]] *[[Laznica (potok)|Laznica]] *[[Lazniški potok]] *[[Ledeni jarek]] *[[Ledergaserjev potok]] *[[Ledinski graben]] *[[Legrada]] (Lerada) *[[Leljakova slatina]] *[[Lemberžica]] *[[Leniška]] *([[Lepena (razločitev)|Lepena]]) *[[Lepenjica]] *[[Lepenk]] *[[Lesanjščica]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Leški graben]] *[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava) *[[Lešnica (Krka)]] *[[Lešnica (Drava)]] * [[Lešnikov graben]] * [[Letošč]] * [[Letuška struga]] * [[Libanja (potok)|Libanja]] * [[Libenica]] * [[Libovija]] * [[Libuški potok]] * [[Ličenca (potok)|Ličenca]] *[[Lijak (potok)]] *[[Limnovšca]] *[[Limovski graben]] *[[Lipjak]] * [[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lipnica (Ledava)]] *[[Lipnica (Psičina)]] *[[Lipnica (Sava)]] *[[Lipnica (Ščavnica)]] *[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]] *[[Lipnik (Nemiljščica)]] *[[Lipnik, Radovna]] *[[Lipnik (potok)|Lipnik]] *[[Lipoglavščica]] *[[Lipovec (potok)|Lipovec]] *[[Lipovšček]] *[[Lipovščica]] *[[Lipsenjščica]] *[[Liskurski potok]] *[[Liščak]] *[[Liški potok]] *[[Ližen]] *[[Ližovnica]] (Ribnik) *[[Ljubela]] *[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]] *[[Ljubevščica]] *([[Ljubija (Ljubljanica)]]) *[[Ljubija (Savinja)]] *[[Ljubnica (Dravinja)]] *[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]]) *([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]]) *[[Ločica (Iška)|Ločica]] *[[Ločnica]] (ime štirih potokov) *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Logaščica]] *[[Lojna]] *[[Lojščica]] *[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke) *[[Lokavšček]] *[[Lokavški potok]] *[[Loki potok]] *[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokovški potok]] *[[Lokva (potok)]] *[[Lokvanski potok]] *[[Lomovšek (potok)]] *[[Lomščica]] *[[Lonjšček]] *[[Loški potok (potok)]] *[[Loški potok (Sava)]] *[[Loški potok (Travnik)]] *[[Lovniški graben]] *[[Lovšetov potok]] *[[Lozarski potok]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Ložina]] *[[Ložiški potok]] *[[Ložnica (Dravinja)]] *[[Ložnica (Savinja)]] *[[Ložnica (Hudinja)]] *[[Lučka Bela]] *[[Lučnica]] *[[Lukaj]] *[[Lukenjski graben]] *[[Lukmanov graben]] *[[Luknjica]] *[[Lukovnik (potok)]] *[[Luša]] *[[Lutnik]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=20em}} *[[Macesnov graben]] *[[Mačji potok]] * [[Mačkov graben]] *[[Mačkovski potok]] *[[Maharjev graben]] *[[Mahnečica]] *[[Majda (potok)]] *[[Majland]] *[[Mala Božna]] *[[Mala Brnca]] *[[Mala Pišnica]] *[[Mala reka (Litija)|Mala reka]] *[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]] *[[Malčeva grapa]] *[[Malenski graben]] *[[Malenšček]] *[[Malenščica]] *[[Malešnica]] *[[Mali graben]] *[[Malinska (potok)]] *[[Mali Obrh]] *[[Mali potok]] * [[Malnarjev graben]] * [[Malneški potok]] *[[Mangartski potok]] *Mala reka /Marija Reka? *[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]] *[[Marinčeva grapa]] *[[Markovski graben]] *[[Markovski potok]] *[[Markovščica]] *[[Martežin]] *[[Martinek]] *[[Martinjska grapa]] *[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]] *[[Martink]] *[[Martižev graben]] *[[Martjanski potok]] *[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'') *[[Mavelščica]] *([[Medija (potok)|Medija]]) *[[Medijanščica]] *[[Medvedji graben]] * [[Medvedov graben]] *[[Medvejščica]] *[[Mejačev graben]] *[[Mejaš]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Merinščica]] *([[Mestinjščica]]) *[[Mešica (potok)|Mešica]] *[[Metličica]] *[[Mevlja]] *[[Mežnarjev potok]] *[[Miklavški potok]] *[[Milka]] *[[Mirenščica]] ([[Mirna (reka)|Mirna]]) *[[Mirna grapa]] *[[Mirnov graben]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mišca]] *[[Mišji potok]] *[[Mišnica]] *[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka) *[[Mivčev potok]] *[[Mkcova grapa]] *[[Mlaka (Radulja)]] *[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] *[[Mlakošč]] *[[Mlečni potok]] *[[Mlinaršica]] *[[Mlinca]] *[[Mlinski graben]] *[[Mlinski potok]] *[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Mlinšček]] *[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov) *[[Radomeljska Mlinščica]] *[[Močila (potok)]] *[[Močilnica]] *([[Močilnik]]) *[[Močilnik (Vipava)]] *[[Močilo]] *[[Močnik (potok)|Močnik]] *[[Modriški potok]] *[[Mokre peči]] *[[Mokri potok]] *[[Molja]] (Mola) *[[Moravščica]] *[[Morigla]] *[[Morski potok]] *[[Mostec (potok)|Mostec]] *[[Mostnica]] *[[Mostni graben]] *[[Mošenik]] (2 potoka) *[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] *[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]] *[[Motnišnica]] (Motnijščica) *[[Movžanka]] *[[Mozirnica]] *[[Moželje]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzla grapa]] *[[Mrzlek]] (več) *[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]] *[[Mrzli potok (Bohinj)]] *[[Mrzli potok]] *[[Muhrenk]] *[[Murica]] * [[Murnov graben (razločitev)]] {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=20em}} *[[Naborješki graben]] * [[Nackov graben]] * [[Nadiža, Tamar]] *[[Nanoščica]] *[[Naratov graben]] *[[Negonjščica]] *[[Negota (Sotla)|Negota]] *[[Nemiljščica]] *[[Nerajčica]] *([[Nevljica]]) *[[Nezbiški potok]] *[[Nikova]] *[[Njivčarjev graben]] *[[Graba Noršinci]] *[[Noškarjev graben]] * [[Novaški graben]] *[[Novi Hočki potok]] *([[Nunska Graba|Nunska graba]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=20em}} *[[Obarica]] *[[Obevnik]] *[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}}) *[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}}) *[[Oblenč]] *[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov) *[[Obrijski potok]] *[[Očaršek]] *[[Odenca]] *[[Održna]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]] *[[Ojstriški potok]] *[[Ojstrova Graba]] *[[Ojstrški graben]] *[[Okoslavski potok]] *[[Olimski potok]] *[[Olimščica]] *[[Olmski potok]] *[[Olševnica]] *[[Opečnik (potok)|Opečnik]] *[[Oplenk]] *[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]] *[[Orehovec (potok)|Orehovec]] *[[Orehovica (Medija)|Orehovica]] *[[Orliški potok]] *[[Osojnica (potok)|Osojnica]] *[[Osojniški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]] *[[Oševek, Nevljica|Oševek]] *[[Oševlje]] *[[Ošovica]] *[[Otavnik (potok)]] *[[Otavščica]] *[[Otuška]] *[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica) *[[Ozmica]] *[[Ožbaltski potok]] {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=20em}} *[[Padež]] *[[Padežnik]] *[[Padižni potok]] *[[Palenk]] *[[Panška reka]] *[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]] *[[Partinjski potok]] *[[Pasica (potok)|Pasica]] *[[Pasjek]] *[[Pasji graben]] *[[Pasji potok]] *[[Pasji rep]] *[[Paška voda]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Peceljev graben]] *[[Pečen potok]] *[[Peklača]] *[[Peklenščica]] *[[Peklenščica (občina Žalec)]] *[[Pekov graben]] *[[Pekrski potok]] *[[Pendirjevka]] *[[Peračica (potok)|Peračica]] *[[Perilo]] *[[Perilščica]] *[[Perivnik]] *[[Perobnica]] *[[Perovski graben]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]], ime več potokov *[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]] *[[Pešnica]] *[[Petačev graben]] *[[Petelinec]] *[[Petkov graben]] *[[Petkovščica]] *[[Pevmica]] (''Piumizza'') *[[Pijavški potok]] *[[Pikeljščica]] *[[Piklerica]] *[[Pila]] *[[Pinjevec]] (Rokava) *[[Pinkava]] *[[Pirašica]] *[[Pirešica (potok)]] *[[Pirnik]] *[[Piroški potok]] *[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]] *[[Piševec]] *[[Pišnica]] ([[Pišenca]]) *[[Pjažentin]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plajberški graben]] *[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa) *[[Plastuhova grapa]] *[[Plazna]] *[[Plaznica]] *[[Plenšak]] *[[Plešiščica]] *[[Plitvički potok]] (Plitvica) *[[Podborški potok]] *[[Podbrdec]] *[[Podbreški potok]] *[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}}) *[[Podgorica (Meža)]] *[[Podjedlovščica]] *[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}}) *[[Podkovščica]] *[[Podleščica]] *[[Podlipščica]] *[[Podlomščica]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podnanoščica]] *[[Podosojnica]] *[[Podpasica]] *[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji) *[[Podplečica]] * [[Podsevčnica]] *[[Podturnščica]] *[[Podvin (Iščica)|Podvin]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvinska struga]] * [[Podvinška struga]] *[[Podvrški potok]] *[[Pogorelca]] *[[Poharjev graben]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polinca]] ([[Polenica]]) *[[Poličanka]] *[[Poljanšček]] *[[Poljanščica]] *[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]] *[[Polnarjev potok]] *[[Pološki graben]] *[[Polšniški potok]] *[[Polulski potok]] *[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]]) *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Ponikva (ponikalnica)]] *[[Ponikvica]] *[[Porebrščica]] *[[Porečnik (potok)|Porečnik]] *[[Porodnica]] *[[Posrtev]] *[[Potočec (potok)]] *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] *[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'') *[[Potočnikov potok]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potok (Kostel)]] *[[Potok (Krka)]] *[[Potok (Prem)]] *[[Potok (Straža)]] *[[Potok Belica]] *[[Potok Grivo]] *[[Potok Pleče]] *[[Potok Raduhovo]] *[[Potok Raščak]] *[[Potok Ročica]] *[[Potok Sevnik (Karavanke)]] *[[Potok Slanica]] *[[Potok Suha]] *[[Potok Svete Neže]] *[[Potok Ukva]] *[[Potok za Gradom]] *[[Potoščica]] *[[Potoška grapa]] *[[Potoški graben]] * [[Potoški graben (Paka)]] *[[Potoški potok]] * [[Potrebuježev graben]] *[[Pradišjol]] * [[Praporščica]] * [[Prčkov graben]] *[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]] *[[Predelica]] *[[Prednja Smoleva]] * [[Prekov graben]] *[[Preloški potok]] *[[Presiški potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Presušnik]] * [[Prešnikov graben]] * [[Prevalov graben]] *[[Prifarski jarak]] *[[Prileški potok]] *[[Prilipski potok]] *[[Pripravna]] *[[Prodarjeva grapa]] *[[Prosca (potok)|Prosca]] *[[Prošca]] *[[Prošček]] *[[Pršjak]] *[[Prušnica]] *[[Pržanec]] *[[Psičina]] *([[Pšata]]) *[[Pščak]] *[[Pšetna Graba]] *[[Puconski potok]] *[[Pusti graben]] *[[Pustotnica]] *[[Pušenski potok]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=20em}} *[[Rača (reka)|Rača]] ([[Rudniška Rača]] &[[Češnjiška Rača]]) *[[Račeva (potok)]] *[[Račički potok]] *[[Račjek]] *[[Rački potok]] *[[Račna (potok)|Račna]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radenščica]] *[[Radešica]] *[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]]) *[[Radna (Ljubljanica)|Radna]] *([[Radoljna]]) *([[Radomlja]]) *[[Radov]] *[[Radovan (potok)]] *([[Radovna]]) *[[Radkovski graben]] *[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok) *([[Radulja]]) *[[Radušnica]] *[[Radvanjski potok]] *[[Radvenska slatina]] *[[Radvenski potok]] *[[Rakiški graben]] *([[Rakitnica]]) *[[Rakovec (potok)]] (2 potoka) *[[Rakovnik (Litija)]] *[[Rakovnik (Iščica)]] *[[Rakovnik (Laknica)]] *[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]]) *[[Rakovniški graben]] *[[Rakovški potok]] *[[Rakulk]] *[[Rakušek]] *[[Rakuški graben]] *[[Rančki potok]] *[[Rapid]] (mejni z Italijo) *[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] *[[Rastok]] *[[Rastučnik]] *[[Raša (potok)]] *[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca *[[Ratanski potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratibovec]] *[[Ratkovski potok]] *[[Ratovški žleb]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Ravniščica]]   *[[Ravnik, Radovna]] * [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Raztoka]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rdeči potok]] * [[Rebrnikov graben]] * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Rebrski potok]] *[[Rebrnikov graben]] *[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Reka (razločitev)|Reka]] (ime več - sedmih - potokov v Sloveniji) **[[Reka (Jablaniški potok)|Reka]] [[Reka (Jablaniški potok)|(Jablaniški potok)]] **[[Reka (Jezersko)]] **[[Reka (Logatec)]] *[[Rekarjeva reka|Rekarjeva (Rekarska) reka]] *[[Remšniški potok]] *[[Repinčev graben]] *[[Replje (Pivka)|Replje]] * [[Repov graben]] * [[Repov potok]] * [[Resov graben]] * [[Revsov graben]] *[[Ribiški potok]] * [[Ribjenk]] *[[Ribnica (Bohinj)]] *[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice *[[Ribnik, potok (Sava)]] *[[Ribnik (Sotla)]] *[[Ribniški potok]] * [[Ribščica, Radovna|Ribščica]] * [[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rikorvo]] * [[Rimski graben]] * [[Rjavčev graben]] * [[Rjavec]] *[[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rimača]] * [[Rimski graben]] * [[Rinčetova Graba]] *([[Rižana (reka)]]) * [[Rjavčev graben]] *[[Rjavec]] *[[Rjavški potok]] * [[Robanšek]] * [[Robarica]] * [[Robičev graben]] * [[Robnikov graben]] *[[Robnikov potok]] * [[Roček]] * [[Ročica (Drvanja)|Ročica]] *[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] *[[Ročíca (Drežnica)]] *[[Rogačnik]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rogatnica]] * [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] *[[Rohat]] *[[Roja, Strunjan]] *[[Rojca]] *[[Rokava]] *[[Rovni potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]] *[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Rovtarjeva grapa]] *[[Rovtarski potok]] * [[Rožiščica]] *[[Rubičev graben]] *[[Rudniški potok]] *[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok) * [[Runarščica]] *[[Runža]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Ruški potok]] *[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}} == S == {{div col|colwidth=20em}} *[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2) *[[Sakalovski potok]] *[[Samčev potok]] * [[Savelnov graben]] *[[Savica]] * [[Savrica]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedelšček]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selčnica]] *[[Selnica (Selška Sora)]] *[[Selniški potok]] *[[Selski potok]] *[[Selščica (Bolska)]] *[[Seniški potok]] *[[Senovski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Senuša]] *[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik) *[[Sevnična]] *[[Sevnik (Stol)]] *[[Sevnik (Storžič)]] *Sirotka *[[Skalnik]] *[[Sklednik]] (Krka) *[[Sklepnica]] *[[Skradnica]] *[[Skralska]] *[[Skrila]] * [[Skrlovški potok]] * [[Slabetov graben]] * [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]] * [[Slapnica (potok)|Slapnica]] *[[Slatenik (potok)]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinska graba]] *[[Slatinski potok]], ime več potokov *[[Slatna]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Slavinšček]] *[[Slavčev potok]] *[[Slepnica]] *[[Slivje (Olimščica)]] *[[Slomski potok]] *[[Slomščica]] *[[Smešnik, Radovna]] *[[Smetanca]] *[[Smoletinski potok]] *[[Smolina]] *[[Smolinski potok]] *[[Smovnica]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrečji graben]] *[[Smreški graben]] *[[Smrski potok]] *[[Snedčica]] *[[Snopkov graben]] *[[Snovišek]] *[[Socka (potok)]] *[[Soješka voda]] *[[Solznik]] *[[Somešca]] *[[Sopet]] (2) *[[Sopot (potok)]] *([[Sopota (reka)|Sopota]]) *[[Sopota (Bača)]] *[[Sopotnica (Soča)]] *[[Sotla (Mirna)]] *[[Soupot]] *[[Sovjak (potok)|Sovjak]] *[[Sovpat]] *[[Sovra]] *[[Spašniški graben]] *[[Spunika]] *[[Srednjak (potok)|Srednjak]] *[[Srednji graben]] *[[Srna grapa]] *[[Sromljica]] *[[Stajski potok]] *[[Stajnik]] *[[Stajniški potok]] *[[Stamarica]] *[[Stamerna voda]] *[[Stanetinski potok]] *[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]] *[[Stanovenška grapa]] *[[Starovaški potok]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]]) *[[Stebovniški potok]] *[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] *[[Sterec]] *[[Stiški potok]] *[[Stoganka]] *[[Stojanšek]] *[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]] *[[Stópica]] *[[Strajanov breg]] *[[Stranica]] *[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov *[[Strašnik]] *[[Stražnica]] *[[Stražunski kanal]]/jarek *[[Strmec]] (Rio Starmaz) *[[Strmec (Prušnica)]] *[[Strmi graben]] *[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]] *[[Struga (Negota)]] *[[Strunjanski potok]]/[[Strunjanska reka]]/[[Roja, Strunjan|Roja]] *[[Struški potok]] *[[Studena (potok)]] *[[Studenčica]] *[[Studenški potok]] *[[Stržen (Cerknica)]] *[[Stržen (Pivka)]] *[[Stržiški potok]] *[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]] *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]] *[[Suha]] (ime več potokov) *[[Suhača]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suha Pišnica]] *[[Suhelj]] *[[Suhi dol, Nevljica]] *[[Suhi potok]] *[[Suhi potok, Nevljica]] *[[Suhi žleb]] *[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]]) *[[Supot]] *[[Sušački potok]] *[[Sušec]] *[[Sušica (Pivka)]] *[[Sušica (Kolpa)]] *[[Sušica (Krka)]] *Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) *[[Sušica (Sora)]] *[[Sušica (Bistica)]] *[[Sušjek]] *[[Suški graben]] *[[Sušnica]] *[[Svarina]] *[[Svečinski potok]] *[[Svinjšček]] *[[Svobodni potok]] {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=20em}} *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško) *[[Ščurkov potok]] *[[Šebeč]] *[[Šentanelska reka]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentflorjanščica]] *[[Šentovnik]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentpavelščica]] *[[Šentviški graben]] *[[Šentviški potok]] *[[Ševnik]] *[[Šica (Sotla)]] *[[Šica (Račna)]] *[[Šiklarski potok]] *[[Široki potok]] *[[Šivnik]] *[[Šjak]] *[[Škandrov graben]] *[[Šklendrovec (potok)]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škofeljski graben]] *[[Škofeljščica]] *[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}}) *[[Škratovka]] *[[Škrjanški potok]] *[[Škubov potok]] *[[Šmagurka]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šmarski potok]] *[[Šmidol, Pšata|Šmidol]] *[[Šmihelski potok]] *[[Šokatnica]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Šovlačevec]] *[[Španov potok]] *[[Špikov graben]] * [[Špornov graben]] *[[Štaberska voda]] *[[Štagina]] * [[Štajerska Kramarica]] *[[Štajnpoh]] *[[Štangarski potok]] *[[Štefinka]] *[[Štefanov graben]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štibrnica]] *[[Štihovec]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štriglovec]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Štulovca]] *[[Šturmov potok]] *[[Šujica (potok)]] *[[Šumberk]] *[[Šumeči potok]] *[[Šumnik (razločitev)]] **[[Šumnik (potok)]] **[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] **[[Šumik (Borovniščica)]] **[[Šumnik (Želimeljščica)]] *[[Šumščica]] *[[Šunik]] *[[Šuno]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Šutna]] {{div col end}} ==T== {{div col|colwidth=20em}} *[[Tamackov graben]] *[[Tbinj]] *([[Temenica]]) *Teršnica (?) * [[Tesen graben]] * [[Tesnica]] *[[Težka voda (potok)|Težka voda]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tihi potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tofov graben]] *[[Tojnica]] *[[Tominčev graben]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]] *[[Toplica]] *[[Topliški potok]] *[[Tracah]] *[[Tratnikov graben]] * [[Trbiški graben]] *[[Trboveljščica]] *[[Trbuhovica]] *[[Trebevnik]] *[[Trebež (potok)|Trebež]] *[[Trebiža, Rateče|Trebiža]] *[[Trebščica]] *[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]] *[[Trebušnica]] *[[Treska]] *[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]] *[[Triglavska Bistrica]] *[[Tripotok]] *[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov. **[[Trnava (Drava)]] **[[Trnava (Trnava)]] *[[Trnavca]] *[[Trniški graben]] *[[Trnovlja]] *[[Trnovski potok]] *[[Trnovšek]] *[[Trnski izvir]] *[[Trobeljščica]] *[[Trojiščica]] *[[Trojšnica]] *[[Trsnjak]] *[[Trsteniščica]] *[[Tržiščica]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Tuhinjščica]] *[[Tunglav]] *[[Tunjščica]] (Tunca) *[[Turenšca]] *[[Turičnica]] *[[Turja]] *[[Turkov graben]] *[[Turniška Studenčnica]] *[[Turnov potok]] *[[Turnska Cerknica]] *[[Turški potok]] {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=20em}} *[[Udečkarica]] *[[Ukanška Suha]] *[[Ukova (Jesenice)]] *[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}}) *[[Ukovški graben]] * [[Urbančev graben]] *[[Urbinček]] *[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]]) *[[Ušica]] *[[Utrška grapa]] {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=20em}} *[[Vabučnikov graben]] *[[Vakovka]] * [[Valnaček]] * [[Vanišnik]] * [[Varčevka]] *[[Vardovski potok]] *[[Vasenščica]] *[[Vaški potok]] *[[Vavrčovka]] *[[Vedrijanšček]] *[[Vejar (potok)]] *[[Velika Božna]] *[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]] *Velika reka (Marija reka?) *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki jarek]] *[[Veliki Obrh]] *[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]]) *[[Veliki potok (Pivka)]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Velje]] *[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji) **[[Velka (Pesnica)]] **[[Velka (Drava, Košenjak)]] **[[Velka (Drava, Pohorje)]] *[[Velunja]] * [[Verdovnikov graben]] *[[Veternik (potok)]] * [[Videnski graben]] *[[Vidrešnica]] *[[Vidrnica]] *[[Viltuški graben]] *[[Viltužnikova graba]] *[[Vinarski potok]] *[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}}) *[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] *potok Virje *[[Virloški potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *Viševnik *[[Viševski Brežiček]] *[[Višnjica (potok)]] *[[V kadeh]] *[[V kraju]] *[[Vnajnarski graben]] *[[Vobenca]] *[[Vodonos]] *[[Vogrinka]] *[[Vogršček]] (2 potoka) *[[Voje (Pšata)|Voje]] *[[Volarja]] *[[Volaščica]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok (Litija)]] *[[Volovljek (potok)]] *[[Voložnica]] *[[Vosenik]]/[[Vosenk]] *[[Voščevka]] *[[Vovček]] *[[Vrački potok]] *[[Vranov potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vrbnica (Hudinja)]] *[[Vrčica]] *[[Vrsnik]] *[[Vršca]] *[[Vršni graben]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtački graben]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica) *[[Vrtce]] *[[Vruja]] *[[Vudina]] *[[Vuhredski potok]] *[[Vukovski potok]] {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=20em}} *[[Zaboček]] *[[Zabrdnik]] *[[Zabrežnik]] *[[Zabrščica]] *[[Zabukovski potok]] *[[Zadačnica]] *[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]] *[[Zadnja Smoleva]] *[[Zadnja Sora]] *[[Zadnjica]] (Krajcarica) *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]]) *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}}) *[[Zadnja Sora]] *[[Zagračnica]] *[[Zahujka]] *[[Zakojška grapa]] (potok) *[[Zakonjščica]] *[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce *[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške *Zala, pritok Brebovščice *[[Zalarški graben]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Zali potok (Učja)]] *Zaloka *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zaplanščica]] *[[Zapleš]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zastava (potok)]] *[[Zatrep, Radovna]] *[[Zavetrščica]] *[[Zavrharjev graben]] * [[Zavrharjev graben]] *[[Završnica (potok)|Završnica]] *[[Zdravščica]] *[[Zel potok]] *[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško) *[[Zelenbreški potok]] *[[Zelenka]] *[[Zenkovski potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]] *[[Zibiški potok]] *[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]] *[[Zgorivec]] *[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]] *[[Zgoša (potok)]] *[[Zidarjev graben]] *[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]] *[[Zlatenščica]] *[[Zlatopoljščica]] *[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]] *[[Zrnica]] *[[Zvirčica]] *[[Zvirenčina]] *[[Zviršnik]] {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=20em}} *[[Žabenska grapa]] *[[Žabjek (potok)|Žabjek]] *[[Žabnica (potok)]] *[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]] *[[Žabovec]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] *[[Žakelj (Mlinca)]] *[[Žedeka]] *[[Žejski potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želimeljščica]] *[[Želinski potok]] *[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] *[[Žep]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}}) *[[Žermejnica]] * [[Žerovnikov graben]] *[[Žerovniščica]] *[[Žičev žleb]] *[[Žičnica (potok)|Žičnica]] *[[Žignanica]] *[[Žikovca (potok)|Žikovca]] *[[Žirovnica (Idrija)]] *[[Žirovnica (Žiri)]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Žlapovec]] *[[Žleb]] *[[Žrela]] *[[Župčev graben]] *[[Župetinski potok]] *[[Župnijski jarek]] {{div col end}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami]] 7lkwlrkcothi7y1qn9gv8ov3zr5as5n 0 575682 6675970 6478882 2026-05-15T08:20:57Z Mnogoterost 140263 razširitev vsebine govora 6675970 wikitext text/x-wiki [[Slika:Putin_in_Munchen.jpg|sličica| [[Vladimir Putin|Putin]] na 43. varnostni konferenci v [[München|Münchnu]] leta 2007.]] '''Putinov govor na 43. münchenski varnostni konferenci leta 2007''' je bil prvi govor voditelja ruske države na varnostni konferenci v [[München|Münchnu]]. Glavne teme njegovega govora 10. februarja 2007 so bile kritike monopolarnega svetovnega reda, širitve [[NATO]] proti vzhodu, razorožitev in [[Iran|iranski]] jedrski program.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimir Putin - Speech and Q&A on Security Policy at the 43rd Munich Security Conference 2007 (text-audio-video)|url=https://www.americanrhetoric.com/speeches/vladimirputin43rdmunichsecurityconference2007.htm|accessdate=2025-01-04|website=www.americanrhetoric.com}}</ref> Putinov govor je bil razumljen kot sporočilo [[Rusija|Rusije]] Zahodu, da ne bo sprejela podrejene vloge v svetovni politiki. Govor je nakazal spremembo v ruski zunanji politiki in napovedal bolj odločno in neodvisno držo na mednarodnem prizorišču. Putin je jasno povedal, da je Rusija pripravljena braniti svoje interese in prevzeti aktivnejšo vlogo pri oblikovanju svetovnega reda.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070210|title=Putin says U.S. Wants to dominate world|work=Reuters|date=10 February 2007|accessdate=22 August 2021|archivedate=10 February 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230210081751/https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070210}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2007/02/11/world/europe/11munich.html|title=Putin Says U.S. Is Undermining Global Stability|work=The New York Times|date=11 February 2007|last=Shanker|first=Thom|last2=Landler|first2=Mark|accessdate=22 August 2021|archivedate=16 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221016194620/http://www.nytimes.com/2007/02/11/world/europe/11munich.html}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.ft.com/content/b4eef8e6-b91d-11db-a5bc-0000779e2340|title=Putin rails against US foreign policy|work=Financial Times|date=10 February 2007|accessdate=22 August 2021|archivedate=19 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221119141340/https://www.ft.com/content/b4eef8e6-b91d-11db-a5bc-0000779e2340}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/putin-slams-us-for-making-world-more-dangerous/a-2343749|title=Putin Slams US for Making World More Dangerous &#124; DW &#124; 10.02.2007|website=[[Deutsche Welle]]|accessdate=2021-08-22|archivedate=2022-08-12|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220812173740/https://www.dw.com/en/putin-slams-us-for-making-world-more-dangerous/a-2343749}}</ref> Udeleženci konference so bili pretreseni in govorili o novi [[Hladna vojna|hladni vojni.]] Govor je odmeval po vsem svetu.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Provoked|last=Horton|first=Scott|publisher=The Libertarian Institute|year=2024|isbn=978-1733647373|page=208}}</ref><ref>{{Cite web|title=Gates dismisses Putin remarks as blunt spy talk|website=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070212/|access-date=2024-02-08|archive-date=16 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516175530/https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070212|url-status=live}}</ref><ref name="BBC">{{cite news|title=Putin's speech: Back to cold war? Putin's speech: Back to cold war?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6350847.stm|publisher=BBC News|first=Rob|last=Watson|date=10 February 2007|accessdate=2019-06-10|archive-date=2022-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220220131545/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6350847.stm|url-status=live}}</ref> == Povzetek == Putin je na začetku svojega 32-minutnega govora pojasnil, da mu format varnostne konference omogoča, da se "izogiba pretirani vljudnosti", se izogiba "uglajenim, prijetnim, a praznim diplomatskim frazam" in govori odkrito. Izrazil je upanje, da predsedujoči konference Horst Teltschik ne bo takoj »prižgal rdeče luči« in izključil mikrofona.<ref>{{Navedi novice|title=Kein Grund zur Beruhigung|url=https://www.zeit.de/online/2007/07/Putin-Sicherheitskonferenz|newspaper=Die Zeit|date=2007-02-12|accessdate=2026-05-15|issn=0044-2070|language=de-DE|first=Jochen|last=Bittner}}</ref> ==== Kritika unipolarne svetovne ureditve ==== Putin je »enopolarni model« označil za moralno in etično nevzdržen. Unipolarni svet pomeni en center moči, en center vpliva, en center odločanja. To je za svet nesprejemljivo. To je uničujoče – celo za hegemona samega.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Speech and the Following Discussion at the Munich Conference on Security Policy|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034|website=President of Russia|date=2007-02-10|accessdate=2026-05-15|language=en}}</ref> Poudaril je "celovito in nedeljivo naravo varnosti" z besedami: "Varnost vseh je varnost vseh." Citiral je [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Roosevelta:]] »Kjerkoli je varnost ogrožena, je hkrati ogrožena povsod.«<ref name=":1" /> Zaradi tega je Putin ostro kritiziral enopolarni svetovni red in prevlado ZDA, ki je po njegovem mnenju ogrozila svetovni mir po razpadu ravnotežja moči med hladno vojno. Obsodil je "skoraj neomejeno, pretirano uporabo sile v mednarodnih odnosih" iz strani ZDA. Po njegovem mnenju je rezultat te prevlade ta, da se "nihče ne počuti varnega! Ker nihče ne more misliti, da je mednarodno pravo kamnit zid, ki ga lahko zaščiti. Ta politika seveda spodbuja oboroževalno tekmo".<ref name=":1" /><ref name="Munich2">{{Navedi splet|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034|title=Speech and the Following Discussion at the Munich Conference on Security Policy|website=kremlin.ru|date=10 February 2007|accessdate=10 June 2019|archivedate=8 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221108010756/http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034}}</ref> Podvomil je o legitimnosti takšnega sistema: "Enopolarni model ni le nesprejemljiv, ampak tudi nemogoč v sodobnem svetu," trdil je, da ustvarja nestabilnost z ignoriranjem suverenosti drugih držav in spodkopavanjem svetovne varnosti. Opozoril je, da ta nevzdržen sistem sili države, da se oborožijo, vključno z jedrskim orožjem, pri čemer je v tem kontekstu omenil iranski jedrski program<ref name=":1" />: Putin je kritiziral, kot je imenoval, »monopolno prevlado ZDA«, njeno "nebrzdano uporabo sile" in spodkopavanje mednarodnega prava. Po njegovem mnenju bi morala le Ustanovna listina OZN urejati uporabo vojaške sile, zavrnil pa je možnost zamenjave OZN z EU ali Natom.<ref name=":1" /> Putin je citiral govor [[Manfred Wörner|Manfreda Wörnerja]] iz leta 1990, da bi podprl svoje mnenje, da naj bi NATO obljubil, da ne bo dovolil pridružitev vzhodnoevropskih držav zvezi. Izjavil je, da je »[Wörner] takrat rekel: 'dejstvo, da nismo pripravljeni postaviti NATO vojske zunaj nemškega ozemlja, daje [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] trdno varnostno jamstvo.' Kje so te garancije?«<ref name="Munich2" /><ref name="PIIA2">{{Navedi knjigo|title=Documents Talk: NATO-Russia Relations After the Cold War|url=https://www.pism.pl/publikacje/documents-talk-nato-russia-relations-after-the-cold-war|year=2020|isbn=978-83-66091-61-0|page=375|accessdate=2021-05-17|archivedate=2020-12-09|archiveurl=|last=Kupiecki|first=Robert|last2=Menkiszak|first2=Marek|publisher=Polski Instytut Spraw Międzynarodowych}}</ref> ==== Vloga revščine ==== Putin je globalno revščino omenil kot ključno varnostno grožnjo, a je kritiziral programe pomoči, v katerih korporacije v državah donatorkah "prevzamejo nadzor nad finančnimi tokovi". Razvite države je obsodil zaradi politike ohranjanja kmetijskih subvencij: »Imenujmo stvari s pravimi besedami: z eno roko ponujajo 'dobrodelnost', z drugo pa podpirajo gospodarsko zaostalost in ustvarjanje dobička iz nje«.<ref name=":1" />. == Odzivi == Poljski Inštitut za mednarodne zadeve je pri Putinovem citiranju Wörnerjevega govora izpostavil pomanjkanje ustreznega konteksta, saj se je prvotni govor v resnici nanašal le na namestitev NATO sil v [[Nemška demokratična republika|vzhodni Nemčiji]] po združitvi Nemčije.<ref name="PIIA2" /> William Burns, takratni ameriški [[Veleposlanik|ambasador]] v Rusiji, je napisal državni sekretarki ZDA [[Condoleezza Rice|Riceovi]] “Govor je bil produkt petnajst let nakopičenih ruskih frustracij in zamer, ojačanih s Putinovim osebnim občutkom, da so ruski pomisleki pogosto prezrti".<ref>{{Navedi knjigo|title=The back channel: a memoir of American diplomacy and the case for its renewal|publisher=Random House|date=2020|location=New York|isbn=978-0-525-50888-5|first=William J.|last=Burns|page=224}}</ref><ref name=":0" /> === Zapuščina === Pred in po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]] so politični analitiki govor ponovno obravnavali, pri čemer so komentatorji trdili, da je šlo za razkritje Putinovih namenov, česar pa zahodne države niso ustrezno interpretirale.<ref>{{Navedi novice|last=Fata|first=Daniel|title=Putin Announced His Manifesto Against the West Fifteen Years Ago. His Story Hasn't Changed.|url=https://www.thebulwark.com/putin-announced-his-manifesto-against-the-west-fifteen-years-ago-his-story-hasnt-changed/|accessdate=16 August 2022|publisher=The Bulwark|date=7 February 2022|archivedate=11 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221011033759/http://www.thebulwark.com/putin-announced-his-manifesto-against-the-west-fifteen-years-ago-his-story-hasnt-changed/}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Ignatius|first=David|title=Putin warned the West 15 years ago. Now, in Ukraine, he's poised to wage war.|url=https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918|accessdate=16 August 2022|work=Washington Post|date=20 February 2022|archivedate=12 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221012014505/https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Fried|first=Daniel|last2=Volker|first2=Kurt|title=The Speech In Which Putin Told Us Who He Was|url=https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918|accessdate=16 August 2022|publisher=Politico|date=18 February 2022|archivedate=12 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221012014505/https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Rachman|first=Gideon|title=Understanding Vladimir Putin, the man who fooled the world|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/09/understanding-vladimir-putin-the-man-who-fooled-the-world|accessdate=16 August 2022|work=The Guardian|date=9 April 2022|archivedate=19 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221119210158/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/09/understanding-vladimir-putin-the-man-who-fooled-the-world}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Michta|first=Andrew A.|title=China, Russia and the West's Crisis of Disbelief|url=https://www.wsj.com/articles/china-russia-and-the-wests-crisis-america-democracy-fight-military-threat-disarmament-cold-war-putin-xi-response-11659892566|accessdate=16 August 2022|publisher=Wall Street Journal|date=7 August 2022|archivedate=28 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221128015413/http://www.wsj.com/articles/china-russia-and-the-wests-crisis-america-democracy-fight-military-threat-disarmament-cold-war-putin-xi-response-11659892566}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Politika Rusije]] [[Kategorija:2007 v politiki]] [[Kategorija:Vladimir Putin]] [[Kategorija:Govori]] [[Kategorija:Münchenska varnostna konferenca]] n9s2sj9wzogbtgc02hjcfi7tkofcmcp 6675980 6675970 2026-05-15T08:59:12Z Mnogoterost 140263 oznaka 6675980 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[Slika:Putin_in_Munchen.jpg|sličica| [[Vladimir Putin|Putin]] na 43. varnostni konferenci v [[München|Münchnu]] leta 2007.]] '''Putinov govor na 43. münchenski varnostni konferenci leta 2007''' je bil prvi govor voditelja ruske države na varnostni konferenci v [[München|Münchnu]]. Glavne teme njegovega govora 10. februarja 2007 so bile kritike monopolarnega svetovnega reda, širitve [[NATO]] proti vzhodu, razorožitev in [[Iran|iranski]] jedrski program.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimir Putin - Speech and Q&A on Security Policy at the 43rd Munich Security Conference 2007 (text-audio-video)|url=https://www.americanrhetoric.com/speeches/vladimirputin43rdmunichsecurityconference2007.htm|accessdate=2025-01-04|website=www.americanrhetoric.com}}</ref> Putinov govor je bil razumljen kot sporočilo [[Rusija|Rusije]] Zahodu, da ne bo sprejela podrejene vloge v svetovni politiki. Govor je nakazal spremembo v ruski zunanji politiki in napovedal bolj odločno in neodvisno držo na mednarodnem prizorišču. Putin je jasno povedal, da je Rusija pripravljena braniti svoje interese in prevzeti aktivnejšo vlogo pri oblikovanju svetovnega reda.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070210|title=Putin says U.S. Wants to dominate world|work=Reuters|date=10 February 2007|accessdate=22 August 2021|archivedate=10 February 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230210081751/https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070210}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2007/02/11/world/europe/11munich.html|title=Putin Says U.S. Is Undermining Global Stability|work=The New York Times|date=11 February 2007|last=Shanker|first=Thom|last2=Landler|first2=Mark|accessdate=22 August 2021|archivedate=16 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221016194620/http://www.nytimes.com/2007/02/11/world/europe/11munich.html}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.ft.com/content/b4eef8e6-b91d-11db-a5bc-0000779e2340|title=Putin rails against US foreign policy|work=Financial Times|date=10 February 2007|accessdate=22 August 2021|archivedate=19 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221119141340/https://www.ft.com/content/b4eef8e6-b91d-11db-a5bc-0000779e2340}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/putin-slams-us-for-making-world-more-dangerous/a-2343749|title=Putin Slams US for Making World More Dangerous &#124; DW &#124; 10.02.2007|website=[[Deutsche Welle]]|accessdate=2021-08-22|archivedate=2022-08-12|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220812173740/https://www.dw.com/en/putin-slams-us-for-making-world-more-dangerous/a-2343749}}</ref> Udeleženci konference so bili pretreseni in govorili o novi [[Hladna vojna|hladni vojni.]] Govor je odmeval po vsem svetu.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Provoked|last=Horton|first=Scott|publisher=The Libertarian Institute|year=2024|isbn=978-1733647373|page=208}}</ref><ref>{{Cite web|title=Gates dismisses Putin remarks as blunt spy talk|website=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070212/|access-date=2024-02-08|archive-date=16 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516175530/https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070212|url-status=live}}</ref><ref name="BBC">{{cite news|title=Putin's speech: Back to cold war? Putin's speech: Back to cold war?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6350847.stm|publisher=BBC News|first=Rob|last=Watson|date=10 February 2007|accessdate=2019-06-10|archive-date=2022-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220220131545/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6350847.stm|url-status=live}}</ref> == Povzetek == Putin je na začetku svojega 32-minutnega govora pojasnil, da mu format varnostne konference omogoča, da se "izogiba pretirani vljudnosti", se izogiba "uglajenim, prijetnim, a praznim diplomatskim frazam" in govori odkrito. Izrazil je upanje, da predsedujoči konference Horst Teltschik ne bo takoj »prižgal rdeče luči« in izključil mikrofona.<ref>{{Navedi novice|title=Kein Grund zur Beruhigung|url=https://www.zeit.de/online/2007/07/Putin-Sicherheitskonferenz|newspaper=Die Zeit|date=2007-02-12|accessdate=2026-05-15|issn=0044-2070|language=de-DE|first=Jochen|last=Bittner}}</ref> ==== Kritika unipolarne svetovne ureditve ==== Putin je »enopolarni model« označil za moralno in etično nevzdržen. Unipolarni svet pomeni en center moči, en center vpliva, en center odločanja. To je za svet nesprejemljivo. To je uničujoče – celo za hegemona samega.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Speech and the Following Discussion at the Munich Conference on Security Policy|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034|website=President of Russia|date=2007-02-10|accessdate=2026-05-15|language=en}}</ref> Poudaril je "celovito in nedeljivo naravo varnosti" z besedami: "Varnost vseh je varnost vseh." Citiral je [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Roosevelta:]] »Kjerkoli je varnost ogrožena, je hkrati ogrožena povsod.«<ref name=":1" /> Zaradi tega je Putin ostro kritiziral enopolarni svetovni red in prevlado ZDA, ki je po njegovem mnenju ogrozila svetovni mir po razpadu ravnotežja moči med hladno vojno. Obsodil je "skoraj neomejeno, pretirano uporabo sile v mednarodnih odnosih" iz strani ZDA. Po njegovem mnenju je rezultat te prevlade ta, da se "nihče ne počuti varnega! Ker nihče ne more misliti, da je mednarodno pravo kamnit zid, ki ga lahko zaščiti. Ta politika seveda spodbuja oboroževalno tekmo".<ref name=":1" /><ref name="Munich2">{{Navedi splet|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034|title=Speech and the Following Discussion at the Munich Conference on Security Policy|website=kremlin.ru|date=10 February 2007|accessdate=10 June 2019|archivedate=8 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221108010756/http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034}}</ref> Podvomil je o legitimnosti takšnega sistema: "Enopolarni model ni le nesprejemljiv, ampak tudi nemogoč v sodobnem svetu," trdil je, da ustvarja nestabilnost z ignoriranjem suverenosti drugih držav in spodkopavanjem svetovne varnosti. Opozoril je, da ta nevzdržen sistem sili države, da se oborožijo, vključno z jedrskim orožjem, pri čemer je v tem kontekstu omenil iranski jedrski program<ref name=":1" />: Putin je kritiziral, kot je imenoval, »monopolno prevlado ZDA«, njeno "nebrzdano uporabo sile" in spodkopavanje mednarodnega prava. Po njegovem mnenju bi morala le Ustanovna listina OZN urejati uporabo vojaške sile, zavrnil pa je možnost zamenjave OZN z EU ali Natom.<ref name=":1" /> Putin je citiral govor [[Manfred Wörner|Manfreda Wörnerja]] iz leta 1990, da bi podprl svoje mnenje, da naj bi NATO obljubil, da ne bo dovolil pridružitev vzhodnoevropskih držav zvezi. Izjavil je, da je »[Wörner] takrat rekel: 'dejstvo, da nismo pripravljeni postaviti NATO vojske zunaj nemškega ozemlja, daje [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] trdno varnostno jamstvo.' Kje so te garancije?«<ref name="Munich2" /><ref name="PIIA2">{{Navedi knjigo|title=Documents Talk: NATO-Russia Relations After the Cold War|url=https://www.pism.pl/publikacje/documents-talk-nato-russia-relations-after-the-cold-war|year=2020|isbn=978-83-66091-61-0|page=375|accessdate=2021-05-17|archivedate=2020-12-09|archiveurl=|last=Kupiecki|first=Robert|last2=Menkiszak|first2=Marek|publisher=Polski Instytut Spraw Międzynarodowych}}</ref> ==== Vloga revščine ==== Putin je globalno revščino omenil kot ključno varnostno grožnjo, a je kritiziral programe pomoči, v katerih korporacije v državah donatorkah "prevzamejo nadzor nad finančnimi tokovi". Razvite države je obsodil zaradi politike ohranjanja kmetijskih subvencij: »Imenujmo stvari s pravimi besedami: z eno roko ponujajo 'dobrodelnost', z drugo pa podpirajo gospodarsko zaostalost in ustvarjanje dobička iz nje«.<ref name=":1" />. == Odzivi == Poljski Inštitut za mednarodne zadeve je pri Putinovem citiranju Wörnerjevega govora izpostavil pomanjkanje ustreznega konteksta, saj se je prvotni govor v resnici nanašal le na namestitev NATO sil v [[Nemška demokratična republika|vzhodni Nemčiji]] po združitvi Nemčije.<ref name="PIIA2" /> William Burns, takratni ameriški [[Veleposlanik|ambasador]] v Rusiji, je napisal državni sekretarki ZDA [[Condoleezza Rice|Riceovi]] “Govor je bil produkt petnajst let nakopičenih ruskih frustracij in zamer, ojačanih s Putinovim osebnim občutkom, da so ruski pomisleki pogosto prezrti".<ref>{{Navedi knjigo|title=The back channel: a memoir of American diplomacy and the case for its renewal|publisher=Random House|date=2020|location=New York|isbn=978-0-525-50888-5|first=William J.|last=Burns|page=224}}</ref><ref name=":0" /> === Zapuščina === Pred in po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]] so politični analitiki govor ponovno obravnavali, pri čemer so komentatorji trdili, da je šlo za razkritje Putinovih namenov, česar pa zahodne države niso ustrezno interpretirale.<ref>{{Navedi novice|last=Fata|first=Daniel|title=Putin Announced His Manifesto Against the West Fifteen Years Ago. His Story Hasn't Changed.|url=https://www.thebulwark.com/putin-announced-his-manifesto-against-the-west-fifteen-years-ago-his-story-hasnt-changed/|accessdate=16 August 2022|publisher=The Bulwark|date=7 February 2022|archivedate=11 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221011033759/http://www.thebulwark.com/putin-announced-his-manifesto-against-the-west-fifteen-years-ago-his-story-hasnt-changed/}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Ignatius|first=David|title=Putin warned the West 15 years ago. Now, in Ukraine, he's poised to wage war.|url=https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918|accessdate=16 August 2022|work=Washington Post|date=20 February 2022|archivedate=12 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221012014505/https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Fried|first=Daniel|last2=Volker|first2=Kurt|title=The Speech In Which Putin Told Us Who He Was|url=https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918|accessdate=16 August 2022|publisher=Politico|date=18 February 2022|archivedate=12 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221012014505/https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Rachman|first=Gideon|title=Understanding Vladimir Putin, the man who fooled the world|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/09/understanding-vladimir-putin-the-man-who-fooled-the-world|accessdate=16 August 2022|work=The Guardian|date=9 April 2022|archivedate=19 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221119210158/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/09/understanding-vladimir-putin-the-man-who-fooled-the-world}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Michta|first=Andrew A.|title=China, Russia and the West's Crisis of Disbelief|url=https://www.wsj.com/articles/china-russia-and-the-wests-crisis-america-democracy-fight-military-threat-disarmament-cold-war-putin-xi-response-11659892566|accessdate=16 August 2022|publisher=Wall Street Journal|date=7 August 2022|archivedate=28 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221128015413/http://www.wsj.com/articles/china-russia-and-the-wests-crisis-america-democracy-fight-military-threat-disarmament-cold-war-putin-xi-response-11659892566}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Politika Rusije]] [[Kategorija:2007 v politiki]] [[Kategorija:Vladimir Putin]] [[Kategorija:Govori]] [[Kategorija:Münchenska varnostna konferenca]] ika7jn3skdqtc6qmi1gez12wtx9zcna 6676040 6675980 2026-05-15T11:35:05Z Mnogoterost 140263 dp 6676040 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[Slika:Putin_in_Munchen.jpg|sličica| [[Vladimir Putin|Putin]] na 43. varnostni konferenci v [[München|Münchnu]] leta 2007.]] '''Putinov govor na 43. münchenski varnostni konferenci leta 2007''' je bil prvi govor voditelja ruske države na varnostni konferenci v [[München|Münchnu]]. Glavne teme njegovega govora 10. februarja 2007 so bile kritike monopolarnega svetovnega reda, širitve [[NATO]] proti vzhodu, razorožitev in [[Iran|iranski]] jedrski program.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimir Putin - Speech and Q&A on Security Policy at the 43rd Munich Security Conference 2007 (text-audio-video)|url=https://www.americanrhetoric.com/speeches/vladimirputin43rdmunichsecurityconference2007.htm|accessdate=2025-01-04|website=www.americanrhetoric.com}}</ref> Putinov govor je bil razumljen kot sporočilo [[Rusija|Rusije]] Zahodu, da ne bo sprejela podrejene vloge v svetovni politiki. Govor je nakazal spremembo v ruski zunanji politiki in napovedal bolj odločno in neodvisno držo na mednarodnem prizorišču. Putin je jasno povedal, da je Rusija pripravljena braniti svoje interese in prevzeti aktivnejšo vlogo pri oblikovanju svetovnega reda.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070210|title=Putin says U.S. Wants to dominate world|work=Reuters|date=10 February 2007|accessdate=22 August 2021|archivedate=10 February 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230210081751/https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070210}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2007/02/11/world/europe/11munich.html|title=Putin Says U.S. Is Undermining Global Stability|work=The New York Times|date=11 February 2007|last=Shanker|first=Thom|last2=Landler|first2=Mark|accessdate=22 August 2021|archivedate=16 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221016194620/http://www.nytimes.com/2007/02/11/world/europe/11munich.html}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.ft.com/content/b4eef8e6-b91d-11db-a5bc-0000779e2340|title=Putin rails against US foreign policy|work=Financial Times|date=10 February 2007|accessdate=22 August 2021|archivedate=19 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221119141340/https://www.ft.com/content/b4eef8e6-b91d-11db-a5bc-0000779e2340}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/putin-slams-us-for-making-world-more-dangerous/a-2343749|title=Putin Slams US for Making World More Dangerous &#124; DW &#124; 10.02.2007|website=[[Deutsche Welle]]|accessdate=2021-08-22|archivedate=2022-08-12|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220812173740/https://www.dw.com/en/putin-slams-us-for-making-world-more-dangerous/a-2343749}}</ref> Udeleženci konference so bili pretreseni in govorili o novi [[Hladna vojna|hladni vojni.]] Govor je odmeval po vsem svetu.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Provoked|last=Horton|first=Scott|publisher=The Libertarian Institute|year=2024|isbn=978-1733647373|page=208}}</ref><ref>{{Cite web|title=Gates dismisses Putin remarks as blunt spy talk|website=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070212/|access-date=2024-02-08|archive-date=16 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516175530/https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070212|url-status=live}}</ref><ref name="BBC">{{cite news|title=Putin's speech: Back to cold war? Putin's speech: Back to cold war?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6350847.stm|publisher=BBC News|first=Rob|last=Watson|date=10 February 2007|accessdate=2019-06-10|archive-date=2022-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220220131545/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6350847.stm|url-status=live}}</ref> == Povzetek == Putin je na začetku svojega 32-minutnega govora pojasnil, da mu format varnostne konference omogoča, da se "izogiba pretirani vljudnosti", se izogiba "uglajenim, prijetnim, a praznim diplomatskim frazam" in govori odkrito. Izrazil je upanje, da predsedujoči konference Horst Teltschik ne bo takoj »prižgal rdeče luči« in izključil mikrofona.<ref>{{Navedi novice|title=Kein Grund zur Beruhigung|url=https://www.zeit.de/online/2007/07/Putin-Sicherheitskonferenz|newspaper=Die Zeit|date=2007-02-12|accessdate=2026-05-15|issn=0044-2070|language=de-DE|first=Jochen|last=Bittner}}</ref> ==== Kritika unipolarne svetovne ureditve ==== Putin je »enopolarni model« označil za moralno in etično nevzdržen. Unipolarni svet pomeni en center moči, en center vpliva, en center odločanja. To je za svet nesprejemljivo. To je uničujoče – celo za hegemona samega.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Speech and the Following Discussion at the Munich Conference on Security Policy|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034|website=President of Russia|date=2007-02-10|accessdate=2026-05-15|language=en}}</ref> Poudaril je "celovito in nedeljivo naravo varnosti" z besedami: "Varnost vseh je varnost vseh." Citiral je [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Roosevelta:]] »Kjerkoli je varnost ogrožena, je hkrati ogrožena povsod.«<ref name=":1" /> Zaradi tega je Putin ostro kritiziral enopolarni svetovni red in prevlado ZDA, ki je po njegovem mnenju ogrozila svetovni mir po razpadu ravnotežja moči med hladno vojno. Obsodil je "skoraj neomejeno, pretirano uporabo sile v mednarodnih odnosih" iz strani ZDA. Po njegovem mnenju je rezultat te prevlade ta, da se "nihče ne počuti varnega! Ker nihče ne more misliti, da je mednarodno pravo kamnit zid, ki ga lahko zaščiti. Ta politika seveda spodbuja oboroževalno tekmo".<ref name=":1" /><ref name="Munich2">{{Navedi splet|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034|title=Speech and the Following Discussion at the Munich Conference on Security Policy|website=kremlin.ru|date=10 February 2007|accessdate=10 June 2019|archivedate=8 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221108010756/http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034}}</ref> Podvomil je o legitimnosti takšnega sistema: "Enopolarni model ni le nesprejemljiv, ampak tudi nemogoč v sodobnem svetu," trdil je, da ustvarja nestabilnost z ignoriranjem suverenosti drugih držav in spodkopavanjem svetovne varnosti. Opozoril je, da ta nevzdržen sistem sili države, da se oborožijo, vključno z jedrskim orožjem, pri čemer je v tem kontekstu omenil iranski jedrski program<ref name=":1" />: Putin je kritiziral, kot je imenoval, »monopolno prevlado ZDA«, njeno "nebrzdano uporabo sile" in spodkopavanje mednarodnega prava. Po njegovem mnenju bi morala le Ustanovna listina OZN urejati uporabo vojaške sile, zavrnil pa je možnost zamenjave OZN z EU ali Natom.<ref name=":1" /> ==== Vloga revščine ==== Putin je globalno revščino omenil kot ključno varnostno grožnjo, a je kritiziral programe pomoči, v katerih korporacije v državah prejemnicah "prevzamejo nadzor nad finančnimi tokovi". Razvite države je obsodil zaradi politike ohranjanja kmetijskih subvencij: »Imenujmo stvari s pravimi besedami: z eno roko ponujajo 'dobrodelnost', z drugo pa podpirajo gospodarsko zaostalost in ustvarjanje dobička iz nje«.<ref name=":1" /> ==== Vloga OVSE in nevladnih organizacij ==== Putin je [[OVSE]] obtožil, da je organizacijo spremenila v orodje ZDA za vmešavanje v notranje zadeve sodelujočih držav. Trdil je, da so njihova birokracija in mehanizmi odločanja ločeni od samih držav članic. Prav tako je izjavil, da nevladne organizacije, financirane iz tujine, kljub svoji formalni neodvisnosti služijo kot instrument zunanjega nadzora.<ref name=":1" /> ==== Vojaški posegi ==== Putin je kritiziral vojaške intervencije pod vodstvom ZDA, izvedene brez mednarodnega soglasja ali pravne podlage. Trdil je, da prinašajo kaos, ne stabilnosti: "Vidimo vse večje neupoštevanje temeljnih načel mednarodnega prava. En narod, Združene države, je presegel svoje državne meje na vseh področjih".<ref name=":1" /> ==== Militarizacija vesolja ==== Putin je opozoril, da lahko militarizacija vesolja povzroči nepredvidljive posledice. Poudaril je pobude Rusije za sklenitev pogodb o prepovedi nameščanja orožja v vesolje.<ref name=":1" /> ==== Razorožitev ==== Putin je kritiziral države Nata, ker niso hotele ratificirati prilagojene pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi, sklenjene leta 1999, in dejal: »Minilo je sedem let in samo štiri države so ratificirale ta dokument. vključno z Rusko federacijo," medtem ko se v Bolgariji in Romuniji ustvarjajo "tako imenovane lahke ameriške baze". Obtožil je Nato, da je premaknil vojaške sile na ruske meje, kljub temu, da je Moskva spoštovala pogoje pogodbe.<ref name=":1" /> ''Rusija je potem julija 2007 prekinila sodelovanje v pogodbi.''<ref>{{Navedi splet|title=Что случилось с ДОВСЕ?|url=https://www.apn.ru/index.php?newsid=17436|website=АПН - Агентство Политических Новостей|accessdate=2026-05-15|language=ru}}</ref> ==== Kritika ameriškega sistema protiraketne obrambe ==== Putin je nasprotoval načrtom ZDA za namestitev sistema protiraketne obrambe na Poljskem in Češkem ter zavrnil uradno različico, da naj bi bil namenjen zaščiti pred Iranom. Trdil je, da iranske rakete nimajo dometa, da bi ogrozile Evropo, in opozoril, da je prava tarča sistema Rusija in njegovo ustvarjanje bi lahko izzvalo novo oboroževalno tekmo.<ref name=":1" /> ''Putin je tudi javno nasprotoval namestitvi ameriške protiraketne obrambe v Evropi in 7. junija 2007 predsedniku Georgeu W. Bushu predstavil alternativni predlog, ki je bil zavrnjen''.<ref>{{Navedi splet|title=Press Conference following the end of the G8 Summit|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24322|website=President of Russia|date=2007-06-08|accessdate=2026-05-15|language=en}}</ref> ==== Širitev Nata in varnostna vprašanja ==== "''Mislim, da je očitno, da širitev Nata nima nobene zveze s posodobitvijo samega zavezništva ali z zagotavljanjem varnosti v Evropi. Nasprotno, to je resna provokacija, ki zmanjšuje stopnjo medsebojnega zaupanja. In imamo pravico vprašati proti komu je uperjena ta širitev?" In kaj se je zgodilo z zagotovili naših zahodnih partnerjev po razpadu Varšavskega pakta? Kje so te izjave danes? Nihče se jih niti ne spomni.''"<ref name=":1" /> Putin je širitev Nata proti vzhodu označil za "provokativno" potezo, ki spodkopava zaupanje. Trdil je, da je vojaška infrastruktura Nata, ki se približuje ruskim mejam, v nasprotju z zagotovili, da se zavezništvo ne bo širilo.<ref name="Munich2" /> Putin je citiral govor nekdanjega generalnega sekretarja Nata [[Manfred Wörner|Manfreda Wörnerja]] iz leta 1990, da bi podprl svoje mnenje, da naj bi NATO obljubil, da ne bo dovolil pridružitev vzhodnoevropskih držav zvezi. Izjavil je, da je »[Wörner] takrat rekel: 'dejstvo, da nismo pripravljeni postaviti NATO vojske zunaj nemškega ozemlja, daje [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] trdno varnostno jamstvo.' Kje so te garancije?«<ref name="Munich2" /><ref name="PIIA2">{{Navedi knjigo|title=Documents Talk: NATO-Russia Relations After the Cold War|url=https://www.pism.pl/publikacje/documents-talk-nato-russia-relations-after-the-cold-war|year=2020|isbn=978-83-66091-61-0|page=375|accessdate=2021-05-17|archivedate=2020-12-09|archiveurl=|last=Kupiecki|first=Robert|last2=Menkiszak|first2=Marek|publisher=Polski Instytut Spraw Międzynarodowych}}</ref> Posvaril je pred Natovimi »nebrzdanimi vojaškimi ambicijami« in obtožil zavezništvo, da vsiljuje svojo voljo drugim državam.<ref>{{Navedi novice|title=Sicherheitskonferenz in München: Putin schockt die Europäer|url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/sicherheitskonferenz-in-muenchen-putin-schockt-die-europaeer-a-465634.html|newspaper=Der Spiegel|date=2007-02-10|accessdate=2026-05-15|issn=2195-1349|language=de|first=Sebastian|last=Fischer}}</ref> ==== Energetska politika ==== Putin je Rusijo označil za zanesljivo dobaviteljico energije, poziva k zavračanju uporabe energije kot političnega vzvoda: »Nismo sovražniki, ampak partner«, poudarja pomen pregledne in pravične energetske politike.<ref name=":1" /> ==== Poziv k multipolarnemu svetu ==== Putin se je zavzel za večpolarni svet z več centri moči, ki sodelujejo na podlagi mednarodnega prava in pod okriljem ZN. Poudaril je medsebojno spoštovanje in suverenost kot osnovo za stabilnost: ''"Le s skupnimi močmi se lahko odgovorimo na sodobne izzive."''<ref name=":1" /> ==== Samospoštovanje Rusije ==== V zaključku je Putin opozoril, da sta Rusija in on sam pogosto pozvana k še bolj aktivni vlogi v svetovnih zadevah. V zvezi s tem je podal naslednjo pripombo: ''"Zelo pogosto in osebno od naših partnerjev, tudi evropskih partnerjev, zelo pogosto slišim pozive Rusiji, naj igra vedno bolj aktivno vlogo v svetovnih zadevah. V zvezi s tem naj podam eno majhno pripombo. Malo verjetno je, da nas je treba k temu siliti in spodbujati. Rusija je država z več kot tisočletno zgodovino in skoraj vedno je imela privilegij izvajanja neodvisne zunanje politike. Te tradicije danes ne bomo spremenili. Hkrati jasno vidimo, kako se je svet spremenil, realno ocenjujemo lastne zmožnosti in svoj potencial. In seveda prav tako bi radi imeli opravka z odgovornimi in tudi neodvisnimi partnerji, s katerimi bi lahko sodelovali pri izgradnji poštenega in demokratičnega svetovnega reda, ki v njem ne bi zagotavljal varnosti in blaginje za izbrance, ampak za vse."''<ref name=":1" /> == Odzivi == Poljski Inštitut za mednarodne zadeve je pri Putinovem citiranju Wörnerjevega govora izpostavil pomanjkanje ustreznega konteksta, saj se je prvotni govor v resnici nanašal le na namestitev NATO sil v [[Nemška demokratična republika|vzhodni Nemčiji]] po združitvi Nemčije.<ref name="PIIA2" /> William Burns, takratni ameriški [[Veleposlanik|ambasador]] v Rusiji, je napisal državni sekretarki ZDA [[Condoleezza Rice|Riceovi]] “Govor je bil produkt petnajst let nakopičenih ruskih frustracij in zamer, ojačanih s Putinovim osebnim občutkom, da so ruski pomisleki pogosto prezrti".<ref>{{Navedi knjigo|title=The back channel: a memoir of American diplomacy and the case for its renewal|publisher=Random House|date=2020|location=New York|isbn=978-0-525-50888-5|first=William J.|last=Burns|page=224}}</ref><ref name=":0" /> === Zapuščina === Pred in po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]] so politični analitiki govor ponovno obravnavali, pri čemer so komentatorji trdili, da je šlo za razkritje Putinovih namenov, česar pa zahodne države niso ustrezno interpretirale.<ref>{{Navedi novice|last=Fata|first=Daniel|title=Putin Announced His Manifesto Against the West Fifteen Years Ago. His Story Hasn't Changed.|url=https://www.thebulwark.com/putin-announced-his-manifesto-against-the-west-fifteen-years-ago-his-story-hasnt-changed/|accessdate=16 August 2022|publisher=The Bulwark|date=7 February 2022|archivedate=11 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221011033759/http://www.thebulwark.com/putin-announced-his-manifesto-against-the-west-fifteen-years-ago-his-story-hasnt-changed/}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Ignatius|first=David|title=Putin warned the West 15 years ago. Now, in Ukraine, he's poised to wage war.|url=https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918|accessdate=16 August 2022|work=Washington Post|date=20 February 2022|archivedate=12 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221012014505/https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Fried|first=Daniel|last2=Volker|first2=Kurt|title=The Speech In Which Putin Told Us Who He Was|url=https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918|accessdate=16 August 2022|publisher=Politico|date=18 February 2022|archivedate=12 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221012014505/https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Rachman|first=Gideon|title=Understanding Vladimir Putin, the man who fooled the world|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/09/understanding-vladimir-putin-the-man-who-fooled-the-world|accessdate=16 August 2022|work=The Guardian|date=9 April 2022|archivedate=19 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221119210158/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/09/understanding-vladimir-putin-the-man-who-fooled-the-world}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Michta|first=Andrew A.|title=China, Russia and the West's Crisis of Disbelief|url=https://www.wsj.com/articles/china-russia-and-the-wests-crisis-america-democracy-fight-military-threat-disarmament-cold-war-putin-xi-response-11659892566|accessdate=16 August 2022|publisher=Wall Street Journal|date=7 August 2022|archivedate=28 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221128015413/http://www.wsj.com/articles/china-russia-and-the-wests-crisis-america-democracy-fight-military-threat-disarmament-cold-war-putin-xi-response-11659892566}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Politika Rusije]] [[Kategorija:2007 v politiki]] [[Kategorija:Vladimir Putin]] [[Kategorija:Govori]] [[Kategorija:Münchenska varnostna konferenca]] 3togutn9fu6zxgwlotnqbpjb2k9fjow 0 575824 6675798 6391230 2026-05-14T21:06:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675798 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | building_name = Mošeja Džuma | native_name = {{langx|az|Şamaxı Cümə Məscidi}} | native_name_lang = | image = Mezquita del Viernes, Shamakhi, Azerbaiyán, 2016-09-27, DD 13-15 HDR.jpg | image_upright = 1.4 | alt = | caption = Mošeja leta 2016 | map_type = Azerbajdžan | map_size = 250 | map_relief = 1 | map_caption = Lega v Azerbajdžanu | location = [[Šamahi]] | country = {{Flagicon|Azerbajdžan}} | coordinates = {{coord|40|37|36|N|48|38|38|E|type:landmark_region:AZ_scale:100000_source:ruwiki|format=dms|display=it}} | religious_affiliation = [[Islam]] | rite = | region = | state = | province = | territory = | prefecture = | sector = | district = | cercle = | municipality = | consecration_year = | status = [[mošeja]] | functional_status = Aktivna | heritage_designation = | leadership = | patron = | website = | architecture = | architect = | architecture_type = [[mošeja]] | architecture_style = [[islamska arhitektura]] | administration = | founded_by = | funded_by = | general_contractor = | facade_direction = | groundbreaking = | year_completed = ok. 744 | construction_cost = | capacity = | length = | width = | width_nave = | height_max = | dome_quantity = 1 {{small|(morda več)}} | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | minaret_quantity = 4 | minaret_height = | spire_quantity = | spire_height = | materials = | nrhp = | added = | refnum = | designated = }} '''Mošeja Džuma v Šamahiju''' ({{lang-az|Şamaxı Cümə Məscidi}}), je [[mošeja]] v mestu [[Šamahi]] v [[Azerbajdžan]]u. == Zgodovina == Mošeja je bila zgrajena leta 126 po [[hidžra|hidžri]] (743/744 n. št.) iz ligature na fasadi mošeje Džuma, na podlagi geoloških raziskav iz [[Tbilisi|Tiflisa]], ki jih je vodil princ Šahgulu Kadžar.<ref>{{cite book |author=Fatullayev, S. S. |title=Джума-мечеть в Шемахе |location=[[Baku]] |publisher=National Academy of Sciences of the Azerbaijan SSR |year=1973 |lang=ru }}</ref> V tem času se je na ozemlju Azerbajdžana začela gradnja mošej. Zgodovinski videz starodavnih islamskih arhitekturnih spomenikov je bil povezan z vladavino Arabcev in širjenjem [[islam]]a na ozemlju Azerbajdžana. Džuma mošeja v Šamahiju velja za prvo mošejo na [[Kavkaz]]u po stolnici mošeji Džuma v Derbentu, ki je bila zgrajena leta 734. Datum izgradnje mošeje Džuma je iz obdobja upravljanja kalifatskega vikarja na Kavkazu in v Dagestanu, arabskega poveljnika Maslama ibn Abd-al Melika, brata omajadskega kalifa Valila I. (705-715), ki je Šamahi izbral za rezidenco. V teh letih so arabski guvernerji, ki so krepili stolpe tega starodavnega mesta z bogato kulturno dediščino, začeli graditi nove stavbe na njegovem ozemlju. Arabci so Šamahiju pripisovali velik pomen, kar je razvidno iz velikega arhitekturnega videza mošeje Džuma. === Rekonstrukcije === Precejšnje rušenje in poškodbe mošeje Džuma med bitkami in [[potres]]i so bile razlog za obnovitvene rekonstrukcije stavbe mošeje. Po podatkih Imadeddina Isfahanija - kronista seldžuške dobe, od leta 1123, so se vladarji Širvanšaha zatekli k seldžuškemu sultanu Mahmudu (1118-1131) za obrambo pred napadi Gruzijcev. Kronika pravi, da so takrat v Šamahiju »napadalci porušili mošejo, podrli minaret, plenili po mestu«. Prva gradnja mošeje Džuma se je začela ob koncu 12. stoletja in je bila povezana s precejšnjo škodo, ki jo je stavba utrpela zaradi delnih vpadov in je bila pogojena s krepitvijo moči Širvanšaha v času vladavine vladarja Manučehra III., ki je zgradil nove stavbe in okrepil mestno obzidje. Zgodovinar-arheolog Džiddi, ki se je opiral na zgodovinske vire in knjige o gradnji, je poročal o vzdevku 'Veliki kagan', kako so imenovali Manučehr II. zaradi njegovih velikih zaslug. Takrat je ugledni perzijski pesnik Kakani, rojen v Šamahiju, zapisal, da je »slava njegovega mesta zasenčila slavo Buhare«. Arheološka izkopavanja leta 1970 na ozemlju mošeje so potrdila velike gradbene in arhitekturne spremembe, ki izvirajo iz tega obdobja. Med arheološkimi izkopavanji so našli veliko medres, koč in grobov. Druga gradnja mošeje je potekala v 17. stoletju, v času vladavine rodbine Safavidov. [[Evlija Čelebi]] - turški znanstvenik-popotnik, ki je leta 1656 obiskal Šamahi, je dejal, da je mošeja Džuma med drugimi največja verska stavba v mestu. V svojem delu Evlija Čelebi poroča o nekaterih strukturnih spremembah mošeje Džuma v obdobju Safavidov.<ref>[http://www.vostlit.info/Texts/rus10/Celebi4/frametext7.htm ''Evliya Chelebi''. Book of travels. «Seyahetname». Земли Закавказья и сопредельных областей Малой Азии и Ирана. Глава VII. — Moscow, Наука, 1983]</ref> Tretjo rekonstrukcijo mošeje je leta 1860 izvedel deželni arhitekt Hadžibababejov po veliki škodi, ki jo je zgradba prizadela v potresu leta 1859. Ta rekonstrukcija je bila narejena na podlagi osnutkov slik ruskega umetnika Grigorija Gagarina. Četrta obnova se je začela po najmočnejšem potresu leta 1902, ki je porušil in poškodoval številne stavbe Šamahija. Za popolno obnovo mošeje so zbrali donacije dobrodelnikov in ustanovili posebno komisijo. V prvi vrsti je bila obnova mošeje zaupana uglednemu azerbajdžanskemu arhitektu tistega časa - Ziverbeju Ahmadbejovu, rojenemu v mestu Šamahi. Eden od pogojev arhitekta je bila ohranitev zunanjosti mošeje, vendar se komisija s tem ni strinjala, kar je bil razlog za odpustitev arhitekta od nadaljnjih del obnove mošeje. Nadaljevanje del v mošeji je bilo ponujeno arhitektu Józefu Plośku.<ref>[http://www.polonia-baku.org/ru/ploszko.phtml '' Фатуллаев-Фигаров Ш.''. Юзеф Плошко. Общество «Полония-Азербайджан».]</ref> Variacija projekta, ki jo je predstavil Józef Plośko leta 1909, je omogočila precejšnjo spremembo fasade in zunanjega videza mošeje. Projekt je temeljil na osnovi starejšega načrta in rezultatih nedokončane gradnje, vendar so se na njem pojavili urejeni bočni minareti in odprti balkoni s svetlimi paviljoni, simetrično-osno kompozicijo mošej s parnimi minareti je zaključila velika osrednja kupola. Takšno načrtovanje je bilo prvič uporabljeno v 15. stoletju pri gradnji tabriške šole za arhitekturo in je prevzelo tudi arhitekturne značilnosti ansambla [[Širvanšahova palača|Širvanšahove palače]] v [[Baku]]ju. Gradnja mošeje po projektu Józefa Plośka je bila naložena D. Sadikbejovu, vendar so bili tako pomembni elementi, kot so osrednja kupola, stranski minareti, galerija, portal in osrednja stopniščna ploščad, med delom izbrisani iz projekta zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Decembra 2009 je bil izdan vladni ukaz o obnovi mošeje Džuma v Šamahiju.<ref>{{Cite news |title=Azərbaycan Prezidenti Şamaxı şəhərindəki Cümə məscidinin bərpası ilə əlaqədar tədbirlər haqqında sərəncam verib|url=http://az.trend.az/news/politics/1607371.html |work=Trend.az |access-date=2011-11-22 |archive-date=2016-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161130223035/http://az.trend.az/news/politics/1607371.html/ |url-status=dead }}</ref> == Oblikovanje in načrtovanje == [[File:Qoşa minarəli məscid. Şamaxı şəhəri.JPG|thumb|Pogled od spredaj na glavno stavbo mošeje]] [[File:Mezquita del Viernes, Shamakhi, Azerbaiyán, 2016-09-27, DD 19-21 HDR.jpg|thumb|Pogled od strani]] Kompleks mošeje Džuma, ki se je vedno razlikoval po svoji prostornini in silhueti med kultnimi in civilnimi spomeniki Azerbajdžana zaradi korelacije s prejšnjimi spomeniki [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]], ohranja svojo središčno kompozicijo. Edina ohranjena skica je bila narejena leta 1847, ruski arhitekt G. Gagarin iz življenja, ki je na svojih slikah upodobil arhitekturne spomenike in druga mesta Azerbajdžana. Samo te slike dajejo predstavo o zunanjem videzu in notranjem okrasju stare Džuma mošeje. Starodavna notranja načrtovalska organizacija mošeje se je kljub večkratnim prezidavam ohranila do danes. Na slikah G. Gagarina je vidna tridvoranska struktura mošeje, tridelni notranji prostor, pokrit s sredinsko in ne veliko stransko kupolo. Osrednja koničasta kupola, stebri stranskih delov in podolgovata notranjost glavne dvorane ladje naredijo mošejo Džuma podobno mošeji Džuma v Derbentu. Tloris mošeje je pravokoten, velikosti 46 metrov dolžine in 28 metrov širine, mošeja ima veliko molitveno dvorano, razdeljeno na tri ločene kvadratne dele, ki so med seboj povezani z velikimi odprtinami.<ref>''Fatullayev S.S.''. Градостроительство и архитектура Азербайджана XIX - нач. XX веков. — Л:1986.</ref> Vsak del mošeje ima ločen [[mihrab]] in odprtino za vhod. Mošeja se zaradi takšne zasnove imenuje tridvoranska. Takšno načrtovanje spominja na načrtovalsko organizacijo znane [[Mošeja Omajadov|mošeje Omajadov]] v [[Damask]]u, ki je bila zgrajena leta 708.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.bakililar.az/ca/history/khristark.html |title=''Салимова А.Т'', Аз.ГУСиА. Влияние христианства на архитектуру Азербайджана. |accessdate=2025-02-18 |archive-date=2002-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020921030551/http://www.bakililar.az/ca/history/khristark.html |url-status=dead }}</ref> Mošeja Džuma iz 8. stoletja v Aghsuju, ki je bila uničena med požarom leta 1918, je bila analogno načrtovana. Pogoste gradnje so omogočile ohranitev prvotnih notranjih obrisov in temeljev mošeje v celoti, čeprav so notranja dekoracija in nekateri detajli zunanje fasade utrpeli določene spremembe. Arheološke raziskave so pokazale, da je tloris stavbe kljub večkratnim prezidavam ostal nespremenjen. Največ sprememb v arhitekturni strukturi mošeje je bilo narejenih po projektu Józefa Plośka. Arhitekt je svojemu projektu dodal elemente vzhodne arhitekture, pri čemer je prevzel tradicijo islamske arhitekture kot načelo tistega časa. Načrtovalno strukturo mošeje je treba dopolniti z dinamično vsebino in posebno slikovitostjo v interpretaciji Józefa Plośka. Z odstranitvijo stranskih opornikov bogoslužne dvorane je arhitekt poskušal ustvariti najbolj trdno in monumentalno notranjost. Za ustvarjanje enakih velikosti treh dvoran mošeje si je arhitekt s posebno umetniško-plastično izraznostjo zamislil netradicionalno konstrukcijo, katere kovinski ogrodji za širvansko kupolo so bili izdelani v Varšavi. Da bi okrepil pomen kompozicije, je Plośko razvil visoko večokensko ložo, na katero se je naslanjala osrednja kupola. Okoli naj bi bili štirje okrasni [[minaret]]i. V projektu naj bi bili tudi okrasni okraski, [[sebka]] (okenski okvirji z razrezanimi vzorci) in okrasni stebri. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category-inline}} [[Kategorija:Mošeje v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 744]] 4j004tvglwxaxl7w8lyhkqxz6as1p6q 0 581935 6675849 6662933 2026-05-15T00:13:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675849 wikitext text/x-wiki [[File:Саблинский хребет.jpg|thumb|right|425px|Pogorje Sablinski, [[Narodni park Jugid Va]], na zahodnem pobočju severnega Uralskega gorovja]] == Pregled == [[File:RussianNationalParksmap.jpg|thumb|right|430px|Karta narodnih parkov Rusije]] Do 1960-ih so v Sovjetski zvezi obstajali samo naravni rezervati ([[zapovednik]]i) in zakazniki, zato so bile mednarodne izkušnje pri ustvarjanju oblike zavarovanih območij, namenjenih turistom za sprostitev in učenje skrbi za naravo, zelo pomembne. Leta 1961 so sovjetski geografi pod vodstvom Innokentija Gerasimova, direktorja Inštituta za geografijo Akademije znanosti ZSSR, obiskali ZDA. To potovanje je bilo uvod v izkušnje ZDA na področju varstva okolja in sovjetski znanstveniki so obiskali [[narodni park Yellowstone]] in [[narodni park Great Smoky Mountains]]. Po potovanju se je Innokenti Gerasimov vrnil k ideji o ustvarjanju naravnih parkov v ZSSR. Leta 1965 je predlagal ustanovitev naravnega parka Bajkal. Podoben naravni park je bil zasnovan tudi na območju jezera Seliger v Valdajskem hribovju. Leta 1966 je časopis ''Komsomolskaya Pravda'' objavil članek Innokentija Gerasimova in Vladimirja Preobraženskega, ki sta razpravljala o potrebi po oblikovanju sistema naravnih parkov v ZSSR. Naravni parki niso bili mišljeni samo kot kraji za sprostitev turistov, ampak tudi kot kraji za zaščito živali in rastlin na območjih, ki jih turisti parkov ne bi smeli obiskati brez vodnika.<ref>Sobisevich A. V., Snytko V. A. [https://www.academia.edu/44542592 To the history of the creation of biosphere reserves and natural parks in the Soviet Union] // IOP Conference Series: Earth and Environmental Science. 2020. Vol. 579. P. 1–5.</ref> Najstarejša parka v Rusiji sta [[Sočijski narodni park]] in [[narodni park Losini Ostrov]] (1983); Samarska Luka (1984); Marij Čodra (1985); Baškirija, Prielbrusje, Pribajkalski in Zabajkalski (1986).<ref>Russian Nature Press</ref> V skladu z zakonom o [[zavarovana območja Rusije|zavarovanih območjih Rusije]] so narodni parki kopna in vodna območja, namenjena varstvu narave, ekološkemu izobraževanju in znanstvenim raziskavam. Vsebujejo območja posebne ekološke, zgodovinske in estetske vrednosti. Reguliran turizem je dovoljen.<ref name=law >[http://oopt.info/oopt_statut.html "About Special Protected Nature Areas"], a Russian Federation federal law of March 14, 1995.{{in lang|ru}}</ref><ref name="oopt">Biodiversity Conservation Centre Moscow</ref> Območje vsakega parka je razdeljeno na cone glede na različne funkcije. Obstajati mora strogo varovano območje, vodeno kot zapovednik, ter rekreacijski in varovalni pasovi, v katerih je dovoljena gospodarska dejavnost, kot so turizem, tradicionalna raba tal ter benigne oblike kmetijstva in gozdarstva. Strogo varstveno funkcijo včasih opravlja sosednji uradni zapovednik; na primer, zapovednik Barguzin meji na narodni park Zabajkalski na vzhodni strani Bajkalskega jezera. Leta 2001 je Narodni park Vodlozerski prejel Unescov status [[biosferni rezervat|biosfernega rezervata]], leta 2002 sta mu sledila narodni park Smolenskoje Poozeri in narodni park Ugra, leta 2004 pa še dva (Valdajski in Kenozerski). Narodni parki so trenutno v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in okolje (Rusija). == Seznam narodnih parkov Rusije == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="width:98%" |- !scope="col" ! style=max-width:4em |Ime !scope="col" class="unsortable" ! style=max-width:6em|Slika !scope="col" ! style=max-width:4em |Lega !scope="col" ! style=max-width:4em |Ustanovitev !scope="col" ! style=max-width:2em |Park URL !scope="col" ! style=max-width:3em |Površina !scope="col" class="unsortable" ! style=max-width:18em |Opis |- !scope="row" | [[Narodni park Alanija]] |[[File:Ущелье Караугом.jpg|150px|alt=Mountain peak and glacial valley, Alaniya NP]] |{{plainlist| * [[Severna Osetija - Alanija]] * <small>{{coord|42|52|N|43|44|E|name=Alaniya|type:landmark}}</small>}} |{{dts|1998}} | [http://npalania.ru/ Ала́ния] |{{convert|54926|ha|mi2|1|sortable=on}} |Alanija leži na severnem pobočju osrednjega [[Kavkaz]]a. Park vključuje 13 km dolg [[ledenik]] Karaugom, globoko gozdno dolino reke Uruk in stepska travišča. Po parku so posejane arheološke ruševine, od bronastodobne kobanske kulture do srednjeveškega [[Alani|Alanskega ljudstva]]. Gostiteljska republika Severna Osetija-Alanija je dobila ime po Alanih.<ref name='alaniya'>{{cite web|title=Alaniya National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://npalnaia.ru/|publisher=FGBU Alaniya|access-date=December 27, 2015}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Alkanaj]] |[[File:Национальный парк Алханай, 2014.jpg|150px|alt=Temple Gate rock formation, Alkhanay NP]] |[[Zabajkalski okraj]] <small>{{coord|50|50|N|113|25|E|name=Alkhanay|type:landmark}}</small> |{{dts|1999}} | [http://alkhana.ru/ Алханай] |138.234 ha |Gora Alkanaj, ki je sveta za domorodne Burjate in sodobne budiste, je osrednje središče parka. ([[Dalajlama]] jo je neuradno obiskal dvakrat). Okolica je odličen primer »daurske gozdne stepe«, v prehodnem območju med sibirsko [[tajga|tajgo]] na severu in mongolsko [[stepa|stepo]] na jugu.<ref name='Alkhanay'>{{cite web|title=Alkhanay National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://alkhana.ru/|publisher=FGBU Alkhanay|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Anjujski]] |[[File:Панорамный вид.jpg|150px|alt=Anyuysky NP]] |[[Habarovski okraj]] <small>{{coord|49|26|N|136|33|E|name=Anyuysky|type:landmark}}</small> |{{dts|1999}} | [http://www.zapoved.ru/catalog/148/ Анюйский] |429.370 ha |Park je pomemben, ker ustvarja ekološki koridor - od nizkega poplavnega [[habitat]]a reke [[Amur]] navzgor skozi gozdnato porečje reke Anjuj do visokih ravnin gorovja Sikhote-Alin na [[Ruski Daljni vzhod|ruskem Daljnem vzhodu]]. Lokalni avtohtoni prebivalci so Nanaj, tradicionalno ribiška in lovska kultura.<ref name='Anyuysky'>{{cite web|title=Anyuysky National Park (in Russian)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/148/|publisher=Ministry of Natural Resources of the Russian Federation|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Baškirija]] |[[File:Falcon Cliff.jpg|150px|alt=]] |[[Baškortostan]] <small>{{coord|53|03|N|56|32|E|name=Bashkiriya|type:landmark}}</small> |{{dts|1986}} | [http://en.russia.edu.ru/russia/cities/ufa/1166/ Башкирия] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081201104325/http://en.russia.edu.ru/russia/cities/ufa/1166/ |date=2008-12-01 }} |92.000 ha |Baškirija pokriva velik sosednji gozd in mrežo razčlenjenih rečnih dolin na južnem koncu [[Uralsko gorovje|gorovja Ural]]. Park je varovalni pas med industrializiranimi ravninami na zahodu ter goratim in redko naseljenim naravnim rezervatom Šulgan-Taš in entomološkim rezervatom Alin-Solok ("Zlata čebela") na vzhodu.<ref name='Bashkiriya'>{{cite web|title=Bashkiriya National Park (in Russian)|url=http://en.russia.edu.ru/russia/cities/ufa/1166/|publisher=Ministry of Education and Science of the Russian Federation|access-date=December 27, 2015|archive-date=2008-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201104325/http://en.russia.edu.ru/russia/cities/ufa/1166/|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Beringija]] |[[File:Берингия.jpg|150px|alt=Beringia]] |[[Čukotka]] <small>{{coord|64|22|N|173|18|E|name=Beringia|type:landmark}}</small> |{{dts|2013}} | [http://www.beringiapark.ru/en/ Берингия] |3.053.233 ha |Do leta 11.000 pr. n. št. je 'kopenski most' v [[Beringija|Beringiji]] omogočal ljudem prehod med Azijo in Severno Ameriko. Ruski narodni park Beringija je zahodna stran današnjega [[Beringov preliv|Beringovega preliva]], z ameriškim [[Nacionalni rezervat Beringov kopenski most|narodnim rezervatom Beringov kopenski most]] na [[Aljaska|Aljaski]] na vzhodni strani.<ref name='Beringia'>{{cite web|title=Beringia National Park - Official Park Website (in English)|url=http://www.beringiapark.ru/en/|publisher=FGBU Beringia|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Bikin]] |[[File:Вид на долину р. Бикин с видовой площадки (гора Клин).jpg|150px|alt=Bikin]] |[[Primorski okraj]] <small>{{coord|46|40|N|136|00|E|name=Bikin|type:landmark}}</small> |{{dts|2015}} |[http://government.ru/en/docs/20381/ Бикин] |1.160.500 ha |Narodni park Bikin, ki je bil ustanovljen 3. novembra 2015, ščiti največji preostali stari mešani gozd na severni polobli in ozemlje 10 % vseh amurskih tigrov v naravi. Park varuje tudi gozdno kulturo 600 avtohtonih prebivalcev, ki so ostali v porečju reke Bikin, [[Udegi]] in [[Nanaji]].<ref name='letter'>{{cite web|title=Directive Creating Bikin National Park|url=http://government.ru/en/docs/20381/|publisher=Ministry of Natural Resources of the Russian Federation|access-date=January 10, 2016}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Buzulukski Bor]] |[[File:DJI 0003-1.jpg|150px|alt=A river in the wood]] |[[Samarska oblast]] / [[Orenburška oblast]] <small>{{coord|53|00|N|52|7|E|name=Buzuluksky|type:landmark}}</small> |{{dts|2007}} | [http://oopt.aari.ru/oopt/%D0%91%D1%83%D0%B7%D1%83%D0%BB%D1%83%D0%BA%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%B1%D0%BE%D1%80 Бузулукский бор] |106.000 ha |Buzulukski Bor je največji nasad izoliranih visokih borovcev na svetu. Park, obdan z morjem step na vzhodni ruski nižini med reko [[Volga|Volgo]] (zahod) in južnim Uralskim gorovjem (na vzhodu), je peščeni ostanek nekdaj delte reke v [[Kaspijsko jezero]]. Pod Buzulukskijem je [[nafta]], ki povečuje pritisk na lokacijo.<ref name='Buzuluksky'>{{cite web|title=Buzuluksky Bor National Park (in Russian)|url=http://oopt.aari.ru/oopt/%D0%91%D1%83%D0%B7%D1%83%D0%BB%D1%83%D0%BA%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%B1%D0%BE%D1%80|publisher=FGBU AARI PA (PA Russia)|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Čuvaški gozd]] |[[File:Тайга на территории нац парка.jpg|150px|alt=Map with borders of Chavash Vermane Bor NP]] |[[Čuvašija]] <small>{{coord|54|45|N|47|08|E|name=Chavash Varmane Bor|type:landmark}}</small> |{{dts|1993}} | [http://www.npark21.ru/ Чаваш Вармане] |25.200 ha | Čuvaški gozd je velik sosednji (neprekinjen) gozd v srednjem območju reke Volge. Park je bil ustvarjen za dvojni namen ohranjanja biotske raznovrstnosti in zaščite območja, ki je predstavnik ljudstva Čuvašev.<ref name='Chavash'>{{cite web|title=Chavash Varmane Bor National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.npark21.ru/|publisher=FGBU Chavash Varmane Bor|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Čikoj]] |[[File:Зеркальная гладь.jpg|150px|alt=Chikoy NP]] |[[Zabajkalski okraj]] <small>{{coord|49|46|N|110|18|E|name=Chikoy|type:landmark}}</small> |{{dts|2014}} | [http://www.zapoved.ru/catalog/258 Чикой] |666.468 ha | Park je ob izviru reke Čikoj, ki teče proti zahodu v reko Selenga in [[Bajkalsko jezero]], 400 km severozahodno. Je v prehodnem območju med sibirsko tajgo na severu in mongolsko stepo na jugu.<ref name='Chikoy'>{{cite web|title=Chikoy National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/258|publisher=Ministry of Natural Resources of the Russian Federation|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Krimski naravni rezervat]] |[[File:Червоній закат.jpg|150px|alt=Crimean NP]] |[[Republika Krim]] <small>{{coord|44|40|N|34|21|E|name=Crimean|type:landmark}}</small> |{{dts|2018}} | Крымский |34.563 ha | |- !scope="row" | [[Narodni park Kurska kosa]] |[[File:Вид с озера Лебедь на залив.jpg|150px|alt=Kurshskaya Kosa NP]] |[[Kaliningrajska oblast]]<small>{{coord|55|08|N|20|48|E|name=Kurshskaya Kosa|type:landmark}}</small> |{{dts|1987}} |[http://www.park-kosa.ru/ Куршская коса] |6621 ha |[[Kurska kosa]] je 98 km dolg, tanek, ukrivljen peščene [[sipina|sipine]], ki ločuje Kurski zaliv od obale [[Baltsko morje|Baltskega morja]]. Njen južni del leži v Kaliningrajski regiji v Rusiji, severni pa v jugozahodni [[Litva|Litvi]]. Je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, ki si ga delita obe državi.<ref name='Kurshskaya'>{{cite web|title=Kurshskaya Kosa National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.park-kosa.ru|publisher=FGBU Kurshskaya|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Naravni rezervat Gida]] |[[File:Тундра, о. Шокальского.jpg|150px|alt=Gydansky NP]] |[[Tjumenska oblast]] <small>{{coord|71|50|N|78|12|E|name=Gydansky|type:landmark}}</small> |{{dts|2019}} |[https://gdanskiynp.ru Гыданский] |878.174 ha | |- !scope="row" | [[Narodni park Kalevalski]] |[[File:Kostomuksha, Kaba, Republic of Karelia.jpg|150px|alt=Kalevalsky NP]] |[[Republika Karelija]] <small>{{coord|64|59|N|30|13|E|name=Kalevalsky|type:landmark}}</small> |{{dts|2007}} |[http://www.zapoved.ru/catalog/110/%D0%9A%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B0%D0%BB%D1%8C%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%BD%D0%B0%D1%86%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%BF%D0%B0%D1%80%D0%BA Калевальский] |74.400 ha |Kalevalski borov gozd pokriva enega zadnjih, velikih gozdov borealnih borovcev v Evropi. Je na meji med Rusijo in [[Finska|Finsko]] na približno sredini od juga proti severu. Park je v Republiki Kareliji. ''[[Kalevala]]'', epska pesnitev finske in karelske ustne folklore, je bila črpana iz te regije.<ref name='Kalevalsky'>{{cite web|title=Kalevalsky National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/110/%D0%9A%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B0%D0%BB%D1%8C%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%BD%D0%B0%D1%86%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%BF%D0%B0%D1%80%D0%BA|publisher=Ministry of Natural Resources of the Russian Federation|access-date=December 31, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Kenozerski]] |[[File:Церковь Георгия Победоносца 1782г (Порженский погост).jpg|150px|alt=Sts Peter and Paul Church in the village ofMorshchikhinskaya]] |[[Arhangelska oblast]] <small>{{coord|62|05|N|38|12|E|name=Kenozersky|type:landmark}}</small> |{{dts|1991}} |[http://www.kenozero.ru/en Кенозерский] |139.663 ha |Park ima veliko kulturnih spomenikov, eden je Porženski Pogost, ki je cerkev sv. Jurija z zvonikom (oba iz 18. stoletja), obdana z lesenim obzidjem z vrati in stolpi (1789). Park je na ločnici med atlantskim in arktičnim bazenom. Od leta 2004 ima narodni park status Unescovega biosfernega rezervata.<ref name='Kenozersky'>{{cite web|title=Kenozersky National Park - Official Park Website (in English)|url=http://www.kenozero.ru/en|publisher=FGBU Kenozersky |access-date=December 27, 2015}}</ref> Leta 2024 je bil dodan na seznam svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1688 Unesco]</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Hibini]] |[[File:Осень в Хибинах.jpg|150px|alt=Khibiny NP]] |[[Murmanska oblast]] <small>{{coord|67|43|N|33|28|E|name=Khibiny|type:landmark}}</small> |{{dts|2018}} |Хибины |84.804 ha | |- !scope="row" | [[Hvalinski narodni park]] |[[File:Хвалынские горы.jpg|150px|alt=Pine tree over wooded valley, Khvalynsky NP]] |[[Saratovska oblast]] <small>{{coord|53|00|N|52|7|E|name=Khvalynky|type:landmark}}</small> |{{dts|1994}} |[http://nasledie.sgu.ru/hvalinskiy_park Хвалынский] |25.524 ha |NP Hvalinksi obsega dvignjeno planoto s kredo v vzpetinah Volge, pokrito z mešanimi hrastovo-lipovimi in iglastimi gozdovi, vzdolž zahodne strani reke Volge. To je približno 1000 km severno od Kaspijskega jezera, v regiji Saratov s pogledom na rezervoar Saratov.<ref name='Khvalynsky'>{{cite web|title=Khvalynsky National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://nasledie.sgu.ru/hvalinskiy_park|publisher=Scientific Tourism, Saratov Oblast|access-date=December 27, 2015|archive-date=2011-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110321113113/http://nasledie.sgu.ru/hvalinskiy_park|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Kislovodski narodni park]] |[[File:Kislovodsk_national_Park_1.jpg|150px|alt=Kislovodsk National Park]] |[[Stavropolski okraj]] <small>{{coord|43|53|N|42|45|E|name=Kislovodsk|type:landmark}}</small> |{{dts|2016}} | [http://kispark.ru/ Кисловодский] |966 ha |Največji mestni park v Evropi, Kislovodsk NP, se razteza od mestnega središča Kislovodsk navzgor po pobočjih sosednjega grebena Džinal. Je ob vznožju severno od gorovja Kavkaz. Park podpira mineralne vrelce, pohodniške poti in žičnico na vrh grebena.<ref name='Kislovodsk'>{{cite web|title=Official Site:Kislovodsk National Park|url=http://kispark.ru/|publisher=FGBU National Park Kislovodsk|access-date=December 12, 2021}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Kodar]] |[[File:На перевале Ледниковый (2Б-3А, 2720 м).jpg|150px|alt=Kodar National Park]] |[[Zabajkalski okraj]]<small>{{coord|56|54|N|118|16|E|name=Kodar|type:landmark}}</small> |{{dts|2018}} | [https://npkodar.ru/ Кодар] |491.700 ha |Kodar je v gorovju Kodar, približno 500 kilometrov severovzhodno od Bajkalskega jezera. Park obsega ekstremne razlike v reliefu: strma alpska pobočja (''Kodar'' v jeziku avtohtonih Evenkov pomeni 'strmo'), več kot 570 alpskih jezer, ledenike na nizki nadmorski višini, vulkane in osamljena majhna puščava, obdana s tajgo.<ref name='kodar'>{{cite web|title=Official Site: Kodar National Park|url=https://npkodar.ru/|publisher=FGBU National Park Kodar|language=ru|access-date=December 16, 2021}}</ref> |- !scope="row" | [[Kojgorodski narodni park]] | |[[Komi]] <small>{{coord|59|48|N|49|48|E|name=Koygorodsky|type:landmark}}</small> |{{dts|2019}} | [https://koygorodskiy.ru/ Койгородский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211212063642/https://koygorodskiy.ru/ |date=2021-12-12 }} |56.700 ha |Kojgorodski pokriva eno največjih površin nedotaknjene južne [[tajga|tajge]] v Evropi. Je na vzhodnem robu vzhodnoevropske nižine v Republiki Komi v Rusiji.<ref name="koygor park site">{{cite web|title=Koygorodsky National Park|url=https://koygorodskiy.ru/|publisher=Koygorodsky National Park|language=ru|access-date=December 9, 2021|archive-date=2021-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20211212063642/https://koygorodskiy.ru/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Krasnojarski stebri]] | [[File:Заповедник "Столбы", столб "Перья" - panoramio.jpg|150px|alt=Krasnoyarsk Stolby National Park]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|55|32|N|92|28|E|name=Krasnoyarsk Stolby|type:landmark}}</small> | {{dts|2019}} | [https://kras-stolby.ru/ Красноярские Столбы] | 47.154 ha | Stolbi, ki je bil leta 2019 prerazvrščen v narodni park (iz naravnega rezervata), je na severozahodnih vzpetinah Vzhodnega Sajana, ki meji na Srednjesibirsko planoto. Območje s severovzhoda meji na glavno mesto [[Krasnojarsk]]. Obiskovalci se lahko do meje pripeljejo z mestnim avtobusom.<ref name="parksite-Stolby">{{cite web|title=Stolby (Official Reserve Website)|url=https://kras-stolby.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 11, 2022}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Kitalik]] |[[File:Kytalyk_Wildlife_Reserve_2017.png|150px|alt=Kytalyk National Park]] |[[Jakutija]] <small>{{coord|70|51|N|147|51|E|name=Kytalyk|type:landmark}}</small> |{{dts|2019}} | [https://npkytalyk.ru/ Кыталык] |1.885.554 ha |Kitalik je zavarovano območje za arktična gnezdišča ptic selivk na vzhodnoazijsko-avstralski preletni poti, vključno s precejšnjim delom območij za kritično ogroženega [[sibirski žerjav|sibirskega žerjava]] (''Leucogeranus leucogeranus''). Ime 'kitalik'' je beseda v jakutskem jeziku za sibirskega žerjava. Park je v nizko ležeči tundri delte reke [[Indigirka]], ob Vzhodno Sibirskem morju v severni Rusiji.<ref name="kytalyk">{{cite web|title=Kytalyk National Park|url=https://npkytalyk.ru/|publisher=Kytalyk National Park|language=ru|access-date=December 18, 2021|archive-date=2021-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412024815/https://npkytalyk.ru/|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Ladoške čeri]] |[[File:Красота Ладожских шхер 1.jpg|150px|alt=Ladoga Skerries National Park]] |[[Republika Karelija]] <small>{{coord|61|36|N|30|50|E|name=Kodar|type:landmark}}</small> |{{dts|2017}} | [https://www.oopt-rk.ru/oopt-aari-ru/oopt-federal-nogo-znachenija-v-respublike-karelija/nacional-nyj-park-ladozhskie-shhery/ Ладожские шхеры] |122.008 ha |Ladoške čeri so na severni in severozahodni obali [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]] v ruski republiki Kareliji. V parku so številni majhni skalnati otočki (čeri) v ozkih zalivih in kanalih.<ref name="naturerussia">{{cite web|title=Ladoga Skerries National Park|url=https://naturerussia.travel/oopt/natsionalnyy-park-ladozhskie-shkhery/|publisher=Nature Russia|language=ru|access-date=December 15, 2021|archive-date=2021-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20211211013543/https://naturerussia.travel/oopt/natsionalnyy-park-ladozhskie-shkhery/|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Dežela leoparda]] |[[File:Национальный парк "Земля леопарда". Общий вид.jpg|150px|alt=Land of the Leopard NP]] |[[Primorski okraj]] <small>{{coord|43|00|N|131|25|E|name=Land of the Leopard|type:landmark}}</small> |{{dts|2012}} | [http://leopard-land.ru/ Земля леопарда] |80.000 ha | Glavni cilj parka je ohraniti in obnoviti populacijo edinstvene lisaste mačke - [[amusrski leopard|amurskega leoparda]] (''(Panthera pardus orientalis)[''), ki v Rusiji zdaj šteje le okoli 50 osebkov. Danes jih več kot polovica živi v »Deželi leoparda«. Poleg tega živi še ena mačka, navedena v rdeči knjigi - [[Sibirski tiger|amurski tiger]].<ref name='Land'>{{cite web|title=Land of the Leopard National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://leopard-land.ru/|publisher=FGBU Land of the Leopard|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Stebri Lene]] |[[File:Ленские столбы 2015 (070).JPG|150px|alt=Lenskie Stolby NP]] |[[Jakutija]] <small>{{coord|61|08|N|127|35|E|name=Lenskie Stolby|type:landmark}}</small> |{{dts|2018}} | [http://lenskiestolby.ru Ленские столбы] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220402035516/http://lenskiestolby.ru/ |date=2022-04-02 }} |1.217.941 ha | |- !scope="row" | [[Narodni park Losini Ostrov]] |[[File:Losiny Ostrov 2009-09-22.jpg|150px|alt=Upper Yauza swamp]] |[[Moskovska oblast]] <small>{{coord|53|52|N|37|47|E|name=Losiny Ostrov|type:landmark}}</small> |{{dts|1983}} | [http://elkisland.ru/ Лосиный Остров] |11.600 ha |Dobesedno 'losov otok', Losini Ostrov je prvi narodni park v Rusiji. Je v [[Moskva|Moskvi]] in ​​Moskovski regiji in je tretji največji gozd v mestu primerljive velikosti, za narodnim parkom Mizasta gora ([[Cape Town]]) in državnim parkom Pedra Branca ([[Rio de Janeiro]]).<ref name='Losiny Ostrov'>{{cite web|title=Losiny Ostrov National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://elkisland.ru/|publisher=FGBU Losiny Ostrov|access-date=December 27, 2015|archive-date=2007-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20070104121241/http://elkisland.ru/|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Marij Čodra]] |[[File:Солнечный день(р.Илеть).jpg|150px|alt=The Ilet River, in NP Mariy Chodra]] |[[Marij El]] <small>{{coord|56|09|N|48|22|E|name=Mariy Chodra|type:landmark}}</small> |{{dts|1985}} | [http://www.rusnature.info/zap/038.htm Марий Чодра] |36.600 ha |Marij Čodra (dobesedno 'Mari gozd') je bil ustvarjen za zaščito redkih rastlin: dokumentiranih je več kot 115 redkih rastlinskih vrst. V parku je štirinajst turističnih poti; najbolj priljubljene atrakcije so jezera Jalčik, Gluhoje in Kičijer, rafting na rekah Ilet in Jušut, Pugačovov hrast in Javorove gore.<ref name='Mariy'>{{cite web|title=Mariy Chodra National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.rusnature.info/zap/038.htm|publisher=FGBU Mariy Chodra|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Meščjora]] |[[File:Meshchera04.jpg|150px|alt=Wetlands in Meshcheyora NP]] |[[Vladimirska oblast]] <small>{{coord|55|34|N|40|15|E|name=Meshcheyora|type:landmark}}</small> |{{dts|1992}} | [http://www.park-meshera.ru/ Мещёра] |118.900 ha |NP Meščjora pokriva obsežna mokrišča (močvirja, šotišča, reke in jezera) – izjemno bogat habitat za biotsko raznovrstnost – in borove/brezove gozdove v nižavju Meščera na Vzhodnoevropski nižini v regiji Vladimir, približno 120 km vzhodno od Moskve. Območje je povezano s srednjeveškim plemenom Meščera.<ref name='Meshchyora'>{{cite web|title=Meshchyora National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.park-meshera.ru/|publisher=FGBU Meshchyora|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Meščjorski narodni park]] |[[File:Национальный парк Мещерский.JPG|150px|alt=Meshcheyorsky NP]] |[[Rjazanska oblast]] <small>{{coord|55|08|N|40|10|E|name=Meschyorsky|type:landmark}}</small> |{{dts|1992}} | [https://web.archive.org/web/20151222192611/http://xn----7sbqapgcdp0amfn3i.xn--p1ai/ Мещерский] |105.014 ha |Nacionalnega parka "Meščjorski" (Мещёрский) ne smete zamenjati z narodnim parkom Meščjora, ki je tik na severu, nad mejo v Vladimirski regiji. Sosednja parka pokrivata podobna mokrišča (močvirja, šotišča, reke in jezera) in borove/brezove gozdove v nižini Meščera.<ref name='Meshchyorsky'>{{cite web|title=Meshchyorsky National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://xn----7sbqapgcdp0amfn3i.xn--p1ai/|publisher=FGBU Meshchyorsky|access-date=December 27, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222192611/http://xn----7sbqapgcdp0amfn3i.xn--p1ai/|archive-date=December 22, 2015|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Nečkinski narodni park]] |[[File:Нечкинский, Воткинский район.jpg|150px|alt=Coastline viewed from hill, Nechkinsky NP]] |[[Udmurtija]] <small>{{coord|56|41|N|53|47|E|name=Nechkinsky|type:landmark}}</small> |{{dts|1997}} | [http://www.nechkinsky.ru/ Нечкинский] |20.753 ha |Nečkinski NP je pomemben biološki in kulturni rezervat Udmurtije, ki je v srednji dolini [[Kama (reka)|reke Kame]], njenega pritoka reke Sive in obalnega dela akumulacije Votkinsk. Ozemlje je večinoma gozdno in rečno poplavno območje, na katerem so številna starodavna arheološka najdišča. Je v bližini mesta Iževsk, na zahodni strani Uralskega gorovja.<ref name='Nechkinsky'>{{cite web|title=Nechkinsky National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.nechkinsky.ru/|publisher=FGBU Nechkinsky|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Nižnjaja Kama]] |[[File:Танаевские луга. Камско-Криушская пойма. Национальный парк "Нижняя Кама".jpg|150px|alt=Sign at border of Nizhnyaya Kama NP]] |[[Tatarstan]] <small>{{coord|55|48|N|52|19|E|name=Nizhnyaya Kama|type:landmark}}</small>< |{{dts|1991}} | [http://nkama-park.ru/ Нижняя Кама] |26.587 ha | Dobesedno prevedeno kot 'Spodnji kamski narodni park' je narodni park Nižnjaja Kama v središču Rusije, v okrožjih Tukajevski in Jelabužski v [[Tatarstan]]u. Ustanovljen je bil 20. aprila 1991 za zaščito iglastih (večinoma borovih) gozdov na bregovih reke Kame.<ref name='Nizhnyaya'>{{cite web|title= National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://nkama-park.ru/|publisher=FGBU Nizhnyaya|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Onežskoje Pomorje]] |[[File:Национальный парк Онежское Поморье.jpg|150px|alt=Onezhskoye Pomorye NP]] |[[Arhangelska oblast]] <small>{{coord|64|47|N|37|18|E|name=Onezhskoye Pomorye|type:landmark}}</small> |{{dts|2013}} | [http://onpomor.ru/about/nash-park.php Онежское Поморье] |201.670 ha |Park zavzema velik del polotoka Onega in sosednje dele [[Belo morje|Belega morja]]. Kopenskega prevoza na celino ni na voljo v vseh letnih časih. Večino ozemlja pokriva gozd. V parku so pogosti [[los]], evrazijski [[rjavi medved]], sivi [[volk]] in [[navadna lisica]]. [[Beluga]] kit se pojavlja v Belem morju. Pozimi je morje zamrznjeno.<ref name='Onezhskoye'>{{cite web|title=Onezhskoye Pomorye National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://onpomor.ru/about/nash-park.php|publisher=Ministry of Natural Resources and Ecology of the Russian Federation|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Orlovskoje Polesje]] | |[[Orjolska oblast]] <small>{{coord|53|28|N|35|3|E|name=Orlovskoye_Polesye|type:landmark}}</small> |{{dts|1994}} | [http://orlpolesie.ru/ Орловское полесье] |77.745 ha |Orlovskoje Polesje je sredi osrednje ruske vzpetine, ki se razteza med okrožji Znamenski in Khotinetski v Orelski oblasti. Ozemlje je gričevje, posekano z grapami. Najvišja višina je 250 metrov nad morsko gladino. V nižinah je ''muskeg'' (teren, sestavljen iz šotnega barja z grmastimi travniki in lesnato vegetacijo, vključno s smreko) z brusnicami.<ref name='Orlovskoye'>{{cite web|title=Orlovskoye Polesye National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://onpomor.ru/|publisher=FGBU Orlovskoye Polesye|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Paanajärvi]] |[[File:Озеро Паанаярви.jpg|150px|alt=Paanajärvi NP]] |[[Republika Karelija]] <small>{{coord|66|29|N|37|18|E|name=Paanajärvi|type:landmark}}</small> |{{dts|1992}} | [http://parks.karelia.ru/paanajarvi/ Паанаярви] |104.371 ha |Narodni park Paanajärvi je v regiji Karelija v severni Evropi, ob finsko-ruski meji. Varuje 1043,71 kvadratnih kilometrov neokrnjenih gozdnih habitatov, jezer in rek v ekoregiji skandinavske in ruske tajge.<ref name='Paanajärvi'>{{cite web|title=Paanajärvi National Park - (in English)|url=http://parks.karelia.ru/paanajarvi/|publisher=European Commission 2007|access-date=December 27, 2015|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303223529/http://parks.karelia.ru/paanajarvi/rus/kk0.html|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Pleščejevo Ozero]] |[[File:Ple-oz-view01.jpg|150px|alt=Pleshcheyevo Ozero NP]] |[[Jaroslavlska oblast]] <small>{{coord|56|46|N|38|44|E|name=Pleshcheyevo Ozero|type:landmark}}</small> |{{dts|1997}} | [http://www.plesheevo-lake.ru/ Плещеево озеро] |23.790 ha |NP Pleščejevo Ozero pokriva jezero Pleščejevo in okoliška območja. Jezero je zelo priljubljeno za rekreacijo, kot ekološki habitat in je nekdanje letovišče ruskih carjev. Jezero je približno 130 km severovzhodno od Moskve, v porečju Zgornje Volge. Na jugovzhodni obali je letoviško mesto Pereslavl-Zalesski, Jaroslavlska oblast.<ref name='Pleshcheyevo'>{{cite web|title=Pleshcheyevo Ozero National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.plesheevo-lake.ru/|publisher=FGBU Pleshcheyevo Ozero|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Pribajkalski narodni park]] |[[File:Olkhonsky District Shamanka Rock.jpg|150px|alt=Shaman Rocks, Pribaikalsky NP]] |[[Irkutska oblast]] <small>{{coord|51|51|N|104|53|E|name=Pribaikalsky|type:landmark}}</small> |{{dts|1986}} | [http://baikal-1.ru/ Прибайкальский] |417.300 ha |Pribajkalski narodni park pokriva jugozahodno obalo Bajkalskega jezera v jugovzhodni Sibiriji. Obalni pas vključuje nekaj gorskih grebenov na zahodu in otoke na morju, kot je otok Olkhon na vzhodu. To je približno 50 km jugovzhodno od mesta [[Irkutsk]], Irkutska oblast.<ref name='Pribaikalsky'>{{cite web|title=Pribaikalsky National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://baikal-1.ru/|publisher=FGBU Pribaikalsky|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Pripišminskije Bori]] |[[File:Нижний ярус соснового бора (Припышминские боры).jpg|150px|alt=Pripyshminskiye Bory NP]] |[[Sverdlovska oblast]] <small>{{coord|56|59|N|63|47|E|name=Pripyshminskiye Bory|type:landmark}}</small> |{{dts|1993}} |[http://www.nppbor.ru/ Припышминские Боры] |49.050 ha |Pripišminskije Bori je na zahodnem robu Zahodno-sibirske nižine. Varuje kompleks borovih in brezovih gozdov. Približno 10 % površine predstavljajo negozdna močvirja, ribniki, senožeti in pašniki.<ref name='Pripyshminskiye'>{{cite web|title=Pripyshminskiye Bory National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.nppbor.ru/|publisher=FGBU Pripyshminskiye Bory|access-date=December 27, 2015|archive-date=2013-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130522175208/http://www.nppbor.ru/|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Prielbrusje]] |[[File:Вид на Эльбрус по пути в Джилы-Су.jpg|150px|alt=Prielbrusye NP]] |[[Kabardino-Balkarija]] <small>{{coord|43|21|N|42|34|E|name=Prielbrusye|type:landmark}}</small> |{{dts|1986}} | [http://elbrus-park.narod.ru/ Приэльбрусье] |1.010.200 ha |Prielbrusje je središče gore [[Elbrus]], najvišje gore v Evropi s 5632 metri nadmorske višine. Relativna izoliranost strmih sotesk je povzročila visoko stopnjo endemizma in biotske raznovrstnosti. Park je v osrednjem Kavkazu, severozahodno od narodnega parka Alanija.<ref name='Prielbrusye'>{{cite web|title=Prielbrusye National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://elbrus-park.narod.ru/|publisher=FGBU Prielbrusye|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Ruska Arktika]] |[[File:Остров Белл и Убежище Эйры.jpg|150px|alt=Russian Arctic NP]] |[[Arkhangelska oblast]] <small>{{coord|75|42|N|60|54|E|name=Russian Arctic|type:landmark}}</small> |{{dts|1986}} | [https://web.archive.org/web/20090628110444/http://www.adm-nao.ru/?show=news&id=2460&PHPSESSID=9aa7498197d970c343758afd1e269f8d Русская Арктика] |1.426.000 ha |Narodni park Ruska Arktika pokriva veliko in oddaljeno območje Arktičnega oceana, severni del [[Nova Zemlja|Nove Zemlje]] (otok Severni) in [[dežela Franca Jožefa|deželo Franca Jožefa]].<ref name='RussianArctic'>{{cite web|title=Russian Arctic National Park (in Russian)|url=http://adm-nao.ru/|publisher=Nenets Autoonomous Okrug|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Ruski Sever]] |[[File:Утро на Сиверском озере.jpg|150px|alt=Russky Sever NP]] |[[Vologdska oblast]] <small>{{coord|59|57|N|38|34|E|name=Russky Sever|type:landmark}}</small> |{{dts|1992}} | [http://kirillovpark.narod.ru/ Русский Север] |166.400 ha | Park varuje naravne in kulturne krajine ruskega severa okoli samostanov [[Kirillo-Belozersky samostan|Kirilo-Belozerski]] in [[Ferapontov samostan|Ferapontov]], krajev velikega zgodovinskega pomena.<ref name='Russky'>{{cite web|title=Russky Sever National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://kirillovpark.narod.ru/|publisher=FGBU Russky Sever|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Salair]] |[[File:Первый_вид_на_Алтай_по_пути_из_Бийска_-_panoramio.jpg|150px|alt=Samarskaya Luka NP]] |[[Republika Altaj]] <small>{{coord|53|30|N|86|24|E|name=Salair|type:landmark}}</small> |{{dts|2020}} | [http://www.tigirek.ru/en/node/1653 Салаир] |161.221 ha |Salair je na zahodnem pobočju grebena Salair, ki ločuje Altajski kraj (zahodna stran) od regije Kemerovo (vzhodna stran). Nizke gore so prekrite z iglastim gozdom. Zaradi toplih in vlažnih poletij so znanstveniki Salair imenovali ''deževni gozd Sibirije''.<ref name="salair">{{cite web|title=Salair National Park|url=http://www.tigirek.ru/en/node/1653|publisher=Salair National Park|language=ru|access-date=December 9, 2021|archive-date=2021-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211218211107/http://www.tigirek.ru/en/node/1653|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Samarskaja Luka]] |[[File:MolKurgan2.jpg|150px|alt=Samarskaya Luka NP]] |[[Samaraska oblast]] <small>{{coord|53|18|N|49|50|E|name=Samarskaya Luka|type:landmark}}</small> |{{dts|1984}} | [http://www.npsamluka.ru/ Самарская Лука] |134.000 ha |Park je na 180-stopinjskem okljuku reke Volge, ki teče južno od mesta [[Samara]]. Je na obali vodnega rezervoarja Kuibiševskoje, na severu pa meji na Žigulevski zapovednik. Večina kamninske podlage je kraška (apnenčasta) tvorba.<ref name='Samarskaya'>{{cite web|title=Samarskaya Luka National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.npsamluka.ru/|publisher=FGBU Samarskaya Luka|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Samurski narodni park]] |[[File:Samur_forest.jpg|150px|alt=Samar Forest]] |[[Dagestan]] <small>{{coord|41|52|N|48|32|E|name=Samursky|type:landmark}}</small> |{{dts|2019}} | [http://dagzapoved.ru/%D0%BD%D0%B0%D1%86%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%BF%D0%B0%D1%80%D0%BA-%D1%81%D0%B0%D0%BC%D1%83%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9/ Самурский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220101200335/http://dagzapoved.ru/%d0%bd%d0%b0%d1%86%d0%b8%d0%be%d0%bd%d0%b0%d0%bb%d1%8c%d0%bd%d1%8b%d0%b9-%d0%bf%d0%b0%d1%80%d0%ba-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d1%83%d1%80%d1%81%d0%ba%d0%b8%d0%b9/ |date=2022-01-01 }} |48.273 ha |Samurski je na zahodni obali Kaspijskega jezera, na vzhodnem delu gorovja [[Veliki Kavkaz|Velikega Kavkaza]] v [[Dagestan]]u v Rusiji. Razdeljen je na dva sektorja: obalni poplavni del na delti reke Samur in gorski sektor, ki vključuje goro Bazardüzü in najjužnejšo skrajno točko v Rusiji.<ref name="dagzap">{{cite web|title=National Park Samursky|url=http://dagzapoved.ru/%D0%BD%D0%B0%D1%86%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%BF%D0%B0%D1%80%D0%BA-%D1%81%D0%B0%D0%BC%D1%83%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9/|publisher=State Nature Reserve Dagestan|language=ru|access-date=December 30, 2021|archive-date=2022-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220101200335/http://dagzapoved.ru/%d0%bd%d0%b0%d1%86%d0%b8%d0%be%d0%bd%d0%b0%d0%bb%d1%8c%d0%bd%d1%8b%d0%b9-%d0%bf%d0%b0%d1%80%d0%ba-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d1%83%d1%80%d1%81%d0%ba%d0%b8%d0%b9/|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Sajljugemski narodni park]] |[[File:Республика Алтай. Рассвет над урочищем Кызыл-Таш.jpg|150px|alt=Saylyugemsky NP]] |[[Republika Altaj]] <small>{{coord|49|31|N|88|37|E|name=Saylyugemsky|type:landmark}}</small> |{{dts|2010}} |[http://www.zapoved.net/index.php/News/%D0%A0%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D1%8B/%D0%A1%D0%B8%D0%B1%D0%B8%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%BE%D0%BA%D1%80%D1%83%D0%B3/%D0%A0%D0%B5%D1%81%D0%BF%D1%83%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%90%D0%BB%D1%82%D0%B0%D0%B9/%D0%A1%D0%B0%D0%B9%D0%BB%D1%8E%D0%B3%D0%B5%D0%BC%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9 Сайлюгемский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160207063814/http://www.zapoved.net/index.php/News/%D0%A0%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D1%8B/%D0%A1%D0%B8%D0%B1%D0%B8%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%BE%D0%BA%D1%80%D1%83%D0%B3/%D0%A0%D0%B5%D1%81%D0%BF%D1%83%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%90%D0%BB%D1%82%D0%B0%D0%B9/%D0%A1%D0%B0%D0%B9%D0%BB%D1%8E%D0%B3%D0%B5%D0%BC%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9 |date=2016-02-07 }} |118.380 ha |Narodni park Saylyugemsky, ki je bil ustanovljen kot poseben rezervat za altajske snežne leoparde in altajske gorske ovce ([[argal]]), se dviga v gorovju Altaj-Sajan, na meji med Rusijo in Mongolijo.<ref name='Saylyugemsky'>{{cite web|title=Saylyugemsky National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.zapoved.net/index.php/News/%D0%A0%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D1%8B/%D0%A1%D0%B8%D0%B1%D0%B8%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%BE%D0%BA%D1%80%D1%83%D0%B3/%D0%A0%D0%B5%D1%81%D0%BF%D1%83%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%90%D0%BB%D1%82%D0%B0%D0%B9/%D0%A1%D0%B0%D0%B9%D0%BB%D1%8E%D0%B3%D0%B5%D0%BC%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9|publisher=Ministry of Natural Resources of the Russian Federation|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Sebežski narodni park]] |[[File:Sebezh.JPG|150px|alt=Sebezhsky NP]] |[[Pskovska oblast]] <small>{{coord|56|16|N|28|30|E|name=Sebezhsky|type:landmark}}</small> |{{dts|1996}} | [http://seb-park.ru/ Себежский] |50.021 ha |Sebežski narodni park je v jugozahodnem delu okrožja Sebežski. Kjer se nahaja narodni park, je v bistvu hribovita pokrajina ledeniškega izvora s številnimi jezeri. Območje je gozdnato, z borovim, smrekovim, mešanim in jelševim gozdom.<ref name='Sebezhsky'>{{cite web|title=Sebezhsky National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://seb-park.ru/|publisher=FGBU Sebezhsky|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Sengilevskie gore]] |[[File:Mount Arbuga.jpg|150px|alt=Sengileevskie Mountains NP]] |[[Uljanovska oblast]] <small>{{coord|54|00|N|48|36|E|name=Sengileevskie |type:landmark}}</small> |{{dts|2017}} | [http://npsenggory.ru/ Сенгилеевские горы] |43.697 ha |Park je na območju Sengilejskih gora ob srednji reki Volgi v Rusiji. 'Gore' so tehnično planote z globokimi grapami in rečnimi useki, približno tri četrtine gozdnate.<ref name=" Mtn smnp">{{cite web|title=Official Site, Sengileevskie Mountains National Park|url=http://npsenggory.ru/|publisher=FGBU National Park Sengileevskie Mountains}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Šantarski otoki]] |[[File:A bowhead whale is tail-slapping in the coastal waters of western Sea of Okhotsk by Olga Shpak, Marine Mammal Council, IEE RAS.jpg|150px|alt=Shantar Islands NP]] |[[Habarovski okraj]] <small>{{coord|55|00|N|137|30|E|name=Shantar Islands|type:landmark}}</small> |{{dts|2014}} | [http://www.zapoved.ru/catalog/260/%D0%A8%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5-%D0%BE%D1%81%D1%82%D1%80%D0%BE%D0%B2%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D1%86%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%BF%D0%B0%D1%80%D0%BA Шантарские острова] |250.000 ha |Šantarski otoki so skupina 15 otokov, ki ležijo ob obali Habarovskega ozemlja v [[Ohotsko morje|Ohotskem morju]]. Večina otokov ima razgibane pečine, najvišja točka pa je 720 metrov. So dom morskih levov Steller, tjulnjev in grenlandskih kitov.<ref name='Shantar'>{{cite web|title=[Shantar Islands National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/260/%D0%A8%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5-%D0%BE%D1%81%D1%82%D1%80%D0%BE%D0%B2%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D1%86%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%BF%D0%B0%D1%80%D0%BA|publisher=Ministry of Natural Resources of the Russian Federation|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Šorski narodni park]] |[[File:Рассвет на Мрас-Су.jpg|150px|alt=Shorsky NP]] |[[Kemerovska oblast]] <small>{{coord|52|35|N|88|20|E|name=Shorsky|type:landmark}}</small> |{{dts|1989}} | [http://www.shor-np.kemv.ru/ Шорский] |418.000 ha |Šorski narodni park je gozdnato, gorato območje v jugozahodni Sibiriji, kjer se Zahodnosibirska nižina sreča z Južnosibirskim gorovjem. Je predstavnik območij s temno drevesno tajgo (92 % parka je gozdnatega).<ref name='Shorsky'>{{cite web|title=Shorsky National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.shor-np.kemv.ru/|publisher=FGBU Shorsky|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Šušenski Bor]] |[[File:Осенние краски Горного лесничества.jpg|150px|alt=Shushensky Bor NP]] |[[Krasnojarski okraj]] <small>{{coord|52|42|N|91|30|E|name=Shushensky Bor|type:landmark}}</small> |{{dts|1995}} | [http://www.shushbor.ru/ Шушенский бор] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160110183651/http://shushbor.ru/ |date=2016-01-10 }} |39.180 ha | |- !scope="row" | [[Narodni park Smolenskoje Poozerje]] |[[File:Озеро Сапшо. Храм Вознесения Господня.jpg|150px|alt=Smolenskoye Poozerye NP]] |[[Smolenska oblast]] <small>{{coord|55|32|N|31|24|E|name=Smolenskoye Poozerye|type:landmark}}</small> |{{dts|1992}} | [https://web.archive.org/web/20151226190450/http://www.poozerie.ru/en/home/ Смоленское Поозерье] |146.237 ha |''Smolenska jezera'' so gozdno-močvirni ekosistem 35 jezer in okolice na severozahodu Smolenske oblasti blizu ruske meje z [[Belorusija|Belorusijo]]. Je v porečju [[Zahodna Dvina|Daugave]] (reke) (imenovane tudi reka [[Zahodna Dvina]], približno 64 km severno od mesta [[Smolensk]].<ref name='Smolenskoye'>{{cite web|title=Smolenskoye Poozerye National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.poozerie.ru/en/home/|publisher=FGBU Smolenskoye Poozerye|access-date=December 27, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151226190450/http://www.poozerie.ru/en/home/|archive-date=December 26, 2015|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Šorski narodni park]] |[[File:Р.Алатырь - panoramio.jpg|150px|alt=Smolny NP]] <!-- Check photo for location, is it in the park boundaries? --> |[[Mordvinija]] <small>{{coord|54|50|N|45|40|E|name=Smolny|type:landmark}}</small> |{{dts|1995}} | [http://www.protectedplanet.net/smolny-national-park Смольный] |36.500 ha |Park ima reprezentativno nižinsko rečno okolje s počasnim tokom. Jezera in močvirja so v glavnem skoncentrirana na poplavnem območju reke Alatir. Barje je pretežno nižinsko. Nekaj ​​barij je v južnem in osrednjem delu parka. Veliko je izvirov.<ref name='Smolny'>{{cite web|title=Smolny National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.protectedplanet.net/smolny-national-park|publisher=ProtectedPlanet.org|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Sočijski narodni park]] |[[File:View to Krasnaya Polyana from Akhun mountain.JPG|150px|alt=Sochi NP]] |[[Krasnodarski okraj]] <small>{{coord|43|05|N|39|43|E|name=Sochi|type:landmark}}</small> |{{dts|1983}} | [http://sochinp.ru/ Сочинский] |193.737 ha |Park zavzema območje Velikega Sočija, od meje z okrožjem Tuapsinski, med ustjema rek Šepsi in Magri na severozahodu, do meje z Abhazijo vzdolž reke Psou na jugovzhodu in med Črnim morjem do vodnega grebena Velikega Kavkaza.<ref name='Sochi'>{{cite web|title=Sochi National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://sochinp.ru//|publisher=Sochi National Park|access-date=December 27, 2015|archive-date=2008-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20080417080038/http://sochinp.ru//|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Taganai]] |[[File:Останцы.jpg|150px|alt=Taganay NP]] |[[Čeljabinska oblast]] <small>{{coord|55|15|N|59|47|E|name=Taganay|type:landmark}}</small> |{{dts|1991}} | [http://taganay.ru/ Таганай] |56.800 ha |Taganaj je skupina gorskih grebenov na južnem Uralu, na ozemlju Čeljabinske oblasti, z najvišjo točko 1178 m nad morsko gladino.<ref name='Taganay'>{{cite web|title=Taganay National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://taganay.ru/|publisher=FGBU Taganay|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Tarhankutski narodni park]] |[[File:Панорама на восток с пляжа йогов. М. Белый нос. Тарханкут. Оленевка. Черноморский р-н. Крым. Россия. Сентябрь 2014 - panoramio.jpg|150px|alt=Tarhankut NP]] |[[Avtonomna republika Krim]] <small>{{coord|45|25|N|32|32|E|name=Tarhankut|type:landmark}}</small> |{{dts|1991}} | [http://parktarhankut.ru/ Тарханкутский] |10.900 ha |Park je na zahodnem koncu polotoka Tarhankut v črnomorski regiji. Park je pretežno stepska območja Tarhankutskih hribov in gred (Bela, Castel, Ternovaja), ki se zajedajo v hrib. Park obdaja skoraj celotno zahodno obalo.<ref name='Tarhankut'>{{cite web|title=Tarkhankut National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://parktarhankut.ru/|publisher=FGBU Tarhankut|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Tokinsko-stanovoj narodni park]] | |[[Amurska oblast]] <small>{{coord|50|41|N|130|09|E|name=Tunkinsky|type:landmark}}</small> |{{dts|2019}} | [https://naturerussia.travel/oopt/natsionalnyy-park-tokinsko-stanovoy/ Токинско-Становой] |243.000 ha |Tokinsko-Stanovoj je na goratem izviru reke Zeja v Stanovskem višavju na Ruskem Daljnem vzhodu. Ustanovljen je bil leta 2019 za zaščito pomembnih naravnih značilnosti - zlasti sibirske snežne ovce in tudi kulturne dediščine domorodnega ljudstva [[Evenki]], ki redi severne jelene.<ref name="tokinsko">{{cite web|title=Tokinsko-Stanovoy National Park|url=https://naturerussia.travel/oopt/natsionalnyy-park-tokinsko-stanovoy/|publisher=Nature Russia|language=ru|access-date=December 27, 2021}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- !scope="row" | [[Tunkinski narodni park]] |[[File:Яркие августовские краски на Аршанском перевале.jpg|150px|alt=Tunkinsky NP]] |[[Burjatija]] <small>{{coord|51|41|N|102|08|E|name=Tunkinsky|type:landmark}}</small> |{{dts|1991}} | [https://web.archive.org/web/20120413232527/http://www.tunkapark.ru Тункинский] |1.183.662 ha |Tunkinski je v južni osrednji Sibiriji in pokriva gorsko območje s središčem v dolini reke Irkut (imenovano tudi dolina Tunka), ki se nadaljuje od riftne doline Bajkalskega jezera proti jugozahodu do meje z Mongolijo. Severno in zahodno od doline je vzhodni rob Sajanskih gora.<ref name='Tunkinsky'>{{cite web|title=Tunkinsky National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.tunkapark.ru/en|archive-url=https://web.archive.org/web/20120413232527/http://www.tunkapark.ru/en|url-status=dead|archive-date=April 13, 2012|publisher=FGBU Tunkinsky|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Udegejskaja Legenda]] |[[File:Кема-Амгинский ООПТ Река Кема.jpg|150px|alt=Udegeyskaya Legenda NP]] |[[Primorski okraj]] <small>{{coord|45|49|N|135|25|E|name=Udegeyskaya Legenda|type:landmark}}</small> |{{dts|1991}} | [http://ud-legend.ru/ Удэгейская легенда] |103.744 ha |Udegejskaja Legenda pokriva najbogatejši iglasto-listavcev gozd na zahodnem pobočju gorovja Central Sikhote-Alin na Ruskem Daljnem vzhodu. Park je zasnovan tako, da ščiti habitat rečne doline na zahodnem pobočju in podpira ostanke avtohtonega ljudstva Udege. Območje je znano po bogatem ribolovu in čolnarjenju po potokih in rekah. Je tudi zatočišče za ogroženega amurskega tigra.<ref name='Udegeyskaya'>{{cite web|title=Udegeyskaya Legenda National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://ud-legend.ru/|publisher=FGBU Udegeyskaya Legenda|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Ugra]] |[[File:Утро у Маяка.jpg|150px|alt=Ugra NP]] |[[Kaluška oblast]] <small>{{coord|54|09|N|35|52|E|name=Ugra|type:landmark}}</small> |{{dts|1997}} | [http://parkugra.ru/ Угра] |98.600 ha |Narodni park Ugra je gozdnato območje v regiji Kaluga (jugozahodno od Moskve) in vključuje doline rek Ugra, Žizdra, Visa in Oka.<ref name='Ugra'>{{cite web|title=Ugra National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://parkugra.ru|publisher=FGBU Ugra|access-date=December 27, 2015}}</ref> Znamenitosti parka vključujejo samostan Optina in umetniški park Nikola-Lenivec. |- !scope="row" | [[Narodni park Jugid Va]] |[[File:Пейзаж с Манарагой.jpg|150px|alt=Yugyd Va NP]] |[[Komi]] <small>{{coord|62|25|N|58|47|E|name=Yugyd Va|type:landmark}}</small> |{{dts|1994}} | [http://www.yugydva.komi.com/ Югыд ва] |1.891.700 ha |Park Jugid Va pokriva ozemlje v gorovju severnega Urala ter sosednjih vznožjih in ravninah. Celoten park je v porečju reke [[Pečora]], to je zahodno od celinske ločnice Evropa-Azija; to pomeni, da je vse to geografsko v Evropi.<ref name='Yugyd'>{{cite web|title=Yugyd Va National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://www.yugydva.komi.com/|publisher=FGBU Yugyd Va|access-date=December 27, 2015|archive-date=2005-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20051219065036/http://www.yugydva.komi.com/|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Valdajski narodni park]] |[[File:Домик бобров на озере.jpg|150px|alt=Valdaysky NP]] |[[Novgorodska oblast]] <small>{{coord|57|59|N|31|15|E|name=Valdaysy|type:landmark}}</small> |{{dts|1990}} | [http://valdaypark.ru/ Валдайский ] |158.500 ha |Od leta 2004 ima narodni park status Unescovega biosfernega rezervata. Park, ki vključuje mesto Valdaj, Valdajsko jezero in severni del jezera Seliger, je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij v osrednji Rusiji in ima dobro razvito turistično infrastrukturo.<ref name='Valdaysky'>{{cite web|title=Valdaysky National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://valdaypark.ru/|publisher=FGBU Valdaysky|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Vodlozerski narodni park]] |[[File:Vodlozersky National Park, Pilmas Ozero.jpg|150px|alt=Vodlozersky NP]] |[[Arhangelska oblast]] <small>{{coord|62|39|N|37|05|E|name=Vodlozersky|type:landmark}}</small> |{{dts|1991}} | [http://oopt.info/index.php?oopt=657 Водлозерский] |428.000 ha |Območje parka vključuje jezero Vodlozero, porečje Ilekse, glavni dotok jezera in zgornji tok Vodle. Leta 2001 je bil Vodlozersky razglašen za Unescov rezervat biotske raznovrstnosti.<ref name='Vodlozersky'>{{cite web|title=Vodlozersky National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://oopt.info/index.php?oopt=657|publisher=Ministry of Natural Resources of the Russian Federation|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Zabajkalski narodni park]] |[[File:Baikal.Zmeinaya buhta.JPG|150px|alt=Zabaykalsky NP]] |[[Burjatija]] <small>{{coord|53|43|N|109|13|E|name=Zabaykalsy|type:landmark}}</small> |{{dts|1986}} | [http://www.zapoved.ru/catalog/122/ Забайкальский] |269.000 ha |Zabajkalski narodni park pokriva del vzhodne obale Bajkalskega jezera.<ref name='Zabaykalsky'>{{cite web|title=Zabaykalsky National Park - Official Park Website (in Russian)| url=http://www.zapoved.ru/catalog/122/|publisher=Ministry of Natural Resources of the Russian Federation|access-date=December 27, 2015}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Zavidovo]] |[[File:Lama River, Moscow region, Russia - 2.jpg|150px|alt=Zavidovo NP]] |[[Tverska oblast]] <small>{{coord|56|25|N|36|07|E|name=Zavidovo|type:landmark}}</small> |{{dts|2015}} | [http://www.zapoved.net/index.php/katalog/regiony-rossii/tsentralnyj-fo/tverskaya-oblast/4692-%D0%97%D0%B0%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%BE%D0%B2%D0%BE Завидово] |132.858 ha |Zavidovo je kompleks gozdov in mokrišč v Tverski in Moskovski oblasti v Rusiji. Območje je bogato z divjadjo in je bilo v preteklosti pomemben lovski rezervat za vladne uradnike.<ref name="zavidovo">{{cite web|title=Zavidovo National Park|url=http://www.zapoved.net/index.php/katalog/regiony-rossii/tsentralnyj-fo/tverskaya-oblast/4692-%D0%97%D0%B0%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%BE%D0%B2%D0%BE|publisher=Zapovednik Russia|access-date=December 31, 2021}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Zigalga]] |[[File:Zigalga.jpg|150px|alt=Zigalga NP]] |[[Čeljabinska oblast]] <small>{{coord|54|35|N|58|31|E|name=Zigalga|type:landmark}}</small> |{{dts|2019}} | [https://zigalga.org/ Зигальга] |45.662 ha |Zigalga je na visokem grebenu Zigalga južnega Urala v Rusiji, na prehodu med Evropo in Sibirijo.<ref name="parksite">{{cite web|title=Zigalga National Park|url=https://zigalga.org/|publisher=Zigalga National Park|language=ru|access-date=January 7, 2022}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Zov Tigra]] |[[File:Геоботаническое описание.JPG|150px|alt=Zov Tigra NP]] |[[Primorski okraj]] <small>{{coord|43|35|N|134|16|E|name=Zov Tigra|type:landmark}}</small> |{{dts|2007}} | [https://web.archive.org/web/20151205152412/http://zov-tigra.lazovzap.ru/ Зов Тигра] ||83.384.ha |Zov Tigra (dobesedni prevod klic tigra) je gorsko zatočišče za ogroženega amurskega tigra. Park obsega območje 83.384 hektarjev na skrajni jugovzhodni obali Ruskega Daljnega vzhoda v zveznem okrožju Primorski okraj.<ref name='Zov Tigra'>{{cite web|title=Zov Tigra National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://zov-tigra.lazovzap.ru/|publisher=FGBU Lazovsky/Zov Tigra|access-date=December 27, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151205152412/http://zov-tigra.lazovzap.ru/|archive-date=2015-12-05|url-status=dead}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Zjuratkul]] |[[File:Курумник (Зюраткуль, Южный Урал).jpg|150px|alt=Zyuratkul NP]] |[[Čeljabinska oblast]] <small>{{coord|54|51|N|58|56|E|name=Zyuratkul|type:landmark}}</small> |{{dts|1993}} | [http://zuratkul.ru/ Зюраткуль] |88.200.ha |Pomembne značilnosti vključujejo jezero Zjuratkul, redko gorsko vodno telo v Uralu 754 m nad morsko gladino, s površino 13,2 km² in največjo globino 8 m. Voda je rahlo mineralizirana (≈50 mg/L). Zaradi čiste vode in spektakularne pokrajine se Zjuratkul' pogosto imenuje ''Ural Rica''.<ref name='Zyuratkul'>{{cite web|title=Zyuratkul National Park - Official Park Website (in Russian)|url=http://zuratkul.ru/|publisher=FGBU Zyuratkul|access-date=December 27, 2015}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[http://oopt.info/np.html Biodiversity Conservation Center/Tsentr dikoy prirody, Moscow: page and map on each park, in Russian.] *[http://www.wild-russia.org/ Centre for Russian Nature Conservation/Russian Conservation News.] [[Kategorija:Narodni parki Rusije]] sb4rg1y7wz0m7ziich42cnp5bhbvad3 0 586844 6675750 6576029 2026-05-14T16:53:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675750 wikitext text/x-wiki [[File:Apachean_ca.18-century.png|thumb| Južni Athapaski, ca. 18 stoletje: WA: Western Apache, N: Navajo, Ch: Chiricahua, M: Mescalero, J: Jicarilla, L: Lipan, Pl: Plains Apache (Kiowa Apache)]] [[Slika:2205R Mescalero Reservation Locator Map.svg|thumb|Lokacija rezervata Mescalero Apache Nation]] '''Mescalero Apači''' ali '''Mescalero''' (apm: Naa'dahéńdé) je pleme Apačev, ki govorijo [[Athapaskan|južnoatabaške jezike]] in so staroselci [[ZDA|Združenih držav Amerike]]. Pleme je zvezno priznano kot pleme Mescalero Apači z rezervata Mescalero Apache, ki se nahaja v južno-osrednjem delu [[Nova Mehika|Nove Mehike]]. V 19. stoletju so Mescalero odprli svoj rezervat drugim plemenom Apačev, kot so Mimbreno (Chíhéńde, Apači iz Warm Springsa) in [[Chiricahua Apači]] (Shá’i’áńde ali Chidikáágu). Rezervatu so se pridružili tudi nekateri [[Lipan Apači]] (Tú’édįnéńde in Túntsańde). Njihovi potomci so vpisani v pleme Mescalero Apači. ==Rezervat== [[Image:Mescalero tipis.jpg|thumb|right|300px|Dve ženski Mescalero, s tipiji in ramado (na levi) pribl. 1900]] Prvotno ustanovljen 27. maja 1873, z izvršnim ukazom predsednika [[Ulysses S. Grant]]a, je bil rezervat sprva lociran blizu Fort Stantona (Zhúuníidu). Sedanji rezervat je bil ustanovljen leta 1883. Ima površino 1.862,463 km2 (719,101 sq mi)², skoraj v celoti v okrožju Otero, Nova Mehika. Rezervat s 463.000 akri leži na vzhodnem pobočju gorovja Sacramento (Nova Mehika) in meji na narodni gozd Lincoln. Majhen, neposeljen del je v okrožju Lincoln, Nova Mehika, jugozahodno od Ruidosa, Nova Mehika (Tsé tághe' si'â-yá). U.S. Route 70 v Novi Mehiki je glavna avtocesta skozi rezervat. Glede na to, da so plemenske dežele Mescalero v narodnem gozdu Lincoln slikovite, velik del plemenskega gospodarstva temelji na gostinstvu in turizmu. K njihovemu rastočemu gospodarstvu prispevajo tudi trgovina in živinoreja. Z rastočim tehnološkim sektorjem bodo njihovi centri za inovacije in konzorciji univerz v več državah kmalu zagotovili robusten sektor raziskav in razvoja za njihovo gospodarstvo. Oddelek za upravljanje virov in razvoj zemljišč Mescalero je leta 2022 praznoval 60 let uspeha ob 20. obletnici svojih dveh vrhunskih turističnih letovišč. Mescalero so zasnovali, razvili in so lastniki igralnice in golf letovišča Inn of the Mountain Gods (IMG) znotraj narodnega gozda Lincoln, ki leži ob jezeru Mescalero, ki ga napaja potok Carrizo (rezervat Mescalero, Nova Mehika).<ref>{{cite web|url= https://www.google.com/maps/place/Mescalero+Reservation,+Mescalero,+NM/@33.2985735,-105.6945126,15.86z/data=!4m6!3m5!1s0x86e1c85e5efb0157:0xf13e289c53cd08d!8m2!3d33.2000875!4d-105.6241524!16s%2Fg%2F11bytnkqsr?entry=ttu&g_ep=EgoyMDI1MDMxMi4wIKXMDSoASAFQAw%3D%3D |title=Mescalero Reservation|publisher=Google Maps|accessdate=March 14, 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.visitruidoso.com/listing/mescalero-lake/|title=Mescalero Lake|date=5 October 2017|publisher=Ruidoso Visitor Guide|accessdate=March 14, 2025|archive-date=2025-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20250817174328/https://www.visitruidoso.com/listing/mescalero-lake/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url= https://innofthemountaingods.com/activities/fishing/ |title=Fishing|publisher=Inn of the Mountain Gods|accessdate=March 14, 2025}}</ref> Mescalero so zasnovali, razvili in so lastnik in upravljavec smučarskega središča Ski Apache v gorovju Sierra Blanca. To je najjužnejše veliko smučišče v Novi Mehiki.<ref>{{cite web | url=https://en.wikipedia.org/wiki/Mount_Lemmon_Ski_Valley | title=Mount Lemmon Ski Valley }}</ref> Lastništvo in upravljanje teh objektov s strani Mescalerov, vključno z vsemi alpskimi športi, vključno s konjeniškim centrom in žičnicami, zahteva učinkovito upravljanje virov. Odražajo podjetniško vizijo in odpornost plemena Mescalero. Ta letovišča so po mnenju turističnih vodnikov iz Nove Mehike, ZDA, Severne Amerike in sveta vrhunske turistične destinacije. Dedščina ameriških staroselcev v kombinaciji z edinstvenimi letovišči, ki ponujajo ročno izdelane kulturne dodatke in visokotehnološke operacije. Gore in vznožja so poraščena z borovci; razvoj virov in komercialni razvoj skrbno upravlja plemenski svet Mescalero Apači. Mescalero Apači so razvili kulturni center blizu plemenskega sedeža na ameriški cesti 70 v največji skupnosti rezervata Mescalero, Nova Mehika. Na ogled so plemenski artefakti in pomembne zgodovinske informacije. Pleme upravlja tudi drug, večji muzej na zahodnem boku gorovja Sacramento v kanjonu Dog, južno od Alamogordo, Nova Mehika(T'iis ntsaadz-í 'úú'á). Načrtujejo se novi muzeji in razstave, ki bodo v celoti zajeli zmožnosti integracije vesoljskih inovacij Mescalero prek partnerstev z New Mexico Space Consortium, Spaceport America, NASA, drugimi komercialnimi vesoljskimi podjetji, Mednarodnim inštitutom za obrambo domovine in ameriškimi vojaškimi partnerji (Air Force-AFRL in Space Force) Mescalero Apache Space Innovation and Integration Centers. Smučišče se nahaja ob masivnem vrhu Sierra Blanca (Nova Mehika) (Dziãgais'â-ní = "sveta gora"), gori, visoki {{convert|12003|ft|m|adj=on}}.<ref>[https://www.ngs.noaa.gov/cgi-bin/ds_mark.prl?PidBox=DR1011, "National Geodetic Survey of Sierra Blanca"]</ref> Je najjužnejši alpski vrh v celinskih Združenih državah Amerike in je del gorovja Sacramento. Po sistemu ekoregij EPA III. stopnje, ki izhaja iz Omernika, je ta gora vključena v gorovje Arizona/Nova Mehika, ki je južno od južnega Skalnega gorovja severne Nove Mehike.<ref>{{cite web|title=Level III Ecoregions of the Continental United States|url=http://www.blm.gov/style/medialib/blm/wo/Planning_and_Renewable_Resources/fish__wildlife_and/plants/sos0.Par.7581.File.dat/SOS%20Omernik%20Level%20III.pdf|website=BLM.gov|access-date=19 November 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151012075234/http://www.blm.gov/style/medialib/blm/wo/Planning_and_Renewable_Resources/fish__wildlife_and/plants/sos0.Par.7581.File.dat/SOS%20Omernik%20Level%20III.pdf|archive-date=12 October 2015}}</ref> Vrh Sierra Blanca, ki se nahaja v rezervatu, je sveto ozemlje za pleme Mescalero Apache. Dostop brez dovoljenja ni dovoljen. ==Plemenska vlada== [[File:Mescalero Apache Tribal Offices Community Center New Mexico.jpg|thumb|Upravne pisarne in skupnostni center plemena Mescalero Apači v Mescalero, Nova Mehika]] Pleme Mescalero Apači vsaki dve leti voli predsednika. Osem članov plemenskega sveta je prav tako izvoljenih za dve leti. Močno žensko vodstvo je dobrodošlo in spodbujano v plemenskem svetu Mescalero Apači . Volitve za svet potekajo vsako leto, ko je polovica članov na voljo za ponovno izvolitev. Narod Apači, ki šteje več kot 64.000 ljudi, se med seboj usklajuje prek plemenskih srečanj. Pleme je štelo več kot 12.468 ljudi, od tega 8.652 po popisu prebivalstva Združenih držav Amerike. Leta 1959 je pleme izvolilo Virginio Klinekole za svojo prvo predsednico.<ref>[https://web.archive.org/web/20110201080223/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,892145,00.html "Miscellany, Feb. 9, 1959"], ''Time Magazine'', februar 1959, dostop 1. avgust 2011</ref> Kasneje je bila izvoljena v plemenski svet, kjer je služila do leta 1986.<ref name="obit">[http://www.lagroneruidoso.com/services.asp?"""page=odetail&id=17575&locid=17 "Osmrtnica Virginie Shante Klinekole"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120316155920/http://www.lagroneruidoso.com/services.asp?page=odetail&id=17575&locid=17 |date=2012-03-16 }}, Spletna stran pogrebne kapele LaGrone iz Ruidosa, dostop 1. avgust 2011</ref> Plemstvo je večkrat ponovno izvolilo Wendella China za predsednika; skupno je služil 43 let, do svoje smrti 4. novembra 1998. Kmalu po Chinovi smrti je bila za predsednico izvoljena pokojna Sara Misquez. Chinov sin, Mark Chino, je bil prav tako izvoljen in je služil kot predsednik. Leta 2022 je bil Eddie Martinez prisegel kot novi predsednik plemena Mescalero Apači.<ref>{{Cite web |last=Onsurez |first=Jessica |title=Eddie Martinez izvoljen za predsednika plemena Mescalero Apache |url=https://www.ruidosonews.com/story/news/local/2021/11/04/eddie-martinez-elected-president-mescalero-apache-tribe/6276376001/ |access-date=2024-06-19 |website=Ruidoso News |language=en-US }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vodstvo letalske baze Holloman se je udeležilo slovesnosti plemenskega sveta za novoizvoljenega predsednika, uradnike in plemenski svet. Kelton Starr, upokojeni vojaški veteran in plemenski obrambni častnik, je vzdrževal koordinacijo z obrambnimi raziskovalnimi laboratoriji in ameriškimi vojaškimi bazami v Novi Mehiki. Novo vodstvo se je osredotočilo na nadgradnjo preteklih uspehov in pospeševanje projektov gospodarskega razvoja z novim poudarkom na domorodni inovativnosti in kampanji "Izdelano v domorodni Ameriki". Martinez je bil imenovan za predsednika Regionalne komisije za domorodce (ki zajema vseh 34 zveznih držav z zvezno priznanimi plemeni), da bi pospešil projekte gospodarske varnosti, razvoja in obrambe, ki koristijo plemenu Mescalero Apači ter vsem domorodnim Američanom in drugim avtohtonim ljudstvom. Leta 2024 Thora Walsh Padilla služi kot predsednica plemena skupaj s podpredsednikom Duaneom Duffyjem.<ref>{{Cite web |last=Corral |first=Juan |title=Thora Walsh Padilla prisegla kot predsednica plemena Mescalero Apache |url=https://www.alamogordonews.com/story/news/local/new-mexico/2024/01/18/mescalero-apache-tribe-leaders-vow-change-in-2024/72238617007/ |access-date=2024-06-19 |website=Alamogordo Daily News |language=en-US }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Kultura in jezik== Jezik Mescalero je [[Athapaskan|južnoatabaški jezik]], ki je poddružina [[Athapaskan|atabaških]] jezikov. Mescalero je del jugozahodne veje te poddružine; zelo je soroden Chiricahua in bolj oddaljeno soroden [[Zahodni Apači|Jeziku Zahodnih Apačev]]. Ti se štejejo za tri narečja apaškega jezika. Čeprav je [[Navajo]] soroden južnoatabaški jezik, se njegov jezik in kultura štejeta za ločena od apaških. Mescalero Apache so bili predvsem nomadsko gorsko ljudstvo. Bili so inovativni bojevniki, prikriti, divji, natančni in taktični. Njihove sposobnosti so za vedno priznane kot vrhunske vojaške taktike. Sodobna obrambna industrijska baza uporablja to gverilsko vojno natančnost in "blagovno znamko" pri poimenovanju najvišjih vojaških letal, npr. helikopterja Apache, ki ga proizvaja Boeing, Sikorsky Blackhawk itd., po domorodcih. Potovali so vzhodno po suhih ravnicah, da bi lovili [[Ameriški bizon|bizone]] in južno v puščavo, da bi nabirali Mescal Agave. Španski kolonisti so jih povezovali s to rastlino in jih poimenovali Mescalero Apači. Mescalero Apači so skupaj z drugimi apaškimi skupinami, živeli od tradicionalnega lova in nabiranja. Kultura Mescalero Apači je varovala ekologijo in so lahko zelo učinkovito izkoriščali svoje vire. Mescalero Apači so se za preživetje zanašali na lov in nabiranje. Moški so vodili lovske skupine za bizone, antilope in jelene. Ženske so spremljale moške in obdelovale meso in kože ter sodelovale tudi pri lovu na majhno divjad, kot so zajci.<ref name=":"0">{{Cite journal|last=Dubois|first=Betty Lou|date=1976|title=A Study in Educational Anthropology: The Mescalero Apache|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-american-indian-education_1976-05_15_3/page/n23|journal=Journal of American Indian Education|volume=15|issue=3|pages=22–27|issn=0021-8731|jstor=24397581}}</ref> Ženske so nabirale meskalno agavo v skupinah po 4–10 ljudi, predvsem ženskih prijateljic in družinskih članov ter običajno več moških.<ref>{{Cite book|title=Mescalero Apache subsistence patterns and socio-political organization|url=https://archive.org/details/mescaleroapaches0029base|last=Basehart, Harry W.|date=1974|publisher=Garland Pub. Inc|others=United States. Indian Claims Commission.|isbn=0824007131|location=New York|oclc=868002}}</ref> Moški so prav tako aktivno sodelovali pri predelavi meskala.<ref name=":1">{{Cite book|url=https://ehrafworldcultures.yale.edu/document?id=nt25-000|title=Culture Summary: Mescalero Apache|last=Farrer|first=Claire R.|date=2010|publisher=Human Relations Area Files}}</ref> Družinski rod je bil matrilinearen, vendar se je moška dediščina ohranila v spominu, še posebej, če je bil v njegovi liniji kakšen slaven bojevnik.<ref name=":2">{{Cite book|title=Stumbling toward truth : anthropologists at work|url=https://archive.org/details/stumblingtowardt0000unse|date=2000|publisher=Waveland Press|others=DeVita, Philip R., 1932-|isbn=1577661257|location=Prospect Heights, IL|oclc=44602504}}</ref> Razširjene družine so sestavljali stari starši, neporočeni otroci in jedrne družine njihovih ponovno poročenih hčera.<ref name=":0" /> Mescalero so prav tako prakticirali matrilokalno bivanje.<ref name=":0" /> Ko se je ženska poročila, se je par preselil v nov tipi ali wickiup blizu doma njenih staršev.<ref name=":0" /> == Izvor imena == Avtonim Mescalero ali ime, ki ga uporabljajo zase, je '''Shis-Inday''' ("Ljudje gorskih gozdov") ali '''Mashgaléńde / Mashgaléneí''' ("Ljudje blizu gora" ali "Ljudje Mescalero Apačev").<ref>[http://themote.info/frarchive/arts/world/lang4301.htm Languages of the World]</ref> [[Navajo|Pleme Navajo]] (v mescalero: ’Indaa’bixúńde / ’Indabixúńde, sodobno ime: Chusht’a ’íízhańde), drugo pleme, ki govori [[Athapaskan|atabaško]], imenuje Mescalero '''Naashgalí Dineʼé.'''<ref>{{Cite web |url=http://www.twinrocks.com/legends/135-navajo-clans.html |title=Navajo Clans |access-date=2012-02-19 |archive-date=2014-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140415221158/http://www.twinrocks.com/legends/135-navajo-clans.html |url-status=dead }}</ref> Kot druga apaška ljudstva se pogosto preprosto identificirajo kot '''Ndé / Nndéí / Ndéne / Ndéńde''' ("Ljudje", "Apači"). Sosednje apaške skupine so Mescalero imenovali '''Nadahéndé''' ("Ljudje meskala"), ker je bila meskalna agava (''Agave parryi'') (apaško: naa’da / ’inaa’da / na’da) zanje osnovni vir hrane. V času stiske in lakote so bili odvisni od shranjenega meskala za preživetje. Sprejeli so in se danes identificirajo tudi kot '''Naa'dahéńdé / Naa’dańde''' ("Ljudje meskala"). Od leta 1550 so jih španski kolonisti imenovali ''Mescalero''. Evropski kolonisti in naseljenci so skupine Mescalero Apačev pogosto imenovali z različnimi imeni, nekatera so bila povezana z njihovim geografskim ozemljem. V dokumentih so bili zabeleženi pod številnimi imeni: ''Apaches de Cuartelejo, Apaches del Río Grande, Apachi, Faraones, Mezcaleros, Natage (natančneje, ena od podskupin Lipan Apačev, skupaj z Nahizan), Natahene, Querechos, Teyas, Tularosa Apaches in Vaqueros.'' Razlikovali so jih tudi kot ''Sierra Blanca Apaches, Sacramento Mountains Apaches, Guadalupe Mountains Apaches, Limpia Mountains Apaches,'' glede na njihove domovine na severnem ali južnem ozemlju Mescalero. == Ozemlje == Prvotno so se različne skupine in lokalne skupine Mescalero razprostirale na območju med [[Rio Grande]] (Tú 'ichii-dí – "voda, ki je barve rdeče oker") na zahodu in vzhodnim ter južnim robom Llano Estacado ter južnim Texas Panhandle v Teksasu na vzhodu; od današnjega Santa Fe, Nova Mehika (Yuutu') na severozahodu in Texas Panhandle na severovzhodu, vse do Big Benda v Teksasu in kasnejših mehiških provinc Chihuahua in Coahuila na jugu. Raznolika pokrajina tega območja ima visoke gore do 3.657 metrov, pa tudi namakane in zaščitene doline, obdane s suhimi polpuščavami in puščavami, globokimi kanjoni in odprtimi ravnicami. Rezervat Mescalero Apache se nahaja na geografskih koordinatah {{coord|33|10|42|N|105|36|44|W|scale:500000|display=inline}}. Identiteta Mescalerov je polna legend iz preteklosti. Na primer, štiri gore predstavljajo smer vsakdanjega življenja za ljudstvo Mescalero Apache: to so (1) vrh Sierra Blanca (Beli vrh), (2) El Capitan (Teksas) znotraj gorovja Guadalupe, (3) gora Tri sestre (Las Tres Hermanas) in (4) vrh gore Oscura (včasih je namesto vrha gore Oscura kot četrta sveta gora naveden vrh Salinas znotraj gorovja San Andres).<ref>[https://archserve.id.ucsb.edu/courses/rs/natlink/apache/apa_space.htm Uvod v sveti prostor Apačev]{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg tega so njihovi predniki govorili o stvarniku, ki jim je dal življenje na Beli gori. Tam je Asdzą́ą́ Nádleehé (Bela poslikana ženska) rodila dva sinova, Otroka vode in Ubijalca sovražnikov. Ker je imela vsaka skupina Mescalerov pravico do uporabe virov jelenov in rastlin sosednjih skupin, so se različne skupine počutile domače na katerem koli območju svojega širokega plemenskega ozemlja. Skupine Mescalerov ali ''Mashgalé-õde'' so se pogosto široko gibale zaradi lova, nabiranja, vojskovanja in ropanja. Svoj dom so imenovali '''Indeislun Nakah''' ("ljudje, ki tvorijo skupino, ko so tam," "kraj, kjer se ljudje zbirajo") ali danes '''Mashgalé-ne bikéyaa''' ("Dežela Mescalero Apache"; "Domovina Mescalero Apache").<ref>{{Navedi splet |url=http://maschiefs.org/Language/wp-content/uploads/Mescalero-Dictionary-Two-XHTML.xhtml |title=Slovar Mescalero |accessdate=2025-07-14 |archive-date=2019-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190116050519/http://maschiefs.org/Language/wp-content/uploads/Mescalero-Dictionary-Two-XHTML.xhtml |url-status=dead }}</ref> Ko so številne skupine Mescalerov med letoma 1700 in 1750 sovražni [[Komanči]] (''<nowiki/>'Indaa tse'-éõde'' ali ''Indassene''; sodobno ime: Gumáõchí-í)<ref>{{Navedi splet |url=http://maschiefs.org/Language/wp-content/uploads/Non-Athabaskan-Tribe-Names.pdf |title=Imena ne-atabaskanskih plemen |accessdate=2025-07-14 |archive-date=2019-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190119121640/http://maschiefs.org/Language/wp-content/uploads/Non-Athabaskan-Tribe-Names.pdf |url-status=dead }}</ref> iz južnih ravnic v severnem in osrednjem [[Teksas]]u izpodrinili, so se zatekli v gore Nove Mehike, zahodnega Teksasa ter Coahuile in Chihuahue v Mehiki. Nekatere južne skupine Mescalerov so skupaj z Lipani živele v Bolsón de Mapimí, gibale so se med reko Nazas, reko Conchos in [[Rio Grande]] na severu. == Skupine == [[Slika:Mescalero, Painted boy.jpg|thumb|Poslikan deček Mescalero; fotografija z naslovom ''Dolgi pohod Navajev''. Po porazu s strani vojaških sil Združenih držav so večino Navajev pozimi 1864 prisilno preselili več kot {{convert|350|mi|km|adj=on}} in jih zaprli v Bosque Redondo, Nova Mehika skupaj z Mescalero Apači.]] Mescalero so bili razdeljeni na več regionalnih skupin, ki so jih španski/mehiški ('indantûhé-õde) in kasneje ameriški ('indaa łiga-ńne bindáa-í datł'ij-í – "beli [sovražni] ljudje z modrimi očmi" ali 'indáá-ńne – "beli ljudje"; "[beli] sovražniki"; sodobno ime: nndé bindáa datł'ijé-ńne – "beli ljudje"; dobesedno "modrooki ljudje") poznali pod različnimi imeni (večina je bila transliteracij ali prevodov imena skupine Apačev).<ref>{{Navedi splet |url=http://maschiefs.org/Language/wp-content/uploads/The-Mescalero-Apache-Tribe-and-Mescalero-Apache-Band-Names.pdf |title=Plemenski in skupinski imeni Mescalero Apache |accessdate=2025-07-14 |archive-date=2019-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190116050414/http://maschiefs.org/Language/wp-content/uploads/The-Mescalero-Apache-Tribe-and-Mescalero-Apache-Band-Names.pdf |url-status=dead }}</ref> * '''Naa’dańde / Naa’dahéńdé''' ("Ljudje meskala", "Meskal ljudje") ali '''Natagés''' (španski prevod in transliteracija, izgovorjeno Na-ta-hay); dejansko lipanska skupina, živeli so med Rio Grande in reko Pecos (znano tudi kot ''Rio Salado'' ali ''Rio del Natagee'') v osrednji [[Nova Mehika|Novi Mehiki]] z več lokalnimi skupinami, ki so potovale po južnem in zahodnem robu Llano Estacado na južni Texas Panhandle, prvotna skupina Apačev, ki je postala Mescalero in Salinero Apači ("Ljudje, ki proizvajajo sol").) * '''Gułgahéńde / Gułgańde''' ("Ljudje ravnic", "Ljudje odprtih prostorov") ali '''Cuelcajenne''', kasneje '''Llañeros''' ("Ljudje ravnic"; v resnici skupina [[Jicarilla Apači]], živeli so vzhodno od gora in reke Pecos, na Visokih ravnicah od teksaškega Panhandlea do doline Pecos, med Amarillom (Bighą́ą́’ gułga-yá / Bighą́ą́’ gułtsúú-yá), Tucumcarijem, Lubbockom in Llano Estacadom, vzdolž gora Sandia in Tijeras zahodno do Santa Feja, od kanjona Nogal na severu do Las Vegasa, od gora Organ (Tsé daadeezhá-yá; Tsé deezhá-yá – "Kraj, kjer so skale nazobčane") vzhodno do El Pasa (Tsé táhúú'á-yá) v Teksasu (Ch'a nteeã-õde bikéé'yaa'). V Oklahomi (Indijansko ozemlje) so razvili sorodstvene vezi z zakonskimi zvezami s [[Komanči]]. * '''Dził-í naańde / Dził-í naahńde''' ("Ljudje gorskega grebena", "Ljudje ob gorskem pobočju", "Ljudje, ki živijo na robu gora") ali '''Chilpaines''' (živeli so v gorah zahodno in južno od reke Pecos, razširjeni v severni Chihuahui in Coahuili današnje Mehike). * '''Ch’ilaańde / Jilaa’éńde''' ("Ljudje antilop", "Ljudje antilop") (živeli so zahodno od reke Pecos zahodno do Rio Grande v gorah osrednjega in južnega Novega Mehike ter v bazenu Tularosa (Tséts’ųųsí yaneeł’ą́’-ee tú nk’ų́jí siką́-yá). * '''Nii’t’ahéńde / Niit’ahéńde''' ("Ljudje ob strani dežele", "Ljudje ob robu zemlje", "Ljudje na robu zemlje", "Ljudje, ki živijo ob gorah", "Ljudje zemeljskih razpok (jeleni)") ali '''Sierra Blanca (Bele gore) Mescaleros''', včasih '''Sacramento Mountains Mescaleros''' (tako poimenovani, ker so njihove dominantne lokalne skupine v 19. stoletju živele v gorah Sacramento in v Sierri Blanca (Bele gore) (Dził Gais ’ą́ní) v Novem Mehiki z drugimi lokalnimi skupinami, ki so živele vzhodno v gorah Guadalupe v zahodnem Teksasu). * '''Tséichíńde''' ("Ljudje s kljukastim nosom", "Ljudje rdeče skale", "Ljudje gora Guadalupe") ali '''Guadalupe Mountains Mescaleros''' (več skupin, ki so živele v ''Tséichí'' ("rdeča skala", tj. gore Guadalupe), sosednjih ravnicah Teksasa ter v severni Coahuili in Chihuahui v Mehiki). * '''Tsébikįnéńde''' ("Ljudje kamnitih hiš", "Ljudje kamnitih hiš"), '''Aguas Nuevas Apaches''' ali '''Norteños''' ("Severnjaki"), kasneje '''Limpia Mescaleros''' (so bili nastanjeni okoli Nuevo Casas Grandes v Chihuahui, migrirali so severno proti goram Sacramento in južno do Agua Nueva {{convert|60|mi|km|adj=on}} severno od mesta Chihuahua (Ją́’é łą́yá- "kraj, kjer je veliko oslov"), tudi na obeh straneh Rio Grande med El Pasom in Ojinago, Chihuahua; nekatere lokalne skupine so živele v gorah Guadalupe in Limpia). * '''Tahuundé / Tá'huú'ndé''' ("Gore, ki segajo v reko") (živeli so na obeh straneh reke Pecos v južnem Novem Mehiki in v jugozahodnem Teksasu). * '''Chisos Apaches / Chishéńde / Chishhéńde''' ("Gozdni ljudje"),<ref>morda prilagoditev avtonima iz 18. stoletja [[Lipanski_Apači#Spodnje_skupine_Lipanov;_gozdna_divizija_Lipanov|Gozdne divizije Lipan Apache]] kot ''Chishį́į́hį́į́, Tcici'' ali ''Tcicihi'' – "Ljudje gozda" ali poimenovani po nekdanjih Indijancih Chizos</ref> '''Chinati Apaches''' ("Ljudje na gorskem prelazu") ali '''Rio Grande Apaches''' (ena močna skupina z več lokalnimi skupinami, ki živijo v puščavi Chihuahuan in suhih gorah, ki se razprostirajo na obeh straneh Rio Grande od Trans-Pecosa južno do Sierre Madre Oriental v severni Mehiki, z utrdbami v gorskih verigah Davis Mountains (nekdanje Limpia Mountains), Chisos Mountains in Chinati Mountains (iz imena Apačev ''ch'íná'itíh'' – "vrata" ali "gorski prelaz") v Zahodnem Teksasu in v sosednjih Sierra del Burro (Serranias del Burro), Sierra (Maderas) del Carmen v Coahuili in Sierra Alamos v Chihuahui severno od Bolsón de Mapimí, današnji Narodni park Big Bend v Teksasu in Zaščiteno območje Cañón de Santa Elena in Maderas del Carmen.) * '''Túntsańde / Tú ntsaa-ńde''' ("Ljudje velike vode") (nekoč skupina ''Tú sis Ndé'' iz [[Lipan Apači]], ki je živela v južnem osrednjem Teksasu in v severni Coahuili, taborila skupaj z več skupinami Mescalerov na ravnicah za lov in ropanje; združili so se z Mescaleri in oblikovali skupino Mescalerov) * '''Tú’édįnéńde''' ("Ljudje brez vode", "Žilavi ljudje puščave") (nekoč skupina ''Tú é diné Ndé'' iz Lipan Apache, ki je imela ozemlje v severni Coahuili in Chihuahui; sčasoma so se združili z nekaterimi južnimi skupinami Mescalerov) ''Naa’dahéńde'' so imeli v 18. stoletju precejšen vpliv na odločanje nekaterih skupin zahodnih Lipanov, zlasti na ''Tindi Ndé'', ''Tcha shka-ózhäye'', ''Tú’édįnéńde'' in ''Tú sis Ndé''. Za boj proti skupnemu sovražniku, Komančem, in za zaščito severovzhodne in vzhodne meje Apacherije pred Comancherijo, so se Mescaleri (''Naa’dahéńde'' in ''Gułgahéńde'') na ravnicah združili s svojimi sorodniki Lipani (''Cuelcahen Ndé'', ''Te'l kóndahä'', ''Ndáwe qóhä'' in ''Shá’i’áńde'') vzhodno in južno od njih. Avgusta 1912 so bili z zakonom ameriškega kongresa preživeli člani plemena [[Chiricahua Apači]] izpuščeni iz statusa vojnih ujetnikov. Dobili so možnost, da ostanejo v Fort Sillu, Oklahoma, kjer so bili zaprti od leta 1894, ali da se preselijo v rezervat Mescalero Apache. Sto triinosemdeset se jih je odločilo za Novo Mehiko, medtem ko jih je oseminsedemdeset ostalo v Oklahomi.<ref>Debo str.447-8</ref> Njihovi potomci še vedno prebivajo na obeh mestih. ==Pomembni Mescaleri== ===Zgodovinski poglavarji in vodje=== [[Image:Gorgonia, Mescalero medicine man.jpg|upright|thumb|''Gorgonia'', zdravilec Sierra blanca Mescalerov]] '''Severni Mescaleri''' * Barranquito (znan tudi kot ''Palanquito''): najvplivnejši poglavar skupine ''Nii’t’ahéńde (Sierra Blanca Mescalero)'', ki se je razprostirala med Sierra Blanca (Nova Mehika) vzhodno proti reki Pecos, verjetno najpomembnejši poglavar Mescalerov v zgodnjih 1800-ih, ko je umrl leta 1857, so ga nasledili njegovi trije sinovi in/ali nečaki Santana, Cadete in Roman. * Santana (znan tudi kot ''Santa Ana'', ok. 1810 / 1815 – †1876): sin in naslednik Barranquita, od okoli 1830 je bil lokalni vodja skupine z veliko avtoriteto skupine Sierra Blanca Mescalero, od smrti Barranquita se zdi, da je imel Santana največji vpliv znotraj severnih skupin Mescalerov, vendar se je izogibal pozornosti in ga belci skoraj niso poznali, v poznejših letih je postal najzvestejši prijatelj belcev, do svoje smrti zaradi [[pljučnica|pljučnice]] ali [[črne koze|črnih koz]]. * Cadete (znan tudi kot ''Cadette'' – "Prostovoljec", v apaščini: ''Gian-na-tah'' – "Vedno pripravljen",<ref>[J. P. Dunn: ''Massacres of the Mountains'', Volume II: ''A History of the Indian Wars of the Far West:'' v. II, 2001, {{ISBN|978-1-58218-204-9}}]</ref> znan tudi kot ''Zhee-es-not-son'', ''Zhee Ah Nat Tsa''): sin in naslednik Barranquita, po Santani je bil najvidnejši in najmočnejši poglavar skupine Sierra Blanca Mescalero, bil je bolj diplomatski kot Santana in je bil tiskovni predstavnik severnih skupin Mescalerov. Po izbruhu iz Bosque Redondo 3. novembra 1863 je s svojo skupino pobegnil proti Staked Plains, trgoval je z ukradeno živino in konji iz Mehike neposredno ali preko Comancherov (trgovcev) Komančem. Umorjen je bil leta 1872 med mirovno misijo, ko se je vračal iz Tularose. * Roman Grande: sin in naslednik Barranquita, ki je služil kot poglavar lokalne skupine Sierra Blanca Mescalero. Manj pomemben kot Santana in Cadete, sledil je vodstvu svojega brata Santane; umrl je med epidemijo leta 1885. * Josecito (znan tudi kot ''José Cito''): po Barranquitu in Santani, najpomembnejši vodja nekaterih lokalnih skupin Sierra Blanca Mescalero. Aprila 1852 je podpisal pogodbo s Calhounom, ki je zastopal ZDA, skupaj z manjšim vodjo druge skupine Sierra Blanca Mescalero in Chaconom, vodjo Jicarilla Apačev. * San Juan: poglavar skupine ''Nii’t’ahéńde (Sacramento Mountains Mescaleros)'', njegova skupina se je gibala vzdolž Rio Bonito (Nova Mehika), Rio Hondo (Južna Nova Mehika) in v Capitan Mountains z gorovjem Sacramento – območje, kjer je bil zgrajen Fort Stanton – je imel zavezništva z vzhodnimi skupinami Mescalero, skupinami Lipan Apačev in nekaterimi skupinami Komančev; ko sta Santana in Cadete odšla, sta poglavar San Juan in Nautzili prevzela vodstvo Mescalero na rezervatu, vendar je, za razliko od Nautzilija, San Juan zapustil rezervat spomladi 1880, po izbruhu Caballera, med "Victoriovo vojno"; njegov sin Peso je postal zadnji poglavar Mescalero. * Caballero (''Ca-bal-le-so'', sčasoma identificiran z ''Kutbhalla'' ali ''Kutu-hala''): vojni poglavar in kasneje glavni poglavar lokalnih skupin ''Nii’t’ahéńde (Sacramento Mountains Mescaleros)'' v Sacramento Mountains (Nova Mehika) v desetletjih 1860-ih in 1870-ih, verjetno poročen s hčerko poglavarja Chihenne Mangas Coloradas, tesen zaveznik in dolgoletni prijatelj velikega poglavarja Mimbreñov Victoria (in verjetno njegov svak kot zet Mangas Coloradasa); marca 1880 je zapustil Tularoso in se pridružil Victoriu, boril se je z njim v njihovih zadnjih bitkah, vendar je bil po nekaterih poročilih ubit v sporu med poglavarji pred pokolom v Tres Castillosu 14. oktobra 1880. * Peso: pribl. *1849 – †1929, rojen v Guadalupe Mountains blizu današnjega Carlsbada, Nova Mehika kot sin poglavarja San Juana in njegove žene Nagoo-nah-go, njegova skupina ''Nii’t’ahéńde'' ali morda ''Tséichíńde (Guadalupe Mountains Mescaleros)'' se je pridružila Nautzilijevi skupini Guhlkahéndé na južnih ravnicah, občasno se je pridružil tudi skupini ''Tu'sis Nde'' Lipan Apaches iz jugovzhodnega Teksasa in severovzhodne Mehike pod poglavarjem Magooshem, bil je strokovnjak za sledenje in je služil kot izvidnik Apache v kampanjah proti Geronimu, v poznih 1800-ih so bili on, skupaj z bratom Sin Miedo (Sans Peur, Brez strahu) in Magoosh trije glavni vodje na rezervatu – Magoosh za Lipane pri Elk Springs, Sin Miedo pri Tule Canyonu in Peso, ki je zastopal Rinconado in Three Rivers. * Sin Miedo ("Brez strahu" = "Sans Peur"): brat poglavarja Pesa in sin poglavarja San Juana, njegova skupina ''Nii’t’ahéńde'' ali morda ''Tséichíńde (Guadalupe Mountains Mescaleros)'' je bila tesna zaveznica vzhodne skupine Mescalero z imenom Gułgahéńde na južnih ravnicah in skupine ''Túsis Nde'' Lipan Apaches iz jugovzhodnega Teksasa in severovzhodne Mehike; skupaj z bratoma Pesom, Crook Neckom in voditelji, kot sta Shanta Boy in Big Mouth, je služil kot izvidnik Apache v kampanji proti Geronimu, vojnemu vodji in šamanu skupine Bedonkohe Ndendhe Apaches; on, skupaj z bratom Pesom in Magooshem, so bili trije glavni vodje na rezervatu – Magoosh za Lipane pri Elk Springs, Peso, ki je zastopal Rinconado in Three Rivers, in Sin Miedo pri Tule Canyonu. *Muchacho Negro ("Črni fant", rojen pribl. 1860, umrl 1930): pomemben vodja lokalne skupine in vojni poglavar, se je pridružil poglavarju Chihenne Victoriu ter je sodeloval v Victorijevi vojni, so ga premestili v Fort Union (kjer naj bi bil zaprt), vendar je pobegnil v začetku avgusta 1882. Muchacho Negro je veljal za odpadnika, ki se je vrnil k svojemu ljudstvu in še naprej povzročal težave. Ujet je bil junija 1883 in zaprt v Fort Sillu, Indijansko ozemlje.<ref>Ker so nekateri Mescalero Apači septembra 1882, kmalu po pobegu Muchacha Negra, ropali izven svojega rezervata, so bile poslane čete iz Fort Stantona, da jih zberejo in ujamejo vodje (Roman Chiquita, Hosthea, Horse-Thief in Maria's Boy). Ujeli so jih in poslali v Fort Union, da bi jih zaprli. Ker je Muchacho Negro pobegnil med prevozom v Fort Union, je Mackenzie naročil, naj se ti zaporniki okovajo z "dvojnimi okovi" in "postavijo pod nadzor nekoga, ki bo odgovoren za njihovo varno hrambo in da se sprejmejo vsi previdnostni ukrepi za preprečitev njihovega pobega." Poudaril je, "da ne smejo pobegniti." Mackenzie se je kasneje odločil, da bo Hostheo obdržal v Fort Stantonu, ker je indijanski agent želel proti njemu vložiti kazenske obtožbe za umor. Ostale so premestili v Fort Union. Ko so ti trije zaporniki prispeli v Fort Union, so se pridružili 26 drugim indijanskim zapornikom (en moški, štirinajst žensk in enajst otrok), ki so bili pridržani na postaji. Roman Chiquita, Horse-Thief in Maria's Boy so bili kmalu poslani v Fort Riley, Kansas, da bi jih oddaljili od njihove domovine.</ref> * Gorgonio: vrač, pomočnik starega Barranquita in kasneje Santane. '''Južni Mescalero''' * Carnoviste: poglavar ''Tsehitcihéndé (Mescalero iz gorovja Guadalupe)'' ali morda ''Tsebekinéndé (Apači Aguas Nuevas ali Mescalero Limpia)'', njegova skupina je živela v deželi Big Bend, se je gibala na obeh straneh Rio Grande od gorovja Guadalupe proti vzhodu gorovja Limpia, znanega tudi kot gorovje Davis, do roba južnih ravnic, poročali so, da je pogosto izvajal "ropanja" na cesti San Antonio in ugrabil Hermanna – kmalu posvojenega v pleme – in Willieja Lehmanna blizu Fort Masona maja 1870; leta 1874 je spodbudil posvet poglavarjev Mescalero, Mimbreño in Lipan Apačev in Victorio je uspel prepričati svet poglavarjev, da pošlje mirovne poslance Komančem in [[Kiowa]]m; ubil ga je vrač njegove skupine spomladi 1876. * Gómez (znan tudi kot poglavar Gómez ali Juan Gómez ali po apaško Negoyani, "Starec modrosti"): poglavar iz 1840-ih–1860-ih, ki je vodil veliko skupino ''Tsebekinéndé (Apači Aguas Nuevas ali Mescalero Limpia)'' s petimi lokalnimi skupinami in približno 400 bojevniki. Njegova skupina je živela v deželi Big Bend in Trans-Pecos na obeh straneh Rio Grande; njegova trdnjava je bila v gorovju Limpia, kasneje poimenovanem gorovje Davis. Ko je guverner Chihuahue Ángel Trías Álvarez ponudil 1000 mehiških pesov za njegovo skalp, je Gómez ponudil enako vsoto za vsak mehiški ali ameriški skalp. Prizadevanje tolpe Glanton, da ujame Gómeza v imenu guvernerja Tríasa, je dramatiziral Cormac McCarthy v svojem romanu ''Blood Meridian'' iz leta 1985. Gómezovi vojni poglavarji ({{langx|es|segundos}}) so bili Cigarito, Chinonero ali Chino Huero, Simón Porode in Simón Manuel.<ref>James L. Haley: ''Apaches: A History and Culture Portrait'' (1981/paperback 1997), University of Oklahoma Press, {{ISBN|978-0-8061-2978-5}}</ref> ** Cigarito: vodja lokalne skupine v Limpi, znani tudi kot gorovje Davis in v nižinah Trans-Pecosa; ''segundo'' in vojni poglavar južnega Mescalero poglavarja Gómeza, 1840-ih–1860-ih ** Chinonero: vodja lokalne skupine v Limpi, znani tudi kot gorovje Davis in v nižinah Trans-Pecosa; ''segundo'' in vojni poglavar južnega Mescalero poglavarja Gómeza, 1840-ih–1860-ih ** Simón Porode: vodja lokalne skupine v Zahodnem Teksasu; segundo'' in vojni poglavar južnega Mescalero poglavarja Gómeza. Leta 1850 sta on in Simón Manuel stopila v stik z garnizijo v San Elizariu, da bi sklenila mir, vendar ju je verjetno preglasila Gómez, 1840–1860. ** Simón Manuel: vodja lokalne skupine v Zahodnem Teksasu; ''segundo'' in vojni poglavar južnega Mescalero poglavarja Gómeza. Leta 1850 sta on in Simón Porode stopila v stik z garnizijo v San Elizariu, da bi sklenila mir, vendar ju je verjetno preglasila Gómez, 1840–1860) * Marco (znan tudi kot ''Marcus''): poglavar približno 600 ''Tsehitcihéndé (Mescalero iz gorovja Guadalupe)'' ali morda ''Niit'a-héõde'', vključno z okoli 200 bojevniki. Živeli so v deželi Big Bend, se gibali na obeh straneh Rio Grande od gorovja Guadalupe (Tsé'íchîî') proti vzhodu od gorovja Limpia, znanega tudi kot gorovje Davis, do roba južnih ravnic. Poročali so, da je vodil pogoste napade in napade skupin na cesti San Antonio in v naselju blizu El Pasa. Želel se je pridružiti skupini Sierra Blanca Mescalero, vendar je bila njihova prošnja zavrnjena, ker so jih imeli za teksaško skupino Mescalero; aktiven v 1840–1860. * Espejo ("ogledalo"): poglavar velike skupine ''Tsebekinéndé (Apači Aguas Nuevas ali Mescalero Limpia)'' z več lokalnimi skupinami pod njegovimi ''segundos'' (ali vojnimi poglavarji) Nicolásom in Antoniom. Gibali so se med kanjonom Limpia, Horsehead Crossing na Pecosu in vzhodno od Limpie, znane tudi kot gorovje Davis, na okoliške puščavske nižine Trans-Pecosa v zahodnem Teksasu]], od 1840-ih do poznih 1860-ih. ** Nicolás: vodja lokalne skupine ''Tsebekinéndé'' v Limpiji, znani tudi kot gorovje Davis in vzhodno do roba južnih ravnic, ''segundo'' in vojni poglavar južnega Mescalero poglavarja Espeja, 1840–1860. ** Antonio: vodja lokalne skupine ''Tsebekinéndé'' v Limpiji, znani tudi kot gorovje Davis in vzhodno do roba južnih ravnic, ''segundo'' in vojni poglavar južnega Mescalero poglavarja Espeja, 1840–1860. * Mateo: vodja lokalne skupine ''Tsebekinéndé'' (pogosto imenovane s strani Špancev in Američanov ''Aguas Nuevas'' ali ''Norteños''), je ostal skupaj z Verancio v bližini kanjona Dog v gorovju Sacramento (Nova Mehika)in domnevno sledil starim načinom lova in napadov, saj so jih imeli za "problematične.", 1840–1860.<ref>[https://archive.org/stream/newmexicohistori25univrich/newmexicohistori25univrich_djvu.txt Zgodovina Apačev Mescalero na jugozahodu]</ref> * Verancia: domnevno sin Gomeza, vodja lokalne skupine ''Tsebekinéndé'', je ostal skupaj z Mateom v bližini kanjona Dog v gorovju Sacramento (Nova Mehika) in domnevno sledil starim načinom lova in napadov, saj so jih imeli za "problematične.", 1840–1860. * Alsate (znan tudi kot ''Arzate'', ''Arzatti'', znan tudi kot Pedro Muzquiz, pribl. *1820 – †1881/1882): zadnji poglavar Apačev Chisos (tudi ''Chinati'' ali ''Apači Rio Grande''), ta skupina se je gibala v gorovju Limpia (ali gorovju Davis), gorovju Chisos in gorovju Chinati<ref>''Chinati'' izhaja iz apaške besede ch'íná'itíh, kar pomeni vrata ali gorski prelaz</ref> na območju Big Bend (Teksas), Sierra del Carmen v Coahuili in Sierra Alamos v Chihuahui severno od Bolsón de Mapimí,<ref>Luis López Elizondo in Franklin W. Daugherty, [https://www.redalyc.org/articulo.oa?id=13709207 "Documentos de la genealogía y la vida de Alsate, Jefe de los Apaches de los Chisos"], ''Relaciones'' XXIII(92) 2002, {{ISSN|0185-3929}} (pdf) {{in lang|es}}</ref> rojen mescalero ženski in po krvi član vplivne družine Muzquiz, ujet s svojo skupino leta 1878 v San Carlos de Chihuahua in deportiran v Ciudad de México, da bi bil zaprt v "la Acordada", mu je uspelo pobegniti s svojim ljudstvom decembra 1879 in se vrnil v Big Bend; je bil ponovno ujet v San Carlos de Chihuahua leta 1880 in usmrčen skupaj s svojimi "segundos" (ali vojnimi poglavarji) Coloradom in Zorillom v Ojinagi, nasproti Presidio del Norte v Teksasu, njegovi ljudje pa so bili prodani v suženjstvo v Mehiki, okoli 1860 – 1882.<ref>[Dan L. Thrapp: ''Encyclopedia of Frontier Biography'', Volume 1: A–F, University of Nebraska Press (August 1, 1991), {{ISBN|978-0-8032-9418-9}}, p. 18–19]</ref> ** Colorado ("Rdeči", verjetno "Avispa Colorada" "Rdeča osa"): vodja lokalne skupine Chisos ali morda Lipanov, Apačev v obmejni regiji Coahuila, Chihuahua in Zahodni Teksas, ''segundo'' in vojni poglavar Chisos Mescalero poglavarja Alsateja, je bil ujet in usmrčen skupaj z Alsatejem in Zorillom v Ojinagi, nasproti Presidio del Norte, Teksas, pozna 1860. leta – 1882. ** Zorillo (verjetno "Zorrillo" "Mala lisica"): vodja lokalne skupine Chisos Apačev v obmejni regiji Coahuila, Chihuahua in Zahodni Teksas, ''segundo'' in vojni poglavar Chisos Mescalero poglavarja Alsateja, je bil ujet in usmrčen skupaj z Alsatejem in Coloradom v Ojinagi, nasproti Presidio del Norte, Teksas, pozna 1860. leta – 1882. '''Vzhodni Mescalero / Ravninski Mescalero''' * Nautzili (znan tudi kot ''Natzili'', ''Nautzile'', ''Nodzilla'', ''Nalt'zilli'' ali ''Nut Cilli'' – "bivol"): poglavar skupine ''Guhlkahéndé (Llañeros)'' in južnih odcepljenih skupin Lipanov, ki so živele v severni Mehiki, se je leta 1876 preselil v rezervat. Leta 1879 je prevzel vodstvo večine skupin Mescalero rezervata (vključno z Lipani) in prepričal mnoge bojevnike, naj se ne pridružijo poglavarju Tchihende Victoriu v Victoriovi vojni. ==Opombe== {{sklici|30em}} ==Reference== {{refbegin}} * Debo, Angie, ''Geronimo: The Man, His Time, His Place'', Norman, OK: University of Oklahoma Press (1976), {{ISBN|0-8061-1828-8}} * Farrer, Claire R. ''[https://archive.org/details/thunderridesblac0000farr <!-- quote=Thunder Rides a Black Horse. --> Thunder Rides a Black Horse: Mescalero Apaches and the Mythic Present]''. Waveland Press, 1996. {{ISBN|0-88133-897-4}} * ''New York Times'', February 6, 2005, section 5, pp.&nbsp;7, 14. *United States Census Bureau. [https://www.census.gov Mescalero Reservation, New Mexico] {{refend}} ==Bibliografija== [[Image:St. Joseph's Mescalero.jpg|thumb|St. Joseph's Catholic Church, Mescalero, New Mexico ca. 1975 Mountain Spirit Dancers painted on altar]] *Casteter, Edward F.; & Opler, Morris E. (1936). The ethnobiology of the Chiricahua and Mescalero Apache: The use of plants for foods, beverages and narcotics. Ethnobiological studies in the American Southwest, (Vol. 3); Biological series (Vol. 4, No. 5); Bulletin, University of New Mexico, whole, (No. 297). Albuquerque: University of New Mexico Press. * Debo, Angie, ''Geronimo: The Man, His Time, His Place'', Norman, OK: University of Oklahoma Press (1976), {{ISBN|0-8061-1828-8}} *Hoijer, Harry; & Opler, Morris E. (1938). Chiricahua and Mescalero Apache texts. The University of Chicago publications in anthropology; Linguistic series. Chicago: University of Chicago Press. (Reprinted 1964 by Chicago: University of Chicago Press; in 1970 by Chicago: University of Chicago Press; & in 1980 under H. Hoijer by New York: AMS Press, {{ISBN|0-404-15783-1}}). *Opler, Morris E. (1933). An analysis of Mescalero and Chiricahua Apache social organization in the light of their systems of relationship. Unpublished doctoral dissertation, University of Chicago. *Opler, Morris E. (1935). The concept of supernatural power among the Chiricahua and Mescalero Apaches. American Anthropologist, 37 (1), 65–70. *Opler, Morris E. (1936). The kinship systems of the Southern Athabaskan-speaking tribes. American Anthropologist, 38 (4), 620–633. *Sonnichsen, C. L. (1972) The Mescalero Apaches (The Civilization of the American Indian Series), Norman, OK: University of Oklahoma Press (1972), {{ISBN|0-8061-1615-3}} *Seymour, Deni J. (2002) Conquest and Concealment: After the El Paso Phase on Fort Bliss. Conservation Division, Directorate of Environment, Fort Bliss. Lone Mountain Report 525/528. This document can be obtained by contacting belinda.mollard@us.army.mil. *Seymour, Deni J. (2003) Protohistoric and Early Historic Temporal Resolution. Conservation Division, Directorate of Environment, Fort Bliss. Lone Mountain Report 560–003. This document can be obtained by contacting belinda.mollard@us.army.mil. *Seymour, Deni J. (2003) The Cerro Rojo Complex: A Unique Indigenous Assemblage in the El Paso Area and Its Implications For The Early Apache. Proceedings of the XII Jornada Mogollon Conference in 2001. Geo-Marine, El Paso. *Seymour, Deni J. (2004) A Ranchería in the Gran Apachería: Evidence of Intercultural Interaction at the Cerro Rojo Site. Plains Anthropologist 49(190):153-192. *Seymour, Deni J. (2004) Before the Spanish Chronicles: Early Apache in the Southern Southwest, pp.&nbsp;120 –142. In "Ancient and Historic Lifeways in North America’s Rocky Mountains." Proceedings of the 2003 Rocky Mountain Anthropological Conference, Estes Park, Colorado, edited by Robert H. Brunswig and William B. Butler. Department of Anthropology, University of Northern Colorado, Greeley. *Seymour, Deni J. (2007) Sexually Based War Crimes or Structured Conflict Strategies: An Archaeological Example from the American Southwest. In Texas and Points West: Papers in Honor of John A. Hedrick and Carol P. Hedrick, edited by Regge N. Wiseman, Thomas C. O’Laughlin, and Cordelia T. Snow, pp.&nbsp;117–134. Papers of the Archaeological Society of New Mexico No. 33. Archaeological Society of New Mexico, Albuquerque. *Seymour, Deni J. (2007) Apache, Spanish, and Protohistoric Archaeology on Fort Bliss. Conservation Division, Directorate of Environment, Fort Bliss. Lone Mountain Report 560–005. With Tim Church *Seymour, Deni J. (2007) An Archaeological Perspective on the Hohokam-Pima Continuum. Old Pueblo Archaeology Bulletin No. 51 (December 2007):1-7. (This discusses the early presence of Athapaskans.) *Seymour, Deni J. (2008) Despoblado or Athapaskan Heartland: A Methodological Perspective on Ancestral Apache Landscape Use in the Safford Area. Chapter 5 in Crossroads of the Southwest: Culture, Ethnicity, and Migration in Arizona's Safford Basin, pp.&nbsp;121–162, edited by David E. Purcell, Cambridge Scholars Press, New York. *Seymour, Deni J. (2008) A Pledge of Peace: Evidence of the Cochise-Howard Treaty Campsite. Historical Archaeology 42(4):154-179. With George Robertson. *Seymour, Deni J. (2008) Apache Plain and Other Plainwares on Apache Sites in the Southern Southwest. In "Serendipity: Papers in Honor of Frances Joan Mathien," edited by R.N. Wiseman, T.C O'Laughlin, C.T. Snow and C. Travis, pp 163–186. Papers of the Archaeological Society of New Mexico No. 34. Archaeological Society of New Mexico, Albuquerque. *Seymour, Deni J. (2008) Surfing Behind The Wave: A Counterpoint Discussion Relating To "A Ranchería In the Gran Apachería." Plains Anthropologist 53(206):241-262. *Seymour, Deni J. (2008) Pre-Differentiation Athapaskans (Proto-Apache) in the 13th and 14th Century Southern Southwest. Chapter in edited volume under preparation. Also paper in the symposium: The Earliest Athapaskans in Southern Southwest: Implications for Migration, organized and chaired by Deni Seymour, Society for American Archaeology, Vancouver. *Seymour, Deni J. (2009) Evaluating Eyewitness Accounts of Native Peoples along the Coronado Trail from the International Border to Cibola. New Mexico Historical Review 84(3):399-435. *Seymour, Deni J. (2009) Distinctive Places, Suitable Spaces: Conceptualizing Mobile Group Occupational Duration and Landscape Use. International Journal of Historical Archaeology 13(3): 255–281. *Seymour, Deni J. (2009) Nineteenth-Century Apache Wickiups: Historically Documented Models for Archaeological Signatures of the Dwellings of Mobile People. Antiquity 83(319):157-164. *Seymour, Deni J. (2009) Comments On Genetic Data Relating to Athapaskan Migrations: Implications of the Malhi et al. Study for the Apache and Navajo. American Journal of Physical Anthropology 139(3):281-283. *Seymour, Deni J. (2009) The Cerro Rojo Site (LA 37188)--A Large Mountain-Top Ancestral Apache Site in Southern New Mexico. Digital History Project. New Mexico Office of the State Historian. https://www.newmexicohistory.org/ Select: Place, Communities, Click on 'Cerro Rojo' on the map (orange square-dot NE of EL Paso, East of Las Cruces and Dona Ana ). *Seymour, Deni J. (2010) Cycles Of Renewal, Transportable Assets: Aspects of the Ancestral Apache Housing Landscape. Accepted at Plains Anthropologist. *Seymour, Deni J. (2010) Contextual Incongruities, Statistical Outliers, and Anomalies: Targeting Inconspicuous Occupational Events. American Antiquity. (Winter, in press) *{{cite book|last=Scott|first=Richard B.|url=https://digitalrepository.unm.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1077&context=soc_etds|title=Acculturation Among Mescalero Apache High School Students|publisher=[[University of New Mexico]]|date=1959-05-18}} - [https://digitalrepository.unm.edu/soc_etds/74/ Profile] - Master's degree thesis [[Kategorija:Ameriški staroselci]] [[Kategorija:Athapaskan]] [[Kategorija:Apači]] 7f73ime5y0b72a7zsrlozx8a9mi690i 0 587741 6675947 6648878 2026-05-15T07:47:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675947 wikitext text/x-wiki {{Italic title}} {{Infobox Chinese | title = Paifang | pic = Shunfengshan Park Paifang.jpg | piccap = Paifang v Šunfengšan parku v Fošanu | picsize = | c = 牌坊 | p = páifāng | bpmf = ㄆㄞˊ ㄈㄤ | mi = {{IPAc-cmn|p|ai|2|f|ang|1}} | j = paai⁴ fong¹ | poj = pâi-hông | h = pai² fong¹ | wuu = ba^平 faon^平 | l = memorial archway gate | altname = Pailou | t2 = 牌樓 | s2 = 牌楼 | p2 = páilóu | bpmf2 = ㄆㄞˊ ㄌㄡˊ | j2 = paai⁴ lau⁴ | poj2 = pâi-lâu | h2 = pai² leu² | wuu2 = ba^平 leu^平 | l2 = memorial archway edifice | order = st }} [[File:FancyGate.jpg|thumb|Okrašeni paifang v [[Šanghaj]]u]] '''''Paifang''''', znan tudi kot '''''pailou''''', je tradicionalni slog [[kitajska arhitektura|kitajske arhitekture]], ki se pogosto uporablja v ločnih ali prehodnih strukturah. == Etimologija == Beseda ''paifang'' ({{lang-zh|c=牌坊|p=páifāng}}) je bila prvotno skupni izraz za zgornji dve ravni upravne delitve in podrazdelitve starodavnih kitajskih mest. Največja delitev znotraj mesta v starodavni Kitajski je bil ''fang'' ({{lang-zh|c=坊|hp=fāng|labels=no}}), ki je enakovreden današnjemu današnjemu okrožju.<ref>{{Cite book | isbn = 9780691191973 | url = https://books.google.com/books?id=TSx6DwAAQBAJ&pg=PT729 | page = 729 | title = Chinese Architecture: A History | first = Nancy Shatzman | last = Steinhardt | publisher = Princeton University Press | year = 2019 }}</ref> Vsak ''fang'' je bil obdan z zidovi ali ograjami, vrata teh ograjenih prostorov pa so bila vsako noč zaprta in varovana. Vsak ''fang'' je bil nadalje razdeljen na več ''pai'' ({{lang-zh|c=牌|hp=pái|l=placard|labels=no}}), ki so enakovredni današnji (nekorporirani) skupnosti. Vsak ''pai'' je nato vseboval območje z več ''[[hutong]]i'' (uličicami). Ta sistem mestne upravne delitve in podrazdelitve je dosegel dovršeno raven v času dinastije Tang in se nadaljeval v naslednjih dinastijah. Na primer, v času dinastije Ming je bil [[Peking]] razdeljen na skupno 36 ''fangov''. Prvotno se je beseda ''paifang'' nanašala na vrata ''fang'' in oznako vhoda v stavbni kompleks ali mesto; toda v času dinastije Song se je ''paifang'' razvil v zgolj dekorativni spomenik. == Zgodovina == V času [[dinastija Tang|dinastije Tang]] se je imenoval ''vutoumen'' ({{lang-zh|t=烏頭門|p=wūtóumén|l='črna zgornja vrata'|labels=no}}), ker je bil vrh obeh stebrov pobarvan črno. ''Vutoumen'' je bil rezerviran za uradnike 6. ali višjega ranga. Konstrukcija ''vutomena'' je bila standardizirana v modi Jingdzao iz sredine [[dinastija Song|dinastije Song]].<ref>{{cite book |author=Li Jie |author-link= |script-title=zh:營造法式 |title=Yingzao Fashi |volume=6: Minor Woodwork I |section=The Construction of Wutoumen}}</ref> Sestavljen je bil iz dveh stebrov in vodoravnega nosilca, ki je tvoril okvir in dvoja vrata. V času [[dinastija Ming|dinastij Ming]] in [[Dinastija Čing|Čing]] se je imenoval ''pailou'' ali ''paifang'' in se razvil v bolj dovršeno strukturo z več stebri in vrati, z nadgradnjo dvokapnice na vrhu; najvišja stopnja je bila ''pailou'' s petimi vrati, šestimi stebri in enajstimi dvokapnicami. Obstaja teorija, da so na arhitekturo vrat ''paifang'' vplivala vrata budističnega templja [[torana]].<ref name=tor4>{{cite book |author=Albert Henry Longhurst|author-link= |title=The Story of the Stūpa |url=https://books.google.com/books?id=gs1sFlMGy2AC&pg=PA17 |year=1936 |publisher=Asian Educational Services |isbn=978-81-206-0160-4 |page=17 }}</ref><ref>Joseph Needham, Science and Civilization in China, Vol 4 part 3, p137-138</ref> ''Paifang'' ima tradicionalne kitajske arhitekturne značilnosti, kot so večstopenjske strehe, različni podporni stebri in obokane oblike tradicionalnih vrat in stolpov.<ref>{{cite book|title=China's old dwellings|author=Ronald G. Knapp|publisher=University of Hawaii Press|year=2000|page=85|isbn=0-8248-2214-5}}</ref><ref>{{cite book|title=Frommer's China|url=https://archive.org/details/frommerschina0000unse_z0l4|author1=Simon Foster |author2=Jen Lin-Liu |author3=Sharon Owyang |author4=Sherisse Pham |author5=Beth Reiber |author6=Lee Wing-sze |publisher=Frommers|year=2010|page=[https://archive.org/details/frommerschina0000unse_z0l4/page/434 435]|isbn=978-0-470-52658-3}}</ref> == Slog == ''Paifang'' se pojavlja v več oblikah. Ena oblika vključuje postavitev lesenih stebrov na kamnite podstavke, ki so med seboj povezani z lesenimi tramovi. Ta vrsta ''paifanga'' je vedno lepo okrašena, stebri so običajno pobarvani rdeče, tramovi so okrašeni z zapletenimi vzorci in kitajsko kaligrafijo, streha pa je prekrita z barvnimi ploščicami, skupaj z mitološkimi zvermi – tako kot kitajska palača. Druga oblika ''paifanga'' je v obliki pravih obokov iz kamna ali opeke; stene so lahko pobarvane ali okrašene z barvnimi ploščicami; vrh obokov je okrašen kot njihovi leseni dvojniki. Še ena oblika ''paifanga'', zgrajena predvsem na verskih objektih in grobiščih, je sestavljena iz navadnih belih kamnitih stebrov in tramov, brez strešnikov ali barvne dekoracije, vendar z dovršenimi rezbarijami, ki so jih ustvarili mojstri zidarji. Druga oblika je v slogu dinastije Han in sta dva ujemajoča se stolpa, na primer v Beihaiju. Zunaj Kitajske je ''paifang'' že dolgo simbol kitajskih četrti. Največji zunaj Kitajske je v Združenih državah Amerike: ''Prijateljski lok'', visok 14,50 m in širok 23 m, dokončan leta 1986 na H in 7. ulici v kitajski četrti v [[Washington, D.C.]]<ref>{{cite web |title=Friendship Archway, (sculpture). |url=http://siris-artinventories.si.edu/ipac20/ipac.jsp?&profile=all&source=~!siartinventories&uri=full=3100001~!325492~!0#focus |publisher=Smithsonian Institution Research Information System |access-date=18 February 2011}}</ref> V Evropi se največji ''paifang'' razteza čez ulico Nelson v [[Liverpool]]u, dokončan leta 2000 in visok 13,5 m.<ref>{{cite web |title=Liverpool's Chinese arch ten years standing |url=http://news.bbc.co.uk/local/liverpool/hi/people_and_places/arts_and_culture/newsid_8522000/8522792.stm |date=19 February 2010 |publisher=BBC |access-date=18 February 2011}}</ref> Prvi ''paifang'' v Združenih državah Amerike je bil postavljen leta 1915 kot začasna instalacija za kitajski paviljon mednarodne razstave Panama-Pacific v San Franciscu, najstarejši, ki še vedno stoji, pa je bil postavljen leta 1938 za [[Los Angeles]], pri zahodnih vratih kitajske četrti na ulici Hill Street;ref>{{cite report |url=https://www.laconservancy.org/sites/default/files/files/documents/LAC_Chinatown_Final_0.pdf |title=Exploring Chinatown: Past and Present |publisher=Los Angeles Conservancy |access-date=29 April 2020 |archive-date=24 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210624202121/https://www.laconservancy.org/sites/default/files/files/documents/LAC_Chinatown_Final_0.pdf |url-status=dead }}</ref> novembra 2005 je bil skupaj s svojimi ustreznicami, vzhodnimi vrati kitajske četrti (1939, #826), uvrščen na seznam mestnih zgodovinsko-kulturnih spomenikov. ''Paifang'' na vhodu v kitajsko četrt v [[Ottawa|Ottawi]] so okrasili kitajski umetniki z uporabo kitajskih materialov in tehnik.<ref>{{cite web |url=https://www.canada.ca/en/news/archive/2010/10/ottawa-chinatown-celebrates-completion-new-gateway.html |title=Ottawa's Chinatown Celebrates Completion of New Gateway |date=October 7, 2010 |website= |publisher=Government of Canada |access-date=May 21, 2022 |archive-date=2023-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230805163705/https://www.canada.ca/en/news/archive/2010/10/ottawa-chinatown-celebrates-completion-new-gateway.html |url-status=dead }}</ref> V preteklosti so ''Paifang čistosti'' podarjali vdovam, ki so ostale neporočene do smrti, v čast zvestobe svojim pokojnim možem. == Galerija == <gallery mode="packed"> File:Hengsheng Stone Arch, 2015-01-02 09.JPG|Kamniti ''pajfan'' iz Hešenga, prvič zgrajen v dinastiji Song, iz Džedžjanga, Ningbo, Kitajska. Eden najstarejših ohranjenih kamnitih pajfangov na Kitajskem. File:Miaogouhou stone arch 1.jpg|Kamniti ''pajfan'' iz Miaogouhouja, prvič zgrajen v dinastiji Song, iz Džedžjanga, Ningbo, Kitajska. Stoji v bližini kamnitega ''pajfanga'' iz Hešenga in je tudi eden najstarejših ohranjenih pajfangov na Kitajskem. File:Ornamental Gateway (Pailou) from Han Dynasty (202 BCE – 220 CE) across a Street Lined with Small Shops. Hanzhong, Shaanxi Province, China, 1875 WDL2092.png|Okrasni prehod (''pailou'') iz dinastije Han (202 pr. n. št. – 220 n. št.) čez ulico, obdano z majhnimi trgovinami. Handžong, provinca Šaanši, Kitajska (1875) File:Dongsi Pailou 1920.jpg|Dongsi, križišče v Pekingu, je imelo v dvajsetih letih 20. stoletja štiri ''paifange'' File:An arch pailou in honor of Ma Anliang.jpg|''Paifang'', fotografiran v provinci Gansu (1933) File:Qian Ren Bao De Paifang in Wuxi Huishan ancient town.jpg|''Paifang'' zgrajen v pozni dinastiji Ming, v starodavnem mestu Vuši Huišan File:東林書院牌坊.jpg|''Paifang'' akademije Donglin File:少林寺天下第一名刹牌坊 - panoramio.jpg|''Paifang'' samostana Šaolin File:WHU-pailou0.JPG|''Paifang'' univerze Wuhan (1920) File:Kong Lin - Tomb of Lady Yu - P1060280.JPG|''Paifang'' na Konfucijevem pokopališču, grob gospe Ju, žene Kong Šjanpeija (72. generacija) v Čufuju na Kitajskem File:Gate of Great Centrality and Perfect Uprightness 20050810 night.jpg|''Paifang'' na Spominskem trgu Čang Kaj Šeka (zdaj Trg svobode) v [[Tajpej]]u na [[Tajvan]]u. Pogled proti vzhodu File:Taipei Liberty Square Main Gate at Night.jpg|''Paifang'' na Trgu svobode v Tajpeju na Tajvanu. Pogled proti zahodu File:63818-Beijing-Summer-Palace (28097577524).jpg|Okrašen ''paifang'' v Poletni palači v Pekingu File:National Palace Museum Front View.jpg|''Paifang'' v Narodnem muzeju palač v Tajpeju na Tajvanu File:2017-10-29 Paifang of the Wanhe Temple.jpg|''Paifang'' templja Vanhe v Tajčungu na Tajvanu File:鼓山代天宮 Gushan Daitian Temple - panoramio (1).jpg|''Paifang'' v templju Daitian, okrožje Gushan, Kaohsiung, Tajvan File:Color glaze gateway Puotuo Zongcheng.jpg|Barvna glazura vhoda v tempelj Putuo Zongčeng, Čengde File:Xidi1024x1360.jpg|''Paifang'' v Šidi File:钱王祠五牌坊.jpg|''Paifangs'' ob Zahodnem jezeru, [[Hangdžov]], Kitajska File:2008-12-11 千岛湖牌坊 - panoramio - situ001.jpg|''Pailou'' pri vhodu v slikovito območje jezera Čiandao File:Yonghe Gong Lama Temple.jpg|''Paifangs'' pri vhodu v tempelj Jonghe, Peking, Kitajska File:中华武馆.JPG|''Pailou'' v kitajski dvorani borilnih veščin, Džinšitan, Dalian, Kitajska File:Paifang chinese gate.jpg|''Paifang'' pri vhodu v kitajsko četrt v Bostonu, Massachusetts File:Chinatown, DC gate.jpg|Lok prijateljstva v kitajski četrti v Washingtonu, D. C. File:Dunedin Chinese Gates.JPG|''Pailou'' v kitajskem vrtu [[Dunedin]], [[Nova Zelandija]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Paifang}} [[Kategorija:Kitajska arhitektura]] [[Kategorija:Vrata]] [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] 5q8bwgl7cop6oc0kv9lad8kpdisit1d 10 587820 6675925 6675531 2026-05-15T07:32:34Z Sporti 5955 +1 6675925 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Etapne dirke |title = [[Etapna dirka (kolesarstvo)|Etapne kolesarske dirke]] |state = {{{state|autocollapse}}} |bodyclass = hlist |group1 = [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |list1 = * [[Dirka po Italiji]] * [[Dirka po Franciji]] * [[Dirka po Španiji]] |group2 = [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velikih sedem]] |list2 = * [[Pariz–Nica]] * [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] * [[Dirka po Kataloniji]] * [[Dirka po Baskiji]] * [[Dirka po Romandiji]] * [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] * [[Dirka po Švici]] |group3 = Ostale |list3 = * [[Dirka po Albaniji]] * [[Dirka po Alpah]] * [[Dirka po Avstriji]] * [[Dirka po Azerbajdžanu]] * [[Beograd–Banjaluka]] * [[Dirka po Baltiku]] * [[Dirka po Bolgariji]] * [[Dirka po Češki]] * [[Dirka okoli jezera Činghaj]] * [[Dirka po Estoniji]] * [[Dirka po Grčiji]] * [[Dirka po Hrvaški]] * [[Istrska pomlad]] * [[Dirka po Kosovu]] * [[Dirka po Madžarski]] * [[Dirka po Małopolski]] * [[Dirka po Poljski]] * [[Dirka po Romuniji]] * [[Dirka po Sekleriji]] * [[Dirka po Sibiuju]] * [[Dirka po Slovaški]] * [[Dirka po Sloveniji]] * [[Dirka po Srbiji]] * [[Dirka po Turčiji]] * [[Dirka po Zgornji Avstriji]] * [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] |group4 = Nekdanje |list4 = * [[Alpe–Adria (kolesarska dirka)|Alpe–Adria]] * [[Dirka miru]] * [[Dirka po Jugoslaviji]] * [[Po poteh AVNOJ–a (kolesarska dirka)|Po poteh AVNOJ–a]] * [[Po poteh kralja Nikole]] }}<noinclude> {{collapsible option}} [[Kategorija:Kolesarske predloge| ]] </noinclude> efhu793dqhx04leoufcgp5eqciymzix 0 589390 6675684 6519356 2026-05-14T13:24:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675684 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Mara Petaros''', [[profesorica]], [[ravnateljica]], komercialistka, * [[23. maj]] [[1968]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Mara Petaros se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je odraščala in živi v [[Boršt, Dolina|Borštu]], v občini [[Dolina, Trst|Dolina]]. Oče je bil [[Glavko Petaros|Glavko]], uradnik, mati Natalija (rojena Zahar). Slovensko osnovno šolo je opravila v rojstnem kraju v Borštu, srednjo šolo pa v Dolini. Nato se je vpisala na državni [[Znanstveni licej Franceta Prešerna]] v Trstu, kjer je maturirala leta 1987. Vpisala se je na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]] in sicer na ekonomsko fakulteto, ki jo je zaključila leta 1992. Dve leti kasneje je uspešno opravila državni izpit za opravljanje prostega poklica kot davčna svetovalka (''Dottore Commercialista'') in se vpisala v državni seznam, leta 2000 se je vpisala tudi v seznam italijanskih Revizorjev. Istočasno je opravila tudi strokovni izpit za poučevanje ekonomsko - podjetniških ved in uporabne matematike.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.teaterssg.com/wp-content/uploads/PETAROS-CV-SLO.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2025-09-02 |archive-date=2019-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190918070702/http://www.teaterssg.com/wp-content/uploads/PETAROS-CV-SLO.pdf |url-status=dead }}</ref> Po določenem pripravništvu je leta 1995 odprla lastno pisarno kot davčni svetovalec, leta 2000 še kot revizor. Medem je poučevla na raznih šolah s slovenskim ušnim jezikom v Italiji matematiko, leta 2015 je dobila službo kot profesor ekonomsko podjetniških ved na tržaški višji srednji šoli Žiga Zois. Mara Petaros je bila v nadzornem odboru [[Zadružna kraška banka Trst Gorica|Zadružne kraške banke]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskega stalnega gledališča]], [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|Zvezi cerkvenih pevskih zborov v Trstu]], pomagala je marsikateremu slovenskemu družtu kot davčna svetovalka. Leta 2019 je uspešno opravila državni izpit za ravnateljico in morala opustiti svobodni poklic.<ref>{{Navedi splet|title=Imenovali sedem novih ravnateljev|url=https://www.primorski.eu/se/imenovali-sedem-novih-ravnateljev-IY320578|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-09-02|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref> Najprej je bila več let ravnateljica na slovenskih višjih srednjih šolah oziroma na tehniškem polu Cankar-Vega-Zois<ref>{{Navedi splet|title=Tudi naši ravnatelji se seznanjajo z vladnim načrtom za poletno odprtje šol|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2021/04/tdd-odprtje-sole-poletje-petaros-strani-9b6782d3-3aa5-4c8e-b76e-2a17f9c304b2.html|website=RaiNews|date=2021-04-28|accessdate=2025-09-02|language=sl|first=|last=}}</ref> v [[Gorica|Gorici]]<ref>{{Navedi splet|title=Na tehniških zavodih inovativni jezikovni laboratorij|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-tehniskih-zavodih-inovativni-jezikovni-laboratorij-AH999277|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-09-02|language=sl|first=Costanza|last=Frandolic {{!}}}}</ref> (in to istočasno s svetovno epidemijo [[Covid-19|Covida]]).<ref>{{Citat|title=Ravnateljica M. Petaros: "Pripravljeni na pouk na daljavo,a šole so varne!"|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2021/03/tdd-Spet-sola-na-daljavo-pripravljeni-Mara-Petaros-f0109167-50ff-49e3-a78e-67cefc248955.html|date=2021-03-05|accessdate=2025-09-02|language=sl|first=Andrej|last=Černic}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Navodila šolnikom v Italiji: 'Ravnatelj naredi vse, da ne bo novih okužb. Pika.' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/kako-se-bo-solstvo-organiziralo-v-tujini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-09-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Za vse razrede nižje šole Ivana Trinka spet pouk na daljavo|url=https://www.primorski.eu/goriska/za-vse-razrede-nizje-sole-ivana-trinka-spet-pouk-na-daljavo-CM824576|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-09-02|language=sl|first=Costanza|last=Frandolic {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=“Z veseljem sem videla dijake, ki so zablesteli!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/z-veseljem-sem-videla-dijake-ki-zablesteli/|website=Noviglas|date=2020-06-25|accessdate=2025-09-02|language=sl-SI|last=}}</ref> Nato so jo imenovali kot ravnateljico na slovenski večstopenjski šoli na [[Opčine|Opčinah]]<ref>{{Navedi splet|title=Iluzije enakosti med tržaškimi Slovenci|url=https://www.zrss.si/aktualno-za-ravnatelje/iluzije-enakosti-med-trzaskimi-slovenci/|website=Zavod RS za šolstvo|date=2024-06-10|accessdate=2025-09-02|language=sl-SI|last=Amela}}</ref> in kot poverjeno ravnateljico na slovenski šoli pri [[Sveti Ivan, Trst|Svetem Ivanu]] v [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet|title=Vodstvo|url=https://www.sibartol.edu.it/slo/vodstvo.html|website=www.sibartol.edu.it|accessdate=2 september 2025|language=|first=|last=|archive-date=2025-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250812155053/https://www.sibartol.edu.it/slo/vodstvo.html|url-status=dead}}</ref> Mara Petaros je bila v mladih letih članica Slovenske zamejske skavtske organizacije, pri kateri je pomagala tudi kot odrasla.<ref>{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mara|date=1993|title=Skavtsko delovanje na Tržaškem 1991/92|magazine=Koledar za leto 1993|pages=172–174|cobiss=729165}}</ref> Je tudi publicistka, sodeluje in piše za [[Novi glas]] in za [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]].<ref>{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mara|date=2010|title=Trajnostni razvoj : zamisel o razvoju človeške družbe|magazine=Koledar za leto 2010|pages=157–160|cobiss=277166848}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petaros, Mara}} [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] ab4hdt5g3ty36e1nklhzr916z1zei98 0 592604 6675904 6675103 2026-05-15T06:42:05Z Marko3 1829 /* Finale */ 6675904 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije | year = 2026 | theme = United by Music | host = Österreichischer Rundfunk (ORF) | venue = [[Wiener Stadthalle]]<br />Dunaj, Avstrija | final = 16. maja 2026 | semi1 = 12. maja 2026 | semi2 = 14. maja 2026 | exproducer = Michael Krön | entries = 35 | return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}} | non-return = {{Ubl| {{esc|Irska}}| {{esc|Islandija}}| {{esc|Nizozemska}}| {{esc|Slovenija}}| {{esc|Španija}}}} | participants update = Marec 2026 | prev_year = 2025 | Map ListOut = Y | logo = | exsupervisor = [[Martin Green]] | director = }} [[Pesem Evrovizije 2026]] bo 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se bo odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem, ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Odvijalo se bo v dveh predizborih 12. in 14. maja ter finala, ki bo 16. maja 2026. Tekmovanje organizira [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}</ref> Tekmovanja se bodo ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], tekmovanje pa bojkotirajo [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]], [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}</ref> == Tekmovanje v celoti == === 1. Predizbor === Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela. Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]]. {| class="wikitable" |+ !R/O !Država !Izvajalec !Pesem !Mesto !Št. točk |- |1 |{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] |[[Satoshi]] |»Viva, Moldova« | | |- |2 |{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] |[[Felicia Eriksson|Felicia]] |»My System« | | |- |3 |{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]] |Lelek |»Andromeda« | | |- |4 |{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčija]] |[[Akylas]] |»Ferto« | | |- |5 |{{Ikona zastave|Portugalska}} [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]] |[[Bandidos do Cante]] |»Rosa« | | |- |6 |{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Gruzija na Pesmi Evrovizije|Gruzija]] |[[Bzikebi]] |»On Replay« | | |- |7 |{{Ikona zastave|Finska}} [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finska]] |[[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]] |»Liekinheitin« | | |- |8 |{{Ikona zastave|Črna Gora}} [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]] |[[Tamara Živković]] |»Nova Zora« | | |- |9 |{{Ikona zastave|Estonija}} [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]] |[[Vanilla Ninja]] |»To Epic To Be True« | | |- |10 |{{Ikona zastave|Izrael}} [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] |[[Noam Bettan]] |»Michelle« | | |- |11 |{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]] |[[Essyla]] |»Dancing on the Ice« | | |- |12 |{{Ikona zastave|Litva}} [[Litva na Pesmi Evrovizije|Litva]] |[[Lion Ceccah]] |»Solo quiero mas« | | |- |13 |{{Ikona zastave|San Marino}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino]] |[[Senhit]] |»Superstar« | | |- |14 |{{Ikona zastave|Poljska}} [[Poljska na Pesmi Evrovizije|Poljska]] |[[Alicja Szemplińska|Alicja]] |»Pray« | | |- |15 |{{Ikona zastave|Srbija}} [[Srbija na Pesmi Evrovizije|Srbija]] |[[Lavina]] |»Kraj mene« | | |} === 2. Predizbor === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |2. Predizbor ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- ! rowspan="7" |Prva polovica |{{Esc|Armenija|y=}} |Simon |Paloma Rumba |- |{{Esc|Azerbajdžan|y=}} |Jiva |Just Go |- |{{Esc|Bolgarija|y=}} |[[Dara (pevka)|Dara]] |Bangaranga |- |{{Esc|Češka|y=}} |Daniel Zizka |Crossroads |- |{{Esc|Luksemburg|y=}} |[[Eva Marija]] |Mother Nature |- |{{Esc|Romunija|y=}} |Versuri Alexandra Câpitânescu |Choke Me |- |{{Esc|Švica|y=}} |[[Veronica Fusaro]] |Alice |- ! rowspan="8" |Druga polovica |{{Esc|Albanija|y=}} |[[Alis (pevec)|Alis]] |Nân |- |{{Esc|Avstralija|y=}} |[[Delta Goodrem]] |Eclipse |- |{{Esc|Ciper|y=}} |[[Antigoni Buxton|Antigoni]] |Jalla |- |{{Esc|Danska|y=}} |[[Søren Torpegaard Lund]] |Før vi går hjem |- |{{Esc|Latvija|y=}} |[[Atvara]] |Ēnā |- |{{Esc|Malta|y=}} |[[Aidan (pevec)|Aidan]] |Bella |- |{{Esc|Norveška|y=}} |Jonas Lovv |Ya Ya Ya |- |{{Esc|Ukrajina|y=}} |[[Viktoria Anton|Leléka]] |Ridnym |} === Finale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- |{{Esc|Avstrija|y=}} |[[Benjamin Gedeon|Cosmó]] |Tanzschein |- |{{Esc|Francija|y=}} |Paroles Monroe |Regarde |- |{{Esc|Nemčija|y=}} |[[Sarah Engels]] |Fire |- |{{Esc|Italija|y=}} |Sal Da Vinci |Per Sempre Si |- |{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}} |[[Look Mum No Computer]] |Eins Zwei Drei |- |🇧🇪 Belgija |Essyla |Dancing on the ice |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] psjw7byfqswxfog7vv082532ca157la 0 594513 6675863 6630295 2026-05-15T03:42:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675863 wikitext text/x-wiki {{reklama}} {{Infopolje Podjetje | name = | logo = | logo_caption = | type = arhitekturni biro | industry = arhitektura | founded = 1996 | founder = {{hlist|Rok Oman|Špela Videčnik}} | hq_location_city = [[Ljubljana]] | hq_location_country = [[Slovenija]] | website = {{URL|https://www.ofis.si}} }} '''OFIS arhitekti''' je studio, ustanovljen leta 1996 ('''Rok Oman & Špela Videčnik'''). Delo temelji na raziskovanju lokalnega konteksta, tradicij in prostorskih navad, ki vplivajo na oblikovanje sodobnih arhitekturnih rešitev. == Zgodovina == OFIS arhitekti so začeli delovati v času intenzivnega arhitekturnega razvoja v Sloveniji po osamosvojitvi države. Njihova zgodnja dela so vključevala stanovanjske projekte, manjše javne stavbe in kulturne prenove. V zgodnjih 2000-ih letih je biro pridobil širšo mednarodno prepoznavnost po prejetju nagrade "Young Architect of the Year Award" v Londonu ter po uvrstitvi na seznam "Architectural Record Design Vanguard list" leta 2001<ref>{{cite web |title= Architectural Record – Design Vanguard Winners |url= https://www.architecturalrecord.com/design-vanguard-winners |website= Architectural Record |access-date=2025-11-18}}</ref>. ==Projekti== === Javni === *2025 - '''Čolnarna Bled''', [[Bled]], Slovenija<ref>{{cite web |title=OFIS architects renovates boathouse in slovenia with rooftop garden that filters lake water |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-boathouse-slovenia-rooftop-garden-lake-water-07-04-2025/ |website=designboom |access-date=19 November 2025}}</ref> *2025 - '''Vodnjak na Kvánco''', [[Stara Fužina]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Well of Memory by OFIS ARCHITECTS |url=https://www.re-thinkingthefuture.com/product-design/12377-well-of-memory-by-ofis-architects/ |website=Rethinking The Future |access-date=19 November 2025}}</ref> *2024 - '''Vintgar Gorge''', [[Soteska Vintgar|Vintgar]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Vintgar Gorge: A Doorway to Nature|url=https://www.theplan.it/eng/architecture/vintgar-gorge-ofis-arhitekti|website=The Plan|access-date=19 November 2025}}</ref> *2023 - '''Stadion Ljudski vrt''', [[Maribor]], Slovenija<ref>{{Cite web |title=New stadium in Maribor |url=https://www.domusweb.it/en/architecture/2008/10/09/new-stadium-in-maribor.html |access-date=2025-11-19 |website=www.domusweb.it |language=en-gb}}</ref> *2014 - '''Arena Borisov''', [[Barysaŭ|Barysaw]], [[Belorusija]]<ref>{{cite web |title=Football Stadium Arena Borisov / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/562054/football-stadium-arena-borisov-ofis-architects |website=arch daily |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=OFIS architects develops cellular borisov arena in belarus |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-fc-bate-borisov-arena-stadium-belarus-03-13-2014/ |website=designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=OFIS Arhitekti completes bulging stadium for FC BATE Borisov |url=https://www.dezeen.com/2014/10/27/football-stadium-arena-fc-bate-borisov-ofis-arhitekti/ |website=dezeen}}</ref> === Turizem === *2025 - '''Vila Muhr''', [[Bohinj]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Villa Muhr in Bohinj by Ofis Arhitekti |url=https://www.detail.de/de_en/villa-muhr-in-bohinj-von-ofis-arhitekti?srsltid=AfmBOorz27Bx-ILM1G1gw7soHs3zexQAGYsYR7KJZaBsD04SYCWurxkL |website=detail}}</ref> *2023 - '''Hotel AS''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=AS Boutique Hotel |url=https://odprtehiseslovenije.org/en/objekt/as-boutique-hotel/ |website=Open House Slovenia}}</ref> *2022 - '''Hotel Bohinj''', [[Bohinj]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Hotel Bohinj Revitalised / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/966106/hotel-bohinj-revitalised-ofis-architects |website=ArchDaily}}</ref><ref>{{cite web |title=OFIS: Hotel Bohinj |url=https://outsider.si/ofis-hotel-bohinj/ |website=Outsider |access-date=19 November 2025}}</ref> *2019 - '''Bivalna enota''', [[Milano]], [[Ljubljana]], [[London]] <ref>{{cite web |title=OFIS architects' compact living unit is adaptable to various climate conditions and terrains |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-living-unit-on-ljubljana-castle-compact-cabin-slovenia-07-27-2017/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=OFIS Arhitekti designs modular house suited for different terrains and climates |url=https://www.dezeen.com/2017/04/03/ofis-arhitekti-modular-house-different-terrains-climates-milan-architecture-residential/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2018 - '''Steklenjak''', [[Gorafe]], [[Španija]]<ref>{{cite web |title=Becoming one with the desert, a rental in spain that offers a transformative experience |url=https://www.designboom.com/architecture/glass-pavilion-ofis-arhitekti-desert-rental-spain-03-05-2018/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=The miraculous house in the middle of the desert |url=https://www.bbc.com/reel/video/p06nxjlj/the-miraculous-house-in-the-middle-of-the-desert |website=BBC |access-date=19 November 2025}}</ref> *2017 - '''Intercontinental LJ''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Platform Tower / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/905618/platform-tower-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> === Hiše === *2025 - '''Vila Mirje''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Villa Mirje |url=https://afasiaarchzine.com/2025/09/vila-mirje-ljubljana-ofis-arhitekti/#google_vignette |access-date=19 November 2025 |website=Afasia Archzine}}</ref> *2024 - '''Light House''', [[Cres]], [[Hrvaška]]<ref>{{cite web |title=OFIS arhitekti infuses croatia's historic stone 'pier lighthouse' with modern interiors |url=https://www.designboom.com/architecture/pier-lighthouse-ofis-arhitekti-cres-croatia-08-11-2024/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=OFIS Arhitekti creates timber-framed interior for home on Croatian island |url=https://www.dezeen.com/2024/11/27/ofis-arhitekti-light-house-croatia/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Pier Lighthouse / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/1019130/lighthouse-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2024 - '''Vila Večna pot''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Split Level House / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/1019125/split-level-house-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2024 - '''Hiša v okvirju''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=OFIS Arhitekti clads geometric home in Slovenia with red-brick tiles |url=https://www.dezeen.com/2024/04/22/frame-house-ofis-arhitekti-ljubljana/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Brick-tiled canopy doubles as playground for OFIS architects' frame house in slovenia |url=https://www.designboom.com/architecture/brick-tiled-canopy-doubles-playground-ofis-architects-frame-house-slovenia-03-15-2024/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref> *2023 - '''Prstan okoli vile''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=OFIS Arhitekti adds looping extension to modernist villa in Slovenia |url=https://www.dezeen.com/2024/05/12/ofis-arhitekti-ring-house-extension/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=OFIS uplifts 1930s modernist dwelling with a curved and floating pavilion in slovenia |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-revives-1930s-modernist-dwelling-curved-floating-pavilion-slovenia-ring-house-03-29-2024/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Ring House / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/1015188/ring-house-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2022 - '''Peglezen''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Peglezen Building / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/1015200/ring-house-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2022 - '''Posest Lom''', [[Kanalski Lom]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Mansion Kanalski Lom / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/1015201/mansion-kanalski-lom-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=MANSION Kanalski Lom |url=https://afasiaarchzine.com/2024/04/ofis-mansion-kanalski-lom-banj/ |website=Afasia Archzine |access-date=19 November 2025}}</ref> *2019 - '''Terasna hiša''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=OFIS completes 'step level house' on the outskirts of ljubljana's city center |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-step-level-house-ljubljana-slovenia-11-05-2019/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Step Level House / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/928203/step-level-house-ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2019 - '''Vila Portika''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=OFIS inserts an internal glazed atrium in the heart of 'house portico' in ljubljana |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-house-portico-ljubljana-slovenia-03-09-2019/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=House Portico / OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/912674/house-portico-ofis-arhitekti |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2017 - '''Hiša domino''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref name=":1">{{cite web |title=Leben in der Schuhschachtel |url=https://www.spiegel.de/stil/3-shoebox-house-in-ljubljana-leben-in-der-schuhschachtel-a-1162519.html |website=Spiegel |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=OFIS Architects extends Slovenian house with trio of stacked wooden boxes |url=https://www.dezeen.com/2017/06/22/shoebox-house-extension-ljubljana-ofis-arhitekti-architecture/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2015 - '''Vila Mirje''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=OFIS Arhitekti creates grid of crosses on the facade of Villa Criss-Cross Envelope |url=https://www.dezeen.com/2015/03/04/ofis-arhitekti-villa-criss-cross-envelope-ljubljana-grid-crosses-perforated-metal-facade/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=OFIS clads ljubljana residence with a perforated metal envelope |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-villa-criss-cross-envelope-ljubljana-slovenia-03-04-2015/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref> *2015 - '''Alpski skedenj''', [[Bohinj]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Movie: tour the spruce-lined interior of OFIS Arhitekti's Alpine Barn Apartment |url=https://www.dezeen.com/2016/02/09/movie-alpine-barn-apartment-ofis-arhitekti-slovenia-holiday-home/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=OFIS remodels alpine barn apartment into contemporary loft space |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-alpine-barn-apartment-slovenia-06-10-2015/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref name=":2">{{cite web |title=Living in a barn |url=https://www.domusweb.it/en/architecture/2015/06/17/alpine_barn_apartment.html |website=Domus |access-date=19 November 2025}}</ref> *2009 - '''Alpska hiša''', [[Bohinj]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Movie: 6×11 Alpine Hut by OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/2012/11/28/movie-6x11-alpine-hut-by-ofis-arhitekti/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2004 - '''Vila Bled''', [[Bled]], Slovenija<ref>{{cite web |title=A+U _ Villa Bled “Under” Extension |url=https://data.shinkenchiku.online/en/projects/articles/AU_2006_08_098-0}}</ref> === Bivaki === *2016 - '''Zimska soba Kanin''', [[Kanin]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Precarious Alpine cabin by OFIS offers shelter to Slovenian climbers |url=https://www.dezeen.com/2016/11/10/cantilever-alpine-shelter-kanin-winter-cabin-ofis-architects-climbers-slovenia/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=OFIS develops compact winter cabin for extreme conditions |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-winter-cabin-on-mount-kanin-slovenia-11-10-2016/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Winter Cabin on Mount Kanin / OFIS arhitekti |url=https://www.archdaily.com/799158/winter-cabin-on-mount-kanin-ofis-arhitekti |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=El estudio esloveno Ofis posa un refugio para nueve personas en la cima del monte Kanin |url=https://elpais.com/elpais/2017/02/08/del_tirador_a_la_ciudad/1486563591_100949.html |website=El País |access-date=19 November 2025}}</ref> *2015 - '''Bivak pod Skuto''', [[Skuta]], Slovenija<ref>{{cite web |title=OFIS constructs alpine shelter for climbers of slovenia's skuta mountain |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-alpine-shleter-skuta-akt-ii-harvard-graduate-students-09-08-2015/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Slovenian mountain cabin by OFIS and Harvard students shelters climbers from extreme weather |url=https://www.dezeen.com/2015/09/08/slovenian-mountain-cabin-ofis-harvard-students-shelters-climbers-extreme-weather-alps/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=Alpine adventures: OFIS creates a perfectly formed mountain shelter in Slovenia |url=https://www.wallpaper.com/architecture/ofi-create-perfectly-formed-alpine-shelter-in-slovenia |website=Wallpaper |access-date=19 November 2025}}</ref> === Stanovanja === *2013 - '''Kampus D. Seyrig''', [[Pariz]], [[Francija]]<ref>{{cite web |title=OFIS: basket apartments in paris |url=https://www.designboom.com/architecture/ofis-basket-apartments-in-paris/ |website=Designboom |access-date=19 November 2025}}</ref> *2012 - '''Mestni trg''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Movie: Baroque Court Apartments by OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/2012/12/02/movie-baroque-apartments-by-ofis-arhitekti/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2011 - '''Ski Aparments''', [[Kranjska Gora]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Alpine Ski Apartments by OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/2012/02/15/alpine-ski-apartments-by-ofis-arhitekti/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2007 - '''Stanovanja Cerklje''', [[Cerklje na Gorenjskem]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Hayrack Apartments by OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/2007/07/19/hayrick-apartments-by-ofis-architects/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2007 - '''Tetris Aparments''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Tetris Apartments by OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/2007/10/17/tetris-apartments-by-ofis-arhitekti/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2005 - '''Stanovanja Izola''', [[Izola]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Izola Social Housing / OFIS arhitekti |url=https://www.archdaily.com/3245/izola-social-housing-ofis-arhitekti |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2000 - '''Koseški bajer''', [[Ljubljana]], Slovenija === Kulturni === *2020 - '''Konservatorij KGBL''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=KGBL {{!}} Conservatory for music & ballet Renovation . Ljubljana |url=https://afasiaarchzine.com/2020/05/ofis-kgbl-conservatory-for-music-ballet-renovation-ljubljana/ |website=Afasia Archzine |access-date=19 November 2025}}</ref> *2014 - '''Arvo Pärt Center''', [[Laulasmaa]], [[Estonija]]<ref>{{cite web |title=OFIS Arhitekti Designs Cantilevered Cultural Space for Arvo Pärt Center |url=https://www.archdaily.com/573526/ofis-arhitekti-designs-spiraling-cultural-space-for-arvo-part-center |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> *2011 - '''KSEVT''', [[Vitanje]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Space Habitable Wheel by OFIS, Sadar Vuga, Bevk Perovic and Dekleva Gregoric |url=https://www.dezeen.com/2013/01/16/space-habitable-wheel-by-ofis-bevk-perovic-dekleva-gregoric-and-sadar-vuga/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2010 - '''Muzej Richard Wagner''', [[Bayreuth]], [[Nemčija]]<ref>{{cite web |title=Richard Wagner Museum Extension |url=https://afasiaarchzine.com/2010/10/ofis-architects-5/ |website=AfasiaArchzine |access-date=19 November 2025}}</ref> *2009 - '''Poslovilna kapelica''', [[Krašnja]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Farewell Chapel by OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/2009/06/17/farewell-chapel-by-ofis-architekti/ |website=Dezeen |access-date=19 November 2025}}</ref> *2004 - '''Mestni muzej Ljubljana''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=Extension and renovation of the Ljubljana City Museum / OFIS arhitekti |url=https://www.archdaily.com/3840/extension-and-renovation-of-the-ljubljana-city-museum-ofis-arhitekti |website=ArchDaily |access-date=19 November 2025}}</ref> === Poslovni === *2025 - '''Celtra NY''', [[New York City|New York]], [[Združene države Amerike]] *2025 - '''Stara tiskarna''', [[Ljubljana]], Slovenija<ref>{{cite web |title=OFIS Arhitekti converts brutalist printworks in Slovenia into offices|url=https://www.dezeen.com/2024/10/19/ofis-arhitekti-printing-house-office-slovenia/|website=Dezeen|access-date=19 November 2025}}</ref> *2010 - '''Industrijski hibrid''', [[Trata, Škofja Loka|Trata]], Slovenija<ref>{{cite web |title=OFIS ARHITEKTI: A special container in Slovenia|url=https://www.domusweb.it/en/news/2009/09/22/ofis-arhitekti-a-special-container-in-slovenia.html |website=Domus |access-date=19 November 2025}}</ref> *2008 - '''Kompleks Marghera''', [[Marghera]], [[Italija]]<ref>{{cite web |title=Snake Squares |url=https://www.archello.com/project/snake-squares |website=Archello |access-date=19 November 2025}}</ref> *2003 - '''U2 Stolp''', competition, [[Dublin]], [[Irska]] ==Akademsko delo== Rok Oman in Špela Videčnik sta vodila projektne študije in predavala na številnih univerzah, med drugim na: * '''Harvard GSD''': ** 2014 - Studio “Ekstremno bivanje”<ref>{{cite web |title=Harvard GSD – Habitation in Extreme Environments |url= https://www.gsd.harvard.edu/publication/habitation-in-extreme-environments/ |website= Harvard EDU |access-date=2025-11-18}}</ref> **2016 - Studio “Javni prostor”<ref>{{cite web |title=Harvard GSD – Designing the Public Realm |url= https://www.gsd.harvard.edu/publication/kuala-lumpur-designing-the-public-realm/ |website= Harvard EDU |access-date=2025-11-18}}</ref> **2018 - Studio “Bivanja prihodnosti”<ref>{{cite web |title=Harvard GSD – Future Habitations Manila |url= https://www.gsd.harvard.edu/publication/manila-future-habitations/ |website= Harvard EDU |access-date=2025-11-18}}</ref> **2021 - Studio “Spaces of Isolation”<ref>{{cite web |title=Harvard GSD – Spaces of Isolation |url= https://www.gsd.harvard.edu/course/spaces-of-isolation-bridges-between-home-and-health-care-m1-fall-2020/ |website= Harvard EDU |access-date=2025-11-18}}</ref> * '''Architectural Association School of Architecture (AA), London''':<ref>{{cite web |title= AA School |url= https://www.aaschool.ac.uk/ |website= AA School |access-date= 2025-11-18 |archive-date= 2025-11-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20251116130444/https://www.aaschool.ac.uk/ |url-status= dead }}</ref> **2020 - Studio “Exigent Habitats”<ref>{{cite web |title=AA School – Exigent Habitats |url= https://pr2020.aaschool.ac.uk/DIP-08 |website= AA School |access-date=2025-11-18}}</ref> * '''Univerza Kalifornije, Los Angeles (UCLA)''' – lecture series:<ref>{{cite web |title=UCLA Architecture & Urban Design |url=https://www.aud.ucla.edu/ |website=UCLA Architecture & Urban Design |date=2021-10-21 |access-date=2025-11-15}}</ref> **2020 - Studio "Microliving" * '''HKU Faculty of Architecture, Hong Kong''':<ref>{{cite web |title= HKU Faculty of Architecture |url=https://www.arch.hku.hk/ |website= HKU Faculty of Architecture |access-date=2025-11-18}}</ref> **2020 - Studio "Remote living"<ref>{{cite web |title=HKU Faculty of Architecture – Remote living |url= https://www.arch.hku.hk/event_/exigent-habitats/ |website= HKU Faculty of Architecture |access-date=2025-11-18}}</ref> * '''Politecnico Milano''':<ref>{{cite web |title= Politecnico Milano |url=https://www.polimi.it/|website= Politecnico Milano |access-date=2025-11-18}}</ref> **2021 - Studio "Minds"<ref>{{cite web |title= Politecnico Milano – Minds |url= https://old.dastu.polimi.it/en/minds-2021-2/ |website= Politecnico Milano |access-date= 2025-11-18 }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Razstave == *2002 – '''MEGA''', inštalacija (z Alanom Hraniteljem), Künstlerhaus, [[Dunaj]], [[Avstrija]] *2003 – '''OFIS-PLAY''', RPI, [[New York City|New York]], [[Združene države Amerike]] *2004 – '''Collage Europa''', NAI / Het Nieuwe Instituut, [[Rotterdam]], [[Nizozemska]] *2004 – '''The Venice Biennale – Metamorph''', Arzenale, [[Benetke]], [[Italija]] *2004 – '''1st Architecture Biennale Beijing''', [[Peking]], [[Kitajska]] *2004 – '''Sixpack''', 6 slovenskih birojev *2006 – '''London Architecture Biennale''', [[London]], [[Združeno kraljestvo]] *2006 – '''Emerging Identities – East''', DAZ, [[Berlin]], [[Nemčija]]<ref>{{cite web |title= Emerging Identities - East !|url= https://portaildocumentaire.citedelarchitecture.fr/Default/detailstatic.aspx?RSC_BASE=SYRACUSE&RSC_DOCID=109525&TITLE=emerging-identities-east-berlin-bratislava-budapest-ljubljana-prague-riga-tallinn-vilnius-warsaw-edi&_lg=en-US |website= Architecture & Patrimoine |access-date=2025-11-18}}</ref> *2008 – '''Collectif''', [[Bordeaux]] / [[Pariz]], [[Francija]] *2008 – '''1. Moskva Architecture Biennale''', [[Moskva]], [[Rusija]]<ref>{{cite web |title= Architecture Biennale in Moscow|url= https://russia-ic.com/news/show/5476/ |website= Russia IC |access-date=2025-11-18}}</ref> *2008 – '''DRL 10''', Architectural Association, [[London]], [[Združeno kraljestvo]] *2009 – '''Festival Visions''', [[Pariz]], [[Francija]] *2009 – '''Towards a New Social Housing''', Pariz, Francija *2010 – '''150 projektov za 21. stoletje''', Pariz, Francija *2011 – '''Umetnostna galerija Bielefeld''', Bielefeld, Nemčija<ref>{{cite web |title= Bielefelder Kunstverein 2011|url= https://artmap.com/bielefelderkunstverein/exhibition/bevk-perovic-arhitekti-ofis-arhitekti-2011 |website= artmap |access-date=2025-11-18}}</ref> *2012 – '''OFIS_2002–12 Inspiring limits''', Arhitekturni muzej (MWW), [[Vroclav]], [[Poljska]] *2012 – '''OFIS_2002–12 Inspiring limits''', [[Ostrava]], [[Češka]]<ref>{{cite web |title= Inspiring limits exhibition|url= https://www.archiweb.cz/en/n/exhibition/ofis-arhitekti-2002-2012-inspirujici-limity-pozvanka-na-vystavu?c=add |website= archiweb.cz|access-date=2025-11-18}}</ref> *2013 – '''Batimat In Situ''', Paris Nord Villepinte, Francija *2013 – '''OFIS_open files''', Galerija Jaroslav Fragner, [[Praga]], [[Češka]]<ref>{{cite web |title=Exhibition: OFIS_open_files |url=https://www.archdaily.com/434968/exhibition-ofis_open_files |website=ArchDaily}}</ref> *2013 – '''Habitat étudiant – projets d’avenir''', Pavillon de l'Arsenal, Pariz, Francija<ref>{{cite web |title=student housing, future project|url= https://www.pavillon-arsenal.com/en/expositions/9835-18m2.html |website= Pavillon de l'Arsenal |access-date=2025-11-18}}</ref> *2014 – '''OFIS_2002–12, Arhitekturna galerija''', [[Brno]], [[Češka]]<ref>{{cite web |title=Gallery of Architecture – OFIS 2014|url= https://galeriearchitektury.com/2014/02/11/ofis-architekti-2002-2012-inspirujici-limity/ |publisher= Galerie Architektury Brno |access-date=2025-11-18}}</ref> *2016 – '''Cité de l’Architecture et du Patrimoine''', Pariz, Francija<ref>{{cite web |title=Department of Architectural Creation|url= https://www.citedelarchitecture.fr/en/department-architectural-creation |website= Cité de l’Architecture et du Patrimoine |access-date=2025-11-18}}</ref> *2016 – Bivanje v ekstremnih pogojih, Harvard GSD, [[Boston]], [[Združene države Amerike]]<ref>{{cite web |title=Harvard GSD – Habitation in Extreme Environments |url= https://www.gsd.harvard.edu/publication/habitation-in-extreme-environments/ |website= Harvard EDU |access-date=2025-11-18}}</ref> *2018 – '''London Design Festival 2018''', Bivalna enota, [[London]], [[Združeno kraljestvo]]<ref>{{cite web |title=OFIS architects' compact living unit is adaptable to various climate conditions and terrains |url= https://www.designboom.com/architecture/ofis-architects-living-unit-on-ljubljana-castle-compact-cabin-slovenia-07-27-2017/ |website= Designboom |access-date=2025-11-18}}</ref> *2025 – '''Dedalo Minosse Awards''', Well Of Memory, [[Vicenza]], Italija<ref>{{cite web |title=Dedalo Minosse |url= https://www.dedalominosse.org/ |website= Dedalo Minosse |access-date=2025-11-18}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2001 – '''Design Vanguard 2001''', Architectural Record, [[New York]], [[Združene države Amerike]]<ref>{{cite web |url=http://archrecord.construction.com/projects/portfolio/archives/0112Ofis.asp |title= Design Vanguard 2001|publisher= Architectural Record|year= 2001|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20130120023419/http://archrecord.construction.com/projects/portfolio/archives/0112Ofis.asp|archive-date=2013-01-20}}</ref> * 2004 – '''AR Award for Emerging Architecture''', ''Architectural Review'', častno priznanje za Mestni muzej Ljubljana, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]<ref name="arda">{{cite web |url=http://www.architecturalreviewawards.com/winners2004.htm|title=2004 AR Awards for Emerging Architecture |publisher= Architectural Review|year= 2004|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20130926214103/http://web.archive.org/web/20080705193158/http://www.architecturalreviewawards.com/winners2004.htm|archive-date=2013-09-26}}</ref> * 2006 – '''European Grand Prix nagrada za inovacije''', [[Monako]]<ref name=":0">{{cite web |title=Ofis Arhitekti – Culture.si |url=https://www.culture.si/en/Ofis_Arhitekti|website=Culture.si |access-date=22 November 2025}}</ref> * 2009 – '''IOC/IAKS award''', srebrna medalja za Stadion Ljudski vrt, [[Maribor]], Slovenija<ref name=":0" /> * 2010 – '''ArchDaily Building of the Year 2009''', Religious, Poslovilna kapelica, [[Krašnja]], Slovenija<ref>{{cite web |author=David Basualto |year=2009 |title=Building of the Year 2009, Religious: Farewell Chapel / OFIS Arhitekti |url=http://www.archdaily.com/51656/building-of-the-year-2009-religious-farewell-chapel-ofis-arhitekti/ |publisher=Archdaily}}</ref> * 2014 – '''Archidesign Club Award''', zmagovalni projekt za študentski kampus, Pariz, Francija<ref>{{cite web |title=ArchiDesignClub Awards 2014 : Vidéo de présentation |url=https://www.muuuz.com/magazine/rubriques/architecture/3664-archidesignclub-awards-2014-vid%C3%A9o-de-pr%C3%A9sentation.html |website=Muuuz |access-date=26 November 2025}}</ref> * 2016 – '''Core77 Design Awards''', [[Združene države Amerike]], za Bivak pod Skuto<ref>{{cite web |title=Alpine Shelter Skuta – Core77 Design Awards |url=https://designawards.core77.com/Built-Environment/51196/Alpine-Shelter-Skuta.html |website=Core77 |access-date=22 November 2025}}</ref> * 2017 – '''Tourist Architecture Recognition''', za Alpski skedenj, Bohinj, Slovenija<ref>{{cite web |title=Living in a barn |url=https://www.domusweb.it/en/architecture/2015/06/17/alpine_barn_apartment.html |website=Domus |date=17 June 2015 |access-date=22 November 2025}}</ref> * 2025 – '''Design Educates Awards (DEAwards)''', posebno priznanje za Staro tiskarno, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]<ref>{{cite web |title=Old Printery |url=https://gallery.designeducates.com/projects/3132 |website=Design Educates Awards |access-date=22 November 2025}}</ref> * 2025 – '''Dedalo Minosse International Prize''', Well of Memory, [[Vicenza]], Italija<ref>{{cite web |title=Segnalazione “Well of Memory” |url=https://www.dedalominosse.org/eng/2025_segnalazione2.php |website=Dedalo Minosse |access-date=22 November 2025}}</ref> == Publikacije == Delo biroja OFIS je bilo predstavljeno v mednarodnih časopisih, med drugim v časopisu [[New York Times|The New York Times]]<ref>{{cite news |title=What the New Kids On the Block Are Up To |author=Stephen Treffinger |work=The New York Times |date=2005-03-31 |url=https://www.nytimes.com/2005/03/31/garden/what-the-new-kids-on-the-block-are-up-to.html |access-date=2025-11-15}}</ref>, španskem dnevniku [[El País]]<ref>{{cite web |last1=Zabalbeascoa |first1=Anatxu |title=¿Qué cambiar para permanecer? |url=https://elpais.com/cultura/del-tirador-a-la-ciudad/2025-11-18/que-cambiar-para-permanecer.html |website=El País |publisher=El País |access-date=22 November 2025}}</ref>, nemškem tedniku [[Der Spiegel]]<ref name=":1" /> ter britanskem časopisu [[The Guardian]]<ref>{{cite web |last1=Giles |first1=Rachel |title=Framing the horizon: dwellings that blend with the desert |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2020/may/02/framing-the-horizon-dwellings-that-blend-with-the-desert |website=The Guardian |publisher=The Guardian |access-date=22 November 2025}}</ref>, med drugim. Njihovi projekti so redno objavljeni tudi v arhitekturnih revijah in na digitalnih platformah, kot so Dezeen<ref>{{cite web |title=OFIS Arhitekti |url=https://www.dezeen.com/tag/ofis-arhitekti/ |website=Dezeen |access-date=21 November 2025}}</ref>, Designboom<ref>{{cite web |title=OFIS Architects |url=https://www.designboom.com/tag/ofis-architects/ |website=Designboom |access-date=21 November 2025}}</ref>, italijanska revija Domus<ref>{{cite web |title=Ofis Arhitekti |url=https://www.domusweb.it/en/speciali/best-architecture-firms/2019/ofis-arhitekti.html |website=Domus}}</ref> in arhitekturni portal ArchDaily<ref>{{cite web |title=OFIS Architects |url=https://www.archdaily.com/office/ofis-architects |website=ArchDaily |access-date=21 November 2025}}</ref>. === Monografije === *'''OFIS FILES 2014-24''' Edition Detail (2024) <ref>{{cite book |last1=Oman |first1=Rok |last2=Videčnik |first2=Špela |last3=Granda |first3=Matevž |last4=Hofmeister |first4=Sandra |title=OFIS FILES 2012–24 |date=November 13, 2024 |publisher=DETAIL |isbn=978-3-95553-640-4 |url=https://issuu.com/detail-magazine/docs/978-3-95553-640-4_bk_ofis_files_en_2024 |access-date=26 November 2025}}</ref> * '''OFIS Open Archive Files 98–11''', Damdi (2011)<ref>{{cite book |title=OFIS Open Archive Files 98–11 |publisher=Damdi Publishing Company |year=2011 |isbn=978-8991111745}}</ref> * '''2G N'38: OFIS Arhitekti''', Gustavo Gili (2006)<ref>{{cite book |title=2G: OFIS Arhitekti |publisher=Gustavo Gili |year=2006 |isbn=978-8425220425}}</ref> == Galerija projektov == <gallery mode="packed"> </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.ofis.si}} * [http://www.fastcompany.com/blog/cliff-kuang/design-innovation/high-design-house-god/ High Design, for a House of God, Fast Company] * [https://www.youtube.com/watch?v=7aeenSTdMXs/"Building the Future" OFIS presented on Deutsche Welle TV Series] * [https://www.bbc.com/reel/video/p06nxjlj/the-miraculous-house-in-the-middle-of-the-desert Glass House] on ''[[Smithereens (Black Mirror)|Black Mirror]]'', Season 5, episode 2, [[Netflix]], "[[Smithereens (Black Mirror)]]" thulesb6o40af6o4rpkp277tigzqgsv 0 595394 6675733 6675356 2026-05-14T16:27:46Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6675733 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="4"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="4"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" rowspan="2"| [[Manuele Tarozzi]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" | [[Afonso Eulálio]] | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 6 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 7 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 8 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 9 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 10 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 11 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 12 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 5jaufwnu3df7xpx2k2s1vu2e0b6qjwt 6675737 6675733 2026-05-14T16:31:24Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6675737 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="6"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="4"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" rowspan="3"| [[Manuele Tarozzi]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 7 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 8 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 9 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 10 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 11 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 12 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 7azhmmrlwa2b955n022w96nxb9fl7oi 0 595919 6676044 6674575 2026-05-15T11:38:39Z ~2026-28279-21 259659 /* R */ 6676044 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] f3tuy2opk43trkz9r1qjvgdvg6i909o 4 596359 6675650 6675333 2026-05-14T12:12:29Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6675650 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina | manjka: morebitne podružnice in opisi, sklici |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, spletne povezave | manjka: fotografije, sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župniki, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjka: zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka: viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), Dom sv. Jožefa, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic in kapele, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), popis in opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, zgodovinski vir | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: fotografija, župnijska cerkev (v ločenem članku), viri, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave<br> sporno: navedba točnega podatka (naselja) podružnice sv. Mohorja in Fortunata |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, podružnica Zaplaz (v ločenem članku), popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zgodovinski viri |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) opisi podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis podružnice in kapel | manjka: opisi podružnice in nekaterih kapel, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: opis župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, zgodovinski viri, posodobljeni sklici | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnik, pastoralno območje, popis podružnic | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] ilopzmsynlgrwyqtzk5fijjuqbcihqv 0 597214 6675791 6631732 2026-05-14T20:48:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675791 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Most za pešce in kolesarje čez mejno reko Muro pri Ceršaku |native_name = |native_name_lang = Most za pešce in kolesarje čez mejno reko Muro pri Ceršaku |image = File:Murbrücke Ceršak.jpg |alt = Pogled na most Ceršak oktobra 2025. |caption = |official_name = '''{{lang|sl|Most Ceršak}}''' |other_name = Rad- und Fußgängerbrücke über den Grenzfluss Mur bei Ceršak |carries = Most za pešce in kolesarje |crosses = [[Reka]] [[Mura]] |locale = [[Ceršak]], [[Slovenija]] in [[Strass in Steiermark]], [[Avstrija]] |owner = Občina [[Šentilj]] in Občina in [[Strass in Steiermark]] |maint = |id = |designer = [[Ponting|Ponting inženirski biro]] |engineering = |design = Lesena viseča konstrukcija / Montažna gradnja lepljenih nosilcev |material = [[les]], [[beton]], [[jeklo]] |length = 86 m |width = 4,6 m |height = |mainspan = |spans = |pierswater = |load = |clearance = |below = |life = |builder = Pomgrad d.d. |fabricator = |begin = junij 2024 |complete = september 2025 |cost = [[Euro|€]]&nbsp; 1.485.990<ref>{{cite web|url=https://keep.eu/projects/28866/MURA-CONNECTS-EN/|title=Mura Connects|publisher=Keep.eu|date=13. november 2025 |accessdate=19. januar 2026}}</ref> |inaugurated = |open = 27. september 2025 |toll = |traffic = |preceded = |followed = |heritage = |replaces = |map_cue = |map_image = |map_alt = |map_text = |map_width = |coordinates = {{Coord|46|42|22|N|15|39|8|E|region:SI_type:landmark|display=title,inline}} |references = |map_caption = {{Location map|Slovenia |border = infobox |float = center |relief = yes |lat_deg = 46 |lat_min = 42 |lat_sec = 22 |lat_dir = N |lon_deg = 15 |lon_min = 39 |lon_sec = 8 |lon_dir = E |label = Most za pešce in kolesarje čez Muro pri Ceršaku |mark = Steel pog.svg |marksize = 10 |caption = Most za pešce in kolesarje čez Muro pri Ceršaku |alt = Most za pešce in kolesarje čez Muro pri Ceršaku }} }} '''Most Ceršak''' je kolesarsko-pohodniški [[most]] preko mejne reke Mure v Ceršaku, ki povezuje občino Šentilj s sosednjo avstrijsko občino Strass-Steiermark. ==Osnovni podatki== Nosilno konstrukcijo mostu tvorita dva vzporedna masivna lepljena lesena nosilca dolžine 87,60 m, prečno povezana z jeklenimi prečniki in horizontalnim zavetrovanjem pod pohodno površino. Nosilca sta vzdolžno podprta z jeklenimi ležišči na opornikih ter obešena na nosilne jeklene vrvi preko jeklenih vešalk in distančnikov, pri čemer so vrvi sidrane na vrhu obojestranskih pilonov. Lesena nosilca hkrati služita kot ograja in sta zaščitena z opažno oblogo ter pločevinastim prekritjem. Nosilne vrvi so polno zaprte, z antikorozijsko zaščito, vešalke pa jeklene zatege. Krovna konstrukcija je lesena. Oporniki in simetrični piloni so masivni armiranobetonski, piloni pa segajo približno 8 m nad teren oziroma 11,10 m nad temeljno pilotno ploščo. <ref name="#1">{{navedi splet | url = https://www.zveza-dgits.si/wp-content/uploads/2025/12/GradbeniVestnik-2025_12-8.pdf | work = Gradbeni vestnik 2025 - 12 | title = Fotoreportaža Most Ceršak | pages = 238–244 | publisher = Gradbeni vestnik| date = December 2025 | accessdate = 19 januar 2026}}</ref> ==Kolesarska povezava== Most za pešce in kolesarje čez mejno reko Muro pri Ceršaku je del mednarodne kolesarske povezave Ceršak–Oberschwarza med občinama Šentilj (Slovenija) in Straß in Steiermark (Avstrija). Povezuje levo nabrežje Mure na avstrijski strani z otokom na reki, ki leži med naravno strugo in dovodnim kanalom Male hidroelektrarne Ceršak, neposredno pod prelivom nekdanjega, danes porušenega jezu.<ref name="#1"/> ==Financiranje projekta== Skupni stroški projekta so znašali 1.485.990 evrov. Od tega je bilo 1.188.792 evrov financiranih iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Preostali znesek je bil polovično razdeljen med obe občini.<ref>{{cite web|url= https://www.strass-steiermark.gv.at/wp-content/uploads/2025/09/Strass-Sentilj-LOW.pdf?x29165|title= MOST / BRÜCKE|publisher= Občina Šentilj in Občina Straß in Steiermark|date= 2025|accessdate= 19. januar 2026}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Natura 2000== Zahtevnost gradnje se je zaradi posega v zaščiteno območje Natura 2000 v dveh državah, strogih naravovarstvenih pogojev, omejenih dostopov predvsem na slovenski strani ter pogostih ekstremnih vremenskih dogodkov bistveno povečala.<ref name="#1"/> Po dokončanju kolesarskega mostu in kolesarske povezave je otok reke Mure namenjen predvsem pešcem in kolesarjem. Dostop z motornimi vozili je dovoljen izključno za potrebe vzdrževanja in intervencijskih služb. Omejitev je uvedena zaradi varovanja narave in ohranjanja habitatov znotraj območja Natura 2000. Zavod RS za varstvo narave je določil posebne pogoje in omilitvene ukrepe, ki zagotavljajo, da posegi ne bodo škodovali živalskim in rastlinskim vrstam ter naravni dediščini na tem območju.<ref>{{cite web|url=https://www.sentilj.si/objava/1150390|title=Obvestilo o dostopu na otok reke Mure (Ceršak)|publisher=Občina Šentilj|date=25. avgust 2025|accessdate=19. januar 2026}}</ref> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Cersak footbridge lift.jpg|Montaža zgornje konstrukcije mostu Ceršak je potekala 31. 8. 2025 File:Cersak footbridge 1.jpg|Most za pešce in kolesarje čez Muro pri Ceršaku na dan otvoritve File:Radwegschild Slowenien.jpg|Kažipot za kolesarje na slovenski strani </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2025]] [[Kategorija:Mostovi čez Muro]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Ceršak]] tm5gihtm4tast2fnboo2oqtyprx21x8 0 597485 6675901 6623930 2026-05-15T06:34:07Z Marko3 1829 6675901 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Eva Marija | native_name = | native_name_lang = | image = | image_upright = | landscape = yes | caption = | background = solo_singer | birth_name = Eva Marija Kavaš Puc | birth_date = 24. december 2005 | birth_place = Luksemburg | instrument = {{hlist|vokal|violina}} | genre = | occupation = {{hlist|pevka|pesmopiska|violinistka}} | years_active = | label = }} '''Eva Marija Kavaš Puc''', znana pod umetniškim imenom '''Eva Marija''', [[Luksemburžani|luksemburška]] [[Pevec|pevka]], [[pesmopiska]] in [[Violinist|violinistka]], *[[24. december]] [[2005]].<ref name="age">{{Cite web |date=2026-01-24 |title=D'Eva Marija gewënnt de Luxembourg Song Contest |trans-title=Eva Marija wins the Luxembourg Song Contest |url=https://www.rtl.lu/kultur/musek/deva-marija-gewennt-de-luxembourg-song-contest-a-geet-op-wien-2007751812 |access-date=2026-01-25 |website=[[RTL Lëtzebuerg]] |language=lb |quote=[...] sou déi 20 Joer al Eva Marija direkt nodeems d’Decisioun annoncéiert gouf. |trans-quote=[...] said the 20-year-old Eva Marija immediately after the decision was announced.}}</ref> Eva Marija se je rodila v Luksemburgu staršema Slovencema. Leta 2026 je s pesmijo »[[Mother Nature]]« zastopala [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]] na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije]].<ref name=delo1>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/luxemburg-na-evrovizijo-posilja-slovenko|title=Kdo je Slovenka, ki bo na Evroviziji zastopala Luksemburg?|date=25. 1. 2026|accessdate=25. 1. 2026|website=www.delo.si}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/slovenka-ki-je-zastopala-luksemburg-ostala-brez-finala.html|title=Slovenka, ki je zastopala Luksemburg, ostala brez finala|date=15. 5. 2026|accessdate=15. 5. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> ==Zgodnje življenje== Eva Marija se je rodila v Luksemburgu, kjer je tudi odraščala. Starša sta Slovenca;<ref>{{Cite web |last=Backes |first=Sabrina |date=2026-01-24 |title=„Mother Nature”: Eva Marija fährt zum ESC |trans-title="Mother Nature": Eva Marija heads to the ESC |url=https://www.wort.lu/panorama/mother-nature-eva-marija-faehrt-zum-esc/123644565.html |url-access=subscription |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20260124224840/https://www.wort.lu/panorama/mother-nature-eva-marija-faehrt-zum-esc/123644565.html |archive-date=2026-01-24 |access-date=2026-01-25 |website=[[Luxemburger Wort]] |language=de |quote=Die Tochter slowenischer Eltern entdeckte schon früh ihre Liebe zur Geige. |trans-quote=The daughter of Slovenian parents discovered her love for the violin at an early age.}}</ref> oče Martin Puc prihaja iz [[Ljubljana|Ljubljane]], mati Nataša Kavaš Puc pa iz [[Beltinci|Beltincev]].<ref>{{Cite web |last=Nadin |first=Christophe |date=2022-10-27 |title=Eva Marija : «Le jazz, c’est une nouvelle fenêtre qui s’ouvre pour moi» |trans-title=Eva Marija: "Jazz is a new window opening up for me" |url=https://www.wort.lu/kultur/le-jazz-c-est-une-nouvelle-fenetre-qui-s-ouvre-pour-moi/1176511.html |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20240629123311/https://www.wort.lu/kultur/le-jazz-c-est-une-nouvelle-fenetre-qui-s-ouvre-pour-moi/1176511.html |archive-date=2024-06-29 |access-date=2026-01-25 |website=[[Luxemburger Wort]] |language=fr |quote=Mon papa est originaire de Ljubljana et ma maman de Beltinci, au nord-est du pays. |trans-quote=My dad is from Ljubljana and my mom is from Beltinci, in the northeast of the country.}}</ref><ref>{{Cite web |last= |first= |date=2025-10-31 |title=Congratulations to Eva Marija Puc |url=https://catholic.lu/2025/10/31/congratulations-to-eva-marija-puc/ |access-date=2026-01-25 |website=[[Notre-Dame Cathedral, Luxembourg|International English-Speaking Community of the Parish of Luxembourg Notre Dame]] |language=en |quote=Eva Marija, daughter of Natasha and Martin Puc}}</ref> Starša sta se zaradi zaposlitve v evropskih institucijah preselila v Luksemburg že pred njenim rojstvom.<ref name=delo1/> Z glasbo se je začela ukvarjati zelo zgodaj. Že pri treh letih se je navdušila nad violino, potem ko je gledala zmago [[Aleksander Rybak|Alexandra Rybaka]] na [[Pesem Evrovizije 2009|Pesmi Evrovizije leta 2009]]. Nastopa od približno 14. leta starosti.<ref name="delo1" /> Na luksemburški glasbeni šoli [[Conservatoire de Luxembourg]] je prejela široko glasbeno izobrazbo. Študirala je violino, petje, klavir in bas kitaro ter spoznala različne glasbene žanre, od [[jazz|jazza]] in [[Klasična glasba|klasične glasbe]] do [[Pop glasba|popa]] in [[rock|rocka]].<ref name=":0">{{Cite web |title=Eight finalists selected for Luxembourg Song Contest 2026 |url=https://today.rtl.lu/entertainment/news/eight-finalists-selected-for-luxembourg-song-contest-2026-2350248 |work=[[RTL Lëtzebuerg]] |date=2025-10-30 |language=en|access-date=2026-01-25}}</ref> Trenutno (podatek za začetek leta 2026) zaključuje študij pisanja skladb v [[London]]u.<ref>{{Cite web |last=Thilges |first=Julie |date=2026-01-10 |title=Meet Steve Castile and Eva Marija, Luxembourg Song Contest hopefuls |url=https://today.rtl.lu/radio/news/meet-steve-castile-and-eva-marija-luxembourg-song-contest-hopefuls-150574554 |access-date=2026-01-25 |website=[[RTL Lëtzebuerg]] |language=en}}</ref> ==Pesem Evrovizije== 30. okrobra 2025 je luksemburška nacionalna televizija [[RTL Lëtzebuerg|RTL]] objavila, da bo Eva Marija sodelovala na luksemburškem nacionalnem izboru za Pesem Evrovizije.<ref>{{Cite web |date=30 October 2025 |title=Meet the 8 participants of Luxembourg Song Contest 2026 |url=https://eurovision.tv/story/8-participants-luxembourg-song-contest-2026 |access-date=30 October 2025 |publisher=[[European Broadcasting Union]] |language=en|website=Eurovision Song Contest}}</ref><ref>{{Cite web |date=30 October 2025 |title=Eight artists to compete at Luxembourg Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/eight-artists-to-compete-at-luxembourg-song-contest-2026 |access-date=30 October 2025 |website=Eurovision World |language=en}}</ref> V finalu izbora je prejela najvišje število točk tako od strokovne žirije kot od občinstva in tako je s skladbo »[[Mother Nature]]« maja 2026 zastopala [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]] na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije]] na Dunaju.<ref>{{Cite web |title=Eva Marija will sing for Luxembourg in Vienna |url=https://www.eurovision.com/stories/eva-marija-luxembourg-vienna-2026/ |work=[[European Broadcasting Union]] |date=2026-01-24 |access-date=2026-01-25|publisher=Eurovision Song Contest|language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Luxembourg: Eva Marija to Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/01/24/luxembourg-eva-marija-to-eurovision-2026/ |work=Eurovoix |date=2026-01-24 |last=Farren|first=Neil|language=en}}</ref><ref name=":1" /> Nastopila je v drugem polfinalu; ni se uvrstila v finale.<ref name=":1" /> == Diskografija == === Singli === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |- ! Naslov ! Leto ! Album ali EP |- ! scope="row" | »When 2 Lovers Meet« | 2021 | rowspan = "5" | Singli niso izšli na albumu. |- ! scope="row" | »Toxic Trait« | 2023 |- ! scope="row" | »TIME TO GO« | 2025 |- ! scope="row" | »sweet child« | 2025 |- ! scope="row" | »[[Mother Nature]]« | 2025 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Luksemburški pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] [[Kategorija:Predstavniki Luksemburga na Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Luksemburški Slovenci]] ow0ba6g7ssgh1xoswuygf9zu7y17jji 0 597597 6675782 6661238 2026-05-14T19:54:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675782 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Monika Kirbiš Rojs |office1=[[Sekretar Državnega sveta Republike Slovenije|Generalna sekretarka<br>Državnega sveta Republike Slovenije]] |president1=[[Marko Lotrič]] |termstart1=december 2022 |termend1= |predecessor1= |successor1= |office2=Državna sekretarka v [[Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Službi vlade za<br> razvoj in evropsko kohezijsko politiko]] |termstart2=13. marec 2020 |termend2=1. junij 2022 |minister2=[[Zvone Černač]] |predecessor2= |successor2= |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |party=[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] (2014–2024)<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (2024)<br>[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] (2025– ) }} '''Monika Kirbiš Rojs''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]] in [[Seznam slovenskih ekonomistov|ekonomistka]], * [[4. avgust]] [[1978]], [[Maribor]]. Je aktualna generalna sekretarka [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]] ter politične stranke [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], ki jima predseduje [[Marko Lotrič]]. == Mladost in izobrazba == Monika Kirbiš se je rodila v [[Maribor]]u, očetu Andreju Kirbišu, mehaniku, in mami Ljubomiri Kirbiš, vodji finančne službe v [[Metalna Maribor|Metalni Maribor]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kirbiš Rojs Monika – biografski-sb.si|url=https://biografski-sb.si/?page_id=19525|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Osnovno šolo je obiskovala na [[Spodnja Polskava|Spodnji Polskavi]], šolanje nadaljevala na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]] in se nato po opravljeni maturi vpisala na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|mariborsko ekonomsko-poslovno fakulteto]].<ref name=":0" /> Na slednji je leta 2002 diplomirala z nalogo ''Instrumenti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v sektorju energetike: Evropska unija in Slovenija.''<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6410780|title=Instrumenti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v sektorju energetike: Evropska unija in Slovenija : diplomsko delo - Kirbiš, Monika|accessdate=2026-01-28|website=Cobiss}}</ref> Izobraževanje je nadaljevala in leta 2005 na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] diplomirala z nalogo ''Javnofinančni denarni tokovi v Evropski uniji in likvidnost državnega proračuna.''<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/15264742|title=Javnofinančni denarni tokovi v Evropski uniji in likvidnost državnega proračuna : magistrsko delo - Kirbiš Rojs, Monika|accessdate=2026-01-28|website=Cobiss}}</ref> Kasneje je na [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]] [[Nova univerza|Nove univerze]] vpisala še doktorski študij in leta 2024 uspešno zagovarjala disertacijo ''Optimalni model regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanja'', s čimer je postala doktorica znanosti s področja [[Kohezijska politika|kohezijske politike]].<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/188809731|title=Optimalni model regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanja : doktorska disertacija - Kirbiš Rojs, Monika|accessdate=2026-01-28|website=Cobiss}}</ref> == Politična kariera == Leta 2002 se je zaposlila na Ministrstvu za finance, kjer je bila svetovalka na področju zakladništva.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kandidatka Monika Kirbiš Rojs (SLS)|url=https://net-tv.si/kandidatka-monika-kirbis-rojs/|website=Net TV online|date=2022-03-15|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI|archive-date=2022-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220427135431/https://net-tv.si/kandidatka-monika-kirbis-rojs/|url-status=dead}}</ref> Zaposlena je bila tudi v [[NLB Skupina|Novi ljubljanski banki]].<ref name=":0" /> === Delovanje znotraj SLS === V času županskega mandata [[Franc Kangler|Franca Kanglerja]] je bila med leti 2009 in 2012 vodja projektne pisarne Mestne občine Maribor.<ref>{{Navedi splet|title="V zadevi Kangler se policija in tožilstvo izkoriščata za politične obračune"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-zadevi-kangler-se-policija-in-tozilstvo-izkoriscata-za-politicne-obracune/512250|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":1" /> Nato je v letih 2012 in 2013, v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]], službovala kot državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.<ref>{{Navedi splet|title=Žerjav: Slovenija bo verjetno prisiljena vrniti evropski denar za Stožice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zerjav-slovenija-bo-verjetno-prisiljena-vrniti-evropski-denar-za-stozice/283104|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=A.|last=Ko}}</ref><ref name=":0" /> Leta 2014 je v času mandata župana [[Ivan Žagar (politik)|Ivana Žagarja]] prevzela vodenje Oddelka za gospodarstvo [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]].<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Bo službo za kohezijo v Janševi vladi prevzela SLS? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/bo-sluzbo-za-kohezijo-v-jansevi-vladi-prevzela-sls.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Istega leta je na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|majskih evropskih volitvah]] kandidirala za poslanko Evropskega parlamenta, in sicer na tretjem mestu skupne liste [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]] in [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Znan vrstni red list kandidatov na evropskih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2014/znan-vrstni-red-list-kandidatov-na-evropskih-volitvah/335742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> Lista je osvojila dva mandata, Kirbiš Rojs sama za evroposlanko ni bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|title="Rezultat kaže na boljšo organiziranost desnice in totalno neorganizacijo levice"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2014/rezultat-kaze-na-boljso-organiziranost-desnice-in-totalno-neorganizacijo-levice/337752|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=B. T. , B. V. , Ana Svenšek, Saša B. Lubej, Lan Dečman, Gregor Cerar, Tina Hacler; Foto: BoBo in Sandi|last=Fišer}}</ref> [[Slika:Vlada na obisku v Osrednjeslovenski statistični regiji – južni del 02.jpg|sličica|Državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs na javni tribuni z župani in predstavniki gospodarstva (Vrhnika, 1. april 2022)]] 13. marca 2020, takrat še kot članica [[Slovenska ljudska stranka|SLS]],<ref name=":2" /> je bila z nastopom [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]] imenovana na mesto državne sekretarke v [[Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]], ki jo je vodil minister brez listnice [[Zvone Černač]].<ref>{{Navedi splet|title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-03-13-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|date=2020-03-13|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Zvonko Černač prevzel posle v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-03-14-minister-zvonko-cernac-prevzel-posle-v-sluzbi-vlade-rs-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/|website=Portal GOV.SI|date=2020-03-14|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je na listi gibanja [[Povežimo Slovenijo]], v katerega je bilo združenih pet zunajparlamentarnih strank, kandidirala za poslanko v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=POVEŽIMO SLOVENIJO: kandidati za poslance in poslanke (seznam)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/povezimo-slovenijo-kandidati-za-poslance-in-poslanke-seznam/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Za funkcijo se je potegovala v okraju Maribor 1 in prejela 864 oziroma 5,21 % glasov, s čimer se je uvrstila na četrto mesto med kandidati okraja, medtem ko gibanju preboj v parlament ni uspel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-01-28|website=dvk-rs.si}}</ref> SLS je kasneje zapustila, saj je v letu 2024 delovala znotraj [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Politična troživka: Monika Kirbiš Rojs v državnem svetu, Fokusu in SDS, še prej pa v SLS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/monika-kirbis-rojs-politicna-trozivka-sds-1821556|website=Reporter|date=2025-05-28|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> === Državni svet === Decembra 2022 je bila z nastopom novega sklica [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]] ter mandata njegovega predsednika [[Marko Lotrič|Marka Lotriča]] imenovana na mesto [[Sekretar Državnega sveta Republike Slovenije|generalne sekretarke sveta]], ki pokriva strokovne službe organa.<ref>{{Navedi splet|title=Ko predsednik državnega sveta Lotrič ustanovi stranko, državni svet najame Mediano|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/marko-lotric-mediana-drzavni-svet-janja-bozic-marolt-monika-kirbis-rojs-1791002|website=Necenzurirano.si|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Strokovna služba {{!}} Državni svet Republike Slovenije|url=https://www.ds-rs.si/o-drzavnem-svetu/strokovna-sluzba|website=www.ds-rs.si|accessdate=2026-01-28}}</ref> === FOKUS === 18. januarja 2025 je bila na ustanovnem kongresu izvoljena za generalno sekretarko stranke [[FOKUS Marka Lotriča]], ki jo je ustanovil predsednik Državnega sveta RS.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] bo stranka nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z NSi in SLS]], pri čemer tako Kirbiš Rojs kot Lotrič ne bosta na kandidatni listi, saj si želita dokončati mandat v državnem svetu,<ref>{{Navedi splet|title=Skupna lista NSI, SLS in Fokus sestavljena, Marka Lotriča ne bo na njej|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skupna-lista-nsi-sls-fokus-sestavljena-marko-lotric-1873764|website=Reporter|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> bosta pa oba aktivno sodelovala in predstavljala stranko v predvolilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2016452169231225322|title=Jutri ob 17. uri se vidimo v Makolah! Pridite na pogovorni večer, kjer bomo brez olepševanja govorili o tem, kje smo kot država, kaj je treba spremeniti in kako do boljšega življenja za vse.|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-28|website=X.com|publisher=|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali dogovor: okraji (skoraj) dodeljeni, na listi tudi presenečenje iz estrade|url=https://www.zanima.me/nsi-sls-in-fokus-podpisali-dogovor-okraji-skoraj-razdeljeni-na-listi-tudi-presenecenje-iz-estrade/|website=Zanima.me|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> == Zasebno == Poročena je z ekonomistom Matejem Rojsom.<ref name=":0" /> V prostem času se ukvarja z jadranjem in kolesarstvom, bere knjige in obiskuje kulturne dogodke.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kirbiš Rojs, Monika}} [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani FOKUSA Marka Lotriča]] ou43jpkgsy6fy0wnep3say5vt84epp5 0 597739 6675909 6624143 2026-05-15T06:59:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675909 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Otočje Dimanijat | alt_name = | photo = Dimaniyat Islands 2.jpg | map = Oman | relief = yes | map_caption = Lega otokov na zemljevidu Omana | location = Governorat Maskat,<br>{{OMN}} | nearest_city = [[Barka, Oman|Barka]] | coordinates = {{coord|23.856|58.075|display=inline, title}} | coords_ref = <ref>{{Cite web |url= http://protectedplanet.net/sites/Ad_Dimaniyat_Islands_Nature_Reserve |title= Ad Dimaniyat Islands Nature Reserve |work= protectedplanet.net |access-date= 2013-01-01 |archive-date= 2013-03-26 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130326163949/http://protectedplanet.net/sites/Ad_Dimaniyat_Islands_Nature_Reserve |url-status= dead }}</ref> | area = 100 ha | embedded = }} '''Otočje Dimanijat''' ali '''Damanijat''' (arabsko: جزر الديمانيات, latinizirano Džuzur ad Dīmānīyāt) je zaščiteno otočje v [[Omanski zaliv|Omanskem zalivu]]. ==Zgodovina== Otoki so omenjeni v ''[[Periplus Maris Erythraei|Periplu Eritrejskega morja]]'' kot Calaei. Njihovo ime izvira iz imena mesta Kalhat, nekdaj velikega feničanskega trgovskega mesta severno od Sura, ki je delovalo kot zadnja postaja trgovanja med Arabijo in Indijo. Domneva se, da so se domačini Kalhat preselili v Kalat, mesto s podobnim imenom.<ref>{{cite web |title=The Periplus of the Erythræan Sea.djvu/157 - Wikisource, the free online library |url=https://en.wikisource.org/wiki/Page:The_Periplus_of_the_Erythr%C3%A6an_Sea.djvu/157 |website=[[wikisource]] |access-date=7 October 2024 |language=en}}</ref> ==Geografija== Naravni rezervat se nahaja v vilajetu al-Seeb v governoratu Maskat in leži približno 18 kilometrov od Barke. Barka leži okoli 70 kilometrov zahodno od Maskata, glavnega mesta Omana. V otočju je devet otokov s skupno površino 100 hektarjev. Domačini otoke imenujejo Karabah, Hujot in al-Džabal al-Keber. Slednjega sestavljata otoka Um al-Livaha (Minaret) in Al Džavn, ki vključuje tri otoke. ==Okolje== Rezervat ima bogato naravno dediščino z več vrstami koral, vključno z nekaterimi precej redkimi. Na otoku živi veliko število morskih želv, ki tam ležejo jajca, privlačen pa je tudi za ptice selivke in ptice stalnice. ===Pomembno območje za ptice=== Otočje je organizacija BirdLife International razglasila za pomembno območje za ptice (IBA), ker omogoča gnezditev sajastih galebov, rožnatih in beloličnh čiger ter sajastih sokolov. Na plažah gnezdijo zelene morske želve in karete.<ref name=bli>{{cite web |url= https://datazone.birdlife.org/site/factsheet/8221 |title= Daymaniyat Islands|author=<!--Not stated--> |date=2024|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 2024-09-07}}</ref> ==Dostop== Po odloku Ministrstva za varstvo okolja in podnebne zadeve morajo ljubitelji kampiranja in potapljanja zdaj plačevati pristojbino,<ref>{{Cite web |url=https://meca.gov.om/en/ |title=(MECA) |access-date=2020-06-20 |archive-date=2020-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200717063540/https://www.meca.gov.om/en |url-status=dead }}</ref> ki znaša za tujce 10 OMR (1 omanski rial = 2,18 €, 1. februar 2026), za domačine pa 5 OMR. Po novem zakonu bodo morali tujci za obisk plačati 3 OMR na dan, za potapljanje 6 OMR in 10 OMR za potapljanje in nočitev v kampu. Za obisk otokov je potrebno dovoljenje Ministrstva za varstvo okolja in podnebne zadeve, kar je veljalo tudi po prejšnjem zakonu. Bivanje na otoku je dovoljeno največ 5 dni, število oseb v skupini pa ne sme presegati 12 oseb.<ref>{{Navedi splet |url=https://timesofoman.com/article/102120/oman/tourism/tourists-to-pay-more-to-visit-omans-dimaniyat-islands |title=Times of Oman |accessdate=2026-02-01 |archive-date=2024-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203030743/https://timesofoman.com/article/102120/oman/tourism/tourists-to-pay-more-to-visit-omans-dimaniyat-islands |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin |2}} * DAIMĀNIYĀT (ديمانيات), in: Gazetteer of the Persian Gulf, Oman and Central Arabia Online, Edited by: Brill. Consulted online on 10 July 2018 <https://dx.doi.org/10.1163/2405-447X_loro_COM_040131> First published online: 2015 ([https://www.qdl.qa/en/archive/81055/vdc_100023515713.0x000004 online scan], [http://referenceworks.brillonline.com/entries/gazetteer-of-the-persian-gulf-oman-and-central-arabia-online/daimaniyat-COM_040131 online text]) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otočja]] [[Kategorija:Geografija Omana]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Omanu]] bkbc68ic6z3wwzu2wt0agsegbdfwr6v 0 598196 6675708 6671170 2026-05-14T14:41:05Z Stebunik 55592 /* Svetništvo */ 6675708 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Sveti | name = Nikolaj Ohridski in Žički | honorific-suffix = | native_name = Nikola Velimirović | native_name_lang = sr | title = [[Škofija Žiča|žički škof]] <br>[[Škofija Ohrid|ohridski škof]] | image = Епископ Николай (Велимирович).JPG | | image_size = 210px | alt = | caption = Škof Nikolaj Velimirović | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[1919]] (prejel škofovsko posvečenje) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Barać]] | opposed = | successor = [[Jefem Bojović]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[20. december]] [[1909]] <br>[[Samostan]] [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1881|01|4}} | place of birth = [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) | date of death = {{Death date and age|1956|03|18|1881|01|04|df=yes }} | place of death = [[South Canaan Township, Pensilvanija|South Canaan]], [[Pensilvanija]] [[ZDA]] | buried = | tomb = [[Lelić]] ([[Srbija]]) | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavje|pravoslavec]] | residence = | parents = Dragomir Velimirović<br>Katarina Filipović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof ]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[17. december|17. decembra]] [[1909]] se je zamenišil<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>Časopis "Novosti" navaja, da se je Nikola zamenišil, prejel diakonat in duhovništvo — torej vse skupaj — na en sam dan, tj. 20. decembra 1909. To je verjetno pomota, saj je ne le v Katoliški, ampak tudi v Pravoslavni Cerkvi starodavna navada, da je med temi datumi vsaj nekaj odmika.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>[[19. december|19. decembra]] [[1909]] je prejel [[diakon|diakonat]], naslednjega dne pa [[duhovniško posvečenje]] v [[Samostan]]u [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | education = | alma_mater = [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburška univerza]]<br>[[Univerza v Bernu|Bernska univerza]]<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = {{OldStyleDate|20. maj|3. maj}}<ref name="ROCOR">The Autonomous Orthodox Metropolia of Western Europe and the Americas (ROCOR). ''St. Hilarion Calendar of Saints for the year of our Lord 2004.'' St. Hilarion Press (Austin, TX). p.22.</ref><ref name=crkveni>{{cite web|url=https://www.crkvenikalendar.com/datumen-2017-5-3|title=03 May 2017|publisher=Eternal Orthodox Church Calendar|access-date=27 January 2018}}</ref> | venerated = [[Srbska pravoslavna cerkev]]<br>[[Ruska pravoslavna cerkev]]<br>[[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]] | saint_title = [[Svetnik|Sveti]] | beatified_date = (pravoslavni nimajo beatifikacije) | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[24. maj]] [[2003]] | canonized_place = | canonized_by = [[Sveti sinod]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] | attributes = škofovska obleka, držeč v rokah nadarbino "Lelić" | patronage = | shrine = [[samostan]] [[Lelić]] ([[Srbija]]) | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Nikolaj Velimirović''' je rojen kot '''Nikola Velimirović''', ({{Efn|{{lang-sr|link=no|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}}}; {{lang-sr|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}), * [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) {{OldStyleDate|4. januar 1881|23. december 1880}} † {{OldStyleDate|18. marec 1956|5. marec}}. Oče Nikolaj Ohridsko-žički je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbskopravoslavni cerkveni]] dostojanstvenik in [[menih]], ki je bil škof v Ohridu in Žiči od 1920 do 1956. Bil je [[vplivnež]] kot [[teologija|bogoslovni]] [[pisatelj]] in priljubljen [[govornik]], imenovan tudi ''"Novi [[Janez Krizostom|Zlatousti]]"'',<ref name="orthodoxinfo2">{{cite web |title=Life of St. Nikolai Velimirovich |url=http://orthodoxinfo.com/general/stnikolai.aspx |access-date=30 March 2016 |website=Orthodoxinfo.com}}</ref> ''»Največji Srb po [[Sveti Sava|Svetem Savu]]«''<ref>{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/odrzana-konferencija-sveti-vladika-nikolaj-i-nase-vreme_1620111.html|title=Održana konferencija "Sveti vladika Nikolaj i naše vreme"|publisher=JMU Radio-televizija Vojvodine |author=Vladimir Radojković|place=Novi Sad|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=4. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title= Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=una.rs|author=Luka Vujović|place=Beograd|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ipd. [[Zgodovinar]]ji ga smatrajo za enega najvplivnejših škofov srbskega pravoslavja v 20. stoletju.<ref name="Markovich 2017 143">{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=48|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref><ref>{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Vremeplov: Umro episkop Nikolaj Velimirović|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/vremeplov/vremeplov-umro-episkop-nikolaj-velimirovic_902036.html |access-date=2025-03-31 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> == Življenjepis == [[File:Velimir-Katarina-Velimirović.jpg|thumb|200px|left|<center>Dragomir Velimirović in Katarina rojena Filipović, Nikolajevi starši]]</center> === Poreklo in družina === Velimirevičeva rodovina izhaja iz [[Črna gora|črnogorskega]] [[Zagrač]]a pri [[Nikšić]]u, od koder so se nekateri preselili v [[Osat]] blizu [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in se ukvarjali slej ko prej s kmetijstvom, zidarstvom in gradbeništvom, po čemer slovijo še danes v Podrinju, podobno kot Črnotravci v južni Srbiji. Sredi druge polovice 18. stoletja se je iz Osata v Valjevski okraj priselilo nekaj družin v vasico Lelić na severnih pobočjih gore [[Povlen]] v zaselek „Bošnjaki“. Najbolj znan med njimi je major Antonij ali Ante Jovanović (1784-1875), udeleženec boja za osvoboditev od Turkov. Njegov brat Velimir je imel sina Ranka, ki si je po očetu privzel priimek Velimirović ter imel osem otrok, pet sinov in tri hčere. Sedmi otrok po rojstvu je bil oče škofa Nikolaja Dragomir (1857-1929), ki je bil premožen in pismen kmet ter pisar in delovodja podgorskega okraja.<ref>{{cite web|url=https://studylib.net/doc/27785910/biografija-vladike-nikolaja-velimirovica#google_vignette|title=Vladika Nikolaj Velimirović – duhovnik, mučenik, mislilac i svetac – Buktinja vere u Boga |publisher= Biografija Vladike Nikolaja Velimirovica |author=|place=|language=sr|date=2. junij 2003|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola Velimirović se je rodil kot prvorojenec 4. januarja zjutraj 1881 v omenjeni vasici [[Lelić]]u pri Valjevem v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]<ref>Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj, s.44</ref> na [[Tucindan]]<ref>{{navedi knjigo|author=Lj. Ranković|title=Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3}}</ref> oziroma na dan [[Sveti Naum|svetega Nauma Ohridskega]], čigar samostan v [[Makedonija|Makedoniji]] je pozneje postal njegov škofijski sedež. Bil je prvi od devetih otrok pobožnih kmetov Dragomirja Velimirovića (1857-1929) in Katarine rojene Filipović. Sedem otrok je od raznih bolezni pomrlo že v otroštvu; njegov mlajši brat Dušan pa je padel že v prvem letu Prve svetovne vojne 1914. Ker je bil Nikola zelo šibek, ga je kmalu po rojstvu še istega dne krstil v samostanu [[Ćelije]], kjer je tedaj bila njihova fara, paroh pop Andrija.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Ime Nikola je dobil po svetem [[Nikolaj iz Mire|Nikolaju]], ki je bil družinski zavetnik.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Prve nauke o Bogu, Jezusu Kristusu, življenju svetnikov in svetih dneh cerkvenega leta mu je dajala mati, ki ga je redno vodila tudi v samostan Ćelije k molitvi in svetemu obhajilu.<ref>Srbska pravoslavna Cerkev namreč dopušča običaj, da zlasti otrokom – pa večkrat tudi odraslim – delijo sveto obhajilo brez posebne priprave in tudi brez spovedi, kot je to v navadi v Katoliški Cerkvi</ref> <ref name="cohp">{{Cite web|url=http://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title=Saint Nikolaj (Velimirovic) - Canadian Orthodox History Project|website=orthodoxcanada.ca|access-date=17 January 2020}}</ref> === Izobrazba === [[File:Child-Nikola-Velimirović.jpg |thumb|180px|left|<center>Najstnik Nikola Velimirović kot priden šolar]]</center> [[File:St. Nikolaj Velimirović as a student.jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot študent]]</center> [[File:Nikola-Velimirović-maturant.jpg|thumb|180px|left|<center>Nikola Velimirović je 1909 končal 7. in 8. razred.]]</center> ==== Gimnazija v Valjevem ==== Tudi njegovo posvetno izobraževanje se je začelo v samostanu Ćelije. Tu je z odliko končal ljudsko šolo. Oče Dragomir je menil, da je za kmeta branje in pisanje čisto zadosti, saj bo tako lahko nasledil tudi očeta kot pisarja. Domači učitelj pa očetu ni mogel prehvaliti Nikola kot najboljšega učenca s pripombo, da bi bila velika škoda, če ne bi mogel nadaljevati izobraževanja; tako se je vpisal na [[Gimnazija v Valjevu|Valjevsko gimnazijo]]. Med 1892 in 1898 je kot odličen učenec končal šestorazredno gimnazijo, nato pa se odpravil v Beograd, da bi se vpisal na vojaško akademijo, vendar zaradi premajhne telesne višine in premajnega obsega prsnega koša ni bil sprejet. ==== Bogoslovje sv. Sava v Belemgradu ==== Takrat je naletel na razpis za štirirazredno Bogoslovje sv. Sava, ki je veljalo tudi za učiteljišče — predhodnico današnjega [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Bogoslovja]]; šolanje je končal z odličnim uspehom.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> V bogoslovju je poleg rednih predmetov preučeval tudi veliko število spisov vzhodnih in zahodnih avtorjev, kot so [[Dante Alighieri|Dante]], [[William Shakespeare|Shakespeare]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Voltaire]], [[Victor Hugo |Hugo ]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]], [[Karl Marx|Marx]], [[Petar II. Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]]… Poleg tega pa ga je zanimala tudi [[Indija|indijska]] [[duhovnost]].<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=8}}</ref> Bogoslovje je bilo sicer urejeno na staromoden način, vendar je zagotavljalo remeljito klasično in splošno izobrazbo. Kmalu se je pokazal njegov govorniški in pisateljski dar. Profesorji so ga cenili zaradi njegove pridnosti in nadarjenosti, sošolci pa so ga imeli radi zaradi tovarištva ter zaničljivega oodnosa do vsega starokopitnega. Doletela ga je čast, da je lahko s poslovilnim govorom na maturantskem kosilu navdušil tako profesorje kot študente, ki so mu stoje pritrjevali. Ni se pa zadovoljil le s študijem in prebiranjem svetovnih klasikov, ampak je začel zahajati v lepo vilo sredi vinogradov, kjer je živel bogati bivši predsednik beograjskega konzistorija prota Aleksa Ilić. Pri njem se je zbiral cvet sodobnega izobraženstva: mlajši rod bogoslovcev, pisateljev, diplomatov, duhovnikov in nacionalistov iz Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Makedonije in Črne gore. Nikola je Aleksu pomagal pri tiskanju, urejanju in pošiljanju kritičnega in precej svobodomiselnega časopisa »Hrišćanski glasnik«; pri svojem delu je pa tudi nekaj zaslužil, kar za revnega dijaka ni bilo ravno brez pomena; obenem pa je v tem obzorniku objavljal tudi svoje prve brezkompromisne članke. Prota Aleksa je bil pravzaprav oporečnik v takratnem cerkvenem življenju, ki se je prek svojega glasila posmehoval takratni rusofilski usmerjenosti med pravoslavno duhovščino in njenim vodstvom, saj je celotno cerkveno in bogoslužno življenje v takratni Srbiji pravzaprav le zvesto in slepo posnemalo ruske vzorce.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Na Zahodu oblikovano srbsko izobraženstvo pa se s to polfevdalno usmerjenostjo ni moglo sprijazniti in tako se je poglabljal prepad med laičnimi ter cerkvenimi izobraženci, kar je vodilo do pojemanja medsebojnega zaupanja in večanja sovražnosti do Cerkve in vere. V protovem vinogradu so o teh zadevah veliko razpravljali in predlagali potrebno prenovo, računajoč pri tem na mlade sile, med njimi tudi na Nikola. Če je on kot nepoznan odličnjak tiho vstopil v »Bogoslovijo«, je iz nje izšel že kot znan in spoštovan mladenič tako v cerkvenih kot v izobraženiskih krogih, ki so oboji od njega veliko pričakovali.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Učitelj in štipendist ==== [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1905.<ref name=cohp/> Nato je poučeval kot učitelj blizu svojega rojstnega kraja v vasi [[Dračić]]u, nato pa kot šolski upravitelj na lastno prošnjo v [[Donje Leskovice|Donjih Leskovicah]], ki so bile še bliže njegovi rojstni vasi.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> To pa ni izpolnjevalo njegovih velikopoteznih načrtov. Že takoj po končanem bogoslovju so mu kot odličnemu in nadarjenemu študentu nudili študij v Rusiji; ker je pa on hotel za vsako ceno oditi na Zahod, je sklenil raje počakati na ugodno priložnost; prota Aleksa je njegovo šolmoštersko pot pazljivo spremljal v strahu, da se bo zaljubil in oženil; pri pravoslavcih se namreč bogoslovci pred prejemom mašniškega posvečenja morajo poročiti: in v tem primeru bi tudi načrti o njegovi škofovski prihodnosti padli v vodo. Končno pa se mu je le spolnila dolgoletna želja, ko je z ministrstva prišlo sporočilo, da lahko dobi štipendijo za nadaljevanje študija na Zahodu.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter]] je namreč v pogovaru z omenjenim uglednim belograjskim protom [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksom Ilićem]] (1842-1920) izrazil željo, da bi poslal na študij kakega nadarjenega fanta, ki bi lahko zasedel pomemben položaj v Cerkvi; takoj je protu prišel na misel marljivi Nikola, ki mu je bila s tem zagotovljena kraljeva štipendija.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola je tako postal prvi srbski bogoslovec, ki je prejel štipendijo za študij v Zahodni Evropi; k temu je prispevala največ povezava s protom Aleksom, še več pa protove odlične zveze, prek katerih se je lahko srečal s kraljem Petrom, ki mu zagotavljal, da Srbija od njega veliko pričakuje. Dobil pa je tudi vsestransko podporo takratnega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], ki ga je po očetovsko, pa skoraj preroško, spodbujal: {| |- ! »Idi na prosvećeni zapad«<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ! »Pojdi na razsvetljeni Zahod« |- | <blockquote> »Idi na prosvećeni zapad, idi u Nemačku, Francusku, Englesku i obrazuj se, jer mnogi od onih što idu u Rusiju, vraćaju se kakvi su i otišli, ako ne i gori.« </blockquote> | <blockquote>»Pojdi na [[razsvetljenstvo|razsvetljeni]] [[Zahodna Evropa|Zahod]], pojdi v [[Nemčija|Nemčijo]], [[Francija|Francijo]], [[Anglija|Anglijo]] in se izobražuj; saj se mnogi, ki gredo v [[Rusija|Rusijo]], vrnejo takšni, kot so odšli, ali pa še slabši.« </blockquote> |} ==== Dva doktorata ==== Najprej se je vpisal na protestantsko bogoslovno fakulteto v [[Nemčija|nemškem]] [[Halle (Saale)|Halleju]], kjer je obiskoval dva semestra; nato pa se je prepisal na Starokatoliško teološko fakulteto v [[Švica|švicarskem]] [[Bern]]u. Študij je končal 18. julija 1908 z doktoratom iz teologije na tej [[Univerza v Bernu|Bernski univerzi]] z [[magna cum laude]], tj. z najvišjo možno odliko; zagovarjal je spis z naslovom ''"Vera v Kristusovo vstajenje kot osnovna dogma apostolske Cerkve"''. To delo na 56 straneh je bilo objavljeno v Bernu leta 1910. Po doktoratu je izrazil željo po nadaljevanju študija, saj si nikakor ni želel vrnitve v Srbijo. Naslednje leto je dobil potrebno štipendijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto istega Bernskega vseučilišča. Pod mentorstvom Philipa Walkerja, profesorja na Oddelku za splošno zgodovino, je Nikolaj uspešno dokončal razpravo ''"Francosko-slovanski oboroženi spopadi v Boki Kotorski 1806-1814"'' in bil 29. junija 1909 promoviran v doktorja filozofije. Tudi ta doktorska disertacija je bila 1910 objavljena v nemščini v Bernu; oboje pa je bilo pozneje prevedeno v srbščino.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Razpravo za doktorat iz [[filozofija|filozofije]] z naslovom ''„Berkeleyjeva filozofija“'' pa je pripravljal v [[Oxford]]u in jo zagovarjal v [[Ženeva|Ženevi]] v francoščini;<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12}}</ref> tozadevni podatki o njegovem tretjem doktoratu pa niso zanesljivi, čeprav jih omenja več življenjepisov.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Bivanje v Veliki Britaniji pa je vsekakor pustilo pečat na njegovih pogledih in izobrazbi, saj je mimogrede navajal [[Charles Dickens|Dickensa]], [[Lord Byron|Byrona]], [[John Milton|Miltona]], [[Charles Darwin|Darwina]], [[Thomas Carlyle|Carlyleja]], [[William Shakespeare|Shakespeara]] in [[George Berkeley|Berkeleya]].<ref name="Markovich 2017 143"/> ==== Vrnitev v gimnazijo ==== Nikola se je sedaj vrnil v Srbijo kot doktor teologije in filozofije; zaostala balkanska sredina pa ga je sprejela z nezaupanjem in zgražanjem, saj je študiral v »katoliški« Evropi, a zaradi kar dveh doktoratov tudi z nevoščljivostjo. Naslova mu nista bila priznana; moral je nazaj v gimnazijo dokončat zadnja dva razreda, ker je iz šesletke gimnazija medtem postala osemletka. To je opravil z odliko 1909 na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=13}}</ref> === Cerkvene službe === [[File:Aleksa-Ilić Moji-doživljaji-1931.jpg|thumb|200px|right|<center>Beograjski prota [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksa Ilić]]<br><small> (1842-1920) — čigar življenjepis je izšel v knjigi ''"Moji doživljaji"'' — je vplival na mladega [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] ]]</small></center> ==== Jeromonah ==== Ko je Nikola končal celotno gimnazijo, je lahko predaval kot predavatelj; predaval pa je posvetne predmete in jezike.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> V njegove načrte pa so posegli nepredvideni dogodki. Konec leta 1909 je njegov brat Ninko umrl za [[griža|grižo]], s katero pa se je okužil tudi Nikola. Zdravniki so nad njim obupali s pripombo, da mu lahko pomaga le Bog. Ko se je zaobljubil, da bo postal menih, če ozdravi, se mu je po šestih tednih začelo stanje boljšati in si je končno popolnoma opomogel. Takoj po odpustitvi iz bolnice je šel po blagoslov staršev, kjer pa se je zataknilo: oče, ki je nekdaj oviral njegovo nadaljnje šolanje, glede monašenja ni imel pripombe; materi pa ni bilo všeč. Da bi jo udobrovoljil, ji je v šali dejal, da bo kot menih postal škof in da mu bodo vsi poljubljali roko, na kar je odgovorila: "Sin, raje imam, da se poročiš in imaš otroke, četudi boš ti drugim poljubljal roke." Na koncu pa ne le, da je ustregla njegovi želji, ampak se je po moževi smrti tudi sama mati Katarina zamenišila kot kaludžerica Ekaterina. 17. decembra 1909 je v samostanu Rakovica prejel "monaški postrig" (tj. [[menih|meniško]] [[tonzura|tonzuro]]) in si privzel ime Nikolaj z dodajanjem ene črke svojemu krstnemu imenu; 19. decembra je bil posvečen v diakona, 20. decembra pa v hieromonaha, tj. duhovnika-meniha. <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Kmalu nato pa je bil povišan v [[arhimandrit]]a.<ref name="OCA">''[http://oca.org/saints/lives/2013/03/18/100825-repose-of-st-nicholas-of-zhicha Repose of St Nicholas of Zhicha].'' OCA - Lives of the Saints.</ref> Na praznik sv. [[Sveti Štefan|Štefana Prvomučenca]] je pridigal v nabito polni beograjski stolnici; prisoten je bil tudi sam kralj Peter. Ljudstvo je bilo nad njegovo pridigo navdušeno in si dalo duška z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem, cerkvene oblasti pa so bile zaradi njegove očitno svobodomiselne in ekumenske usmerjenosti še bolj nezaupljive kot prej. »Hrišćanski vesnik«<ref>Хришћански весник/Hrišćanski vesnik/Krščanski glasnik – ''Хришћански весник: лист за хришћанску поуку и црквену књижевност''/''Krščanski list: revija za krščanski pouk in cerkveno književnost'' je bil obzornik, ki je s prekinitvami izhajal od 1879 do 1914 v Beogradu. Revijo je ustanovil bogati duhovnik (prota) [[Aleksa Ilić]] s pomočjo prijateljev in je do 1890 bil edini cerkveno-književni časnik v prestolnici.</ref><ref name=":0">{{Cite book|title=Srpski biografski rečnik, 4. tom, I-Ka; Biografija Alekse Ilića|last=|first=|publisher=Matica srpska|year=2009|isbn=|location=Novi Sad|pages=}}</ref> pa se je o tej pridigi izrazil izredno pohvalno: {| |- ! „Хришћански весник“ <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ! „Krščanski glasnik“ |- | <blockquote>»Београдска катедрала до сада није видела овако даровитог и по свим реторским правилима изграђеног беседника, који је својим говором толико наелектрисао присутну публику, да је по завршетку говора бурно поздрављен спонтаним покличом: „ЖИВЕЛИ“«. </blockquote> | <blockquote>»Beograjska stolnica doslej še ni videla tako nadarjenega govornika, zgrajenega po vseh govorniških pravilih, ki je s svojim govorom tako vzburil navzoče občinstvo, da ga je po koncu govora burno pozdravljalo s samodejnim vzklikanjem: „ŽIVIJO“«. </blockquote> |} ==== Rusija ==== Ravno ta pridiga pa je med klerom še podžgala sumničenja za protestantizem; obenem pa se je razbohotila tudi pregovorna „invidia clericalis“<ref>[[latinščina|latinsko]] reklo „invidia clericalis“ pomeni v prevodu „duhovniško nevoščljivost“; to pa seveda ni „privilegij“ le pravoslavcev, ampak je razširjena tudi v drugih klerikanih sredinah</ref>. Glavni vzrok trenja pa je bila [[konservatizem|starokopitna]] in [[rusofilstvo|rusofilska]] miselnost večine klera, kar je poglabljalo razkol med pravoslavno Cerkvijo in srbskim izobraženstvom, ki je bilo usmerjeno prozahodno in [[liberalizem|svobodomiselno]] v [[Svetozar Miletić|Miletićevem]] (1826-1901) [[nacionalizem|nacionalističnem]] smislu.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Zato mu je pod hudim pritiskom konservativnega klera metropolit Dimitrij Pavlović — ki ga je še ne tako davno spodbujal k odhodu na Zahod — sedaj svetoval, naj odpotuje na Vzhod — v "Sveto Rusijo" — in se tam „opravoslavi“. Po prepričevanju svojega dobrotnika prota Aleksa se je le vdal in poslušal nasvet ter se odpravil tja za eno leto. Ob prihodu v [[Rusko cesarstvo]] je doživel dokaj hladen sprejem, saj ga je sum ekumenizma, katolištva in protestantizma spremljal kot senca. Izgleda pa, da je inteligenten in zvit, kot je vedno bil, kmalu obrnil ploščo in začel govoriti v duhu tamkajšnje tradicionalne usmeritve, ki je vsebovala tako nezaupljivost do zahodne kulture in filozofije, kakor tudi sovražnost do katolištva in zlasti papeštva. Tamkajšnja duhovščina mu je polagoma postajala bolj naklonjena in celo petrograjski metropolit mu je zagotovil karto za brezplačno potovanje z vlakom po obsežnem cesarstvu; tako se je lahko v živo srečeval z vernostjo in gostoljubnostjo preprostega ruskega človeka.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> In ta ruska protizahodna in nacionalistična miselnost je nanj "izvršila dobar uticaj" ter odločilno in pogubno vpivala na celo njegovo nadaljnje versko-politično delovanje, kar je prišlo do izraza zlasti v nekaterih najbolj prelomnih [[zgodovina|zgodovinskih]] trenutkih, kot v času pred Sarajevskim atentatom (1914), pa tudi v prosluli Konkordatni krizi (1937).<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.info|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Čeprav je bil torej Nikola že določen za bogoslovnega profesorja, je bil še prisiljen k nadaljevanju študija [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnega pravoslavja]] v [[Rusija|Rusiji]]. Ker je že obvladoval angleščino, francoščino in nemščino, mu tudi ruščina ni delala preglavic ter je uspešno obiskoval Teološko akademijo na [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburški univerzi]].<ref name=cohp/><ref name="Markovich 2017 143"/> Med bivanjem v Rusiji ni tratil časa in je napisal svoje prvo večje delo ''»Religija Njegoševa« (»Njegoševa vera«)'', ki ga je objavil 1910 v beograjskem časniku »Delo«.<ref>{{cite web|url=https://www.aleksinac.net/lat/ostalo/prikljucenije-nikolaja-velimirovica.html|title= Priključenije Nikolaja Velimirovića|publisher=Aleksinac.net|author=M. T.|place=Aleksinac|language=sr|date=22. september 2016|accessdate=4. marec 2026}}</ref> O tem delu pravi [[Jovan Skerlić]]: »Mladi profesor teologije ni nič manj zanimiv kot puščavnik s Cetinja.« Vpliv njegovega bivanja v Rusiji, kjer je z ruskega stališča lahko začel opazovati in ocenjevate trenja med Vzhodom in Zahodom, odraža spis ''»Nietzsche in Dostojevski«'', kjer kaže odlično poznavanje sodobne evropske miselnosti. 1912 je izšla zbirka trinajstih govorov v beograjski stolnici ''»Pridige pod goro«''. Tega leta je s kraljevim odlokom postal dvorni duhovnik.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ==== Bosna in Hercegovina ==== S svojimi govori in spisi je postal Nikolaj znan ne le po [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]], ampak tudi po vseh okoliških deželah, koder je živela srbska manjšina, med drugim v BiH, kjer pa kljub številnosti nikoli ni dosegala absolutne večine, kar kaže tudi popis prebivalstva iz 1910.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/173881818/Popis-stanovni%C5%A1tva-Bosna-i-Hercegovina-1910|title= Rezultati popisa žiteljstva u Bosni i Hercegovini od 10. oktobra 1910.|publisher=Zemaljska vlada za Bosnu i Hercegovinu|author=|place=Sarajevo|language=hr|date=10. oktober 1912|accessdate=5. marec 2026}}</ref> {| {{prettytable}} style="text-align:center;" |- bgcolor="#efefef" ! colspan=5 style="border-right:0px;" |Popis prebivalstva BiH leta 1910 |- bgcolor="#efefef" | '''Veroizpoved''' | '''Število''' | '''Delež''' |- | align=left|Srbski pravoslavci ||align=right|825.418 ||43,49 % |- | align=left|Muslimani<ref>Muslimansko narodnost danes označujemo kot narodnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]].</ref><ref>{{Cite news|url=|title=Bošnjak: zvanični kalendar za prostu godinu 1914|last=|first=|date=|work=|publication-place=Sarajevo|publication-date=1913|pages=45-46|access-date=|via=}}</ref>|| align="right" | 612.137 ||32,25 % |- | align=left|Rimokatoličani ||align=right| 434.061 ||22,87 % |- | align=left|Judje||align=right| 11.868||0,62 % |- | align=left|Ostali||align=right| 14.560||0,77 % |} Rastel je njegov vpliv na srbsko mladino tako v duhovno-verskem kot politično-narodnostnem pomenu; zaradi njegove kočljive vloge v tem dogajanju in tesnih stikih s tamkajšnjo srbsko anarhistično-marksistično organizacijo "Mlado Bosno" nekateri sicer natančni življenjepisci to poglavje gladko izpuščajo, saj v malo čudno luč postavlja kanoniziranega krščanskega svetnika.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> V to mešano sredino je bil namreč leta 1912 povabljen na praznovanje desete obletnice srbskega kulturnega društva »Prosveta«. Pozdravila ga je polna cerkev in cvet tamkajšnje srbske omike; čeprav menih se je med pridigo manj menil za spodbujanje duhovosti kot za podžiganje že tako vzburjenih nacionalnih čustev in podiranje krhkega ravnotežja v večnarodnostni Bosni in Hercegovini ne upoštevajoč, da tam živijo tudi številni Hrvati in Bošnjaki: {| |- ! „Dolazim iz Srbije“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=16}}</ref>: ! „Prihajam iz Srbije“ |- | <blockquote>“Dolazim iz Srbije, tog ostrva slobode, da vama, našoj braći u ropstvu, donesem pozdrave Beograda.”<br>“Svojom velikom ljubavlju i velikim srcem, Vi, Srbi Bosanci, anektirali ste Srbiju Bosni”. </blockquote> | <blockquote>''»Prihajam iz Srbije, s tega otoka svobode, da vam, našim bratom v suženjstvu'', prinesem pozdrave iz Beograda.«<br> »Z veliko ljubeznijo in velikim srcem ste vi, bosanski Srbi, priključili Srbijo Bosni.« </blockquote> |} Ošvrknil je "avstrijsko aneksijo BiH", ki pa jo obrnil na glavo kot "bosansko aneksijo Srbije"; poslušalci so to razumeli kot spodbujanje k želeni "srbski priključitvi BiH", do katere je prišlo pri koncu 1. svetovne vojne. Pridigi je sledilo navdušeno vzklikanje, zlasi med mladino in člani »[[Mlada Bosna|Mlade Bosne]]«, katerim je bil zelo blizu po miselnosti in ki bodo leta 1914, na predvečer Sarajevskega atentata nad Nikolajevimi ''»Pridigami pod goro«'' prisegali zvestobo in vztrajnost glede izvajanja svojih krvoločnih namenov. Zato ne čudi, da so ga avstrijske oblasti pridržale več dni zaradi preiskave v Zemunu ter mu naslednjega leta prepovedale obisk Zagreba za praznovanju stoletnice Njegoševega rojstva (*13.XI.1813). O tem „otoku svobode“ in "slogi" v sami srbski deželi pa je izražal Nikolajev dobrotnik prota Aleksa precej drugačno stališče, saj pravi: {| |- ! Političko partizanstvo<ref>{{cite web|url=https://www.antikvarne-knjige.com/knjige/detail-item_id-24056|title= Moji doživljaji - Prota Aleksa Ilić|publisher=Antikvarne knjige|author=Aleksa Ilić|place=Beograd|language=sr|date=1931|accessdate=5. marec 2026}}</ref> ! Politično strankarstvo |- | <blockquote>“Pocepanost, netrpeljivost i omraza, koje je porodilo političko partizanstvo, prešli su i na sveštenstvo. Naprednjaci i radikali nisu hteli u svoj dom da prime sveštenika liberala, i obratno. Na taj način stvoren je čitav haos i u narodu i u crkvi.“ <br>“Mi smo doista do tada bili duhovno roblje naših vladika, koji su s nama postupali ne kao s mlađom braćom svojom, već kao robovima svojim. Zato je i ubijen duh u sveštenstvu i zavladala apatija prema svemu.” </blockquote> | <blockquote>''„Razklanost, nestrpnost in črtenje'', ki jih je rodilo politično strankarsko, so se razširili tudi na duhovščino. Naprednjaki in radikalci niso želeli v svoj dom sprejemati svobodnjaškega duhovnika in obratno. Na ta način je bil ustvarjena cela zmešnjava tako v ljudstvu kot v cerkvi.“<br>„Do takrat ''smo bili resnično duhovni sužnji naših škofov'', ki nas niso obravnavali kot svoje mlajše brate, ampak kot svoje sužnje. Zato je bil duh v duhovščini ubit in je vladala ravnodušnost do vsega.“ </blockquote> |} Čudi, da je tako hitro pozabil, kako "prijazno" je bil še ne tako davno on sam sprejet na tem „otoku svobode“, ko se je vrnil iz Zahodne Evrope kot novopečeni dvokratni doktor: {| |- ! „Nikola se vraća u Beograd“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12.13}}</ref> ! „Nikola se vrne v Beligrad“ |- | <blockquote>Nikola se vraća u Beograd. U Beogradu nije dočekan sa oduševljenjem. Mala balkanska sredina dočekala ga je sa zavišću a crkveni ljudi su zazirali od njega zbog toga štose školovao u rimokatoličkoj Evropi. Ni jedna diploma nije mu priznata, navodno zbog toga što nije imao završenu punu gimnaziju. I on, sa završena dva fakulteta i položena dva doktorata na dva najznamenitija evropska univerziteta vraća se u srednju školu i polaže sedmi i osmi razred u Drugoj beogradskoj gimnaziji. </blockquote> | <blockquote> Nikola se vrne v Beograd. V Beogradu ga niso sprejeli z navdušenjem. ''Majhna balkanska skupnost ga je sprejela z zavistjo, cerkveni ljudje pa so se mu izogibali, ker se je izobraževal v rimskokatoliški Evropi''. Nobena diploma mu ni bila priznana, domnevno zato ne, ker ni dokončal srednje šole; in on se je, potem ko je končal dve fakulteti in opravil dva doktorata na dveh najbolj znanih evropskih univerzah, vrnil v srednjo šolo in obiskoval sedmi in osmi razred na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>Друга београдска гимназија. Другу београдску гимназију је похађао и: Никола Велимировић (1880–1956) ванредни ученик 1909. године када је полагао 7. и 8. разред гимназије и Велику матуру да би нострификовао дипломе за рад у Богословији/Druga beograjska gimnazija. Drugo beograjsko gimnazijo so obiskovali tudi: Nikola Velimirović (1880–1956), izredni dijak leta 1909, ko je opravil 7. in 8. razred gimnazije ter veliko maturo, da bi si potrdil diplome za delo v Bogoslovnem semenišču</ref><ref>Јелачић Србуљ, Виолета (2016). Филолошка гимназија: Запис Друге београдске у Филолошкој гимназији: 1870–2015. Београд: Филолошка гимназија. стр. 9. ISBN 978-86-919491-0-5./Jelačić Srbulj, Violeta (2016). Filološka gimnazija: Zapisnik Druge beograjske gimnazije v Filološki gimnaziji: 1870–2015. Beograd: Filološka gimnazija. str. 9. ISBN 978-86-919491-0-5.</ref> </blockquote> |} === Med prvo svetovno vojno === [[File:Osvojitev-Beograda 2-XII-1914.jpg|thumb|200px|<center>2. decembra 1914. so avstro-ogrska krdela brez boja začasno zasedla [[Beograd]]<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović 1915-in-England.jpg|thumb|left|<center>Velimirović kot odposlanec Srbske vlade po letu [[1915]] v [[Anglija|Angliji]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović-with-mother Lelić-1919.jpg|thumb|200px|<center>Nikolaj Velimirović s svojo materjo leta [[1919]]]]</center> [[Prva svetovna vojna]] je Srbijo doletela pripravljeno, saj je bila napovedana po dveh [[Balkanske vojne|Balkanskih vojnah]], ko se je Kraljevina Srbija z velikimi ozemeljskimi osvajanji — ki so se izvajala pod pretvezo osvobajanja — zelo razširila na jug v [[Makedonija|Makedonijo]] in na [[Kosovo]] ter tako podvojila obseg nekdanje Kneževine. V teh vojnah se ni uspešno spopadala v zavezništvu z Bolgarijo in Grčijo samo s [[Turško cesarstvo|Turškim cesarstvom]], ampak se je kmalu začela — nezadovoljna z delitvijo plena — prepirati in vojskovati tudi s svojima pravoslavnima zaveznicama, ki sta seveda tudi bili, kljub velikim žrtvam in izgubam, pripravljeni na nadaljevanje vojne, ki je kmalu nato sledila kot neposredna posledica [[terorizem|terorističnega]] [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]].<ref>{{cite web|url=https://www.srpskaistorija.com/sarajevski-atentat/|title=САРАЈЕВСКИ АТЕНТАТ/Sarajevski atentat|publisher=СРПСКА ИСТОРИЈА/Srpska istorija|author=Ђорђе Бојанић/Đorđe Bojanić|place=|language=sr|date=29. april 2018|accessdate=17. februar 2026}}</ref> Ob izbruhu Prve svetovne vojne jeromonah Nikolaj sicer ni bil vpoklican, vendar se je prostovoljno pridružil prvim bojnim vrstam. Pomagal je ranjencem in napisal tudi domojubno spodbudo "Nad grehom in smrtjo".<ref>{{cite web|url=https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf|title=Vladika Nikolaj: Iznad greha i smrti|publisher=Srpska pravoslavna Crkva Lion|author=Nikokolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Potek vojne je bil nepredvidljiv; Avstro-Ogrska že dolgo ni vodila večje vojne in po miselnosti ni bila naklonjena vojskovanju, saj je bolj zanesljivo uspevala v miru in se je širila z uspešnimi porokami po geslu: "[[Felix Austria|Tu felix Austria, nube!]]" Podobno ni bila preveč pripravljena na velik spopad niti [[Rusija]], ki se je po hudem porazu v [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1905) začela vmešavati v [[Balkan|balkanske]] zdrahe. Kljub počasnemu začetnemu in negotovemu napredovanju pa so že 2. decembra 1914 [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrska]] krdela zlahka in brez boja zavzela izpraznjeni Beograd, saj so se Srbi umaknili proti osrednjemu delu države. Poveljnik avstro-ogrske 5. armade, pehotni general [[Liborius von Frank]] (1848-1933), je cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] v tozadevnem telegramu obenem čestital 66-letnico stopanja na prestol. Temu pa je sledil skorajšnji preobrat, saj so Srbi v protinapadu že po dobrem tednu — 14. decembra 1914 — prisilili avstroogrsko vojsko k umiku.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Kmalu po teh uspehih pa je morala skupaj z vojsko zapustiti prestolnico in oditi začasno v Niš tudi srbska vlada. Meniha Velimirovića je torej [[Nikola Pašić|Pašić]] poslal aprila 1915 v ZDA<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, da bi sklepal tam nova zavezništva in utrjeval stara. Tam je opravljal politično propagando v korist Srbije ter je s tem namenom potoval in predaval po vseh večjih ameriških mestih. Čeprav je začetek vojne bil za Srbijo nepričakovano ugoden, saj se je vlada po umiku še istega leta že čez dober teden spet vrnila v Beograd in so srbska krdela celo vdirala na ozemlje Vojvodine, se je z vstopom Bolgarije položaj zelo spremenil in srbska vlada se je najprej preselila v Niš; nato pa se je skupaj z vojsko začela umikati prek Albanije. Zato se Velimirović leta 1916 ni vrnil domov, ampak se je odpravil v Veliko Britanijo s podobno nalogo; poleg tega mu je tamkajšnja [[Univerza v Cambridgeu]] podelila tudi častni doktorat iz bogoslovja.<ref>doktorat ''[[honoris causa]]''; na angleško govorečem področju ima ta častni naziv ime ''„Doctor of Divinity (DD, doktor božanstva)''; na katoliškem območju se ta naslov glasi že od 16. stoletja dalje ''doktor svetega bogoslovja'' (skrajšano DSB; {{lang-en| Doctor of Sacred Theology}}, okrajšano DST; {{lang-la|Sacrae Theologiae Doctor}}, okrajšano STD)</ref><ref name="bank">[https://books.google.com/books?id=SHl7CwAAQBAJ&dq=Nikolaj+Velimirovi%C4%87&pg=PA267 Bank, Jan and Gevers, Lieve. ''Churches and Religion in the Second World War''], Bloomsbury Publishing, 2016, {{ISBN|9781472504807}}, p. 267</ref> Imel je vrsto predavanj v [[Cerkev sv. Marjete, Westminster|Cerkvi sv. Marjete v Westminstru]] in pridig v [[Stolnica sv. Pavla, London|Stolnici sv. Pavla]]. S tem je postal prvi vzhodni pravoslavni kristjan, ki je tu pridigal.<ref>{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=XLVIII|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref> == Škof == === Dejavnost med vojnama === [[File:Николай_(Велимирович).jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot škof]]</center> [[File:Evêque yougoslave Nicolaï (Pacific) - btv1b531871787.jpg|thumb|180px|left|<center>Vladika Nikolaj — "Novi Zlatousti" — avgusta 1927]] [[File:Kambana,_podarok_od_Pupin.jpg|thumb|200px|<center>Vlečenje zvonov, dar [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid|Cerkev sv. Klementa v Ohridu]] ([[1924]])]]</center> [[File:Vladika Nikolaj Velimirović crop.jpg|thumb|200px|<center>Škof [[Nikolaj Velimirović]] v [[Ohrid]]u v spremstvu [[Kneginja Ljubica|Kneginje Ljubice]] leta [[1928]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović Jeruzalem-1930.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Škof]] [[Nikolaj Velimirović]] med skupino [[romar]]jev v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] ([[Jeruzalem]] [[1930]])]]</center> Leta 1919 je bil duhovnik in arhimandrit Nikolaj posvečen za [[Škofija Žiča|žičkega škofa]]<ref name=bank/>. V tej škofiji pa ni ostal dolgo, ampak je bil premeščen na novo službo v [[Škofija Ohrid|Ohridski škofiji]] (1920–1931) in nato v novoustanovljeni [[Škofija Ohrid-Bitolj|Ohridsko-bitoljski škofiji]] (1931–1936) v [[Makedonija|Makedoniji]]. Za angleški „[[The Times]]“ je napisal članek, v katerem je predstavil trpljenje srbske duhovščine v prvi svetovni vojni, kar je bilo deloma tudi posledica njihovega političnega delovanja v prid jugoslovanstva; zlasti surovo so se odzivale bolgarske pravoslavne zasedbene oblasti, ki niso prizanašale duhovnikom in so jih veliko pobile, med njimi tudi skopskega nadškofa [[Vićentije Krdžić|Vićentija Kržića]]. Avstrijske oblasti pa so tudi izselile dosti duhovnikov v taborišča, kjer so mnogi »podlegli mrazu in lakoti«, preživeli pa »so po vrnitvi domov postali žrtve jetike in revmatizma«.{{sfn|Velimirovic|1919}} Leta 1920 je tretjič odpotoval v Združene države Amerike z nalogo urediti Srbsko pravoslavno škofijo za področje Severne Amerike.<ref>''The Outlook'' Magazine carried a story about Bishop Nikolaj after visiting the United States in their 23 February 1921 issue (pp.&nbsp;285–86)</ref> Četrtič pa je v Ameriko odpotoval leta 1927.<ref>Living Age, Vol. 335-36, 1928-29</ref> Leta 1935 ga je nemški kancler [[Adolf Hitler]] odlikoval z državno medaljo za njegov prispevek k obnovi nemškega vojaškega pokopališča v [[Bitolj]]u leta 1926.{{sfn|Byford|2005|p=32}} Leta 1936 je končno prevzel svojo prvotno službo žičkega škofa in se smel vrniti v samostan Žiča, ki ga je takoj začel obnavljati. ==== Vpliv na konkordatno krizo ==== Profesor na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogosloviji]] [[Bogdan Lubardić]] je v razvoju Velimirovićeve misli zasledil tri obdobja: predohridsko (1902–1919), ohridsko (1920–1936) in poohridsko obdobje (1936–1956).<ref name="Markovich 2017 143"/> V to tretje obdobje spada tudi zavrelo obdobje [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ki je skoraj razneslo že tako težko obstoječo jugoslovansko centralistično urejeno zvezo različnih narodov, pri katerih pa je prevladovala bolj podobnost v jeziku kot pa v skupni zgodovini, miselnosti ali veri. Med konkordatno krizo je bil Velimirović vodilna osebnost v hujskanju proti sprejetju oziroma ratifikaciji sicer 1935. leta že podpisanega konkordata s strani jugoslovanske skupščine in eden od glavnih organizatorjev protestne tkim. "krvave litije" leta 1937; navidezno je tukaj šlo za pobožno procesijo z molitvami za ozdravljenje hudo bolnega patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]], v resnici pa je šlo za hujskaško politično protivladno demonstracijo, ki naj bi takratno vlado – ki je bila ena najbolj trdnih, vendar ni bila v bistvu sestavljena iz Srbov – če že ne odstranila, pa vsaj oslabila. Propad konkordata je bil pravzaprav poraz enakopravnosti kristjanov in skladnega sožitja različnih narodov, vendar se zdi današnjim velesrbskim nacionalistom tovrstno rušilno Nikolajevo delovanje kot "velika zmaga" nad "črno internacionalo".<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Predsednik takratne vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]] je bil prepričan, da do izgredov ne bi prišlo, če bi ne bil prav v najusodnejšem trenutku zbolel in umrl patriarh; saj po njegovem patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] »ne bi nikoli dovolil, da bi Cerkev zlorabljali za politične manevre dvomljive narave“; patriarh je namreč „vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar, kar bi škodovalo državnim interesom; najmanj pa je z njim bila ogrožena pravoslavna Cerkev.« Ni pa pomislil na bizantinsko dvolično in hinavsko politiko, ki se je udomačila tudi na Balkanu in v vrstah SPC. Večina takratnih pravoslavnih škofov je bila načelno proti vmešavanju Cerkve v dnevno politiko. Najbolj vnet in neskrit zagovornik političnega delovanja pa je bil žički vladika Nikolaj, ki je javno nastopal tako proti ratifikaciji [[konkordat]]a, uspešno hujskal narod v času glasovanja ne le v Beogradu, ampak na vseh področjih večinsko naseljenih s [[Srbi]], podpiral [[ekskomunikacija|izobčenje]] vseh srbsko-pravoslavnih poslancev, ki so glasovali v prid konkordatu in končno celo zahteval [[Milan Stojadinović|Stojadinovićev]] odstop. <ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Protesti nezadovoljstva so se razširili skoraj po vseh večjih mestih s srbsko večino, vendar ta vnema za nekdanje privilegije ni uživala podpore celotne SPC, pa tudi katoliški vrh se je nanjo odzval zelo medlo in zadržano. Oboji so namreč trezno predpostavljali, da glavni pobudnik morebiti temu in drugim uspešno sklenjenim konkordatom pripisuje prevelik pomen. [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je namreč po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno skoraj nerešljivo ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči za Cerkev dokaj ugoden sporazum celo s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]]. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta postali deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"'', čeprav se je z Romunijo dokaj mirno posrečilo doseči sporazum takorekoč skrito od oči javnosti.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. V Jugoslaviji pa je pravi vihar – po mirno podpisanem konkordatu – sledil šele ob njegovi morebitni potrditvi v skupščini. Katoliška Cerkev pa je ravno v Beogradu in diaspori naletela na velike ovire pri svojem delovanju ravno zaradi nerešenih vprašanj in hudih finančnih težav, ki bi jih obljubljena državna podpora osrednjim izobraževalnim ustanovam — za kar je jamčil že srbski konkordat iz 1914, pa tudi novopodpisani jugoslovanski iz 1935 — z malo dobre volje mimogrede lahko rešila. Prav zaradi tovrstnih dolgov, pa tudi hipoteke nad samo nadškofovo beograjsko palačo — je bil prisiljen odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]. Ni držal torej glavni očitek, češ da je RKC tako bogata, da ne potrebuje nobene državne podpore. Čeprav je na splošno šlo le za izenačenje v pravicah Katoliške Cerkve s SPC, pa je Velimirović srbskim poslancem pisal, da konkordat "daje ogromne pravice in privilegije (tuji) mednarodni organizaciji na račun (domače) narodne cerkve svetega Sava".{{sfn|Perica|2002|p=18}} Ni mu bilo zadosti, da je konkordat v skupščini bil sicer izglasovan, vendar ne uresničen. Še naprej je dajal duška sovražnemu govoru zoper Zahod in RKC ter se je — metaje vse resnične in domnevne sovražnike srbskega pravoslavja v isti koš — v pridigi z dne 26. septembra 1937 razvnemal: :"Dol z vsemi protinarodnimi elementi: paraziti in krvosesi, kapitalisti, brezbožniki in komunisti! Srbska narodna zavest se prebuja, ker se upira napadom vseh internacionalistov in tistih, ki gradijo mostove ''za papeža v Rimu in njegovo Cerkev – najstarejšo internacionalo, najstarejši fašizem, najstarejšo diktaturo v Evropi!"''{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref> Vzburjene strasti pa so se vendarle počasi umirjale tudi z bolj umirjenim pristopom [[Varnava Rosić|Varnavovega]] naslednika [[Danilo Dožić|patrijarha Danila]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime; SPC je vodil od 1938 do 1950</ref>, ki je ukazal Nikolaju, naj se umakne v Žički samostan, opusti politiko in se omeji na cerkveno dejavnost. Nedvomno so konkordatno krizo pozorno spremljale in podžigale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na vladika Nikolaja; ali in koliko pa so bile vpletene, pa vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Očitno ostaja usodno dejstvo, da je jugoslovanska vlada z Vatikanom sicer podpisala in tudi izglasovala ter ratificirala konkordat, ki pa se ga prav zaradi konkordatne krize nihče ni upal udejanjiti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref> To pa je bila za Velimirovića vsekakor [[Pirova zmaga]]. Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) in veliki poznavalec [[Balkan|balkanske]] zgodovine pravi o teh zdrahah brez dlake na jeziku: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne Cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." <ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''. Zato nepristranski [[zgodovinar]]ji soglašajo, da je bil tragi-komični spopad okoli konkordata predhodnica poznejših usodnih dogodkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/385170/Krvavi-svetosavski-barjaci-na-ulicama-Beograda|title=Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda|publisher=Politika|date=18. julij 2017|accessdate=28. februar 2018}}</ref> === Med Drugo svetovno vojno === ==== Pripor in zapor ==== [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|200px|thumb|<center>Srbski patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] in škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]] med [[četniki]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]<ref>Na fotografiji iz 1945 v Sloveniji je srbski pravoslavni patriarh Gavrilo, desno od njega škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]], četniški [[vojvoda]] [[Momčilo Đujić]] in nacistični sodelavec [[Dimitrij Ljotić]]. Levo od njega je poveljnik bosanskega četniškega korpusa „Gavrilo Princip“ in general "Srbskih prostovoljcev" [[Miodrag Damjanović]]</ref>.]]</center> Med vojno je večino časa preživel v priporu in zaporu. Hitler si je zapomnil njegovo dejavno in podporno vlogo v [[državni udar|državnem udaru]] dne 27. marca 1941.<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan 1956. godine umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović (Nikola), teolog, književnik i besednik, vladika ohridski i žički, jedna od najumnijih glava Srpske crkve uopšte.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nemška obveščevalna služba je Velimirovića označila kot izrazitega anglofila, čeprav je bil blizu Ljotiću, ki je vodil [[Jugoslovansko nacionalno gibanje Zbor|Jugoslovansko nacionalistično gibanje "Zbor"]].{{sfn|Odić|Komarica|1977|p=188}} Ko so leta 1941 med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] nemške in sosednje sile zasedle Kraljevino Jugoslavijo, so nacisti priprli škofa Nikolaja v samostanu Žiča, da ne bi sodeloval v odporu; potem je bil priprt v [[Samostan Ljubostinja|Samostanu Ljubostinji]]. V začetku decembra 1942 pa so Nikolaja skupaj z nečakom Jovanom in hieromonahom Vasilijem iz Ljubostinje odpeljali v v samostan [[Vojlovica]] blizu [[Pančevo|Pančeva]]; kmalu se jim je pridružil še patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> 15. septembra 1944 pa so Nemci oba poslali v koncentracijsko taborišče [[Dachau]], kjer je bilo takrat zaprtih mnogo katoliških, protestantovskih in pravoslavnih duhovnikov. Onadva sta bila zaprta kot častna zapornika (Ehrenhäftlinge) v tako imenovanem Častnem bunkerju (Ehrenbunker), ločenem od območja delovnega taborišča, skupaj z visokimi častniki in drugimi pomembnimi zaporniki, katerih odvzem svobode je neposredno odredil Hitler. Na ta način jima ni bilo treba stradati kot drugim zapornikom, saj sta imela prost dostop do častniške kantine.<ref>Leisner, Karl. ''Priesterweihe und Primiz im KZ Dachau'', pg. 183, LIT Verlag Berlin-Hamburg-Münster, 2004; {{ISBN|3825872777|9783825872779}}</ref> ==== V Sloveniji ==== [[File:Vladika Nikolaj kod dobrovoljaca u Ilirskoj Bistrici.png|200px|thumb|<center>Velimirovič pri "srbskih prostovoljcih" — [[četniki|četnikih]] — v [[Slovenija|slovenski]] [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] ([[1945]])]]</center> Avgusta 1943 je nemški general [[Hermann Neubacher]] postal posebni odposlanec nemškega zunanjega ministrstva za jugovzhodno Evropo. Decembra 1944 so Nemci v okviru Neubacherjeve poravnave z [[Milan Nedić|Milanom Nedićem]] in [[Dimitrij Ljotić|Dimitrijem Ljotićem]] izpustili Velimirovića in Dožića, ki sta bila premeščena iz Dachaua v Slovenijo, saj so nacisti poskušali izkoristiti njun ugled med Srbi, da bi pridobili podporo zoper prodirajoče [[zavezniki v drugi svetovni vojni|zaveznike]] in zoper širjenje [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunizma]].{{sfn|Byford|2005|p=35}} V nasprotju z govoricami o mučenju in zapostavljanju med bivanjem v taborišču je patriarh Dožić sam pričal, da so z njim in Velimirovićem ravnali glede na posebne razmere v redu.<ref>Glasnik Pravoslavne Crkve, July 1946, pp 66-67. Also in Dožić G., Memoari patrijarha srpskog Gavrila (Beograd: Sfairos 1990), entries for December 1944.</ref> Med bivanjem v slovenski [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] je Velimirović blagoslovil prostovoljce Dimitrija Ljotića in drugih nacističnih sodelavcev in antikomunistov; vse te svoje resnične ali namišljene politične nasprotnike je nova jugoslovanska oblast pozneje razglasila in obsodila kot vojne zločince. Ne glede na njihovo osebno vlogo med vojno jih je večino zadela usoda surovih [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Zunajsodnih povojnih pobojev na Slovenskem]]. Nikolaj si je v slutnji bližajočega se pogroma zadal poleg moralne in duhovne podpore tem protikomunističnim gibanjem izpolnitev od Nemcev naročene naloge, da bi vsa ta različna gibanja — vključno s [[Slovensko domobranstvo|Slovenskimi domobranci]] — med seboj povezal; obenem pa si je prizadeval najti stik z bližajočimi se [[Zavezniki v drugi svetovni vojni|Zavezniki]]{{sfn|Byford|2005|pp=35-36}} Nekateri viri sicer omenjajo, da se je Nikolaj proti koncu vojne skupaj s patriarhom Gavrilom Dožićem znašel v koncentracijskem taborišču Dachau v Nemčiji in dodajajo, da sta bila edina tam zaprta tako visoka cerkvena dostojanstvenika v Evropi. Bivanja v Sloveniji pa sploh ne omenjajo saj dodajajo, da sta v taborišču ostala vse do konca vojne in da so ju osvobodili Zavezniki in sicer 36. ameriška divizija 8. maja 1945.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=25}}</ref> Vsi viri pa se strinjajo v poročanju, da se je patriarh vrnil v državo in prevzel dolžnosti poglavarja srbske cerkve, Nikolaj pa se z novo oblastjo ni strinjal in se ni hotel vrniti v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so prevzeli oblast [[komunisti]], ki so ga imeli na piki kot nasprotnika nove ureditve. Nekaj časa se je nato potikal po Evropi in Angliji, dokler ni prispel v ZDA, kjer je tudi umrl.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> == Begunstvo, smrt in spomin == === Begunstvo in zadnja leta življenja === Po vojni se ni nikoli več vrnil v [[komunizem|komunistično]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]; po nekaj časa preživetem v Evropi se je leta 1946 končno izselil kot begunec v [[Združene države Amerike]]. Tam je kljub zdravstvenim težavam s [[srce]]m nadaljeval svoje dušnopastirsko delo. Že za življenja so ga živopisci uvrstili med ikone in freske „Vsi ameriški svetniki“.(''All American Saints'').<ref>{{cite web|url=http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|title=Conciliar Press - All American Saints - 8 x 10 Icon|access-date=30 June 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716110848/http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|archive-date=16 July 2011 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.flickr.com/photos/a_whistling_train/3480689583/in/set-72057594132248985|title=All Saints of North America &#124; Flickr - Photo Sharing! |publisher=Flickr|date=27 April 2009|access-date=17 July 2016}}</ref> Poučeval je na več vzhodnopravoslavnih semeniščih, kot so semenišče sv. Save (Libertyville, Illinois), pravoslavno teološko semenišče in samostan sv. Tihona (South Canaan, Pensilvanija) in pravoslavno teološko semenišče sv. Vladimirja (v Crestwoodu, New York). Njegove spise in knjige je jugoslovanska komunistična vlada leta 1947 prepovedala in ga razglasila za sovražnika št. 1.<ref>{{Cite book|last=Randelić|first=Zdenko|title=Hrvatska u Jugoslaviji 1945. – 1991: od zajedništva do razlaza.|publisher=Školska knjiga|year=2006|isbn=953-0-60816-0|id={{isbnt| 978-953-0-60816-0}}|location=Zagreb|pages=156–157}}</ref> === Smrt in pogreb === {{multiple image | align = right | image1 = Gravesite of Saint Nikolaj Velimirović in 1993.jpg | width1 = 170 | alt1 = | caption1 = <center>Velimirovičev prvotni grob v Libertyvillu 1993</center> | image2 = Trešnjevica, Crkva Svetog Nikolaja Žičkog 02.jpg | width2 = 161 | alt2 = | caption2 = <center>Sveti Nikolaj Žički — Trešnjevka</center> | image3 = Saint Sava Monastery Cemetery Libertyville Nikolaj Velimirović-2368.jpg | width3 = 161 | alt3 = | caption3 = <center>Njegov grob v Ameriki na istem mestu 2020</center> | footer = <center>Najprej je bil vladika Nikolaj pokopan na ameriškem pokopališču v Libertyvillu. Nato so njegove ostanke po njegovi želji prenesli v rodni Lelić in jih 1991 pokopali v Čelijskem samostanu.</center> }} Velimirović je umrl 18. marca 1956 v ruskem pravoslavnem teološkem semenišču sv. Tihona v občini South Canaan v okrožju Wayne v Pensilvaniji. Po uradni verziji so ga našli mrtvega zjutraj z molitvenikom v roki in naslonjenega na vznožje njegove postelje, ko se je priravljal za bogoslužje, ki bi ga moral voditi tega jutra — in naj bi umrl naravne smrti. Po drugi verziji pa je umrl nasilne smrti in sicer naj bi bil zastrupljen že nekaj ur preden so ga zjutraj našli; vladika so domači našli ležečega na tleh ob postelji s peno na ustih. Zvečer ga je baje obiskal neki menih, s katerim sta se nato dolgo pogovarjala, in mu je celo prinesel kavo, ki pa je Nikolaj iz zdravstvenih razlogov že dalj časa ni pil. Ta menih je nato neznano kam izginil obenem z vladikovim kovčkom. Zgodaj zjutraj se je za njegovo zdravje zanimal vladika Dionizij; to je bilo dokaj nenavadno, saj tega dotlej ni delal. Nato je prišel on sam s skupino Srbov, ki so temeljito premetali njegovo sobo ter odnesli veliko stvari. Ti viri navajajo še druge nenavadne okoliščine in sumijo za umor celo Dionizija. Teh govoric pa uradno niso nikdar potrdili.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/232914/sumnjiva-smrt-vladike-nikolaja-velimirovica|title= Sumnjiva smrt Vladike Nikolaja: Ujutru nađen u vešu pored kreveta, dok mu je iz usta izlazila pena, a noć pre toga...|publisher=stil.kurir.rs|author=Vanja Milenković|place=Beograd|language=sr|date=18. marec 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Drugo podobno izročilo pa pravi: :»Vemo, da je pred tragedijo škofa obiskal moški, oblečen v mantijo (talar). Pogovarjala sta se dolgo, pozno v noč. Zjutraj nihče ni videl skrivnostnega obiskovalca, niti kovčka, ki je pripadal škofu Nikolaju.« Poleg tega so krožile govorice, da je škof v svojem življenju preživel šest poskusov umora, in da je bil po mnenju njegovih smrtnih sovražnikov sedmi uspešen. Srbski pravoslavni duhovnik [[Velibor Džomić]] pa zanika možnost zastrupitve, češ da je vladika zagotovo umrl naravne smrti, saj je bil težek srčni bolnik.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/razonoda/zanimljivosti/224878/uoci-tragedije-vladiku-je-posetio-covek-obucen-u-mantiju-da-li-je-nikolaj-velimirovic-zaista-otrovan/vest.html|title="UOČI TRAGEDIJE VLADIKU JE POSETIO ČOVEK, OBUČEN U MANTIJU..." Da li je Nikolaj Velimirović zaista OTROVAN?|publisher=alo.rs|author=Aleksandar Vulić|place=Beograd|language=sr|date=3. maj 2025|accessdate=22. februar 2026}}</ref> Dodati pa moramo, da obdukcije niso dovolili niti sorodniki niti cerkveno osebje in tako je skrivnost odnesel s sabo v grob. Ne smemo pa spregledati dejstva, da je bil vladika Nikolaj vseskozi neprikrit antikomunist. Njegovo truplo so pokopali v bližini groba pesnika [[Jovan Dučić|Jovana Dučića]] v samostanu sv. Sava v Libertyvillu v Illinoisu. Iz ruskega samostana sv. Tihona so ga najprej prenesli v srbski samostan sv. Sava in ga 27. marca pokopali blizu cerkvenega oltarja na južni strani; pogrebu je navzočilo veliko število vernikov iz vse Amerike, največ pravoslavnih Srbov. Tudi v domovini so se ga na več krajih spomnili z zvonenjem in zadušnicami, kljub temu, da so ga Titovi komunisti imeli v želodcu in da je vse moralo potekati čimbolj neopazno.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> === Svetništvo === [[File:Nikolaj i Jovan Velimirovic.png|200px|thumb|<center>[[Jovan Velimirović]] (1912-1989) s svojim stricem [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]] pred letom 1941.]]</center> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je vedno bolj začelo širiti češčenje škofa Nikolaja, ki je pod komunizmom veljal za sovrađnika št. 1. To se je okrepilo zlasti potem, ko je njegov nečak [[Jovan Velimirović]] (1912-1989) prišel na čelo Šabaško-valjevske škofije. Leta 1987 je skupaj z metropolitom Amfilohijem Radovićem škofa Nikolaja preprosto razglasil za svetnika. Na zasedanje Svetega škofovskega zbora SPC, ki ga je vodil novoizvoljeni patriarh Pavel, so poslali tozadevno prošnjo, ki pa jo je on gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja – med drugim je kadil [[cigarete]].<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Po padcu komunizma pa ni bilo več ovir in so njegove posmrtne ostanke prenesli iz Amerike ter jih 12. maja 1991 ponovno pokopali v njegovem domačem kraju Leliću pri Valjevem, poleg staršev in nečaka, škofa Jovana Velimirovića, ki je bil tesno vpleten v usodne dogodke, ko je bil izveden Državni udar 27. marca 1941 v [[Beograd]]u, kar so naslednji dogodki označili kot smrtno obsodbo za obstoj Stare Jugoslavije. Njegovi nasprotniki nasprotujejo njegovemu svetništvu, češ da antisemitizem, občudovanje in hvaljenje [[nacizem|nacizma]] ne more biti v skladu z [[evangelij|evangeljskim]] naročilom enakopravnosti, svobodljubnosti in miroljubnosti; nasprotuje pa tudi splošnim [[človekove pravice|človekovim pravicam]]. Temu nasprotovanju lahko pripišemo tudi ta neljub dogodek, ko je med prenosom Nikolajevih posmrtnih ostankov leta 1991 [[Danica Drašković]] — žena znanega srbskega politika [[Vuk Drašković|Vuka]] — po burnem prepiru razbila steklenico ob glavo sogovornika.<ref name=":1" /> <ref>Skrozza, Tamara (15 April 2009). "Visoke štikle i kratak fitilj" [High heels and a short wick]. Vreme (in Serbian). Retrieved 22 September 2023.</ref> 19. maja 2003 ({{OldStyleDate|19. maj|2003|6. maj}}) je Sveti škofovski zbor [[SPC]] razglasil ohridskega in žičkega škofa Nikolaja Velimirovića za [[svetnik]]a in določil, da se ga uvrsti v koledar [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]] svetnikov. Bogoslužje v njegovo čast je potekalo v beograjski cerkvi sv. Sava 24. maja istega leta. Ta razglasitev je le še bolj podelila že tako razklano srbsko javnost. Za tiste, ki se strinjajo z njegovo kanonizacijo, je to le potrditev njegove svetosti in vrednosti ter želje samih vernikov, zlasti bogomoljcev. Za nasprotnike pa je to še en "politični" škandal in podpora nekaterim velesrbskim nacionalističnim gibanjem, ki s pravim krščanstvom nimajo veliko skupnega.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Njegov god je na njegov smrtni dan po gregorijanskem koledarju 18. marca ({{OldStyleDate|18. marec|2003|5. marecj}}).<ref name="ROCOR" /><ref name="crkveni" /><ref name="OCA" /> Nekateri pa slavijo njegov praznik tudi na dan njegove kanonizacije, tj. po gregorijanskem koledarju 19. maja.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> === Zanimivosti === ==== Srečanje s Teslom ==== Nikolaj Velimirović in Nikola Tesla sta se spoznala leta 1916 v New Yorku prek Teslovega prijatelja, profesorja [[Paja Radosavljević|Paja Radosavljevića]]. Takrat je bil Nikolaj v političnem poslanstvu v vlogi združitelja Srbov v Ameriki, da bi podprli Kraljevino Srbijo, ki je bila v vojni z [[Avstro-Ogrsko cesarstvo|Avstroogrskim cesarstvom]]. V tej smeri je hotel vplivati tudi na [[Mihajlo Pupin|Pupina]] in Tesla a brezuspešno. Zaradi napetih odnosov med Teslom in Pupinom ter Radosavljevićevega sovražnega odnosa do Pupina je izostala skupna izjava. Velimirović je pozneje pisal Radosavljeviću, da obžaluje, da je sploh poskušal Tesla vmešati v dnevno politiko in da bi bilo greh, če bi takega vedeža odvrnili od njegovega raziskovalnega dela. Ohranila se je zgodba o pogovoru med Teslom in Velimirovićem o podobnosti elektrike in Božje moči, ki sta obe nevidni človeškemu očesu.<ref>{{Cite book|last=Петровић|first=Срећко|authorlink=|title=Православље, бр.1304 од 15. јула, Реч-две са… Презвитер др Оливер Суботић аутор књиге "Тесла: Духовни лик"|year=2021|url=|publisher=СПЦ|pages=35|location=Београд|isbn=}}</ref> Med svojimi ameriškimi obiski se je tako Nikolaj spoprijateljil s tem izumiteljem, rojakom in soimenjakom [[Nikola Tesla|Nikolom Teslom]], o čigar vernosti bi se pa dalo razpravljati; priznal je, da vsak večer moli, vendar čisto na svoj način. Nekoč ga je Tesla povabil v svoj laboratorij, v katerem je brnelo kakih tisoč koles. Na vprašanje, kakšna sila jih poganja, je dobil odgovor, da je to električni tok. Sledilo je novo vprašanje:<br> „Ali bo tvoja znanost odkrila način, kako to električno silo videti s prostim očesom?“ Na nikalen odgovor je sklenil jeromonah:<br> „Zakaj torej ljudje hočejo Boga videti, da bi vanj verovali? Moč obstaja tudi tedaj, kadar je ni mogoče videti.“<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Zanimljiva anegdota izneđu Nikole Tesle i vladike Nikolaja Velimirović. Samo on je mogao da ubedi Nikolu Teslu da Bog postoji: Razgovor dva imenjaka i dan danas se prepričava|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=12. september 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ==== Mleko za pijanca ==== Ruskega duhovnika, ki se je opijanjal, ni odstranil, saj je tudi sam cenil »župsko crno« (črnino); v njej je iskal tolažbo in celo navdih pred svojimi pridigami, ki so jih ljudje poslušali z odprtimi usti. Kmete, ki so prišli tožit nekega pijanega popa, pa je kmalu odpravil z "resnim" spraševanjem: Kaj najraje pije, kdo mu to daje in ali so mu poskušali ponuditi mleka. ==== Marijina prikazovanja ==== Pokvarjenega in neumnega meniha Jova iz samostana pri Ovčarju, ki je tvezil, da se mu je v sanjah prikazala Bogorodica in mu naročila, naj škofa prosi za boljši samostan, je hitro prestregel: »Čudna stvar, oče Jova; tudi meni se je prikazala Devica in mi strogo naročila, da ne smem verjeti očetu Jovu, ko pride prosit kaj v njenem imenu.« ==== Kateri Jožef? ==== Na zborovanjih vernikov je stal sredi množice, in potrpežljivo poslušal sanjska pripovedovanja bradatih kmetov in pobožnih kmetic. To je duhovnika in kateheta Sava Bankovića tako zgrozilo, da je živčno prosil Nikolajevega sošolca, metropolita Josifa iz Užic, naj posreduje, da se mu ti bogomoljci ne bodo lagali, na kar ga je Josif pomiril: "Nikar se ne boj, oče Savo! Ne lažejo se oni Nikolaju, ampak se on laže njim!" Isti metropolit Josif je takoj po osvoboditvi moral nadomeščati odsotnega patriarha Gavrila in medtem izdal poslanico, ki se novi oblasti ni ravno dopadla. Zato je Titova »omladina« pridrvela pred patriarhijo in vpila: "Dole Josif!" ("Proč z Jožefom!") Starec pa se ni pustil zmesti, ampak je z balkona prosil mlade za besedo: „Nikar tako, otroci! Ne napadajte tega svetega imena. Navsezadnje, ime katerega Jožefa vpijete? [[Josif Stalin|Josifa Visarionoviča Stalina]], [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] ali mene?“ Spogledovali so se med seboj in v tišini drug za drugim odhajali. ==== Zmanjkalo je toka ==== Med enim od Nikolajevih predavanj v Ameriki po Drugi svetovni vojni je nenadoma ugasnila luč in občinstvo je začelo protestirati. Ko se je dvorana po desetih minutah spet razsvetlila, je nadaljeval »Zviti Valjevec«: „Bratje in sestre, Američani! Težko vam je bilo deset minut ostati v temi; lahko si predstavljate, kako je z mojim ljudstvom, ki že deset let tarna v bedi in v temi! Zdaj razumete, zakaj vas prosim, da nam priskočite na pomoč.“ Nekateri sumijo, da je škof namerno povzročil ugasnitev luči – da bi se hkrati norčeval iz sodobne tehnologije in ameriške politike, pa tudi spodbudil dobrosrčnost, ki se je pokazala v pošiljanju povojnih paketov v domovino. ==== Kdo bo zmagal? ==== Med vojno je bil priprt skupaj s patriarhom in škofi v vojvodinskem samostanu Vojlovici. Nemci so jim postavili vprašanje – vedoč da so znani po tem, da se ne ukvarjajo le z verskimi, ampak tudi s političnimi vprašanji – naj povedo, kdo bo v tej vojni zmagal. Vsi so sklonili glave, češ da ne razumejo nemško. Nikolaj pa: »V tej vojni bo zmagala sila, ki bo prijateljska do srbskega ljudstva. Naše ljudstvo je maloštevilno, a veliko po svoji zgodovini in po svoji moralni moči. Poskusite, gospodje, biti dobri do tega ljudstva, da vam bo naklonjeno, pa boste zmagali.«<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Avto je vžgal ==== Okoli samostana [[Ljubostinja|Ljubostinje]] prehaja s kolena na koleno o škofu Nikolaju iz časov Druge svetovne vojne naslednje izročilo: "Nekoč so Nemci ob zori prišli, da bi škofa odpeljali na zaslišanje v [[Kruševac]]. Džip pa, s katerim so se pripeljli, ni hotel vžgati. Trudili so se in jezili, vendar so po nekaj neuspelih poskusih prenehali. Ko je videl, da so nemočni, je škof prebral molitev in džip blagoslovil. Nato je dal znak, da lahko znova poskušajo – in džip je vžgal." <ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> ==== "Ne bova se več videla" ==== Škof [[Atanasij Jevtić]] je na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] 2020 o škofu Nikolaju povedal tale dogodek, ki ga on smatra za čudež: Njegov nečak Tiosav je odpadel od vere in se pridružil komunistom, in ko so Nikolaja odpeljali v Dachau, mu je rekel: "Ne bova se več videla." Nečak se je pozneje predomislil, se zavedel svojih korenin in se spreobrnil; kot sorodnik je lahko zahteval, da se naj Nikolajevo telo vrne v domovino. Tiosav se je na vse kriplje trudil, da bi mu pripravil v Leliću kar se da slovesen sprejem. Tudi patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] je prišel na sprejem. Tiosav pa, ki je delal vso noč, je šel spat ob petih zjutraj, da bi se malo spočil. In se ni več zbudil, zato ni videl Nikolaja – njegovih relikvij. Tako so se uresničile Nikolajeve besede: »Ne bova se več videla.«<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović – „oči koje su Boga gledale“|publisher=politicki.rs|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Beseda izgovorena 03. maja 2020. u Manastiru Tvrdoš. Izvor: Žički blagovesnik, oktobar-decembar, 2020</ref> == Ocena == === Literarna kritika === [[File:Manastir_Lelić,_Valjevo,_001.jpg|thumb|200px|<center>[[Samostan]] [[Lelić]] je ustanovil [[Nikolaj Velimirović]]<ref>{{Cite web |date=2019-05-03 |title=Lelić, zadužbina svetog Nikolaja Žičkog |url=https://p-portal.net/lelic-zaduzbina-svetog-nikolaja-zickog |access-date=2024-07-31 |website=P-portal |language=hr}}</ref>]]</center> Škof [[Amfilohij Radović]] — ki se je šolal na katoliških rimskih vseučiliščih in mu ni mogoče očitati protikatoliške usmerjenosti podobne Nikolajevi — priznava uspeh Velimiroviću in ga pripisuje njegovi visoki izobrazbi, sposobnosti dobrega pisanja in poznavanja evropske kulture.<ref>Radović, A. "Bogočovječanski etos Valdike Nikolaja" in Jevtić, A., ''Sveti Vladika Nikolaj Ohridski i Žicki'' (Kraljevo, Žiča 2003)</ref> Literarni kritik [[Milan Bogdanović]] pa trdi, da vse, kar je Velimirović napisal po svojih ohridskih letih, ni bilo nič drugega kot objava vzhodnopravoslavnega kanona in dogme. Bogdanović ga ima za [[konservatizem|konservativca]], ki je enostransko poveličeval pravoslavno Cerkev in njene obrede kot tudi ustanovo.<ref>Bogdanovic, M, ''Knjizevene Kritike I'' (Beograd 1931), p. 78.</ref> Drugi pravijo, da je v pravoslavno misel vnesel bore malo novosti.<ref>Djordjevic, M, "Povratak propovednika", Republika No. 143-144, July 1996.</ref> To opravičujejo z njegovo dogmatično in pravniško usmerjenostjo v duhu svetega [[Janez Damaščan|Janeza Damaščanskega]], ki pravi: "Zato ne učim o tem ničesar, kar je moje. Na kratko izražam misli in besede, ki so jih prenesli bogaboječi in modri možje."<ref>{{cite web|url=http://www.saintnicodemos.org/articles/loveintruth.php |title=Saint Nicodemos Publications |website=Saintnicodemos.org |access-date=30 March 2016}}</ref> Malo tega prvotnega splošnokrščanskega duha pa vsebuje knjiga, ki jo je napisal v ječi pod naslovom "Skozi zaporniško okno"<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>. V njej se zdi, da je on sam pod vplivom iste [[ateizem|brezbožno]]-[[liberalizem|svobodomiselne]] in [[nacionalizem|nacionalistične]] miselnosti, ki jo enostransko očita "Zahodu", protestantizmu in Katoliški Cerkvi na čelu s [[papež Pij IX.|papežem Pijem IX.]]<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28.60.71}}</ref>, da bi bolj povzdignil vrednost pravoslavja. Tu ni nobenega prizanašanja ne vladarjem, ne filozofom in ne papežem; na neki način je ta izrazito sovražni govor manipulacija z občinstvom, ki že itak poseduje predsodke proti Zahodu, katoliški Cerkvi in papežu. Vladika ima v želodcu poimensko zlasti Napoleona, Nietzscheja in Pija IX., o katerih pravi dobesedno, da so vsi trije antikristi: {| |- ! Car antihrist, Papa natihrist, Evropski filosofi antihristi<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28}}</ref> ! Cesar antikrist, Papež antikrist, Evropski filozofi antikristi |- | <blockquote> Car antihrist predstavlja početak devetnaestog veka. Papa antihrist predstavlja sredinu devetnaestog veka. Evropski filosofi antihristi (iz ludnice) predstavljaju kraj devetnaestoga veka. Bonaparta, Pijus, Niče. Tri kobna imena, trojice najtežih bolesnika, nasleđene bolesti. </blockquote> | <blockquote> Cesar [[antikrist]] predstavlja začetek devetnajstega stoletja. Papež antikrist predstavlja sredino devetnajstega stoletja. Evropski antikristi – filozofi iz norišnice – predstavljajo konec devetnajstega stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Bonaparte]], [[papež Pij IX.|Pij]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]]. Tri usodna imena, trije najhujši bolniki s podedovanimi boleznimi. </blockquote> |} Leta 1960 je patriarh Srbske pravoslavne cerkve [[German Đorić|German]] (1899–1991) podprl odločitev [[sveti sinod|sinoda]] [[SPC]] o ponatisu Velimirovićevega ''„Ohridskega prologa“'' iz leta 1928. Ne čudi, da sta dve tiskarni naročilo zavrnili, saj je bilo takrat zelo ovirano izdajanje kakršnekoli verske vsebine: Ta knjiga pa je bila lahko objavljena šele po pregledu celotnega besedila, odstranitvi spornih odlomkov ter tudi Velimirovićevega imena, naslov pa je bil spremenjen v ''Žitije svetih („Življenja svetnikov“)''.<ref>{{navedi knjigo|author= Klaus Buchenau |title= Orthodoxie und Katholizismus in Jugoslawien 1945–1991. Ein serbisch-kroatischer Vergleich. Band 40 von Balkanologische Veröffentlichungen Osteuropa-Institut der Freien Universität Berlin|publisher= Otto Harrassowitz Verlag|ISBN=978-3-447-04847-7|place=Berlin|year=2004|page=261}}</ref>. === Antisemitizem === [[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|200px|<center>[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Velimiroviča]] in [[Justin Popović|Justina Popoviča]] v [[samostan]]u [[Vavedenje]] na [[Beograd|beograjskem]] [[Senjak]]u]]</center> Pri svetem Nikolaju bode najbolj v oči nekrščanski, krivični in žaljivi [[antisemitizem]], ki preveva zlasti celotno delo "Skozi jetniško okno". Tam se vrstijo očitki Judom, da so obsodili in ubili Kristusa "obsedeni od smrdljivega Satanovega duha", in da so se "izkazali za hujše nasprotnike Boga kot pogan Pilat", kajti "tako jih uči njihov oče [[demon|hudič]]", ki "jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]]."{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> [[Zgodovinar]]ji se strinjajo v ugotovitvi, da ne samo ta, ampak celo več Velimirovićevih zapisov in javnih govorov vsebuje izrazito [[sovražni govor]], usmerjen proti Judom.<ref>{{cite news|title=Antisemitism and Jewish Identity in Serbia|publisher=Hebrew University of Jerusalem|year=1997|author=Sekelj, L.|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism}}, acta no. 12</ref><ref>{{cite journal|year=2004|title=From ''traitor'' to ''saint'' in public memory: the case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović´|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism|publisher=The Hebrew University of Jerusalem|author=Byford, J.}}, acta no. 22</ref><ref>{{cite news|url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=341695|title=Sporno slovo u crkvenom kalendaru|date=29 May 2003|newspaper=[[Vreme]] No. 647|author=Kostic, S.}}</ref> #Omeniti velja, da prvi pisni zapis o Velimirovićevem antisemitizmu sega več kot desetletje pred začetkom druge svetovne vojne, v »Zgodbo o volku in jagnjetu«, ki jo je pridigal leta 1927 v ZDA. V povzetku socialni psiholog [[Jovan Byford]] (*1973) opaža, da je v tej zgodbi Velimirović „judovske voditelje v Jeruzalemu« v času križanja označil za »volkove«, katerih krvoželjnost do Božjega jagnjeta je podžigal njihov »bogosovražni nacionalizem«“.{{sfn|Byford|2008|p=43}} To lahko kaže na namen, da je Velimirović uporabil to zgodbo kot »potrditev« svojih protijudovskih stališč v spodbudo svojim privržencem, ki jo v tem smislu še danes tako razlagajo, kot na primer vodja „Obraza“ [[Mladen Obradović]] ki pa v obrambo pravi, da Velimirovićeve besede le odmevajo tisto, kar je bilo zapisano že v zgodnjih krščanskih besedilih, kjer sam Jezus pravi farizejem, da so "gadja zalega"<ref>Mt 12,34</ref> ali da „je njihov oče hudič“<ref>Jn 8,44</ref>.{{sfn|Byford|2008|p=175}} #V govoru, ki ga je leta 1936 imel v samostanu Žiča, je Velimirović pred uglednim občinstvom, v katerem je bil tudi jugoslovanski premier [[Milan Stojadinović]], spregovoril o judovstvu kot grožnji krščanstvu. Velimirović je v tem govoru obtožil Jude [[teorija zarote|teorije zarote]], češ da vodijo tajno, usklajeno prizadevanje proti krščanstvu in "veri v pravega Boga".{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} # Poleg tega Byford prepoznava antisemitizem v Velimirovićevih „Indijskih pismih“, v katerih lik Judinje upodablja Satana. Omeniti velja, da je ta primer spet povezan z teorijo zarote, saj Velimirović opisuje žensko kot zagovornico "vseh destruktivnih in tajnih združenj, ki kujejo zaroto proti krščanstvu, veri in državi."{{sfn|Byford|2008|p=45}} #V zadnjih letih druge svetovne vojne v že omenjeni knjigi »Кроз тамнички прозор/Kroz tamnički prozor«<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|publisher=Глас Цркве/Glas Crkve|author=Nikolaj Velimirović|place=Valjevo|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>pravi, da ponovimo: da so Judje, »ki jih je zadušil smrdljivi duh Satana«, obsodili in ubili Kristusa. Nadalje piše, da so se »Judje izkazali za hujše nasprotnike Boga kot poganski Pilat«, kajti »tako jih uči njihov oče hudič«, ki »jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus |Jezusu Kristusu]]«.{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> Poleg že omenjenih hudodelstev pa Velimirović „Žide“ „krivi“ prav za vsakršno zlo skozi zgodovino: Hudič je Jude naučil ne le, kako se postaviti po robu Kristusu, ampak „jih je skozi stoletja učil, kako se boriti proti Kristusovim sinovom – [[kristjani|kristjanom]]“.{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} Evropa ne ve za ničesar drugega kot za tisto, kar ji Judje postrežejo kot znanje. Ne verjame ničemur drugemu kot tistemu, kar ji Judje ukažejo verjeti. Ne pozna vrednosti ničesar, dokler Judje ne vsilijo svoje lastne mere vrednot; vse sodobne ideje, vključno z demokracijo, stavkami, socializmom, ateizmom, versko strpnostjo, pacifizmom, globalno revolucijo, kapitalizmom in komunizmom, so izumi Judov oziroma njihovega očeta, hudiča.{{sfn|Byford|2008|p=45}}<ref>{{cite book|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=83}}</ref> === Nacionalizem === Bolj kot Judje, protestantizem ali papeštvo sta ne le pravoslavju, ampak tako krščanstvu kot veri nasploh škodovala [[marksizem]] s svojim bojevitim [[ateizem|ateizmom]], kakor tudi [[nacizem]] s svojim surovim [[rasizem|rasizmom]]. Nenavadno je res, da se škof Nikolaj ni obrnil proti preganjalcem, ampak zoper neusmiljeno preganjane in v [[holokavst]]u surovo morjene nedolžne jude v sodobni knjižici "Skozi jetniško okno". Menijo, da je pravi anahronizem obračunavanje z žrtvami ravno v času njihovega najhujšega preganjanja in iztrebljanja. Zaradi njegovih pohval Hitlerju ga imajo nekateri celo za ljubitelja "velikega nemškega voditelja" in njegovega nacizma, čeprav je bil nekaj časa tudi sam preganjan in zaprt.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Veliko večji vpliv kot "Židje" pa je res imela na sodobno miselnost okultistka [[Helena Blavatska]], katere zmešane ideje o "korenskih rasah" in o "teoriji spolov" še danes burijo duhove. Med svojimi raznorodnimi predniki pa ni imela Judov, ampak pravoslavne [[Rusi|Ruse]] in protestantske [[Nemci|Nemce]]. Čudi, da njenega delovanja Velimirović nikjer ne omenja, čeprav je se je med študijem poglabljal tudi v indijsko miselnost in mu ni moglo ostati neopazno, da je delovala načrtno zoper krščanstvo pod vplivom [[čarovništvo|čarovništva]] in [[demon|hudiča]], kar soustanoviteljica [[teozofija|teozofije]] odkrito sama priznava; to potrjuje tudi njen okultni časopis z izzivalnim naslovom "Lucifer".<ref>{{Cite web |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> Pod pretvezo o starodavni in vesoljni "skrivni vedi", katero bi bilo treba ponovno oživiti, se je dvignila zlasti zoper krščanstvo, tudi pravoslavno.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} Te nauke naj bi ji prenašali izmišljeni „vedeži“ ali „mojstri“, ki so živeli v različnih delih sveta; zaradi plagijatov, laži in goljufij je morala celo pobegniti iz [[Indija|Indije]], kamor se ni več vračala. Različni avtorji, vključno z [[William Emmette Coleman|Williamom Emmette Colemanom]]<ref>William Emmette Coleman (1843-1909) je postal spiritist (po lastnih besedah nekrščanski) z devetnajstimi leti, nato pa knjižničar, uradnik in pisatelj, ki je izjemno ostro kritiziral Blavatskine izmišljotine, plagijate in goljufije.</ref> in drugimi, dvomijo o pristnosti njenih spisov in navajali dokaze, da jih je prepisovala iz starejših čarovniških virov{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}}{{sfnm|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Sedgwick|2004|p=[https://books.google.com/books?id=GcUFmQ-NF_0C&pg=PA44 44]}}<ref>[[William Emmette Coleman]], [http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm "The Sources of Madame Blavatsky's Writings"], in ''A Modern Priestess of Isis'' by Vsevolod Sergyeevich Solovyoff, London, Longmans, Green, and Co., 1895, Appendix C, pp. 353–366.</ref>; njeno vztrajanje pri obstoju "mojstrov modrosti" pa so razglašali za popolnoma neutemeljeno in jo obtoževali, da je šušmarka, lažni medij in ponarejevalka spisov.{{sfnm|Sedgwick|2004|1p=44|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Hower|1995}} Pod njen vpliv je prišel tudi naš sicer nesebični, vendar naivni rojak in učenjak, poliglot in izumitelj [[Ivan Benigar]], "rešitelj [[Mapuči|Mapučev]]" — pa tudi "oče indijskega naroda" Gandi. V svoji avtobiografiji "Moje življenje" je [[Mahatma Gandhi]] (1869-1948) podrobno opisal, kako je na njegov svetovni nazor vplival stik s člani [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] v [[London]]u, osebno srečanje z Blavatsko ter branje njenih del. Ko je bil že na tem, da priporoča svojim rojakom Jezusov govor na gori in da morebiti tudi sam postane kristjan, ga je prav to srečanje v času prelomnih odločitev odvrnilo od krščanstva. Takole pravi on sam: „Proti koncu drugega leta svojega bivanja v Angliji sem srečal dva samska brata [[teozofija|teozofa]]. Predstavila sta me tudi Madame Blavatsky in sem prebral tudi njeno delo ''"Ključ do teozofije"''. Po tem branju ''ni več verjel krščanskim misijonarjem.''<ref>Махатма Ганди. Моя жизнь. — М.: Гл. ред. восточной литературы изд-ва «Наука», 1969</ref>. [[Religija|Verski]] [[zgodovinar]] [[Olav Hammer]] (*1958) sicer opozarja, da so Blavatskini spisi »v redkih primerih ''odkrito [[rasizem|rasistični]]''«.{{sfn|Hammer|2001|p=121}} Natančnejši pretres njenega učenja pa odkriva, da HPB ni "rasistično nastrojena" le "v redkih primerih", ampak da nestrpni [[nacionalizem]] in [[rasizem]] izraža neprikrito kar velik del njenega učenja. Redno namreč primerja ''"arijsko" '' in ''"semitsko"'' omiko na škodo slednje trdeč, da ''so semitska ljudstva odcep Arijcev, ki so "nazadovala v duhovnosti in napredovala v materialnosti"''<ref>''The Secret Doctrine'', vol.II, p.200</ref>. Blavatska je tudi razvrstila svetovne [[rasa|rase]] glede na njihov odnos do "pete rase" – tj. Atlantov –, pri čemer je Arijce postavila na vrh lestvice. Na ta način je njeno delo poleg drugih dejavnikov pogubno vplivalo na nastanek in razvoj [[nacizem|nacistične]] ideologije ter jo ne brez razloga imenujejo "mater nacizma".<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Očeta nacizma [[Adolf Hitler|Hitlerja]] pa je že 1935 Velimirović v slovesnem govoru na Kolarčevi univerzi 1935 takole veličal: {| |- ! Poštovanje nemačkom Vođi<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ! Spoštovanje nemškemu Voditelju |- | <blockquote> "Ipak se mora odati poštovanje sadašnjem nemačkom Vođi, koji je kao prost zanatlija i čovek iz naroda uvideo da je nacionalizam bez vere jedna anomalija, jedan hladan i nesiguran mehanizam. I evo u XX veku on je došao na ideju svetoga Save, i kao laik poduzeo je u svom narodu onaj najvažniji posao, koji priliči jedino svetitelju, geniju i heroju." </blockquote> | <blockquote>"Kljub temu je treba izkazati spoštovanje sedanjemu nemškemu voditelju, ki je kot preprost obrtnik in človek iz ljudstva uvidel, da je nacionalizem brez vere anomalija, hladen in negotov mehanizem. In tukaj v 20. stoletju se je domislil ideje svetega Sava in se kot laik lotil najpomembnejšega dela med svojim ljudstvom, ki se spodobi le za svetnika, genija in junaka." </blockquote> |} Pod tem "najpomembnejšim delom" neredki podrazumevajo preganjanje Judov, ki so ga začeli nacisti takoj po prevzemu oblasti 1933. Postavlja se ključno vprašanje: Kako je mogoče, da je človek s takimi nekrščanskimi nazori lahko bil prištet med krščanske svetnike in vzornike miru, enakopravnosti in sožitja današnjemu rodu?<ref>{{cite web|url=https://www.cdm.me/kolumne/bursac-sta-ocekivati-od-drzave-koja-seta-kosti-vladike-nikolaja-ljubitelja-hitlera/|title=Šta očekivati od države koja šeta kosti vladike Nikolaja, ljubitelja Hitlera?|publisher=CdM|author=Dragan Bursać|place=Podgorica|language=cnr|date=25. maj 2023|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Pri škofu Nikolaju sta politika in vera tako neločljivo povezani, da ju ni mogoče ločevati, saj je „leta 1914 kot menih s križem v roki vodil srbske vojake v boju za osvoboditev (tj. osvojitev od druge države) [[Zemun]]a, leta pozneje pa se je boril za osvoboditev duše in za širitev duhovnih meja Srbije“, kot pravi o njem lipljanski škof Dositej. Lahko verjamemo tudi srbskemu rusofilu [[Nenad Popović|Nenadu Popoviću]]<ref>Nenad Popović (*30. september 1966) je sedanji (2026) minister brez fotelja v srbski vladi</ref>, da temelj vsega Nikolajevega delovanja ni bil toliko [[Jezus Kristus|Kristus]], kot pa od njega ustanovljeno „Svetosavstvo in Kosovska zaveza«.<ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title=Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=Una TV|author=Luka Vujović|place=|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> === Ekumenizem === [[File: Crkva Sv Georgija i eparhijski dom Valjevo 15.jpg|thumb|200px|right|<center>Spomenik sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] pred cerkvijo [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] v [[Valjevo|Valjevem]]]]</center> Njegov pogled na svet lahko delimo vsaj na dve prelomni obdobji, v katerih je imel tudi glede ekumenizma pravzaprav nasprotujoče si mnenje. V prvem obdobju - med študijem v beligrajskem bogoslovju in med pridobivanjem doktorskih naslovov v Švici, je med drugim tudi ekumenizmu dajal velik pomen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Prav nasprotne poglede pa je začel zagovarjati po svoji vrnitvi iz Rusije, ki jih je na neki način najbolj strnil v svojih razmišljanjih "Skozi jetniško okno": tam pa mu je skrajnje sumljivo vse, kar prihaja z "Zahoda".<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref> Morda sicer ne drži popolnoma, vendar ni brez osnove nenavadna trditev, da "Nikolaj ni bil le duhovnik, temveč najprej nacionalist, in to srbski, nato politik, in to srbski. Vera in cerkev sta mu služili le kot sredstvo".<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Če upoštevamo to opazko, potem lažje dojamemo, da je bil tudi Velimirevićev [[ekumenizem]] čisto svojevrsten tako kot sploh njegova osebnost. Najprej ga smemo razumevati v smislu ekumenskega gibanja v začetku 20. stoletja, ki se je začelo med protestanti za večjo povezavo med njihovimi razdrobljenimi skupnostmi; takih svobodomiselnih pogledov je bil že v bogoslovju v povezavi s protom Aleksom; s temi teženji pa se je srečeval tudi med svojim študijem v Nemčiji in Švici. Opazujemo pa lahko, da je sicer kazal naklonjenost do [[anglikanci|anglikancev]]; ni pa poznal vesoljnega ekumenizma v smislu svetopisemske edinosti ali katoliških poskusov zedinjenj skozi zgodovino, še manj pa v duhu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] (1962-1965), ki si je sicer postavil za enega glavnih ciljev večje spoštovanje, odpravo predsodkov in povezanost ter sodelovanje, predvsem pa „pospeševanje edinosti med vsemi [[kristjani]]“, na kar cika že sam latinski naslov odloka o ekumenizmu „Unitatis redintegratio“ — „Obnovitev edinosti“. (E 1,1)<ref>{{navedi knjigo|author=|title=Koncilski odloki. Odlok o ekumenizmu [[Unitatis redintegratio]]|place=Ljubljana|year=1980|publisher=Nadškofijski ordinariat |page=233}}</ref> Izraz »[[ekumenizem]]« je med pravoslavci dandanes nasploh postal zelo čustveno nabit, sprejeman ali zavračan, odvisno od tega, na kateri strani ekumenskega dialoga se nahajate in sega od [[morala|moralno]]-[[politična neoporečnost|politične neoporečnosti]] pa vse do suma [[herezija|herezije]] oziroma krivoverstva.<ref>{{cite web|url=https://orthochristian.com/87573.html|title=St. Nikolai Velimirovic and St. Justin Popovic on Ecumenism|publisher=OrthoChristian.Com |author=Julija Vidovic|place=|language=en|date=11. oktober 2015|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Ena glavnih značilnosti njegovega delovanja je bilo podpiranje enotnosti vseh [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodnih pravoslavnih cerkva]] in vzpostavljanje še posebej dobrih odnosov z angleško govorečimi [[protestanti]], tako z [[anglikanci|Anglikansko skupnostjo]] v Angliji, kakor tudi z Episkopalno krščansko skupnostjo v Združenih državah Amerike. Ni dvoma, da je to bližino in sorodnost poudarjal predvsem zaradi političnega zavezništva med Prvo svetovno vojno in svoje posebne politično-narodnostne misije prav v tem smislu, ki je bila več kot uspešna.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=KYHkAAAAMAAJ&q=serbian&pg=PR114|title=The Living Church|date=1946|publisher=Morehouse-Gorham Company|language=en}}</ref> Zanimivo, da je v mladosti bil tako izrazito ekumensko in prozahodno usmerjen, da ga je cerkveni predstojnik metropolit [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] — pozneje prvi patriarh 1920. leta iz šestih skupnosti sestavljene [[SPC]] — po končanih študijah in dveh doktoratih v „zahodni katoliški Evropi“ poslal na „prevzgojo“ v Rusijo, da bi se tam „opravoslavil“.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=14}}</ref> Verjetno je neprikrita protikatoliška in protizahodna ost v njegovem pisanju in delovanju vsaj deloma posledica tega "spreobrnjenja" in "pranja možganov". Ko mu je bilo namreč po končanem bogoslovju kot odličnemu dijaku ponujeno, da lahko nadaljuje študije v Rusiji, je na vso silo hotel na Zahod in je raje čakal, dokler ni dobil tovrstne štipencije. Najprej je obiskoval dva semestra na protestantski fakulteti v Nemčiji, nato pa nadaljeval na starokatoliški bogoslovni fakulteti v švicarskem Bernu — obe krščanski skupnosti pa imata v svojem učenju tudi protikatoliško ost.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Zaradi odlične zahodne izobrazbe so že mladega Nikolaja dojemali preprosti ljudje kot naprednega svobodomiselnega teologa, ki se je korenito razlikoval od meril takratne srbske „[[konservatizem|starokopitno]]“ in "[[rusofilstvo|rusofilsko]]" vzagjane duhovščine in njenega vodstva; zato je bil priljubljen ne le pri množicah, temveč tudi pri izobraženih mestnih slojih in politični eliti – ne pa pri svojih kolegih.<ref name="Denial 24">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 23}}</ref> Njegovi sodobniki so ga videli kot anglofila, ki bi pod vplivom protestantske teologije lahko posodobil tudi Srbsko pravoslavno cerkev.<ref>{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 24}}</ref> Nedvomno je na Nikolajevo "katoliško" in "zahodno" usmerjenost vplivalo vsestransko branje zahodnih pisateljev, pa tudi njegovo poreklo in odkritosrčno verno domače okolje. Znana družina Velimirovićevih namreč izvira od katoliškega [[Hrvati|Hrvata]] Antonija oziroma Anteja Jovanovića, ki se je v valjevski okraj priselil iz [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in še danes se ta zaselek v Leliću imenuje "Bošnjaki". Antonij je bil župan podgorskega okrožja in ena najvidnejših osebnosti v takratni [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]. Pokopali so ga pred severnimi vrati samostana Ćelije; njegov grob s kamnito ploščo in rdečim marmornatim križem — rdeči marmor je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju — je do danes dobro ohranjen. Priimek Velimirović pa izvira od Antonijevega sina Velimirja.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Po izbruhu Prve svetovne vojne se je srbska vlada s kraljem vred umaknila v [[Niš]]. Od tam je predsednik [[Nikola Pašić]] poslal aprila 1915 Nikolaja, ki je imel že iz študijskih časov odlične zveze z anglikanci, v Združene države Amerike, da bi podpiral srbsko zadevo.<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Denial 24"/><ref>{{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Belgrade | isbn= 978-8-67208-117-6 }}</ref> V Angliji je Nikolaj imel javna predavanja posvetnemu občinstvu na univerzah v Cambridgeu, Londonu, Edinburghu, Birminghamu, pa tudi vernikom po različnih anglikanskih cerkvah, vključno s cerkvijo sv. Marjete v Westminstrski opatiji, župnijsko cerkvijo britanskega parlamenta in katedralo sv. Pavla, pri čemer je njegova udeležba v procesiji po bogoslužju veljala za najvišjo čast za tujo versko osebnost.<ref name="Denial 27">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 27}}</ref> Njegovi govori so bili v valu prosrbske evforije v Angliji dobro sprejeti, njegova osebna privlačnost in govorniška spretnost pa sta zbirali velike množice. To mu je omogočilo sklepanje prijateljstva tudi z najvišjimi civilnimi in cerkvenimi osebnostmi.<ref name="Denial 27"/> Zaradi Nikolajevih prizadevanj za izboljšanje anglikansko-pravoslavnih odnosov njegovi prijatelji sicer niso uspeli v nameri, da bi mu podelili častni doktorat iz teologije na Lambethu;<ref name="Denial 28">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 28}}</ref> ob njegovem odhodu pa mu je vendarle canterburyjski nadškof [[Randall Davidson]] podaril naprsni križ z zlato verižico v znamenje osebnega prijateljstva in skupnega prizadevanja za ekumensko enotnost.<ref name="Denial 29">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 29}}</ref> V svojih govorih med bivanjem v Angliji je Nikolaj poleg verskih obravnaval predvsem politične teme. Zagovarjal je jugoslovansko idejo o ustanovitvi južnoslovanske države in trdil, da so Jugoslovani – Srbi, Hrvati in Slovenci – »isti narod po jeziku, krvi, usodi in željah«. Krvi, jeziku in političnemu interesu je Velimirović dodajal še skupno vero v Kristusa,<ref name="Denial 29"/>saj je takrat še verjel, da verske razlike med pravoslavci in katoličani niso nepremostljiva ovira za južnoslovansko enotnost, in celo hvalil delo katoliškega škofa [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayerja]] – enega od navdušenih očetov ideje o južnoslovanski enotnosti in bratstvu. Njegova politična stališa kot tudi njegov ekumenizem pa moramo sprejemati slej ko prej s pridržkom. Že zagovarjanje jugoslovanstva v Angliji je narekovalo tovrstno razpoloženje prebivalstva, kočljiv mednarodni položaj sredi negotovosti Prve svetovne vojne, kakor tudi uradna smer [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]], katere predstavnik je bil in je "tako moral govoriti", da je nabiral med poslušalstvom simpatizerje, dobrotnike in vojaške prostovoljce. Medtem pa je bil sam osebno dejansko sumničav tako do jugoslovanstva, kakor tudi do katolištva kot »najbolj konzervativne med zahodnimi religijami«. To je bruhnilo najbolj na dan za časa [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ko je javno sicer izražal svojo podporo konkordatu, ki je bil 1935 sklenjen z Vatikanom, v zasebnih pogovorih pa je spodbujal na prekinitev odnosov z Rimom in ustanovitev od Vatikana neodvisne jugoslovanske katoliške cerkve; nadalje je javno trdil, da bosta obe veri v prihodnji Jugoslaviji enakopravni, v zasebnih pogovorih pa je hujskal sovernike, češ da pravoslavna cerkev nikakor ne sme dovoliti, da bi izgubila status državne vere, ki ga je v [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] uživala uradno, v "Kraljevini Jugoslaviji" pa neuradno.<ref name="Denial 30">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 30}}</ref> == Navedki == {{navedek|''Кад се човек окрене лицем к Богу, сви путови воде Богу. Кад се човек окрене лиццем од Бога, сви путови воде у пропаст. Ко се одсутно одрече Бога, и речју и срцем, тај не може ништа у животу учитинит, што не би водило његовом потпуном разорењу, и телесном и душевном. Зато се не жури да тражиш џелата безбожнику. Он га је нашао сам у себи, поузданијег него што му га сав свет може дати./Kad se čovek okrene licem k Bogu, svi putovi vode Bogu. Kad se čovek okrene licem od Boga, svi putovi vode u propast. Ko se odsutno odreče Boga, i rečju i srcem, taj ne može ništa u životu učinit, što ne bi vodilo njegovom potpunom razorenju, i telesnom i duhovnom. Zato se ne žuri da tražiš dželata bezbožniku. On ga je našao sam u sebi, pouzdanijeg nego što mu ga sav svet može dati.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=2}}</ref><br>'''Ko človek obrne svoj obraz k Bogu, vse poti vodijo k Bogu. Ko človek odvrne svoj obraz stran od Boga, vse poti vodijo v pogubo. Kdor hote zanika Boga, tako z besedo kot s srcem, ta ne more v življenju storiti ničesar, kar ne bi vodilo v njegovo popolno pogubo, tako telesno kot duhovno. Zato ne hiti z iskanjem krvnika za brezbožnika; našel ga je v sebi: zanesljivejšega, kot mu ga lahko da ves svet.''' }} {{navedek|''Од свих грехова блуд је најизразитији и најпотпунији сатанизам. Блуд је најдиректнији и најближи пут помрачења ума. Блуд је као отровни микроб што целу душу претвара у трулеж./Od svih grehova blud je najizrazitiji i najpotpuniji satanizam. Blud je najdirektniji i najbliži put pomračenja uma. Blud je kao otrovni mikrob što celu dušu pretvara u trulež.''<ref>{{cite web|url=https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|title=Nikolaj Velimirović citati|publisher=citiram.net|author=Nikolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806164145/https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|url-status=dead}}</ref><br>'''Od vseh grehov je nečistovanje najizrazitejši in najpopopolnejši satanizem. Nečistovanje je najneposrednejša in najbližja pot do pomračitve razuma. Nečistovanje je kot strupen mikrob, ki vso dušo spreminja v trohnobo.'''}} {{navedek|''Велиш, да хоћеш слободу? Онда мораш стати уз Бога против себе... Ако не победиш себе, ти ћеш свима својим осталим напорима успети једино да ускаћеш из једне тамнице у другу, из једног кавеза у други. Слобода друштвена, и слобода национална, и слобода државна, и слобода интернаионална, без особођења од себе самог, само су заводљива и лажљива имена разних тамница, разноликих кавеза. Ослободи се себе самог, и бићеш ван свих тамница и кавеза./Veliš, da hoćeš slobodu? Onda moraš stati uz Boga protiv sebe... Ako ne pobediš sebe, ti ćeš svima svojim ostalim naporima uspeti jedino da uskaćeš iz jedne tamnice u drugu, iz jednog kaveza u drugi. Sloboda društvena, i sloboda nacionalna, i sloboda državna, i sloboda internacionalna, bez oslobođenja od sebe samog, samo su zavodljiva i lažljiva imena raznih tamnica, raznolikih kaveza. Oslobodi se sebe samog, i bićeš van svih tamnica i kaveza.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=79.80}}</ref><br>'''Praviš, da si želiš svobode? Potem moraš pristopiti ob Boga proti sebi... Če ne premagaš sebe, ti bo z vsemi drugimi prizadevanji uspelo le skakanje iz enega zapora v drugega, iz ene kletke v drugo. Družbena, narodna, državna in mednarodna svoboda — brez osvoboditve od samega sebe —, so le zapeljiva in lažniva imena za različne zapore, različne kletke. Osvobodi se samega sebe, in boš zunaj vseh zaporov in kletk.''' }} {{navedek|''„О три предмета не жури да говориш: О Богу - док не учврстиш веру у њега, о туђем греху - док се не сетиш свога, и о сутрашњем дану - док не сване.“''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=4}}</ref>/''"O tri stvari ne žuri govoriti: O Bogu - dok ne utvrdiš veru u Njega, о tuđem grehu - dok se ne setiš svoga, i o sutrašnjem danu - dok ne svane."''<ref>{{cite web|url=https://sensa.mondo.rs/budjenje-duse/srecan-zivot/a16658/Vladika-Nikolaj-Velimirovic-vazna-zivotna-lekcija-budite-pazljivi-kada-govorite-ove-3-stvari.html|title=Vladika Nikolaj Velimirović - važna životna lekcija: budite pažljivi kada govorite ove 3 stvari. Mudra poruka Vladike Nikolaja Velimirovića!|publisher=sensa.mondo.rs|author=|place=Beogad|language=sr|date=31. julij 2019|accessdate=7. marec 2026}}</ref><br>'''"Ne hiti govoriti o treh stvareh: o Bogu - dokler ne utrdiš vere vanj, o grehu drugih ljudi - dokler se ne spomniš svojega, in o jutrišnjem dnevu – dokler ne zasvita."''' }} {{navedek|''Чувај веру, шта год да се деси. И чекај док љубав не произиђе из вере. Ако изгубиш љубав, изгубио си много, ако изгубиш веру, изгубио си све.<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=70}}</ref>/ Drži veru pošto-poto. I čekaj dok ljubav iz vere ne nikne. Izgubiš li ljubav, izgubio si mnogo, izgubiš li veru, izgubio si sve.''<ref>{{cite web|url=https://edukacija.rs/izreke-i-citati/nikolaj-velimirovic|title=Citati i izreke – Nikolaj Velimirović|publisher=edukacija.rs|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>'''Ohrani vero za vsako ceno. Počakaj, da iz vere vznikne ljubezen. Če izgubiš ljubezen, si izgubil veliko, če izgubiš vero, si izgubil vse.'''}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] *[[Konkordatna kriza]] == Njegova dela == === Objavljena književna dela === Velimirović je objavil veliko književnih del duhovne vsebine. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo tiskanje njegovih del v Jugoslaviji prepovedano. Šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so njegove spise spet začeli tiskati tukaj, pred tem pa je bil tisk omejen na tujino oziroma na „rasejanje“ („diasporo“). {| |- valign=top | * ''Успомене из Боке/Uspomene iz Boke (Spomini iz Boke)'', 1904. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-boka.html] * ''Француско-словенска борба у Боки которској 1806-1814/Francusko-slovenska borba u Boki Kotorskoj 1806.-1814. (Francosko-slovanska borba v Boki Kotorski 1806-1814)''. * ''Религија Његошева/Religija Njegoševa (Njegoševa vera)'', 1911. * ''Изнад греха и смрти/Iznad greha i smrti (Nad grehom in smrtjo)'', 1914. <ref>[https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf Iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf]</ref> * ''Место Србије у светској историји/Mesto Srbije u svetskoj istoriji (Prostor Srbije v svetovni zgodovini)'', 1915. * ''Србија у светлости и мраку/Srbija u svetlosti i mraku (Srbija v svetlobi in mraku)'', 1916. * ''Патерик Манастира светог Наума/Paterik manastira sv. Nauma (Zavetnik samostana sv. Nauma)'', 1925. * {{cite web |author= |title=Охридски пролог|url=https://svetosavlje.org/prolog/] |date=1928|work= |publisher= |access-date=27. november 2017 |archive-date=8. februar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180208121719/https://svetosavlje.org/prolog/ |url-status= }}, * ''Рат и Библија/Rat i Biblija (Vojna in Sveto pismo)'', 1932. * ''Емануил: тајне неба и земље: чудесни доживљаји из оба света/Emanuil: tajne neba i zemlje: čudesni doživljaji iz oba sveta (Emanuel: skrivnosti neba in zemlje: čudovita doživetja iz obeh svetov)'', 1937. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-emanuil.html] * ''Три молитве у сенци немачких бајонета/Tri molitve u senci nemačkih bajoneta (Tri molitve v senci nemških sulic)'', 1945. * ''Победиоци смрти: православна читања за сваки дан године/Pobedioci smrti: pravoslavna čitanja za svaki dan godine (Zmagovalci nad smrtjo: pravoslavna branja za vsak dan v letu)'', 1949. * ''Земља Недођија: једна модерна бајка/Zemlja Nedođija: jedna moderna bajka (Deveta dežela: sodobna pravljica'', 1950. * ''Песме молитвене/Pesme molitvene (Molitvene pesmi)'', 1952. * ''Касијана; наука о хришћанском појимању љубави/Kasijana; nauka o hrišćanskom pojimanju ljubavi (Kasijana; znanost o krščanskem dojemanju ljubezni)'', 1952. * ''Диван: наука о чудесима/Divan: nauka o čudesima (Čudoviti: veda o čudežih)'', 1953. * ''Жетве Господње: од почетка до нашег времена и до краја/Žetve Gospodnje: od početka do našeg vremena i do kraja (Gospodove žetve: od začetka do naših časov in do konca)'', 1953. |} === Posmrtno objavljena dela === {| |- valign=top | * ''Једини Човекољубац: живот Господа Исуса Христа/Jedini Čovekoljubac: život Gospoda Isusa Hrista (Edini Človekoljub: življenje Gospoda Jezusa Kristusa)'', 1958. * ''Први Божји закон и рајска пирамида/Prvi Božji zakon i rajska piramida (Prva Božja zapoved in rajska piramida)'', 1959. * ''О херојима нашег времена: беседа говорена једног необичног мутног и малодушног дана 1914./O herojima našeg vremena: beseda govorena jednog neobičnog mutnog i maoldušnog dana 1914. godine (O pogumnežih našega časa: nagovor nekega nenavadno mračnega in malodušnega dneva 1914)'', 1976. * ''Омилије на недељна и празнична јеванђеља епископа охридског Николаја/Omilije na nedeljna i praznična jevanđelja episkopa ohridskog Nikolaja (Homilije ohridskega škofa Nikolaja ob nedeljskih in prazničnih evangelijih)'', 1976. * ''Мисионарска писма/Misionarska pisma (Misijonarska pisma)'', 1977. * ''Српски народ као Теодул/Srpski narod kao Teodul (Srbsko ljudstvo kot Teodul)'', 1984. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-teodul.html] * ''Пустињак Охридски/Pustinjak Ohridski (Ohridski puščavnik)'', 1986. * ''Рад на ослобађању отаџбине/Rad na oslobađanju otadžbine (Delovanje za osvobajanje domovine) '', 1986. * ''Косово и Видовдан/Kosovo i Vidovdan (Kosovo in Vidovdan)'', 1988. * ''Молитве на језеру/Molitve na jezeru (Molitve na jezeru)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj_molitva.html] * ''Речи о свечовеку/Reči o svečoveku (Besede o vsečloveku)'', 1988. * ''Вера светих: катихизис Источне православне цркве/Vera svetih: Katihizis Istočne pravoslavne crkve (Vera svetnikov: Verouk Vzhodne pravoslavne cerkve)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vnikolaj-katihizis.html] * ''Небеска литургија/Nebeska liturgija (Nebeško bogoslužje)'', 1991. * ''Три авети европске цивилизације/Tri aveti evropske civilizacije (Tri pošasti evropske omike)'', 1991. * ''О Богу и о људима/O Bogu i ljudima (O Bogu in ljudeh)'', 1993. * ''Национализам светог Саве/Nacionalizam svetog Save (Nacionalizem svetega Sava)'', 1994. * ''Дивно чудо: приче и поуке/Divno čudo: priče i pouke (Čudoviti čudež: zgodbe in nauki)'', 1995. * ''Душа Србије/Duša Srbije (Duša Srbije)'', 1995. * ''Говори српском народу кроз тамнички прозор/Govori srpskom narodu kroz tamnički prozor (Gòvori srbskemu narodu skozi zaporniško okno)'', 1995. * ''Индијска писма/Indijska pisma (Indijska pisma)''; [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-indijska_pisma.html] * ''Изнад Истока и Запада/Iznad Istoka i Zapada (Nad Vzhodom in Zahodom)'' [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-istokzapad.html], 1995. * ''Нове беседе под Гором/Nove besede pod Gorom (Nove pridige pod Goro)'', 1995. * ''Сан о словенској религији/San o slovenskoj religiji (Sanje o slovanski veri)'', 1996. * ''Књига о Исусу Христу/Knjiga o Isusu Hristu (Knjiga o Jezusu Kristusu)'', 1997. * ''Устанак робова/Ustanak robova (Vstaja sužnjev)'', 1997. * ''Духовна лира: празничне песме/Duhovna lira: praznične pesme (Duhovna lira: praznične pesmi)'', 1998. * ''Оче наш као основа друштвеног живота/Oče naš kao osnova društvenog života (Oče naš kot temelj družbenega življenja)'', 1998. * ''Символи и сигнали/Simboli i signali (Simboli in signali)'', 1998. * ''Царев завет/Carev zavet (Cesarjeva oporoka)'', 1999. * ''Љубостињски стослов/Ljubostinjski stoslov (Ljubostinjsko kazalo)'', 1999. * ''Живот светог Саве/Život svetog Save (Življenje svetega Sava)'', 1999. * ''Цветник/Cvetnik (Cvetlična greda)'', 2001. * ''Наука о закону/Nauka o zakonu (Pravna veda)'', 2003. * ''О Европи; Духовни препород Европе/O Evropi; Duhovni preporod Evrope (O Evropi; Duhovno prerojenje Evrope), 2003. * ''Агонија цркве/Agonija crkve (Smrtni boj cerkve)'' * ''Некролози/Nekrolozi (Osmrtnice)'' * ''Трагедија Србије/Tragedija Srbije (Tragedija Srbije)'' * ''О Светом Сави/O Svetom Savi (O svetem Savu)'' * ''Религиозни дух Словена/Religiozni duh Slovene (Slovanski verski duh)'' * ''Словенски револуционарни католицизам/Slovenski revolucionarni katolicizam (Slovansko prevratno katolištvo)'' * ''Европска цивилизација угрожена због болести душе/Evropska civilizacija ugrožena zbog bolesti duše (Evropska omika ogrožena zaradi duševne bolezni)'' * ''Вера и нација/Vera i nacija (Vera in narod)'' * ''Нови идеал у васпитању/Novi ideal u vaspitanju (Novi vzor v vzgoji)'' * ''Божије заповести/Božije zapovesti (Božje zapovedi)'' * ''Средњи систем/Srednji sistem (Srednji način)'' * ''Србија је мала Америка/Srbija je mala Amerika (Srbija je mala Amerika)'' * ''О Православљу/O pravoslavlju (O pravoslavju)'' * ''Мали мисионар/Mali misionar (Mali misijonar)'' * ''Рођење Христово/Rođenje Hristovo (Kristusovo rojstvo)'' * ''Васкрсење Христово/Vaskrsenje Hristovo (Kristusovo vstajenje)'' |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * Ranković, Ljubomir (protođakon): ''Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu''. Glas Crkve, Valjevo 1991, 32 str. * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Beograd | isbn= 978-8-67208-117-6 }} * Nikolaj Velimirović (episkop): ''Misli o dobru i zlu''. Novi Sad, Gnofos 1999. 172 str. ;{{ikona en}} *Byford, J.T. (2004). Canonisation of Bishop Nikolaj Velimirović and the legitimisation of religious anti-Semitism in contemporary Serbian society. [http://www.rferl.org/reports/eepreport/2004/02/4-180204.asp East European Perspectives, 6 (3)] *Byford, J.T. (2004). [https://web.archive.org/web/20130921054826/http://sicsa.huji.ac.il/22byford.pdf ''From ‘Traitor’ to ‘Saint’ in Public Memory: The Case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'']. Analysis of Current Trends in Antisemitism series (ACTA), No.22. *Byford, J.T. "Canonizing the 'Prophet' of antisemitism: the apotheosis of bishop Nikolaj Velimirović and the legitimation of religious anti-semitism in contemporary Serbian society", RFE/RL Report, 18 February 2004, Volume 6, Number 4 * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović | date= 2008 | publisher= Central European University Press | isbn= 978-9-63977-615-9 | url= https://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC }} * {{cite book | last = Byford | first = Jovan | year = 2011 | chapter = Bishop Nikolaj Velimirović: "lackey of the Germans" or a "Victim of Fascism"? | editor1-last = Ramet | editor1-first = Sabrina P.| editor2-last = Listhaug| editor2-first = Ola | title = Serbia and the Serbs in World War Two| pages = 128–152 | publisher = Palgrave Macmillan | location = London | isbn = 978-0-230-27830-1 }} * {{cite book | last = Cohen | first = Philip J. | year = 1996 | title = Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History | publisher = Texas A&M University Press | location = College Station, Texas | isbn = 978-0-89096-760-7 | url = https://archive.org/details/serbiassecretwar0000cohe | url-access = registration }} * {{cite book |last=Hoare |first=Marko Atilla |date=2024 |title=Serbia: A Modern History |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780197790441}} *{{cite news |last=Velimirovic|first=Nicholai|title=The Serbian Church|newspaper=The Times |date=6 January 1919|pages=7}} * {{cite book |last=Perica |first=Vjekoslav |author-link=Vjekoslav Perica |date=2002 |title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States |url=https://archive.org/details/balkanidolsrelig0000peri |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195174298}} * {{Cite book|last=Vuković|first=Sava|author-link=Sava Vuković (bishop)|title=History of the Serbian Orthodox Church in America and Canada 1891–1941|year=1998|location=Kragujevac|publisher=Kalenić|url=https://books.google.com/books?id=3dWOAAAAMAAJ}} ;{{ikona de}} * {{navedi knjigo |last = Ender |first = Anton |chapter = 379 §, 1066 str. |editor-last = Denzinger & Co Einsiedeln-Waldshut-Köln |editor-first = Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago |title = Die Geschichte der Katholischen Kirche: in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schulen und Kirche, zugleich ein kirchengeschichtliches Nachschlage- und Erbauungsbuch für die katholische Familie |publisher = Typographen des hl. Apostol. Stuhles |url = https://books.google.rs/books/about/Die_Geschichte_der_katholischen_Kirche.html?id=rZUoswEACAAJ&redir_esc=y |year = 1900 }} * {{navedi knjigo |last=Grill |first=Rudolf Chrsostomus |chapter= |editor-last= |editor-first=Saur |title= Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirović († 1956) |publisher = EOS-Verlag |url =https://www.amazon.de/Serbischer-Messianismus-Europa-Bischof-Velimirovic/dp/B002A3R008 Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirovic ( 1956). : Grill, Rudolf Chrysostomus: Amazon.de: Books |place= St. Ottilien |year= 1998 |ISBN-10 ‏ : ‎ 388096937X |ISBN-13 ‏ : ‎ 978-3880969377 }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona en}} *[https://books.openedition.org/ceup/1309?dir=prev Denial and Repression of Antisemitism - Chapter One. Introduction - Central European University Press] *[https://books.openedition.org/ceup/1310 Denial and Repression of Antisemitism - Chapter Two. The Life of Nikolaj Velimirović and His Changing Public Image, 1945–2003 - Central European University Press] ;{{ikona sr}} *[https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića] *[https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Velimirović, Nikolaj}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before=[[Sava Barać]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Škofija Žiča|žički škof]] |years=1919–1920<br>1936–1956}} {{s-aft|after=[[Jefem Bojović]]}} {{s-bef|before=[[Jefrem Bojović]]}} {{s-aft|after=[[German Đorić]] }} {{s-vac|rows=2|recreated |last=[[Krizostom Kavurides]] |as=metropolit Pelagonije}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid|ohridski škof]]|years=1920–1931}} {{s-aft|rows=2|after=[[Platon Jovanović]]}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid in Bitolj|ohridski in bitoljski škof]]|years=1931–1936}} {{end}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1956]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Škofje Žiče]] [[Kategorija:Škofje Ohrida]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbi v Makedoniji]] [[Kategorija:Srbi v Ameriki]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] g8jsy8gw1yj0ikyuo33p4in82qo9ogu 6675711 6675708 2026-05-14T14:45:27Z Stebunik 55592 /* Svetništvo */ 6675711 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Sveti | name = Nikolaj Ohridski in Žički | honorific-suffix = | native_name = Nikola Velimirović | native_name_lang = sr | title = [[Škofija Žiča|žički škof]] <br>[[Škofija Ohrid|ohridski škof]] | image = Епископ Николай (Велимирович).JPG | | image_size = 210px | alt = | caption = Škof Nikolaj Velimirović | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[1919]] (prejel škofovsko posvečenje) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Barać]] | opposed = | successor = [[Jefem Bojović]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[20. december]] [[1909]] <br>[[Samostan]] [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1881|01|4}} | place of birth = [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) | date of death = {{Death date and age|1956|03|18|1881|01|04|df=yes }} | place of death = [[South Canaan Township, Pensilvanija|South Canaan]], [[Pensilvanija]] [[ZDA]] | buried = | tomb = [[Lelić]] ([[Srbija]]) | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavje|pravoslavec]] | residence = | parents = Dragomir Velimirović<br>Katarina Filipović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof ]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[17. december|17. decembra]] [[1909]] se je zamenišil<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>Časopis "Novosti" navaja, da se je Nikola zamenišil, prejel diakonat in duhovništvo — torej vse skupaj — na en sam dan, tj. 20. decembra 1909. To je verjetno pomota, saj je ne le v Katoliški, ampak tudi v Pravoslavni Cerkvi starodavna navada, da je med temi datumi vsaj nekaj odmika.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>[[19. december|19. decembra]] [[1909]] je prejel [[diakon|diakonat]], naslednjega dne pa [[duhovniško posvečenje]] v [[Samostan]]u [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | education = | alma_mater = [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburška univerza]]<br>[[Univerza v Bernu|Bernska univerza]]<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = {{OldStyleDate|20. maj|3. maj}}<ref name="ROCOR">The Autonomous Orthodox Metropolia of Western Europe and the Americas (ROCOR). ''St. Hilarion Calendar of Saints for the year of our Lord 2004.'' St. Hilarion Press (Austin, TX). p.22.</ref><ref name=crkveni>{{cite web|url=https://www.crkvenikalendar.com/datumen-2017-5-3|title=03 May 2017|publisher=Eternal Orthodox Church Calendar|access-date=27 January 2018}}</ref> | venerated = [[Srbska pravoslavna cerkev]]<br>[[Ruska pravoslavna cerkev]]<br>[[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]] | saint_title = [[Svetnik|Sveti]] | beatified_date = (pravoslavni nimajo beatifikacije) | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[24. maj]] [[2003]] | canonized_place = | canonized_by = [[Sveti sinod]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] | attributes = škofovska obleka, držeč v rokah nadarbino "Lelić" | patronage = | shrine = [[samostan]] [[Lelić]] ([[Srbija]]) | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Nikolaj Velimirović''' je rojen kot '''Nikola Velimirović''', ({{Efn|{{lang-sr|link=no|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}}}; {{lang-sr|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}), * [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) {{OldStyleDate|4. januar 1881|23. december 1880}} † {{OldStyleDate|18. marec 1956|5. marec}}. Oče Nikolaj Ohridsko-žički je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbskopravoslavni cerkveni]] dostojanstvenik in [[menih]], ki je bil škof v Ohridu in Žiči od 1920 do 1956. Bil je [[vplivnež]] kot [[teologija|bogoslovni]] [[pisatelj]] in priljubljen [[govornik]], imenovan tudi ''"Novi [[Janez Krizostom|Zlatousti]]"'',<ref name="orthodoxinfo2">{{cite web |title=Life of St. Nikolai Velimirovich |url=http://orthodoxinfo.com/general/stnikolai.aspx |access-date=30 March 2016 |website=Orthodoxinfo.com}}</ref> ''»Največji Srb po [[Sveti Sava|Svetem Savu]]«''<ref>{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/odrzana-konferencija-sveti-vladika-nikolaj-i-nase-vreme_1620111.html|title=Održana konferencija "Sveti vladika Nikolaj i naše vreme"|publisher=JMU Radio-televizija Vojvodine |author=Vladimir Radojković|place=Novi Sad|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=4. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title= Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=una.rs|author=Luka Vujović|place=Beograd|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ipd. [[Zgodovinar]]ji ga smatrajo za enega najvplivnejših škofov srbskega pravoslavja v 20. stoletju.<ref name="Markovich 2017 143">{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=48|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref><ref>{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Vremeplov: Umro episkop Nikolaj Velimirović|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/vremeplov/vremeplov-umro-episkop-nikolaj-velimirovic_902036.html |access-date=2025-03-31 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> == Življenjepis == [[File:Velimir-Katarina-Velimirović.jpg|thumb|200px|left|<center>Dragomir Velimirović in Katarina rojena Filipović, Nikolajevi starši]]</center> === Poreklo in družina === Velimirevičeva rodovina izhaja iz [[Črna gora|črnogorskega]] [[Zagrač]]a pri [[Nikšić]]u, od koder so se nekateri preselili v [[Osat]] blizu [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in se ukvarjali slej ko prej s kmetijstvom, zidarstvom in gradbeništvom, po čemer slovijo še danes v Podrinju, podobno kot Črnotravci v južni Srbiji. Sredi druge polovice 18. stoletja se je iz Osata v Valjevski okraj priselilo nekaj družin v vasico Lelić na severnih pobočjih gore [[Povlen]] v zaselek „Bošnjaki“. Najbolj znan med njimi je major Antonij ali Ante Jovanović (1784-1875), udeleženec boja za osvoboditev od Turkov. Njegov brat Velimir je imel sina Ranka, ki si je po očetu privzel priimek Velimirović ter imel osem otrok, pet sinov in tri hčere. Sedmi otrok po rojstvu je bil oče škofa Nikolaja Dragomir (1857-1929), ki je bil premožen in pismen kmet ter pisar in delovodja podgorskega okraja.<ref>{{cite web|url=https://studylib.net/doc/27785910/biografija-vladike-nikolaja-velimirovica#google_vignette|title=Vladika Nikolaj Velimirović – duhovnik, mučenik, mislilac i svetac – Buktinja vere u Boga |publisher= Biografija Vladike Nikolaja Velimirovica |author=|place=|language=sr|date=2. junij 2003|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola Velimirović se je rodil kot prvorojenec 4. januarja zjutraj 1881 v omenjeni vasici [[Lelić]]u pri Valjevem v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]<ref>Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj, s.44</ref> na [[Tucindan]]<ref>{{navedi knjigo|author=Lj. Ranković|title=Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3}}</ref> oziroma na dan [[Sveti Naum|svetega Nauma Ohridskega]], čigar samostan v [[Makedonija|Makedoniji]] je pozneje postal njegov škofijski sedež. Bil je prvi od devetih otrok pobožnih kmetov Dragomirja Velimirovića (1857-1929) in Katarine rojene Filipović. Sedem otrok je od raznih bolezni pomrlo že v otroštvu; njegov mlajši brat Dušan pa je padel že v prvem letu Prve svetovne vojne 1914. Ker je bil Nikola zelo šibek, ga je kmalu po rojstvu še istega dne krstil v samostanu [[Ćelije]], kjer je tedaj bila njihova fara, paroh pop Andrija.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Ime Nikola je dobil po svetem [[Nikolaj iz Mire|Nikolaju]], ki je bil družinski zavetnik.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Prve nauke o Bogu, Jezusu Kristusu, življenju svetnikov in svetih dneh cerkvenega leta mu je dajala mati, ki ga je redno vodila tudi v samostan Ćelije k molitvi in svetemu obhajilu.<ref>Srbska pravoslavna Cerkev namreč dopušča običaj, da zlasti otrokom – pa večkrat tudi odraslim – delijo sveto obhajilo brez posebne priprave in tudi brez spovedi, kot je to v navadi v Katoliški Cerkvi</ref> <ref name="cohp">{{Cite web|url=http://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title=Saint Nikolaj (Velimirovic) - Canadian Orthodox History Project|website=orthodoxcanada.ca|access-date=17 January 2020}}</ref> === Izobrazba === [[File:Child-Nikola-Velimirović.jpg |thumb|180px|left|<center>Najstnik Nikola Velimirović kot priden šolar]]</center> [[File:St. Nikolaj Velimirović as a student.jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot študent]]</center> [[File:Nikola-Velimirović-maturant.jpg|thumb|180px|left|<center>Nikola Velimirović je 1909 končal 7. in 8. razred.]]</center> ==== Gimnazija v Valjevem ==== Tudi njegovo posvetno izobraževanje se je začelo v samostanu Ćelije. Tu je z odliko končal ljudsko šolo. Oče Dragomir je menil, da je za kmeta branje in pisanje čisto zadosti, saj bo tako lahko nasledil tudi očeta kot pisarja. Domači učitelj pa očetu ni mogel prehvaliti Nikola kot najboljšega učenca s pripombo, da bi bila velika škoda, če ne bi mogel nadaljevati izobraževanja; tako se je vpisal na [[Gimnazija v Valjevu|Valjevsko gimnazijo]]. Med 1892 in 1898 je kot odličen učenec končal šestorazredno gimnazijo, nato pa se odpravil v Beograd, da bi se vpisal na vojaško akademijo, vendar zaradi premajhne telesne višine in premajnega obsega prsnega koša ni bil sprejet. ==== Bogoslovje sv. Sava v Belemgradu ==== Takrat je naletel na razpis za štirirazredno Bogoslovje sv. Sava, ki je veljalo tudi za učiteljišče — predhodnico današnjega [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Bogoslovja]]; šolanje je končal z odličnim uspehom.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> V bogoslovju je poleg rednih predmetov preučeval tudi veliko število spisov vzhodnih in zahodnih avtorjev, kot so [[Dante Alighieri|Dante]], [[William Shakespeare|Shakespeare]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Voltaire]], [[Victor Hugo |Hugo ]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]], [[Karl Marx|Marx]], [[Petar II. Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]]… Poleg tega pa ga je zanimala tudi [[Indija|indijska]] [[duhovnost]].<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=8}}</ref> Bogoslovje je bilo sicer urejeno na staromoden način, vendar je zagotavljalo remeljito klasično in splošno izobrazbo. Kmalu se je pokazal njegov govorniški in pisateljski dar. Profesorji so ga cenili zaradi njegove pridnosti in nadarjenosti, sošolci pa so ga imeli radi zaradi tovarištva ter zaničljivega oodnosa do vsega starokopitnega. Doletela ga je čast, da je lahko s poslovilnim govorom na maturantskem kosilu navdušil tako profesorje kot študente, ki so mu stoje pritrjevali. Ni se pa zadovoljil le s študijem in prebiranjem svetovnih klasikov, ampak je začel zahajati v lepo vilo sredi vinogradov, kjer je živel bogati bivši predsednik beograjskega konzistorija prota Aleksa Ilić. Pri njem se je zbiral cvet sodobnega izobraženstva: mlajši rod bogoslovcev, pisateljev, diplomatov, duhovnikov in nacionalistov iz Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Makedonije in Črne gore. Nikola je Aleksu pomagal pri tiskanju, urejanju in pošiljanju kritičnega in precej svobodomiselnega časopisa »Hrišćanski glasnik«; pri svojem delu je pa tudi nekaj zaslužil, kar za revnega dijaka ni bilo ravno brez pomena; obenem pa je v tem obzorniku objavljal tudi svoje prve brezkompromisne članke. Prota Aleksa je bil pravzaprav oporečnik v takratnem cerkvenem življenju, ki se je prek svojega glasila posmehoval takratni rusofilski usmerjenosti med pravoslavno duhovščino in njenim vodstvom, saj je celotno cerkveno in bogoslužno življenje v takratni Srbiji pravzaprav le zvesto in slepo posnemalo ruske vzorce.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Na Zahodu oblikovano srbsko izobraženstvo pa se s to polfevdalno usmerjenostjo ni moglo sprijazniti in tako se je poglabljal prepad med laičnimi ter cerkvenimi izobraženci, kar je vodilo do pojemanja medsebojnega zaupanja in večanja sovražnosti do Cerkve in vere. V protovem vinogradu so o teh zadevah veliko razpravljali in predlagali potrebno prenovo, računajoč pri tem na mlade sile, med njimi tudi na Nikola. Če je on kot nepoznan odličnjak tiho vstopil v »Bogoslovijo«, je iz nje izšel že kot znan in spoštovan mladenič tako v cerkvenih kot v izobraženiskih krogih, ki so oboji od njega veliko pričakovali.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Učitelj in štipendist ==== [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1905.<ref name=cohp/> Nato je poučeval kot učitelj blizu svojega rojstnega kraja v vasi [[Dračić]]u, nato pa kot šolski upravitelj na lastno prošnjo v [[Donje Leskovice|Donjih Leskovicah]], ki so bile še bliže njegovi rojstni vasi.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> To pa ni izpolnjevalo njegovih velikopoteznih načrtov. Že takoj po končanem bogoslovju so mu kot odličnemu in nadarjenemu študentu nudili študij v Rusiji; ker je pa on hotel za vsako ceno oditi na Zahod, je sklenil raje počakati na ugodno priložnost; prota Aleksa je njegovo šolmoštersko pot pazljivo spremljal v strahu, da se bo zaljubil in oženil; pri pravoslavcih se namreč bogoslovci pred prejemom mašniškega posvečenja morajo poročiti: in v tem primeru bi tudi načrti o njegovi škofovski prihodnosti padli v vodo. Končno pa se mu je le spolnila dolgoletna želja, ko je z ministrstva prišlo sporočilo, da lahko dobi štipendijo za nadaljevanje študija na Zahodu.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter]] je namreč v pogovaru z omenjenim uglednim belograjskim protom [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksom Ilićem]] (1842-1920) izrazil željo, da bi poslal na študij kakega nadarjenega fanta, ki bi lahko zasedel pomemben položaj v Cerkvi; takoj je protu prišel na misel marljivi Nikola, ki mu je bila s tem zagotovljena kraljeva štipendija.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola je tako postal prvi srbski bogoslovec, ki je prejel štipendijo za študij v Zahodni Evropi; k temu je prispevala največ povezava s protom Aleksom, še več pa protove odlične zveze, prek katerih se je lahko srečal s kraljem Petrom, ki mu zagotavljal, da Srbija od njega veliko pričakuje. Dobil pa je tudi vsestransko podporo takratnega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], ki ga je po očetovsko, pa skoraj preroško, spodbujal: {| |- ! »Idi na prosvećeni zapad«<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ! »Pojdi na razsvetljeni Zahod« |- | <blockquote> »Idi na prosvećeni zapad, idi u Nemačku, Francusku, Englesku i obrazuj se, jer mnogi od onih što idu u Rusiju, vraćaju se kakvi su i otišli, ako ne i gori.« </blockquote> | <blockquote>»Pojdi na [[razsvetljenstvo|razsvetljeni]] [[Zahodna Evropa|Zahod]], pojdi v [[Nemčija|Nemčijo]], [[Francija|Francijo]], [[Anglija|Anglijo]] in se izobražuj; saj se mnogi, ki gredo v [[Rusija|Rusijo]], vrnejo takšni, kot so odšli, ali pa še slabši.« </blockquote> |} ==== Dva doktorata ==== Najprej se je vpisal na protestantsko bogoslovno fakulteto v [[Nemčija|nemškem]] [[Halle (Saale)|Halleju]], kjer je obiskoval dva semestra; nato pa se je prepisal na Starokatoliško teološko fakulteto v [[Švica|švicarskem]] [[Bern]]u. Študij je končal 18. julija 1908 z doktoratom iz teologije na tej [[Univerza v Bernu|Bernski univerzi]] z [[magna cum laude]], tj. z najvišjo možno odliko; zagovarjal je spis z naslovom ''"Vera v Kristusovo vstajenje kot osnovna dogma apostolske Cerkve"''. To delo na 56 straneh je bilo objavljeno v Bernu leta 1910. Po doktoratu je izrazil željo po nadaljevanju študija, saj si nikakor ni želel vrnitve v Srbijo. Naslednje leto je dobil potrebno štipendijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto istega Bernskega vseučilišča. Pod mentorstvom Philipa Walkerja, profesorja na Oddelku za splošno zgodovino, je Nikolaj uspešno dokončal razpravo ''"Francosko-slovanski oboroženi spopadi v Boki Kotorski 1806-1814"'' in bil 29. junija 1909 promoviran v doktorja filozofije. Tudi ta doktorska disertacija je bila 1910 objavljena v nemščini v Bernu; oboje pa je bilo pozneje prevedeno v srbščino.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Razpravo za doktorat iz [[filozofija|filozofije]] z naslovom ''„Berkeleyjeva filozofija“'' pa je pripravljal v [[Oxford]]u in jo zagovarjal v [[Ženeva|Ženevi]] v francoščini;<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12}}</ref> tozadevni podatki o njegovem tretjem doktoratu pa niso zanesljivi, čeprav jih omenja več življenjepisov.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Bivanje v Veliki Britaniji pa je vsekakor pustilo pečat na njegovih pogledih in izobrazbi, saj je mimogrede navajal [[Charles Dickens|Dickensa]], [[Lord Byron|Byrona]], [[John Milton|Miltona]], [[Charles Darwin|Darwina]], [[Thomas Carlyle|Carlyleja]], [[William Shakespeare|Shakespeara]] in [[George Berkeley|Berkeleya]].<ref name="Markovich 2017 143"/> ==== Vrnitev v gimnazijo ==== Nikola se je sedaj vrnil v Srbijo kot doktor teologije in filozofije; zaostala balkanska sredina pa ga je sprejela z nezaupanjem in zgražanjem, saj je študiral v »katoliški« Evropi, a zaradi kar dveh doktoratov tudi z nevoščljivostjo. Naslova mu nista bila priznana; moral je nazaj v gimnazijo dokončat zadnja dva razreda, ker je iz šesletke gimnazija medtem postala osemletka. To je opravil z odliko 1909 na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=13}}</ref> === Cerkvene službe === [[File:Aleksa-Ilić Moji-doživljaji-1931.jpg|thumb|200px|right|<center>Beograjski prota [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksa Ilić]]<br><small> (1842-1920) — čigar življenjepis je izšel v knjigi ''"Moji doživljaji"'' — je vplival na mladega [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] ]]</small></center> ==== Jeromonah ==== Ko je Nikola končal celotno gimnazijo, je lahko predaval kot predavatelj; predaval pa je posvetne predmete in jezike.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> V njegove načrte pa so posegli nepredvideni dogodki. Konec leta 1909 je njegov brat Ninko umrl za [[griža|grižo]], s katero pa se je okužil tudi Nikola. Zdravniki so nad njim obupali s pripombo, da mu lahko pomaga le Bog. Ko se je zaobljubil, da bo postal menih, če ozdravi, se mu je po šestih tednih začelo stanje boljšati in si je končno popolnoma opomogel. Takoj po odpustitvi iz bolnice je šel po blagoslov staršev, kjer pa se je zataknilo: oče, ki je nekdaj oviral njegovo nadaljnje šolanje, glede monašenja ni imel pripombe; materi pa ni bilo všeč. Da bi jo udobrovoljil, ji je v šali dejal, da bo kot menih postal škof in da mu bodo vsi poljubljali roko, na kar je odgovorila: "Sin, raje imam, da se poročiš in imaš otroke, četudi boš ti drugim poljubljal roke." Na koncu pa ne le, da je ustregla njegovi želji, ampak se je po moževi smrti tudi sama mati Katarina zamenišila kot kaludžerica Ekaterina. 17. decembra 1909 je v samostanu Rakovica prejel "monaški postrig" (tj. [[menih|meniško]] [[tonzura|tonzuro]]) in si privzel ime Nikolaj z dodajanjem ene črke svojemu krstnemu imenu; 19. decembra je bil posvečen v diakona, 20. decembra pa v hieromonaha, tj. duhovnika-meniha. <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Kmalu nato pa je bil povišan v [[arhimandrit]]a.<ref name="OCA">''[http://oca.org/saints/lives/2013/03/18/100825-repose-of-st-nicholas-of-zhicha Repose of St Nicholas of Zhicha].'' OCA - Lives of the Saints.</ref> Na praznik sv. [[Sveti Štefan|Štefana Prvomučenca]] je pridigal v nabito polni beograjski stolnici; prisoten je bil tudi sam kralj Peter. Ljudstvo je bilo nad njegovo pridigo navdušeno in si dalo duška z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem, cerkvene oblasti pa so bile zaradi njegove očitno svobodomiselne in ekumenske usmerjenosti še bolj nezaupljive kot prej. »Hrišćanski vesnik«<ref>Хришћански весник/Hrišćanski vesnik/Krščanski glasnik – ''Хришћански весник: лист за хришћанску поуку и црквену књижевност''/''Krščanski list: revija za krščanski pouk in cerkveno književnost'' je bil obzornik, ki je s prekinitvami izhajal od 1879 do 1914 v Beogradu. Revijo je ustanovil bogati duhovnik (prota) [[Aleksa Ilić]] s pomočjo prijateljev in je do 1890 bil edini cerkveno-književni časnik v prestolnici.</ref><ref name=":0">{{Cite book|title=Srpski biografski rečnik, 4. tom, I-Ka; Biografija Alekse Ilića|last=|first=|publisher=Matica srpska|year=2009|isbn=|location=Novi Sad|pages=}}</ref> pa se je o tej pridigi izrazil izredno pohvalno: {| |- ! „Хришћански весник“ <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ! „Krščanski glasnik“ |- | <blockquote>»Београдска катедрала до сада није видела овако даровитог и по свим реторским правилима изграђеног беседника, који је својим говором толико наелектрисао присутну публику, да је по завршетку говора бурно поздрављен спонтаним покличом: „ЖИВЕЛИ“«. </blockquote> | <blockquote>»Beograjska stolnica doslej še ni videla tako nadarjenega govornika, zgrajenega po vseh govorniških pravilih, ki je s svojim govorom tako vzburil navzoče občinstvo, da ga je po koncu govora burno pozdravljalo s samodejnim vzklikanjem: „ŽIVIJO“«. </blockquote> |} ==== Rusija ==== Ravno ta pridiga pa je med klerom še podžgala sumničenja za protestantizem; obenem pa se je razbohotila tudi pregovorna „invidia clericalis“<ref>[[latinščina|latinsko]] reklo „invidia clericalis“ pomeni v prevodu „duhovniško nevoščljivost“; to pa seveda ni „privilegij“ le pravoslavcev, ampak je razširjena tudi v drugih klerikanih sredinah</ref>. Glavni vzrok trenja pa je bila [[konservatizem|starokopitna]] in [[rusofilstvo|rusofilska]] miselnost večine klera, kar je poglabljalo razkol med pravoslavno Cerkvijo in srbskim izobraženstvom, ki je bilo usmerjeno prozahodno in [[liberalizem|svobodomiselno]] v [[Svetozar Miletić|Miletićevem]] (1826-1901) [[nacionalizem|nacionalističnem]] smislu.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Zato mu je pod hudim pritiskom konservativnega klera metropolit Dimitrij Pavlović — ki ga je še ne tako davno spodbujal k odhodu na Zahod — sedaj svetoval, naj odpotuje na Vzhod — v "Sveto Rusijo" — in se tam „opravoslavi“. Po prepričevanju svojega dobrotnika prota Aleksa se je le vdal in poslušal nasvet ter se odpravil tja za eno leto. Ob prihodu v [[Rusko cesarstvo]] je doživel dokaj hladen sprejem, saj ga je sum ekumenizma, katolištva in protestantizma spremljal kot senca. Izgleda pa, da je inteligenten in zvit, kot je vedno bil, kmalu obrnil ploščo in začel govoriti v duhu tamkajšnje tradicionalne usmeritve, ki je vsebovala tako nezaupljivost do zahodne kulture in filozofije, kakor tudi sovražnost do katolištva in zlasti papeštva. Tamkajšnja duhovščina mu je polagoma postajala bolj naklonjena in celo petrograjski metropolit mu je zagotovil karto za brezplačno potovanje z vlakom po obsežnem cesarstvu; tako se je lahko v živo srečeval z vernostjo in gostoljubnostjo preprostega ruskega človeka.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> In ta ruska protizahodna in nacionalistična miselnost je nanj "izvršila dobar uticaj" ter odločilno in pogubno vpivala na celo njegovo nadaljnje versko-politično delovanje, kar je prišlo do izraza zlasti v nekaterih najbolj prelomnih [[zgodovina|zgodovinskih]] trenutkih, kot v času pred Sarajevskim atentatom (1914), pa tudi v prosluli Konkordatni krizi (1937).<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.info|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Čeprav je bil torej Nikola že določen za bogoslovnega profesorja, je bil še prisiljen k nadaljevanju študija [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnega pravoslavja]] v [[Rusija|Rusiji]]. Ker je že obvladoval angleščino, francoščino in nemščino, mu tudi ruščina ni delala preglavic ter je uspešno obiskoval Teološko akademijo na [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburški univerzi]].<ref name=cohp/><ref name="Markovich 2017 143"/> Med bivanjem v Rusiji ni tratil časa in je napisal svoje prvo večje delo ''»Religija Njegoševa« (»Njegoševa vera«)'', ki ga je objavil 1910 v beograjskem časniku »Delo«.<ref>{{cite web|url=https://www.aleksinac.net/lat/ostalo/prikljucenije-nikolaja-velimirovica.html|title= Priključenije Nikolaja Velimirovića|publisher=Aleksinac.net|author=M. T.|place=Aleksinac|language=sr|date=22. september 2016|accessdate=4. marec 2026}}</ref> O tem delu pravi [[Jovan Skerlić]]: »Mladi profesor teologije ni nič manj zanimiv kot puščavnik s Cetinja.« Vpliv njegovega bivanja v Rusiji, kjer je z ruskega stališča lahko začel opazovati in ocenjevate trenja med Vzhodom in Zahodom, odraža spis ''»Nietzsche in Dostojevski«'', kjer kaže odlično poznavanje sodobne evropske miselnosti. 1912 je izšla zbirka trinajstih govorov v beograjski stolnici ''»Pridige pod goro«''. Tega leta je s kraljevim odlokom postal dvorni duhovnik.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ==== Bosna in Hercegovina ==== S svojimi govori in spisi je postal Nikolaj znan ne le po [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]], ampak tudi po vseh okoliških deželah, koder je živela srbska manjšina, med drugim v BiH, kjer pa kljub številnosti nikoli ni dosegala absolutne večine, kar kaže tudi popis prebivalstva iz 1910.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/173881818/Popis-stanovni%C5%A1tva-Bosna-i-Hercegovina-1910|title= Rezultati popisa žiteljstva u Bosni i Hercegovini od 10. oktobra 1910.|publisher=Zemaljska vlada za Bosnu i Hercegovinu|author=|place=Sarajevo|language=hr|date=10. oktober 1912|accessdate=5. marec 2026}}</ref> {| {{prettytable}} style="text-align:center;" |- bgcolor="#efefef" ! colspan=5 style="border-right:0px;" |Popis prebivalstva BiH leta 1910 |- bgcolor="#efefef" | '''Veroizpoved''' | '''Število''' | '''Delež''' |- | align=left|Srbski pravoslavci ||align=right|825.418 ||43,49 % |- | align=left|Muslimani<ref>Muslimansko narodnost danes označujemo kot narodnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]].</ref><ref>{{Cite news|url=|title=Bošnjak: zvanični kalendar za prostu godinu 1914|last=|first=|date=|work=|publication-place=Sarajevo|publication-date=1913|pages=45-46|access-date=|via=}}</ref>|| align="right" | 612.137 ||32,25 % |- | align=left|Rimokatoličani ||align=right| 434.061 ||22,87 % |- | align=left|Judje||align=right| 11.868||0,62 % |- | align=left|Ostali||align=right| 14.560||0,77 % |} Rastel je njegov vpliv na srbsko mladino tako v duhovno-verskem kot politično-narodnostnem pomenu; zaradi njegove kočljive vloge v tem dogajanju in tesnih stikih s tamkajšnjo srbsko anarhistično-marksistično organizacijo "Mlado Bosno" nekateri sicer natančni življenjepisci to poglavje gladko izpuščajo, saj v malo čudno luč postavlja kanoniziranega krščanskega svetnika.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> V to mešano sredino je bil namreč leta 1912 povabljen na praznovanje desete obletnice srbskega kulturnega društva »Prosveta«. Pozdravila ga je polna cerkev in cvet tamkajšnje srbske omike; čeprav menih se je med pridigo manj menil za spodbujanje duhovosti kot za podžiganje že tako vzburjenih nacionalnih čustev in podiranje krhkega ravnotežja v večnarodnostni Bosni in Hercegovini ne upoštevajoč, da tam živijo tudi številni Hrvati in Bošnjaki: {| |- ! „Dolazim iz Srbije“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=16}}</ref>: ! „Prihajam iz Srbije“ |- | <blockquote>“Dolazim iz Srbije, tog ostrva slobode, da vama, našoj braći u ropstvu, donesem pozdrave Beograda.”<br>“Svojom velikom ljubavlju i velikim srcem, Vi, Srbi Bosanci, anektirali ste Srbiju Bosni”. </blockquote> | <blockquote>''»Prihajam iz Srbije, s tega otoka svobode, da vam, našim bratom v suženjstvu'', prinesem pozdrave iz Beograda.«<br> »Z veliko ljubeznijo in velikim srcem ste vi, bosanski Srbi, priključili Srbijo Bosni.« </blockquote> |} Ošvrknil je "avstrijsko aneksijo BiH", ki pa jo obrnil na glavo kot "bosansko aneksijo Srbije"; poslušalci so to razumeli kot spodbujanje k želeni "srbski priključitvi BiH", do katere je prišlo pri koncu 1. svetovne vojne. Pridigi je sledilo navdušeno vzklikanje, zlasi med mladino in člani »[[Mlada Bosna|Mlade Bosne]]«, katerim je bil zelo blizu po miselnosti in ki bodo leta 1914, na predvečer Sarajevskega atentata nad Nikolajevimi ''»Pridigami pod goro«'' prisegali zvestobo in vztrajnost glede izvajanja svojih krvoločnih namenov. Zato ne čudi, da so ga avstrijske oblasti pridržale več dni zaradi preiskave v Zemunu ter mu naslednjega leta prepovedale obisk Zagreba za praznovanju stoletnice Njegoševega rojstva (*13.XI.1813). O tem „otoku svobode“ in "slogi" v sami srbski deželi pa je izražal Nikolajev dobrotnik prota Aleksa precej drugačno stališče, saj pravi: {| |- ! Političko partizanstvo<ref>{{cite web|url=https://www.antikvarne-knjige.com/knjige/detail-item_id-24056|title= Moji doživljaji - Prota Aleksa Ilić|publisher=Antikvarne knjige|author=Aleksa Ilić|place=Beograd|language=sr|date=1931|accessdate=5. marec 2026}}</ref> ! Politično strankarstvo |- | <blockquote>“Pocepanost, netrpeljivost i omraza, koje je porodilo političko partizanstvo, prešli su i na sveštenstvo. Naprednjaci i radikali nisu hteli u svoj dom da prime sveštenika liberala, i obratno. Na taj način stvoren je čitav haos i u narodu i u crkvi.“ <br>“Mi smo doista do tada bili duhovno roblje naših vladika, koji su s nama postupali ne kao s mlađom braćom svojom, već kao robovima svojim. Zato je i ubijen duh u sveštenstvu i zavladala apatija prema svemu.” </blockquote> | <blockquote>''„Razklanost, nestrpnost in črtenje'', ki jih je rodilo politično strankarsko, so se razširili tudi na duhovščino. Naprednjaki in radikalci niso želeli v svoj dom sprejemati svobodnjaškega duhovnika in obratno. Na ta način je bil ustvarjena cela zmešnjava tako v ljudstvu kot v cerkvi.“<br>„Do takrat ''smo bili resnično duhovni sužnji naših škofov'', ki nas niso obravnavali kot svoje mlajše brate, ampak kot svoje sužnje. Zato je bil duh v duhovščini ubit in je vladala ravnodušnost do vsega.“ </blockquote> |} Čudi, da je tako hitro pozabil, kako "prijazno" je bil še ne tako davno on sam sprejet na tem „otoku svobode“, ko se je vrnil iz Zahodne Evrope kot novopečeni dvokratni doktor: {| |- ! „Nikola se vraća u Beograd“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12.13}}</ref> ! „Nikola se vrne v Beligrad“ |- | <blockquote>Nikola se vraća u Beograd. U Beogradu nije dočekan sa oduševljenjem. Mala balkanska sredina dočekala ga je sa zavišću a crkveni ljudi su zazirali od njega zbog toga štose školovao u rimokatoličkoj Evropi. Ni jedna diploma nije mu priznata, navodno zbog toga što nije imao završenu punu gimnaziju. I on, sa završena dva fakulteta i položena dva doktorata na dva najznamenitija evropska univerziteta vraća se u srednju školu i polaže sedmi i osmi razred u Drugoj beogradskoj gimnaziji. </blockquote> | <blockquote> Nikola se vrne v Beograd. V Beogradu ga niso sprejeli z navdušenjem. ''Majhna balkanska skupnost ga je sprejela z zavistjo, cerkveni ljudje pa so se mu izogibali, ker se je izobraževal v rimskokatoliški Evropi''. Nobena diploma mu ni bila priznana, domnevno zato ne, ker ni dokončal srednje šole; in on se je, potem ko je končal dve fakulteti in opravil dva doktorata na dveh najbolj znanih evropskih univerzah, vrnil v srednjo šolo in obiskoval sedmi in osmi razred na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>Друга београдска гимназија. Другу београдску гимназију је похађао и: Никола Велимировић (1880–1956) ванредни ученик 1909. године када је полагао 7. и 8. разред гимназије и Велику матуру да би нострификовао дипломе за рад у Богословији/Druga beograjska gimnazija. Drugo beograjsko gimnazijo so obiskovali tudi: Nikola Velimirović (1880–1956), izredni dijak leta 1909, ko je opravil 7. in 8. razred gimnazije ter veliko maturo, da bi si potrdil diplome za delo v Bogoslovnem semenišču</ref><ref>Јелачић Србуљ, Виолета (2016). Филолошка гимназија: Запис Друге београдске у Филолошкој гимназији: 1870–2015. Београд: Филолошка гимназија. стр. 9. ISBN 978-86-919491-0-5./Jelačić Srbulj, Violeta (2016). Filološka gimnazija: Zapisnik Druge beograjske gimnazije v Filološki gimnaziji: 1870–2015. Beograd: Filološka gimnazija. str. 9. ISBN 978-86-919491-0-5.</ref> </blockquote> |} === Med prvo svetovno vojno === [[File:Osvojitev-Beograda 2-XII-1914.jpg|thumb|200px|<center>2. decembra 1914. so avstro-ogrska krdela brez boja začasno zasedla [[Beograd]]<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović 1915-in-England.jpg|thumb|left|<center>Velimirović kot odposlanec Srbske vlade po letu [[1915]] v [[Anglija|Angliji]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović-with-mother Lelić-1919.jpg|thumb|200px|<center>Nikolaj Velimirović s svojo materjo leta [[1919]]]]</center> [[Prva svetovna vojna]] je Srbijo doletela pripravljeno, saj je bila napovedana po dveh [[Balkanske vojne|Balkanskih vojnah]], ko se je Kraljevina Srbija z velikimi ozemeljskimi osvajanji — ki so se izvajala pod pretvezo osvobajanja — zelo razširila na jug v [[Makedonija|Makedonijo]] in na [[Kosovo]] ter tako podvojila obseg nekdanje Kneževine. V teh vojnah se ni uspešno spopadala v zavezništvu z Bolgarijo in Grčijo samo s [[Turško cesarstvo|Turškim cesarstvom]], ampak se je kmalu začela — nezadovoljna z delitvijo plena — prepirati in vojskovati tudi s svojima pravoslavnima zaveznicama, ki sta seveda tudi bili, kljub velikim žrtvam in izgubam, pripravljeni na nadaljevanje vojne, ki je kmalu nato sledila kot neposredna posledica [[terorizem|terorističnega]] [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]].<ref>{{cite web|url=https://www.srpskaistorija.com/sarajevski-atentat/|title=САРАЈЕВСКИ АТЕНТАТ/Sarajevski atentat|publisher=СРПСКА ИСТОРИЈА/Srpska istorija|author=Ђорђе Бојанић/Đorđe Bojanić|place=|language=sr|date=29. april 2018|accessdate=17. februar 2026}}</ref> Ob izbruhu Prve svetovne vojne jeromonah Nikolaj sicer ni bil vpoklican, vendar se je prostovoljno pridružil prvim bojnim vrstam. Pomagal je ranjencem in napisal tudi domojubno spodbudo "Nad grehom in smrtjo".<ref>{{cite web|url=https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf|title=Vladika Nikolaj: Iznad greha i smrti|publisher=Srpska pravoslavna Crkva Lion|author=Nikokolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Potek vojne je bil nepredvidljiv; Avstro-Ogrska že dolgo ni vodila večje vojne in po miselnosti ni bila naklonjena vojskovanju, saj je bolj zanesljivo uspevala v miru in se je širila z uspešnimi porokami po geslu: "[[Felix Austria|Tu felix Austria, nube!]]" Podobno ni bila preveč pripravljena na velik spopad niti [[Rusija]], ki se je po hudem porazu v [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1905) začela vmešavati v [[Balkan|balkanske]] zdrahe. Kljub počasnemu začetnemu in negotovemu napredovanju pa so že 2. decembra 1914 [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrska]] krdela zlahka in brez boja zavzela izpraznjeni Beograd, saj so se Srbi umaknili proti osrednjemu delu države. Poveljnik avstro-ogrske 5. armade, pehotni general [[Liborius von Frank]] (1848-1933), je cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] v tozadevnem telegramu obenem čestital 66-letnico stopanja na prestol. Temu pa je sledil skorajšnji preobrat, saj so Srbi v protinapadu že po dobrem tednu — 14. decembra 1914 — prisilili avstroogrsko vojsko k umiku.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Kmalu po teh uspehih pa je morala skupaj z vojsko zapustiti prestolnico in oditi začasno v Niš tudi srbska vlada. Meniha Velimirovića je torej [[Nikola Pašić|Pašić]] poslal aprila 1915 v ZDA<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, da bi sklepal tam nova zavezništva in utrjeval stara. Tam je opravljal politično propagando v korist Srbije ter je s tem namenom potoval in predaval po vseh večjih ameriških mestih. Čeprav je začetek vojne bil za Srbijo nepričakovano ugoden, saj se je vlada po umiku še istega leta že čez dober teden spet vrnila v Beograd in so srbska krdela celo vdirala na ozemlje Vojvodine, se je z vstopom Bolgarije položaj zelo spremenil in srbska vlada se je najprej preselila v Niš; nato pa se je skupaj z vojsko začela umikati prek Albanije. Zato se Velimirović leta 1916 ni vrnil domov, ampak se je odpravil v Veliko Britanijo s podobno nalogo; poleg tega mu je tamkajšnja [[Univerza v Cambridgeu]] podelila tudi častni doktorat iz bogoslovja.<ref>doktorat ''[[honoris causa]]''; na angleško govorečem področju ima ta častni naziv ime ''„Doctor of Divinity (DD, doktor božanstva)''; na katoliškem območju se ta naslov glasi že od 16. stoletja dalje ''doktor svetega bogoslovja'' (skrajšano DSB; {{lang-en| Doctor of Sacred Theology}}, okrajšano DST; {{lang-la|Sacrae Theologiae Doctor}}, okrajšano STD)</ref><ref name="bank">[https://books.google.com/books?id=SHl7CwAAQBAJ&dq=Nikolaj+Velimirovi%C4%87&pg=PA267 Bank, Jan and Gevers, Lieve. ''Churches and Religion in the Second World War''], Bloomsbury Publishing, 2016, {{ISBN|9781472504807}}, p. 267</ref> Imel je vrsto predavanj v [[Cerkev sv. Marjete, Westminster|Cerkvi sv. Marjete v Westminstru]] in pridig v [[Stolnica sv. Pavla, London|Stolnici sv. Pavla]]. S tem je postal prvi vzhodni pravoslavni kristjan, ki je tu pridigal.<ref>{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=XLVIII|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref> == Škof == === Dejavnost med vojnama === [[File:Николай_(Велимирович).jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot škof]]</center> [[File:Evêque yougoslave Nicolaï (Pacific) - btv1b531871787.jpg|thumb|180px|left|<center>Vladika Nikolaj — "Novi Zlatousti" — avgusta 1927]] [[File:Kambana,_podarok_od_Pupin.jpg|thumb|200px|<center>Vlečenje zvonov, dar [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid|Cerkev sv. Klementa v Ohridu]] ([[1924]])]]</center> [[File:Vladika Nikolaj Velimirović crop.jpg|thumb|200px|<center>Škof [[Nikolaj Velimirović]] v [[Ohrid]]u v spremstvu [[Kneginja Ljubica|Kneginje Ljubice]] leta [[1928]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović Jeruzalem-1930.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Škof]] [[Nikolaj Velimirović]] med skupino [[romar]]jev v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] ([[Jeruzalem]] [[1930]])]]</center> Leta 1919 je bil duhovnik in arhimandrit Nikolaj posvečen za [[Škofija Žiča|žičkega škofa]]<ref name=bank/>. V tej škofiji pa ni ostal dolgo, ampak je bil premeščen na novo službo v [[Škofija Ohrid|Ohridski škofiji]] (1920–1931) in nato v novoustanovljeni [[Škofija Ohrid-Bitolj|Ohridsko-bitoljski škofiji]] (1931–1936) v [[Makedonija|Makedoniji]]. Za angleški „[[The Times]]“ je napisal članek, v katerem je predstavil trpljenje srbske duhovščine v prvi svetovni vojni, kar je bilo deloma tudi posledica njihovega političnega delovanja v prid jugoslovanstva; zlasti surovo so se odzivale bolgarske pravoslavne zasedbene oblasti, ki niso prizanašale duhovnikom in so jih veliko pobile, med njimi tudi skopskega nadškofa [[Vićentije Krdžić|Vićentija Kržića]]. Avstrijske oblasti pa so tudi izselile dosti duhovnikov v taborišča, kjer so mnogi »podlegli mrazu in lakoti«, preživeli pa »so po vrnitvi domov postali žrtve jetike in revmatizma«.{{sfn|Velimirovic|1919}} Leta 1920 je tretjič odpotoval v Združene države Amerike z nalogo urediti Srbsko pravoslavno škofijo za področje Severne Amerike.<ref>''The Outlook'' Magazine carried a story about Bishop Nikolaj after visiting the United States in their 23 February 1921 issue (pp.&nbsp;285–86)</ref> Četrtič pa je v Ameriko odpotoval leta 1927.<ref>Living Age, Vol. 335-36, 1928-29</ref> Leta 1935 ga je nemški kancler [[Adolf Hitler]] odlikoval z državno medaljo za njegov prispevek k obnovi nemškega vojaškega pokopališča v [[Bitolj]]u leta 1926.{{sfn|Byford|2005|p=32}} Leta 1936 je končno prevzel svojo prvotno službo žičkega škofa in se smel vrniti v samostan Žiča, ki ga je takoj začel obnavljati. ==== Vpliv na konkordatno krizo ==== Profesor na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogosloviji]] [[Bogdan Lubardić]] je v razvoju Velimirovićeve misli zasledil tri obdobja: predohridsko (1902–1919), ohridsko (1920–1936) in poohridsko obdobje (1936–1956).<ref name="Markovich 2017 143"/> V to tretje obdobje spada tudi zavrelo obdobje [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ki je skoraj razneslo že tako težko obstoječo jugoslovansko centralistično urejeno zvezo različnih narodov, pri katerih pa je prevladovala bolj podobnost v jeziku kot pa v skupni zgodovini, miselnosti ali veri. Med konkordatno krizo je bil Velimirović vodilna osebnost v hujskanju proti sprejetju oziroma ratifikaciji sicer 1935. leta že podpisanega konkordata s strani jugoslovanske skupščine in eden od glavnih organizatorjev protestne tkim. "krvave litije" leta 1937; navidezno je tukaj šlo za pobožno procesijo z molitvami za ozdravljenje hudo bolnega patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]], v resnici pa je šlo za hujskaško politično protivladno demonstracijo, ki naj bi takratno vlado – ki je bila ena najbolj trdnih, vendar ni bila v bistvu sestavljena iz Srbov – če že ne odstranila, pa vsaj oslabila. Propad konkordata je bil pravzaprav poraz enakopravnosti kristjanov in skladnega sožitja različnih narodov, vendar se zdi današnjim velesrbskim nacionalistom tovrstno rušilno Nikolajevo delovanje kot "velika zmaga" nad "črno internacionalo".<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Predsednik takratne vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]] je bil prepričan, da do izgredov ne bi prišlo, če bi ne bil prav v najusodnejšem trenutku zbolel in umrl patriarh; saj po njegovem patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] »ne bi nikoli dovolil, da bi Cerkev zlorabljali za politične manevre dvomljive narave“; patriarh je namreč „vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar, kar bi škodovalo državnim interesom; najmanj pa je z njim bila ogrožena pravoslavna Cerkev.« Ni pa pomislil na bizantinsko dvolično in hinavsko politiko, ki se je udomačila tudi na Balkanu in v vrstah SPC. Večina takratnih pravoslavnih škofov je bila načelno proti vmešavanju Cerkve v dnevno politiko. Najbolj vnet in neskrit zagovornik političnega delovanja pa je bil žički vladika Nikolaj, ki je javno nastopal tako proti ratifikaciji [[konkordat]]a, uspešno hujskal narod v času glasovanja ne le v Beogradu, ampak na vseh področjih večinsko naseljenih s [[Srbi]], podpiral [[ekskomunikacija|izobčenje]] vseh srbsko-pravoslavnih poslancev, ki so glasovali v prid konkordatu in končno celo zahteval [[Milan Stojadinović|Stojadinovićev]] odstop. <ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Protesti nezadovoljstva so se razširili skoraj po vseh večjih mestih s srbsko večino, vendar ta vnema za nekdanje privilegije ni uživala podpore celotne SPC, pa tudi katoliški vrh se je nanjo odzval zelo medlo in zadržano. Oboji so namreč trezno predpostavljali, da glavni pobudnik morebiti temu in drugim uspešno sklenjenim konkordatom pripisuje prevelik pomen. [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je namreč po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno skoraj nerešljivo ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči za Cerkev dokaj ugoden sporazum celo s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]]. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta postali deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"'', čeprav se je z Romunijo dokaj mirno posrečilo doseči sporazum takorekoč skrito od oči javnosti.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. V Jugoslaviji pa je pravi vihar – po mirno podpisanem konkordatu – sledil šele ob njegovi morebitni potrditvi v skupščini. Katoliška Cerkev pa je ravno v Beogradu in diaspori naletela na velike ovire pri svojem delovanju ravno zaradi nerešenih vprašanj in hudih finančnih težav, ki bi jih obljubljena državna podpora osrednjim izobraževalnim ustanovam — za kar je jamčil že srbski konkordat iz 1914, pa tudi novopodpisani jugoslovanski iz 1935 — z malo dobre volje mimogrede lahko rešila. Prav zaradi tovrstnih dolgov, pa tudi hipoteke nad samo nadškofovo beograjsko palačo — je bil prisiljen odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]. Ni držal torej glavni očitek, češ da je RKC tako bogata, da ne potrebuje nobene državne podpore. Čeprav je na splošno šlo le za izenačenje v pravicah Katoliške Cerkve s SPC, pa je Velimirović srbskim poslancem pisal, da konkordat "daje ogromne pravice in privilegije (tuji) mednarodni organizaciji na račun (domače) narodne cerkve svetega Sava".{{sfn|Perica|2002|p=18}} Ni mu bilo zadosti, da je konkordat v skupščini bil sicer izglasovan, vendar ne uresničen. Še naprej je dajal duška sovražnemu govoru zoper Zahod in RKC ter se je — metaje vse resnične in domnevne sovražnike srbskega pravoslavja v isti koš — v pridigi z dne 26. septembra 1937 razvnemal: :"Dol z vsemi protinarodnimi elementi: paraziti in krvosesi, kapitalisti, brezbožniki in komunisti! Srbska narodna zavest se prebuja, ker se upira napadom vseh internacionalistov in tistih, ki gradijo mostove ''za papeža v Rimu in njegovo Cerkev – najstarejšo internacionalo, najstarejši fašizem, najstarejšo diktaturo v Evropi!"''{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref> Vzburjene strasti pa so se vendarle počasi umirjale tudi z bolj umirjenim pristopom [[Varnava Rosić|Varnavovega]] naslednika [[Danilo Dožić|patrijarha Danila]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime; SPC je vodil od 1938 do 1950</ref>, ki je ukazal Nikolaju, naj se umakne v Žički samostan, opusti politiko in se omeji na cerkveno dejavnost. Nedvomno so konkordatno krizo pozorno spremljale in podžigale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na vladika Nikolaja; ali in koliko pa so bile vpletene, pa vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Očitno ostaja usodno dejstvo, da je jugoslovanska vlada z Vatikanom sicer podpisala in tudi izglasovala ter ratificirala konkordat, ki pa se ga prav zaradi konkordatne krize nihče ni upal udejanjiti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref> To pa je bila za Velimirovića vsekakor [[Pirova zmaga]]. Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) in veliki poznavalec [[Balkan|balkanske]] zgodovine pravi o teh zdrahah brez dlake na jeziku: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne Cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." <ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''. Zato nepristranski [[zgodovinar]]ji soglašajo, da je bil tragi-komični spopad okoli konkordata predhodnica poznejših usodnih dogodkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/385170/Krvavi-svetosavski-barjaci-na-ulicama-Beograda|title=Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda|publisher=Politika|date=18. julij 2017|accessdate=28. februar 2018}}</ref> === Med Drugo svetovno vojno === ==== Pripor in zapor ==== [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|200px|thumb|<center>Srbski patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] in škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]] med [[četniki]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]<ref>Na fotografiji iz 1945 v Sloveniji je srbski pravoslavni patriarh Gavrilo, desno od njega škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]], četniški [[vojvoda]] [[Momčilo Đujić]] in nacistični sodelavec [[Dimitrij Ljotić]]. Levo od njega je poveljnik bosanskega četniškega korpusa „Gavrilo Princip“ in general "Srbskih prostovoljcev" [[Miodrag Damjanović]]</ref>.]]</center> Med vojno je večino časa preživel v priporu in zaporu. Hitler si je zapomnil njegovo dejavno in podporno vlogo v [[državni udar|državnem udaru]] dne 27. marca 1941.<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan 1956. godine umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović (Nikola), teolog, književnik i besednik, vladika ohridski i žički, jedna od najumnijih glava Srpske crkve uopšte.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nemška obveščevalna služba je Velimirovića označila kot izrazitega anglofila, čeprav je bil blizu Ljotiću, ki je vodil [[Jugoslovansko nacionalno gibanje Zbor|Jugoslovansko nacionalistično gibanje "Zbor"]].{{sfn|Odić|Komarica|1977|p=188}} Ko so leta 1941 med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] nemške in sosednje sile zasedle Kraljevino Jugoslavijo, so nacisti priprli škofa Nikolaja v samostanu Žiča, da ne bi sodeloval v odporu; potem je bil priprt v [[Samostan Ljubostinja|Samostanu Ljubostinji]]. V začetku decembra 1942 pa so Nikolaja skupaj z nečakom Jovanom in hieromonahom Vasilijem iz Ljubostinje odpeljali v v samostan [[Vojlovica]] blizu [[Pančevo|Pančeva]]; kmalu se jim je pridružil še patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> 15. septembra 1944 pa so Nemci oba poslali v koncentracijsko taborišče [[Dachau]], kjer je bilo takrat zaprtih mnogo katoliških, protestantovskih in pravoslavnih duhovnikov. Onadva sta bila zaprta kot častna zapornika (Ehrenhäftlinge) v tako imenovanem Častnem bunkerju (Ehrenbunker), ločenem od območja delovnega taborišča, skupaj z visokimi častniki in drugimi pomembnimi zaporniki, katerih odvzem svobode je neposredno odredil Hitler. Na ta način jima ni bilo treba stradati kot drugim zapornikom, saj sta imela prost dostop do častniške kantine.<ref>Leisner, Karl. ''Priesterweihe und Primiz im KZ Dachau'', pg. 183, LIT Verlag Berlin-Hamburg-Münster, 2004; {{ISBN|3825872777|9783825872779}}</ref> ==== V Sloveniji ==== [[File:Vladika Nikolaj kod dobrovoljaca u Ilirskoj Bistrici.png|200px|thumb|<center>Velimirovič pri "srbskih prostovoljcih" — [[četniki|četnikih]] — v [[Slovenija|slovenski]] [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] ([[1945]])]]</center> Avgusta 1943 je nemški general [[Hermann Neubacher]] postal posebni odposlanec nemškega zunanjega ministrstva za jugovzhodno Evropo. Decembra 1944 so Nemci v okviru Neubacherjeve poravnave z [[Milan Nedić|Milanom Nedićem]] in [[Dimitrij Ljotić|Dimitrijem Ljotićem]] izpustili Velimirovića in Dožića, ki sta bila premeščena iz Dachaua v Slovenijo, saj so nacisti poskušali izkoristiti njun ugled med Srbi, da bi pridobili podporo zoper prodirajoče [[zavezniki v drugi svetovni vojni|zaveznike]] in zoper širjenje [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunizma]].{{sfn|Byford|2005|p=35}} V nasprotju z govoricami o mučenju in zapostavljanju med bivanjem v taborišču je patriarh Dožić sam pričal, da so z njim in Velimirovićem ravnali glede na posebne razmere v redu.<ref>Glasnik Pravoslavne Crkve, July 1946, pp 66-67. Also in Dožić G., Memoari patrijarha srpskog Gavrila (Beograd: Sfairos 1990), entries for December 1944.</ref> Med bivanjem v slovenski [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] je Velimirović blagoslovil prostovoljce Dimitrija Ljotića in drugih nacističnih sodelavcev in antikomunistov; vse te svoje resnične ali namišljene politične nasprotnike je nova jugoslovanska oblast pozneje razglasila in obsodila kot vojne zločince. Ne glede na njihovo osebno vlogo med vojno jih je večino zadela usoda surovih [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Zunajsodnih povojnih pobojev na Slovenskem]]. Nikolaj si je v slutnji bližajočega se pogroma zadal poleg moralne in duhovne podpore tem protikomunističnim gibanjem izpolnitev od Nemcev naročene naloge, da bi vsa ta različna gibanja — vključno s [[Slovensko domobranstvo|Slovenskimi domobranci]] — med seboj povezal; obenem pa si je prizadeval najti stik z bližajočimi se [[Zavezniki v drugi svetovni vojni|Zavezniki]]{{sfn|Byford|2005|pp=35-36}} Nekateri viri sicer omenjajo, da se je Nikolaj proti koncu vojne skupaj s patriarhom Gavrilom Dožićem znašel v koncentracijskem taborišču Dachau v Nemčiji in dodajajo, da sta bila edina tam zaprta tako visoka cerkvena dostojanstvenika v Evropi. Bivanja v Sloveniji pa sploh ne omenjajo saj dodajajo, da sta v taborišču ostala vse do konca vojne in da so ju osvobodili Zavezniki in sicer 36. ameriška divizija 8. maja 1945.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=25}}</ref> Vsi viri pa se strinjajo v poročanju, da se je patriarh vrnil v državo in prevzel dolžnosti poglavarja srbske cerkve, Nikolaj pa se z novo oblastjo ni strinjal in se ni hotel vrniti v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so prevzeli oblast [[komunisti]], ki so ga imeli na piki kot nasprotnika nove ureditve. Nekaj časa se je nato potikal po Evropi in Angliji, dokler ni prispel v ZDA, kjer je tudi umrl.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> == Begunstvo, smrt in spomin == === Begunstvo in zadnja leta življenja === Po vojni se ni nikoli več vrnil v [[komunizem|komunistično]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]; po nekaj časa preživetem v Evropi se je leta 1946 končno izselil kot begunec v [[Združene države Amerike]]. Tam je kljub zdravstvenim težavam s [[srce]]m nadaljeval svoje dušnopastirsko delo. Že za življenja so ga živopisci uvrstili med ikone in freske „Vsi ameriški svetniki“.(''All American Saints'').<ref>{{cite web|url=http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|title=Conciliar Press - All American Saints - 8 x 10 Icon|access-date=30 June 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716110848/http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|archive-date=16 July 2011 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.flickr.com/photos/a_whistling_train/3480689583/in/set-72057594132248985|title=All Saints of North America &#124; Flickr - Photo Sharing! |publisher=Flickr|date=27 April 2009|access-date=17 July 2016}}</ref> Poučeval je na več vzhodnopravoslavnih semeniščih, kot so semenišče sv. Save (Libertyville, Illinois), pravoslavno teološko semenišče in samostan sv. Tihona (South Canaan, Pensilvanija) in pravoslavno teološko semenišče sv. Vladimirja (v Crestwoodu, New York). Njegove spise in knjige je jugoslovanska komunistična vlada leta 1947 prepovedala in ga razglasila za sovražnika št. 1.<ref>{{Cite book|last=Randelić|first=Zdenko|title=Hrvatska u Jugoslaviji 1945. – 1991: od zajedništva do razlaza.|publisher=Školska knjiga|year=2006|isbn=953-0-60816-0|id={{isbnt| 978-953-0-60816-0}}|location=Zagreb|pages=156–157}}</ref> === Smrt in pogreb === {{multiple image | align = right | image1 = Gravesite of Saint Nikolaj Velimirović in 1993.jpg | width1 = 170 | alt1 = | caption1 = <center>Velimirovičev prvotni grob v Libertyvillu 1993</center> | image2 = Trešnjevica, Crkva Svetog Nikolaja Žičkog 02.jpg | width2 = 161 | alt2 = | caption2 = <center>Sveti Nikolaj Žički — Trešnjevka</center> | image3 = Saint Sava Monastery Cemetery Libertyville Nikolaj Velimirović-2368.jpg | width3 = 161 | alt3 = | caption3 = <center>Njegov grob v Ameriki na istem mestu 2020</center> | footer = <center>Najprej je bil vladika Nikolaj pokopan na ameriškem pokopališču v Libertyvillu. Nato so njegove ostanke po njegovi želji prenesli v rodni Lelić in jih 1991 pokopali v Čelijskem samostanu.</center> }} Velimirović je umrl 18. marca 1956 v ruskem pravoslavnem teološkem semenišču sv. Tihona v občini South Canaan v okrožju Wayne v Pensilvaniji. Po uradni verziji so ga našli mrtvega zjutraj z molitvenikom v roki in naslonjenega na vznožje njegove postelje, ko se je priravljal za bogoslužje, ki bi ga moral voditi tega jutra — in naj bi umrl naravne smrti. Po drugi verziji pa je umrl nasilne smrti in sicer naj bi bil zastrupljen že nekaj ur preden so ga zjutraj našli; vladika so domači našli ležečega na tleh ob postelji s peno na ustih. Zvečer ga je baje obiskal neki menih, s katerim sta se nato dolgo pogovarjala, in mu je celo prinesel kavo, ki pa je Nikolaj iz zdravstvenih razlogov že dalj časa ni pil. Ta menih je nato neznano kam izginil obenem z vladikovim kovčkom. Zgodaj zjutraj se je za njegovo zdravje zanimal vladika Dionizij; to je bilo dokaj nenavadno, saj tega dotlej ni delal. Nato je prišel on sam s skupino Srbov, ki so temeljito premetali njegovo sobo ter odnesli veliko stvari. Ti viri navajajo še druge nenavadne okoliščine in sumijo za umor celo Dionizija. Teh govoric pa uradno niso nikdar potrdili.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/232914/sumnjiva-smrt-vladike-nikolaja-velimirovica|title= Sumnjiva smrt Vladike Nikolaja: Ujutru nađen u vešu pored kreveta, dok mu je iz usta izlazila pena, a noć pre toga...|publisher=stil.kurir.rs|author=Vanja Milenković|place=Beograd|language=sr|date=18. marec 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Drugo podobno izročilo pa pravi: :»Vemo, da je pred tragedijo škofa obiskal moški, oblečen v mantijo (talar). Pogovarjala sta se dolgo, pozno v noč. Zjutraj nihče ni videl skrivnostnega obiskovalca, niti kovčka, ki je pripadal škofu Nikolaju.« Poleg tega so krožile govorice, da je škof v svojem življenju preživel šest poskusov umora, in da je bil po mnenju njegovih smrtnih sovražnikov sedmi uspešen. Srbski pravoslavni duhovnik [[Velibor Džomić]] pa zanika možnost zastrupitve, češ da je vladika zagotovo umrl naravne smrti, saj je bil težek srčni bolnik.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/razonoda/zanimljivosti/224878/uoci-tragedije-vladiku-je-posetio-covek-obucen-u-mantiju-da-li-je-nikolaj-velimirovic-zaista-otrovan/vest.html|title="UOČI TRAGEDIJE VLADIKU JE POSETIO ČOVEK, OBUČEN U MANTIJU..." Da li je Nikolaj Velimirović zaista OTROVAN?|publisher=alo.rs|author=Aleksandar Vulić|place=Beograd|language=sr|date=3. maj 2025|accessdate=22. februar 2026}}</ref> Dodati pa moramo, da obdukcije niso dovolili niti sorodniki niti cerkveno osebje in tako je skrivnost odnesel s sabo v grob. Ne smemo pa spregledati dejstva, da je bil vladika Nikolaj vseskozi neprikrit antikomunist. Njegovo truplo so pokopali v bližini groba pesnika [[Jovan Dučić|Jovana Dučića]] v samostanu sv. Sava v Libertyvillu v Illinoisu. Iz ruskega samostana sv. Tihona so ga najprej prenesli v srbski samostan sv. Sava in ga 27. marca pokopali blizu cerkvenega oltarja na južni strani; pogrebu je navzočilo veliko število vernikov iz vse Amerike, največ pravoslavnih Srbov. Tudi v domovini so se ga na več krajih spomnili z zvonenjem in zadušnicami, kljub temu, da so ga Titovi komunisti imeli v želodcu in da je vse moralo potekati čimbolj neopazno.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> === Svetništvo === [[File:Nikolaj i Jovan Velimirovic.png|200px|thumb|<center>[[Jovan Velimirović]] (1912-1989) s svojim stricem [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]] pred letom 1941.]]</center> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je vedno bolj začelo širiti češčenje škofa Nikolaja, ki je pod komunizmom veljal za sovrađnika št. 1. To se je okrepilo zlasti potem, ko je njegov nečak [[Jovan Velimirović]] (1912-1989) prišel na čelo Šabaško-valjevske škofije. Leta 1987 je skupaj z metropolitom Amfilohijem Radovićem škofa Nikolaja preprosto razglasil za svetnika. Na zasedanje Svetega škofovskega zbora SPC, ki ga je vodil novoizvoljeni patriarh Pavel, so poslali tozadevno prošnjo, ki pa jo je on gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja – med drugim je kadil [[cigarete]].<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Po padcu komunizma pa ni bilo več ovir in so njegove posmrtne ostanke prenesli iz Amerike ter jih 12. maja 1991 ponovno pokopali v njegovem domačem kraju Leliću pri Valjevem, poleg staršev in nečaka, škofa Jovana Velimirovića, ki je bil tesno vpleten v usodne dogodke, ko je bil izveden Državni udar 27. marca 1941 v [[Beograd]]u, kar so naslednji dogodki označili kot smrtno obsodbo za obstoj Stare Jugoslavije. Njegovi nasprotniki nasprotujejo njegovemu svetništvu, češ da antisemitizem, občudovanje in hvaljenje [[nacizem|nacizma]] ne more biti v skladu z [[evangelij|evangeljskim]] naročilom enakopravnosti, svobodljubnosti in miroljubnosti; nasprotuje pa tudi splošnim [[človekove pravice|človekovim pravicam]]. Temu nasprotovanju lahko pripišemo tudi ta neljub dogodek, ko je med prenosom Nikolajevih posmrtnih ostankov leta 1991 [[Danica Drašković]] — žena znanega srbskega politika [[Vuk Drašković|Vuka]] — po burnem prepiru razbila steklenico ob sogovornikovo glavo.<ref>Skrozza, Tamara (15 April 2009). "Visoke štikle i kratak fitilj" [High heels and a short wick]. Vreme (in Serbian). Retrieved 22 September 2023.</ref> 19. maja 2003 ({{OldStyleDate|19. maj|2003|6. maj}}) je Sveti škofovski zbor [[SPC]] razglasil ohridskega in žičkega škofa Nikolaja Velimirovića za [[svetnik]]a in določil, da se ga uvrsti v koledar [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]] svetnikov. Bogoslužje v njegovo čast je potekalo v beograjski cerkvi sv. Sava 24. maja istega leta. Ta razglasitev je le še bolj podelila že tako razklano srbsko javnost. Za tiste, ki se strinjajo z njegovo kanonizacijo, je to le potrditev njegove svetosti in vrednosti ter želje samih vernikov, zlasti bogomoljcev. Za nasprotnike pa je to še en "politični" škandal in podpora nekaterim velesrbskim nacionalističnim gibanjem, ki s pravim krščanstvom nimajo veliko skupnega.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Njegov god je na njegov smrtni dan po gregorijanskem koledarju 18. marca ({{OldStyleDate|18. marec|2003|5. marecj}}).<ref name="ROCOR" /><ref name="crkveni" /><ref name="OCA" /> Nekateri pa slavijo njegov praznik tudi na dan njegove kanonizacije, tj. po gregorijanskem koledarju 19. maja.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> === Zanimivosti === ==== Srečanje s Teslom ==== Nikolaj Velimirović in Nikola Tesla sta se spoznala leta 1916 v New Yorku prek Teslovega prijatelja, profesorja [[Paja Radosavljević|Paja Radosavljevića]]. Takrat je bil Nikolaj v političnem poslanstvu v vlogi združitelja Srbov v Ameriki, da bi podprli Kraljevino Srbijo, ki je bila v vojni z [[Avstro-Ogrsko cesarstvo|Avstroogrskim cesarstvom]]. V tej smeri je hotel vplivati tudi na [[Mihajlo Pupin|Pupina]] in Tesla a brezuspešno. Zaradi napetih odnosov med Teslom in Pupinom ter Radosavljevićevega sovražnega odnosa do Pupina je izostala skupna izjava. Velimirović je pozneje pisal Radosavljeviću, da obžaluje, da je sploh poskušal Tesla vmešati v dnevno politiko in da bi bilo greh, če bi takega vedeža odvrnili od njegovega raziskovalnega dela. Ohranila se je zgodba o pogovoru med Teslom in Velimirovićem o podobnosti elektrike in Božje moči, ki sta obe nevidni človeškemu očesu.<ref>{{Cite book|last=Петровић|first=Срећко|authorlink=|title=Православље, бр.1304 од 15. јула, Реч-две са… Презвитер др Оливер Суботић аутор књиге "Тесла: Духовни лик"|year=2021|url=|publisher=СПЦ|pages=35|location=Београд|isbn=}}</ref> Med svojimi ameriškimi obiski se je tako Nikolaj spoprijateljil s tem izumiteljem, rojakom in soimenjakom [[Nikola Tesla|Nikolom Teslom]], o čigar vernosti bi se pa dalo razpravljati; priznal je, da vsak večer moli, vendar čisto na svoj način. Nekoč ga je Tesla povabil v svoj laboratorij, v katerem je brnelo kakih tisoč koles. Na vprašanje, kakšna sila jih poganja, je dobil odgovor, da je to električni tok. Sledilo je novo vprašanje:<br> „Ali bo tvoja znanost odkrila način, kako to električno silo videti s prostim očesom?“ Na nikalen odgovor je sklenil jeromonah:<br> „Zakaj torej ljudje hočejo Boga videti, da bi vanj verovali? Moč obstaja tudi tedaj, kadar je ni mogoče videti.“<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Zanimljiva anegdota izneđu Nikole Tesle i vladike Nikolaja Velimirović. Samo on je mogao da ubedi Nikolu Teslu da Bog postoji: Razgovor dva imenjaka i dan danas se prepričava|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=12. september 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ==== Mleko za pijanca ==== Ruskega duhovnika, ki se je opijanjal, ni odstranil, saj je tudi sam cenil »župsko crno« (črnino); v njej je iskal tolažbo in celo navdih pred svojimi pridigami, ki so jih ljudje poslušali z odprtimi usti. Kmete, ki so prišli tožit nekega pijanega popa, pa je kmalu odpravil z "resnim" spraševanjem: Kaj najraje pije, kdo mu to daje in ali so mu poskušali ponuditi mleka. ==== Marijina prikazovanja ==== Pokvarjenega in neumnega meniha Jova iz samostana pri Ovčarju, ki je tvezil, da se mu je v sanjah prikazala Bogorodica in mu naročila, naj škofa prosi za boljši samostan, je hitro prestregel: »Čudna stvar, oče Jova; tudi meni se je prikazala Devica in mi strogo naročila, da ne smem verjeti očetu Jovu, ko pride prosit kaj v njenem imenu.« ==== Kateri Jožef? ==== Na zborovanjih vernikov je stal sredi množice, in potrpežljivo poslušal sanjska pripovedovanja bradatih kmetov in pobožnih kmetic. To je duhovnika in kateheta Sava Bankovića tako zgrozilo, da je živčno prosil Nikolajevega sošolca, metropolita Josifa iz Užic, naj posreduje, da se mu ti bogomoljci ne bodo lagali, na kar ga je Josif pomiril: "Nikar se ne boj, oče Savo! Ne lažejo se oni Nikolaju, ampak se on laže njim!" Isti metropolit Josif je takoj po osvoboditvi moral nadomeščati odsotnega patriarha Gavrila in medtem izdal poslanico, ki se novi oblasti ni ravno dopadla. Zato je Titova »omladina« pridrvela pred patriarhijo in vpila: "Dole Josif!" ("Proč z Jožefom!") Starec pa se ni pustil zmesti, ampak je z balkona prosil mlade za besedo: „Nikar tako, otroci! Ne napadajte tega svetega imena. Navsezadnje, ime katerega Jožefa vpijete? [[Josif Stalin|Josifa Visarionoviča Stalina]], [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] ali mene?“ Spogledovali so se med seboj in v tišini drug za drugim odhajali. ==== Zmanjkalo je toka ==== Med enim od Nikolajevih predavanj v Ameriki po Drugi svetovni vojni je nenadoma ugasnila luč in občinstvo je začelo protestirati. Ko se je dvorana po desetih minutah spet razsvetlila, je nadaljeval »Zviti Valjevec«: „Bratje in sestre, Američani! Težko vam je bilo deset minut ostati v temi; lahko si predstavljate, kako je z mojim ljudstvom, ki že deset let tarna v bedi in v temi! Zdaj razumete, zakaj vas prosim, da nam priskočite na pomoč.“ Nekateri sumijo, da je škof namerno povzročil ugasnitev luči – da bi se hkrati norčeval iz sodobne tehnologije in ameriške politike, pa tudi spodbudil dobrosrčnost, ki se je pokazala v pošiljanju povojnih paketov v domovino. ==== Kdo bo zmagal? ==== Med vojno je bil priprt skupaj s patriarhom in škofi v vojvodinskem samostanu Vojlovici. Nemci so jim postavili vprašanje – vedoč da so znani po tem, da se ne ukvarjajo le z verskimi, ampak tudi s političnimi vprašanji – naj povedo, kdo bo v tej vojni zmagal. Vsi so sklonili glave, češ da ne razumejo nemško. Nikolaj pa: »V tej vojni bo zmagala sila, ki bo prijateljska do srbskega ljudstva. Naše ljudstvo je maloštevilno, a veliko po svoji zgodovini in po svoji moralni moči. Poskusite, gospodje, biti dobri do tega ljudstva, da vam bo naklonjeno, pa boste zmagali.«<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Avto je vžgal ==== Okoli samostana [[Ljubostinja|Ljubostinje]] prehaja s kolena na koleno o škofu Nikolaju iz časov Druge svetovne vojne naslednje izročilo: "Nekoč so Nemci ob zori prišli, da bi škofa odpeljali na zaslišanje v [[Kruševac]]. Džip pa, s katerim so se pripeljli, ni hotel vžgati. Trudili so se in jezili, vendar so po nekaj neuspelih poskusih prenehali. Ko je videl, da so nemočni, je škof prebral molitev in džip blagoslovil. Nato je dal znak, da lahko znova poskušajo – in džip je vžgal." <ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> ==== "Ne bova se več videla" ==== Škof [[Atanasij Jevtić]] je na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] 2020 o škofu Nikolaju povedal tale dogodek, ki ga on smatra za čudež: Njegov nečak Tiosav je odpadel od vere in se pridružil komunistom, in ko so Nikolaja odpeljali v Dachau, mu je rekel: "Ne bova se več videla." Nečak se je pozneje predomislil, se zavedel svojih korenin in se spreobrnil; kot sorodnik je lahko zahteval, da se naj Nikolajevo telo vrne v domovino. Tiosav se je na vse kriplje trudil, da bi mu pripravil v Leliću kar se da slovesen sprejem. Tudi patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] je prišel na sprejem. Tiosav pa, ki je delal vso noč, je šel spat ob petih zjutraj, da bi se malo spočil. In se ni več zbudil, zato ni videl Nikolaja – njegovih relikvij. Tako so se uresničile Nikolajeve besede: »Ne bova se več videla.«<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović – „oči koje su Boga gledale“|publisher=politicki.rs|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Beseda izgovorena 03. maja 2020. u Manastiru Tvrdoš. Izvor: Žički blagovesnik, oktobar-decembar, 2020</ref> == Ocena == === Literarna kritika === [[File:Manastir_Lelić,_Valjevo,_001.jpg|thumb|200px|<center>[[Samostan]] [[Lelić]] je ustanovil [[Nikolaj Velimirović]]<ref>{{Cite web |date=2019-05-03 |title=Lelić, zadužbina svetog Nikolaja Žičkog |url=https://p-portal.net/lelic-zaduzbina-svetog-nikolaja-zickog |access-date=2024-07-31 |website=P-portal |language=hr}}</ref>]]</center> Škof [[Amfilohij Radović]] — ki se je šolal na katoliških rimskih vseučiliščih in mu ni mogoče očitati protikatoliške usmerjenosti podobne Nikolajevi — priznava uspeh Velimiroviću in ga pripisuje njegovi visoki izobrazbi, sposobnosti dobrega pisanja in poznavanja evropske kulture.<ref>Radović, A. "Bogočovječanski etos Valdike Nikolaja" in Jevtić, A., ''Sveti Vladika Nikolaj Ohridski i Žicki'' (Kraljevo, Žiča 2003)</ref> Literarni kritik [[Milan Bogdanović]] pa trdi, da vse, kar je Velimirović napisal po svojih ohridskih letih, ni bilo nič drugega kot objava vzhodnopravoslavnega kanona in dogme. Bogdanović ga ima za [[konservatizem|konservativca]], ki je enostransko poveličeval pravoslavno Cerkev in njene obrede kot tudi ustanovo.<ref>Bogdanovic, M, ''Knjizevene Kritike I'' (Beograd 1931), p. 78.</ref> Drugi pravijo, da je v pravoslavno misel vnesel bore malo novosti.<ref>Djordjevic, M, "Povratak propovednika", Republika No. 143-144, July 1996.</ref> To opravičujejo z njegovo dogmatično in pravniško usmerjenostjo v duhu svetega [[Janez Damaščan|Janeza Damaščanskega]], ki pravi: "Zato ne učim o tem ničesar, kar je moje. Na kratko izražam misli in besede, ki so jih prenesli bogaboječi in modri možje."<ref>{{cite web|url=http://www.saintnicodemos.org/articles/loveintruth.php |title=Saint Nicodemos Publications |website=Saintnicodemos.org |access-date=30 March 2016}}</ref> Malo tega prvotnega splošnokrščanskega duha pa vsebuje knjiga, ki jo je napisal v ječi pod naslovom "Skozi zaporniško okno"<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>. V njej se zdi, da je on sam pod vplivom iste [[ateizem|brezbožno]]-[[liberalizem|svobodomiselne]] in [[nacionalizem|nacionalistične]] miselnosti, ki jo enostransko očita "Zahodu", protestantizmu in Katoliški Cerkvi na čelu s [[papež Pij IX.|papežem Pijem IX.]]<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28.60.71}}</ref>, da bi bolj povzdignil vrednost pravoslavja. Tu ni nobenega prizanašanja ne vladarjem, ne filozofom in ne papežem; na neki način je ta izrazito sovražni govor manipulacija z občinstvom, ki že itak poseduje predsodke proti Zahodu, katoliški Cerkvi in papežu. Vladika ima v želodcu poimensko zlasti Napoleona, Nietzscheja in Pija IX., o katerih pravi dobesedno, da so vsi trije antikristi: {| |- ! Car antihrist, Papa natihrist, Evropski filosofi antihristi<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28}}</ref> ! Cesar antikrist, Papež antikrist, Evropski filozofi antikristi |- | <blockquote> Car antihrist predstavlja početak devetnaestog veka. Papa antihrist predstavlja sredinu devetnaestog veka. Evropski filosofi antihristi (iz ludnice) predstavljaju kraj devetnaestoga veka. Bonaparta, Pijus, Niče. Tri kobna imena, trojice najtežih bolesnika, nasleđene bolesti. </blockquote> | <blockquote> Cesar [[antikrist]] predstavlja začetek devetnajstega stoletja. Papež antikrist predstavlja sredino devetnajstega stoletja. Evropski antikristi – filozofi iz norišnice – predstavljajo konec devetnajstega stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Bonaparte]], [[papež Pij IX.|Pij]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]]. Tri usodna imena, trije najhujši bolniki s podedovanimi boleznimi. </blockquote> |} Leta 1960 je patriarh Srbske pravoslavne cerkve [[German Đorić|German]] (1899–1991) podprl odločitev [[sveti sinod|sinoda]] [[SPC]] o ponatisu Velimirovićevega ''„Ohridskega prologa“'' iz leta 1928. Ne čudi, da sta dve tiskarni naročilo zavrnili, saj je bilo takrat zelo ovirano izdajanje kakršnekoli verske vsebine: Ta knjiga pa je bila lahko objavljena šele po pregledu celotnega besedila, odstranitvi spornih odlomkov ter tudi Velimirovićevega imena, naslov pa je bil spremenjen v ''Žitije svetih („Življenja svetnikov“)''.<ref>{{navedi knjigo|author= Klaus Buchenau |title= Orthodoxie und Katholizismus in Jugoslawien 1945–1991. Ein serbisch-kroatischer Vergleich. Band 40 von Balkanologische Veröffentlichungen Osteuropa-Institut der Freien Universität Berlin|publisher= Otto Harrassowitz Verlag|ISBN=978-3-447-04847-7|place=Berlin|year=2004|page=261}}</ref>. === Antisemitizem === [[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|200px|<center>[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Velimiroviča]] in [[Justin Popović|Justina Popoviča]] v [[samostan]]u [[Vavedenje]] na [[Beograd|beograjskem]] [[Senjak]]u]]</center> Pri svetem Nikolaju bode najbolj v oči nekrščanski, krivični in žaljivi [[antisemitizem]], ki preveva zlasti celotno delo "Skozi jetniško okno". Tam se vrstijo očitki Judom, da so obsodili in ubili Kristusa "obsedeni od smrdljivega Satanovega duha", in da so se "izkazali za hujše nasprotnike Boga kot pogan Pilat", kajti "tako jih uči njihov oče [[demon|hudič]]", ki "jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]]."{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> [[Zgodovinar]]ji se strinjajo v ugotovitvi, da ne samo ta, ampak celo več Velimirovićevih zapisov in javnih govorov vsebuje izrazito [[sovražni govor]], usmerjen proti Judom.<ref>{{cite news|title=Antisemitism and Jewish Identity in Serbia|publisher=Hebrew University of Jerusalem|year=1997|author=Sekelj, L.|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism}}, acta no. 12</ref><ref>{{cite journal|year=2004|title=From ''traitor'' to ''saint'' in public memory: the case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović´|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism|publisher=The Hebrew University of Jerusalem|author=Byford, J.}}, acta no. 22</ref><ref>{{cite news|url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=341695|title=Sporno slovo u crkvenom kalendaru|date=29 May 2003|newspaper=[[Vreme]] No. 647|author=Kostic, S.}}</ref> #Omeniti velja, da prvi pisni zapis o Velimirovićevem antisemitizmu sega več kot desetletje pred začetkom druge svetovne vojne, v »Zgodbo o volku in jagnjetu«, ki jo je pridigal leta 1927 v ZDA. V povzetku socialni psiholog [[Jovan Byford]] (*1973) opaža, da je v tej zgodbi Velimirović „judovske voditelje v Jeruzalemu« v času križanja označil za »volkove«, katerih krvoželjnost do Božjega jagnjeta je podžigal njihov »bogosovražni nacionalizem«“.{{sfn|Byford|2008|p=43}} To lahko kaže na namen, da je Velimirović uporabil to zgodbo kot »potrditev« svojih protijudovskih stališč v spodbudo svojim privržencem, ki jo v tem smislu še danes tako razlagajo, kot na primer vodja „Obraza“ [[Mladen Obradović]] ki pa v obrambo pravi, da Velimirovićeve besede le odmevajo tisto, kar je bilo zapisano že v zgodnjih krščanskih besedilih, kjer sam Jezus pravi farizejem, da so "gadja zalega"<ref>Mt 12,34</ref> ali da „je njihov oče hudič“<ref>Jn 8,44</ref>.{{sfn|Byford|2008|p=175}} #V govoru, ki ga je leta 1936 imel v samostanu Žiča, je Velimirović pred uglednim občinstvom, v katerem je bil tudi jugoslovanski premier [[Milan Stojadinović]], spregovoril o judovstvu kot grožnji krščanstvu. Velimirović je v tem govoru obtožil Jude [[teorija zarote|teorije zarote]], češ da vodijo tajno, usklajeno prizadevanje proti krščanstvu in "veri v pravega Boga".{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} # Poleg tega Byford prepoznava antisemitizem v Velimirovićevih „Indijskih pismih“, v katerih lik Judinje upodablja Satana. Omeniti velja, da je ta primer spet povezan z teorijo zarote, saj Velimirović opisuje žensko kot zagovornico "vseh destruktivnih in tajnih združenj, ki kujejo zaroto proti krščanstvu, veri in državi."{{sfn|Byford|2008|p=45}} #V zadnjih letih druge svetovne vojne v že omenjeni knjigi »Кроз тамнички прозор/Kroz tamnički prozor«<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|publisher=Глас Цркве/Glas Crkve|author=Nikolaj Velimirović|place=Valjevo|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>pravi, da ponovimo: da so Judje, »ki jih je zadušil smrdljivi duh Satana«, obsodili in ubili Kristusa. Nadalje piše, da so se »Judje izkazali za hujše nasprotnike Boga kot poganski Pilat«, kajti »tako jih uči njihov oče hudič«, ki »jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus |Jezusu Kristusu]]«.{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> Poleg že omenjenih hudodelstev pa Velimirović „Žide“ „krivi“ prav za vsakršno zlo skozi zgodovino: Hudič je Jude naučil ne le, kako se postaviti po robu Kristusu, ampak „jih je skozi stoletja učil, kako se boriti proti Kristusovim sinovom – [[kristjani|kristjanom]]“.{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} Evropa ne ve za ničesar drugega kot za tisto, kar ji Judje postrežejo kot znanje. Ne verjame ničemur drugemu kot tistemu, kar ji Judje ukažejo verjeti. Ne pozna vrednosti ničesar, dokler Judje ne vsilijo svoje lastne mere vrednot; vse sodobne ideje, vključno z demokracijo, stavkami, socializmom, ateizmom, versko strpnostjo, pacifizmom, globalno revolucijo, kapitalizmom in komunizmom, so izumi Judov oziroma njihovega očeta, hudiča.{{sfn|Byford|2008|p=45}}<ref>{{cite book|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=83}}</ref> === Nacionalizem === Bolj kot Judje, protestantizem ali papeštvo sta ne le pravoslavju, ampak tako krščanstvu kot veri nasploh škodovala [[marksizem]] s svojim bojevitim [[ateizem|ateizmom]], kakor tudi [[nacizem]] s svojim surovim [[rasizem|rasizmom]]. Nenavadno je res, da se škof Nikolaj ni obrnil proti preganjalcem, ampak zoper neusmiljeno preganjane in v [[holokavst]]u surovo morjene nedolžne jude v sodobni knjižici "Skozi jetniško okno". Menijo, da je pravi anahronizem obračunavanje z žrtvami ravno v času njihovega najhujšega preganjanja in iztrebljanja. Zaradi njegovih pohval Hitlerju ga imajo nekateri celo za ljubitelja "velikega nemškega voditelja" in njegovega nacizma, čeprav je bil nekaj časa tudi sam preganjan in zaprt.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Veliko večji vpliv kot "Židje" pa je res imela na sodobno miselnost okultistka [[Helena Blavatska]], katere zmešane ideje o "korenskih rasah" in o "teoriji spolov" še danes burijo duhove. Med svojimi raznorodnimi predniki pa ni imela Judov, ampak pravoslavne [[Rusi|Ruse]] in protestantske [[Nemci|Nemce]]. Čudi, da njenega delovanja Velimirović nikjer ne omenja, čeprav je se je med študijem poglabljal tudi v indijsko miselnost in mu ni moglo ostati neopazno, da je delovala načrtno zoper krščanstvo pod vplivom [[čarovništvo|čarovništva]] in [[demon|hudiča]], kar soustanoviteljica [[teozofija|teozofije]] odkrito sama priznava; to potrjuje tudi njen okultni časopis z izzivalnim naslovom "Lucifer".<ref>{{Cite web |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> Pod pretvezo o starodavni in vesoljni "skrivni vedi", katero bi bilo treba ponovno oživiti, se je dvignila zlasti zoper krščanstvo, tudi pravoslavno.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} Te nauke naj bi ji prenašali izmišljeni „vedeži“ ali „mojstri“, ki so živeli v različnih delih sveta; zaradi plagijatov, laži in goljufij je morala celo pobegniti iz [[Indija|Indije]], kamor se ni več vračala. Različni avtorji, vključno z [[William Emmette Coleman|Williamom Emmette Colemanom]]<ref>William Emmette Coleman (1843-1909) je postal spiritist (po lastnih besedah nekrščanski) z devetnajstimi leti, nato pa knjižničar, uradnik in pisatelj, ki je izjemno ostro kritiziral Blavatskine izmišljotine, plagijate in goljufije.</ref> in drugimi, dvomijo o pristnosti njenih spisov in navajali dokaze, da jih je prepisovala iz starejših čarovniških virov{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}}{{sfnm|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Sedgwick|2004|p=[https://books.google.com/books?id=GcUFmQ-NF_0C&pg=PA44 44]}}<ref>[[William Emmette Coleman]], [http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm "The Sources of Madame Blavatsky's Writings"], in ''A Modern Priestess of Isis'' by Vsevolod Sergyeevich Solovyoff, London, Longmans, Green, and Co., 1895, Appendix C, pp. 353–366.</ref>; njeno vztrajanje pri obstoju "mojstrov modrosti" pa so razglašali za popolnoma neutemeljeno in jo obtoževali, da je šušmarka, lažni medij in ponarejevalka spisov.{{sfnm|Sedgwick|2004|1p=44|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Hower|1995}} Pod njen vpliv je prišel tudi naš sicer nesebični, vendar naivni rojak in učenjak, poliglot in izumitelj [[Ivan Benigar]], "rešitelj [[Mapuči|Mapučev]]" — pa tudi "oče indijskega naroda" Gandi. V svoji avtobiografiji "Moje življenje" je [[Mahatma Gandhi]] (1869-1948) podrobno opisal, kako je na njegov svetovni nazor vplival stik s člani [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] v [[London]]u, osebno srečanje z Blavatsko ter branje njenih del. Ko je bil že na tem, da priporoča svojim rojakom Jezusov govor na gori in da morebiti tudi sam postane kristjan, ga je prav to srečanje v času prelomnih odločitev odvrnilo od krščanstva. Takole pravi on sam: „Proti koncu drugega leta svojega bivanja v Angliji sem srečal dva samska brata [[teozofija|teozofa]]. Predstavila sta me tudi Madame Blavatsky in sem prebral tudi njeno delo ''"Ključ do teozofije"''. Po tem branju ''ni več verjel krščanskim misijonarjem.''<ref>Махатма Ганди. Моя жизнь. — М.: Гл. ред. восточной литературы изд-ва «Наука», 1969</ref>. [[Religija|Verski]] [[zgodovinar]] [[Olav Hammer]] (*1958) sicer opozarja, da so Blavatskini spisi »v redkih primerih ''odkrito [[rasizem|rasistični]]''«.{{sfn|Hammer|2001|p=121}} Natančnejši pretres njenega učenja pa odkriva, da HPB ni "rasistično nastrojena" le "v redkih primerih", ampak da nestrpni [[nacionalizem]] in [[rasizem]] izraža neprikrito kar velik del njenega učenja. Redno namreč primerja ''"arijsko" '' in ''"semitsko"'' omiko na škodo slednje trdeč, da ''so semitska ljudstva odcep Arijcev, ki so "nazadovala v duhovnosti in napredovala v materialnosti"''<ref>''The Secret Doctrine'', vol.II, p.200</ref>. Blavatska je tudi razvrstila svetovne [[rasa|rase]] glede na njihov odnos do "pete rase" – tj. Atlantov –, pri čemer je Arijce postavila na vrh lestvice. Na ta način je njeno delo poleg drugih dejavnikov pogubno vplivalo na nastanek in razvoj [[nacizem|nacistične]] ideologije ter jo ne brez razloga imenujejo "mater nacizma".<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Očeta nacizma [[Adolf Hitler|Hitlerja]] pa je že 1935 Velimirović v slovesnem govoru na Kolarčevi univerzi 1935 takole veličal: {| |- ! Poštovanje nemačkom Vođi<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ! Spoštovanje nemškemu Voditelju |- | <blockquote> "Ipak se mora odati poštovanje sadašnjem nemačkom Vođi, koji je kao prost zanatlija i čovek iz naroda uvideo da je nacionalizam bez vere jedna anomalija, jedan hladan i nesiguran mehanizam. I evo u XX veku on je došao na ideju svetoga Save, i kao laik poduzeo je u svom narodu onaj najvažniji posao, koji priliči jedino svetitelju, geniju i heroju." </blockquote> | <blockquote>"Kljub temu je treba izkazati spoštovanje sedanjemu nemškemu voditelju, ki je kot preprost obrtnik in človek iz ljudstva uvidel, da je nacionalizem brez vere anomalija, hladen in negotov mehanizem. In tukaj v 20. stoletju se je domislil ideje svetega Sava in se kot laik lotil najpomembnejšega dela med svojim ljudstvom, ki se spodobi le za svetnika, genija in junaka." </blockquote> |} Pod tem "najpomembnejšim delom" neredki podrazumevajo preganjanje Judov, ki so ga začeli nacisti takoj po prevzemu oblasti 1933. Postavlja se ključno vprašanje: Kako je mogoče, da je človek s takimi nekrščanskimi nazori lahko bil prištet med krščanske svetnike in vzornike miru, enakopravnosti in sožitja današnjemu rodu?<ref>{{cite web|url=https://www.cdm.me/kolumne/bursac-sta-ocekivati-od-drzave-koja-seta-kosti-vladike-nikolaja-ljubitelja-hitlera/|title=Šta očekivati od države koja šeta kosti vladike Nikolaja, ljubitelja Hitlera?|publisher=CdM|author=Dragan Bursać|place=Podgorica|language=cnr|date=25. maj 2023|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Pri škofu Nikolaju sta politika in vera tako neločljivo povezani, da ju ni mogoče ločevati, saj je „leta 1914 kot menih s križem v roki vodil srbske vojake v boju za osvoboditev (tj. osvojitev od druge države) [[Zemun]]a, leta pozneje pa se je boril za osvoboditev duše in za širitev duhovnih meja Srbije“, kot pravi o njem lipljanski škof Dositej. Lahko verjamemo tudi srbskemu rusofilu [[Nenad Popović|Nenadu Popoviću]]<ref>Nenad Popović (*30. september 1966) je sedanji (2026) minister brez fotelja v srbski vladi</ref>, da temelj vsega Nikolajevega delovanja ni bil toliko [[Jezus Kristus|Kristus]], kot pa od njega ustanovljeno „Svetosavstvo in Kosovska zaveza«.<ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title=Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=Una TV|author=Luka Vujović|place=|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> === Ekumenizem === [[File: Crkva Sv Georgija i eparhijski dom Valjevo 15.jpg|thumb|200px|right|<center>Spomenik sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] pred cerkvijo [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] v [[Valjevo|Valjevem]]]]</center> Njegov pogled na svet lahko delimo vsaj na dve prelomni obdobji, v katerih je imel tudi glede ekumenizma pravzaprav nasprotujoče si mnenje. V prvem obdobju - med študijem v beligrajskem bogoslovju in med pridobivanjem doktorskih naslovov v Švici, je med drugim tudi ekumenizmu dajal velik pomen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Prav nasprotne poglede pa je začel zagovarjati po svoji vrnitvi iz Rusije, ki jih je na neki način najbolj strnil v svojih razmišljanjih "Skozi jetniško okno": tam pa mu je skrajnje sumljivo vse, kar prihaja z "Zahoda".<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref> Morda sicer ne drži popolnoma, vendar ni brez osnove nenavadna trditev, da "Nikolaj ni bil le duhovnik, temveč najprej nacionalist, in to srbski, nato politik, in to srbski. Vera in cerkev sta mu služili le kot sredstvo".<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Če upoštevamo to opazko, potem lažje dojamemo, da je bil tudi Velimirevićev [[ekumenizem]] čisto svojevrsten tako kot sploh njegova osebnost. Najprej ga smemo razumevati v smislu ekumenskega gibanja v začetku 20. stoletja, ki se je začelo med protestanti za večjo povezavo med njihovimi razdrobljenimi skupnostmi; takih svobodomiselnih pogledov je bil že v bogoslovju v povezavi s protom Aleksom; s temi teženji pa se je srečeval tudi med svojim študijem v Nemčiji in Švici. Opazujemo pa lahko, da je sicer kazal naklonjenost do [[anglikanci|anglikancev]]; ni pa poznal vesoljnega ekumenizma v smislu svetopisemske edinosti ali katoliških poskusov zedinjenj skozi zgodovino, še manj pa v duhu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] (1962-1965), ki si je sicer postavil za enega glavnih ciljev večje spoštovanje, odpravo predsodkov in povezanost ter sodelovanje, predvsem pa „pospeševanje edinosti med vsemi [[kristjani]]“, na kar cika že sam latinski naslov odloka o ekumenizmu „Unitatis redintegratio“ — „Obnovitev edinosti“. (E 1,1)<ref>{{navedi knjigo|author=|title=Koncilski odloki. Odlok o ekumenizmu [[Unitatis redintegratio]]|place=Ljubljana|year=1980|publisher=Nadškofijski ordinariat |page=233}}</ref> Izraz »[[ekumenizem]]« je med pravoslavci dandanes nasploh postal zelo čustveno nabit, sprejeman ali zavračan, odvisno od tega, na kateri strani ekumenskega dialoga se nahajate in sega od [[morala|moralno]]-[[politična neoporečnost|politične neoporečnosti]] pa vse do suma [[herezija|herezije]] oziroma krivoverstva.<ref>{{cite web|url=https://orthochristian.com/87573.html|title=St. Nikolai Velimirovic and St. Justin Popovic on Ecumenism|publisher=OrthoChristian.Com |author=Julija Vidovic|place=|language=en|date=11. oktober 2015|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Ena glavnih značilnosti njegovega delovanja je bilo podpiranje enotnosti vseh [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodnih pravoslavnih cerkva]] in vzpostavljanje še posebej dobrih odnosov z angleško govorečimi [[protestanti]], tako z [[anglikanci|Anglikansko skupnostjo]] v Angliji, kakor tudi z Episkopalno krščansko skupnostjo v Združenih državah Amerike. Ni dvoma, da je to bližino in sorodnost poudarjal predvsem zaradi političnega zavezništva med Prvo svetovno vojno in svoje posebne politično-narodnostne misije prav v tem smislu, ki je bila več kot uspešna.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=KYHkAAAAMAAJ&q=serbian&pg=PR114|title=The Living Church|date=1946|publisher=Morehouse-Gorham Company|language=en}}</ref> Zanimivo, da je v mladosti bil tako izrazito ekumensko in prozahodno usmerjen, da ga je cerkveni predstojnik metropolit [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] — pozneje prvi patriarh 1920. leta iz šestih skupnosti sestavljene [[SPC]] — po končanih študijah in dveh doktoratih v „zahodni katoliški Evropi“ poslal na „prevzgojo“ v Rusijo, da bi se tam „opravoslavil“.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=14}}</ref> Verjetno je neprikrita protikatoliška in protizahodna ost v njegovem pisanju in delovanju vsaj deloma posledica tega "spreobrnjenja" in "pranja možganov". Ko mu je bilo namreč po končanem bogoslovju kot odličnemu dijaku ponujeno, da lahko nadaljuje študije v Rusiji, je na vso silo hotel na Zahod in je raje čakal, dokler ni dobil tovrstne štipencije. Najprej je obiskoval dva semestra na protestantski fakulteti v Nemčiji, nato pa nadaljeval na starokatoliški bogoslovni fakulteti v švicarskem Bernu — obe krščanski skupnosti pa imata v svojem učenju tudi protikatoliško ost.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Zaradi odlične zahodne izobrazbe so že mladega Nikolaja dojemali preprosti ljudje kot naprednega svobodomiselnega teologa, ki se je korenito razlikoval od meril takratne srbske „[[konservatizem|starokopitno]]“ in "[[rusofilstvo|rusofilsko]]" vzagjane duhovščine in njenega vodstva; zato je bil priljubljen ne le pri množicah, temveč tudi pri izobraženih mestnih slojih in politični eliti – ne pa pri svojih kolegih.<ref name="Denial 24">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 23}}</ref> Njegovi sodobniki so ga videli kot anglofila, ki bi pod vplivom protestantske teologije lahko posodobil tudi Srbsko pravoslavno cerkev.<ref>{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 24}}</ref> Nedvomno je na Nikolajevo "katoliško" in "zahodno" usmerjenost vplivalo vsestransko branje zahodnih pisateljev, pa tudi njegovo poreklo in odkritosrčno verno domače okolje. Znana družina Velimirovićevih namreč izvira od katoliškega [[Hrvati|Hrvata]] Antonija oziroma Anteja Jovanovića, ki se je v valjevski okraj priselil iz [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in še danes se ta zaselek v Leliću imenuje "Bošnjaki". Antonij je bil župan podgorskega okrožja in ena najvidnejših osebnosti v takratni [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]. Pokopali so ga pred severnimi vrati samostana Ćelije; njegov grob s kamnito ploščo in rdečim marmornatim križem — rdeči marmor je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju — je do danes dobro ohranjen. Priimek Velimirović pa izvira od Antonijevega sina Velimirja.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Po izbruhu Prve svetovne vojne se je srbska vlada s kraljem vred umaknila v [[Niš]]. Od tam je predsednik [[Nikola Pašić]] poslal aprila 1915 Nikolaja, ki je imel že iz študijskih časov odlične zveze z anglikanci, v Združene države Amerike, da bi podpiral srbsko zadevo.<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Denial 24"/><ref>{{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Belgrade | isbn= 978-8-67208-117-6 }}</ref> V Angliji je Nikolaj imel javna predavanja posvetnemu občinstvu na univerzah v Cambridgeu, Londonu, Edinburghu, Birminghamu, pa tudi vernikom po različnih anglikanskih cerkvah, vključno s cerkvijo sv. Marjete v Westminstrski opatiji, župnijsko cerkvijo britanskega parlamenta in katedralo sv. Pavla, pri čemer je njegova udeležba v procesiji po bogoslužju veljala za najvišjo čast za tujo versko osebnost.<ref name="Denial 27">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 27}}</ref> Njegovi govori so bili v valu prosrbske evforije v Angliji dobro sprejeti, njegova osebna privlačnost in govorniška spretnost pa sta zbirali velike množice. To mu je omogočilo sklepanje prijateljstva tudi z najvišjimi civilnimi in cerkvenimi osebnostmi.<ref name="Denial 27"/> Zaradi Nikolajevih prizadevanj za izboljšanje anglikansko-pravoslavnih odnosov njegovi prijatelji sicer niso uspeli v nameri, da bi mu podelili častni doktorat iz teologije na Lambethu;<ref name="Denial 28">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 28}}</ref> ob njegovem odhodu pa mu je vendarle canterburyjski nadškof [[Randall Davidson]] podaril naprsni križ z zlato verižico v znamenje osebnega prijateljstva in skupnega prizadevanja za ekumensko enotnost.<ref name="Denial 29">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 29}}</ref> V svojih govorih med bivanjem v Angliji je Nikolaj poleg verskih obravnaval predvsem politične teme. Zagovarjal je jugoslovansko idejo o ustanovitvi južnoslovanske države in trdil, da so Jugoslovani – Srbi, Hrvati in Slovenci – »isti narod po jeziku, krvi, usodi in željah«. Krvi, jeziku in političnemu interesu je Velimirović dodajal še skupno vero v Kristusa,<ref name="Denial 29"/>saj je takrat še verjel, da verske razlike med pravoslavci in katoličani niso nepremostljiva ovira za južnoslovansko enotnost, in celo hvalil delo katoliškega škofa [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayerja]] – enega od navdušenih očetov ideje o južnoslovanski enotnosti in bratstvu. Njegova politična stališa kot tudi njegov ekumenizem pa moramo sprejemati slej ko prej s pridržkom. Že zagovarjanje jugoslovanstva v Angliji je narekovalo tovrstno razpoloženje prebivalstva, kočljiv mednarodni položaj sredi negotovosti Prve svetovne vojne, kakor tudi uradna smer [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]], katere predstavnik je bil in je "tako moral govoriti", da je nabiral med poslušalstvom simpatizerje, dobrotnike in vojaške prostovoljce. Medtem pa je bil sam osebno dejansko sumničav tako do jugoslovanstva, kakor tudi do katolištva kot »najbolj konzervativne med zahodnimi religijami«. To je bruhnilo najbolj na dan za časa [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ko je javno sicer izražal svojo podporo konkordatu, ki je bil 1935 sklenjen z Vatikanom, v zasebnih pogovorih pa je spodbujal na prekinitev odnosov z Rimom in ustanovitev od Vatikana neodvisne jugoslovanske katoliške cerkve; nadalje je javno trdil, da bosta obe veri v prihodnji Jugoslaviji enakopravni, v zasebnih pogovorih pa je hujskal sovernike, češ da pravoslavna cerkev nikakor ne sme dovoliti, da bi izgubila status državne vere, ki ga je v [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] uživala uradno, v "Kraljevini Jugoslaviji" pa neuradno.<ref name="Denial 30">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 30}}</ref> == Navedki == {{navedek|''Кад се човек окрене лицем к Богу, сви путови воде Богу. Кад се човек окрене лиццем од Бога, сви путови воде у пропаст. Ко се одсутно одрече Бога, и речју и срцем, тај не може ништа у животу учитинит, што не би водило његовом потпуном разорењу, и телесном и душевном. Зато се не жури да тражиш џелата безбожнику. Он га је нашао сам у себи, поузданијег него што му га сав свет може дати./Kad se čovek okrene licem k Bogu, svi putovi vode Bogu. Kad se čovek okrene licem od Boga, svi putovi vode u propast. Ko se odsutno odreče Boga, i rečju i srcem, taj ne može ništa u životu učinit, što ne bi vodilo njegovom potpunom razorenju, i telesnom i duhovnom. Zato se ne žuri da tražiš dželata bezbožniku. On ga je našao sam u sebi, pouzdanijeg nego što mu ga sav svet može dati.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=2}}</ref><br>'''Ko človek obrne svoj obraz k Bogu, vse poti vodijo k Bogu. Ko človek odvrne svoj obraz stran od Boga, vse poti vodijo v pogubo. Kdor hote zanika Boga, tako z besedo kot s srcem, ta ne more v življenju storiti ničesar, kar ne bi vodilo v njegovo popolno pogubo, tako telesno kot duhovno. Zato ne hiti z iskanjem krvnika za brezbožnika; našel ga je v sebi: zanesljivejšega, kot mu ga lahko da ves svet.''' }} {{navedek|''Од свих грехова блуд је најизразитији и најпотпунији сатанизам. Блуд је најдиректнији и најближи пут помрачења ума. Блуд је као отровни микроб што целу душу претвара у трулеж./Od svih grehova blud je najizrazitiji i najpotpuniji satanizam. Blud je najdirektniji i najbliži put pomračenja uma. Blud je kao otrovni mikrob što celu dušu pretvara u trulež.''<ref>{{cite web|url=https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|title=Nikolaj Velimirović citati|publisher=citiram.net|author=Nikolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806164145/https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|url-status=dead}}</ref><br>'''Od vseh grehov je nečistovanje najizrazitejši in najpopopolnejši satanizem. Nečistovanje je najneposrednejša in najbližja pot do pomračitve razuma. Nečistovanje je kot strupen mikrob, ki vso dušo spreminja v trohnobo.'''}} {{navedek|''Велиш, да хоћеш слободу? Онда мораш стати уз Бога против себе... Ако не победиш себе, ти ћеш свима својим осталим напорима успети једино да ускаћеш из једне тамнице у другу, из једног кавеза у други. Слобода друштвена, и слобода национална, и слобода државна, и слобода интернаионална, без особођења од себе самог, само су заводљива и лажљива имена разних тамница, разноликих кавеза. Ослободи се себе самог, и бићеш ван свих тамница и кавеза./Veliš, da hoćeš slobodu? Onda moraš stati uz Boga protiv sebe... Ako ne pobediš sebe, ti ćeš svima svojim ostalim naporima uspeti jedino da uskaćeš iz jedne tamnice u drugu, iz jednog kaveza u drugi. Sloboda društvena, i sloboda nacionalna, i sloboda državna, i sloboda internacionalna, bez oslobođenja od sebe samog, samo su zavodljiva i lažljiva imena raznih tamnica, raznolikih kaveza. Oslobodi se sebe samog, i bićeš van svih tamnica i kaveza.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=79.80}}</ref><br>'''Praviš, da si želiš svobode? Potem moraš pristopiti ob Boga proti sebi... Če ne premagaš sebe, ti bo z vsemi drugimi prizadevanji uspelo le skakanje iz enega zapora v drugega, iz ene kletke v drugo. Družbena, narodna, državna in mednarodna svoboda — brez osvoboditve od samega sebe —, so le zapeljiva in lažniva imena za različne zapore, različne kletke. Osvobodi se samega sebe, in boš zunaj vseh zaporov in kletk.''' }} {{navedek|''„О три предмета не жури да говориш: О Богу - док не учврстиш веру у њега, о туђем греху - док се не сетиш свога, и о сутрашњем дану - док не сване.“''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=4}}</ref>/''"O tri stvari ne žuri govoriti: O Bogu - dok ne utvrdiš veru u Njega, о tuđem grehu - dok se ne setiš svoga, i o sutrašnjem danu - dok ne svane."''<ref>{{cite web|url=https://sensa.mondo.rs/budjenje-duse/srecan-zivot/a16658/Vladika-Nikolaj-Velimirovic-vazna-zivotna-lekcija-budite-pazljivi-kada-govorite-ove-3-stvari.html|title=Vladika Nikolaj Velimirović - važna životna lekcija: budite pažljivi kada govorite ove 3 stvari. Mudra poruka Vladike Nikolaja Velimirovića!|publisher=sensa.mondo.rs|author=|place=Beogad|language=sr|date=31. julij 2019|accessdate=7. marec 2026}}</ref><br>'''"Ne hiti govoriti o treh stvareh: o Bogu - dokler ne utrdiš vere vanj, o grehu drugih ljudi - dokler se ne spomniš svojega, in o jutrišnjem dnevu – dokler ne zasvita."''' }} {{navedek|''Чувај веру, шта год да се деси. И чекај док љубав не произиђе из вере. Ако изгубиш љубав, изгубио си много, ако изгубиш веру, изгубио си све.<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=70}}</ref>/ Drži veru pošto-poto. I čekaj dok ljubav iz vere ne nikne. Izgubiš li ljubav, izgubio si mnogo, izgubiš li veru, izgubio si sve.''<ref>{{cite web|url=https://edukacija.rs/izreke-i-citati/nikolaj-velimirovic|title=Citati i izreke – Nikolaj Velimirović|publisher=edukacija.rs|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>'''Ohrani vero za vsako ceno. Počakaj, da iz vere vznikne ljubezen. Če izgubiš ljubezen, si izgubil veliko, če izgubiš vero, si izgubil vse.'''}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] *[[Konkordatna kriza]] == Njegova dela == === Objavljena književna dela === Velimirović je objavil veliko književnih del duhovne vsebine. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo tiskanje njegovih del v Jugoslaviji prepovedano. Šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so njegove spise spet začeli tiskati tukaj, pred tem pa je bil tisk omejen na tujino oziroma na „rasejanje“ („diasporo“). {| |- valign=top | * ''Успомене из Боке/Uspomene iz Boke (Spomini iz Boke)'', 1904. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-boka.html] * ''Француско-словенска борба у Боки которској 1806-1814/Francusko-slovenska borba u Boki Kotorskoj 1806.-1814. (Francosko-slovanska borba v Boki Kotorski 1806-1814)''. * ''Религија Његошева/Religija Njegoševa (Njegoševa vera)'', 1911. * ''Изнад греха и смрти/Iznad greha i smrti (Nad grehom in smrtjo)'', 1914. <ref>[https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf Iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf]</ref> * ''Место Србије у светској историји/Mesto Srbije u svetskoj istoriji (Prostor Srbije v svetovni zgodovini)'', 1915. * ''Србија у светлости и мраку/Srbija u svetlosti i mraku (Srbija v svetlobi in mraku)'', 1916. * ''Патерик Манастира светог Наума/Paterik manastira sv. Nauma (Zavetnik samostana sv. Nauma)'', 1925. * {{cite web |author= |title=Охридски пролог|url=https://svetosavlje.org/prolog/] |date=1928|work= |publisher= |access-date=27. november 2017 |archive-date=8. februar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180208121719/https://svetosavlje.org/prolog/ |url-status= }}, * ''Рат и Библија/Rat i Biblija (Vojna in Sveto pismo)'', 1932. * ''Емануил: тајне неба и земље: чудесни доживљаји из оба света/Emanuil: tajne neba i zemlje: čudesni doživljaji iz oba sveta (Emanuel: skrivnosti neba in zemlje: čudovita doživetja iz obeh svetov)'', 1937. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-emanuil.html] * ''Три молитве у сенци немачких бајонета/Tri molitve u senci nemačkih bajoneta (Tri molitve v senci nemških sulic)'', 1945. * ''Победиоци смрти: православна читања за сваки дан године/Pobedioci smrti: pravoslavna čitanja za svaki dan godine (Zmagovalci nad smrtjo: pravoslavna branja za vsak dan v letu)'', 1949. * ''Земља Недођија: једна модерна бајка/Zemlja Nedođija: jedna moderna bajka (Deveta dežela: sodobna pravljica'', 1950. * ''Песме молитвене/Pesme molitvene (Molitvene pesmi)'', 1952. * ''Касијана; наука о хришћанском појимању љубави/Kasijana; nauka o hrišćanskom pojimanju ljubavi (Kasijana; znanost o krščanskem dojemanju ljubezni)'', 1952. * ''Диван: наука о чудесима/Divan: nauka o čudesima (Čudoviti: veda o čudežih)'', 1953. * ''Жетве Господње: од почетка до нашег времена и до краја/Žetve Gospodnje: od početka do našeg vremena i do kraja (Gospodove žetve: od začetka do naših časov in do konca)'', 1953. |} === Posmrtno objavljena dela === {| |- valign=top | * ''Једини Човекољубац: живот Господа Исуса Христа/Jedini Čovekoljubac: život Gospoda Isusa Hrista (Edini Človekoljub: življenje Gospoda Jezusa Kristusa)'', 1958. * ''Први Божји закон и рајска пирамида/Prvi Božji zakon i rajska piramida (Prva Božja zapoved in rajska piramida)'', 1959. * ''О херојима нашег времена: беседа говорена једног необичног мутног и малодушног дана 1914./O herojima našeg vremena: beseda govorena jednog neobičnog mutnog i maoldušnog dana 1914. godine (O pogumnežih našega časa: nagovor nekega nenavadno mračnega in malodušnega dneva 1914)'', 1976. * ''Омилије на недељна и празнична јеванђеља епископа охридског Николаја/Omilije na nedeljna i praznična jevanđelja episkopa ohridskog Nikolaja (Homilije ohridskega škofa Nikolaja ob nedeljskih in prazničnih evangelijih)'', 1976. * ''Мисионарска писма/Misionarska pisma (Misijonarska pisma)'', 1977. * ''Српски народ као Теодул/Srpski narod kao Teodul (Srbsko ljudstvo kot Teodul)'', 1984. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-teodul.html] * ''Пустињак Охридски/Pustinjak Ohridski (Ohridski puščavnik)'', 1986. * ''Рад на ослобађању отаџбине/Rad na oslobađanju otadžbine (Delovanje za osvobajanje domovine) '', 1986. * ''Косово и Видовдан/Kosovo i Vidovdan (Kosovo in Vidovdan)'', 1988. * ''Молитве на језеру/Molitve na jezeru (Molitve na jezeru)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj_molitva.html] * ''Речи о свечовеку/Reči o svečoveku (Besede o vsečloveku)'', 1988. * ''Вера светих: катихизис Источне православне цркве/Vera svetih: Katihizis Istočne pravoslavne crkve (Vera svetnikov: Verouk Vzhodne pravoslavne cerkve)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vnikolaj-katihizis.html] * ''Небеска литургија/Nebeska liturgija (Nebeško bogoslužje)'', 1991. * ''Три авети европске цивилизације/Tri aveti evropske civilizacije (Tri pošasti evropske omike)'', 1991. * ''О Богу и о људима/O Bogu i ljudima (O Bogu in ljudeh)'', 1993. * ''Национализам светог Саве/Nacionalizam svetog Save (Nacionalizem svetega Sava)'', 1994. * ''Дивно чудо: приче и поуке/Divno čudo: priče i pouke (Čudoviti čudež: zgodbe in nauki)'', 1995. * ''Душа Србије/Duša Srbije (Duša Srbije)'', 1995. * ''Говори српском народу кроз тамнички прозор/Govori srpskom narodu kroz tamnički prozor (Gòvori srbskemu narodu skozi zaporniško okno)'', 1995. * ''Индијска писма/Indijska pisma (Indijska pisma)''; [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-indijska_pisma.html] * ''Изнад Истока и Запада/Iznad Istoka i Zapada (Nad Vzhodom in Zahodom)'' [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-istokzapad.html], 1995. * ''Нове беседе под Гором/Nove besede pod Gorom (Nove pridige pod Goro)'', 1995. * ''Сан о словенској религији/San o slovenskoj religiji (Sanje o slovanski veri)'', 1996. * ''Књига о Исусу Христу/Knjiga o Isusu Hristu (Knjiga o Jezusu Kristusu)'', 1997. * ''Устанак робова/Ustanak robova (Vstaja sužnjev)'', 1997. * ''Духовна лира: празничне песме/Duhovna lira: praznične pesme (Duhovna lira: praznične pesmi)'', 1998. * ''Оче наш као основа друштвеног живота/Oče naš kao osnova društvenog života (Oče naš kot temelj družbenega življenja)'', 1998. * ''Символи и сигнали/Simboli i signali (Simboli in signali)'', 1998. * ''Царев завет/Carev zavet (Cesarjeva oporoka)'', 1999. * ''Љубостињски стослов/Ljubostinjski stoslov (Ljubostinjsko kazalo)'', 1999. * ''Живот светог Саве/Život svetog Save (Življenje svetega Sava)'', 1999. * ''Цветник/Cvetnik (Cvetlična greda)'', 2001. * ''Наука о закону/Nauka o zakonu (Pravna veda)'', 2003. * ''О Европи; Духовни препород Европе/O Evropi; Duhovni preporod Evrope (O Evropi; Duhovno prerojenje Evrope), 2003. * ''Агонија цркве/Agonija crkve (Smrtni boj cerkve)'' * ''Некролози/Nekrolozi (Osmrtnice)'' * ''Трагедија Србије/Tragedija Srbije (Tragedija Srbije)'' * ''О Светом Сави/O Svetom Savi (O svetem Savu)'' * ''Религиозни дух Словена/Religiozni duh Slovene (Slovanski verski duh)'' * ''Словенски револуционарни католицизам/Slovenski revolucionarni katolicizam (Slovansko prevratno katolištvo)'' * ''Европска цивилизација угрожена због болести душе/Evropska civilizacija ugrožena zbog bolesti duše (Evropska omika ogrožena zaradi duševne bolezni)'' * ''Вера и нација/Vera i nacija (Vera in narod)'' * ''Нови идеал у васпитању/Novi ideal u vaspitanju (Novi vzor v vzgoji)'' * ''Божије заповести/Božije zapovesti (Božje zapovedi)'' * ''Средњи систем/Srednji sistem (Srednji način)'' * ''Србија је мала Америка/Srbija je mala Amerika (Srbija je mala Amerika)'' * ''О Православљу/O pravoslavlju (O pravoslavju)'' * ''Мали мисионар/Mali misionar (Mali misijonar)'' * ''Рођење Христово/Rođenje Hristovo (Kristusovo rojstvo)'' * ''Васкрсење Христово/Vaskrsenje Hristovo (Kristusovo vstajenje)'' |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * Ranković, Ljubomir (protođakon): ''Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu''. Glas Crkve, Valjevo 1991, 32 str. * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Beograd | isbn= 978-8-67208-117-6 }} * Nikolaj Velimirović (episkop): ''Misli o dobru i zlu''. Novi Sad, Gnofos 1999. 172 str. ;{{ikona en}} *Byford, J.T. (2004). Canonisation of Bishop Nikolaj Velimirović and the legitimisation of religious anti-Semitism in contemporary Serbian society. [http://www.rferl.org/reports/eepreport/2004/02/4-180204.asp East European Perspectives, 6 (3)] *Byford, J.T. (2004). [https://web.archive.org/web/20130921054826/http://sicsa.huji.ac.il/22byford.pdf ''From ‘Traitor’ to ‘Saint’ in Public Memory: The Case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'']. Analysis of Current Trends in Antisemitism series (ACTA), No.22. *Byford, J.T. "Canonizing the 'Prophet' of antisemitism: the apotheosis of bishop Nikolaj Velimirović and the legitimation of religious anti-semitism in contemporary Serbian society", RFE/RL Report, 18 February 2004, Volume 6, Number 4 * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović | date= 2008 | publisher= Central European University Press | isbn= 978-9-63977-615-9 | url= https://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC }} * {{cite book | last = Byford | first = Jovan | year = 2011 | chapter = Bishop Nikolaj Velimirović: "lackey of the Germans" or a "Victim of Fascism"? | editor1-last = Ramet | editor1-first = Sabrina P.| editor2-last = Listhaug| editor2-first = Ola | title = Serbia and the Serbs in World War Two| pages = 128–152 | publisher = Palgrave Macmillan | location = London | isbn = 978-0-230-27830-1 }} * {{cite book | last = Cohen | first = Philip J. | year = 1996 | title = Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History | publisher = Texas A&M University Press | location = College Station, Texas | isbn = 978-0-89096-760-7 | url = https://archive.org/details/serbiassecretwar0000cohe | url-access = registration }} * {{cite book |last=Hoare |first=Marko Atilla |date=2024 |title=Serbia: A Modern History |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780197790441}} *{{cite news |last=Velimirovic|first=Nicholai|title=The Serbian Church|newspaper=The Times |date=6 January 1919|pages=7}} * {{cite book |last=Perica |first=Vjekoslav |author-link=Vjekoslav Perica |date=2002 |title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States |url=https://archive.org/details/balkanidolsrelig0000peri |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195174298}} * {{Cite book|last=Vuković|first=Sava|author-link=Sava Vuković (bishop)|title=History of the Serbian Orthodox Church in America and Canada 1891–1941|year=1998|location=Kragujevac|publisher=Kalenić|url=https://books.google.com/books?id=3dWOAAAAMAAJ}} ;{{ikona de}} * {{navedi knjigo |last = Ender |first = Anton |chapter = 379 §, 1066 str. |editor-last = Denzinger & Co Einsiedeln-Waldshut-Köln |editor-first = Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago |title = Die Geschichte der Katholischen Kirche: in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schulen und Kirche, zugleich ein kirchengeschichtliches Nachschlage- und Erbauungsbuch für die katholische Familie |publisher = Typographen des hl. Apostol. Stuhles |url = https://books.google.rs/books/about/Die_Geschichte_der_katholischen_Kirche.html?id=rZUoswEACAAJ&redir_esc=y |year = 1900 }} * {{navedi knjigo |last=Grill |first=Rudolf Chrsostomus |chapter= |editor-last= |editor-first=Saur |title= Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirović († 1956) |publisher = EOS-Verlag |url =https://www.amazon.de/Serbischer-Messianismus-Europa-Bischof-Velimirovic/dp/B002A3R008 Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirovic ( 1956). : Grill, Rudolf Chrysostomus: Amazon.de: Books |place= St. Ottilien |year= 1998 |ISBN-10 ‏ : ‎ 388096937X |ISBN-13 ‏ : ‎ 978-3880969377 }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona en}} *[https://books.openedition.org/ceup/1309?dir=prev Denial and Repression of Antisemitism - Chapter One. Introduction - Central European University Press] *[https://books.openedition.org/ceup/1310 Denial and Repression of Antisemitism - Chapter Two. The Life of Nikolaj Velimirović and His Changing Public Image, 1945–2003 - Central European University Press] ;{{ikona sr}} *[https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića] *[https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Velimirović, Nikolaj}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before=[[Sava Barać]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Škofija Žiča|žički škof]] |years=1919–1920<br>1936–1956}} {{s-aft|after=[[Jefem Bojović]]}} {{s-bef|before=[[Jefrem Bojović]]}} {{s-aft|after=[[German Đorić]] }} {{s-vac|rows=2|recreated |last=[[Krizostom Kavurides]] |as=metropolit Pelagonije}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid|ohridski škof]]|years=1920–1931}} {{s-aft|rows=2|after=[[Platon Jovanović]]}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid in Bitolj|ohridski in bitoljski škof]]|years=1931–1936}} {{end}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1956]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Škofje Žiče]] [[Kategorija:Škofje Ohrida]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbi v Makedoniji]] [[Kategorija:Srbi v Ameriki]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] eu6k89d9azrlljy3xbkzg9bemcnl41x 6675713 6675711 2026-05-14T14:49:38Z Stebunik 55592 /* Svetništvo */ 6675713 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Sveti | name = Nikolaj Ohridski in Žički | honorific-suffix = | native_name = Nikola Velimirović | native_name_lang = sr | title = [[Škofija Žiča|žički škof]] <br>[[Škofija Ohrid|ohridski škof]] | image = Епископ Николай (Велимирович).JPG | | image_size = 210px | alt = | caption = Škof Nikolaj Velimirović | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[1919]] (prejel škofovsko posvečenje) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Barać]] | opposed = | successor = [[Jefem Bojović]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[20. december]] [[1909]] <br>[[Samostan]] [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1881|01|4}} | place of birth = [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) | date of death = {{Death date and age|1956|03|18|1881|01|04|df=yes }} | place of death = [[South Canaan Township, Pensilvanija|South Canaan]], [[Pensilvanija]] [[ZDA]] | buried = | tomb = [[Lelić]] ([[Srbija]]) | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavje|pravoslavec]] | residence = | parents = Dragomir Velimirović<br>Katarina Filipović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof ]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[17. december|17. decembra]] [[1909]] se je zamenišil<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>Časopis "Novosti" navaja, da se je Nikola zamenišil, prejel diakonat in duhovništvo — torej vse skupaj — na en sam dan, tj. 20. decembra 1909. To je verjetno pomota, saj je ne le v Katoliški, ampak tudi v Pravoslavni Cerkvi starodavna navada, da je med temi datumi vsaj nekaj odmika.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>[[19. december|19. decembra]] [[1909]] je prejel [[diakon|diakonat]], naslednjega dne pa [[duhovniško posvečenje]] v [[Samostan]]u [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | education = | alma_mater = [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburška univerza]]<br>[[Univerza v Bernu|Bernska univerza]]<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = {{OldStyleDate|20. maj|3. maj}}<ref name="ROCOR">The Autonomous Orthodox Metropolia of Western Europe and the Americas (ROCOR). ''St. Hilarion Calendar of Saints for the year of our Lord 2004.'' St. Hilarion Press (Austin, TX). p.22.</ref><ref name=crkveni>{{cite web|url=https://www.crkvenikalendar.com/datumen-2017-5-3|title=03 May 2017|publisher=Eternal Orthodox Church Calendar|access-date=27 January 2018}}</ref> | venerated = [[Srbska pravoslavna cerkev]]<br>[[Ruska pravoslavna cerkev]]<br>[[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]] | saint_title = [[Svetnik|Sveti]] | beatified_date = (pravoslavni nimajo beatifikacije) | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[24. maj]] [[2003]] | canonized_place = | canonized_by = [[Sveti sinod]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] | attributes = škofovska obleka, držeč v rokah nadarbino "Lelić" | patronage = | shrine = [[samostan]] [[Lelić]] ([[Srbija]]) | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Nikolaj Velimirović''' je rojen kot '''Nikola Velimirović''', ({{Efn|{{lang-sr|link=no|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}}}; {{lang-sr|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}), * [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) {{OldStyleDate|4. januar 1881|23. december 1880}} † {{OldStyleDate|18. marec 1956|5. marec}}. Oče Nikolaj Ohridsko-žički je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbskopravoslavni cerkveni]] dostojanstvenik in [[menih]], ki je bil škof v Ohridu in Žiči od 1920 do 1956. Bil je [[vplivnež]] kot [[teologija|bogoslovni]] [[pisatelj]] in priljubljen [[govornik]], imenovan tudi ''"Novi [[Janez Krizostom|Zlatousti]]"'',<ref name="orthodoxinfo2">{{cite web |title=Life of St. Nikolai Velimirovich |url=http://orthodoxinfo.com/general/stnikolai.aspx |access-date=30 March 2016 |website=Orthodoxinfo.com}}</ref> ''»Največji Srb po [[Sveti Sava|Svetem Savu]]«''<ref>{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/odrzana-konferencija-sveti-vladika-nikolaj-i-nase-vreme_1620111.html|title=Održana konferencija "Sveti vladika Nikolaj i naše vreme"|publisher=JMU Radio-televizija Vojvodine |author=Vladimir Radojković|place=Novi Sad|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=4. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title= Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=una.rs|author=Luka Vujović|place=Beograd|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ipd. [[Zgodovinar]]ji ga smatrajo za enega najvplivnejših škofov srbskega pravoslavja v 20. stoletju.<ref name="Markovich 2017 143">{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=48|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref><ref>{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Vremeplov: Umro episkop Nikolaj Velimirović|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/vremeplov/vremeplov-umro-episkop-nikolaj-velimirovic_902036.html |access-date=2025-03-31 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> == Življenjepis == [[File:Velimir-Katarina-Velimirović.jpg|thumb|200px|left|<center>Dragomir Velimirović in Katarina rojena Filipović, Nikolajevi starši]]</center> === Poreklo in družina === Velimirevičeva rodovina izhaja iz [[Črna gora|črnogorskega]] [[Zagrač]]a pri [[Nikšić]]u, od koder so se nekateri preselili v [[Osat]] blizu [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in se ukvarjali slej ko prej s kmetijstvom, zidarstvom in gradbeništvom, po čemer slovijo še danes v Podrinju, podobno kot Črnotravci v južni Srbiji. Sredi druge polovice 18. stoletja se je iz Osata v Valjevski okraj priselilo nekaj družin v vasico Lelić na severnih pobočjih gore [[Povlen]] v zaselek „Bošnjaki“. Najbolj znan med njimi je major Antonij ali Ante Jovanović (1784-1875), udeleženec boja za osvoboditev od Turkov. Njegov brat Velimir je imel sina Ranka, ki si je po očetu privzel priimek Velimirović ter imel osem otrok, pet sinov in tri hčere. Sedmi otrok po rojstvu je bil oče škofa Nikolaja Dragomir (1857-1929), ki je bil premožen in pismen kmet ter pisar in delovodja podgorskega okraja.<ref>{{cite web|url=https://studylib.net/doc/27785910/biografija-vladike-nikolaja-velimirovica#google_vignette|title=Vladika Nikolaj Velimirović – duhovnik, mučenik, mislilac i svetac – Buktinja vere u Boga |publisher= Biografija Vladike Nikolaja Velimirovica |author=|place=|language=sr|date=2. junij 2003|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola Velimirović se je rodil kot prvorojenec 4. januarja zjutraj 1881 v omenjeni vasici [[Lelić]]u pri Valjevem v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]<ref>Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj, s.44</ref> na [[Tucindan]]<ref>{{navedi knjigo|author=Lj. Ranković|title=Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3}}</ref> oziroma na dan [[Sveti Naum|svetega Nauma Ohridskega]], čigar samostan v [[Makedonija|Makedoniji]] je pozneje postal njegov škofijski sedež. Bil je prvi od devetih otrok pobožnih kmetov Dragomirja Velimirovića (1857-1929) in Katarine rojene Filipović. Sedem otrok je od raznih bolezni pomrlo že v otroštvu; njegov mlajši brat Dušan pa je padel že v prvem letu Prve svetovne vojne 1914. Ker je bil Nikola zelo šibek, ga je kmalu po rojstvu še istega dne krstil v samostanu [[Ćelije]], kjer je tedaj bila njihova fara, paroh pop Andrija.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Ime Nikola je dobil po svetem [[Nikolaj iz Mire|Nikolaju]], ki je bil družinski zavetnik.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Prve nauke o Bogu, Jezusu Kristusu, življenju svetnikov in svetih dneh cerkvenega leta mu je dajala mati, ki ga je redno vodila tudi v samostan Ćelije k molitvi in svetemu obhajilu.<ref>Srbska pravoslavna Cerkev namreč dopušča običaj, da zlasti otrokom – pa večkrat tudi odraslim – delijo sveto obhajilo brez posebne priprave in tudi brez spovedi, kot je to v navadi v Katoliški Cerkvi</ref> <ref name="cohp">{{Cite web|url=http://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title=Saint Nikolaj (Velimirovic) - Canadian Orthodox History Project|website=orthodoxcanada.ca|access-date=17 January 2020}}</ref> === Izobrazba === [[File:Child-Nikola-Velimirović.jpg |thumb|180px|left|<center>Najstnik Nikola Velimirović kot priden šolar]]</center> [[File:St. Nikolaj Velimirović as a student.jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot študent]]</center> [[File:Nikola-Velimirović-maturant.jpg|thumb|180px|left|<center>Nikola Velimirović je 1909 končal 7. in 8. razred.]]</center> ==== Gimnazija v Valjevem ==== Tudi njegovo posvetno izobraževanje se je začelo v samostanu Ćelije. Tu je z odliko končal ljudsko šolo. Oče Dragomir je menil, da je za kmeta branje in pisanje čisto zadosti, saj bo tako lahko nasledil tudi očeta kot pisarja. Domači učitelj pa očetu ni mogel prehvaliti Nikola kot najboljšega učenca s pripombo, da bi bila velika škoda, če ne bi mogel nadaljevati izobraževanja; tako se je vpisal na [[Gimnazija v Valjevu|Valjevsko gimnazijo]]. Med 1892 in 1898 je kot odličen učenec končal šestorazredno gimnazijo, nato pa se odpravil v Beograd, da bi se vpisal na vojaško akademijo, vendar zaradi premajhne telesne višine in premajnega obsega prsnega koša ni bil sprejet. ==== Bogoslovje sv. Sava v Belemgradu ==== Takrat je naletel na razpis za štirirazredno Bogoslovje sv. Sava, ki je veljalo tudi za učiteljišče — predhodnico današnjega [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Bogoslovja]]; šolanje je končal z odličnim uspehom.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> V bogoslovju je poleg rednih predmetov preučeval tudi veliko število spisov vzhodnih in zahodnih avtorjev, kot so [[Dante Alighieri|Dante]], [[William Shakespeare|Shakespeare]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Voltaire]], [[Victor Hugo |Hugo ]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]], [[Karl Marx|Marx]], [[Petar II. Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]]… Poleg tega pa ga je zanimala tudi [[Indija|indijska]] [[duhovnost]].<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=8}}</ref> Bogoslovje je bilo sicer urejeno na staromoden način, vendar je zagotavljalo remeljito klasično in splošno izobrazbo. Kmalu se je pokazal njegov govorniški in pisateljski dar. Profesorji so ga cenili zaradi njegove pridnosti in nadarjenosti, sošolci pa so ga imeli radi zaradi tovarištva ter zaničljivega oodnosa do vsega starokopitnega. Doletela ga je čast, da je lahko s poslovilnim govorom na maturantskem kosilu navdušil tako profesorje kot študente, ki so mu stoje pritrjevali. Ni se pa zadovoljil le s študijem in prebiranjem svetovnih klasikov, ampak je začel zahajati v lepo vilo sredi vinogradov, kjer je živel bogati bivši predsednik beograjskega konzistorija prota Aleksa Ilić. Pri njem se je zbiral cvet sodobnega izobraženstva: mlajši rod bogoslovcev, pisateljev, diplomatov, duhovnikov in nacionalistov iz Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Makedonije in Črne gore. Nikola je Aleksu pomagal pri tiskanju, urejanju in pošiljanju kritičnega in precej svobodomiselnega časopisa »Hrišćanski glasnik«; pri svojem delu je pa tudi nekaj zaslužil, kar za revnega dijaka ni bilo ravno brez pomena; obenem pa je v tem obzorniku objavljal tudi svoje prve brezkompromisne članke. Prota Aleksa je bil pravzaprav oporečnik v takratnem cerkvenem življenju, ki se je prek svojega glasila posmehoval takratni rusofilski usmerjenosti med pravoslavno duhovščino in njenim vodstvom, saj je celotno cerkveno in bogoslužno življenje v takratni Srbiji pravzaprav le zvesto in slepo posnemalo ruske vzorce.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Na Zahodu oblikovano srbsko izobraženstvo pa se s to polfevdalno usmerjenostjo ni moglo sprijazniti in tako se je poglabljal prepad med laičnimi ter cerkvenimi izobraženci, kar je vodilo do pojemanja medsebojnega zaupanja in večanja sovražnosti do Cerkve in vere. V protovem vinogradu so o teh zadevah veliko razpravljali in predlagali potrebno prenovo, računajoč pri tem na mlade sile, med njimi tudi na Nikola. Če je on kot nepoznan odličnjak tiho vstopil v »Bogoslovijo«, je iz nje izšel že kot znan in spoštovan mladenič tako v cerkvenih kot v izobraženiskih krogih, ki so oboji od njega veliko pričakovali.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Učitelj in štipendist ==== [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1905.<ref name=cohp/> Nato je poučeval kot učitelj blizu svojega rojstnega kraja v vasi [[Dračić]]u, nato pa kot šolski upravitelj na lastno prošnjo v [[Donje Leskovice|Donjih Leskovicah]], ki so bile še bliže njegovi rojstni vasi.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> To pa ni izpolnjevalo njegovih velikopoteznih načrtov. Že takoj po končanem bogoslovju so mu kot odličnemu in nadarjenemu študentu nudili študij v Rusiji; ker je pa on hotel za vsako ceno oditi na Zahod, je sklenil raje počakati na ugodno priložnost; prota Aleksa je njegovo šolmoštersko pot pazljivo spremljal v strahu, da se bo zaljubil in oženil; pri pravoslavcih se namreč bogoslovci pred prejemom mašniškega posvečenja morajo poročiti: in v tem primeru bi tudi načrti o njegovi škofovski prihodnosti padli v vodo. Končno pa se mu je le spolnila dolgoletna želja, ko je z ministrstva prišlo sporočilo, da lahko dobi štipendijo za nadaljevanje študija na Zahodu.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter]] je namreč v pogovaru z omenjenim uglednim belograjskim protom [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksom Ilićem]] (1842-1920) izrazil željo, da bi poslal na študij kakega nadarjenega fanta, ki bi lahko zasedel pomemben položaj v Cerkvi; takoj je protu prišel na misel marljivi Nikola, ki mu je bila s tem zagotovljena kraljeva štipendija.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola je tako postal prvi srbski bogoslovec, ki je prejel štipendijo za študij v Zahodni Evropi; k temu je prispevala največ povezava s protom Aleksom, še več pa protove odlične zveze, prek katerih se je lahko srečal s kraljem Petrom, ki mu zagotavljal, da Srbija od njega veliko pričakuje. Dobil pa je tudi vsestransko podporo takratnega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], ki ga je po očetovsko, pa skoraj preroško, spodbujal: {| |- ! »Idi na prosvećeni zapad«<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ! »Pojdi na razsvetljeni Zahod« |- | <blockquote> »Idi na prosvećeni zapad, idi u Nemačku, Francusku, Englesku i obrazuj se, jer mnogi od onih što idu u Rusiju, vraćaju se kakvi su i otišli, ako ne i gori.« </blockquote> | <blockquote>»Pojdi na [[razsvetljenstvo|razsvetljeni]] [[Zahodna Evropa|Zahod]], pojdi v [[Nemčija|Nemčijo]], [[Francija|Francijo]], [[Anglija|Anglijo]] in se izobražuj; saj se mnogi, ki gredo v [[Rusija|Rusijo]], vrnejo takšni, kot so odšli, ali pa še slabši.« </blockquote> |} ==== Dva doktorata ==== Najprej se je vpisal na protestantsko bogoslovno fakulteto v [[Nemčija|nemškem]] [[Halle (Saale)|Halleju]], kjer je obiskoval dva semestra; nato pa se je prepisal na Starokatoliško teološko fakulteto v [[Švica|švicarskem]] [[Bern]]u. Študij je končal 18. julija 1908 z doktoratom iz teologije na tej [[Univerza v Bernu|Bernski univerzi]] z [[magna cum laude]], tj. z najvišjo možno odliko; zagovarjal je spis z naslovom ''"Vera v Kristusovo vstajenje kot osnovna dogma apostolske Cerkve"''. To delo na 56 straneh je bilo objavljeno v Bernu leta 1910. Po doktoratu je izrazil željo po nadaljevanju študija, saj si nikakor ni želel vrnitve v Srbijo. Naslednje leto je dobil potrebno štipendijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto istega Bernskega vseučilišča. Pod mentorstvom Philipa Walkerja, profesorja na Oddelku za splošno zgodovino, je Nikolaj uspešno dokončal razpravo ''"Francosko-slovanski oboroženi spopadi v Boki Kotorski 1806-1814"'' in bil 29. junija 1909 promoviran v doktorja filozofije. Tudi ta doktorska disertacija je bila 1910 objavljena v nemščini v Bernu; oboje pa je bilo pozneje prevedeno v srbščino.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Razpravo za doktorat iz [[filozofija|filozofije]] z naslovom ''„Berkeleyjeva filozofija“'' pa je pripravljal v [[Oxford]]u in jo zagovarjal v [[Ženeva|Ženevi]] v francoščini;<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12}}</ref> tozadevni podatki o njegovem tretjem doktoratu pa niso zanesljivi, čeprav jih omenja več življenjepisov.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Bivanje v Veliki Britaniji pa je vsekakor pustilo pečat na njegovih pogledih in izobrazbi, saj je mimogrede navajal [[Charles Dickens|Dickensa]], [[Lord Byron|Byrona]], [[John Milton|Miltona]], [[Charles Darwin|Darwina]], [[Thomas Carlyle|Carlyleja]], [[William Shakespeare|Shakespeara]] in [[George Berkeley|Berkeleya]].<ref name="Markovich 2017 143"/> ==== Vrnitev v gimnazijo ==== Nikola se je sedaj vrnil v Srbijo kot doktor teologije in filozofije; zaostala balkanska sredina pa ga je sprejela z nezaupanjem in zgražanjem, saj je študiral v »katoliški« Evropi, a zaradi kar dveh doktoratov tudi z nevoščljivostjo. Naslova mu nista bila priznana; moral je nazaj v gimnazijo dokončat zadnja dva razreda, ker je iz šesletke gimnazija medtem postala osemletka. To je opravil z odliko 1909 na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=13}}</ref> === Cerkvene službe === [[File:Aleksa-Ilić Moji-doživljaji-1931.jpg|thumb|200px|right|<center>Beograjski prota [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksa Ilić]]<br><small> (1842-1920) — čigar življenjepis je izšel v knjigi ''"Moji doživljaji"'' — je vplival na mladega [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] ]]</small></center> ==== Jeromonah ==== Ko je Nikola končal celotno gimnazijo, je lahko predaval kot predavatelj; predaval pa je posvetne predmete in jezike.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> V njegove načrte pa so posegli nepredvideni dogodki. Konec leta 1909 je njegov brat Ninko umrl za [[griža|grižo]], s katero pa se je okužil tudi Nikola. Zdravniki so nad njim obupali s pripombo, da mu lahko pomaga le Bog. Ko se je zaobljubil, da bo postal menih, če ozdravi, se mu je po šestih tednih začelo stanje boljšati in si je končno popolnoma opomogel. Takoj po odpustitvi iz bolnice je šel po blagoslov staršev, kjer pa se je zataknilo: oče, ki je nekdaj oviral njegovo nadaljnje šolanje, glede monašenja ni imel pripombe; materi pa ni bilo všeč. Da bi jo udobrovoljil, ji je v šali dejal, da bo kot menih postal škof in da mu bodo vsi poljubljali roko, na kar je odgovorila: "Sin, raje imam, da se poročiš in imaš otroke, četudi boš ti drugim poljubljal roke." Na koncu pa ne le, da je ustregla njegovi želji, ampak se je po moževi smrti tudi sama mati Katarina zamenišila kot kaludžerica Ekaterina. 17. decembra 1909 je v samostanu Rakovica prejel "monaški postrig" (tj. [[menih|meniško]] [[tonzura|tonzuro]]) in si privzel ime Nikolaj z dodajanjem ene črke svojemu krstnemu imenu; 19. decembra je bil posvečen v diakona, 20. decembra pa v hieromonaha, tj. duhovnika-meniha. <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Kmalu nato pa je bil povišan v [[arhimandrit]]a.<ref name="OCA">''[http://oca.org/saints/lives/2013/03/18/100825-repose-of-st-nicholas-of-zhicha Repose of St Nicholas of Zhicha].'' OCA - Lives of the Saints.</ref> Na praznik sv. [[Sveti Štefan|Štefana Prvomučenca]] je pridigal v nabito polni beograjski stolnici; prisoten je bil tudi sam kralj Peter. Ljudstvo je bilo nad njegovo pridigo navdušeno in si dalo duška z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem, cerkvene oblasti pa so bile zaradi njegove očitno svobodomiselne in ekumenske usmerjenosti še bolj nezaupljive kot prej. »Hrišćanski vesnik«<ref>Хришћански весник/Hrišćanski vesnik/Krščanski glasnik – ''Хришћански весник: лист за хришћанску поуку и црквену књижевност''/''Krščanski list: revija za krščanski pouk in cerkveno književnost'' je bil obzornik, ki je s prekinitvami izhajal od 1879 do 1914 v Beogradu. Revijo je ustanovil bogati duhovnik (prota) [[Aleksa Ilić]] s pomočjo prijateljev in je do 1890 bil edini cerkveno-književni časnik v prestolnici.</ref><ref name=":0">{{Cite book|title=Srpski biografski rečnik, 4. tom, I-Ka; Biografija Alekse Ilića|last=|first=|publisher=Matica srpska|year=2009|isbn=|location=Novi Sad|pages=}}</ref> pa se je o tej pridigi izrazil izredno pohvalno: {| |- ! „Хришћански весник“ <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ! „Krščanski glasnik“ |- | <blockquote>»Београдска катедрала до сада није видела овако даровитог и по свим реторским правилима изграђеног беседника, који је својим говором толико наелектрисао присутну публику, да је по завршетку говора бурно поздрављен спонтаним покличом: „ЖИВЕЛИ“«. </blockquote> | <blockquote>»Beograjska stolnica doslej še ni videla tako nadarjenega govornika, zgrajenega po vseh govorniških pravilih, ki je s svojim govorom tako vzburil navzoče občinstvo, da ga je po koncu govora burno pozdravljalo s samodejnim vzklikanjem: „ŽIVIJO“«. </blockquote> |} ==== Rusija ==== Ravno ta pridiga pa je med klerom še podžgala sumničenja za protestantizem; obenem pa se je razbohotila tudi pregovorna „invidia clericalis“<ref>[[latinščina|latinsko]] reklo „invidia clericalis“ pomeni v prevodu „duhovniško nevoščljivost“; to pa seveda ni „privilegij“ le pravoslavcev, ampak je razširjena tudi v drugih klerikanih sredinah</ref>. Glavni vzrok trenja pa je bila [[konservatizem|starokopitna]] in [[rusofilstvo|rusofilska]] miselnost večine klera, kar je poglabljalo razkol med pravoslavno Cerkvijo in srbskim izobraženstvom, ki je bilo usmerjeno prozahodno in [[liberalizem|svobodomiselno]] v [[Svetozar Miletić|Miletićevem]] (1826-1901) [[nacionalizem|nacionalističnem]] smislu.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Zato mu je pod hudim pritiskom konservativnega klera metropolit Dimitrij Pavlović — ki ga je še ne tako davno spodbujal k odhodu na Zahod — sedaj svetoval, naj odpotuje na Vzhod — v "Sveto Rusijo" — in se tam „opravoslavi“. Po prepričevanju svojega dobrotnika prota Aleksa se je le vdal in poslušal nasvet ter se odpravil tja za eno leto. Ob prihodu v [[Rusko cesarstvo]] je doživel dokaj hladen sprejem, saj ga je sum ekumenizma, katolištva in protestantizma spremljal kot senca. Izgleda pa, da je inteligenten in zvit, kot je vedno bil, kmalu obrnil ploščo in začel govoriti v duhu tamkajšnje tradicionalne usmeritve, ki je vsebovala tako nezaupljivost do zahodne kulture in filozofije, kakor tudi sovražnost do katolištva in zlasti papeštva. Tamkajšnja duhovščina mu je polagoma postajala bolj naklonjena in celo petrograjski metropolit mu je zagotovil karto za brezplačno potovanje z vlakom po obsežnem cesarstvu; tako se je lahko v živo srečeval z vernostjo in gostoljubnostjo preprostega ruskega človeka.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> In ta ruska protizahodna in nacionalistična miselnost je nanj "izvršila dobar uticaj" ter odločilno in pogubno vpivala na celo njegovo nadaljnje versko-politično delovanje, kar je prišlo do izraza zlasti v nekaterih najbolj prelomnih [[zgodovina|zgodovinskih]] trenutkih, kot v času pred Sarajevskim atentatom (1914), pa tudi v prosluli Konkordatni krizi (1937).<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.info|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Čeprav je bil torej Nikola že določen za bogoslovnega profesorja, je bil še prisiljen k nadaljevanju študija [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnega pravoslavja]] v [[Rusija|Rusiji]]. Ker je že obvladoval angleščino, francoščino in nemščino, mu tudi ruščina ni delala preglavic ter je uspešno obiskoval Teološko akademijo na [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburški univerzi]].<ref name=cohp/><ref name="Markovich 2017 143"/> Med bivanjem v Rusiji ni tratil časa in je napisal svoje prvo večje delo ''»Religija Njegoševa« (»Njegoševa vera«)'', ki ga je objavil 1910 v beograjskem časniku »Delo«.<ref>{{cite web|url=https://www.aleksinac.net/lat/ostalo/prikljucenije-nikolaja-velimirovica.html|title= Priključenije Nikolaja Velimirovića|publisher=Aleksinac.net|author=M. T.|place=Aleksinac|language=sr|date=22. september 2016|accessdate=4. marec 2026}}</ref> O tem delu pravi [[Jovan Skerlić]]: »Mladi profesor teologije ni nič manj zanimiv kot puščavnik s Cetinja.« Vpliv njegovega bivanja v Rusiji, kjer je z ruskega stališča lahko začel opazovati in ocenjevate trenja med Vzhodom in Zahodom, odraža spis ''»Nietzsche in Dostojevski«'', kjer kaže odlično poznavanje sodobne evropske miselnosti. 1912 je izšla zbirka trinajstih govorov v beograjski stolnici ''»Pridige pod goro«''. Tega leta je s kraljevim odlokom postal dvorni duhovnik.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ==== Bosna in Hercegovina ==== S svojimi govori in spisi je postal Nikolaj znan ne le po [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]], ampak tudi po vseh okoliških deželah, koder je živela srbska manjšina, med drugim v BiH, kjer pa kljub številnosti nikoli ni dosegala absolutne večine, kar kaže tudi popis prebivalstva iz 1910.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/173881818/Popis-stanovni%C5%A1tva-Bosna-i-Hercegovina-1910|title= Rezultati popisa žiteljstva u Bosni i Hercegovini od 10. oktobra 1910.|publisher=Zemaljska vlada za Bosnu i Hercegovinu|author=|place=Sarajevo|language=hr|date=10. oktober 1912|accessdate=5. marec 2026}}</ref> {| {{prettytable}} style="text-align:center;" |- bgcolor="#efefef" ! colspan=5 style="border-right:0px;" |Popis prebivalstva BiH leta 1910 |- bgcolor="#efefef" | '''Veroizpoved''' | '''Število''' | '''Delež''' |- | align=left|Srbski pravoslavci ||align=right|825.418 ||43,49 % |- | align=left|Muslimani<ref>Muslimansko narodnost danes označujemo kot narodnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]].</ref><ref>{{Cite news|url=|title=Bošnjak: zvanični kalendar za prostu godinu 1914|last=|first=|date=|work=|publication-place=Sarajevo|publication-date=1913|pages=45-46|access-date=|via=}}</ref>|| align="right" | 612.137 ||32,25 % |- | align=left|Rimokatoličani ||align=right| 434.061 ||22,87 % |- | align=left|Judje||align=right| 11.868||0,62 % |- | align=left|Ostali||align=right| 14.560||0,77 % |} Rastel je njegov vpliv na srbsko mladino tako v duhovno-verskem kot politično-narodnostnem pomenu; zaradi njegove kočljive vloge v tem dogajanju in tesnih stikih s tamkajšnjo srbsko anarhistično-marksistično organizacijo "Mlado Bosno" nekateri sicer natančni življenjepisci to poglavje gladko izpuščajo, saj v malo čudno luč postavlja kanoniziranega krščanskega svetnika.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> V to mešano sredino je bil namreč leta 1912 povabljen na praznovanje desete obletnice srbskega kulturnega društva »Prosveta«. Pozdravila ga je polna cerkev in cvet tamkajšnje srbske omike; čeprav menih se je med pridigo manj menil za spodbujanje duhovosti kot za podžiganje že tako vzburjenih nacionalnih čustev in podiranje krhkega ravnotežja v večnarodnostni Bosni in Hercegovini ne upoštevajoč, da tam živijo tudi številni Hrvati in Bošnjaki: {| |- ! „Dolazim iz Srbije“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=16}}</ref>: ! „Prihajam iz Srbije“ |- | <blockquote>“Dolazim iz Srbije, tog ostrva slobode, da vama, našoj braći u ropstvu, donesem pozdrave Beograda.”<br>“Svojom velikom ljubavlju i velikim srcem, Vi, Srbi Bosanci, anektirali ste Srbiju Bosni”. </blockquote> | <blockquote>''»Prihajam iz Srbije, s tega otoka svobode, da vam, našim bratom v suženjstvu'', prinesem pozdrave iz Beograda.«<br> »Z veliko ljubeznijo in velikim srcem ste vi, bosanski Srbi, priključili Srbijo Bosni.« </blockquote> |} Ošvrknil je "avstrijsko aneksijo BiH", ki pa jo obrnil na glavo kot "bosansko aneksijo Srbije"; poslušalci so to razumeli kot spodbujanje k želeni "srbski priključitvi BiH", do katere je prišlo pri koncu 1. svetovne vojne. Pridigi je sledilo navdušeno vzklikanje, zlasi med mladino in člani »[[Mlada Bosna|Mlade Bosne]]«, katerim je bil zelo blizu po miselnosti in ki bodo leta 1914, na predvečer Sarajevskega atentata nad Nikolajevimi ''»Pridigami pod goro«'' prisegali zvestobo in vztrajnost glede izvajanja svojih krvoločnih namenov. Zato ne čudi, da so ga avstrijske oblasti pridržale več dni zaradi preiskave v Zemunu ter mu naslednjega leta prepovedale obisk Zagreba za praznovanju stoletnice Njegoševega rojstva (*13.XI.1813). O tem „otoku svobode“ in "slogi" v sami srbski deželi pa je izražal Nikolajev dobrotnik prota Aleksa precej drugačno stališče, saj pravi: {| |- ! Političko partizanstvo<ref>{{cite web|url=https://www.antikvarne-knjige.com/knjige/detail-item_id-24056|title= Moji doživljaji - Prota Aleksa Ilić|publisher=Antikvarne knjige|author=Aleksa Ilić|place=Beograd|language=sr|date=1931|accessdate=5. marec 2026}}</ref> ! Politično strankarstvo |- | <blockquote>“Pocepanost, netrpeljivost i omraza, koje je porodilo političko partizanstvo, prešli su i na sveštenstvo. Naprednjaci i radikali nisu hteli u svoj dom da prime sveštenika liberala, i obratno. Na taj način stvoren je čitav haos i u narodu i u crkvi.“ <br>“Mi smo doista do tada bili duhovno roblje naših vladika, koji su s nama postupali ne kao s mlađom braćom svojom, već kao robovima svojim. Zato je i ubijen duh u sveštenstvu i zavladala apatija prema svemu.” </blockquote> | <blockquote>''„Razklanost, nestrpnost in črtenje'', ki jih je rodilo politično strankarsko, so se razširili tudi na duhovščino. Naprednjaki in radikalci niso želeli v svoj dom sprejemati svobodnjaškega duhovnika in obratno. Na ta način je bil ustvarjena cela zmešnjava tako v ljudstvu kot v cerkvi.“<br>„Do takrat ''smo bili resnično duhovni sužnji naših škofov'', ki nas niso obravnavali kot svoje mlajše brate, ampak kot svoje sužnje. Zato je bil duh v duhovščini ubit in je vladala ravnodušnost do vsega.“ </blockquote> |} Čudi, da je tako hitro pozabil, kako "prijazno" je bil še ne tako davno on sam sprejet na tem „otoku svobode“, ko se je vrnil iz Zahodne Evrope kot novopečeni dvokratni doktor: {| |- ! „Nikola se vraća u Beograd“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12.13}}</ref> ! „Nikola se vrne v Beligrad“ |- | <blockquote>Nikola se vraća u Beograd. U Beogradu nije dočekan sa oduševljenjem. Mala balkanska sredina dočekala ga je sa zavišću a crkveni ljudi su zazirali od njega zbog toga štose školovao u rimokatoličkoj Evropi. Ni jedna diploma nije mu priznata, navodno zbog toga što nije imao završenu punu gimnaziju. I on, sa završena dva fakulteta i položena dva doktorata na dva najznamenitija evropska univerziteta vraća se u srednju školu i polaže sedmi i osmi razred u Drugoj beogradskoj gimnaziji. </blockquote> | <blockquote> Nikola se vrne v Beograd. V Beogradu ga niso sprejeli z navdušenjem. ''Majhna balkanska skupnost ga je sprejela z zavistjo, cerkveni ljudje pa so se mu izogibali, ker se je izobraževal v rimskokatoliški Evropi''. Nobena diploma mu ni bila priznana, domnevno zato ne, ker ni dokončal srednje šole; in on se je, potem ko je končal dve fakulteti in opravil dva doktorata na dveh najbolj znanih evropskih univerzah, vrnil v srednjo šolo in obiskoval sedmi in osmi razred na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>Друга београдска гимназија. Другу београдску гимназију је похађао и: Никола Велимировић (1880–1956) ванредни ученик 1909. године када је полагао 7. и 8. разред гимназије и Велику матуру да би нострификовао дипломе за рад у Богословији/Druga beograjska gimnazija. Drugo beograjsko gimnazijo so obiskovali tudi: Nikola Velimirović (1880–1956), izredni dijak leta 1909, ko je opravil 7. in 8. razred gimnazije ter veliko maturo, da bi si potrdil diplome za delo v Bogoslovnem semenišču</ref><ref>Јелачић Србуљ, Виолета (2016). Филолошка гимназија: Запис Друге београдске у Филолошкој гимназији: 1870–2015. Београд: Филолошка гимназија. стр. 9. ISBN 978-86-919491-0-5./Jelačić Srbulj, Violeta (2016). Filološka gimnazija: Zapisnik Druge beograjske gimnazije v Filološki gimnaziji: 1870–2015. Beograd: Filološka gimnazija. str. 9. ISBN 978-86-919491-0-5.</ref> </blockquote> |} === Med prvo svetovno vojno === [[File:Osvojitev-Beograda 2-XII-1914.jpg|thumb|200px|<center>2. decembra 1914. so avstro-ogrska krdela brez boja začasno zasedla [[Beograd]]<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović 1915-in-England.jpg|thumb|left|<center>Velimirović kot odposlanec Srbske vlade po letu [[1915]] v [[Anglija|Angliji]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović-with-mother Lelić-1919.jpg|thumb|200px|<center>Nikolaj Velimirović s svojo materjo leta [[1919]]]]</center> [[Prva svetovna vojna]] je Srbijo doletela pripravljeno, saj je bila napovedana po dveh [[Balkanske vojne|Balkanskih vojnah]], ko se je Kraljevina Srbija z velikimi ozemeljskimi osvajanji — ki so se izvajala pod pretvezo osvobajanja — zelo razširila na jug v [[Makedonija|Makedonijo]] in na [[Kosovo]] ter tako podvojila obseg nekdanje Kneževine. V teh vojnah se ni uspešno spopadala v zavezništvu z Bolgarijo in Grčijo samo s [[Turško cesarstvo|Turškim cesarstvom]], ampak se je kmalu začela — nezadovoljna z delitvijo plena — prepirati in vojskovati tudi s svojima pravoslavnima zaveznicama, ki sta seveda tudi bili, kljub velikim žrtvam in izgubam, pripravljeni na nadaljevanje vojne, ki je kmalu nato sledila kot neposredna posledica [[terorizem|terorističnega]] [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]].<ref>{{cite web|url=https://www.srpskaistorija.com/sarajevski-atentat/|title=САРАЈЕВСКИ АТЕНТАТ/Sarajevski atentat|publisher=СРПСКА ИСТОРИЈА/Srpska istorija|author=Ђорђе Бојанић/Đorđe Bojanić|place=|language=sr|date=29. april 2018|accessdate=17. februar 2026}}</ref> Ob izbruhu Prve svetovne vojne jeromonah Nikolaj sicer ni bil vpoklican, vendar se je prostovoljno pridružil prvim bojnim vrstam. Pomagal je ranjencem in napisal tudi domojubno spodbudo "Nad grehom in smrtjo".<ref>{{cite web|url=https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf|title=Vladika Nikolaj: Iznad greha i smrti|publisher=Srpska pravoslavna Crkva Lion|author=Nikokolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Potek vojne je bil nepredvidljiv; Avstro-Ogrska že dolgo ni vodila večje vojne in po miselnosti ni bila naklonjena vojskovanju, saj je bolj zanesljivo uspevala v miru in se je širila z uspešnimi porokami po geslu: "[[Felix Austria|Tu felix Austria, nube!]]" Podobno ni bila preveč pripravljena na velik spopad niti [[Rusija]], ki se je po hudem porazu v [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1905) začela vmešavati v [[Balkan|balkanske]] zdrahe. Kljub počasnemu začetnemu in negotovemu napredovanju pa so že 2. decembra 1914 [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrska]] krdela zlahka in brez boja zavzela izpraznjeni Beograd, saj so se Srbi umaknili proti osrednjemu delu države. Poveljnik avstro-ogrske 5. armade, pehotni general [[Liborius von Frank]] (1848-1933), je cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] v tozadevnem telegramu obenem čestital 66-letnico stopanja na prestol. Temu pa je sledil skorajšnji preobrat, saj so Srbi v protinapadu že po dobrem tednu — 14. decembra 1914 — prisilili avstroogrsko vojsko k umiku.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Kmalu po teh uspehih pa je morala skupaj z vojsko zapustiti prestolnico in oditi začasno v Niš tudi srbska vlada. Meniha Velimirovića je torej [[Nikola Pašić|Pašić]] poslal aprila 1915 v ZDA<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, da bi sklepal tam nova zavezništva in utrjeval stara. Tam je opravljal politično propagando v korist Srbije ter je s tem namenom potoval in predaval po vseh večjih ameriških mestih. Čeprav je začetek vojne bil za Srbijo nepričakovano ugoden, saj se je vlada po umiku še istega leta že čez dober teden spet vrnila v Beograd in so srbska krdela celo vdirala na ozemlje Vojvodine, se je z vstopom Bolgarije položaj zelo spremenil in srbska vlada se je najprej preselila v Niš; nato pa se je skupaj z vojsko začela umikati prek Albanije. Zato se Velimirović leta 1916 ni vrnil domov, ampak se je odpravil v Veliko Britanijo s podobno nalogo; poleg tega mu je tamkajšnja [[Univerza v Cambridgeu]] podelila tudi častni doktorat iz bogoslovja.<ref>doktorat ''[[honoris causa]]''; na angleško govorečem področju ima ta častni naziv ime ''„Doctor of Divinity (DD, doktor božanstva)''; na katoliškem območju se ta naslov glasi že od 16. stoletja dalje ''doktor svetega bogoslovja'' (skrajšano DSB; {{lang-en| Doctor of Sacred Theology}}, okrajšano DST; {{lang-la|Sacrae Theologiae Doctor}}, okrajšano STD)</ref><ref name="bank">[https://books.google.com/books?id=SHl7CwAAQBAJ&dq=Nikolaj+Velimirovi%C4%87&pg=PA267 Bank, Jan and Gevers, Lieve. ''Churches and Religion in the Second World War''], Bloomsbury Publishing, 2016, {{ISBN|9781472504807}}, p. 267</ref> Imel je vrsto predavanj v [[Cerkev sv. Marjete, Westminster|Cerkvi sv. Marjete v Westminstru]] in pridig v [[Stolnica sv. Pavla, London|Stolnici sv. Pavla]]. S tem je postal prvi vzhodni pravoslavni kristjan, ki je tu pridigal.<ref>{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=XLVIII|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref> == Škof == === Dejavnost med vojnama === [[File:Николай_(Велимирович).jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot škof]]</center> [[File:Evêque yougoslave Nicolaï (Pacific) - btv1b531871787.jpg|thumb|180px|left|<center>Vladika Nikolaj — "Novi Zlatousti" — avgusta 1927]] [[File:Kambana,_podarok_od_Pupin.jpg|thumb|200px|<center>Vlečenje zvonov, dar [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid|Cerkev sv. Klementa v Ohridu]] ([[1924]])]]</center> [[File:Vladika Nikolaj Velimirović crop.jpg|thumb|200px|<center>Škof [[Nikolaj Velimirović]] v [[Ohrid]]u v spremstvu [[Kneginja Ljubica|Kneginje Ljubice]] leta [[1928]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović Jeruzalem-1930.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Škof]] [[Nikolaj Velimirović]] med skupino [[romar]]jev v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] ([[Jeruzalem]] [[1930]])]]</center> Leta 1919 je bil duhovnik in arhimandrit Nikolaj posvečen za [[Škofija Žiča|žičkega škofa]]<ref name=bank/>. V tej škofiji pa ni ostal dolgo, ampak je bil premeščen na novo službo v [[Škofija Ohrid|Ohridski škofiji]] (1920–1931) in nato v novoustanovljeni [[Škofija Ohrid-Bitolj|Ohridsko-bitoljski škofiji]] (1931–1936) v [[Makedonija|Makedoniji]]. Za angleški „[[The Times]]“ je napisal članek, v katerem je predstavil trpljenje srbske duhovščine v prvi svetovni vojni, kar je bilo deloma tudi posledica njihovega političnega delovanja v prid jugoslovanstva; zlasti surovo so se odzivale bolgarske pravoslavne zasedbene oblasti, ki niso prizanašale duhovnikom in so jih veliko pobile, med njimi tudi skopskega nadškofa [[Vićentije Krdžić|Vićentija Kržića]]. Avstrijske oblasti pa so tudi izselile dosti duhovnikov v taborišča, kjer so mnogi »podlegli mrazu in lakoti«, preživeli pa »so po vrnitvi domov postali žrtve jetike in revmatizma«.{{sfn|Velimirovic|1919}} Leta 1920 je tretjič odpotoval v Združene države Amerike z nalogo urediti Srbsko pravoslavno škofijo za področje Severne Amerike.<ref>''The Outlook'' Magazine carried a story about Bishop Nikolaj after visiting the United States in their 23 February 1921 issue (pp.&nbsp;285–86)</ref> Četrtič pa je v Ameriko odpotoval leta 1927.<ref>Living Age, Vol. 335-36, 1928-29</ref> Leta 1935 ga je nemški kancler [[Adolf Hitler]] odlikoval z državno medaljo za njegov prispevek k obnovi nemškega vojaškega pokopališča v [[Bitolj]]u leta 1926.{{sfn|Byford|2005|p=32}} Leta 1936 je končno prevzel svojo prvotno službo žičkega škofa in se smel vrniti v samostan Žiča, ki ga je takoj začel obnavljati. ==== Vpliv na konkordatno krizo ==== Profesor na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogosloviji]] [[Bogdan Lubardić]] je v razvoju Velimirovićeve misli zasledil tri obdobja: predohridsko (1902–1919), ohridsko (1920–1936) in poohridsko obdobje (1936–1956).<ref name="Markovich 2017 143"/> V to tretje obdobje spada tudi zavrelo obdobje [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ki je skoraj razneslo že tako težko obstoječo jugoslovansko centralistično urejeno zvezo različnih narodov, pri katerih pa je prevladovala bolj podobnost v jeziku kot pa v skupni zgodovini, miselnosti ali veri. Med konkordatno krizo je bil Velimirović vodilna osebnost v hujskanju proti sprejetju oziroma ratifikaciji sicer 1935. leta že podpisanega konkordata s strani jugoslovanske skupščine in eden od glavnih organizatorjev protestne tkim. "krvave litije" leta 1937; navidezno je tukaj šlo za pobožno procesijo z molitvami za ozdravljenje hudo bolnega patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]], v resnici pa je šlo za hujskaško politično protivladno demonstracijo, ki naj bi takratno vlado – ki je bila ena najbolj trdnih, vendar ni bila v bistvu sestavljena iz Srbov – če že ne odstranila, pa vsaj oslabila. Propad konkordata je bil pravzaprav poraz enakopravnosti kristjanov in skladnega sožitja različnih narodov, vendar se zdi današnjim velesrbskim nacionalistom tovrstno rušilno Nikolajevo delovanje kot "velika zmaga" nad "črno internacionalo".<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Predsednik takratne vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]] je bil prepričan, da do izgredov ne bi prišlo, če bi ne bil prav v najusodnejšem trenutku zbolel in umrl patriarh; saj po njegovem patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] »ne bi nikoli dovolil, da bi Cerkev zlorabljali za politične manevre dvomljive narave“; patriarh je namreč „vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar, kar bi škodovalo državnim interesom; najmanj pa je z njim bila ogrožena pravoslavna Cerkev.« Ni pa pomislil na bizantinsko dvolično in hinavsko politiko, ki se je udomačila tudi na Balkanu in v vrstah SPC. Večina takratnih pravoslavnih škofov je bila načelno proti vmešavanju Cerkve v dnevno politiko. Najbolj vnet in neskrit zagovornik političnega delovanja pa je bil žički vladika Nikolaj, ki je javno nastopal tako proti ratifikaciji [[konkordat]]a, uspešno hujskal narod v času glasovanja ne le v Beogradu, ampak na vseh področjih večinsko naseljenih s [[Srbi]], podpiral [[ekskomunikacija|izobčenje]] vseh srbsko-pravoslavnih poslancev, ki so glasovali v prid konkordatu in končno celo zahteval [[Milan Stojadinović|Stojadinovićev]] odstop. <ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Protesti nezadovoljstva so se razširili skoraj po vseh večjih mestih s srbsko večino, vendar ta vnema za nekdanje privilegije ni uživala podpore celotne SPC, pa tudi katoliški vrh se je nanjo odzval zelo medlo in zadržano. Oboji so namreč trezno predpostavljali, da glavni pobudnik morebiti temu in drugim uspešno sklenjenim konkordatom pripisuje prevelik pomen. [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je namreč po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno skoraj nerešljivo ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči za Cerkev dokaj ugoden sporazum celo s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]]. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta postali deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"'', čeprav se je z Romunijo dokaj mirno posrečilo doseči sporazum takorekoč skrito od oči javnosti.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. V Jugoslaviji pa je pravi vihar – po mirno podpisanem konkordatu – sledil šele ob njegovi morebitni potrditvi v skupščini. Katoliška Cerkev pa je ravno v Beogradu in diaspori naletela na velike ovire pri svojem delovanju ravno zaradi nerešenih vprašanj in hudih finančnih težav, ki bi jih obljubljena državna podpora osrednjim izobraževalnim ustanovam — za kar je jamčil že srbski konkordat iz 1914, pa tudi novopodpisani jugoslovanski iz 1935 — z malo dobre volje mimogrede lahko rešila. Prav zaradi tovrstnih dolgov, pa tudi hipoteke nad samo nadškofovo beograjsko palačo — je bil prisiljen odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]. Ni držal torej glavni očitek, češ da je RKC tako bogata, da ne potrebuje nobene državne podpore. Čeprav je na splošno šlo le za izenačenje v pravicah Katoliške Cerkve s SPC, pa je Velimirović srbskim poslancem pisal, da konkordat "daje ogromne pravice in privilegije (tuji) mednarodni organizaciji na račun (domače) narodne cerkve svetega Sava".{{sfn|Perica|2002|p=18}} Ni mu bilo zadosti, da je konkordat v skupščini bil sicer izglasovan, vendar ne uresničen. Še naprej je dajal duška sovražnemu govoru zoper Zahod in RKC ter se je — metaje vse resnične in domnevne sovražnike srbskega pravoslavja v isti koš — v pridigi z dne 26. septembra 1937 razvnemal: :"Dol z vsemi protinarodnimi elementi: paraziti in krvosesi, kapitalisti, brezbožniki in komunisti! Srbska narodna zavest se prebuja, ker se upira napadom vseh internacionalistov in tistih, ki gradijo mostove ''za papeža v Rimu in njegovo Cerkev – najstarejšo internacionalo, najstarejši fašizem, najstarejšo diktaturo v Evropi!"''{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref> Vzburjene strasti pa so se vendarle počasi umirjale tudi z bolj umirjenim pristopom [[Varnava Rosić|Varnavovega]] naslednika [[Danilo Dožić|patrijarha Danila]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime; SPC je vodil od 1938 do 1950</ref>, ki je ukazal Nikolaju, naj se umakne v Žički samostan, opusti politiko in se omeji na cerkveno dejavnost. Nedvomno so konkordatno krizo pozorno spremljale in podžigale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na vladika Nikolaja; ali in koliko pa so bile vpletene, pa vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Očitno ostaja usodno dejstvo, da je jugoslovanska vlada z Vatikanom sicer podpisala in tudi izglasovala ter ratificirala konkordat, ki pa se ga prav zaradi konkordatne krize nihče ni upal udejanjiti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref> To pa je bila za Velimirovića vsekakor [[Pirova zmaga]]. Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) in veliki poznavalec [[Balkan|balkanske]] zgodovine pravi o teh zdrahah brez dlake na jeziku: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne Cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." <ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''. Zato nepristranski [[zgodovinar]]ji soglašajo, da je bil tragi-komični spopad okoli konkordata predhodnica poznejših usodnih dogodkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/385170/Krvavi-svetosavski-barjaci-na-ulicama-Beograda|title=Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda|publisher=Politika|date=18. julij 2017|accessdate=28. februar 2018}}</ref> === Med Drugo svetovno vojno === ==== Pripor in zapor ==== [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|200px|thumb|<center>Srbski patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] in škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]] med [[četniki]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]<ref>Na fotografiji iz 1945 v Sloveniji je srbski pravoslavni patriarh Gavrilo, desno od njega škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]], četniški [[vojvoda]] [[Momčilo Đujić]] in nacistični sodelavec [[Dimitrij Ljotić]]. Levo od njega je poveljnik bosanskega četniškega korpusa „Gavrilo Princip“ in general "Srbskih prostovoljcev" [[Miodrag Damjanović]]</ref>.]]</center> Med vojno je večino časa preživel v priporu in zaporu. Hitler si je zapomnil njegovo dejavno in podporno vlogo v [[državni udar|državnem udaru]] dne 27. marca 1941.<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan 1956. godine umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović (Nikola), teolog, književnik i besednik, vladika ohridski i žički, jedna od najumnijih glava Srpske crkve uopšte.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nemška obveščevalna služba je Velimirovića označila kot izrazitega anglofila, čeprav je bil blizu Ljotiću, ki je vodil [[Jugoslovansko nacionalno gibanje Zbor|Jugoslovansko nacionalistično gibanje "Zbor"]].{{sfn|Odić|Komarica|1977|p=188}} Ko so leta 1941 med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] nemške in sosednje sile zasedle Kraljevino Jugoslavijo, so nacisti priprli škofa Nikolaja v samostanu Žiča, da ne bi sodeloval v odporu; potem je bil priprt v [[Samostan Ljubostinja|Samostanu Ljubostinji]]. V začetku decembra 1942 pa so Nikolaja skupaj z nečakom Jovanom in hieromonahom Vasilijem iz Ljubostinje odpeljali v v samostan [[Vojlovica]] blizu [[Pančevo|Pančeva]]; kmalu se jim je pridružil še patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> 15. septembra 1944 pa so Nemci oba poslali v koncentracijsko taborišče [[Dachau]], kjer je bilo takrat zaprtih mnogo katoliških, protestantovskih in pravoslavnih duhovnikov. Onadva sta bila zaprta kot častna zapornika (Ehrenhäftlinge) v tako imenovanem Častnem bunkerju (Ehrenbunker), ločenem od območja delovnega taborišča, skupaj z visokimi častniki in drugimi pomembnimi zaporniki, katerih odvzem svobode je neposredno odredil Hitler. Na ta način jima ni bilo treba stradati kot drugim zapornikom, saj sta imela prost dostop do častniške kantine.<ref>Leisner, Karl. ''Priesterweihe und Primiz im KZ Dachau'', pg. 183, LIT Verlag Berlin-Hamburg-Münster, 2004; {{ISBN|3825872777|9783825872779}}</ref> ==== V Sloveniji ==== [[File:Vladika Nikolaj kod dobrovoljaca u Ilirskoj Bistrici.png|200px|thumb|<center>Velimirovič pri "srbskih prostovoljcih" — [[četniki|četnikih]] — v [[Slovenija|slovenski]] [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] ([[1945]])]]</center> Avgusta 1943 je nemški general [[Hermann Neubacher]] postal posebni odposlanec nemškega zunanjega ministrstva za jugovzhodno Evropo. Decembra 1944 so Nemci v okviru Neubacherjeve poravnave z [[Milan Nedić|Milanom Nedićem]] in [[Dimitrij Ljotić|Dimitrijem Ljotićem]] izpustili Velimirovića in Dožića, ki sta bila premeščena iz Dachaua v Slovenijo, saj so nacisti poskušali izkoristiti njun ugled med Srbi, da bi pridobili podporo zoper prodirajoče [[zavezniki v drugi svetovni vojni|zaveznike]] in zoper širjenje [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunizma]].{{sfn|Byford|2005|p=35}} V nasprotju z govoricami o mučenju in zapostavljanju med bivanjem v taborišču je patriarh Dožić sam pričal, da so z njim in Velimirovićem ravnali glede na posebne razmere v redu.<ref>Glasnik Pravoslavne Crkve, July 1946, pp 66-67. Also in Dožić G., Memoari patrijarha srpskog Gavrila (Beograd: Sfairos 1990), entries for December 1944.</ref> Med bivanjem v slovenski [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] je Velimirović blagoslovil prostovoljce Dimitrija Ljotića in drugih nacističnih sodelavcev in antikomunistov; vse te svoje resnične ali namišljene politične nasprotnike je nova jugoslovanska oblast pozneje razglasila in obsodila kot vojne zločince. Ne glede na njihovo osebno vlogo med vojno jih je večino zadela usoda surovih [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Zunajsodnih povojnih pobojev na Slovenskem]]. Nikolaj si je v slutnji bližajočega se pogroma zadal poleg moralne in duhovne podpore tem protikomunističnim gibanjem izpolnitev od Nemcev naročene naloge, da bi vsa ta različna gibanja — vključno s [[Slovensko domobranstvo|Slovenskimi domobranci]] — med seboj povezal; obenem pa si je prizadeval najti stik z bližajočimi se [[Zavezniki v drugi svetovni vojni|Zavezniki]]{{sfn|Byford|2005|pp=35-36}} Nekateri viri sicer omenjajo, da se je Nikolaj proti koncu vojne skupaj s patriarhom Gavrilom Dožićem znašel v koncentracijskem taborišču Dachau v Nemčiji in dodajajo, da sta bila edina tam zaprta tako visoka cerkvena dostojanstvenika v Evropi. Bivanja v Sloveniji pa sploh ne omenjajo saj dodajajo, da sta v taborišču ostala vse do konca vojne in da so ju osvobodili Zavezniki in sicer 36. ameriška divizija 8. maja 1945.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=25}}</ref> Vsi viri pa se strinjajo v poročanju, da se je patriarh vrnil v državo in prevzel dolžnosti poglavarja srbske cerkve, Nikolaj pa se z novo oblastjo ni strinjal in se ni hotel vrniti v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so prevzeli oblast [[komunisti]], ki so ga imeli na piki kot nasprotnika nove ureditve. Nekaj časa se je nato potikal po Evropi in Angliji, dokler ni prispel v ZDA, kjer je tudi umrl.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> == Begunstvo, smrt in spomin == === Begunstvo in zadnja leta življenja === Po vojni se ni nikoli več vrnil v [[komunizem|komunistično]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]; po nekaj časa preživetem v Evropi se je leta 1946 končno izselil kot begunec v [[Združene države Amerike]]. Tam je kljub zdravstvenim težavam s [[srce]]m nadaljeval svoje dušnopastirsko delo. Že za življenja so ga živopisci uvrstili med ikone in freske „Vsi ameriški svetniki“.(''All American Saints'').<ref>{{cite web|url=http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|title=Conciliar Press - All American Saints - 8 x 10 Icon|access-date=30 June 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716110848/http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|archive-date=16 July 2011 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.flickr.com/photos/a_whistling_train/3480689583/in/set-72057594132248985|title=All Saints of North America &#124; Flickr - Photo Sharing! |publisher=Flickr|date=27 April 2009|access-date=17 July 2016}}</ref> Poučeval je na več vzhodnopravoslavnih semeniščih, kot so semenišče sv. Save (Libertyville, Illinois), pravoslavno teološko semenišče in samostan sv. Tihona (South Canaan, Pensilvanija) in pravoslavno teološko semenišče sv. Vladimirja (v Crestwoodu, New York). Njegove spise in knjige je jugoslovanska komunistična vlada leta 1947 prepovedala in ga razglasila za sovražnika št. 1.<ref>{{Cite book|last=Randelić|first=Zdenko|title=Hrvatska u Jugoslaviji 1945. – 1991: od zajedništva do razlaza.|publisher=Školska knjiga|year=2006|isbn=953-0-60816-0|id={{isbnt| 978-953-0-60816-0}}|location=Zagreb|pages=156–157}}</ref> === Smrt in pogreb === {{multiple image | align = right | image1 = Gravesite of Saint Nikolaj Velimirović in 1993.jpg | width1 = 170 | alt1 = | caption1 = <center>Velimirovičev prvotni grob v Libertyvillu 1993</center> | image2 = Trešnjevica, Crkva Svetog Nikolaja Žičkog 02.jpg | width2 = 161 | alt2 = | caption2 = <center>Sveti Nikolaj Žički — Trešnjevka</center> | image3 = Saint Sava Monastery Cemetery Libertyville Nikolaj Velimirović-2368.jpg | width3 = 161 | alt3 = | caption3 = <center>Njegov grob v Ameriki na istem mestu 2020</center> | footer = <center>Najprej je bil vladika Nikolaj pokopan na ameriškem pokopališču v Libertyvillu. Nato so njegove ostanke po njegovi želji prenesli v rodni Lelić in jih 1991 pokopali v Čelijskem samostanu.</center> }} Velimirović je umrl 18. marca 1956 v ruskem pravoslavnem teološkem semenišču sv. Tihona v občini South Canaan v okrožju Wayne v Pensilvaniji. Po uradni verziji so ga našli mrtvega zjutraj z molitvenikom v roki in naslonjenega na vznožje njegove postelje, ko se je priravljal za bogoslužje, ki bi ga moral voditi tega jutra — in naj bi umrl naravne smrti. Po drugi verziji pa je umrl nasilne smrti in sicer naj bi bil zastrupljen že nekaj ur preden so ga zjutraj našli; vladika so domači našli ležečega na tleh ob postelji s peno na ustih. Zvečer ga je baje obiskal neki menih, s katerim sta se nato dolgo pogovarjala, in mu je celo prinesel kavo, ki pa je Nikolaj iz zdravstvenih razlogov že dalj časa ni pil. Ta menih je nato neznano kam izginil obenem z vladikovim kovčkom. Zgodaj zjutraj se je za njegovo zdravje zanimal vladika Dionizij; to je bilo dokaj nenavadno, saj tega dotlej ni delal. Nato je prišel on sam s skupino Srbov, ki so temeljito premetali njegovo sobo ter odnesli veliko stvari. Ti viri navajajo še druge nenavadne okoliščine in sumijo za umor celo Dionizija. Teh govoric pa uradno niso nikdar potrdili.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/232914/sumnjiva-smrt-vladike-nikolaja-velimirovica|title= Sumnjiva smrt Vladike Nikolaja: Ujutru nađen u vešu pored kreveta, dok mu je iz usta izlazila pena, a noć pre toga...|publisher=stil.kurir.rs|author=Vanja Milenković|place=Beograd|language=sr|date=18. marec 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Drugo podobno izročilo pa pravi: :»Vemo, da je pred tragedijo škofa obiskal moški, oblečen v mantijo (talar). Pogovarjala sta se dolgo, pozno v noč. Zjutraj nihče ni videl skrivnostnega obiskovalca, niti kovčka, ki je pripadal škofu Nikolaju.« Poleg tega so krožile govorice, da je škof v svojem življenju preživel šest poskusov umora, in da je bil po mnenju njegovih smrtnih sovražnikov sedmi uspešen. Srbski pravoslavni duhovnik [[Velibor Džomić]] pa zanika možnost zastrupitve, češ da je vladika zagotovo umrl naravne smrti, saj je bil težek srčni bolnik.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/razonoda/zanimljivosti/224878/uoci-tragedije-vladiku-je-posetio-covek-obucen-u-mantiju-da-li-je-nikolaj-velimirovic-zaista-otrovan/vest.html|title="UOČI TRAGEDIJE VLADIKU JE POSETIO ČOVEK, OBUČEN U MANTIJU..." Da li je Nikolaj Velimirović zaista OTROVAN?|publisher=alo.rs|author=Aleksandar Vulić|place=Beograd|language=sr|date=3. maj 2025|accessdate=22. februar 2026}}</ref> Dodati pa moramo, da obdukcije niso dovolili niti sorodniki niti cerkveno osebje in tako je skrivnost odnesel s sabo v grob. Ne smemo pa spregledati dejstva, da je bil vladika Nikolaj vseskozi neprikrit antikomunist. Njegovo truplo so pokopali v bližini groba pesnika [[Jovan Dučić|Jovana Dučića]] v samostanu sv. Sava v Libertyvillu v Illinoisu. Iz ruskega samostana sv. Tihona so ga najprej prenesli v srbski samostan sv. Sava in ga 27. marca pokopali blizu cerkvenega oltarja na južni strani; pogrebu je navzočilo veliko število vernikov iz vse Amerike, največ pravoslavnih Srbov. Tudi v domovini so se ga na več krajih spomnili z zvonenjem in zadušnicami, kljub temu, da so ga Titovi komunisti imeli v želodcu in da je vse moralo potekati čimbolj neopazno.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> === Svetništvo === [[File:Nikolaj i Jovan Velimirovic.png|200px|thumb|<center>[[Jovan Velimirović]] (1912-1989) s svojim stricem [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]] pred letom 1941.]]</center> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je vedno bolj začelo širiti češčenje škofa Nikolaja, ki je pod komunizmom veljal za sovrađnika št. 1. To se je okrepilo zlasti potem, ko je njegov nečak [[Jovan Velimirović]] (1912-1989) prišel na čelo Šabaško-valjevske škofije. Leta 1987 je skupaj z metropolitom Amfilohijem Radovićem škofa Nikolaja preprosto razglasil za svetnika. Na zasedanje Svetega škofovskega zbora SPC, ki ga je vodil novoizvoljeni patriarh Pavel, so poslali tozadevno prošnjo, ki pa jo je on gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja – med drugim je kadil [[cigarete]].<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Po padcu komunizma pa ni bilo več ovir in so njegove posmrtne ostanke prenesli iz Amerike ter jih 12. maja 1991 ponovno pokopali v njegovem domačem kraju Leliću pri Valjevem, poleg staršev in nečaka, škofa Jovana Velimirovića, ki je bil tesno vpleten v usodne dogodke, ko je bil izveden Državni udar 27. marca 1941 v [[Beograd]]u, kar so naslednji dogodki označili kot smrtno obsodbo za obstoj Stare Jugoslavije. Njegovi nasprotniki nasprotujejo njegovemu svetništvu, češ da antisemitizem, občudovanje in hvaljenje [[nacizem|nacizma]] ne more biti v skladu z [[evangelij|evangeljskim]] naročilom enakopravnosti, svobodljubnosti in miroljubnosti; nasprotuje pa tudi splošnim [[človekove pravice|človekovim pravicam]]. Temu nasprotovanju lahko pripišemo tudi ta neljub dogodek, ko je med prenosom Nikolajevih posmrtnih ostankov leta 1991 [[Danica Drašković]] — žena znanega srbskega politika [[Vuk Drašković|Vuka]] — po burnem prepiru razbila steklenico ob sogovornikovo glavo.<ref>Tamara Skrozza (15. april 2009). "Visoke štikle i kratak fitilj" [High heels and a short wick]. Vreme (v srbščini). Pridobljeno 22. septembra 2023</ref> 19. maja 2003 ({{OldStyleDate|19. maj|2003|6. maj}}) je Sveti škofovski zbor [[SPC]] razglasil ohridskega in žičkega škofa Nikolaja Velimirovića za [[svetnik]]a in določil, da se ga uvrsti v koledar [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]] svetnikov. Bogoslužje v njegovo čast je potekalo v beograjski cerkvi sv. Sava 24. maja istega leta. Ta razglasitev je le še bolj podelila že tako razklano srbsko javnost. Za tiste, ki se strinjajo z njegovo kanonizacijo, je to le potrditev njegove svetosti in vrednosti ter želje samih vernikov, zlasti bogomoljcev. Za nasprotnike pa je to še en "politični" škandal in podpora nekaterim velesrbskim nacionalističnim gibanjem, ki s pravim krščanstvom nimajo veliko skupnega.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Njegov god je na njegov smrtni dan po gregorijanskem koledarju 18. marca ({{OldStyleDate|18. marec|2003|5. marecj}}).<ref name="ROCOR" /><ref name="crkveni" /><ref name="OCA" /> Nekateri pa slavijo njegov praznik tudi na dan njegove kanonizacije, tj. po gregorijanskem koledarju 19. maja.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> === Zanimivosti === ==== Srečanje s Teslom ==== Nikolaj Velimirović in Nikola Tesla sta se spoznala leta 1916 v New Yorku prek Teslovega prijatelja, profesorja [[Paja Radosavljević|Paja Radosavljevića]]. Takrat je bil Nikolaj v političnem poslanstvu v vlogi združitelja Srbov v Ameriki, da bi podprli Kraljevino Srbijo, ki je bila v vojni z [[Avstro-Ogrsko cesarstvo|Avstroogrskim cesarstvom]]. V tej smeri je hotel vplivati tudi na [[Mihajlo Pupin|Pupina]] in Tesla a brezuspešno. Zaradi napetih odnosov med Teslom in Pupinom ter Radosavljevićevega sovražnega odnosa do Pupina je izostala skupna izjava. Velimirović je pozneje pisal Radosavljeviću, da obžaluje, da je sploh poskušal Tesla vmešati v dnevno politiko in da bi bilo greh, če bi takega vedeža odvrnili od njegovega raziskovalnega dela. Ohranila se je zgodba o pogovoru med Teslom in Velimirovićem o podobnosti elektrike in Božje moči, ki sta obe nevidni človeškemu očesu.<ref>{{Cite book|last=Петровић|first=Срећко|authorlink=|title=Православље, бр.1304 од 15. јула, Реч-две са… Презвитер др Оливер Суботић аутор књиге "Тесла: Духовни лик"|year=2021|url=|publisher=СПЦ|pages=35|location=Београд|isbn=}}</ref> Med svojimi ameriškimi obiski se je tako Nikolaj spoprijateljil s tem izumiteljem, rojakom in soimenjakom [[Nikola Tesla|Nikolom Teslom]], o čigar vernosti bi se pa dalo razpravljati; priznal je, da vsak večer moli, vendar čisto na svoj način. Nekoč ga je Tesla povabil v svoj laboratorij, v katerem je brnelo kakih tisoč koles. Na vprašanje, kakšna sila jih poganja, je dobil odgovor, da je to električni tok. Sledilo je novo vprašanje:<br> „Ali bo tvoja znanost odkrila način, kako to električno silo videti s prostim očesom?“ Na nikalen odgovor je sklenil jeromonah:<br> „Zakaj torej ljudje hočejo Boga videti, da bi vanj verovali? Moč obstaja tudi tedaj, kadar je ni mogoče videti.“<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Zanimljiva anegdota izneđu Nikole Tesle i vladike Nikolaja Velimirović. Samo on je mogao da ubedi Nikolu Teslu da Bog postoji: Razgovor dva imenjaka i dan danas se prepričava|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=12. september 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ==== Mleko za pijanca ==== Ruskega duhovnika, ki se je opijanjal, ni odstranil, saj je tudi sam cenil »župsko crno« (črnino); v njej je iskal tolažbo in celo navdih pred svojimi pridigami, ki so jih ljudje poslušali z odprtimi usti. Kmete, ki so prišli tožit nekega pijanega popa, pa je kmalu odpravil z "resnim" spraševanjem: Kaj najraje pije, kdo mu to daje in ali so mu poskušali ponuditi mleka. ==== Marijina prikazovanja ==== Pokvarjenega in neumnega meniha Jova iz samostana pri Ovčarju, ki je tvezil, da se mu je v sanjah prikazala Bogorodica in mu naročila, naj škofa prosi za boljši samostan, je hitro prestregel: »Čudna stvar, oče Jova; tudi meni se je prikazala Devica in mi strogo naročila, da ne smem verjeti očetu Jovu, ko pride prosit kaj v njenem imenu.« ==== Kateri Jožef? ==== Na zborovanjih vernikov je stal sredi množice, in potrpežljivo poslušal sanjska pripovedovanja bradatih kmetov in pobožnih kmetic. To je duhovnika in kateheta Sava Bankovića tako zgrozilo, da je živčno prosil Nikolajevega sošolca, metropolita Josifa iz Užic, naj posreduje, da se mu ti bogomoljci ne bodo lagali, na kar ga je Josif pomiril: "Nikar se ne boj, oče Savo! Ne lažejo se oni Nikolaju, ampak se on laže njim!" Isti metropolit Josif je takoj po osvoboditvi moral nadomeščati odsotnega patriarha Gavrila in medtem izdal poslanico, ki se novi oblasti ni ravno dopadla. Zato je Titova »omladina« pridrvela pred patriarhijo in vpila: "Dole Josif!" ("Proč z Jožefom!") Starec pa se ni pustil zmesti, ampak je z balkona prosil mlade za besedo: „Nikar tako, otroci! Ne napadajte tega svetega imena. Navsezadnje, ime katerega Jožefa vpijete? [[Josif Stalin|Josifa Visarionoviča Stalina]], [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] ali mene?“ Spogledovali so se med seboj in v tišini drug za drugim odhajali. ==== Zmanjkalo je toka ==== Med enim od Nikolajevih predavanj v Ameriki po Drugi svetovni vojni je nenadoma ugasnila luč in občinstvo je začelo protestirati. Ko se je dvorana po desetih minutah spet razsvetlila, je nadaljeval »Zviti Valjevec«: „Bratje in sestre, Američani! Težko vam je bilo deset minut ostati v temi; lahko si predstavljate, kako je z mojim ljudstvom, ki že deset let tarna v bedi in v temi! Zdaj razumete, zakaj vas prosim, da nam priskočite na pomoč.“ Nekateri sumijo, da je škof namerno povzročil ugasnitev luči – da bi se hkrati norčeval iz sodobne tehnologije in ameriške politike, pa tudi spodbudil dobrosrčnost, ki se je pokazala v pošiljanju povojnih paketov v domovino. ==== Kdo bo zmagal? ==== Med vojno je bil priprt skupaj s patriarhom in škofi v vojvodinskem samostanu Vojlovici. Nemci so jim postavili vprašanje – vedoč da so znani po tem, da se ne ukvarjajo le z verskimi, ampak tudi s političnimi vprašanji – naj povedo, kdo bo v tej vojni zmagal. Vsi so sklonili glave, češ da ne razumejo nemško. Nikolaj pa: »V tej vojni bo zmagala sila, ki bo prijateljska do srbskega ljudstva. Naše ljudstvo je maloštevilno, a veliko po svoji zgodovini in po svoji moralni moči. Poskusite, gospodje, biti dobri do tega ljudstva, da vam bo naklonjeno, pa boste zmagali.«<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Avto je vžgal ==== Okoli samostana [[Ljubostinja|Ljubostinje]] prehaja s kolena na koleno o škofu Nikolaju iz časov Druge svetovne vojne naslednje izročilo: "Nekoč so Nemci ob zori prišli, da bi škofa odpeljali na zaslišanje v [[Kruševac]]. Džip pa, s katerim so se pripeljli, ni hotel vžgati. Trudili so se in jezili, vendar so po nekaj neuspelih poskusih prenehali. Ko je videl, da so nemočni, je škof prebral molitev in džip blagoslovil. Nato je dal znak, da lahko znova poskušajo – in džip je vžgal." <ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> ==== "Ne bova se več videla" ==== Škof [[Atanasij Jevtić]] je na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] 2020 o škofu Nikolaju povedal tale dogodek, ki ga on smatra za čudež: Njegov nečak Tiosav je odpadel od vere in se pridružil komunistom, in ko so Nikolaja odpeljali v Dachau, mu je rekel: "Ne bova se več videla." Nečak se je pozneje predomislil, se zavedel svojih korenin in se spreobrnil; kot sorodnik je lahko zahteval, da se naj Nikolajevo telo vrne v domovino. Tiosav se je na vse kriplje trudil, da bi mu pripravil v Leliću kar se da slovesen sprejem. Tudi patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] je prišel na sprejem. Tiosav pa, ki je delal vso noč, je šel spat ob petih zjutraj, da bi se malo spočil. In se ni več zbudil, zato ni videl Nikolaja – njegovih relikvij. Tako so se uresničile Nikolajeve besede: »Ne bova se več videla.«<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović – „oči koje su Boga gledale“|publisher=politicki.rs|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Beseda izgovorena 03. maja 2020. u Manastiru Tvrdoš. Izvor: Žički blagovesnik, oktobar-decembar, 2020</ref> == Ocena == === Literarna kritika === [[File:Manastir_Lelić,_Valjevo,_001.jpg|thumb|200px|<center>[[Samostan]] [[Lelić]] je ustanovil [[Nikolaj Velimirović]]<ref>{{Cite web |date=2019-05-03 |title=Lelić, zadužbina svetog Nikolaja Žičkog |url=https://p-portal.net/lelic-zaduzbina-svetog-nikolaja-zickog |access-date=2024-07-31 |website=P-portal |language=hr}}</ref>]]</center> Škof [[Amfilohij Radović]] — ki se je šolal na katoliških rimskih vseučiliščih in mu ni mogoče očitati protikatoliške usmerjenosti podobne Nikolajevi — priznava uspeh Velimiroviću in ga pripisuje njegovi visoki izobrazbi, sposobnosti dobrega pisanja in poznavanja evropske kulture.<ref>Radović, A. "Bogočovječanski etos Valdike Nikolaja" in Jevtić, A., ''Sveti Vladika Nikolaj Ohridski i Žicki'' (Kraljevo, Žiča 2003)</ref> Literarni kritik [[Milan Bogdanović]] pa trdi, da vse, kar je Velimirović napisal po svojih ohridskih letih, ni bilo nič drugega kot objava vzhodnopravoslavnega kanona in dogme. Bogdanović ga ima za [[konservatizem|konservativca]], ki je enostransko poveličeval pravoslavno Cerkev in njene obrede kot tudi ustanovo.<ref>Bogdanovic, M, ''Knjizevene Kritike I'' (Beograd 1931), p. 78.</ref> Drugi pravijo, da je v pravoslavno misel vnesel bore malo novosti.<ref>Djordjevic, M, "Povratak propovednika", Republika No. 143-144, July 1996.</ref> To opravičujejo z njegovo dogmatično in pravniško usmerjenostjo v duhu svetega [[Janez Damaščan|Janeza Damaščanskega]], ki pravi: "Zato ne učim o tem ničesar, kar je moje. Na kratko izražam misli in besede, ki so jih prenesli bogaboječi in modri možje."<ref>{{cite web|url=http://www.saintnicodemos.org/articles/loveintruth.php |title=Saint Nicodemos Publications |website=Saintnicodemos.org |access-date=30 March 2016}}</ref> Malo tega prvotnega splošnokrščanskega duha pa vsebuje knjiga, ki jo je napisal v ječi pod naslovom "Skozi zaporniško okno"<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>. V njej se zdi, da je on sam pod vplivom iste [[ateizem|brezbožno]]-[[liberalizem|svobodomiselne]] in [[nacionalizem|nacionalistične]] miselnosti, ki jo enostransko očita "Zahodu", protestantizmu in Katoliški Cerkvi na čelu s [[papež Pij IX.|papežem Pijem IX.]]<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28.60.71}}</ref>, da bi bolj povzdignil vrednost pravoslavja. Tu ni nobenega prizanašanja ne vladarjem, ne filozofom in ne papežem; na neki način je ta izrazito sovražni govor manipulacija z občinstvom, ki že itak poseduje predsodke proti Zahodu, katoliški Cerkvi in papežu. Vladika ima v želodcu poimensko zlasti Napoleona, Nietzscheja in Pija IX., o katerih pravi dobesedno, da so vsi trije antikristi: {| |- ! Car antihrist, Papa natihrist, Evropski filosofi antihristi<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28}}</ref> ! Cesar antikrist, Papež antikrist, Evropski filozofi antikristi |- | <blockquote> Car antihrist predstavlja početak devetnaestog veka. Papa antihrist predstavlja sredinu devetnaestog veka. Evropski filosofi antihristi (iz ludnice) predstavljaju kraj devetnaestoga veka. Bonaparta, Pijus, Niče. Tri kobna imena, trojice najtežih bolesnika, nasleđene bolesti. </blockquote> | <blockquote> Cesar [[antikrist]] predstavlja začetek devetnajstega stoletja. Papež antikrist predstavlja sredino devetnajstega stoletja. Evropski antikristi – filozofi iz norišnice – predstavljajo konec devetnajstega stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Bonaparte]], [[papež Pij IX.|Pij]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]]. Tri usodna imena, trije najhujši bolniki s podedovanimi boleznimi. </blockquote> |} Leta 1960 je patriarh Srbske pravoslavne cerkve [[German Đorić|German]] (1899–1991) podprl odločitev [[sveti sinod|sinoda]] [[SPC]] o ponatisu Velimirovićevega ''„Ohridskega prologa“'' iz leta 1928. Ne čudi, da sta dve tiskarni naročilo zavrnili, saj je bilo takrat zelo ovirano izdajanje kakršnekoli verske vsebine: Ta knjiga pa je bila lahko objavljena šele po pregledu celotnega besedila, odstranitvi spornih odlomkov ter tudi Velimirovićevega imena, naslov pa je bil spremenjen v ''Žitije svetih („Življenja svetnikov“)''.<ref>{{navedi knjigo|author= Klaus Buchenau |title= Orthodoxie und Katholizismus in Jugoslawien 1945–1991. Ein serbisch-kroatischer Vergleich. Band 40 von Balkanologische Veröffentlichungen Osteuropa-Institut der Freien Universität Berlin|publisher= Otto Harrassowitz Verlag|ISBN=978-3-447-04847-7|place=Berlin|year=2004|page=261}}</ref>. === Antisemitizem === [[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|200px|<center>[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Velimiroviča]] in [[Justin Popović|Justina Popoviča]] v [[samostan]]u [[Vavedenje]] na [[Beograd|beograjskem]] [[Senjak]]u]]</center> Pri svetem Nikolaju bode najbolj v oči nekrščanski, krivični in žaljivi [[antisemitizem]], ki preveva zlasti celotno delo "Skozi jetniško okno". Tam se vrstijo očitki Judom, da so obsodili in ubili Kristusa "obsedeni od smrdljivega Satanovega duha", in da so se "izkazali za hujše nasprotnike Boga kot pogan Pilat", kajti "tako jih uči njihov oče [[demon|hudič]]", ki "jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]]."{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> [[Zgodovinar]]ji se strinjajo v ugotovitvi, da ne samo ta, ampak celo več Velimirovićevih zapisov in javnih govorov vsebuje izrazito [[sovražni govor]], usmerjen proti Judom.<ref>{{cite news|title=Antisemitism and Jewish Identity in Serbia|publisher=Hebrew University of Jerusalem|year=1997|author=Sekelj, L.|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism}}, acta no. 12</ref><ref>{{cite journal|year=2004|title=From ''traitor'' to ''saint'' in public memory: the case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović´|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism|publisher=The Hebrew University of Jerusalem|author=Byford, J.}}, acta no. 22</ref><ref>{{cite news|url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=341695|title=Sporno slovo u crkvenom kalendaru|date=29 May 2003|newspaper=[[Vreme]] No. 647|author=Kostic, S.}}</ref> #Omeniti velja, da prvi pisni zapis o Velimirovićevem antisemitizmu sega več kot desetletje pred začetkom druge svetovne vojne, v »Zgodbo o volku in jagnjetu«, ki jo je pridigal leta 1927 v ZDA. V povzetku socialni psiholog [[Jovan Byford]] (*1973) opaža, da je v tej zgodbi Velimirović „judovske voditelje v Jeruzalemu« v času križanja označil za »volkove«, katerih krvoželjnost do Božjega jagnjeta je podžigal njihov »bogosovražni nacionalizem«“.{{sfn|Byford|2008|p=43}} To lahko kaže na namen, da je Velimirović uporabil to zgodbo kot »potrditev« svojih protijudovskih stališč v spodbudo svojim privržencem, ki jo v tem smislu še danes tako razlagajo, kot na primer vodja „Obraza“ [[Mladen Obradović]] ki pa v obrambo pravi, da Velimirovićeve besede le odmevajo tisto, kar je bilo zapisano že v zgodnjih krščanskih besedilih, kjer sam Jezus pravi farizejem, da so "gadja zalega"<ref>Mt 12,34</ref> ali da „je njihov oče hudič“<ref>Jn 8,44</ref>.{{sfn|Byford|2008|p=175}} #V govoru, ki ga je leta 1936 imel v samostanu Žiča, je Velimirović pred uglednim občinstvom, v katerem je bil tudi jugoslovanski premier [[Milan Stojadinović]], spregovoril o judovstvu kot grožnji krščanstvu. Velimirović je v tem govoru obtožil Jude [[teorija zarote|teorije zarote]], češ da vodijo tajno, usklajeno prizadevanje proti krščanstvu in "veri v pravega Boga".{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} # Poleg tega Byford prepoznava antisemitizem v Velimirovićevih „Indijskih pismih“, v katerih lik Judinje upodablja Satana. Omeniti velja, da je ta primer spet povezan z teorijo zarote, saj Velimirović opisuje žensko kot zagovornico "vseh destruktivnih in tajnih združenj, ki kujejo zaroto proti krščanstvu, veri in državi."{{sfn|Byford|2008|p=45}} #V zadnjih letih druge svetovne vojne v že omenjeni knjigi »Кроз тамнички прозор/Kroz tamnički prozor«<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|publisher=Глас Цркве/Glas Crkve|author=Nikolaj Velimirović|place=Valjevo|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>pravi, da ponovimo: da so Judje, »ki jih je zadušil smrdljivi duh Satana«, obsodili in ubili Kristusa. Nadalje piše, da so se »Judje izkazali za hujše nasprotnike Boga kot poganski Pilat«, kajti »tako jih uči njihov oče hudič«, ki »jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus |Jezusu Kristusu]]«.{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> Poleg že omenjenih hudodelstev pa Velimirović „Žide“ „krivi“ prav za vsakršno zlo skozi zgodovino: Hudič je Jude naučil ne le, kako se postaviti po robu Kristusu, ampak „jih je skozi stoletja učil, kako se boriti proti Kristusovim sinovom – [[kristjani|kristjanom]]“.{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} Evropa ne ve za ničesar drugega kot za tisto, kar ji Judje postrežejo kot znanje. Ne verjame ničemur drugemu kot tistemu, kar ji Judje ukažejo verjeti. Ne pozna vrednosti ničesar, dokler Judje ne vsilijo svoje lastne mere vrednot; vse sodobne ideje, vključno z demokracijo, stavkami, socializmom, ateizmom, versko strpnostjo, pacifizmom, globalno revolucijo, kapitalizmom in komunizmom, so izumi Judov oziroma njihovega očeta, hudiča.{{sfn|Byford|2008|p=45}}<ref>{{cite book|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=83}}</ref> === Nacionalizem === Bolj kot Judje, protestantizem ali papeštvo sta ne le pravoslavju, ampak tako krščanstvu kot veri nasploh škodovala [[marksizem]] s svojim bojevitim [[ateizem|ateizmom]], kakor tudi [[nacizem]] s svojim surovim [[rasizem|rasizmom]]. Nenavadno je res, da se škof Nikolaj ni obrnil proti preganjalcem, ampak zoper neusmiljeno preganjane in v [[holokavst]]u surovo morjene nedolžne jude v sodobni knjižici "Skozi jetniško okno". Menijo, da je pravi anahronizem obračunavanje z žrtvami ravno v času njihovega najhujšega preganjanja in iztrebljanja. Zaradi njegovih pohval Hitlerju ga imajo nekateri celo za ljubitelja "velikega nemškega voditelja" in njegovega nacizma, čeprav je bil nekaj časa tudi sam preganjan in zaprt.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Veliko večji vpliv kot "Židje" pa je res imela na sodobno miselnost okultistka [[Helena Blavatska]], katere zmešane ideje o "korenskih rasah" in o "teoriji spolov" še danes burijo duhove. Med svojimi raznorodnimi predniki pa ni imela Judov, ampak pravoslavne [[Rusi|Ruse]] in protestantske [[Nemci|Nemce]]. Čudi, da njenega delovanja Velimirović nikjer ne omenja, čeprav je se je med študijem poglabljal tudi v indijsko miselnost in mu ni moglo ostati neopazno, da je delovala načrtno zoper krščanstvo pod vplivom [[čarovništvo|čarovništva]] in [[demon|hudiča]], kar soustanoviteljica [[teozofija|teozofije]] odkrito sama priznava; to potrjuje tudi njen okultni časopis z izzivalnim naslovom "Lucifer".<ref>{{Cite web |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> Pod pretvezo o starodavni in vesoljni "skrivni vedi", katero bi bilo treba ponovno oživiti, se je dvignila zlasti zoper krščanstvo, tudi pravoslavno.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} Te nauke naj bi ji prenašali izmišljeni „vedeži“ ali „mojstri“, ki so živeli v različnih delih sveta; zaradi plagijatov, laži in goljufij je morala celo pobegniti iz [[Indija|Indije]], kamor se ni več vračala. Različni avtorji, vključno z [[William Emmette Coleman|Williamom Emmette Colemanom]]<ref>William Emmette Coleman (1843-1909) je postal spiritist (po lastnih besedah nekrščanski) z devetnajstimi leti, nato pa knjižničar, uradnik in pisatelj, ki je izjemno ostro kritiziral Blavatskine izmišljotine, plagijate in goljufije.</ref> in drugimi, dvomijo o pristnosti njenih spisov in navajali dokaze, da jih je prepisovala iz starejših čarovniških virov{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}}{{sfnm|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Sedgwick|2004|p=[https://books.google.com/books?id=GcUFmQ-NF_0C&pg=PA44 44]}}<ref>[[William Emmette Coleman]], [http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm "The Sources of Madame Blavatsky's Writings"], in ''A Modern Priestess of Isis'' by Vsevolod Sergyeevich Solovyoff, London, Longmans, Green, and Co., 1895, Appendix C, pp. 353–366.</ref>; njeno vztrajanje pri obstoju "mojstrov modrosti" pa so razglašali za popolnoma neutemeljeno in jo obtoževali, da je šušmarka, lažni medij in ponarejevalka spisov.{{sfnm|Sedgwick|2004|1p=44|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Hower|1995}} Pod njen vpliv je prišel tudi naš sicer nesebični, vendar naivni rojak in učenjak, poliglot in izumitelj [[Ivan Benigar]], "rešitelj [[Mapuči|Mapučev]]" — pa tudi "oče indijskega naroda" Gandi. V svoji avtobiografiji "Moje življenje" je [[Mahatma Gandhi]] (1869-1948) podrobno opisal, kako je na njegov svetovni nazor vplival stik s člani [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] v [[London]]u, osebno srečanje z Blavatsko ter branje njenih del. Ko je bil že na tem, da priporoča svojim rojakom Jezusov govor na gori in da morebiti tudi sam postane kristjan, ga je prav to srečanje v času prelomnih odločitev odvrnilo od krščanstva. Takole pravi on sam: „Proti koncu drugega leta svojega bivanja v Angliji sem srečal dva samska brata [[teozofija|teozofa]]. Predstavila sta me tudi Madame Blavatsky in sem prebral tudi njeno delo ''"Ključ do teozofije"''. Po tem branju ''ni več verjel krščanskim misijonarjem.''<ref>Махатма Ганди. Моя жизнь. — М.: Гл. ред. восточной литературы изд-ва «Наука», 1969</ref>. [[Religija|Verski]] [[zgodovinar]] [[Olav Hammer]] (*1958) sicer opozarja, da so Blavatskini spisi »v redkih primerih ''odkrito [[rasizem|rasistični]]''«.{{sfn|Hammer|2001|p=121}} Natančnejši pretres njenega učenja pa odkriva, da HPB ni "rasistično nastrojena" le "v redkih primerih", ampak da nestrpni [[nacionalizem]] in [[rasizem]] izraža neprikrito kar velik del njenega učenja. Redno namreč primerja ''"arijsko" '' in ''"semitsko"'' omiko na škodo slednje trdeč, da ''so semitska ljudstva odcep Arijcev, ki so "nazadovala v duhovnosti in napredovala v materialnosti"''<ref>''The Secret Doctrine'', vol.II, p.200</ref>. Blavatska je tudi razvrstila svetovne [[rasa|rase]] glede na njihov odnos do "pete rase" – tj. Atlantov –, pri čemer je Arijce postavila na vrh lestvice. Na ta način je njeno delo poleg drugih dejavnikov pogubno vplivalo na nastanek in razvoj [[nacizem|nacistične]] ideologije ter jo ne brez razloga imenujejo "mater nacizma".<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Očeta nacizma [[Adolf Hitler|Hitlerja]] pa je že 1935 Velimirović v slovesnem govoru na Kolarčevi univerzi 1935 takole veličal: {| |- ! Poštovanje nemačkom Vođi<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ! Spoštovanje nemškemu Voditelju |- | <blockquote> "Ipak se mora odati poštovanje sadašnjem nemačkom Vođi, koji je kao prost zanatlija i čovek iz naroda uvideo da je nacionalizam bez vere jedna anomalija, jedan hladan i nesiguran mehanizam. I evo u XX veku on je došao na ideju svetoga Save, i kao laik poduzeo je u svom narodu onaj najvažniji posao, koji priliči jedino svetitelju, geniju i heroju." </blockquote> | <blockquote>"Kljub temu je treba izkazati spoštovanje sedanjemu nemškemu voditelju, ki je kot preprost obrtnik in človek iz ljudstva uvidel, da je nacionalizem brez vere anomalija, hladen in negotov mehanizem. In tukaj v 20. stoletju se je domislil ideje svetega Sava in se kot laik lotil najpomembnejšega dela med svojim ljudstvom, ki se spodobi le za svetnika, genija in junaka." </blockquote> |} Pod tem "najpomembnejšim delom" neredki podrazumevajo preganjanje Judov, ki so ga začeli nacisti takoj po prevzemu oblasti 1933. Postavlja se ključno vprašanje: Kako je mogoče, da je človek s takimi nekrščanskimi nazori lahko bil prištet med krščanske svetnike in vzornike miru, enakopravnosti in sožitja današnjemu rodu?<ref>{{cite web|url=https://www.cdm.me/kolumne/bursac-sta-ocekivati-od-drzave-koja-seta-kosti-vladike-nikolaja-ljubitelja-hitlera/|title=Šta očekivati od države koja šeta kosti vladike Nikolaja, ljubitelja Hitlera?|publisher=CdM|author=Dragan Bursać|place=Podgorica|language=cnr|date=25. maj 2023|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Pri škofu Nikolaju sta politika in vera tako neločljivo povezani, da ju ni mogoče ločevati, saj je „leta 1914 kot menih s križem v roki vodil srbske vojake v boju za osvoboditev (tj. osvojitev od druge države) [[Zemun]]a, leta pozneje pa se je boril za osvoboditev duše in za širitev duhovnih meja Srbije“, kot pravi o njem lipljanski škof Dositej. Lahko verjamemo tudi srbskemu rusofilu [[Nenad Popović|Nenadu Popoviću]]<ref>Nenad Popović (*30. september 1966) je sedanji (2026) minister brez fotelja v srbski vladi</ref>, da temelj vsega Nikolajevega delovanja ni bil toliko [[Jezus Kristus|Kristus]], kot pa od njega ustanovljeno „Svetosavstvo in Kosovska zaveza«.<ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title=Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=Una TV|author=Luka Vujović|place=|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> === Ekumenizem === [[File: Crkva Sv Georgija i eparhijski dom Valjevo 15.jpg|thumb|200px|right|<center>Spomenik sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] pred cerkvijo [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] v [[Valjevo|Valjevem]]]]</center> Njegov pogled na svet lahko delimo vsaj na dve prelomni obdobji, v katerih je imel tudi glede ekumenizma pravzaprav nasprotujoče si mnenje. V prvem obdobju - med študijem v beligrajskem bogoslovju in med pridobivanjem doktorskih naslovov v Švici, je med drugim tudi ekumenizmu dajal velik pomen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Prav nasprotne poglede pa je začel zagovarjati po svoji vrnitvi iz Rusije, ki jih je na neki način najbolj strnil v svojih razmišljanjih "Skozi jetniško okno": tam pa mu je skrajnje sumljivo vse, kar prihaja z "Zahoda".<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref> Morda sicer ne drži popolnoma, vendar ni brez osnove nenavadna trditev, da "Nikolaj ni bil le duhovnik, temveč najprej nacionalist, in to srbski, nato politik, in to srbski. Vera in cerkev sta mu služili le kot sredstvo".<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Če upoštevamo to opazko, potem lažje dojamemo, da je bil tudi Velimirevićev [[ekumenizem]] čisto svojevrsten tako kot sploh njegova osebnost. Najprej ga smemo razumevati v smislu ekumenskega gibanja v začetku 20. stoletja, ki se je začelo med protestanti za večjo povezavo med njihovimi razdrobljenimi skupnostmi; takih svobodomiselnih pogledov je bil že v bogoslovju v povezavi s protom Aleksom; s temi teženji pa se je srečeval tudi med svojim študijem v Nemčiji in Švici. Opazujemo pa lahko, da je sicer kazal naklonjenost do [[anglikanci|anglikancev]]; ni pa poznal vesoljnega ekumenizma v smislu svetopisemske edinosti ali katoliških poskusov zedinjenj skozi zgodovino, še manj pa v duhu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] (1962-1965), ki si je sicer postavil za enega glavnih ciljev večje spoštovanje, odpravo predsodkov in povezanost ter sodelovanje, predvsem pa „pospeševanje edinosti med vsemi [[kristjani]]“, na kar cika že sam latinski naslov odloka o ekumenizmu „Unitatis redintegratio“ — „Obnovitev edinosti“. (E 1,1)<ref>{{navedi knjigo|author=|title=Koncilski odloki. Odlok o ekumenizmu [[Unitatis redintegratio]]|place=Ljubljana|year=1980|publisher=Nadškofijski ordinariat |page=233}}</ref> Izraz »[[ekumenizem]]« je med pravoslavci dandanes nasploh postal zelo čustveno nabit, sprejeman ali zavračan, odvisno od tega, na kateri strani ekumenskega dialoga se nahajate in sega od [[morala|moralno]]-[[politična neoporečnost|politične neoporečnosti]] pa vse do suma [[herezija|herezije]] oziroma krivoverstva.<ref>{{cite web|url=https://orthochristian.com/87573.html|title=St. Nikolai Velimirovic and St. Justin Popovic on Ecumenism|publisher=OrthoChristian.Com |author=Julija Vidovic|place=|language=en|date=11. oktober 2015|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Ena glavnih značilnosti njegovega delovanja je bilo podpiranje enotnosti vseh [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodnih pravoslavnih cerkva]] in vzpostavljanje še posebej dobrih odnosov z angleško govorečimi [[protestanti]], tako z [[anglikanci|Anglikansko skupnostjo]] v Angliji, kakor tudi z Episkopalno krščansko skupnostjo v Združenih državah Amerike. Ni dvoma, da je to bližino in sorodnost poudarjal predvsem zaradi političnega zavezništva med Prvo svetovno vojno in svoje posebne politično-narodnostne misije prav v tem smislu, ki je bila več kot uspešna.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=KYHkAAAAMAAJ&q=serbian&pg=PR114|title=The Living Church|date=1946|publisher=Morehouse-Gorham Company|language=en}}</ref> Zanimivo, da je v mladosti bil tako izrazito ekumensko in prozahodno usmerjen, da ga je cerkveni predstojnik metropolit [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] — pozneje prvi patriarh 1920. leta iz šestih skupnosti sestavljene [[SPC]] — po končanih študijah in dveh doktoratih v „zahodni katoliški Evropi“ poslal na „prevzgojo“ v Rusijo, da bi se tam „opravoslavil“.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=14}}</ref> Verjetno je neprikrita protikatoliška in protizahodna ost v njegovem pisanju in delovanju vsaj deloma posledica tega "spreobrnjenja" in "pranja možganov". Ko mu je bilo namreč po končanem bogoslovju kot odličnemu dijaku ponujeno, da lahko nadaljuje študije v Rusiji, je na vso silo hotel na Zahod in je raje čakal, dokler ni dobil tovrstne štipencije. Najprej je obiskoval dva semestra na protestantski fakulteti v Nemčiji, nato pa nadaljeval na starokatoliški bogoslovni fakulteti v švicarskem Bernu — obe krščanski skupnosti pa imata v svojem učenju tudi protikatoliško ost.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Zaradi odlične zahodne izobrazbe so že mladega Nikolaja dojemali preprosti ljudje kot naprednega svobodomiselnega teologa, ki se je korenito razlikoval od meril takratne srbske „[[konservatizem|starokopitno]]“ in "[[rusofilstvo|rusofilsko]]" vzagjane duhovščine in njenega vodstva; zato je bil priljubljen ne le pri množicah, temveč tudi pri izobraženih mestnih slojih in politični eliti – ne pa pri svojih kolegih.<ref name="Denial 24">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 23}}</ref> Njegovi sodobniki so ga videli kot anglofila, ki bi pod vplivom protestantske teologije lahko posodobil tudi Srbsko pravoslavno cerkev.<ref>{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 24}}</ref> Nedvomno je na Nikolajevo "katoliško" in "zahodno" usmerjenost vplivalo vsestransko branje zahodnih pisateljev, pa tudi njegovo poreklo in odkritosrčno verno domače okolje. Znana družina Velimirovićevih namreč izvira od katoliškega [[Hrvati|Hrvata]] Antonija oziroma Anteja Jovanovića, ki se je v valjevski okraj priselil iz [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in še danes se ta zaselek v Leliću imenuje "Bošnjaki". Antonij je bil župan podgorskega okrožja in ena najvidnejših osebnosti v takratni [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]. Pokopali so ga pred severnimi vrati samostana Ćelije; njegov grob s kamnito ploščo in rdečim marmornatim križem — rdeči marmor je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju — je do danes dobro ohranjen. Priimek Velimirović pa izvira od Antonijevega sina Velimirja.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Po izbruhu Prve svetovne vojne se je srbska vlada s kraljem vred umaknila v [[Niš]]. Od tam je predsednik [[Nikola Pašić]] poslal aprila 1915 Nikolaja, ki je imel že iz študijskih časov odlične zveze z anglikanci, v Združene države Amerike, da bi podpiral srbsko zadevo.<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Denial 24"/><ref>{{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Belgrade | isbn= 978-8-67208-117-6 }}</ref> V Angliji je Nikolaj imel javna predavanja posvetnemu občinstvu na univerzah v Cambridgeu, Londonu, Edinburghu, Birminghamu, pa tudi vernikom po različnih anglikanskih cerkvah, vključno s cerkvijo sv. Marjete v Westminstrski opatiji, župnijsko cerkvijo britanskega parlamenta in katedralo sv. Pavla, pri čemer je njegova udeležba v procesiji po bogoslužju veljala za najvišjo čast za tujo versko osebnost.<ref name="Denial 27">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 27}}</ref> Njegovi govori so bili v valu prosrbske evforije v Angliji dobro sprejeti, njegova osebna privlačnost in govorniška spretnost pa sta zbirali velike množice. To mu je omogočilo sklepanje prijateljstva tudi z najvišjimi civilnimi in cerkvenimi osebnostmi.<ref name="Denial 27"/> Zaradi Nikolajevih prizadevanj za izboljšanje anglikansko-pravoslavnih odnosov njegovi prijatelji sicer niso uspeli v nameri, da bi mu podelili častni doktorat iz teologije na Lambethu;<ref name="Denial 28">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 28}}</ref> ob njegovem odhodu pa mu je vendarle canterburyjski nadškof [[Randall Davidson]] podaril naprsni križ z zlato verižico v znamenje osebnega prijateljstva in skupnega prizadevanja za ekumensko enotnost.<ref name="Denial 29">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 29}}</ref> V svojih govorih med bivanjem v Angliji je Nikolaj poleg verskih obravnaval predvsem politične teme. Zagovarjal je jugoslovansko idejo o ustanovitvi južnoslovanske države in trdil, da so Jugoslovani – Srbi, Hrvati in Slovenci – »isti narod po jeziku, krvi, usodi in željah«. Krvi, jeziku in političnemu interesu je Velimirović dodajal še skupno vero v Kristusa,<ref name="Denial 29"/>saj je takrat še verjel, da verske razlike med pravoslavci in katoličani niso nepremostljiva ovira za južnoslovansko enotnost, in celo hvalil delo katoliškega škofa [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayerja]] – enega od navdušenih očetov ideje o južnoslovanski enotnosti in bratstvu. Njegova politična stališa kot tudi njegov ekumenizem pa moramo sprejemati slej ko prej s pridržkom. Že zagovarjanje jugoslovanstva v Angliji je narekovalo tovrstno razpoloženje prebivalstva, kočljiv mednarodni položaj sredi negotovosti Prve svetovne vojne, kakor tudi uradna smer [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]], katere predstavnik je bil in je "tako moral govoriti", da je nabiral med poslušalstvom simpatizerje, dobrotnike in vojaške prostovoljce. Medtem pa je bil sam osebno dejansko sumničav tako do jugoslovanstva, kakor tudi do katolištva kot »najbolj konzervativne med zahodnimi religijami«. To je bruhnilo najbolj na dan za časa [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ko je javno sicer izražal svojo podporo konkordatu, ki je bil 1935 sklenjen z Vatikanom, v zasebnih pogovorih pa je spodbujal na prekinitev odnosov z Rimom in ustanovitev od Vatikana neodvisne jugoslovanske katoliške cerkve; nadalje je javno trdil, da bosta obe veri v prihodnji Jugoslaviji enakopravni, v zasebnih pogovorih pa je hujskal sovernike, češ da pravoslavna cerkev nikakor ne sme dovoliti, da bi izgubila status državne vere, ki ga je v [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] uživala uradno, v "Kraljevini Jugoslaviji" pa neuradno.<ref name="Denial 30">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 30}}</ref> == Navedki == {{navedek|''Кад се човек окрене лицем к Богу, сви путови воде Богу. Кад се човек окрене лиццем од Бога, сви путови воде у пропаст. Ко се одсутно одрече Бога, и речју и срцем, тај не може ништа у животу учитинит, што не би водило његовом потпуном разорењу, и телесном и душевном. Зато се не жури да тражиш џелата безбожнику. Он га је нашао сам у себи, поузданијег него што му га сав свет може дати./Kad se čovek okrene licem k Bogu, svi putovi vode Bogu. Kad se čovek okrene licem od Boga, svi putovi vode u propast. Ko se odsutno odreče Boga, i rečju i srcem, taj ne može ništa u životu učinit, što ne bi vodilo njegovom potpunom razorenju, i telesnom i duhovnom. Zato se ne žuri da tražiš dželata bezbožniku. On ga je našao sam u sebi, pouzdanijeg nego što mu ga sav svet može dati.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=2}}</ref><br>'''Ko človek obrne svoj obraz k Bogu, vse poti vodijo k Bogu. Ko človek odvrne svoj obraz stran od Boga, vse poti vodijo v pogubo. Kdor hote zanika Boga, tako z besedo kot s srcem, ta ne more v življenju storiti ničesar, kar ne bi vodilo v njegovo popolno pogubo, tako telesno kot duhovno. Zato ne hiti z iskanjem krvnika za brezbožnika; našel ga je v sebi: zanesljivejšega, kot mu ga lahko da ves svet.''' }} {{navedek|''Од свих грехова блуд је најизразитији и најпотпунији сатанизам. Блуд је најдиректнији и најближи пут помрачења ума. Блуд је као отровни микроб што целу душу претвара у трулеж./Od svih grehova blud je najizrazitiji i najpotpuniji satanizam. Blud je najdirektniji i najbliži put pomračenja uma. Blud je kao otrovni mikrob što celu dušu pretvara u trulež.''<ref>{{cite web|url=https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|title=Nikolaj Velimirović citati|publisher=citiram.net|author=Nikolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806164145/https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|url-status=dead}}</ref><br>'''Od vseh grehov je nečistovanje najizrazitejši in najpopopolnejši satanizem. Nečistovanje je najneposrednejša in najbližja pot do pomračitve razuma. Nečistovanje je kot strupen mikrob, ki vso dušo spreminja v trohnobo.'''}} {{navedek|''Велиш, да хоћеш слободу? Онда мораш стати уз Бога против себе... Ако не победиш себе, ти ћеш свима својим осталим напорима успети једино да ускаћеш из једне тамнице у другу, из једног кавеза у други. Слобода друштвена, и слобода национална, и слобода државна, и слобода интернаионална, без особођења од себе самог, само су заводљива и лажљива имена разних тамница, разноликих кавеза. Ослободи се себе самог, и бићеш ван свих тамница и кавеза./Veliš, da hoćeš slobodu? Onda moraš stati uz Boga protiv sebe... Ako ne pobediš sebe, ti ćeš svima svojim ostalim naporima uspeti jedino da uskaćeš iz jedne tamnice u drugu, iz jednog kaveza u drugi. Sloboda društvena, i sloboda nacionalna, i sloboda državna, i sloboda internacionalna, bez oslobođenja od sebe samog, samo su zavodljiva i lažljiva imena raznih tamnica, raznolikih kaveza. Oslobodi se sebe samog, i bićeš van svih tamnica i kaveza.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=79.80}}</ref><br>'''Praviš, da si želiš svobode? Potem moraš pristopiti ob Boga proti sebi... Če ne premagaš sebe, ti bo z vsemi drugimi prizadevanji uspelo le skakanje iz enega zapora v drugega, iz ene kletke v drugo. Družbena, narodna, državna in mednarodna svoboda — brez osvoboditve od samega sebe —, so le zapeljiva in lažniva imena za različne zapore, različne kletke. Osvobodi se samega sebe, in boš zunaj vseh zaporov in kletk.''' }} {{navedek|''„О три предмета не жури да говориш: О Богу - док не учврстиш веру у њега, о туђем греху - док се не сетиш свога, и о сутрашњем дану - док не сване.“''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=4}}</ref>/''"O tri stvari ne žuri govoriti: O Bogu - dok ne utvrdiš veru u Njega, о tuđem grehu - dok se ne setiš svoga, i o sutrašnjem danu - dok ne svane."''<ref>{{cite web|url=https://sensa.mondo.rs/budjenje-duse/srecan-zivot/a16658/Vladika-Nikolaj-Velimirovic-vazna-zivotna-lekcija-budite-pazljivi-kada-govorite-ove-3-stvari.html|title=Vladika Nikolaj Velimirović - važna životna lekcija: budite pažljivi kada govorite ove 3 stvari. Mudra poruka Vladike Nikolaja Velimirovića!|publisher=sensa.mondo.rs|author=|place=Beogad|language=sr|date=31. julij 2019|accessdate=7. marec 2026}}</ref><br>'''"Ne hiti govoriti o treh stvareh: o Bogu - dokler ne utrdiš vere vanj, o grehu drugih ljudi - dokler se ne spomniš svojega, in o jutrišnjem dnevu – dokler ne zasvita."''' }} {{navedek|''Чувај веру, шта год да се деси. И чекај док љубав не произиђе из вере. Ако изгубиш љубав, изгубио си много, ако изгубиш веру, изгубио си све.<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=70}}</ref>/ Drži veru pošto-poto. I čekaj dok ljubav iz vere ne nikne. Izgubiš li ljubav, izgubio si mnogo, izgubiš li veru, izgubio si sve.''<ref>{{cite web|url=https://edukacija.rs/izreke-i-citati/nikolaj-velimirovic|title=Citati i izreke – Nikolaj Velimirović|publisher=edukacija.rs|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>'''Ohrani vero za vsako ceno. Počakaj, da iz vere vznikne ljubezen. Če izgubiš ljubezen, si izgubil veliko, če izgubiš vero, si izgubil vse.'''}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] *[[Konkordatna kriza]] == Njegova dela == === Objavljena književna dela === Velimirović je objavil veliko književnih del duhovne vsebine. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo tiskanje njegovih del v Jugoslaviji prepovedano. Šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so njegove spise spet začeli tiskati tukaj, pred tem pa je bil tisk omejen na tujino oziroma na „rasejanje“ („diasporo“). {| |- valign=top | * ''Успомене из Боке/Uspomene iz Boke (Spomini iz Boke)'', 1904. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-boka.html] * ''Француско-словенска борба у Боки которској 1806-1814/Francusko-slovenska borba u Boki Kotorskoj 1806.-1814. (Francosko-slovanska borba v Boki Kotorski 1806-1814)''. * ''Религија Његошева/Religija Njegoševa (Njegoševa vera)'', 1911. * ''Изнад греха и смрти/Iznad greha i smrti (Nad grehom in smrtjo)'', 1914. <ref>[https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf Iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf]</ref> * ''Место Србије у светској историји/Mesto Srbije u svetskoj istoriji (Prostor Srbije v svetovni zgodovini)'', 1915. * ''Србија у светлости и мраку/Srbija u svetlosti i mraku (Srbija v svetlobi in mraku)'', 1916. * ''Патерик Манастира светог Наума/Paterik manastira sv. Nauma (Zavetnik samostana sv. Nauma)'', 1925. * {{cite web |author= |title=Охридски пролог|url=https://svetosavlje.org/prolog/] |date=1928|work= |publisher= |access-date=27. november 2017 |archive-date=8. februar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180208121719/https://svetosavlje.org/prolog/ |url-status= }}, * ''Рат и Библија/Rat i Biblija (Vojna in Sveto pismo)'', 1932. * ''Емануил: тајне неба и земље: чудесни доживљаји из оба света/Emanuil: tajne neba i zemlje: čudesni doživljaji iz oba sveta (Emanuel: skrivnosti neba in zemlje: čudovita doživetja iz obeh svetov)'', 1937. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-emanuil.html] * ''Три молитве у сенци немачких бајонета/Tri molitve u senci nemačkih bajoneta (Tri molitve v senci nemških sulic)'', 1945. * ''Победиоци смрти: православна читања за сваки дан године/Pobedioci smrti: pravoslavna čitanja za svaki dan godine (Zmagovalci nad smrtjo: pravoslavna branja za vsak dan v letu)'', 1949. * ''Земља Недођија: једна модерна бајка/Zemlja Nedođija: jedna moderna bajka (Deveta dežela: sodobna pravljica'', 1950. * ''Песме молитвене/Pesme molitvene (Molitvene pesmi)'', 1952. * ''Касијана; наука о хришћанском појимању љубави/Kasijana; nauka o hrišćanskom pojimanju ljubavi (Kasijana; znanost o krščanskem dojemanju ljubezni)'', 1952. * ''Диван: наука о чудесима/Divan: nauka o čudesima (Čudoviti: veda o čudežih)'', 1953. * ''Жетве Господње: од почетка до нашег времена и до краја/Žetve Gospodnje: od početka do našeg vremena i do kraja (Gospodove žetve: od začetka do naših časov in do konca)'', 1953. |} === Posmrtno objavljena dela === {| |- valign=top | * ''Једини Човекољубац: живот Господа Исуса Христа/Jedini Čovekoljubac: život Gospoda Isusa Hrista (Edini Človekoljub: življenje Gospoda Jezusa Kristusa)'', 1958. * ''Први Божји закон и рајска пирамида/Prvi Božji zakon i rajska piramida (Prva Božja zapoved in rajska piramida)'', 1959. * ''О херојима нашег времена: беседа говорена једног необичног мутног и малодушног дана 1914./O herojima našeg vremena: beseda govorena jednog neobičnog mutnog i maoldušnog dana 1914. godine (O pogumnežih našega časa: nagovor nekega nenavadno mračnega in malodušnega dneva 1914)'', 1976. * ''Омилије на недељна и празнична јеванђеља епископа охридског Николаја/Omilije na nedeljna i praznična jevanđelja episkopa ohridskog Nikolaja (Homilije ohridskega škofa Nikolaja ob nedeljskih in prazničnih evangelijih)'', 1976. * ''Мисионарска писма/Misionarska pisma (Misijonarska pisma)'', 1977. * ''Српски народ као Теодул/Srpski narod kao Teodul (Srbsko ljudstvo kot Teodul)'', 1984. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-teodul.html] * ''Пустињак Охридски/Pustinjak Ohridski (Ohridski puščavnik)'', 1986. * ''Рад на ослобађању отаџбине/Rad na oslobađanju otadžbine (Delovanje za osvobajanje domovine) '', 1986. * ''Косово и Видовдан/Kosovo i Vidovdan (Kosovo in Vidovdan)'', 1988. * ''Молитве на језеру/Molitve na jezeru (Molitve na jezeru)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj_molitva.html] * ''Речи о свечовеку/Reči o svečoveku (Besede o vsečloveku)'', 1988. * ''Вера светих: катихизис Источне православне цркве/Vera svetih: Katihizis Istočne pravoslavne crkve (Vera svetnikov: Verouk Vzhodne pravoslavne cerkve)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vnikolaj-katihizis.html] * ''Небеска литургија/Nebeska liturgija (Nebeško bogoslužje)'', 1991. * ''Три авети европске цивилизације/Tri aveti evropske civilizacije (Tri pošasti evropske omike)'', 1991. * ''О Богу и о људима/O Bogu i ljudima (O Bogu in ljudeh)'', 1993. * ''Национализам светог Саве/Nacionalizam svetog Save (Nacionalizem svetega Sava)'', 1994. * ''Дивно чудо: приче и поуке/Divno čudo: priče i pouke (Čudoviti čudež: zgodbe in nauki)'', 1995. * ''Душа Србије/Duša Srbije (Duša Srbije)'', 1995. * ''Говори српском народу кроз тамнички прозор/Govori srpskom narodu kroz tamnički prozor (Gòvori srbskemu narodu skozi zaporniško okno)'', 1995. * ''Индијска писма/Indijska pisma (Indijska pisma)''; [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-indijska_pisma.html] * ''Изнад Истока и Запада/Iznad Istoka i Zapada (Nad Vzhodom in Zahodom)'' [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-istokzapad.html], 1995. * ''Нове беседе под Гором/Nove besede pod Gorom (Nove pridige pod Goro)'', 1995. * ''Сан о словенској религији/San o slovenskoj religiji (Sanje o slovanski veri)'', 1996. * ''Књига о Исусу Христу/Knjiga o Isusu Hristu (Knjiga o Jezusu Kristusu)'', 1997. * ''Устанак робова/Ustanak robova (Vstaja sužnjev)'', 1997. * ''Духовна лира: празничне песме/Duhovna lira: praznične pesme (Duhovna lira: praznične pesmi)'', 1998. * ''Оче наш као основа друштвеног живота/Oče naš kao osnova društvenog života (Oče naš kot temelj družbenega življenja)'', 1998. * ''Символи и сигнали/Simboli i signali (Simboli in signali)'', 1998. * ''Царев завет/Carev zavet (Cesarjeva oporoka)'', 1999. * ''Љубостињски стослов/Ljubostinjski stoslov (Ljubostinjsko kazalo)'', 1999. * ''Живот светог Саве/Život svetog Save (Življenje svetega Sava)'', 1999. * ''Цветник/Cvetnik (Cvetlična greda)'', 2001. * ''Наука о закону/Nauka o zakonu (Pravna veda)'', 2003. * ''О Европи; Духовни препород Европе/O Evropi; Duhovni preporod Evrope (O Evropi; Duhovno prerojenje Evrope), 2003. * ''Агонија цркве/Agonija crkve (Smrtni boj cerkve)'' * ''Некролози/Nekrolozi (Osmrtnice)'' * ''Трагедија Србије/Tragedija Srbije (Tragedija Srbije)'' * ''О Светом Сави/O Svetom Savi (O svetem Savu)'' * ''Религиозни дух Словена/Religiozni duh Slovene (Slovanski verski duh)'' * ''Словенски револуционарни католицизам/Slovenski revolucionarni katolicizam (Slovansko prevratno katolištvo)'' * ''Европска цивилизација угрожена због болести душе/Evropska civilizacija ugrožena zbog bolesti duše (Evropska omika ogrožena zaradi duševne bolezni)'' * ''Вера и нација/Vera i nacija (Vera in narod)'' * ''Нови идеал у васпитању/Novi ideal u vaspitanju (Novi vzor v vzgoji)'' * ''Божије заповести/Božije zapovesti (Božje zapovedi)'' * ''Средњи систем/Srednji sistem (Srednji način)'' * ''Србија је мала Америка/Srbija je mala Amerika (Srbija je mala Amerika)'' * ''О Православљу/O pravoslavlju (O pravoslavju)'' * ''Мали мисионар/Mali misionar (Mali misijonar)'' * ''Рођење Христово/Rođenje Hristovo (Kristusovo rojstvo)'' * ''Васкрсење Христово/Vaskrsenje Hristovo (Kristusovo vstajenje)'' |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * Ranković, Ljubomir (protođakon): ''Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu''. Glas Crkve, Valjevo 1991, 32 str. * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Beograd | isbn= 978-8-67208-117-6 }} * Nikolaj Velimirović (episkop): ''Misli o dobru i zlu''. Novi Sad, Gnofos 1999. 172 str. ;{{ikona en}} *Byford, J.T. (2004). Canonisation of Bishop Nikolaj Velimirović and the legitimisation of religious anti-Semitism in contemporary Serbian society. [http://www.rferl.org/reports/eepreport/2004/02/4-180204.asp East European Perspectives, 6 (3)] *Byford, J.T. (2004). [https://web.archive.org/web/20130921054826/http://sicsa.huji.ac.il/22byford.pdf ''From ‘Traitor’ to ‘Saint’ in Public Memory: The Case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'']. Analysis of Current Trends in Antisemitism series (ACTA), No.22. *Byford, J.T. "Canonizing the 'Prophet' of antisemitism: the apotheosis of bishop Nikolaj Velimirović and the legitimation of religious anti-semitism in contemporary Serbian society", RFE/RL Report, 18 February 2004, Volume 6, Number 4 * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović | date= 2008 | publisher= Central European University Press | isbn= 978-9-63977-615-9 | url= https://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC }} * {{cite book | last = Byford | first = Jovan | year = 2011 | chapter = Bishop Nikolaj Velimirović: "lackey of the Germans" or a "Victim of Fascism"? | editor1-last = Ramet | editor1-first = Sabrina P.| editor2-last = Listhaug| editor2-first = Ola | title = Serbia and the Serbs in World War Two| pages = 128–152 | publisher = Palgrave Macmillan | location = London | isbn = 978-0-230-27830-1 }} * {{cite book | last = Cohen | first = Philip J. | year = 1996 | title = Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History | publisher = Texas A&M University Press | location = College Station, Texas | isbn = 978-0-89096-760-7 | url = https://archive.org/details/serbiassecretwar0000cohe | url-access = registration }} * {{cite book |last=Hoare |first=Marko Atilla |date=2024 |title=Serbia: A Modern History |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780197790441}} *{{cite news |last=Velimirovic|first=Nicholai|title=The Serbian Church|newspaper=The Times |date=6 January 1919|pages=7}} * {{cite book |last=Perica |first=Vjekoslav |author-link=Vjekoslav Perica |date=2002 |title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States |url=https://archive.org/details/balkanidolsrelig0000peri |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195174298}} * {{Cite book|last=Vuković|first=Sava|author-link=Sava Vuković (bishop)|title=History of the Serbian Orthodox Church in America and Canada 1891–1941|year=1998|location=Kragujevac|publisher=Kalenić|url=https://books.google.com/books?id=3dWOAAAAMAAJ}} ;{{ikona de}} * {{navedi knjigo |last = Ender |first = Anton |chapter = 379 §, 1066 str. |editor-last = Denzinger & Co Einsiedeln-Waldshut-Köln |editor-first = Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago |title = Die Geschichte der Katholischen Kirche: in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schulen und Kirche, zugleich ein kirchengeschichtliches Nachschlage- und Erbauungsbuch für die katholische Familie |publisher = Typographen des hl. Apostol. Stuhles |url = https://books.google.rs/books/about/Die_Geschichte_der_katholischen_Kirche.html?id=rZUoswEACAAJ&redir_esc=y |year = 1900 }} * {{navedi knjigo |last=Grill |first=Rudolf Chrsostomus |chapter= |editor-last= |editor-first=Saur |title= Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirović († 1956) |publisher = EOS-Verlag |url =https://www.amazon.de/Serbischer-Messianismus-Europa-Bischof-Velimirovic/dp/B002A3R008 Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirovic ( 1956). : Grill, Rudolf Chrysostomus: Amazon.de: Books |place= St. Ottilien |year= 1998 |ISBN-10 ‏ : ‎ 388096937X |ISBN-13 ‏ : ‎ 978-3880969377 }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona en}} *[https://books.openedition.org/ceup/1309?dir=prev Denial and Repression of Antisemitism - Chapter One. Introduction - Central European University Press] *[https://books.openedition.org/ceup/1310 Denial and Repression of Antisemitism - Chapter Two. The Life of Nikolaj Velimirović and His Changing Public Image, 1945–2003 - Central European University Press] ;{{ikona sr}} *[https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića] *[https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Velimirović, Nikolaj}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before=[[Sava Barać]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Škofija Žiča|žički škof]] |years=1919–1920<br>1936–1956}} {{s-aft|after=[[Jefem Bojović]]}} {{s-bef|before=[[Jefrem Bojović]]}} {{s-aft|after=[[German Đorić]] }} {{s-vac|rows=2|recreated |last=[[Krizostom Kavurides]] |as=metropolit Pelagonije}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid|ohridski škof]]|years=1920–1931}} {{s-aft|rows=2|after=[[Platon Jovanović]]}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid in Bitolj|ohridski in bitoljski škof]]|years=1931–1936}} {{end}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1956]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Škofje Žiče]] [[Kategorija:Škofje Ohrida]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbi v Makedoniji]] [[Kategorija:Srbi v Ameriki]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 8gznak7b8ic59ug3dcg1p33moh1hash 6675715 6675713 2026-05-14T14:51:14Z Stebunik 55592 /* Svetništvo */ 6675715 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Sveti | name = Nikolaj Ohridski in Žički | honorific-suffix = | native_name = Nikola Velimirović | native_name_lang = sr | title = [[Škofija Žiča|žički škof]] <br>[[Škofija Ohrid|ohridski škof]] | image = Епископ Николай (Велимирович).JPG | | image_size = 210px | alt = | caption = Škof Nikolaj Velimirović | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[1919]] (prejel škofovsko posvečenje) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Barać]] | opposed = | successor = [[Jefem Bojović]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[20. december]] [[1909]] <br>[[Samostan]] [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1881|01|4}} | place of birth = [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) | date of death = {{Death date and age|1956|03|18|1881|01|04|df=yes }} | place of death = [[South Canaan Township, Pensilvanija|South Canaan]], [[Pensilvanija]] [[ZDA]] | buried = | tomb = [[Lelić]] ([[Srbija]]) | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavje|pravoslavec]] | residence = | parents = Dragomir Velimirović<br>Katarina Filipović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof ]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[17. december|17. decembra]] [[1909]] se je zamenišil<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>Časopis "Novosti" navaja, da se je Nikola zamenišil, prejel diakonat in duhovništvo — torej vse skupaj — na en sam dan, tj. 20. decembra 1909. To je verjetno pomota, saj je ne le v Katoliški, ampak tudi v Pravoslavni Cerkvi starodavna navada, da je med temi datumi vsaj nekaj odmika.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>[[19. december|19. decembra]] [[1909]] je prejel [[diakon|diakonat]], naslednjega dne pa [[duhovniško posvečenje]] v [[Samostan]]u [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | education = | alma_mater = [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburška univerza]]<br>[[Univerza v Bernu|Bernska univerza]]<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = {{OldStyleDate|20. maj|3. maj}}<ref name="ROCOR">The Autonomous Orthodox Metropolia of Western Europe and the Americas (ROCOR). ''St. Hilarion Calendar of Saints for the year of our Lord 2004.'' St. Hilarion Press (Austin, TX). p.22.</ref><ref name=crkveni>{{cite web|url=https://www.crkvenikalendar.com/datumen-2017-5-3|title=03 May 2017|publisher=Eternal Orthodox Church Calendar|access-date=27 January 2018}}</ref> | venerated = [[Srbska pravoslavna cerkev]]<br>[[Ruska pravoslavna cerkev]]<br>[[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]] | saint_title = [[Svetnik|Sveti]] | beatified_date = (pravoslavni nimajo beatifikacije) | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[24. maj]] [[2003]] | canonized_place = | canonized_by = [[Sveti sinod]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] | attributes = škofovska obleka, držeč v rokah nadarbino "Lelić" | patronage = | shrine = [[samostan]] [[Lelić]] ([[Srbija]]) | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Nikolaj Velimirović''' je rojen kot '''Nikola Velimirović''', ({{Efn|{{lang-sr|link=no|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}}}; {{lang-sr|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}), * [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) {{OldStyleDate|4. januar 1881|23. december 1880}} † {{OldStyleDate|18. marec 1956|5. marec}}. Oče Nikolaj Ohridsko-žički je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbskopravoslavni cerkveni]] dostojanstvenik in [[menih]], ki je bil škof v Ohridu in Žiči od 1920 do 1956. Bil je [[vplivnež]] kot [[teologija|bogoslovni]] [[pisatelj]] in priljubljen [[govornik]], imenovan tudi ''"Novi [[Janez Krizostom|Zlatousti]]"'',<ref name="orthodoxinfo2">{{cite web |title=Life of St. Nikolai Velimirovich |url=http://orthodoxinfo.com/general/stnikolai.aspx |access-date=30 March 2016 |website=Orthodoxinfo.com}}</ref> ''»Največji Srb po [[Sveti Sava|Svetem Savu]]«''<ref>{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/odrzana-konferencija-sveti-vladika-nikolaj-i-nase-vreme_1620111.html|title=Održana konferencija "Sveti vladika Nikolaj i naše vreme"|publisher=JMU Radio-televizija Vojvodine |author=Vladimir Radojković|place=Novi Sad|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=4. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title= Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=una.rs|author=Luka Vujović|place=Beograd|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ipd. [[Zgodovinar]]ji ga smatrajo za enega najvplivnejših škofov srbskega pravoslavja v 20. stoletju.<ref name="Markovich 2017 143">{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=48|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref><ref>{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Vremeplov: Umro episkop Nikolaj Velimirović|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/vremeplov/vremeplov-umro-episkop-nikolaj-velimirovic_902036.html |access-date=2025-03-31 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> == Življenjepis == [[File:Velimir-Katarina-Velimirović.jpg|thumb|200px|left|<center>Dragomir Velimirović in Katarina rojena Filipović, Nikolajevi starši]]</center> === Poreklo in družina === Velimirevičeva rodovina izhaja iz [[Črna gora|črnogorskega]] [[Zagrač]]a pri [[Nikšić]]u, od koder so se nekateri preselili v [[Osat]] blizu [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in se ukvarjali slej ko prej s kmetijstvom, zidarstvom in gradbeništvom, po čemer slovijo še danes v Podrinju, podobno kot Črnotravci v južni Srbiji. Sredi druge polovice 18. stoletja se je iz Osata v Valjevski okraj priselilo nekaj družin v vasico Lelić na severnih pobočjih gore [[Povlen]] v zaselek „Bošnjaki“. Najbolj znan med njimi je major Antonij ali Ante Jovanović (1784-1875), udeleženec boja za osvoboditev od Turkov. Njegov brat Velimir je imel sina Ranka, ki si je po očetu privzel priimek Velimirović ter imel osem otrok, pet sinov in tri hčere. Sedmi otrok po rojstvu je bil oče škofa Nikolaja Dragomir (1857-1929), ki je bil premožen in pismen kmet ter pisar in delovodja podgorskega okraja.<ref>{{cite web|url=https://studylib.net/doc/27785910/biografija-vladike-nikolaja-velimirovica#google_vignette|title=Vladika Nikolaj Velimirović – duhovnik, mučenik, mislilac i svetac – Buktinja vere u Boga |publisher= Biografija Vladike Nikolaja Velimirovica |author=|place=|language=sr|date=2. junij 2003|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola Velimirović se je rodil kot prvorojenec 4. januarja zjutraj 1881 v omenjeni vasici [[Lelić]]u pri Valjevem v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]<ref>Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj, s.44</ref> na [[Tucindan]]<ref>{{navedi knjigo|author=Lj. Ranković|title=Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3}}</ref> oziroma na dan [[Sveti Naum|svetega Nauma Ohridskega]], čigar samostan v [[Makedonija|Makedoniji]] je pozneje postal njegov škofijski sedež. Bil je prvi od devetih otrok pobožnih kmetov Dragomirja Velimirovića (1857-1929) in Katarine rojene Filipović. Sedem otrok je od raznih bolezni pomrlo že v otroštvu; njegov mlajši brat Dušan pa je padel že v prvem letu Prve svetovne vojne 1914. Ker je bil Nikola zelo šibek, ga je kmalu po rojstvu še istega dne krstil v samostanu [[Ćelije]], kjer je tedaj bila njihova fara, paroh pop Andrija.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Ime Nikola je dobil po svetem [[Nikolaj iz Mire|Nikolaju]], ki je bil družinski zavetnik.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Prve nauke o Bogu, Jezusu Kristusu, življenju svetnikov in svetih dneh cerkvenega leta mu je dajala mati, ki ga je redno vodila tudi v samostan Ćelije k molitvi in svetemu obhajilu.<ref>Srbska pravoslavna Cerkev namreč dopušča običaj, da zlasti otrokom – pa večkrat tudi odraslim – delijo sveto obhajilo brez posebne priprave in tudi brez spovedi, kot je to v navadi v Katoliški Cerkvi</ref> <ref name="cohp">{{Cite web|url=http://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title=Saint Nikolaj (Velimirovic) - Canadian Orthodox History Project|website=orthodoxcanada.ca|access-date=17 January 2020}}</ref> === Izobrazba === [[File:Child-Nikola-Velimirović.jpg |thumb|180px|left|<center>Najstnik Nikola Velimirović kot priden šolar]]</center> [[File:St. Nikolaj Velimirović as a student.jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot študent]]</center> [[File:Nikola-Velimirović-maturant.jpg|thumb|180px|left|<center>Nikola Velimirović je 1909 končal 7. in 8. razred.]]</center> ==== Gimnazija v Valjevem ==== Tudi njegovo posvetno izobraževanje se je začelo v samostanu Ćelije. Tu je z odliko končal ljudsko šolo. Oče Dragomir je menil, da je za kmeta branje in pisanje čisto zadosti, saj bo tako lahko nasledil tudi očeta kot pisarja. Domači učitelj pa očetu ni mogel prehvaliti Nikola kot najboljšega učenca s pripombo, da bi bila velika škoda, če ne bi mogel nadaljevati izobraževanja; tako se je vpisal na [[Gimnazija v Valjevu|Valjevsko gimnazijo]]. Med 1892 in 1898 je kot odličen učenec končal šestorazredno gimnazijo, nato pa se odpravil v Beograd, da bi se vpisal na vojaško akademijo, vendar zaradi premajhne telesne višine in premajnega obsega prsnega koša ni bil sprejet. ==== Bogoslovje sv. Sava v Belemgradu ==== Takrat je naletel na razpis za štirirazredno Bogoslovje sv. Sava, ki je veljalo tudi za učiteljišče — predhodnico današnjega [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Bogoslovja]]; šolanje je končal z odličnim uspehom.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> V bogoslovju je poleg rednih predmetov preučeval tudi veliko število spisov vzhodnih in zahodnih avtorjev, kot so [[Dante Alighieri|Dante]], [[William Shakespeare|Shakespeare]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Voltaire]], [[Victor Hugo |Hugo ]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]], [[Karl Marx|Marx]], [[Petar II. Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]]… Poleg tega pa ga je zanimala tudi [[Indija|indijska]] [[duhovnost]].<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=8}}</ref> Bogoslovje je bilo sicer urejeno na staromoden način, vendar je zagotavljalo remeljito klasično in splošno izobrazbo. Kmalu se je pokazal njegov govorniški in pisateljski dar. Profesorji so ga cenili zaradi njegove pridnosti in nadarjenosti, sošolci pa so ga imeli radi zaradi tovarištva ter zaničljivega oodnosa do vsega starokopitnega. Doletela ga je čast, da je lahko s poslovilnim govorom na maturantskem kosilu navdušil tako profesorje kot študente, ki so mu stoje pritrjevali. Ni se pa zadovoljil le s študijem in prebiranjem svetovnih klasikov, ampak je začel zahajati v lepo vilo sredi vinogradov, kjer je živel bogati bivši predsednik beograjskega konzistorija prota Aleksa Ilić. Pri njem se je zbiral cvet sodobnega izobraženstva: mlajši rod bogoslovcev, pisateljev, diplomatov, duhovnikov in nacionalistov iz Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Makedonije in Črne gore. Nikola je Aleksu pomagal pri tiskanju, urejanju in pošiljanju kritičnega in precej svobodomiselnega časopisa »Hrišćanski glasnik«; pri svojem delu je pa tudi nekaj zaslužil, kar za revnega dijaka ni bilo ravno brez pomena; obenem pa je v tem obzorniku objavljal tudi svoje prve brezkompromisne članke. Prota Aleksa je bil pravzaprav oporečnik v takratnem cerkvenem življenju, ki se je prek svojega glasila posmehoval takratni rusofilski usmerjenosti med pravoslavno duhovščino in njenim vodstvom, saj je celotno cerkveno in bogoslužno življenje v takratni Srbiji pravzaprav le zvesto in slepo posnemalo ruske vzorce.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Na Zahodu oblikovano srbsko izobraženstvo pa se s to polfevdalno usmerjenostjo ni moglo sprijazniti in tako se je poglabljal prepad med laičnimi ter cerkvenimi izobraženci, kar je vodilo do pojemanja medsebojnega zaupanja in večanja sovražnosti do Cerkve in vere. V protovem vinogradu so o teh zadevah veliko razpravljali in predlagali potrebno prenovo, računajoč pri tem na mlade sile, med njimi tudi na Nikola. Če je on kot nepoznan odličnjak tiho vstopil v »Bogoslovijo«, je iz nje izšel že kot znan in spoštovan mladenič tako v cerkvenih kot v izobraženiskih krogih, ki so oboji od njega veliko pričakovali.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Učitelj in štipendist ==== [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1905.<ref name=cohp/> Nato je poučeval kot učitelj blizu svojega rojstnega kraja v vasi [[Dračić]]u, nato pa kot šolski upravitelj na lastno prošnjo v [[Donje Leskovice|Donjih Leskovicah]], ki so bile še bliže njegovi rojstni vasi.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> To pa ni izpolnjevalo njegovih velikopoteznih načrtov. Že takoj po končanem bogoslovju so mu kot odličnemu in nadarjenemu študentu nudili študij v Rusiji; ker je pa on hotel za vsako ceno oditi na Zahod, je sklenil raje počakati na ugodno priložnost; prota Aleksa je njegovo šolmoštersko pot pazljivo spremljal v strahu, da se bo zaljubil in oženil; pri pravoslavcih se namreč bogoslovci pred prejemom mašniškega posvečenja morajo poročiti: in v tem primeru bi tudi načrti o njegovi škofovski prihodnosti padli v vodo. Končno pa se mu je le spolnila dolgoletna želja, ko je z ministrstva prišlo sporočilo, da lahko dobi štipendijo za nadaljevanje študija na Zahodu.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter]] je namreč v pogovaru z omenjenim uglednim belograjskim protom [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksom Ilićem]] (1842-1920) izrazil željo, da bi poslal na študij kakega nadarjenega fanta, ki bi lahko zasedel pomemben položaj v Cerkvi; takoj je protu prišel na misel marljivi Nikola, ki mu je bila s tem zagotovljena kraljeva štipendija.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola je tako postal prvi srbski bogoslovec, ki je prejel štipendijo za študij v Zahodni Evropi; k temu je prispevala največ povezava s protom Aleksom, še več pa protove odlične zveze, prek katerih se je lahko srečal s kraljem Petrom, ki mu zagotavljal, da Srbija od njega veliko pričakuje. Dobil pa je tudi vsestransko podporo takratnega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], ki ga je po očetovsko, pa skoraj preroško, spodbujal: {| |- ! »Idi na prosvećeni zapad«<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ! »Pojdi na razsvetljeni Zahod« |- | <blockquote> »Idi na prosvećeni zapad, idi u Nemačku, Francusku, Englesku i obrazuj se, jer mnogi od onih što idu u Rusiju, vraćaju se kakvi su i otišli, ako ne i gori.« </blockquote> | <blockquote>»Pojdi na [[razsvetljenstvo|razsvetljeni]] [[Zahodna Evropa|Zahod]], pojdi v [[Nemčija|Nemčijo]], [[Francija|Francijo]], [[Anglija|Anglijo]] in se izobražuj; saj se mnogi, ki gredo v [[Rusija|Rusijo]], vrnejo takšni, kot so odšli, ali pa še slabši.« </blockquote> |} ==== Dva doktorata ==== Najprej se je vpisal na protestantsko bogoslovno fakulteto v [[Nemčija|nemškem]] [[Halle (Saale)|Halleju]], kjer je obiskoval dva semestra; nato pa se je prepisal na Starokatoliško teološko fakulteto v [[Švica|švicarskem]] [[Bern]]u. Študij je končal 18. julija 1908 z doktoratom iz teologije na tej [[Univerza v Bernu|Bernski univerzi]] z [[magna cum laude]], tj. z najvišjo možno odliko; zagovarjal je spis z naslovom ''"Vera v Kristusovo vstajenje kot osnovna dogma apostolske Cerkve"''. To delo na 56 straneh je bilo objavljeno v Bernu leta 1910. Po doktoratu je izrazil željo po nadaljevanju študija, saj si nikakor ni želel vrnitve v Srbijo. Naslednje leto je dobil potrebno štipendijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto istega Bernskega vseučilišča. Pod mentorstvom Philipa Walkerja, profesorja na Oddelku za splošno zgodovino, je Nikolaj uspešno dokončal razpravo ''"Francosko-slovanski oboroženi spopadi v Boki Kotorski 1806-1814"'' in bil 29. junija 1909 promoviran v doktorja filozofije. Tudi ta doktorska disertacija je bila 1910 objavljena v nemščini v Bernu; oboje pa je bilo pozneje prevedeno v srbščino.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Razpravo za doktorat iz [[filozofija|filozofije]] z naslovom ''„Berkeleyjeva filozofija“'' pa je pripravljal v [[Oxford]]u in jo zagovarjal v [[Ženeva|Ženevi]] v francoščini;<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12}}</ref> tozadevni podatki o njegovem tretjem doktoratu pa niso zanesljivi, čeprav jih omenja več življenjepisov.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Bivanje v Veliki Britaniji pa je vsekakor pustilo pečat na njegovih pogledih in izobrazbi, saj je mimogrede navajal [[Charles Dickens|Dickensa]], [[Lord Byron|Byrona]], [[John Milton|Miltona]], [[Charles Darwin|Darwina]], [[Thomas Carlyle|Carlyleja]], [[William Shakespeare|Shakespeara]] in [[George Berkeley|Berkeleya]].<ref name="Markovich 2017 143"/> ==== Vrnitev v gimnazijo ==== Nikola se je sedaj vrnil v Srbijo kot doktor teologije in filozofije; zaostala balkanska sredina pa ga je sprejela z nezaupanjem in zgražanjem, saj je študiral v »katoliški« Evropi, a zaradi kar dveh doktoratov tudi z nevoščljivostjo. Naslova mu nista bila priznana; moral je nazaj v gimnazijo dokončat zadnja dva razreda, ker je iz šesletke gimnazija medtem postala osemletka. To je opravil z odliko 1909 na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=13}}</ref> === Cerkvene službe === [[File:Aleksa-Ilić Moji-doživljaji-1931.jpg|thumb|200px|right|<center>Beograjski prota [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksa Ilić]]<br><small> (1842-1920) — čigar življenjepis je izšel v knjigi ''"Moji doživljaji"'' — je vplival na mladega [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] ]]</small></center> ==== Jeromonah ==== Ko je Nikola končal celotno gimnazijo, je lahko predaval kot predavatelj; predaval pa je posvetne predmete in jezike.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> V njegove načrte pa so posegli nepredvideni dogodki. Konec leta 1909 je njegov brat Ninko umrl za [[griža|grižo]], s katero pa se je okužil tudi Nikola. Zdravniki so nad njim obupali s pripombo, da mu lahko pomaga le Bog. Ko se je zaobljubil, da bo postal menih, če ozdravi, se mu je po šestih tednih začelo stanje boljšati in si je končno popolnoma opomogel. Takoj po odpustitvi iz bolnice je šel po blagoslov staršev, kjer pa se je zataknilo: oče, ki je nekdaj oviral njegovo nadaljnje šolanje, glede monašenja ni imel pripombe; materi pa ni bilo všeč. Da bi jo udobrovoljil, ji je v šali dejal, da bo kot menih postal škof in da mu bodo vsi poljubljali roko, na kar je odgovorila: "Sin, raje imam, da se poročiš in imaš otroke, četudi boš ti drugim poljubljal roke." Na koncu pa ne le, da je ustregla njegovi želji, ampak se je po moževi smrti tudi sama mati Katarina zamenišila kot kaludžerica Ekaterina. 17. decembra 1909 je v samostanu Rakovica prejel "monaški postrig" (tj. [[menih|meniško]] [[tonzura|tonzuro]]) in si privzel ime Nikolaj z dodajanjem ene črke svojemu krstnemu imenu; 19. decembra je bil posvečen v diakona, 20. decembra pa v hieromonaha, tj. duhovnika-meniha. <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Kmalu nato pa je bil povišan v [[arhimandrit]]a.<ref name="OCA">''[http://oca.org/saints/lives/2013/03/18/100825-repose-of-st-nicholas-of-zhicha Repose of St Nicholas of Zhicha].'' OCA - Lives of the Saints.</ref> Na praznik sv. [[Sveti Štefan|Štefana Prvomučenca]] je pridigal v nabito polni beograjski stolnici; prisoten je bil tudi sam kralj Peter. Ljudstvo je bilo nad njegovo pridigo navdušeno in si dalo duška z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem, cerkvene oblasti pa so bile zaradi njegove očitno svobodomiselne in ekumenske usmerjenosti še bolj nezaupljive kot prej. »Hrišćanski vesnik«<ref>Хришћански весник/Hrišćanski vesnik/Krščanski glasnik – ''Хришћански весник: лист за хришћанску поуку и црквену књижевност''/''Krščanski list: revija za krščanski pouk in cerkveno književnost'' je bil obzornik, ki je s prekinitvami izhajal od 1879 do 1914 v Beogradu. Revijo je ustanovil bogati duhovnik (prota) [[Aleksa Ilić]] s pomočjo prijateljev in je do 1890 bil edini cerkveno-književni časnik v prestolnici.</ref><ref name=":0">{{Cite book|title=Srpski biografski rečnik, 4. tom, I-Ka; Biografija Alekse Ilića|last=|first=|publisher=Matica srpska|year=2009|isbn=|location=Novi Sad|pages=}}</ref> pa se je o tej pridigi izrazil izredno pohvalno: {| |- ! „Хришћански весник“ <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ! „Krščanski glasnik“ |- | <blockquote>»Београдска катедрала до сада није видела овако даровитог и по свим реторским правилима изграђеног беседника, који је својим говором толико наелектрисао присутну публику, да је по завршетку говора бурно поздрављен спонтаним покличом: „ЖИВЕЛИ“«. </blockquote> | <blockquote>»Beograjska stolnica doslej še ni videla tako nadarjenega govornika, zgrajenega po vseh govorniških pravilih, ki je s svojim govorom tako vzburil navzoče občinstvo, da ga je po koncu govora burno pozdravljalo s samodejnim vzklikanjem: „ŽIVIJO“«. </blockquote> |} ==== Rusija ==== Ravno ta pridiga pa je med klerom še podžgala sumničenja za protestantizem; obenem pa se je razbohotila tudi pregovorna „invidia clericalis“<ref>[[latinščina|latinsko]] reklo „invidia clericalis“ pomeni v prevodu „duhovniško nevoščljivost“; to pa seveda ni „privilegij“ le pravoslavcev, ampak je razširjena tudi v drugih klerikanih sredinah</ref>. Glavni vzrok trenja pa je bila [[konservatizem|starokopitna]] in [[rusofilstvo|rusofilska]] miselnost večine klera, kar je poglabljalo razkol med pravoslavno Cerkvijo in srbskim izobraženstvom, ki je bilo usmerjeno prozahodno in [[liberalizem|svobodomiselno]] v [[Svetozar Miletić|Miletićevem]] (1826-1901) [[nacionalizem|nacionalističnem]] smislu.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Zato mu je pod hudim pritiskom konservativnega klera metropolit Dimitrij Pavlović — ki ga je še ne tako davno spodbujal k odhodu na Zahod — sedaj svetoval, naj odpotuje na Vzhod — v "Sveto Rusijo" — in se tam „opravoslavi“. Po prepričevanju svojega dobrotnika prota Aleksa se je le vdal in poslušal nasvet ter se odpravil tja za eno leto. Ob prihodu v [[Rusko cesarstvo]] je doživel dokaj hladen sprejem, saj ga je sum ekumenizma, katolištva in protestantizma spremljal kot senca. Izgleda pa, da je inteligenten in zvit, kot je vedno bil, kmalu obrnil ploščo in začel govoriti v duhu tamkajšnje tradicionalne usmeritve, ki je vsebovala tako nezaupljivost do zahodne kulture in filozofije, kakor tudi sovražnost do katolištva in zlasti papeštva. Tamkajšnja duhovščina mu je polagoma postajala bolj naklonjena in celo petrograjski metropolit mu je zagotovil karto za brezplačno potovanje z vlakom po obsežnem cesarstvu; tako se je lahko v živo srečeval z vernostjo in gostoljubnostjo preprostega ruskega človeka.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> In ta ruska protizahodna in nacionalistična miselnost je nanj "izvršila dobar uticaj" ter odločilno in pogubno vpivala na celo njegovo nadaljnje versko-politično delovanje, kar je prišlo do izraza zlasti v nekaterih najbolj prelomnih [[zgodovina|zgodovinskih]] trenutkih, kot v času pred Sarajevskim atentatom (1914), pa tudi v prosluli Konkordatni krizi (1937).<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.info|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Čeprav je bil torej Nikola že določen za bogoslovnega profesorja, je bil še prisiljen k nadaljevanju študija [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnega pravoslavja]] v [[Rusija|Rusiji]]. Ker je že obvladoval angleščino, francoščino in nemščino, mu tudi ruščina ni delala preglavic ter je uspešno obiskoval Teološko akademijo na [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburški univerzi]].<ref name=cohp/><ref name="Markovich 2017 143"/> Med bivanjem v Rusiji ni tratil časa in je napisal svoje prvo večje delo ''»Religija Njegoševa« (»Njegoševa vera«)'', ki ga je objavil 1910 v beograjskem časniku »Delo«.<ref>{{cite web|url=https://www.aleksinac.net/lat/ostalo/prikljucenije-nikolaja-velimirovica.html|title= Priključenije Nikolaja Velimirovića|publisher=Aleksinac.net|author=M. T.|place=Aleksinac|language=sr|date=22. september 2016|accessdate=4. marec 2026}}</ref> O tem delu pravi [[Jovan Skerlić]]: »Mladi profesor teologije ni nič manj zanimiv kot puščavnik s Cetinja.« Vpliv njegovega bivanja v Rusiji, kjer je z ruskega stališča lahko začel opazovati in ocenjevate trenja med Vzhodom in Zahodom, odraža spis ''»Nietzsche in Dostojevski«'', kjer kaže odlično poznavanje sodobne evropske miselnosti. 1912 je izšla zbirka trinajstih govorov v beograjski stolnici ''»Pridige pod goro«''. Tega leta je s kraljevim odlokom postal dvorni duhovnik.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ==== Bosna in Hercegovina ==== S svojimi govori in spisi je postal Nikolaj znan ne le po [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]], ampak tudi po vseh okoliških deželah, koder je živela srbska manjšina, med drugim v BiH, kjer pa kljub številnosti nikoli ni dosegala absolutne večine, kar kaže tudi popis prebivalstva iz 1910.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/173881818/Popis-stanovni%C5%A1tva-Bosna-i-Hercegovina-1910|title= Rezultati popisa žiteljstva u Bosni i Hercegovini od 10. oktobra 1910.|publisher=Zemaljska vlada za Bosnu i Hercegovinu|author=|place=Sarajevo|language=hr|date=10. oktober 1912|accessdate=5. marec 2026}}</ref> {| {{prettytable}} style="text-align:center;" |- bgcolor="#efefef" ! colspan=5 style="border-right:0px;" |Popis prebivalstva BiH leta 1910 |- bgcolor="#efefef" | '''Veroizpoved''' | '''Število''' | '''Delež''' |- | align=left|Srbski pravoslavci ||align=right|825.418 ||43,49 % |- | align=left|Muslimani<ref>Muslimansko narodnost danes označujemo kot narodnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]].</ref><ref>{{Cite news|url=|title=Bošnjak: zvanični kalendar za prostu godinu 1914|last=|first=|date=|work=|publication-place=Sarajevo|publication-date=1913|pages=45-46|access-date=|via=}}</ref>|| align="right" | 612.137 ||32,25 % |- | align=left|Rimokatoličani ||align=right| 434.061 ||22,87 % |- | align=left|Judje||align=right| 11.868||0,62 % |- | align=left|Ostali||align=right| 14.560||0,77 % |} Rastel je njegov vpliv na srbsko mladino tako v duhovno-verskem kot politično-narodnostnem pomenu; zaradi njegove kočljive vloge v tem dogajanju in tesnih stikih s tamkajšnjo srbsko anarhistično-marksistično organizacijo "Mlado Bosno" nekateri sicer natančni življenjepisci to poglavje gladko izpuščajo, saj v malo čudno luč postavlja kanoniziranega krščanskega svetnika.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> V to mešano sredino je bil namreč leta 1912 povabljen na praznovanje desete obletnice srbskega kulturnega društva »Prosveta«. Pozdravila ga je polna cerkev in cvet tamkajšnje srbske omike; čeprav menih se je med pridigo manj menil za spodbujanje duhovosti kot za podžiganje že tako vzburjenih nacionalnih čustev in podiranje krhkega ravnotežja v večnarodnostni Bosni in Hercegovini ne upoštevajoč, da tam živijo tudi številni Hrvati in Bošnjaki: {| |- ! „Dolazim iz Srbije“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=16}}</ref>: ! „Prihajam iz Srbije“ |- | <blockquote>“Dolazim iz Srbije, tog ostrva slobode, da vama, našoj braći u ropstvu, donesem pozdrave Beograda.”<br>“Svojom velikom ljubavlju i velikim srcem, Vi, Srbi Bosanci, anektirali ste Srbiju Bosni”. </blockquote> | <blockquote>''»Prihajam iz Srbije, s tega otoka svobode, da vam, našim bratom v suženjstvu'', prinesem pozdrave iz Beograda.«<br> »Z veliko ljubeznijo in velikim srcem ste vi, bosanski Srbi, priključili Srbijo Bosni.« </blockquote> |} Ošvrknil je "avstrijsko aneksijo BiH", ki pa jo obrnil na glavo kot "bosansko aneksijo Srbije"; poslušalci so to razumeli kot spodbujanje k želeni "srbski priključitvi BiH", do katere je prišlo pri koncu 1. svetovne vojne. Pridigi je sledilo navdušeno vzklikanje, zlasi med mladino in člani »[[Mlada Bosna|Mlade Bosne]]«, katerim je bil zelo blizu po miselnosti in ki bodo leta 1914, na predvečer Sarajevskega atentata nad Nikolajevimi ''»Pridigami pod goro«'' prisegali zvestobo in vztrajnost glede izvajanja svojih krvoločnih namenov. Zato ne čudi, da so ga avstrijske oblasti pridržale več dni zaradi preiskave v Zemunu ter mu naslednjega leta prepovedale obisk Zagreba za praznovanju stoletnice Njegoševega rojstva (*13.XI.1813). O tem „otoku svobode“ in "slogi" v sami srbski deželi pa je izražal Nikolajev dobrotnik prota Aleksa precej drugačno stališče, saj pravi: {| |- ! Političko partizanstvo<ref>{{cite web|url=https://www.antikvarne-knjige.com/knjige/detail-item_id-24056|title= Moji doživljaji - Prota Aleksa Ilić|publisher=Antikvarne knjige|author=Aleksa Ilić|place=Beograd|language=sr|date=1931|accessdate=5. marec 2026}}</ref> ! Politično strankarstvo |- | <blockquote>“Pocepanost, netrpeljivost i omraza, koje je porodilo političko partizanstvo, prešli su i na sveštenstvo. Naprednjaci i radikali nisu hteli u svoj dom da prime sveštenika liberala, i obratno. Na taj način stvoren je čitav haos i u narodu i u crkvi.“ <br>“Mi smo doista do tada bili duhovno roblje naših vladika, koji su s nama postupali ne kao s mlađom braćom svojom, već kao robovima svojim. Zato je i ubijen duh u sveštenstvu i zavladala apatija prema svemu.” </blockquote> | <blockquote>''„Razklanost, nestrpnost in črtenje'', ki jih je rodilo politično strankarsko, so se razširili tudi na duhovščino. Naprednjaki in radikalci niso želeli v svoj dom sprejemati svobodnjaškega duhovnika in obratno. Na ta način je bil ustvarjena cela zmešnjava tako v ljudstvu kot v cerkvi.“<br>„Do takrat ''smo bili resnično duhovni sužnji naših škofov'', ki nas niso obravnavali kot svoje mlajše brate, ampak kot svoje sužnje. Zato je bil duh v duhovščini ubit in je vladala ravnodušnost do vsega.“ </blockquote> |} Čudi, da je tako hitro pozabil, kako "prijazno" je bil še ne tako davno on sam sprejet na tem „otoku svobode“, ko se je vrnil iz Zahodne Evrope kot novopečeni dvokratni doktor: {| |- ! „Nikola se vraća u Beograd“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12.13}}</ref> ! „Nikola se vrne v Beligrad“ |- | <blockquote>Nikola se vraća u Beograd. U Beogradu nije dočekan sa oduševljenjem. Mala balkanska sredina dočekala ga je sa zavišću a crkveni ljudi su zazirali od njega zbog toga štose školovao u rimokatoličkoj Evropi. Ni jedna diploma nije mu priznata, navodno zbog toga što nije imao završenu punu gimnaziju. I on, sa završena dva fakulteta i položena dva doktorata na dva najznamenitija evropska univerziteta vraća se u srednju školu i polaže sedmi i osmi razred u Drugoj beogradskoj gimnaziji. </blockquote> | <blockquote> Nikola se vrne v Beograd. V Beogradu ga niso sprejeli z navdušenjem. ''Majhna balkanska skupnost ga je sprejela z zavistjo, cerkveni ljudje pa so se mu izogibali, ker se je izobraževal v rimskokatoliški Evropi''. Nobena diploma mu ni bila priznana, domnevno zato ne, ker ni dokončal srednje šole; in on se je, potem ko je končal dve fakulteti in opravil dva doktorata na dveh najbolj znanih evropskih univerzah, vrnil v srednjo šolo in obiskoval sedmi in osmi razred na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>Друга београдска гимназија. Другу београдску гимназију је похађао и: Никола Велимировић (1880–1956) ванредни ученик 1909. године када је полагао 7. и 8. разред гимназије и Велику матуру да би нострификовао дипломе за рад у Богословији/Druga beograjska gimnazija. Drugo beograjsko gimnazijo so obiskovali tudi: Nikola Velimirović (1880–1956), izredni dijak leta 1909, ko je opravil 7. in 8. razred gimnazije ter veliko maturo, da bi si potrdil diplome za delo v Bogoslovnem semenišču</ref><ref>Јелачић Србуљ, Виолета (2016). Филолошка гимназија: Запис Друге београдске у Филолошкој гимназији: 1870–2015. Београд: Филолошка гимназија. стр. 9. ISBN 978-86-919491-0-5./Jelačić Srbulj, Violeta (2016). Filološka gimnazija: Zapisnik Druge beograjske gimnazije v Filološki gimnaziji: 1870–2015. Beograd: Filološka gimnazija. str. 9. ISBN 978-86-919491-0-5.</ref> </blockquote> |} === Med prvo svetovno vojno === [[File:Osvojitev-Beograda 2-XII-1914.jpg|thumb|200px|<center>2. decembra 1914. so avstro-ogrska krdela brez boja začasno zasedla [[Beograd]]<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović 1915-in-England.jpg|thumb|left|<center>Velimirović kot odposlanec Srbske vlade po letu [[1915]] v [[Anglija|Angliji]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović-with-mother Lelić-1919.jpg|thumb|200px|<center>Nikolaj Velimirović s svojo materjo leta [[1919]]]]</center> [[Prva svetovna vojna]] je Srbijo doletela pripravljeno, saj je bila napovedana po dveh [[Balkanske vojne|Balkanskih vojnah]], ko se je Kraljevina Srbija z velikimi ozemeljskimi osvajanji — ki so se izvajala pod pretvezo osvobajanja — zelo razširila na jug v [[Makedonija|Makedonijo]] in na [[Kosovo]] ter tako podvojila obseg nekdanje Kneževine. V teh vojnah se ni uspešno spopadala v zavezništvu z Bolgarijo in Grčijo samo s [[Turško cesarstvo|Turškim cesarstvom]], ampak se je kmalu začela — nezadovoljna z delitvijo plena — prepirati in vojskovati tudi s svojima pravoslavnima zaveznicama, ki sta seveda tudi bili, kljub velikim žrtvam in izgubam, pripravljeni na nadaljevanje vojne, ki je kmalu nato sledila kot neposredna posledica [[terorizem|terorističnega]] [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]].<ref>{{cite web|url=https://www.srpskaistorija.com/sarajevski-atentat/|title=САРАЈЕВСКИ АТЕНТАТ/Sarajevski atentat|publisher=СРПСКА ИСТОРИЈА/Srpska istorija|author=Ђорђе Бојанић/Đorđe Bojanić|place=|language=sr|date=29. april 2018|accessdate=17. februar 2026}}</ref> Ob izbruhu Prve svetovne vojne jeromonah Nikolaj sicer ni bil vpoklican, vendar se je prostovoljno pridružil prvim bojnim vrstam. Pomagal je ranjencem in napisal tudi domojubno spodbudo "Nad grehom in smrtjo".<ref>{{cite web|url=https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf|title=Vladika Nikolaj: Iznad greha i smrti|publisher=Srpska pravoslavna Crkva Lion|author=Nikokolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Potek vojne je bil nepredvidljiv; Avstro-Ogrska že dolgo ni vodila večje vojne in po miselnosti ni bila naklonjena vojskovanju, saj je bolj zanesljivo uspevala v miru in se je širila z uspešnimi porokami po geslu: "[[Felix Austria|Tu felix Austria, nube!]]" Podobno ni bila preveč pripravljena na velik spopad niti [[Rusija]], ki se je po hudem porazu v [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1905) začela vmešavati v [[Balkan|balkanske]] zdrahe. Kljub počasnemu začetnemu in negotovemu napredovanju pa so že 2. decembra 1914 [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrska]] krdela zlahka in brez boja zavzela izpraznjeni Beograd, saj so se Srbi umaknili proti osrednjemu delu države. Poveljnik avstro-ogrske 5. armade, pehotni general [[Liborius von Frank]] (1848-1933), je cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] v tozadevnem telegramu obenem čestital 66-letnico stopanja na prestol. Temu pa je sledil skorajšnji preobrat, saj so Srbi v protinapadu že po dobrem tednu — 14. decembra 1914 — prisilili avstroogrsko vojsko k umiku.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Kmalu po teh uspehih pa je morala skupaj z vojsko zapustiti prestolnico in oditi začasno v Niš tudi srbska vlada. Meniha Velimirovića je torej [[Nikola Pašić|Pašić]] poslal aprila 1915 v ZDA<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, da bi sklepal tam nova zavezništva in utrjeval stara. Tam je opravljal politično propagando v korist Srbije ter je s tem namenom potoval in predaval po vseh večjih ameriških mestih. Čeprav je začetek vojne bil za Srbijo nepričakovano ugoden, saj se je vlada po umiku še istega leta že čez dober teden spet vrnila v Beograd in so srbska krdela celo vdirala na ozemlje Vojvodine, se je z vstopom Bolgarije položaj zelo spremenil in srbska vlada se je najprej preselila v Niš; nato pa se je skupaj z vojsko začela umikati prek Albanije. Zato se Velimirović leta 1916 ni vrnil domov, ampak se je odpravil v Veliko Britanijo s podobno nalogo; poleg tega mu je tamkajšnja [[Univerza v Cambridgeu]] podelila tudi častni doktorat iz bogoslovja.<ref>doktorat ''[[honoris causa]]''; na angleško govorečem področju ima ta častni naziv ime ''„Doctor of Divinity (DD, doktor božanstva)''; na katoliškem območju se ta naslov glasi že od 16. stoletja dalje ''doktor svetega bogoslovja'' (skrajšano DSB; {{lang-en| Doctor of Sacred Theology}}, okrajšano DST; {{lang-la|Sacrae Theologiae Doctor}}, okrajšano STD)</ref><ref name="bank">[https://books.google.com/books?id=SHl7CwAAQBAJ&dq=Nikolaj+Velimirovi%C4%87&pg=PA267 Bank, Jan and Gevers, Lieve. ''Churches and Religion in the Second World War''], Bloomsbury Publishing, 2016, {{ISBN|9781472504807}}, p. 267</ref> Imel je vrsto predavanj v [[Cerkev sv. Marjete, Westminster|Cerkvi sv. Marjete v Westminstru]] in pridig v [[Stolnica sv. Pavla, London|Stolnici sv. Pavla]]. S tem je postal prvi vzhodni pravoslavni kristjan, ki je tu pridigal.<ref>{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=XLVIII|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref> == Škof == === Dejavnost med vojnama === [[File:Николай_(Велимирович).jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot škof]]</center> [[File:Evêque yougoslave Nicolaï (Pacific) - btv1b531871787.jpg|thumb|180px|left|<center>Vladika Nikolaj — "Novi Zlatousti" — avgusta 1927]] [[File:Kambana,_podarok_od_Pupin.jpg|thumb|200px|<center>Vlečenje zvonov, dar [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid|Cerkev sv. Klementa v Ohridu]] ([[1924]])]]</center> [[File:Vladika Nikolaj Velimirović crop.jpg|thumb|200px|<center>Škof [[Nikolaj Velimirović]] v [[Ohrid]]u v spremstvu [[Kneginja Ljubica|Kneginje Ljubice]] leta [[1928]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović Jeruzalem-1930.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Škof]] [[Nikolaj Velimirović]] med skupino [[romar]]jev v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] ([[Jeruzalem]] [[1930]])]]</center> Leta 1919 je bil duhovnik in arhimandrit Nikolaj posvečen za [[Škofija Žiča|žičkega škofa]]<ref name=bank/>. V tej škofiji pa ni ostal dolgo, ampak je bil premeščen na novo službo v [[Škofija Ohrid|Ohridski škofiji]] (1920–1931) in nato v novoustanovljeni [[Škofija Ohrid-Bitolj|Ohridsko-bitoljski škofiji]] (1931–1936) v [[Makedonija|Makedoniji]]. Za angleški „[[The Times]]“ je napisal članek, v katerem je predstavil trpljenje srbske duhovščine v prvi svetovni vojni, kar je bilo deloma tudi posledica njihovega političnega delovanja v prid jugoslovanstva; zlasti surovo so se odzivale bolgarske pravoslavne zasedbene oblasti, ki niso prizanašale duhovnikom in so jih veliko pobile, med njimi tudi skopskega nadškofa [[Vićentije Krdžić|Vićentija Kržića]]. Avstrijske oblasti pa so tudi izselile dosti duhovnikov v taborišča, kjer so mnogi »podlegli mrazu in lakoti«, preživeli pa »so po vrnitvi domov postali žrtve jetike in revmatizma«.{{sfn|Velimirovic|1919}} Leta 1920 je tretjič odpotoval v Združene države Amerike z nalogo urediti Srbsko pravoslavno škofijo za področje Severne Amerike.<ref>''The Outlook'' Magazine carried a story about Bishop Nikolaj after visiting the United States in their 23 February 1921 issue (pp.&nbsp;285–86)</ref> Četrtič pa je v Ameriko odpotoval leta 1927.<ref>Living Age, Vol. 335-36, 1928-29</ref> Leta 1935 ga je nemški kancler [[Adolf Hitler]] odlikoval z državno medaljo za njegov prispevek k obnovi nemškega vojaškega pokopališča v [[Bitolj]]u leta 1926.{{sfn|Byford|2005|p=32}} Leta 1936 je končno prevzel svojo prvotno službo žičkega škofa in se smel vrniti v samostan Žiča, ki ga je takoj začel obnavljati. ==== Vpliv na konkordatno krizo ==== Profesor na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogosloviji]] [[Bogdan Lubardić]] je v razvoju Velimirovićeve misli zasledil tri obdobja: predohridsko (1902–1919), ohridsko (1920–1936) in poohridsko obdobje (1936–1956).<ref name="Markovich 2017 143"/> V to tretje obdobje spada tudi zavrelo obdobje [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ki je skoraj razneslo že tako težko obstoječo jugoslovansko centralistično urejeno zvezo različnih narodov, pri katerih pa je prevladovala bolj podobnost v jeziku kot pa v skupni zgodovini, miselnosti ali veri. Med konkordatno krizo je bil Velimirović vodilna osebnost v hujskanju proti sprejetju oziroma ratifikaciji sicer 1935. leta že podpisanega konkordata s strani jugoslovanske skupščine in eden od glavnih organizatorjev protestne tkim. "krvave litije" leta 1937; navidezno je tukaj šlo za pobožno procesijo z molitvami za ozdravljenje hudo bolnega patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]], v resnici pa je šlo za hujskaško politično protivladno demonstracijo, ki naj bi takratno vlado – ki je bila ena najbolj trdnih, vendar ni bila v bistvu sestavljena iz Srbov – če že ne odstranila, pa vsaj oslabila. Propad konkordata je bil pravzaprav poraz enakopravnosti kristjanov in skladnega sožitja različnih narodov, vendar se zdi današnjim velesrbskim nacionalistom tovrstno rušilno Nikolajevo delovanje kot "velika zmaga" nad "črno internacionalo".<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Predsednik takratne vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]] je bil prepričan, da do izgredov ne bi prišlo, če bi ne bil prav v najusodnejšem trenutku zbolel in umrl patriarh; saj po njegovem patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] »ne bi nikoli dovolil, da bi Cerkev zlorabljali za politične manevre dvomljive narave“; patriarh je namreč „vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar, kar bi škodovalo državnim interesom; najmanj pa je z njim bila ogrožena pravoslavna Cerkev.« Ni pa pomislil na bizantinsko dvolično in hinavsko politiko, ki se je udomačila tudi na Balkanu in v vrstah SPC. Večina takratnih pravoslavnih škofov je bila načelno proti vmešavanju Cerkve v dnevno politiko. Najbolj vnet in neskrit zagovornik političnega delovanja pa je bil žički vladika Nikolaj, ki je javno nastopal tako proti ratifikaciji [[konkordat]]a, uspešno hujskal narod v času glasovanja ne le v Beogradu, ampak na vseh področjih večinsko naseljenih s [[Srbi]], podpiral [[ekskomunikacija|izobčenje]] vseh srbsko-pravoslavnih poslancev, ki so glasovali v prid konkordatu in končno celo zahteval [[Milan Stojadinović|Stojadinovićev]] odstop. <ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Protesti nezadovoljstva so se razširili skoraj po vseh večjih mestih s srbsko večino, vendar ta vnema za nekdanje privilegije ni uživala podpore celotne SPC, pa tudi katoliški vrh se je nanjo odzval zelo medlo in zadržano. Oboji so namreč trezno predpostavljali, da glavni pobudnik morebiti temu in drugim uspešno sklenjenim konkordatom pripisuje prevelik pomen. [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je namreč po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno skoraj nerešljivo ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči za Cerkev dokaj ugoden sporazum celo s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]]. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta postali deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"'', čeprav se je z Romunijo dokaj mirno posrečilo doseči sporazum takorekoč skrito od oči javnosti.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. V Jugoslaviji pa je pravi vihar – po mirno podpisanem konkordatu – sledil šele ob njegovi morebitni potrditvi v skupščini. Katoliška Cerkev pa je ravno v Beogradu in diaspori naletela na velike ovire pri svojem delovanju ravno zaradi nerešenih vprašanj in hudih finančnih težav, ki bi jih obljubljena državna podpora osrednjim izobraževalnim ustanovam — za kar je jamčil že srbski konkordat iz 1914, pa tudi novopodpisani jugoslovanski iz 1935 — z malo dobre volje mimogrede lahko rešila. Prav zaradi tovrstnih dolgov, pa tudi hipoteke nad samo nadškofovo beograjsko palačo — je bil prisiljen odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]. Ni držal torej glavni očitek, češ da je RKC tako bogata, da ne potrebuje nobene državne podpore. Čeprav je na splošno šlo le za izenačenje v pravicah Katoliške Cerkve s SPC, pa je Velimirović srbskim poslancem pisal, da konkordat "daje ogromne pravice in privilegije (tuji) mednarodni organizaciji na račun (domače) narodne cerkve svetega Sava".{{sfn|Perica|2002|p=18}} Ni mu bilo zadosti, da je konkordat v skupščini bil sicer izglasovan, vendar ne uresničen. Še naprej je dajal duška sovražnemu govoru zoper Zahod in RKC ter se je — metaje vse resnične in domnevne sovražnike srbskega pravoslavja v isti koš — v pridigi z dne 26. septembra 1937 razvnemal: :"Dol z vsemi protinarodnimi elementi: paraziti in krvosesi, kapitalisti, brezbožniki in komunisti! Srbska narodna zavest se prebuja, ker se upira napadom vseh internacionalistov in tistih, ki gradijo mostove ''za papeža v Rimu in njegovo Cerkev – najstarejšo internacionalo, najstarejši fašizem, najstarejšo diktaturo v Evropi!"''{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref> Vzburjene strasti pa so se vendarle počasi umirjale tudi z bolj umirjenim pristopom [[Varnava Rosić|Varnavovega]] naslednika [[Danilo Dožić|patrijarha Danila]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime; SPC je vodil od 1938 do 1950</ref>, ki je ukazal Nikolaju, naj se umakne v Žički samostan, opusti politiko in se omeji na cerkveno dejavnost. Nedvomno so konkordatno krizo pozorno spremljale in podžigale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na vladika Nikolaja; ali in koliko pa so bile vpletene, pa vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Očitno ostaja usodno dejstvo, da je jugoslovanska vlada z Vatikanom sicer podpisala in tudi izglasovala ter ratificirala konkordat, ki pa se ga prav zaradi konkordatne krize nihče ni upal udejanjiti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref> To pa je bila za Velimirovića vsekakor [[Pirova zmaga]]. Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) in veliki poznavalec [[Balkan|balkanske]] zgodovine pravi o teh zdrahah brez dlake na jeziku: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne Cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." <ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''. Zato nepristranski [[zgodovinar]]ji soglašajo, da je bil tragi-komični spopad okoli konkordata predhodnica poznejših usodnih dogodkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/385170/Krvavi-svetosavski-barjaci-na-ulicama-Beograda|title=Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda|publisher=Politika|date=18. julij 2017|accessdate=28. februar 2018}}</ref> === Med Drugo svetovno vojno === ==== Pripor in zapor ==== [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|200px|thumb|<center>Srbski patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] in škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]] med [[četniki]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]<ref>Na fotografiji iz 1945 v Sloveniji je srbski pravoslavni patriarh Gavrilo, desno od njega škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]], četniški [[vojvoda]] [[Momčilo Đujić]] in nacistični sodelavec [[Dimitrij Ljotić]]. Levo od njega je poveljnik bosanskega četniškega korpusa „Gavrilo Princip“ in general "Srbskih prostovoljcev" [[Miodrag Damjanović]]</ref>.]]</center> Med vojno je večino časa preživel v priporu in zaporu. Hitler si je zapomnil njegovo dejavno in podporno vlogo v [[državni udar|državnem udaru]] dne 27. marca 1941.<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan 1956. godine umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović (Nikola), teolog, književnik i besednik, vladika ohridski i žički, jedna od najumnijih glava Srpske crkve uopšte.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nemška obveščevalna služba je Velimirovića označila kot izrazitega anglofila, čeprav je bil blizu Ljotiću, ki je vodil [[Jugoslovansko nacionalno gibanje Zbor|Jugoslovansko nacionalistično gibanje "Zbor"]].{{sfn|Odić|Komarica|1977|p=188}} Ko so leta 1941 med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] nemške in sosednje sile zasedle Kraljevino Jugoslavijo, so nacisti priprli škofa Nikolaja v samostanu Žiča, da ne bi sodeloval v odporu; potem je bil priprt v [[Samostan Ljubostinja|Samostanu Ljubostinji]]. V začetku decembra 1942 pa so Nikolaja skupaj z nečakom Jovanom in hieromonahom Vasilijem iz Ljubostinje odpeljali v v samostan [[Vojlovica]] blizu [[Pančevo|Pančeva]]; kmalu se jim je pridružil še patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> 15. septembra 1944 pa so Nemci oba poslali v koncentracijsko taborišče [[Dachau]], kjer je bilo takrat zaprtih mnogo katoliških, protestantovskih in pravoslavnih duhovnikov. Onadva sta bila zaprta kot častna zapornika (Ehrenhäftlinge) v tako imenovanem Častnem bunkerju (Ehrenbunker), ločenem od območja delovnega taborišča, skupaj z visokimi častniki in drugimi pomembnimi zaporniki, katerih odvzem svobode je neposredno odredil Hitler. Na ta način jima ni bilo treba stradati kot drugim zapornikom, saj sta imela prost dostop do častniške kantine.<ref>Leisner, Karl. ''Priesterweihe und Primiz im KZ Dachau'', pg. 183, LIT Verlag Berlin-Hamburg-Münster, 2004; {{ISBN|3825872777|9783825872779}}</ref> ==== V Sloveniji ==== [[File:Vladika Nikolaj kod dobrovoljaca u Ilirskoj Bistrici.png|200px|thumb|<center>Velimirovič pri "srbskih prostovoljcih" — [[četniki|četnikih]] — v [[Slovenija|slovenski]] [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] ([[1945]])]]</center> Avgusta 1943 je nemški general [[Hermann Neubacher]] postal posebni odposlanec nemškega zunanjega ministrstva za jugovzhodno Evropo. Decembra 1944 so Nemci v okviru Neubacherjeve poravnave z [[Milan Nedić|Milanom Nedićem]] in [[Dimitrij Ljotić|Dimitrijem Ljotićem]] izpustili Velimirovića in Dožića, ki sta bila premeščena iz Dachaua v Slovenijo, saj so nacisti poskušali izkoristiti njun ugled med Srbi, da bi pridobili podporo zoper prodirajoče [[zavezniki v drugi svetovni vojni|zaveznike]] in zoper širjenje [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunizma]].{{sfn|Byford|2005|p=35}} V nasprotju z govoricami o mučenju in zapostavljanju med bivanjem v taborišču je patriarh Dožić sam pričal, da so z njim in Velimirovićem ravnali glede na posebne razmere v redu.<ref>Glasnik Pravoslavne Crkve, July 1946, pp 66-67. Also in Dožić G., Memoari patrijarha srpskog Gavrila (Beograd: Sfairos 1990), entries for December 1944.</ref> Med bivanjem v slovenski [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] je Velimirović blagoslovil prostovoljce Dimitrija Ljotića in drugih nacističnih sodelavcev in antikomunistov; vse te svoje resnične ali namišljene politične nasprotnike je nova jugoslovanska oblast pozneje razglasila in obsodila kot vojne zločince. Ne glede na njihovo osebno vlogo med vojno jih je večino zadela usoda surovih [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Zunajsodnih povojnih pobojev na Slovenskem]]. Nikolaj si je v slutnji bližajočega se pogroma zadal poleg moralne in duhovne podpore tem protikomunističnim gibanjem izpolnitev od Nemcev naročene naloge, da bi vsa ta različna gibanja — vključno s [[Slovensko domobranstvo|Slovenskimi domobranci]] — med seboj povezal; obenem pa si je prizadeval najti stik z bližajočimi se [[Zavezniki v drugi svetovni vojni|Zavezniki]]{{sfn|Byford|2005|pp=35-36}} Nekateri viri sicer omenjajo, da se je Nikolaj proti koncu vojne skupaj s patriarhom Gavrilom Dožićem znašel v koncentracijskem taborišču Dachau v Nemčiji in dodajajo, da sta bila edina tam zaprta tako visoka cerkvena dostojanstvenika v Evropi. Bivanja v Sloveniji pa sploh ne omenjajo saj dodajajo, da sta v taborišču ostala vse do konca vojne in da so ju osvobodili Zavezniki in sicer 36. ameriška divizija 8. maja 1945.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=25}}</ref> Vsi viri pa se strinjajo v poročanju, da se je patriarh vrnil v državo in prevzel dolžnosti poglavarja srbske cerkve, Nikolaj pa se z novo oblastjo ni strinjal in se ni hotel vrniti v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so prevzeli oblast [[komunisti]], ki so ga imeli na piki kot nasprotnika nove ureditve. Nekaj časa se je nato potikal po Evropi in Angliji, dokler ni prispel v ZDA, kjer je tudi umrl.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> == Begunstvo, smrt in spomin == === Begunstvo in zadnja leta življenja === Po vojni se ni nikoli več vrnil v [[komunizem|komunistično]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]; po nekaj časa preživetem v Evropi se je leta 1946 končno izselil kot begunec v [[Združene države Amerike]]. Tam je kljub zdravstvenim težavam s [[srce]]m nadaljeval svoje dušnopastirsko delo. Že za življenja so ga živopisci uvrstili med ikone in freske „Vsi ameriški svetniki“.(''All American Saints'').<ref>{{cite web|url=http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|title=Conciliar Press - All American Saints - 8 x 10 Icon|access-date=30 June 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716110848/http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|archive-date=16 July 2011 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.flickr.com/photos/a_whistling_train/3480689583/in/set-72057594132248985|title=All Saints of North America &#124; Flickr - Photo Sharing! |publisher=Flickr|date=27 April 2009|access-date=17 July 2016}}</ref> Poučeval je na več vzhodnopravoslavnih semeniščih, kot so semenišče sv. Save (Libertyville, Illinois), pravoslavno teološko semenišče in samostan sv. Tihona (South Canaan, Pensilvanija) in pravoslavno teološko semenišče sv. Vladimirja (v Crestwoodu, New York). Njegove spise in knjige je jugoslovanska komunistična vlada leta 1947 prepovedala in ga razglasila za sovražnika št. 1.<ref>{{Cite book|last=Randelić|first=Zdenko|title=Hrvatska u Jugoslaviji 1945. – 1991: od zajedništva do razlaza.|publisher=Školska knjiga|year=2006|isbn=953-0-60816-0|id={{isbnt| 978-953-0-60816-0}}|location=Zagreb|pages=156–157}}</ref> === Smrt in pogreb === {{multiple image | align = right | image1 = Gravesite of Saint Nikolaj Velimirović in 1993.jpg | width1 = 170 | alt1 = | caption1 = <center>Velimirovičev prvotni grob v Libertyvillu 1993</center> | image2 = Trešnjevica, Crkva Svetog Nikolaja Žičkog 02.jpg | width2 = 161 | alt2 = | caption2 = <center>Sveti Nikolaj Žički — Trešnjevka</center> | image3 = Saint Sava Monastery Cemetery Libertyville Nikolaj Velimirović-2368.jpg | width3 = 161 | alt3 = | caption3 = <center>Njegov grob v Ameriki na istem mestu 2020</center> | footer = <center>Najprej je bil vladika Nikolaj pokopan na ameriškem pokopališču v Libertyvillu. Nato so njegove ostanke po njegovi želji prenesli v rodni Lelić in jih 1991 pokopali v Čelijskem samostanu.</center> }} Velimirović je umrl 18. marca 1956 v ruskem pravoslavnem teološkem semenišču sv. Tihona v občini South Canaan v okrožju Wayne v Pensilvaniji. Po uradni verziji so ga našli mrtvega zjutraj z molitvenikom v roki in naslonjenega na vznožje njegove postelje, ko se je priravljal za bogoslužje, ki bi ga moral voditi tega jutra — in naj bi umrl naravne smrti. Po drugi verziji pa je umrl nasilne smrti in sicer naj bi bil zastrupljen že nekaj ur preden so ga zjutraj našli; vladika so domači našli ležečega na tleh ob postelji s peno na ustih. Zvečer ga je baje obiskal neki menih, s katerim sta se nato dolgo pogovarjala, in mu je celo prinesel kavo, ki pa je Nikolaj iz zdravstvenih razlogov že dalj časa ni pil. Ta menih je nato neznano kam izginil obenem z vladikovim kovčkom. Zgodaj zjutraj se je za njegovo zdravje zanimal vladika Dionizij; to je bilo dokaj nenavadno, saj tega dotlej ni delal. Nato je prišel on sam s skupino Srbov, ki so temeljito premetali njegovo sobo ter odnesli veliko stvari. Ti viri navajajo še druge nenavadne okoliščine in sumijo za umor celo Dionizija. Teh govoric pa uradno niso nikdar potrdili.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/232914/sumnjiva-smrt-vladike-nikolaja-velimirovica|title= Sumnjiva smrt Vladike Nikolaja: Ujutru nađen u vešu pored kreveta, dok mu je iz usta izlazila pena, a noć pre toga...|publisher=stil.kurir.rs|author=Vanja Milenković|place=Beograd|language=sr|date=18. marec 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Drugo podobno izročilo pa pravi: :»Vemo, da je pred tragedijo škofa obiskal moški, oblečen v mantijo (talar). Pogovarjala sta se dolgo, pozno v noč. Zjutraj nihče ni videl skrivnostnega obiskovalca, niti kovčka, ki je pripadal škofu Nikolaju.« Poleg tega so krožile govorice, da je škof v svojem življenju preživel šest poskusov umora, in da je bil po mnenju njegovih smrtnih sovražnikov sedmi uspešen. Srbski pravoslavni duhovnik [[Velibor Džomić]] pa zanika možnost zastrupitve, češ da je vladika zagotovo umrl naravne smrti, saj je bil težek srčni bolnik.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/razonoda/zanimljivosti/224878/uoci-tragedije-vladiku-je-posetio-covek-obucen-u-mantiju-da-li-je-nikolaj-velimirovic-zaista-otrovan/vest.html|title="UOČI TRAGEDIJE VLADIKU JE POSETIO ČOVEK, OBUČEN U MANTIJU..." Da li je Nikolaj Velimirović zaista OTROVAN?|publisher=alo.rs|author=Aleksandar Vulić|place=Beograd|language=sr|date=3. maj 2025|accessdate=22. februar 2026}}</ref> Dodati pa moramo, da obdukcije niso dovolili niti sorodniki niti cerkveno osebje in tako je skrivnost odnesel s sabo v grob. Ne smemo pa spregledati dejstva, da je bil vladika Nikolaj vseskozi neprikrit antikomunist. Njegovo truplo so pokopali v bližini groba pesnika [[Jovan Dučić|Jovana Dučića]] v samostanu sv. Sava v Libertyvillu v Illinoisu. Iz ruskega samostana sv. Tihona so ga najprej prenesli v srbski samostan sv. Sava in ga 27. marca pokopali blizu cerkvenega oltarja na južni strani; pogrebu je navzočilo veliko število vernikov iz vse Amerike, največ pravoslavnih Srbov. Tudi v domovini so se ga na več krajih spomnili z zvonenjem in zadušnicami, kljub temu, da so ga Titovi komunisti imeli v želodcu in da je vse moralo potekati čimbolj neopazno.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> === Svetništvo === [[File:Nikolaj i Jovan Velimirovic.png|200px|thumb|<center>[[Jovan Velimirović]] (1912-1989) s svojim stricem [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]] pred letom 1941.]]</center> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je vedno bolj začelo širiti češčenje škofa Nikolaja, ki je pod komunizmom veljal za sovrađnika št. 1. To se je okrepilo zlasti potem, ko je njegov nečak [[Jovan Velimirović]] (1912-1989) prišel na čelo Šabaško-valjevske škofije. Leta 1987 je skupaj z metropolitom Amfilohijem Radovićem škofa Nikolaja preprosto razglasil za svetnika. Na zasedanje Svetega škofovskega zbora SPC, ki ga je vodil novoizvoljeni patriarh Pavel, so poslali tozadevno prošnjo, ki pa jo je on gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja – med drugim je kadil [[cigarete]].<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Po padcu komunizma pa ni bilo več ovir in so njegove posmrtne ostanke prenesli iz Amerike ter jih 12. maja 1991 ponovno pokopali v njegovem domačem kraju Leliću pri Valjevem, poleg staršev in nečaka, škofa Jovana Velimirovića, ki je bil tesno vpleten v usodne dogodke, ko je bil izveden Državni udar 27. marca 1941 v [[Beograd]]u, kar so naslednji dogodki označili kot smrtno obsodbo za obstoj Stare Jugoslavije. Njegovi nasprotniki nasprotujejo njegovemu svetništvu, češ da antisemitizem, občudovanje in hvaljenje [[nacizem|nacizma]] ne more biti v skladu z [[evangelij|evangeljskim]] naročilom enakopravnosti, svobodljubnosti in miroljubnosti; nasprotuje pa tudi splošnim [[človekove pravice|človekovim pravicam]]. Temu nasprotovanju lahko pripišemo tudi ta neljub dogodek, ko je med prenosom Nikolajevih posmrtnih ostankov leta 1991 [[Danica Drašković]] — žena znanega srbskega politika [[Vuk Drašković|Vuka]] — po burnem prepiru razbila steklenico ob sogovornikovo glavo.<ref>Tamara Skrozza (15. april 2009). "Visoke štikle i kratak fitilj" [High heels and a short wick]. Vreme (v srbščini). Pridobljeno 22. septembra 2023.</ref> 19. maja 2003 ({{OldStyleDate|19. maj|2003|6. maj}}) je Sveti škofovski zbor [[SPC]] razglasil ohridskega in žičkega škofa Nikolaja Velimirovića za [[svetnik]]a in določil, da se ga uvrsti v koledar [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]] svetnikov. Bogoslužje v njegovo čast je potekalo v beograjski cerkvi sv. Sava 24. maja istega leta. Ta razglasitev je le še bolj podelila že tako razklano srbsko javnost. Za tiste, ki se strinjajo z njegovo kanonizacijo, je to le potrditev njegove svetosti in vrednosti ter želje samih vernikov, zlasti bogomoljcev. Za nasprotnike pa je to še en "politični" škandal in podpora nekaterim velesrbskim nacionalističnim gibanjem, ki s pravim krščanstvom nimajo veliko skupnega.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Njegov god je na njegov smrtni dan po gregorijanskem koledarju 18. marca ({{OldStyleDate|18. marec|2003|5. marecj}}).<ref name="ROCOR" /><ref name="crkveni" /><ref name="OCA" /> Nekateri pa slavijo njegov praznik tudi na dan njegove kanonizacije, tj. po gregorijanskem koledarju 19. maja.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> === Zanimivosti === ==== Srečanje s Teslom ==== Nikolaj Velimirović in Nikola Tesla sta se spoznala leta 1916 v New Yorku prek Teslovega prijatelja, profesorja [[Paja Radosavljević|Paja Radosavljevića]]. Takrat je bil Nikolaj v političnem poslanstvu v vlogi združitelja Srbov v Ameriki, da bi podprli Kraljevino Srbijo, ki je bila v vojni z [[Avstro-Ogrsko cesarstvo|Avstroogrskim cesarstvom]]. V tej smeri je hotel vplivati tudi na [[Mihajlo Pupin|Pupina]] in Tesla a brezuspešno. Zaradi napetih odnosov med Teslom in Pupinom ter Radosavljevićevega sovražnega odnosa do Pupina je izostala skupna izjava. Velimirović je pozneje pisal Radosavljeviću, da obžaluje, da je sploh poskušal Tesla vmešati v dnevno politiko in da bi bilo greh, če bi takega vedeža odvrnili od njegovega raziskovalnega dela. Ohranila se je zgodba o pogovoru med Teslom in Velimirovićem o podobnosti elektrike in Božje moči, ki sta obe nevidni človeškemu očesu.<ref>{{Cite book|last=Петровић|first=Срећко|authorlink=|title=Православље, бр.1304 од 15. јула, Реч-две са… Презвитер др Оливер Суботић аутор књиге "Тесла: Духовни лик"|year=2021|url=|publisher=СПЦ|pages=35|location=Београд|isbn=}}</ref> Med svojimi ameriškimi obiski se je tako Nikolaj spoprijateljil s tem izumiteljem, rojakom in soimenjakom [[Nikola Tesla|Nikolom Teslom]], o čigar vernosti bi se pa dalo razpravljati; priznal je, da vsak večer moli, vendar čisto na svoj način. Nekoč ga je Tesla povabil v svoj laboratorij, v katerem je brnelo kakih tisoč koles. Na vprašanje, kakšna sila jih poganja, je dobil odgovor, da je to električni tok. Sledilo je novo vprašanje:<br> „Ali bo tvoja znanost odkrila način, kako to električno silo videti s prostim očesom?“ Na nikalen odgovor je sklenil jeromonah:<br> „Zakaj torej ljudje hočejo Boga videti, da bi vanj verovali? Moč obstaja tudi tedaj, kadar je ni mogoče videti.“<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Zanimljiva anegdota izneđu Nikole Tesle i vladike Nikolaja Velimirović. Samo on je mogao da ubedi Nikolu Teslu da Bog postoji: Razgovor dva imenjaka i dan danas se prepričava|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=12. september 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ==== Mleko za pijanca ==== Ruskega duhovnika, ki se je opijanjal, ni odstranil, saj je tudi sam cenil »župsko crno« (črnino); v njej je iskal tolažbo in celo navdih pred svojimi pridigami, ki so jih ljudje poslušali z odprtimi usti. Kmete, ki so prišli tožit nekega pijanega popa, pa je kmalu odpravil z "resnim" spraševanjem: Kaj najraje pije, kdo mu to daje in ali so mu poskušali ponuditi mleka. ==== Marijina prikazovanja ==== Pokvarjenega in neumnega meniha Jova iz samostana pri Ovčarju, ki je tvezil, da se mu je v sanjah prikazala Bogorodica in mu naročila, naj škofa prosi za boljši samostan, je hitro prestregel: »Čudna stvar, oče Jova; tudi meni se je prikazala Devica in mi strogo naročila, da ne smem verjeti očetu Jovu, ko pride prosit kaj v njenem imenu.« ==== Kateri Jožef? ==== Na zborovanjih vernikov je stal sredi množice, in potrpežljivo poslušal sanjska pripovedovanja bradatih kmetov in pobožnih kmetic. To je duhovnika in kateheta Sava Bankovića tako zgrozilo, da je živčno prosil Nikolajevega sošolca, metropolita Josifa iz Užic, naj posreduje, da se mu ti bogomoljci ne bodo lagali, na kar ga je Josif pomiril: "Nikar se ne boj, oče Savo! Ne lažejo se oni Nikolaju, ampak se on laže njim!" Isti metropolit Josif je takoj po osvoboditvi moral nadomeščati odsotnega patriarha Gavrila in medtem izdal poslanico, ki se novi oblasti ni ravno dopadla. Zato je Titova »omladina« pridrvela pred patriarhijo in vpila: "Dole Josif!" ("Proč z Jožefom!") Starec pa se ni pustil zmesti, ampak je z balkona prosil mlade za besedo: „Nikar tako, otroci! Ne napadajte tega svetega imena. Navsezadnje, ime katerega Jožefa vpijete? [[Josif Stalin|Josifa Visarionoviča Stalina]], [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] ali mene?“ Spogledovali so se med seboj in v tišini drug za drugim odhajali. ==== Zmanjkalo je toka ==== Med enim od Nikolajevih predavanj v Ameriki po Drugi svetovni vojni je nenadoma ugasnila luč in občinstvo je začelo protestirati. Ko se je dvorana po desetih minutah spet razsvetlila, je nadaljeval »Zviti Valjevec«: „Bratje in sestre, Američani! Težko vam je bilo deset minut ostati v temi; lahko si predstavljate, kako je z mojim ljudstvom, ki že deset let tarna v bedi in v temi! Zdaj razumete, zakaj vas prosim, da nam priskočite na pomoč.“ Nekateri sumijo, da je škof namerno povzročil ugasnitev luči – da bi se hkrati norčeval iz sodobne tehnologije in ameriške politike, pa tudi spodbudil dobrosrčnost, ki se je pokazala v pošiljanju povojnih paketov v domovino. ==== Kdo bo zmagal? ==== Med vojno je bil priprt skupaj s patriarhom in škofi v vojvodinskem samostanu Vojlovici. Nemci so jim postavili vprašanje – vedoč da so znani po tem, da se ne ukvarjajo le z verskimi, ampak tudi s političnimi vprašanji – naj povedo, kdo bo v tej vojni zmagal. Vsi so sklonili glave, češ da ne razumejo nemško. Nikolaj pa: »V tej vojni bo zmagala sila, ki bo prijateljska do srbskega ljudstva. Naše ljudstvo je maloštevilno, a veliko po svoji zgodovini in po svoji moralni moči. Poskusite, gospodje, biti dobri do tega ljudstva, da vam bo naklonjeno, pa boste zmagali.«<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Avto je vžgal ==== Okoli samostana [[Ljubostinja|Ljubostinje]] prehaja s kolena na koleno o škofu Nikolaju iz časov Druge svetovne vojne naslednje izročilo: "Nekoč so Nemci ob zori prišli, da bi škofa odpeljali na zaslišanje v [[Kruševac]]. Džip pa, s katerim so se pripeljli, ni hotel vžgati. Trudili so se in jezili, vendar so po nekaj neuspelih poskusih prenehali. Ko je videl, da so nemočni, je škof prebral molitev in džip blagoslovil. Nato je dal znak, da lahko znova poskušajo – in džip je vžgal." <ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> ==== "Ne bova se več videla" ==== Škof [[Atanasij Jevtić]] je na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] 2020 o škofu Nikolaju povedal tale dogodek, ki ga on smatra za čudež: Njegov nečak Tiosav je odpadel od vere in se pridružil komunistom, in ko so Nikolaja odpeljali v Dachau, mu je rekel: "Ne bova se več videla." Nečak se je pozneje predomislil, se zavedel svojih korenin in se spreobrnil; kot sorodnik je lahko zahteval, da se naj Nikolajevo telo vrne v domovino. Tiosav se je na vse kriplje trudil, da bi mu pripravil v Leliću kar se da slovesen sprejem. Tudi patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] je prišel na sprejem. Tiosav pa, ki je delal vso noč, je šel spat ob petih zjutraj, da bi se malo spočil. In se ni več zbudil, zato ni videl Nikolaja – njegovih relikvij. Tako so se uresničile Nikolajeve besede: »Ne bova se več videla.«<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović – „oči koje su Boga gledale“|publisher=politicki.rs|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Beseda izgovorena 03. maja 2020. u Manastiru Tvrdoš. Izvor: Žički blagovesnik, oktobar-decembar, 2020</ref> == Ocena == === Literarna kritika === [[File:Manastir_Lelić,_Valjevo,_001.jpg|thumb|200px|<center>[[Samostan]] [[Lelić]] je ustanovil [[Nikolaj Velimirović]]<ref>{{Cite web |date=2019-05-03 |title=Lelić, zadužbina svetog Nikolaja Žičkog |url=https://p-portal.net/lelic-zaduzbina-svetog-nikolaja-zickog |access-date=2024-07-31 |website=P-portal |language=hr}}</ref>]]</center> Škof [[Amfilohij Radović]] — ki se je šolal na katoliških rimskih vseučiliščih in mu ni mogoče očitati protikatoliške usmerjenosti podobne Nikolajevi — priznava uspeh Velimiroviću in ga pripisuje njegovi visoki izobrazbi, sposobnosti dobrega pisanja in poznavanja evropske kulture.<ref>Radović, A. "Bogočovječanski etos Valdike Nikolaja" in Jevtić, A., ''Sveti Vladika Nikolaj Ohridski i Žicki'' (Kraljevo, Žiča 2003)</ref> Literarni kritik [[Milan Bogdanović]] pa trdi, da vse, kar je Velimirović napisal po svojih ohridskih letih, ni bilo nič drugega kot objava vzhodnopravoslavnega kanona in dogme. Bogdanović ga ima za [[konservatizem|konservativca]], ki je enostransko poveličeval pravoslavno Cerkev in njene obrede kot tudi ustanovo.<ref>Bogdanovic, M, ''Knjizevene Kritike I'' (Beograd 1931), p. 78.</ref> Drugi pravijo, da je v pravoslavno misel vnesel bore malo novosti.<ref>Djordjevic, M, "Povratak propovednika", Republika No. 143-144, July 1996.</ref> To opravičujejo z njegovo dogmatično in pravniško usmerjenostjo v duhu svetega [[Janez Damaščan|Janeza Damaščanskega]], ki pravi: "Zato ne učim o tem ničesar, kar je moje. Na kratko izražam misli in besede, ki so jih prenesli bogaboječi in modri možje."<ref>{{cite web|url=http://www.saintnicodemos.org/articles/loveintruth.php |title=Saint Nicodemos Publications |website=Saintnicodemos.org |access-date=30 March 2016}}</ref> Malo tega prvotnega splošnokrščanskega duha pa vsebuje knjiga, ki jo je napisal v ječi pod naslovom "Skozi zaporniško okno"<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>. V njej se zdi, da je on sam pod vplivom iste [[ateizem|brezbožno]]-[[liberalizem|svobodomiselne]] in [[nacionalizem|nacionalistične]] miselnosti, ki jo enostransko očita "Zahodu", protestantizmu in Katoliški Cerkvi na čelu s [[papež Pij IX.|papežem Pijem IX.]]<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28.60.71}}</ref>, da bi bolj povzdignil vrednost pravoslavja. Tu ni nobenega prizanašanja ne vladarjem, ne filozofom in ne papežem; na neki način je ta izrazito sovražni govor manipulacija z občinstvom, ki že itak poseduje predsodke proti Zahodu, katoliški Cerkvi in papežu. Vladika ima v želodcu poimensko zlasti Napoleona, Nietzscheja in Pija IX., o katerih pravi dobesedno, da so vsi trije antikristi: {| |- ! Car antihrist, Papa natihrist, Evropski filosofi antihristi<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28}}</ref> ! Cesar antikrist, Papež antikrist, Evropski filozofi antikristi |- | <blockquote> Car antihrist predstavlja početak devetnaestog veka. Papa antihrist predstavlja sredinu devetnaestog veka. Evropski filosofi antihristi (iz ludnice) predstavljaju kraj devetnaestoga veka. Bonaparta, Pijus, Niče. Tri kobna imena, trojice najtežih bolesnika, nasleđene bolesti. </blockquote> | <blockquote> Cesar [[antikrist]] predstavlja začetek devetnajstega stoletja. Papež antikrist predstavlja sredino devetnajstega stoletja. Evropski antikristi – filozofi iz norišnice – predstavljajo konec devetnajstega stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Bonaparte]], [[papež Pij IX.|Pij]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]]. Tri usodna imena, trije najhujši bolniki s podedovanimi boleznimi. </blockquote> |} Leta 1960 je patriarh Srbske pravoslavne cerkve [[German Đorić|German]] (1899–1991) podprl odločitev [[sveti sinod|sinoda]] [[SPC]] o ponatisu Velimirovićevega ''„Ohridskega prologa“'' iz leta 1928. Ne čudi, da sta dve tiskarni naročilo zavrnili, saj je bilo takrat zelo ovirano izdajanje kakršnekoli verske vsebine: Ta knjiga pa je bila lahko objavljena šele po pregledu celotnega besedila, odstranitvi spornih odlomkov ter tudi Velimirovićevega imena, naslov pa je bil spremenjen v ''Žitije svetih („Življenja svetnikov“)''.<ref>{{navedi knjigo|author= Klaus Buchenau |title= Orthodoxie und Katholizismus in Jugoslawien 1945–1991. Ein serbisch-kroatischer Vergleich. Band 40 von Balkanologische Veröffentlichungen Osteuropa-Institut der Freien Universität Berlin|publisher= Otto Harrassowitz Verlag|ISBN=978-3-447-04847-7|place=Berlin|year=2004|page=261}}</ref>. === Antisemitizem === [[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|200px|<center>[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Velimiroviča]] in [[Justin Popović|Justina Popoviča]] v [[samostan]]u [[Vavedenje]] na [[Beograd|beograjskem]] [[Senjak]]u]]</center> Pri svetem Nikolaju bode najbolj v oči nekrščanski, krivični in žaljivi [[antisemitizem]], ki preveva zlasti celotno delo "Skozi jetniško okno". Tam se vrstijo očitki Judom, da so obsodili in ubili Kristusa "obsedeni od smrdljivega Satanovega duha", in da so se "izkazali za hujše nasprotnike Boga kot pogan Pilat", kajti "tako jih uči njihov oče [[demon|hudič]]", ki "jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]]."{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> [[Zgodovinar]]ji se strinjajo v ugotovitvi, da ne samo ta, ampak celo več Velimirovićevih zapisov in javnih govorov vsebuje izrazito [[sovražni govor]], usmerjen proti Judom.<ref>{{cite news|title=Antisemitism and Jewish Identity in Serbia|publisher=Hebrew University of Jerusalem|year=1997|author=Sekelj, L.|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism}}, acta no. 12</ref><ref>{{cite journal|year=2004|title=From ''traitor'' to ''saint'' in public memory: the case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović´|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism|publisher=The Hebrew University of Jerusalem|author=Byford, J.}}, acta no. 22</ref><ref>{{cite news|url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=341695|title=Sporno slovo u crkvenom kalendaru|date=29 May 2003|newspaper=[[Vreme]] No. 647|author=Kostic, S.}}</ref> #Omeniti velja, da prvi pisni zapis o Velimirovićevem antisemitizmu sega več kot desetletje pred začetkom druge svetovne vojne, v »Zgodbo o volku in jagnjetu«, ki jo je pridigal leta 1927 v ZDA. V povzetku socialni psiholog [[Jovan Byford]] (*1973) opaža, da je v tej zgodbi Velimirović „judovske voditelje v Jeruzalemu« v času križanja označil za »volkove«, katerih krvoželjnost do Božjega jagnjeta je podžigal njihov »bogosovražni nacionalizem«“.{{sfn|Byford|2008|p=43}} To lahko kaže na namen, da je Velimirović uporabil to zgodbo kot »potrditev« svojih protijudovskih stališč v spodbudo svojim privržencem, ki jo v tem smislu še danes tako razlagajo, kot na primer vodja „Obraza“ [[Mladen Obradović]] ki pa v obrambo pravi, da Velimirovićeve besede le odmevajo tisto, kar je bilo zapisano že v zgodnjih krščanskih besedilih, kjer sam Jezus pravi farizejem, da so "gadja zalega"<ref>Mt 12,34</ref> ali da „je njihov oče hudič“<ref>Jn 8,44</ref>.{{sfn|Byford|2008|p=175}} #V govoru, ki ga je leta 1936 imel v samostanu Žiča, je Velimirović pred uglednim občinstvom, v katerem je bil tudi jugoslovanski premier [[Milan Stojadinović]], spregovoril o judovstvu kot grožnji krščanstvu. Velimirović je v tem govoru obtožil Jude [[teorija zarote|teorije zarote]], češ da vodijo tajno, usklajeno prizadevanje proti krščanstvu in "veri v pravega Boga".{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} # Poleg tega Byford prepoznava antisemitizem v Velimirovićevih „Indijskih pismih“, v katerih lik Judinje upodablja Satana. Omeniti velja, da je ta primer spet povezan z teorijo zarote, saj Velimirović opisuje žensko kot zagovornico "vseh destruktivnih in tajnih združenj, ki kujejo zaroto proti krščanstvu, veri in državi."{{sfn|Byford|2008|p=45}} #V zadnjih letih druge svetovne vojne v že omenjeni knjigi »Кроз тамнички прозор/Kroz tamnički prozor«<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|publisher=Глас Цркве/Glas Crkve|author=Nikolaj Velimirović|place=Valjevo|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>pravi, da ponovimo: da so Judje, »ki jih je zadušil smrdljivi duh Satana«, obsodili in ubili Kristusa. Nadalje piše, da so se »Judje izkazali za hujše nasprotnike Boga kot poganski Pilat«, kajti »tako jih uči njihov oče hudič«, ki »jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus |Jezusu Kristusu]]«.{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> Poleg že omenjenih hudodelstev pa Velimirović „Žide“ „krivi“ prav za vsakršno zlo skozi zgodovino: Hudič je Jude naučil ne le, kako se postaviti po robu Kristusu, ampak „jih je skozi stoletja učil, kako se boriti proti Kristusovim sinovom – [[kristjani|kristjanom]]“.{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} Evropa ne ve za ničesar drugega kot za tisto, kar ji Judje postrežejo kot znanje. Ne verjame ničemur drugemu kot tistemu, kar ji Judje ukažejo verjeti. Ne pozna vrednosti ničesar, dokler Judje ne vsilijo svoje lastne mere vrednot; vse sodobne ideje, vključno z demokracijo, stavkami, socializmom, ateizmom, versko strpnostjo, pacifizmom, globalno revolucijo, kapitalizmom in komunizmom, so izumi Judov oziroma njihovega očeta, hudiča.{{sfn|Byford|2008|p=45}}<ref>{{cite book|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=83}}</ref> === Nacionalizem === Bolj kot Judje, protestantizem ali papeštvo sta ne le pravoslavju, ampak tako krščanstvu kot veri nasploh škodovala [[marksizem]] s svojim bojevitim [[ateizem|ateizmom]], kakor tudi [[nacizem]] s svojim surovim [[rasizem|rasizmom]]. Nenavadno je res, da se škof Nikolaj ni obrnil proti preganjalcem, ampak zoper neusmiljeno preganjane in v [[holokavst]]u surovo morjene nedolžne jude v sodobni knjižici "Skozi jetniško okno". Menijo, da je pravi anahronizem obračunavanje z žrtvami ravno v času njihovega najhujšega preganjanja in iztrebljanja. Zaradi njegovih pohval Hitlerju ga imajo nekateri celo za ljubitelja "velikega nemškega voditelja" in njegovega nacizma, čeprav je bil nekaj časa tudi sam preganjan in zaprt.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Veliko večji vpliv kot "Židje" pa je res imela na sodobno miselnost okultistka [[Helena Blavatska]], katere zmešane ideje o "korenskih rasah" in o "teoriji spolov" še danes burijo duhove. Med svojimi raznorodnimi predniki pa ni imela Judov, ampak pravoslavne [[Rusi|Ruse]] in protestantske [[Nemci|Nemce]]. Čudi, da njenega delovanja Velimirović nikjer ne omenja, čeprav je se je med študijem poglabljal tudi v indijsko miselnost in mu ni moglo ostati neopazno, da je delovala načrtno zoper krščanstvo pod vplivom [[čarovništvo|čarovništva]] in [[demon|hudiča]], kar soustanoviteljica [[teozofija|teozofije]] odkrito sama priznava; to potrjuje tudi njen okultni časopis z izzivalnim naslovom "Lucifer".<ref>{{Cite web |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> Pod pretvezo o starodavni in vesoljni "skrivni vedi", katero bi bilo treba ponovno oživiti, se je dvignila zlasti zoper krščanstvo, tudi pravoslavno.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} Te nauke naj bi ji prenašali izmišljeni „vedeži“ ali „mojstri“, ki so živeli v različnih delih sveta; zaradi plagijatov, laži in goljufij je morala celo pobegniti iz [[Indija|Indije]], kamor se ni več vračala. Različni avtorji, vključno z [[William Emmette Coleman|Williamom Emmette Colemanom]]<ref>William Emmette Coleman (1843-1909) je postal spiritist (po lastnih besedah nekrščanski) z devetnajstimi leti, nato pa knjižničar, uradnik in pisatelj, ki je izjemno ostro kritiziral Blavatskine izmišljotine, plagijate in goljufije.</ref> in drugimi, dvomijo o pristnosti njenih spisov in navajali dokaze, da jih je prepisovala iz starejših čarovniških virov{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}}{{sfnm|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Sedgwick|2004|p=[https://books.google.com/books?id=GcUFmQ-NF_0C&pg=PA44 44]}}<ref>[[William Emmette Coleman]], [http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm "The Sources of Madame Blavatsky's Writings"], in ''A Modern Priestess of Isis'' by Vsevolod Sergyeevich Solovyoff, London, Longmans, Green, and Co., 1895, Appendix C, pp. 353–366.</ref>; njeno vztrajanje pri obstoju "mojstrov modrosti" pa so razglašali za popolnoma neutemeljeno in jo obtoževali, da je šušmarka, lažni medij in ponarejevalka spisov.{{sfnm|Sedgwick|2004|1p=44|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Hower|1995}} Pod njen vpliv je prišel tudi naš sicer nesebični, vendar naivni rojak in učenjak, poliglot in izumitelj [[Ivan Benigar]], "rešitelj [[Mapuči|Mapučev]]" — pa tudi "oče indijskega naroda" Gandi. V svoji avtobiografiji "Moje življenje" je [[Mahatma Gandhi]] (1869-1948) podrobno opisal, kako je na njegov svetovni nazor vplival stik s člani [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] v [[London]]u, osebno srečanje z Blavatsko ter branje njenih del. Ko je bil že na tem, da priporoča svojim rojakom Jezusov govor na gori in da morebiti tudi sam postane kristjan, ga je prav to srečanje v času prelomnih odločitev odvrnilo od krščanstva. Takole pravi on sam: „Proti koncu drugega leta svojega bivanja v Angliji sem srečal dva samska brata [[teozofija|teozofa]]. Predstavila sta me tudi Madame Blavatsky in sem prebral tudi njeno delo ''"Ključ do teozofije"''. Po tem branju ''ni več verjel krščanskim misijonarjem.''<ref>Махатма Ганди. Моя жизнь. — М.: Гл. ред. восточной литературы изд-ва «Наука», 1969</ref>. [[Religija|Verski]] [[zgodovinar]] [[Olav Hammer]] (*1958) sicer opozarja, da so Blavatskini spisi »v redkih primerih ''odkrito [[rasizem|rasistični]]''«.{{sfn|Hammer|2001|p=121}} Natančnejši pretres njenega učenja pa odkriva, da HPB ni "rasistično nastrojena" le "v redkih primerih", ampak da nestrpni [[nacionalizem]] in [[rasizem]] izraža neprikrito kar velik del njenega učenja. Redno namreč primerja ''"arijsko" '' in ''"semitsko"'' omiko na škodo slednje trdeč, da ''so semitska ljudstva odcep Arijcev, ki so "nazadovala v duhovnosti in napredovala v materialnosti"''<ref>''The Secret Doctrine'', vol.II, p.200</ref>. Blavatska je tudi razvrstila svetovne [[rasa|rase]] glede na njihov odnos do "pete rase" – tj. Atlantov –, pri čemer je Arijce postavila na vrh lestvice. Na ta način je njeno delo poleg drugih dejavnikov pogubno vplivalo na nastanek in razvoj [[nacizem|nacistične]] ideologije ter jo ne brez razloga imenujejo "mater nacizma".<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Očeta nacizma [[Adolf Hitler|Hitlerja]] pa je že 1935 Velimirović v slovesnem govoru na Kolarčevi univerzi 1935 takole veličal: {| |- ! Poštovanje nemačkom Vođi<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ! Spoštovanje nemškemu Voditelju |- | <blockquote> "Ipak se mora odati poštovanje sadašnjem nemačkom Vođi, koji je kao prost zanatlija i čovek iz naroda uvideo da je nacionalizam bez vere jedna anomalija, jedan hladan i nesiguran mehanizam. I evo u XX veku on je došao na ideju svetoga Save, i kao laik poduzeo je u svom narodu onaj najvažniji posao, koji priliči jedino svetitelju, geniju i heroju." </blockquote> | <blockquote>"Kljub temu je treba izkazati spoštovanje sedanjemu nemškemu voditelju, ki je kot preprost obrtnik in človek iz ljudstva uvidel, da je nacionalizem brez vere anomalija, hladen in negotov mehanizem. In tukaj v 20. stoletju se je domislil ideje svetega Sava in se kot laik lotil najpomembnejšega dela med svojim ljudstvom, ki se spodobi le za svetnika, genija in junaka." </blockquote> |} Pod tem "najpomembnejšim delom" neredki podrazumevajo preganjanje Judov, ki so ga začeli nacisti takoj po prevzemu oblasti 1933. Postavlja se ključno vprašanje: Kako je mogoče, da je človek s takimi nekrščanskimi nazori lahko bil prištet med krščanske svetnike in vzornike miru, enakopravnosti in sožitja današnjemu rodu?<ref>{{cite web|url=https://www.cdm.me/kolumne/bursac-sta-ocekivati-od-drzave-koja-seta-kosti-vladike-nikolaja-ljubitelja-hitlera/|title=Šta očekivati od države koja šeta kosti vladike Nikolaja, ljubitelja Hitlera?|publisher=CdM|author=Dragan Bursać|place=Podgorica|language=cnr|date=25. maj 2023|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Pri škofu Nikolaju sta politika in vera tako neločljivo povezani, da ju ni mogoče ločevati, saj je „leta 1914 kot menih s križem v roki vodil srbske vojake v boju za osvoboditev (tj. osvojitev od druge države) [[Zemun]]a, leta pozneje pa se je boril za osvoboditev duše in za širitev duhovnih meja Srbije“, kot pravi o njem lipljanski škof Dositej. Lahko verjamemo tudi srbskemu rusofilu [[Nenad Popović|Nenadu Popoviću]]<ref>Nenad Popović (*30. september 1966) je sedanji (2026) minister brez fotelja v srbski vladi</ref>, da temelj vsega Nikolajevega delovanja ni bil toliko [[Jezus Kristus|Kristus]], kot pa od njega ustanovljeno „Svetosavstvo in Kosovska zaveza«.<ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title=Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=Una TV|author=Luka Vujović|place=|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> === Ekumenizem === [[File: Crkva Sv Georgija i eparhijski dom Valjevo 15.jpg|thumb|200px|right|<center>Spomenik sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] pred cerkvijo [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] v [[Valjevo|Valjevem]]]]</center> Njegov pogled na svet lahko delimo vsaj na dve prelomni obdobji, v katerih je imel tudi glede ekumenizma pravzaprav nasprotujoče si mnenje. V prvem obdobju - med študijem v beligrajskem bogoslovju in med pridobivanjem doktorskih naslovov v Švici, je med drugim tudi ekumenizmu dajal velik pomen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Prav nasprotne poglede pa je začel zagovarjati po svoji vrnitvi iz Rusije, ki jih je na neki način najbolj strnil v svojih razmišljanjih "Skozi jetniško okno": tam pa mu je skrajnje sumljivo vse, kar prihaja z "Zahoda".<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref> Morda sicer ne drži popolnoma, vendar ni brez osnove nenavadna trditev, da "Nikolaj ni bil le duhovnik, temveč najprej nacionalist, in to srbski, nato politik, in to srbski. Vera in cerkev sta mu služili le kot sredstvo".<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Če upoštevamo to opazko, potem lažje dojamemo, da je bil tudi Velimirevićev [[ekumenizem]] čisto svojevrsten tako kot sploh njegova osebnost. Najprej ga smemo razumevati v smislu ekumenskega gibanja v začetku 20. stoletja, ki se je začelo med protestanti za večjo povezavo med njihovimi razdrobljenimi skupnostmi; takih svobodomiselnih pogledov je bil že v bogoslovju v povezavi s protom Aleksom; s temi teženji pa se je srečeval tudi med svojim študijem v Nemčiji in Švici. Opazujemo pa lahko, da je sicer kazal naklonjenost do [[anglikanci|anglikancev]]; ni pa poznal vesoljnega ekumenizma v smislu svetopisemske edinosti ali katoliških poskusov zedinjenj skozi zgodovino, še manj pa v duhu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] (1962-1965), ki si je sicer postavil za enega glavnih ciljev večje spoštovanje, odpravo predsodkov in povezanost ter sodelovanje, predvsem pa „pospeševanje edinosti med vsemi [[kristjani]]“, na kar cika že sam latinski naslov odloka o ekumenizmu „Unitatis redintegratio“ — „Obnovitev edinosti“. (E 1,1)<ref>{{navedi knjigo|author=|title=Koncilski odloki. Odlok o ekumenizmu [[Unitatis redintegratio]]|place=Ljubljana|year=1980|publisher=Nadškofijski ordinariat |page=233}}</ref> Izraz »[[ekumenizem]]« je med pravoslavci dandanes nasploh postal zelo čustveno nabit, sprejeman ali zavračan, odvisno od tega, na kateri strani ekumenskega dialoga se nahajate in sega od [[morala|moralno]]-[[politična neoporečnost|politične neoporečnosti]] pa vse do suma [[herezija|herezije]] oziroma krivoverstva.<ref>{{cite web|url=https://orthochristian.com/87573.html|title=St. Nikolai Velimirovic and St. Justin Popovic on Ecumenism|publisher=OrthoChristian.Com |author=Julija Vidovic|place=|language=en|date=11. oktober 2015|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Ena glavnih značilnosti njegovega delovanja je bilo podpiranje enotnosti vseh [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodnih pravoslavnih cerkva]] in vzpostavljanje še posebej dobrih odnosov z angleško govorečimi [[protestanti]], tako z [[anglikanci|Anglikansko skupnostjo]] v Angliji, kakor tudi z Episkopalno krščansko skupnostjo v Združenih državah Amerike. Ni dvoma, da je to bližino in sorodnost poudarjal predvsem zaradi političnega zavezništva med Prvo svetovno vojno in svoje posebne politično-narodnostne misije prav v tem smislu, ki je bila več kot uspešna.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=KYHkAAAAMAAJ&q=serbian&pg=PR114|title=The Living Church|date=1946|publisher=Morehouse-Gorham Company|language=en}}</ref> Zanimivo, da je v mladosti bil tako izrazito ekumensko in prozahodno usmerjen, da ga je cerkveni predstojnik metropolit [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] — pozneje prvi patriarh 1920. leta iz šestih skupnosti sestavljene [[SPC]] — po končanih študijah in dveh doktoratih v „zahodni katoliški Evropi“ poslal na „prevzgojo“ v Rusijo, da bi se tam „opravoslavil“.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=14}}</ref> Verjetno je neprikrita protikatoliška in protizahodna ost v njegovem pisanju in delovanju vsaj deloma posledica tega "spreobrnjenja" in "pranja možganov". Ko mu je bilo namreč po končanem bogoslovju kot odličnemu dijaku ponujeno, da lahko nadaljuje študije v Rusiji, je na vso silo hotel na Zahod in je raje čakal, dokler ni dobil tovrstne štipencije. Najprej je obiskoval dva semestra na protestantski fakulteti v Nemčiji, nato pa nadaljeval na starokatoliški bogoslovni fakulteti v švicarskem Bernu — obe krščanski skupnosti pa imata v svojem učenju tudi protikatoliško ost.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Zaradi odlične zahodne izobrazbe so že mladega Nikolaja dojemali preprosti ljudje kot naprednega svobodomiselnega teologa, ki se je korenito razlikoval od meril takratne srbske „[[konservatizem|starokopitno]]“ in "[[rusofilstvo|rusofilsko]]" vzagjane duhovščine in njenega vodstva; zato je bil priljubljen ne le pri množicah, temveč tudi pri izobraženih mestnih slojih in politični eliti – ne pa pri svojih kolegih.<ref name="Denial 24">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 23}}</ref> Njegovi sodobniki so ga videli kot anglofila, ki bi pod vplivom protestantske teologije lahko posodobil tudi Srbsko pravoslavno cerkev.<ref>{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 24}}</ref> Nedvomno je na Nikolajevo "katoliško" in "zahodno" usmerjenost vplivalo vsestransko branje zahodnih pisateljev, pa tudi njegovo poreklo in odkritosrčno verno domače okolje. Znana družina Velimirovićevih namreč izvira od katoliškega [[Hrvati|Hrvata]] Antonija oziroma Anteja Jovanovića, ki se je v valjevski okraj priselil iz [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in še danes se ta zaselek v Leliću imenuje "Bošnjaki". Antonij je bil župan podgorskega okrožja in ena najvidnejših osebnosti v takratni [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]. Pokopali so ga pred severnimi vrati samostana Ćelije; njegov grob s kamnito ploščo in rdečim marmornatim križem — rdeči marmor je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju — je do danes dobro ohranjen. Priimek Velimirović pa izvira od Antonijevega sina Velimirja.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Po izbruhu Prve svetovne vojne se je srbska vlada s kraljem vred umaknila v [[Niš]]. Od tam je predsednik [[Nikola Pašić]] poslal aprila 1915 Nikolaja, ki je imel že iz študijskih časov odlične zveze z anglikanci, v Združene države Amerike, da bi podpiral srbsko zadevo.<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Denial 24"/><ref>{{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Belgrade | isbn= 978-8-67208-117-6 }}</ref> V Angliji je Nikolaj imel javna predavanja posvetnemu občinstvu na univerzah v Cambridgeu, Londonu, Edinburghu, Birminghamu, pa tudi vernikom po različnih anglikanskih cerkvah, vključno s cerkvijo sv. Marjete v Westminstrski opatiji, župnijsko cerkvijo britanskega parlamenta in katedralo sv. Pavla, pri čemer je njegova udeležba v procesiji po bogoslužju veljala za najvišjo čast za tujo versko osebnost.<ref name="Denial 27">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 27}}</ref> Njegovi govori so bili v valu prosrbske evforije v Angliji dobro sprejeti, njegova osebna privlačnost in govorniška spretnost pa sta zbirali velike množice. To mu je omogočilo sklepanje prijateljstva tudi z najvišjimi civilnimi in cerkvenimi osebnostmi.<ref name="Denial 27"/> Zaradi Nikolajevih prizadevanj za izboljšanje anglikansko-pravoslavnih odnosov njegovi prijatelji sicer niso uspeli v nameri, da bi mu podelili častni doktorat iz teologije na Lambethu;<ref name="Denial 28">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 28}}</ref> ob njegovem odhodu pa mu je vendarle canterburyjski nadškof [[Randall Davidson]] podaril naprsni križ z zlato verižico v znamenje osebnega prijateljstva in skupnega prizadevanja za ekumensko enotnost.<ref name="Denial 29">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 29}}</ref> V svojih govorih med bivanjem v Angliji je Nikolaj poleg verskih obravnaval predvsem politične teme. Zagovarjal je jugoslovansko idejo o ustanovitvi južnoslovanske države in trdil, da so Jugoslovani – Srbi, Hrvati in Slovenci – »isti narod po jeziku, krvi, usodi in željah«. Krvi, jeziku in političnemu interesu je Velimirović dodajal še skupno vero v Kristusa,<ref name="Denial 29"/>saj je takrat še verjel, da verske razlike med pravoslavci in katoličani niso nepremostljiva ovira za južnoslovansko enotnost, in celo hvalil delo katoliškega škofa [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayerja]] – enega od navdušenih očetov ideje o južnoslovanski enotnosti in bratstvu. Njegova politična stališa kot tudi njegov ekumenizem pa moramo sprejemati slej ko prej s pridržkom. Že zagovarjanje jugoslovanstva v Angliji je narekovalo tovrstno razpoloženje prebivalstva, kočljiv mednarodni položaj sredi negotovosti Prve svetovne vojne, kakor tudi uradna smer [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]], katere predstavnik je bil in je "tako moral govoriti", da je nabiral med poslušalstvom simpatizerje, dobrotnike in vojaške prostovoljce. Medtem pa je bil sam osebno dejansko sumničav tako do jugoslovanstva, kakor tudi do katolištva kot »najbolj konzervativne med zahodnimi religijami«. To je bruhnilo najbolj na dan za časa [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ko je javno sicer izražal svojo podporo konkordatu, ki je bil 1935 sklenjen z Vatikanom, v zasebnih pogovorih pa je spodbujal na prekinitev odnosov z Rimom in ustanovitev od Vatikana neodvisne jugoslovanske katoliške cerkve; nadalje je javno trdil, da bosta obe veri v prihodnji Jugoslaviji enakopravni, v zasebnih pogovorih pa je hujskal sovernike, češ da pravoslavna cerkev nikakor ne sme dovoliti, da bi izgubila status državne vere, ki ga je v [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] uživala uradno, v "Kraljevini Jugoslaviji" pa neuradno.<ref name="Denial 30">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 30}}</ref> == Navedki == {{navedek|''Кад се човек окрене лицем к Богу, сви путови воде Богу. Кад се човек окрене лиццем од Бога, сви путови воде у пропаст. Ко се одсутно одрече Бога, и речју и срцем, тај не може ништа у животу учитинит, што не би водило његовом потпуном разорењу, и телесном и душевном. Зато се не жури да тражиш џелата безбожнику. Он га је нашао сам у себи, поузданијег него што му га сав свет може дати./Kad se čovek okrene licem k Bogu, svi putovi vode Bogu. Kad se čovek okrene licem od Boga, svi putovi vode u propast. Ko se odsutno odreče Boga, i rečju i srcem, taj ne može ništa u životu učinit, što ne bi vodilo njegovom potpunom razorenju, i telesnom i duhovnom. Zato se ne žuri da tražiš dželata bezbožniku. On ga je našao sam u sebi, pouzdanijeg nego što mu ga sav svet može dati.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=2}}</ref><br>'''Ko človek obrne svoj obraz k Bogu, vse poti vodijo k Bogu. Ko človek odvrne svoj obraz stran od Boga, vse poti vodijo v pogubo. Kdor hote zanika Boga, tako z besedo kot s srcem, ta ne more v življenju storiti ničesar, kar ne bi vodilo v njegovo popolno pogubo, tako telesno kot duhovno. Zato ne hiti z iskanjem krvnika za brezbožnika; našel ga je v sebi: zanesljivejšega, kot mu ga lahko da ves svet.''' }} {{navedek|''Од свих грехова блуд је најизразитији и најпотпунији сатанизам. Блуд је најдиректнији и најближи пут помрачења ума. Блуд је као отровни микроб што целу душу претвара у трулеж./Od svih grehova blud je najizrazitiji i najpotpuniji satanizam. Blud je najdirektniji i najbliži put pomračenja uma. Blud je kao otrovni mikrob što celu dušu pretvara u trulež.''<ref>{{cite web|url=https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|title=Nikolaj Velimirović citati|publisher=citiram.net|author=Nikolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806164145/https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|url-status=dead}}</ref><br>'''Od vseh grehov je nečistovanje najizrazitejši in najpopopolnejši satanizem. Nečistovanje je najneposrednejša in najbližja pot do pomračitve razuma. Nečistovanje je kot strupen mikrob, ki vso dušo spreminja v trohnobo.'''}} {{navedek|''Велиш, да хоћеш слободу? Онда мораш стати уз Бога против себе... Ако не победиш себе, ти ћеш свима својим осталим напорима успети једино да ускаћеш из једне тамнице у другу, из једног кавеза у други. Слобода друштвена, и слобода национална, и слобода државна, и слобода интернаионална, без особођења од себе самог, само су заводљива и лажљива имена разних тамница, разноликих кавеза. Ослободи се себе самог, и бићеш ван свих тамница и кавеза./Veliš, da hoćeš slobodu? Onda moraš stati uz Boga protiv sebe... Ako ne pobediš sebe, ti ćeš svima svojim ostalim naporima uspeti jedino da uskaćeš iz jedne tamnice u drugu, iz jednog kaveza u drugi. Sloboda društvena, i sloboda nacionalna, i sloboda državna, i sloboda internacionalna, bez oslobođenja od sebe samog, samo su zavodljiva i lažljiva imena raznih tamnica, raznolikih kaveza. Oslobodi se sebe samog, i bićeš van svih tamnica i kaveza.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=79.80}}</ref><br>'''Praviš, da si želiš svobode? Potem moraš pristopiti ob Boga proti sebi... Če ne premagaš sebe, ti bo z vsemi drugimi prizadevanji uspelo le skakanje iz enega zapora v drugega, iz ene kletke v drugo. Družbena, narodna, državna in mednarodna svoboda — brez osvoboditve od samega sebe —, so le zapeljiva in lažniva imena za različne zapore, različne kletke. Osvobodi se samega sebe, in boš zunaj vseh zaporov in kletk.''' }} {{navedek|''„О три предмета не жури да говориш: О Богу - док не учврстиш веру у њега, о туђем греху - док се не сетиш свога, и о сутрашњем дану - док не сване.“''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=4}}</ref>/''"O tri stvari ne žuri govoriti: O Bogu - dok ne utvrdiš veru u Njega, о tuđem grehu - dok se ne setiš svoga, i o sutrašnjem danu - dok ne svane."''<ref>{{cite web|url=https://sensa.mondo.rs/budjenje-duse/srecan-zivot/a16658/Vladika-Nikolaj-Velimirovic-vazna-zivotna-lekcija-budite-pazljivi-kada-govorite-ove-3-stvari.html|title=Vladika Nikolaj Velimirović - važna životna lekcija: budite pažljivi kada govorite ove 3 stvari. Mudra poruka Vladike Nikolaja Velimirovića!|publisher=sensa.mondo.rs|author=|place=Beogad|language=sr|date=31. julij 2019|accessdate=7. marec 2026}}</ref><br>'''"Ne hiti govoriti o treh stvareh: o Bogu - dokler ne utrdiš vere vanj, o grehu drugih ljudi - dokler se ne spomniš svojega, in o jutrišnjem dnevu – dokler ne zasvita."''' }} {{navedek|''Чувај веру, шта год да се деси. И чекај док љубав не произиђе из вере. Ако изгубиш љубав, изгубио си много, ако изгубиш веру, изгубио си све.<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=70}}</ref>/ Drži veru pošto-poto. I čekaj dok ljubav iz vere ne nikne. Izgubiš li ljubav, izgubio si mnogo, izgubiš li veru, izgubio si sve.''<ref>{{cite web|url=https://edukacija.rs/izreke-i-citati/nikolaj-velimirovic|title=Citati i izreke – Nikolaj Velimirović|publisher=edukacija.rs|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>'''Ohrani vero za vsako ceno. Počakaj, da iz vere vznikne ljubezen. Če izgubiš ljubezen, si izgubil veliko, če izgubiš vero, si izgubil vse.'''}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] *[[Konkordatna kriza]] == Njegova dela == === Objavljena književna dela === Velimirović je objavil veliko književnih del duhovne vsebine. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo tiskanje njegovih del v Jugoslaviji prepovedano. Šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so njegove spise spet začeli tiskati tukaj, pred tem pa je bil tisk omejen na tujino oziroma na „rasejanje“ („diasporo“). {| |- valign=top | * ''Успомене из Боке/Uspomene iz Boke (Spomini iz Boke)'', 1904. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-boka.html] * ''Француско-словенска борба у Боки которској 1806-1814/Francusko-slovenska borba u Boki Kotorskoj 1806.-1814. (Francosko-slovanska borba v Boki Kotorski 1806-1814)''. * ''Религија Његошева/Religija Njegoševa (Njegoševa vera)'', 1911. * ''Изнад греха и смрти/Iznad greha i smrti (Nad grehom in smrtjo)'', 1914. <ref>[https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf Iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf]</ref> * ''Место Србије у светској историји/Mesto Srbije u svetskoj istoriji (Prostor Srbije v svetovni zgodovini)'', 1915. * ''Србија у светлости и мраку/Srbija u svetlosti i mraku (Srbija v svetlobi in mraku)'', 1916. * ''Патерик Манастира светог Наума/Paterik manastira sv. Nauma (Zavetnik samostana sv. Nauma)'', 1925. * {{cite web |author= |title=Охридски пролог|url=https://svetosavlje.org/prolog/] |date=1928|work= |publisher= |access-date=27. november 2017 |archive-date=8. februar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180208121719/https://svetosavlje.org/prolog/ |url-status= }}, * ''Рат и Библија/Rat i Biblija (Vojna in Sveto pismo)'', 1932. * ''Емануил: тајне неба и земље: чудесни доживљаји из оба света/Emanuil: tajne neba i zemlje: čudesni doživljaji iz oba sveta (Emanuel: skrivnosti neba in zemlje: čudovita doživetja iz obeh svetov)'', 1937. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-emanuil.html] * ''Три молитве у сенци немачких бајонета/Tri molitve u senci nemačkih bajoneta (Tri molitve v senci nemških sulic)'', 1945. * ''Победиоци смрти: православна читања за сваки дан године/Pobedioci smrti: pravoslavna čitanja za svaki dan godine (Zmagovalci nad smrtjo: pravoslavna branja za vsak dan v letu)'', 1949. * ''Земља Недођија: једна модерна бајка/Zemlja Nedođija: jedna moderna bajka (Deveta dežela: sodobna pravljica'', 1950. * ''Песме молитвене/Pesme molitvene (Molitvene pesmi)'', 1952. * ''Касијана; наука о хришћанском појимању љубави/Kasijana; nauka o hrišćanskom pojimanju ljubavi (Kasijana; znanost o krščanskem dojemanju ljubezni)'', 1952. * ''Диван: наука о чудесима/Divan: nauka o čudesima (Čudoviti: veda o čudežih)'', 1953. * ''Жетве Господње: од почетка до нашег времена и до краја/Žetve Gospodnje: od početka do našeg vremena i do kraja (Gospodove žetve: od začetka do naših časov in do konca)'', 1953. |} === Posmrtno objavljena dela === {| |- valign=top | * ''Једини Човекољубац: живот Господа Исуса Христа/Jedini Čovekoljubac: život Gospoda Isusa Hrista (Edini Človekoljub: življenje Gospoda Jezusa Kristusa)'', 1958. * ''Први Божји закон и рајска пирамида/Prvi Božji zakon i rajska piramida (Prva Božja zapoved in rajska piramida)'', 1959. * ''О херојима нашег времена: беседа говорена једног необичног мутног и малодушног дана 1914./O herojima našeg vremena: beseda govorena jednog neobičnog mutnog i maoldušnog dana 1914. godine (O pogumnežih našega časa: nagovor nekega nenavadno mračnega in malodušnega dneva 1914)'', 1976. * ''Омилије на недељна и празнична јеванђеља епископа охридског Николаја/Omilije na nedeljna i praznična jevanđelja episkopa ohridskog Nikolaja (Homilije ohridskega škofa Nikolaja ob nedeljskih in prazničnih evangelijih)'', 1976. * ''Мисионарска писма/Misionarska pisma (Misijonarska pisma)'', 1977. * ''Српски народ као Теодул/Srpski narod kao Teodul (Srbsko ljudstvo kot Teodul)'', 1984. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-teodul.html] * ''Пустињак Охридски/Pustinjak Ohridski (Ohridski puščavnik)'', 1986. * ''Рад на ослобађању отаџбине/Rad na oslobađanju otadžbine (Delovanje za osvobajanje domovine) '', 1986. * ''Косово и Видовдан/Kosovo i Vidovdan (Kosovo in Vidovdan)'', 1988. * ''Молитве на језеру/Molitve na jezeru (Molitve na jezeru)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj_molitva.html] * ''Речи о свечовеку/Reči o svečoveku (Besede o vsečloveku)'', 1988. * ''Вера светих: катихизис Источне православне цркве/Vera svetih: Katihizis Istočne pravoslavne crkve (Vera svetnikov: Verouk Vzhodne pravoslavne cerkve)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vnikolaj-katihizis.html] * ''Небеска литургија/Nebeska liturgija (Nebeško bogoslužje)'', 1991. * ''Три авети европске цивилизације/Tri aveti evropske civilizacije (Tri pošasti evropske omike)'', 1991. * ''О Богу и о људима/O Bogu i ljudima (O Bogu in ljudeh)'', 1993. * ''Национализам светог Саве/Nacionalizam svetog Save (Nacionalizem svetega Sava)'', 1994. * ''Дивно чудо: приче и поуке/Divno čudo: priče i pouke (Čudoviti čudež: zgodbe in nauki)'', 1995. * ''Душа Србије/Duša Srbije (Duša Srbije)'', 1995. * ''Говори српском народу кроз тамнички прозор/Govori srpskom narodu kroz tamnički prozor (Gòvori srbskemu narodu skozi zaporniško okno)'', 1995. * ''Индијска писма/Indijska pisma (Indijska pisma)''; [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-indijska_pisma.html] * ''Изнад Истока и Запада/Iznad Istoka i Zapada (Nad Vzhodom in Zahodom)'' [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-istokzapad.html], 1995. * ''Нове беседе под Гором/Nove besede pod Gorom (Nove pridige pod Goro)'', 1995. * ''Сан о словенској религији/San o slovenskoj religiji (Sanje o slovanski veri)'', 1996. * ''Књига о Исусу Христу/Knjiga o Isusu Hristu (Knjiga o Jezusu Kristusu)'', 1997. * ''Устанак робова/Ustanak robova (Vstaja sužnjev)'', 1997. * ''Духовна лира: празничне песме/Duhovna lira: praznične pesme (Duhovna lira: praznične pesmi)'', 1998. * ''Оче наш као основа друштвеног живота/Oče naš kao osnova društvenog života (Oče naš kot temelj družbenega življenja)'', 1998. * ''Символи и сигнали/Simboli i signali (Simboli in signali)'', 1998. * ''Царев завет/Carev zavet (Cesarjeva oporoka)'', 1999. * ''Љубостињски стослов/Ljubostinjski stoslov (Ljubostinjsko kazalo)'', 1999. * ''Живот светог Саве/Život svetog Save (Življenje svetega Sava)'', 1999. * ''Цветник/Cvetnik (Cvetlična greda)'', 2001. * ''Наука о закону/Nauka o zakonu (Pravna veda)'', 2003. * ''О Европи; Духовни препород Европе/O Evropi; Duhovni preporod Evrope (O Evropi; Duhovno prerojenje Evrope), 2003. * ''Агонија цркве/Agonija crkve (Smrtni boj cerkve)'' * ''Некролози/Nekrolozi (Osmrtnice)'' * ''Трагедија Србије/Tragedija Srbije (Tragedija Srbije)'' * ''О Светом Сави/O Svetom Savi (O svetem Savu)'' * ''Религиозни дух Словена/Religiozni duh Slovene (Slovanski verski duh)'' * ''Словенски револуционарни католицизам/Slovenski revolucionarni katolicizam (Slovansko prevratno katolištvo)'' * ''Европска цивилизација угрожена због болести душе/Evropska civilizacija ugrožena zbog bolesti duše (Evropska omika ogrožena zaradi duševne bolezni)'' * ''Вера и нација/Vera i nacija (Vera in narod)'' * ''Нови идеал у васпитању/Novi ideal u vaspitanju (Novi vzor v vzgoji)'' * ''Божије заповести/Božije zapovesti (Božje zapovedi)'' * ''Средњи систем/Srednji sistem (Srednji način)'' * ''Србија је мала Америка/Srbija je mala Amerika (Srbija je mala Amerika)'' * ''О Православљу/O pravoslavlju (O pravoslavju)'' * ''Мали мисионар/Mali misionar (Mali misijonar)'' * ''Рођење Христово/Rođenje Hristovo (Kristusovo rojstvo)'' * ''Васкрсење Христово/Vaskrsenje Hristovo (Kristusovo vstajenje)'' |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * Ranković, Ljubomir (protođakon): ''Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu''. Glas Crkve, Valjevo 1991, 32 str. * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Beograd | isbn= 978-8-67208-117-6 }} * Nikolaj Velimirović (episkop): ''Misli o dobru i zlu''. Novi Sad, Gnofos 1999. 172 str. ;{{ikona en}} *Byford, J.T. (2004). Canonisation of Bishop Nikolaj Velimirović and the legitimisation of religious anti-Semitism in contemporary Serbian society. [http://www.rferl.org/reports/eepreport/2004/02/4-180204.asp East European Perspectives, 6 (3)] *Byford, J.T. (2004). [https://web.archive.org/web/20130921054826/http://sicsa.huji.ac.il/22byford.pdf ''From ‘Traitor’ to ‘Saint’ in Public Memory: The Case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'']. Analysis of Current Trends in Antisemitism series (ACTA), No.22. *Byford, J.T. "Canonizing the 'Prophet' of antisemitism: the apotheosis of bishop Nikolaj Velimirović and the legitimation of religious anti-semitism in contemporary Serbian society", RFE/RL Report, 18 February 2004, Volume 6, Number 4 * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović | date= 2008 | publisher= Central European University Press | isbn= 978-9-63977-615-9 | url= https://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC }} * {{cite book | last = Byford | first = Jovan | year = 2011 | chapter = Bishop Nikolaj Velimirović: "lackey of the Germans" or a "Victim of Fascism"? | editor1-last = Ramet | editor1-first = Sabrina P.| editor2-last = Listhaug| editor2-first = Ola | title = Serbia and the Serbs in World War Two| pages = 128–152 | publisher = Palgrave Macmillan | location = London | isbn = 978-0-230-27830-1 }} * {{cite book | last = Cohen | first = Philip J. | year = 1996 | title = Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History | publisher = Texas A&M University Press | location = College Station, Texas | isbn = 978-0-89096-760-7 | url = https://archive.org/details/serbiassecretwar0000cohe | url-access = registration }} * {{cite book |last=Hoare |first=Marko Atilla |date=2024 |title=Serbia: A Modern History |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780197790441}} *{{cite news |last=Velimirovic|first=Nicholai|title=The Serbian Church|newspaper=The Times |date=6 January 1919|pages=7}} * {{cite book |last=Perica |first=Vjekoslav |author-link=Vjekoslav Perica |date=2002 |title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States |url=https://archive.org/details/balkanidolsrelig0000peri |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195174298}} * {{Cite book|last=Vuković|first=Sava|author-link=Sava Vuković (bishop)|title=History of the Serbian Orthodox Church in America and Canada 1891–1941|year=1998|location=Kragujevac|publisher=Kalenić|url=https://books.google.com/books?id=3dWOAAAAMAAJ}} ;{{ikona de}} * {{navedi knjigo |last = Ender |first = Anton |chapter = 379 §, 1066 str. |editor-last = Denzinger & Co Einsiedeln-Waldshut-Köln |editor-first = Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago |title = Die Geschichte der Katholischen Kirche: in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schulen und Kirche, zugleich ein kirchengeschichtliches Nachschlage- und Erbauungsbuch für die katholische Familie |publisher = Typographen des hl. Apostol. Stuhles |url = https://books.google.rs/books/about/Die_Geschichte_der_katholischen_Kirche.html?id=rZUoswEACAAJ&redir_esc=y |year = 1900 }} * {{navedi knjigo |last=Grill |first=Rudolf Chrsostomus |chapter= |editor-last= |editor-first=Saur |title= Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirović († 1956) |publisher = EOS-Verlag |url =https://www.amazon.de/Serbischer-Messianismus-Europa-Bischof-Velimirovic/dp/B002A3R008 Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirovic ( 1956). : Grill, Rudolf Chrysostomus: Amazon.de: Books |place= St. Ottilien |year= 1998 |ISBN-10 ‏ : ‎ 388096937X |ISBN-13 ‏ : ‎ 978-3880969377 }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona en}} *[https://books.openedition.org/ceup/1309?dir=prev Denial and Repression of Antisemitism - Chapter One. Introduction - Central European University Press] *[https://books.openedition.org/ceup/1310 Denial and Repression of Antisemitism - Chapter Two. The Life of Nikolaj Velimirović and His Changing Public Image, 1945–2003 - Central European University Press] ;{{ikona sr}} *[https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića] *[https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Velimirović, Nikolaj}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before=[[Sava Barać]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Škofija Žiča|žički škof]] |years=1919–1920<br>1936–1956}} {{s-aft|after=[[Jefem Bojović]]}} {{s-bef|before=[[Jefrem Bojović]]}} {{s-aft|after=[[German Đorić]] }} {{s-vac|rows=2|recreated |last=[[Krizostom Kavurides]] |as=metropolit Pelagonije}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid|ohridski škof]]|years=1920–1931}} {{s-aft|rows=2|after=[[Platon Jovanović]]}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid in Bitolj|ohridski in bitoljski škof]]|years=1931–1936}} {{end}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1956]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Škofje Žiče]] [[Kategorija:Škofje Ohrida]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbi v Makedoniji]] [[Kategorija:Srbi v Ameriki]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] a90ok5kjgv34zedc0r8fhkihcz3h83j 6675716 6675715 2026-05-14T14:54:09Z Stebunik 55592 /* Med Drugo svetovno vojno */ 6675716 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Sveti | name = Nikolaj Ohridski in Žički | honorific-suffix = | native_name = Nikola Velimirović | native_name_lang = sr | title = [[Škofija Žiča|žički škof]] <br>[[Škofija Ohrid|ohridski škof]] | image = Епископ Николай (Велимирович).JPG | | image_size = 210px | alt = | caption = Škof Nikolaj Velimirović | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[1919]] (prejel škofovsko posvečenje) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Barać]] | opposed = | successor = [[Jefem Bojović]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[20. december]] [[1909]] <br>[[Samostan]] [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1881|01|4}} | place of birth = [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) | date of death = {{Death date and age|1956|03|18|1881|01|04|df=yes }} | place of death = [[South Canaan Township, Pensilvanija|South Canaan]], [[Pensilvanija]] [[ZDA]] | buried = | tomb = [[Lelić]] ([[Srbija]]) | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavje|pravoslavec]] | residence = | parents = Dragomir Velimirović<br>Katarina Filipović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof ]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[17. december|17. decembra]] [[1909]] se je zamenišil<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>Časopis "Novosti" navaja, da se je Nikola zamenišil, prejel diakonat in duhovništvo — torej vse skupaj — na en sam dan, tj. 20. decembra 1909. To je verjetno pomota, saj je ne le v Katoliški, ampak tudi v Pravoslavni Cerkvi starodavna navada, da je med temi datumi vsaj nekaj odmika.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>[[19. december|19. decembra]] [[1909]] je prejel [[diakon|diakonat]], naslednjega dne pa [[duhovniško posvečenje]] v [[Samostan]]u [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | education = | alma_mater = [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburška univerza]]<br>[[Univerza v Bernu|Bernska univerza]]<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = {{OldStyleDate|20. maj|3. maj}}<ref name="ROCOR">The Autonomous Orthodox Metropolia of Western Europe and the Americas (ROCOR). ''St. Hilarion Calendar of Saints for the year of our Lord 2004.'' St. Hilarion Press (Austin, TX). p.22.</ref><ref name=crkveni>{{cite web|url=https://www.crkvenikalendar.com/datumen-2017-5-3|title=03 May 2017|publisher=Eternal Orthodox Church Calendar|access-date=27 January 2018}}</ref> | venerated = [[Srbska pravoslavna cerkev]]<br>[[Ruska pravoslavna cerkev]]<br>[[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]] | saint_title = [[Svetnik|Sveti]] | beatified_date = (pravoslavni nimajo beatifikacije) | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[24. maj]] [[2003]] | canonized_place = | canonized_by = [[Sveti sinod]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] | attributes = škofovska obleka, držeč v rokah nadarbino "Lelić" | patronage = | shrine = [[samostan]] [[Lelić]] ([[Srbija]]) | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Nikolaj Velimirović''' je rojen kot '''Nikola Velimirović''', ({{Efn|{{lang-sr|link=no|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}}}; {{lang-sr|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}), * [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) {{OldStyleDate|4. januar 1881|23. december 1880}} † {{OldStyleDate|18. marec 1956|5. marec}}. Oče Nikolaj Ohridsko-žički je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbskopravoslavni cerkveni]] dostojanstvenik in [[menih]], ki je bil škof v Ohridu in Žiči od 1920 do 1956. Bil je [[vplivnež]] kot [[teologija|bogoslovni]] [[pisatelj]] in priljubljen [[govornik]], imenovan tudi ''"Novi [[Janez Krizostom|Zlatousti]]"'',<ref name="orthodoxinfo2">{{cite web |title=Life of St. Nikolai Velimirovich |url=http://orthodoxinfo.com/general/stnikolai.aspx |access-date=30 March 2016 |website=Orthodoxinfo.com}}</ref> ''»Največji Srb po [[Sveti Sava|Svetem Savu]]«''<ref>{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/odrzana-konferencija-sveti-vladika-nikolaj-i-nase-vreme_1620111.html|title=Održana konferencija "Sveti vladika Nikolaj i naše vreme"|publisher=JMU Radio-televizija Vojvodine |author=Vladimir Radojković|place=Novi Sad|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=4. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title= Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=una.rs|author=Luka Vujović|place=Beograd|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ipd. [[Zgodovinar]]ji ga smatrajo za enega najvplivnejših škofov srbskega pravoslavja v 20. stoletju.<ref name="Markovich 2017 143">{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=48|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref><ref>{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Vremeplov: Umro episkop Nikolaj Velimirović|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/vremeplov/vremeplov-umro-episkop-nikolaj-velimirovic_902036.html |access-date=2025-03-31 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> == Življenjepis == [[File:Velimir-Katarina-Velimirović.jpg|thumb|200px|left|<center>Dragomir Velimirović in Katarina rojena Filipović, Nikolajevi starši]]</center> === Poreklo in družina === Velimirevičeva rodovina izhaja iz [[Črna gora|črnogorskega]] [[Zagrač]]a pri [[Nikšić]]u, od koder so se nekateri preselili v [[Osat]] blizu [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in se ukvarjali slej ko prej s kmetijstvom, zidarstvom in gradbeništvom, po čemer slovijo še danes v Podrinju, podobno kot Črnotravci v južni Srbiji. Sredi druge polovice 18. stoletja se je iz Osata v Valjevski okraj priselilo nekaj družin v vasico Lelić na severnih pobočjih gore [[Povlen]] v zaselek „Bošnjaki“. Najbolj znan med njimi je major Antonij ali Ante Jovanović (1784-1875), udeleženec boja za osvoboditev od Turkov. Njegov brat Velimir je imel sina Ranka, ki si je po očetu privzel priimek Velimirović ter imel osem otrok, pet sinov in tri hčere. Sedmi otrok po rojstvu je bil oče škofa Nikolaja Dragomir (1857-1929), ki je bil premožen in pismen kmet ter pisar in delovodja podgorskega okraja.<ref>{{cite web|url=https://studylib.net/doc/27785910/biografija-vladike-nikolaja-velimirovica#google_vignette|title=Vladika Nikolaj Velimirović – duhovnik, mučenik, mislilac i svetac – Buktinja vere u Boga |publisher= Biografija Vladike Nikolaja Velimirovica |author=|place=|language=sr|date=2. junij 2003|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola Velimirović se je rodil kot prvorojenec 4. januarja zjutraj 1881 v omenjeni vasici [[Lelić]]u pri Valjevem v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]<ref>Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj, s.44</ref> na [[Tucindan]]<ref>{{navedi knjigo|author=Lj. Ranković|title=Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3}}</ref> oziroma na dan [[Sveti Naum|svetega Nauma Ohridskega]], čigar samostan v [[Makedonija|Makedoniji]] je pozneje postal njegov škofijski sedež. Bil je prvi od devetih otrok pobožnih kmetov Dragomirja Velimirovića (1857-1929) in Katarine rojene Filipović. Sedem otrok je od raznih bolezni pomrlo že v otroštvu; njegov mlajši brat Dušan pa je padel že v prvem letu Prve svetovne vojne 1914. Ker je bil Nikola zelo šibek, ga je kmalu po rojstvu še istega dne krstil v samostanu [[Ćelije]], kjer je tedaj bila njihova fara, paroh pop Andrija.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Ime Nikola je dobil po svetem [[Nikolaj iz Mire|Nikolaju]], ki je bil družinski zavetnik.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Prve nauke o Bogu, Jezusu Kristusu, življenju svetnikov in svetih dneh cerkvenega leta mu je dajala mati, ki ga je redno vodila tudi v samostan Ćelije k molitvi in svetemu obhajilu.<ref>Srbska pravoslavna Cerkev namreč dopušča običaj, da zlasti otrokom – pa večkrat tudi odraslim – delijo sveto obhajilo brez posebne priprave in tudi brez spovedi, kot je to v navadi v Katoliški Cerkvi</ref> <ref name="cohp">{{Cite web|url=http://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title=Saint Nikolaj (Velimirovic) - Canadian Orthodox History Project|website=orthodoxcanada.ca|access-date=17 January 2020}}</ref> === Izobrazba === [[File:Child-Nikola-Velimirović.jpg |thumb|180px|left|<center>Najstnik Nikola Velimirović kot priden šolar]]</center> [[File:St. Nikolaj Velimirović as a student.jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot študent]]</center> [[File:Nikola-Velimirović-maturant.jpg|thumb|180px|left|<center>Nikola Velimirović je 1909 končal 7. in 8. razred.]]</center> ==== Gimnazija v Valjevem ==== Tudi njegovo posvetno izobraževanje se je začelo v samostanu Ćelije. Tu je z odliko končal ljudsko šolo. Oče Dragomir je menil, da je za kmeta branje in pisanje čisto zadosti, saj bo tako lahko nasledil tudi očeta kot pisarja. Domači učitelj pa očetu ni mogel prehvaliti Nikola kot najboljšega učenca s pripombo, da bi bila velika škoda, če ne bi mogel nadaljevati izobraževanja; tako se je vpisal na [[Gimnazija v Valjevu|Valjevsko gimnazijo]]. Med 1892 in 1898 je kot odličen učenec končal šestorazredno gimnazijo, nato pa se odpravil v Beograd, da bi se vpisal na vojaško akademijo, vendar zaradi premajhne telesne višine in premajnega obsega prsnega koša ni bil sprejet. ==== Bogoslovje sv. Sava v Belemgradu ==== Takrat je naletel na razpis za štirirazredno Bogoslovje sv. Sava, ki je veljalo tudi za učiteljišče — predhodnico današnjega [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Bogoslovja]]; šolanje je končal z odličnim uspehom.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> V bogoslovju je poleg rednih predmetov preučeval tudi veliko število spisov vzhodnih in zahodnih avtorjev, kot so [[Dante Alighieri|Dante]], [[William Shakespeare|Shakespeare]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Voltaire]], [[Victor Hugo |Hugo ]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]], [[Karl Marx|Marx]], [[Petar II. Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]]… Poleg tega pa ga je zanimala tudi [[Indija|indijska]] [[duhovnost]].<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=8}}</ref> Bogoslovje je bilo sicer urejeno na staromoden način, vendar je zagotavljalo remeljito klasično in splošno izobrazbo. Kmalu se je pokazal njegov govorniški in pisateljski dar. Profesorji so ga cenili zaradi njegove pridnosti in nadarjenosti, sošolci pa so ga imeli radi zaradi tovarištva ter zaničljivega oodnosa do vsega starokopitnega. Doletela ga je čast, da je lahko s poslovilnim govorom na maturantskem kosilu navdušil tako profesorje kot študente, ki so mu stoje pritrjevali. Ni se pa zadovoljil le s študijem in prebiranjem svetovnih klasikov, ampak je začel zahajati v lepo vilo sredi vinogradov, kjer je živel bogati bivši predsednik beograjskega konzistorija prota Aleksa Ilić. Pri njem se je zbiral cvet sodobnega izobraženstva: mlajši rod bogoslovcev, pisateljev, diplomatov, duhovnikov in nacionalistov iz Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Makedonije in Črne gore. Nikola je Aleksu pomagal pri tiskanju, urejanju in pošiljanju kritičnega in precej svobodomiselnega časopisa »Hrišćanski glasnik«; pri svojem delu je pa tudi nekaj zaslužil, kar za revnega dijaka ni bilo ravno brez pomena; obenem pa je v tem obzorniku objavljal tudi svoje prve brezkompromisne članke. Prota Aleksa je bil pravzaprav oporečnik v takratnem cerkvenem življenju, ki se je prek svojega glasila posmehoval takratni rusofilski usmerjenosti med pravoslavno duhovščino in njenim vodstvom, saj je celotno cerkveno in bogoslužno življenje v takratni Srbiji pravzaprav le zvesto in slepo posnemalo ruske vzorce.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Na Zahodu oblikovano srbsko izobraženstvo pa se s to polfevdalno usmerjenostjo ni moglo sprijazniti in tako se je poglabljal prepad med laičnimi ter cerkvenimi izobraženci, kar je vodilo do pojemanja medsebojnega zaupanja in večanja sovražnosti do Cerkve in vere. V protovem vinogradu so o teh zadevah veliko razpravljali in predlagali potrebno prenovo, računajoč pri tem na mlade sile, med njimi tudi na Nikola. Če je on kot nepoznan odličnjak tiho vstopil v »Bogoslovijo«, je iz nje izšel že kot znan in spoštovan mladenič tako v cerkvenih kot v izobraženiskih krogih, ki so oboji od njega veliko pričakovali.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Učitelj in štipendist ==== [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1905.<ref name=cohp/> Nato je poučeval kot učitelj blizu svojega rojstnega kraja v vasi [[Dračić]]u, nato pa kot šolski upravitelj na lastno prošnjo v [[Donje Leskovice|Donjih Leskovicah]], ki so bile še bliže njegovi rojstni vasi.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> To pa ni izpolnjevalo njegovih velikopoteznih načrtov. Že takoj po končanem bogoslovju so mu kot odličnemu in nadarjenemu študentu nudili študij v Rusiji; ker je pa on hotel za vsako ceno oditi na Zahod, je sklenil raje počakati na ugodno priložnost; prota Aleksa je njegovo šolmoštersko pot pazljivo spremljal v strahu, da se bo zaljubil in oženil; pri pravoslavcih se namreč bogoslovci pred prejemom mašniškega posvečenja morajo poročiti: in v tem primeru bi tudi načrti o njegovi škofovski prihodnosti padli v vodo. Končno pa se mu je le spolnila dolgoletna želja, ko je z ministrstva prišlo sporočilo, da lahko dobi štipendijo za nadaljevanje študija na Zahodu.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter]] je namreč v pogovaru z omenjenim uglednim belograjskim protom [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksom Ilićem]] (1842-1920) izrazil željo, da bi poslal na študij kakega nadarjenega fanta, ki bi lahko zasedel pomemben položaj v Cerkvi; takoj je protu prišel na misel marljivi Nikola, ki mu je bila s tem zagotovljena kraljeva štipendija.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola je tako postal prvi srbski bogoslovec, ki je prejel štipendijo za študij v Zahodni Evropi; k temu je prispevala največ povezava s protom Aleksom, še več pa protove odlične zveze, prek katerih se je lahko srečal s kraljem Petrom, ki mu zagotavljal, da Srbija od njega veliko pričakuje. Dobil pa je tudi vsestransko podporo takratnega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], ki ga je po očetovsko, pa skoraj preroško, spodbujal: {| |- ! »Idi na prosvećeni zapad«<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ! »Pojdi na razsvetljeni Zahod« |- | <blockquote> »Idi na prosvećeni zapad, idi u Nemačku, Francusku, Englesku i obrazuj se, jer mnogi od onih što idu u Rusiju, vraćaju se kakvi su i otišli, ako ne i gori.« </blockquote> | <blockquote>»Pojdi na [[razsvetljenstvo|razsvetljeni]] [[Zahodna Evropa|Zahod]], pojdi v [[Nemčija|Nemčijo]], [[Francija|Francijo]], [[Anglija|Anglijo]] in se izobražuj; saj se mnogi, ki gredo v [[Rusija|Rusijo]], vrnejo takšni, kot so odšli, ali pa še slabši.« </blockquote> |} ==== Dva doktorata ==== Najprej se je vpisal na protestantsko bogoslovno fakulteto v [[Nemčija|nemškem]] [[Halle (Saale)|Halleju]], kjer je obiskoval dva semestra; nato pa se je prepisal na Starokatoliško teološko fakulteto v [[Švica|švicarskem]] [[Bern]]u. Študij je končal 18. julija 1908 z doktoratom iz teologije na tej [[Univerza v Bernu|Bernski univerzi]] z [[magna cum laude]], tj. z najvišjo možno odliko; zagovarjal je spis z naslovom ''"Vera v Kristusovo vstajenje kot osnovna dogma apostolske Cerkve"''. To delo na 56 straneh je bilo objavljeno v Bernu leta 1910. Po doktoratu je izrazil željo po nadaljevanju študija, saj si nikakor ni želel vrnitve v Srbijo. Naslednje leto je dobil potrebno štipendijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto istega Bernskega vseučilišča. Pod mentorstvom Philipa Walkerja, profesorja na Oddelku za splošno zgodovino, je Nikolaj uspešno dokončal razpravo ''"Francosko-slovanski oboroženi spopadi v Boki Kotorski 1806-1814"'' in bil 29. junija 1909 promoviran v doktorja filozofije. Tudi ta doktorska disertacija je bila 1910 objavljena v nemščini v Bernu; oboje pa je bilo pozneje prevedeno v srbščino.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Razpravo za doktorat iz [[filozofija|filozofije]] z naslovom ''„Berkeleyjeva filozofija“'' pa je pripravljal v [[Oxford]]u in jo zagovarjal v [[Ženeva|Ženevi]] v francoščini;<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12}}</ref> tozadevni podatki o njegovem tretjem doktoratu pa niso zanesljivi, čeprav jih omenja več življenjepisov.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Bivanje v Veliki Britaniji pa je vsekakor pustilo pečat na njegovih pogledih in izobrazbi, saj je mimogrede navajal [[Charles Dickens|Dickensa]], [[Lord Byron|Byrona]], [[John Milton|Miltona]], [[Charles Darwin|Darwina]], [[Thomas Carlyle|Carlyleja]], [[William Shakespeare|Shakespeara]] in [[George Berkeley|Berkeleya]].<ref name="Markovich 2017 143"/> ==== Vrnitev v gimnazijo ==== Nikola se je sedaj vrnil v Srbijo kot doktor teologije in filozofije; zaostala balkanska sredina pa ga je sprejela z nezaupanjem in zgražanjem, saj je študiral v »katoliški« Evropi, a zaradi kar dveh doktoratov tudi z nevoščljivostjo. Naslova mu nista bila priznana; moral je nazaj v gimnazijo dokončat zadnja dva razreda, ker je iz šesletke gimnazija medtem postala osemletka. To je opravil z odliko 1909 na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=13}}</ref> === Cerkvene službe === [[File:Aleksa-Ilić Moji-doživljaji-1931.jpg|thumb|200px|right|<center>Beograjski prota [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksa Ilić]]<br><small> (1842-1920) — čigar življenjepis je izšel v knjigi ''"Moji doživljaji"'' — je vplival na mladega [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] ]]</small></center> ==== Jeromonah ==== Ko je Nikola končal celotno gimnazijo, je lahko predaval kot predavatelj; predaval pa je posvetne predmete in jezike.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> V njegove načrte pa so posegli nepredvideni dogodki. Konec leta 1909 je njegov brat Ninko umrl za [[griža|grižo]], s katero pa se je okužil tudi Nikola. Zdravniki so nad njim obupali s pripombo, da mu lahko pomaga le Bog. Ko se je zaobljubil, da bo postal menih, če ozdravi, se mu je po šestih tednih začelo stanje boljšati in si je končno popolnoma opomogel. Takoj po odpustitvi iz bolnice je šel po blagoslov staršev, kjer pa se je zataknilo: oče, ki je nekdaj oviral njegovo nadaljnje šolanje, glede monašenja ni imel pripombe; materi pa ni bilo všeč. Da bi jo udobrovoljil, ji je v šali dejal, da bo kot menih postal škof in da mu bodo vsi poljubljali roko, na kar je odgovorila: "Sin, raje imam, da se poročiš in imaš otroke, četudi boš ti drugim poljubljal roke." Na koncu pa ne le, da je ustregla njegovi želji, ampak se je po moževi smrti tudi sama mati Katarina zamenišila kot kaludžerica Ekaterina. 17. decembra 1909 je v samostanu Rakovica prejel "monaški postrig" (tj. [[menih|meniško]] [[tonzura|tonzuro]]) in si privzel ime Nikolaj z dodajanjem ene črke svojemu krstnemu imenu; 19. decembra je bil posvečen v diakona, 20. decembra pa v hieromonaha, tj. duhovnika-meniha. <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Kmalu nato pa je bil povišan v [[arhimandrit]]a.<ref name="OCA">''[http://oca.org/saints/lives/2013/03/18/100825-repose-of-st-nicholas-of-zhicha Repose of St Nicholas of Zhicha].'' OCA - Lives of the Saints.</ref> Na praznik sv. [[Sveti Štefan|Štefana Prvomučenca]] je pridigal v nabito polni beograjski stolnici; prisoten je bil tudi sam kralj Peter. Ljudstvo je bilo nad njegovo pridigo navdušeno in si dalo duška z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem, cerkvene oblasti pa so bile zaradi njegove očitno svobodomiselne in ekumenske usmerjenosti še bolj nezaupljive kot prej. »Hrišćanski vesnik«<ref>Хришћански весник/Hrišćanski vesnik/Krščanski glasnik – ''Хришћански весник: лист за хришћанску поуку и црквену књижевност''/''Krščanski list: revija za krščanski pouk in cerkveno književnost'' je bil obzornik, ki je s prekinitvami izhajal od 1879 do 1914 v Beogradu. Revijo je ustanovil bogati duhovnik (prota) [[Aleksa Ilić]] s pomočjo prijateljev in je do 1890 bil edini cerkveno-književni časnik v prestolnici.</ref><ref name=":0">{{Cite book|title=Srpski biografski rečnik, 4. tom, I-Ka; Biografija Alekse Ilića|last=|first=|publisher=Matica srpska|year=2009|isbn=|location=Novi Sad|pages=}}</ref> pa se je o tej pridigi izrazil izredno pohvalno: {| |- ! „Хришћански весник“ <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ! „Krščanski glasnik“ |- | <blockquote>»Београдска катедрала до сада није видела овако даровитог и по свим реторским правилима изграђеног беседника, који је својим говором толико наелектрисао присутну публику, да је по завршетку говора бурно поздрављен спонтаним покличом: „ЖИВЕЛИ“«. </blockquote> | <blockquote>»Beograjska stolnica doslej še ni videla tako nadarjenega govornika, zgrajenega po vseh govorniških pravilih, ki je s svojim govorom tako vzburil navzoče občinstvo, da ga je po koncu govora burno pozdravljalo s samodejnim vzklikanjem: „ŽIVIJO“«. </blockquote> |} ==== Rusija ==== Ravno ta pridiga pa je med klerom še podžgala sumničenja za protestantizem; obenem pa se je razbohotila tudi pregovorna „invidia clericalis“<ref>[[latinščina|latinsko]] reklo „invidia clericalis“ pomeni v prevodu „duhovniško nevoščljivost“; to pa seveda ni „privilegij“ le pravoslavcev, ampak je razširjena tudi v drugih klerikanih sredinah</ref>. Glavni vzrok trenja pa je bila [[konservatizem|starokopitna]] in [[rusofilstvo|rusofilska]] miselnost večine klera, kar je poglabljalo razkol med pravoslavno Cerkvijo in srbskim izobraženstvom, ki je bilo usmerjeno prozahodno in [[liberalizem|svobodomiselno]] v [[Svetozar Miletić|Miletićevem]] (1826-1901) [[nacionalizem|nacionalističnem]] smislu.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Zato mu je pod hudim pritiskom konservativnega klera metropolit Dimitrij Pavlović — ki ga je še ne tako davno spodbujal k odhodu na Zahod — sedaj svetoval, naj odpotuje na Vzhod — v "Sveto Rusijo" — in se tam „opravoslavi“. Po prepričevanju svojega dobrotnika prota Aleksa se je le vdal in poslušal nasvet ter se odpravil tja za eno leto. Ob prihodu v [[Rusko cesarstvo]] je doživel dokaj hladen sprejem, saj ga je sum ekumenizma, katolištva in protestantizma spremljal kot senca. Izgleda pa, da je inteligenten in zvit, kot je vedno bil, kmalu obrnil ploščo in začel govoriti v duhu tamkajšnje tradicionalne usmeritve, ki je vsebovala tako nezaupljivost do zahodne kulture in filozofije, kakor tudi sovražnost do katolištva in zlasti papeštva. Tamkajšnja duhovščina mu je polagoma postajala bolj naklonjena in celo petrograjski metropolit mu je zagotovil karto za brezplačno potovanje z vlakom po obsežnem cesarstvu; tako se je lahko v živo srečeval z vernostjo in gostoljubnostjo preprostega ruskega človeka.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> In ta ruska protizahodna in nacionalistična miselnost je nanj "izvršila dobar uticaj" ter odločilno in pogubno vpivala na celo njegovo nadaljnje versko-politično delovanje, kar je prišlo do izraza zlasti v nekaterih najbolj prelomnih [[zgodovina|zgodovinskih]] trenutkih, kot v času pred Sarajevskim atentatom (1914), pa tudi v prosluli Konkordatni krizi (1937).<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.info|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Čeprav je bil torej Nikola že določen za bogoslovnega profesorja, je bil še prisiljen k nadaljevanju študija [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnega pravoslavja]] v [[Rusija|Rusiji]]. Ker je že obvladoval angleščino, francoščino in nemščino, mu tudi ruščina ni delala preglavic ter je uspešno obiskoval Teološko akademijo na [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburški univerzi]].<ref name=cohp/><ref name="Markovich 2017 143"/> Med bivanjem v Rusiji ni tratil časa in je napisal svoje prvo večje delo ''»Religija Njegoševa« (»Njegoševa vera«)'', ki ga je objavil 1910 v beograjskem časniku »Delo«.<ref>{{cite web|url=https://www.aleksinac.net/lat/ostalo/prikljucenije-nikolaja-velimirovica.html|title= Priključenije Nikolaja Velimirovića|publisher=Aleksinac.net|author=M. T.|place=Aleksinac|language=sr|date=22. september 2016|accessdate=4. marec 2026}}</ref> O tem delu pravi [[Jovan Skerlić]]: »Mladi profesor teologije ni nič manj zanimiv kot puščavnik s Cetinja.« Vpliv njegovega bivanja v Rusiji, kjer je z ruskega stališča lahko začel opazovati in ocenjevate trenja med Vzhodom in Zahodom, odraža spis ''»Nietzsche in Dostojevski«'', kjer kaže odlično poznavanje sodobne evropske miselnosti. 1912 je izšla zbirka trinajstih govorov v beograjski stolnici ''»Pridige pod goro«''. Tega leta je s kraljevim odlokom postal dvorni duhovnik.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ==== Bosna in Hercegovina ==== S svojimi govori in spisi je postal Nikolaj znan ne le po [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]], ampak tudi po vseh okoliških deželah, koder je živela srbska manjšina, med drugim v BiH, kjer pa kljub številnosti nikoli ni dosegala absolutne večine, kar kaže tudi popis prebivalstva iz 1910.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/173881818/Popis-stanovni%C5%A1tva-Bosna-i-Hercegovina-1910|title= Rezultati popisa žiteljstva u Bosni i Hercegovini od 10. oktobra 1910.|publisher=Zemaljska vlada za Bosnu i Hercegovinu|author=|place=Sarajevo|language=hr|date=10. oktober 1912|accessdate=5. marec 2026}}</ref> {| {{prettytable}} style="text-align:center;" |- bgcolor="#efefef" ! colspan=5 style="border-right:0px;" |Popis prebivalstva BiH leta 1910 |- bgcolor="#efefef" | '''Veroizpoved''' | '''Število''' | '''Delež''' |- | align=left|Srbski pravoslavci ||align=right|825.418 ||43,49 % |- | align=left|Muslimani<ref>Muslimansko narodnost danes označujemo kot narodnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]].</ref><ref>{{Cite news|url=|title=Bošnjak: zvanični kalendar za prostu godinu 1914|last=|first=|date=|work=|publication-place=Sarajevo|publication-date=1913|pages=45-46|access-date=|via=}}</ref>|| align="right" | 612.137 ||32,25 % |- | align=left|Rimokatoličani ||align=right| 434.061 ||22,87 % |- | align=left|Judje||align=right| 11.868||0,62 % |- | align=left|Ostali||align=right| 14.560||0,77 % |} Rastel je njegov vpliv na srbsko mladino tako v duhovno-verskem kot politično-narodnostnem pomenu; zaradi njegove kočljive vloge v tem dogajanju in tesnih stikih s tamkajšnjo srbsko anarhistično-marksistično organizacijo "Mlado Bosno" nekateri sicer natančni življenjepisci to poglavje gladko izpuščajo, saj v malo čudno luč postavlja kanoniziranega krščanskega svetnika.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> V to mešano sredino je bil namreč leta 1912 povabljen na praznovanje desete obletnice srbskega kulturnega društva »Prosveta«. Pozdravila ga je polna cerkev in cvet tamkajšnje srbske omike; čeprav menih se je med pridigo manj menil za spodbujanje duhovosti kot za podžiganje že tako vzburjenih nacionalnih čustev in podiranje krhkega ravnotežja v večnarodnostni Bosni in Hercegovini ne upoštevajoč, da tam živijo tudi številni Hrvati in Bošnjaki: {| |- ! „Dolazim iz Srbije“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=16}}</ref>: ! „Prihajam iz Srbije“ |- | <blockquote>“Dolazim iz Srbije, tog ostrva slobode, da vama, našoj braći u ropstvu, donesem pozdrave Beograda.”<br>“Svojom velikom ljubavlju i velikim srcem, Vi, Srbi Bosanci, anektirali ste Srbiju Bosni”. </blockquote> | <blockquote>''»Prihajam iz Srbije, s tega otoka svobode, da vam, našim bratom v suženjstvu'', prinesem pozdrave iz Beograda.«<br> »Z veliko ljubeznijo in velikim srcem ste vi, bosanski Srbi, priključili Srbijo Bosni.« </blockquote> |} Ošvrknil je "avstrijsko aneksijo BiH", ki pa jo obrnil na glavo kot "bosansko aneksijo Srbije"; poslušalci so to razumeli kot spodbujanje k želeni "srbski priključitvi BiH", do katere je prišlo pri koncu 1. svetovne vojne. Pridigi je sledilo navdušeno vzklikanje, zlasi med mladino in člani »[[Mlada Bosna|Mlade Bosne]]«, katerim je bil zelo blizu po miselnosti in ki bodo leta 1914, na predvečer Sarajevskega atentata nad Nikolajevimi ''»Pridigami pod goro«'' prisegali zvestobo in vztrajnost glede izvajanja svojih krvoločnih namenov. Zato ne čudi, da so ga avstrijske oblasti pridržale več dni zaradi preiskave v Zemunu ter mu naslednjega leta prepovedale obisk Zagreba za praznovanju stoletnice Njegoševega rojstva (*13.XI.1813). O tem „otoku svobode“ in "slogi" v sami srbski deželi pa je izražal Nikolajev dobrotnik prota Aleksa precej drugačno stališče, saj pravi: {| |- ! Političko partizanstvo<ref>{{cite web|url=https://www.antikvarne-knjige.com/knjige/detail-item_id-24056|title= Moji doživljaji - Prota Aleksa Ilić|publisher=Antikvarne knjige|author=Aleksa Ilić|place=Beograd|language=sr|date=1931|accessdate=5. marec 2026}}</ref> ! Politično strankarstvo |- | <blockquote>“Pocepanost, netrpeljivost i omraza, koje je porodilo političko partizanstvo, prešli su i na sveštenstvo. Naprednjaci i radikali nisu hteli u svoj dom da prime sveštenika liberala, i obratno. Na taj način stvoren je čitav haos i u narodu i u crkvi.“ <br>“Mi smo doista do tada bili duhovno roblje naših vladika, koji su s nama postupali ne kao s mlađom braćom svojom, već kao robovima svojim. Zato je i ubijen duh u sveštenstvu i zavladala apatija prema svemu.” </blockquote> | <blockquote>''„Razklanost, nestrpnost in črtenje'', ki jih je rodilo politično strankarsko, so se razširili tudi na duhovščino. Naprednjaki in radikalci niso želeli v svoj dom sprejemati svobodnjaškega duhovnika in obratno. Na ta način je bil ustvarjena cela zmešnjava tako v ljudstvu kot v cerkvi.“<br>„Do takrat ''smo bili resnično duhovni sužnji naših škofov'', ki nas niso obravnavali kot svoje mlajše brate, ampak kot svoje sužnje. Zato je bil duh v duhovščini ubit in je vladala ravnodušnost do vsega.“ </blockquote> |} Čudi, da je tako hitro pozabil, kako "prijazno" je bil še ne tako davno on sam sprejet na tem „otoku svobode“, ko se je vrnil iz Zahodne Evrope kot novopečeni dvokratni doktor: {| |- ! „Nikola se vraća u Beograd“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12.13}}</ref> ! „Nikola se vrne v Beligrad“ |- | <blockquote>Nikola se vraća u Beograd. U Beogradu nije dočekan sa oduševljenjem. Mala balkanska sredina dočekala ga je sa zavišću a crkveni ljudi su zazirali od njega zbog toga štose školovao u rimokatoličkoj Evropi. Ni jedna diploma nije mu priznata, navodno zbog toga što nije imao završenu punu gimnaziju. I on, sa završena dva fakulteta i položena dva doktorata na dva najznamenitija evropska univerziteta vraća se u srednju školu i polaže sedmi i osmi razred u Drugoj beogradskoj gimnaziji. </blockquote> | <blockquote> Nikola se vrne v Beograd. V Beogradu ga niso sprejeli z navdušenjem. ''Majhna balkanska skupnost ga je sprejela z zavistjo, cerkveni ljudje pa so se mu izogibali, ker se je izobraževal v rimskokatoliški Evropi''. Nobena diploma mu ni bila priznana, domnevno zato ne, ker ni dokončal srednje šole; in on se je, potem ko je končal dve fakulteti in opravil dva doktorata na dveh najbolj znanih evropskih univerzah, vrnil v srednjo šolo in obiskoval sedmi in osmi razred na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>Друга београдска гимназија. Другу београдску гимназију је похађао и: Никола Велимировић (1880–1956) ванредни ученик 1909. године када је полагао 7. и 8. разред гимназије и Велику матуру да би нострификовао дипломе за рад у Богословији/Druga beograjska gimnazija. Drugo beograjsko gimnazijo so obiskovali tudi: Nikola Velimirović (1880–1956), izredni dijak leta 1909, ko je opravil 7. in 8. razred gimnazije ter veliko maturo, da bi si potrdil diplome za delo v Bogoslovnem semenišču</ref><ref>Јелачић Србуљ, Виолета (2016). Филолошка гимназија: Запис Друге београдске у Филолошкој гимназији: 1870–2015. Београд: Филолошка гимназија. стр. 9. ISBN 978-86-919491-0-5./Jelačić Srbulj, Violeta (2016). Filološka gimnazija: Zapisnik Druge beograjske gimnazije v Filološki gimnaziji: 1870–2015. Beograd: Filološka gimnazija. str. 9. ISBN 978-86-919491-0-5.</ref> </blockquote> |} === Med prvo svetovno vojno === [[File:Osvojitev-Beograda 2-XII-1914.jpg|thumb|200px|<center>2. decembra 1914. so avstro-ogrska krdela brez boja začasno zasedla [[Beograd]]<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović 1915-in-England.jpg|thumb|left|<center>Velimirović kot odposlanec Srbske vlade po letu [[1915]] v [[Anglija|Angliji]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović-with-mother Lelić-1919.jpg|thumb|200px|<center>Nikolaj Velimirović s svojo materjo leta [[1919]]]]</center> [[Prva svetovna vojna]] je Srbijo doletela pripravljeno, saj je bila napovedana po dveh [[Balkanske vojne|Balkanskih vojnah]], ko se je Kraljevina Srbija z velikimi ozemeljskimi osvajanji — ki so se izvajala pod pretvezo osvobajanja — zelo razširila na jug v [[Makedonija|Makedonijo]] in na [[Kosovo]] ter tako podvojila obseg nekdanje Kneževine. V teh vojnah se ni uspešno spopadala v zavezništvu z Bolgarijo in Grčijo samo s [[Turško cesarstvo|Turškim cesarstvom]], ampak se je kmalu začela — nezadovoljna z delitvijo plena — prepirati in vojskovati tudi s svojima pravoslavnima zaveznicama, ki sta seveda tudi bili, kljub velikim žrtvam in izgubam, pripravljeni na nadaljevanje vojne, ki je kmalu nato sledila kot neposredna posledica [[terorizem|terorističnega]] [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]].<ref>{{cite web|url=https://www.srpskaistorija.com/sarajevski-atentat/|title=САРАЈЕВСКИ АТЕНТАТ/Sarajevski atentat|publisher=СРПСКА ИСТОРИЈА/Srpska istorija|author=Ђорђе Бојанић/Đorđe Bojanić|place=|language=sr|date=29. april 2018|accessdate=17. februar 2026}}</ref> Ob izbruhu Prve svetovne vojne jeromonah Nikolaj sicer ni bil vpoklican, vendar se je prostovoljno pridružil prvim bojnim vrstam. Pomagal je ranjencem in napisal tudi domojubno spodbudo "Nad grehom in smrtjo".<ref>{{cite web|url=https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf|title=Vladika Nikolaj: Iznad greha i smrti|publisher=Srpska pravoslavna Crkva Lion|author=Nikokolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Potek vojne je bil nepredvidljiv; Avstro-Ogrska že dolgo ni vodila večje vojne in po miselnosti ni bila naklonjena vojskovanju, saj je bolj zanesljivo uspevala v miru in se je širila z uspešnimi porokami po geslu: "[[Felix Austria|Tu felix Austria, nube!]]" Podobno ni bila preveč pripravljena na velik spopad niti [[Rusija]], ki se je po hudem porazu v [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1905) začela vmešavati v [[Balkan|balkanske]] zdrahe. Kljub počasnemu začetnemu in negotovemu napredovanju pa so že 2. decembra 1914 [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrska]] krdela zlahka in brez boja zavzela izpraznjeni Beograd, saj so se Srbi umaknili proti osrednjemu delu države. Poveljnik avstro-ogrske 5. armade, pehotni general [[Liborius von Frank]] (1848-1933), je cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] v tozadevnem telegramu obenem čestital 66-letnico stopanja na prestol. Temu pa je sledil skorajšnji preobrat, saj so Srbi v protinapadu že po dobrem tednu — 14. decembra 1914 — prisilili avstroogrsko vojsko k umiku.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Kmalu po teh uspehih pa je morala skupaj z vojsko zapustiti prestolnico in oditi začasno v Niš tudi srbska vlada. Meniha Velimirovića je torej [[Nikola Pašić|Pašić]] poslal aprila 1915 v ZDA<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, da bi sklepal tam nova zavezništva in utrjeval stara. Tam je opravljal politično propagando v korist Srbije ter je s tem namenom potoval in predaval po vseh večjih ameriških mestih. Čeprav je začetek vojne bil za Srbijo nepričakovano ugoden, saj se je vlada po umiku še istega leta že čez dober teden spet vrnila v Beograd in so srbska krdela celo vdirala na ozemlje Vojvodine, se je z vstopom Bolgarije položaj zelo spremenil in srbska vlada se je najprej preselila v Niš; nato pa se je skupaj z vojsko začela umikati prek Albanije. Zato se Velimirović leta 1916 ni vrnil domov, ampak se je odpravil v Veliko Britanijo s podobno nalogo; poleg tega mu je tamkajšnja [[Univerza v Cambridgeu]] podelila tudi častni doktorat iz bogoslovja.<ref>doktorat ''[[honoris causa]]''; na angleško govorečem področju ima ta častni naziv ime ''„Doctor of Divinity (DD, doktor božanstva)''; na katoliškem območju se ta naslov glasi že od 16. stoletja dalje ''doktor svetega bogoslovja'' (skrajšano DSB; {{lang-en| Doctor of Sacred Theology}}, okrajšano DST; {{lang-la|Sacrae Theologiae Doctor}}, okrajšano STD)</ref><ref name="bank">[https://books.google.com/books?id=SHl7CwAAQBAJ&dq=Nikolaj+Velimirovi%C4%87&pg=PA267 Bank, Jan and Gevers, Lieve. ''Churches and Religion in the Second World War''], Bloomsbury Publishing, 2016, {{ISBN|9781472504807}}, p. 267</ref> Imel je vrsto predavanj v [[Cerkev sv. Marjete, Westminster|Cerkvi sv. Marjete v Westminstru]] in pridig v [[Stolnica sv. Pavla, London|Stolnici sv. Pavla]]. S tem je postal prvi vzhodni pravoslavni kristjan, ki je tu pridigal.<ref>{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=XLVIII|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref> == Škof == === Dejavnost med vojnama === [[File:Николай_(Велимирович).jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot škof]]</center> [[File:Evêque yougoslave Nicolaï (Pacific) - btv1b531871787.jpg|thumb|180px|left|<center>Vladika Nikolaj — "Novi Zlatousti" — avgusta 1927]] [[File:Kambana,_podarok_od_Pupin.jpg|thumb|200px|<center>Vlečenje zvonov, dar [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid|Cerkev sv. Klementa v Ohridu]] ([[1924]])]]</center> [[File:Vladika Nikolaj Velimirović crop.jpg|thumb|200px|<center>Škof [[Nikolaj Velimirović]] v [[Ohrid]]u v spremstvu [[Kneginja Ljubica|Kneginje Ljubice]] leta [[1928]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović Jeruzalem-1930.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Škof]] [[Nikolaj Velimirović]] med skupino [[romar]]jev v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] ([[Jeruzalem]] [[1930]])]]</center> Leta 1919 je bil duhovnik in arhimandrit Nikolaj posvečen za [[Škofija Žiča|žičkega škofa]]<ref name=bank/>. V tej škofiji pa ni ostal dolgo, ampak je bil premeščen na novo službo v [[Škofija Ohrid|Ohridski škofiji]] (1920–1931) in nato v novoustanovljeni [[Škofija Ohrid-Bitolj|Ohridsko-bitoljski škofiji]] (1931–1936) v [[Makedonija|Makedoniji]]. Za angleški „[[The Times]]“ je napisal članek, v katerem je predstavil trpljenje srbske duhovščine v prvi svetovni vojni, kar je bilo deloma tudi posledica njihovega političnega delovanja v prid jugoslovanstva; zlasti surovo so se odzivale bolgarske pravoslavne zasedbene oblasti, ki niso prizanašale duhovnikom in so jih veliko pobile, med njimi tudi skopskega nadškofa [[Vićentije Krdžić|Vićentija Kržića]]. Avstrijske oblasti pa so tudi izselile dosti duhovnikov v taborišča, kjer so mnogi »podlegli mrazu in lakoti«, preživeli pa »so po vrnitvi domov postali žrtve jetike in revmatizma«.{{sfn|Velimirovic|1919}} Leta 1920 je tretjič odpotoval v Združene države Amerike z nalogo urediti Srbsko pravoslavno škofijo za področje Severne Amerike.<ref>''The Outlook'' Magazine carried a story about Bishop Nikolaj after visiting the United States in their 23 February 1921 issue (pp.&nbsp;285–86)</ref> Četrtič pa je v Ameriko odpotoval leta 1927.<ref>Living Age, Vol. 335-36, 1928-29</ref> Leta 1935 ga je nemški kancler [[Adolf Hitler]] odlikoval z državno medaljo za njegov prispevek k obnovi nemškega vojaškega pokopališča v [[Bitolj]]u leta 1926.{{sfn|Byford|2005|p=32}} Leta 1936 je končno prevzel svojo prvotno službo žičkega škofa in se smel vrniti v samostan Žiča, ki ga je takoj začel obnavljati. ==== Vpliv na konkordatno krizo ==== Profesor na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogosloviji]] [[Bogdan Lubardić]] je v razvoju Velimirovićeve misli zasledil tri obdobja: predohridsko (1902–1919), ohridsko (1920–1936) in poohridsko obdobje (1936–1956).<ref name="Markovich 2017 143"/> V to tretje obdobje spada tudi zavrelo obdobje [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ki je skoraj razneslo že tako težko obstoječo jugoslovansko centralistično urejeno zvezo različnih narodov, pri katerih pa je prevladovala bolj podobnost v jeziku kot pa v skupni zgodovini, miselnosti ali veri. Med konkordatno krizo je bil Velimirović vodilna osebnost v hujskanju proti sprejetju oziroma ratifikaciji sicer 1935. leta že podpisanega konkordata s strani jugoslovanske skupščine in eden od glavnih organizatorjev protestne tkim. "krvave litije" leta 1937; navidezno je tukaj šlo za pobožno procesijo z molitvami za ozdravljenje hudo bolnega patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]], v resnici pa je šlo za hujskaško politično protivladno demonstracijo, ki naj bi takratno vlado – ki je bila ena najbolj trdnih, vendar ni bila v bistvu sestavljena iz Srbov – če že ne odstranila, pa vsaj oslabila. Propad konkordata je bil pravzaprav poraz enakopravnosti kristjanov in skladnega sožitja različnih narodov, vendar se zdi današnjim velesrbskim nacionalistom tovrstno rušilno Nikolajevo delovanje kot "velika zmaga" nad "črno internacionalo".<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Predsednik takratne vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]] je bil prepričan, da do izgredov ne bi prišlo, če bi ne bil prav v najusodnejšem trenutku zbolel in umrl patriarh; saj po njegovem patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] »ne bi nikoli dovolil, da bi Cerkev zlorabljali za politične manevre dvomljive narave“; patriarh je namreč „vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar, kar bi škodovalo državnim interesom; najmanj pa je z njim bila ogrožena pravoslavna Cerkev.« Ni pa pomislil na bizantinsko dvolično in hinavsko politiko, ki se je udomačila tudi na Balkanu in v vrstah SPC. Večina takratnih pravoslavnih škofov je bila načelno proti vmešavanju Cerkve v dnevno politiko. Najbolj vnet in neskrit zagovornik političnega delovanja pa je bil žički vladika Nikolaj, ki je javno nastopal tako proti ratifikaciji [[konkordat]]a, uspešno hujskal narod v času glasovanja ne le v Beogradu, ampak na vseh področjih večinsko naseljenih s [[Srbi]], podpiral [[ekskomunikacija|izobčenje]] vseh srbsko-pravoslavnih poslancev, ki so glasovali v prid konkordatu in končno celo zahteval [[Milan Stojadinović|Stojadinovićev]] odstop. <ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Protesti nezadovoljstva so se razširili skoraj po vseh večjih mestih s srbsko večino, vendar ta vnema za nekdanje privilegije ni uživala podpore celotne SPC, pa tudi katoliški vrh se je nanjo odzval zelo medlo in zadržano. Oboji so namreč trezno predpostavljali, da glavni pobudnik morebiti temu in drugim uspešno sklenjenim konkordatom pripisuje prevelik pomen. [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je namreč po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno skoraj nerešljivo ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči za Cerkev dokaj ugoden sporazum celo s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]]. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta postali deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"'', čeprav se je z Romunijo dokaj mirno posrečilo doseči sporazum takorekoč skrito od oči javnosti.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. V Jugoslaviji pa je pravi vihar – po mirno podpisanem konkordatu – sledil šele ob njegovi morebitni potrditvi v skupščini. Katoliška Cerkev pa je ravno v Beogradu in diaspori naletela na velike ovire pri svojem delovanju ravno zaradi nerešenih vprašanj in hudih finančnih težav, ki bi jih obljubljena državna podpora osrednjim izobraževalnim ustanovam — za kar je jamčil že srbski konkordat iz 1914, pa tudi novopodpisani jugoslovanski iz 1935 — z malo dobre volje mimogrede lahko rešila. Prav zaradi tovrstnih dolgov, pa tudi hipoteke nad samo nadškofovo beograjsko palačo — je bil prisiljen odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]. Ni držal torej glavni očitek, češ da je RKC tako bogata, da ne potrebuje nobene državne podpore. Čeprav je na splošno šlo le za izenačenje v pravicah Katoliške Cerkve s SPC, pa je Velimirović srbskim poslancem pisal, da konkordat "daje ogromne pravice in privilegije (tuji) mednarodni organizaciji na račun (domače) narodne cerkve svetega Sava".{{sfn|Perica|2002|p=18}} Ni mu bilo zadosti, da je konkordat v skupščini bil sicer izglasovan, vendar ne uresničen. Še naprej je dajal duška sovražnemu govoru zoper Zahod in RKC ter se je — metaje vse resnične in domnevne sovražnike srbskega pravoslavja v isti koš — v pridigi z dne 26. septembra 1937 razvnemal: :"Dol z vsemi protinarodnimi elementi: paraziti in krvosesi, kapitalisti, brezbožniki in komunisti! Srbska narodna zavest se prebuja, ker se upira napadom vseh internacionalistov in tistih, ki gradijo mostove ''za papeža v Rimu in njegovo Cerkev – najstarejšo internacionalo, najstarejši fašizem, najstarejšo diktaturo v Evropi!"''{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref> Vzburjene strasti pa so se vendarle počasi umirjale tudi z bolj umirjenim pristopom [[Varnava Rosić|Varnavovega]] naslednika [[Danilo Dožić|patrijarha Danila]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime; SPC je vodil od 1938 do 1950</ref>, ki je ukazal Nikolaju, naj se umakne v Žički samostan, opusti politiko in se omeji na cerkveno dejavnost. Nedvomno so konkordatno krizo pozorno spremljale in podžigale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na vladika Nikolaja; ali in koliko pa so bile vpletene, pa vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Očitno ostaja usodno dejstvo, da je jugoslovanska vlada z Vatikanom sicer podpisala in tudi izglasovala ter ratificirala konkordat, ki pa se ga prav zaradi konkordatne krize nihče ni upal udejanjiti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref> To pa je bila za Velimirovića vsekakor [[Pirova zmaga]]. Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) in veliki poznavalec [[Balkan|balkanske]] zgodovine pravi o teh zdrahah brez dlake na jeziku: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne Cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." <ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''. Zato nepristranski [[zgodovinar]]ji soglašajo, da je bil tragi-komični spopad okoli konkordata predhodnica poznejših usodnih dogodkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/385170/Krvavi-svetosavski-barjaci-na-ulicama-Beograda|title=Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda|publisher=Politika|date=18. julij 2017|accessdate=28. februar 2018}}</ref> === Med Drugo svetovno vojno === ==== Pripor in zapor ==== [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|200px|thumb|<center>Srbski patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] in škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]] med [[četniki]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]<ref>Na fotografiji iz 1945 v Sloveniji je srbski pravoslavni patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], desno od njega škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]], četniški [[vojvoda]] [[Momčilo Đujić]] in nacistični sodelavec [[Dimitrij Ljotić]]. Levo od njega je poveljnik bosanskega četniškega korpusa „Gavrilo Princip“ in general "Srbskih prostovoljcev" [[Miodrag Damjanović]]</ref>.]]</center> Med vojno je večino časa preživel v priporu in zaporu. Hitler si je zapomnil njegovo dejavno in podporno vlogo v [[državni udar|državnem udaru]] dne 27. marca 1941.<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan 1956. godine umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović (Nikola), teolog, književnik i besednik, vladika ohridski i žički, jedna od najumnijih glava Srpske crkve uopšte.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nemška obveščevalna služba je Velimirovića označila kot izrazitega anglofila, čeprav je bil blizu Ljotiću, ki je vodil [[Jugoslovansko nacionalno gibanje Zbor|Jugoslovansko nacionalistično gibanje "Zbor"]].{{sfn|Odić|Komarica|1977|p=188}} Ko so leta 1941 med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] nemške in sosednje sile zasedle Kraljevino Jugoslavijo, so nacisti priprli škofa Nikolaja v samostanu Žiča, da ne bi sodeloval v odporu; potem je bil priprt v [[Samostan Ljubostinja|Samostanu Ljubostinji]]. V začetku decembra 1942 pa so Nikolaja skupaj z nečakom Jovanom in hieromonahom Vasilijem iz Ljubostinje odpeljali v v samostan [[Vojlovica]] blizu [[Pančevo|Pančeva]]; kmalu se jim je pridružil še patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> 15. septembra 1944 pa so Nemci oba poslali v koncentracijsko taborišče [[Dachau]], kjer je bilo takrat zaprtih mnogo katoliških, protestantovskih in pravoslavnih duhovnikov. Onadva sta bila zaprta kot častna zapornika (Ehrenhäftlinge) v tako imenovanem Častnem bunkerju (Ehrenbunker), ločenem od območja delovnega taborišča, skupaj z visokimi častniki in drugimi pomembnimi zaporniki, katerih odvzem svobode je neposredno odredil Hitler. Na ta način jima ni bilo treba stradati kot drugim zapornikom, saj sta imela prost dostop do častniške kantine.<ref>Leisner, Karl. ''Priesterweihe und Primiz im KZ Dachau'', pg. 183, LIT Verlag Berlin-Hamburg-Münster, 2004; {{ISBN|3825872777|9783825872779}}</ref> ==== V Sloveniji ==== [[File:Vladika Nikolaj kod dobrovoljaca u Ilirskoj Bistrici.png|200px|thumb|<center>Velimirovič pri "srbskih prostovoljcih" — [[četniki|četnikih]] — v [[Slovenija|slovenski]] [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] ([[1945]])]]</center> Avgusta 1943 je nemški general [[Hermann Neubacher]] postal posebni odposlanec nemškega zunanjega ministrstva za jugovzhodno Evropo. Decembra 1944 so Nemci v okviru Neubacherjeve poravnave z [[Milan Nedić|Milanom Nedićem]] in [[Dimitrij Ljotić|Dimitrijem Ljotićem]] izpustili Velimirovića in Dožića, ki sta bila premeščena iz Dachaua v Slovenijo, saj so nacisti poskušali izkoristiti njun ugled med Srbi, da bi pridobili podporo zoper prodirajoče [[zavezniki v drugi svetovni vojni|zaveznike]] in zoper širjenje [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunizma]].{{sfn|Byford|2005|p=35}} V nasprotju z govoricami o mučenju in zapostavljanju med bivanjem v taborišču je patriarh Dožić sam pričal, da so z njim in Velimirovićem ravnali glede na posebne razmere v redu.<ref>Glasnik Pravoslavne Crkve, July 1946, pp 66-67. Also in Dožić G., Memoari patrijarha srpskog Gavrila (Beograd: Sfairos 1990), entries for December 1944.</ref> Med bivanjem v slovenski [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] je Velimirović blagoslovil prostovoljce Dimitrija Ljotića in drugih nacističnih sodelavcev in antikomunistov; vse te svoje resnične ali namišljene politične nasprotnike je nova jugoslovanska oblast pozneje razglasila in obsodila kot vojne zločince. Ne glede na njihovo osebno vlogo med vojno jih je večino zadela usoda surovih [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Zunajsodnih povojnih pobojev na Slovenskem]]. Nikolaj si je v slutnji bližajočega se pogroma zadal poleg moralne in duhovne podpore tem protikomunističnim gibanjem izpolnitev od Nemcev naročene naloge, da bi vsa ta različna gibanja — vključno s [[Slovensko domobranstvo|Slovenskimi domobranci]] — med seboj povezal; obenem pa si je prizadeval najti stik z bližajočimi se [[Zavezniki v drugi svetovni vojni|Zavezniki]]{{sfn|Byford|2005|pp=35-36}} Nekateri viri sicer omenjajo, da se je Nikolaj proti koncu vojne skupaj s patriarhom Gavrilom Dožićem znašel v koncentracijskem taborišču Dachau v Nemčiji in dodajajo, da sta bila edina tam zaprta tako visoka cerkvena dostojanstvenika v Evropi. Bivanja v Sloveniji pa sploh ne omenjajo saj dodajajo, da sta v taborišču ostala vse do konca vojne in da so ju osvobodili Zavezniki in sicer 36. ameriška divizija 8. maja 1945.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=25}}</ref> Vsi viri pa se strinjajo v poročanju, da se je patriarh vrnil v državo in prevzel dolžnosti poglavarja srbske cerkve, Nikolaj pa se z novo oblastjo ni strinjal in se ni hotel vrniti v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so prevzeli oblast [[komunisti]], ki so ga imeli na piki kot nasprotnika nove ureditve. Nekaj časa se je nato potikal po Evropi in Angliji, dokler ni prispel v ZDA, kjer je tudi umrl.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> == Begunstvo, smrt in spomin == === Begunstvo in zadnja leta življenja === Po vojni se ni nikoli več vrnil v [[komunizem|komunistično]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]; po nekaj časa preživetem v Evropi se je leta 1946 končno izselil kot begunec v [[Združene države Amerike]]. Tam je kljub zdravstvenim težavam s [[srce]]m nadaljeval svoje dušnopastirsko delo. Že za življenja so ga živopisci uvrstili med ikone in freske „Vsi ameriški svetniki“.(''All American Saints'').<ref>{{cite web|url=http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|title=Conciliar Press - All American Saints - 8 x 10 Icon|access-date=30 June 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716110848/http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|archive-date=16 July 2011 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.flickr.com/photos/a_whistling_train/3480689583/in/set-72057594132248985|title=All Saints of North America &#124; Flickr - Photo Sharing! |publisher=Flickr|date=27 April 2009|access-date=17 July 2016}}</ref> Poučeval je na več vzhodnopravoslavnih semeniščih, kot so semenišče sv. Save (Libertyville, Illinois), pravoslavno teološko semenišče in samostan sv. Tihona (South Canaan, Pensilvanija) in pravoslavno teološko semenišče sv. Vladimirja (v Crestwoodu, New York). Njegove spise in knjige je jugoslovanska komunistična vlada leta 1947 prepovedala in ga razglasila za sovražnika št. 1.<ref>{{Cite book|last=Randelić|first=Zdenko|title=Hrvatska u Jugoslaviji 1945. – 1991: od zajedništva do razlaza.|publisher=Školska knjiga|year=2006|isbn=953-0-60816-0|id={{isbnt| 978-953-0-60816-0}}|location=Zagreb|pages=156–157}}</ref> === Smrt in pogreb === {{multiple image | align = right | image1 = Gravesite of Saint Nikolaj Velimirović in 1993.jpg | width1 = 170 | alt1 = | caption1 = <center>Velimirovičev prvotni grob v Libertyvillu 1993</center> | image2 = Trešnjevica, Crkva Svetog Nikolaja Žičkog 02.jpg | width2 = 161 | alt2 = | caption2 = <center>Sveti Nikolaj Žički — Trešnjevka</center> | image3 = Saint Sava Monastery Cemetery Libertyville Nikolaj Velimirović-2368.jpg | width3 = 161 | alt3 = | caption3 = <center>Njegov grob v Ameriki na istem mestu 2020</center> | footer = <center>Najprej je bil vladika Nikolaj pokopan na ameriškem pokopališču v Libertyvillu. Nato so njegove ostanke po njegovi želji prenesli v rodni Lelić in jih 1991 pokopali v Čelijskem samostanu.</center> }} Velimirović je umrl 18. marca 1956 v ruskem pravoslavnem teološkem semenišču sv. Tihona v občini South Canaan v okrožju Wayne v Pensilvaniji. Po uradni verziji so ga našli mrtvega zjutraj z molitvenikom v roki in naslonjenega na vznožje njegove postelje, ko se je priravljal za bogoslužje, ki bi ga moral voditi tega jutra — in naj bi umrl naravne smrti. Po drugi verziji pa je umrl nasilne smrti in sicer naj bi bil zastrupljen že nekaj ur preden so ga zjutraj našli; vladika so domači našli ležečega na tleh ob postelji s peno na ustih. Zvečer ga je baje obiskal neki menih, s katerim sta se nato dolgo pogovarjala, in mu je celo prinesel kavo, ki pa je Nikolaj iz zdravstvenih razlogov že dalj časa ni pil. Ta menih je nato neznano kam izginil obenem z vladikovim kovčkom. Zgodaj zjutraj se je za njegovo zdravje zanimal vladika Dionizij; to je bilo dokaj nenavadno, saj tega dotlej ni delal. Nato je prišel on sam s skupino Srbov, ki so temeljito premetali njegovo sobo ter odnesli veliko stvari. Ti viri navajajo še druge nenavadne okoliščine in sumijo za umor celo Dionizija. Teh govoric pa uradno niso nikdar potrdili.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/232914/sumnjiva-smrt-vladike-nikolaja-velimirovica|title= Sumnjiva smrt Vladike Nikolaja: Ujutru nađen u vešu pored kreveta, dok mu je iz usta izlazila pena, a noć pre toga...|publisher=stil.kurir.rs|author=Vanja Milenković|place=Beograd|language=sr|date=18. marec 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Drugo podobno izročilo pa pravi: :»Vemo, da je pred tragedijo škofa obiskal moški, oblečen v mantijo (talar). Pogovarjala sta se dolgo, pozno v noč. Zjutraj nihče ni videl skrivnostnega obiskovalca, niti kovčka, ki je pripadal škofu Nikolaju.« Poleg tega so krožile govorice, da je škof v svojem življenju preživel šest poskusov umora, in da je bil po mnenju njegovih smrtnih sovražnikov sedmi uspešen. Srbski pravoslavni duhovnik [[Velibor Džomić]] pa zanika možnost zastrupitve, češ da je vladika zagotovo umrl naravne smrti, saj je bil težek srčni bolnik.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/razonoda/zanimljivosti/224878/uoci-tragedije-vladiku-je-posetio-covek-obucen-u-mantiju-da-li-je-nikolaj-velimirovic-zaista-otrovan/vest.html|title="UOČI TRAGEDIJE VLADIKU JE POSETIO ČOVEK, OBUČEN U MANTIJU..." Da li je Nikolaj Velimirović zaista OTROVAN?|publisher=alo.rs|author=Aleksandar Vulić|place=Beograd|language=sr|date=3. maj 2025|accessdate=22. februar 2026}}</ref> Dodati pa moramo, da obdukcije niso dovolili niti sorodniki niti cerkveno osebje in tako je skrivnost odnesel s sabo v grob. Ne smemo pa spregledati dejstva, da je bil vladika Nikolaj vseskozi neprikrit antikomunist. Njegovo truplo so pokopali v bližini groba pesnika [[Jovan Dučić|Jovana Dučića]] v samostanu sv. Sava v Libertyvillu v Illinoisu. Iz ruskega samostana sv. Tihona so ga najprej prenesli v srbski samostan sv. Sava in ga 27. marca pokopali blizu cerkvenega oltarja na južni strani; pogrebu je navzočilo veliko število vernikov iz vse Amerike, največ pravoslavnih Srbov. Tudi v domovini so se ga na več krajih spomnili z zvonenjem in zadušnicami, kljub temu, da so ga Titovi komunisti imeli v želodcu in da je vse moralo potekati čimbolj neopazno.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> === Svetništvo === [[File:Nikolaj i Jovan Velimirovic.png|200px|thumb|<center>[[Jovan Velimirović]] (1912-1989) s svojim stricem [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]] pred letom 1941.]]</center> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je vedno bolj začelo širiti češčenje škofa Nikolaja, ki je pod komunizmom veljal za sovrađnika št. 1. To se je okrepilo zlasti potem, ko je njegov nečak [[Jovan Velimirović]] (1912-1989) prišel na čelo Šabaško-valjevske škofije. Leta 1987 je skupaj z metropolitom Amfilohijem Radovićem škofa Nikolaja preprosto razglasil za svetnika. Na zasedanje Svetega škofovskega zbora SPC, ki ga je vodil novoizvoljeni patriarh Pavel, so poslali tozadevno prošnjo, ki pa jo je on gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja – med drugim je kadil [[cigarete]].<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Po padcu komunizma pa ni bilo več ovir in so njegove posmrtne ostanke prenesli iz Amerike ter jih 12. maja 1991 ponovno pokopali v njegovem domačem kraju Leliću pri Valjevem, poleg staršev in nečaka, škofa Jovana Velimirovića, ki je bil tesno vpleten v usodne dogodke, ko je bil izveden Državni udar 27. marca 1941 v [[Beograd]]u, kar so naslednji dogodki označili kot smrtno obsodbo za obstoj Stare Jugoslavije. Njegovi nasprotniki nasprotujejo njegovemu svetništvu, češ da antisemitizem, občudovanje in hvaljenje [[nacizem|nacizma]] ne more biti v skladu z [[evangelij|evangeljskim]] naročilom enakopravnosti, svobodljubnosti in miroljubnosti; nasprotuje pa tudi splošnim [[človekove pravice|človekovim pravicam]]. Temu nasprotovanju lahko pripišemo tudi ta neljub dogodek, ko je med prenosom Nikolajevih posmrtnih ostankov leta 1991 [[Danica Drašković]] — žena znanega srbskega politika [[Vuk Drašković|Vuka]] — po burnem prepiru razbila steklenico ob sogovornikovo glavo.<ref>Tamara Skrozza (15. april 2009). "Visoke štikle i kratak fitilj" [High heels and a short wick]. Vreme (v srbščini). Pridobljeno 22. septembra 2023.</ref> 19. maja 2003 ({{OldStyleDate|19. maj|2003|6. maj}}) je Sveti škofovski zbor [[SPC]] razglasil ohridskega in žičkega škofa Nikolaja Velimirovića za [[svetnik]]a in določil, da se ga uvrsti v koledar [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]] svetnikov. Bogoslužje v njegovo čast je potekalo v beograjski cerkvi sv. Sava 24. maja istega leta. Ta razglasitev je le še bolj podelila že tako razklano srbsko javnost. Za tiste, ki se strinjajo z njegovo kanonizacijo, je to le potrditev njegove svetosti in vrednosti ter želje samih vernikov, zlasti bogomoljcev. Za nasprotnike pa je to še en "politični" škandal in podpora nekaterim velesrbskim nacionalističnim gibanjem, ki s pravim krščanstvom nimajo veliko skupnega.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Njegov god je na njegov smrtni dan po gregorijanskem koledarju 18. marca ({{OldStyleDate|18. marec|2003|5. marecj}}).<ref name="ROCOR" /><ref name="crkveni" /><ref name="OCA" /> Nekateri pa slavijo njegov praznik tudi na dan njegove kanonizacije, tj. po gregorijanskem koledarju 19. maja.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> === Zanimivosti === ==== Srečanje s Teslom ==== Nikolaj Velimirović in Nikola Tesla sta se spoznala leta 1916 v New Yorku prek Teslovega prijatelja, profesorja [[Paja Radosavljević|Paja Radosavljevića]]. Takrat je bil Nikolaj v političnem poslanstvu v vlogi združitelja Srbov v Ameriki, da bi podprli Kraljevino Srbijo, ki je bila v vojni z [[Avstro-Ogrsko cesarstvo|Avstroogrskim cesarstvom]]. V tej smeri je hotel vplivati tudi na [[Mihajlo Pupin|Pupina]] in Tesla a brezuspešno. Zaradi napetih odnosov med Teslom in Pupinom ter Radosavljevićevega sovražnega odnosa do Pupina je izostala skupna izjava. Velimirović je pozneje pisal Radosavljeviću, da obžaluje, da je sploh poskušal Tesla vmešati v dnevno politiko in da bi bilo greh, če bi takega vedeža odvrnili od njegovega raziskovalnega dela. Ohranila se je zgodba o pogovoru med Teslom in Velimirovićem o podobnosti elektrike in Božje moči, ki sta obe nevidni človeškemu očesu.<ref>{{Cite book|last=Петровић|first=Срећко|authorlink=|title=Православље, бр.1304 од 15. јула, Реч-две са… Презвитер др Оливер Суботић аутор књиге "Тесла: Духовни лик"|year=2021|url=|publisher=СПЦ|pages=35|location=Београд|isbn=}}</ref> Med svojimi ameriškimi obiski se je tako Nikolaj spoprijateljil s tem izumiteljem, rojakom in soimenjakom [[Nikola Tesla|Nikolom Teslom]], o čigar vernosti bi se pa dalo razpravljati; priznal je, da vsak večer moli, vendar čisto na svoj način. Nekoč ga je Tesla povabil v svoj laboratorij, v katerem je brnelo kakih tisoč koles. Na vprašanje, kakšna sila jih poganja, je dobil odgovor, da je to električni tok. Sledilo je novo vprašanje:<br> „Ali bo tvoja znanost odkrila način, kako to električno silo videti s prostim očesom?“ Na nikalen odgovor je sklenil jeromonah:<br> „Zakaj torej ljudje hočejo Boga videti, da bi vanj verovali? Moč obstaja tudi tedaj, kadar je ni mogoče videti.“<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Zanimljiva anegdota izneđu Nikole Tesle i vladike Nikolaja Velimirović. Samo on je mogao da ubedi Nikolu Teslu da Bog postoji: Razgovor dva imenjaka i dan danas se prepričava|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=12. september 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ==== Mleko za pijanca ==== Ruskega duhovnika, ki se je opijanjal, ni odstranil, saj je tudi sam cenil »župsko crno« (črnino); v njej je iskal tolažbo in celo navdih pred svojimi pridigami, ki so jih ljudje poslušali z odprtimi usti. Kmete, ki so prišli tožit nekega pijanega popa, pa je kmalu odpravil z "resnim" spraševanjem: Kaj najraje pije, kdo mu to daje in ali so mu poskušali ponuditi mleka. ==== Marijina prikazovanja ==== Pokvarjenega in neumnega meniha Jova iz samostana pri Ovčarju, ki je tvezil, da se mu je v sanjah prikazala Bogorodica in mu naročila, naj škofa prosi za boljši samostan, je hitro prestregel: »Čudna stvar, oče Jova; tudi meni se je prikazala Devica in mi strogo naročila, da ne smem verjeti očetu Jovu, ko pride prosit kaj v njenem imenu.« ==== Kateri Jožef? ==== Na zborovanjih vernikov je stal sredi množice, in potrpežljivo poslušal sanjska pripovedovanja bradatih kmetov in pobožnih kmetic. To je duhovnika in kateheta Sava Bankovića tako zgrozilo, da je živčno prosil Nikolajevega sošolca, metropolita Josifa iz Užic, naj posreduje, da se mu ti bogomoljci ne bodo lagali, na kar ga je Josif pomiril: "Nikar se ne boj, oče Savo! Ne lažejo se oni Nikolaju, ampak se on laže njim!" Isti metropolit Josif je takoj po osvoboditvi moral nadomeščati odsotnega patriarha Gavrila in medtem izdal poslanico, ki se novi oblasti ni ravno dopadla. Zato je Titova »omladina« pridrvela pred patriarhijo in vpila: "Dole Josif!" ("Proč z Jožefom!") Starec pa se ni pustil zmesti, ampak je z balkona prosil mlade za besedo: „Nikar tako, otroci! Ne napadajte tega svetega imena. Navsezadnje, ime katerega Jožefa vpijete? [[Josif Stalin|Josifa Visarionoviča Stalina]], [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] ali mene?“ Spogledovali so se med seboj in v tišini drug za drugim odhajali. ==== Zmanjkalo je toka ==== Med enim od Nikolajevih predavanj v Ameriki po Drugi svetovni vojni je nenadoma ugasnila luč in občinstvo je začelo protestirati. Ko se je dvorana po desetih minutah spet razsvetlila, je nadaljeval »Zviti Valjevec«: „Bratje in sestre, Američani! Težko vam je bilo deset minut ostati v temi; lahko si predstavljate, kako je z mojim ljudstvom, ki že deset let tarna v bedi in v temi! Zdaj razumete, zakaj vas prosim, da nam priskočite na pomoč.“ Nekateri sumijo, da je škof namerno povzročil ugasnitev luči – da bi se hkrati norčeval iz sodobne tehnologije in ameriške politike, pa tudi spodbudil dobrosrčnost, ki se je pokazala v pošiljanju povojnih paketov v domovino. ==== Kdo bo zmagal? ==== Med vojno je bil priprt skupaj s patriarhom in škofi v vojvodinskem samostanu Vojlovici. Nemci so jim postavili vprašanje – vedoč da so znani po tem, da se ne ukvarjajo le z verskimi, ampak tudi s političnimi vprašanji – naj povedo, kdo bo v tej vojni zmagal. Vsi so sklonili glave, češ da ne razumejo nemško. Nikolaj pa: »V tej vojni bo zmagala sila, ki bo prijateljska do srbskega ljudstva. Naše ljudstvo je maloštevilno, a veliko po svoji zgodovini in po svoji moralni moči. Poskusite, gospodje, biti dobri do tega ljudstva, da vam bo naklonjeno, pa boste zmagali.«<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Avto je vžgal ==== Okoli samostana [[Ljubostinja|Ljubostinje]] prehaja s kolena na koleno o škofu Nikolaju iz časov Druge svetovne vojne naslednje izročilo: "Nekoč so Nemci ob zori prišli, da bi škofa odpeljali na zaslišanje v [[Kruševac]]. Džip pa, s katerim so se pripeljli, ni hotel vžgati. Trudili so se in jezili, vendar so po nekaj neuspelih poskusih prenehali. Ko je videl, da so nemočni, je škof prebral molitev in džip blagoslovil. Nato je dal znak, da lahko znova poskušajo – in džip je vžgal." <ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> ==== "Ne bova se več videla" ==== Škof [[Atanasij Jevtić]] je na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] 2020 o škofu Nikolaju povedal tale dogodek, ki ga on smatra za čudež: Njegov nečak Tiosav je odpadel od vere in se pridružil komunistom, in ko so Nikolaja odpeljali v Dachau, mu je rekel: "Ne bova se več videla." Nečak se je pozneje predomislil, se zavedel svojih korenin in se spreobrnil; kot sorodnik je lahko zahteval, da se naj Nikolajevo telo vrne v domovino. Tiosav se je na vse kriplje trudil, da bi mu pripravil v Leliću kar se da slovesen sprejem. Tudi patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] je prišel na sprejem. Tiosav pa, ki je delal vso noč, je šel spat ob petih zjutraj, da bi se malo spočil. In se ni več zbudil, zato ni videl Nikolaja – njegovih relikvij. Tako so se uresničile Nikolajeve besede: »Ne bova se več videla.«<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović – „oči koje su Boga gledale“|publisher=politicki.rs|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Beseda izgovorena 03. maja 2020. u Manastiru Tvrdoš. Izvor: Žički blagovesnik, oktobar-decembar, 2020</ref> == Ocena == === Literarna kritika === [[File:Manastir_Lelić,_Valjevo,_001.jpg|thumb|200px|<center>[[Samostan]] [[Lelić]] je ustanovil [[Nikolaj Velimirović]]<ref>{{Cite web |date=2019-05-03 |title=Lelić, zadužbina svetog Nikolaja Žičkog |url=https://p-portal.net/lelic-zaduzbina-svetog-nikolaja-zickog |access-date=2024-07-31 |website=P-portal |language=hr}}</ref>]]</center> Škof [[Amfilohij Radović]] — ki se je šolal na katoliških rimskih vseučiliščih in mu ni mogoče očitati protikatoliške usmerjenosti podobne Nikolajevi — priznava uspeh Velimiroviću in ga pripisuje njegovi visoki izobrazbi, sposobnosti dobrega pisanja in poznavanja evropske kulture.<ref>Radović, A. "Bogočovječanski etos Valdike Nikolaja" in Jevtić, A., ''Sveti Vladika Nikolaj Ohridski i Žicki'' (Kraljevo, Žiča 2003)</ref> Literarni kritik [[Milan Bogdanović]] pa trdi, da vse, kar je Velimirović napisal po svojih ohridskih letih, ni bilo nič drugega kot objava vzhodnopravoslavnega kanona in dogme. Bogdanović ga ima za [[konservatizem|konservativca]], ki je enostransko poveličeval pravoslavno Cerkev in njene obrede kot tudi ustanovo.<ref>Bogdanovic, M, ''Knjizevene Kritike I'' (Beograd 1931), p. 78.</ref> Drugi pravijo, da je v pravoslavno misel vnesel bore malo novosti.<ref>Djordjevic, M, "Povratak propovednika", Republika No. 143-144, July 1996.</ref> To opravičujejo z njegovo dogmatično in pravniško usmerjenostjo v duhu svetega [[Janez Damaščan|Janeza Damaščanskega]], ki pravi: "Zato ne učim o tem ničesar, kar je moje. Na kratko izražam misli in besede, ki so jih prenesli bogaboječi in modri možje."<ref>{{cite web|url=http://www.saintnicodemos.org/articles/loveintruth.php |title=Saint Nicodemos Publications |website=Saintnicodemos.org |access-date=30 March 2016}}</ref> Malo tega prvotnega splošnokrščanskega duha pa vsebuje knjiga, ki jo je napisal v ječi pod naslovom "Skozi zaporniško okno"<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>. V njej se zdi, da je on sam pod vplivom iste [[ateizem|brezbožno]]-[[liberalizem|svobodomiselne]] in [[nacionalizem|nacionalistične]] miselnosti, ki jo enostransko očita "Zahodu", protestantizmu in Katoliški Cerkvi na čelu s [[papež Pij IX.|papežem Pijem IX.]]<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28.60.71}}</ref>, da bi bolj povzdignil vrednost pravoslavja. Tu ni nobenega prizanašanja ne vladarjem, ne filozofom in ne papežem; na neki način je ta izrazito sovražni govor manipulacija z občinstvom, ki že itak poseduje predsodke proti Zahodu, katoliški Cerkvi in papežu. Vladika ima v želodcu poimensko zlasti Napoleona, Nietzscheja in Pija IX., o katerih pravi dobesedno, da so vsi trije antikristi: {| |- ! Car antihrist, Papa natihrist, Evropski filosofi antihristi<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28}}</ref> ! Cesar antikrist, Papež antikrist, Evropski filozofi antikristi |- | <blockquote> Car antihrist predstavlja početak devetnaestog veka. Papa antihrist predstavlja sredinu devetnaestog veka. Evropski filosofi antihristi (iz ludnice) predstavljaju kraj devetnaestoga veka. Bonaparta, Pijus, Niče. Tri kobna imena, trojice najtežih bolesnika, nasleđene bolesti. </blockquote> | <blockquote> Cesar [[antikrist]] predstavlja začetek devetnajstega stoletja. Papež antikrist predstavlja sredino devetnajstega stoletja. Evropski antikristi – filozofi iz norišnice – predstavljajo konec devetnajstega stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Bonaparte]], [[papež Pij IX.|Pij]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]]. Tri usodna imena, trije najhujši bolniki s podedovanimi boleznimi. </blockquote> |} Leta 1960 je patriarh Srbske pravoslavne cerkve [[German Đorić|German]] (1899–1991) podprl odločitev [[sveti sinod|sinoda]] [[SPC]] o ponatisu Velimirovićevega ''„Ohridskega prologa“'' iz leta 1928. Ne čudi, da sta dve tiskarni naročilo zavrnili, saj je bilo takrat zelo ovirano izdajanje kakršnekoli verske vsebine: Ta knjiga pa je bila lahko objavljena šele po pregledu celotnega besedila, odstranitvi spornih odlomkov ter tudi Velimirovićevega imena, naslov pa je bil spremenjen v ''Žitije svetih („Življenja svetnikov“)''.<ref>{{navedi knjigo|author= Klaus Buchenau |title= Orthodoxie und Katholizismus in Jugoslawien 1945–1991. Ein serbisch-kroatischer Vergleich. Band 40 von Balkanologische Veröffentlichungen Osteuropa-Institut der Freien Universität Berlin|publisher= Otto Harrassowitz Verlag|ISBN=978-3-447-04847-7|place=Berlin|year=2004|page=261}}</ref>. === Antisemitizem === [[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|200px|<center>[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Velimiroviča]] in [[Justin Popović|Justina Popoviča]] v [[samostan]]u [[Vavedenje]] na [[Beograd|beograjskem]] [[Senjak]]u]]</center> Pri svetem Nikolaju bode najbolj v oči nekrščanski, krivični in žaljivi [[antisemitizem]], ki preveva zlasti celotno delo "Skozi jetniško okno". Tam se vrstijo očitki Judom, da so obsodili in ubili Kristusa "obsedeni od smrdljivega Satanovega duha", in da so se "izkazali za hujše nasprotnike Boga kot pogan Pilat", kajti "tako jih uči njihov oče [[demon|hudič]]", ki "jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]]."{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> [[Zgodovinar]]ji se strinjajo v ugotovitvi, da ne samo ta, ampak celo več Velimirovićevih zapisov in javnih govorov vsebuje izrazito [[sovražni govor]], usmerjen proti Judom.<ref>{{cite news|title=Antisemitism and Jewish Identity in Serbia|publisher=Hebrew University of Jerusalem|year=1997|author=Sekelj, L.|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism}}, acta no. 12</ref><ref>{{cite journal|year=2004|title=From ''traitor'' to ''saint'' in public memory: the case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović´|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism|publisher=The Hebrew University of Jerusalem|author=Byford, J.}}, acta no. 22</ref><ref>{{cite news|url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=341695|title=Sporno slovo u crkvenom kalendaru|date=29 May 2003|newspaper=[[Vreme]] No. 647|author=Kostic, S.}}</ref> #Omeniti velja, da prvi pisni zapis o Velimirovićevem antisemitizmu sega več kot desetletje pred začetkom druge svetovne vojne, v »Zgodbo o volku in jagnjetu«, ki jo je pridigal leta 1927 v ZDA. V povzetku socialni psiholog [[Jovan Byford]] (*1973) opaža, da je v tej zgodbi Velimirović „judovske voditelje v Jeruzalemu« v času križanja označil za »volkove«, katerih krvoželjnost do Božjega jagnjeta je podžigal njihov »bogosovražni nacionalizem«“.{{sfn|Byford|2008|p=43}} To lahko kaže na namen, da je Velimirović uporabil to zgodbo kot »potrditev« svojih protijudovskih stališč v spodbudo svojim privržencem, ki jo v tem smislu še danes tako razlagajo, kot na primer vodja „Obraza“ [[Mladen Obradović]] ki pa v obrambo pravi, da Velimirovićeve besede le odmevajo tisto, kar je bilo zapisano že v zgodnjih krščanskih besedilih, kjer sam Jezus pravi farizejem, da so "gadja zalega"<ref>Mt 12,34</ref> ali da „je njihov oče hudič“<ref>Jn 8,44</ref>.{{sfn|Byford|2008|p=175}} #V govoru, ki ga je leta 1936 imel v samostanu Žiča, je Velimirović pred uglednim občinstvom, v katerem je bil tudi jugoslovanski premier [[Milan Stojadinović]], spregovoril o judovstvu kot grožnji krščanstvu. Velimirović je v tem govoru obtožil Jude [[teorija zarote|teorije zarote]], češ da vodijo tajno, usklajeno prizadevanje proti krščanstvu in "veri v pravega Boga".{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} # Poleg tega Byford prepoznava antisemitizem v Velimirovićevih „Indijskih pismih“, v katerih lik Judinje upodablja Satana. Omeniti velja, da je ta primer spet povezan z teorijo zarote, saj Velimirović opisuje žensko kot zagovornico "vseh destruktivnih in tajnih združenj, ki kujejo zaroto proti krščanstvu, veri in državi."{{sfn|Byford|2008|p=45}} #V zadnjih letih druge svetovne vojne v že omenjeni knjigi »Кроз тамнички прозор/Kroz tamnički prozor«<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|publisher=Глас Цркве/Glas Crkve|author=Nikolaj Velimirović|place=Valjevo|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>pravi, da ponovimo: da so Judje, »ki jih je zadušil smrdljivi duh Satana«, obsodili in ubili Kristusa. Nadalje piše, da so se »Judje izkazali za hujše nasprotnike Boga kot poganski Pilat«, kajti »tako jih uči njihov oče hudič«, ki »jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus |Jezusu Kristusu]]«.{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> Poleg že omenjenih hudodelstev pa Velimirović „Žide“ „krivi“ prav za vsakršno zlo skozi zgodovino: Hudič je Jude naučil ne le, kako se postaviti po robu Kristusu, ampak „jih je skozi stoletja učil, kako se boriti proti Kristusovim sinovom – [[kristjani|kristjanom]]“.{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} Evropa ne ve za ničesar drugega kot za tisto, kar ji Judje postrežejo kot znanje. Ne verjame ničemur drugemu kot tistemu, kar ji Judje ukažejo verjeti. Ne pozna vrednosti ničesar, dokler Judje ne vsilijo svoje lastne mere vrednot; vse sodobne ideje, vključno z demokracijo, stavkami, socializmom, ateizmom, versko strpnostjo, pacifizmom, globalno revolucijo, kapitalizmom in komunizmom, so izumi Judov oziroma njihovega očeta, hudiča.{{sfn|Byford|2008|p=45}}<ref>{{cite book|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=83}}</ref> === Nacionalizem === Bolj kot Judje, protestantizem ali papeštvo sta ne le pravoslavju, ampak tako krščanstvu kot veri nasploh škodovala [[marksizem]] s svojim bojevitim [[ateizem|ateizmom]], kakor tudi [[nacizem]] s svojim surovim [[rasizem|rasizmom]]. Nenavadno je res, da se škof Nikolaj ni obrnil proti preganjalcem, ampak zoper neusmiljeno preganjane in v [[holokavst]]u surovo morjene nedolžne jude v sodobni knjižici "Skozi jetniško okno". Menijo, da je pravi anahronizem obračunavanje z žrtvami ravno v času njihovega najhujšega preganjanja in iztrebljanja. Zaradi njegovih pohval Hitlerju ga imajo nekateri celo za ljubitelja "velikega nemškega voditelja" in njegovega nacizma, čeprav je bil nekaj časa tudi sam preganjan in zaprt.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Veliko večji vpliv kot "Židje" pa je res imela na sodobno miselnost okultistka [[Helena Blavatska]], katere zmešane ideje o "korenskih rasah" in o "teoriji spolov" še danes burijo duhove. Med svojimi raznorodnimi predniki pa ni imela Judov, ampak pravoslavne [[Rusi|Ruse]] in protestantske [[Nemci|Nemce]]. Čudi, da njenega delovanja Velimirović nikjer ne omenja, čeprav je se je med študijem poglabljal tudi v indijsko miselnost in mu ni moglo ostati neopazno, da je delovala načrtno zoper krščanstvo pod vplivom [[čarovništvo|čarovništva]] in [[demon|hudiča]], kar soustanoviteljica [[teozofija|teozofije]] odkrito sama priznava; to potrjuje tudi njen okultni časopis z izzivalnim naslovom "Lucifer".<ref>{{Cite web |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> Pod pretvezo o starodavni in vesoljni "skrivni vedi", katero bi bilo treba ponovno oživiti, se je dvignila zlasti zoper krščanstvo, tudi pravoslavno.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} Te nauke naj bi ji prenašali izmišljeni „vedeži“ ali „mojstri“, ki so živeli v različnih delih sveta; zaradi plagijatov, laži in goljufij je morala celo pobegniti iz [[Indija|Indije]], kamor se ni več vračala. Različni avtorji, vključno z [[William Emmette Coleman|Williamom Emmette Colemanom]]<ref>William Emmette Coleman (1843-1909) je postal spiritist (po lastnih besedah nekrščanski) z devetnajstimi leti, nato pa knjižničar, uradnik in pisatelj, ki je izjemno ostro kritiziral Blavatskine izmišljotine, plagijate in goljufije.</ref> in drugimi, dvomijo o pristnosti njenih spisov in navajali dokaze, da jih je prepisovala iz starejših čarovniških virov{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}}{{sfnm|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Sedgwick|2004|p=[https://books.google.com/books?id=GcUFmQ-NF_0C&pg=PA44 44]}}<ref>[[William Emmette Coleman]], [http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm "The Sources of Madame Blavatsky's Writings"], in ''A Modern Priestess of Isis'' by Vsevolod Sergyeevich Solovyoff, London, Longmans, Green, and Co., 1895, Appendix C, pp. 353–366.</ref>; njeno vztrajanje pri obstoju "mojstrov modrosti" pa so razglašali za popolnoma neutemeljeno in jo obtoževali, da je šušmarka, lažni medij in ponarejevalka spisov.{{sfnm|Sedgwick|2004|1p=44|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Hower|1995}} Pod njen vpliv je prišel tudi naš sicer nesebični, vendar naivni rojak in učenjak, poliglot in izumitelj [[Ivan Benigar]], "rešitelj [[Mapuči|Mapučev]]" — pa tudi "oče indijskega naroda" Gandi. V svoji avtobiografiji "Moje življenje" je [[Mahatma Gandhi]] (1869-1948) podrobno opisal, kako je na njegov svetovni nazor vplival stik s člani [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] v [[London]]u, osebno srečanje z Blavatsko ter branje njenih del. Ko je bil že na tem, da priporoča svojim rojakom Jezusov govor na gori in da morebiti tudi sam postane kristjan, ga je prav to srečanje v času prelomnih odločitev odvrnilo od krščanstva. Takole pravi on sam: „Proti koncu drugega leta svojega bivanja v Angliji sem srečal dva samska brata [[teozofija|teozofa]]. Predstavila sta me tudi Madame Blavatsky in sem prebral tudi njeno delo ''"Ključ do teozofije"''. Po tem branju ''ni več verjel krščanskim misijonarjem.''<ref>Махатма Ганди. Моя жизнь. — М.: Гл. ред. восточной литературы изд-ва «Наука», 1969</ref>. [[Religija|Verski]] [[zgodovinar]] [[Olav Hammer]] (*1958) sicer opozarja, da so Blavatskini spisi »v redkih primerih ''odkrito [[rasizem|rasistični]]''«.{{sfn|Hammer|2001|p=121}} Natančnejši pretres njenega učenja pa odkriva, da HPB ni "rasistično nastrojena" le "v redkih primerih", ampak da nestrpni [[nacionalizem]] in [[rasizem]] izraža neprikrito kar velik del njenega učenja. Redno namreč primerja ''"arijsko" '' in ''"semitsko"'' omiko na škodo slednje trdeč, da ''so semitska ljudstva odcep Arijcev, ki so "nazadovala v duhovnosti in napredovala v materialnosti"''<ref>''The Secret Doctrine'', vol.II, p.200</ref>. Blavatska je tudi razvrstila svetovne [[rasa|rase]] glede na njihov odnos do "pete rase" – tj. Atlantov –, pri čemer je Arijce postavila na vrh lestvice. Na ta način je njeno delo poleg drugih dejavnikov pogubno vplivalo na nastanek in razvoj [[nacizem|nacistične]] ideologije ter jo ne brez razloga imenujejo "mater nacizma".<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Očeta nacizma [[Adolf Hitler|Hitlerja]] pa je že 1935 Velimirović v slovesnem govoru na Kolarčevi univerzi 1935 takole veličal: {| |- ! Poštovanje nemačkom Vođi<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ! Spoštovanje nemškemu Voditelju |- | <blockquote> "Ipak se mora odati poštovanje sadašnjem nemačkom Vođi, koji je kao prost zanatlija i čovek iz naroda uvideo da je nacionalizam bez vere jedna anomalija, jedan hladan i nesiguran mehanizam. I evo u XX veku on je došao na ideju svetoga Save, i kao laik poduzeo je u svom narodu onaj najvažniji posao, koji priliči jedino svetitelju, geniju i heroju." </blockquote> | <blockquote>"Kljub temu je treba izkazati spoštovanje sedanjemu nemškemu voditelju, ki je kot preprost obrtnik in človek iz ljudstva uvidel, da je nacionalizem brez vere anomalija, hladen in negotov mehanizem. In tukaj v 20. stoletju se je domislil ideje svetega Sava in se kot laik lotil najpomembnejšega dela med svojim ljudstvom, ki se spodobi le za svetnika, genija in junaka." </blockquote> |} Pod tem "najpomembnejšim delom" neredki podrazumevajo preganjanje Judov, ki so ga začeli nacisti takoj po prevzemu oblasti 1933. Postavlja se ključno vprašanje: Kako je mogoče, da je človek s takimi nekrščanskimi nazori lahko bil prištet med krščanske svetnike in vzornike miru, enakopravnosti in sožitja današnjemu rodu?<ref>{{cite web|url=https://www.cdm.me/kolumne/bursac-sta-ocekivati-od-drzave-koja-seta-kosti-vladike-nikolaja-ljubitelja-hitlera/|title=Šta očekivati od države koja šeta kosti vladike Nikolaja, ljubitelja Hitlera?|publisher=CdM|author=Dragan Bursać|place=Podgorica|language=cnr|date=25. maj 2023|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Pri škofu Nikolaju sta politika in vera tako neločljivo povezani, da ju ni mogoče ločevati, saj je „leta 1914 kot menih s križem v roki vodil srbske vojake v boju za osvoboditev (tj. osvojitev od druge države) [[Zemun]]a, leta pozneje pa se je boril za osvoboditev duše in za širitev duhovnih meja Srbije“, kot pravi o njem lipljanski škof Dositej. Lahko verjamemo tudi srbskemu rusofilu [[Nenad Popović|Nenadu Popoviću]]<ref>Nenad Popović (*30. september 1966) je sedanji (2026) minister brez fotelja v srbski vladi</ref>, da temelj vsega Nikolajevega delovanja ni bil toliko [[Jezus Kristus|Kristus]], kot pa od njega ustanovljeno „Svetosavstvo in Kosovska zaveza«.<ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title=Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=Una TV|author=Luka Vujović|place=|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> === Ekumenizem === [[File: Crkva Sv Georgija i eparhijski dom Valjevo 15.jpg|thumb|200px|right|<center>Spomenik sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] pred cerkvijo [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] v [[Valjevo|Valjevem]]]]</center> Njegov pogled na svet lahko delimo vsaj na dve prelomni obdobji, v katerih je imel tudi glede ekumenizma pravzaprav nasprotujoče si mnenje. V prvem obdobju - med študijem v beligrajskem bogoslovju in med pridobivanjem doktorskih naslovov v Švici, je med drugim tudi ekumenizmu dajal velik pomen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Prav nasprotne poglede pa je začel zagovarjati po svoji vrnitvi iz Rusije, ki jih je na neki način najbolj strnil v svojih razmišljanjih "Skozi jetniško okno": tam pa mu je skrajnje sumljivo vse, kar prihaja z "Zahoda".<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref> Morda sicer ne drži popolnoma, vendar ni brez osnove nenavadna trditev, da "Nikolaj ni bil le duhovnik, temveč najprej nacionalist, in to srbski, nato politik, in to srbski. Vera in cerkev sta mu služili le kot sredstvo".<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Če upoštevamo to opazko, potem lažje dojamemo, da je bil tudi Velimirevićev [[ekumenizem]] čisto svojevrsten tako kot sploh njegova osebnost. Najprej ga smemo razumevati v smislu ekumenskega gibanja v začetku 20. stoletja, ki se je začelo med protestanti za večjo povezavo med njihovimi razdrobljenimi skupnostmi; takih svobodomiselnih pogledov je bil že v bogoslovju v povezavi s protom Aleksom; s temi teženji pa se je srečeval tudi med svojim študijem v Nemčiji in Švici. Opazujemo pa lahko, da je sicer kazal naklonjenost do [[anglikanci|anglikancev]]; ni pa poznal vesoljnega ekumenizma v smislu svetopisemske edinosti ali katoliških poskusov zedinjenj skozi zgodovino, še manj pa v duhu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] (1962-1965), ki si je sicer postavil za enega glavnih ciljev večje spoštovanje, odpravo predsodkov in povezanost ter sodelovanje, predvsem pa „pospeševanje edinosti med vsemi [[kristjani]]“, na kar cika že sam latinski naslov odloka o ekumenizmu „Unitatis redintegratio“ — „Obnovitev edinosti“. (E 1,1)<ref>{{navedi knjigo|author=|title=Koncilski odloki. Odlok o ekumenizmu [[Unitatis redintegratio]]|place=Ljubljana|year=1980|publisher=Nadškofijski ordinariat |page=233}}</ref> Izraz »[[ekumenizem]]« je med pravoslavci dandanes nasploh postal zelo čustveno nabit, sprejeman ali zavračan, odvisno od tega, na kateri strani ekumenskega dialoga se nahajate in sega od [[morala|moralno]]-[[politična neoporečnost|politične neoporečnosti]] pa vse do suma [[herezija|herezije]] oziroma krivoverstva.<ref>{{cite web|url=https://orthochristian.com/87573.html|title=St. Nikolai Velimirovic and St. Justin Popovic on Ecumenism|publisher=OrthoChristian.Com |author=Julija Vidovic|place=|language=en|date=11. oktober 2015|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Ena glavnih značilnosti njegovega delovanja je bilo podpiranje enotnosti vseh [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodnih pravoslavnih cerkva]] in vzpostavljanje še posebej dobrih odnosov z angleško govorečimi [[protestanti]], tako z [[anglikanci|Anglikansko skupnostjo]] v Angliji, kakor tudi z Episkopalno krščansko skupnostjo v Združenih državah Amerike. Ni dvoma, da je to bližino in sorodnost poudarjal predvsem zaradi političnega zavezništva med Prvo svetovno vojno in svoje posebne politično-narodnostne misije prav v tem smislu, ki je bila več kot uspešna.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=KYHkAAAAMAAJ&q=serbian&pg=PR114|title=The Living Church|date=1946|publisher=Morehouse-Gorham Company|language=en}}</ref> Zanimivo, da je v mladosti bil tako izrazito ekumensko in prozahodno usmerjen, da ga je cerkveni predstojnik metropolit [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] — pozneje prvi patriarh 1920. leta iz šestih skupnosti sestavljene [[SPC]] — po končanih študijah in dveh doktoratih v „zahodni katoliški Evropi“ poslal na „prevzgojo“ v Rusijo, da bi se tam „opravoslavil“.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=14}}</ref> Verjetno je neprikrita protikatoliška in protizahodna ost v njegovem pisanju in delovanju vsaj deloma posledica tega "spreobrnjenja" in "pranja možganov". Ko mu je bilo namreč po končanem bogoslovju kot odličnemu dijaku ponujeno, da lahko nadaljuje študije v Rusiji, je na vso silo hotel na Zahod in je raje čakal, dokler ni dobil tovrstne štipencije. Najprej je obiskoval dva semestra na protestantski fakulteti v Nemčiji, nato pa nadaljeval na starokatoliški bogoslovni fakulteti v švicarskem Bernu — obe krščanski skupnosti pa imata v svojem učenju tudi protikatoliško ost.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Zaradi odlične zahodne izobrazbe so že mladega Nikolaja dojemali preprosti ljudje kot naprednega svobodomiselnega teologa, ki se je korenito razlikoval od meril takratne srbske „[[konservatizem|starokopitno]]“ in "[[rusofilstvo|rusofilsko]]" vzagjane duhovščine in njenega vodstva; zato je bil priljubljen ne le pri množicah, temveč tudi pri izobraženih mestnih slojih in politični eliti – ne pa pri svojih kolegih.<ref name="Denial 24">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 23}}</ref> Njegovi sodobniki so ga videli kot anglofila, ki bi pod vplivom protestantske teologije lahko posodobil tudi Srbsko pravoslavno cerkev.<ref>{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 24}}</ref> Nedvomno je na Nikolajevo "katoliško" in "zahodno" usmerjenost vplivalo vsestransko branje zahodnih pisateljev, pa tudi njegovo poreklo in odkritosrčno verno domače okolje. Znana družina Velimirovićevih namreč izvira od katoliškega [[Hrvati|Hrvata]] Antonija oziroma Anteja Jovanovića, ki se je v valjevski okraj priselil iz [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in še danes se ta zaselek v Leliću imenuje "Bošnjaki". Antonij je bil župan podgorskega okrožja in ena najvidnejših osebnosti v takratni [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]. Pokopali so ga pred severnimi vrati samostana Ćelije; njegov grob s kamnito ploščo in rdečim marmornatim križem — rdeči marmor je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju — je do danes dobro ohranjen. Priimek Velimirović pa izvira od Antonijevega sina Velimirja.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Po izbruhu Prve svetovne vojne se je srbska vlada s kraljem vred umaknila v [[Niš]]. Od tam je predsednik [[Nikola Pašić]] poslal aprila 1915 Nikolaja, ki je imel že iz študijskih časov odlične zveze z anglikanci, v Združene države Amerike, da bi podpiral srbsko zadevo.<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Denial 24"/><ref>{{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Belgrade | isbn= 978-8-67208-117-6 }}</ref> V Angliji je Nikolaj imel javna predavanja posvetnemu občinstvu na univerzah v Cambridgeu, Londonu, Edinburghu, Birminghamu, pa tudi vernikom po različnih anglikanskih cerkvah, vključno s cerkvijo sv. Marjete v Westminstrski opatiji, župnijsko cerkvijo britanskega parlamenta in katedralo sv. Pavla, pri čemer je njegova udeležba v procesiji po bogoslužju veljala za najvišjo čast za tujo versko osebnost.<ref name="Denial 27">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 27}}</ref> Njegovi govori so bili v valu prosrbske evforije v Angliji dobro sprejeti, njegova osebna privlačnost in govorniška spretnost pa sta zbirali velike množice. To mu je omogočilo sklepanje prijateljstva tudi z najvišjimi civilnimi in cerkvenimi osebnostmi.<ref name="Denial 27"/> Zaradi Nikolajevih prizadevanj za izboljšanje anglikansko-pravoslavnih odnosov njegovi prijatelji sicer niso uspeli v nameri, da bi mu podelili častni doktorat iz teologije na Lambethu;<ref name="Denial 28">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 28}}</ref> ob njegovem odhodu pa mu je vendarle canterburyjski nadškof [[Randall Davidson]] podaril naprsni križ z zlato verižico v znamenje osebnega prijateljstva in skupnega prizadevanja za ekumensko enotnost.<ref name="Denial 29">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 29}}</ref> V svojih govorih med bivanjem v Angliji je Nikolaj poleg verskih obravnaval predvsem politične teme. Zagovarjal je jugoslovansko idejo o ustanovitvi južnoslovanske države in trdil, da so Jugoslovani – Srbi, Hrvati in Slovenci – »isti narod po jeziku, krvi, usodi in željah«. Krvi, jeziku in političnemu interesu je Velimirović dodajal še skupno vero v Kristusa,<ref name="Denial 29"/>saj je takrat še verjel, da verske razlike med pravoslavci in katoličani niso nepremostljiva ovira za južnoslovansko enotnost, in celo hvalil delo katoliškega škofa [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayerja]] – enega od navdušenih očetov ideje o južnoslovanski enotnosti in bratstvu. Njegova politična stališa kot tudi njegov ekumenizem pa moramo sprejemati slej ko prej s pridržkom. Že zagovarjanje jugoslovanstva v Angliji je narekovalo tovrstno razpoloženje prebivalstva, kočljiv mednarodni položaj sredi negotovosti Prve svetovne vojne, kakor tudi uradna smer [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]], katere predstavnik je bil in je "tako moral govoriti", da je nabiral med poslušalstvom simpatizerje, dobrotnike in vojaške prostovoljce. Medtem pa je bil sam osebno dejansko sumničav tako do jugoslovanstva, kakor tudi do katolištva kot »najbolj konzervativne med zahodnimi religijami«. To je bruhnilo najbolj na dan za časa [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ko je javno sicer izražal svojo podporo konkordatu, ki je bil 1935 sklenjen z Vatikanom, v zasebnih pogovorih pa je spodbujal na prekinitev odnosov z Rimom in ustanovitev od Vatikana neodvisne jugoslovanske katoliške cerkve; nadalje je javno trdil, da bosta obe veri v prihodnji Jugoslaviji enakopravni, v zasebnih pogovorih pa je hujskal sovernike, češ da pravoslavna cerkev nikakor ne sme dovoliti, da bi izgubila status državne vere, ki ga je v [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] uživala uradno, v "Kraljevini Jugoslaviji" pa neuradno.<ref name="Denial 30">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 30}}</ref> == Navedki == {{navedek|''Кад се човек окрене лицем к Богу, сви путови воде Богу. Кад се човек окрене лиццем од Бога, сви путови воде у пропаст. Ко се одсутно одрече Бога, и речју и срцем, тај не може ништа у животу учитинит, што не би водило његовом потпуном разорењу, и телесном и душевном. Зато се не жури да тражиш џелата безбожнику. Он га је нашао сам у себи, поузданијег него што му га сав свет може дати./Kad se čovek okrene licem k Bogu, svi putovi vode Bogu. Kad se čovek okrene licem od Boga, svi putovi vode u propast. Ko se odsutno odreče Boga, i rečju i srcem, taj ne može ništa u životu učinit, što ne bi vodilo njegovom potpunom razorenju, i telesnom i duhovnom. Zato se ne žuri da tražiš dželata bezbožniku. On ga je našao sam u sebi, pouzdanijeg nego što mu ga sav svet može dati.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=2}}</ref><br>'''Ko človek obrne svoj obraz k Bogu, vse poti vodijo k Bogu. Ko človek odvrne svoj obraz stran od Boga, vse poti vodijo v pogubo. Kdor hote zanika Boga, tako z besedo kot s srcem, ta ne more v življenju storiti ničesar, kar ne bi vodilo v njegovo popolno pogubo, tako telesno kot duhovno. Zato ne hiti z iskanjem krvnika za brezbožnika; našel ga je v sebi: zanesljivejšega, kot mu ga lahko da ves svet.''' }} {{navedek|''Од свих грехова блуд је најизразитији и најпотпунији сатанизам. Блуд је најдиректнији и најближи пут помрачења ума. Блуд је као отровни микроб што целу душу претвара у трулеж./Od svih grehova blud je najizrazitiji i najpotpuniji satanizam. Blud je najdirektniji i najbliži put pomračenja uma. Blud je kao otrovni mikrob što celu dušu pretvara u trulež.''<ref>{{cite web|url=https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|title=Nikolaj Velimirović citati|publisher=citiram.net|author=Nikolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806164145/https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|url-status=dead}}</ref><br>'''Od vseh grehov je nečistovanje najizrazitejši in najpopopolnejši satanizem. Nečistovanje je najneposrednejša in najbližja pot do pomračitve razuma. Nečistovanje je kot strupen mikrob, ki vso dušo spreminja v trohnobo.'''}} {{navedek|''Велиш, да хоћеш слободу? Онда мораш стати уз Бога против себе... Ако не победиш себе, ти ћеш свима својим осталим напорима успети једино да ускаћеш из једне тамнице у другу, из једног кавеза у други. Слобода друштвена, и слобода национална, и слобода државна, и слобода интернаионална, без особођења од себе самог, само су заводљива и лажљива имена разних тамница, разноликих кавеза. Ослободи се себе самог, и бићеш ван свих тамница и кавеза./Veliš, da hoćeš slobodu? Onda moraš stati uz Boga protiv sebe... Ako ne pobediš sebe, ti ćeš svima svojim ostalim naporima uspeti jedino da uskaćeš iz jedne tamnice u drugu, iz jednog kaveza u drugi. Sloboda društvena, i sloboda nacionalna, i sloboda državna, i sloboda internacionalna, bez oslobođenja od sebe samog, samo su zavodljiva i lažljiva imena raznih tamnica, raznolikih kaveza. Oslobodi se sebe samog, i bićeš van svih tamnica i kaveza.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=79.80}}</ref><br>'''Praviš, da si želiš svobode? Potem moraš pristopiti ob Boga proti sebi... Če ne premagaš sebe, ti bo z vsemi drugimi prizadevanji uspelo le skakanje iz enega zapora v drugega, iz ene kletke v drugo. Družbena, narodna, državna in mednarodna svoboda — brez osvoboditve od samega sebe —, so le zapeljiva in lažniva imena za različne zapore, različne kletke. Osvobodi se samega sebe, in boš zunaj vseh zaporov in kletk.''' }} {{navedek|''„О три предмета не жури да говориш: О Богу - док не учврстиш веру у њега, о туђем греху - док се не сетиш свога, и о сутрашњем дану - док не сване.“''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=4}}</ref>/''"O tri stvari ne žuri govoriti: O Bogu - dok ne utvrdiš veru u Njega, о tuđem grehu - dok se ne setiš svoga, i o sutrašnjem danu - dok ne svane."''<ref>{{cite web|url=https://sensa.mondo.rs/budjenje-duse/srecan-zivot/a16658/Vladika-Nikolaj-Velimirovic-vazna-zivotna-lekcija-budite-pazljivi-kada-govorite-ove-3-stvari.html|title=Vladika Nikolaj Velimirović - važna životna lekcija: budite pažljivi kada govorite ove 3 stvari. Mudra poruka Vladike Nikolaja Velimirovića!|publisher=sensa.mondo.rs|author=|place=Beogad|language=sr|date=31. julij 2019|accessdate=7. marec 2026}}</ref><br>'''"Ne hiti govoriti o treh stvareh: o Bogu - dokler ne utrdiš vere vanj, o grehu drugih ljudi - dokler se ne spomniš svojega, in o jutrišnjem dnevu – dokler ne zasvita."''' }} {{navedek|''Чувај веру, шта год да се деси. И чекај док љубав не произиђе из вере. Ако изгубиш љубав, изгубио си много, ако изгубиш веру, изгубио си све.<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=70}}</ref>/ Drži veru pošto-poto. I čekaj dok ljubav iz vere ne nikne. Izgubiš li ljubav, izgubio si mnogo, izgubiš li veru, izgubio si sve.''<ref>{{cite web|url=https://edukacija.rs/izreke-i-citati/nikolaj-velimirovic|title=Citati i izreke – Nikolaj Velimirović|publisher=edukacija.rs|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>'''Ohrani vero za vsako ceno. Počakaj, da iz vere vznikne ljubezen. Če izgubiš ljubezen, si izgubil veliko, če izgubiš vero, si izgubil vse.'''}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] *[[Konkordatna kriza]] == Njegova dela == === Objavljena književna dela === Velimirović je objavil veliko književnih del duhovne vsebine. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo tiskanje njegovih del v Jugoslaviji prepovedano. Šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so njegove spise spet začeli tiskati tukaj, pred tem pa je bil tisk omejen na tujino oziroma na „rasejanje“ („diasporo“). {| |- valign=top | * ''Успомене из Боке/Uspomene iz Boke (Spomini iz Boke)'', 1904. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-boka.html] * ''Француско-словенска борба у Боки которској 1806-1814/Francusko-slovenska borba u Boki Kotorskoj 1806.-1814. (Francosko-slovanska borba v Boki Kotorski 1806-1814)''. * ''Религија Његошева/Religija Njegoševa (Njegoševa vera)'', 1911. * ''Изнад греха и смрти/Iznad greha i smrti (Nad grehom in smrtjo)'', 1914. <ref>[https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf Iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf]</ref> * ''Место Србије у светској историји/Mesto Srbije u svetskoj istoriji (Prostor Srbije v svetovni zgodovini)'', 1915. * ''Србија у светлости и мраку/Srbija u svetlosti i mraku (Srbija v svetlobi in mraku)'', 1916. * ''Патерик Манастира светог Наума/Paterik manastira sv. Nauma (Zavetnik samostana sv. Nauma)'', 1925. * {{cite web |author= |title=Охридски пролог|url=https://svetosavlje.org/prolog/] |date=1928|work= |publisher= |access-date=27. november 2017 |archive-date=8. februar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180208121719/https://svetosavlje.org/prolog/ |url-status= }}, * ''Рат и Библија/Rat i Biblija (Vojna in Sveto pismo)'', 1932. * ''Емануил: тајне неба и земље: чудесни доживљаји из оба света/Emanuil: tajne neba i zemlje: čudesni doživljaji iz oba sveta (Emanuel: skrivnosti neba in zemlje: čudovita doživetja iz obeh svetov)'', 1937. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-emanuil.html] * ''Три молитве у сенци немачких бајонета/Tri molitve u senci nemačkih bajoneta (Tri molitve v senci nemških sulic)'', 1945. * ''Победиоци смрти: православна читања за сваки дан године/Pobedioci smrti: pravoslavna čitanja za svaki dan godine (Zmagovalci nad smrtjo: pravoslavna branja za vsak dan v letu)'', 1949. * ''Земља Недођија: једна модерна бајка/Zemlja Nedođija: jedna moderna bajka (Deveta dežela: sodobna pravljica'', 1950. * ''Песме молитвене/Pesme molitvene (Molitvene pesmi)'', 1952. * ''Касијана; наука о хришћанском појимању љубави/Kasijana; nauka o hrišćanskom pojimanju ljubavi (Kasijana; znanost o krščanskem dojemanju ljubezni)'', 1952. * ''Диван: наука о чудесима/Divan: nauka o čudesima (Čudoviti: veda o čudežih)'', 1953. * ''Жетве Господње: од почетка до нашег времена и до краја/Žetve Gospodnje: od početka do našeg vremena i do kraja (Gospodove žetve: od začetka do naših časov in do konca)'', 1953. |} === Posmrtno objavljena dela === {| |- valign=top | * ''Једини Човекољубац: живот Господа Исуса Христа/Jedini Čovekoljubac: život Gospoda Isusa Hrista (Edini Človekoljub: življenje Gospoda Jezusa Kristusa)'', 1958. * ''Први Божји закон и рајска пирамида/Prvi Božji zakon i rajska piramida (Prva Božja zapoved in rajska piramida)'', 1959. * ''О херојима нашег времена: беседа говорена једног необичног мутног и малодушног дана 1914./O herojima našeg vremena: beseda govorena jednog neobičnog mutnog i maoldušnog dana 1914. godine (O pogumnežih našega časa: nagovor nekega nenavadno mračnega in malodušnega dneva 1914)'', 1976. * ''Омилије на недељна и празнична јеванђеља епископа охридског Николаја/Omilije na nedeljna i praznična jevanđelja episkopa ohridskog Nikolaja (Homilije ohridskega škofa Nikolaja ob nedeljskih in prazničnih evangelijih)'', 1976. * ''Мисионарска писма/Misionarska pisma (Misijonarska pisma)'', 1977. * ''Српски народ као Теодул/Srpski narod kao Teodul (Srbsko ljudstvo kot Teodul)'', 1984. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-teodul.html] * ''Пустињак Охридски/Pustinjak Ohridski (Ohridski puščavnik)'', 1986. * ''Рад на ослобађању отаџбине/Rad na oslobađanju otadžbine (Delovanje za osvobajanje domovine) '', 1986. * ''Косово и Видовдан/Kosovo i Vidovdan (Kosovo in Vidovdan)'', 1988. * ''Молитве на језеру/Molitve na jezeru (Molitve na jezeru)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj_molitva.html] * ''Речи о свечовеку/Reči o svečoveku (Besede o vsečloveku)'', 1988. * ''Вера светих: катихизис Источне православне цркве/Vera svetih: Katihizis Istočne pravoslavne crkve (Vera svetnikov: Verouk Vzhodne pravoslavne cerkve)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vnikolaj-katihizis.html] * ''Небеска литургија/Nebeska liturgija (Nebeško bogoslužje)'', 1991. * ''Три авети европске цивилизације/Tri aveti evropske civilizacije (Tri pošasti evropske omike)'', 1991. * ''О Богу и о људима/O Bogu i ljudima (O Bogu in ljudeh)'', 1993. * ''Национализам светог Саве/Nacionalizam svetog Save (Nacionalizem svetega Sava)'', 1994. * ''Дивно чудо: приче и поуке/Divno čudo: priče i pouke (Čudoviti čudež: zgodbe in nauki)'', 1995. * ''Душа Србије/Duša Srbije (Duša Srbije)'', 1995. * ''Говори српском народу кроз тамнички прозор/Govori srpskom narodu kroz tamnički prozor (Gòvori srbskemu narodu skozi zaporniško okno)'', 1995. * ''Индијска писма/Indijska pisma (Indijska pisma)''; [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-indijska_pisma.html] * ''Изнад Истока и Запада/Iznad Istoka i Zapada (Nad Vzhodom in Zahodom)'' [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-istokzapad.html], 1995. * ''Нове беседе под Гором/Nove besede pod Gorom (Nove pridige pod Goro)'', 1995. * ''Сан о словенској религији/San o slovenskoj religiji (Sanje o slovanski veri)'', 1996. * ''Књига о Исусу Христу/Knjiga o Isusu Hristu (Knjiga o Jezusu Kristusu)'', 1997. * ''Устанак робова/Ustanak robova (Vstaja sužnjev)'', 1997. * ''Духовна лира: празничне песме/Duhovna lira: praznične pesme (Duhovna lira: praznične pesmi)'', 1998. * ''Оче наш као основа друштвеног живота/Oče naš kao osnova društvenog života (Oče naš kot temelj družbenega življenja)'', 1998. * ''Символи и сигнали/Simboli i signali (Simboli in signali)'', 1998. * ''Царев завет/Carev zavet (Cesarjeva oporoka)'', 1999. * ''Љубостињски стослов/Ljubostinjski stoslov (Ljubostinjsko kazalo)'', 1999. * ''Живот светог Саве/Život svetog Save (Življenje svetega Sava)'', 1999. * ''Цветник/Cvetnik (Cvetlična greda)'', 2001. * ''Наука о закону/Nauka o zakonu (Pravna veda)'', 2003. * ''О Европи; Духовни препород Европе/O Evropi; Duhovni preporod Evrope (O Evropi; Duhovno prerojenje Evrope), 2003. * ''Агонија цркве/Agonija crkve (Smrtni boj cerkve)'' * ''Некролози/Nekrolozi (Osmrtnice)'' * ''Трагедија Србије/Tragedija Srbije (Tragedija Srbije)'' * ''О Светом Сави/O Svetom Savi (O svetem Savu)'' * ''Религиозни дух Словена/Religiozni duh Slovene (Slovanski verski duh)'' * ''Словенски револуционарни католицизам/Slovenski revolucionarni katolicizam (Slovansko prevratno katolištvo)'' * ''Европска цивилизација угрожена због болести душе/Evropska civilizacija ugrožena zbog bolesti duše (Evropska omika ogrožena zaradi duševne bolezni)'' * ''Вера и нација/Vera i nacija (Vera in narod)'' * ''Нови идеал у васпитању/Novi ideal u vaspitanju (Novi vzor v vzgoji)'' * ''Божије заповести/Božije zapovesti (Božje zapovedi)'' * ''Средњи систем/Srednji sistem (Srednji način)'' * ''Србија је мала Америка/Srbija je mala Amerika (Srbija je mala Amerika)'' * ''О Православљу/O pravoslavlju (O pravoslavju)'' * ''Мали мисионар/Mali misionar (Mali misijonar)'' * ''Рођење Христово/Rođenje Hristovo (Kristusovo rojstvo)'' * ''Васкрсење Христово/Vaskrsenje Hristovo (Kristusovo vstajenje)'' |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * Ranković, Ljubomir (protođakon): ''Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu''. Glas Crkve, Valjevo 1991, 32 str. * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Beograd | isbn= 978-8-67208-117-6 }} * Nikolaj Velimirović (episkop): ''Misli o dobru i zlu''. Novi Sad, Gnofos 1999. 172 str. ;{{ikona en}} *Byford, J.T. (2004). Canonisation of Bishop Nikolaj Velimirović and the legitimisation of religious anti-Semitism in contemporary Serbian society. [http://www.rferl.org/reports/eepreport/2004/02/4-180204.asp East European Perspectives, 6 (3)] *Byford, J.T. (2004). [https://web.archive.org/web/20130921054826/http://sicsa.huji.ac.il/22byford.pdf ''From ‘Traitor’ to ‘Saint’ in Public Memory: The Case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'']. Analysis of Current Trends in Antisemitism series (ACTA), No.22. *Byford, J.T. "Canonizing the 'Prophet' of antisemitism: the apotheosis of bishop Nikolaj Velimirović and the legitimation of religious anti-semitism in contemporary Serbian society", RFE/RL Report, 18 February 2004, Volume 6, Number 4 * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović | date= 2008 | publisher= Central European University Press | isbn= 978-9-63977-615-9 | url= https://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC }} * {{cite book | last = Byford | first = Jovan | year = 2011 | chapter = Bishop Nikolaj Velimirović: "lackey of the Germans" or a "Victim of Fascism"? | editor1-last = Ramet | editor1-first = Sabrina P.| editor2-last = Listhaug| editor2-first = Ola | title = Serbia and the Serbs in World War Two| pages = 128–152 | publisher = Palgrave Macmillan | location = London | isbn = 978-0-230-27830-1 }} * {{cite book | last = Cohen | first = Philip J. | year = 1996 | title = Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History | publisher = Texas A&M University Press | location = College Station, Texas | isbn = 978-0-89096-760-7 | url = https://archive.org/details/serbiassecretwar0000cohe | url-access = registration }} * {{cite book |last=Hoare |first=Marko Atilla |date=2024 |title=Serbia: A Modern History |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780197790441}} *{{cite news |last=Velimirovic|first=Nicholai|title=The Serbian Church|newspaper=The Times |date=6 January 1919|pages=7}} * {{cite book |last=Perica |first=Vjekoslav |author-link=Vjekoslav Perica |date=2002 |title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States |url=https://archive.org/details/balkanidolsrelig0000peri |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195174298}} * {{Cite book|last=Vuković|first=Sava|author-link=Sava Vuković (bishop)|title=History of the Serbian Orthodox Church in America and Canada 1891–1941|year=1998|location=Kragujevac|publisher=Kalenić|url=https://books.google.com/books?id=3dWOAAAAMAAJ}} ;{{ikona de}} * {{navedi knjigo |last = Ender |first = Anton |chapter = 379 §, 1066 str. |editor-last = Denzinger & Co Einsiedeln-Waldshut-Köln |editor-first = Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago |title = Die Geschichte der Katholischen Kirche: in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schulen und Kirche, zugleich ein kirchengeschichtliches Nachschlage- und Erbauungsbuch für die katholische Familie |publisher = Typographen des hl. Apostol. Stuhles |url = https://books.google.rs/books/about/Die_Geschichte_der_katholischen_Kirche.html?id=rZUoswEACAAJ&redir_esc=y |year = 1900 }} * {{navedi knjigo |last=Grill |first=Rudolf Chrsostomus |chapter= |editor-last= |editor-first=Saur |title= Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirović († 1956) |publisher = EOS-Verlag |url =https://www.amazon.de/Serbischer-Messianismus-Europa-Bischof-Velimirovic/dp/B002A3R008 Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirovic ( 1956). : Grill, Rudolf Chrysostomus: Amazon.de: Books |place= St. Ottilien |year= 1998 |ISBN-10 ‏ : ‎ 388096937X |ISBN-13 ‏ : ‎ 978-3880969377 }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona en}} *[https://books.openedition.org/ceup/1309?dir=prev Denial and Repression of Antisemitism - Chapter One. Introduction - Central European University Press] *[https://books.openedition.org/ceup/1310 Denial and Repression of Antisemitism - Chapter Two. The Life of Nikolaj Velimirović and His Changing Public Image, 1945–2003 - Central European University Press] ;{{ikona sr}} *[https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića] *[https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Velimirović, Nikolaj}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before=[[Sava Barać]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Škofija Žiča|žički škof]] |years=1919–1920<br>1936–1956}} {{s-aft|after=[[Jefem Bojović]]}} {{s-bef|before=[[Jefrem Bojović]]}} {{s-aft|after=[[German Đorić]] }} {{s-vac|rows=2|recreated |last=[[Krizostom Kavurides]] |as=metropolit Pelagonije}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid|ohridski škof]]|years=1920–1931}} {{s-aft|rows=2|after=[[Platon Jovanović]]}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid in Bitolj|ohridski in bitoljski škof]]|years=1931–1936}} {{end}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1956]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Škofje Žiče]] [[Kategorija:Škofje Ohrida]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbi v Makedoniji]] [[Kategorija:Srbi v Ameriki]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 5spllpazic76ffpepvskc4aytc65oi8 6675717 6675716 2026-05-14T14:55:43Z Stebunik 55592 /* Pripor in zapor */ 6675717 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Sveti | name = Nikolaj Ohridski in Žički | honorific-suffix = | native_name = Nikola Velimirović | native_name_lang = sr | title = [[Škofija Žiča|žički škof]] <br>[[Škofija Ohrid|ohridski škof]] | image = Епископ Николай (Велимирович).JPG | | image_size = 210px | alt = | caption = Škof Nikolaj Velimirović | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[1919]] (prejel škofovsko posvečenje) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Sava Barać]] | opposed = | successor = [[Jefem Bojović]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[20. december]] [[1909]] <br>[[Samostan]] [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1881|01|4}} | place of birth = [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) | date of death = {{Death date and age|1956|03|18|1881|01|04|df=yes }} | place of death = [[South Canaan Township, Pensilvanija|South Canaan]], [[Pensilvanija]] [[ZDA]] | buried = | tomb = [[Lelić]] ([[Srbija]]) | resting_place_coordinates = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavje|pravoslavec]] | residence = | parents = Dragomir Velimirović<br>Katarina Filipović | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof ]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[17. december|17. decembra]] [[1909]] se je zamenišil<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>Časopis "Novosti" navaja, da se je Nikola zamenišil, prejel diakonat in duhovništvo — torej vse skupaj — na en sam dan, tj. 20. decembra 1909. To je verjetno pomota, saj je ne le v Katoliški, ampak tudi v Pravoslavni Cerkvi starodavna navada, da je med temi datumi vsaj nekaj odmika.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>[[19. december|19. decembra]] [[1909]] je prejel [[diakon|diakonat]], naslednjega dne pa [[duhovniško posvečenje]] v [[Samostan]]u [[Rakovica]] pri [[Beograd]]u<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> | education = | alma_mater = [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburška univerza]]<br>[[Univerza v Bernu|Bernska univerza]]<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = {{OldStyleDate|20. maj|3. maj}}<ref name="ROCOR">The Autonomous Orthodox Metropolia of Western Europe and the Americas (ROCOR). ''St. Hilarion Calendar of Saints for the year of our Lord 2004.'' St. Hilarion Press (Austin, TX). p.22.</ref><ref name=crkveni>{{cite web|url=https://www.crkvenikalendar.com/datumen-2017-5-3|title=03 May 2017|publisher=Eternal Orthodox Church Calendar|access-date=27 January 2018}}</ref> | venerated = [[Srbska pravoslavna cerkev]]<br>[[Ruska pravoslavna cerkev]]<br>[[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]] | saint_title = [[Svetnik|Sveti]] | beatified_date = (pravoslavni nimajo beatifikacije) | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[24. maj]] [[2003]] | canonized_place = | canonized_by = [[Sveti sinod]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] | attributes = škofovska obleka, držeč v rokah nadarbino "Lelić" | patronage = | shrine = [[samostan]] [[Lelić]] ([[Srbija]]) | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Nikolaj Velimirović''' je rojen kot '''Nikola Velimirović''', ({{Efn|{{lang-sr|link=no|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}}}; {{lang-sr|Николај Велимировић|Nikolaj Velimirović}}), * [[Lelić]] ([[Kneževina Srbija]]) {{OldStyleDate|4. januar 1881|23. december 1880}} † {{OldStyleDate|18. marec 1956|5. marec}}. Oče Nikolaj Ohridsko-žički je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbskopravoslavni cerkveni]] dostojanstvenik in [[menih]], ki je bil škof v Ohridu in Žiči od 1920 do 1956. Bil je [[vplivnež]] kot [[teologija|bogoslovni]] [[pisatelj]] in priljubljen [[govornik]], imenovan tudi ''"Novi [[Janez Krizostom|Zlatousti]]"'',<ref name="orthodoxinfo2">{{cite web |title=Life of St. Nikolai Velimirovich |url=http://orthodoxinfo.com/general/stnikolai.aspx |access-date=30 March 2016 |website=Orthodoxinfo.com}}</ref> ''»Največji Srb po [[Sveti Sava|Svetem Savu]]«''<ref>{{cite web|url=https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/odrzana-konferencija-sveti-vladika-nikolaj-i-nase-vreme_1620111.html|title=Održana konferencija "Sveti vladika Nikolaj i naše vreme"|publisher=JMU Radio-televizija Vojvodine |author=Vladimir Radojković|place=Novi Sad|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=4. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title= Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=una.rs|author=Luka Vujović|place=Beograd|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ipd. [[Zgodovinar]]ji ga smatrajo za enega najvplivnejših škofov srbskega pravoslavja v 20. stoletju.<ref name="Markovich 2017 143">{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=48|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref><ref>{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Vremeplov: Umro episkop Nikolaj Velimirović|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/vremeplov/vremeplov-umro-episkop-nikolaj-velimirovic_902036.html |access-date=2025-03-31 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> == Življenjepis == [[File:Velimir-Katarina-Velimirović.jpg|thumb|200px|left|<center>Dragomir Velimirović in Katarina rojena Filipović, Nikolajevi starši]]</center> === Poreklo in družina === Velimirevičeva rodovina izhaja iz [[Črna gora|črnogorskega]] [[Zagrač]]a pri [[Nikšić]]u, od koder so se nekateri preselili v [[Osat]] blizu [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in se ukvarjali slej ko prej s kmetijstvom, zidarstvom in gradbeništvom, po čemer slovijo še danes v Podrinju, podobno kot Črnotravci v južni Srbiji. Sredi druge polovice 18. stoletja se je iz Osata v Valjevski okraj priselilo nekaj družin v vasico Lelić na severnih pobočjih gore [[Povlen]] v zaselek „Bošnjaki“. Najbolj znan med njimi je major Antonij ali Ante Jovanović (1784-1875), udeleženec boja za osvoboditev od Turkov. Njegov brat Velimir je imel sina Ranka, ki si je po očetu privzel priimek Velimirović ter imel osem otrok, pet sinov in tri hčere. Sedmi otrok po rojstvu je bil oče škofa Nikolaja Dragomir (1857-1929), ki je bil premožen in pismen kmet ter pisar in delovodja podgorskega okraja.<ref>{{cite web|url=https://studylib.net/doc/27785910/biografija-vladike-nikolaja-velimirovica#google_vignette|title=Vladika Nikolaj Velimirović – duhovnik, mučenik, mislilac i svetac – Buktinja vere u Boga |publisher= Biografija Vladike Nikolaja Velimirovica |author=|place=|language=sr|date=2. junij 2003|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola Velimirović se je rodil kot prvorojenec 4. januarja zjutraj 1881 v omenjeni vasici [[Lelić]]u pri Valjevem v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]<ref>Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj, s.44</ref> na [[Tucindan]]<ref>{{navedi knjigo|author=Lj. Ranković|title=Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3}}</ref> oziroma na dan [[Sveti Naum|svetega Nauma Ohridskega]], čigar samostan v [[Makedonija|Makedoniji]] je pozneje postal njegov škofijski sedež. Bil je prvi od devetih otrok pobožnih kmetov Dragomirja Velimirovića (1857-1929) in Katarine rojene Filipović. Sedem otrok je od raznih bolezni pomrlo že v otroštvu; njegov mlajši brat Dušan pa je padel že v prvem letu Prve svetovne vojne 1914. Ker je bil Nikola zelo šibek, ga je kmalu po rojstvu še istega dne krstil v samostanu [[Ćelije]], kjer je tedaj bila njihova fara, paroh pop Andrija.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Ime Nikola je dobil po svetem [[Nikolaj iz Mire|Nikolaju]], ki je bil družinski zavetnik.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Prve nauke o Bogu, Jezusu Kristusu, življenju svetnikov in svetih dneh cerkvenega leta mu je dajala mati, ki ga je redno vodila tudi v samostan Ćelije k molitvi in svetemu obhajilu.<ref>Srbska pravoslavna Cerkev namreč dopušča običaj, da zlasti otrokom – pa večkrat tudi odraslim – delijo sveto obhajilo brez posebne priprave in tudi brez spovedi, kot je to v navadi v Katoliški Cerkvi</ref> <ref name="cohp">{{Cite web|url=http://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title=Saint Nikolaj (Velimirovic) - Canadian Orthodox History Project|website=orthodoxcanada.ca|access-date=17 January 2020}}</ref> === Izobrazba === [[File:Child-Nikola-Velimirović.jpg |thumb|180px|left|<center>Najstnik Nikola Velimirović kot priden šolar]]</center> [[File:St. Nikolaj Velimirović as a student.jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot študent]]</center> [[File:Nikola-Velimirović-maturant.jpg|thumb|180px|left|<center>Nikola Velimirović je 1909 končal 7. in 8. razred.]]</center> ==== Gimnazija v Valjevem ==== Tudi njegovo posvetno izobraževanje se je začelo v samostanu Ćelije. Tu je z odliko končal ljudsko šolo. Oče Dragomir je menil, da je za kmeta branje in pisanje čisto zadosti, saj bo tako lahko nasledil tudi očeta kot pisarja. Domači učitelj pa očetu ni mogel prehvaliti Nikola kot najboljšega učenca s pripombo, da bi bila velika škoda, če ne bi mogel nadaljevati izobraževanja; tako se je vpisal na [[Gimnazija v Valjevu|Valjevsko gimnazijo]]. Med 1892 in 1898 je kot odličen učenec končal šestorazredno gimnazijo, nato pa se odpravil v Beograd, da bi se vpisal na vojaško akademijo, vendar zaradi premajhne telesne višine in premajnega obsega prsnega koša ni bil sprejet. ==== Bogoslovje sv. Sava v Belemgradu ==== Takrat je naletel na razpis za štirirazredno Bogoslovje sv. Sava, ki je veljalo tudi za učiteljišče — predhodnico današnjega [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Bogoslovja]]; šolanje je končal z odličnim uspehom.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> V bogoslovju je poleg rednih predmetov preučeval tudi veliko število spisov vzhodnih in zahodnih avtorjev, kot so [[Dante Alighieri|Dante]], [[William Shakespeare|Shakespeare]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Voltaire]], [[Victor Hugo |Hugo ]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]], [[Karl Marx|Marx]], [[Petar II. Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]]… Poleg tega pa ga je zanimala tudi [[Indija|indijska]] [[duhovnost]].<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=8}}</ref> Bogoslovje je bilo sicer urejeno na staromoden način, vendar je zagotavljalo remeljito klasično in splošno izobrazbo. Kmalu se je pokazal njegov govorniški in pisateljski dar. Profesorji so ga cenili zaradi njegove pridnosti in nadarjenosti, sošolci pa so ga imeli radi zaradi tovarištva ter zaničljivega oodnosa do vsega starokopitnega. Doletela ga je čast, da je lahko s poslovilnim govorom na maturantskem kosilu navdušil tako profesorje kot študente, ki so mu stoje pritrjevali. Ni se pa zadovoljil le s študijem in prebiranjem svetovnih klasikov, ampak je začel zahajati v lepo vilo sredi vinogradov, kjer je živel bogati bivši predsednik beograjskega konzistorija prota Aleksa Ilić. Pri njem se je zbiral cvet sodobnega izobraženstva: mlajši rod bogoslovcev, pisateljev, diplomatov, duhovnikov in nacionalistov iz Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Makedonije in Črne gore. Nikola je Aleksu pomagal pri tiskanju, urejanju in pošiljanju kritičnega in precej svobodomiselnega časopisa »Hrišćanski glasnik«; pri svojem delu je pa tudi nekaj zaslužil, kar za revnega dijaka ni bilo ravno brez pomena; obenem pa je v tem obzorniku objavljal tudi svoje prve brezkompromisne članke. Prota Aleksa je bil pravzaprav oporečnik v takratnem cerkvenem življenju, ki se je prek svojega glasila posmehoval takratni rusofilski usmerjenosti med pravoslavno duhovščino in njenim vodstvom, saj je celotno cerkveno in bogoslužno življenje v takratni Srbiji pravzaprav le zvesto in slepo posnemalo ruske vzorce.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Na Zahodu oblikovano srbsko izobraženstvo pa se s to polfevdalno usmerjenostjo ni moglo sprijazniti in tako se je poglabljal prepad med laičnimi ter cerkvenimi izobraženci, kar je vodilo do pojemanja medsebojnega zaupanja in večanja sovražnosti do Cerkve in vere. V protovem vinogradu so o teh zadevah veliko razpravljali in predlagali potrebno prenovo, računajoč pri tem na mlade sile, med njimi tudi na Nikola. Če je on kot nepoznan odličnjak tiho vstopil v »Bogoslovijo«, je iz nje izšel že kot znan in spoštovan mladenič tako v cerkvenih kot v izobraženiskih krogih, ki so oboji od njega veliko pričakovali.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Učitelj in štipendist ==== [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1905.<ref name=cohp/> Nato je poučeval kot učitelj blizu svojega rojstnega kraja v vasi [[Dračić]]u, nato pa kot šolski upravitelj na lastno prošnjo v [[Donje Leskovice|Donjih Leskovicah]], ki so bile še bliže njegovi rojstni vasi.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> To pa ni izpolnjevalo njegovih velikopoteznih načrtov. Že takoj po končanem bogoslovju so mu kot odličnemu in nadarjenemu študentu nudili študij v Rusiji; ker je pa on hotel za vsako ceno oditi na Zahod, je sklenil raje počakati na ugodno priložnost; prota Aleksa je njegovo šolmoštersko pot pazljivo spremljal v strahu, da se bo zaljubil in oženil; pri pravoslavcih se namreč bogoslovci pred prejemom mašniškega posvečenja morajo poročiti: in v tem primeru bi tudi načrti o njegovi škofovski prihodnosti padli v vodo. Končno pa se mu je le spolnila dolgoletna želja, ko je z ministrstva prišlo sporočilo, da lahko dobi štipendijo za nadaljevanje študija na Zahodu.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Kralj [[Peter I. Karađorđević|Peter]] je namreč v pogovaru z omenjenim uglednim belograjskim protom [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksom Ilićem]] (1842-1920) izrazil željo, da bi poslal na študij kakega nadarjenega fanta, ki bi lahko zasedel pomemben položaj v Cerkvi; takoj je protu prišel na misel marljivi Nikola, ki mu je bila s tem zagotovljena kraljeva štipendija.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Nikola je tako postal prvi srbski bogoslovec, ki je prejel štipendijo za študij v Zahodni Evropi; k temu je prispevala največ povezava s protom Aleksom, še več pa protove odlične zveze, prek katerih se je lahko srečal s kraljem Petrom, ki mu zagotavljal, da Srbija od njega veliko pričakuje. Dobil pa je tudi vsestransko podporo takratnega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], ki ga je po očetovsko, pa skoraj preroško, spodbujal: {| |- ! »Idi na prosvećeni zapad«<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ! »Pojdi na razsvetljeni Zahod« |- | <blockquote> »Idi na prosvećeni zapad, idi u Nemačku, Francusku, Englesku i obrazuj se, jer mnogi od onih što idu u Rusiju, vraćaju se kakvi su i otišli, ako ne i gori.« </blockquote> | <blockquote>»Pojdi na [[razsvetljenstvo|razsvetljeni]] [[Zahodna Evropa|Zahod]], pojdi v [[Nemčija|Nemčijo]], [[Francija|Francijo]], [[Anglija|Anglijo]] in se izobražuj; saj se mnogi, ki gredo v [[Rusija|Rusijo]], vrnejo takšni, kot so odšli, ali pa še slabši.« </blockquote> |} ==== Dva doktorata ==== Najprej se je vpisal na protestantsko bogoslovno fakulteto v [[Nemčija|nemškem]] [[Halle (Saale)|Halleju]], kjer je obiskoval dva semestra; nato pa se je prepisal na Starokatoliško teološko fakulteto v [[Švica|švicarskem]] [[Bern]]u. Študij je končal 18. julija 1908 z doktoratom iz teologije na tej [[Univerza v Bernu|Bernski univerzi]] z [[magna cum laude]], tj. z najvišjo možno odliko; zagovarjal je spis z naslovom ''"Vera v Kristusovo vstajenje kot osnovna dogma apostolske Cerkve"''. To delo na 56 straneh je bilo objavljeno v Bernu leta 1910. Po doktoratu je izrazil željo po nadaljevanju študija, saj si nikakor ni želel vrnitve v Srbijo. Naslednje leto je dobil potrebno štipendijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto istega Bernskega vseučilišča. Pod mentorstvom Philipa Walkerja, profesorja na Oddelku za splošno zgodovino, je Nikolaj uspešno dokončal razpravo ''"Francosko-slovanski oboroženi spopadi v Boki Kotorski 1806-1814"'' in bil 29. junija 1909 promoviran v doktorja filozofije. Tudi ta doktorska disertacija je bila 1910 objavljena v nemščini v Bernu; oboje pa je bilo pozneje prevedeno v srbščino.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Razpravo za doktorat iz [[filozofija|filozofije]] z naslovom ''„Berkeleyjeva filozofija“'' pa je pripravljal v [[Oxford]]u in jo zagovarjal v [[Ženeva|Ženevi]] v francoščini;<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12}}</ref> tozadevni podatki o njegovem tretjem doktoratu pa niso zanesljivi, čeprav jih omenja več življenjepisov.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Bivanje v Veliki Britaniji pa je vsekakor pustilo pečat na njegovih pogledih in izobrazbi, saj je mimogrede navajal [[Charles Dickens|Dickensa]], [[Lord Byron|Byrona]], [[John Milton|Miltona]], [[Charles Darwin|Darwina]], [[Thomas Carlyle|Carlyleja]], [[William Shakespeare|Shakespeara]] in [[George Berkeley|Berkeleya]].<ref name="Markovich 2017 143"/> ==== Vrnitev v gimnazijo ==== Nikola se je sedaj vrnil v Srbijo kot doktor teologije in filozofije; zaostala balkanska sredina pa ga je sprejela z nezaupanjem in zgražanjem, saj je študiral v »katoliški« Evropi, a zaradi kar dveh doktoratov tudi z nevoščljivostjo. Naslova mu nista bila priznana; moral je nazaj v gimnazijo dokončat zadnja dva razreda, ker je iz šesletke gimnazija medtem postala osemletka. To je opravil z odliko 1909 na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=13}}</ref> === Cerkvene službe === [[File:Aleksa-Ilić Moji-doživljaji-1931.jpg|thumb|200px|right|<center>Beograjski prota [[Aleksa Ilić (prota)|Aleksa Ilić]]<br><small> (1842-1920) — čigar življenjepis je izšel v knjigi ''"Moji doživljaji"'' — je vplival na mladega [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] ]]</small></center> ==== Jeromonah ==== Ko je Nikola končal celotno gimnazijo, je lahko predaval kot predavatelj; predaval pa je posvetne predmete in jezike.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> V njegove načrte pa so posegli nepredvideni dogodki. Konec leta 1909 je njegov brat Ninko umrl za [[griža|grižo]], s katero pa se je okužil tudi Nikola. Zdravniki so nad njim obupali s pripombo, da mu lahko pomaga le Bog. Ko se je zaobljubil, da bo postal menih, če ozdravi, se mu je po šestih tednih začelo stanje boljšati in si je končno popolnoma opomogel. Takoj po odpustitvi iz bolnice je šel po blagoslov staršev, kjer pa se je zataknilo: oče, ki je nekdaj oviral njegovo nadaljnje šolanje, glede monašenja ni imel pripombe; materi pa ni bilo všeč. Da bi jo udobrovoljil, ji je v šali dejal, da bo kot menih postal škof in da mu bodo vsi poljubljali roko, na kar je odgovorila: "Sin, raje imam, da se poročiš in imaš otroke, četudi boš ti drugim poljubljal roke." Na koncu pa ne le, da je ustregla njegovi želji, ampak se je po moževi smrti tudi sama mati Katarina zamenišila kot kaludžerica Ekaterina. 17. decembra 1909 je v samostanu Rakovica prejel "monaški postrig" (tj. [[menih|meniško]] [[tonzura|tonzuro]]) in si privzel ime Nikolaj z dodajanjem ene črke svojemu krstnemu imenu; 19. decembra je bil posvečen v diakona, 20. decembra pa v hieromonaha, tj. duhovnika-meniha. <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Kmalu nato pa je bil povišan v [[arhimandrit]]a.<ref name="OCA">''[http://oca.org/saints/lives/2013/03/18/100825-repose-of-st-nicholas-of-zhicha Repose of St Nicholas of Zhicha].'' OCA - Lives of the Saints.</ref> Na praznik sv. [[Sveti Štefan|Štefana Prvomučenca]] je pridigal v nabito polni beograjski stolnici; prisoten je bil tudi sam kralj Peter. Ljudstvo je bilo nad njegovo pridigo navdušeno in si dalo duška z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem, cerkvene oblasti pa so bile zaradi njegove očitno svobodomiselne in ekumenske usmerjenosti še bolj nezaupljive kot prej. »Hrišćanski vesnik«<ref>Хришћански весник/Hrišćanski vesnik/Krščanski glasnik – ''Хришћански весник: лист за хришћанску поуку и црквену књижевност''/''Krščanski list: revija za krščanski pouk in cerkveno književnost'' je bil obzornik, ki je s prekinitvami izhajal od 1879 do 1914 v Beogradu. Revijo je ustanovil bogati duhovnik (prota) [[Aleksa Ilić]] s pomočjo prijateljev in je do 1890 bil edini cerkveno-književni časnik v prestolnici.</ref><ref name=":0">{{Cite book|title=Srpski biografski rečnik, 4. tom, I-Ka; Biografija Alekse Ilića|last=|first=|publisher=Matica srpska|year=2009|isbn=|location=Novi Sad|pages=}}</ref> pa se je o tej pridigi izrazil izredno pohvalno: {| |- ! „Хришћански весник“ <ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ! „Krščanski glasnik“ |- | <blockquote>»Београдска катедрала до сада није видела овако даровитог и по свим реторским правилима изграђеног беседника, који је својим говором толико наелектрисао присутну публику, да је по завршетку говора бурно поздрављен спонтаним покличом: „ЖИВЕЛИ“«. </blockquote> | <blockquote>»Beograjska stolnica doslej še ni videla tako nadarjenega govornika, zgrajenega po vseh govorniških pravilih, ki je s svojim govorom tako vzburil navzoče občinstvo, da ga je po koncu govora burno pozdravljalo s samodejnim vzklikanjem: „ŽIVIJO“«. </blockquote> |} ==== Rusija ==== Ravno ta pridiga pa je med klerom še podžgala sumničenja za protestantizem; obenem pa se je razbohotila tudi pregovorna „invidia clericalis“<ref>[[latinščina|latinsko]] reklo „invidia clericalis“ pomeni v prevodu „duhovniško nevoščljivost“; to pa seveda ni „privilegij“ le pravoslavcev, ampak je razširjena tudi v drugih klerikanih sredinah</ref>. Glavni vzrok trenja pa je bila [[konservatizem|starokopitna]] in [[rusofilstvo|rusofilska]] miselnost večine klera, kar je poglabljalo razkol med pravoslavno Cerkvijo in srbskim izobraženstvom, ki je bilo usmerjeno prozahodno in [[liberalizem|svobodomiselno]] v [[Svetozar Miletić|Miletićevem]] (1826-1901) [[nacionalizem|nacionalističnem]] smislu.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Zato mu je pod hudim pritiskom konservativnega klera metropolit Dimitrij Pavlović — ki ga je še ne tako davno spodbujal k odhodu na Zahod — sedaj svetoval, naj odpotuje na Vzhod — v "Sveto Rusijo" — in se tam „opravoslavi“. Po prepričevanju svojega dobrotnika prota Aleksa se je le vdal in poslušal nasvet ter se odpravil tja za eno leto. Ob prihodu v [[Rusko cesarstvo]] je doživel dokaj hladen sprejem, saj ga je sum ekumenizma, katolištva in protestantizma spremljal kot senca. Izgleda pa, da je inteligenten in zvit, kot je vedno bil, kmalu obrnil ploščo in začel govoriti v duhu tamkajšnje tradicionalne usmeritve, ki je vsebovala tako nezaupljivost do zahodne kulture in filozofije, kakor tudi sovražnost do katolištva in zlasti papeštva. Tamkajšnja duhovščina mu je polagoma postajala bolj naklonjena in celo petrograjski metropolit mu je zagotovil karto za brezplačno potovanje z vlakom po obsežnem cesarstvu; tako se je lahko v živo srečeval z vernostjo in gostoljubnostjo preprostega ruskega človeka.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> In ta ruska protizahodna in nacionalistična miselnost je nanj "izvršila dobar uticaj" ter odločilno in pogubno vpivala na celo njegovo nadaljnje versko-politično delovanje, kar je prišlo do izraza zlasti v nekaterih najbolj prelomnih [[zgodovina|zgodovinskih]] trenutkih, kot v času pred Sarajevskim atentatom (1914), pa tudi v prosluli Konkordatni krizi (1937).<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.info|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Čeprav je bil torej Nikola že določen za bogoslovnega profesorja, je bil še prisiljen k nadaljevanju študija [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnega pravoslavja]] v [[Rusija|Rusiji]]. Ker je že obvladoval angleščino, francoščino in nemščino, mu tudi ruščina ni delala preglavic ter je uspešno obiskoval Teološko akademijo na [[Univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburški univerzi]].<ref name=cohp/><ref name="Markovich 2017 143"/> Med bivanjem v Rusiji ni tratil časa in je napisal svoje prvo večje delo ''»Religija Njegoševa« (»Njegoševa vera«)'', ki ga je objavil 1910 v beograjskem časniku »Delo«.<ref>{{cite web|url=https://www.aleksinac.net/lat/ostalo/prikljucenije-nikolaja-velimirovica.html|title= Priključenije Nikolaja Velimirovića|publisher=Aleksinac.net|author=M. T.|place=Aleksinac|language=sr|date=22. september 2016|accessdate=4. marec 2026}}</ref> O tem delu pravi [[Jovan Skerlić]]: »Mladi profesor teologije ni nič manj zanimiv kot puščavnik s Cetinja.« Vpliv njegovega bivanja v Rusiji, kjer je z ruskega stališča lahko začel opazovati in ocenjevate trenja med Vzhodom in Zahodom, odraža spis ''»Nietzsche in Dostojevski«'', kjer kaže odlično poznavanje sodobne evropske miselnosti. 1912 je izšla zbirka trinajstih govorov v beograjski stolnici ''»Pridige pod goro«''. Tega leta je s kraljevim odlokom postal dvorni duhovnik.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> ==== Bosna in Hercegovina ==== S svojimi govori in spisi je postal Nikolaj znan ne le po [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]], ampak tudi po vseh okoliških deželah, koder je živela srbska manjšina, med drugim v BiH, kjer pa kljub številnosti nikoli ni dosegala absolutne večine, kar kaže tudi popis prebivalstva iz 1910.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/173881818/Popis-stanovni%C5%A1tva-Bosna-i-Hercegovina-1910|title= Rezultati popisa žiteljstva u Bosni i Hercegovini od 10. oktobra 1910.|publisher=Zemaljska vlada za Bosnu i Hercegovinu|author=|place=Sarajevo|language=hr|date=10. oktober 1912|accessdate=5. marec 2026}}</ref> {| {{prettytable}} style="text-align:center;" |- bgcolor="#efefef" ! colspan=5 style="border-right:0px;" |Popis prebivalstva BiH leta 1910 |- bgcolor="#efefef" | '''Veroizpoved''' | '''Število''' | '''Delež''' |- | align=left|Srbski pravoslavci ||align=right|825.418 ||43,49 % |- | align=left|Muslimani<ref>Muslimansko narodnost danes označujemo kot narodnost [[Bošnjaki|Bošnjakov]].</ref><ref>{{Cite news|url=|title=Bošnjak: zvanični kalendar za prostu godinu 1914|last=|first=|date=|work=|publication-place=Sarajevo|publication-date=1913|pages=45-46|access-date=|via=}}</ref>|| align="right" | 612.137 ||32,25 % |- | align=left|Rimokatoličani ||align=right| 434.061 ||22,87 % |- | align=left|Judje||align=right| 11.868||0,62 % |- | align=left|Ostali||align=right| 14.560||0,77 % |} Rastel je njegov vpliv na srbsko mladino tako v duhovno-verskem kot politično-narodnostnem pomenu; zaradi njegove kočljive vloge v tem dogajanju in tesnih stikih s tamkajšnjo srbsko anarhistično-marksistično organizacijo "Mlado Bosno" nekateri sicer natančni življenjepisci to poglavje gladko izpuščajo, saj v malo čudno luč postavlja kanoniziranega krščanskega svetnika.<ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> V to mešano sredino je bil namreč leta 1912 povabljen na praznovanje desete obletnice srbskega kulturnega društva »Prosveta«. Pozdravila ga je polna cerkev in cvet tamkajšnje srbske omike; čeprav menih se je med pridigo manj menil za spodbujanje duhovosti kot za podžiganje že tako vzburjenih nacionalnih čustev in podiranje krhkega ravnotežja v večnarodnostni Bosni in Hercegovini ne upoštevajoč, da tam živijo tudi številni Hrvati in Bošnjaki: {| |- ! „Dolazim iz Srbije“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=16}}</ref>: ! „Prihajam iz Srbije“ |- | <blockquote>“Dolazim iz Srbije, tog ostrva slobode, da vama, našoj braći u ropstvu, donesem pozdrave Beograda.”<br>“Svojom velikom ljubavlju i velikim srcem, Vi, Srbi Bosanci, anektirali ste Srbiju Bosni”. </blockquote> | <blockquote>''»Prihajam iz Srbije, s tega otoka svobode, da vam, našim bratom v suženjstvu'', prinesem pozdrave iz Beograda.«<br> »Z veliko ljubeznijo in velikim srcem ste vi, bosanski Srbi, priključili Srbijo Bosni.« </blockquote> |} Ošvrknil je "avstrijsko aneksijo BiH", ki pa jo obrnil na glavo kot "bosansko aneksijo Srbije"; poslušalci so to razumeli kot spodbujanje k želeni "srbski priključitvi BiH", do katere je prišlo pri koncu 1. svetovne vojne. Pridigi je sledilo navdušeno vzklikanje, zlasi med mladino in člani »[[Mlada Bosna|Mlade Bosne]]«, katerim je bil zelo blizu po miselnosti in ki bodo leta 1914, na predvečer Sarajevskega atentata nad Nikolajevimi ''»Pridigami pod goro«'' prisegali zvestobo in vztrajnost glede izvajanja svojih krvoločnih namenov. Zato ne čudi, da so ga avstrijske oblasti pridržale več dni zaradi preiskave v Zemunu ter mu naslednjega leta prepovedale obisk Zagreba za praznovanju stoletnice Njegoševega rojstva (*13.XI.1813). O tem „otoku svobode“ in "slogi" v sami srbski deželi pa je izražal Nikolajev dobrotnik prota Aleksa precej drugačno stališče, saj pravi: {| |- ! Političko partizanstvo<ref>{{cite web|url=https://www.antikvarne-knjige.com/knjige/detail-item_id-24056|title= Moji doživljaji - Prota Aleksa Ilić|publisher=Antikvarne knjige|author=Aleksa Ilić|place=Beograd|language=sr|date=1931|accessdate=5. marec 2026}}</ref> ! Politično strankarstvo |- | <blockquote>“Pocepanost, netrpeljivost i omraza, koje je porodilo političko partizanstvo, prešli su i na sveštenstvo. Naprednjaci i radikali nisu hteli u svoj dom da prime sveštenika liberala, i obratno. Na taj način stvoren je čitav haos i u narodu i u crkvi.“ <br>“Mi smo doista do tada bili duhovno roblje naših vladika, koji su s nama postupali ne kao s mlađom braćom svojom, već kao robovima svojim. Zato je i ubijen duh u sveštenstvu i zavladala apatija prema svemu.” </blockquote> | <blockquote>''„Razklanost, nestrpnost in črtenje'', ki jih je rodilo politično strankarsko, so se razširili tudi na duhovščino. Naprednjaki in radikalci niso želeli v svoj dom sprejemati svobodnjaškega duhovnika in obratno. Na ta način je bil ustvarjena cela zmešnjava tako v ljudstvu kot v cerkvi.“<br>„Do takrat ''smo bili resnično duhovni sužnji naših škofov'', ki nas niso obravnavali kot svoje mlajše brate, ampak kot svoje sužnje. Zato je bil duh v duhovščini ubit in je vladala ravnodušnost do vsega.“ </blockquote> |} Čudi, da je tako hitro pozabil, kako "prijazno" je bil še ne tako davno on sam sprejet na tem „otoku svobode“, ko se je vrnil iz Zahodne Evrope kot novopečeni dvokratni doktor: {| |- ! „Nikola se vraća u Beograd“<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=12.13}}</ref> ! „Nikola se vrne v Beligrad“ |- | <blockquote>Nikola se vraća u Beograd. U Beogradu nije dočekan sa oduševljenjem. Mala balkanska sredina dočekala ga je sa zavišću a crkveni ljudi su zazirali od njega zbog toga štose školovao u rimokatoličkoj Evropi. Ni jedna diploma nije mu priznata, navodno zbog toga što nije imao završenu punu gimnaziju. I on, sa završena dva fakulteta i položena dva doktorata na dva najznamenitija evropska univerziteta vraća se u srednju školu i polaže sedmi i osmi razred u Drugoj beogradskoj gimnaziji. </blockquote> | <blockquote> Nikola se vrne v Beograd. V Beogradu ga niso sprejeli z navdušenjem. ''Majhna balkanska skupnost ga je sprejela z zavistjo, cerkveni ljudje pa so se mu izogibali, ker se je izobraževal v rimskokatoliški Evropi''. Nobena diploma mu ni bila priznana, domnevno zato ne, ker ni dokončal srednje šole; in on se je, potem ko je končal dve fakulteti in opravil dva doktorata na dveh najbolj znanih evropskih univerzah, vrnil v srednjo šolo in obiskoval sedmi in osmi razred na Drugi beograjski gimnaziji.<ref>Друга београдска гимназија. Другу београдску гимназију је похађао и: Никола Велимировић (1880–1956) ванредни ученик 1909. године када је полагао 7. и 8. разред гимназије и Велику матуру да би нострификовао дипломе за рад у Богословији/Druga beograjska gimnazija. Drugo beograjsko gimnazijo so obiskovali tudi: Nikola Velimirović (1880–1956), izredni dijak leta 1909, ko je opravil 7. in 8. razred gimnazije ter veliko maturo, da bi si potrdil diplome za delo v Bogoslovnem semenišču</ref><ref>Јелачић Србуљ, Виолета (2016). Филолошка гимназија: Запис Друге београдске у Филолошкој гимназији: 1870–2015. Београд: Филолошка гимназија. стр. 9. ISBN 978-86-919491-0-5./Jelačić Srbulj, Violeta (2016). Filološka gimnazija: Zapisnik Druge beograjske gimnazije v Filološki gimnaziji: 1870–2015. Beograd: Filološka gimnazija. str. 9. ISBN 978-86-919491-0-5.</ref> </blockquote> |} === Med prvo svetovno vojno === [[File:Osvojitev-Beograda 2-XII-1914.jpg|thumb|200px|<center>2. decembra 1914. so avstro-ogrska krdela brez boja začasno zasedla [[Beograd]]<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović 1915-in-England.jpg|thumb|left|<center>Velimirović kot odposlanec Srbske vlade po letu [[1915]] v [[Anglija|Angliji]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović-with-mother Lelić-1919.jpg|thumb|200px|<center>Nikolaj Velimirović s svojo materjo leta [[1919]]]]</center> [[Prva svetovna vojna]] je Srbijo doletela pripravljeno, saj je bila napovedana po dveh [[Balkanske vojne|Balkanskih vojnah]], ko se je Kraljevina Srbija z velikimi ozemeljskimi osvajanji — ki so se izvajala pod pretvezo osvobajanja — zelo razširila na jug v [[Makedonija|Makedonijo]] in na [[Kosovo]] ter tako podvojila obseg nekdanje Kneževine. V teh vojnah se ni uspešno spopadala v zavezništvu z Bolgarijo in Grčijo samo s [[Turško cesarstvo|Turškim cesarstvom]], ampak se je kmalu začela — nezadovoljna z delitvijo plena — prepirati in vojskovati tudi s svojima pravoslavnima zaveznicama, ki sta seveda tudi bili, kljub velikim žrtvam in izgubam, pripravljeni na nadaljevanje vojne, ki je kmalu nato sledila kot neposredna posledica [[terorizem|terorističnega]] [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]].<ref>{{cite web|url=https://www.srpskaistorija.com/sarajevski-atentat/|title=САРАЈЕВСКИ АТЕНТАТ/Sarajevski atentat|publisher=СРПСКА ИСТОРИЈА/Srpska istorija|author=Ђорђе Бојанић/Đorđe Bojanić|place=|language=sr|date=29. april 2018|accessdate=17. februar 2026}}</ref> Ob izbruhu Prve svetovne vojne jeromonah Nikolaj sicer ni bil vpoklican, vendar se je prostovoljno pridružil prvim bojnim vrstam. Pomagal je ranjencem in napisal tudi domojubno spodbudo "Nad grehom in smrtjo".<ref>{{cite web|url=https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf|title=Vladika Nikolaj: Iznad greha i smrti|publisher=Srpska pravoslavna Crkva Lion|author=Nikokolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html|title=Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија. Свети Владика Николај Велимировић – живот и дело|publisher=Nikolaj Velimirović|author=Eparhija Šabačka|place=Šabac|language=sr|date=|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Potek vojne je bil nepredvidljiv; Avstro-Ogrska že dolgo ni vodila večje vojne in po miselnosti ni bila naklonjena vojskovanju, saj je bolj zanesljivo uspevala v miru in se je širila z uspešnimi porokami po geslu: "[[Felix Austria|Tu felix Austria, nube!]]" Podobno ni bila preveč pripravljena na velik spopad niti [[Rusija]], ki se je po hudem porazu v [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1905) začela vmešavati v [[Balkan|balkanske]] zdrahe. Kljub počasnemu začetnemu in negotovemu napredovanju pa so že 2. decembra 1914 [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrska]] krdela zlahka in brez boja zavzela izpraznjeni Beograd, saj so se Srbi umaknili proti osrednjemu delu države. Poveljnik avstro-ogrske 5. armade, pehotni general [[Liborius von Frank]] (1848-1933), je cesarju [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] v tozadevnem telegramu obenem čestital 66-letnico stopanja na prestol. Temu pa je sledil skorajšnji preobrat, saj so Srbi v protinapadu že po dobrem tednu — 14. decembra 1914 — prisilili avstroogrsko vojsko k umiku.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=1430509102411037&set=a.705646608230627|title= Nagy Háború|publisher=facebook.com|author= Molnár Tibor, délvidéki tudósító |place=|language=hu|date=6. december 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Kmalu po teh uspehih pa je morala skupaj z vojsko zapustiti prestolnico in oditi začasno v Niš tudi srbska vlada. Meniha Velimirovića je torej [[Nikola Pašić|Pašić]] poslal aprila 1915 v ZDA<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, da bi sklepal tam nova zavezništva in utrjeval stara. Tam je opravljal politično propagando v korist Srbije ter je s tem namenom potoval in predaval po vseh večjih ameriških mestih. Čeprav je začetek vojne bil za Srbijo nepričakovano ugoden, saj se je vlada po umiku še istega leta že čez dober teden spet vrnila v Beograd in so srbska krdela celo vdirala na ozemlje Vojvodine, se je z vstopom Bolgarije položaj zelo spremenil in srbska vlada se je najprej preselila v Niš; nato pa se je skupaj z vojsko začela umikati prek Albanije. Zato se Velimirović leta 1916 ni vrnil domov, ampak se je odpravil v Veliko Britanijo s podobno nalogo; poleg tega mu je tamkajšnja [[Univerza v Cambridgeu]] podelila tudi častni doktorat iz bogoslovja.<ref>doktorat ''[[honoris causa]]''; na angleško govorečem področju ima ta častni naziv ime ''„Doctor of Divinity (DD, doktor božanstva)''; na katoliškem območju se ta naslov glasi že od 16. stoletja dalje ''doktor svetega bogoslovja'' (skrajšano DSB; {{lang-en| Doctor of Sacred Theology}}, okrajšano DST; {{lang-la|Sacrae Theologiae Doctor}}, okrajšano STD)</ref><ref name="bank">[https://books.google.com/books?id=SHl7CwAAQBAJ&dq=Nikolaj+Velimirovi%C4%87&pg=PA267 Bank, Jan and Gevers, Lieve. ''Churches and Religion in the Second World War''], Bloomsbury Publishing, 2016, {{ISBN|9781472504807}}, p. 267</ref> Imel je vrsto predavanj v [[Cerkev sv. Marjete, Westminster|Cerkvi sv. Marjete v Westminstru]] in pridig v [[Stolnica sv. Pavla, London|Stolnici sv. Pavla]]. S tem je postal prvi vzhodni pravoslavni kristjan, ki je tu pridigal.<ref>{{Cite journal|last=Markovich|first=Slobodan G.|date=2017|title=Activities of Father Nikolai Velimirovich in Great Britain during the Great War|journal=Balcanica|issue=XLVIII|pages=143–190|doi=10.2298/BALC1748143M|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_5544|hdl-access=free}}</ref> == Škof == === Dejavnost med vojnama === [[File:Николай_(Велимирович).jpg|thumb|180px|left|<center>Velimirović kot škof]]</center> [[File:Evêque yougoslave Nicolaï (Pacific) - btv1b531871787.jpg|thumb|180px|left|<center>Vladika Nikolaj — "Novi Zlatousti" — avgusta 1927]] [[File:Kambana,_podarok_od_Pupin.jpg|thumb|200px|<center>Vlečenje zvonov, dar [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid|Cerkev sv. Klementa v Ohridu]] ([[1924]])]]</center> [[File:Vladika Nikolaj Velimirović crop.jpg|thumb|200px|<center>Škof [[Nikolaj Velimirović]] v [[Ohrid]]u v spremstvu [[Kneginja Ljubica|Kneginje Ljubice]] leta [[1928]]]]</center> [[File:Nikolaj-Velimirović Jeruzalem-1930.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Škof]] [[Nikolaj Velimirović]] med skupino [[romar]]jev v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] ([[Jeruzalem]] [[1930]])]]</center> Leta 1919 je bil duhovnik in arhimandrit Nikolaj posvečen za [[Škofija Žiča|žičkega škofa]]<ref name=bank/>. V tej škofiji pa ni ostal dolgo, ampak je bil premeščen na novo službo v [[Škofija Ohrid|Ohridski škofiji]] (1920–1931) in nato v novoustanovljeni [[Škofija Ohrid-Bitolj|Ohridsko-bitoljski škofiji]] (1931–1936) v [[Makedonija|Makedoniji]]. Za angleški „[[The Times]]“ je napisal članek, v katerem je predstavil trpljenje srbske duhovščine v prvi svetovni vojni, kar je bilo deloma tudi posledica njihovega političnega delovanja v prid jugoslovanstva; zlasti surovo so se odzivale bolgarske pravoslavne zasedbene oblasti, ki niso prizanašale duhovnikom in so jih veliko pobile, med njimi tudi skopskega nadškofa [[Vićentije Krdžić|Vićentija Kržića]]. Avstrijske oblasti pa so tudi izselile dosti duhovnikov v taborišča, kjer so mnogi »podlegli mrazu in lakoti«, preživeli pa »so po vrnitvi domov postali žrtve jetike in revmatizma«.{{sfn|Velimirovic|1919}} Leta 1920 je tretjič odpotoval v Združene države Amerike z nalogo urediti Srbsko pravoslavno škofijo za področje Severne Amerike.<ref>''The Outlook'' Magazine carried a story about Bishop Nikolaj after visiting the United States in their 23 February 1921 issue (pp.&nbsp;285–86)</ref> Četrtič pa je v Ameriko odpotoval leta 1927.<ref>Living Age, Vol. 335-36, 1928-29</ref> Leta 1935 ga je nemški kancler [[Adolf Hitler]] odlikoval z državno medaljo za njegov prispevek k obnovi nemškega vojaškega pokopališča v [[Bitolj]]u leta 1926.{{sfn|Byford|2005|p=32}} Leta 1936 je končno prevzel svojo prvotno službo žičkega škofa in se smel vrniti v samostan Žiča, ki ga je takoj začel obnavljati. ==== Vpliv na konkordatno krizo ==== Profesor na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski bogosloviji]] [[Bogdan Lubardić]] je v razvoju Velimirovićeve misli zasledil tri obdobja: predohridsko (1902–1919), ohridsko (1920–1936) in poohridsko obdobje (1936–1956).<ref name="Markovich 2017 143"/> V to tretje obdobje spada tudi zavrelo obdobje [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ki je skoraj razneslo že tako težko obstoječo jugoslovansko centralistično urejeno zvezo različnih narodov, pri katerih pa je prevladovala bolj podobnost v jeziku kot pa v skupni zgodovini, miselnosti ali veri. Med konkordatno krizo je bil Velimirović vodilna osebnost v hujskanju proti sprejetju oziroma ratifikaciji sicer 1935. leta že podpisanega konkordata s strani jugoslovanske skupščine in eden od glavnih organizatorjev protestne tkim. "krvave litije" leta 1937; navidezno je tukaj šlo za pobožno procesijo z molitvami za ozdravljenje hudo bolnega patriarha [[Varnava Rosić|Varnava]], v resnici pa je šlo za hujskaško politično protivladno demonstracijo, ki naj bi takratno vlado – ki je bila ena najbolj trdnih, vendar ni bila v bistvu sestavljena iz Srbov – če že ne odstranila, pa vsaj oslabila. Propad konkordata je bil pravzaprav poraz enakopravnosti kristjanov in skladnega sožitja različnih narodov, vendar se zdi današnjim velesrbskim nacionalistom tovrstno rušilno Nikolajevo delovanje kot "velika zmaga" nad "črno internacionalo".<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=23}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica|title=DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića|publisher=novosti.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=Beograd|language=sr|date=20. november 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Predsednik takratne vlade [[Milan Stojadinović|Stojadinović]] je bil prepričan, da do izgredov ne bi prišlo, če bi ne bil prav v najusodnejšem trenutku zbolel in umrl patriarh; saj po njegovem patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]] »ne bi nikoli dovolil, da bi Cerkev zlorabljali za politične manevre dvomljive narave“; patriarh je namreč „vedel, da konkordat ne vsebuje ničesar, kar bi škodovalo državnim interesom; najmanj pa je z njim bila ogrožena pravoslavna Cerkev.« Ni pa pomislil na bizantinsko dvolično in hinavsko politiko, ki se je udomačila tudi na Balkanu in v vrstah SPC. Večina takratnih pravoslavnih škofov je bila načelno proti vmešavanju Cerkve v dnevno politiko. Najbolj vnet in neskrit zagovornik političnega delovanja pa je bil žički vladika Nikolaj, ki je javno nastopal tako proti ratifikaciji [[konkordat]]a, uspešno hujskal narod v času glasovanja ne le v Beogradu, ampak na vseh področjih večinsko naseljenih s [[Srbi]], podpiral [[ekskomunikacija|izobčenje]] vseh srbsko-pravoslavnih poslancev, ki so glasovali v prid konkordatu in končno celo zahteval [[Milan Stojadinović|Stojadinovićev]] odstop. <ref>M. Stojadinović: „Ni rat ni pakt“, 531.</ref><ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave/?pismo=lat |title= Konkordat i smrt patrijarha Varnave|publisher= Светосавље/Svetosavlje|author= Đoko Slijepčević|place=Beograd|language=sr|date=15. februar 2012|accessdate=6. november 2024}}</ref> Protesti nezadovoljstva so se razširili skoraj po vseh večjih mestih s srbsko večino, vendar ta vnema za nekdanje privilegije ni uživala podpore celotne SPC, pa tudi katoliški vrh se je nanjo odzval zelo medlo in zadržano. Oboji so namreč trezno predpostavljali, da glavni pobudnik morebiti temu in drugim uspešno sklenjenim konkordatom pripisuje prevelik pomen. [[Papež Pij XI.|Pij XI.]] si je namreč po ureditvi razmer v [[Italija|Italiji]] z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]] — ko je bilo rešeno skoraj nerešljivo ''Rimsko vprašanje'' in vzpostavljena suverena država [[Vatikan]] — veliko obetal od podobnih sporazumov z mnogimi [[Evropa|evropskimi]] in tudi neevropskimi deželami, ki so si sledile ena za drugo. Uspel je doseči za Cerkev dokaj ugoden sporazum celo s [[Adolf Hitler|Hitlerjevo]] [[Nemčija|Nemčijo]]. Sodobna zgodovinarja Seppelt-Löffler ugotavljata v svoji ''Zgodovini papežev'' (1933), ko opisujeta in hvalita [[Lateranski sporazumi|Lateranske sporazume]] (1929) ter naštevata konkordate, ki so jim predhodili ali sledili, da v nekaterih primerih zadeve le niso potekale ravno gladko; najtrši oreh sta postali deželi s pravoslavno večino in ugotavljata, da so torej že tedaj (pred 1933) ''"odnosi z [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Kraljevina Romunija|Romunijo]] bili težavni"'', čeprav se je z Romunijo dokaj mirno posrečilo doseči sporazum takorekoč skrito od oči javnosti.<ref>{{navedi knjigo|author= Franz Xaver Seppelt – Klemens Löffler|title=''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''|publisher= Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet |ISBN=|place=München|year=1933|page=546}}</ref>. V Jugoslaviji pa je pravi vihar – po mirno podpisanem konkordatu – sledil šele ob njegovi morebitni potrditvi v skupščini. Katoliška Cerkev pa je ravno v Beogradu in diaspori naletela na velike ovire pri svojem delovanju ravno zaradi nerešenih vprašanj in hudih finančnih težav, ki bi jih obljubljena državna podpora osrednjim izobraževalnim ustanovam — za kar je jamčil že srbski konkordat iz 1914, pa tudi novopodpisani jugoslovanski iz 1935 — z malo dobre volje mimogrede lahko rešila. Prav zaradi tovrstnih dolgov, pa tudi hipoteke nad samo nadškofovo beograjsko palačo — je bil prisiljen odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]. Ni držal torej glavni očitek, češ da je RKC tako bogata, da ne potrebuje nobene državne podpore. Čeprav je na splošno šlo le za izenačenje v pravicah Katoliške Cerkve s SPC, pa je Velimirović srbskim poslancem pisal, da konkordat "daje ogromne pravice in privilegije (tuji) mednarodni organizaciji na račun (domače) narodne cerkve svetega Sava".{{sfn|Perica|2002|p=18}} Ni mu bilo zadosti, da je konkordat v skupščini bil sicer izglasovan, vendar ne uresničen. Še naprej je dajal duška sovražnemu govoru zoper Zahod in RKC ter se je — metaje vse resnične in domnevne sovražnike srbskega pravoslavja v isti koš — v pridigi z dne 26. septembra 1937 razvnemal: :"Dol z vsemi protinarodnimi elementi: paraziti in krvosesi, kapitalisti, brezbožniki in komunisti! Srbska narodna zavest se prebuja, ker se upira napadom vseh internacionalistov in tistih, ki gradijo mostove ''za papeža v Rimu in njegovo Cerkev – najstarejšo internacionalo, najstarejši fašizem, najstarejšo diktaturo v Evropi!"''{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref> Vzburjene strasti pa so se vendarle počasi umirjale tudi z bolj umirjenim pristopom [[Varnava Rosić|Varnavovega]] naslednika [[Danilo Dožić|patrijarha Danila]]<ref>celotno ime Varnavega naslednika na patriarškem prestolu je Đorđe Dožić Medenica; Gavrilo (Gabrijel) je njegovo meniško ime; SPC je vodil od 1938 do 1950</ref>, ki je ukazal Nikolaju, naj se umakne v Žički samostan, opusti politiko in se omeji na cerkveno dejavnost. Nedvomno so konkordatno krizo pozorno spremljale in podžigale tuje obveščevalne službe, med njimi zlasti britanska, ki naj bi imela vpliv tudi na vladika Nikolaja; ali in koliko pa so bile vpletene, pa vse do danes ni znano.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/misterija-ko-je-otrovao-patrijarha-varnavu/j68ychp|title= MISTERIJA: Ko je otrovao patrijarha Varnavu |publisher=Blic.rs|author=Sonja Šulović|place=Beograd|language=sr|date=7. april 2014|accessdate=10. april 2025}}</ref> Očitno ostaja usodno dejstvo, da je jugoslovanska vlada z Vatikanom sicer podpisala in tudi izglasovala ter ratificirala konkordat, ki pa se ga prav zaradi konkordatne krize nihče ni upal udejanjiti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kurir.rs/vesti/drustvo/2203825/krvava-litija-u-srbiji-1937-godine-bitka-protiv-konkordata-sa-vatikanom|title= Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!|publisher=Kurir|date=4. april 2016|accessdate=28. februar 2018}}</ref> To pa je bila za Velimirovića vsekakor [[Pirova zmaga]]. Britanski zgodovinar [[Noel Malcolm|Malcolm]] (*1956) in veliki poznavalec [[Balkan|balkanske]] zgodovine pravi o teh zdrahah brez dlake na jeziku: "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne Cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." <ref>{{Navedi splet |url=https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |title=Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm |accessdate=2018-03-02 |archive-date=2018-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180303105624/https://www.pdf-archive.com/2016/06/30/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm/bosna-kratka-povijest-noel-malcolm.pdf |url-status=dead }}</ref> To je bil pravzaprav ''začetek konca Jugoslavije''. Zato nepristranski [[zgodovinar]]ji soglašajo, da je bil tragi-komični spopad okoli konkordata predhodnica poznejših usodnih dogodkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/385170/Krvavi-svetosavski-barjaci-na-ulicama-Beograda|title=Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda|publisher=Politika|date=18. julij 2017|accessdate=28. februar 2018}}</ref> === Med Drugo svetovno vojno === ==== Pripor in zapor ==== [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|200px|thumb|<center>Srbski patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] in škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]] med [[četniki]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta [[1945]]<ref>Na fotografiji iz 1945 v Sloveniji je srbski pravoslavni patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], desno od njega škof [[Nikolaj Velimirović|Nikolaj]], četniški [[vojvoda]] [[Momčilo Đujić]] in nacistični sodelavec [[Dimitrij Ljotić]]. Levo od njega je poveljnik bosanskega četniškega korpusa „Gavrilo Princip“ in general "Srbskih prostovoljcev" [[Miodrag Damjanović]]</ref>.]]</center> Med vojno je večino časa preživel v priporu in zaporu. Hitler si je zapomnil njegovo dejavno in podporno vlogo v [[državni udar|državnem udaru]] dne 27. marca 1941.<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan 1956. godine umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović (Nikola), teolog, književnik i besednik, vladika ohridski i žički, jedna od najumnijih glava Srpske crkve uopšte.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nemška obveščevalna služba je Velimirovića označila kot izrazitega anglofila, čeprav je bil blizu Ljotiću, ki je vodil [[Jugoslovansko nacionalno gibanje Zbor|Jugoslovansko nacionalistično gibanje "Zbor"]].{{sfn|Odić|Komarica|1977|p=188}} Ko so leta 1941 med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] nemške in sosednje sile zasedle Kraljevino Jugoslavijo, so nacisti priprli škofa Nikolaja v samostanu Žiča, da ne bi sodeloval v odporu; potem je bil priprt v [[Samostan Ljubostinja|Samostanu Ljubostinji]]. V začetku decembra 1942 pa so Nikolaja skupaj z nečakom Jovanom in hieromonahom Vasilijem iz Ljubostinje odpeljali v samostan [[Vojlovica|Vojlovico]] blizu [[Pančevo|Pančeva]]; kmalu se jim je pridružil še patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> 15. septembra 1944 pa so Nemci oba poslali v koncentracijsko taborišče [[Dachau]], kjer je bilo takrat zaprtih mnogo katoliških, protestantovskih in pravoslavnih duhovnikov. Onadva sta bila zaprta kot častna zapornika (Ehrenhäftlinge) v tako imenovanem Častnem bunkerju (Ehrenbunker), ločenem od območja delovnega taborišča, skupaj z visokimi častniki in drugimi pomembnimi zaporniki, katerih odvzem svobode je neposredno odredil Hitler. Na ta način jima ni bilo treba stradati kot drugim zapornikom, saj sta imela prost dostop do častniške kantine.<ref>Leisner, Karl. ''Priesterweihe und Primiz im KZ Dachau'', pg. 183, LIT Verlag Berlin-Hamburg-Münster, 2004; {{ISBN|3825872777|9783825872779}}</ref> ==== V Sloveniji ==== [[File:Vladika Nikolaj kod dobrovoljaca u Ilirskoj Bistrici.png|200px|thumb|<center>Velimirovič pri "srbskih prostovoljcih" — [[četniki|četnikih]] — v [[Slovenija|slovenski]] [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] ([[1945]])]]</center> Avgusta 1943 je nemški general [[Hermann Neubacher]] postal posebni odposlanec nemškega zunanjega ministrstva za jugovzhodno Evropo. Decembra 1944 so Nemci v okviru Neubacherjeve poravnave z [[Milan Nedić|Milanom Nedićem]] in [[Dimitrij Ljotić|Dimitrijem Ljotićem]] izpustili Velimirovića in Dožića, ki sta bila premeščena iz Dachaua v Slovenijo, saj so nacisti poskušali izkoristiti njun ugled med Srbi, da bi pridobili podporo zoper prodirajoče [[zavezniki v drugi svetovni vojni|zaveznike]] in zoper širjenje [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[komunizem|komunizma]].{{sfn|Byford|2005|p=35}} V nasprotju z govoricami o mučenju in zapostavljanju med bivanjem v taborišču je patriarh Dožić sam pričal, da so z njim in Velimirovićem ravnali glede na posebne razmere v redu.<ref>Glasnik Pravoslavne Crkve, July 1946, pp 66-67. Also in Dožić G., Memoari patrijarha srpskog Gavrila (Beograd: Sfairos 1990), entries for December 1944.</ref> Med bivanjem v slovenski [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] je Velimirović blagoslovil prostovoljce Dimitrija Ljotića in drugih nacističnih sodelavcev in antikomunistov; vse te svoje resnične ali namišljene politične nasprotnike je nova jugoslovanska oblast pozneje razglasila in obsodila kot vojne zločince. Ne glede na njihovo osebno vlogo med vojno jih je večino zadela usoda surovih [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Zunajsodnih povojnih pobojev na Slovenskem]]. Nikolaj si je v slutnji bližajočega se pogroma zadal poleg moralne in duhovne podpore tem protikomunističnim gibanjem izpolnitev od Nemcev naročene naloge, da bi vsa ta različna gibanja — vključno s [[Slovensko domobranstvo|Slovenskimi domobranci]] — med seboj povezal; obenem pa si je prizadeval najti stik z bližajočimi se [[Zavezniki v drugi svetovni vojni|Zavezniki]]{{sfn|Byford|2005|pp=35-36}} Nekateri viri sicer omenjajo, da se je Nikolaj proti koncu vojne skupaj s patriarhom Gavrilom Dožićem znašel v koncentracijskem taborišču Dachau v Nemčiji in dodajajo, da sta bila edina tam zaprta tako visoka cerkvena dostojanstvenika v Evropi. Bivanja v Sloveniji pa sploh ne omenjajo saj dodajajo, da sta v taborišču ostala vse do konca vojne in da so ju osvobodili Zavezniki in sicer 36. ameriška divizija 8. maja 1945.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=25}}</ref> Vsi viri pa se strinjajo v poročanju, da se je patriarh vrnil v državo in prevzel dolžnosti poglavarja srbske cerkve, Nikolaj pa se z novo oblastjo ni strinjal in se ni hotel vrniti v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], kjer so prevzeli oblast [[komunisti]], ki so ga imeli na piki kot nasprotnika nove ureditve. Nekaj časa se je nato potikal po Evropi in Angliji, dokler ni prispel v ZDA, kjer je tudi umrl.<ref>{{cite web|url=https://nportal.novosti.rs/vest/38965/vesti/drustvo/vladika-nikolaj-velimirovic-duhovno-budenje-srba-nikola-pravoslavlje-spc|title= UMRO U MOLITVI: Duhovno je probudio Srbe - Žitije Nikolaja|publisher=Nportal.novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. november 2022|accessdate=27. februar 2026}}</ref> == Begunstvo, smrt in spomin == === Begunstvo in zadnja leta življenja === Po vojni se ni nikoli več vrnil v [[komunizem|komunistično]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]; po nekaj časa preživetem v Evropi se je leta 1946 končno izselil kot begunec v [[Združene države Amerike]]. Tam je kljub zdravstvenim težavam s [[srce]]m nadaljeval svoje dušnopastirsko delo. Že za življenja so ga živopisci uvrstili med ikone in freske „Vsi ameriški svetniki“.(''All American Saints'').<ref>{{cite web|url=http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|title=Conciliar Press - All American Saints - 8 x 10 Icon|access-date=30 June 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716110848/http://www.conciliarpress.com/all-american-saints-large-icon.html|archive-date=16 July 2011 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.flickr.com/photos/a_whistling_train/3480689583/in/set-72057594132248985|title=All Saints of North America &#124; Flickr - Photo Sharing! |publisher=Flickr|date=27 April 2009|access-date=17 July 2016}}</ref> Poučeval je na več vzhodnopravoslavnih semeniščih, kot so semenišče sv. Save (Libertyville, Illinois), pravoslavno teološko semenišče in samostan sv. Tihona (South Canaan, Pensilvanija) in pravoslavno teološko semenišče sv. Vladimirja (v Crestwoodu, New York). Njegove spise in knjige je jugoslovanska komunistična vlada leta 1947 prepovedala in ga razglasila za sovražnika št. 1.<ref>{{Cite book|last=Randelić|first=Zdenko|title=Hrvatska u Jugoslaviji 1945. – 1991: od zajedništva do razlaza.|publisher=Školska knjiga|year=2006|isbn=953-0-60816-0|id={{isbnt| 978-953-0-60816-0}}|location=Zagreb|pages=156–157}}</ref> === Smrt in pogreb === {{multiple image | align = right | image1 = Gravesite of Saint Nikolaj Velimirović in 1993.jpg | width1 = 170 | alt1 = | caption1 = <center>Velimirovičev prvotni grob v Libertyvillu 1993</center> | image2 = Trešnjevica, Crkva Svetog Nikolaja Žičkog 02.jpg | width2 = 161 | alt2 = | caption2 = <center>Sveti Nikolaj Žički — Trešnjevka</center> | image3 = Saint Sava Monastery Cemetery Libertyville Nikolaj Velimirović-2368.jpg | width3 = 161 | alt3 = | caption3 = <center>Njegov grob v Ameriki na istem mestu 2020</center> | footer = <center>Najprej je bil vladika Nikolaj pokopan na ameriškem pokopališču v Libertyvillu. Nato so njegove ostanke po njegovi želji prenesli v rodni Lelić in jih 1991 pokopali v Čelijskem samostanu.</center> }} Velimirović je umrl 18. marca 1956 v ruskem pravoslavnem teološkem semenišču sv. Tihona v občini South Canaan v okrožju Wayne v Pensilvaniji. Po uradni verziji so ga našli mrtvega zjutraj z molitvenikom v roki in naslonjenega na vznožje njegove postelje, ko se je priravljal za bogoslužje, ki bi ga moral voditi tega jutra — in naj bi umrl naravne smrti. Po drugi verziji pa je umrl nasilne smrti in sicer naj bi bil zastrupljen že nekaj ur preden so ga zjutraj našli; vladika so domači našli ležečega na tleh ob postelji s peno na ustih. Zvečer ga je baje obiskal neki menih, s katerim sta se nato dolgo pogovarjala, in mu je celo prinesel kavo, ki pa je Nikolaj iz zdravstvenih razlogov že dalj časa ni pil. Ta menih je nato neznano kam izginil obenem z vladikovim kovčkom. Zgodaj zjutraj se je za njegovo zdravje zanimal vladika Dionizij; to je bilo dokaj nenavadno, saj tega dotlej ni delal. Nato je prišel on sam s skupino Srbov, ki so temeljito premetali njegovo sobo ter odnesli veliko stvari. Ti viri navajajo še druge nenavadne okoliščine in sumijo za umor celo Dionizija. Teh govoric pa uradno niso nikdar potrdili.<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/232914/sumnjiva-smrt-vladike-nikolaja-velimirovica|title= Sumnjiva smrt Vladike Nikolaja: Ujutru nađen u vešu pored kreveta, dok mu je iz usta izlazila pena, a noć pre toga...|publisher=stil.kurir.rs|author=Vanja Milenković|place=Beograd|language=sr|date=18. marec 2025|accessdate=14. februar 2026}}</ref> Drugo podobno izročilo pa pravi: :»Vemo, da je pred tragedijo škofa obiskal moški, oblečen v mantijo (talar). Pogovarjala sta se dolgo, pozno v noč. Zjutraj nihče ni videl skrivnostnega obiskovalca, niti kovčka, ki je pripadal škofu Nikolaju.« Poleg tega so krožile govorice, da je škof v svojem življenju preživel šest poskusov umora, in da je bil po mnenju njegovih smrtnih sovražnikov sedmi uspešen. Srbski pravoslavni duhovnik [[Velibor Džomić]] pa zanika možnost zastrupitve, češ da je vladika zagotovo umrl naravne smrti, saj je bil težek srčni bolnik.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/razonoda/zanimljivosti/224878/uoci-tragedije-vladiku-je-posetio-covek-obucen-u-mantiju-da-li-je-nikolaj-velimirovic-zaista-otrovan/vest.html|title="UOČI TRAGEDIJE VLADIKU JE POSETIO ČOVEK, OBUČEN U MANTIJU..." Da li je Nikolaj Velimirović zaista OTROVAN?|publisher=alo.rs|author=Aleksandar Vulić|place=Beograd|language=sr|date=3. maj 2025|accessdate=22. februar 2026}}</ref> Dodati pa moramo, da obdukcije niso dovolili niti sorodniki niti cerkveno osebje in tako je skrivnost odnesel s sabo v grob. Ne smemo pa spregledati dejstva, da je bil vladika Nikolaj vseskozi neprikrit antikomunist. Njegovo truplo so pokopali v bližini groba pesnika [[Jovan Dučić|Jovana Dučića]] v samostanu sv. Sava v Libertyvillu v Illinoisu. Iz ruskega samostana sv. Tihona so ga najprej prenesli v srbski samostan sv. Sava in ga 27. marca pokopali blizu cerkvenega oltarja na južni strani; pogrebu je navzočilo veliko število vernikov iz vse Amerike, največ pravoslavnih Srbov. Tudi v domovini so se ga na več krajih spomnili z zvonenjem in zadušnicami, kljub temu, da so ga Titovi komunisti imeli v želodcu in da je vse moralo potekati čimbolj neopazno.<ref>{{cite web|url=https://srbin.info/na-danasnji-dan-je-roden-sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= На данашњи дан је рођен Свети владика Николај Велимировић највећи српски беседник|publisher=Srbin.ingo|author=vladika Artemije Radosavljević|place=|language=sr|date=5. januar 2013|accessdate=8. marec 2026}}</ref> === Svetništvo === [[File:Nikolaj i Jovan Velimirovic.png|200px|thumb|<center>[[Jovan Velimirović]] (1912-1989) s svojim stricem [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]] pred letom 1941.]]</center> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je vedno bolj začelo širiti češčenje škofa Nikolaja, ki je pod komunizmom veljal za sovrađnika št. 1. To se je okrepilo zlasti potem, ko je njegov nečak [[Jovan Velimirović]] (1912-1989) prišel na čelo Šabaško-valjevske škofije. Leta 1987 je skupaj z metropolitom Amfilohijem Radovićem škofa Nikolaja preprosto razglasil za svetnika. Na zasedanje Svetega škofovskega zbora SPC, ki ga je vodil novoizvoljeni patriarh Pavel, so poslali tozadevno prošnjo, ki pa jo je on gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja – med drugim je kadil [[cigarete]].<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Po padcu komunizma pa ni bilo več ovir in so njegove posmrtne ostanke prenesli iz Amerike ter jih 12. maja 1991 ponovno pokopali v njegovem domačem kraju Leliću pri Valjevem, poleg staršev in nečaka, škofa Jovana Velimirovića, ki je bil tesno vpleten v usodne dogodke, ko je bil izveden Državni udar 27. marca 1941 v [[Beograd]]u, kar so naslednji dogodki označili kot smrtno obsodbo za obstoj Stare Jugoslavije. Njegovi nasprotniki nasprotujejo njegovemu svetništvu, češ da antisemitizem, občudovanje in hvaljenje [[nacizem|nacizma]] ne more biti v skladu z [[evangelij|evangeljskim]] naročilom enakopravnosti, svobodljubnosti in miroljubnosti; nasprotuje pa tudi splošnim [[človekove pravice|človekovim pravicam]]. Temu nasprotovanju lahko pripišemo tudi ta neljub dogodek, ko je med prenosom Nikolajevih posmrtnih ostankov leta 1991 [[Danica Drašković]] — žena znanega srbskega politika [[Vuk Drašković|Vuka]] — po burnem prepiru razbila steklenico ob sogovornikovo glavo.<ref>Tamara Skrozza (15. april 2009). "Visoke štikle i kratak fitilj" [High heels and a short wick]. Vreme (v srbščini). Pridobljeno 22. septembra 2023.</ref> 19. maja 2003 ({{OldStyleDate|19. maj|2003|6. maj}}) je Sveti škofovski zbor [[SPC]] razglasil ohridskega in žičkega škofa Nikolaja Velimirovića za [[svetnik]]a in določil, da se ga uvrsti v koledar [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnih]] svetnikov. Bogoslužje v njegovo čast je potekalo v beograjski cerkvi sv. Sava 24. maja istega leta. Ta razglasitev je le še bolj podelila že tako razklano srbsko javnost. Za tiste, ki se strinjajo z njegovo kanonizacijo, je to le potrditev njegove svetosti in vrednosti ter želje samih vernikov, zlasti bogomoljcev. Za nasprotnike pa je to še en "politični" škandal in podpora nekaterim velesrbskim nacionalističnim gibanjem, ki s pravim krščanstvom nimajo veliko skupnega.<ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> Njegov god je na njegov smrtni dan po gregorijanskem koledarju 18. marca ({{OldStyleDate|18. marec|2003|5. marecj}}).<ref name="ROCOR" /><ref name="crkveni" /><ref name="OCA" /> Nekateri pa slavijo njegov praznik tudi na dan njegove kanonizacije, tj. po gregorijanskem koledarju 19. maja.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxcanada.ca/Saint_Nikolaj_(Velimirovic)|title= Saint Nikolaj (Velimirovic)|publisher= Canadian Orthodox History Project |author=|place=|language=en|date=2. julij 2024|accessdate=16. februar 2026}}</ref> === Zanimivosti === ==== Srečanje s Teslom ==== Nikolaj Velimirović in Nikola Tesla sta se spoznala leta 1916 v New Yorku prek Teslovega prijatelja, profesorja [[Paja Radosavljević|Paja Radosavljevića]]. Takrat je bil Nikolaj v političnem poslanstvu v vlogi združitelja Srbov v Ameriki, da bi podprli Kraljevino Srbijo, ki je bila v vojni z [[Avstro-Ogrsko cesarstvo|Avstroogrskim cesarstvom]]. V tej smeri je hotel vplivati tudi na [[Mihajlo Pupin|Pupina]] in Tesla a brezuspešno. Zaradi napetih odnosov med Teslom in Pupinom ter Radosavljevićevega sovražnega odnosa do Pupina je izostala skupna izjava. Velimirović je pozneje pisal Radosavljeviću, da obžaluje, da je sploh poskušal Tesla vmešati v dnevno politiko in da bi bilo greh, če bi takega vedeža odvrnili od njegovega raziskovalnega dela. Ohranila se je zgodba o pogovoru med Teslom in Velimirovićem o podobnosti elektrike in Božje moči, ki sta obe nevidni človeškemu očesu.<ref>{{Cite book|last=Петровић|first=Срећко|authorlink=|title=Православље, бр.1304 од 15. јула, Реч-две са… Презвитер др Оливер Суботић аутор књиге "Тесла: Духовни лик"|year=2021|url=|publisher=СПЦ|pages=35|location=Београд|isbn=}}</ref> Med svojimi ameriškimi obiski se je tako Nikolaj spoprijateljil s tem izumiteljem, rojakom in soimenjakom [[Nikola Tesla|Nikolom Teslom]], o čigar vernosti bi se pa dalo razpravljati; priznal je, da vsak večer moli, vendar čisto na svoj način. Nekoč ga je Tesla povabil v svoj laboratorij, v katerem je brnelo kakih tisoč koles. Na vprašanje, kakšna sila jih poganja, je dobil odgovor, da je to električni tok. Sledilo je novo vprašanje:<br> „Ali bo tvoja znanost odkrila način, kako to električno silo videti s prostim očesom?“ Na nikalen odgovor je sklenil jeromonah:<br> „Zakaj torej ljudje hočejo Boga videti, da bi vanj verovali? Moč obstaja tudi tedaj, kadar je ni mogoče videti.“<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Zanimljiva anegdota izneđu Nikole Tesle i vladike Nikolaja Velimirović. Samo on je mogao da ubedi Nikolu Teslu da Bog postoji: Razgovor dva imenjaka i dan danas se prepričava|publisher=stil.kurir.rs|author=Milica Krajnović|place=Beograd|language=sr|date=12. september 2024|accessdate=14. februar 2026}}</ref> ==== Mleko za pijanca ==== Ruskega duhovnika, ki se je opijanjal, ni odstranil, saj je tudi sam cenil »župsko crno« (črnino); v njej je iskal tolažbo in celo navdih pred svojimi pridigami, ki so jih ljudje poslušali z odprtimi usti. Kmete, ki so prišli tožit nekega pijanega popa, pa je kmalu odpravil z "resnim" spraševanjem: Kaj najraje pije, kdo mu to daje in ali so mu poskušali ponuditi mleka. ==== Marijina prikazovanja ==== Pokvarjenega in neumnega meniha Jova iz samostana pri Ovčarju, ki je tvezil, da se mu je v sanjah prikazala Bogorodica in mu naročila, naj škofa prosi za boljši samostan, je hitro prestregel: »Čudna stvar, oče Jova; tudi meni se je prikazala Devica in mi strogo naročila, da ne smem verjeti očetu Jovu, ko pride prosit kaj v njenem imenu.« ==== Kateri Jožef? ==== Na zborovanjih vernikov je stal sredi množice, in potrpežljivo poslušal sanjska pripovedovanja bradatih kmetov in pobožnih kmetic. To je duhovnika in kateheta Sava Bankovića tako zgrozilo, da je živčno prosil Nikolajevega sošolca, metropolita Josifa iz Užic, naj posreduje, da se mu ti bogomoljci ne bodo lagali, na kar ga je Josif pomiril: "Nikar se ne boj, oče Savo! Ne lažejo se oni Nikolaju, ampak se on laže njim!" Isti metropolit Josif je takoj po osvoboditvi moral nadomeščati odsotnega patriarha Gavrila in medtem izdal poslanico, ki se novi oblasti ni ravno dopadla. Zato je Titova »omladina« pridrvela pred patriarhijo in vpila: "Dole Josif!" ("Proč z Jožefom!") Starec pa se ni pustil zmesti, ampak je z balkona prosil mlade za besedo: „Nikar tako, otroci! Ne napadajte tega svetega imena. Navsezadnje, ime katerega Jožefa vpijete? [[Josif Stalin|Josifa Visarionoviča Stalina]], [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] ali mene?“ Spogledovali so se med seboj in v tišini drug za drugim odhajali. ==== Zmanjkalo je toka ==== Med enim od Nikolajevih predavanj v Ameriki po Drugi svetovni vojni je nenadoma ugasnila luč in občinstvo je začelo protestirati. Ko se je dvorana po desetih minutah spet razsvetlila, je nadaljeval »Zviti Valjevec«: „Bratje in sestre, Američani! Težko vam je bilo deset minut ostati v temi; lahko si predstavljate, kako je z mojim ljudstvom, ki že deset let tarna v bedi in v temi! Zdaj razumete, zakaj vas prosim, da nam priskočite na pomoč.“ Nekateri sumijo, da je škof namerno povzročil ugasnitev luči – da bi se hkrati norčeval iz sodobne tehnologije in ameriške politike, pa tudi spodbudil dobrosrčnost, ki se je pokazala v pošiljanju povojnih paketov v domovino. ==== Kdo bo zmagal? ==== Med vojno je bil priprt skupaj s patriarhom in škofi v vojvodinskem samostanu Vojlovici. Nemci so jim postavili vprašanje – vedoč da so znani po tem, da se ne ukvarjajo le z verskimi, ampak tudi s političnimi vprašanji – naj povedo, kdo bo v tej vojni zmagal. Vsi so sklonili glave, češ da ne razumejo nemško. Nikolaj pa: »V tej vojni bo zmagala sila, ki bo prijateljska do srbskega ljudstva. Naše ljudstvo je maloštevilno, a veliko po svoji zgodovini in po svoji moralni moči. Poskusite, gospodje, biti dobri do tega ljudstva, da vam bo naklonjeno, pa boste zmagali.«<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> ==== Avto je vžgal ==== Okoli samostana [[Ljubostinja|Ljubostinje]] prehaja s kolena na koleno o škofu Nikolaju iz časov Druge svetovne vojne naslednje izročilo: "Nekoč so Nemci ob zori prišli, da bi škofa odpeljali na zaslišanje v [[Kruševac]]. Džip pa, s katerim so se pripeljli, ni hotel vžgati. Trudili so se in jezili, vendar so po nekaj neuspelih poskusih prenehali. Ko je videl, da so nemočni, je škof prebral molitev in džip blagoslovil. Nato je dal znak, da lahko znova poskušajo – in džip je vžgal." <ref>{{cite web|url=https://shinemagazin.com/ono-sto-niste-znali-vladika-nikolaj-velimirovic/|title= Ono što niste znali - Vladika Nikolaj Velimirović |publisher= SHINE magazin |author=Danica Žunjanin|place=Beograd|language=sr|date=2021|accessdate=7. marec 2026}}</ref> ==== "Ne bova se več videla" ==== Škof [[Atanasij Jevtić]] je na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] 2020 o škofu Nikolaju povedal tale dogodek, ki ga on smatra za čudež: Njegov nečak Tiosav je odpadel od vere in se pridružil komunistom, in ko so Nikolaja odpeljali v Dachau, mu je rekel: "Ne bova se več videla." Nečak se je pozneje predomislil, se zavedel svojih korenin in se spreobrnil; kot sorodnik je lahko zahteval, da se naj Nikolajevo telo vrne v domovino. Tiosav se je na vse kriplje trudil, da bi mu pripravil v Leliću kar se da slovesen sprejem. Tudi patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] je prišel na sprejem. Tiosav pa, ki je delal vso noč, je šel spat ob petih zjutraj, da bi se malo spočil. In se ni več zbudil, zato ni videl Nikolaja – njegovih relikvij. Tako so se uresničile Nikolajeve besede: »Ne bova se več videla.«<ref>{{cite web|url=https://politicki.rs/drustvo/na-danasnji-dan-umro-je-srpski-episkop-nikolaj-velimirovic-oci-koje-su-boga-gledale/|title=Na današnji dan umro je srpski episkop Nikolaj Velimirović – „oči koje su Boga gledale“|publisher=politicki.rs|author=Episkop Atanasije Jevtić|place=|language=sr|date=3. maj 2020|accessdate=22. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Beseda izgovorena 03. maja 2020. u Manastiru Tvrdoš. Izvor: Žički blagovesnik, oktobar-decembar, 2020</ref> == Ocena == === Literarna kritika === [[File:Manastir_Lelić,_Valjevo,_001.jpg|thumb|200px|<center>[[Samostan]] [[Lelić]] je ustanovil [[Nikolaj Velimirović]]<ref>{{Cite web |date=2019-05-03 |title=Lelić, zadužbina svetog Nikolaja Žičkog |url=https://p-portal.net/lelic-zaduzbina-svetog-nikolaja-zickog |access-date=2024-07-31 |website=P-portal |language=hr}}</ref>]]</center> Škof [[Amfilohij Radović]] — ki se je šolal na katoliških rimskih vseučiliščih in mu ni mogoče očitati protikatoliške usmerjenosti podobne Nikolajevi — priznava uspeh Velimiroviću in ga pripisuje njegovi visoki izobrazbi, sposobnosti dobrega pisanja in poznavanja evropske kulture.<ref>Radović, A. "Bogočovječanski etos Valdike Nikolaja" in Jevtić, A., ''Sveti Vladika Nikolaj Ohridski i Žicki'' (Kraljevo, Žiča 2003)</ref> Literarni kritik [[Milan Bogdanović]] pa trdi, da vse, kar je Velimirović napisal po svojih ohridskih letih, ni bilo nič drugega kot objava vzhodnopravoslavnega kanona in dogme. Bogdanović ga ima za [[konservatizem|konservativca]], ki je enostransko poveličeval pravoslavno Cerkev in njene obrede kot tudi ustanovo.<ref>Bogdanovic, M, ''Knjizevene Kritike I'' (Beograd 1931), p. 78.</ref> Drugi pravijo, da je v pravoslavno misel vnesel bore malo novosti.<ref>Djordjevic, M, "Povratak propovednika", Republika No. 143-144, July 1996.</ref> To opravičujejo z njegovo dogmatično in pravniško usmerjenostjo v duhu svetega [[Janez Damaščan|Janeza Damaščanskega]], ki pravi: "Zato ne učim o tem ničesar, kar je moje. Na kratko izražam misli in besede, ki so jih prenesli bogaboječi in modri možje."<ref>{{cite web|url=http://www.saintnicodemos.org/articles/loveintruth.php |title=Saint Nicodemos Publications |website=Saintnicodemos.org |access-date=30 March 2016}}</ref> Malo tega prvotnega splošnokrščanskega duha pa vsebuje knjiga, ki jo je napisal v ječi pod naslovom "Skozi zaporniško okno"<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>. V njej se zdi, da je on sam pod vplivom iste [[ateizem|brezbožno]]-[[liberalizem|svobodomiselne]] in [[nacionalizem|nacionalistične]] miselnosti, ki jo enostransko očita "Zahodu", protestantizmu in Katoliški Cerkvi na čelu s [[papež Pij IX.|papežem Pijem IX.]]<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28.60.71}}</ref>, da bi bolj povzdignil vrednost pravoslavja. Tu ni nobenega prizanašanja ne vladarjem, ne filozofom in ne papežem; na neki način je ta izrazito sovražni govor manipulacija z občinstvom, ki že itak poseduje predsodke proti Zahodu, katoliški Cerkvi in papežu. Vladika ima v želodcu poimensko zlasti Napoleona, Nietzscheja in Pija IX., o katerih pravi dobesedno, da so vsi trije antikristi: {| |- ! Car antihrist, Papa natihrist, Evropski filosofi antihristi<ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=28}}</ref> ! Cesar antikrist, Papež antikrist, Evropski filozofi antikristi |- | <blockquote> Car antihrist predstavlja početak devetnaestog veka. Papa antihrist predstavlja sredinu devetnaestog veka. Evropski filosofi antihristi (iz ludnice) predstavljaju kraj devetnaestoga veka. Bonaparta, Pijus, Niče. Tri kobna imena, trojice najtežih bolesnika, nasleđene bolesti. </blockquote> | <blockquote> Cesar [[antikrist]] predstavlja začetek devetnajstega stoletja. Papež antikrist predstavlja sredino devetnajstega stoletja. Evropski antikristi – filozofi iz norišnice – predstavljajo konec devetnajstega stoletja. [[Napoleon Bonaparte|Bonaparte]], [[papež Pij IX.|Pij]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]]. Tri usodna imena, trije najhujši bolniki s podedovanimi boleznimi. </blockquote> |} Leta 1960 je patriarh Srbske pravoslavne cerkve [[German Đorić|German]] (1899–1991) podprl odločitev [[sveti sinod|sinoda]] [[SPC]] o ponatisu Velimirovićevega ''„Ohridskega prologa“'' iz leta 1928. Ne čudi, da sta dve tiskarni naročilo zavrnili, saj je bilo takrat zelo ovirano izdajanje kakršnekoli verske vsebine: Ta knjiga pa je bila lahko objavljena šele po pregledu celotnega besedila, odstranitvi spornih odlomkov ter tudi Velimirovićevega imena, naslov pa je bil spremenjen v ''Žitije svetih („Življenja svetnikov“)''.<ref>{{navedi knjigo|author= Klaus Buchenau |title= Orthodoxie und Katholizismus in Jugoslawien 1945–1991. Ein serbisch-kroatischer Vergleich. Band 40 von Balkanologische Veröffentlichungen Osteuropa-Institut der Freien Universität Berlin|publisher= Otto Harrassowitz Verlag|ISBN=978-3-447-04847-7|place=Berlin|year=2004|page=261}}</ref>. === Antisemitizem === [[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|200px|<center>[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Velimiroviča]] in [[Justin Popović|Justina Popoviča]] v [[samostan]]u [[Vavedenje]] na [[Beograd|beograjskem]] [[Senjak]]u]]</center> Pri svetem Nikolaju bode najbolj v oči nekrščanski, krivični in žaljivi [[antisemitizem]], ki preveva zlasti celotno delo "Skozi jetniško okno". Tam se vrstijo očitki Judom, da so obsodili in ubili Kristusa "obsedeni od smrdljivega Satanovega duha", in da so se "izkazali za hujše nasprotnike Boga kot pogan Pilat", kajti "tako jih uči njihov oče [[demon|hudič]]", ki "jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]]."{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> [[Zgodovinar]]ji se strinjajo v ugotovitvi, da ne samo ta, ampak celo več Velimirovićevih zapisov in javnih govorov vsebuje izrazito [[sovražni govor]], usmerjen proti Judom.<ref>{{cite news|title=Antisemitism and Jewish Identity in Serbia|publisher=Hebrew University of Jerusalem|year=1997|author=Sekelj, L.|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism}}, acta no. 12</ref><ref>{{cite journal|year=2004|title=From ''traitor'' to ''saint'' in public memory: the case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović´|journal=Analysis of Current Trends in Antisemitism|publisher=The Hebrew University of Jerusalem|author=Byford, J.}}, acta no. 22</ref><ref>{{cite news|url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=341695|title=Sporno slovo u crkvenom kalendaru|date=29 May 2003|newspaper=[[Vreme]] No. 647|author=Kostic, S.}}</ref> #Omeniti velja, da prvi pisni zapis o Velimirovićevem antisemitizmu sega več kot desetletje pred začetkom druge svetovne vojne, v »Zgodbo o volku in jagnjetu«, ki jo je pridigal leta 1927 v ZDA. V povzetku socialni psiholog [[Jovan Byford]] (*1973) opaža, da je v tej zgodbi Velimirović „judovske voditelje v Jeruzalemu« v času križanja označil za »volkove«, katerih krvoželjnost do Božjega jagnjeta je podžigal njihov »bogosovražni nacionalizem«“.{{sfn|Byford|2008|p=43}} To lahko kaže na namen, da je Velimirović uporabil to zgodbo kot »potrditev« svojih protijudovskih stališč v spodbudo svojim privržencem, ki jo v tem smislu še danes tako razlagajo, kot na primer vodja „Obraza“ [[Mladen Obradović]] ki pa v obrambo pravi, da Velimirovićeve besede le odmevajo tisto, kar je bilo zapisano že v zgodnjih krščanskih besedilih, kjer sam Jezus pravi farizejem, da so "gadja zalega"<ref>Mt 12,34</ref> ali da „je njihov oče hudič“<ref>Jn 8,44</ref>.{{sfn|Byford|2008|p=175}} #V govoru, ki ga je leta 1936 imel v samostanu Žiča, je Velimirović pred uglednim občinstvom, v katerem je bil tudi jugoslovanski premier [[Milan Stojadinović]], spregovoril o judovstvu kot grožnji krščanstvu. Velimirović je v tem govoru obtožil Jude [[teorija zarote|teorije zarote]], češ da vodijo tajno, usklajeno prizadevanje proti krščanstvu in "veri v pravega Boga".{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} # Poleg tega Byford prepoznava antisemitizem v Velimirovićevih „Indijskih pismih“, v katerih lik Judinje upodablja Satana. Omeniti velja, da je ta primer spet povezan z teorijo zarote, saj Velimirović opisuje žensko kot zagovornico "vseh destruktivnih in tajnih združenj, ki kujejo zaroto proti krščanstvu, veri in državi."{{sfn|Byford|2008|p=45}} #V zadnjih letih druge svetovne vojne v že omenjeni knjigi »Кроз тамнички прозор/Kroz tamnički prozor«<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|publisher=Глас Цркве/Glas Crkve|author=Nikolaj Velimirović|place=Valjevo|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref>pravi, da ponovimo: da so Judje, »ki jih je zadušil smrdljivi duh Satana«, obsodili in ubili Kristusa. Nadalje piše, da so se »Judje izkazali za hujše nasprotnike Boga kot poganski Pilat«, kajti »tako jih uči njihov oče hudič«, ki »jih je naučil, kako se upreti Božjemu Sinu, [[Jezus Kristus |Jezusu Kristusu]]«.{{sfn|Byford|2005|pp=30-31}} <ref>{{navedi knjigo|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=77}}</ref> Poleg že omenjenih hudodelstev pa Velimirović „Žide“ „krivi“ prav za vsakršno zlo skozi zgodovino: Hudič je Jude naučil ne le, kako se postaviti po robu Kristusu, ampak „jih je skozi stoletja učil, kako se boriti proti Kristusovim sinovom – [[kristjani|kristjanom]]“.{{sfn|Byford|2008|pp=43-44}} Evropa ne ve za ničesar drugega kot za tisto, kar ji Judje postrežejo kot znanje. Ne verjame ničemur drugemu kot tistemu, kar ji Judje ukažejo verjeti. Ne pozna vrednosti ničesar, dokler Judje ne vsilijo svoje lastne mere vrednot; vse sodobne ideje, vključno z demokracijo, stavkami, socializmom, ateizmom, versko strpnostjo, pacifizmom, globalno revolucijo, kapitalizmom in komunizmom, so izumi Judov oziroma njihovega očeta, hudiča.{{sfn|Byford|2008|p=45}}<ref>{{cite book|author=Nikolaj Velimirović|title= Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау./Kroz tamnički prozor. Poruke srpskom narodu iz logora Dahau.|place=Valjevo|year=1996|publisher=Glas Crkve|page=83}}</ref> === Nacionalizem === Bolj kot Judje, protestantizem ali papeštvo sta ne le pravoslavju, ampak tako krščanstvu kot veri nasploh škodovala [[marksizem]] s svojim bojevitim [[ateizem|ateizmom]], kakor tudi [[nacizem]] s svojim surovim [[rasizem|rasizmom]]. Nenavadno je res, da se škof Nikolaj ni obrnil proti preganjalcem, ampak zoper neusmiljeno preganjane in v [[holokavst]]u surovo morjene nedolžne jude v sodobni knjižici "Skozi jetniško okno". Menijo, da je pravi anahronizem obračunavanje z žrtvami ravno v času njihovega najhujšega preganjanja in iztrebljanja. Zaradi njegovih pohval Hitlerju ga imajo nekateri celo za ljubitelja "velikega nemškega voditelja" in njegovega nacizma, čeprav je bil nekaj časa tudi sam preganjan in zaprt.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Veliko večji vpliv kot "Židje" pa je res imela na sodobno miselnost okultistka [[Helena Blavatska]], katere zmešane ideje o "korenskih rasah" in o "teoriji spolov" še danes burijo duhove. Med svojimi raznorodnimi predniki pa ni imela Judov, ampak pravoslavne [[Rusi|Ruse]] in protestantske [[Nemci|Nemce]]. Čudi, da njenega delovanja Velimirović nikjer ne omenja, čeprav je se je med študijem poglabljal tudi v indijsko miselnost in mu ni moglo ostati neopazno, da je delovala načrtno zoper krščanstvo pod vplivom [[čarovništvo|čarovništva]] in [[demon|hudiča]], kar soustanoviteljica [[teozofija|teozofije]] odkrito sama priznava; to potrjuje tudi njen okultni časopis z izzivalnim naslovom "Lucifer".<ref>{{Cite web |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> Pod pretvezo o starodavni in vesoljni "skrivni vedi", katero bi bilo treba ponovno oživiti, se je dvignila zlasti zoper krščanstvo, tudi pravoslavno.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} Te nauke naj bi ji prenašali izmišljeni „vedeži“ ali „mojstri“, ki so živeli v različnih delih sveta; zaradi plagijatov, laži in goljufij je morala celo pobegniti iz [[Indija|Indije]], kamor se ni več vračala. Različni avtorji, vključno z [[William Emmette Coleman|Williamom Emmette Colemanom]]<ref>William Emmette Coleman (1843-1909) je postal spiritist (po lastnih besedah nekrščanski) z devetnajstimi leti, nato pa knjižničar, uradnik in pisatelj, ki je izjemno ostro kritiziral Blavatskine izmišljotine, plagijate in goljufije.</ref> in drugimi, dvomijo o pristnosti njenih spisov in navajali dokaze, da jih je prepisovala iz starejših čarovniških virov{{sfn|Guénon|2004|pp=82–89}}{{sfnm|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Sedgwick|2004|p=[https://books.google.com/books?id=GcUFmQ-NF_0C&pg=PA44 44]}}<ref>[[William Emmette Coleman]], [http://www.blavatskyarchives.com/colemansources1895.htm "The Sources of Madame Blavatsky's Writings"], in ''A Modern Priestess of Isis'' by Vsevolod Sergyeevich Solovyoff, London, Longmans, Green, and Co., 1895, Appendix C, pp. 353–366.</ref>; njeno vztrajanje pri obstoju "mojstrov modrosti" pa so razglašali za popolnoma neutemeljeno in jo obtoževali, da je šušmarka, lažni medij in ponarejevalka spisov.{{sfnm|Sedgwick|2004|1p=44|Campbell|1980|2pp=32–34}}{{sfn|Hower|1995}} Pod njen vpliv je prišel tudi naš sicer nesebični, vendar naivni rojak in učenjak, poliglot in izumitelj [[Ivan Benigar]], "rešitelj [[Mapuči|Mapučev]]" — pa tudi "oče indijskega naroda" Gandi. V svoji avtobiografiji "Moje življenje" je [[Mahatma Gandhi]] (1869-1948) podrobno opisal, kako je na njegov svetovni nazor vplival stik s člani [[Teozofsko društvo|Teozofskega društva]] v [[London]]u, osebno srečanje z Blavatsko ter branje njenih del. Ko je bil že na tem, da priporoča svojim rojakom Jezusov govor na gori in da morebiti tudi sam postane kristjan, ga je prav to srečanje v času prelomnih odločitev odvrnilo od krščanstva. Takole pravi on sam: „Proti koncu drugega leta svojega bivanja v Angliji sem srečal dva samska brata [[teozofija|teozofa]]. Predstavila sta me tudi Madame Blavatsky in sem prebral tudi njeno delo ''"Ključ do teozofije"''. Po tem branju ''ni več verjel krščanskim misijonarjem.''<ref>Махатма Ганди. Моя жизнь. — М.: Гл. ред. восточной литературы изд-ва «Наука», 1969</ref>. [[Religija|Verski]] [[zgodovinar]] [[Olav Hammer]] (*1958) sicer opozarja, da so Blavatskini spisi »v redkih primerih ''odkrito [[rasizem|rasistični]]''«.{{sfn|Hammer|2001|p=121}} Natančnejši pretres njenega učenja pa odkriva, da HPB ni "rasistično nastrojena" le "v redkih primerih", ampak da nestrpni [[nacionalizem]] in [[rasizem]] izraža neprikrito kar velik del njenega učenja. Redno namreč primerja ''"arijsko" '' in ''"semitsko"'' omiko na škodo slednje trdeč, da ''so semitska ljudstva odcep Arijcev, ki so "nazadovala v duhovnosti in napredovala v materialnosti"''<ref>''The Secret Doctrine'', vol.II, p.200</ref>. Blavatska je tudi razvrstila svetovne [[rasa|rase]] glede na njihov odnos do "pete rase" – tj. Atlantov –, pri čemer je Arijce postavila na vrh lestvice. Na ta način je njeno delo poleg drugih dejavnikov pogubno vplivalo na nastanek in razvoj [[nacizem|nacistične]] ideologije ter jo ne brez razloga imenujejo "mater nacizma".<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Helena_Blavatsky|title=Helena Blavatsky|publisher=New World Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=12. januar 2026}}</ref> Očeta nacizma [[Adolf Hitler|Hitlerja]] pa je že 1935 Velimirović v slovesnem govoru na Kolarčevi univerzi 1935 takole veličal: {| |- ! Poštovanje nemačkom Vođi<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> ! Spoštovanje nemškemu Voditelju |- | <blockquote> "Ipak se mora odati poštovanje sadašnjem nemačkom Vođi, koji je kao prost zanatlija i čovek iz naroda uvideo da je nacionalizam bez vere jedna anomalija, jedan hladan i nesiguran mehanizam. I evo u XX veku on je došao na ideju svetoga Save, i kao laik poduzeo je u svom narodu onaj najvažniji posao, koji priliči jedino svetitelju, geniju i heroju." </blockquote> | <blockquote>"Kljub temu je treba izkazati spoštovanje sedanjemu nemškemu voditelju, ki je kot preprost obrtnik in človek iz ljudstva uvidel, da je nacionalizem brez vere anomalija, hladen in negotov mehanizem. In tukaj v 20. stoletju se je domislil ideje svetega Sava in se kot laik lotil najpomembnejšega dela med svojim ljudstvom, ki se spodobi le za svetnika, genija in junaka." </blockquote> |} Pod tem "najpomembnejšim delom" neredki podrazumevajo preganjanje Judov, ki so ga začeli nacisti takoj po prevzemu oblasti 1933. Postavlja se ključno vprašanje: Kako je mogoče, da je človek s takimi nekrščanskimi nazori lahko bil prištet med krščanske svetnike in vzornike miru, enakopravnosti in sožitja današnjemu rodu?<ref>{{cite web|url=https://www.cdm.me/kolumne/bursac-sta-ocekivati-od-drzave-koja-seta-kosti-vladike-nikolaja-ljubitelja-hitlera/|title=Šta očekivati od države koja šeta kosti vladike Nikolaja, ljubitelja Hitlera?|publisher=CdM|author=Dragan Bursać|place=Podgorica|language=cnr|date=25. maj 2023|accessdate=23. februar 2026}}</ref> Pri škofu Nikolaju sta politika in vera tako neločljivo povezani, da ju ni mogoče ločevati, saj je „leta 1914 kot menih s križem v roki vodil srbske vojake v boju za osvoboditev (tj. osvojitev od druge države) [[Zemun]]a, leta pozneje pa se je boril za osvoboditev duše in za širitev duhovnih meja Srbije“, kot pravi o njem lipljanski škof Dositej. Lahko verjamemo tudi srbskemu rusofilu [[Nenad Popović|Nenadu Popoviću]]<ref>Nenad Popović (*30. september 1966) je sedanji (2026) minister brez fotelja v srbski vladi</ref>, da temelj vsega Nikolajevega delovanja ni bil toliko [[Jezus Kristus|Kristus]], kot pa od njega ustanovljeno „Svetosavstvo in Kosovska zaveza«.<ref>{{cite web|url=https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas|title=Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas|publisher=Una TV|author=Luka Vujović|place=|language=sr|date=10. april 2025|accessdate=24. februar 2026}}</ref> === Ekumenizem === [[File: Crkva Sv Georgija i eparhijski dom Valjevo 15.jpg|thumb|200px|right|<center>Spomenik sv. [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] pred cerkvijo [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] v [[Valjevo|Valjevem]]]]</center> Njegov pogled na svet lahko delimo vsaj na dve prelomni obdobji, v katerih je imel tudi glede ekumenizma pravzaprav nasprotujoče si mnenje. V prvem obdobju - med študijem v beligrajskem bogoslovju in med pridobivanjem doktorskih naslovov v Švici, je med drugim tudi ekumenizmu dajal velik pomen.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276163-dar-besednika-pisca|title= Dar besednika i pisca |publisher=novosti.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=5. junij 2003|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Prav nasprotne poglede pa je začel zagovarjati po svoji vrnitvi iz Rusije, ki jih je na neki način najbolj strnil v svojih razmišljanjih "Skozi jetniško okno": tam pa mu je skrajnje sumljivo vse, kar prihaja z "Zahoda".<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/kroz-tamnicki-prozor/|title=Кроз тамнички прозор. Поруке српском народу из логора Дахау|publisher=Svetosavlje|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=11. avgust 2006|accessdate=18. februar 2026}}</ref> Morda sicer ne drži popolnoma, vendar ni brez osnove nenavadna trditev, da "Nikolaj ni bil le duhovnik, temveč najprej nacionalist, in to srbski, nato politik, in to srbski. Vera in cerkev sta mu služili le kot sredstvo".<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/nikolaj-velimirovic-lukavi-besednik/#google_vignette|title= Nikolaj Velimirović - lukavi besednik|publisher= Dnevni list Danas |author=N.D.|place=Novi Sad|language=sr|date=8. april 2018|accessdate=8. marec 2026}}</ref> Če upoštevamo to opazko, potem lažje dojamemo, da je bil tudi Velimirevićev [[ekumenizem]] čisto svojevrsten tako kot sploh njegova osebnost. Najprej ga smemo razumevati v smislu ekumenskega gibanja v začetku 20. stoletja, ki se je začelo med protestanti za večjo povezavo med njihovimi razdrobljenimi skupnostmi; takih svobodomiselnih pogledov je bil že v bogoslovju v povezavi s protom Aleksom; s temi teženji pa se je srečeval tudi med svojim študijem v Nemčiji in Švici. Opazujemo pa lahko, da je sicer kazal naklonjenost do [[anglikanci|anglikancev]]; ni pa poznal vesoljnega ekumenizma v smislu svetopisemske edinosti ali katoliških poskusov zedinjenj skozi zgodovino, še manj pa v duhu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] (1962-1965), ki si je sicer postavil za enega glavnih ciljev večje spoštovanje, odpravo predsodkov in povezanost ter sodelovanje, predvsem pa „pospeševanje edinosti med vsemi [[kristjani]]“, na kar cika že sam latinski naslov odloka o ekumenizmu „Unitatis redintegratio“ — „Obnovitev edinosti“. (E 1,1)<ref>{{navedi knjigo|author=|title=Koncilski odloki. Odlok o ekumenizmu [[Unitatis redintegratio]]|place=Ljubljana|year=1980|publisher=Nadškofijski ordinariat |page=233}}</ref> Izraz »[[ekumenizem]]« je med pravoslavci dandanes nasploh postal zelo čustveno nabit, sprejeman ali zavračan, odvisno od tega, na kateri strani ekumenskega dialoga se nahajate in sega od [[morala|moralno]]-[[politična neoporečnost|politične neoporečnosti]] pa vse do suma [[herezija|herezije]] oziroma krivoverstva.<ref>{{cite web|url=https://orthochristian.com/87573.html|title=St. Nikolai Velimirovic and St. Justin Popovic on Ecumenism|publisher=OrthoChristian.Com |author=Julija Vidovic|place=|language=en|date=11. oktober 2015|accessdate=24. februar 2026}}</ref> Ena glavnih značilnosti njegovega delovanja je bilo podpiranje enotnosti vseh [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodnih pravoslavnih cerkva]] in vzpostavljanje še posebej dobrih odnosov z angleško govorečimi [[protestanti]], tako z [[anglikanci|Anglikansko skupnostjo]] v Angliji, kakor tudi z Episkopalno krščansko skupnostjo v Združenih državah Amerike. Ni dvoma, da je to bližino in sorodnost poudarjal predvsem zaradi političnega zavezništva med Prvo svetovno vojno in svoje posebne politično-narodnostne misije prav v tem smislu, ki je bila več kot uspešna.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=KYHkAAAAMAAJ&q=serbian&pg=PR114|title=The Living Church|date=1946|publisher=Morehouse-Gorham Company|language=en}}</ref> Zanimivo, da je v mladosti bil tako izrazito ekumensko in prozahodno usmerjen, da ga je cerkveni predstojnik metropolit [[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]] — pozneje prvi patriarh 1920. leta iz šestih skupnosti sestavljene [[SPC]] — po končanih študijah in dveh doktoratih v „zahodni katoliški Evropi“ poslal na „prevzgojo“ v Rusijo, da bi se tam „opravoslavil“.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=14}}</ref> Verjetno je neprikrita protikatoliška in protizahodna ost v njegovem pisanju in delovanju vsaj deloma posledica tega "spreobrnjenja" in "pranja možganov". Ko mu je bilo namreč po končanem bogoslovju kot odličnemu dijaku ponujeno, da lahko nadaljuje študije v Rusiji, je na vso silo hotel na Zahod in je raje čakal, dokler ni dobil tovrstne štipencije. Najprej je obiskoval dva semestra na protestantski fakulteti v Nemčiji, nato pa nadaljeval na starokatoliški bogoslovni fakulteti v švicarskem Bernu — obe krščanski skupnosti pa imata v svojem učenju tudi protikatoliško ost.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=10.11}}</ref> Zaradi odlične zahodne izobrazbe so že mladega Nikolaja dojemali preprosti ljudje kot naprednega svobodomiselnega teologa, ki se je korenito razlikoval od meril takratne srbske „[[konservatizem|starokopitno]]“ in "[[rusofilstvo|rusofilsko]]" vzagjane duhovščine in njenega vodstva; zato je bil priljubljen ne le pri množicah, temveč tudi pri izobraženih mestnih slojih in politični eliti – ne pa pri svojih kolegih.<ref name="Denial 24">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 23}}</ref> Njegovi sodobniki so ga videli kot anglofila, ki bi pod vplivom protestantske teologije lahko posodobil tudi Srbsko pravoslavno cerkev.<ref>{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 24}}</ref> Nedvomno je na Nikolajevo "katoliško" in "zahodno" usmerjenost vplivalo vsestransko branje zahodnih pisateljev, pa tudi njegovo poreklo in odkritosrčno verno domače okolje. Znana družina Velimirovićevih namreč izvira od katoliškega [[Hrvati|Hrvata]] Antonija oziroma Anteja Jovanovića, ki se je v valjevski okraj priselil iz [[Bosna|bosenske]] [[Srebrenica|Srebrenice]] in še danes se ta zaselek v Leliću imenuje "Bošnjaki". Antonij je bil župan podgorskega okrožja in ena najvidnejših osebnosti v takratni [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]]. Pokopali so ga pred severnimi vrati samostana Ćelije; njegov grob s kamnito ploščo in rdečim marmornatim križem — rdeči marmor je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju — je do danes dobro ohranjen. Priimek Velimirović pa izvira od Antonijevega sina Velimirja.<ref>{{cite book|author=Ljubomir Ranković|title= Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu|place=Valjevo|year=1991|publisher=Glas Crkve|page=3s}}</ref> Po izbruhu Prve svetovne vojne se je srbska vlada s kraljem vred umaknila v [[Niš]]. Od tam je predsednik [[Nikola Pašić]] poslal aprila 1915 Nikolaja, ki je imel že iz študijskih časov odlične zveze z anglikanci, v Združene države Amerike, da bi podpiral srbsko zadevo.<ref>{{cite web|url=https://www.riznica.net/sveti-vladika-nikolaj-velimirovic/?script=lat|title=Sveti vladika Nikolaj Velimirović|publisher=Riznica|author=Ivan Miljković|place=|language=sr|date=18. marec 2021|accessdate=24. februar 2026}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Denial 24"/><ref>{{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Belgrade | isbn= 978-8-67208-117-6 }}</ref> V Angliji je Nikolaj imel javna predavanja posvetnemu občinstvu na univerzah v Cambridgeu, Londonu, Edinburghu, Birminghamu, pa tudi vernikom po različnih anglikanskih cerkvah, vključno s cerkvijo sv. Marjete v Westminstrski opatiji, župnijsko cerkvijo britanskega parlamenta in katedralo sv. Pavla, pri čemer je njegova udeležba v procesiji po bogoslužju veljala za najvišjo čast za tujo versko osebnost.<ref name="Denial 27">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 27}}</ref> Njegovi govori so bili v valu prosrbske evforije v Angliji dobro sprejeti, njegova osebna privlačnost in govorniška spretnost pa sta zbirali velike množice. To mu je omogočilo sklepanje prijateljstva tudi z najvišjimi civilnimi in cerkvenimi osebnostmi.<ref name="Denial 27"/> Zaradi Nikolajevih prizadevanj za izboljšanje anglikansko-pravoslavnih odnosov njegovi prijatelji sicer niso uspeli v nameri, da bi mu podelili častni doktorat iz teologije na Lambethu;<ref name="Denial 28">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 28}}</ref> ob njegovem odhodu pa mu je vendarle canterburyjski nadškof [[Randall Davidson]] podaril naprsni križ z zlato verižico v znamenje osebnega prijateljstva in skupnega prizadevanja za ekumensko enotnost.<ref name="Denial 29">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 29}}</ref> V svojih govorih med bivanjem v Angliji je Nikolaj poleg verskih obravnaval predvsem politične teme. Zagovarjal je jugoslovansko idejo o ustanovitvi južnoslovanske države in trdil, da so Jugoslovani – Srbi, Hrvati in Slovenci – »isti narod po jeziku, krvi, usodi in željah«. Krvi, jeziku in političnemu interesu je Velimirović dodajal še skupno vero v Kristusa,<ref name="Denial 29"/>saj je takrat še verjel, da verske razlike med pravoslavci in katoličani niso nepremostljiva ovira za južnoslovansko enotnost, in celo hvalil delo katoliškega škofa [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayerja]] – enega od navdušenih očetov ideje o južnoslovanski enotnosti in bratstvu. Njegova politična stališa kot tudi njegov ekumenizem pa moramo sprejemati slej ko prej s pridržkom. Že zagovarjanje jugoslovanstva v Angliji je narekovalo tovrstno razpoloženje prebivalstva, kočljiv mednarodni položaj sredi negotovosti Prve svetovne vojne, kakor tudi uradna smer [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]], katere predstavnik je bil in je "tako moral govoriti", da je nabiral med poslušalstvom simpatizerje, dobrotnike in vojaške prostovoljce. Medtem pa je bil sam osebno dejansko sumničav tako do jugoslovanstva, kakor tudi do katolištva kot »najbolj konzervativne med zahodnimi religijami«. To je bruhnilo najbolj na dan za časa [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]], ko je javno sicer izražal svojo podporo konkordatu, ki je bil 1935 sklenjen z Vatikanom, v zasebnih pogovorih pa je spodbujal na prekinitev odnosov z Rimom in ustanovitev od Vatikana neodvisne jugoslovanske katoliške cerkve; nadalje je javno trdil, da bosta obe veri v prihodnji Jugoslaviji enakopravni, v zasebnih pogovorih pa je hujskal sovernike, češ da pravoslavna cerkev nikakor ne sme dovoliti, da bi izgubila status državne vere, ki ga je v [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] uživala uradno, v "Kraljevini Jugoslaviji" pa neuradno.<ref name="Denial 30">{{Cite book|last=Byford|first=Jovan|authorlink= |title=Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović|url=http://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC&pg=PA52|year=2008|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9776-15-9|pages= 30}}</ref> == Navedki == {{navedek|''Кад се човек окрене лицем к Богу, сви путови воде Богу. Кад се човек окрене лиццем од Бога, сви путови воде у пропаст. Ко се одсутно одрече Бога, и речју и срцем, тај не може ништа у животу учитинит, што не би водило његовом потпуном разорењу, и телесном и душевном. Зато се не жури да тражиш џелата безбожнику. Он га је нашао сам у себи, поузданијег него што му га сав свет може дати./Kad se čovek okrene licem k Bogu, svi putovi vode Bogu. Kad se čovek okrene licem od Boga, svi putovi vode u propast. Ko se odsutno odreče Boga, i rečju i srcem, taj ne može ništa u životu učinit, što ne bi vodilo njegovom potpunom razorenju, i telesnom i duhovnom. Zato se ne žuri da tražiš dželata bezbožniku. On ga je našao sam u sebi, pouzdanijeg nego što mu ga sav svet može dati.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=2}}</ref><br>'''Ko človek obrne svoj obraz k Bogu, vse poti vodijo k Bogu. Ko človek odvrne svoj obraz stran od Boga, vse poti vodijo v pogubo. Kdor hote zanika Boga, tako z besedo kot s srcem, ta ne more v življenju storiti ničesar, kar ne bi vodilo v njegovo popolno pogubo, tako telesno kot duhovno. Zato ne hiti z iskanjem krvnika za brezbožnika; našel ga je v sebi: zanesljivejšega, kot mu ga lahko da ves svet.''' }} {{navedek|''Од свих грехова блуд је најизразитији и најпотпунији сатанизам. Блуд је најдиректнији и најближи пут помрачења ума. Блуд је као отровни микроб што целу душу претвара у трулеж./Od svih grehova blud je najizrazitiji i najpotpuniji satanizam. Blud je najdirektniji i najbliži put pomračenja uma. Blud je kao otrovni mikrob što celu dušu pretvara u trulež.''<ref>{{cite web|url=https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|title=Nikolaj Velimirović citati|publisher=citiram.net|author=Nikolaj Velimirović|place=|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806164145/https://citiram.net/citati/autor/nikolaj-velimirovic|url-status=dead}}</ref><br>'''Od vseh grehov je nečistovanje najizrazitejši in najpopopolnejši satanizem. Nečistovanje je najneposrednejša in najbližja pot do pomračitve razuma. Nečistovanje je kot strupen mikrob, ki vso dušo spreminja v trohnobo.'''}} {{navedek|''Велиш, да хоћеш слободу? Онда мораш стати уз Бога против себе... Ако не победиш себе, ти ћеш свима својим осталим напорима успети једино да ускаћеш из једне тамнице у другу, из једног кавеза у други. Слобода друштвена, и слобода национална, и слобода државна, и слобода интернаионална, без особођења од себе самог, само су заводљива и лажљива имена разних тамница, разноликих кавеза. Ослободи се себе самог, и бићеш ван свих тамница и кавеза./Veliš, da hoćeš slobodu? Onda moraš stati uz Boga protiv sebe... Ako ne pobediš sebe, ti ćeš svima svojim ostalim naporima uspeti jedino da uskaćeš iz jedne tamnice u drugu, iz jednog kaveza u drugi. Sloboda društvena, i sloboda nacionalna, i sloboda državna, i sloboda internacionalna, bez oslobođenja od sebe samog, samo su zavodljiva i lažljiva imena raznih tamnica, raznolikih kaveza. Oslobodi se sebe samog, i bićeš van svih tamnica i kaveza.''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=79.80}}</ref><br>'''Praviš, da si želiš svobode? Potem moraš pristopiti ob Boga proti sebi... Če ne premagaš sebe, ti bo z vsemi drugimi prizadevanji uspelo le skakanje iz enega zapora v drugega, iz ene kletke v drugo. Družbena, narodna, državna in mednarodna svoboda — brez osvoboditve od samega sebe —, so le zapeljiva in lažniva imena za različne zapore, različne kletke. Osvobodi se samega sebe, in boš zunaj vseh zaporov in kletk.''' }} {{navedek|''„О три предмета не жури да говориш: О Богу - док не учврстиш веру у њега, о туђем греху - док се не сетиш свога, и о сутрашњем дану - док не сване.“''<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=4}}</ref>/''"O tri stvari ne žuri govoriti: O Bogu - dok ne utvrdiš veru u Njega, о tuđem grehu - dok se ne setiš svoga, i o sutrašnjem danu - dok ne svane."''<ref>{{cite web|url=https://sensa.mondo.rs/budjenje-duse/srecan-zivot/a16658/Vladika-Nikolaj-Velimirovic-vazna-zivotna-lekcija-budite-pazljivi-kada-govorite-ove-3-stvari.html|title=Vladika Nikolaj Velimirović - važna životna lekcija: budite pažljivi kada govorite ove 3 stvari. Mudra poruka Vladike Nikolaja Velimirovića!|publisher=sensa.mondo.rs|author=|place=Beogad|language=sr|date=31. julij 2019|accessdate=7. marec 2026}}</ref><br>'''"Ne hiti govoriti o treh stvareh: o Bogu - dokler ne utrdiš vere vanj, o grehu drugih ljudi - dokler se ne spomniš svojega, in o jutrišnjem dnevu – dokler ne zasvita."''' }} {{navedek|''Чувај веру, шта год да се деси. И чекај док љубав не произиђе из вере. Ако изгубиш љубав, изгубио си много, ако изгубиш веру, изгубио си све.<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Misli o dobru i zlu|place=Novi Sad|year=1999|publisher=Gnofos|page=70}}</ref>/ Drži veru pošto-poto. I čekaj dok ljubav iz vere ne nikne. Izgubiš li ljubav, izgubio si mnogo, izgubiš li veru, izgubio si sve.''<ref>{{cite web|url=https://edukacija.rs/izreke-i-citati/nikolaj-velimirovic|title=Citati i izreke – Nikolaj Velimirović|publisher=edukacija.rs|author=Nikolaj Velimirović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=14. februar 2026}}</ref><br>'''Ohrani vero za vsako ceno. Počakaj, da iz vere vznikne ljubezen. Če izgubiš ljubezen, si izgubil veliko, če izgubiš vero, si izgubil vse.'''}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Ekumenizem]] *[[Konkordatna kriza]] == Njegova dela == === Objavljena književna dela === Velimirović je objavil veliko književnih del duhovne vsebine. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo tiskanje njegovih del v Jugoslaviji prepovedano. Šele konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so njegove spise spet začeli tiskati tukaj, pred tem pa je bil tisk omejen na tujino oziroma na „rasejanje“ („diasporo“). {| |- valign=top | * ''Успомене из Боке/Uspomene iz Boke (Spomini iz Boke)'', 1904. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-boka.html] * ''Француско-словенска борба у Боки которској 1806-1814/Francusko-slovenska borba u Boki Kotorskoj 1806.-1814. (Francosko-slovanska borba v Boki Kotorski 1806-1814)''. * ''Религија Његошева/Religija Njegoševa (Njegoševa vera)'', 1911. * ''Изнад греха и смрти/Iznad greha i smrti (Nad grehom in smrtjo)'', 1914. <ref>[https://srpskapravoslavnacrkvalion.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/12/iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf Iznad-greha-i-smrti-nikolaj-velimirovic.pdf]</ref> * ''Место Србије у светској историји/Mesto Srbije u svetskoj istoriji (Prostor Srbije v svetovni zgodovini)'', 1915. * ''Србија у светлости и мраку/Srbija u svetlosti i mraku (Srbija v svetlobi in mraku)'', 1916. * ''Патерик Манастира светог Наума/Paterik manastira sv. Nauma (Zavetnik samostana sv. Nauma)'', 1925. * {{cite web |author= |title=Охридски пролог|url=https://svetosavlje.org/prolog/] |date=1928|work= |publisher= |access-date=27. november 2017 |archive-date=8. februar 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180208121719/https://svetosavlje.org/prolog/ |url-status= }}, * ''Рат и Библија/Rat i Biblija (Vojna in Sveto pismo)'', 1932. * ''Емануил: тајне неба и земље: чудесни доживљаји из оба света/Emanuil: tajne neba i zemlje: čudesni doživljaji iz oba sveta (Emanuel: skrivnosti neba in zemlje: čudovita doživetja iz obeh svetov)'', 1937. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-emanuil.html] * ''Три молитве у сенци немачких бајонета/Tri molitve u senci nemačkih bajoneta (Tri molitve v senci nemških sulic)'', 1945. * ''Победиоци смрти: православна читања за сваки дан године/Pobedioci smrti: pravoslavna čitanja za svaki dan godine (Zmagovalci nad smrtjo: pravoslavna branja za vsak dan v letu)'', 1949. * ''Земља Недођија: једна модерна бајка/Zemlja Nedođija: jedna moderna bajka (Deveta dežela: sodobna pravljica'', 1950. * ''Песме молитвене/Pesme molitvene (Molitvene pesmi)'', 1952. * ''Касијана; наука о хришћанском појимању љубави/Kasijana; nauka o hrišćanskom pojimanju ljubavi (Kasijana; znanost o krščanskem dojemanju ljubezni)'', 1952. * ''Диван: наука о чудесима/Divan: nauka o čudesima (Čudoviti: veda o čudežih)'', 1953. * ''Жетве Господње: од почетка до нашег времена и до краја/Žetve Gospodnje: od početka do našeg vremena i do kraja (Gospodove žetve: od začetka do naših časov in do konca)'', 1953. |} === Posmrtno objavljena dela === {| |- valign=top | * ''Једини Човекољубац: живот Господа Исуса Христа/Jedini Čovekoljubac: život Gospoda Isusa Hrista (Edini Človekoljub: življenje Gospoda Jezusa Kristusa)'', 1958. * ''Први Божји закон и рајска пирамида/Prvi Božji zakon i rajska piramida (Prva Božja zapoved in rajska piramida)'', 1959. * ''О херојима нашег времена: беседа говорена једног необичног мутног и малодушног дана 1914./O herojima našeg vremena: beseda govorena jednog neobičnog mutnog i maoldušnog dana 1914. godine (O pogumnežih našega časa: nagovor nekega nenavadno mračnega in malodušnega dneva 1914)'', 1976. * ''Омилије на недељна и празнична јеванђеља епископа охридског Николаја/Omilije na nedeljna i praznična jevanđelja episkopa ohridskog Nikolaja (Homilije ohridskega škofa Nikolaja ob nedeljskih in prazničnih evangelijih)'', 1976. * ''Мисионарска писма/Misionarska pisma (Misijonarska pisma)'', 1977. * ''Српски народ као Теодул/Srpski narod kao Teodul (Srbsko ljudstvo kot Teodul)'', 1984. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-teodul.html] * ''Пустињак Охридски/Pustinjak Ohridski (Ohridski puščavnik)'', 1986. * ''Рад на ослобађању отаџбине/Rad na oslobađanju otadžbine (Delovanje za osvobajanje domovine) '', 1986. * ''Косово и Видовдан/Kosovo i Vidovdan (Kosovo in Vidovdan)'', 1988. * ''Молитве на језеру/Molitve na jezeru (Molitve na jezeru)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj_molitva.html] * ''Речи о свечовеку/Reči o svečoveku (Besede o vsečloveku)'', 1988. * ''Вера светих: катихизис Источне православне цркве/Vera svetih: Katihizis Istočne pravoslavne crkve (Vera svetnikov: Verouk Vzhodne pravoslavne cerkve)'', 1988. [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vnikolaj-katihizis.html] * ''Небеска литургија/Nebeska liturgija (Nebeško bogoslužje)'', 1991. * ''Три авети европске цивилизације/Tri aveti evropske civilizacije (Tri pošasti evropske omike)'', 1991. * ''О Богу и о људима/O Bogu i ljudima (O Bogu in ljudeh)'', 1993. * ''Национализам светог Саве/Nacionalizam svetog Save (Nacionalizem svetega Sava)'', 1994. * ''Дивно чудо: приче и поуке/Divno čudo: priče i pouke (Čudoviti čudež: zgodbe in nauki)'', 1995. * ''Душа Србије/Duša Srbije (Duša Srbije)'', 1995. * ''Говори српском народу кроз тамнички прозор/Govori srpskom narodu kroz tamnički prozor (Gòvori srbskemu narodu skozi zaporniško okno)'', 1995. * ''Индијска писма/Indijska pisma (Indijska pisma)''; [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-indijska_pisma.html] * ''Изнад Истока и Запада/Iznad Istoka i Zapada (Nad Vzhodom in Zahodom)'' [http://www.rastko.rs/svecovek/duhovnost/vlnikolaj/vlnikolaj-istokzapad.html], 1995. * ''Нове беседе под Гором/Nove besede pod Gorom (Nove pridige pod Goro)'', 1995. * ''Сан о словенској религији/San o slovenskoj religiji (Sanje o slovanski veri)'', 1996. * ''Књига о Исусу Христу/Knjiga o Isusu Hristu (Knjiga o Jezusu Kristusu)'', 1997. * ''Устанак робова/Ustanak robova (Vstaja sužnjev)'', 1997. * ''Духовна лира: празничне песме/Duhovna lira: praznične pesme (Duhovna lira: praznične pesmi)'', 1998. * ''Оче наш као основа друштвеног живота/Oče naš kao osnova društvenog života (Oče naš kot temelj družbenega življenja)'', 1998. * ''Символи и сигнали/Simboli i signali (Simboli in signali)'', 1998. * ''Царев завет/Carev zavet (Cesarjeva oporoka)'', 1999. * ''Љубостињски стослов/Ljubostinjski stoslov (Ljubostinjsko kazalo)'', 1999. * ''Живот светог Саве/Život svetog Save (Življenje svetega Sava)'', 1999. * ''Цветник/Cvetnik (Cvetlična greda)'', 2001. * ''Наука о закону/Nauka o zakonu (Pravna veda)'', 2003. * ''О Европи; Духовни препород Европе/O Evropi; Duhovni preporod Evrope (O Evropi; Duhovno prerojenje Evrope), 2003. * ''Агонија цркве/Agonija crkve (Smrtni boj cerkve)'' * ''Некролози/Nekrolozi (Osmrtnice)'' * ''Трагедија Србије/Tragedija Srbije (Tragedija Srbije)'' * ''О Светом Сави/O Svetom Savi (O svetem Savu)'' * ''Религиозни дух Словена/Religiozni duh Slovene (Slovanski verski duh)'' * ''Словенски револуционарни католицизам/Slovenski revolucionarni katolicizam (Slovansko prevratno katolištvo)'' * ''Европска цивилизација угрожена због болести душе/Evropska civilizacija ugrožena zbog bolesti duše (Evropska omika ogrožena zaradi duševne bolezni)'' * ''Вера и нација/Vera i nacija (Vera in narod)'' * ''Нови идеал у васпитању/Novi ideal u vaspitanju (Novi vzor v vzgoji)'' * ''Божије заповести/Božije zapovesti (Božje zapovedi)'' * ''Средњи систем/Srednji sistem (Srednji način)'' * ''Србија је мала Америка/Srbija je mala Amerika (Srbija je mala Amerika)'' * ''О Православљу/O pravoslavlju (O pravoslavju)'' * ''Мали мисионар/Mali misionar (Mali misijonar)'' * ''Рођење Христово/Rođenje Hristovo (Kristusovo rojstvo)'' * ''Васкрсење Христово/Vaskrsenje Hristovo (Kristusovo vstajenje)'' |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * Ranković, Ljubomir (protođakon): ''Vladika Nikolaj u službi Bogu i rodu''. Glas Crkve, Valjevo 1991, 32 str. * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Potiskivanje i poricanje antisemitizma : sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi | date= 2005 | publisher= Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji | location= Beograd | isbn= 978-8-67208-117-6 }} * Nikolaj Velimirović (episkop): ''Misli o dobru i zlu''. Novi Sad, Gnofos 1999. 172 str. ;{{ikona en}} *Byford, J.T. (2004). Canonisation of Bishop Nikolaj Velimirović and the legitimisation of religious anti-Semitism in contemporary Serbian society. [http://www.rferl.org/reports/eepreport/2004/02/4-180204.asp East European Perspectives, 6 (3)] *Byford, J.T. (2004). [https://web.archive.org/web/20130921054826/http://sicsa.huji.ac.il/22byford.pdf ''From ‘Traitor’ to ‘Saint’ in Public Memory: The Case of Serbian Bishop Nikolaj Velimirović'']. Analysis of Current Trends in Antisemitism series (ACTA), No.22. *Byford, J.T. "Canonizing the 'Prophet' of antisemitism: the apotheosis of bishop Nikolaj Velimirović and the legitimation of religious anti-semitism in contemporary Serbian society", RFE/RL Report, 18 February 2004, Volume 6, Number 4 * {{cite book | last1= Byford | first1= Jovan | title= Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirović | date= 2008 | publisher= Central European University Press | isbn= 978-9-63977-615-9 | url= https://books.google.com/books?id=XAEauYA7rrMC }} * {{cite book | last = Byford | first = Jovan | year = 2011 | chapter = Bishop Nikolaj Velimirović: "lackey of the Germans" or a "Victim of Fascism"? | editor1-last = Ramet | editor1-first = Sabrina P.| editor2-last = Listhaug| editor2-first = Ola | title = Serbia and the Serbs in World War Two| pages = 128–152 | publisher = Palgrave Macmillan | location = London | isbn = 978-0-230-27830-1 }} * {{cite book | last = Cohen | first = Philip J. | year = 1996 | title = Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History | publisher = Texas A&M University Press | location = College Station, Texas | isbn = 978-0-89096-760-7 | url = https://archive.org/details/serbiassecretwar0000cohe | url-access = registration }} * {{cite book |last=Hoare |first=Marko Atilla |date=2024 |title=Serbia: A Modern History |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780197790441}} *{{cite news |last=Velimirovic|first=Nicholai|title=The Serbian Church|newspaper=The Times |date=6 January 1919|pages=7}} * {{cite book |last=Perica |first=Vjekoslav |author-link=Vjekoslav Perica |date=2002 |title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States |url=https://archive.org/details/balkanidolsrelig0000peri |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195174298}} * {{Cite book|last=Vuković|first=Sava|author-link=Sava Vuković (bishop)|title=History of the Serbian Orthodox Church in America and Canada 1891–1941|year=1998|location=Kragujevac|publisher=Kalenić|url=https://books.google.com/books?id=3dWOAAAAMAAJ}} ;{{ikona de}} * {{navedi knjigo |last = Ender |first = Anton |chapter = 379 §, 1066 str. |editor-last = Denzinger & Co Einsiedeln-Waldshut-Köln |editor-first = Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago |title = Die Geschichte der Katholischen Kirche: in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schulen und Kirche, zugleich ein kirchengeschichtliches Nachschlage- und Erbauungsbuch für die katholische Familie |publisher = Typographen des hl. Apostol. Stuhles |url = https://books.google.rs/books/about/Die_Geschichte_der_katholischen_Kirche.html?id=rZUoswEACAAJ&redir_esc=y |year = 1900 }} * {{navedi knjigo |last=Grill |first=Rudolf Chrsostomus |chapter= |editor-last= |editor-first=Saur |title= Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirović († 1956) |publisher = EOS-Verlag |url =https://www.amazon.de/Serbischer-Messianismus-Europa-Bischof-Velimirovic/dp/B002A3R008 Serbischer Messianismus und Europa bei Bischof Velimirovic ( 1956). : Grill, Rudolf Chrysostomus: Amazon.de: Books |place= St. Ottilien |year= 1998 |ISBN-10 ‏ : ‎ 388096937X |ISBN-13 ‏ : ‎ 978-3880969377 }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona en}} *[https://books.openedition.org/ceup/1309?dir=prev Denial and Repression of Antisemitism - Chapter One. Introduction - Central European University Press] *[https://books.openedition.org/ceup/1310 Denial and Repression of Antisemitism - Chapter Two. The Life of Nikolaj Velimirović and His Changing Public Image, 1945–2003 - Central European University Press] ;{{ikona sr}} *[https://nikolajvelimirovic.blogspot.com/p/blog-page.html Сабрана дела Светог владике НИКОЛАЈА Велимировића: Биографија] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1430223/dokazivao-istinu-srbima-zivot-delo-vladike-nikolaja-velimirovica DOKAZIVAO JE ISTINU O SRBIMA: Život i delo Vladike Nikolaja Velimirovića] *[https://una.rs/vesti/drustvo/da-li-je-vladika-nikolaj-velimirovic-najveci-srbin-posle-svetog-save-njegove-duhovne-lekcije-aktuelne-i-danas Da li je vladika Nikolaj Velimirović najveći Srbin posle Svetog Save: Njegove duhovne lekcije aktuelne i danas] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Velimirović, Nikolaj}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before=[[Sava Barać]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Škofija Žiča|žički škof]] |years=1919–1920<br>1936–1956}} {{s-aft|after=[[Jefem Bojović]]}} {{s-bef|before=[[Jefrem Bojović]]}} {{s-aft|after=[[German Đorić]] }} {{s-vac|rows=2|recreated |last=[[Krizostom Kavurides]] |as=metropolit Pelagonije}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid|ohridski škof]]|years=1920–1931}} {{s-aft|rows=2|after=[[Platon Jovanović]]}} {{s-ttl|title=[[Škofija Ohrid in Bitolj|ohridski in bitoljski škof]]|years=1931–1936}} {{end}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1956]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Škofje Žiče]] [[Kategorija:Škofje Ohrida]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbi v Makedoniji]] [[Kategorija:Srbi v Ameriki]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Antisemitizem]] [[Kategorija:Umrli zaradi srčno-žilnih bolezni]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] f3siug1tk9dyhb02mlg7t9cgba4ypu9 0 598771 6675848 6638462 2026-05-15T00:08:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675848 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Zahodni Bali | alt_name = {{langx|id|Taman Nasional Bali Barat}} | iucn_category = II | image = Bali Barat NP 2009.jpg | image_caption = |map = Indonesia |relief = 1 |map_caption = Lega na Javi |map_width = 280 | label = NP Zahodni Bali | label_position = right | location = Regentstvo Buleleng, [[Bali]], [[Indonezija]] | nearest_city = | coordinates = {{coord|8|09|S|114|30|E|display=inline, title}} | area = 190,028 km²{{sfn|Safitri Zen|Purwanto|Titisari|Hendrayani|2019|p=5}} | established = 1941 | visitation_num = 5592 | visitation_year = 2007<ref>[http://www.dephut.go.id/files/Stat_2007.pdf Forestry statistics of Indonesia 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722080540/http://www.dephut.go.id/files/Stat_2007.pdf |date=2011-07-22 }}, retrieved 20 May 2010</ref> | governing_body = Ministrstvo za okolje in gozdarstvo }} '''Narodni park Zahodni Bali''' ({{langx|id|Taman Nasional Bali Barat}}) je [[narodni park]] v regentstvu Buleleng in Jembrana na zahodni točki [[Bali]]ja v [[Indonezija|Indoneziji]]. Park pokriva nekaj več kot 190 kvadratnih kilometrov, od tega približno 82 % na kopnem, preostanek pa na morju.<ref name="indotrav">{{cite web |title=West Bali National Park. Sanctuary of the Exotic White Bali Starling |website=indonesia.travel |url=https://www.indonesia.travel/gb/en/destinations/bali-nusa-tenggara/west-bali-national-park.html |access-date=24 May 2024 }}</ref> To je približno 3 % celotne površine Balija. [[File:Taman_Nasional_Bali_Barat,_2019.jpg|thumb|Obala narodnega parka Zahodni Bali]] == Zgodovina == Park je bil ustanovljen leta 1941 na 740 km² z namenom zaščite [[balijski tiger|balijskih tigrov]] (''Panthera tigris ssp. balica'') – zadnjega so, kot kaže, že ubili. Površina parka se je leta 1985 zmanjšala<ref name="wbalnet">{{cite web |title=West Bali National Park |website=westbali.net |url=https://www.westbali.net/west-bali-national-park |access-date=24 May 2024 }}</ref> na 190,0289 km²;{{sfn|Safitri Zen|Purwanto|Titisari|Hendrayani|2019|p=5}} novo izključeno območje je bilo označeno kot zaščiteni rezervat.<ref name="wbalnet"/> V zadnjem času potekajo pogovori o preoblikovanju dela ali celotnega parka v [[biosferni rezervat]] v okviru Unescovega [[Program Človek in biosfera|programa Človek in biosfera]], kar omogoča lokalnemu prebivalstvu, da ohrani tradicionalno tesno povezavo z okoljem. To se bolj ujema s priporočilom 5.29 V. svetovnega kongresa parkov IUCN, po katerem »zavarovana območja ne smejo obstajati kot otoki, ločeni od družbenega, kulturnega in gospodarskega konteksta, v katerem se nahajajo«.<ref name="zen3_4">{{cite journal |last1=Safitri Zen |first1=Irina |last2=Purwanto |first2=Yohanes |last3=Titisari |first3=Prima Wahyu |last4=Hendrayani |first4=Yani |last5=Ariffin |first5=Syed Ahmad Iskandar Bin Syed |date=2019 |title=Take Stock Bali Island as the Potential of Biosphere Reserve Site |journal=IOP Conference Series: Earth and Environmental Science |volume=298 |issue=1 |pages=1-15 (see p. 3-4) |doi=10.1088/1755-1315/298/1/012021 |bibcode=2019E&ES..298a2021S |doi-access=free }}</ref> Leta 1994 je bila na nacionalni ravni izdana Uredba 18/1994 s klavzulo o podjetništvu v naravnem turizmu v conah izkoriščanja narodnih parkov, botaničnega vrta in rekreacijskih parkov. Ta klavzula dovoljuje zasebnim turističnim podjetjem, da delujejo v conah izkoriščanja narodnih parkov, pri čemer so v skladu z glavnim ciljem »povečati izkoriščanje naravnih lepot in edinstvenosti cone izkoriščanja narodnega parka, botaničnega vrta in rekreacijskih parkov« (št. 18, člen 2, točka 2). Prav tako zahteva, da »zasebna turistična podjetja vključijo ljudi, ki živijo v okoliških območjih, v svoje poslovne dejavnosti« (člen 10, točka e), da bi zmanjšala odvisnost lokalnega prebivalstva od gozdnih ali morskih virov za preživetje. Prav tako omogoča boljšo uporabo njihovega lokalnega in tradicionalnega znanja, vpetega v lokalne sisteme in institucije, ter omogoča razvoj novih pristopov k upravljanju ter prilagajanje in preoblikovanje upravljanja.<ref name="zen3_4"/> == Opis == Park pokriva površino 19.002,89 kvadratnih kilometrov, od tega 15.587,89 kvadratnih kilometrov kopnega (82,02 %) in 3415 kvadratnih kilometrov morja (19,98 %). To pokriva skoraj 5 % celotne kopenske površine Balija.<ref>Surface data in Forestry Minister decision letter No. 493/KPTS-II/1995, cited in {{harvsp|Safitri Zen|Purwanto|Titisari|Hendrayani|2019|p=5}}.</ref> Zahodno od parka je pristaniška vas Gilimanuk, vasi Pahlenkong in Pejarakan pa sta na vzhodu.<ref name="openmap"/> Park ima tri vhode: enega ob obalni cesti na severu, ki prihaja s plaže Lovina, Pemuterana in Banjuwedanga; enega ob obalni cesti, ki prihaja z juga in doseže Gilimanuk{{sfn|Safitri Zen|Purwanto|Titisari|Hendrayani|2019|p=5}} in s trajekti iz Ketapanga na Vzhodni Javi do Gilimanuka.<ref name="openmap"/> Park ni povsem v enem bloku: polotok s površino približno 65 kvadratnih kilometrov štrli proti severozahodu in je od celine Balija ločen z obalno cesto, ki povezuje Gilimanuk na jugozahodu, vas Slumberklampok na sredini in Pantai Teluk Terima (''plaža zaliva Terima'') v zalivu Terima na severovzhodu (in z nadaljnjimi kraji na severozahodni obali Balija); večina tega dela obalne ceste ni vključena v park. Gilimanuk sam ni vključen v park, prav tako ne Pantai Teluk Terima in približno 1 km njegove okoliške obale v zalivu Terima.<ref name="openmap">{{cite web |title=West Bali National Park, map |website=openstreetmap.org |date=17 March 2024 |url=https://www.openstreetmap.org/relation/15027066 }}</ref> Vključuje več habitatov: [[savana]], [[mangrova]], gorske in mešane monsunske gozdove, obalni gozd in morsko travo ter koralne otoke.{{sfn|Safitri Zen|Purwanto|Titisari|Hendrayani|2019|p=5}}<ref>[http://www.dephut.go.id/uploads/INFORMASI/TN%20INDO-ENGLISH/balibarat_NP.htm Ministry of Forestry: Bali Barat National Park], retrieved 13 October 2010</ref> Na severu park vključuje 1000 metrov dolgo plažo, greben in otočke. Najvišja vrhova v parku sta gora Kelatakan s 698 metri in gora Prapat Agung s 375 metri.<ref name="openmap"/>{{efn|Nekatera najdišča in znanstveni članki navajajo najvišji nadmorski višini Mont Patas s 1412 m in goro Merbuk s 1388 m..{{sfn|Safitri Zen|Purwanto|Titisari|Hendrayani|2019|p=5}} Nobeden od teh vrhov ni znotraj sedanjih meja parka.<ref name="openmap"/>}}{{sfn|Safitri Zen|Purwanto|Titisari|Hendrayani|2019|p=5}} <gallery mode="packed"> File:West Bali National Park Map.png|Karta parka File:Menjangan from west.jpg|otok Menjangan File:Pulau Menjangan.jpg|otok Menjangan File:Beach to sea gradation west bali national park.jpg </gallery> <gallery mode="packed"> File:Bali Barat mangroves.jpg|Mangrove File:View of foothills savanna of West Bali National Park.jpg|Hribi (maj 2020) File:Bukit Savana.jpg|Savana (maj 2020) File:Bali Barat NP 2009.jpg|planota (September 2009) </gallery> Vključuje tudi več templjev, med katerimi je tempelj Dang Kahyangan Prapat Agung, približno 2 km severno od plaže Prapat Agung (kjer je mogoče videti čudovito gradacijo obalnih morskih odtenkov od žive turkizne do temno indigo barve) in 400 m stran od obale.<ref name="ggl">{{cite web |title=Dang Kahyangan Prapat Agung temple, map |website=google.fr/maps |url=https://www.google.fr/maps/place/Pura+Dhang+Kahyangan+Prapat+Agung+Temple/@-8.1338575,114.4450552,17z/data=!3m1!4b1!4m6!3m5!1s0x2dd1415f31caecc5:0x9397e34dc81171b3!8m2!3d-8.1338628!4d114.4476301!16s%2Fg%2F11bc96q96z?entry=ttu}} See the photos for views of the temple, the pond and the road.</ref> Ta tempelj se ponaša z zanimivim ribnikom, manjšim od 50 kvadratnih metrov,<ref>{{cite web |title=Ista Dewata - Pura Dang Kahyangan Prapat Agung |format=video |website=youtube.com |date=23 April 2018 |language=id |url=https://www.youtube.com/watch?v=ukZU9i6142c |access-date=24 May 2024}} The pond can be seen at 3'34, 7'13, 15'50 and 21'00.</ref> katerega voda se spreminja v petih različnih barvah: rdeča, črna, rumena, bela, bistra in modra. Ta ribnik je omenjen v ''Dwijendra Tatwi'',<ref name="AgPrapat">{{cite web |title=The Uniqueness of Pura Agung Prapat Lake |website=thebalitimes.com |date=10 December 2012 |url=https://www.thebalitimes.com/travel-culture/the-uniqueness-of-pura-agung-prapat-lake/ |access-date=24 May 2024 }}</ref> ki pripoveduje o potovanju karizmatične osebnosti Dang Hyang Nirarthe na Bali, Lombok in Sumbavo.<ref>{{cite journal |last1=Putra |first1=Ida Bagus Rai |last2=Kesuma |first2=I Nyoman Weda |last3=Cika |first3=I Wayan |last4=Suastika |first4=I Made |date=January 2011 |title=Dharmayatra in the Dwijendra Tattwa text analysis of reception |journal=e-Journal of Linguistics |volume=5 |issue=2 |pages= |url=https://ojs.unud.ac.id/index.php/eol/article/view/3549 |access-date=24 May 2024 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ''Dwijendra Tatwa'' je napisana na ''lontarju'' (Rokopis iz palmovih listov).<ref>It has been digitized and is [https://archive.org/details/dwijendra-tatwa/page/n4/mode/1up available online in ''archive.org''].</ref> Lokacija templja je bila pozabljena, saj je zelo osamljen v gozdu; (ponovno) so ga odkrili šele leta 1990 z raziskavami, ki so temeljile na ''Dwijendra Tatwi''. Ker tempelj stoji znotraj narodnega parka, je vsak razvoj strogo omejen na to, kar narekuje narava – čeprav je na nekaterih fotografijah mogoče videti ozko cesto.<ref name="ggl"/> Vroči izvir Banyuwedang (''Pemandian Air Panas Banyuwedang''<ref>{{cite web |title=Banyuwedang hotspring (Pemandian Air Panas Banyuwedang), satellite view |website=google.com/maps |url=https://www.google.com/maps/place/Banyuwedang+Hotspring/@-8.1393719,114.570565,269m/data=!3m1!1e3!4m6!3m5!1s0x2dd1699d400ba42d:0xbf1300ee7a58d9e6!8m2!3d-8.13925!4d114.570685!16s%2Fg%2F11btz1cksg?entry=ttu }}</ref>), v bližini letovišča Mimpi v Pejarakanu, ima povprečno temperaturo 40 °C – je najtoplejši vroči izvir na Baliju. Tam so se kopali člani kraljeve družine, izvirska voda pa naj bi imela zdravilne lastnosti.<ref name="untold">{{cite web |title=13 Fantastic things to do in Pemuteran [& Northwest Bali] |website=baliuntold.com |url=https://baliuntold.com/destinations/pemuteran/things-to-do/ |access-date=24 May 2024 }}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == [[File:Bali Mynah.jpg|thumb|150px|Zadnja trdnjava ogroženega [[balijski škorec|balijskega škorca]]]] === Živalstvo === V parku živi približno 160 živalskih vrst. ;Ptice Med pticami so kritično ogroženi [[balijski škorec]], skupaj z kačjim orlom (''Spilornis cheela''), štorkljo ''Mycteria cinerea'', savanskim kozarcem (''Caprimulgus affinis''), [[kmečka lastovka|kmečko lastovko]], pacifiško lastovko (''Hirundo javanica''), rdečeramo lastovko (''Cecropis rufula''), čopastim hudournikom (''Hemiprocne coronata''), dolarjem ''Eurystomus orientalis'', črnoglavo oriolo (''Oriolus chinensis''), javanskim vrabcem (''Padda oryzivora; syn. Lonchura oryzivora''), javanskim marabujem (''Leptoptilos javanicus''), orientalskim srakoperjem (''Lanius schach''), črnorepim hudournikom (''Crypsirina temia''), svetim vodomcem (''Todiramphus sanctus''), štorkljim vodomcem (''Pelargopsis capensis'') in bulbulom ''Pycnonotus goiavier''. Junija 2011 je narodni park Zahodni Bali prejel štirideset balijskih škorcev, izpuščenih iz živalskega vrta Surabaja, in dvajset iz indonezijskega safari parka Taman.<ref name="indotrav"/> <gallery mode="packed" caption="Ptice"> File:Yellow-eared Barbet - Hole.jpg|''Psilopogon australis'' File:Olive-backed sunbird upside down.jpg|''Cinnyris jugularis'' File:Malaysian pied fantail.jpg|''Rhipidura javanica'' File:Morning Singer.jpg|''Gallus varius'' File:Crested Serpent Eagle - Flying.jpg|''Spilornis cheela'' File:Horsfield's babbler (cropped).jpg|''Malacocincla sepiaria'' File:Javan Cuckooshrike.jpg|''Coracina javensis'' </gallery> ;Sesalci Med sesalce spadajo [[banteng]], javanska rusa (''Rusa timorensis''), javanski mutnjak (''Muntiacus vaginalis''), vzhodnojavanski langur (''Trachypithecus auratus''), [[divja svinja]], [[Pteropus vampyrus|velika leteča lisica]], leopardja mačka. <gallery mode="packed" caption="Sesalci"> File:LongTailedMacaca.jpg|[[Javanski makak]] File:BabiLiar.jpg|divja svinja File:Menjangan-deer-b12-121101.jpg|Javanska rusa (''Rusa timorensis'') na otoku Menjangan </gallery> ;Morske vrste Mednje spadajo plazilci, kot sta [[prava kareta]] (''Eretmochelys imbricata'') in indijski pasasti varan (''Varanus salvator''). Morsko območje je bogato z več kot 110 vrstami koral iz 18 družin, od tega 22 vrst iz družine gobastih koral in 27 vrst koral Acropora.[16] <gallery mode="packed" caption="Morsko življenje"> File:Hippobargcouple57.jpg|Dobro zakamufliran par pritlikavih morskih konjičkov Denise File:Ikan Badut Anemon di Taman Nasional Bali Barat.jpg File:Bep chaetodon semeion.jpg File:Sea Fan Taman Nasional Bali Barat.jpg|''Octocorallia'' </gallery> === Rastlinstvo === Med rastlinskimi vrstami, ki rastejo v tem narodnem parku, so ''Pterospermum diversifolium'', ''Antidesma bunius'', ''Lagerstroemia speciosa'', ''Steleochocarpus burahol'', ''Santalum album'', ''Aleurites moluccanus'', ''Sterculia foetida'', ''Schleichera oleosa'', ''Dipterocarpus hasseltii'', ''Garcinia dulcis'', ''Alstonia scholaris'''', Manilkara kauki'', ''Dalbergia latifolia'' in ''Cassia fistula''. === Izumrli === Zadnji pozitivni zapisi o balijskih tigrih so bili v 1930-ih na zahodnem Baliju.<ref name="iucn, Bali tiger">{{cite iucn |author=Jackson, P. |author2=Nowell, K. |date=2008 |title=''Panthera tigris'' ssp. ''balica'' |volume=2008 |article-number=e.T41682A10510320 |doi=10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T41682A10510320.en |access-date=13 November 2021 }}</ref> <gallery mode="packed"> File:Bali tiger zanveld.jpg|Balijski tiger, ki ga je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja ubil M. Zanveld </gallery> == Turizem == Bistro Bali Tower v letovišču Menjangan se ponaša s petnadstropno leseno zgradbo (Stolp), ki se dviga nad krošnjami dreves; zgornja nadstropja ponujajo 360-stopinjski panoramski razgled na park.<ref name="untold"/> === Notes === {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{cite journal |last1=Amarasinghe |first1=A. A. Thasun |last2=Putra |first2=Chairunas Adha |last3=Henkanaththegedara |first3=Sujan |last4=Dwiyahreni |first4=Asri |date=May 2021 |title=Herpetofaunal diversity of West Bali National Park, Indonesia with identification of indicator species for long-term monitoring |journal=Global Ecology and Conservation |type=includes a map of types of vegetation |volume=28 |issue=1 |article-number=e01638 |doi=10.1016/j.gecco.2021.e01638 |bibcode=2021GEcoC..2801638A |url=https://www.researchgate.net/publication/351695013 |access-date=24 May 2024 |doi-access=free }} * {{cite journal |last1=Fanina |first1=Jean-Jacques |last2=Budiharjo |first2=Agung |last3=Komariah |first3=Komariah |date=January 2016 |title=Climate change impacts on Bali myna (Leucopsar rothschildi) during the last decade (case study: West Bali National Park) |journal=Proceeding of International Conference on Climate Change 2016 |type=includes a map of types of vegetation, slightly different to the one in Amarasinghe ''et al.'' 2021 |pages=181–195 |url=https://www.researchgate.net/publication/338138943 |access-date=24 May 2024 }} * {{cite journal |last1=Febrianti |first1=Mutia Ismi |last2=Purwanti |first2=Frida |last3=Hartoko |first3=Agus |date=June 2018 |title=Analysis of the Coral Reef Ecosystem Exposure Caused by Tourism in Menjangan Island, West Bali National Park |journal=Jurnal Ilmu Dan Teknologi Kelautan Tropis |language=id |volume=10 |issue=1 |page=15 |doi=10.29244/jitkt.v10i1.19236 |url=https://www.researchgate.net/publication/325600592 |access-date=24 May 2024 |doi-access=free }} * {{cite journal |last1=Sunarta |first1=I Nyoman |date=2015 |title=Local Community Participation in the Development of Ecological Tourism in West Bali National Park |journal=e-Journal of Tourism |volume=2 |issue=2 |pages=55–61 |url=https://www.academia.edu/106829652 |via=Academia.edu |access-date=24 May 2024 }} * {{cite journal |last1=Tito |first1=C. K. |last2=Ampou |first2=E. E. |last3=Wibawa |first3=T. A. |date=2019 |title=Stressor-Response of Reef-Building Corals to Climate Change in the Menjangan Island, West Bali National Park, Indonesia |journal=IOP Conference Series: Earth and Environmental Science |volume=246 |issue=1 |article-number=012011 |doi=10.1088/1755-1315/246/1/012011 |bibcode=2019E&ES..246a2011T |url=https://www.researchgate.net/publication/333224680 |access-date=24 May 2024 |doi-access=free }} == Zunanje povezave == {{wikivoyage}} {{Commons category}} * {{cite web |title=Best Trails in West Bali National Park |website=alltrails.com |url=https://www.alltrails.com/parks/indonesia/bali--3/west-bali-national-park |access-date=24 May 2024 }} [[Kategorija:Narodni parki Indonezije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1941]] [[Kategorija:Bali]] a6sscy5ecupx9teai2pnefzy3cdsb73 0 599005 6675842 6664073 2026-05-14T23:30:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675842 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum | name = Narodni muzej Republike Kazahstan | logo = | image = National Museum of Kazakhstan 03.jpg | caption = | imagesize = | map_type = | coordinates = {{coord|51|07|0|N|71|28|0|E|display=title,inline}} | former_name = | established = 2014 | location = [[Astana]], [[Kazahstan]] | type = muzej | visitors = | director = | curator = | website = https://nmrk.kz/ }} '''Narodni muzej Republike Kazahstan''' ({{langx|kk|Қазақстан Республикасының Ұлттық музейі|Qazaqstan Respublikasynyñ Ūlttyq muzeiı}}) stoji v [[Astana|Astani]]. 2. julija 2014 ga je po šestih letih gradnje odprl takratni predsednik Republike Kazahstan [[Nursultan Abiševič Nazarbajev]]. Narodni muzej naj bi skupaj z novo odprto knjižnico ustvaril sodoben kulturni center v Astani. Ko je bil zgrajen leta 2014, je bil največji muzej v Srednji Aziji. Izdelan iz modrega stekla in belega marmorja prikazuje zgodovino in kulturo [[Kazahstan]]a od prazgodovine do danes. Neprecenljiva zbirka Narodnega muzeja Republike Kazahstan je sestavljena iz številnih zakladov, ki so bili javno objavljeni v okviru vladne pobude ''Kulturna dediščina''. Muzejska stavba pritegne pozornost zaradi svoje značilne zunanje oblike. V skladu z odlokom vodje države je bil Darkhan Mynbay imenovan za direktorja Narodnega muzeja Kazahstana.<ref>{{Cite web |title=National Museum of the Republic of Kazakhstan - Playbill |url=https://nmrk.kz/en/press/affiche/ |access-date=2023-04-09 |website=nmrk.kz}}</ref> == Stavba == Po podatkih spletne strani kazahstanske vlade QazaqCulture.com je »arhitekt stavbe Vladimir Laptev, član Zveze arhitektov Kazahstana. Arhitekt je izhajal iz ideje o plapolajoči zastavi«.<ref>{{cite web | url=https://qazaqculture.com/heritage/muzei/nacionalnyj-muzej-rk | title=CulturalHeritage | accessdate=2026-03-04 | archive-date=2025-01-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250124055037/https://qazaqculture.com/heritage/muzei/nacionalnyj-muzej-rk | url-status=dead }}</ref> Muzejska stavba zavzema površino približno 74.000 kvadratnih metrov in je sestavljena iz sedmih blokov s skupno 14 dvoranami, ki segajo od enega do devetih nadstropij. Dvorane so sestavljene iz naslednjih enot: *Dvorana Astane, *Dvorana neodvisnega Kazahstana, *Dvorana zlata razstavlja številne okraske iz bronaste dobe *Dvorana antične in srednjeveške zgodovine, *Dvorana zgodovine, *Dvorana etnografije prikazuje eksponate, povezane s kazahstansko nomadsko kulturo *Dvorane moderne umetnosti.<ref>{{Cite web |title=National Museum of the Republic of Kazakhstan |url=https://kazakhstan.travel/tourist-spot/en/184/national-museum-of-the-republic-of-kazakhstan |access-date=2023-04-09 |website=kazakhstan.travel |archive-date=2023-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230409081907/https://kazakhstan.travel/tourist-spot/en/184/national-museum-of-the-republic-of-kazakhstan |url-status=dead }}</ref> Vhodna dvorana ima impresiven pozlačen orel, ki lebdi ob velikem zemljevidu države. Raziskovalna ustanova služi kot predstavitev organizacijske strukture muzeja za preučevanje nacionalne dediščine. Na posestvu bodo na voljo otroški muzej, center za otroško ustvarjalnost, dve razstavni dvorani, delavnice, laboratoriji, profesionalna skladišča, znanstvena knjižnica s čitalnico, konferenčna dvorana in trgovine s spominki. Narodni muzej je opremljen s sodobnimi elektronskimi napravami in razstavnimi tehnologijami. Obiskovalcem so na voljo multimedijski ogledi z informacijami v treh jezikih. Narodni muzej Republike Kazahstan ima tudi oddelek za mednarodne odnose. Glavne dejavnosti tega oddelka so krepitev mednarodne prisotnosti Kazahstana na področju sodobne umetnosti. Oddelek podpira izmenjave in sodelovanje med kazahstanskimi umetniki in mednarodnimi umetniškimi skupnostmi po vsem svetu. Izvaja tudi kuratorske programe, organizira razstave na določene teme ter omogoča konference, delavnice, seminarje in predavanja ter nudi pomoč pri registraciji in izdaji vizumov za tuje obiskovalce. Osebje Narodnega muzeja potuje tudi na mednarodne konference, da bi predstavilo raznolike znanstvene in kulturne dejavnosti svoje države. Zaradi zelo impresivnih razstav muzej postaja priljubljena turistična atrakcija. == Isiški zlati katafrakt bojevnik == [[File:Sun emperor.JPG|thumb|Katafrakt iz zlata, najden v Isiški kurgani]] Isiški zlati katafrakt bojevnik je oklep, sestavljen iz tisočev zlatih koščkov, ki so jih po naključju našli leta 1969 med gradnjo garaže in izboljševanjem ceste na Isiški gomili na jugu [[Almati]]ja.<ref>{{Cite web |date=4 January 2019 |title=Kazakh 'Golden Man' to be reburied |url=https://www.bbc.com/news/blogs-news-from-elsewhere-46757349 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230905183142/https://www.bbc.com/news/blogs-news-from-elsewhere-46757349 |archive-date=5 September 2023 |access-date=27 January 2024 |website=BBC News}}</ref> Našli so ga v Isiški kurgani, ki ga je pregledala ekipa arheologov s Kazahstanskega inštituta za zgodovino, etnografijo in arheologijo pod vodstvom Kimala Akiševa. Domneva se, da je pripadal Skitom<ref name="K_103">{{Harvard citation no brackets|Kuzmina|2007|p=103}} "The dress of Iranian-speaking Saka and Scythians is easily reconstructed on the basis of... numerous archaeological discoveries from the Ukraine to the Altai, particularly at Issyk in Kazakhstan... at Pazyryk... and Ak-Alakha"</ref> ali Sakom.<ref name="Reuel">{{Cite book |last=Hanks |first=Reuel R. |title=Central Asia: a global studies handbook |url=https://archive.org/details/centralasiagloba0000hank |date=2005 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-85109-656-5 |series=Global studies Asia |location=Santa Barbara, Calif. |pages=[https://archive.org/details/centralasiagloba0000hank/page/168 168]}}</ref> Zlati katafraktni bojevnik naj bi bil sakski princ ali princesa, star okoli 18 let, saj izvira iz 4. stoletja pred našim štetjem, območje, kjer so našli kurgan, pa so v 4. stoletju pred našim štetjem vladali Saki.<ref>{{Cite web |date=13 March 2021 |title=Scythian Golden Man |url=https://www.worldhistory.org/image/13629/scythian-golden-man/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306112020/https://www.worldhistory.org/image/13629/scythian-golden-man/ |archive-date=6 March 2023 |access-date=27 January 2024 |website=World History Encyclopedia}}</ref> Oklep je bil leta 2019 dva tedna razstavljen v [[Ankara|Ankari]], nato pa se je preselil nazaj v Kazahstan. Danes je razstavljen v Narodnem muzeju Republike Kazahstan.<ref>{{Cite web |date=14 October 2019 |title=Altın Elbiseli Adam'ın Türkiye yolculuğu sona eriyor |url=https://www.ntv.com.tr/galeri/sanat/altin-elbiseli-adamin-turkiye-yolculugu-sona-eriyor,ncOpoCTVAE-tE5KRqOrinw |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230327135917/https://www.ntv.com.tr/galeri/sanat/altin-elbiseli-adamin-turkiye-yolculugu-sona-eriyor,ncOpoCTVAE-tE5KRqOrinw |archive-date=27 March 2023 |access-date=27 January 2024 |website=NTV}}</ref> == Galerija == <gallery> National Museum of the Republic of Kazakhstan 01.jpg|Vhodna dvorana National Museum of the Republic of Kazakhstan 06.jpg|Razstava antičnih lončenih eksponatov National Museum of the Republic of Kazakhstan 09.jpg|Pogled v muzejsko dvorano National Museum of the Republic of Kazakhstan 04.jpg|Upodobitev zgodovinskega podeželskega bivališča National Museum of the Republic of Kazakhstan 13.jpg|Tradicionalna oblačila National Museum of the Republic of Kazakhstan 11.jpg|Poustvarjen vojni prizor National Museum of the Republic of Kazakhstan 10.jpg|Razstava starinskega orožja in diagramov vojnih dogodkov National Museum of the Republic of Kazakhstan 15.jpg|Uporaba muzeja za koncerte </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === * {{cite book |last=Kuzmina |first=Elena Kuzmina |date=2007 |title=The Origin of the Indo-Iranians |url=https://books.google.com/books?id=x5J9rn8p2-IC |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-16054-5 |author-link=}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|National Museum of the Republic of Kazakhstan}} * [https://kazakhstan.travel/tourist-spot/de/184/das-nationalmuseum-der-republik-kasachstan kazakhstan.travel] – Das Nationalmuseum der Republik Kasachstan [[Kategorija:Muzeji v Kazahstanu]] [[Kategorija:Astana]] 3rn9xqzskqrxew8t91n0h6ku36kfcig 4 599018 6675934 6675643 2026-05-15T07:36:12Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6675934 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] c9bkaoq6a08forhm351rsq943ziock3 6675967 6675934 2026-05-15T08:14:43Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6675967 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] oqoduae3fp2452ibdjeujopuhz1z0sw 6675977 6675967 2026-05-15T08:40:02Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Besarabska gubernija 6675977 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] ijxop1hm3xgq1s4767a15fq7i300afw 6676019 6675977 2026-05-15T10:59:46Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Zemstvo 6676019 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] huccj11f0qf0xzpph8iezfy6r3esun5 0 599329 6675993 6644065 2026-05-15T09:39:12Z Anzet 118843 6675993 wikitext text/x-wiki Sklepni večer '''45. [[Melodije morja in sonca|Melodij morja in sonca]]''' bo 4. julija 2026 v Amfiteatru [[Avditorij Portorož|Avditorija Portorož]], organizatorja festivala. Umetniški vodja je Andrea F. ==Javni poziv za udeležbo== Javni poziv za udeležbo je bil objavljen 6. marca 2026, zbiranje prijav pa je trajalo do 7. aprila. Pravila poziva so med drugim določala naslednje: * avtorji lahko prijavijo največ dve avtorski deli (glasba, besedilo), * skladba je lahko dolga največ tri minute in pol (3:30), * biti mora v slovenskem ali italijanskem jeziku, * na odru lahko nastopi največ 5 nastopajočih, * vsi izvajalci morajo do 4. julija 2026 dopolniti najmanj 17 let, * skladbe, ustvarjene ali posnete z umetno inteligenco, niso dovoljene, * skladbe ne smejo biti predhodno javno predvajane ali kako drugače objavljene. Na festivalu bo predstavljenih 14 skladb: * 11 jih je izmed prijav, prispelih na poziv, izbrala petčlanska strokovna komisija, * 3 pa so prispevali povabljeni avtorji oz. izvajalci, ki jih je izbral oz. povabil organizacijski odbor festivala (v sestavi Andrea F, Borut Bažec, Klavdija Žnidarič, Tomi Purich, Matej Knep in Alesh Maatko) na predlog umetniškega vodje. Ti trije so tudi prejemniki treh posebnih nagrad (MMS legenda, MMS avtor, MMS bodočnost). Izborno komisijo, ki je poslušala 95 prijavljenih skladb, so sestavljali Chantal Sèverine van Mourik Guštin (predsednica), Andrea Flego, Aljaž Novak, Jari Jarc in Rok Smolej. Poleg enajstih od štirinajstih tekmovalnih skladb je izbrala tudi dve rezervi: {| class="wikitable" ! # !! Izvajalec !! Naslov !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | R1 || Gemini || »Jaz in ti« || Jaka Dolinšek <small>(gb)</small>, Maks Dolinšek <small>(b)</small>, David Vučković <small>(b)</small>, Leandro Ariel Zilberberg <small>(a)</small> |- | R2 || Ninnay || »V globine« || Nina Bužanin Simčič <small>(gb)</small>, Alex Volasko <small>(a)</small> |} ==Tekmovalne skladbe== {| class="wikitable" ! Izvajalec !! Naslov !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | Anna || »Reci da imaš me rad« || Krešimir Tomec <small>(ga)</small>, Ana Grdadolnik <small>(gb)</small>, Martin Lesjak <small>(gb)</small> |- | Balladero || »Za naju« || Dominik Bagola − Balladero <small>(gb)</small>, Krešimir Tomec <small>(a)</small> |- | Daniel Popović || »Sogno d'amore« || Daniel Popović <small>(ga)</small>, Pietro Pocecco <small>(b)</small> |- | Eva Kovačič || »Dve naravi« || Eva Kovačič <small>(gb)</small>, Roman Sarjaš <small>(ga)</small>, Dragica Šteh <small>(b)</small> |- | Gal Gjurin || »Pred vetrom in dežjem« || Gal Gjurin <small>(gba)</small> |- | Gašper Rifelj || »Naj ne bo hladno« || Gašper Rifelj <small>(gb)</small>, Miha Gorše <small>(a)</small> |- | Il Divji || »Morje mi« || Goran Šarac <small>(g)</small>, Žiga Šraml <small>(gb)</small>, Nino Krznar <small>(a)</small>, Dario Mihić <small>(a)</small> |- | Kavč || »Dopust« || Matej Mittendorfer <small>(gba)</small>, Tine Farkaš <small>(b)</small> |- | Kikifly & Maja Prašnikar || »Spomin poletnih dni« || Kristijan Crnica <small>(gb)</small>, Goran Sarjaš <small>(ga)</small> |- | Lean Kozlar Luigi || »Na repeat« || Lean Kozlar <small>(gba)</small>, Gabrijel Juriševič <small>(a)</small> |- | Mef in Marina Martensson || »Drugačna je le noč« || Drago Mislej <small>(gb)</small>, Andrea Flego <small>(a)</small> |- | Oto Pestner || »Naj morje naju ljubi« || Oto Pestner <small>(ga)</small>, Darja Furek <small>(b)</small> |- | Poveri ma belli || »Millenovecentosettantotto (1978)« || Giancarlo Nisi <small>(g)</small>, Alberto Zeppieri <small>(b)</small>, Roberto Cetoli <small>(a)</small> |- | RANR || »Valovi« || Neli Lalović <small>(gba)</small>, Marko Bera <small>(gba)</small>, Dominik Širovnik <small>(gba)</small>, Marko Matjašič <small>(gba)</small>, Tadej Klojčnik <small>(gba)</small> |} Nastopajoči pojejo v živo ob spremljavi MMS benda (spremljevalna skupina / festivalski bend). ==Nagrade== * velika nagrada MMS 2026 ** telefonsko glasovanje, občinstvo v Avditoriju, žirija izbranih radijskih postaj, strokovna žirija (tričlanska) ** finančno ovrednotena: denarna nagrada in kritje stroškov snemanja videospota + spominska plaketa ** prejme izvajalec skladbe ** V primeru izenačenja v skupnem seštevku točk ima prednost skladba, ki se je v glasovanju občinstva v Avditoriju uvrstila višje. * nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oz. avtorja ** finančno ovrednotena: denarna nagrada + spominska plaketa ** tričlanska strokovna žirija * posebne nagrade: MMS legenda, MMS avtor in MMS bodočnost ** dodeli jih umetniški vodja festivala − povabljeni izvajalci oz. avtorji ** podeljujejo jih festival MMS, Avditorij Portorož in Občina Piran ** posebno priznanje v obliki spominske plakete oz. skulpture * nagrada festivalskega banda ** posebno priznanje v obliki spominske plakete oz. skulpture ==Viri== * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/files/pages/162 |title=Javni poziv za prijavo skladb na 45. festival MMS 2026 |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/files/pages/163 |title=Pravilnik 45. festivala MMS 2026 |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/novice/javni-poziv-s-pogoji-za-udelezbo-na-45-festivalu-melodije-morja-in-sonca |title=Javni poziv s pogoji za udeležbo na 45. festivalu Melodije morja in sonca |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://evrovizija.com/velika-novost-na-mms-nova-pravila-tudi-glede-uporabe-umetne-inteligence/ |title=Velika novost na MMS: nova pravila tudi glede uporabe umetne inteligence |accessdate=13. 3. 2026 |date=9. 3. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/glasbeniki-vabljeni-da-se-prijavijo-na-melodije-morja-in-sonca/775767 |title=Glasbeniki vabljeni, da se prijavijo na Melodije morja in sonca |accessdate=13. 3. 2026 |date=9. 3. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/novice/znani-so-nastopajoci-na-45-festivalu-melodije-morja-in-sonca |title=14 SKLADB IN NASTOPAJOČI NA 45. FESTIVALU MELODIJE MORJA IN SONCA |accessdate=15. 5. 2026 |date= |format= |work= }} {{Melodije morja in sonca}} [[Kategorija:Melodije morja in sonca]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] l2552j11rtfo1p5l6og5pvg9uerwsum 6675995 6675993 2026-05-15T09:48:31Z Anzet 118843 np 6675995 wikitext text/x-wiki Sklepni večer '''45. [[Melodije morja in sonca|Melodij morja in sonca]]''' bo 4. julija 2026 v Amfiteatru [[Avditorij Portorož|Avditorija Portorož]], organizatorja festivala. Umetniški vodja je Andrea F. ==Javni poziv za udeležbo== Javni poziv za udeležbo je bil objavljen 6. marca 2026, zbiranje prijav pa je trajalo do 7. aprila. Pravila poziva so med drugim določala naslednje: * avtorji lahko prijavijo največ dve avtorski deli (glasba, besedilo), * skladba je lahko dolga največ tri minute in pol (3:30), * biti mora v slovenskem ali italijanskem jeziku, * na odru lahko nastopi največ 5 nastopajočih, * vsi izvajalci morajo do 4. julija 2026 dopolniti najmanj 17 let, * skladbe, ustvarjene ali posnete z umetno inteligenco, niso dovoljene, * skladbe ne smejo biti predhodno javno predvajane ali kako drugače objavljene. Na festivalu bo predstavljenih 14 skladb: * 11 jih je izmed prijav, prispelih na poziv, izbrala petčlanska strokovna komisija, * 3 pa so prispevali povabljeni avtorji oz. izvajalci, ki jih je izbral oz. povabil organizacijski odbor festivala (v sestavi Andrea F, Borut Bažec, Klavdija Žnidarič, Tomi Purich, Matej Knep in Alesh Maatko) na predlog umetniškega vodje. Ti trije so tudi prejemniki treh posebnih nagrad (MMS legenda, MMS avtor, MMS bodočnost). Izborno komisijo, ki je poslušala 95 prijavljenih skladb, so sestavljali Chantal Sèverine van Mourik Guštin (predsednica), Andrea Flego, Aljaž Novak, Jari Jarc in Rok Smolej. Poleg enajstih od štirinajstih tekmovalnih skladb je izbrala tudi dve rezervi: {| class="wikitable" ! # !! Izvajalec !! Naslov !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | R1 || Gemini || »Jaz in ti« || Jaka Dolinšek <small>(gb)</small>, Maks Dolinšek <small>(b)</small>, David Vučković <small>(b)</small>, Leandro Ariel Zilberberg <small>(a)</small> |- | R2 || Ninnay || »V globine« || Nina Bužanin Simčič <small>(gb)</small>, [[Alex Volasko]] <small>(a)</small> |} ==Tekmovalne skladbe== {| class="wikitable" ! Izvajalec !! Naslov !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | Anna || »Reci da imaš me rad« || Krešimir Tomec <small>(ga)</small>, Ana Grdadolnik <small>(gb)</small>, Martin Lesjak <small>(gb)</small> |- | [[Balladero]]|| »Za naju« || Dominik Bagola − Balladero <small>(gb)</small>, Krešimir Tomec <small>(a)</small> |- | Daniel Popović || »Sogno d'amore« || Daniel Popović <small>(ga)</small>, Pietro Pocecco <small>(b)</small> |- | Eva Kovačič || »Dve naravi« || Eva Kovačič <small>(gb)</small>, Roman Sarjaš <small>(ga)</small>, Dragica Šteh <small>(b)</small> |- | [[Gal Gjurin]]|| »Pred vetrom in dežjem« || Gal Gjurin <small>(gba)</small> |- | [[Gašper Rifelj]]|| »Naj ne bo hladno« || Gašper Rifelj <small>(gb)</small>, Miha Gorše <small>(a)</small> |- | [[IL Divji|Il Divji]]|| »Morje mi« || Goran Šarac <small>(g)</small>, Žiga Šraml <small>(gb)</small>, Nino Krznar <small>(a)</small>, Dario Mihić <small>(a)</small> |- | Kavč || »Dopust« || Matej Mittendorfer <small>(gba)</small>, Tine Farkaš <small>(b)</small> |- | [[KIKIFLY|Kikifly]] & Maja Prašnikar || »Spomin poletnih dni« || [[Kristijan Crnica]] <small>(gb)</small>, Goran Sarjaš <small>(ga)</small> |- | Lean Kozlar Luigi || »Na repeat« || Lean Kozlar <small>(gba)</small>, Gabrijel Juriševič <small>(a)</small> |- | [[Mef]] in [[Marina Martensson]]|| »Drugačna je le noč« || [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] <small>(gb)</small>, Andrea Flego <small>(a)</small> |- | [[Oto Pestner]]|| »Naj morje naju ljubi« || Oto Pestner <small>(ga)</small>, Darja Furek <small>(b)</small> |- | Poveri ma belli || »Millenovecentosettantotto (1978)« || Giancarlo Nisi <small>(g)</small>, Alberto Zeppieri <small>(b)</small>, Roberto Cetoli <small>(a)</small> |- | RANR || »Valovi« || Neli Lalović <small>(gba)</small>, Marko Bera <small>(gba)</small>, Dominik Širovnik <small>(gba)</small>, Marko Matjašič <small>(gba)</small>, Tadej Klojčnik <small>(gba)</small> |} Nastopajoči pojejo v živo ob spremljavi MMS benda (spremljevalna skupina / festivalski bend). ==Nagrade== * velika nagrada MMS 2026 ** telefonsko glasovanje, občinstvo v Avditoriju, žirija izbranih radijskih postaj, strokovna žirija (tričlanska) ** finančno ovrednotena: denarna nagrada in kritje stroškov snemanja videospota + spominska plaketa ** prejme izvajalec skladbe ** V primeru izenačenja v skupnem seštevku točk ima prednost skladba, ki se je v glasovanju občinstva v Avditoriju uvrstila višje. * nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oz. avtorja ** finančno ovrednotena: denarna nagrada + spominska plaketa ** tričlanska strokovna žirija * posebne nagrade: MMS legenda, MMS avtor in MMS bodočnost ** dodeli jih umetniški vodja festivala − povabljeni izvajalci oz. avtorji ** podeljujejo jih festival MMS, Avditorij Portorož in Občina Piran ** posebno priznanje v obliki spominske plakete oz. skulpture * nagrada festivalskega banda ** posebno priznanje v obliki spominske plakete oz. skulpture ==Viri== * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/files/pages/162 |title=Javni poziv za prijavo skladb na 45. festival MMS 2026 |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/files/pages/163 |title=Pravilnik 45. festivala MMS 2026 |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/novice/javni-poziv-s-pogoji-za-udelezbo-na-45-festivalu-melodije-morja-in-sonca |title=Javni poziv s pogoji za udeležbo na 45. festivalu Melodije morja in sonca |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://evrovizija.com/velika-novost-na-mms-nova-pravila-tudi-glede-uporabe-umetne-inteligence/ |title=Velika novost na MMS: nova pravila tudi glede uporabe umetne inteligence |accessdate=13. 3. 2026 |date=9. 3. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/glasbeniki-vabljeni-da-se-prijavijo-na-melodije-morja-in-sonca/775767 |title=Glasbeniki vabljeni, da se prijavijo na Melodije morja in sonca |accessdate=13. 3. 2026 |date=9. 3. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/novice/znani-so-nastopajoci-na-45-festivalu-melodije-morja-in-sonca |title=14 SKLADB IN NASTOPAJOČI NA 45. FESTIVALU MELODIJE MORJA IN SONCA |accessdate=15. 5. 2026 |date= |format= |work= }} {{Melodije morja in sonca}} [[Kategorija:Melodije morja in sonca]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] jldnetulag80q4ap5u1f3ebgddzcyen 0 600627 6675835 6657961 2026-05-14T23:16:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675835 wikitext text/x-wiki {{short description|Javna univerza v Kijevu, Ukrajina}} {{Infobox university | name = Narodna univerza<br>Tarasa Ševčenka v Kijevu | native_name = Київський національний університет імені Тараса Шевченка | image =Київський національний університет імені Тараса Шевченка.png | image_upright = .6 | caption= {{small|ečat univerze}} | motto = ''Utilitas honor et gloria'' ([[Latin]]) | mottoeng = Korist, čast in slava | established = {{start date and age|1833|11|8}} | other_names= {{hlist|Carska univerza v Kijevu poimenovana po [[Vladimir I. Kijevski|svetemu Vladimirju]] {{small|(1833-1920)}}|Univerza v Kijevu poimenovana po [[Mihajlo Dragomanov|Mihajlu Dragomanovu]] {{small|(1920–32)}}|Kijevska univerza {{small|(1932–39)}}}} | founder=[[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] | type = [[Javna univerza|Javna]], [[Narodna univerza|narodna]] | administrative_staff = | rector = [[Volodimir Bugrov]]<ref name="Ope">{{cite web |title=Структура Власності Компанії: Київський Національний Університет Імені Тараса Шевченка |url=https://opendatabot.ua/c/02070944 |website=Opendatabot |access-date=16 February 2023 |page= |trans-title=Company Ownership Structure: Kyiv National University named after Taras Shevchenko |language=uk}}</ref> | students = <30.000<ref name="wwwtopuniversitiesshevchenko">{{cite web |url=https://www.topuniversities.com/universities/taras-shevchenko-national-university-kyiv |title=Taras Shevchenko National University of Kyiv}}</ref> | city = [[Kijev]] | country = [[Ukrajina]] | campus = [[Urbano območje|Mestno]] | academic_affiliations = [[International Association of Universities|IAU]], [[European University Association|EUA]] |affiliations = [[Ministrstvo za izobraževanje in znanost Ukrajine]] | colors = {{scarf|{{cell|#000000}}{{cell|#E62020}}{{cell|#000000}}}} | logo = Universidad Roja de Kiev.jpg | logo_size = 300px | coor = {{coord|50|26|30.85|N|30|30|40.73|E|type:landmark_region:UA|display=title}} | website = {{URL|https://knu.ua/}} | module = {{Infobox historic site |embed = yes |designation1 = UKRAINE NATIONAL |designation1_offname = {{lang|uk|Комплекс споруд Національного університету імені Тараса Шевченка}} (''Kompleks stavb Narodne univerze Tarasa Ševčenka'') |designation1_type = History |designation1_number = 260016-Н}} }} '''Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu''' ({{langx|uk|Київський національний університет імені Тараса Шевченка|Kyjivs'kyj nacional'nyj universytet imeni Tarasa Ševčenka}}; tudi '''Kijevska univerza''', '''Ševčenkova univerza''' ali '''KNU''') je [[javna univerza]] v [[Kijev|Kijevu]] v Ukrajini. Univerza je tretja najstarejša univerza v Ukrajini, takoj za [[Univerza v Lvovu|Univerzo v Lvovu]] in [[Univerza v Harkovu|Univerzo v Harkovu]]. Sestavlja jo 15 fakultet in pet inštitutov. Univerzo je leta 1834 ustanovil ruski car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]]<ref>{{cite web|title=To the University's 175th Anniversary|url=http://www.univ.kiev.ua/en/geninf/175|access-date=2022-02-13|website=www.univ.kiev.ua}}</ref> kot '''Carsko univerzo svetega Vladimirja v Kijevu'''; od takrat je večkrat spremenila svoje ime. V obdobju [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je bila Državna univerza v Kijevu ena izmed treh najboljših univerz v [[Sovjetska zveza|ZSSR]], skupaj z [[Državna univerza v Moskvi|Državno univerzo v Moskvi]] in [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Leningrajsko državno univerzo]]. Univerza se imenuje po [[Taras Ševčenko|Tarasu Ševčenku]], ki mu je bila iz političnih razlogov prepovedana izobraževalna dejavnost, vendar je na univerzi delal kot terenski raziskovalec. == Univerza danes == Univerza Tarasa Ševčenka nosi ime po [[Taras Ševčenko|Tarasu Ševčenku]], pomembni osebnosti ukrajinske književnosti in umetnosti. Univerza izobražuje strokovnjake na različnih strokovnih področjih in izvaja raziskovalno dejavnost. V Ukrajini uživa ugled najprestižnejše univerze<ref>{{cite news|title=200 of the best higher education schools in Ukraine|url=http://www.dt.ua/projects/top200/59129/|work=[[Zerkalo Nedeli|Dzerkalo Tyzhnia]]|date=March 30, 2007|access-date=2008-08-09|language=uk|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070622122211/http://www.dt.ua/projects/top200/59129/|archive-date=June 22, 2007}}</ref> ter predstavlja osrednje stičišče naprednega učenja in progresivnega razmišljanja.<ref name="president">{{cite web|url=http://www.univ.kiev.ua/ua/geninf/ukaz/#2|title=Decree of the President of Ukraine about Taras Shevchenko University|publisher=Press office of Taras Shevchenko University|date=2008-05-05}}</ref> Univerza je pomembno središče izobraževanja, raziskovanja in kulture. Skupno število študentov znaša približno 30.000.<ref name="wwwtopuniversitiesshevchenko"/> == Zgodovina == === Cesarska univerza svetega Vladimirja v Kijevu === [[File:Ансамбль колегіуму Кременець DSC7894.jpg|thumb|Glavna stavba liceja v [[Kremenec|Kremenecu]]. Po zaprtju liceja leta 1831 so od tam na novonastalo univerzo KNU prenesli knjižničnico in zaposlili prve profesorje.|right]] Carsko univerzo svetega Vladimirja v Kijevu je leta 1834 ustanovil [[Nikolaj I. Ruski]] (vladal 1825–1855) in jo poimenoval po [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirju Velikem]], vladarju [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] iz 10. in 11. stoletja.<ref>{{Cite web |title=History |url=https://knu.ua/en/geninf/history/ |access-date=2025-03-14 |website=knu.ua}}</ref> Ime so določile oblasti [[Ruski imperij|Ruskega imperija]], kjer je imelo [[pravoslavno krščanstvo]] izjemen pomen; izbira imena je poudarjala vlogo Kijeva kot zibelke vzhodnega krščanstva v celotnem imperiju.<ref>{{Cite web |title=The Orthodox Faith - Volume III - Church History - Tenth Century - Saint Vladimir of Kiev |url=https://www.oca.org/orthodoxy/the-orthodox-faith/church-history/tenth-century/saint-vladimir-of-kiev |access-date=2025-03-14 |website=www.oca.org}}</ref> Univerza je pridobila sredstva, prenesena z [[Univerza v Vilni|Univerze v Vilni]] in liceja v [[Kremenec|Kremencu]] ([[Volinska gubernija]], danes [[Zahodna Ukrajina]]), ki je bil zaprt po zatrtju [[Novembrska vstaja|novembrske vstaje]] leta 1830.<ref name="yla">{{cite journal |first=Stasys |last=Yla |title=The Clash of Nationalities at the University of Vilnius |url=http://www.lituanus.org/1981_2/81_2_03.htm |journal=[[Lituanus]] |volume=1 |issue=27 |date=Summer 1981 |issn=0024-5089 |archive-date=2021-07-10 |access-date=2011-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210710102223/http://www.lituanus.org/1981_2/81_2_03.htm |url-status=dead }}</ref> Prvih 62 študentov je študij začelo leta 1834 na takrat njeni edini fakulteti, Filozofski fakulteti, ki je imela dva oddelka: Oddelek za zgodovino in filologijo ter Oddelek za fiziko in matematiko. Pozneje je bila prvotna Filozofska fakulteta razdeljena na dve ločeni enoti: Fakulteto za zgodovino in filologijo ter Fakulteto za naravoslovne vede. Število oddelkov se nato ni spreminjalo vse do dvajsetih let 20. stoletja. [[File:Університет Св.Володимира Київ 1911.jpg|thumb|Ruska razglednica iz leta 1991, ki prikazuje Univerzo svetega Vladimirja v Kijevu.]]Stene glavne stavbe so pobarvane rdeče, zgornji in spodnji deli stebrov pa so pobarvani črno. === Univerza Mihajla Dragomanova (1920–1932) === Leta 1920 so Univerzo svetega Vladimirja preimenovali v Univerzo [[Mihajl Dragomanov|Mihajla Dragomanova]]. === Univerza Tarasa Ševčenka (od 1939) === [[File:Taras Shevchenko selfportrait oil 1840-2.jpg|upright|thumbnail|Avtoportret Tarasa Ševčenka, 1840/1841]] Leta 1939 je bila univerza preimenovana po ukrajinskem nacionalnem pesniku [[Taras Ševčenko|Tarasu Ševčenku]], ki je bil med letoma 1845 in 1846 za kratek čas tudi zaposlen na univerzi. Med [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|nemško-sovjetsko vojno]] so univerzo evakuirali v mesto [[Kizilorda]] v [[Kazahstan|Kazahstanu]]. Tam se je združila z [[Harkovska narodna univerza V. N. Karazina|Narodno univerzo v Harkovu]] v skupno Združeno ukrajinsko državno univerzo. Po osvoboditvi Kijeva leta 1943 se je univerza vrnila na svojo prvotno lokacijo. Študenti in predavatelji so obnovili stavbi za humanistiko in kemijo, kar je omogočilo, da so se 15. januarja 1944 ponovno začela predavanja za študente višjih letnikov, 1. februarja pa še za študente prvega letnika.<ref name="KNU">{{cite web |title=KNU-history - Open University of Taras Shevchenko National University of Kyiv |url=https://knu.edu.eu/knu-history |website=knu.edu.eu |access-date=17 May 2022}}</ref> Od leta 1960, ko so bili sprejeti prvi mednarodni študenti, se je na Univerzi Tarasa Ševčenka izobraževalo več kot 20.000 visoko usposobljenih strokovnjakov iz 120 držav. Prvi tuji študenti so na univerzo prišli iz Kube, Gvineje, Indonezije, Gane, Toga, Nigerije, Kameruna, Benina, Zanzibarja, Jemna, Alžirije, Namibije in Afganistana.<ref>{{Cite web |title=Shevchenko National University of Kyiv. UHECAS, Study in Ukraine |url=https://uhecas.com/index.php?Itemid=576/&id=45&option=com_content&view=article |access-date=2025-03-14 |website=uhecas.com |archive-date=2025-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250219032145/https://www.uhecas.com/index.php?option=com_content&view=article&id=45&Itemid=576/ |url-status=dead }}</ref> V svojih domovinah so postali zdravniki, inženirji, kmetijski strokovnjaki, diplomati, ekonomisti in državniki.<ref>[http://www.pfku.univ.kiev.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=46&Itemid=118&lang=en. The history of Preparatory Faculty <!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111120175431/http://www.pfku.univ.kiev.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=46&Itemid=118&lang=en. |date=2011-11-20 }}</ref> V sovjetskem obdobju je Univerza Tarasa Ševčenka prejela [[Red Lenina]] (1959) in [[Red oktobrske revolucije]] (1984). Poleg tega je bil leta 2002 v čast univerzi poimenovan asteroid [[4868 Knushevia]]. Med [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je bilo 3. novembra 2024 v ruskem napadu z droni poškodovanih več stavb univerzitetnih inštitutov za mednarodne odnose in novinarstvo.<ref>{{Cite web |title=UPDATED: Buildings of Ukraine's largest university damaged in Russian drone attack on Kyiv |url=https://kyivindependent.com/russia-launches-hours-long-drone-attack-on-kyiv-for-second-consecutive-night/ |access-date=2024-11-03 |website=The Kyiv Independent |author=Olena Goncharova |language=en}}</ref> == Rangiranje in partnerstva == === Rangiranje univerze === {{Infobox university rankings | THE_W = 1001+ | THE_W_ref =<ref>{{Cite web|url=https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/taras-shevchenko-national-university-kyiv|title = Taras Shevchenko National University of Kyiv|date = 10 August 2021}}</ref> | QS_W = 721-730 | QS_W_ref = <ref name=":QSW2026">{{Cite web|url=https://www.topuniversities.com/world-university-rankings|title=QS World University Rankings}}</ref> | QS_EECA =35 | QS_EECA_year =2022 | QS_EECA_ref =<ref name="QS World University Rankings 2022">{{Cite web |url=https://www.topuniversities.com/university-rankings/eeca-rankings/2022 |title=QS World University Rankings-Emerging Europe & Central Asia |access-date=15 January 2023}}</ref> |QS_W_year=2026}} Med letoma 2014 in 2017 se je univerza uvrstila med 650 najboljših univerz na svetu po [[QS World University Rankings|lestvici QS World University Rankings]] .<ref>{{Cite web|url=https://www.topuniversities.com/universities/taras-shevchenko-national-university-kyiv#wurs|title=Taras Shevchenko National University of Kyiv}}</ref> Leta 2009 je revija ''Delovoy'' Univerzo Tarasa Ševčenka razglasila za najboljšo univerzo v Ukrajini, saj je bila na državni ravni najmočnejša na največjem številu akademskih področij.<ref name="Delovoy2009">{{cite web|url=http://www.dengi.ua/clauses/47005.html|title=Delovoy from 26.03.2009. University ranking 2009|access-date=2010-05-06|language=ru|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090803141022/http://www.dengi.ua/clauses/47005.html|archive-date=2009-08-03}}</ref> Glede na neodvisno lestvico 228 univerz v Ukrajini, ki jo je izvedel ''Compas'', se je Univerza Tarasa Ševčenka uvrstila na prvo mesto v Ukrajini glede na ustreznost diplomantov za ukrajinski trg dela.<ref name="RankCompas">{{cite web| title = Ranking by Compas| url = http://www.yourcompass.org/ratings/all.php| archive-url = https://archive.today/20121228085933/http://www.yourcompass.org/ratings/all.php| url-status = dead| archive-date = 2012-12-28| access-date = 2010-05-06| language = ru}}</ref> Po podatkih [[Scopus|Scopusa]] (2009) ima univerza največje število objavljenih raziskovalnih del med vsemi ukrajinskimi univerzami (ocenjeno po skupnem številu citatov člankov).<ref name="Ranking by Scopus">{{cite web | title = Ranking by Scopus | url =http://api.ning.com/files/1sh4va--u0AZgLr4sm-UKb8mWCTprY7OTz0wg0GoyE1-ktX8*wNEXfk-sZHGtKrxgWAfh3*or7l2qxmDGsnAGXGuCL9JeRtQ/RankingUA_Scopus.pdf | access-date =2010-05-06|language=uk}}</ref><ref>{{cite web| url=http://uascientist.ning.com/profiles/blogs/novina-tizhnya-rejting-vischih| script-title=uk:Новина тижня: Рейтинг Вищих навчальних закладів України та установ НАНУ| date=February 4, 2009| author=Yuriy Khalavka| publisher=Ukrainian Scientists Worldwide| language=uk| access-date=2010-05-06| archive-url=https://web.archive.org/web/20090206193355/http://uascientist.ning.com/profiles/blogs/novina-tizhnya-rejting-vischih| archive-date=2009-02-06| url-status=dead}}</ref> Na lestvici [[Webometrics Ranking of World Universities]] (2010) zaseda 1.110. mesto med 8.000 univerzami na svetu,<ref>[http://www.webometrics.info/rank_by_country.asp?country=ua Top 6000 Universities // Webometrics Ranking of World Universities] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100426015904/http://www.webometrics.info/rank_by_country.asp?country=ua |date=2010-04-26 }}</ref> 63. mesto med 100 najboljšimi univerzami Srednje in [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]],<ref>{{cite web |title=Top Eastern Europe |website=Ranking Web of World Universities |url=http://www.webometrics.info/top100_continent.asp?cont=E_Europe |access-date=2010-05-05 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100508050101/http://www.webometrics.info/top100_continent.asp?cont=E_Europe |archive-date=2010-05-08 }}</ref> ter velja za vodilno akademsko ustanovo v [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref>[http://www.webometrics.info/rank_by_country.asp?country=ua University Ranking in Ukraine // Webometrics Ranking of World Universities] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100426015904/http://www.webometrics.info/rank_by_country.asp?country=ua |date=2010-04-26 }}</ref> === Tuje partnerske univerze === Univerza ima več kot 400 partnerskih univerz in trenutno vzdržuje odnose ter v nekaterih primerih programe izmenjave študentov z univerzami iz štiridesetih držav.<ref>{{cite web|url=http://www.pfku.univ.kiev.ua/index.php?option=com_content&view=article&id=44&Itemid=114&lang=ru|title=Подготовительное отделение|access-date=7 July 2015}}</ref> Ta številka vključuje številne nekdanje republike [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in druge države, s katerimi Ukrajina tradicionalno v 70 letih pred osamosvojitvijo leta 1991 ni imela uradnih bilateralnih odnosov. == Organizacija in administracija == === Šole / Fakultete === Univerza je razdeljena na 14 fakultet in 6 inštitutov: {{columns-list|colwidth=30em| * Fakulteta za kemijo * Fakulteta za računalništvo in kibernetiko * Fakulteta za geografijo * Inštitut za geologijo * Ekonomska fakulteta * Fakulteta za informacijske tehnologije * Filozofska fakulteta (Zgodovina) * Fakulteta za mehaniko in matematiko * Filozofska fakulteta * Fakulteta za fiziko * Fakulteta za radiofiziko, elektroniko in računalniške sisteme * Fakulteta za psihologijo * Fakulteta za sociologijo * Pripravljalna fakulteta * Pravni inštitut<ref>{{Cite web|url=http://law.knu.ua/ua/pro-iurydychnyi-fakultet-statti/215-zaochne-viddilennia/prosto-oholoshennia/4534-stvoreno-instytut-prava|title=Створено Інститут права|access-date=2021-04-13|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413074756/http://law.knu.ua/ua/pro-iurydychnyi-fakultet-statti/215-zaochne-viddilennia/prosto-oholoshennia/4534-stvoreno-instytut-prava|url-status=dead}}</ref> * Inštitut za filologijo * Inštitut za novinarstvo * Inštitut za mednarodne odnose * Inštitut za javne zadeve in državno upravo * Vojaški inštitut * Inštitut za podiplomsko izobraževanje * Inštitut za visoke tehnologije * Inštitut za biologijo in medicino }} === Drugi inštituti === [[File:Cybernectics faculty of Kyiv University.JPG|right|thumb|Kibernetska fakulteta KNU, ki se nahaja na postaji podzemne železnice Vistavkovi center]] * Astronomski observatorij Univerze Tarasa Ševčenka<ref name="Observatory named">{{cite web|url=http://www.observ.univ.kiev.ua/|script-title=uk:Астрономічна обсерваторія Київського національного університету ім. Тараса Шевченка - Main |language=uk |title=Astronomical Observatory of Kyiv National University named after Taras Shevchenko |access-date=7 July 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120302085857/http://www.observ.univ.kiev.ua/mainu.htm |archive-date=2012-03-02}}</ref> * Ukrajinski humanitarni licej<ref>{{cite web|url=http://www.uhl-edu.kiev.ua/|title=Український гуманітарний ліцей|access-date=7 July 2015}}</ref> * Center za ukrajinske študije<ref>{{cite web|url=http://uaznavstvo.univ.kiev.ua/eng/index.html|title=ЦЕНТР УКРАИНОВЕДЕНИЯ|access-date=7 July 2015|archive-date=19 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200119113638/http://uaznavstvo.univ.kiev.ua/eng/index.html|url-status=dead}}</ref> * Informacijski in računalniški center Univerze Tarasa Ševčenka<ref>{{cite web|url=http://icc.univ.kiev.ua/|title=ICC|access-date=7 July 2015}}</ref> * Naravni rezervat Kaniv Univerze Tarasa Ševčenka<ref>{{cite web|url=http://kanivbiosfera.at.ua/|title=Канівський природний заповідник|author=Канівський природний заповідник|access-date=7 July 2015}}</ref> * KNU Open University – spletni študijski programi <ref>{{cite web|url=http://univ.kiev.ua/news/8688/|title=KNU OU|author=www.univ.kiev.ua|access-date=7 April 2017}}</ref> * Maksimovičeva znanstvena knjižnica<ref>{{cite web|url=http://www.library.univ.kiev.ua/eng/title4.php3|title=Maksymovych Scientific Library|access-date=7 July 2015}}</ref> * Regionalna Cisco mrežna akademija<ref>{{cite web|url=http://www.netacad.kiev.ua/|title=Мережева Академія Cisco :: Новини|access-date=7 July 2015|archive-date=27 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190727230135/http://netacad.kiev.ua/|url-status=dead}}</ref> * Znanstveni park Univerze Tarasa Ševčenka v Kijevu<ref>{{cite web|url=http://scp.univ.kiev.ua/en|title=Science Park Kyiv National Taras Shevchenko University|access-date=7 July 2015}}</ref> * Znanstveno-raziskovalni oddelek Univerze Tarasa Ševčenka<ref>{{cite web|url=http://science.univ.kiev.ua/|title=Науково-дослідна частина Київського університету|access-date=7 July 2015}}</ref> * Ukrajinski fizikalno-matematični licej<ref>{{cite web|url=http://www.upml.univ.kiev.ua/|title=Український фізико-математичний ліцей КНУ ім. Т. Шевченка|access-date=7 July 2015}}</ref> * Univerzitetni botanični vrt poimenovan po akademiku O. Fominu * [[Dniprski zbor]] == Kampus == {{unreferenced section|date=June 2023}} Po ustanovitvi se je univerza nahajala v zasebnih prostorih v [[Pečersk|Pečersku]] in se je imenovala po svetem Vladimirju. Danes se glavna stavba (zgrajena med letoma 1837 in 1842 po načrtih arhitekta V. I. Berettija) nahaja na [[Volodimirska ulica|Volodimirski ulici]] 60, številni oddelki za humanistiko pa se nahajajo na Ševčenkovem bulvarju 14 (v prostorih nekdanje Prve kijevske gimnazije).Poleg tega se nekateri oddelki nahajajo na aveniji Akademika Gluškova (stavba 6, zgrajena med letoma 1954 in 1970) in na Vasilkivski ulici (knjižnica se nahaja v stavbi št. 90, zgrajeni leta 1939). Uprava univerze ima prostore v stavbah od 58 do 64 na Volodimirski ulici. === Rdeča stavba univerze === Stavba je bila zgrajena med letoma 1837 in 1843 v slogu poznega ruskega [[Klasicizem|klasicizma]], po načrtih ruskega arhitekta italijanskega rodu Vincenta I. Berettija. Objekt je oblikovan kot ogromen kvadrat z zaprtim notranjim [[dvorišče|dvoriščem]] ; dolžina glavne fasade je 145,68 m. Stene stavbe so pobarvane značilno krvavo rdečo barvo, kapiteli in podnožja stebrov pa so pobarvani črno. Ti barvi sta bili izbrani po vzoru traku reda svetega Vladimirja (ustanovljenega leta 1782), po katerem se je univerza v preteklosti imenovala. Geslo reda »Korist, čast in slava« ''(Pol'za Chest' i Slava)'' je kasneje postalo geslo Kijevske univerze. Lokalni turistični vodniki včasih navajajo, da je car Nikolaj I. ukazal stavbo pobarvati rdeče, da bi študente opomnil na prelito kri ukrajinskih vojakov po protestih proti naboru med prvo svetovno vojno. Ta legenda ne odraža zgodovinskih dejstev, saj je bila stavba [[:ru:Красный корпус Киевского национального университета|pobarvana rdeče]] že pred prvo svetovno vojno, leta 1842, car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] (1825–1855) pa je umrl dolgo pred začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] (1914–1918). Ta stavba, zgrajena na vrhu hriba, je v 19. stoletju pomembno vplivala na arhitekturno zasnovo Kijeva.<ref>{{Cite web |last=Вадим |first=Лубчак |date=2018-03-16 |title=The Iconic Red Walls of Ukraine's Most Famous University |url=https://uatv.ua/en/iconic-red-walls-ukraines-famous-university/ |access-date=2025-03-14 |website=Freedom |language=en-US}}</ref> === Botanični vrtovi === [[File:KlimatronAlexanderFomin.jpg|right|thumb|Rastlinjak botaničnega vrta]] Univerzitetni botanični vrt AV Fomina (poimenovan po akademiku [[Aleksandr Vasiljevič Fomin|Aleksandru V. Fominu]], 1869–1935) je bil ustanovljen leta 1839 po načrtih arhitekta V. Berettije in botanik R. E. Trautfetteroma. Vrt obsega približno 5,22 hektarja in hrani zbirko več kot 10.000 vrst, oblik in varietet rastlin. Višina [[rastlinjak|rastlinjaka]] po rekonstrukciji leta 1977 znaša približno 33 metrov, kar ga uvršča med največje na svetu. Prva [[oranžerija]] univerze je bila zgrajena med letoma 1846 in 1849 za zbirko tropskih in subtropskih rastlin; ta zbirka danes šteje več kot dva tisoč primerkov in je ena največjih v Evropi. Vrtovi se nahajajo v središču mesta, za rdečo stavbo. === Rumena stavba in Maksimovičeva knjižnica === [[File:Biblioteca de la Universidad de Kiev (8152098924).jpg|right|thumb|Univerzitetna knjižnica, del kampusa v središču mesta]] Stavba za humanistiko ali »rumena« stavba univerze se nahaja na Ševčenkovem bulvarju 14. Zgrajena je bila med letoma 1850 in 1852 v klasicističnem slogu po načrtih arhitekta Aleksandra Vikentijoviča Berettija (1816–95), sina V. Berettija, arhitekta glavne (»rdeče«) stavbe. Stavba je sprva pripadala Prvi gimnaziji (gimnaziji, v kateri sta poučevala M. Berlin in [[Nikolaj Ivanovič Kostomarov|N. Kostomarov]]). Leta 1919 se je v delu stavbe naselil akademik [[Vladimir Ivanovič Vernadski|Vernadski]], prvi predsednik [[Narodna akademija znanosti Ukrajine|Akademije znanosti Ukrajine]]. Od leta 1959 je stavba del Kijevske nacionalne univerze. [[Mihajlo Maksimovič|Maksimovičeva]] knjižnica (Vodomilska ulica 58), zgrajena v letih 1939–1940, je neoklasicistična stavba, ki sta jo zasnovala arhitekta V. A. Osmaka in P. Aljošin kot univerzitetno poslopje za humanistične vede. Trenutno knjižnica hrani približno 3,5 milijona knjig, s čimer je največja raziskovalna knjižnica v Ukrajini. Maksimovičeva knjižnica skupaj s podružnico št. 1 [[Narodna knjižnica Ukrajine|Narodne knjižnice Ukrajine]] (Vodomirska ulica 62), ki sta jo ista arhitekta zasnovala v letih 1929–1930, in glavno (»rdečo«) stavbo univerze tvori mogočno arhitekturno celoto. Ta kompleks danes predstavlja enega najpomembnejših arhitekturnih spomenikov v Kijevu. === Arhitektura === V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postalo nujno, da Kijevska narodna univerza pridobi več prostora zaradi močno povečanega števila oddelkov. S tem namenom se je na jugozahodnem obrobju Kijeva začela gradnja kompleksa novih univerzitetnih stavb. Skupna stavba Inštituta za mednarodne odnose in Inštituta za novinarstvo na Melnikovi ulici 36 je leta 1995 prejela [[državna nagrada Ukrajine na področju arhitekture|državno nagrado Ukrajine na področju arhitekture.]]<ref>[http://www.kyivproekt.com.ua/ua/vidzntanag.html Відзнаки та нагороди] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110725154432/http://www.kyivproekt.com.ua/ua/vidzntanag.html |date=2011-07-25 }} // Веб-сайт АТ «Київпроект»</ref> === Astronomski observatorij === Astronomski observatorij Kijevske narodne univerze se nahaja na ulici Observatorna 3. Ustanovljen je bil leta 1845. Prvotno je bilo načrtovano, da bo observatorij umeščen v glavno stavbo univerze (kar dokazujejo obstoječi arhitekturni načrti za rdečo stavbo), vendar so se kasneje odločili za gradnjo ločenega objekta. Stavba je bila zgrajena v letih 1841–1845, uradno pa so jo odprli 7. februarja 1845.<ref name="Observatory named" /> === Akreditacija Kijevske narodne univerze Tarasa Ševčenka === * [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) * Ministrstvo za izobraževanje in znanost Ukrajine * Zdravniški svet Indije ==Pomembni diplomanti== {{unreferenced section|date=June 2023}} * [[Irina Bekeškina]] (1952–2020), sociologinja in politologinja. * [[Sofija Berezanska]] (1924–2024), arheologinja, ki je leta 1948 z odliko diplomirala na Fakulteti za zgodovino. * [[Jusif Vazir Čamanzaminli]] (1887–1943), azerbajdžanski pisatelj, prvi veleposlanik [[Azerbajdžanska demokratična republika|Azerbajdžanske demokratične republike]] v Ukrajini in Turčiji (1919–1920); diplomiral je na Pravni fakulteti, kjer je bila leta 2022 po njem poimenovana dvorana. * [[Jurij Čekan]] (rojen leta 1960), muzikolog, član Nacionalne zveze skladateljev Ukrajine. * [[Valentina Davidenko]] (rojena 1955), novinarka, pesnica in umetnica * [[Teodozij Dobžanski]] (1900–1975) - ukrajinsko-ameriški [[genetik]] in [[Evolucijska biologija|evolucijski biolog]] . * [[Lidija Dunajevska]] (1948–2006), folkloristka, profesorica * [[Tetjana Dzjuba]] (rojena 1966), pesnica * [[Olena Golub]] (rojena 1951), umetnica, umetnostna zgodovinarka in pisateljica * [[Natalija Gumenjuk]] (rojena 1983), novinarka, učiteljica * [[Galina Haj]] (1956–2021), ukrajinska pesnica in pisateljica * [[Vladimir Kličko]] (rojen leta 1976), nekdanji svetovni prvak [[Heavyweight boxing|v boksu]] . * [[Vitalij Kličko]] (rojen leta 1971), nekdanji svetovni prvak [[Heavyweight boxing|v boksu]], [[župan Kijeva]] od leta 2014. * [[Igor V. Komarov|Igor Volodimirovič Komarov]] (rojen leta 1964), direktor Inštituta za visoke tehnologije Kijevske nacionalne univerze Tarasa Ševčenka * [[Sonja Koškina]] (rojena leta 1985), novinarka, glavna urednica [[LB.ua]] * [[Andrij Kožemjakin]] (rojen leta 1965), politik in nekdanji pripadnik varnostne službe * [[Zinaida Kubar]] (rojena 1975), umetnica in modna oblikovalka * [[Dmitro Kuleba]] (rojen 1981), ukrajinski zunanji minister * [[Svitlana Kiričenko]] (1935–2016), borka za človekove pravice * [[Lidija Lihač]] (rojena 1961), založnica in kustosinja umetnosti * [[Le Thi Tuyet Mai]] (rojen leta 1967), veleposlanik in stalni predstavnik Stalnega predstavništva [[Vietnam]]a pri [[Urad Združenih narodov v Ženevi|Uradu Združenih narodov]] in [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]] * [[Oleksandra Matvijčuk]] (rojena 1983), aktivistka za človekove pravice in odvetnica * [[Genadij Milinevski]] (rojen 1951), znanstvenik za atmosfero * [[Mihail Morgulis]] (1941–2021), [[Ruščina|ruski]] pisatelj, urednik in teolog * [[Gazanfar Musabekovž]] (1888–1938), predsednik Centralnega izvršnega komiteja Azerbajdžanske SSR (1929–1931), je leta 1917 diplomiral na Medicinski fakulteti. * [[Jurij Mušketik]] (1929–2019), pisatelj in novinar * [[Igor Neverli]] (1903–1987), [[Poljščina|poljsko govoreči]] romanopisec in pedagog * [[Boris Olijnik (pesnik)|Boris Olijnik]] (1935–2017), ukrajinski pesnik, prevajalec in politični aktivist * [[Ljudmila Pavličenko]] (1916–1974), pripadnica [[Rdeča armada|Rdeče armade]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ena najboljših ostrostrelk vseh časov * [[Solomija Pavličenko]] (1958–1999), literarna kritičarka, filozofinja, feministka, prevajalka * [[Miroslav Popovič]] (1930–2018), filozof * [[Katerina Raševska]] (rojena leta 1997), odvetnica in aktivistka za človekove pravice * [[Jurij Ribčinski]] (rojen leta 1945), pesnik in dramatik * [[Maksim Striha]] (rojen leta 1961), prevajalec in pisatelj * [[Oleksander Tkačenko]] (rojen leta 1966), ukrajinski minister za kulturo in informacijsko politiko (2020–2023) * [[Anastasiia Cibuljak]] (rojena 1984), ekoaktivistka, znanstvenica * [[Marina Vjazovska]] (rojena 1984), ukrajinska matematika, ki je rešila problem pakiranja krogel v dimenziji 8 * [[Iosif Vitebski]] (1938–2024), mečevalec, sovjetski ukrajinski dobitnik olimpijske medalje in svetovni prvak ter trener sabljanja * [[Makarov Jurij Volodimirovič]] (rojen 1955), novinar, dokumentarist * [[Leonid Višeslavski]] (1914–2002), pesnik, literarni kritik, prevajalec * [[Bolesław Woytowicz]] (1899–1980), poljski pianist in skladatelj * [[Tetjana Jakovenko]] (rojena 1954), pesnica, literarna kritičarka, učiteljica * [[Svetlana Jeremenko]] (rojena 1959), novinarka * [[Oksana Zabužko]] (rojena 1960), pesnica in romanopiska * [[Semen Appatov|Semen Josipovič Appatov]] (1930–2003), zgodovinar * [[Zofia Sara Syrkin-Binsztejnowa]] (1891–1943), poljsko-judovska zdravnica in družbena aktivistka === Voditelji držav, vlad in mednarodnih organizacij === {| class="wikitable" !Država/Vlada !Ime !Pisarna |- |{{Zastava|Ukrajina}} |[[Leonid Kravčuk]] |Prvi [[predsednik Ukrajine]] po osamosvojitvi (1991–1994) |- |{{Zastava|Ukrajina}} |[[Petro Porošenko]] |[[Predsednik Ukrajine]] (2014–2019) |- |{{Zastava|Ukrajinska ljudska republika}} |[[Mihajlo Gruševski]] |Predsednik Centralne rade Ukrajinske ljudske republike (1917–1918) |- |{{Zastava|Ukrajinska ljudska republika}} |[[Volodimir Viničenko]] |Prvi predsednik vlade Ukrajinske ljudske republike (1917–1918) in prvi predsednik [[Direktorat Ukrajine|Direktorata Ukrajine]] (1918–1919) |- |{{Zastava|Gruzija}} |[[Miheil Saakašvili]] |Dvakratni [[predsednik Gruzije]] (2004–2008 in 2008–2013) in vodja [[Revolucija vrtnic|revolucije vrtnic]] |- |{{Zastava|Litva}} |[[Antanas Merkys]] |Zadnji premier neodvisne Litve (1939–1940) |- |{{Zastava|Izrael}} |[[Jicak Ben-zvi]] |Drugi [[predsednik Izraela]] (1952–1963) |- |{{Zastava|Beloruska SSR}} |[[Jan Borisovič Gamarnik|Jakov Gamarnik]] |Prvi sekretar [[Komunistična partija Belorusije|Beloruske komunistične partije]] (1928–1929) |- |{{Zastava|Ukrajinska sovjetska socialistična republika}} |[[Valentina Ševčenko]] |Predsednik predsedstva Vrhovnega sovjeta Ukrajinske SSR (1985–1990) |- |{{Zastava|UN}} |[[Genadij Udovenko]] |[[Predsednik Generalne skupščine Združenih narodov]] (1997–1998) |- |{{Zastava|Rusko cesarstvo}} |[[Nikolaj Bunge]] |[[Predsednik kabineta ministrov Rusije]] (1887–1895) |- |{{Zastava|Kenija}} |[[Amina Mohamed]] |Namestnik izvršnega direktorja [[Program Združenih narodov za okolje|UNEP]], minister za zunanje zadeve [[Kenija|Kenije]] (2013–2018) |} == Sklici == {{reflist|2}} ==Zunanje povezave== * {{commons category-inline}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tarasa ševčenka}} [[Kategorija:Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu|*]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1834]] [[Kategorija:Univerze v Ukrajini]] [[Kategorija:Ustanove v Kijevu]] ranz6wxq4yo1cqf2pjgdk55xxn5jtzg 0 600846 6675831 6670791 2026-05-14T23:06:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675831 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Naravni rezervat Grīņu | iucn_category = Ib | photo =Erica tetralix 2.jpg | photo_caption = {{langx|lv|Grīņa sārtene}}. Cvetovi rese ''Erica tetralix'' - glavni predmet varstva v naravnem rezervatu Grīņu | map = Latvia | relief = 1 | location = {{flag|Latvia}} | nearest_city = Pāvilosta | lat_d = 56 | lat_m = 48 | lat_s = 10 | lat_NS = N | long_d = 21 | long_m = 12 | long_s = 18 | long_EW = E | display = inline,title | area = 15,05 km² | area_ref = | established = 1936 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Odbor za varstvo okolja | website = }} '''Naravni rezervat Grīņu''' ({{langx|lv|Grīņu dabas rezervāts}}) je naravni rezervat v župniji Saka, občina Južni Kurzeme v pokrajini [[Kurlandija]] v [[Latvija|Latviji]]. Ustanovljen je bil leta 1936 in spada v evropsko omrežje za ohranjanje narave [[Natura 2000]]. Pod zaščito je 1505 hektarjev naravnega habitata.<ref name="planet">[https://www.protectedplanet.net/1681 Grīņu Dabas Rezervāts ''Protected Planet'']</ref> Rezervat Grīņu je podrejen regionalnemu svetu za varstvo narave Kurlandija.<ref name = "MDB">[https://www.daba.gov.lv/public/lat/iadt/dabas_rezervati/grinu_dabas_rezervats/ Grīņu dabas rezervāts]</ref> Naravni rezervat je bil ustanovljen za zaščito zelo redke rastline za Latvijo - križnolistne rese (''Erica tetralix''), pa tudi njenega posebnega [[biotop]]a, ki ga lokalno imenujejo ''grīnis''.<ref>Grīnis - a peculiar type of vegetation in the Latvian SSR / Gailis I. // '' Bot. Journal. '' - 1957. - Vol.42., No.; 2 - P. 81-111.</ref> Poleg tega so ohranjene znatne goščave voščene mirike (''Myrica gale''), ogrožene vrste grmovnic, ki je vir surovin za izdelavo znamenitega [[Riški črni balzam|riškega črnega balzama]]. V flori rezervata so našli tudi druge redke rastline, zlasti več vrst [[kukavičevke|orhidej]]. == Zgodovina == Najstarejši podatki o zemljiščih Grīnisa so v ljudskem izročilu. Po legendi je baron Osten-Sacken, ki je tukaj živel v 17. stoletju, posestvo razdelil med dva sinova, enemu je zapustil polja, drugemu pa gozdove. Lastnik gozdov je obogatel, lastnik polj pa je obubožal in iz zavisti požgal gozd. Tako se je pojavila prva vresova pustinja - ''grīnis''.<ref name = "162-168">Reserves of the USSR: in 11 volumes / ed. V.E. Sokolova, E.E. Syroechkovskogo. - M .: Mysl, 1989.- T. Zapovedniki Pribaltiki i Belorussii. - S. 162—168.</ref> V 19. stoletju se poskusi zavzetja teh zemljišč z ognjem niso ustavili. Domačini so kurili travo, da bi povečali rodovitnost, a po več letih uporabe so takšna polja prenehala roditi in vaščani so ponovno požgali gozd, da bi zavzeli nova zemljišča. Kljub neracionalnosti takšne rabe narave so se celo gozdarji zatekli k kolim, ko so želeli nizko rastoče gozdove nadomestiti z gojenimi gozdnimi nasadi. Včasih so požari izbruhnili zaradi parnih lokomotiv, ki so vozile po železniški progi. Poleti je bil ''grīnis'' izjemno suh, zato je bila ena sama iskra izpod koles dovolj, da se je ogenj razširil. Vendar pa so bila vsa človeška prizadevanja za razvoj lokalnih zemljišč neuspešna. Grīņu je ostal nerodoviten in takoj ko so ljudje nehali obdelovati zemljo, se je hitro zaraščala divja vegetacija. Do 1930-ih je bilo jedro sodobnega rezervata Grīņu (približno 750 hektarjev) majhen, a ne zelo produktiven gozd, ki ga je obdajalo negozdno močvirje. To območje je pripadalo gozdarstvu Strautini, podrejenemu Zemljiškemu skladu, ki je posamezne parcele prodajal vsakomur. Vendar pa jih je zaradi neplodnosti lokalnih zemljišč kupilo le 60 revnih latgalskih družin, ki so se preživljale s sečnjo dreves za prodajo. Dokumenti latvijskega gozdarskega oddelka za leto 1936 vsebujejo podatke, da so v gozdarstvu Strautini našli velike goščave križnolistne rese (''Erica tetralix''). Ker je glavno območje te vrste v zahodni Evropi, je tovrstna najdba postala senzacija v krogih latvijskih botanikov.<ref>Ādolfs Krauklis [https://www.geo.lu.lv/fileadmin/user_upload/LU.LV/Apaksvietnes/Fakultates/www.gzzf.lu.lv/Folia_Geographica/Geografiskie_raksti_VII.pdf Heaths in Landscapes of Britain and Latvia] in ''Nature Research'' pages 31-57 1999</ref> Znanstveniki Univerze v Latviji so nasprotovali gospodarski rabi gozdov Grīņuja, vsa melioracijska dela in sečnja dreves pa so bila takoj ustavljena. Istega leta je bilo ozemlje zapuščeno, s čimer je Grīņu postal tretje zavarovano ozemlje države po naravnem rezervatu Moricsala in [[narodni park Slītere|narodnem parku Slītere]].<ref name = "Reserves of the USSR158-160">Reserves of the USSR: in 11 vols. ed. V.E. Sokolova, E.E. Syroechkovskogo. - M .: Mysl, 1989. T. Zapovedniki Pribaltiki i Belorussii.- S. 158—160.</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in v prvih letih po njej so bili gozdovi Grīņuja praktično zapuščeni. Leta 1957 so bila ta območja ponovno razglašena za naravni rezervat. V naslednjih 20 letih so temu območju dodali nova območja, kjer so našli vresje, tako da se je zaščiteno območje povečalo na 1076 ha. Leta 1979 je bil rezervat Grīņu, čeprav je ostal ločena ustanova za ohranjanje narave, upravno podrejen narodnemu parku Slītere. Od 1. februarja 2011 ga upravlja Svet za varstvo narave regionalnega urada Kurlandije. == Podnebje == Naravni rezervat Grīņu je ob obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] v zmernem podnebnem pasu atlantsko-celinske podnebne regije, ki ima milejše podnebje kot kateri koli drug del Latvije. Povprečna letna temperatura je tukaj 6,5 °C, njena nihanja v letnih časih pa so relativno majhna. Tako je bila povprečna temperatura januarja -3 °C, povprečna temperatura julija pa le 16 °C. Običajno tukaj v letu pade 700–800 mm atmosferskih padavin, večina pa se pojavi konec poletja in jeseni. Zime so v Grīņuju rahle snežne s tanko in krhko plastjo snega. Na tem območju pogosto pihajo močni vetrovi, zlasti jeseni, ki pogosto povzročijo podiranje velikih dreves.<ref name = "Reserves of the USSR158-160" /> == Geografija in hidrologija == Naravni rezervat Grīņu je v župniji Saka občine Pāvilosta v Latviji, zahodno od vasi Ķoniņciems, med naselji Ziemupe, Saka in Pāvilosta. Trakovi zemlje ob njegovih mejah so zasedeni z gozdovi iste vrste kot v samem rezervatu, zato so meje med rezervatom in izkoriščenimi območji nevidne. Takšna premalo izkoriščena kmetijska zemljišča prispevajo k ohranjanju krajine Grīņuja in v bistvu delujejo kot varovalni pas. Vzhodni rob zavarovanega območja od severa proti jugu prečka železnica Liepāja–Ventspils, promet na kateri je bil ustavljen leta 1996.<ref name = "Grīnis">[https://www.daba.gov.lv/upload/File/Publikacijas/INFOPL_DR_Grinji.pdf Grīnis]. - Grīņu: an illustrated overview. - Cited May 27, 2017.</ref> Ozemlje rezervata leži na Obmorskem nižavju, 10 km od obale Baltskega morja. Absolutna višina ozemlja je 8–12 m nadmorske višine. Njegov relief je raven, z rahlim naklonom v smeri od severa proti jugu. Ponekod lahko vidite nižine, ki se raztezajo več metrov do globine 0,5 m. Nastale so v antiki zaradi postopnega umika morja. Druge oblike mikroreliefa so melioracijski kanali. V preteklosti so jih uporabljali za izsuševanje močvirij, po zapuščini pa so bili opuščeni, začeli so se zamuljevati in zaraščati. Ob takšnih kanalih so pogosto speljane gozdne ceste na nasipih izkopane zemlje. [[Podtalnica]] v rezervatu je blizu površine. Tla so spomladi in jeseni zelo vlažna, poleti pa se izsušijo. To ustvarja pogoje za pogoste požare poleti. V rezervatu ni velikih rezervoarjev. Prečkata ga dve majhni gozdni reki: na severu zavarovanega območja teče Lielā Kārpa, na jugu pa Mazā Kārpa. Lielā Kārpa ima dolino široko 4–6 m in visoke obale, vendar je njena drenažna zmogljivost zanemarljiva in že na razdalji več deset metrov od struge lahko vidite mokrišča. Mazā Kārpa ima neprehodne, močvirnate obale in je bolj podobna melioracijskemu kanalu kot reki. Konec 20. stoletja je vključevala jezero Grīņu s površino 2 ha, vendar se zaradi evtrofičnih procesov njegova vodna površina nenehno zmanjšuje.<ref name = "Grīnis" /> == Tla in pokrajina == Celotno ozemlje rezervata Grīņu je prekrito z debelo trimetrsko plastjo drobnozrnatega peska, pod katerim so morenski sedimenti, včasih s plastmi gramoza. Te geološke kamnine so nastale med umikom starodavnega Baltskega morja. V teh pogojih se je razvilo več vrst tal. Šotno-[[podzol]]na-glinasta tla so značilna po organski plasti [[šota|šote]], debeli le 10 cm, včasih z vdori plasti [[premog]]a - sledi preteklih gozdnih požarov. Na dvignjenih mestih ob bregovih Lielā Kārpe nastajajo travnato-podzolna tla in šotno-glinasta tla. Vendar v rezervatu ni pogojev za nastanek debele plasti šote, saj vsa nižje ležeča območja v hladnem obdobju prejemajo odvečno vlago, poleti pa se popolnoma izsušijo. Homogenost hidrološkega režima, podnebnih razmer in talne odeje določa enotnost pokrajine rezervata: 94 % njegovega ozemlja je prekrite z gozdovi, 5 % so travniki, grmičevje in resje; pade na nekdanja obdelana zemljišča. Pokrajine Grīņuja ni mogoče imenovati dih jemajoče. Večino ozemlja zasedajo nizki in redki gozdovi, le na dvignjenih bregovih reke Lielā Kārpa v omejenem obsegu rastejo visoki vitki borovci z elegantnimi smrekami. Odprte biocenoze in Grīņu vključujejo naravne travnike in pustinje, omejene na nekdanje senožeti, vrtove, pokopališča. Prav travniki, porasli z resjem in grmičevjem, se imenujejo ''grīnis''. Ta pokrajina ni značilna za vzhodni Baltik, zato je skrbno varovana. Znanstveniki še niso prišli do dokončnega sklepa o izvoru ''grīnisa''. Nekateri menijo, da gre za naravni biotop, ki je nastal v edinstvenih lokalnih razmerah, drugi pa menijo, da je razvoj ''grīnisa'' tesno povezan s človeškimi dejavnostmi, zlasti s požari, saj brez vpliva tega dejavnika ''grīnis'' hitro zaraste z gozdom.<ref name = "162-168" /> == Rastlinstvo == Vrednost naravnega rezervata Grīņu je v tem, da ga kljub enotnosti pokrajine odlikuje botanična raznolikost.<ref>Typological characteristics of grīnis and methods of its afforestation / Gailis I. // Proceedings of the Institute of Forestry Problems. - Riga, 1956. - T.XI. - P. 81-111.</ref> Samo po nepopolnih ocenah je bilo na njegovem ozemlju najdenih približno 300 vrst [[Višje rastline|žilnih rastlin]], od tega 33 redkih za Latvijo.<ref name = "Grīnis" /> Približno 80 % rezervata pokrivajo borovi in ​​brezovi gozdovi z neprekinjenim grmičevjem ali [[Zelišče|zeliščnim]] pokrovom. Ta vrsta vegetacije se lokalno imenuje ''grīnis'' (od tod tudi ime rezervata). Ta vrsta pokriva le 0,3 % celotne gozdne površine Latvije. Glede na mikrorelief ločimo dve vrsti grīnisov: [[Šotni mah|sfagnumsko]]-resovski (na dvignjenih območjih) in [[ostričevke|šaš]]-resovski (na nizkih območjih, pokritih z grbinami). V ''sfagnumsko-resovskem grīnisu'' drevesno plast tvorijo borovci, spodnjo plast pa neprekinjen pokrov resja, kserofitnih lišajev in higrofitnih mahov; podrasti ni. V ''šaš-molin grīnisu'' drevesno plast tvorijo tudi borovci, vendar z znatno primesjo breze, ponekod je razvita vrbova podrast, vmes pa se pojavlja krhlika in brin. Med grbinami so pogosti šaši, navadni močvirski slamnik (''Galium palustre''), [[navadna krvenka]] (''Lythrum salicaria''), hudičevka (''Succisa pratensis'') in barjanska trava (''Molinia''). Rastlinske združbe rezervata Grīņu lahko jasno razdelimo na dve vrsti: gozdove in travnike. === Gozdna flora === Gozdne [[Fitocenologija|fitocenoze]] predstavljajo gozdovi in ​​breze, v katerih imajo drevesa depresiven videz. Imajo tanka in ukrivljena debla [[redeči bor|rdečega bora]g (''Pinus sylvestris'') in [[puhasta breza|puhaste breze]] (''Betula pubescens''), prekrita z lišaji,<ref>[https://www.anbg.gov.au/lichen/classification.html Classification (and lichenization & de-lichenization)] Australian National Botanic Gardens and Australian National Herbarium, Canberra.</ref> drevesa imajo pogosto odlomljene vrhove, ponekod je drevesna plast redka, tako da je gozd na zgornjem močvirju. Poleti pokrajino poživi visoka odeja [[trave]] (''Poaceae'') in jesenskega vresja (''Calluna vulgaris''). Vendar se ti vlažni gozdovi od pravih močvirij razlikujejo po tem, da veliko vlage prejmejo predvsem jeseni in se poleti skoraj popolnoma izsušijo. Zaradi tega njihova vrstna sestava združuje značilnosti higrofitske (vlažnoljubne) in [[kserofit]]ske (na sušo odporne) vegetacije. V podrasti takšnih gozdov sta bila opažena [[navadna krhlika]] (''Frangula alnus'') in [[brin]] (''Juniperus''), v travnati odeji prevladujejo [[borovnica]] (''Vaccinium myrtillus''), valovita lasna trava (''Deschampsia flexuosa'') in paličasti mah (''Spinulum annotinum''), [[dvolistna senčnica]] (''Maianthemum bifolium''), škrlatna močvirska trava (''Molinia caerulea''), navadni rogoz (''Luzula multiflora''), [[jesenska vresa]] (''Calluna vulgaris''), šaš (''Carex pilulifera''), arktična zvezdasta cvetica (''Lysimachia europaea''), navadni črnilec (''Melampyrum pratense''). Veliko je tudi zatiranih grmov [[brusnica|brusnice]] (''Vaccinium vitis-idaea'').<ref name = "162-168" /> === Flora vlažnih travnikov === [[File:Linaigrettes à Fontelenay.jpg|thumb|Cvetoča širokolistna puževa trava (''Eriophorum latifolium'')]] V fitocenozah odprtega tipa prevladujejo vrste, značilne za vlažne travnike, zlasti tiste, ki ne potrebujejo rodovitnih tal. Vrste teh habitatov tvorita navadna koprena (''Eriophorum angustifolium'') in širokolistni močvirski bombaž (''Eriophorum latifolium''), pa tudi različni primerki šaša (''Carex''): črni šaš (''Carex nigra''), buxbaumov šaš (''Carex buxbaumii''), ''Carex canescens'', volnati šaš (''Carex lasiocarpa''), ovalni šaš (''Carex leporina''), nageljnov šaš (''Carex panicea''), rjavi šaš (''Carex hostiana'') itd. Med temi zelišči so primesi nezahtevnih trav (''Poaceae'') - [[pisana vilovina]] (''Sesleria caerulea''), škrlatna močvirska trava (''Molinia caerulea''), škrlatni mali trsnik (''Calamagrostis canescens''). Pridružujejo se jim predstavniki plevelov, med katerimi so najpogostejši navadni močvirski slamnik (''Galium palustre''), hudičevka (''Succisa pratensis''), [[navadna kalužnica]] (''Caltha palustris''), [[navadni mrzličnik]] (''Menyanthes''), [[močvirski petoprstnik]] (''Comarum palustre''), močvirski silj (''Peucedanum palustre'') in v manjši meri [[vodna perunika]] (''Iris pseudacorus''), močvirski ušivec (''Pedicularis palustris'') in čopasta pijavčnica (''Lysimachia thyrsiflora''). Od grmovnic na travnikih je pogosta rožmarinolistna vrba (''Salix rosmarinifolia'').<ref>[https://inaturalist.ca/taxa/475123-Salix-rosmarinifolia Rosemary-leaved Willow (''Salix rosmarinifolia'')]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} iNaturalist.ca</ref> Zanimivo je, da škrlatna močvirna trava (''Molinia caerulea''), tako v gozdovih kot na travnikih, tvori značilne zaobljene kupčke. === Flora suhih travnikov === Ločeno vrsto rastlinskih skupin odprtih prostorov predstavljajo vrste suhih travnikov. Rastejo na majhnih površinah, ki so bile nekoč obdelane. Okoli zapuščenih stavb, ob železnici in na obeh straneh gozdnih cest so našli več vrst bilnice (''Festuca'') in travniške latovke (''Poa''), [[širokolistni trpotec]] (''Plantago major''), [[navadni pelin]] (''Artemisia vulgaris''), [[njivski osat]g (''Cirsium arvense''), gosji petoprstnik (''Argentina anserina'') in [[navadna madronščica]] (''Linaria vulgaris''). === Zaščitena in redka flora === [[File:Myrica-gale-male.catkin.jpg|thumb|200px|Moška socvetja voščene mirike (''Myrica gale'')]] Križnolistna resa (''Erica tetralix'') je razširjena po celotnem rezervatu Grīņu in okolici, vendar ima ta rastlina raje odprta sončna mesta. Resa ljubi lahka tla - poleti suha in jeseni vlažna. V Latviji ta vrsta ne more konkurirati drugim rastlinam in ob najmanjšem poslabšanju razmer izgine s travo. Zaraščanje odprtih površin z gozdom je zanjo še posebej škodljivo. Med cvetenjem je križnolistna resa zaradi rožnatih cvetov videti privlačna, vendar jo zunanji opazovalci pogosto ne opazijo, saj je videti kot jesenska vresa (''Calluna vulgaris'') in hkrati cveti. Drug objekt zaščite – voščena mirika (''Myrica gale'') – je v rezervatu Grīņu zelo pogosta. Njeni dišeči popki se uporabljajo za pripravo znamenitega [[riški črni balzam|riškega črnega balzama]], zaradi katerega ta grm hitro izgine. Na ozemlju rezervata so takšni pripravki prepovedani, populacija mirike pa je v odličnem stanju. Med drugimi redkimi rastlinami so okrasne vrste, kot so [[turška lilija]] (''Lilium martagon''), puhasti šipek (''Rosa tomentosa''), dvolistni vimenjak (''Platanthera bifolia''), [[navadna orlica]] (''Aquilegia vulgaris''), [[Fuchsova prstasta kukavica]] (''Dactylorhiza fuchsii'') in [[stasita kukavica]] (''Orchis maculata''). Manj razkošna, a prav tako predmet zaščite: ukrivljena trda trava (''Parapholis incurva''), navadni pritlikavček (''Radiola linoides''), Buxbaumov šaš (''Carex buxbaumii'') in rjavi šaš (''Carex hostiana''), močvirski grah (''Lathyrus palustris''), brezklaso lisičje (''Huperzia selago''), puhasta vrba (''Salix lapponum'') in njej bližnja plazeča vrba (''Salix repens''). == Živalstvo == Živalstvo rezervata Grīņu je bila malo raziskana. Razlog za to je tako botanična usmerjenost varstvenih dejavnosti kot majhnost zavarovanega območja, ki ne omogoča ohranjanja velikih živalskih populacij znotraj njegovih meja. Vrste, ki jih najdemo v rezervatu, spadajo v palearktično favno. Prevladujejo prebivalci listopadnih gozdov – jelen (''Cervus elaphus''), evropski zajec (''Lepus europaeus''), [[divja svinja]] (''Sus scrofa''), evropski mink (''Mustela lutreola''), [[kuna zlatica]] (''Martes martes'') itd. Manj pogosti borealni sesalci in ptice: [[planinski zajec]] (''Lepus timidus''), [[los]] (''Alces alces''), [[ris]] (''Lynx lynx''), [[navadna veverica]] (''Sciurus vulgaris''), [[evropski jazbec]] (''Meles meles''). Največji plenilci rezervata so [[volk]] (''Canis lupus''), vlogo pa igra tudi [[navadna lisica]] (''Vulpes vulpes''). Od vrst, aklimatiziranih v Latviji, v rezervat vstopa le rakunasti pes (''Nyctereutes procyonoides'').<ref name = "168-169">Reserves of the USSR: in 11 volumes / ed. V.E. Sokolova, E.E. Syroechkovskogo. - M .: Mysl, 1989. - T. Zapovedniki Pribaltiki i Belorussii. - S. 168—169.</ref> Med pticami v rezervatu Grīņu so skoraj vseprisotni [[ščinkavec]] (''Fringilla coelebs''), [[taščica]] (''Erithacus rubecula''), [[velika sinica]] (''Parus major''), [[močvirska sinica]] (''Poecile palustris''), [[gorska sinica]] (''Poecile montanus''), precej pogosti pa so tudi [[ruševec]] (''Lyrurus tetrix''). Od velikih ptic so v rezervatu Grīņu opazili več gnezdečih parov [[bela štorklja|bele štorklje]] (''Ciconia ciconia'') in [[črna štorklja|črne štorklje]] (''Ciconia nigra''). Skupno 16 vrst avtohtonih ptic spada med redke vrste.<ref name = "Grīnis" /> == Gospodarska in znanstvena dejavnost == Kot je bilo že omenjeno v poglavju »Zgodovina«, so ljudje že dolgo poskušali upravljati z zemljišči rezervata, vendar praktično nobena veja kmetijstva ali gozdarstva tukaj ni imela možnosti za razvoj. Obdelovana zemljišča so bila nerodovitna, bolj ali manj sprejemljivo je na njih rodilo le ajda, oves in krompir. Hkrati je obdelovanje obdelovalnih zemljišč trajalo dolgo, saj jih je bilo treba najprej očistiti gozda in krčev. Pašniki niso bili dragoceni, saj močvirske rastline na splošno niso bile zelo hranljiva krma za živino. Donosno je bilo le [[krčenje gozdov]], vendar so bili poskusi sajenja nasadov črne jelše in breze namesto nizkokvalitetnih borov tudi neuspešni. Tudi zaradi tega je bila vzpostavitev rezervatnega režima hitra in brez zapletov. Že v letu ustanovitve naravnega rezervata Grīņu je bilo prepovedano sekati drevesa, pasti živino in izsuševati mokrišča. Zemljišča rezervata so bila dokončno izpraznjena po drugi svetovni vojni, saj je bila večina lokalnih Latgalcev deportirana ali izseljena. Sčasoma je takšno zanemarjanje privedlo do hitre obnove sestojev, okoli kmetij sta začeli rasti trepetlika in breza. Vendar pa popolno pogozdovanje ozemlja tudi ni zaželeno, saj bi odpravilo ugodne pogoje za rast glavnih objektov varstva - križnolistne rese (''Erica tetralix'') in voščene mirike (''Myrica gale''). Posredno na ekosisteme ima zemljišče Grīņu rekultivacijske ukrepe na okoliških zemljiščih, ki od druge polovice 20. stoletja vodijo do izrazite [[Evtrofikacija|evtrofikacije]] vodnih teles in močvirij. Trenutno ima rezervat strog varstveni režim, prosto prehajanje meja s strani tujcev je prepovedano, v znanstvene namene pa ga je mogoče obiskati le z dovoljenjem osebja narodnega parka Slytherin. V varovalnem pasu rezervata je dovoljeno spreminjati vegetacijo v okviru znanstvenih poskusov (na primer za izvajanje testnih pilotov). V rezervatu Grīņu so delno ohranjeni tudi predmeti zgodovinske dediščine Latgalcev: pokopališče, poslopja vasi "Ceriņi".<ref name = "Grīnis" /> Prvo raziskavo tega ozemlja je opravil Karl Reinhold Kupffer (1872—1935). Leta 1898 je iz gradiva, zbranega v Grīņuju, sestavil [[herbarij]], ki je zdaj shranjen na Univerzi v Latviji.<ref>[http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=126703 Herbarium Details. University of Latvia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241217091736/https://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=126703 |date=2024-12-17 }} New York Botanical Garden</ref> K. Kupffer je potrdil rast križnolistne rese (''Erica tetralix'') na teh krajih (prva omemba sega v leto 1846), vendar je bila potrditev znatne velikosti populacije, potrebne za zapuščino, podana šele v poznih tridesetih letih 20. stoletja. V 1950-ih je J. Gailis začel sistematično preučevati ''grīnis''. Izvedel je več zanimivih poskusov pogozdovanja, preučeval tla, vrste in strukturo vegetacije. V istem obdobju so se preučevanju grīnisov občasno pridružili tudi drugi latvijski gozdarji. Leta 1984 je M. Lavins podrobno opisal zgodovino rezervata.<ref name = "168-169" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.protectedplanet.net/1681 Protected planet] * [https://lv.igotoworld.com/en/map/44588-grinu-zapovednik-poi.htm Rezervat na zemljevidu] [[Kategorija:Zavarovana območja Latvije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1936]] 8785ekb846gdn0netvuaqrherfv8a04 0 600913 6675961 6659351 2026-05-15T08:07:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675961 wikitext text/x-wiki {{Infobox venue | name = Palača Lucerna | native_name = Palác Lucerna | native_name_lang = cz | nickname = | logo_image = | logo_size = | logo_alt = | logo_caption = | image = Palác Lucerna Praha 02.JPG | image_size = | image_upright = | image_alt = | caption = pročelje z Vodičkove ulice | image_map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_relief = | fullname = | former_names = | address = Štěpánská 704/61 in Vodičkova 704/36, Nové Město | city = [[Praga]] | country = Češka | location = | coordinates = {{coord|50|4|52.07|N|14|25|32.95|E|type:landmark|display=inline, title}} | elevation = <!-- {{cvt|...|ft|m}} or {{cvt|...|m|ft}} --> | public_transit = | parking = | owner = [[Dagmar Havlová]], Chemipol | operator = | designation = | type = zabavišče | event = | seating_type = | suites = | capacity = | record_attendance = | built = 1907–1921 | opened = | architect = Stanislav Bechyně | builder = [[Vácslav Havel]] | website = {{url|lucerna.cz}} }} '''Palača Lucerna''' ({{langx|cs|Palác Lucerna}}) je zabaviščni in nakupovalni kompleks, ki stoji v [[Praga|praški]] četrti [[Novo mesto, Praga|Novo mesto]] na [[Češka|Češkem]]. Od leta 1976 je bil objekt razglašen za kulturni spomenik,<ref>{{cite web|title=Palác Lucerna s přilehlými objekty |url=https://pamatkovykatalog.cz/palac-lucerna-s-prilehlymi-objekty-12400066 |website=pamatkovykatalog.cz|access-date=2 May 2021 |language=cs |trans-title=Palača Lucerna z okoliškimi stavbami}}</ref> leta 2017 pa je dobil še status kulturnega spomenika nacionalnega pomena.<ref>{{cite web|title=Mezi národní kulturní památky vláda zařadila Invalidovnu i Lucernu |url=https://www.idnes.cz/zpravy/domaci/mezi-narodni-kulturni-pamatky-vlada-zaradila-invalidovnu-i-lucernu.A170220_094417_domaci_kop |website=idnes.cz |date=20 February 2017 |access-date=2 May 2021 |language=cs |trans-title=Vlada je vključila Invalidovno in Lucerno med kulturne spomenike nacionalnega pomena}}</ref> == Načrtovanje in gradnja == Stavbo, umeščeno med Štěpánsko in Vodičkovo ulico, so zgradili v letih 1907 do 1921 po načrtih Stanislava Bechyněja, gradnjo pa je vodil [[Vácslav Havel]], ded nekdanjega češkega predsednika [[Václav Havel|Václava Havla]].<ref>{{cite web|title=Dvě výročí stavitele Vácslava Havla |url=https://www.stavebnictvi3000.cz/clanky/dve-vyroci-stavitele-vacslava-havla |website=stavebnictvi3000.cz |date=11 November 2011 |access-date=3 May 2021 |language=cs|trans-title=Dve obletnici graditelja Vácslava Havla}}</ref> Sprva je bilo mišljeno, da bo v njej [[hokej na ledu|hokejski]] stadion, nato pa so spremenili namembnost v prireditveno dvorano, ko se je pokazalo, da je premajhna za stadion. V času izgradnje je bila ena prvih stavb iz [[armiran beton|armiranega betona]] v mestu. Izkazuje elemente tako [[Art Nouveau]], ki je bil takrat v zatonu, kot vzpenjajočega se [[Moderna arhitektura|modernizma]]. Poleg velike dvorane so v njej še marmorna dvorana, glasbeni bar Lucerna, kinodvorana, kavarna in prehod med ulicama. Ostaja ena redkih stavb v Pragi, ki ima še delujoče [[Paternoster (dvigalo)|paternoster dvigalo]].<ref>{{cite web|title=páternostery |url=http://paternoster.archii.cz/pn-palac-lucerna.html |website=paternoster.archii.cz|access-date=2 May 2021 |language=cs}}</ref> == Raba == Vse od otvoritve velja za pomembno kulturno in družabno središče, kjer se odvijajo koncerti, plesi, konference, modne revije in športni dogodki. V času komunističnega režima je gostila tudi zahodne glasbenike, kot sta [[Louis Armstrong]] in [[Ella Fitzgerald]]. Režim jo je podržavil, nakar je zaradi slabega vzdrževanja začela propadati. Po [[žametna revolucija|žametni revoluciji]] je v postopku [[denacionalizacija|denacionalizacije]] leta 1991 znova prešla v last družine Havel. [[Dagmar Havlová]], vdova Vaclava Havla, si še vedno lasti polovični delež, njen mož pa je svoj delež prodal koncernu Chemipol.<ref>{{cite web |title=The Lucerna Palace |url=https://english.radio.cz/lucerna-palace-8601886 |publisher=Radio Prague International |date=2007-11-21 |access-date=2026-04-13 |archive-date=2026-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260418021231/https://english.radio.cz/lucerna-palace-8601886 |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Škrbina-zgradba}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Pragi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1921]] 4q29oofkddm3dlqvuw69sncat6mu05l 0 601273 6675887 6669345 2026-05-15T05:57:53Z Doncsecz~slwiki 9581 6675887 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = '''Alfonz I. Asturijski''' | image = Alonso I de Asturias 01.jpg | image_size = 200px | caption = Kip Alfonza I. iz 18.stoletja v [[Madrid]]u; avtor [[Juan Porcel]] | succession = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]] | reign = 739–757 | coronation = 739 | predecessor = [[Favila Asturijski|Favila]] | successor = [[Fruela I. Asturski|Fruela I.]] | birth_date = 693 | birth_place = [[Kantabrija]] | death_date = 757 | death_place = [[Cangas de Onís]], [[Asturija]] | burial_place = [[Santa Cueva de Covadonga]] | spouse = [[Ermesinda]] | spouse-type = žena | issue = [[Fruela I. Asturski]]<br /> [[Vimarano]]<br /> [[Adosinda]]<br /> [[Mavregat Asturijski]] | house = [[Astursko-leonska dinastija]] | house-type = Dinastija | father = [[Peter Kantabrijski]] | mother = | religion = [[Kalcedonsko krščanstvo]] }} '''Alfonz I.''' Asturijski ({{lang-es|Alfonso I de Asturias}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Alfonsu I d'Asturies''), imenovan '''Katoliški''' (''el Católico'' ali ''el Católicu''), ( {{Okoli|693}} ) je bil tretji kralj Asturije, ki je vladal od leta 739 do svoje smrti leta 757. Med njegovo vladavino se je krščansko ozemlje Asturije močno razširilo s ponovno osvojitvijo [[Galicija (Španija)|Galicije]] in [[León, Španija|Leóna]]. Nasledil je svojega svaka Favilo, nasledil pa ga je sin [[Fruela I. Asturski|Fruela I.]] Alfonzov nezakonski sin Mauregatus je prav tako postal kralj, njegova hči Adosinda pa je bila soproga asturijskega kralja Sila. Dinastija, ki jo je začel Alfonz, je bila v sodobnem [[Al Andaluz|Al-Andaluzu]] znana kot Astursko-Leonska dinastija. == Biografija == [[Slika:Afonso_I_de_Astúrias_no_Compendio_de_crónicas_de_reyes.jpg|levo|sličica|Upodobitev Alfonza v kastiljskem rokopisu ''Zbirka kronik kraljev'', {{Okoli|1312–1325}}]] Kot sin vojvode Petra Kantabrijskega {{Sfn|Collins|1995|p=276}} je Alfonz imel v lasti veliko posesti v tej regiji. Pravijo, da se je poročil z Ermesindo, hčerko Pelagija. {{Sfn|Collins|2014|loc=Figure 2}} Njegov tast je ustanovil Asturijo po [[Bitka pri Covadongi|bitki pri Covadongi,]] v kateri je preprečil [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|mavrsko osvojitev]] regije. Po Pelagijevi prezgodnji smrti je na prestolu nasledil Pelagijevega sina, svojega svaka [[Favila Asturijski|Favila]]. Ali sta bila Pelagij ali Favila v svojem življenju kdaj smatrana za kralja, je vprašljivo, Alfonz pa zagotovo. Začel je vseživljenjsko vojno proti Mavrom. Leta 740 je izkoristil berberski upor in vodil ponovno osvojitev Galicije. Mesti [[Lugo]] in Tuy v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], ki ju muslimanske sile niso zasedle <ref>{{Navedi knjigo|last=Menéndez Pidal|first=Ramón|title=PRIMERA CRÓNICA GENERAL. ESTORIA DE ESPAÑA DE ALFONSO X|date=1906|publisher=Biblioteca Digital de Castilla y León|isbn=9788434027978|page=357|edition=2022|url=https://www.boe.es/biblioteca_juridica/abrir_pdf.php?id=PUB-LH-2022-258}}</ref>, sta se pridružili njegovi domeni in leta 754 je osvojil mesto León. Prišel je vse do [[La Rioja|La Rioje]]. Vendar je maloštevilno mestno prebivalstvo teh obmejnih regij pobegnilo v njegove severne dominije, kar je pustilo izpraznjen vmesni pas med [[Kristjani|krščansko]] in [[Muslimani|muslimansko]] državo. To je ustvarilo tako imenovano ''puščavo Duero'', prazno območje med reko [[Duero]] in Asturijskim gorovjem. Alfonzova namera in načrt je bilo ustvariti območje, kjer bi imela vsaka invazijska vojska težave pri preživetju. Poleg vojaških vidikov so demografski in kulturni učinki te politike na kasnejšo asturijsko, špansko in portugalsko zgodovino veliki. Minilo je več kot sto let, preden se je regija ponovno naselila (dogodek, znan kot ''{{Jezik|es|[[Repoblación]]}}''). [[Arabci|Arabski]] pisci govorijo o kraljih severozahodnega Iberskega polotoka kot o ''Beni Alfonzih'' (potomci ali hiša Alfonza) in jih očitno prepoznavajo kot galicijsko kraljevo rodbino, ki izhaja iz Alfonza I.. Alfonzu pripisujejo ustanovitev svetišča Naše Gospe Covadonške v spomin na zmago svojega tasta v bitki pri Covadongi. Tam sta pokopana on in njegova kraljica. Njun epitaf se glasi: <ref>{{Navedi knjigo|last=Francisco Valle Poo|publisher=Ediciones Nobel S.A.|title=El solar de un Viejo Reino (Cangas de Onís-Covadonga-Picos de Europa)|year=2000|isbn=84-8459-004-6}}</ref> : "AQVI YAZE EL CATOLICO Y SANTO REI DON ALONSO EL PRIMERO I SV MVJER DOÑA ERMENISINDA ERMANA DE DON FAVILA A QVIEN SVCEDIO. GANO ESTE REY MVCHAS VITORIAS À LOS MOROS. FALLECIO EN CANGAS AÑO DE 757." : " ''Tukaj počiva katoliški in sveti kralj Don Alfonso Prvi in njegova žena Doña Ermesinda, sestra Don Favile, ki ga je nasledil. Ta kralj je dosegel številne zmage proti Mavrom. Umrl je v Cangasu leta 757.'' " == Družina == Alfonzo je imel štiri otroke. Trije so bili iz zakona z Ermesindo, eden, Mauregatus, pa se je rodil muslimanski sužnji Sisaldi. * [[Fruela I. Asturski|Fruela I. Asturijski]] (722–768) {{Sfn|Collins|1995|p=276}} je nasledil Alfonza kot kralj (757–768). * Vimarano, ki ga je leta 765 umoril Fruela. * Adosinda, kraljica soproga kralja Sila iz Asturije (vladala 774–783) {{Sfn|Collins|2014|loc=Figure 2}} * Mavregat Asturijski {{Sfn|Collins|2014|loc=Figure 2}} je nasledil Sila kot kralj (vladal 783–789). == Reference == {{Sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|chapter=Spain: the northern kingdoms and the Basques, 711-910|first=Roger|last=Collins|pages=272-289|title=The New Cambridge Medieval History|volume=II: c. 700-c.900|editor-first=Rosamond|editor-last=McKitterick|publisher=Cambridge University Press|year=1995|isbn=978-1107460416}} * {{Navedi knjigo|title=Caliphs and Kings Spain, 796-1031|first=Roger|last=Collins|publisher=Wiley|year=2014|isbn=9781118730010}} {{S-začetek}} {{S-bef|before=[[Favila Asturijski|Favila]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=739–757}} {{S-aft|after=[[Fruela I. Asturski|Fruela I. Asturijski]]}} {{S-konec}} == Zunanje povezave == {{commons category}} [[Kategorija:Umrli leta 757]] [[Kategorija:Rojeni v 690. letih]] oi1h5d5p5yu97mzsnz3lwauig8yteup 0 601326 6675841 6674494 2026-05-14T23:30:47Z JozefD 5744 /* Seznam */ 6675841 wikitext text/x-wiki To je '''seznam vladarjev Asturijskega kraljestva''', kraljestva na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] v zgodnjem srednjem veku, ko je postalo zatočišče za [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotske]] plemiče po [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|osvojitvi Iberskega polotoka]] s strani [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Po prisilni abdikaciji Alfonza III. s strani njegovih sinov leta 910 je bilo kraljestvo razdeljeno na tri dele: Asturijo, León in Galicijo. Vse tri so se leta 924 ponovno združile pod okriljem Leónskega kraljestva. Za kasnejše kralje glejte [[seznam leonskih monarhov]] in [[seznam galicijskih monarhov]]. Od leta 1388 se za dediče kastiljskega in [[Španija|španskega]] prestola uporablja naziv princ Asturije. == Seznam == {| class="wikitable" ! style="width: 10%" |Slika ! style="width: 10%" |Ime ! style="width: 10%" |Življenje ! style="width: 10%" |Vladavina ! style="width: 10%" |Glavno mesto Asturije ! style="width: 40%" |Opombe |- |[[Slika:Don_Pelayo,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |'''[[Pelagij Asturijski|Pelagij]]'''<br /><br />{{Small|Pelayo}} |ok. 685 – 737 |714 – 737 | rowspan="4" |[[Cangas de Onís]] |Tradicionalno smatran kot prvi kralj Asturije. Izvoljen vojvoda od lokalnih velikašev po stari Vizigotski navadi. |- |[[Slika:Don_Favila,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]] |'''[[Favila Asturijski|Favila]]'''<br /><br />{{Small|Fáfila, Favilac}} |umrl 739 |737 – 739 |Edini sin Pelagija. Bil je izvoljen za vojvodo ob očetovi smrti. Med lovom ga je ubil medved in je umrl brez potomcev. |- |[[Slika:Alfonso_I_el_Católico,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|128x128_pik]] |'''[[Alfonz I. Asturijski|Alfonz I.]]''', Katolik<br /><br />{{Small|Alonso I, ''el Católico''}} |ok. 693 – 757 |739 – 757 |Mož Ermesinde, hčerke Pelagija in sestre Favile, in prav skozi svojo ženo je Alfonzo stopil na prestol. Prvi vladar Asturije, ki je bil zagotovo znan kot »kralj« med svojim življenjem. |- |[[Slika:Fruela_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]] |'''[[Fruela I. Asturski|Fruela I.]]''', Kruti<br /><br />{{Small|Fruela I., Froila I., ''el Cruel''}} |ok. 722 – 768 |757 – 768 |Najstarejši sin Alfonza I. Umorjen s strani svojih ljudi. |- |[[Slika:Don_Aurelio,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |'''[[Avrelij Asturijski|Avrelij]]'''<br /><br />{{Small|Aurelio}} |ok. 740 – 774 |768 – 774 |San Martín |Sestrič Fruele I. Izbran s strani asturijskega plemstva po smrti njegovega predhodnika. Ni zapisa, da bi imel otroke. |- |[[Slika:Silo,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]] |'''[[Silo Asturijski|Silo]]''' |umrl 783 |774 – 783 | rowspan="3" |[[Pravia]] |Mož Adosinde, hčere Alfonza I. in vnukinje Pelagija. Izbran s strani asturijskih plemičev po smrti njegovega predhodnika. Menijo, da je materinska dednost imela vlogo pri njegovi izbiri. |- |[[Slika:El_rey_Mauregato_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |'''[[Mavregat Asturijski|Mavregat]]''', ''Uzurpator''<br /><br />{{Small|Mauregato, ''el Usurpador''}} |ok. 719 – 789 |783 – 789 |Nezakoniti sin Alfonza I. Kljub izvolitvi Alfonza II. za Silovega naslednika, je Mauregato uspel zbrati vojsko in zasedel prestol. Mauregatus je umrl naravne smrti. |- |[[Slika:Bermudo_I_el_Diácono_(Museo_del_Prado).jpg|129x129_pik]] |'''[[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]''', ''diakon''<br /><br />{{Small|Bermudo I., Vermudo I., ''el Diácono''}} |ok. 750 – 797 |788 – 791 |Brat Avrelija. Za kralja so ga izvolili palačni uradniki. Po porazu v boju se je odpovedal prestolu, morda pod prisilo. Po poročanju je dolgo živel kot menih. |- |[[Slika:Alfonso_II_el_Casto,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|130x130_pik]] |'''[[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]], ''Čisti'''''<br /><br />{{Small|Alfonso II, ''el Casto''}} |ok. 760 – 842 |791 – 842 | rowspan="6" |[[Oviedo]] |Sin Fruela I. Prvi izvoljeni kralj leta 783. Čeprav ga je zrušil Mauregatus, je pobegnil in se izognil smrti. Leta 791 je bil znova izvoljen za kralja po abdikaciji Bermuda I. Alfonz je umrl brez otrok. |- | |'''Nepocijan''' | |842 – 842 |Zasegel je oblast in na kratko vladal po smrti Alfonza II., ko Alfonzov imenovani naslednik Ramiro I. ni bil prisoten. Ob Ramirovi vrnitvi je bil Nepotijan odstavljen, oslepljen in zaprt. |- |[[Slika:Ramiro_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |'''[[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]]''' |ok. 790 – 850 |842 – 850 |Sin Bermuda I. Določeni dedič Alfonza II. |- |[[Slika:Ordoño_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg|128x128_pik]] |'''[[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]''' |821 – 866 |850 – 866 |Sin Ramira I., ki je nasledil svojega očeta brez izvolitve. |- |[[Slika:Afonso_III_o_Magno_(Tumbo_A),_r.jpg|102x102_pik]] |'''[[Alfonz III. Asturijski|Alfonz III.]]''', ''Veliki''<br /><br />{{Small|Alfonso III, ''el Magno''}} |852 – 910 |866 – 910 |Sin Ordoña I. Alfonz je nasledil svojega očeta na tem prestolu. Okoliščine niso jasne, vendar je bilo po njegovi smrti Alfonzovo kraljestvo razdeljeno med njegove tri sinove, pri čemer je najstarejši, García I. prejel novo kraljestvo León, njegov srednji sinje prejel novo kraljestvo Galicijo, in njegov najmlajši sin Fruela kar je ostalo od Asturije. |- |[[Slika:Fruela_II_de_León_(Museo_del_Prado).jpg|127x127_pik]] |'''[[Fruela II. Asturijski|Fruela II.]]''', ''Gobavi''<br /><br />{{Small|Fruela II., Froila II., ''el Leproso''}} |875 – 925 |910 – 924 |Najmlajši sin Alfonza III. in mlajši brat Garcíje I. in Ordoña II. Frueli so dali ostanke kraljestva Asturije, iz katerega sta bila ustvarjena León in Galicija. Ob smrti Ordoña II. leta 924, ki je prevzel León od Garcíje I. leta 914, je Fruela postal vladar vseh treh kraljestev, ustvarjenih od njegovega očeta. Fruela je običajno obravnavan kot zadnji kralj Asturije, saj je bila pod njegovo vladavino Asturija vključena v León. |} == Družinsko drevo monarhov Asturije== [[Slika:Dinastia_Astur-Leonesa.jpg|sredina|sličica|250x250_pik|Družinsko drevo asturijskih kraljev]] V naslednjem družinskem drevesu so uporabljeni naslednji znaki: * [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]], grafični simbol, ki kaže na kralja. * {{color box|#d3eade|border=border-width:2px|[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]}}, izpostavlja kralja in kraljico Asturije. * Kralji nosijo kraljevo žezlo (npr. "Kralj Asturije (3.)", kar pomeni, da je tretji asturijski kralj; to je zgolj pokazatelj, saj asturijski kralji nimajo uradnega žezla). * V vrstici pod kraljevimi imeni se v oklepajih pojavi več datumov, ki označujejo: leto rojstva-'''leta vladavine''' (krepko)-leto smrti; p.e.:, «(?-'''925-926'''-932)», se nanaša na osebo, rojeno na neznan datum, ki je bila vladar med letoma 925-926 in je umrla leta 932). * —— Polne črte označujejo zakonite potomce; * - - - Črtaste črte označujejo poroko; * ······ Pikčaste črte označujejo nelegitimno zvezo in nezakonske potomce. {{chart/start|align=center|summary=Árbol genealógico de los monarcas de Asturias}} {{chart|border=1| | | | | | | | |Pe1 |y|Ga1 | | | | | |Pc1 | | | | | | | | | | | | | Pe1=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Pelagij Asturijski|Pelagij]]<br />{{small|Kralj Asturije <small>(1.º)</small><br />(685-'''718-737''')}} | boxstyle_Pe1=border-width:2px; background-color: #d3eade; | Ga1=[[Gaudiosa]] | Pc1=[[Peter Kantabrijski|Peter]]<br />{{small|Vojvoda Kantabrije<br />(?-730)}}}} {{chart|border=1| | | | | | | | | |,|-|^|-|.| | | |,|-|-|-|^|-|-|-|-|-|-|-|-|-|.| | | }} {{chart|border=1| | | | |Fr1 |~|Fa1 | |Er1 |y|Al1 | | | | | | | | | | | |Fe1 | | | Fr1= [[Froiluba]] <br />{{small|kraljica soproga<br />(r. 737-739)}} | Fa1= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Favila Asturijski|Favila]]<br />{{small| Kralj Asturije <small>(2.º)</small><br />(?-'''737-739''')}} | boxstyle_Fa1=border-width:2px; background-color: #d3eade; | Er1= [[Ermesinda]]<br />{{small|(≈720/30-?)}} | Al1= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Alfonz I. Asturijski|Alfonz I.]]<br />{{small|Katolik<br /> Kralj Asturije <small>(3.º)</small><br />(≈693-'''739-757''')}} | boxstyle_Al1=border-width:2px; background-color: #d3eade; | Fe1= [[Fruela Kantabrijski|Fruela]]<br />{{small|Kantabrijski<br /> (?-≈758)}}}} {{chart|border=1| | | | | |,|-|-|-|v|-|-|-|v|-|'| |Y|P|P|P|T| | | | | | | |,|-|^|-|.| }} {{chart|border=1|Mu2 |y|Fr2 | |Vi2 | |Ad2 |~|Si2 | |Ma2 |~|Cr2 | |Be2 | |Au2 | Mu2= [[Munija Álavska]]<br />{{small|(≈740-'''757-768'''-780)}} | Fr2= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Fruela I. Asturski|Fruela I.]]<br />{{small|Kruti<br /> Kralj Asturije <small>(4.º)</small><br />(722-'''757-768''')}}| boxstyle_Fr2=border-width:2px; background-color: #d3eade; | Vi2= [[Vimarano]]<br />{{small|(?-765)}} | Ad2= [[Adosinda]]<br />{{small|(?-'''774-783'''-785)}} | Si2= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Silo Asturijski|Silo]]<br />{{small| Kralj Asturije <small>(6.º)</small><br />?-'''774-783''')}} | boxstyle_Si2=border-width:2px; background-color: #d3eade; | Ma2= [[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Mavregat Asturijski|Mavregat]]<br />{{small| Kralj Asturije <small>(7.º)</small><br />?-'''783-789''')}}| boxstyle_Ma2=border-width:2px; background-color: #d3eade; | Cr2=[[Kreusa]]<br />{{small|Kraljica soproga <br /> (?-'''783-788'''-789)}} | Be2=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]<br />{{small|Diakon <br /> Kralj Asturije <small>(8.º)</small><br />(≈750-'''788-797''')}} | boxstyle_Be2=border-width:2px; background-color: #d3eade; | Au2=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Avrelij Asturijski|Avrelij]]<br />{{small| Kralj Asturije <small>(5.º)</small><br />(≈740-'''768-774''')}}| boxstyle_Au2=border-width:2px; background-color: #d3eade;}} {{chart|border=1| |,|-|'| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | }} {{chart|border=1|Al3 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Ur3 |y|Ra3 |~|Pa3 | Al3=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]]<br />{{small|Čisti<br /> Kralj Asturije <small>(9.º)</small><br />(760-'''791-842''')}} | boxstyle_Al3=border-width:2px; background-color: #d3eade; | Ur3=<small>''?''</small><br>Urak | Ra3=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[ Ramiro I. Asturijski |Ramiro I.]]<br />{{small| Kralj Asturije <small>(10.º)</small><br />(≈790-'''842-850''')}}| boxstyle_Ra3=border-width:2px; background-color: #d3eade; | Pa3=Paterna}} {{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |,|-|'| | | | | | | }} {{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Or4 | | | | | | | | | Or4=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]<br />{{small| Kralj Asturije <small>(11.º)</small><br />(821-'''850-866''')}} | boxstyle_Or4=border-width:2px; background-color: #d3eade;}} {{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |,|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|.| }} {{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | |So4 | | Nu5 | |Al5 |y| Ji5 | | Be5 | So4=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Sančo I. Pamplonski|Sančo I. Garcés]]<br />{{small|Kralj Pamplone<br />(≈860-'''905-925''')}} | boxstyle_So4=background-color: #f7e3e3; | Nu5=Nuño <br />Ordóñez | Al5=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Alfonz III. Asturijski|Alfonz III.]]<br />{{small|Veliki<br />Kralj Asturije <small>(12.º)</small><br />(848-'''866-910''')}}| boxstyle_Al5=border-width:2px; background-color: #d3eade; | Ji5=[[Himena Asturijska|Himena]]<br />{{small|Pamplonska<br /> Kraljica soproga<br />(?-'''869-910'''-912)}} | Be5=Bermudo <br />Ordóñez}} {{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | |,|-|+|-|.| | | | | }} {{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | |F|Sa6 | | | | | |Ra6 |!|Ga6 |~|Mu6 | Sa6=[[Sanča Sánčes Pamplonska|Sanča Pamplonska]]<br />{{small|Pamplonska)<br />Kraljica soproga<br />(?-'''923-924'''-post. 963)}} | Ra6=Ramiro<br />{{small|(?-929)}} | Ga6=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Garsija I. Leónski|Garsija I.]]<br />{{small|Kralj Leónski <small>(1.º)</small><br />(≈871–'''910-914''')}}| boxstyle_Ga6=background-color: #f7e3e3; | Mu6=Munijadona}} {{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | |:| |,|-|-|-|-|-|-|-|-|-|^|-|.| | | | | }} {{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | El6 |A|Or6 |~| Ar6 | | Nu6 |y|Fr6 |y| Ur6 | El6=[[Elvira Menéndez (m. 921)|Elvira <br />Menéndez]]<br />{{small|Kraljica soproga<br />(?-'''914-921''')}} | Or6=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Ordoño II. Leónski|Ordoño II.]]<br />{{small|Kralj Galicije<br />(≈873–'''910–924''')<br />Kralj Leónski <small>(2.º)</small><br />(r.'''914–924''')}} | boxstyle_Or6=border-width:1px; background-color: #f7e3e3; | Ar6=[[Aragonta González|Aragonta<br />González]]<br />{{small|(900/08-c. 977)<br />Kraljica soproga<br />(922-923)}} | Nu6=[[Nunilo Himena|Nunilo<br />Himena]] | Fr6=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Fruela II. Leónski|Fruela II.]]<br />{{small|Kralj Asturije <small>(13.º)</small><br />(≈875–'''910–925''')<br />Kralj Leónski <small>(3.º)</small><br />in Galicije<br />(r.'''924–925''')}}| boxstyle_Fr6=border-width:2px; background-color: #d3eade; | Ur6= Uraka <br />bint <br />Abd Alah}} {{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | |,|-|'| |,|-|^|-|.| }} {{chart|border=1| | | | | | | | | | | | | | | | |KoL | | | | | |Al7 | |Rf6 | |Of6 | KoL= [[Anexo:Monarhi Leónski|Kralji]]<br />[[Kraljevina León|Kraljevina <br />León]] | boxstyle_KoL=border-width:0px; vertical-align:top | Al7=[[Slika:Heraldic Crown of a Spanish King of Arms.svg|25px]]<br>[[Alfonz Froilaz|Alfonso<br />Froilaz]]<br />{{small|Grbavi<br />Kralj Leónski<br />(?-'''925–926'''-932)}} | boxstyle_Al7=background-color: #f7e3e3; | Rf6=Ramiro <br />Froilaz | Of6=Ordoño <br />Froilaz}} <!-- Unused parameters: --> {{chart| He3=Hermenegildo}} {{chart/end}} [[Kategorija:Vizigoti]] [[Kategorija:Asturija]] [[Kategorija:Seznami kraljev]] b5zs1exkgfy1m8h4ll7uzji4qxhw6tk 0 601508 6675776 6665385 2026-05-14T18:40:21Z Noogometni urejevalec 197048 6675776 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Straža | country = Slovenija | colorcode = #d69a2a | logo = [[Slika:Stranka_Straža_Logotip_(cropped).png|200px]] | foundation = 21. januar 2026 | headquarters = Zgornje Jezersko 56<br>4206 Jezersko | ideology = [[katolicizem]]<br>[[nacionalizem|ultranacionalizem]]<br>[[suverenizem]]<br>[[evroskepticizem]] | position = [[skrajna desnica]]<ref name=":0" /> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#d69a2a}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|hex=#d69a2a}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex=#d69a2a}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex=#d69a2a}} | international = | european = | europarl = | colours = {{ublist | {{color box|#d69a2a|border=silver}} zlata | {{color box|#263e60|border=silver}} modra | {{color box|#ffffff|border=black}} bela }} | website = [https://strazar.si strazar.si] | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = Alen Koman | founder = | general_secretary = | membership = }} '''Stranka Straža – Katoliška narodna stranka''' (okrajšano '''Stranka Straža''', kratica '''KNS''') je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki jo je s somišljeniki ustanovil katoliški tradicionalist [[Alen Koman]], javnosti znan kot ustvarjalec video vsebin pod znamko ''Scutum Fidei'' (latinsko za ''ščit vere)''. Ustanovni kongres je potekal februarja 2026.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Leta 2026 volite radikalno desno stranko in poskrbite, da SLOVENCI OSTANEMO GOSPODARJI v naši deželi!|url=https://x.com/ScutumFidei_/status/1955532530410463556|website=X.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šef slovenske stranke, ki se ima za ščit prave katoliške vere, s pištolo v roki brani tradicionalne vrednote? (FOTO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/sef-slovenske-stranke-ki-se-ima-za-scit-prave-katoliske-vere-s-pistolo-v-roki-v-bran-tradicionalnih-vrednot-foto|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Alen Koman je februarja 2020 ustanovil platformo ''Scutum Fidei'', ki jo je imenoval kot »laiški apostolat za katoliško tradicijo v Sloveniji.« Na YouTube kanalu je skozi različne podkaste predstavljal in komentiral tematike, povezane s [[krščanstvo]]m.<ref>{{Navedi splet|title=Scutum Fidei|url=https://www.youtube.com/@ScutumFidei/videos|website=YouTube.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Temne skrivnosti Vile Koman|url=https://www.domovina.je/temne-skrivnosti-vile-koman|website=Domovina.je|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Z namenom politične aktivacije se je januarja 2025 pridružil [[Dejan Kaloh|Dejanu Kalohu]] pri ustanavljanju nove suverenistične stranke in sodeloval pri pisanju programskega osnutka.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanski podkast - Alen Koman|url=https://www.youtube.com/watch?v=E_KYy4_Qz38|website=YouTube.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Konec februarja 2025 je objavil, da sodelovanja ne bo, saj da je prišlo do razhajanj pri programski točki politike do [[splav]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Sodelovanja z Dejan Kaloh in Suvereni ne bo. Borimo se naprej! Za Ščit slovenstva!|url=https://x.com/ScutumFidei_/status/1895054361920688623|website=X.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Poslanec Kaloh je junija nato ustanovil stranko [[Suvereni]], Koman pa kmalu za tem napovedal ustanovitev nove politične stranke Straža.<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/749683|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na poti je še ena nova stranka: Straža. Menda bo katoliška in narodna, ustanavlja jo pa Alen Koman iz Jezerskega.|url=https://x.com/BojanPozar/status/1958249996039372933|website=X.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Ustanovni sestanek se je odvil 21. januarja 2026, ko je stranka uradno sporočila, da so zbrali potrebnih 200 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Šef Stranke straža Alen Koman bi nevladnikom jemal denar, sam pa je od države prejel več kot 300.000 evrov|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/alen-koman-volitve-stranka-nika-kovac-javna-sredstva/|website=Metropolitan.si|date=2026-01-13|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/StrankaStraza/status/2014065752794603953|title=Stranka Straža - Stranka JE! Začenja se BOJ!|date=2026-01-21|accessdate=2026-04-25|website=X.com|last=Stanka Straža}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] ni nastopila.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska politična stranka ob volitvah šokirala z nacističnim geslom, ki ga je uporabljala Hitlerjeva SS|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/alen-koman-stranka-straza-vanja-fras-nacizem-volitve/|website=Metropolitan.si|date=2026-03-23|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' Alen Koman *'''Podpredsedniki stranke:''' TBA *'''Predsednik sveta:''' TBA *'''Generalni sekretar:''' Jernej Remic == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2026]] itemm92i4j5iw8yu6z9n58usjtela8e 6675870 6675776 2026-05-15T05:27:55Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6675776|6675776]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]] ([[User talk:Noogometni urejevalec|pogovor]]) - ne vidim razloga za odstranitev 6675870 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Straža | country = Slovenija | colorcode = #d69a2a | logo = [[Slika:Stranka_Straža_Logotip_(cropped).png|200px]] | foundation = 21. januar 2026 | headquarters = Zgornje Jezersko 56<br>4206 Jezersko | ideology = [[katolicizem]]<br>[[nacionalizem|ultranacionalizem]]<br>[[konservatizem]]<br>[[suverenizem]]<br>[[evroskepticizem]] | position = [[skrajna desnica]]<ref name=":0" /> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#d69a2a}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|hex=#d69a2a}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex=#d69a2a}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex=#d69a2a}} | international = | european = | europarl = | colours = {{ublist | {{color box|#d69a2a|border=silver}} zlata | {{color box|#263e60|border=silver}} modra | {{color box|#ffffff|border=black}} bela }} | website = [https://strazar.si strazar.si] | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = Alen Koman | founder = | general_secretary = | membership = }} '''Stranka Straža – Katoliška narodna stranka''' (okrajšano '''Stranka Straža''', kratica '''KNS''') je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki jo je s somišljeniki ustanovil katoliški tradicionalist [[Alen Koman]], javnosti znan kot ustvarjalec video vsebin pod znamko ''Scutum Fidei'' (latinsko za ''ščit vere)''. Ustanovni kongres je potekal februarja 2026.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Leta 2026 volite radikalno desno stranko in poskrbite, da SLOVENCI OSTANEMO GOSPODARJI v naši deželi!|url=https://x.com/ScutumFidei_/status/1955532530410463556|website=X.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šef slovenske stranke, ki se ima za ščit prave katoliške vere, s pištolo v roki brani tradicionalne vrednote? (FOTO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/sef-slovenske-stranke-ki-se-ima-za-scit-prave-katoliske-vere-s-pistolo-v-roki-v-bran-tradicionalnih-vrednot-foto|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Alen Koman je februarja 2020 ustanovil platformo ''Scutum Fidei'', ki jo je imenoval kot »laiški apostolat za katoliško tradicijo v Sloveniji.« Na YouTube kanalu je skozi različne podkaste predstavljal in komentiral tematike, povezane s [[krščanstvo]]m.<ref>{{Navedi splet|title=Scutum Fidei|url=https://www.youtube.com/@ScutumFidei/videos|website=YouTube.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Temne skrivnosti Vile Koman|url=https://www.domovina.je/temne-skrivnosti-vile-koman|website=Domovina.je|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Z namenom politične aktivacije se je januarja 2025 pridružil [[Dejan Kaloh|Dejanu Kalohu]] pri ustanavljanju nove suverenistične stranke in sodeloval pri pisanju programskega osnutka.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanski podkast - Alen Koman|url=https://www.youtube.com/watch?v=E_KYy4_Qz38|website=YouTube.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Konec februarja 2025 je objavil, da sodelovanja ne bo, saj da je prišlo do razhajanj pri programski točki politike do [[splav]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Sodelovanja z Dejan Kaloh in Suvereni ne bo. Borimo se naprej! Za Ščit slovenstva!|url=https://x.com/ScutumFidei_/status/1895054361920688623|website=X.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Poslanec Kaloh je junija nato ustanovil stranko [[Suvereni]], Koman pa kmalu za tem napovedal ustanovitev nove politične stranke Straža.<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/749683|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na poti je še ena nova stranka: Straža. Menda bo katoliška in narodna, ustanavlja jo pa Alen Koman iz Jezerskega.|url=https://x.com/BojanPozar/status/1958249996039372933|website=X.com|accessdate=2025-09-08|language=sl}}</ref> Ustanovni sestanek se je odvil 21. januarja 2026, ko je stranka uradno sporočila, da so zbrali potrebnih 200 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Šef Stranke straža Alen Koman bi nevladnikom jemal denar, sam pa je od države prejel več kot 300.000 evrov|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/alen-koman-volitve-stranka-nika-kovac-javna-sredstva/|website=Metropolitan.si|date=2026-01-13|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/StrankaStraza/status/2014065752794603953|title=Stranka Straža - Stranka JE! Začenja se BOJ!|date=2026-01-21|accessdate=2026-04-25|website=X.com|last=Stanka Straža}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] ni nastopila.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska politična stranka ob volitvah šokirala z nacističnim geslom, ki ga je uporabljala Hitlerjeva SS|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/alen-koman-stranka-straza-vanja-fras-nacizem-volitve/|website=Metropolitan.si|date=2026-03-23|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' Alen Koman *'''Podpredsedniki stranke:''' TBA *'''Predsednik sveta:''' TBA *'''Generalni sekretar:''' Jernej Remic == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2026]] q5ao285cgs2p00n6t198j27xuvi5w98 10 601601 6675774 6666223 2026-05-14T18:30:16Z MaksiKavsek 244409 knez > princ. "V slovenščini govorimo in pišemo o knezu namestniku Pavlu Karadjordjcviču", glej. Grdina, I. (2002). Jerca Vodušek Starič: Slovenski špijoni in SOE 1938–1942, str. 55 6675774 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Genndy Tartakovsky 2018.jpg|res=150px<!-- 150 za ležeče in kvadratne slike, 120 za pokončne -->|border|Genndy Tartakovsky}} * ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>; * ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''; * ... je bila slovenska boksarka '''[[Ema Kozin]]''' v prvih 22 borbah svoje profesionalne kariere nepremagana; * ... encim '''[[gama-glutamilna transpeptidaza]]''' sodeluje pri prenosu [[aminokislina|aminokislin]] skozi [[Celična membrana|celično membrano]]; * ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?<noinclude>[[Kategorija:Predloge za Ste vedeli 2026]]</noinclude> 5h45f0ae8k7fa6esthq754quvlhygjl 0 601915 6675900 6670085 2026-05-15T06:26:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675900 wikitext text/x-wiki {{Royal house |surname= Orontidi| |country= [[Armensko kraljestvo (antika)|Kraljevina Armenija]]<br>[[Sofena|Kraljevina Sofena]]<br>[[Komagena|Kraljevina Komagena]] |titles= [[Seznam armenskih kraljev|Kralj Velike Armenije]] |founder= [[Oront I. Sakavakjac]] (legendarni)<br />[[Oront I.]] (zgodovinski) |final ruler= [[Oront IV.]] (Armenija)<br>[[Mitrobazan II.]] (Sofena)<br>[[Antioh IV. Komagenski|Antioh IV.]] (Komagena) |current head=izumrla |founding year=6. stoletje pr. n. št. (Armenija)<br>260 pr. n. št. (Sofena)<br>163 pr. n. št.(Komagena) |dissolution=200 pr. n. št. (Armenija)<br>95 pr. n. št. (Sofena)<br>72 n. št. (Komagena) |cadet branches=[[Artaksiadi]]{{efn|Nedavno odkriti mejni kamni z aramejskimi napisi v Armeniji, na katerih se vladar Artašēs razglaša za 'sina Zareha' in 'kralja Eruandida', dokazuje, da 'generala' Artaksij in Zariadris sploh nista bila Makedonca, ampak sta pripadala prejšnji domači dinastiji, verjetno stranskim vejam. Armeniji so še naprej vladali Eruandidi oziroma Artaksidi/Artašēsidi, kot so se imenovali kasneje. Nepričakovano potrditev te dinastične kontinuitete zagotavlja tudi [[Ksenofont]]ova veliko zgodnejša izbira imena 'Tigran' v njegovem zgodovinskem romanu Kiropedija. Razen občasnih knezov, ki so jih vsiljevali Rimljani, od katerih se nobenemu ni uspelo utrditi na prestolu, so bile vse dinastije, ki so vladale predislamski Armeniji, iranskega rodu. {{sfn|Garsoïan|2004}}}}{{sfn|Garsoïan|2005}}<br />[[Arcrunidi]]<ref>{{cite book|last1=Chahin|first1=M.|title=The Kingdom of Armenia: A History|date=2001|publisher=Psychology Press|isbn=978-0700714520|page=226|quote=}}</ref><br>[[Bagratidi]] (potencialno)<ref>{{cite encyclopedia |last1=Hewsen |first1=Robert |authorlink= |encyclopedia=Dictionary of the Middle Ages, Vol. 2 |date=1983 |pages=19–20 |title=Ayrarat|quote=}}</ref><br />[[Gnunidi]]{{sfn|Toumanoff|1961|p=53}} }} '''Orontidska dinastija''' ali '''Orontidi''', znana tudi kot '''Ervandidi''' ali '''Ervanduni''' ([[Armenščina|armensko]]: ერვანდუნები, latinizirano: Ervandunebi), je bila dinastija vladarjev, ki je vladala [[Satrapija Armenija|Armenski satrapiji]] do leta 330 pr. n. št. in [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskemu kraljestvu]] od leta 321 pr. n. št. do 200 pr. n. št. Orontidi so vladali najprej kot klientski kralji ali satrapi [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]], po razpadu Ahemenidskega cesarstva pa so ustanovili neodvisno kraljestvo. Kasneje je veja Orontidov vladala kot kralji [[Sofena|Sofene]] in [[Komagena|Komagene]]. Orontidi so bili prva od treh vladarskih dinastij, ki so zaporedoma vladale staroveškemu Armenskemu kraljestvu (321 pr. n. št.–428 n. št.). Čeprav se strmoglavljenje [[Oront IV.|Oronta IV.]] in prihod [[Artaksij I. Armenski|Artaksija I.]] na armenski prestol v začetku 2. stoletja pr. n. št. tradicionalno obravnava kot začetek nove dinastije, je Artaksij verjetno pripadal veji Orontidske dinastije. Njegovi potomci so vladali Armeniji do 1. stoletja n. št. ==Zgodovinsko ozadje== [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif|thumb|300px|Satrapija Armenija pod Orontidsko dinastijo|alt=]] Nekateri zgodovinarji trdijo, da so bili Orontidi iranskega porekla,{{sfn|Toumanoff|1963|p=278}}{{sfn|Canepa|2015|p=80}}{{sfn|Garsoïan|2005}}{{sfn|Gaggero|2016|p=79}}{{sfn|Allsen|2011|p=37}} in domnevajo, da so imeli dinastične družinske vezi z vladajočo Ahemenidsko dinastijo.{{sfn|Lang|2000|p=535}}{{sfn|Allsen|2011|p=37}}{{sfn|Payaslian|2007|p=8-9}}{{sfn|Kouymjian|2019|p=149}} Sami so ves čas svojega obstoja poudarjali, da izhajajo iz [[Ahemenidi|Ahemenidov]], da bi okrepili svojo politično legitimnost.{{sfn|Payaslian|2007|p=9}} Njihova prisotnost v Armeniji se je začela s satrapom Orontom I. leta 401 pr. n. št.,{{Sfn|Schmitt|2002}} ali še prej z njegovim prednikom [[Hidarn]]om v zadnji četrtini 6. stoletja pr. n. št.{{sfn|Russell|1987|p=46}}{{Sfn|Schmitt|2004}} Drugi zgodovinarji trdijo, da so bili Orontidi armenskega porekla,{{sfn|Adrych|Bracey|Dalglish|Lenk|2017|p=138}}{{sfn|Ghafurov|1971|pp= 30–31}} in verjetno s porokami povezani z vladarji Perzije in drugimi vodilnimi plemiškimi hišami v Armeniji. Njihova armenska etnična pripadnost ni zanesljiva.{{sfn|Panossian|2006|p=35}} Sovjetski armenski zgodovinar Suren Jeremian piše, da so bili Orontidi armenska dinastija s sedežem nekje okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]], nekdanjega središča [[Urartu|Urartskega kraljestva]].{{efn|Kot dokaz navaja številna krajevna imena na tem območju, ki vsebujejo ime Ervand, armenski ekvivalent Oronta. Okrožje Hajoc Dzor južno od jezera Van, na primer, je bilo znano tudi kot Arvantunik ali Ervandunik. V nekaterih srednjeveških armenskih virih se mesto Van, stara urartska prestolnica Tušpa, imenuje Ervandavan. {{Sfn|Yeremian|1971|pp=437-438}}}} Jeremian trdi tudi to, da so Orontidi vzpostavili svojo oblast v urartski prestolnici [[Tušpa|Tušpi]] v 6. stoletju pr. n. št., ko je to kraljestvo že propadalo. Svojo oblast so razširili v druge dele Armenije in ustanovili prvo armensko kraljestvo. Po Jeremianu so Orontidi prišli iz bližine Musasirja v današnjem severnem [[Irak]]u{{Sfn|Yeremian|1971|pp=439-440}} in so zaradi politike prisilnega preseljevanja Urartov v okolici Vanskega jezera, naseljeni s Huro-Urarti, ustanovili armensko enklavo. {{Sfn|Yeremian|1971|pp=437–441}} Ime Orontidi je helenizirana oblika moškega imena iranskega izvora, ki se v stari armenščini piše kot Jeruand (Երուանդ), v sodobni armenščini pa kot Jervand. Ime je potrjeno v grščini kot Ὀρόντης, Orόntes. Sorodni imeni sta avestanski Auruuant ('pogumen, junak') in srednjeperzijski Arwand, sodobnoperzijski Arvand. V klasičnih virih se pojavljajo različne grške različice imena, kot so Orontas, Aroandes in Oruandes.{{sfn|Schmitt|2002}} ==Jezik== Perzijska in lokalna armenska kultura sta se med elitami ohranili kljub helenistični invaziji in ostali najmočnejši element družbe.{{sfn|Panossian|2006|p=36}} Cesarska uprava je v uradnih dokumentih več stoletij uporabljala [[Aramejščina|aramejščino]],{{sfn|Bournoutian|2006|p=23}} medtem ko je bila večina napisov napisana v staroperzijskem klinopisu.{{sfn|Bournoutian|2006|p=23}} [[Ksenofont]] je za pogovor z Armenci potreboval tolmača, medtem ko so nekatere armenske vasi govorile perzijsko.{{sfn|Bournoutian|2006|p=23}} Grški napisi v Armavirju kažejo, da so višji sloji kot enega od svojih jezikov uporabljali grščino.{{sfn|Manandian|1965|p=37}} Pod zadnjim armenskim kraljem [[Oront IV.|Orontom IV.]] (vladal približno 210–200 pr. n. št.) je struktura državnih institucij postala podobna grški. Na kraljevem dvoru se je govorilo grško. Kralj se je obdal s heleniziranim plemstvom in sponzoriral ustanovitev grške šole v Armavirju, glavnem mestu svojega kraljestva.{{sfn|Payaslian|2007|p=12}} ==Vera== O veri Orontidov pred [[Antioh I. Komagenski|Antiohom I. Komagenskim]] ni nobenih neposresnjih dokazov, iz njihovega iranskega ozadja in povezav z Ahemenidsko dinastijo pa je mogoče sklepati, da so zelo verjetno sledili eni od oblik [[Zaratustrstvo|zaratustrstva]].{{sfn|Nichols|2016|p=76}} Armenci so v ahemenidskem obdobju zelo verjetno sprejeli zaratustrstvo in ga združili s svojimi regionalnimi običaji. ==Orontidski satrapi in kralji Armenije== [[Slika:Orontid Armenia -250-en.svg|thumb|left|300px|Orontidska Armenija okoli leta 250 pr. n. št.]] Informacije o Orontidih so razdrobljene, zato je rekonstrukcija njihove zgodovine in genealogije okvirna in temelji predvsem na napisih in kovancih. Največ informacij o genealogiji Orontidov vsebujejo napisi, ki jih je na gori [[Nemrut]] pustil orontidski kralj Antioh I. Komagenski (vladal 70–31 pr. n. št.).{{Sfn|Facella|2021}} Prisotnost Orontidov kot vladajoče dinastije v Armeniji je mogoče slediti vsaj do leta 400 pr. n. št.,{{Sfn|Garsoïan|2004}} ko se je kot ahemenidski satrap Armenije pojavil Oront I.{{Sfn|Schmitt|2002}} Grški pisec Ksenofont (umrl ok. 354/355 pr. n. št.) v svoji večinoma izmišljeni ''Kiropediji'' omenja Tigrana, sina neimenovanega armenskega kralja, ki je bil prijatelj [[Kir II.|Kira Velikega]] (vladal 550–530 pr. n. št.), ustanovitelja [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].{{Sfn|Russell|1997|pp=20, 28}} Tigran je bilo pogosto ime kasnejših armenskih monarhov iz dinastije [[Artaksiadi|Artaksiadov]], verjetno veje Orontidov.{{Sfn|Garsoïan|1997|p=48}} Kasnejši armenski zgodovinar [[Movses Horenaci]], ki je črpal podatke morda iz istih virov kot Ksenofont, piše o armenskem kralju Tigranu, sinu kralja Eruanda (Oronta) Kratkoživega.{{Sfn|Toumanoff|1963|p=296}} Horenacijev Tigran se je povezal s Kirom Velikim proti medijskemu kralju [[Astjag]]u.{{Sfn|Russell|1997|pp=28}} Po mnenju A. Šapurja Šahbazija je Ksenofontovo poročilo o Tigranu izmišljeno.{{Sfn|Shahbazi|2017|pp=129–130}} [[Slika:Hay pers.jpg|thumb|left|200px|Armenski prinašalec davka s kovinsko posodo z ročaji v obliki [[Grifin|grifona]]; 5. stoletje pr. n. št.]] Ksenofontov sodobnik, satrap Armenije Oront I., velja za prednika vseh kasnejših orontidskih vladarjev, čeprav je možno, da so Orontidi v Armeniji obstojali že pred njim. Oront je bil sin [[Baktrija|baktrijskega]] plemiča Artasirja in trdil, da izvira od Hidarna, verjetno po materini liniji.{{Sfn|Facella|2021}} Hidarn je bil eden od "sedmih Perzijcev", ki so leta 522 pr. n. št. strmoglavili [[Smerdis|Bardijo]] in na ahemenidski prestol postavili [[Darej I. |Dareja Velikega]]. Po Darejevem prevzemu oblasti se je Armenija uprla in bila po treh perzijskih pohodih, ki jih je vodil perzijski armenski general Dadarsi, pokorjena.{{Sfn|Garsoïan|1997|p=41}} Hidarnu je bila satrapija Armenija morda podeljena kot kvazi-dedna domena. Kasnejši Hidarn, ki je svojo hčer poročil z [[Artakserks II.|Artakserksom II.]] (vladal 405/404–359/358 pr. n. št.), je bil morda potomec prvega Hidarna in je služil kot armenski satrap.{{Sfn|Schmitt|2004}} Leta 401 pr. n. št. se kot armenski satrap in zet Artakserksa II. pojavi Oront I., potem ko se je poročil z njegovo hčerko Rodoguno. Ta Oront se pogosto omenja v poročilih o perzijskih zadevah v prvi polovici 4. stoletja pr. n. št. Boril se je proti [[Deset tisoč Grkov|deset tisoč Grkom]] med njihovim begom skozi Armenijo.{{Sfn|Schmitt|2002}} V tem času je bila Armenija organizirana v dve satrapiji, ki ju je delila reka Karasu, pritok [[Evfrat]]a. V eni je vladal Oront, v drugi, ki se je imenovala "zahodna" Armenija, pa Tiribaz.{{Sfn|Jacobs|2006}} Oront je vodil perzijsko pehoto proti Evagorju, kralju [[Salamis, Ciper|Salamisa]] na [[Ciper|Cipru]], in zatem izgubil Artakserksovo naklonjenost. Kasneje se je v virih ponovno pojavil kot podrejeni guverner obalne province. Vodil je upor proti kralju, a je na koncu z njim sklenil mir. Umrl je okoli leta 344 pr. n. št.{{Sfn|Schmitt|2002}} [[Slika:Orontes I.jpg|thumb|right|Zlatnik [[Oront I.|Oronta I.]], datiran v leto 362 pr. n. št., ki ga hrani [[Francoska narodna knjižnica]] v Parizu]] Med vladavino [[Artakserks III.|Artakserksa III.]] je bila satrapija Armenije dodeljena Artašati, članu dinastije Ahemenidov, ki je kasneje vladal cesarstvu kot [[Darej III.]]{{sfn|''EIr.'', "Darius v. Darius III"|1994|pp=51–54}} Naslednji znani orontidski satrap Armenije je bil [[Oront II.]], sin ali vnuk Oronta I.{{sfn|Jacobs|Rollinger|2021|p=674}}{{sfn|Osborne|1973|p=550}} Oront II. je vodil armenski kontingent vojske Dareja III. v [[Bitka pri Gavgameli|bitki pri Gavgameli]].{{Sfn|Schmitt|2002}} V tem kontekstu je omenjen še en armenski poveljnik, Mitravst, ki je bil morda satrap drugega dela Armenije.{{Sfn|Adontz|1970|p=306}} Po osvojitvi Ahemenidskega cesarstva je [[Aleksander Veliki]] za satrapa Armenije imenoval Mitrena, pred tem satrapa [[Sarde|Sard]], ki je prebegnil na njegovo stran.{{Sfn|Toumanoff|1963|p=280}} Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je Mitren kdaj dejansko vladal v Armeniji, saj Makedonci tam nikoli niso vzpostavili trdne oblasti.{{Sfn|Garsoïan|1997|p=45}} Po mnenju Cyrila Toumanoffa je bil Mitren član dinastije Orontidov. Napisi na gori [[Nemrut]] vsebujejo delno berljivo ime, ki sledi imenu Oronta II., in bi se kahko prebralo kot Mitran.{{Sfn|Toumanoff|1963|p=280}} Novejše študije so ugotovile, da se ime konča ''na -dan[es]'', morda ''Bardan[es]'',{{Sfn|Facella|2021}} kar se nanaša na sina Oronta II. {{Sfn|Dörner|Young|1996|p=297}}{{sfn|Brijder|2014|p=373}} Diodor Sicilski omenja Oronta (III.) kot vladarja Armenije okoli leta 316 pr. n. št.{{Sfn|Toumanoff|1963|p=280}} Kot satrap Armenije je nedolgo po smrti Aleksandra Velikega omenjen makedonski general Neoptolem, za katerega se zdi, da mu ni uspelo vzpostaviti oblasti nad državo, verjetno zaradi Orontovega upora.{{Sfn|Chaumont|1986}} [[Diodor Sicilski|Diodor]] omenja tudi Ardoata, ki ga imenuje kralj Armenije. Slednji je pomagal [[Arjarat II. Kapadoški|Arjaratu II. Kapadoškemu]], da se je odcepil od [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidov]]. To se je verjetno zgodilo po bitki pri Korupediju{{Sfn|Facella|2021}} leta 281 pr. n. št. Po Toumanoffu je ta Ardoat [[Oront III.]] Ne glede na njihovo formalno podrejenost močnejšim vladarjem so Orontidi v praksi vladali kot kralji in se kot kralji tudi predstavljali.{{Sfn|Facella|2021}} [[Slika:Xerxes I tomb Armenian soldier circa 470 BCE.jpg|thumb|200px|Armenski vojak ahemenidske vojske okoli leta 470 pr. n. št.; relief v grobnici [[Kserks I.|Kserksa I.]]]] Od leta 301 pr. n. št. je bila Armenija vključena v vplivno sfero Selevkidskega cesarstva, vendar je ohranila precejšnjo stopnjo avtonomije in svoje domače vladarje. Po [[Polien]]u se je selevkidski uporniški kralj [[Antioh Hieraks]] leta 227 pr. n. št. zatekel na armensko ozemlje, ki mu je vladal kralj Arsam, ustanovitelj mesta Arsamosata. Proti koncu leta 212 pr. n. št. je bila država razdeljena na dve kraljestvi, obe vazalni državi Selevkidov: [[Velika Armenija|Veliko Armenijo]] in [[Armenija Sofena|Armenijo Sofeno]], vključno s [[Komagena|Komageno]] ali Malo Armenijo. [[Antioh III. Veliki]] se je odločil zatreti lokalne dinastije in oblegal Arsamosato. Kserks, satrap Sofene in Komagene, se je predal, prosil kralja za milost in ga priznal kot svojega suverena. Antioh je dal Kserksu za ženo svojo sestro Antiohido, ki ga je kasneje umorila. Veliki Armeniji je vladal orontidski potomec Hidarna, zadnjega orontidskega vladarja Velike Armenije. Vladarja je očitno podjarmil Antioh III. Veliki, ki je nato ozemlje razdelil med svoja generala Artaksija (Artašes) in Zariadra (Zareh). Oba sta trdila, da izhajata iz družine Orontidov. ==Komagenski Orontidi== [[Slika:Turkey nemrut dagi 1.jpg|thumb|left|250px|Nemrut Dağı: kipi na vzhodni terasi]] Na gori Nemrut stoji nasproti kipov bogov dolga vrsta podstavkov, na katerih so stale stele grških prednikov [[Antioh I. Komagenski|Antioha I. Komagenskega]]. Pravokotno na to vrsto je stala druga vrsta stel, ki so prikazovale njegove orontidske in ahemenidske prednike. Od teh stel sta dobro ohranjeni Darejeva in Kserksova. Pred vsako stelo je majhen oltar. Na dveh od teh oltarjev so našli napise. Antioh si je zelo prizadeval, da bi vsi vedeli, da je s poroko princese Rodogune s njegovim prednikom Orontom povezan z dinastijo kralja kraljev [[Darej I.|Dareja I.]] Rodogunin oče je bil perzijski kralj Artakserks. Leta 401 pr. n. št. je Artakserks premagal svojega mlajšega brata, ki ga je poskušal odstaviti. Zaradi pomoči, ki jo je Artakserks prejel od Oronta, svojega vojaškega poveljnika in satrapa Armenije, mu je dal za ženo svojo hčer. Njun potomec, Orontid [[Mitridat I. Kalinik]], se je poročil s selevkidsko princeso [[Laodika VII. Tea|Laodiko VII. Teo]]. == Genealogija == Družinsko drevo Orontidov po Cyrilu Toumanoffu: {{Tree chart/start|align=center|summary=Orontid dynasty}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | BAG | | | | | | border=1 | BAG=<small>Bagabigna</small>}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |,|-|-|^|-|-|.| | | |}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | HYD | | | | SIS | | | border=1 | HYD=<small>[[Hidarn I.]]<br />perzijski plemič<br />(521)</small> | SIS=<small>Sisamamen</small>}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | |,|-|^|-|.| | | |!| | | |}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | HYD | | SIS | | OTA | | | border=1 | HYD=<small>[[Hidarn II.]]<br />hiliarh Irana <br />(480–428)</small> | SIS=<small>Sisamen<br />(480)</small> | OTA=<small>Otan</small>}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | |F|~|~|~|~|~|A|~|~|~|~|~|7| |}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | HYD | | | | | | | | | | ORO |?| GOB | border=1 | HYD=<small>[[Hidarn III.]]<br />satrap Armenije<br />(† 410)</small> | ORO=<small>Oront</small>| GOB=<small>Gobrij<br /> governer Akada</small>|?=?}} {{Tree chart| | | | | |,|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|.| | | |!| |}} {{Tree chart| AME |-| TER |-| ROX | | TIS | | PRI | | STA | | ART | border=1 | AME=<small>Amestris<br />hčerka [[Darej II.|Dareja II.]]</small> | TER=<small>Terituhem<br />satrap Armenije<br />(† 410)</small> | ROX=<small>Roksana<br />(† 410)</small> | PRI=<small>več princev<br />in princes,<br />usmrčenih leta 410 </small> | TIS=<small>Tisafern<br />satrap [[Sarde|Sard]]<br />(† 396)</small> | STA=<small>Stateira<br />(† 400)<br />zaročena z [[Artakserks II.|Artakserksom II.]]</small> | ART=<small>Artasir<br />satrap [[Hikarnija|Hikarnije]]</small>}} {{Tree chart| | | | | |!| | | | | | | |!| | | | | | | |!| | | |!| |}} {{Tree chart| | | | | PRI | | | | | | MAZ | | | | | | RHO |v| ORO | border=1 | PRI=<small>princ<br />(† 404)</small> | MAZ=<small>Mazeus<br />satrap [[Babilonija|Babilonije]]<br />(† 328)</small> | RHO=<small>Rodoguna</small> | ORO=<small>[[Oront I.]]<br />satrap Armenije<br />(401–361)</small>}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | | | |!| | | |}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | HYD | | | | | | | | ORO | | | border=1 | HYD=<small>Hidarn<br />satrap [[Jonija|Jonije]]<br />(ok. 334)</small> | ORO=<small>[[Oront II.]]<br />satrap Armenije<br />(361–331)</small>}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | |}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | MIT | | | border=1 | MIT=<small>Mitren<br />kralj Armenije<br />(331-ok. 317)</small>}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |:| | | |}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | ORO | | | border=1 | ORO=<small>[[Oront III.]]<br />kralj Armenije<br />(ok. 317-ok. 260)</small>}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |:| | | |}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | SAM | | | border=1 | SAM=<small>[[Sam I.]]<br />kralj Armenije<br />(ok. 260)</small>}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |!| | | |}} {{Tree chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | ARS | | | border=1 | ARS=<small>[[Arsam I.]]<br />kralj Armenije<br />(domnevno 260-228)</small>}} {{Tree chart/end}} ==Orontidski kralji v armenskem izročilu== V armenskem izročilu, ki ga je zapisal Movses Horenaci, je bil Eruand (Oront) Kratkoživi eden od kraljev v liniji legendarnega armenskega patriarha Hajka. Od slednjega ga je ločilo 43 generacij.{{Sfn|Toumanoff|1963|p=296}} Eruand se šteje za sodobnika Kira Velikega. Horenacijevo poročilo o Eruandovem sinu Tigranu, ki je pomagal Kiru v vojni proti [[Medijci|Medijcem]], morda izhaja iz istega izročila kot Ksenofontovo poročilo o Kirovem spremljevalcu Tigranu.{{Sfn|Russell|1997|pp=28}} Horenaci začne z Eruandom in nato našteje naslednje njegove naslednike:{{Sfn|Toumanoff|1963|p=296}} *Eruand Kratkoživi *Tigran *Vahagn (Horenaci je verjel, da je ta bog bobožen kralj){{Sfn|Moses Khorenatsʻi|2006|pp=119–120}} *Aravan (morda še ena različica imena Oront){{Sfn|Toumanoff|1963|p=278}} *Nerseh *Zareh (enakovreden Zariadru){{Sfn|Toumanoff|1963|p=293}} *Armog *Bagan *Van * Vahe, umrl v spopadu z Aleksandrom Velikim; zadnji v liniji Hajkidov Spomin na resnični konflikt med orontidskim kraljem Orontom IV. in Artaksijem I. je ohranjen tudi v Horenacijevem poročilu o Artašesu, članu kraljeve družine, ki je strmoglavil kralja Eruanda.{{Sfn|Garsoïan|1997|pp=46–47}} Horenaci Eruanda in Artašesa uvršča v dinastijo [[Arsakidi (Iran)|Arsakidov]] in med sodobnike rimskih cesarjev [[Vespazijan]]a in [[Tit Flavij|Tita Flavija]] (1. stoletje n. št.).{{Sfn|Moses Khorenatsʻi|2006|pp=176-184}} ==Kralji in satrapi== *[[Oront I.]] (401–344 pr. n. št.) *[[Darej III.|Darej Kodoman]] (nedinastični) (344–336 pr. n. št.) * [[Oront II.]] (336–331 pr. n. št.) * [[Mitren]] (331–323 pr. n. št.) * [[Perdik]] (nedinastični) (323 pr. n. št.) * [[Neoptolem]] (nedinastični) (323–321 pr. n. št.) * [[Evmen]] (nedinastični) (321 pr. n. št.) * [[Mihran]] (321–317 pr. n. št.) * [[Oront III.]] (317–260 pr. n. št.) * [[Sam Sofenski]] (Armenija in Sofena, ok. 260 pr. n. št., njegov prejšni mandat v Sofeni ni znan) * [[Arsam I.]] (260–228 pr. n. št.) (Armenija, Sofena in Komagena) * [[Harasp]] (dvomljivo) * [[Arsam II.]] (Sofena ok. 230 pr. n. št.), verjetno ista oseba kot Arsam I. * [[Kserks Armenski]] (228–212 pr. n. št.) (Sofena in Komagena) * [[Abdisar]] (212–200 pr. n. št.) (Sofena in Komagena) * [[Oront IV.]] (228–200 pr. n. št.) (Armenija) * [[Ptolemaj Komagenski]] (201 BC–163 pr. n. št.) (Komagena) * [[Selevkidi]] (200–189 pr. n. št.) * [[Artaksiadi]] (189–163 pr. n. št.) ==Orontidski kralji Komagene== *[[Ptolemaj Komagenski]] 163–130 pr. n. št. *[[Same II. Teoseb Dikaj]] 130–109 pr. n. št. *[[Mitridat I. Kalinik]] 109–70 pr. n. št. *[[Antioh I. Teos]] 70–38 pr. n. št. *[[Mitridat II. Komagenski]] 38–20 pr. n. št. *[[Mitridat III. Komagenski]] 20–12 pr. n. št. *[[Antioh III. Komagenski]] 12 pr. n. št.–17 n. št. *vladavina [[Rimska republika|Rima]] 17–38 n. št. *[[Antioh IV. Komagenski]] 38–72 n. št. in žena Julija Jotapa, hčerka Antioha III. ==Opombi== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} *{{Cite book |last=Adontz |first=Nicholas |title=Armenia in the Period of Justinian: The Political Conditions Based on the Naxarar System |publisher=Calouste Gulbenkian Foundation |others=prevod Nina G. Garsoïan |year=1970 |location=Lisbon}} *{{Cite book|last=Bournoutian|first=George|title=A History of the Armenian People: Pre-history to 1500 A.D|year=1995|isbn=978-0-939214-96-9}} *{{cite book |last1=Brijder |first1=Herman |title=Nemrud Dağı: Recent Archaeological Research and Conservation Activities in the Tomb Sanctuary on Mount Nemrud |date=2014 |publisher=Walter de Gruyter |isbn=978-1-61451-713-9}} *{{Cite book|last=Maranci|first=Christina|title=The Art of Armenia: An Introduction|publisher=Oxford University Press|year=2018|isbn=978-0-19-093588-7|pages=21}} *{{cite book |first1=Philippa |last1=Adrych |first2=Robert |last2=Bracey |first3=Dominic |last3=Dalglish |first4=Stefanie |last4=Lenk |first5=Rachel |last5=Wood |editor-first=Jaś |editor-last=Elsner |title=Images of Mithra |publisher=Oxford University Press |isbn=9780192511119 |year=2017 }} *{{cite book|last1=Allsen|first1=Thomas T.|title=The Royal Hunt in Eurasian History|date=2011|publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=978-0812201079|page=37}} *{{cite book|last=Bournoutian|first=George|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00geor|title=A Concise History of the Armenian People|publisher=Mazda Publishers, Inc.|year=2006|isbn=1-56859-141-1|location=California|page=23|quote=}} *{{cite book|last=Canepa|first=Matthew|chapter=Achaemenid and Seleukid Royal Funerary Practices and Middle Iranian Kingship|date=2010|pages=1–21|url=https://www.academia.edu/348674|url-access=registration|title=Commutatio et Contentio. Studies in the Late Roman, Sasanian, and Early Islamic Near East in Memory of Zeev Rubin|editor-first1=H.|editor-last1=Börm|editor-first2=J.|editor-last2=Wiesehöfer}} *{{cite book|author-last=Canepa|author-first=Matthew P.|authorlink=|chapter=Dynastic Sanctuaries and the Transformation of Iranian Kingship between Alexander and Islam|editor-last1=Babaie|editor-first1=Sussan|editor-link1=|editor-last2=Grigor|editor-first2=Talinn|title=Persian Kingship and Architecture: Strategies of Power in Iran from the Achaemenids to the Pahlavis|date=2015|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1848857513|page=80|quote=}} * M.L.Chaumont. Encyclopædia Iranica Online, vol. 2, zv. 4. ''Armenia and Iran ii. [http://www.iranicaonline.org/articles/armenia-ii|pages=418–438 The pre-Islamic period''] *{{Cite book |last=Diakonoff |first=I. M. |author-link= |url=https://archive.org/details/prehistoryofarme0000diak |title=The Pre-History of the Armenian People |publisher=Caravan Books |year=1984 |isbn=9780882060392 |location=Delmar, N.Y. |url-access=registration }} *{{cite book |first1=F.K. |last1=Dörner |first2=J.H. |last2=Young |chapter=Sculpture and inscription catalogue |editor=Donald H. Sanders |title=Nemrud Daği: The Hierothesion of Antiochus I of Commagene |volume=1: Text |publisher=Eisenbrauns |pages=297 |year=1996 |isbn=978-1-57506-015-6 }} *{{cite web |last=Facella |first=Margherita |year=2021 |title=Orontids |url=https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-iranica-online/orontids-COM_362451 |website=Encyclopaedia Iranica Online |publisher=Brill |doi=10.1163/2330-4804_EIRO_COM_362451 |accessdate=2026-05-03 |archive-date=2023-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230604190857/https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-iranica-online/orontids-COM_362451 |url-status=dead }} *{{cite book |last=Gaggero |first=Gianfranco |chapter=Armenians in Xenophon |title=Greek Texts and Armenian Traditions: An Interdisciplinary Approach |publisher=De Gruyter |year=2016 |quote=}} * Nina Garsoïan. [http://www.iranicaonline.org/articles/armeno-iranian-relations-in-the-pre-islamic-period ''Armeno-Iranian relations in the pre-Islamic period'']. Encyclopædia Iranica Online, 2004. * Nina Garsoïan. [http://www.iranicaonline.org/articles/tigran-ii ''Tigran II''] Encyclopædia Iranica Online, 2005. *{{cite book|last= Ghafurov|first= Bobojon|author-link= |title= История иранского государства и культуры|trans-title= History of the Iranian State and Culture|year= 1971|location= Moscow|publisher= Nauka: Chief Editorial Office of Eastern Literature|url= https://book.ivran.ru/f/gafurov-bg-i-dr-istoriya-iranskogo-gosudarstva-i-kultury-1971.pdf|language= ru|oclc= 8240688}} *{{cite book |title=The Armenian People from Ancient to Modern Times |volume=I: The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century |location=New York |pages=37–62 |chapter=The Emergence of Armenia |first=Nina |author-link= |last=Garsoïan |publisher=St. Martin's Press |year=1997 |isbn=0-312-10169-4 |editor-last=Hovannisian |editor-first=Richard G. |editor-link=|quote=}} * Bruno Jacobs. [https://iranicaonline.org/articles/achaemenid-satrapies ''Achaemenid Satrapies'']. Encyclopædia Iranica Online, 2006. Pridobljeno 7. februarja 2025. *{{cite book |last1=Jacobs |first1=Bruno |url=https://books.google.com/books?id=qZA7EAAAQBAJ |title=A Companion to the Achaemenid Persian Empire |last2=Rollinger |first2=Robert |date=2021 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-1119174288 }} *{{cite book |chapter=Illustrations of the Armenian Alexander Romance and Motifs from Christian Iconography |pages=149-182 |first=Dickran |last=Kouymjian |title=Armenian, Hittite, and Indo-European Studies: A Commemoration Volume for Jos J.S. Weitenberg |editor-first1=Uwe |editor-last1=Bläsing |editor-first2=Jasmine |editor-last2=Dum-Tragut |editor-first3=Theo Maarten |editor-last3=van Lint |publisher=Peeters |year=2019 |quote=}} *{{cite book |chapter=Iran, Armenia and Georgia |first=David M. |last=Lang |editor-last=Yarshater|editor-first=Ehsan|title=The Cambridge History of Iran, Volume 3: The Seleucid, Parthian and Sasanid Periods|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-20092-X|pages=535 |year=2000 |quote=}} *{{Cite book|last=Manandian|first=Hagop|url=https://books.google.com/books?id=pAAwvwEACAAJ|title=The Trade and Cities of Armenia in Relation to Ancient World Trade|publisher=Armenian library of the Calouste Gulbenkian Foundation|year=1965|pages=37}} *{{cite book |author=Moses Khorenatsʻi |author1-link=|title=History of the Armenians |publisher=Caravan Books |others=Translation and commentary by Robert W. Thomson |year=2006 |isbn=978-0-88206-111-5 |edition=Revised |location=Ann Arbor |orig-date=Orig. published 1978}} *{{cite journal |title=The Iranian Concept Asa and Greek views of the Persians |first=Andrew G. |last=Nichols |journal=Studi Classici e Orientali |volume=62 |year=2016 |pages=61-86 }} *{{cite journal |last=Osborne |first=Michael J. |year=1973 |title=Orontes |journal=Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte |volume=22 |issue=4 |pages=515–551 |issn=0018-2311 |jstor=4435366}} *{{Cite book|last=Panossian|first=Razmik|url=https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm|url-access=registration|title=The Armenians From Kings and Priests to Merchants and Commissars|publisher=Columbia University Press|year=2006|isbn=9781850657880|location=United Kingdom|pages=[https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm/page/n56 35]|quote=}} *{{cite book|last1=Payaslian|first1=Simon|url=https://books.google.com/books?id=7J-g7Wld1vEC|title=The History of Armenia: From the Origins to the Present|date=2007|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1403974679|edition=1st|location=New York|pages=8–9}} * J.R.Russel. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-iii ''Armenia and Iran iii. Armenian Religion'']. Encyclopædia Iranica Online 1986, vol. 2, fasc. 4, str. 438–444| quote =}} *{{cite book |last=Russell |first=James |author-link=|title=Zoroastrianism in Armenia |editor-first=Richard N. |editor-last=Frye |publisher=Harvard University Press |year=1987 |isbn=0-674-96850-6 }} *{{cite book |title=The Armenian People from Ancient to Modern Times |volume=I: The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century |location=New York |pages=19–36 |chapter=The Formation of the Armenian Nation|first=James |author-link= |last=Russell |publisher=St. Martin's Press |year=1997 |isbn=0-312-10169-4}} *{{cite book|last1=Sartre|first1=Maurice|title=The Middle East Under Rome|date=2005|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0674016835|page=23|quote=}} *Rüdiger Schmitt. [https://iranicaonline.org/articles/hydarnes ''Hydarnes'']. Encyclopædia Iranica Online 2004, vol. 12, zv. 6, str. 588-590. Pridobljeno 7. februarja 2025. *Rüdiger Schmitt. [https://iranicaonline.org/articles/orontes ''Orontes'']. Encyclopædia Iranica Online 2004, vol. 12, zv. 6, str. 588-590. Pridobljeno 7. februarja 2025. * {{cite journal|last=Shahbazi|first=A. Shapur|editor1-last=Badian|editor1-first=Ernst|year=2017|title=Irano-Hellenic Notes: 1. The Three Faces of Tigranes|journal=American Journal of Ancient History|publisher=De Gruyter|volume=2|issue=2|pages=124–136|doi=10.31826/9781463237547-002}} * {{cite journal |last=Toumanoff |first=Cyril |author-link=|year=1961|title=Introduction to Christian Caucasian History: II: States and Dynasties of the Formative Period |journal=Traditio |publisher= Cambridge University Press |volume=17|pages=1–106 |doi= 10.1017/S0362152900008473|jstor=27830424|s2cid=151524770 }} *{{cite book |last=Toumanoff |first=Cyril |author-link= |title=Studies in Christian Caucasian History |url=http://rbedrosian.com/Ref/Oront/oront278.htm |year=1963 |location=Washington D.C. |publisher=Georgetown University Press |pages=278 |quote= }} * [https://iranicaonline.org/articles/darius-v ''Darius v. Darius III'']. Encyclopædia Iranica Online, 1994. vol. 6., zv. 1, str. 51–54. *{{cite book |last=Yeremian |first=Suren |author-link= |url=http://serials.flib.sci.am/openreader/Hay%20joxovrdi%20patmutyun_%20h.1/book/content.html |title=Hay zhoghovrdi patmutʻyun |publisher=Armenian SSR Academy of Sciences |year=1971 |editor1-last=Yeremian |editor1-first=Suren |editor-link1= |volume=1 |location=Erevan |pages=423–443 |language=hy |script-title=hy:Հայ ժողովրդի պատմություն |trans-title=History of the Armenian People |chapter=Hay zhoghovrdi kazmavorman avartě ev haykakan aṛajin petakan kazmavorumnerě |script-chapter=hy:Հայ ժողովրդի կազմավորման ավարտը և հայկական առաջին պետական կազմավորումները |trans-chapter=The completion of the formation of the Armenian people and the first Armenian state formations |editor2-last=Martirosian |editor2-first=A. A. |display-editors=1 }} *{{cite book |first=J. H. |last=Young |title=Nemrud Daği: The Hierothesion of Antiochus I of Commagene |publisher=Eisenbrauns |year=1996 |isbn=978-1-57506-015-6 |editor=Donald H. Sanders |volume=1: Text }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Armenija]] cei7g2gck1p62dvq9aqay708xp720dx 0 601928 6675882 6669963 2026-05-15T05:54:25Z Doncsecz~slwiki 9581 6675882 wikitext text/x-wiki  {{Infobox settlement | name = Cangas de Onís | settlement_type = [[Občina]] | official_name = <!-- if different from name --> | native_name = ''Cangues d'Onís'' | image_skyline = Roman bridge at Cangas 1 com.jpg | image_alt = | image_caption = Grbast "Rimski most" na reki [[Sella (reka)|Selli]] | image_flag = Cangas de onís.png | image_shield = Escudo de Cangas de Onís.svg | flag_size = 150 | shield_size = 75 | nickname = | motto = | image_map = Cangas de Onis.png | map_caption = | pushpin_map = Španija | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = Lokacija v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_type1 = [[Avtonomne skupnosti v Španiji|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = {{flag|Asturija}} | subdivision_type2 = [[Province Španije|Provinca]] | subdivision_name2 = [[Asturija]] | subdivision_type3 = [[Španske regije |Regija]] | subdivision_name3 = [[Vzhodna regija|Vzhodna]] | subdivision_type4 = [[Sodni okraji v Španiji|Sodni okraj]] | subdivision_name4 = Cangas de Onís | seat_type = Glavno mesto | seat = Cangas de Onís | coordinates = {{coord|43|21|N|5|8|W|region:ES_type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | elevation_m = | elevation_min_m = | elevation_max_m = 2478 <!-- Peña Santa --> | area_footnotes = | area_total_km2 = 212.75 | established_title = <!-- Founded --> | established_date = | population_as_of = 2020 | population_footnotes = | population_total = 6.344 | population_demonym = cangués | population_note = | population_density_km2 = auto | blank_name_sec1 = [[Jeziki Španije|Uradni jezik(i)]] | blank_info_sec1 = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = [[Poštna številka]] | postal_code = 33547 do 33559 | area_code_type = [[Telephone numbers in Spain|Dialing code]] | area_code = | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Jose Manuel González Castro | leader_party = [[Ljudska stranka (Španija)|PP]] | website = {{official website|https://www.cangasdeonis.es/}} | footnotes = }} '''Cangas de Onís''' ([[asturijščina|astursko]]: ''Cangues d'Onís'' "doline Onís " ) je občina v vzhodnem delu province in avtonomne skupnosti [[Asturija]] na severozahodu Španije. Cangas de Onís je tudi glavno mesto občine. Nacionalni park [[Picos de Europa]] obsega več kot sedemdeset kvadratnih kilometrov področja občine. == Zgodovina == V parku se nahaja vas Covadonga, kjer je [[bitka pri Covadongi]] (okoli leta 722).Ta bitka je bila prva večja zmaga krščanske vojaške sile na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] po [[Muslimanska osvojitev Iberskega polotoka|islamski osvojitvi]]. Označevala je začetek [[Rekonkvista|rekonkviste]]. Cangas de Onís je kraj prve cerkve, zgrajene v času po muslimanski osvojitvi Iberskega polotoka in sicer cerkev Svetega križa iz Cangas de Onís (737), zgrajene na starodavnem [[Dolmen|dolmenu]]. Cangas de Onís je zelo znan tudi kot prva prestolnica Asturijskega kraljestva. Župnija z imenom Cangas de Onís je izpričana v 14. stoletju. Kamniti most čez reko Sella je bil zgrajen v 14. ali 15. stoletju. Cangas de Onís je bil leta 1504 zastopan v generalnem svetu kneževine Asturija. Covadonga se je kot romarsko središče začela razvijati v 16. stoletju in privabljala trgovino. Naselje Cangas de Onís je sredi 19. stoletja hitro zraslo. V kraju je leta 1866 zabeležen padec meteorita. Cangas de Onís/Cangues d'Onís je bil med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] večkrat bombardiran. V "predavtonomnem režimu" med letoma 1978 &#x2013; 1981 je služil kot sedež regionalnega sveta, preden je 31. januarja 1982 začel veljati Statut o avtonomiji Kneževine Asturija. == Vegetacija == Zaradi raznolike višine ima veliko vrst rastlin, vključno s številnimi gorskimi grmičevji, resjem; hrasti in jeseni, obdani s travniki in grmičevjem. == Gospodarstvo == Glavna gospodarska dejavnost te regije je kmetijstvo z živinorejo ter podeželski turizem. Bližnje svetišče Covadonga in okoliška jezera so ena glavnih turističnih destinacij v Asturiji. == Galerija == <gallery> Slika:Cangas_de_Onís._Puente_sobre_el_Sella_2.jpg|alt=13th century bridge over Rio Sella| Most čez Rio Sella iz 13. stoletja Slika:Estatua_de_Don_Pelayo_en_Covadonga,_Asturias.jpg|alt=Statue of the King Pelayo| Kip kralja [[Pelagij Asturijski|Pelagija]] Slika:Cangas_de_Onís_05.jpg|alt=Cangas town hall| Mestna hiša v Cangasu Slika:EnolLake.jpg|alt=Enol Lake at Covadonga| Jezero Enol pri Covadongi Slika:Covadonga_-_Cueva_santa_y_cascada.jpg|alt=Holy Cave of Covadonga| [[Santa Cueva de Covadonga|''Sveta jama'' Covadonga]] Slika:Monasterio_de_San_Pedro_de_Villanueva_-_Iglesia02.jpg|alt=Monastery of San Pedro de Villanueva (12th century) - Church| Samostan San Pedro de Villanueva (12. stoletje) - Cerkev Slika:Lateral_iglesia_santa_cruz_c_onis.jpg|alt=Church of Santa Cruz - Lateral side| Cerkev Sveti križ (Santa Cruz) - pogled od strani Slika:Capilla_de_Santo_Medero_(Isongo)_-_04.jpg|alt=Chapel of Santo Medero| Kapela Santo Medero Slika:Cangas_de_Onís_-_Iglesia_de_Nuestra_Señora_de_la_Asunción_y_Monumento_a_Don_Pelayo_2.jpg|alt=Cangas church| Cerkev v Cangasu </gallery> == Glej tudi == * Seznam občin v Asturiji == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.infocangasdeonis.com Turistični vodnik] {{V jeziku|es}} * [http://www.cangasdeonis.com www.cangasdeonis.com] {{V jeziku|es}} [[Kategorija:Asturija]] avzxf9rvndhlkc825cesr8pm020p50z 10 601938 6675685 6673173 2026-05-14T13:26:28Z Pinky sl 2932 JPN 6675685 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{1|}}}{{{2|}}}{{{3|}}} |AL|AK|AZ|AR|CA|CO|CT|DE|FL|HI|ID|IL|IN|IA|KS|KY|LA|ME|MD|MA|MI|MN|MS|MO|MT|NE|NV|NH|NJ|NM|NC|ND|OH|OK|OR|PA|RI|SC|SD|TN|TX|UT|VT|VA|WV|WI|WY|AS|GU|PR=in {{ISO 3166 name|US-{{{2}}}}} |GA=v Georgiji |NY|WA=in {{ISO 3166 name|US-{{{2}}}}} (state) |DC|MP|UM|VI=in the {{ISO 3166 name|US-{{{2}}}}} |AB|BC|MB|NB|NL|NS|NU|ON|PE|QC|SK|YT=in {{ISO 3166 name|CA-{{{3}}}}} |NT=in the {{ISO 3166 name|CA-{{{3}}}}} |AGU|BCN|BCS|CAM|CHH|CHP|DUR|GRO|GUA|HID|JAL|MOR|NAY|NLE|OAX|PUE|QUE|ROO|SIN|SLP|SON|TAB|TAM|TLA|YUC|ZAC=in {{ISO 3166 name|MX-{{{2}}}}} |MEX={{#ifeq:{{{2|}}}|MEX|v {{ISO 3166 name|MX-{{{2}}}}}|v Mehiki}} |CMX|DIF=in Mexico City |COA=in Coahuila |MIC=in Michoacán |VER=v Veracruzu |NSW|QLD|SA|TAS|VIC=in {{ISO 3166 name|AU-{{{2}}}}} |ACT=in the {{ISO 3166 name|AU-{{{2}}}}} |AFR|AFRICA=v transafriškem cestnem omrežju |ARAB=in the Arab Mashreq International Road Network |ASIA=v azijskem cestnem omrežju |EUR=v vseevropskem cestnem omrežju |KOS=na Kosovu |YUG=v Jugoslaviji |CPV=na Zelenortskih otokih |GEO=in Georgia (country) |ALA|CAF|COG|COD|CZE|DOM|GMB|IMN|NLD|PHL|ARE|GBR|USA=in the {{country name|{{{1}}}}} |#default={{#switch:{{{1|}}}-{{{2|}}} |AUS-NT=in the {{ISO 3166 name|AU-NT}} |AUS-WA=in {{ISO 3166 name|AU-WA}} |MEX-COL=in {{ISO 3166 name|MX-COL}} |#default=in {{country name|{{{1}}}}} }} |SVN=v Sloveniji |ITA =v Italiji |AUT =v Avstriji |HUN =na Madžarskem |TUR = v Turčiji |HRV = na Hrvaškem |GRC = v Grčiji |CAN = v Kanadi |ALB = v Albaniji |SVK = na Slovaškem |JPN = na Japonskem |=brez lokacije }} 8sy55in4md1q3dldptdqbkgnqczms5l 6675940 6675685 2026-05-15T07:38:54Z Pinky sl 2932 |ROU = v Romuniji 6675940 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{1|}}}{{{2|}}}{{{3|}}} |AL|AK|AZ|AR|CA|CO|CT|DE|FL|HI|ID|IL|IN|IA|KS|KY|LA|ME|MD|MA|MI|MN|MS|MO|MT|NE|NV|NH|NJ|NM|NC|ND|OH|OK|OR|PA|RI|SC|SD|TN|TX|UT|VT|VA|WV|WI|WY|AS|GU|PR=in {{ISO 3166 name|US-{{{2}}}}} |GA=v Georgiji |NY|WA=in {{ISO 3166 name|US-{{{2}}}}} (state) |DC|MP|UM|VI=in the {{ISO 3166 name|US-{{{2}}}}} |AB|BC|MB|NB|NL|NS|NU|ON|PE|QC|SK|YT=in {{ISO 3166 name|CA-{{{3}}}}} |NT=in the {{ISO 3166 name|CA-{{{3}}}}} |AGU|BCN|BCS|CAM|CHH|CHP|DUR|GRO|GUA|HID|JAL|MOR|NAY|NLE|OAX|PUE|QUE|ROO|SIN|SLP|SON|TAB|TAM|TLA|YUC|ZAC=in {{ISO 3166 name|MX-{{{2}}}}} |MEX={{#ifeq:{{{2|}}}|MEX|v {{ISO 3166 name|MX-{{{2}}}}}|v Mehiki}} |CMX|DIF=in Mexico City |COA=in Coahuila |MIC=in Michoacán |VER=v Veracruzu |NSW|QLD|SA|TAS|VIC=in {{ISO 3166 name|AU-{{{2}}}}} |ACT=in the {{ISO 3166 name|AU-{{{2}}}}} |AFR|AFRICA=v transafriškem cestnem omrežju |ARAB=in the Arab Mashreq International Road Network |ASIA=v azijskem cestnem omrežju |EUR=v vseevropskem cestnem omrežju |KOS=na Kosovu |YUG=v Jugoslaviji |CPV=na Zelenortskih otokih |GEO=in Georgia (country) |ALA|CAF|COG|COD|CZE|DOM|GMB|IMN|NLD|PHL|ARE|GBR|USA=in the {{country name|{{{1}}}}} |#default={{#switch:{{{1|}}}-{{{2|}}} |AUS-NT=in the {{ISO 3166 name|AU-NT}} |AUS-WA=in {{ISO 3166 name|AU-WA}} |MEX-COL=in {{ISO 3166 name|MX-COL}} |#default=in {{country name|{{{1}}}}} }} |SVN=v Sloveniji |ITA =v Italiji |AUT =v Avstriji |HUN =na Madžarskem |TUR = v Turčiji |HRV = na Hrvaškem |GRC = v Grčiji |CAN = v Kanadi |ALB = v Albaniji |SVK = na Slovaškem |JPN = na Japonskem |JPN = na Japonskem |ROU = v Romuniji |=brez lokacije }} iij75s6rhpnnprh51771yvmo6jotbmp 0 601984 6675979 6675203 2026-05-15T08:56:21Z Ihana Aneta 242446 6675979 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska kuharica in slikarka (1935–2024)}} {{Infopolje Oseba}} '''Emilija Bucik Razman''',{{Efn|Znana je bila tudi pod imenoma Mimi Bucik-Razman in Emilia Bucik-Razman.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Slikar|slikarka]], * [[16. junij]] [[1935]], [[Gorica]], † [[28. junij]] [[2024]], [[Florida|Palm Harbor]]. == Otroštvo == Rodila se je 16. julija 1935 v [[Gorica|Gorici]] kot drugi otrok pobožne slovenske družine.<ref name=":0" /><ref name=":6" /> Njena mati je bila kmetica Emilija Makarovič (1909–2000), njen oče pa kmet Ivan Bucik (1902–1992), oba iz [[Kanalski Vrh|Kanalskega Vrha]].<ref name=":0" /><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/15026857?tid=&pid=&queryId=23843f8c-2d0e-4dd5-924e-df85942c06d7&usePUBJs=true|title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007|trans-title=ZDA, indeks prijav in zahtevkov za socialno varnost, 1936-2007|language=En|date=5 Feb 2000}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/20313900?_phcmd=u(%27https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/?name=ivan_bucik&birth=1902&searchMode=advanced&successSource=Search&queryId=1666f5f0-4ffb-49b9-8168-234c1aad306f%27,%27successSource%27)|title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007|date=Nov 1992|trans-title=ZDA, indeks prijav in zahtevkov za socialno varnost, 1936-2007|language=En}}</ref> Imela je osem bratov in sester, od katerih je pet bratov in ena sestra dočakalo odraslost.<ref name=":6" /><ref name=":0" /> Odraščala je na domači kmetiji v Kanalskem Vrhu.<ref name=":6" /><ref name=":0" /> Študirala je slikarstvo na Akademiji upodobljajočih umetnosti (sedaj [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademija za likovno umetnost in oblikovanje]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]).<ref name=":2">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> == Delo == === Na slovenskih tleh === Po študiju se je vrnila na Primorsko, kjer se je ukvarjala predvsem s sakralno umetnostjo in slikanjem krajin.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Še mlada se je poročila. V zakonu je med letoma 1964 in 1967 rodila tri hčere.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62882/records/14555814|title=Florida Voter Registration Records,1942-2023|date=28 september 2004|publisher=Florida Division of Elections|language=En|trans-title=Zapisniki registracije volivcev na Floridi, 1942-2023|location=Tallahassee, Florida}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/2934166?tid=&pid=&queryId=ff128f41-6e67-4ce8-9678-85ec570462f4&usePUBJs=true|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=7 februar 1990|publisher=National Archives at Chicago|language=En|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|location=Chicago, Illinois}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/3171315?tid=&pid=&queryId=8c77439d-d1f2-4535-a9dd-3eef2c9380e6&usePUBJs=true|title=Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=29 Jan 1990|publisher=National Archives at Chicago|location=Chicago, Illinois|language=Sl|trans-title=Peticije za naturalizacijo, 1906–1991; številka NAI: M1285; naslov evidenčne skupine: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav Amerike, 1685–2009; številka evidenčne skupine: Rg 21}}</ref> V teh letih je naslikala več stropnih fresk v [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanskem samostanu Kostanjevica]] pri [[Nova Gorica|Novi Gorici]].<ref name=":0" /> Poslikala je tudi več kapelic na [[Goriška statistična regija|Goriškem]].<ref name=":0" /> Slikala je tudi krajine [[Goriška statistična regija|Goriške]] in slovenske obale [[Jadransko morje|Jadranskega morja]].<ref name=":2" /> === V ZDA === Leta 1969 se je skupaj s hčerkami kot samohranilka preselila v ZDA.<ref name=":0" /> Odšla je v [[Chicago]], kjer sta že živela njena mlajša sestra, ki je v ZDA prišla kot hišna pomočnica, in kasneje postala prva voznica avtobusa v Chicagu,<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Slovenec, ki ga doma ne poznamo, v Ameriki pa je veljal za Michelangela|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/slovenec-ki-ga-doma-ne-poznamo-v-ameriki-pa-je-veljal-za-michelangela-2758772/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-03|accessdate=2026-05-15|language=sl|last=Bucik Ozebek|first=Nataša}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/2315582|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|date=2. marec 1964|publisher=National Archives at Chicago|last=Chicago, Illinois|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|language=En}}</ref> ter starejši brat [[Janko Bucik]], ki je delal kot oblikovalec pod imenom John Bucci.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji : njihove sledi na Zemlji in v vesolju|last=Gobec|first=Edi|publisher=Družina|year=2015|isbn=978-961-04-0146-9|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/ProductFiles/slovenski-ameriski-izumitelji-in-inovatorji.pdf|others=prevedla Klementina Logar|language=Sl}}</ref><ref name=":10" /> Kasneje so se v ZDA preselili tudi njeni starši.<ref name=":7" /><ref name=":8" /> V Chicagu se je zaposlila kot kuharica, se čimer se je preživljala do upokojitve.<ref name=":0" /> Leta 1990 je postala ameriška državljanka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61196/records/3171284?tid=&pid=&queryId=a746739b-5ddf-4af7-8d33-9897ce0b5a09&usePUBJs=true|title=ARC Title: Petitions For Naturalization, 1906-1991; NAI Number: M1285; Record Group Title: Records of District Courts of the United States, 1685-2009; Record Group Number: Rg 21|publisher=National Archives at Chicago|trans-title=Naslov ARC: Zahteve za naturalizacijo, 1906-1991; Številka NAI: M1285; Naslov skupine zapisov: Zapisi okrožnih sodišč Združenih držav, 1685-2009; Številka skupine zapisov: Rg 21|language=En|location=Chicago, Illinois|date=31. maj 1990}}</ref> V prostem času je še naprej slikala. Upodabljala je predvsem krajine, tihožitja in prizore z divjimi živalmi, pa tudi nekaj portretov.<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Slovenska slikarka na ameriški razstavi|date=marec 1972|page=32|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFH6EO37|newspaper=Rodna gruda|volume=3|language=sl|publisher=Slovenska izseljenska matica}}</ref> Med drugimi je leta 1977 portretirala [[Marie Černe Prisland]], publicistko, urednico in soustonaviteljico Slovenske ženske zveze Amerike, ter naslikala sliko [[Friderik Baraga|Friderika Barage]] za cerkev svetega Jožefa v Jolietu, [[Illinois]] leta 1976.<ref>{{Navedi novice|title=Tribute To Our Founder Of S.W.U.|date=julij 1979|trans-title=Poklon naši ustanoviteljici|language=En|volume=7/8|page=2|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF5P8ARB|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Participants|date=junij 1977|trans-title=Udeleženci|language=En|newspaper=Zarja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXWWEWXD|volume=6|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=3}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovesna blagoslovitev Baragove slike|date=marec 1976|page=18|language=Sl|newspaper=Zarja|volume=3|publisher=Slovenian Women's Union of America|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDUPDTW9}}</ref> Emilijine krajine, ki so prikazovale slovensko pokrajino, so bile zelo priljubljene med Ameriškimi Slovenci.<ref name=":5" /><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Slovenci v Chicagu - pozor!|date=1.11.1971|last=Fischinger|first=Metoda|page=2|publisher=J. Debevec|language=Sl|newspaper=Ameriška domovina|volume=209|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUCIEF2B}}</ref> Februarja 1971 je imela uspešno razstavo svojih del v Slovenskem domu Bled v Chicagu.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Maja 1971 je imela razstavo svojih del v Clevelandu.<ref name=":2" /> Novembra 1971 je razstavljala tihožitja, krajine in portrete v kulturnem paviljonu mednarodne razstave na Navy Pieru v Chicagu.<ref name=":5" /> Aktivno se je vključila v slovensko skupnost v Chicagu. Za skupnost je za praznovanje Slovenskega dne naslednja izdelala odrske dekoracije in scenografijo, kot na primer sliko [[Bled|Bleda]] s cerkvico na otoku.<ref>{{Navedi novice|title=Uspelo praznovanje Slovenskega dneva|date=februar 1973|newspaper=Rodna gruda|publisher=Slovenska izseljenska matica|language=Sl|pages=30-31|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E8FDHUWA|volume=2}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Slovenski dan v Chicagu|date=marec 1982|last=Skamperle|first=Tone|page=25|publisher=Slovenska izseljenska matica|language=Sl|newspaper=Rodna gruda|volume=3|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLVIEJLN}}</ref> ==== Zarja ==== Aprila 1971 je skupaj z sestro postala članica druge podružnice [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America) v Chicagu.<ref name=":2" /><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Dopisi|date=maj 1971|last=Arko|first=Krista|page=27|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|newspaper=Zarja|language=Sl|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=5}}</ref> S tem se je začelo njeno več kot tridesetletno sodelovanje z časopisom [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), ki ga je izdajala zveza, pod uredništvom [[Corinne Novak-Leskovar]].<ref name=":2" /><ref name=":11">{{Navedi novice|title="God’s Corner" - Bogov kot|date=november 2003|language=Sl|newspaper=Zarja|page=6|volume=6|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEB7UCIX|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> Prva številka Zarje, ki jo je opremila s svojimi ilustracijami je bila majska številka leta 1971 (43. letnik, 5. številka) posvečena materinskemu dnevu.<ref name=":2" /> == Poznejše življenje in smrt == Leta 2003 je še zadnjič sodelovala z Zarjo.<ref name=":11" /> Naslednje leto se je upokojila in se preselila v Palm Harbor na [[Florida|Floridi]], kjer je že živela njena najstarejša hči, pediatrinja.<ref>{{Navedi splet|title=More calls for masks in Hillsborough schools|url=https://www.tampabay.com/news/gradebook/2020/07/06/more-calls-for-masks-in-the-hillsborough-county-schools/|website=Tampa Bay Times|accessdate=2026-05-03|language=en|first=Marlene|last=Sokol|date=6. julij 2020|trans-title=V šolah na Hillsboroughu več pozivov k nošenju mask}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62209/records/69199123|title=Index to Public Records, 1994-2019|date=2020|language=Sl|trans-title=Indeks javnih zapisov, 1994–2019}}</ref><ref name=":9" /> Umrla je za 28. junija 2024 v Palm Harborju za rakom.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Obituary information for Emilia "Mimi" Razman|url=https://www.curlewhills.com/obituaries/obituary-listings?obId=32216608|website=www.curlewhills.com|accessdate=2026-05-02|language=en|trans-title=Osmrtnica za Emilio "Mimi" Razman|date=junij 2024}}</ref> Tam je bila tudi pokopana.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" />{{DEFAULTSORT:Bucik Razman, Emilija }} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenske umetnice]] [[Kategorija:Slovenski kuharji]] [[Kategorija:Ameriški slikarji]] [[Kategorija:Ameriški kuharji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1935]] [[Kategorija:Umrli leta 2024]] 5vy3avc7qjm1buenqj4vsv1pd1p4bgk 0 602012 6675880 6670339 2026-05-15T05:52:22Z Doncsecz~slwiki 9581 6675880 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Avrelij | title = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]] | image = Don Aurelio, rey de Asturias (Museo del Prado).jpg | caption = ''Don Aurelio, kralj Asturije'', avtor [[Eduardo Cano]]. 1853. ([[Muzej Prado]], [[Madrid]]). | succession = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]] | reign = 768-774 | coronation = 768 | predecessor = [[Fruela I. Asturski]] | successor = [[Silo Asturijski]] | birth_date = {{circa}} 740 | birth_place = [[León, Španija|León]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | death_date = 774 | death_place = [[San Martín del Rey Aurelio]] | burial_place = [[#Burial place|neznana lokacija]] | full name = | house = [[Astursko-leonska dinastija]] | house-type = Dinastija | father = [[Fruela Kantabrijski]] | religion = [[Kalcedonsko krščanstvo]] | type = monarh| }} '''Avrelij''' ({{Langx|es|Aurelio}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Aureliu'') ( {{Okoli}} 740 &#x2013; 774) je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] od leta 768 do svoje smrti. Rodil se je v [[León, Španija|Leónu]] kot sin Fruele Kantabrijskega (sina Petra Kantabrijskega); nečak [[Alfonz I. Asturijski|Alfonza I. Asturijskega]]; in bratranec svojega predhodnika [[Fruela I. Asturski|Fruele I.]]{{Sfn|Collins|2014|loc=Figure 2}} Njegov brat Bermudo I. je kasneje vladal kot kralj od leta 789 do 791.{{Sfn|Collins|2014|loc=Figure 2}} == Biografija == [[Slika:Aurélio no Compendio de crónicas de reyes.jpg|levo|sličica|Upodobitev Avrelija v kastiljskem rokopisu ''Zbirka kronik kraljev'', {{Okoli|1312–1325}}]] Avrelija je za kralja izbralo asturijsko [[plemstvo]] po atentatu na [[Fruela I. Asturski|Fruelo I.]]. Domneva se, da je bil kronan v Sami. Zdi se, da je bila njegova vladavina relativno tiha in mirna, kar dokazuje skoraj popolna odsotnost omembe njegove vladavine v srednjeveških kronikah. Edini dogodek njegove vladavine, o katerem poročajo kronike, je bil upor [[Tlačanstvo|tlačanov]], ki ga je Avrelij zatrl. Kraj upora ni znan, vendar je to prvi zabeležen primer upora proti gospostvu v zgodovini [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Domneva se, da je po takratnem običaju z muslimani, ki so prevladovali na ozemljih južno od njega, dosegel mir z izmenjavo nevest, kar je po legendi privedlo do tega, da je nastalo ime ''El Entrego'', danes središče občine San Martín del Rey Aurelio. Zdi se, da je bilo njegovo glavno prebivališče in dejansko glavno mesto Asturije med njegovo vladavino občina San Martín del Rey Aurelio, takrat del Langrea. Po šestih letih vladanja je Avrelij tam leta 774 umrl zaradi naravnih vzrokov. Kronike iz tistega obdobja ne omenjajo, da bi imel Avrelij ženo ali otroke. Nasledil ga je njegov bratranec Silo, mož Alfonzove I., hčerke Adosinde. Zgodovinarji se ne strinjajo glede lokacije Avrelijevih posmrtnih ostankov, saj si številne srednjeveške asturijske kronike nasprotujejo. [[Kronika Alfonza III.]] trdi, da je bil pokopan blizu svojega prebivališča v dolini [[Langreo]], v cerkvi Svetega Martina Tourskega, kjer je grobnica z vgraviranim napisom "Rey Aurelio". ''Estoria de España'' ali ''Primera Crónica General'', napisana v 13. stoletju med vladavino [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]], pravi, da so bili Avrelijevi posmrtni ostanki pokopani v občini [[Cangas de Onís]].<ref>{{V jeziku|es}} Ricardo del Arco y Garay, ''Sepulcros de la Casa Real de Castilla'' (1954), Instituto Jerónimo Zurita, Consejo Superior de Investigaciones Científicas, Madrid. {{OCLC|11366237}}. p. 132.</ref> Poleg tega zgodovinar Esteban de Garibay trdi, da je bil Avrelij pokopan poleg svojega očeta Fruele iz Kantabrije v zdaj porušeni cerkvi San Miguel v Yanguasu, občini province Soria.<ref>{{Navedi knjigo|last=Anguiano Nieva|first=Mateo|title=Compendio historial de la provincia de La Rioja, de sus santos y milagrosos santuarios|url=https://books.google.com/books?id=9ThR5ye3FaoC&pg=PA584|year=1704|pages=582–586|language=es}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Caliphs and Kings Spain, 796-1031|first=Roger|last=Collins|publisher=Wiley|year=2014|isbn=9781118730010}} * ''Gran Enciclopedia Asturiana'' (1981) Editor: Silverio Cañada {{ISBN|84-7286-130-9}} * Juan Gil Fernández (Hrsg.): ''Crónicas asturianas''. Oviedo 1985, ISBN 84-600-4405-X (Latinsko besedilo in španski prevod) {{S-začetek}} {{S-bef|before=[[Fruela I. Asturski|Fruela I.]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=768–774}} {{S-aft|after=[[Silo Asturijski|Silo]]}} {{S-konec}} [[Kategorija:Umrli leta 774]] [[Kategorija:Rojeni v 740. letih]] [[Kategorija:Asturija]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] n6pygfhpqp0e2y5suwu6z8k0jl2zvb6 0 602038 6675878 6670749 2026-05-15T05:50:34Z Doncsecz~slwiki 9581 6675878 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Silo | image = Silo, rey de Asturias (Museo del Prado).jpg | caption = Imaginarni portret Sila, kralja Asturije, avtor [[Eduardo Cano]]. 1853. ([[Muzej Prado]], [[Madrid]]). | succession = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]] | reign = 774–783 | predecessor = [[Avrelij Asturijski|Avrelij]] | successor = [[Mavregat Asturijski|Mavregat]] | birth_date = | birth_place = | death_date = 783 | death_place = [[Pravia]], Asturija | burial_place = [[Cerkev sv. Janeza, Santianes de Pravia]] | spouse = [[Adosinda]] | issue = | issue-link = | issue-pipe = | full name = | house = [[Astursko-leonska dinastija]] | house-type = Dinastija | father = | mother = | religion = [[Kalcedonsko krščanstvo]] | type = monarh| }} [[Slika:Silo_princeps_fecit.JPG|sličica|Kamen v spomin na Silovo ustanovitev cerkve Santianes de Pravia. Če začnemo z osrednjo črko "S" in se premikamo v katero koli smer, dobimo ''Silo princeps fecit'' (princ Silo ga je naredil).]] [[Slika:Santianes_de_Pravia_-_04.jpg|sličica|Cerkev Sv. Janeza Apostola in Evangelista, Santianes de Pravia, ki jo je ustanovil Silo.]] [[Slika:Tumba_Adosinda_y_Rey_Silo_-_1.jpg|sličica|Domnevni grobnici Adosinde in Sila v cerkvi Santianes de Pravia.]] '''Silo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Silu'') (umrl 783) je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] od 774 do 783, ko je nasledil [[Avrelij Asturijski|Avrelija]]. Na prestol je prišel po poroki z Adosindo, hčerko [[Alfonz I. Asturijski|Alfonza I.]] ("Alfonza Katoliškega"). Prestolnico [[Kraljevina Asturija|Asturijskega kraljestva]] je preselil iz [[Cangas de Onís]] v Pravio, bližje središču kraljestva. Bil je sodobnik [[Abd Al Rahman I.|Abd al-Rahmana I.]], [[Omajadski kalifat|omajadskega]] [[Kordovski emirat|emirja]] [[Kordova|Kórdove]], in [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. == Biografija == === Prihod na prestol === V Silovem času so monarhe očitno volili plemiči, tako kot v prejšnjem [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskem kraljestvu]]. Monarhi so bili izbrani izmed majhnega števila dinastij. Prednost je imel kraljevi sin ali, kjer to ni bilo mogoče, mož kraljeve hčere, kot se je zgodilo v primeru Alfonza in samega Sila, ali če to ni bilo mogoče, drugega moškega kraljevega rodu, za katerega so menili, da je sposoben vladati.<ref>{{V jeziku|es}} José Antonio Escudero (ed.), Javier Alvarado Planas, José Mª de Francisco Olmos. (2008) ''El Rey. Historia de la Monarquía. Vol 1.'' Ed. Planeta. {{ISBN|978-84-08-07696-4}}. p. 22-25.</ref> Kljub temu obstajajo akademske polemike o načinu nasledstva: izvolitev po vizigotskem nasledstvu, matrilinearno nasledstvo po domači praksi in dedno v kraljevih rodovih.<ref>{{V jeziku|es}} Election after the Visigothic style: Claudio Sánchez Albornoz. ''Viejos y nuevos estudios sobre las instituciones medievales españolas. Vol II'' (1983). Matrilineal: A. Barbero y M. Vigil. ''La formación del feudalismo en la península ibérica'' (1978). Hereditary in royal lineages: A. Besga Marroquín. ''Orígenes hispano-godos del reino de Asturias'' (2000). All of these are cited in José Antonio Escudero (ed.), Javier Alvarado Planas, José Mª de Francisco Olmos. (2008) ''El Rey. Historia de la Monarquía. Vol 1.'' Ed. Planeta. {{ISBN|978-84-08-07696-4}}.</ref> Vsaka od teh teorij vodi do nekoliko drugačne razlage Silovega vzpona na prestol. === Vladavina === Glede na ''Chronicon Albeldense'' je Silo ohranil mir z muslimani ''ob causam matris'', »zaradi svoje matere«. O pomenu te fraze so znanstveniki razpravljali. Lahko bi pomenilo, da je bila njegova mati muslimanka z nekakšno povezavo z omajadskim emirjem Abd al-Rahmanom I., ali da je bila talka Abd al-Rahmana v [[Kordova|Kórdovi]], ali pa bi lahko pomenilo še kaj drugega. [[Slika:Silo.jpg|sličica|Kip kralja Sila v Pravii, Asturija.]] Nenapadanje muslimanov na Asturijsko kraljestvo bi lahko pojasnili z dejstvom, da je Silova vladavina sovpadala z intervencijo [[Karel Veliki|Karla Velikega]] v Španiji leta 778. Karel Veliki ni mogel vzdržati obleganja [[Zaragoza|Zaragoze]] in se je moral umakniti skozi [[Roncesvalles]], kjer je doživel velik poraz. To lahko povežemo s poznejšim pohodom [[Abd Al Rahman I.|Abd-al-Rahmana I.]] leta 781 v dolino [[Ebro]], da bi se maščeval tistim, ki so bili naklonjeni francoski invaziji. Nasprotno pa se je v Asturijskem kraljestvu [[Galicija (Španija)|Galicija]] med Silovo vladavino drugič uprla. Pred tem se je uprla že med vladavino [[Fruela I. Asturski|Fruele I.]]. Kronike ne pojasnjujejo motivov za upor. Uporniška vojska se je soočila s Siloovimi četami v [[Battle of Montecubeiro|bitki pri Montecubeiru]] v današnji provinci Lugo, kjer jih je Silo premagal in s tem končal upor. Najstarejši znani srednjeveški pisni dokument na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] izvira iz Silove vladavine. ''Diploma del Rei Don Sílo'' (''Diploma kralja Sila'') izvira iz 23. avgusta 775. V tej pogodbeni listini o donaciji ''»pro anima«'' (»zaradi duše«) je Silo skupini menihov podelil določene posesti v vasi ''Tabulata'' (danes Trabada) v ''Lucisu'' (Lugo) z namenom, da bi ustanovili samostan.<ref>{{V jeziku|es}} [http://www.tabulata.com/linktrab.htm Comarca de Trabada]. Accessed online 2012-11-07.</ref> === Selitev dvora v Pravio === Ko je Silo zasedel prestol, je prestolnico preselil iz [[Cangas de Onís]] v [[Pravia|Pravio]], regijo, v kateri je bil lokalni magnat, zemljiški aristokrat. Nova prestolnica je imela strateško prednost, saj se je Pravia, starodavno rimsko naselje, nahajalo v dolini reke Nalón ob rimski cesti do ''Asturice Auguste'', danes [[Astorga, Španija|Astorge]]. Razlog je bil tudi, da je bil Cangas de Onís, ko je Silo razširil meje kraljestva na [[Galicija (Španija)|Galicijo]], precej daleč od središča njegovega kraljestva. == Smrt in nasledstvo == Silo je umrl v Pravii leta 783. Estoria de España ali Primera Crónica General pravi o njegovi smrti:   Po njegovi smrti je Silova vdova Adosinda poskrbela za izvolitev svojega nečaka Alfonza, sina [[Fruela I. Asturski|Fruele I.]], za naslednika. Najstnik je bil imenovan za guvernerja ''Palatium Regisa'', kar je približno pomenilo kanclerja. Prestol je nato zasedel Mauregat, sin Alfonza I. in sužnje muslimanskega porekla. == Pokop == Silo je bil pokopan v [[Cerkev sv. Janeza, Santianes de Pravia|cerkvi Sv. Janeza Apostola in Evangelista, Santianes de Pravia]], ki jo je dal zgraditi. V grobnici naj bi bili tam še danes njegovi in Adosindini posmrtni ostanki. Kljub temu naj bi mojster kustos izjavil, da so bili Silovi posmrtni ostanki premeščeni v samostan San Juan de las Dueñas v mestu [[Oviedo]] in ponovno pokopani za glavnim oltarjem. == Sklici == {{Sklici}}{{S-začetek}} {{S-bef|before=[[Avrelij Asturijski|Avrelij]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=774–783}} {{S-aft|after=[[Mavregat Asturijski|Mavregat]]}} {{S-konec}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli leta 783]] [[Kategorija:Asturija]] 6lpqll4u9m5ojtjgvctwv7cylmmnfno 4 602065 6675908 6673142 2026-05-15T06:58:50Z Upwinxp 126544 zdaj za 6675908 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg|Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg]]=== [[Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg|401px|Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg]] * {{info}} '''Železniška postaja in [[Trg Evrope]]''' (''Trg Transalpina'') '''v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]''', foto [[:c:User:Smiley.toerist|Smiley.toerist]] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:03, 3. maj 2026 (CEST) * {{komentar}} ima moj glas, če se uspe lepo popraviti perspektivo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:15, 4. maj 2026 (CEST) *: {{Opravljeno}} kolikor sem vedel in znal (če se ne vidi razlika, bo treba počakati na osvežitev predpomnilnika Zbirke). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:30, 8. maj 2026 (CEST) *:: {{za}}, dobro opravljeno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:58, 15. maj 2026 (CEST) mpfd94c9hlvs3r3lp8apl0yk6d1oe8l 0 602070 6675886 6670755 2026-05-15T05:56:44Z Doncsecz~slwiki 9581 6675886 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Mavregat | image = El rey Mauregato de Asturias (Museo del Prado).jpg | caption = ''Kralj Mavregat Asturijski'', avtor Manuel Iglesias. 1853. ([[Muzej Prado]], [[Madrid]]) | succession = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]] | reign = 783-788 | coronation = 783 | predecessor = [[Silo Asturijski]] | successor = [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]] | spouse = [[Kreusa]] | spouse-type = Žena | full name = | house = [[Astursko-leonska dinastija]] | house-type = Dinastija | father = [[Alfonz I. Asturijski]] | mother = Sisalda | issue = Hermenegildo | birth_date = ¿719? | birth_place = [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | death_date = 788 | death_place = [[Pravia]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | place of burial = [[Cerkev sv. Janeza, Santianes de Pravia]] [[Asturija]] | religion = [[Kalcedonsko krščanstvo]] }} '''Mavregat''' ({{lang-es|Mauregato de Asturias}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Mauregatu d'Asturies'') ([[Circa|''ok.'']] 719–788) je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] med letoma 783 in 788 kot biološki sin kralja [[Alfonz I. Asturijski|Alfonza. I. katoličana]] in "služabnik" iz severozahodne Galicije.<ref name=RAH1>https://historia-hispanica.rah.es/biografias/29059-mauregato {{v|Ruiz de la Peña Solar |nombre= Juan Ignacio |sitioweb = Historia Hispánica. [[Real Academia de la Historia]]|ubicación=Madrid}}</ref> == Vladavina == Po smrti [[Silo Asturijski|Sila]], moža kraljice Adosinde, naj bi bil mladi Alfonz II. Čisti (sin [[Fruela I. Asturski|Fruele I. Krutega]]) izvoljen za kralja [[Kraljevina Asturija|Asturije]] in to na kraljičino željo, ki je poskušala na prestol postaviti člana svojega rodu. Vendar je del asturijskega plemstva, ki ni pozabilo Fruelinih dejanj, podprl Mavregata, ki je vodil močno opozicijo, zaradi katere se je Alfonz moral umakniti v [[Alava|Álavo]]. Po tem se je Mavregat dal razglasiti za kralja in prevzel oblast v Asturiji.<ref name=RAH1/> Mavregatu pripisujejo tako imenovani tribut stotih deklet.<ref name=RAH1/> Po legendi naj bi kralj privolil v pomoč [[Kordovski emirat|Kórdovskega emirja]] [[Abd Al Rahman I.|Abderramána I.]] v zameno za letni tribut stotih krščanskih deklet. Pomemben dogodek Mavregatove vladavine je bil spor, ki ga je povzročila heretična [[Adopcionizem|adopcionistična]] doktrina, v katerega so se vmešali [[Karel Veliki]], [[Elipando Toledski|toledski škof Elipand]] in menih Beat iz Liébane. Po njegovi smrti plemiči izvolijo [[Bermudo I. Asturijski|Bermuda I. Diakona]]. == Grob == Posmrtni ostanki kralja Mavregata so bili pokopani v [[Cerkev sv. Janeza, Santianes de Pravia|cerkvi sv. Janeza v Santianes de Pravia]], v preprosti grobnici,<ref name="Arco">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Arco y Garay|1954|p=134}}</ref> in v isti cerkvi, kjer sta bila pokopana kralj Silo in njegova žena Adosinda, hči kralja Alfonza I. Katoličana in polsestra Mavregata. Zgodovinar Tirso de Avilés y Hevia je zapisal, da je bil na grobnici kralja Mavregata vklesan naslednji epitaf: <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Fernández Conde y Santos del Valle|1988|p=60}}</ref> {{Citatni blok|''Hic iacet in Pravia qui pravus fuit''.}} Kar v španščini pomeni: <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Solé|2007|p=26}}</ref> {{Citatni blok|"Aquí en Pravia yace el que fue depravado".}} == Poroka in potomci == Poročil se je s Kreuso – čeprav je ta zakonska zveza pod vprašajem več sodobnih zgodovinarjev – <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Fernández Conde y Santos del Valle|1988|p=83}}</ref> in iz te zveze se je rodil sin Hermenegild. <ref name="Arco">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Arco y Garay|1954|p=134}}</ref> == Glej tudi == * Dodatek: Kronologija kraljestev na Iberskem polotoku == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Arco y Garay|first=Ricardo del|authorlink=Ricardo del Arco y Garay|publisher=Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas|title=Sepulcros de la Casa Real de Castilla|year=1954|location=Madrid|oclc=11366237|ref=}} * {{Navedi časopis|last=Fernández Conde|first=Javier|author-link=Francisco Javier |last2=Santos del Valle|first2=M.C.|year=1988|title=La Corte de Pravia: fuentes documentales, cronísticas y bibliográficas|url=https://dialnet.unirioja.es/buscar/documentos?querysDismax.DOCUMENTAL_TODO=La+Corte+de+Pravia%3A+fuentes+documentales%2C+cron%C3%ADsticas+y+bibliogr%C3%A1ficas|journal=Boletín del Real Instituto de Estudios Asturianos|issue=125|issn=0020-384X|ref=}} * {{Navedi knjigo|last=Solé|first=José María|authorlink=José María Solé|publisher=La Esfera de los Libros|title=Apodos de los reyes de España|edition=1ª|year=2007|isbn=84-9734-593-2|ref=}} == Zunanje povezave == * {{commonscat|Mauregato of Asturias}} * [http://fmg.ac/Projects/MedLands/ASTURIAS,%20LEON.htm#ErmesendaMAlfonsoI Genealogija kraljev Asturije] {{S-začetek}} {{S-bef|before=[[Silo Asturijski|Silo]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=783–788}} {{S-aft|after=[[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]}} {{S-konec}} [[Kategorija:Umrli leta 788]] [[Kategorija:Rojeni v 8. stoletju]] [[Kategorija:Asturija]] i4hnl3l0h85bpx4aiv3z1qk1t8parhf 0 602170 6675881 6672270 2026-05-15T05:53:48Z Doncsecz~slwiki 9581 6675881 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Bermudo I. | title = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]] | image = Vermudo I no Compendio de crónicas de reyes.jpg | caption = Upodobitev v kastiljskem rokopisu ''Kompendij kronik kraljev'', {{circa|1312–1325}} | succession = [[Seznam asturijskih monarhov|Kraljev Asturije]] iz [[Kraljevina Asturija|Asturije]] | reign = 789–791 | predecessor = [[Mavregat Asturijski|Mavregat]] | successor = [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] | birth_date = {{circa|750}} | spouse = Uzenda (Ozenda) | spouse-type = Žena | death_date = 797 | place of burial = *¿[[Samostan sv. Janeza Krstnika (Korias)]]? * ¿Panteon kraljev, [[Stolnica v Oviedu]] ? [[Asturija]] | death_place = [[Oviedo]] | issue = [[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]] | house = [[Astursko-leonska dinastija]] | house-type = Dinastija | father = [[Fruela Kantabrijski]] | religion = [[Kalcedonsko krščanstvo]] | type = monarch| }} [[Slika:Bermudo_I_el_Diácono-797.JPG|sličica|Kip Bermuda I. na severni fasadi glavnega nadstropja [[Kraljeva palača, Madrid|kraljeve palače v Madridu]].]] '''Bermudo I.''' (tudi '''Vermudo''' ali '''Veremund'''), ([[asturijščina|asturijsko]] ''Bermudu I'') imenovan tudi '''Diakon''' ali '''Menih''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''el Diáconu'') ({{Okoli}} 750–797), je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] od leta 788 ali 789 do svoje abdikacije leta 791. Bil je sin Fruele Kantabrijskega, nečak [[Alfonz I. Asturijski|Alfonza I.]] in brat [[Avrelij Asturijski|Avrelija]].{{Sfn|Collins|2014|loc=Figure 2}} Konec njegove vladavine je napovedal novo obdobje v asturijsko-arabskih odnosih. Bermuda so izvolili palatinski uradniki (plemstvo kraljeve palače) za zamenjavo [[Mavregat Asturijski|Mavregata]], ki je leta 788 preminil naravne smti. Mavregat je leta 783 s podporo lokalnega plemstva zasedel prestol v ''[[Državni udar|državnem udaru]].'' Ker je Bermudovo nasledstvo potekalo brez incidentov, je verjetno, da je Mavregat dosegel spremembo v sestavi palatinskega plemstva in da je bil Bermudo tako predlagan kot kandidat, da bi, tako kot Mavregat, preprečil nasledstvo Alfonza II., sina in dediča [[Fruela I. Asturski|Fruele I.]] Čeprav ''[[kronika Alfonza III.]]'' v obeh ohranjenih različicah prikazuje Bermuda kot [[Diakon|diakona]] ob njegovem nasledstvu, bi to dejstvo le še okrepilo prepričanje, da je bila njegova izvolitev odločen korak proti Alfonzu. Kmalu po ustoličenju se je bil prisiljen braniti pred [[Arabci|arabsko]] - [[Berberi|berbersko]] invazijo na [[Alava|Álavo]] in [[Galicija (Španija)|Galicijo]] ter bil leta 791 poražen v bitki pri reki Burbia,{{Sfn|Venning|2017|p=794}} verjetno pri Bierzu. Čeprav najbližji krščanski viri ne omenjajo imen njegovih nasprotnikov, lahko bitko povežemo s prvim večjim spopadom v seriji agresivnih pohodov proti [[Kraljevina Asturija|asturijskemu kraljestvu]] v 790-ih letih. Muslimanski poveljnik pri Burbia je v [[Ibn al-Asir|Ibn al-Athirju]] imenovan kot [[Yūsuf ibn Bukht|Yusuf ibn Bukht]], bitka pa je prav tako zabeležena v al-Maqqarīju. Bermudo se je po porazu odpovedal prestolu. Ni pa jasno ali je bilo to namerno (kot navaja ''Kronika Alfonza III'' ., "ker je bil [ali se je spomnil, da je bil] diakon") ali pod prisilo. Zgodovinsko gledano je bil v Španiji pod [[Vizigoti]] kralj dokazane vojaške nesposobnosti pogosto prisiljen abdicirati. Kljub temu je v svojem času veljal za radodarnega in uglednega moža, "usmiljenega in pobožnega", kot piše v ''Albeldini kroniki''. Viri kažejo, da je po abdikaciji živel še dolgo, morda kot [[menih]], in bil v dobrih odnosih s svojim naslednikom. == Poroka in otroci == Bermudo je nasledil Alfonza II.. Bermudo I. se je poročil z Ozendo (Adosindo), ki sta jo [[Rodrigo de Toledo]] in [[Lucas de Tuy]] v svojih kronikah imenovala Imilo ali Nunilo. Z njo je imel sina:<ref>Po hipotezi genealoga Christiana Settipanija se Bermudo I. kot diakon ni mogel poročiti ali imeti otrok. Predlaga alternativno linijo, po kateri bi bil Ramiro I. sin drugega Bermuda, ki je umrl pred letom 842, in njegove žene Munilone, hčere grofa Teuda, ter vnuk po očetovi strani drugega Fruele, veleposlanika, ki je umrl pred letom 832, sina asturijskega kralja Fruele I. in kraljice [[Munije Álavske]].</ref> <ref> Fruela, ki ga predlaga kot sina kralja Fruele, pa ni dokumentiran. Čeprav več avtorjev omenja druge sinove, je edini dokumentiran kralj Ramiro. Cristino, domnevno hčer, omenja le Ambrosio de Morales, ki pravi, da je bila pokopana s starši v [[Samostan sv. Janeza Krstnika (Korias)|samostanu v Koriasu]]; García je omenjen v diplomi z dne 25. maja 834, za katero se je izkazalo, da je lažna; privilegij, ki se pripisuje Ramiru I. glede zaobljube, ki so jo morala mesta in kraji dati svetemu Jakobu apostolu za njegov prispevek k legendarni zmagi v [[Bitka pri Klaviho (Clavijo)|bitki pri Klaviho (šp. Clavijo)]].</ref> * [[Ramiro I. Asturijski]]{{Sfn|Collins|2014|loc=Figure 2}} ([[circa|c.]] 790–850), ki je po smrti kralja [[Alfonz II. Asturijski|Alfonza II.]] zasedel asturijski prestol. == Glej tudi == * [[Kronologija vladarjev Španije]] == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Caliphs and Kings Spain, 796-1031|first=Roger|last=Collins|publisher=Wiley|year=2014|isbn=9781118730010}} * {{Navedi knjigo|title=A Chronology of Early Medieval Western Europe, 450–1066|first=Timothy|last=Venning|publisher=Taylor & Francis|year=2017|isbn=9781351589161}} {{S-začetek}} {{S-bef|before=[[Mavregat Asturijski|Mavregat]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]}} {{S-aft|after=[[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]]}} {{S-konec}} [[Kategorija:Umrli v 790. letih]] [[Kategorija:Rojeni v 750. letih]] [[Kategorija:Asturija]] neblniffa1j5l5he70bj9siktduv4mc 0 602219 6675879 6672763 2026-05-15T05:51:34Z Doncsecz~slwiki 9581 6675879 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Alfonz II. Asturijski | image = Alfonso_II_el_Casto,_rey_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg | caption = ''Kralj Alfonz II. Čisti'', avtor Manuel Iglesias. 1853. ([[Muzej Prado]], [[Madrid]]) | succession = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]] | reign = 791-842 | coronation = 791 | predecessor = [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]] | successor = [[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]] | spouse = ¿Berta? | spouse-type = Žena | full name = | house = [[Astursko-leonska dinastija]] | house-type = Dinastija | father = [[Fruela I. Asturski|Fruela I. Asturijski]] | mother = Munija Alavska | issue = | birth_date = c. 760 | birth_place = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | death_date = 20. Marec 842 | death_place = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | place of burial = Panteon kraljev, [[Stolnica v Oviedu]] [[Asturija]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev]] }} [[Slika:Kingdom of Asturias coat of arms.svg|sličica|253x253_pik|Grb ali ščit Alfonza II. Asturijskega]] '''Alfonz II. Asturijski''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Alfonsu II d'Asturies'') ([[Oviedo]], [[Circa|ok.]]760–20. marec 842), z vzdevkom '''»Čisti«''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''el Castu'') je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] v dveh ločenih obdobjih: najprej na kratko leta 783 in kasneje od leta 791 do smrti leta 842. Po njegovi smrti je Nepocijan, sorodnik nekoliko nejasnega rodu, nasprotoval, da na tron pride bodoči kralj Ramiro I.. Med njegovo vladavino, ki je trajala enainpetdeset let, so v [[Santiago de Compostela|Composteli]] odkrili domnevni grob [[Sveti Jakob|apostola Jakoba]]. Tudi zato je Alfonz II. znan kot "prvi romar".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lne.es/opinion/2025/02/05/alfonso-ii-casto-peregrino-compostela-114008562.html|title=Alfonso II el Casto, peregrino en Compostela|accessdate=2025-11-13|last=Rozado|first=Josefina Velasco|date=2025-02-05|website=La Nueva España|language=es}}</ref> == Biografija == Rodil se je v Oviedu okoli leta 760 kot sin [[Fruela I. Asturski|Fruele I. Asturijskega]] in Munije Álavske. Po očetovi smrti je bil zaupan v oskrbo tete Adosinde, žene asturijskega [[Silo Asturijski|kralja Sila]].V skladu s privilegijem, ki ga je podelil [[Ordoño II]], je bilo njegovo otroštvo zaupano v izobraževanje [[Samostanu San Julián de Samos|samostanu na Samosu]] v [[Galiciji]].<ref>{{cita publicación|título=La estancia de Alfonso II en el Monasterio de Samos|nombre=Armando|apellidos={{v|Besga Marroquín}}|publicación=Boletín del Real Instituto de Estudios Asturianos|issn=1133-5262|volumen=56|número=159|año=2002|páginas=201-218}}</ref> Med Silovo vladavino je bil Alfonzo odgovoren za vlado in upravo kraljeve palače.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}} Po Silovi smrti je bil izvoljen za kralja po zaslugi podpore svoje tete Adosinde ter magnatov in plemičev dvora, vendar je njegov stric [[Mavregat Asturijski|Mavregat]] organiziral močno opozicijo in uspel odstaviti Alfonza, ki se je zaradi nevarnosti zatekel v [[Alava|Álavo]] med svoje sorodnike po materini strani.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}} Ko se je [[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]] zaradi poraza v bitki pri Burbiji odpovedal prestolu, se je Alfonz vrnil v Asturijo, kjer je bil 14. septembra 791 dokončno razglašen za kralja.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=800}} Prestolnico kraljestva je preselil v [[Oviedo]] in kljub plenjenju tega mesta leta 794 in 795 ali porazu pri Babiasu (18. septembra 795) začel [[Rekonkvista|rekonkvisto]]. V tistem času je v Andaluziji prišel na prestol [[Hišam I. Kórdovski|Hišam I.]], sin [[Abd Al Rahman I.|Abd al-Rahmana I.]], ki je začel vrsto vojaških pohodov v vzhodnih Pirenejih in na severozahodu. Leta 794 je napad, ki ga je vodil Abd al-Karim, zadal velik vojaški udarec Alfonzu II. na vzhodnih obrobjih Kraljevine Asturije (Kantabrija in Kastilja). Asturijski kralj je prosil za pomoč baskovskega frankovskega vazala Belaska, gospodarja Álave in sosednjih območij v tistem času. Abd al-Karim je napredoval globlje proti zahodu v Asturijo in plenil regijo, medtem ko je njegov brat Abd al-Malik vstopil v zahodne asturijske dežele. Znano je, da je vzdrževal stike s cesarjem [[Karel Veliki|Karlom Velikim]]. Leta 795 je v [[Toulouse]], kjer je prebival [[Ludvik Pobožni|Ludvik Pobožni,]] odpotovalo poslanstvo asturijskega kralja. Karel Veliki, njegov oče, je Ludviku Pobožnemu zaupal obrambo frankovskega kraljestva pred muslimanskimi vdori iz Španije.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Namen poslanstva je bil zaprositi za zavezništvo.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Leta 798 sta na [[Franki|frankovski]] dvor odpotovali še dve delegaciji, ena spomladi in druga pozimi.{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=813}} Tema prvega poslanstva spomladi leta 798 je bila [[Adopcionizem|adopcionistična]] herezija, proti kateri se je Karel Veliki aktivno boril. Drugo poslanstvo pozimi leta 798 je bilo, da Karla Velikega obvesti o plenjenju [[Lizbona|Lizbone]] tistega leta, pri čemer je izkoristil nesoglasja v vladi Córdobe, in da mu dostavil del plena, ki je obsegal "sedem oklepov, sedem mul in sedem ujetnikov".{{Sfn|Martínez Díez|2002|p=815}} <ref>{{Navedi novice|title=El histórico primer contacto de Asturias con un imperio que cambió el mundo|url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/asturias/2021/09/07/historico-primer-contacto-asturias-imperio-cambio-mundo/00031631027440163499787.htm|accessdate=30 de noviembre de 2023|publisher=La Voz de Asturias}}</ref> [[Slika:City_walls_of_Oviedo_06.JPG|levo|sličica|200x200_pik|Ostanki srednjeveškega obzidja Ovieda, ki ga je začel graditi Alfonzo II.]] Muslimane je premagal pri Lutosu (794), [[Batalla de Narón|Narónu]] in Anceu (825). Bojeval se je tudi pri [[Batalla del Orón|reki Orón]] (816), bitki, ki se je končala z neodločenim izidom. S temi zmagami nad muslimani si je utrdil svojo prisotnost v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], Leónu in Kastilji, ki jo je nato politično reorganiziral. Osvojil in začasno upravljal je celo mesto Lizbona; ponovno pa je ustanovil tudi razobljudeno [[Porto|mesto Porto]]. S svojimi pohodi vse do Seville je reševal sužnje iz muslimanskih rok, in Vizigote iz gotskih dežel (Ribera del Duero), pri čemer je izpraznil severno planoto kot tamponski pas pred muslimanskimi napadi in to prebivalstvo preselil v današnjo Galicijo, Asturijo in Kantabrijo, kjer jim je podelil zemljo. Tako je začel politiko visoke gostote prebivalstva v severni regiji kot oporišče za vojaške zmogljivosti in obrambno trdnjavo za Asturijsko kraljestvo. Svoj dvor je ustanovil v Oviedu, kjer je zgradil več cerkva in palačo.(Oviedo je bila že četrta prestolnica za [[Cangas de Onís]], San Martín del Rey Aurelio in [[Pravia|Pravio]]). Danes so ohranjeni le ostanki cerkve San Tirso. Na obrobju takratnega Ovieda je zgradil cerkev Santullano. Domneva se, da je imel morda dve kraljevi rezidenci, eno blizu katedrale in drugo na mestu, kjer je danes tovarna orožja La Vega, poleg San Julián de los Prados. [[Slika:Capilla_central_de_la_Iglesia_de_San_Julián_de_los_Prados,_Oviedo.jpg|levo|sličica|266x266_pik|Notranjost cerkve Santullano, ki jo je zgradil Alfonz II. in po mnenju nekaterih raziskovalcev palatinska cerkev kompleksa, ki ga še niso našli.]] Notranje razmere med vladavino Alfonza II. med letoma 801 in 808 so bile kritične, ko se je bil pod pritiskom skupine plemičev prisiljen umakniti v samostan Ablaña. Prestol je ponovno prevzel po zaslugi plemiča [[Teudano|Teudana]], nakar je izvedel pomembno reorganizacijo kraljestva, pri čemer se je oprl na vizigotsko dediščino za okrepitev kraljeve oblasti.<ref>{{Navedi novice|title=Por qué no hay coronación en España|url=https://theobjective.com/opinion/2023-05-07/coronacion-espana-felipe-vi-juan-carlos-i/|accessdate=10 de mayo de 2023|date=7 de mayo de 2023|quote=Para asegurarse en el trono y que no volviesen a echarlo, Alfonso II se presentó como sucesor de los reyes godos de Toledo, y adoptó el ritual de legitimación de los últimos visigodos, siendo ungido}}</ref> Anonimni avtor ''Albeldenske kronike'' navaja, da je Alfonz ''v Oviedu obnovil celoten toledski gotski slog, tako v cerkvi kot v palači'' . ''[[Kronika Alfonza III.|Sebastijanova kronika]]'' o njem pravi, da je umrl leta 842, »potem ko je 51 let vodil vlado kraljestva čedno, trezno, brezmadežno, pobožno in slavno«. Izročilo pravi, da je med njegovo vladavino [[Sveti Jakob|puščavnik]] v [[Santiago de Compostela|Composteli]] (''ok.'' 830), odkril grob apostola Jakoba, zaradi katerega je ta kraj postal eno najpomembnejših [[Jakobova pot|romarskih]] središč v vsem krščanstvu.<ref>{{Navedi knjigo|first=Adeline|others=Francisco Javier Fernández Conde, Raquel Alonso Álvarez (coord.)|chapter=Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago|title=Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago|year=2017|publisher=Trea|location=Oviedo|isbn=978-84-17140-03-8|pages=17-36}}</ref> V 11. stoletju je Alfonz veljal za prvega romarja, v 20. stoletju pa so mu pripisali ustanovitev prvotne poti, ki se je začela v Oviedu. Kasneje je postal znan rek "Kdor gre v Santiago in ne v San Salvador, obišče služabnika, ne pa gospodarja", ki se je nanašal na zavetnika oviedske katedrale in pomen asturijskega kralja pri utrjevanju poti. "Jakobova pot" (Camino de Santiago) je bil ključnega pomena za preživetje asturijskega kraljestva, tako zaradi logističnega pomena poti in njene trgovine kot tudi zaradi prihoda tehnik in vitezov iz Evrope, kar je služilo krepitvi kraljestva. Kralj Alfonz II. ni bil znan ali javno razkrit, da bi imel kakršno koli razmerje z ženskami, od tod tudi vzdevek Alfonz II. Čisti, razen zapisa v Cardeñini kroniki. == Grob == [[Slika:PanteonReal-Oviedo3.JPG|sličica|253x253_pik|Panteon kraljev katedrale v Oviedu.]] Po njegovi smrti so truplo kralja Alfonza II. pokopali v panteonu kraljev v cerkvi Gospe od Čistega kralja v Oviedu, ki jo je dal zgraditi monarh in v kateri je bila pokopana tudi njegova žena, kraljica Berta, piše v ''Cardeñini kroniki''.{{Sfn|Flórez|1770|pp=62-63}} Ob vhodu v kraljevi panteon je bila grobnica s posmrtnimi ostanki kralja Alfonsa. II, dvignjen dva metra nad tlemi in pokrit s kaseto brez okraskov in napisov. Izročilo in prevladujoče mesto, ki ga je zasedala omenjena grobnica, po mnenju različnih zgodovinarjev kažeta, da tam počivajo posmrtni ostanki ustanovitelja cerkve in kraljevega panteona. Vendar pa je zaradi rekonstrukcije kraljevega panteona v Oviedski katedrali, ki je bila izvedena na začetku 18. stoletja, trenutno nemogoče identificirati in individualizirati posmrtne ostanke kralja Alfonza. II. Čistega, ki so med tam pokopani.{{Sfn|Arco y Garay|1954|p=}} == V španski književnosti == V španski književnosti se pojavi kot lik v izgubljeni ''pesmi Bernardo del Carpio'' in v zgodbi o tem legendarnem liku; obstaja tudi romanca ''Bernardo in kralj''. [[Lope de Vega|Lope de Vego]] je njegova biografija navdihnila, da je napisal eno svojih prvih komedij, ''El casamiento de la muerte'' (ok. 1597, natisnjeno leta 1604), in postavil zaplet ''Las famosas asturianas'' (1610-1612) med njegovo vladavino; s svoje strani mu je Antonio Mira de Amescua posvetil svoje ''Las desgracias del rey don Alfonso el Casto'' (1615). Je lik v baročni epski pesnitvi ''El Bernardo o la victoria de Roncesvalles'' Bernarda de Balbuena. Romantični dramatik Juan Eugenio Hartzenbusch je napisal tudi zgodovinsko dramo ''Alfonso el Casto'' (1841). Zgodovinski roman Joséja Javierja Esparze Torresa ''*Vitez belega merjasca*'' (2012) podrobno opisuje njegovo življenje. Isabel San Sebastián v svojem romanu ''*Romar'' * (2018) pripoveduje resnično zgodbo o romanju, ki ga je Alfonz II. opravil v 9. stoletju v iskanju legendarnih relikvij apostola Jakoba. == Poroka == Glede na General Chronicle in delo Lucasa de Tuy se je Alfonz II. poročil z gospo po imenu Berta, ki je bila po mnenju nekaterih zgodovinarjev v sorodu s francosko kraljevo hišo.{{Sfn|Flórez|1770|pp=62-63}} Vendar pa najstarejše kronike ne beležijo nobene kraljeve poroke, zato bi lahko šlo za napako kronista iz Tuya, ki jo je zamenjal z ženo kralja Alfonza VI., ki je imel isto ime. <ref>{{Navedi časopis|last={{v|De Salazar y Acha}}|first=Jaime|year=2021|title=La casa del rey de Castilla y León en la Edad Media|journal=Agencia estatal Boletín Oficial del Estado. Centro de estudios políticos e institucionales}}</ref> == Glej tudi == * Kronološka tabela španskih kraljestev * Bernardo del Carpio == Reference in sklici == {{Sklici|2}} == Literatura ==   *Rucquoi, Adeline (2017). «Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago». Los reyes de Asturias y los orígenes del culto a la tumba del apóstol Santiago. Francisco Javier Fernández Conde, Raquel Alonso Álvarez (coord.). Oviedo: Trea. pp. 17-36. ISBN 978-84-17140-03-8. * {{ Navedi knjigo | last = {{v|Aramburu y Zuloaga}}| first =Félix| last =Félix de Aramburu| title =Alfonso II, el Casto| publisher =Asturianos Universales|volume=Tomo VII| year =1996|location = Madrid|isbn=84-87253-26-1}} * {{ Navedi knjigo | last = {{v|Arco y Garay}}| first = Ricardo del| last = Ricardo del Arco y Garay|publisher = Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas| title = Sepulcros de la Casa Real de Castilla| year = 1954|location = Madrid|oclc =11366237}} * {{ Navedi knjigo | last ={{v|Cabal}}| first =Constantino| last =Constantino Cabal|edition =Grupo Editorial Asturiano| title =Alfonso II el Casto, fundador de Oviedo| year =1991|location = Oviedo|isbn =84-404-8512-3}} {{s-start}} {{s-bef|before=[[Silo Asturijski|Silo]]}} {{s-ttl|title= [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=783}} {{s-aft|after=[[Mavregat Asturijski]]}} {{s-bef|before=[[Bermudo I. Asturijski|Bermudo I.]]}} {{s-ttl|title= [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=791–842}} {{s-aft|after=[[Nepocij Asturijski|Nepocij]]}} {{s-end}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} [[Kategorija:Umrli leta 842]] [[Kategorija:Rojeni leta 760]] [[Kategorija:Asturija]] 2albpnsi051tm3gq8jxw8tvokawjn8x 0 602223 6676021 6672515 2026-05-15T11:00:40Z Erardo Galbi 166658 6676021 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Remanzacco | official_name = Comune di Remanzacco / Comun di Remanzâs | native_name = {{native name|fur|Remanzâs}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|5|N|13|19|E|type:city(5,774)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Ziracco, Selvis, Orzano, Cerneglons | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 30,6 | population_footnotes = | population_total = 5774 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. remanzacchesi | elevation_footnotes = | elevation_m = | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33047 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.remanzacco.ud.it}} | footnotes = }} '''Remanzacco''' ({{langx|fur|Remanzâs}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 7 km vzhodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 28 km jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2004 je imela 5.774 prebivalcev in površino 30,6 km².<ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].</ref> Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Ziracco (''Zerà''), Selvis, Orzano (''Orçan'') in Cerneglons. Remanzacco meji na naslednje občine: [[Fojda]], [[Mojmak]], [[Poulét]], [[Pradamano]], [[Premarjak]] in [[Videm]]. == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|2850 |1881|2861 |1901|3218 |1911|3529 |1921|3840 |1931|3604 |1936|3536 |1951|3749 |1961|3771 |1971|3925 |1981|4703 |1991|5051 |2001|5547 | source=Podatki z Istata }} == Sklici == <references/> == Zunanje povezave == * [http://www.comune.remanzacco.ud.it www.comune.remanzacco.ud.it] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Remanzacco}} [[Kategorija:Remanzacco| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] hcwwtb99ombppgst0oh5oa14tvpf0yz 0 602249 6675876 6673296 2026-05-15T05:49:18Z Doncsecz~slwiki 9581 6675876 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ramiro I. Asturijski | image = Ramiro_I_de_Asturias_(Museo_del_Prado).jpg | caption = Imaginarni portret Ramira I. iz 19. stoletja, avtor Isidoro Lozano | succession = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]] | reign = 842–850 | predecessor = [[Nepocijan Asturijski|Nepocijan]] | successor = [[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]] | birth_date = {{circa|790}} | birth_place = [[Oviedo]] | death_date = 1. februar {{death year and age|850|790}} | death_place = [[Oviedo]] | burial_place = [[Stolnica v Oviedu|Stolnica San Salvador, Oviedo]] | spouse = * Uraka (Urraca) * Paterna | issue = [[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]] | full name = | house = [[Astursko-leonska dinastija]] | house-type = Dinastija | father = [[Bermudo I. Asturijski]] | mother = | religion = [[Rimskokatoliška cerkev]] | type = Monarh }} '''Ramiro I.''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Ramiru I'') ({{Okoli|790}} – 1. februar 850) je bil kralj [[Kraljevina Asturija|Asturije]] od leta 842 do svoje smrti leta 850. Sin kralja [[Bermudo I. Asturijski|Bermuda I.]] je postal kralj po boju za nasledstvo, potem ko je njegov predhodnik [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II]]. umrl brez otrok. Med svojo burno vladavino se je branil pred napadi [[Vikingi|Vikingov]] in sil [[Al Andaluz|Al-Andaluza]].<ref name="Collins2012"/> Arhitekturno so njegova palača [[Santa María del Naranco]] in druge stavbe uporabljale slog ''ramirense'', ki je bil predhodnik [[Romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. Bil je sodobnik [[Abd Al Rahman II.|Abd ar-Rahmana II.]], [[Omajadski kalifat|omajadskega]] [[Kordovski emirat|emirja Kordove]] . == Vladavina == === Pridobitev prestola === [[Slika:Royal_flag_of_Ramiro_I_of_Asturies.svg|levo|sličica|Kraljeva zastava Ramira I.]] [[Slika:Péninsule_ibérique_en_850.png|sličica|Iberija leta 850 n. št., Asturija pa je označena z modro barvo.]] Smrt kralja [[Alfonz II. Asturijski|Alfonza II.]] je v [[Kraljevina Asturija|Asturijskem kraljestvu]] povzročila nasledstveno krizo. Po ''[[Kronika Alfonza III.|Kroniki Alfonza III.]]'', ki jo pripisujejo Ramirovemu vnuku, je Alfonz II., ki ni imel otrok, za svojega naslednika izbral Ramira, svojega daljnega sorodnika in sina Alfonzovega predhodnika Bermuda I.<ref name = "Origenes">{{cite book | last=Albornoz| first=Claudio Sánchez| authorlink=Claudio Sánchez Albornoz| title=Orígenes de la nación española: el Reino de Asturias| year=1985| publisher=Sarpe| location=Madrid| isbn=978-84-7291-739-2 | chapter=Chapter VI: Tras cuarenta años de paz interior| language=Spanish}}</ref> V času smrti kralja Alfonza je bil Ramiro v Kastilji (ali ''Barduliji'' po ''[[Kronika Alfonza III.|Kroniki Alfonza III]]''.), kjer je bil na svoji poročni slovesnosti. Nepocijan, ''[[Comes|comes palatii]]'' in sorodnik pokojnega kralja, je v Ramirovi odsotnosti izpodbijal Ramirovo nasledstvo, pri čemer so ga podpirali Astures in Vascones, ki so bili zvesti Alfonzu II. Ramiro je iskal podporo v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], kjer je zbral vojsko in napredoval proti [[Oviedo|Oviedu]].<ref name="Collins2012">{{Navedi knjigo|last=Collins|first=Roger|authorlink=Roger Collins|title=Caliphs and Kings: Spain, 796-1031|chapter-url=https://books.google.com/books?id=yBKno5aCvMgC&pg=PA74-IA21|accessdate=8 July 2012|year=2012|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-118-27399-9|pages=70–72|chapter=Ramiro I (842-850)}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFCollins2012">[[Roger Collins|Collins, Roger]] (2012). [https://books.google.com/books?id=yBKno5aCvMgC&pg=PA74-IA21 "Ramiro I (842-850)"]. ''Caliphs and Kings: Spain, 796-1031''. John Wiley & Sons. pp.&nbsp;<span class="nowrap">70–</span>72. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-118-27399-9|<bdi>978-1-118-27399-9</bdi>]]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">8 July</span> 2012</span>.</cite></ref> Nepocijan je čakal na Ramirovo napredovanje pri Korneljani ob reki Narceji, kjer ga je Ramiro premagal v bitki pri mostu Korneljana.<ref name="Collins2012" /> Nepocijan je pobegnil, a sta ga zasledovala in ujela grofa Scipion in Sonja. Spokorjenega so poslali v samostan. === Branjenje pred Vikingi === V času Ramirove vladavine so [[Vikingi]] pogosto obiskovali vode evropskih obalnih regij. Leta 844 se je flota izkrcala v [[A Coruña|Corunji]] in začela pleniti podeželje, požigati in ropali. Ramiro je proti njim odšel z močno vojsko in pregnal napadalce. Nekatere od njih je ujel in požgal velik del njihove flote. Ramirov sprejem je Vikinge odvrnil, tako da niso več plenili obal Asturije.<ref>{{Navedi knjigo|title=An Universal History, from the Earliest Account of Time, Volume 19|year=1760|url=https://books.google.com/books?id=gGZjAAAAMAAJ&pg=PA512}}</ref> === Legenda o bitki pri Klaviju === [[Slika:Ramiro_I_de_Asturias_01.jpg|sličica|Kip iz 18. stoletja v [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevi palači v Madridu,]] ki prikazuje umetnikovo zasnovo Ramira I.]] Po legendi je Ramiro leta 834 v bitki pri Klaviju premagal Mavre. Datum so kasneje spremenili na 844, da bi se prilagodili protislovjem, ki so neločljivo povezana z zgodbo (Ramiro leta 834 ni vladal). Pripoved o bitki je prišla v središče pozornosti zaradi ponarejene listine, ki je bila ponarejene v Santiagu de Compostela v začetku 12. stoletja.<ref>{{Navedi knjigo|last=Collins, Roger|year=1983|title=Early Medieval Spain|publisher=St. Martin's Press|location=New York|isbn=0-312-22464-8|page=236}}</ref> Niti asturijske niti arabske kronike iz tistega obdobja ne omenjajo takšne bitke. Prvič je omenjena v kronikah Rodriga Jiméneza de Rada, nadškofa Toleda iz 13. stoletja. Zdi se, da je poročilo o bitki mitifikacija zgodovinske druge bitke pri Albeldi leta 859, v kateri je Ramirov sin in naslednik Ordoño I. skupaj z Garsijo Íñiguezom Pamplonskim strl sile Muse ibn Muse al-Kasavija.<ref>{{V jeziku|es}} Martínez Díez (2005:Tomo 1, p. 143)</ref> <ref>{{V jeziku|es}} J.J. Sayas Abengochea y L.A. García Moreno, ''Historia de España dirigida por Manuel Tuñón de Lara II. Romanismo y Germanismo: el despertar de ls pueblos hispánicos'' (1981). Labor, Madrid.</ref> Po legendi naj bi se med bitko pojavil [[Sveti Jakob|sveti Jakob Veliki]], ubijalec Mavrov, na belem konju z belim praporom in pomagal asturijskim četam premagati Mavre. To je dalo povod za kult svetega Jakoba v Iberiji (''glej [[Jakobova pot|Pot svetega Jakoba]]'').<ref name="Hijelmo1995">{{Navedi knjigo|last=Granado Hijelmo|first=Ignacio|title=Las Instituciones Nobiliarias Riojanas: Un Capítulo de la Historia Institucional de la Rioja y el Derecho Nobiliario Español|url=https://books.google.com/books?id=NWmObBw8sgUC&pg=PA10|accessdate=18 July 2012|date=1 January 1995|publisher=Ediciones Hidalguia|isbn=978-84-87204-76-0|pages=10–}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.ayuntamientodeclavijo.org/El_Voto_de_Santiago.1815.0.html|title=Clavijo: El Voto de Santiago|accessdate=2012-07-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140202143806/http://www.ayuntamientodeclavijo.org/El_Voto_de_Santiago.1815.0.html|archivedate=February 2, 2014}}</ref> V zahvalo za posredovanje apostola naj bi Ramiro uvedel ponarejeno dajatev, imenovano Voto de Santiago, ki dejansko izvira iz 12. stoletja, davek v korist Cerkve, ki ga je leta 1812 razveljavilo sodišče Kadiza. === Poskus ponovne naselitve Leóna === Ramirov najpomembnejši spopad z muslimanskimi kraljestvi Iberije ni bil uspešen. Tudi emir Abd ar-Rahman II. iz Kordove se je moral soočiti z vikinškimi napadalci, pa tudi z notranjimi upori, ki jih je vodil Musa ibn Musa iz družine Banu Kasi. Ramiro je izkoristil začasni oddih za ponovno naselitev mesta [[León, Španija|León]]. Ta poskus ponovne naselitve je bil kratkotrajen. Abd ar-Rahman II. je porazil tako Vikinge kot upornike ter leta 846 poslal vojsko pod vodstvom svojega sina (kasneje Mohameda I. iz Kordove ) in katoličane prisilil, da so ponovno zapustili León, ki so ga muslimani nato požgali. Mesto je bilo ponovno zasedeno šele leta 856 pod Ordoñom I. === Notranji konflikt in stroga pravičnost === Medtem ko je bila Asturija pod Ramirom relativno brez zunanjih spopadov, je bil v drugem delu vladavine veliko notranjih konfliktov. Kot že omenjeno, je bil njegov vzpon na prestol problematičen in se je še naprej srečeval z nezadovoljnimi in uporniškimi plemiči. ''Chronica Albeldense'' omenja zlasti dva od teh upornikov. Potem ko je premagal uporniškega ''prócerja'' (velikaša ali visokega plemiča) Piniola, ga je Ramiro skupaj s sedmimi sinovi obsodil na smrt. Vodjo drugega upora, ''comes palatii'' Aldroita, je obsodil na oslepitev.<ref name = "Origenes"/> Ramiro je strogo ravnal proti ''latronom'' (tatovom), katerih število je kljub temu povečalo državljanske nesoglasja med njegovim vladanjem, in proti ''magom'', domnevno [[Poganstvo|poganom, ki]] so še vedno živeli v bolj oddaljenih naseljih. ''Chronica Albeldense'' hvali Ramira kot ''Uirga iustitiae'', torej »Palico pravice«. == Poroke, potomci in dedovanje == [[Slika:Santa_Maria_del_Naranco.jpg|sličica|[[Santa María del Naranco]] v [[Oviedo|Oviedu]] je bila prvotno Ramirova palača, nato pa cerkev]] O Ramirovi prvi poroki je znano le to, da se je morala zgoditi dovolj zgodaj, da je bil njegov sin v času Ramirovega nasledstva že odrasel. Ramirov sin Ordoño je po očetovi smrti nasledil svojega očeta Asturije. Ramiro se je drugič poročil s Paterno okoli leta 842, v letu smrti svojega predhodnika Alfonza II. Kronika njegovega vnuka trdi, da je bil Ramiro ob Alfonzovi smrti v kastiljskih deželah na svoji poroki. To kaže, da je bila njegova žena Kastiljanka. Domneva se, da je bila nevesta v tem zakonu Paterna, ki se je kasneje pojavila kot njegova vdova. Ni trdnih dokazov o drugih otrocih razen Ordoña. Tradicionalno je bil grof Rodrigo Kastiljski (umrl leta 873) imenovan za sina Ramira in Paterne. Medievalist Justo Pérez de Urbel pravi, da je bil Rodrigo imenovan za grofa Kastilje zaradi svoje povezave z asturijsko kraljevo družino in da je možno, da je ta povezava obstajala prek kraljice Paterne, ne pa nujno zato, ker je bil njen sin. Ramiro je bil morda oče [[Gatón of Bierzo|Gatóna]], grofa [[Astorga, Španija|Astorge]] in El Bierza, saj ''Al-Bayan al-Mughrib'' iz 14. stoletja Ibn Idharija navaja, da je bil Gatón 'brat' Ordoña I. Asturijskega.<ref>{{Navedi knjigo|last=Díez|first=Gonzalo Martínez|title=El condado de Castilla, 711-1038 : la historia frente a la la leyenda|year=2005|publisher=Marcial Pons|location=Valladolid|isbn=978-84-95379-94-8|page=139|language=Spanish}}</ref> == Smrt in pokop == Ramiro je umrl 1. februarja 850 v svoji palači v [[Santa María del Naranco]], ki se nahaja na gori Naranco, blizu mesta [[Oviedo]]. Pokopan je bil v Panteonu asturijskih kraljev v [[Stolnica v Oviedu|katedrali San Salvador v Oviedu]], poleg svoje druge žene Paterne. Njegovi posmrtni ostanki so bili položeni v kamniti grob, ki ni več ohranjen, poleg podobnega groba za njegovega predhodnika Alfonsa II. Čistega. Njegov nagrobnik ima napis:<blockquote>''"OBIIT DIVAE MEMORIAE RANIMIRUS REX DIE KAL. FEBRUARII. ERA DCCCLXXXVIII. OBTESTOR VOS OMNES QUI HAEC LECTURI ESTIS. UT PRO REQUIE ILLIUS ORARE NON DESINETIS"'' . </blockquote>Napis navaja datum njegove smrti kot februar "888", ker se španski koledar začne leta 38 pr. n. št. == ''Ramirjev'' slog v arhitekturi == Umetnost in arhitektura Ramirove vladavine predstavljata [[Predromanska umetnost|predromansko]] ''Ramirsko'' fazo v asturijski umetnosti. Njegov dvor je bil središče velikega sijaja, o čemer pričata palača in cerkev [[Santa María del Naranco]] ter [[San Miguel de Lillo]]. Na južnih pobočjih gore Naranco, blizu mesta Oviedo, je Ramiro I. naročil gradnjo palače Santa María del Naranco in cerkve, znane kot San Miguel de Lillo ali Liño. Cerkev se je zrušila v trinajstem stoletju in danes je ohranjena le približno tretjina prvotne. Pripadajoče stavbe za služinčad se niso ohranile niti kot ruševine. Drug primer Ramirske arhitekture je cerkev Santa Cristina de Lena, blizu občine Lena, približno 30 km iz Ovieda. Palača in obe cerkvi sta bili uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]] [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] . V Ramirski arhitekturi so bili uvedeni [[Banjast obok|banjasti oboki]] iz [[Lehnjak|lehnjaka]] (relativno lahkega apnenca). Ti so bili novost ne le v primerjavi s prejšnjo arhitekturo regije, temveč tudi v primerjavi z evropsko arhitekturo tistega obdobja, vključno z muslimansko Španijo, ki je uporabljala lesene strehe. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{S-začetek}} {{S-hou|[[Astursko-leonska dinastija]]|circa|790|1. februar|850}} {{S-reg}} {{S-bef|before=[[Nepocijan Asturijski|Nepocijan]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=842–850}} {{S-aft|after=[[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]]}} {{S-konec}} [[Kategorija:Umrli leta 850]] [[Kategorija:Rojeni v 790. letih]] [[Kategorija:Asturija]] bkw221hh5ot0hvmh1tdgwgx680x3mcb 0 602307 6675875 6673469 2026-05-15T05:48:38Z Doncsecz~slwiki 9581 6675875 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ordoño I. Asturijski | image = Ordono1of Asturias.jpg | caption = ''Ordoño I. Asturijski''. (''Grobnica A'' v [[Stolnica v Oviedu|Stolnica San Salvador, Oviedo| Stolnici San Salvador, Oviedo]]. | succession = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]] | reign = 850-866 | coronation = 850 | predecessor = [[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]] | successor = [[Alfonz III. Asturijski|Alfonz III.]] | spouse = Nuña | spouse-type = Žena | full name = | house = [[Astursko-leonska dinastija]] | house-type = Dinastija | father = [[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]] | mother = Uraka (Urraca) | issue = * [[Alfonz III. Asturijski|Alfonz III.]] * Bermudo Ordóñez * Nuño Ordóñez, * Fruela Ordóñez * Odoario Ordóñez | birth_date = 821 | birth_place = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | death_date = 27. maj 866 | death_place = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | place of burial = Panteon kraljev, [[Stolnica v Oviedu]] [[Asturija]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev]] }} [[Slika:Ordoño I de Asturias 01.jpg|sličica|hochkant|Kip Ordoña I. v [[Madrid]]u, avtor [[Andrés de los Helgueros]], 1750–53]] '''Ordoño I. Asturijski''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Ordoñu I'') ([[Oviedo]], 821–Oviedo, 27. maj 866), [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] med letoma 850 in 866, je bil sin kralja [[Ramiro I. Asturijski|Ramira I.]] in oče Alfonza III. Asturijskega. == Biografija == Prva leta svojega življenja je preživel v [[Oviedo|Oviedu]], na dvoru [[Alfonz II. Asturijski|Alfonaza II]].. Pri devetih letih se je z družino preselil v Galicijo, kjer je bil njegov oče imenovan za guvernerja. Šolanje je dokončal v mestu [[Lugo]], kjer je živel, in tam začel tudi vojaško usposabljanje. Bil je imenovan za začasnega guvernerja Galicije, medtem ko je njegov oče, kralj Ramiro I. Odšel je v Bardulias, da bi se poročil s Paterno, ki je bila njegova druga žena. Med tem potovanjem se je Ordoñovo življenje korenito spremenilo, saj je Alfonzo II. med njegovim potovanjem umrl. Ramiro naj bi bil takoj razglašen za kralja, toda Neposijan Asturijski, plemič s številnimi podporniki, se je sam razglasil za kralja Asturije, kar je bilo mogoče zaradi odsotnosti Ramira I. Ordoño je nato sodeloval pri organiziranju vojske, ki jo je njegov oče nameraval uporabiti proti Neposijanu, ni pa bil udeležen v bojih, temveč je ostal v Galiciji kot začasni guverner. Po Ramirovem vzponu na prestol je bil na tem položaju potrjen. Nasledil je svojega očeta Ramira I., ki je umrl 1. januarja 850. Postal je prvi asturijski kralj, ki je zasedel prestol z dedovanjem in ne z izvolitvijo plemstva. Kmalu zatem se je moral soočiti z uporom Baskov, ki jih je verjetno podpiral Banu Kasi iz [[Zaragoza|Zaragoze]]. Po zatrtju upora in med vrnitvijo v [[Oviedo]] je prejel novico, da nameravajo muslimani napasti Bardulias. Odkorakal jim je naproti in jih porazil na bregovih [[Ebro|Ebra]]. Te zmage niso kaj dosti izboljšale njegovega duševnega miru, saj se je po tem guverner Zaragoze, Musa ibn Musa, odločil utrditi mesto Albaida (današnja Albelda de Iregua). Soočen z grožnjo, ki jo je to predstavljalo za njegove interese, se je povezal z Garsijo Íñiguezom Pamplonskim ter mesto leta 859 v bitki pri Albeldi oblegal in nato porušil {{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=142-143}} Kar zadeva odnose z Al-Andaluzom, je podpiral Mozarabe iz Toleda, ki so se uprli oblasti emirja iz Kordove, kar mu je prineslo poraz v bitki pri Guadalaceteju leta 854.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=139}} Ta neuspeh ga je prisilil, da je utrdil svojo oblast na območju med reko Duero in Kantabrijskim gorovjem. Ponovno je naselil in utrdil mesta [[León, Španija|León]], [[Astorga, Španija|Astorga]], Amaya in Tuy, s čimer jih je spremenil v trdnjave kraljestva. Poskušal je pospešiti rekonkvisto na račun arabskega gospodarja Tudele in mu uspelo nadzorovati dostop do Navarre in baskovskih dežel. Muslimanski vladar Kordove se je odzval tako, da je poslal veliko odpravo v dolino Mirande in [[Alava|Álavo]], ki je bila opustošena. Popolnoma poražen je bil prvi kastiljski grof Rodrigo v bitki pri La Morcueri.{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=139-140}} == Poroka in potomci == Iz zakona z Nuño, katere družinski izvor ni znan, se mu je rodilo vsaj šest otrok: * [[Alfonz III. Asturijski]] (ok. 848–910). Po očetovi smrti je podedoval asturijski prestol in se poročil s Himeno, s katero je imel potomce. Pokopan je bil v kraljevem panteonu katedrale v Oviedu . * Bermudo Ordóñez. Ko je njegov brat Alfonz III. zasedel prestol, se mu je uprl. Bil je edini od kraljevih bratov, ki je ubežal oslepitvi. Po Sampirovih besedah je Bermudo odšel v izgnanstvo v [[Coimbra|Coimbro]], kjer je umrl malo pred decembrom 928. Takrat je bila prisotna tudi Oneca, ki je bila morda hči Leodegundie, verjetno hčere kralja Ordoña. In zato se zdi, da sestra tega Bermuda in žena grofa Diega Fernándeza – daje donacijo samostanu Lorvão za dušo ''Veremuda dive memorie,'' ki ga pogosto zamenjujejo s kraljem Bermudom II. iz Leóna, vendar v resnici govori o tem infantu, ki je živel v portugalski grofiji.{{Sfn|Sáez|1948|pp=58 y 105–107}} * Nuño Ordóñez, Fruela Ordóñez in Odoario Ordóñez, ki so se skupaj z bratom Bermudom uprli Alfonzu III., ki je ukazal, naj jih oslepijo. Lahko bi bil tudi oče: * Leodegundia Ordóñez, ki se je poročila s pamplonskim princem ali plemičem, saj v listini kralj [[Ramiro II. Leonski|Ramiro II. Leónski]] omenja eno od hčera Onece in grofa Diega Fernándeza, po imenu Leodegundia, kot svojo teto.{{Sfn|Cardozo|1963|p=383}} {{Sfn|Sáez|1948|pp=105–107}} == Smrt in pokop == [[Slika:PanteonReal-Oviedo1.JPG|sličica|300x300_pik|Panteon kraljev [[Stolnica v Oviedu|katedrale v Oviedu]] .]] Ordoño I., ki sem trpel za [[Protin|protinom]], je umrl v mestu [[Oviedo]] 27. maja 866. ''Prva splošna kronika'' opisuje smrt Ordoña I. na naslednji način: {{Sfn|Arco y Garay|1954|p=138}} {{Citatni blok|„Deset let po kralju Ordoñu – in to je bilo leta 871 – je kralj zbolel na nogah za boleznijo, ki se v fiziki imenuje putika ... In kralj Ordoño je zbolel za to boleznijo, putiko, in umrl tam v Oviedu, in pokopali so ga zelo častno kot kralja v cerkvi Santa Maria. Naj njegova duša kraljuje z Bogom, saj je bil zelo dober kralj.“}} Pokopan je bil v kraljevem panteonu kapele Gospe Čistega kralja v katedrali v Oviedu, kjer je bila pokopana tudi njegova žena, kraljica Nuña. V kamniti grobnici, kjer so bili položeni njegovi posmrtni ostanki, ki se je nahajala poleg grobnice [[Alfonz II. Asturijski|Alfonza II. Čistega]], je bil vklesan naslednji epitaf: {{Sfn|Arco y Garay|1954|pp=137–138}} {{Citatni blok|''ORDONIUS ILLE PRINCEPS, QUEM FAMA LOQUETUR, CUIQUE REOR SIMILEM SECULA NULLA FERENT. INGENS CONSILIIS ET DEXTERAE BELLIGER ACTIS. OMNIPOTENSQUE TUIS NON REDDAT DEBITA CULPIS. OBIIT SEXTO KAL. JUNII. ERA DCCCCIIII.''}} == Glej tudi == * Kronološka tabela španskih kraljestev == Sklici == {{Sklici|2}} == Literatura ==   * {{Navedi knjigo| last ={{v|Arco y Garay}}| first = Ricardo| last = Ricardo del Arco y Garay| publisher = Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas| title = Sepulcros de la Casa Real de Castilla| edition = 1ª | date = 1954| location = Madrid |oclc =11366237}} * {{Navedi knjigo|last ={{v|Cardozo}}|first= Mario|title= Sería Mumadona tía de Ramiro II, Rei de Leão?|date= 1963|last= Revista de Guimarães|publisher= Sociedade Martins Srmento|number= 2-3|volume= Vol. 72|page= 376–391|language= portugués|oclc= 3256994|url= http://www.csarmento.uminho.pt/docs/ndat/rg/RG072_23.pdf|publisher= |access-date= 20. marca 2014|archive-url= https://web.archive.org/web/20150923211446/http://www.csarmento.uminho.pt/docs/ndat/rg/RG072_23.pdf|archive-date= 23. septembra 2015}} *{{Navedi knjigo|last={{v|Carriedo Tejedo}}|first=Manuel|title=Sobre un posible parentesco de la madre de Fernán González con la familia real leonesa|date=1980|last=Tierras de León: Revista de la Diputación Provincial|volume=Vol. 20|number=41|page=43-40|issn=0495-5773|location=León|url=http://www.saber.es/web/biblioteca/libros/tierras-de-leon/html/41/4sobre.pdf|access-date=23. februar 2016|archive-date=3. marec 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303173957/http://www.saber.es/web/biblioteca/libros/tierras-de-leon/html/41/4sobre.pdf}} * {{Navedi knjigo|last = {{v|Martínez Díez}}|first=Gonzalo|last=Gonzalo Martínez Díez|title = El Condado de Castilla (711-1038). La historia frente a la leyenda|date = 2005 |publisher = Junta de Castilla y León|location=Valladolid|isbn=84-9718-275-8}} * {{Navedi knjigo|last={{v|Sáez}}|first =Emilio|last=Emilio Sáez Sánchez|title=Los ascendientes de San Rosendo: notas para el estudio de la monarquía astur-leonesa durante los siglos IX y X|date = 1948|publisher = [[Hispania: revista española de Historia]]|number = XXX|publisher =CSIC, Instituto Jerónimo Zurita|location=Madrid|oclc =682814356|url=http://bibliotecadigital.jcyl.es/i18n/consulta/registro.cmd?id=6257}} {{S-začetek}} {{S-hou|[[Astursko-leonska dinastija]]||821|27. maj|866}} {{S-reg}} {{S-bef|before=[[Ramiro I. Asturijski|Ramiro I.]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]|years=850–866}} {{S-aft|after=[[Alfonz III. Asturijski|Alfonz III.]]}} {{S-konec}} [[Kategorija:Umrli leta 866]] [[Kategorija:Rojeni leta 821]] [[Kategorija:Asturija]] 9pdv0ztkxdog05ykb3s4wxxauf7sawh 10 602391 6675963 6674016 2026-05-15T08:09:11Z Pinky sl 2932 tn 6675963 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |A={{#switch:{{{route|}}} |0|1|2|3|4|6|5|7|8|9|10|11|12|13|14=Avtocesta A{{{route}}} |#default=Avtocesta A{{{route}}} {{PAGENAME}} }} |DX|DEx|DE={{#switch:{{{route|}}} |1|2|3|4|6|5|7|8|9|10|11|12|13|14=Hitra cesta DEx{{{route}}} |#default=DEx{{{route}}} {{PAGENAME}} }} |DN={{#switch:{{{route|}}} |CB=Bukareštanska obvoznica |#default=Državna cesta {{{route}}} }} |#default= }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Evropi|ROU]]</noinclude> dl969buqi0zrgxbi4x188xw71s9l1yc 0 602441 6675693 6674395 2026-05-14T13:51:08Z Pinky sl 2932 /* Zunanje povezave */ tn 6675693 wikitext text/x-wiki {{Short description|Cesta na Madžarskem}} {{Infobox road |country = HUN |type = M |route = 70 |map = M70 Autóút Hungary.png |map_notes = [[File:000080 Navy Blue Square.svg|10px|alt=legenda zemljevida - modra]] ''v uporabi'' [[File:Grey.PNG|10px|alt=legenda zemljevida - siva]] ''druge avtoceste'' |image= Korongi.jpg |image_notes=Most Korongi na M70 |e-road = {{jct|country=HUN|E|653}} |length_km = 21 |terminus_a = {{jct|country=HUN|M|7}} blizu [[Letina|Letine]] |junction = |terminus_b = meja s [[Slovenija|Sloveniji]] → {{jct|country=SVN|A|5}} |counties = [[Zalska županija]] |cities = }} '''Avtocesta M70''' ({{langx|hu|M70-es autópálya}}) je [[Avtoceste na Madžarskem|avtocesta]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki povezuje [[Avtocesta M7, Madžarska|avtocesto M7]] s [[Slovenija|slovensko]] [[Avtocesta A5|avtocesto A5]].<ref>{{Cite web |url=https://hungarytoday.hu/orban-sarec-slovenia-migration-aid-africa/ |title=Orbán to Slovenian PM: 'We Are Well Aware of What Mass Illegal Migration Mean' |date=2019-10-28 |website=Hungary Today |publisher=Hungary Today |location=Hungary |access-date=2020-01-06}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=77ukDwAAQBAJ&q=M70&pg=PA165 |title=Proceedings fib Symposium in Budapest Hungary Vol1 |last=Concrete |first=FIB-International Federation for Structural |date=2005-05-01 |publisher=FIB - Féd. Int. du Béton, [[Hungarian Academy of Sciences]] |location=Hungary |isbn=9789634208389 |access-date=2020-01-06}}</ref> Cesta je dolga 21&nbsp;km, najvišja dovoljena hitrost na njej pa je 130&nbsp;km/h. Zadnji odsek avtoceste je bil dokončan leta 2006. Z odprtjem preostalih odsekov na avtocest [[Avtocesta M7 motorway, Madžarska|M7]] avgusta 2008 je bila vzpostavljena neposredna povezava med [[Budimpešta|Budimpešt]]<nowiki/>o in Slovenijo. Hitra cesta med priključkoma Letuna in Tornyiszentmiklós je bila prvotno le dvopasovna., od 13. decembra 2019 pa je v celoti urejena kot štiripasovna avtocesta. Projekt je izvedlo podjetje [[Colas Group]].<ref>{{Cite web |url=https://www.colas.com/en/group/activities/roads |title=Roads |last=admin |date=2014-11-13 |website=Colas |publisher=[[Colas Group]] |location=France |access-date=2020-01-06}}</ref> == Časovnica == {| class="wikitable" !Odsek !Dolžina !Odprto !Opomba |- |[[Letina]] (M1) – [[Tornyiszentmiklós]] |186 km |bgcolor="#B9FFC5"|Enojni vozni pas: november 2004<br />Drugi vozni pas: 13. december 2019 | |- |Tornyiszentmiklós do meje |20 km |bgcolor="#B9FFC5"| Jesen 2005 |Popolnoma avtocesta |} == Opis trase == Trasa je v celotni dolžini zasnovana kot [[avtocesta]]. Največja dovoljena hitrost je 130 km/h, vozišče pa sestavljata dva vozna in dva prehitevalna pasova z odstavnim pasom [[File:2 active lanes and 1 emergency.svg|75px]] (cesta s profilom 2x2 in odstavnim pasom). Slovenija in Madžarska sta s povezavo slovenske [[Avtocesta A5|avtoceste A5]] in madžarske avtoceste M70 vzpostavili neposredno avtocestno povezavo med državama. Avtocesti se stikata na državni meji in se navezujeta med [[Mejnik|mejnima kamnoma]] A603 in A604.<ref name="w206">{{cite web|title=PISRS - Pravno informacijski sistem RS|website=Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o vzpostavitvi hitrocestne povezave Pince/Tornyiszentmiklós (BHUHPT)|url=https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO3373&idPredpisaChng=ZAKO3373|access-date=2026-05-11|date=29. 5. 2002|publisher=}}</ref> {| class="wikitable" |- !scope="col"|[[Županije Madžarske|Županija]] !scope="col"|km !scope="col"|Vrsta !scope="col"|Destinacija !scope="col"|Opombe |- |rowspan=9; align=center|[[File:Coa Hungary County Zala (2010-).svg|25px]]<br>[[Zalska županija|Zala]] | style="background:#dfd;" align=center | 0 | style="background:#dfd;" align=center |[[File:AB-Kreuz-blau.svg|20px|Interchange]] | style="background:#dfd;"|{{Jct|country=HUN|M|7|E|65|E|71}} – [[Budimpešta]], [[Velika Kaniža]] ---- {{Jct|country=HUN|M|7|E|65|E|71}} – [[Letina]] → [[Zagreb]] ([[Hrvaška|HR]]) | style="background:#dfd;"|Južni konec [[File:Hungary road sign E-016.svg|20px|Avtocesta]] avtoceste in [[Evropska pot E653|evropske poti E653]]. ---- Začetek merjenja kilometrov ---- [[Avtocestni razcep]] |- | align=center | 1 | align=center |[[File:AB-Brücke.svg|20px|Most]] | [[:hu:Korongi híd|Korongi híd]] | Dolžina: 115,6 m ---- ''híd'' pomeni [[most]] |- | align=center | 2 | align=center |[[File:AB-AS-blau.svg|20px|Izhod]] |[[File:7 (Hu) Otszogletu zold tabla.svg|30px]] [[Glavna cesta 7Nadžarska|Glavna cesta 7]] – [[Letina]], [[Zagreb]] ([[Hrvaška|HR]]) / [[Budimpešta]] | |- | align=center | 11 | align=center | [[File:AB-AS-blau.svg|20px|Izhod]] |[[Csörnyeföld]], [[Murarátka]] / [[Muraszemenye]] | Povezava do M70 Autohof |- | align=center | 15 | align=center |[[File:Hungary road sign E-046.svg|20px|Počivališče]] | Csörnyeföldi pihenőhely | parkirišče, WC in voda ---- ''pihenőhely'' pomeni [[počivališče]] |- | align=center | | align=center |[[File:AB-Fluss.svg|20px|Most]] | [[Kerka]] híd | |- | align=center | 18 | align=center |[[File:AB-AS-blau.svg|20px|Izhod]] |[[Lenti]], [[Tornyiszentmiklós]] | |- | align=center | 20 | align=center |[[File:Hungary road sign E-046.svg|20px|Počivališče]] | Tornyiszentmiklósi pihenőhely | |- | style="background:#dfd;" align=center| 21 | style="background:#dfd;" align=center|[[File:EU-Icon.svg|20px|Mejni prehod znotraj EU]] | style="background:#dfd;"|Tornyiszentmiklós (H) – [[Pince]] (SLO) [[Mejni prehod|mejni prehod]]<br>{{Jct|country=SVN|A|5|E|653}} – [[Maribor]] proti [[Ljubljana|Ljubljani]] | style="background:#dfd;"|Mejni prehod Tornyiszentmiklós proti Sloveniji → Avtocesta A5. ---- Severni konec avtoceste, kjer poteka tudi evropska pot E653. |} == Vzdrževanje == Za upravljanje in vzdrževanje ceste skrbi družba [https://mkif.hu/en/ MKIF Magyar Koncessziós Infrastruktúra Fejlesztő Zrt.] (madžarska koncesijska družba za razvoj infrastrukture). ==Cestnina== Od leta 2015 je avtocesta M70 v celoti cestninska cesta. Madžarski sistem pozna dve glavni vrsti plačila cestnine: * ''časovno omejene'' vinjete (sistem [[Vinjeta|e-vinjet]]) - za avtomobile, kombije in motorna kolesa do 3,5 tone je treba kupiti vinjeto, ki od 1. januarja 2024 stane 6.400 [[Madžarski forint|madžarskih forintov (Ft)]] za 10 dni, 10.360 Ft za 1 mesec in 57.260 Ft za eno leto.<ref>{{cite web|url=http://toll-charge.hu/articles/article/toll-free-sections|title=National Toll Payment Services PLC - E-vignette rates from 1 January 2024|website=toll-charge.hu}}</ref> * ''regionalne'' vinjete (letna vinjeta za [[Županije Madžarske|madžarske županije]]): {| class="wikitable" |- !Vrsta županijske vinjete !! Razpoložljiv odsek |- |[[Zalska županija|Zala]] | celotna dolžina (0&nbsp;km – 21&nbsp;km) |} ==Evropska pot== {| border=1 cellpadding=2 style="margin-left:1em; margin-bottom: 1em; color: black; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- align="center" bgcolor="00008B" style="color: white;" | Name |colspan=2| Route |- |[[File:E653-HUN.svg|40px|link=European route E653]] | align="right"|21&nbsp;km || [[File:M7 (Hu) Otszogletu kek tabla.svg|25px]] Letina [[File:AB-Kreuz-blau.svg]] (0) – {{flagicon|SLO}} [[File:Avtocesta A5.svg|30px]] ''Avtocesta A5'' |} == Pomembni objekti == ; Most * Most Korongi ({{lang|hu|Korongi híd}}; 115,6 m) preko avtoceste [[M7 motorway (Hungary)|M7]] == Glej tudi == * [[Ceste na Madžarskem]] * [[Vseevropsko cestno omrežje]] {{Portal|Hungary|Roads}} ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commons category|Autópálya M70}} * [https://www.drivebestway.com/motorways/hu/m70 Seznam izvozov z avtoceste M70] * [http://toll-charge.hu/ National Toll Payment Services Plc.] (v madžarščini, nekatere informacije tudi v angleščini) * [http://www.nif.hu/ National Infrastructure Developer Ltd.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612053945/http://nif.hu/ |date=2018-06-12 }} {{Motorways in Hungary}} {{DEFAULTSORT:M70 Motorway (Hungary)}} [[Kategorija:Avtoceste na Madžarskem|70]] nvfjimtl6il1coq2lfdx36g0d470674 2 602555 6675749 6675494 2026-05-14T16:50:55Z StaneTrdan 259669 6675749 wikitext text/x-wiki [[Slika:Miha Trdan Lokomotiv Plovdiv 2026.jpg|sličica|Miha Trdan]] '''Miha Trdan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. april]] [[2005]], [[Ljubljana]]. Miha Trdan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|vezista]]. Od februarja 2026 je član bolgarskega kluba [[:en:PFC_Lokomotiv_Plovdiv|Lokomotiv Plovdiv]]. Do odhoda v tujino je v nižjih selekcijah igral za [[Nogometni klub Brinje|Brinje Grosuplje]], [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], [[Nogometni klub Bravo|Bravo]] in [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirijo 1911]]. Januarja 2022 je postal član italijanskega kluba [[:en:Pisa_SC|Pisa]], pri katerem je za kadetsko in mladinsko ekipo odigral 65 tekem. V sezoni 2024-2025 je igral za mladinsko ekipo [[Empoli F.C.|Empolija]], prvo polovico sezone, ki je sledila, pa je bil član ciprske [[:en:Krasava_ENY_Ypsonas_FC|Krasave]]. Bil je član slovenskih reprezentanc U15, U18 in U19. {{Infopolje Nogometaš|name=Miha Trdan|birth_date=12. april 2005|birth_place=Ljubljana|height=188 cm|position=vezist|currentclub=Lokomotiv Plovdiv|clubnumber=3|youthclubs1=Brinje, Domžale, Bravo, Ilirija 1911|youthclubs2=Pisa|youthclubs3=→ Empoli (pos.)|youthyears1=do 2022|youthyears2=2022-2024|youthyears3=2024-2025|clubs1=→ Krasava ENY Ypsonas FC (pos.)|years1=2025-2026|clubs2=Lokomotiv Plovdiv|years2=2026-|caps1=1|goals1=0|caps2=16|goals2=1|nationalteam1=Slovenija U15|nationalyears1=2019|nationalcaps1=5|nationalteam2=Slovenija U18|nationalyears2=2023||nationalcaps2=4|nationalteam3=Slovenija U19|nationalyears3=2023||nationalcaps3=9}} == Sklici == # transfermarkt.com — 2000. == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/miha_trdan/ Miha Trdan] na [[Instagram|Instagramu]] * [https://si.soccerway.com/igralec/trdan-miha/KjtCtgVp/ Miha Trdan] na spletišču Soccerway.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.scorebar.com/players/miha-trdan/856788/ Miha Trdan] na spletišču Scorebar.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/trdan-miha/1394371 Miha Trdan] na spletišču Sofascore.com (angleščina)[[https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg%7Clink=%7Cvrh-besedila%7C10x10_pik%7CUredi v Wikipodatkih]] * [https://www.transfermarkt.com/miha-trdan/profil/spieler/984375 Miha Trdan] na spletišču [[Transfermarkt]] (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.worldfootball.net/person/pe647494/miha-trdan/ Miha Trdan] na spletišču WorldFootball.net (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] 99v411tbopy1m4k1mdrcdyvwwbql1y2 6675753 6675749 2026-05-14T16:58:49Z StaneTrdan 259669 6675753 wikitext text/x-wiki [[Slika:Miha Trdan Lokomotiv Plovdiv 2026.jpg|sličica|Miha Trdan]] '''Miha Trdan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. april]] [[2005]], [[Ljubljana]]. Miha Trdan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|vezista]]. Od februarja 2026 je član bolgarskega kluba [[:en:PFC_Lokomotiv_Plovdiv|Lokomotiv Plovdiv]]. Do odhoda v tujino je v nižjih selekcijah igral za [[Nogometni klub Brinje|Brinje Grosuplje]], [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], [[Nogometni klub Bravo|Bravo]] in [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirijo 1911]]. Januarja 2022 je postal član italijanskega kluba [[:en:Pisa_SC|Pisa]], pri katerem je za kadetsko in mladinsko ekipo odigral 65 tekem. V sezoni 2024-2025 je igral za mladinsko ekipo [[Empoli F.C.|Empolija]], prvo polovico sezone, ki je sledila, pa je bil član ciprske [[:en:Krasava_ENY_Ypsonas_FC|Krasave]]. Bil je član slovenskih reprezentanc U15, U18 in U19<ref>transfermarkt.com — 2000.</ref>. {{Infopolje Nogometaš|name=Miha Trdan|birth_date=12. april 2005|birth_place=Ljubljana|height=188 cm|position=vezist|currentclub=Lokomotiv Plovdiv|clubnumber=3|youthclubs1=Brinje, Domžale, Bravo, Ilirija 1911|youthclubs2=Pisa|youthclubs3=→ Empoli (pos.)|youthyears1=do 2022|youthyears2=2022-2024|youthyears3=2024-2025|clubs1=→ Krasava ENY Ypsonas FC (pos.)|years1=2025-2026|clubs2=Lokomotiv Plovdiv|years2=2026-|caps1=1|goals1=0|caps2=16|goals2=1|nationalteam1=Slovenija U15|nationalyears1=2019|nationalcaps1=5|nationalteam2=Slovenija U18|nationalyears2=2023||nationalcaps2=4|nationalteam3=Slovenija U19|nationalyears3=2023||nationalcaps3=9}} == Sklici == # transfermarkt.com — 2000. == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/miha_trdan/ Miha Trdan] na [[Instagram|Instagramu]] * [https://si.soccerway.com/igralec/trdan-miha/KjtCtgVp/ Miha Trdan] na spletišču Soccerway.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.scorebar.com/players/miha-trdan/856788/ Miha Trdan] na spletišču Scorebar.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/trdan-miha/1394371 Miha Trdan] na spletišču Sofascore.com (angleščina)[[https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg%7Clink=%7Cvrh-besedila%7C10x10_pik%7CUredi v Wikipodatkih]] * [https://www.transfermarkt.com/miha-trdan/profil/spieler/984375 Miha Trdan] na spletišču [[Transfermarkt]] (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.worldfootball.net/person/pe647494/miha-trdan/ Miha Trdan] na spletišču WorldFootball.net (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] q2ssv9ms8jud5l4d8rzzc1vgawcgxb8 0 602584 6675917 6675608 2026-05-15T07:16:39Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]; ±[[Kategorija:Športne prireditve v Romuniji]]→[[Kategorija:Kolesarske dirke v Romuniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675917 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Sekleriji | image = | date = julij–avgust | region = [[Seklerska dežela]] | localnames = Turul Ciclist al Ținutului Secuiesc {{in lang|ro}}<br>Székelyföld Kerékpáros Körverseny {{in lang|hu}} | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = | director = | first = {{start date|2007}} | number = 19 | last = | firstwinner = {{Flagathlete|[[Zoltán Remák]]|SVK}} | mostwins = {{flagathlete|[[Vitalij Popkov]]|UKR}} ''(2 zmagi)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Dominik Neuman]]|CZE}} }} '''Dirka po Sekleriji''' ({{lang-ro|Turul Ciclist al Ținutului Secuiesc}}, {{lang-hu|Székelyföld Kerékpáros Körverseny}}) je vsakoletna [[poletje|poletna]] [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Seklerska dežela|Seklerski deželi oz. Sekleriji]] v [[Romunija|Romuniji]]. Ustanovitelja dirke [[Carol-Eduard Novak]] in [[Róbert Ráduly]] sta jo prvič organizirala leta 2006 kot območno tekmovanje, od leta 2008 je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2.<ref>{{cite web |title=Tour of Szeklerland - HISTORY |url=https://tourofszeklerland.ro/en/home-en/ |website=Tour of Szeklerland.ro |access-date=16 August 2024}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Vitalij Popkov]] z dvema zmagama. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |2007||{{ikonazastave|SVK}} [[Zoltán Remák]]|| {{ikonazastave|HUN}} [[Péter Kusztor]] || {{ikonazastave|HUN}} [[Rida Cador]] |- |2008||{{ikonazastave|CZE}} [[Martin Hebík]]|| {{ikonazastave|HUN}} [[Gergely Ivanics]] || {{ikonazastave|BUL}} [[Svetoslav Tčanliev]] |- |2009||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]|| {{ikonazastave|HUN}} [[István Cziráki]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Aurélien Passeron]] |- |2010||{{ikonazastave|BGR}} [[Evgeni Gerganov]]|| {{ikonazastave|COL}} [[Walter Pedraza]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Rizzi]] |- |2011||{{ikonazastave|DEU}} [[Florian Bissinger]]|| {{ikonazastave|GRE}} [[Ioannis Tamouridis]] || {{ikonazastave|BUL}} [[Martin Grašev]] |- |2012||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Anatolij Pahtusov]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Marin]] |- |2013||{{ikonazastave|BGR}} [[Georgi Georgiev (kolesar)|Georgi Georgiev]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]||{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Évrard]] |- |2014||{{ikonazastave|BGR}} [[Stefan Hristov]]||{{ikonazastave|BGR}} [[Georgi Petrov]]||{{ikonazastave|MDA}} [[Oleg Berdos]] |- |2015||{{ikonazastave|AUT}} [[Clemens Fankhauser]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Oleg Zemljakov]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]] |- |2016||{{ikonazastave|RUS}} [[Kiril Pozdnjakov]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Šušemoin]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |- |2017||{{ikonazastave|AUT}} [[Patrick Bosman]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Christian Mager]]||{{ikonazastave|MDA}} [[Nicolae Tanovitchii]] |- |2018||{{ikonazastave|MDA}} [[Nicolae Tanovitchii]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Prevar]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Andrij Brataščuk]] |- |2019||{{ikonazastave|DEU}} [[Jonas Rapp]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Totò]]||{{ikonazastave|AUT}} [[Dominik Hrinkow]] |- |2020||{{ikonazastave|POL}} [[Jakub Kaczmarek]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]]||{{ikonazastave|POL}} [[Stanisław Aniołkowski]] |- |2021||{{ikonazastave|POL}} [[Alan Banaszek]]||{{ikonazastave|AUT}} [[Daniel Auer]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Guardini]] |- |2022||{{ikonazastave|POL}} [[Szymon Rekita]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Emil Dima]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]] |- |2023||{{ikonazastave|AUT}} [[Martin Messner]]||{{ikonazastave|NOR}} [[Torbjørn Andre Røed]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Cristian Raileanu]] |- |2024||{{ikonazastave|}} [[Lev Gonov]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Kukrle]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Matthias Schwarzbacher]] |- |2025||{{ikonazastave|CZE}} [[Dominik Neuman]]||{{ikonazastave|GRC}} [[Nikiforos Arvanitou]]||{{ikonazastave|POL}} [[Alan Banaszek]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Romuniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2007]] kuyz6tf6ehi5nids5iikczmyza2dgjb 0 602604 6675903 6675610 2026-05-15T06:36:00Z Gledalec 242658 pp 6675903 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda, 24. november 1963.|370x370_pik]] '''Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda''' je fotografija iz leta 1963, ki prikazuje, kako lastnik Dallaškega nočnega kluba [[Jack Ruby]] ustreli in pri tem smrtno rani [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]]. Fotografijo je posnel fotograf časopisa [[Dallas Times]], [[Robert H. Jackson]] in je leta 1964 prejela Pulitzerjevo nagrado za fotografijo. Jackson je fotografijo posnel v kleti zapora v Dallasu natanko v trenutku, ko je Jack Ruby ustrelil Leeja Harveyja Oswalda. Drug novinar, [[Jack Beers]] iz [[The Dallas Morning News]], je posnel podobno fotografijo delček sekunde preden je Ruby ustrelil Oswalda. Poleg Pulitzerjeve nagrade je Jacksonova fotografija prejela tudi nagradi kluba Texas Headliners Club in Sigma Delta Chi. Leta 2019 je [[The New York Times]] zapisal, da je fotografija "srhljivo posneta". == Ozadje == 22. novembra 1963 je bil v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Teksas|Teksasu]] umorjen ameriški predsednik [[John F. Kennedy]]. [[Lee Harvey Oswald]] je bil aretiran in obtožen s strani dallaške policije umora predsednika Kennedyja in dallaškega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. Dva dni pozneje je dallaška policija uredila premestitev Oswalda v okrožni zapor. Policija je obvestila tiskovne agencije, da je predviden čas premestitve Oswalda 9:15, zato je Jackson prispel pred 9:00, da bi se pripravil. Vendar oblasti niso začele premeščati Oswalda vse do 11:00. Približno petdeset ljudi je bilo v kleti dallaškega zapora, da bi si ogledali Oswaldovo premestitev. [[Slika:Lee Harvey Oswald being shot by Jack Ruby as Oswald is being moved by police, 1963.jpg|sličica|Fotografija trenutek preden je Ruby ustrelil Oswalda.|380x380_pik]] Ob 11:21, ko so Oswalda odpeljali skozi klet, je [[Jack Ruby]] stopil naprej s pištolo in ga od blizu ustrelil ter ga pri tem smrtno ranil. Jackson je posnel fotografijo v trenutku, ko je bil Oswald ustreljen. Jackson je dejal, da ni vedel, da je ujel trenutek streljanja, dokler ni bil film razvit. 25. novembra 1963 je bila slika objavljena na naslovnici Dallas Times Heralda. V časopisnem poslu je bila konkurenca in Jack Beers, ki je delal za [[The Dallas Morning News]], je posnel podobno sliko, ki je bila posneta šest desetink sekunde pred Jacksonovo. Beersova slika je bila posneta delček sekunde preden je Ruby ustrelil Oswalda. Beersova slika je bila objavljena prva, vendar je bila Jacksonova slika bolj priljubljena, ker je ujela trenutek, ko je bil Oswald ustreljen. Beersova slika prikazuje Rubyja, ki že stopa naprej s svojim revolverjem Colt Cobra kalibra 38 trenutek preden je streljal. Članek iz leta 2002 opisuje sliko kot »Rubyja, ki se pojavlja iz senc s popolnoma iztegnjeno pištolo. Toda izraz na Oswaldovem obrazu – mračen, brezbrižen, celo zdolgočasen – in izraz policistov, ki ga vodijo v lisicah, kaže, da nihče od njih Rubyja sploh ni videl, kaj šele, da bi zaznal bližajoči se kaos«. Beersovi prijatelji in družina so povedali, da ni nikoli prebolel dejstva, da je zamudil fotografijo, nagrajeno s Pulitzerjevo nagrado. Ko so oblasti obvestile novinarje v kleti policijskega sedeža, da prihaja Oswald, je Jackson pripravil svoj fotoaparat Nikon S3 35 mm. Jackson je bil že večkrat v kleti policijskega sedeža v Dallasu zaradi premestitev zapornikov, zato je vedel, kje mora stati, da bi dobil najboljšo fotografijo. Dejal je: »Izbral sem mesto ... Fotoaparat sem predhodno izostril približno 3,3 metra pred seboj.« Jackson je povedal, da je kot del priprav večkrat preveril ročico za veter na fotoaparatu. Jackson je bil sprva blokiran in se je moral nagniti čez vozilo, da bi dobil dobro razgledno točko. Novinarji so bili razporejeni v polkrogu, vrata, skozi katera bi vstopil Oswald, pa so bila 3,4 m pred njimi. Jackson je pripravil tudi bliskavico fotoaparata, preden je pogledal v iskalo fotoaparata in videl, kako se Oswald približuje. == Fotografija == Oswald je naredil osem do deset korakov proti novinarjem, ko je Ruby stopil naprej. Jackson je rekel: »On [Ruby] je ustrelil, jaz pa sem pritisnil na sprožilec.« Jackson je v prerivanju, ki je sledilo streljanju, skoraj izgubil fotoaparat; policist je zgrabil fotoaparat, Jackson pa je vztrajal. Slika, ki jo je Jackson posnel, je nastala točno v trenutku po strelu; Rubyjeva pištola ima znake bliska iz cevi in dimne obroče, Oswalda pa je zadela krogla, oči ima stisnjene, usta široko odprta, ker je zakričal od bolečine z mučnim izrazom, njegove vklenjene roke pa se premikajo, da bi se oklepal trebuha. Na sliki se na streljanje odzove tudi detektiv dallaške policije [[Jim Leavelle]]. Leavelle je na sliki nosil bel kavbojski klobuk Stetson, njegovo levo zapestje pa je bilo z lisicami priklenjeno na Oswaldovo desno zapestje. Eden od razlogov, zakaj je bila slika tako prepričljiva, je ta, da je ujela grozo moških v kadru. Tudi drugi fotografi in televizijske kamere so posneli dramatičen prizor, toda po poročanju časopisa [[The Denver Post]] »nihče ni ustvaril podobe kot Jacksonova«. == Glej tudi == * [[Jack Ruby]] * [[Lee Harvey Oswald]] == Zunanje povezave == * [https://static.wixstatic.com/media/fd99d0_b926a09269164fb79e3466a30f0dd597~mv2.jpg Image of Robert H. Jackson and his Pulitzer prize winning picture.] * [https://www.youtube.com/watch?v=P9J9LK430ng&t=23s YouTube BBC News - Bob Jackson about his Pulitzer Prize winning picture] * [https://www.youtube.com/watch?v=r6PcVCqg3tg&rco=1 YouTube Jack Ruby Kills Lee Harvey Oswald] [[Kategorija:Dela leta 1963]] jaavke4fwt9vr2esr3x5fe7fyatwznt 0 602612 6675645 2026-05-14T12:00:45Z Octopus 13285 oseba 6675645 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Gaziz Salihovič Almuhametov <br> Ғәзиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов <small>([[Baškirščina|baškirsko]])</small> | image = <!-- le ime datoteke, brez Slika:, Image: ali File: --> | alt = | caption = | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj--> | birth_date = 29. oktober 1895 | birth_place = Staromuraptalovo, Orenburški ujezd, Orenburška gubernija | death_date = 10. junij 1938 (star 42 let) | death_place = | nationality = [[Baškirji|baškirska]] | citizenship = {{flag|Ruski imperij}} <br> {{flag|Sovjetska zveza}} | other_names = | occupation = pevec in skladatelj<br> | employer = Baškirsko operno in baletno gledališče | awards = [[Slika:BashNarodArt1.jpg|15px]] <br> Medalja Narodni umetnik republike Baškortostan | known_for = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Baškirji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1938]] jiyjwet30ahtcsimilbp3erh47j3bvo 6675661 6675645 2026-05-14T12:43:25Z Octopus 13285 6675661 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Gaziz Salihovič Almuhametov <br> Ғәзиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов <small>([[Baškirščina|baškirsko]])</small> | image = | alt = | caption = | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj--> | birth_date = 29. oktober 1895 | birth_place = Staromuraptalovo, Orenburški ujezd, Orenburška gubernija | death_date = 10. junij 1938 (star 42 let) | death_place = | nationality = [[Baškirji|baškirska]] | citizenship = {{flag|Ruski imperij}} <br> {{flag|Sovjetska zveza}} | other_names = | occupation = pevec in skladatelj<br> | employer = Baškirsko operno in baletno gledališče | awards = [[Slika:BashNarodArt1.jpg|15px]] <br> Medalja Narodni umetnik republike Baškortostan | known_for = }} '''Gazíz Salíhovič Almuhamétov''' ([[Baškirščina|baškirsko]] Ғәзиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов, latinizirano: Faziz Sәlih ul Әlmәhәmәtov, tatarsko Газиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов., latinizirano Gaziz Sәlih ul Әlmәhәmәtov) je bil [[Baškirji|baškirski]] in [[Tatari|tatarski]] pevec, glasbenik in skladatelj, * [[29. oktober]] [[1895]], † [[10. junij]] [[1938]]. ==Biografija== Gaziz Salihovič Almuhametov<ref>{{cite web|url=http://encycl.bash-portal.ru/almuch1.htm|title=Статья в ''Башкортостан: краткая энциклопедия''|access-date=2013-04-27|archive-url=https://www.webcitation.org/6GFmVKeP7?url=http://encycl.bash-portal.ru/almuch1.htm|archive-date=2013-04-30}}</ref> je bil rojen 29. oktobra 1895 v vasi Staromuraptalovo, okrožje Sterlitamak, gubernija Ufa (danes Okrožje Kujurgazin, Baškortostan). Bil je baškirske narodnosti.<ref>{{Cite web |url=http://lists.memo.ru/index1.htm |title=Книга памяти Республики Башкортостан |access-date=2014-01-21 |archive-date=2016-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160219224934/http://lists.memo.ru/index1.htm |url-status=live }}</ref> Njegova mati Galima je rodila 20 otrok. Vsi so bili sinovi, od katerih je težko lakoto preživelo le šest. Družina je bila revna. Delali so vsi, tudi otroci. Njegov oče je bil kmečki delavec, prav tako Gazizovih pet bratov. Gaziz je začel peti pri 5 ali 6 letih. Starša Salih in Galima sta bila dobra pevca. Njuno petje je bilo priljubljeno med prebivalci Staromuraptalova in okoliških vasi. Po očetovi smrti za tuberkulozo je Gaziz pri 7 letih začel delati kot pastir živine. Leta 1908 se je skupaj z bratom Abdrahmanom odpravil iskat delo v Taškent. Poleti je delal v vinogradih, pozimi pa se je učil petja v medresi. Zaradi lepega petja so ga začeli vabiti na amaterske večere, kjer je pel baškirske in tatarske ljudske pesmi. Živel je v Taškentu in koncertiral v taškentskih parkih. Njegova slava dobrega profesionalnega pevca se je razširila vse do Sibirije, Tatarstana in Baškortostana. Leta 1914 je začel gostovati med tatarskim in baškirskim prebivalstvom v Povolžju, Sibiriji in Kazahstanu. Sodeloval je v baškirskem narodnoosvobodilnem gibanju<ref> Галина Г. [http://vatandash.ru/index.php?article=2407 К 75-летию Башкирского государственного театра оперы и балета:страницы истории]. Ватандаш, 2014, 2. ISSN 1683-3554. Arhivirano 4. marca 2016</ref> in služil je v kontraobveščevalni službi v Orenburškem vojaškem oddelku Baškirskega vojaškega sveta (BVS).<ref>Таймасов Р. С. Участие башкир в Гражданской войне: книга первая. В лагере контрреволюции (1918 - февраль 1919 гг.). Уфа, 2009, str. 69. ISBN 978-5-7477-2159-3.</ref> V skladu z odredbo št. 34 BVS z dne 4. septembra 1918 je bil imenovan za vodjo Kipčaškega prostovoljnega odreda in na tem položaju ustal do 1. avgusta 1918.<ref>ЦГИА РБ Ф. 1201, Оп. 2. Д. 2. Л. 20</ref> Leta 1920 je začel študirati na Ljudskem konservatoriju v Taškentu, kasneje pa je bil svetovalec na Moskovskem konservatoriju. Od leta 1921 je koncertno dejavnost združeval z zbiranjem baškirskih in tatarskih ljudskih pesmi ter skladanjem. Zanimal se je za ljudsko izročilo vzhodnih ljudstev, baškirske in tatarske ljudske pesmi, njihovo zgodovino in legende. Postopoma je postal folklorist, zbiratelj in izvajalec. ===1922—1929 === ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Baškirji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1938]] ebul2tw59gj1yyqq1ultr7zt9f4yp3m 6675672 6675661 2026-05-14T12:56:51Z Octopus 13285 urejanje 6675672 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Gaziz Salihovič Almuhametov <br> Ғәзиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов <small>([[Baškirščina|baškirsko]])</small> | image = | alt = | caption = | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj--> | birth_date = 29. oktober 1895 | birth_place = Staromuraptalovo, Orenburški ujezd, Orenburška gubernija | death_date = 10. junij 1938 (star 42 let) | death_place = | nationality = [[Baškirji|baškirska]] | citizenship = {{flag|Ruski imperij}} <br> {{flag|Sovjetska zveza}} | other_names = | occupation = pevec in skladatelj<br> | employer = Baškirsko operno in baletno gledališče | awards = [[Slika:BashNarodArt1.jpg|15px]] <br> Medalja Narodni umetnik republike Baškortostan | known_for = }} '''Gazíz Salíhovič Almuhamétov''' ([[Baškirščina|baškirsko]] Ғәзиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов, latinizirano: Faziz Sәlih ul Әlmәhәmәtov, [[Tatarščina|tatarsko]] Газиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов., latinizirano Gaziz Sәlih ul Әlmәhәmәtov) je bil [[Baškirji|baškirski]] in [[Tatari|tatarski]] pevec, glasbenik in skladatelj, * [[29. oktober]] [[1895]], † [[10. junij]] [[1938]]. ==Biografija== Gaziz Salihovič Almuhametov<ref>{{cite web|url=http://encycl.bash-portal.ru/almuch1.htm|title=Статья в ''Башкортостан: краткая энциклопедия''|access-date=2013-04-27|archive-url=https://www.webcitation.org/6GFmVKeP7?url=http://encycl.bash-portal.ru/almuch1.htm|archive-date=2013-04-30}}</ref> je bil rojen 29. oktobra 1895 v vasi Staromuraptalovo, okrožje Sterlitamak, gubernija [[Ufa]] (danes Okrožje Kujurgazin, [[Baškortostan]]). Bil je [[Baškirji|baškirske]] narodnosti.<ref>{{Cite web |url=http://lists.memo.ru/index1.htm |title=Книга памяти Республики Башкортостан |access-date=2014-01-21 |archive-date=2016-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160219224934/http://lists.memo.ru/index1.htm |url-status=live }}</ref> Njegova mati Galima je rodila 20 otrok. Vsi so bili sinovi, od katerih je težko lakoto preživelo le šest. Družina je bila revna. Delali so vsi, tudi otroci. Njegov oče je bil kmečki delavec, prav tako Gazizovih pet bratov. Gaziz je začel peti pri 5 ali 6 letih. Starša Salih in Galima sta bila dobra pevca. Njuno petje je bilo priljubljeno med prebivalci Staromuraptalova in okoliških vasi. Po očetovi smrti za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]] je Gaziz pri 7 letih začel delati kot pastir živine. Leta 1908 se je skupaj z bratom Abdrahmanom odpravil iskat delo v [[Taškent]]. Poleti je delal v vinogradih, pozimi pa se je učil petja v [[Medresa|medresi]]. Zaradi lepega petja so ga začeli vabiti na amaterske večere, kjer je pel baškirske in tatarske ljudske pesmi. Živel je v Taškentu in koncertiral v taškentskih parkih. Njegova slava dobrega profesionalnega pevca se je razširila vse do Sibirije, Tatarstana in Baškortostana. Leta 1914 je začel gostovati med tatarskim in baškirskim prebivalstvom v [[Volga|Povolžju]], [[Sibirija|Sibiriji]] in [[Kazahstan]]u. Sodeloval je v baškirskem narodnoosvobodilnem gibanju<ref> Галина Г. [http://vatandash.ru/index.php?article=2407 К 75-летию Башкирского государственного театра оперы и балета:страницы истории]. Ватандаш, 2014, 2. ISSN 1683-3554. Arhivirano 4. marca 2016</ref> in služil je v kontraobveščevalni službi v Orenburškem vojaškem oddelku Baškirskega vojaškega sveta (BVS).<ref>Таймасов Р. С. ''Участие башкир в Гражданской войне: книга первая. В лагере контрреволюции (1918 - февраль 1919 гг.)''. Уфа, 2009, str. 69. ISBN 978-5-7477-2159-3.</ref> V skladu z odredbo št. 34 BVS z dne 4. septembra 1918 je bil imenovan za vodjo Kipčaškega prostovoljnega odreda in na tem položaju ustal do 1. avgusta 1918.<ref>ЦГИА РБ Ф. 1201, Оп. 2. Д. 2. Л. 20</ref> Leta 1920 je začel študirati na Ljudskem konservatoriju v Taškentu, kasneje pa je bil svetovalec na Moskovskem konservatoriju. Od leta 1921 je koncertno dejavnost združeval z zbiranjem baškirskih in tatarskih ljudskih pesmi ter skladanjem. Zanimal se je za ljudsko izročilo vzhodnih ljudstev, baškirske in tatarske ljudske pesmi, njihovo zgodovino in legende. Postopoma je postal folklorist, zbiratelj in izvajalec. ===1922—1929 === ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Baškirji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1938]] lnay16iokryheevlurokija560fn01d 6675722 6675672 2026-05-14T15:14:01Z Octopus 13285 /* 1922—1929 */ nadaljevanje 6675722 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Gaziz Salihovič Almuhametov <br> Ғәзиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов <small>([[Baškirščina|baškirsko]])</small> | image = | alt = | caption = | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj--> | birth_date = 29. oktober 1895 | birth_place = Staromuraptalovo, Orenburški ujezd, Orenburška gubernija | death_date = 10. junij 1938 (star 42 let) | death_place = | nationality = [[Baškirji|baškirska]] | citizenship = {{flag|Ruski imperij}} <br> {{flag|Sovjetska zveza}} | other_names = | occupation = pevec in skladatelj<br> | employer = Baškirsko operno in baletno gledališče | awards = [[Slika:BashNarodArt1.jpg|15px]] <br> Medalja Narodni umetnik republike Baškortostan | known_for = }} '''Gazíz Salíhovič Almuhamétov''' ([[Baškirščina|baškirsko]] Ғәзиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов, latinizirano: Faziz Sәlih ul Әlmәhәmәtov, [[Tatarščina|tatarsko]] Газиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов., latinizirano Gaziz Sәlih ul Әlmәhәmәtov) je bil [[Baškirji|baškirski]] in [[Tatari|tatarski]] pevec, glasbenik in skladatelj, * [[29. oktober]] [[1895]], † [[10. junij]] [[1938]]. ==Biografija== Gaziz Salihovič Almuhametov<ref>{{cite web|url=http://encycl.bash-portal.ru/almuch1.htm|title=Статья в ''Башкортостан: краткая энциклопедия''|access-date=2013-04-27|archive-url=https://www.webcitation.org/6GFmVKeP7?url=http://encycl.bash-portal.ru/almuch1.htm|archive-date=2013-04-30}}</ref> je bil rojen 29. oktobra 1895 v vasi Staromuraptalovo, okrožje Sterlitamak, gubernija [[Ufa]] (danes Okrožje Kujurgazin, [[Baškortostan]]). Bil je [[Baškirji|baškirske]] narodnosti.<ref>{{Cite web |url=http://lists.memo.ru/index1.htm |title=Книга памяти Республики Башкортостан |access-date=2014-01-21 |archive-date=2016-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160219224934/http://lists.memo.ru/index1.htm |url-status=live }}</ref> Njegova mati Galima je rodila 20 otrok. Vsi so bili sinovi, od katerih je težko lakoto preživelo le šest. Družina je bila revna. Delali so vsi, tudi otroci. Njegov oče je bil kmečki delavec, prav tako Gazizovih pet bratov. Gaziz je začel peti pri 5 ali 6 letih. Starša Salih in Galima sta bila dobra pevca. Njuno petje je bilo priljubljeno med prebivalci Staromuraptalova in okoliških vasi. Po očetovi smrti za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]] je Gaziz pri 7 letih začel delati kot pastir živine. Leta 1908 se je skupaj z bratom Abdrahmanom odpravil iskat delo v [[Taškent]]. Poleti je delal v vinogradih, pozimi pa se je učil petja v [[Medresa|medresi]]. Zaradi lepega petja so ga začeli vabiti na amaterske večere, kjer je pel baškirske in tatarske ljudske pesmi. Živel je v Taškentu in koncertiral v taškentskih parkih. Njegova slava dobrega profesionalnega pevca se je razširila vse do Sibirije, Tatarstana in Baškortostana. Leta 1914 je začel gostovati med tatarskim in baškirskim prebivalstvom v [[Volga|Povolžju]], [[Sibirija|Sibiriji]] in [[Kazahstan]]u. Sodeloval je v baškirskem narodnoosvobodilnem gibanju<ref> Галина Г. [http://vatandash.ru/index.php?article=2407 К 75-летию Башкирского государственного театра оперы и балета:страницы истории]. Ватандаш, 2014, 2. ISSN 1683-3554. Arhivirano 4. marca 2016</ref> in služil je v kontraobveščevalni službi v Orenburškem vojaškem oddelku Baškirskega vojaškega sveta (BVS).<ref>Таймасов Р. С. ''Участие башкир в Гражданской войне: книга первая. В лагере контрреволюции (1918 - февраль 1919 гг.)''. Уфа, 2009, str. 69. ISBN 978-5-7477-2159-3.</ref> V skladu z odredbo št. 34 BVS z dne 4. septembra 1918 je bil imenovan za vodjo Kipčaškega prostovoljnega odreda in na tem položaju ustal do 1. avgusta 1918.<ref>ЦГИА РБ Ф. 1201, Оп. 2. Д. 2. Л. 20</ref> Leta 1920 je začel študirati na Ljudskem konservatoriju v Taškentu, kasneje pa je bil svetovalec na Moskovskem konservatoriju. Od leta 1921 je koncertno dejavnost združeval z zbiranjem baškirskih in tatarskih ljudskih pesmi ter skladanjem. Zanimal se je za ljudsko izročilo vzhodnih ljudstev, baškirske in tatarske ljudske pesmi, njihovo zgodovino in legende. Postopoma je postal folklorist, zbiratelj in izvajalec. ===1922-1929 === Od leta 1922 do 1929 je živel v [[Kazan]]u, kjer je koncertiral, pisal pesmi in delal na operah s Sultanom Gabjašijem in V.I. Vinogradovom. Napisal je skice za opero ''Sanija'' na [[libreto]] tatarskega pisatelja Fatiha Amirkana. Delo na ''Saniji'' je nadaljeval s Sultanom Gabjašijem in Vasilijem Vinogradovom. Premiera ''Sanije'' je bila 25. junija 1925 v Kazanu. Njen velik uspeh je navdihnil še druge skladatelje. Tej prvi tatarski operi je sledila druga z naslovom ''Ešče'' (''Delavec''). Obe operi sta bili deležni velikega odziva. Partitura ''Sanije'' in fotografije skladateljev in izvajalcev so bile celo razstavljene na mednarodni razstavi v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu ob Majni]]. Opera ''Ešče'' je bila poleti 1930 izvedena v [[Moskva|Moskvi]] na Vseslovanski olimpijadi narodnih gledališč. ===1929–1938=== Od leta 1929 sta bila Almuhametovo življenje in delo povezana z Ufo. Almuhametov je bil avtor brošure ''V boj za ustvarjanje baškirske sovjetske glasbe'', objavljene v Ufi leta 1933, ki je prvič osvetlila stanje baškirske glasbene kulture in orisala možnosti za njen razvoj. V Ufi je nastopal na koncertih in pisal glasbo. Bil je eden od organizatorjev baškirskega studia na moskovskem konservatoriju P.I. Čajkovskega in iniciator odprtja Baškirske filharmonije. Potoval je po okrožjih republike in iskal nadarjene pevce. Leta 1929 je Gaziz Salihovič ob 10. obletnici Baškirske ASSR v soavtorstvu z Gabjašijem in Vinogradovom napisal slovesni marš ''Baškortostan''. Almuhametov ga je izvedel na vladnem koncertu za delegate 7. vsebaškirskega jubilejnega kongresa sovjetov. Na tem kongresu je bila sprejeta odločitev, da se pevcu podeli naziv Ljudski umetnik Baškirske ASSR. Od leta 1932 je delal na Glasbeni fakulteti v Ufi in hkrati na Baškirskem raziskovalnem inštitutu za jezik in književnost. Posnel je baškirske ljudske pesmi ''Aškadar'', ''Buranbaj'', ''Taftiljau'', ''Ural'', odlomek iz epske zgodbe ''Kungir-buga'' in druge. Med svojimi koncertnimi turnejami in odpravami na zbiranje ljudskega izročila je Gaziz Salihovič še naprej iskal nove talente za operni studio in bil mentor številnim bodočim mojstrom: pevcem, glasbenikom in skladateljem. Med njimi so bili Banu Valejeva, Kabir Galimov, Gabdrahman Habibulin, Zagir Ismagilov, Husein Ahmetov, Zajtuna Ilbajeva in drugi. Almuhametov svojega repertoarja ni omejil na ljudske pesmi, klasične romance in arije, temveč je ustvaril tudi svoja izvirna dela. Njegova balada ''Zlovešči veter'' je eno prvih del v tem žanru v baškirski in tatarski glasbi. Njegova pesem ''Ob smrti Majakovskega'' je bila prepoznavna, njegova besedila, kot so ''Čolni'', ''Pišem pesmi'' in ''Na obali Agidela'', pa so bila zelo priljubljena. Almuhametov je za bodoče operno gledališče pripravil nacionalni repertoar in pri S. Gabjašiju in A. Ključarevu naročil novi operi. V baškirščino je prevedel italijanski operi ''[[Tajni zakon]]'' [[Domenico Cimarosa|Domenica Cimarose]] in ''Lepa mlinarica'' [[Giovanni Paisiello|Giovannija Paisiella]]. V Ufi je Almuhametov dvakrat hudo zbolel za [[tifus]]om. Dve njegovi hčerki sta umrli v povojih. Sovjetski režim ga začel obravnavati kot baškirskega nacionalista in ga 11. decembra 1937 aretiral. V zaporu je za rešetkami za vse zapornike pel pesmi ''Ural'' in ''Buranbaj''. 10. julija 1938 je bil usmrčen in leta 1957 rehabilitiran. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Baškirji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1938]] hss244ijulzpjia98c7oel6x3jsxte1 6675723 6675722 2026-05-14T15:16:10Z Octopus 13285 /* Viri */ vira 6675723 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Gaziz Salihovič Almuhametov <br> Ғәзиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов <small>([[Baškirščina|baškirsko]])</small> | image = | alt = | caption = | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj--> | birth_date = 29. oktober 1895 | birth_place = Staromuraptalovo, Orenburški ujezd, Orenburška gubernija | death_date = 10. junij 1938 (star 42 let) | death_place = | nationality = [[Baškirji|baškirska]] | citizenship = {{flag|Ruski imperij}} <br> {{flag|Sovjetska zveza}} | other_names = | occupation = pevec in skladatelj<br> | employer = Baškirsko operno in baletno gledališče | awards = [[Slika:BashNarodArt1.jpg|15px]] <br> Medalja Narodni umetnik republike Baškortostan | known_for = }} '''Gazíz Salíhovič Almuhamétov''' ([[Baškirščina|baškirsko]] Ғәзиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов, latinizirano: Faziz Sәlih ul Әlmәhәmәtov, [[Tatarščina|tatarsko]] Газиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов., latinizirano Gaziz Sәlih ul Әlmәhәmәtov) je bil [[Baškirji|baškirski]] in [[Tatari|tatarski]] pevec, glasbenik in skladatelj, * [[29. oktober]] [[1895]], † [[10. junij]] [[1938]]. ==Biografija== Gaziz Salihovič Almuhametov<ref>{{cite web|url=http://encycl.bash-portal.ru/almuch1.htm|title=Статья в ''Башкортостан: краткая энциклопедия''|access-date=2013-04-27|archive-url=https://www.webcitation.org/6GFmVKeP7?url=http://encycl.bash-portal.ru/almuch1.htm|archive-date=2013-04-30}}</ref> je bil rojen 29. oktobra 1895 v vasi Staromuraptalovo, okrožje Sterlitamak, gubernija [[Ufa]] (danes Okrožje Kujurgazin, [[Baškortostan]]). Bil je [[Baškirji|baškirske]] narodnosti.<ref>{{Cite web |url=http://lists.memo.ru/index1.htm |title=Книга памяти Республики Башкортостан |access-date=2014-01-21 |archive-date=2016-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160219224934/http://lists.memo.ru/index1.htm |url-status=live }}</ref> Njegova mati Galima je rodila 20 otrok. Vsi so bili sinovi, od katerih je težko lakoto preživelo le šest. Družina je bila revna. Delali so vsi, tudi otroci. Njegov oče je bil kmečki delavec, prav tako Gazizovih pet bratov. Gaziz je začel peti pri 5 ali 6 letih. Starša Salih in Galima sta bila dobra pevca. Njuno petje je bilo priljubljeno med prebivalci Staromuraptalova in okoliških vasi. Po očetovi smrti za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]] je Gaziz pri 7 letih začel delati kot pastir živine. Leta 1908 se je skupaj z bratom Abdrahmanom odpravil iskat delo v [[Taškent]]. Poleti je delal v vinogradih, pozimi pa se je učil petja v [[Medresa|medresi]]. Zaradi lepega petja so ga začeli vabiti na amaterske večere, kjer je pel baškirske in tatarske ljudske pesmi. Živel je v Taškentu in koncertiral v taškentskih parkih. Njegova slava dobrega profesionalnega pevca se je razširila vse do Sibirije, Tatarstana in Baškortostana. Leta 1914 je začel gostovati med tatarskim in baškirskim prebivalstvom v [[Volga|Povolžju]], [[Sibirija|Sibiriji]] in [[Kazahstan]]u. Sodeloval je v baškirskem narodnoosvobodilnem gibanju<ref> Галина Г. [http://vatandash.ru/index.php?article=2407 К 75-летию Башкирского государственного театра оперы и балета:страницы истории]. Ватандаш, 2014, 2. ISSN 1683-3554. Arhivirano 4. marca 2016</ref> in služil je v kontraobveščevalni službi v Orenburškem vojaškem oddelku Baškirskega vojaškega sveta (BVS).<ref>Таймасов Р. С. ''Участие башкир в Гражданской войне: книга первая. В лагере контрреволюции (1918 - февраль 1919 гг.)''. Уфа, 2009, str. 69. ISBN 978-5-7477-2159-3.</ref> V skladu z odredbo št. 34 BVS z dne 4. septembra 1918 je bil imenovan za vodjo Kipčaškega prostovoljnega odreda in na tem položaju ustal do 1. avgusta 1918.<ref>ЦГИА РБ Ф. 1201, Оп. 2. Д. 2. Л. 20</ref> Leta 1920 je začel študirati na Ljudskem konservatoriju v Taškentu, kasneje pa je bil svetovalec na Moskovskem konservatoriju. Od leta 1921 je koncertno dejavnost združeval z zbiranjem baškirskih in tatarskih ljudskih pesmi ter skladanjem. Zanimal se je za ljudsko izročilo vzhodnih ljudstev, baškirske in tatarske ljudske pesmi, njihovo zgodovino in legende. Postopoma je postal folklorist, zbiratelj in izvajalec. ===1922-1929 === Od leta 1922 do 1929 je živel v [[Kazan]]u, kjer je koncertiral, pisal pesmi in delal na operah s Sultanom Gabjašijem in V.I. Vinogradovom. Napisal je skice za opero ''Sanija'' na [[libreto]] tatarskega pisatelja Fatiha Amirkana. Delo na ''Saniji'' je nadaljeval s Sultanom Gabjašijem in Vasilijem Vinogradovom. Premiera ''Sanije'' je bila 25. junija 1925 v Kazanu. Njen velik uspeh je navdihnil še druge skladatelje. Tej prvi tatarski operi je sledila druga z naslovom ''Ešče'' (''Delavec''). Obe operi sta bili deležni velikega odziva. Partitura ''Sanije'' in fotografije skladateljev in izvajalcev so bile celo razstavljene na mednarodni razstavi v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu ob Majni]]. Opera ''Ešče'' je bila poleti 1930 izvedena v [[Moskva|Moskvi]] na Vseslovanski olimpijadi narodnih gledališč. ===1929–1938=== Od leta 1929 sta bila Almuhametovo življenje in delo povezana z Ufo. Almuhametov je bil avtor brošure ''V boj za ustvarjanje baškirske sovjetske glasbe'', objavljene v Ufi leta 1933, ki je prvič osvetlila stanje baškirske glasbene kulture in orisala možnosti za njen razvoj. V Ufi je nastopal na koncertih in pisal glasbo. Bil je eden od organizatorjev baškirskega studia na moskovskem konservatoriju P.I. Čajkovskega in iniciator odprtja Baškirske filharmonije. Potoval je po okrožjih republike in iskal nadarjene pevce. Leta 1929 je Gaziz Salihovič ob 10. obletnici Baškirske ASSR v soavtorstvu z Gabjašijem in Vinogradovom napisal slovesni marš ''Baškortostan''. Almuhametov ga je izvedel na vladnem koncertu za delegate 7. vsebaškirskega jubilejnega kongresa sovjetov. Na tem kongresu je bila sprejeta odločitev, da se pevcu podeli naziv Ljudski umetnik Baškirske ASSR. Od leta 1932 je delal na Glasbeni fakulteti v Ufi in hkrati na Baškirskem raziskovalnem inštitutu za jezik in književnost. Posnel je baškirske ljudske pesmi ''Aškadar'', ''Buranbaj'', ''Taftiljau'', ''Ural'', odlomek iz epske zgodbe ''Kungir-buga'' in druge. Med svojimi koncertnimi turnejami in odpravami na zbiranje ljudskega izročila je Gaziz Salihovič še naprej iskal nove talente za operni studio in bil mentor številnim bodočim mojstrom: pevcem, glasbenikom in skladateljem. Med njimi so bili Banu Valejeva, Kabir Galimov, Gabdrahman Habibulin, Zagir Ismagilov, Husein Ahmetov, Zajtuna Ilbajeva in drugi. Almuhametov svojega repertoarja ni omejil na ljudske pesmi, klasične romance in arije, temveč je ustvaril tudi svoja izvirna dela. Njegova balada ''Zlovešči veter'' je eno prvih del v tem žanru v baškirski in tatarski glasbi. Njegova pesem ''Ob smrti Majakovskega'' je bila prepoznavna, njegova besedila, kot so ''Čolni'', ''Pišem pesmi'' in ''Na obali Agidela'', pa so bila zelo priljubljena. Almuhametov je za bodoče operno gledališče pripravil nacionalni repertoar in pri S. Gabjašiju in A. Ključarevu naročil novi operi. V baškirščino je prevedel italijanski operi ''[[Tajni zakon]]'' [[Domenico Cimarosa|Domenica Cimarose]] in ''Lepa mlinarica'' [[Giovanni Paisiello|Giovannija Paisiella]]. V Ufi je Almuhametov dvakrat hudo zbolel za [[tifus]]om. Dve njegovi hčerki sta umrli v povojih. Sovjetski režim ga začel obravnavati kot baškirskega nacionalista in ga 11. decembra 1937 aretiral. V zaporu je za rešetkami za vse zapornike pel pesmi ''Ural'' in ''Buranbaj''. 10. julija 1938 je bil usmrčen in leta 1957 rehabilitiran. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin |2}} * Атанова, Людмила Петровна. ''Жизнь как песня''. Уфа, 1973. * Газиз Альмухаметов и Султан Габяши в Казани: Материалы и документы. Уфа, 1995. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Baškirji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1938]] coi8cv28ikj1gvi65wddtdp9r8g5jnv 0 602613 6675646 2026-05-14T12:01:24Z Romanm 13 preusmeritev na [[Edgars Rinkēvičs]] 6675646 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Edgars Rinkēvičs]] 9tc0qp55qorod9ez673a1d5q42zj6fd 14 602614 6675686 2026-05-14T13:27:17Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Tracking category}} {{polluted category}}[[Kategorija:Uporaba Infopolja Cesta po državah|Japonska]]« 6675686 wikitext text/x-wiki {{Tracking category}} {{polluted category}}[[Kategorija:Uporaba Infopolja Cesta po državah|Japonska]] so1g4ascbzp6xd2x4p4276lmaawokcu 0 602615 6675726 2026-05-14T15:43:18Z Octopus 13285 infopolje 6675726 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Besarabska gubernija | native_name = Бессарабская губерния | native_name_lang = ru | settlement_type = Gubernija | image_shield = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg | image_map = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg | mapsize = 225px | map_caption = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Ruski imperij}} | established_title = ustanovitev | established_date = 1812/1873 | extinct_title = ukinitev | extinct_date = 1918 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Kišinjev]] | area_total_km2 = 45632.42 | population_as_of = 1897 | population_total = 1.935.412 | population_density_km2 = auto | elevation_max_m = 430 | elevation_max_point = hrib Bălănești | population_urban = 15,16% | population_rural = 84,84% | total_type = Skupaj }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] 0lt3xxm3h38btwr44si7k822y1z0x56 6675727 6675726 2026-05-14T15:46:39Z Octopus 13285 popravek 6675727 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Besarabska gubernija | native_name = Бессарабская губерния | native_name_lang = ru | settlement_type = Gubernija | image_shield = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg | image_map = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg | mapsize = 225px | map_caption = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Ruski imperij}} | established_title = ustanovitev | established_date = 1812/1873 | extinct_title = ukinitev | extinct_date = 1918 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Kišinjev]] | area_total_km2 = 45.632,42 | population_as_of = 1897 | population_total = 1.935.412 | population_density_km2 = auto | elevation_max_m = 430 | elevation_max_point = hrib Bălănești | population_urban = 15,16% | population_rural = 84,84% | total_type = Skupaj }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] a9pwkjprib5uoifxbs0v8yc01u8qx01 6675873 6675727 2026-05-15T05:42:03Z Octopus 13285 uvod 6675873 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Besarabska gubernija | native_name = Бессарабская губерния | native_name_lang = ru | settlement_type = Gubernija | image_shield = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg | image_map = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg | mapsize = 225px | map_caption = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Ruski imperij}} | established_title = ustanovitev | established_date = 1812/1873 | extinct_title = ukinitev | extinct_date = 1918 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Kišinjev]] | area_total_km2 = 45.632,42 | population_as_of = 1897 | population_total = 1.935.412 | population_density_km2 = auto | elevation_max_m = 430 | elevation_max_point = hrib Bălănești | population_urban = 15,16% | population_rural = 84,84% | total_type = Skupaj }} '''Besarabska gubernija''' ([[Ruščina|rusko]]: Бессарабская губерния, latinizirano: Bessarabskaja gubernija, [[Romunščina|romunsko]]: Gubernia Basarabia) je bila [[gubernija]] (provinca) [[Ruski imperij|Ruskega carstva]] z upravnim središčem v [[Kišinjev]]u (romunsko: Chișinău). Obsegala je površino 45.632,42 kvadratnih kilometrov in imela 1.935.412 prebivalcev. Na severu je mejila na Podolsko gubernijo, na vzhodu na Hersonsko gubernijo, na jugu na [[Črno morje]], na zahodu na [[Romunija|Romunijo]] in na severozahodu na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Gubernija je približno ustrezala večjemu delu današnje Moldavije in nekaterim delom Černivške in Odeške oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Vključevala je vzhodni del [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] skupaj s sosednjimi ozemlji pod osmansko oblastjo, ki jih je Rusija priključila z [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškim mirovnim sporazumom]], sklenjenim po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]]. Gubernija je bila razpuščena leta 1917 z ustanovitvijo Sfatul Ţării, nacionalne skupščine, ki je decembra 1917 razglasila Moldavsko demokratično republiko. Slednja se je aprila 1918 združila z Romunijo. Približno 65 % ozemlja nekdanje gubernije zdaj pripada Republiki Moldaviji (vključno z odcepljeno regijo [[Pridnestrska republika|Pridnestrje]]). Približno 35 % ozemlja zdaj pripada [[Ukrajina|Ukrajini]]. ==Zgodovina== ===Priključitev k Rusiji=== Rusko carstvo je izkoristilo šibkost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in zasedlo vzhodno polovico avtonomne Kneževine Moldavije med rekama [[Prut]] in [[Dnester]]. Sledilo je šest let vojskovanja, ki se je zaključilo z Bukareškim sporazumom leta 1812, s katerim je Osmansko cesarstvo priznalo rusko priključitev osvojenega ozemlja.<ref name=king19>King, str. 19</ref> Leta 1829 je Turčija v skladu z Odrinskim sporazumom Rusiji odstopila [[Delta Donave|delto Donave]], ki je postala del Besarabske oblasti.{{sfn|Mitrasca|2002|p=}} Pred rusko priključitvijo ozemlje ni imelo posebnega imena, sicer pa je bila Modavija tradicionalno razdeljena na Ţara de Sus (Zgornje dežele, območje [[Karpati|Karpatov]]) in Ţara de Jos (Spodnje dežele, ravnine, ki so vključevale to ozemlje). Besarabija je bila južni del tega ozemlja, danes znanega kot [[Budžak]]. Domneva se, da je regija dobila ime po vlaški vladarski rodbini Basarab, ki ji je morda vladala v 14. stoletju. Rusi so ime Besarabija uporabljali za celotno regijo in ne le za njen južni del.<ref name=king21-22/> Besarabija je imela površino 45.630 km², torej več kot preostala Moldavija, in imela 240.000 in 360.000 prebivalcev, večinoma Romunov. Besarabski bojarji so protestirali proti priključitvi k Carski Rusiji in trdili, da Osmansko cesarstvo nima pravice odstopiti ozemlja, ki sploh ni njihovo. Moldavija je bila namreč osmanski vazal in ne provinca, kar sultana pri podpisu sporazuma ni oviralo.<ref name=king19/> === Oblast in gubernija=== Po priključitvi so lokalni bojarji pod vodstvom kišinjevskega in hotinskega metropolita Gavrila Bănulescu-Bodonija zaprosili za samoupravo in vzpostavitev civilne vlade, ki bi temeljila na tradicionalnih moldavskih zakonih. Leta 1818 je bila ustanovljena posebna avtonomna regija, v kateri sta se v lokalni upravi uporabljala tako romunščina kot ruščina. Bănulescu-Bodoni je dobil tudi dovoljenje za odprtje semenišča in tiskarne, besarabska cerkev pa je postala eparhija [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]].<ref name=king21-22>King, str. 21–22</ref> Po Bănulescu-Bodonijevi smrti leta 1821 Besarabija ni imela močnega voditelja. Ker so se Rusi bali nacionalizma, ki je leta 1821 sprožil protiosmansko revolucijo v sosednji Vlaški, so lokalne oblasti začele postopno pridobivati številne svoboščine.<ref name="king21-22"/> [[Nikolaj I. Ruski]], kronan leta 1825, je začel kampanjo reform, katerih cilj je bil pridobiti večji nadzor nad zahodnimi provincami. Avtonomija regije je bila leta 1829 ukinjena. Novo ustavo je napisal guverner [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južna Ukrajina) in Besarabije [[Mihail Semjonovič Voroncov]]. Leta 1834 je bila romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, kmalu pa tudi v knjigah, tisku in cerkvah, kljub temu, da je bilo 80 % prebivalcev Romunov. Tisti, ki so se borili proti spremembam, so lahko bili izgnani v Sibirijo.{{sfn|Stoica|1919|p=31–32}} Ustava ni več predpisovala obvezne uporabe romunščine za javne objave in leta 1854 je ruščina postala uradni jezik. Približno takrat je bila romunščina ukinjena tudi v šolah, uvoz knjig iz Moldavije in Vlaške pa je bil prepovedan.<ref name="king21-22"/> Integracija v Rusko carstvo se je nadaljevala z uvedbo [[Zemstvo|zemstva]] (vrsta lokalne samouprave) leta 1869. Sistem je bil namenjen povečanju sodelovanja lokalnega prebivalstva v civilnih zadevah, vendar so ga vodili Rusi in drugi nemoldavski funkcionarji, pripeljani iz vsega carstva.<ref>King, str. 24; Hitchins, str. 239</ref> Moldavski bojarji so protestirali proti reformam, ki so zmanjšale njihovo oblast, vendar njihovi protesti niso bili dobro organizirani in so bili zato večinoma prezrti. Nekatere moldavske bojarske družine so bile sicer vključene v rusko plemstvo, vendar je bila večina plemičev Besarabije tujcev. Leta 1911 je bilo v Besarabiji 468 plemiških družin, od tega le 138 moldavskih.{{sfn|Hitchins|1994|p=240}} V začetku 20. stoletja je [[Judje|judovsko]] prebivalstvo predstavljalo do 40 % prebivalcev Kišinjeva. Romunija je postala neodvisna leta 1878. Ker je več milijonov etničnih Romunov živelo zunaj njenih meja, je imela Romunija apetite po [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Besarabija|Besarabiji]].<ref>Hitchins, str. 53, 202</ref> ===Vrnitev južne Besarabije Moldaviji=== Leta 1856 je bila Rusija v skladu s Pariško pogodbo prisiljena vrniti Moldaviji znatno ozemlje v južni Besarabiji, organizirano kot okrožji Cahul in Ismail, od katerega se je kasneje odcepil Bolgrad. Moldavija se je leta 1859 pridružila Vlaški in tako ustanovila Romunijo.<ref name=king23-hitch41>King, str. 22–23; Hitchins, str. 41</ref> Leta 1877 sta Rusko cesarstvo in Romunija podpisali sporazum, s katerim sta postali zaveznici proti Osmanskemu cesarstvu. Rusija pa je po vojni priznala neodvisnost Romunije in zagotovila njeno ozemeljsko celovitost.<ref name=king23-hitch41/> Rusija je ob koncu rusko-turške vojne (1877–1878) prevzela južno Besarabijo, kar je Aleksander Gorčakov utemeljil kot "stvar ruske nacionalne časti" in trdil, da je bilo ozemlje leta 1856 odstopljeno Moldaviji, ne Romuniji, in da je bilo rusko jamstvo za ozemeljsko celovitost usmerjeno proti turškim zahtevam.<ref name=hitchins47/> Romunske politike in javnost je njegovo dejanje razjezilo. Romunski politik Mihail Kogălniceanu je Rusijo obtožil prevare in ravnanja z zaveznico kot z osvojeno provinco. Začel je celo pisati memorandum proti Rusiji, da bi poskušal vplivati na zahodne vlade. Vmemorandumu je obsodil ne le priključitev Južne Besarabije, temveč tudi priključitev Besarabije leta 1812.<ref name=hitchins47>Hitchins, str. 47–48</ref> Nobena od evropskih sil ni želela tvegati konflikta z Rusijo.<ref>Hitchins, str. 49</ref> Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Romunija dobila Dobrudžo kot nadomestilo za izgubo Južne Besarabije. Čeprav je bilo to ozemlje večje od besarabskega, so imeli Romuni zamenjavo za nepošteno, a so je nejevoljno sprejeli, ker niso imeli druge možnosti.<ref>Hitchins, str. 52</ref> ==Kultura== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Cite book |first=Marcel |last=Mitrasca |url=http://worldcat.org/oclc/50296800 |title=Moldova: a Romanian province under Russian rule : diplomatic history from the archives of the great powers |date=2002 |publisher=Algora Pub |isbn=0-87586-184-9 |oclc=50296800}} * {{cite book |last=Stoica |first=Vasile |title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands |year=1919 |publisher=Pittsburgh Printing Company |location=Pittsburgh |pages=|url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] jkygeuveljtv1u9rlzchg6oulp8zloc 6675889 6675873 2026-05-15T06:05:08Z Octopus 13285 /* Viri */ dodan vir 6675889 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Besarabska gubernija | native_name = Бессарабская губерния | native_name_lang = ru | settlement_type = Gubernija | image_shield = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg | image_map = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg | mapsize = 225px | map_caption = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Ruski imperij}} | established_title = ustanovitev | established_date = 1812/1873 | extinct_title = ukinitev | extinct_date = 1918 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Kišinjev]] | area_total_km2 = 45.632,42 | population_as_of = 1897 | population_total = 1.935.412 | population_density_km2 = auto | elevation_max_m = 430 | elevation_max_point = hrib Bălănești | population_urban = 15,16% | population_rural = 84,84% | total_type = Skupaj }} '''Besarabska gubernija''' ([[Ruščina|rusko]]: Бессарабская губерния, latinizirano: Bessarabskaja gubernija, [[Romunščina|romunsko]]: Gubernia Basarabia) je bila [[gubernija]] (provinca) [[Ruski imperij|Ruskega carstva]] z upravnim središčem v [[Kišinjev]]u (romunsko: Chișinău). Obsegala je površino 45.632,42 kvadratnih kilometrov in imela 1.935.412 prebivalcev. Na severu je mejila na Podolsko gubernijo, na vzhodu na Hersonsko gubernijo, na jugu na [[Črno morje]], na zahodu na [[Romunija|Romunijo]] in na severozahodu na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Gubernija je približno ustrezala večjemu delu današnje Moldavije in nekaterim delom Černivške in Odeške oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Vključevala je vzhodni del [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] skupaj s sosednjimi ozemlji pod osmansko oblastjo, ki jih je Rusija priključila z [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškim mirovnim sporazumom]], sklenjenim po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]]. Gubernija je bila razpuščena leta 1917 z ustanovitvijo Sfatul Ţării, nacionalne skupščine, ki je decembra 1917 razglasila Moldavsko demokratično republiko. Slednja se je aprila 1918 združila z Romunijo. Približno 65 % ozemlja nekdanje gubernije zdaj pripada Republiki Moldaviji (vključno z odcepljeno regijo [[Pridnestrska republika|Pridnestrje]]). Približno 35 % ozemlja zdaj pripada [[Ukrajina|Ukrajini]]. ==Zgodovina== ===Priključitev k Rusiji=== Rusko carstvo je izkoristilo šibkost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in zasedlo vzhodno polovico avtonomne Kneževine Moldavije med rekama [[Prut]] in [[Dnester]]. Sledilo je šest let vojskovanja, ki se je zaključilo z Bukareškim sporazumom leta 1812, s katerim je Osmansko cesarstvo priznalo rusko priključitev osvojenega ozemlja.<ref name=king19>King, str. 19</ref> Leta 1829 je Turčija v skladu z Odrinskim sporazumom Rusiji odstopila [[Delta Donave|delto Donave]], ki je postala del Besarabske oblasti.{{sfn|Mitrasca|2002|p=}} Pred rusko priključitvijo ozemlje ni imelo posebnega imena, sicer pa je bila Modavija tradicionalno razdeljena na Ţara de Sus (Zgornje dežele, območje [[Karpati|Karpatov]]) in Ţara de Jos (Spodnje dežele, ravnine, ki so vključevale to ozemlje). Besarabija je bila južni del tega ozemlja, danes znanega kot [[Budžak]]. Domneva se, da je regija dobila ime po vlaški vladarski rodbini Basarab, ki ji je morda vladala v 14. stoletju. Rusi so ime Besarabija uporabljali za celotno regijo in ne le za njen južni del.<ref name=king21-22/> Besarabija je imela površino 45.630 km², torej več kot preostala Moldavija, in imela 240.000 in 360.000 prebivalcev, večinoma Romunov. Besarabski bojarji so protestirali proti priključitvi k Carski Rusiji in trdili, da Osmansko cesarstvo nima pravice odstopiti ozemlja, ki sploh ni njihovo. Moldavija je bila namreč osmanski vazal in ne provinca, kar sultana pri podpisu sporazuma ni oviralo.<ref name=king19/> === Oblast in gubernija=== Po priključitvi so lokalni bojarji pod vodstvom kišinjevskega in hotinskega metropolita Gavrila Bănulescu-Bodonija zaprosili za samoupravo in vzpostavitev civilne vlade, ki bi temeljila na tradicionalnih moldavskih zakonih. Leta 1818 je bila ustanovljena posebna avtonomna regija, v kateri sta se v lokalni upravi uporabljala tako romunščina kot ruščina. Bănulescu-Bodoni je dobil tudi dovoljenje za odprtje semenišča in tiskarne, besarabska cerkev pa je postala eparhija [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]].<ref name=king21-22>King, str. 21–22</ref> Po Bănulescu-Bodonijevi smrti leta 1821 Besarabija ni imela močnega voditelja. Ker so se Rusi bali nacionalizma, ki je leta 1821 sprožil protiosmansko revolucijo v sosednji Vlaški, so lokalne oblasti začele postopno pridobivati številne svoboščine.<ref name="king21-22"/> [[Nikolaj I. Ruski]], kronan leta 1825, je začel kampanjo reform, katerih cilj je bil pridobiti večji nadzor nad zahodnimi provincami. Avtonomija regije je bila leta 1829 ukinjena. Novo ustavo je napisal guverner [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južna Ukrajina) in Besarabije [[Mihail Semjonovič Voroncov]]. Leta 1834 je bila romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, kmalu pa tudi v knjigah, tisku in cerkvah, kljub temu, da je bilo 80 % prebivalcev Romunov. Tisti, ki so se borili proti spremembam, so lahko bili izgnani v Sibirijo.{{sfn|Stoica|1919|p=31–32}} Ustava ni več predpisovala obvezne uporabe romunščine za javne objave in leta 1854 je ruščina postala uradni jezik. Približno takrat je bila romunščina ukinjena tudi v šolah, uvoz knjig iz Moldavije in Vlaške pa je bil prepovedan.<ref name="king21-22"/> Integracija v Rusko carstvo se je nadaljevala z uvedbo [[Zemstvo|zemstva]] (vrsta lokalne samouprave) leta 1869. Sistem je bil namenjen povečanju sodelovanja lokalnega prebivalstva v civilnih zadevah, vendar so ga vodili Rusi in drugi nemoldavski funkcionarji, pripeljani iz vsega carstva.<ref>King, str. 24; Hitchins, str. 239</ref> Moldavski bojarji so protestirali proti reformam, ki so zmanjšale njihovo oblast, vendar njihovi protesti niso bili dobro organizirani in so bili zato večinoma prezrti. Nekatere moldavske bojarske družine so bile sicer vključene v rusko plemstvo, vendar je bila večina plemičev Besarabije tujcev. Leta 1911 je bilo v Besarabiji 468 plemiških družin, od tega le 138 moldavskih.{{sfn|Hitchins|1994|p=240}} V začetku 20. stoletja je [[Judje|judovsko]] prebivalstvo predstavljalo do 40 % prebivalcev Kišinjeva. Romunija je postala neodvisna leta 1878. Ker je več milijonov etničnih Romunov živelo zunaj njenih meja, je imela Romunija apetite po [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Besarabija|Besarabiji]].<ref>Hitchins, str. 53, 202</ref> ===Vrnitev južne Besarabije Moldaviji=== Leta 1856 je bila Rusija v skladu s Pariško pogodbo prisiljena vrniti Moldaviji znatno ozemlje v južni Besarabiji, organizirano kot okrožji Cahul in Ismail, od katerega se je kasneje odcepil Bolgrad. Moldavija se je leta 1859 pridružila Vlaški in tako ustanovila Romunijo.<ref name=king23-hitch41>King, str. 22–23; Hitchins, str. 41</ref> Leta 1877 sta Rusko cesarstvo in Romunija podpisali sporazum, s katerim sta postali zaveznici proti Osmanskemu cesarstvu. Rusija pa je po vojni priznala neodvisnost Romunije in zagotovila njeno ozemeljsko celovitost.<ref name=king23-hitch41/> Rusija je ob koncu rusko-turške vojne (1877–1878) prevzela južno Besarabijo, kar je Aleksander Gorčakov utemeljil kot "stvar ruske nacionalne časti" in trdil, da je bilo ozemlje leta 1856 odstopljeno Moldaviji, ne Romuniji, in da je bilo rusko jamstvo za ozemeljsko celovitost usmerjeno proti turškim zahtevam.<ref name=hitchins47/> Romunske politike in javnost je njegovo dejanje razjezilo. Romunski politik Mihail Kogălniceanu je Rusijo obtožil prevare in ravnanja z zaveznico kot z osvojeno provinco. Začel je celo pisati memorandum proti Rusiji, da bi poskušal vplivati na zahodne vlade. Vmemorandumu je obsodil ne le priključitev Južne Besarabije, temveč tudi priključitev Besarabije leta 1812.<ref name=hitchins47>Hitchins, str. 47–48</ref> Nobena od evropskih sil ni želela tvegati konflikta z Rusijo.<ref>Hitchins, str. 49</ref> Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Romunija dobila Dobrudžo kot nadomestilo za izgubo Južne Besarabije. Čeprav je bilo to ozemlje večje od besarabskega, so imeli Romuni zamenjavo za nepošteno, a so je nejevoljno sprejeli, ker niso imeli druge možnosti.<ref>Hitchins, str. 52</ref> ==Kultura== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Cite book |first=Marcel |last=Mitrasca |url=http://worldcat.org/oclc/50296800 |title=Moldova: a Romanian province under Russian rule : diplomatic history from the archives of the great powers |date=2002 |publisher=Algora Pub |isbn=0-87586-184-9 |oclc=50296800}} * {{cite book |last=Stoica |first=Vasile |title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands |year=1919 |publisher=Pittsburgh Printing Company |location=Pittsburgh |pages=|url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/}} * {{Cite book |title=Kishinef (Kishinev) |url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/9350-kishinef-kishinev |first1=Herman |last1=Rosenthal |first2=Max |last2=Rosenthal}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] 00z8a0du3ylqunhaj9izhyf5fpyw6ml 6675895 6675889 2026-05-15T06:12:41Z Octopus 13285 /* Viri */ urejanje 6675895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Besarabska gubernija | native_name = Бессарабская губерния | native_name_lang = ru | settlement_type = Gubernija | image_shield = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg | image_map = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg | mapsize = 225px | map_caption = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Ruski imperij}} | established_title = ustanovitev | established_date = 1812/1873 | extinct_title = ukinitev | extinct_date = 1918 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Kišinjev]] | area_total_km2 = 45.632,42 | population_as_of = 1897 | population_total = 1.935.412 | population_density_km2 = auto | elevation_max_m = 430 | elevation_max_point = hrib Bălănești | population_urban = 15,16% | population_rural = 84,84% | total_type = Skupaj }} '''Besarabska gubernija''' ([[Ruščina|rusko]]: Бессарабская губерния, latinizirano: Bessarabskaja gubernija, [[Romunščina|romunsko]]: Gubernia Basarabia) je bila [[gubernija]] (provinca) [[Ruski imperij|Ruskega carstva]] z upravnim središčem v [[Kišinjev]]u (romunsko: Chișinău). Obsegala je površino 45.632,42 kvadratnih kilometrov in imela 1.935.412 prebivalcev. Na severu je mejila na Podolsko gubernijo, na vzhodu na Hersonsko gubernijo, na jugu na [[Črno morje]], na zahodu na [[Romunija|Romunijo]] in na severozahodu na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Gubernija je približno ustrezala večjemu delu današnje Moldavije in nekaterim delom Černivške in Odeške oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Vključevala je vzhodni del [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] skupaj s sosednjimi ozemlji pod osmansko oblastjo, ki jih je Rusija priključila z [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškim mirovnim sporazumom]], sklenjenim po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]]. Gubernija je bila razpuščena leta 1917 z ustanovitvijo Sfatul Ţării, nacionalne skupščine, ki je decembra 1917 razglasila Moldavsko demokratično republiko. Slednja se je aprila 1918 združila z Romunijo. Približno 65 % ozemlja nekdanje gubernije zdaj pripada Republiki Moldaviji (vključno z odcepljeno regijo [[Pridnestrska republika|Pridnestrje]]). Približno 35 % ozemlja zdaj pripada [[Ukrajina|Ukrajini]]. ==Zgodovina== ===Priključitev k Rusiji=== Rusko carstvo je izkoristilo šibkost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in zasedlo vzhodno polovico avtonomne Kneževine Moldavije med rekama [[Prut]] in [[Dnester]]. Sledilo je šest let vojskovanja, ki se je zaključilo z Bukareškim sporazumom leta 1812, s katerim je Osmansko cesarstvo priznalo rusko priključitev osvojenega ozemlja.<ref name=king19>King, str. 19</ref> Leta 1829 je Turčija v skladu z Odrinskim sporazumom Rusiji odstopila [[Delta Donave|delto Donave]], ki je postala del Besarabske oblasti.{{sfn|Mitrasca|2002|p=}} Pred rusko priključitvijo ozemlje ni imelo posebnega imena, sicer pa je bila Modavija tradicionalno razdeljena na Ţara de Sus (Zgornje dežele, območje [[Karpati|Karpatov]]) in Ţara de Jos (Spodnje dežele, ravnine, ki so vključevale to ozemlje). Besarabija je bila južni del tega ozemlja, danes znanega kot [[Budžak]]. Domneva se, da je regija dobila ime po vlaški vladarski rodbini Basarab, ki ji je morda vladala v 14. stoletju. Rusi so ime Besarabija uporabljali za celotno regijo in ne le za njen južni del.<ref name=king21-22/> Besarabija je imela površino 45.630 km², torej več kot preostala Moldavija, in imela 240.000 in 360.000 prebivalcev, večinoma Romunov. Besarabski bojarji so protestirali proti priključitvi k Carski Rusiji in trdili, da Osmansko cesarstvo nima pravice odstopiti ozemlja, ki sploh ni njihovo. Moldavija je bila namreč osmanski vazal in ne provinca, kar sultana pri podpisu sporazuma ni oviralo.<ref name=king19/> === Oblast in gubernija=== Po priključitvi so lokalni bojarji pod vodstvom kišinjevskega in hotinskega metropolita Gavrila Bănulescu-Bodonija zaprosili za samoupravo in vzpostavitev civilne vlade, ki bi temeljila na tradicionalnih moldavskih zakonih. Leta 1818 je bila ustanovljena posebna avtonomna regija, v kateri sta se v lokalni upravi uporabljala tako romunščina kot ruščina. Bănulescu-Bodoni je dobil tudi dovoljenje za odprtje semenišča in tiskarne, besarabska cerkev pa je postala eparhija [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]].<ref name=king21-22>King, str. 21–22</ref> Po Bănulescu-Bodonijevi smrti leta 1821 Besarabija ni imela močnega voditelja. Ker so se Rusi bali nacionalizma, ki je leta 1821 sprožil protiosmansko revolucijo v sosednji Vlaški, so lokalne oblasti začele postopno pridobivati številne svoboščine.<ref name="king21-22"/> [[Nikolaj I. Ruski]], kronan leta 1825, je začel kampanjo reform, katerih cilj je bil pridobiti večji nadzor nad zahodnimi provincami. Avtonomija regije je bila leta 1829 ukinjena. Novo ustavo je napisal guverner [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južna Ukrajina) in Besarabije [[Mihail Semjonovič Voroncov]]. Leta 1834 je bila romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, kmalu pa tudi v knjigah, tisku in cerkvah, kljub temu, da je bilo 80 % prebivalcev Romunov. Tisti, ki so se borili proti spremembam, so lahko bili izgnani v Sibirijo.{{sfn|Stoica|1919|p=31–32}} Ustava ni več predpisovala obvezne uporabe romunščine za javne objave in leta 1854 je ruščina postala uradni jezik. Približno takrat je bila romunščina ukinjena tudi v šolah, uvoz knjig iz Moldavije in Vlaške pa je bil prepovedan.<ref name="king21-22"/> Integracija v Rusko carstvo se je nadaljevala z uvedbo [[Zemstvo|zemstva]] (vrsta lokalne samouprave) leta 1869. Sistem je bil namenjen povečanju sodelovanja lokalnega prebivalstva v civilnih zadevah, vendar so ga vodili Rusi in drugi nemoldavski funkcionarji, pripeljani iz vsega carstva.<ref>King, str. 24; Hitchins, str. 239</ref> Moldavski bojarji so protestirali proti reformam, ki so zmanjšale njihovo oblast, vendar njihovi protesti niso bili dobro organizirani in so bili zato večinoma prezrti. Nekatere moldavske bojarske družine so bile sicer vključene v rusko plemstvo, vendar je bila večina plemičev Besarabije tujcev. Leta 1911 je bilo v Besarabiji 468 plemiških družin, od tega le 138 moldavskih.{{sfn|Hitchins|1994|p=240}} V začetku 20. stoletja je [[Judje|judovsko]] prebivalstvo predstavljalo do 40 % prebivalcev Kišinjeva. Romunija je postala neodvisna leta 1878. Ker je več milijonov etničnih Romunov živelo zunaj njenih meja, je imela Romunija apetite po [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Besarabija|Besarabiji]].<ref>Hitchins, str. 53, 202</ref> ===Vrnitev južne Besarabije Moldaviji=== Leta 1856 je bila Rusija v skladu s Pariško pogodbo prisiljena vrniti Moldaviji znatno ozemlje v južni Besarabiji, organizirano kot okrožji Cahul in Ismail, od katerega se je kasneje odcepil Bolgrad. Moldavija se je leta 1859 pridružila Vlaški in tako ustanovila Romunijo.<ref name=king23-hitch41>King, str. 22–23; Hitchins, str. 41</ref> Leta 1877 sta Rusko cesarstvo in Romunija podpisali sporazum, s katerim sta postali zaveznici proti Osmanskemu cesarstvu. Rusija pa je po vojni priznala neodvisnost Romunije in zagotovila njeno ozemeljsko celovitost.<ref name=king23-hitch41/> Rusija je ob koncu rusko-turške vojne (1877–1878) prevzela južno Besarabijo, kar je Aleksander Gorčakov utemeljil kot "stvar ruske nacionalne časti" in trdil, da je bilo ozemlje leta 1856 odstopljeno Moldaviji, ne Romuniji, in da je bilo rusko jamstvo za ozemeljsko celovitost usmerjeno proti turškim zahtevam.<ref name=hitchins47/> Romunske politike in javnost je njegovo dejanje razjezilo. Romunski politik Mihail Kogălniceanu je Rusijo obtožil prevare in ravnanja z zaveznico kot z osvojeno provinco. Začel je celo pisati memorandum proti Rusiji, da bi poskušal vplivati na zahodne vlade. Vmemorandumu je obsodil ne le priključitev Južne Besarabije, temveč tudi priključitev Besarabije leta 1812.<ref name=hitchins47>Hitchins, str. 47–48</ref> Nobena od evropskih sil ni želela tvegati konflikta z Rusijo.<ref>Hitchins, str. 49</ref> Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Romunija dobila Dobrudžo kot nadomestilo za izgubo Južne Besarabije. Čeprav je bilo to ozemlje večje od besarabskega, so imeli Romuni zamenjavo za nepošteno, a so je nejevoljno sprejeli, ker niso imeli druge možnosti.<ref>Hitchins, str. 52</ref> ==Kultura== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Cite book |first=Marcel |last=Mitrasca |url=http://worldcat.org/oclc/50296800 |title=Moldova: a Romanian province under Russian rule : diplomatic history from the archives of the great powers |date=2002 |publisher=Algora Pub |isbn=0-87586-184-9 |oclc=50296800}} * {{cite book |last=Stoica |first=Vasile |title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands |year=1919 |publisher=Pittsburgh Printing Company |location=Pittsburgh |pages=|url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/}} * Rosenthal, Herman; Rosenthal, Max (1901–1906). "Kishinef (Kishinev)". V Singer, Isidore; et al. (eds.). The Jewish Encyclopedia. New York: Funk & Wagnalls. Philip Ernest Schoenberg, "The American Reaction to the Kishinev Pogrom of 1903." American Jewish Historical Quarterly 63.3 (1974). * {{Cite book |title=Kishinef (Kishinev) |url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/9350-kishinef-kishinev |first1=Herman |last1=Rosenthal |first2=Max |last2=Rosenthal}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] ruarxs8ld58ch0hq69sseu8z63slxgm 6675899 6675895 2026-05-15T06:23:45Z Octopus 13285 /* Kultura */ kultura ... 6675899 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Besarabska gubernija | native_name = Бессарабская губерния | native_name_lang = ru | settlement_type = Gubernija | image_shield = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg | image_map = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg | mapsize = 225px | map_caption = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Ruski imperij}} | established_title = ustanovitev | established_date = 1812/1873 | extinct_title = ukinitev | extinct_date = 1918 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Kišinjev]] | area_total_km2 = 45.632,42 | population_as_of = 1897 | population_total = 1.935.412 | population_density_km2 = auto | elevation_max_m = 430 | elevation_max_point = hrib Bălănești | population_urban = 15,16% | population_rural = 84,84% | total_type = Skupaj }} '''Besarabska gubernija''' ([[Ruščina|rusko]]: Бессарабская губерния, latinizirano: Bessarabskaja gubernija, [[Romunščina|romunsko]]: Gubernia Basarabia) je bila [[gubernija]] (provinca) [[Ruski imperij|Ruskega carstva]] z upravnim središčem v [[Kišinjev]]u (romunsko: Chișinău). Obsegala je površino 45.632,42 kvadratnih kilometrov in imela 1.935.412 prebivalcev. Na severu je mejila na Podolsko gubernijo, na vzhodu na Hersonsko gubernijo, na jugu na [[Črno morje]], na zahodu na [[Romunija|Romunijo]] in na severozahodu na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Gubernija je približno ustrezala večjemu delu današnje Moldavije in nekaterim delom Černivške in Odeške oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Vključevala je vzhodni del [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] skupaj s sosednjimi ozemlji pod osmansko oblastjo, ki jih je Rusija priključila z [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškim mirovnim sporazumom]], sklenjenim po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]]. Gubernija je bila razpuščena leta 1917 z ustanovitvijo Sfatul Ţării, nacionalne skupščine, ki je decembra 1917 razglasila Moldavsko demokratično republiko. Slednja se je aprila 1918 združila z Romunijo. Približno 65 % ozemlja nekdanje gubernije zdaj pripada Republiki Moldaviji (vključno z odcepljeno regijo [[Pridnestrska republika|Pridnestrje]]). Približno 35 % ozemlja zdaj pripada [[Ukrajina|Ukrajini]]. ==Zgodovina== ===Priključitev k Rusiji=== Rusko carstvo je izkoristilo šibkost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in zasedlo vzhodno polovico avtonomne Kneževine Moldavije med rekama [[Prut]] in [[Dnester]]. Sledilo je šest let vojskovanja, ki se je zaključilo z Bukareškim sporazumom leta 1812, s katerim je Osmansko cesarstvo priznalo rusko priključitev osvojenega ozemlja.<ref name=king19>King, str. 19</ref> Leta 1829 je Turčija v skladu z Odrinskim sporazumom Rusiji odstopila [[Delta Donave|delto Donave]], ki je postala del Besarabske oblasti.{{sfn|Mitrasca|2002|p=}} Pred rusko priključitvijo ozemlje ni imelo posebnega imena, sicer pa je bila Modavija tradicionalno razdeljena na Ţara de Sus (Zgornje dežele, območje [[Karpati|Karpatov]]) in Ţara de Jos (Spodnje dežele, ravnine, ki so vključevale to ozemlje). Besarabija je bila južni del tega ozemlja, danes znanega kot [[Budžak]]. Domneva se, da je regija dobila ime po vlaški vladarski rodbini Basarab, ki ji je morda vladala v 14. stoletju. Rusi so ime Besarabija uporabljali za celotno regijo in ne le za njen južni del.<ref name=king21-22/> Besarabija je imela površino 45.630 km², torej več kot preostala Moldavija, in imela 240.000 in 360.000 prebivalcev, večinoma Romunov. Besarabski bojarji so protestirali proti priključitvi k Carski Rusiji in trdili, da Osmansko cesarstvo nima pravice odstopiti ozemlja, ki sploh ni njihovo. Moldavija je bila namreč osmanski vazal in ne provinca, kar sultana pri podpisu sporazuma ni oviralo.<ref name=king19/> === Oblast in gubernija=== Po priključitvi so lokalni bojarji pod vodstvom kišinjevskega in hotinskega metropolita Gavrila Bănulescu-Bodonija zaprosili za samoupravo in vzpostavitev civilne vlade, ki bi temeljila na tradicionalnih moldavskih zakonih. Leta 1818 je bila ustanovljena posebna avtonomna regija, v kateri sta se v lokalni upravi uporabljala tako romunščina kot ruščina. Bănulescu-Bodoni je dobil tudi dovoljenje za odprtje semenišča in tiskarne, besarabska cerkev pa je postala eparhija [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]].<ref name=king21-22>King, str. 21–22</ref> Po Bănulescu-Bodonijevi smrti leta 1821 Besarabija ni imela močnega voditelja. Ker so se Rusi bali nacionalizma, ki je leta 1821 sprožil protiosmansko revolucijo v sosednji Vlaški, so lokalne oblasti začele postopno pridobivati številne svoboščine.<ref name="king21-22"/> [[Nikolaj I. Ruski]], kronan leta 1825, je začel kampanjo reform, katerih cilj je bil pridobiti večji nadzor nad zahodnimi provincami. Avtonomija regije je bila leta 1829 ukinjena. Novo ustavo je napisal guverner [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južna Ukrajina) in Besarabije [[Mihail Semjonovič Voroncov]]. Leta 1834 je bila romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, kmalu pa tudi v knjigah, tisku in cerkvah, kljub temu, da je bilo 80 % prebivalcev Romunov. Tisti, ki so se borili proti spremembam, so lahko bili izgnani v Sibirijo.{{sfn|Stoica|1919|p=31–32}} Ustava ni več predpisovala obvezne uporabe romunščine za javne objave in leta 1854 je ruščina postala uradni jezik. Približno takrat je bila romunščina ukinjena tudi v šolah, uvoz knjig iz Moldavije in Vlaške pa je bil prepovedan.<ref name="king21-22"/> Integracija v Rusko carstvo se je nadaljevala z uvedbo [[Zemstvo|zemstva]] (vrsta lokalne samouprave) leta 1869. Sistem je bil namenjen povečanju sodelovanja lokalnega prebivalstva v civilnih zadevah, vendar so ga vodili Rusi in drugi nemoldavski funkcionarji, pripeljani iz vsega carstva.<ref>King, str. 24; Hitchins, str. 239</ref> Moldavski bojarji so protestirali proti reformam, ki so zmanjšale njihovo oblast, vendar njihovi protesti niso bili dobro organizirani in so bili zato večinoma prezrti. Nekatere moldavske bojarske družine so bile sicer vključene v rusko plemstvo, vendar je bila večina plemičev Besarabije tujcev. Leta 1911 je bilo v Besarabiji 468 plemiških družin, od tega le 138 moldavskih.{{sfn|Hitchins|1994|p=240}} V začetku 20. stoletja je [[Judje|judovsko]] prebivalstvo predstavljalo do 40 % prebivalcev Kišinjeva. Romunija je postala neodvisna leta 1878. Ker je več milijonov etničnih Romunov živelo zunaj njenih meja, je imela Romunija apetite po [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Besarabija|Besarabiji]].<ref>Hitchins, str. 53, 202</ref> ===Vrnitev južne Besarabije Moldaviji=== Leta 1856 je bila Rusija v skladu s Pariško pogodbo prisiljena vrniti Moldaviji znatno ozemlje v južni Besarabiji, organizirano kot okrožji Cahul in Ismail, od katerega se je kasneje odcepil Bolgrad. Moldavija se je leta 1859 pridružila Vlaški in tako ustanovila Romunijo.<ref name=king23-hitch41>King, str. 22–23; Hitchins, str. 41</ref> Leta 1877 sta Rusko cesarstvo in Romunija podpisali sporazum, s katerim sta postali zaveznici proti Osmanskemu cesarstvu. Rusija pa je po vojni priznala neodvisnost Romunije in zagotovila njeno ozemeljsko celovitost.<ref name=king23-hitch41/> Rusija je ob koncu rusko-turške vojne (1877–1878) prevzela južno Besarabijo, kar je Aleksander Gorčakov utemeljil kot "stvar ruske nacionalne časti" in trdil, da je bilo ozemlje leta 1856 odstopljeno Moldaviji, ne Romuniji, in da je bilo rusko jamstvo za ozemeljsko celovitost usmerjeno proti turškim zahtevam.<ref name=hitchins47/> Romunske politike in javnost je njegovo dejanje razjezilo. Romunski politik Mihail Kogălniceanu je Rusijo obtožil prevare in ravnanja z zaveznico kot z osvojeno provinco. Začel je celo pisati memorandum proti Rusiji, da bi poskušal vplivati na zahodne vlade. Vmemorandumu je obsodil ne le priključitev Južne Besarabije, temveč tudi priključitev Besarabije leta 1812.<ref name=hitchins47>Hitchins, str. 47–48</ref> Nobena od evropskih sil ni želela tvegati konflikta z Rusijo.<ref>Hitchins, str. 49</ref> Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Romunija dobila Dobrudžo kot nadomestilo za izgubo Južne Besarabije. Čeprav je bilo to ozemlje večje od besarabskega, so imeli Romuni zamenjavo za nepošteno, a so je nejevoljno sprejeli, ker niso imeli druge možnosti.<ref>Hitchins, str. 52</ref> ==Kultura== Zaradi politike rusifikacije je bila Besarabija najbolj zaostala zahodna provinca Ruskega carstva. Leta 1897 je bila pismenost v Besarabiji le 15,4 %. Pismenih je bilo le 6 % etničnih Moldavcev.{{sfn|King|2000|p=23}}{{sfn|Hitchins|1994|p=41}} Glavni razlog nepismenosti je bil, da je bila ruščina edini učni jezik.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Leta 1920 je po ocenah znalo brati in pisati deset odstotkov moških in en odstotek žensk.{{sfn|Stoica|1919|p=31-32}} Vladavina [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] je prinesla politiko ustanavljanja šol v vsaki župniji in v 60. letih 19. stoletja je bilo v Besarabiji ustanovljenih 400 podeželskih šol. Ruska pravoslavna cerkev je vztrajala, da ves pouk poteka v ruščini, čeprav niti vsi duhovniki, ki so bili učitelji v večini vasi, niti učenci niso govorili rusko. Do 80. let 19. stoletja je zato ostalo le še 23 šol.{{sfn|Hitchins|1994|p=245}} Posledično sta književnost in kulturno življenje stagnirala. Iz Besarabije je prišlo le nekaj pomembnih književnikov, med njimi Alexandru Hasdeu (1811–1872), Constantin Stamati (1786–1869) in Teodor Vârnav (1801–1860). V drugi polovici 19. stoletja so bile prekinjene vse povezave z romunsko književnostjo in v Besarabiji se ni razvil noben literarni tok ali šola kritike.{{sfn|Hitchins|1994|p=248–249}} Leta 1899 obiskovalec v javni knjižnici v Kišinjevu ni našel niti ene knjige v romunskem jeziku.{{sfn|King|2000|p=21-22}} ==Kišinjevska pogroma== Prvi [[pogrom]] proti Judom v Kišinjevu, takratnem glavnem mestu Besarabske gubernije, se je dogajal 19. in 20. aprila 1903. Naslednji pogrom je izbruhnil oktobra 1905.{{sfn|Rosenthal|Rosenthal|1901-1906|p=}} V prvem valu nasilja, ki je bil povezan z [[Velika noč|Veliko nočjo]], je bilo ubitih 49 Judov, veliko število judovskih žensk je bilo posiljenih, poškodovanih je bilo 1500 domov. Ameriški Judje so organizirali obsežno finančno pomoč besarabskim Judom in jim pomagali pri emigraciji.{{sfn| Schoenberg|1974|p=262–283}} Incident je usmeril negativno pozornost svetovnega prebivalstva na preganjanje Judov v Rusiji.{{sfn|Ireland|2009|p=}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Cite book |first=Marcel |last=Mitrasca |url=http://worldcat.org/oclc/50296800 |title=Moldova: a Romanian province under Russian rule : diplomatic history from the archives of the great powers |date=2002 |publisher=Algora Pub |isbn=0-87586-184-9 |oclc=50296800}} * {{cite book |last=Stoica |first=Vasile |title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands |year=1919 |publisher=Pittsburgh Printing Company |location=Pittsburgh |pages=|url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/}} * Rosenthal, Herman; Rosenthal, Max (1901–1906). "Kishinef (Kishinev)". V Singer, Isidore; et al. (eds.). The Jewish Encyclopedia. New York: Funk & Wagnalls. Philip Ernest Schoenberg, "The American Reaction to the Kishinev Pogrom of 1903." American Jewish Historical Quarterly 63.3 (1974). * {{Cite book |title=Kishinef (Kishinev) |url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/9350-kishinef-kishinev |first1=Herman |last1=Rosenthal |first2=Max |last2=Rosenthal}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] 9hdbc9lmrsjtmegy33lhw6wmax63al9 6675915 6675899 2026-05-15T07:13:48Z Octopus 13285 /* Kišinjevska pogroma */ politika 6675915 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Besarabska gubernija | native_name = Бессарабская губерния | native_name_lang = ru | settlement_type = Gubernija | image_shield = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg | image_map = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg | mapsize = 225px | map_caption = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Ruski imperij}} | established_title = ustanovitev | established_date = 1812/1873 | extinct_title = ukinitev | extinct_date = 1918 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Kišinjev]] | area_total_km2 = 45.632,42 | population_as_of = 1897 | population_total = 1.935.412 | population_density_km2 = auto | elevation_max_m = 430 | elevation_max_point = hrib Bălănești | population_urban = 15,16% | population_rural = 84,84% | total_type = Skupaj }} '''Besarabska gubernija''' ([[Ruščina|rusko]]: Бессарабская губерния, latinizirano: Bessarabskaja gubernija, [[Romunščina|romunsko]]: Gubernia Basarabia) je bila [[gubernija]] (provinca) [[Ruski imperij|Ruskega carstva]] z upravnim središčem v [[Kišinjev]]u (romunsko: Chișinău). Obsegala je površino 45.632,42 kvadratnih kilometrov in imela 1.935.412 prebivalcev. Na severu je mejila na Podolsko gubernijo, na vzhodu na Hersonsko gubernijo, na jugu na [[Črno morje]], na zahodu na [[Romunija|Romunijo]] in na severozahodu na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Gubernija je približno ustrezala večjemu delu današnje Moldavije in nekaterim delom Černivške in Odeške oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Vključevala je vzhodni del [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] skupaj s sosednjimi ozemlji pod osmansko oblastjo, ki jih je Rusija priključila z [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškim mirovnim sporazumom]], sklenjenim po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]]. Gubernija je bila razpuščena leta 1917 z ustanovitvijo Sfatul Ţării, nacionalne skupščine, ki je decembra 1917 razglasila Moldavsko demokratično republiko. Slednja se je aprila 1918 združila z Romunijo. Približno 65 % ozemlja nekdanje gubernije zdaj pripada Republiki Moldaviji (vključno z odcepljeno regijo [[Pridnestrska republika|Pridnestrje]]). Približno 35 % ozemlja zdaj pripada [[Ukrajina|Ukrajini]]. ==Zgodovina== ===Priključitev k Rusiji=== Rusko carstvo je izkoristilo šibkost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in zasedlo vzhodno polovico avtonomne Kneževine Moldavije med rekama [[Prut]] in [[Dnester]]. Sledilo je šest let vojskovanja, ki se je zaključilo z Bukareškim sporazumom leta 1812, s katerim je Osmansko cesarstvo priznalo rusko priključitev osvojenega ozemlja.<ref name=king19>King, str. 19</ref> Leta 1829 je Turčija v skladu z Odrinskim sporazumom Rusiji odstopila [[Delta Donave|delto Donave]], ki je postala del Besarabske oblasti.{{sfn|Mitrasca|2002|p=}} Pred rusko priključitvijo ozemlje ni imelo posebnega imena, sicer pa je bila Modavija tradicionalno razdeljena na Ţara de Sus (Zgornje dežele, območje [[Karpati|Karpatov]]) in Ţara de Jos (Spodnje dežele, ravnine, ki so vključevale to ozemlje). Besarabija je bila južni del tega ozemlja, danes znanega kot [[Budžak]]. Domneva se, da je regija dobila ime po vlaški vladarski rodbini Basarab, ki ji je morda vladala v 14. stoletju. Rusi so ime Besarabija uporabljali za celotno regijo in ne le za njen južni del.<ref name=king21-22/> Besarabija je imela površino 45.630 km², torej več kot preostala Moldavija, in imela 240.000 in 360.000 prebivalcev, večinoma Romunov. Besarabski bojarji so protestirali proti priključitvi k Carski Rusiji in trdili, da Osmansko cesarstvo nima pravice odstopiti ozemlja, ki sploh ni njihovo. Moldavija je bila namreč osmanski vazal in ne provinca, kar sultana pri podpisu sporazuma ni oviralo.<ref name=king19/> === Oblast in gubernija=== Po priključitvi so lokalni bojarji pod vodstvom kišinjevskega in hotinskega metropolita Gavrila Bănulescu-Bodonija zaprosili za samoupravo in vzpostavitev civilne vlade, ki bi temeljila na tradicionalnih moldavskih zakonih. Leta 1818 je bila ustanovljena posebna avtonomna regija, v kateri sta se v lokalni upravi uporabljala tako romunščina kot ruščina. Bănulescu-Bodoni je dobil tudi dovoljenje za odprtje semenišča in tiskarne, besarabska cerkev pa je postala eparhija [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]].<ref name=king21-22>King, str. 21–22</ref> Po Bănulescu-Bodonijevi smrti leta 1821 Besarabija ni imela močnega voditelja. Ker so se Rusi bali nacionalizma, ki je leta 1821 sprožil protiosmansko revolucijo v sosednji Vlaški, so lokalne oblasti začele postopno pridobivati številne svoboščine.<ref name="king21-22"/> [[Nikolaj I. Ruski]], kronan leta 1825, je začel kampanjo reform, katerih cilj je bil pridobiti večji nadzor nad zahodnimi provincami. Avtonomija regije je bila leta 1829 ukinjena. Novo ustavo je napisal guverner [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južna Ukrajina) in Besarabije [[Mihail Semjonovič Voroncov]]. Leta 1834 je bila romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, kmalu pa tudi v knjigah, tisku in cerkvah, kljub temu, da je bilo 80 % prebivalcev Romunov. Tisti, ki so se borili proti spremembam, so lahko bili izgnani v Sibirijo.{{sfn|Stoica|1919|p=31–32}} Ustava ni več predpisovala obvezne uporabe romunščine za javne objave in leta 1854 je ruščina postala uradni jezik. Približno takrat je bila romunščina ukinjena tudi v šolah, uvoz knjig iz Moldavije in Vlaške pa je bil prepovedan.<ref name="king21-22"/> Integracija v Rusko carstvo se je nadaljevala z uvedbo [[Zemstvo|zemstva]] (vrsta lokalne samouprave) leta 1869. Sistem je bil namenjen povečanju sodelovanja lokalnega prebivalstva v civilnih zadevah, vendar so ga vodili Rusi in drugi nemoldavski funkcionarji, pripeljani iz vsega carstva.<ref>King, str. 24; Hitchins, str. 239</ref> Moldavski bojarji so protestirali proti reformam, ki so zmanjšale njihovo oblast, vendar njihovi protesti niso bili dobro organizirani in so bili zato večinoma prezrti. Nekatere moldavske bojarske družine so bile sicer vključene v rusko plemstvo, vendar je bila večina plemičev Besarabije tujcev. Leta 1911 je bilo v Besarabiji 468 plemiških družin, od tega le 138 moldavskih.{{sfn|Hitchins|1994|p=240}} V začetku 20. stoletja je [[Judje|judovsko]] prebivalstvo predstavljalo do 40 % prebivalcev Kišinjeva. Romunija je postala neodvisna leta 1878. Ker je več milijonov etničnih Romunov živelo zunaj njenih meja, je imela Romunija apetite po [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Besarabija|Besarabiji]].<ref>Hitchins, str. 53, 202</ref> ===Vrnitev južne Besarabije Moldaviji=== Leta 1856 je bila Rusija v skladu s Pariško pogodbo prisiljena vrniti Moldaviji znatno ozemlje v južni Besarabiji, organizirano kot okrožji Cahul in Ismail, od katerega se je kasneje odcepil Bolgrad. Moldavija se je leta 1859 pridružila Vlaški in tako ustanovila Romunijo.<ref name=king23-hitch41>King, str. 22–23; Hitchins, str. 41</ref> Leta 1877 sta Rusko cesarstvo in Romunija podpisali sporazum, s katerim sta postali zaveznici proti Osmanskemu cesarstvu. Rusija pa je po vojni priznala neodvisnost Romunije in zagotovila njeno ozemeljsko celovitost.<ref name=king23-hitch41/> Rusija je ob koncu rusko-turške vojne (1877–1878) prevzela južno Besarabijo, kar je Aleksander Gorčakov utemeljil kot "stvar ruske nacionalne časti" in trdil, da je bilo ozemlje leta 1856 odstopljeno Moldaviji, ne Romuniji, in da je bilo rusko jamstvo za ozemeljsko celovitost usmerjeno proti turškim zahtevam.<ref name=hitchins47/> Romunske politike in javnost je njegovo dejanje razjezilo. Romunski politik Mihail Kogălniceanu je Rusijo obtožil prevare in ravnanja z zaveznico kot z osvojeno provinco. Začel je celo pisati memorandum proti Rusiji, da bi poskušal vplivati na zahodne vlade. Vmemorandumu je obsodil ne le priključitev Južne Besarabije, temveč tudi priključitev Besarabije leta 1812.<ref name=hitchins47>Hitchins, str. 47–48</ref> Nobena od evropskih sil ni želela tvegati konflikta z Rusijo.<ref>Hitchins, str. 49</ref> Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Romunija dobila Dobrudžo kot nadomestilo za izgubo Južne Besarabije. Čeprav je bilo to ozemlje večje od besarabskega, so imeli Romuni zamenjavo za nepošteno, a so je nejevoljno sprejeli, ker niso imeli druge možnosti.<ref>Hitchins, str. 52</ref> ==Kultura== Zaradi politike rusifikacije je bila Besarabija najbolj zaostala zahodna provinca Ruskega carstva. Leta 1897 je bila pismenost v Besarabiji le 15,4 %. Pismenih je bilo le 6 % etničnih Moldavcev.{{sfn|King|2000|p=23}}{{sfn|Hitchins|1994|p=41}} Glavni razlog nepismenosti je bil, da je bila ruščina edini učni jezik.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Leta 1920 je po ocenah znalo brati in pisati deset odstotkov moških in en odstotek žensk.{{sfn|Stoica|1919|p=31-32}} Vladavina [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] je prinesla politiko ustanavljanja šol v vsaki župniji in v 60. letih 19. stoletja je bilo v Besarabiji ustanovljenih 400 podeželskih šol. Ruska pravoslavna cerkev je vztrajala, da ves pouk poteka v ruščini, čeprav niti vsi duhovniki, ki so bili učitelji v večini vasi, niti učenci niso govorili rusko. Do 80. let 19. stoletja je zato ostalo le še 23 šol.{{sfn|Hitchins|1994|p=245}} Posledično sta književnost in kulturno življenje stagnirala. Iz Besarabije je prišlo le nekaj pomembnih književnikov, med njimi Alexandru Hasdeu (1811–1872), Constantin Stamati (1786–1869) in Teodor Vârnav (1801–1860). V drugi polovici 19. stoletja so bile prekinjene vse povezave z romunsko književnostjo in v Besarabiji se ni razvil noben literarni tok ali šola kritike.{{sfn|Hitchins|1994|p=248–249}} Leta 1899 obiskovalec v javni knjižnici v Kišinjevu ni našel niti ene knjige v romunskem jeziku.{{sfn|King|2000|p=21-22}} ==Kišinjevska pogroma== Prvi [[pogrom]] proti Judom v Kišinjevu, takratnem glavnem mestu Besarabske gubernije, se je dogajal 19. in 20. aprila 1903. Naslednji pogrom je izbruhnil oktobra 1905.{{sfn|Rosenthal|Rosenthal|1901-1906|p=}} V prvem valu nasilja, ki je bil povezan z [[Velika noč|Veliko nočjo]], je bilo ubitih 49 Judov, veliko število judovskih žensk je bilo posiljenih, poškodovanih je bilo 1500 domov. Ameriški Judje so organizirali obsežno finančno pomoč besarabskim Judom in jim pomagali pri emigraciji.{{sfn| Schoenberg|1974|p=262–283}} Incident je usmeril negativno pozornost svetovnega prebivalstva na preganjanje Judov v Rusiji.{{sfn|Ireland|2009|p=}} ==Politika== V Besarabiji ni bilo do leta 1905 nobene moldavske politične stranke ali gibanja. Tisto leto sta bili ustanovljeni dve glavni politični skupini. Zmerna, ki jo je vodil posestnik Pavel Dicescu, se je organizirala okoli Societatea pentru Cultură Naţională ("Društvo za nacionalno kulturo"), se je zavzemali za rabo romunščine kot učnega jezika v šolah, a je bila hkrati proti socialnim reformam. Leta 1909 jim je v zemstvu uspelo sprejeti resolucijo o rabi romunščine v šolah.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Radikali nacionalni demokrati, večinoma študenti, ki so se izobraževali na ruskih univerzah in so bili pod vplivom socialističnih revolucionarjev, so si želeli resničnega narodnega prebujenja in socialne pravičnosti. Ustanovili so časopis Basarabia, ki ga je vodil Constantin Stere in ki je pozival k avtonomiji Besarabije in večjim pravicam za zaščito njihovega jezika in kulture, hkrati pa je jasno povedal, da si ne želijo odcepitve od Ruskega carstva. Prva številka časopisa je izšla 24. maja 1906.{{sfn|Hitchins|1994|p=249}} Njihovo gibanje ni imelo velikega uspeha, saj je leta 1907 na volitvah za drugo dumo zmagala skrajna desnica. Marca 1907 je časopis objavil romunsko domoljubno pesem Deşteaptă-te, române! (Zbudi se, Romun!), zaradi katere je guverner Besarabije Haruzin le devet mesecev po prvi številki odredil zaprtje časopisa. Večina sodelavcev časopisa je pobegnila v Iaşi. {{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}}{{sfn|King|2000|p=29}} Ko se je leta 1917 v Petrogradu zgodila februarska revolucija, je guverner Besarabije Mihail Mihail Voronovici 13. marca odstopil in svoja zakonska pooblastila prenesel na Constantina Mimija, predsednika gubernijskega zemstva. Mimi je bil imenovan za komisarja začasne vlade v Besarabiji, njegov namestnik pa je bil Vladimir Criste. Podobni postopki so potekali v vseh regijah carstva. Vodje carskih uprav so svoja zakonska pooblastila prenesli na vodje okrožnih in gubernijskih zemstev, ki so se takrat imenovali okrožni/gubernijski komisarji.{{sfn|Nistor|1923|p=279}} ==Demografija== Po besedah besarabskega zgodovinarja Řstefana Ciobanuja je bil leta 1810 delež etničnih Romunov (Moldavcev) v guberniji približno 95 %. V tem podatku niso bila upoštevana ozemelja, ki so bila prej pod neposredno turško upravo, se pravi Budžak in Hotin, kjer so prav tako živeli Romuni.{{sfn| Ciobanu |1923|p=20}} Ruska vladavina je povzročila pomembne spremembe v etnični strukturi Besarabije, zlasti zaradi ruske politike priseljevanja iz sosednjih provinc in rusifikacije.<ref>{{Cite web |url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |title=Historical Population of Bessarabia |access-date=2013-01-27 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224112847/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |url-status=dead}}</ref> Priseljevanje ni bilo enotno. V nekaterih okrožjih v severnih in južnih delih Besarabije, na primer v Hotinu in Akkermanu, je priseljevanje povzročilo, da je bilo Ukrajincev več kot Romunov, medtem ko so bila podeželska območja večinoma romunska.{{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}} [[Slika:Ethnic groups and religions in Russia 1913 (138700959).jpg|thumb|250px| Etnične skupine v evropskem delu Ruskega imperija pred prvo svetovno vojno]] Ruska kolonizacijska politika sprva ni bila povezana z etnično sestavo. Njen cilj je bil povečati prebivalstvo precej redko poseljenem ozemlju, da bi bolje izkoristili njegove vire. Kolonizacija je bila del širše kampanje kolonizacije Nove Rusije (južne Ukrajine) v katero je Rusija pritegnila vse, ki so želeli delati in živeti pod njeno oblastjo, ne glede na to, ali so prihajali iz Ruskega imperija ali od drugod. {{sfn|Mitrasca|2002|p=25}} {| class="wikitable" !Cenzus !Prebivalstvo !Romuni (Moldavci) !Ukrajinci in Rusi !Judje |- !1817 |482.630 |86% <small>(est.)</small> |6,5% <small>(est.)</small> |4,2% <small>(est.)</small> |- !1856 |990m,000 |74% |12% |8% |- !1897 |1.935.412 |56% |18,9% |11,7% |} Večina Moldavcev v Besarabiji so bili svobodni kmetje, od katerih jih je bila večina brez zemlje in so imeli v najemu zemljo posestnikov in samostanov. Leta 1861 je bilo 12 % Moldavcev răzeşi (podjetnikov). Emancipacijska reforma iz leta 1861 je imela v Besarabiji le majhen učinek, saj je bilo tlačanov le 12.000. Večina od njih je bila pripeljana iz Rusije za nekmetijske dejavnosti.{{sfn|Hitchins|1994|p=241}} Mestnega prebivalstva je bilo malo. Leta 1912 je njihov delež znašalo le 14,7 %. Večina mest so bila le lokalna upravna središča z malo industrije. Delež Moldavcev v mestih je bilo majhno. Leta 1912 je bil ov v mestih 37,2 % Judov, 24,4 % Rusov, 15,8 % Ukrajincev in le 14,2 % Moldavcev. {{sfn|Hitchins|1994|p=242-243}} ==Upravna delitev== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Cite book |first=Marcel |last=Mitrasca |url=http://worldcat.org/oclc/50296800 |title=Moldova: a Romanian province under Russian rule : diplomatic history from the archives of the great powers |date=2002 |publisher=Algora Pub |isbn=0-87586-184-9 |oclc=50296800}} * {{cite book |last=Stoica |first=Vasile |title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands |year=1919 |publisher=Pittsburgh Printing Company |location=Pittsburgh |pages=|url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/}} * Rosenthal, Herman; Rosenthal, Max (1901–1906). "Kishinef (Kishinev)". V Singer, Isidore; et al. (eds.). The Jewish Encyclopedia. New York: Funk & Wagnalls. Philip Ernest Schoenberg, "The American Reaction to the Kishinev Pogrom of 1903." American Jewish Historical Quarterly 63.3 (1974). * {{Cite book |title=Kishinef (Kishinev) |url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/9350-kishinef-kishinev |first1=Herman |last1=Rosenthal |first2=Max |last2=Rosenthal}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] 5seoz4q2yvbjovs5zungr6jdwptyqqi 6675921 6675915 2026-05-15T07:25:11Z Octopus 13285 /* Demografija */ politika 6675921 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Besarabska gubernija | native_name = Бессарабская губерния | native_name_lang = ru | settlement_type = Gubernija | image_shield = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg | image_map = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg | mapsize = 225px | map_caption = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Ruski imperij}} | established_title = ustanovitev | established_date = 1812/1873 | extinct_title = ukinitev | extinct_date = 1918 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Kišinjev]] | area_total_km2 = 45.632,42 | population_as_of = 1897 | population_total = 1.935.412 | population_density_km2 = auto | elevation_max_m = 430 | elevation_max_point = hrib Bălănești | population_urban = 15,16% | population_rural = 84,84% | total_type = Skupaj }} '''Besarabska gubernija''' ([[Ruščina|rusko]]: Бессарабская губерния, latinizirano: Bessarabskaja gubernija, [[Romunščina|romunsko]]: Gubernia Basarabia) je bila [[gubernija]] (provinca) [[Ruski imperij|Ruskega carstva]] z upravnim središčem v [[Kišinjev]]u (romunsko: Chișinău). Obsegala je površino 45.632,42 kvadratnih kilometrov in imela 1.935.412 prebivalcev. Na severu je mejila na Podolsko gubernijo, na vzhodu na Hersonsko gubernijo, na jugu na [[Črno morje]], na zahodu na [[Romunija|Romunijo]] in na severozahodu na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Gubernija je približno ustrezala večjemu delu današnje Moldavije in nekaterim delom Černivške in Odeške oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Vključevala je vzhodni del [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] skupaj s sosednjimi ozemlji pod osmansko oblastjo, ki jih je Rusija priključila z [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškim mirovnim sporazumom]], sklenjenim po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]]. Gubernija je bila razpuščena leta 1917 z ustanovitvijo Sfatul Ţării, nacionalne skupščine, ki je decembra 1917 razglasila Moldavsko demokratično republiko. Slednja se je aprila 1918 združila z Romunijo. Približno 65 % ozemlja nekdanje gubernije zdaj pripada Republiki Moldaviji (vključno z odcepljeno regijo [[Pridnestrska republika|Pridnestrje]]). Približno 35 % ozemlja zdaj pripada [[Ukrajina|Ukrajini]]. ==Zgodovina== ===Priključitev k Rusiji=== Rusko carstvo je izkoristilo šibkost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in zasedlo vzhodno polovico avtonomne Kneževine Moldavije med rekama [[Prut]] in [[Dnester]]. Sledilo je šest let vojskovanja, ki se je zaključilo z Bukareškim sporazumom leta 1812, s katerim je Osmansko cesarstvo priznalo rusko priključitev osvojenega ozemlja.<ref name=king19>King, str. 19</ref> Leta 1829 je Turčija v skladu z Odrinskim sporazumom Rusiji odstopila [[Delta Donave|delto Donave]], ki je postala del Besarabske oblasti.{{sfn|Mitrasca|2002|p=}} Pred rusko priključitvijo ozemlje ni imelo posebnega imena, sicer pa je bila Modavija tradicionalno razdeljena na Ţara de Sus (Zgornje dežele, območje [[Karpati|Karpatov]]) in Ţara de Jos (Spodnje dežele, ravnine, ki so vključevale to ozemlje). Besarabija je bila južni del tega ozemlja, danes znanega kot [[Budžak]]. Domneva se, da je regija dobila ime po vlaški vladarski rodbini Basarab, ki ji je morda vladala v 14. stoletju. Rusi so ime Besarabija uporabljali za celotno regijo in ne le za njen južni del.<ref name=king21-22/> Besarabija je imela površino 45.630 km², torej več kot preostala Moldavija, in imela 240.000 in 360.000 prebivalcev, večinoma Romunov. Besarabski bojarji so protestirali proti priključitvi k Carski Rusiji in trdili, da Osmansko cesarstvo nima pravice odstopiti ozemlja, ki sploh ni njihovo. Moldavija je bila namreč osmanski vazal in ne provinca, kar sultana pri podpisu sporazuma ni oviralo.<ref name=king19/> === Oblast in gubernija=== Po priključitvi so lokalni bojarji pod vodstvom kišinjevskega in hotinskega metropolita Gavrila Bănulescu-Bodonija zaprosili za samoupravo in vzpostavitev civilne vlade, ki bi temeljila na tradicionalnih moldavskih zakonih. Leta 1818 je bila ustanovljena posebna avtonomna regija, v kateri sta se v lokalni upravi uporabljala tako romunščina kot ruščina. Bănulescu-Bodoni je dobil tudi dovoljenje za odprtje semenišča in tiskarne, besarabska cerkev pa je postala eparhija [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]].<ref name=king21-22>King, str. 21–22</ref> Po Bănulescu-Bodonijevi smrti leta 1821 Besarabija ni imela močnega voditelja. Ker so se Rusi bali nacionalizma, ki je leta 1821 sprožil protiosmansko revolucijo v sosednji Vlaški, so lokalne oblasti začele postopno pridobivati številne svoboščine.<ref name="king21-22"/> [[Nikolaj I. Ruski]], kronan leta 1825, je začel kampanjo reform, katerih cilj je bil pridobiti večji nadzor nad zahodnimi provincami. Avtonomija regije je bila leta 1829 ukinjena. Novo ustavo je napisal guverner [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južna Ukrajina) in Besarabije [[Mihail Semjonovič Voroncov]]. Leta 1834 je bila romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, kmalu pa tudi v knjigah, tisku in cerkvah, kljub temu, da je bilo 80 % prebivalcev Romunov. Tisti, ki so se borili proti spremembam, so lahko bili izgnani v Sibirijo.{{sfn|Stoica|1919|p=31–32}} Ustava ni več predpisovala obvezne uporabe romunščine za javne objave in leta 1854 je ruščina postala uradni jezik. Približno takrat je bila romunščina ukinjena tudi v šolah, uvoz knjig iz Moldavije in Vlaške pa je bil prepovedan.<ref name="king21-22"/> Integracija v Rusko carstvo se je nadaljevala z uvedbo [[Zemstvo|zemstva]] (vrsta lokalne samouprave) leta 1869. Sistem je bil namenjen povečanju sodelovanja lokalnega prebivalstva v civilnih zadevah, vendar so ga vodili Rusi in drugi nemoldavski funkcionarji, pripeljani iz vsega carstva.<ref>King, str. 24; Hitchins, str. 239</ref> Moldavski bojarji so protestirali proti reformam, ki so zmanjšale njihovo oblast, vendar njihovi protesti niso bili dobro organizirani in so bili zato večinoma prezrti. Nekatere moldavske bojarske družine so bile sicer vključene v rusko plemstvo, vendar je bila večina plemičev Besarabije tujcev. Leta 1911 je bilo v Besarabiji 468 plemiških družin, od tega le 138 moldavskih.{{sfn|Hitchins|1994|p=240}} V začetku 20. stoletja je [[Judje|judovsko]] prebivalstvo predstavljalo do 40 % prebivalcev Kišinjeva. Romunija je postala neodvisna leta 1878. Ker je več milijonov etničnih Romunov živelo zunaj njenih meja, je imela Romunija apetite po [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Besarabija|Besarabiji]].<ref>Hitchins, str. 53, 202</ref> ===Vrnitev južne Besarabije Moldaviji=== Leta 1856 je bila Rusija v skladu s Pariško pogodbo prisiljena vrniti Moldaviji znatno ozemlje v južni Besarabiji, organizirano kot okrožji Cahul in Ismail, od katerega se je kasneje odcepil Bolgrad. Moldavija se je leta 1859 pridružila Vlaški in tako ustanovila Romunijo.<ref name=king23-hitch41>King, str. 22–23; Hitchins, str. 41</ref> Leta 1877 sta Rusko cesarstvo in Romunija podpisali sporazum, s katerim sta postali zaveznici proti Osmanskemu cesarstvu. Rusija pa je po vojni priznala neodvisnost Romunije in zagotovila njeno ozemeljsko celovitost.<ref name=king23-hitch41/> Rusija je ob koncu rusko-turške vojne (1877–1878) prevzela južno Besarabijo, kar je Aleksander Gorčakov utemeljil kot "stvar ruske nacionalne časti" in trdil, da je bilo ozemlje leta 1856 odstopljeno Moldaviji, ne Romuniji, in da je bilo rusko jamstvo za ozemeljsko celovitost usmerjeno proti turškim zahtevam.<ref name=hitchins47/> Romunske politike in javnost je njegovo dejanje razjezilo. Romunski politik Mihail Kogălniceanu je Rusijo obtožil prevare in ravnanja z zaveznico kot z osvojeno provinco. Začel je celo pisati memorandum proti Rusiji, da bi poskušal vplivati na zahodne vlade. Vmemorandumu je obsodil ne le priključitev Južne Besarabije, temveč tudi priključitev Besarabije leta 1812.<ref name=hitchins47>Hitchins, str. 47–48</ref> Nobena od evropskih sil ni želela tvegati konflikta z Rusijo.<ref>Hitchins, str. 49</ref> Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Romunija dobila Dobrudžo kot nadomestilo za izgubo Južne Besarabije. Čeprav je bilo to ozemlje večje od besarabskega, so imeli Romuni zamenjavo za nepošteno, a so je nejevoljno sprejeli, ker niso imeli druge možnosti.<ref>Hitchins, str. 52</ref> ==Kultura== Zaradi politike rusifikacije je bila Besarabija najbolj zaostala zahodna provinca Ruskega carstva. Leta 1897 je bila pismenost v Besarabiji le 15,4 %. Pismenih je bilo le 6 % etničnih Moldavcev.{{sfn|King|2000|p=23}}{{sfn|Hitchins|1994|p=41}} Glavni razlog nepismenosti je bil, da je bila ruščina edini učni jezik.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Leta 1920 je po ocenah znalo brati in pisati deset odstotkov moških in en odstotek žensk.{{sfn|Stoica|1919|p=31-32}} Vladavina [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] je prinesla politiko ustanavljanja šol v vsaki župniji in v 60. letih 19. stoletja je bilo v Besarabiji ustanovljenih 400 podeželskih šol. Ruska pravoslavna cerkev je vztrajala, da ves pouk poteka v ruščini, čeprav niti vsi duhovniki, ki so bili učitelji v večini vasi, niti učenci niso govorili rusko. Do 80. let 19. stoletja je zato ostalo le še 23 šol.{{sfn|Hitchins|1994|p=245}} Posledično sta književnost in kulturno življenje stagnirala. Iz Besarabije je prišlo le nekaj pomembnih književnikov, med njimi Alexandru Hasdeu (1811–1872), Constantin Stamati (1786–1869) in Teodor Vârnav (1801–1860). V drugi polovici 19. stoletja so bile prekinjene vse povezave z romunsko književnostjo in v Besarabiji se ni razvil noben literarni tok ali šola kritike.{{sfn|Hitchins|1994|p=248–249}} Leta 1899 obiskovalec v javni knjižnici v Kišinjevu ni našel niti ene knjige v romunskem jeziku.{{sfn|King|2000|p=21-22}} ==Kišinjevska pogroma== Prvi [[pogrom]] proti Judom v Kišinjevu, takratnem glavnem mestu Besarabske gubernije, se je dogajal 19. in 20. aprila 1903. Naslednji pogrom je izbruhnil oktobra 1905.{{sfn|Rosenthal|Rosenthal|1901-1906|p=}} V prvem valu nasilja, ki je bil povezan z [[Velika noč|Veliko nočjo]], je bilo ubitih 49 Judov, veliko število judovskih žensk je bilo posiljenih, poškodovanih je bilo 1500 domov. Ameriški Judje so organizirali obsežno finančno pomoč besarabskim Judom in jim pomagali pri emigraciji.{{sfn| Schoenberg|1974|p=262–283}} Incident je usmeril negativno pozornost svetovnega prebivalstva na preganjanje Judov v Rusiji.{{sfn|Ireland|2009|p=}} ==Politika== V Besarabiji ni bilo do leta 1905 nobene moldavske politične stranke ali gibanja. Tisto leto sta bili ustanovljeni dve glavni politični skupini. Zmerna, ki jo je vodil posestnik Pavel Dicescu, se je organizirala okoli Societatea pentru Cultură Naţională ("Društvo za nacionalno kulturo"), se je zavzemali za rabo romunščine kot učnega jezika v šolah, a je bila hkrati proti socialnim reformam. Leta 1909 jim je v zemstvu uspelo sprejeti resolucijo o rabi romunščine v šolah.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Radikali nacionalni demokrati, večinoma študenti, ki so se izobraževali na ruskih univerzah in so bili pod vplivom socialističnih revolucionarjev, so si želeli resničnega narodnega prebujenja in socialne pravičnosti. Ustanovili so časopis Basarabia, ki ga je vodil Constantin Stere in ki je pozival k avtonomiji Besarabije in večjim pravicam za zaščito njihovega jezika in kulture, hkrati pa je jasno povedal, da si ne želijo odcepitve od Ruskega carstva. Prva številka časopisa je izšla 24. maja 1906.{{sfn|Hitchins|1994|p=249}} Njihovo gibanje ni imelo velikega uspeha, saj je leta 1907 na volitvah za drugo dumo zmagala skrajna desnica. Marca 1907 je časopis objavil romunsko domoljubno pesem Deşteaptă-te, române! (Zbudi se, Romun!), zaradi katere je guverner Besarabije Haruzin le devet mesecev po prvi številki odredil zaprtje časopisa. Večina sodelavcev časopisa je pobegnila v Iaşi. {{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}}{{sfn|King|2000|p=29}} Ko se je leta 1917 v Petrogradu zgodila februarska revolucija, je guverner Besarabije Mihail Mihail Voronovici 13. marca odstopil in svoja zakonska pooblastila prenesel na Constantina Mimija, predsednika gubernijskega zemstva. Mimi je bil imenovan za komisarja začasne vlade v Besarabiji, njegov namestnik pa je bil Vladimir Criste. Podobni postopki so potekali v vseh regijah carstva. Vodje carskih uprav so svoja zakonska pooblastila prenesli na vodje okrožnih in gubernijskih zemstev, ki so se takrat imenovali okrožni/gubernijski komisarji.{{sfn|Nistor|1923|p=279}} ==Demografija== [[Slika:Ethnic groups and religions in Russia 1913 (138700959).jpg|thumb|250px| Etnične skupine v evropskem delu Ruskega imperija pred prvo svetovno vojno]] Po besedah besarabskega zgodovinarja Řstefana Ciobanuja je bil leta 1810 delež etničnih Romunov (Moldavcev) v guberniji približno 95 %. V tem podatku niso bila upoštevana ozemlja, ki so bila prej pod neposredno turško upravo, se pravi Budžak in Hotin, kjer so prav tako živeli Romuni.{{sfn|Ciobanu|1923|p=20}} Ruska vladavina je povzročila pomembne spremembe v etnični strukturi Besarabije, zlasti zaradi ruske politike priseljevanja iz sosednjih provinc in rusifikacije.<ref>{{Cite web |url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |title=Historical Population of Bessarabia |access-date=2013-01-27 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224112847/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |url-status=dead}}</ref> Priseljevanje ni bilo enotno. V nekaterih okrožjih v severnih in južnih delih Besarabije, na primer v Hotinu in Akkermanu, je priseljevanje povzročilo, da je bilo Ukrajincev več kot Romunov, medtem ko so bila podeželska območja večinoma romunska.{{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}} Ruska kolonizacijska politika sprva ni bila povezana z etnično sestavo. Njen cilj je bil povečati prebivalstvo na precej redko poseljenem ozemlju, da bi se bolje izkoristili tamkajšnji viri. Kolonizacija je bila del širše kampanje kolonizacije [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južne Ukrajine) v katero je Rusija pritegnila vse, ki so želeli delati in živeti pod njeno oblastjo, ne glede na to, ali so prihajali iz Ruskega imperija ali od drugod.{{sfn|Mitrasca|2002|p=25}} {| class="wikitable" !Cenzus !Prebivalstvo !Romuni (Moldavci) !Ukrajinci in Rusi !Judje |- !1817 |482.630 |86% <small>(ocena)</small> |6,5% <small>(ocena)</small> |4,2% <small>(ocena)</small> |- !1856 |990.000 |74% |12% |8% |- !1897 |1.935.412 |56% |18,9% |11,7% |} Večina Moldavcev v Besarabiji so bili svobodni kmetje, od katerih jih je bila večina brez zemlje in so imeli v najemu zemljo posestnikov in samostanov. Leta 1861 je bilo 12 % Moldavcev răzeşi (podjetnikov). Emancipacijska reforma iz leta 1861 je imela v Besarabiji le majhen učinek, saj je bilo tlačanov le 12.000. Večina od njih je bila pripeljana iz Rusije za nekmetijske dejavnosti.{{sfn|Hitchins|1994|p=241}} Mestnega prebivalstva je bilo malo. Leta 1912 je njihov delež znašal le 14,7 %. Večina mest so bila le lokalna upravna središča z malo industrije. Delež Moldavcev v mestih je bilo majhno. Leta 1912 je bilo v mestih 37,2 % Judov, 24,4 % Rusov, 15,8 % Ukrajincev in le 14,2 % Moldavcev.{{sfn|Hitchins|1994|p=242-243}} ==Upravna delitev== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Cite book |first=Marcel |last=Mitrasca |url=http://worldcat.org/oclc/50296800 |title=Moldova: a Romanian province under Russian rule : diplomatic history from the archives of the great powers |date=2002 |publisher=Algora Pub |isbn=0-87586-184-9 |oclc=50296800}} * {{cite book |last=Stoica |first=Vasile |title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands |year=1919 |publisher=Pittsburgh Printing Company |location=Pittsburgh |pages=|url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/}} * Rosenthal, Herman; Rosenthal, Max (1901–1906). "Kishinef (Kishinev)". V Singer, Isidore; et al. (eds.). The Jewish Encyclopedia. New York: Funk & Wagnalls. Philip Ernest Schoenberg, "The American Reaction to the Kishinev Pogrom of 1903." American Jewish Historical Quarterly 63.3 (1974). * {{Cite book |title=Kishinef (Kishinev) |url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/9350-kishinef-kishinev |first1=Herman |last1=Rosenthal |first2=Max |last2=Rosenthal}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] li3mirs0psn2bjy1q3alkkjt2z9zlpr 6675966 6675921 2026-05-15T08:14:39Z Octopus 13285 /* Upravna delitev */ urejanje 6675966 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Besarabska gubernija | native_name = Бессарабская губерния | native_name_lang = ru | settlement_type = Gubernija | image_shield = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg | image_map = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg | mapsize = 225px | map_caption = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Ruski imperij}} | established_title = ustanovitev | established_date = 1812/1873 | extinct_title = ukinitev | extinct_date = 1918 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Kišinjev]] | area_total_km2 = 45.632,42 | population_as_of = 1897 | population_total = 1.935.412 | population_density_km2 = auto | elevation_max_m = 430 | elevation_max_point = hrib Bălănești | population_urban = 15,16% | population_rural = 84,84% | total_type = Skupaj }} '''Besarabska gubernija''' ([[Ruščina|rusko]]: Бессарабская губерния, latinizirano: Bessarabskaja gubernija, [[Romunščina|romunsko]]: Gubernia Basarabia) je bila [[gubernija]] (provinca) [[Ruski imperij|Ruskega carstva]] z upravnim središčem v [[Kišinjev]]u (romunsko: Chișinău). Obsegala je površino 45.632,42 kvadratnih kilometrov in imela 1.935.412 prebivalcev. Na severu je mejila na Podolsko gubernijo, na vzhodu na Hersonsko gubernijo, na jugu na [[Črno morje]], na zahodu na [[Romunija|Romunijo]] in na severozahodu na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Gubernija je približno ustrezala večjemu delu današnje Moldavije in nekaterim delom Černivške in Odeške oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Vključevala je vzhodni del [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] skupaj s sosednjimi ozemlji pod osmansko oblastjo, ki jih je Rusija priključila z [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškim mirovnim sporazumom]], sklenjenim po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]]. Gubernija je bila razpuščena leta 1917 z ustanovitvijo Sfatul Ţării, nacionalne skupščine, ki je decembra 1917 razglasila Moldavsko demokratično republiko. Slednja se je aprila 1918 združila z Romunijo. Približno 65 % ozemlja nekdanje gubernije zdaj pripada Republiki Moldaviji (vključno z odcepljeno regijo [[Pridnestrska republika|Pridnestrje]]). Približno 35 % ozemlja zdaj pripada [[Ukrajina|Ukrajini]]. ==Zgodovina== ===Priključitev k Rusiji=== Rusko carstvo je izkoristilo šibkost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in zasedlo vzhodno polovico avtonomne Kneževine Moldavije med rekama [[Prut]] in [[Dnester]]. Sledilo je šest let vojskovanja, ki se je zaključilo z Bukareškim sporazumom leta 1812, s katerim je Osmansko cesarstvo priznalo rusko priključitev osvojenega ozemlja.<ref name=king19>King, str. 19</ref> Leta 1829 je Turčija v skladu z Odrinskim sporazumom Rusiji odstopila [[Delta Donave|delto Donave]], ki je postala del Besarabske oblasti.{{sfn|Mitrasca|2002|p=}} Pred rusko priključitvijo ozemlje ni imelo posebnega imena, sicer pa je bila Modavija tradicionalno razdeljena na Ţara de Sus (Zgornje dežele, območje [[Karpati|Karpatov]]) in Ţara de Jos (Spodnje dežele, ravnine, ki so vključevale to ozemlje). Besarabija je bila južni del tega ozemlja, danes znanega kot [[Budžak]]. Domneva se, da je regija dobila ime po vlaški vladarski rodbini Basarab, ki ji je morda vladala v 14. stoletju. Rusi so ime Besarabija uporabljali za celotno regijo in ne le za njen južni del.<ref name=king21-22/> Besarabija je imela površino 45.630 km², torej več kot preostala Moldavija, in imela 240.000 in 360.000 prebivalcev, večinoma Romunov. Besarabski bojarji so protestirali proti priključitvi k Carski Rusiji in trdili, da Osmansko cesarstvo nima pravice odstopiti ozemlja, ki sploh ni njihovo. Moldavija je bila namreč osmanski vazal in ne provinca, kar sultana pri podpisu sporazuma ni oviralo.<ref name=king19/> === Oblast in gubernija=== Po priključitvi so lokalni bojarji pod vodstvom kišinjevskega in hotinskega metropolita Gavrila Bănulescu-Bodonija zaprosili za samoupravo in vzpostavitev civilne vlade, ki bi temeljila na tradicionalnih moldavskih zakonih. Leta 1818 je bila ustanovljena posebna avtonomna regija, v kateri sta se v lokalni upravi uporabljala tako romunščina kot ruščina. Bănulescu-Bodoni je dobil tudi dovoljenje za odprtje semenišča in tiskarne, besarabska cerkev pa je postala eparhija [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]].<ref name=king21-22>King, str. 21–22</ref> Po Bănulescu-Bodonijevi smrti leta 1821 Besarabija ni imela močnega voditelja. Ker so se Rusi bali nacionalizma, ki je leta 1821 sprožil protiosmansko revolucijo v sosednji Vlaški, so lokalne oblasti začele postopno pridobivati številne svoboščine.<ref name="king21-22"/> [[Nikolaj I. Ruski]], kronan leta 1825, je začel kampanjo reform, katerih cilj je bil pridobiti večji nadzor nad zahodnimi provincami. Avtonomija regije je bila leta 1829 ukinjena. Novo ustavo je napisal guverner [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južna Ukrajina) in Besarabije [[Mihail Semjonovič Voroncov]]. Leta 1834 je bila romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, kmalu pa tudi v knjigah, tisku in cerkvah, kljub temu, da je bilo 80 % prebivalcev Romunov. Tisti, ki so se borili proti spremembam, so lahko bili izgnani v Sibirijo.{{sfn|Stoica|1919|p=31–32}} Ustava ni več predpisovala obvezne uporabe romunščine za javne objave in leta 1854 je ruščina postala uradni jezik. Približno takrat je bila romunščina ukinjena tudi v šolah, uvoz knjig iz Moldavije in Vlaške pa je bil prepovedan.<ref name="king21-22"/> Integracija v Rusko carstvo se je nadaljevala z uvedbo [[Zemstvo|zemstva]] (vrsta lokalne samouprave) leta 1869. Sistem je bil namenjen povečanju sodelovanja lokalnega prebivalstva v civilnih zadevah, vendar so ga vodili Rusi in drugi nemoldavski funkcionarji, pripeljani iz vsega carstva.<ref>King, str. 24; Hitchins, str. 239</ref> Moldavski bojarji so protestirali proti reformam, ki so zmanjšale njihovo oblast, vendar njihovi protesti niso bili dobro organizirani in so bili zato večinoma prezrti. Nekatere moldavske bojarske družine so bile sicer vključene v rusko plemstvo, vendar je bila večina plemičev Besarabije tujcev. Leta 1911 je bilo v Besarabiji 468 plemiških družin, od tega le 138 moldavskih.{{sfn|Hitchins|1994|p=240}} V začetku 20. stoletja je [[Judje|judovsko]] prebivalstvo predstavljalo do 40 % prebivalcev Kišinjeva. Romunija je postala neodvisna leta 1878. Ker je več milijonov etničnih Romunov živelo zunaj njenih meja, je imela Romunija apetite po [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Besarabija|Besarabiji]].<ref>Hitchins, str. 53, 202</ref> ===Vrnitev južne Besarabije Moldaviji=== Leta 1856 je bila Rusija v skladu s Pariško pogodbo prisiljena vrniti Moldaviji znatno ozemlje v južni Besarabiji, organizirano kot okrožji Cahul in Ismail, od katerega se je kasneje odcepil Bolgrad. Moldavija se je leta 1859 pridružila Vlaški in tako ustanovila Romunijo.<ref name=king23-hitch41>King, str. 22–23; Hitchins, str. 41</ref> Leta 1877 sta Rusko cesarstvo in Romunija podpisali sporazum, s katerim sta postali zaveznici proti Osmanskemu cesarstvu. Rusija pa je po vojni priznala neodvisnost Romunije in zagotovila njeno ozemeljsko celovitost.<ref name=king23-hitch41/> Rusija je ob koncu rusko-turške vojne (1877–1878) prevzela južno Besarabijo, kar je Aleksander Gorčakov utemeljil kot "stvar ruske nacionalne časti" in trdil, da je bilo ozemlje leta 1856 odstopljeno Moldaviji, ne Romuniji, in da je bilo rusko jamstvo za ozemeljsko celovitost usmerjeno proti turškim zahtevam.<ref name=hitchins47/> Romunske politike in javnost je njegovo dejanje razjezilo. Romunski politik Mihail Kogălniceanu je Rusijo obtožil prevare in ravnanja z zaveznico kot z osvojeno provinco. Začel je celo pisati memorandum proti Rusiji, da bi poskušal vplivati na zahodne vlade. Vmemorandumu je obsodil ne le priključitev Južne Besarabije, temveč tudi priključitev Besarabije leta 1812.<ref name=hitchins47>Hitchins, str. 47–48</ref> Nobena od evropskih sil ni želela tvegati konflikta z Rusijo.<ref>Hitchins, str. 49</ref> Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Romunija dobila Dobrudžo kot nadomestilo za izgubo Južne Besarabije. Čeprav je bilo to ozemlje večje od besarabskega, so imeli Romuni zamenjavo za nepošteno, a so je nejevoljno sprejeli, ker niso imeli druge možnosti.<ref>Hitchins, str. 52</ref> ==Kultura== Zaradi politike rusifikacije je bila Besarabija najbolj zaostala zahodna provinca Ruskega carstva. Leta 1897 je bila pismenost v Besarabiji le 15,4 %. Pismenih je bilo le 6 % etničnih Moldavcev.{{sfn|King|2000|p=23}}{{sfn|Hitchins|1994|p=41}} Glavni razlog nepismenosti je bil, da je bila ruščina edini učni jezik.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Leta 1920 je po ocenah znalo brati in pisati deset odstotkov moških in en odstotek žensk.{{sfn|Stoica|1919|p=31-32}} Vladavina [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] je prinesla politiko ustanavljanja šol v vsaki župniji in v 60. letih 19. stoletja je bilo v Besarabiji ustanovljenih 400 podeželskih šol. Ruska pravoslavna cerkev je vztrajala, da ves pouk poteka v ruščini, čeprav niti vsi duhovniki, ki so bili učitelji v večini vasi, niti učenci niso govorili rusko. Do 80. let 19. stoletja je zato ostalo le še 23 šol.{{sfn|Hitchins|1994|p=245}} Posledično sta književnost in kulturno življenje stagnirala. Iz Besarabije je prišlo le nekaj pomembnih književnikov, med njimi Alexandru Hasdeu (1811–1872), Constantin Stamati (1786–1869) in Teodor Vârnav (1801–1860). V drugi polovici 19. stoletja so bile prekinjene vse povezave z romunsko književnostjo in v Besarabiji se ni razvil noben literarni tok ali šola kritike.{{sfn|Hitchins|1994|p=248–249}} Leta 1899 obiskovalec v javni knjižnici v Kišinjevu ni našel niti ene knjige v romunskem jeziku.{{sfn|King|2000|p=21-22}} ==Kišinjevska pogroma== Prvi [[pogrom]] proti Judom v Kišinjevu, takratnem glavnem mestu Besarabske gubernije, se je dogajal 19. in 20. aprila 1903. Naslednji pogrom je izbruhnil oktobra 1905.{{sfn|Rosenthal|Rosenthal|1901-1906|p=}} V prvem valu nasilja, ki je bil povezan z [[Velika noč|Veliko nočjo]], je bilo ubitih 49 Judov, veliko število judovskih žensk je bilo posiljenih, poškodovanih je bilo 1500 domov. Ameriški Judje so organizirali obsežno finančno pomoč besarabskim Judom in jim pomagali pri emigraciji.{{sfn| Schoenberg|1974|p=262–283}} Incident je usmeril negativno pozornost svetovnega prebivalstva na preganjanje Judov v Rusiji.{{sfn|Ireland|2009|p=}} ==Politika== V Besarabiji ni bilo do leta 1905 nobene moldavske politične stranke ali gibanja. Tisto leto sta bili ustanovljeni dve glavni politični skupini. Zmerna, ki jo je vodil posestnik Pavel Dicescu, se je organizirala okoli Societatea pentru Cultură Naţională ("Društvo za nacionalno kulturo"), se je zavzemali za rabo romunščine kot učnega jezika v šolah, a je bila hkrati proti socialnim reformam. Leta 1909 jim je v zemstvu uspelo sprejeti resolucijo o rabi romunščine v šolah.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Radikali nacionalni demokrati, večinoma študenti, ki so se izobraževali na ruskih univerzah in so bili pod vplivom socialističnih revolucionarjev, so si želeli resničnega narodnega prebujenja in socialne pravičnosti. Ustanovili so časopis Basarabia, ki ga je vodil Constantin Stere in ki je pozival k avtonomiji Besarabije in večjim pravicam za zaščito njihovega jezika in kulture, hkrati pa je jasno povedal, da si ne želijo odcepitve od Ruskega carstva. Prva številka časopisa je izšla 24. maja 1906.{{sfn|Hitchins|1994|p=249}} Njihovo gibanje ni imelo velikega uspeha, saj je leta 1907 na volitvah za drugo dumo zmagala skrajna desnica. Marca 1907 je časopis objavil romunsko domoljubno pesem Deşteaptă-te, române! (Zbudi se, Romun!), zaradi katere je guverner Besarabije Haruzin le devet mesecev po prvi številki odredil zaprtje časopisa. Večina sodelavcev časopisa je pobegnila v Iaşi. {{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}}{{sfn|King|2000|p=29}} Ko se je leta 1917 v Petrogradu zgodila februarska revolucija, je guverner Besarabije Mihail Mihail Voronovici 13. marca odstopil in svoja zakonska pooblastila prenesel na Constantina Mimija, predsednika gubernijskega zemstva. Mimi je bil imenovan za komisarja začasne vlade v Besarabiji, njegov namestnik pa je bil Vladimir Criste. Podobni postopki so potekali v vseh regijah carstva. Vodje carskih uprav so svoja zakonska pooblastila prenesli na vodje okrožnih in gubernijskih zemstev, ki so se takrat imenovali okrožni/gubernijski komisarji.{{sfn|Nistor|1923|p=279}} ==Demografija== [[Slika:Ethnic groups and religions in Russia 1913 (138700959).jpg|thumb|250px| Etnične skupine v evropskem delu Ruskega imperija pred prvo svetovno vojno]] Po besedah besarabskega zgodovinarja Řstefana Ciobanuja je bil leta 1810 delež etničnih Romunov (Moldavcev) v guberniji približno 95 %. V tem podatku niso bila upoštevana ozemlja, ki so bila prej pod neposredno turško upravo, se pravi Budžak in Hotin, kjer so prav tako živeli Romuni.{{sfn|Ciobanu|1923|p=20}} Ruska vladavina je povzročila pomembne spremembe v etnični strukturi Besarabije, zlasti zaradi ruske politike priseljevanja iz sosednjih provinc in rusifikacije.<ref>{{Cite web |url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |title=Historical Population of Bessarabia |access-date=2013-01-27 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224112847/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |url-status=dead}}</ref> Priseljevanje ni bilo enotno. V nekaterih okrožjih v severnih in južnih delih Besarabije, na primer v Hotinu in Akkermanu, je priseljevanje povzročilo, da je bilo Ukrajincev več kot Romunov, medtem ko so bila podeželska območja večinoma romunska.{{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}} Ruska kolonizacijska politika sprva ni bila povezana z etnično sestavo. Njen cilj je bil povečati prebivalstvo na precej redko poseljenem ozemlju, da bi se bolje izkoristili tamkajšnji viri. Kolonizacija je bila del širše kampanje kolonizacije [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južne Ukrajine) v katero je Rusija pritegnila vse, ki so želeli delati in živeti pod njeno oblastjo, ne glede na to, ali so prihajali iz Ruskega imperija ali od drugod.{{sfn|Mitrasca|2002|p=25}} {| class="wikitable" !Cenzus !Prebivalstvo !Romuni (Moldavci) !Ukrajinci in Rusi !Judje |- !1817 |482.630 |86% <small>(ocena)</small> |6,5% <small>(ocena)</small> |4,2% <small>(ocena)</small> |- !1856 |990.000 |74% |12% |8% |- !1897 |1.935.412 |56% |18,9% |11,7% |} Večina Moldavcev v Besarabiji so bili svobodni kmetje, od katerih jih je bila večina brez zemlje in so imeli v najemu zemljo posestnikov in samostanov. Leta 1861 je bilo 12 % Moldavcev răzeşi (podjetnikov). Emancipacijska reforma iz leta 1861 je imela v Besarabiji le majhen učinek, saj je bilo tlačanov le 12.000. Večina od njih je bila pripeljana iz Rusije za nekmetijske dejavnosti.{{sfn|Hitchins|1994|p=241}} Mestnega prebivalstva je bilo malo. Leta 1912 je njihov delež znašal le 14,7 %. Večina mest so bila le lokalna upravna središča z malo industrije. Delež Moldavcev v mestih je bilo majhno. Leta 1912 je bilo v mestih 37,2 % Judov, 24,4 % Rusov, 15,8 % Ukrajincev in le 14,2 % Moldavcev.{{sfn|Hitchins|1994|p=242-243}} ==Upravne enote== Od leta 1812 do 1818 je bilo v guberniji dvanajst okrožij, ki so se nato združila v šest in kasneje razdelila na devet okrožij (ținuturi): Hotin, Soroca, Iași, Orhei, Bender, Hotărniceni, Greceni, Codru in Reni (Ismail).{{sfn|Cornea|2019|p=40}} Prvotna naziva okrožij sta bila romunska: ținut in județ (rusko: tisnut, ujezd<ref name="StatuteOf1818" />).{{sfn|Poștarencu|2009|p=203}} Okrožji Cahul in Ismail sta bili leta 1856 vrnjeni Moldaviji. Tam sta se preimenovali v Južno Besarabijo in bili razdeljeni na tri okrožja. Leta 1878 ju je ponovno priključilo Rusko carstvo in ju združilo v okrožje Ismail, tako da je bilo od leta 1878 do 1917 v guberniji osem okrožij.<ref>{{Cite EB1911 |wstitle=Bessarabia |volume=3 |page=821}} in the 1911 edition of the [[Encyclopædia Britannica]]</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! colspan=2| Okrožje <br>(ujezd) !! rowspan=2| Glavno mesto!! rowspan=2| Grb glavnega mesta !! rowspan=2| Velikost!! rowspan=2| Število prebivalcev<br />(ruski cenzus iz leta 1897)<ref name="Demoscope Weekly">{{Cite web |url=http://demoscope.ru/weekly/ssp/rus_gub_97.php?reg=37|title=Первая всеобщая перепись населения Российской Империи 1897 г. |trans-title=The first general census of the population of the Russian Empire in 1897 |access-date= |website=Demoscope Weekly |language=ru}}</ref> !! rowspan=2| Komentar |- ! Ime <br> v romunščini !! Ime <br> v ruščini |- | Akkerman || Аккерманскій || Akkerman || [[Slika:Coat of arms of Akkerman County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] ||8.288 km² || 265.247 || Odcepljeno od Benderja leta 1818. |- |Bălți || Бѣлецкій || [[Bălți|Bălți<br />(Beltsy)]] || [[Slika:Coat of arms of Balti County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] || 5.543,5 km² || 211.448 || Do leta 1887 znano kot okrožje Iaşi. |- | Bender || Бендерскій || Bender || [[Slika:Coat of arms of Bendery.svg|42px|center]] || 5.398,5 km² || 194.915 || * V Bender je bilo leta 1818 vključeno okrožje Codru. * V Bender je bilo leta 1816 vključeno okrožje Hotărniceni. |- | Kišinjev || Кишиневскій || [[Kišinjev]] || [[Slika:Coat of arms of Chișinău 1875.svg|42px|center]] || 3.723 km² || 279.657 || Odcepljeno od okrožja Orhei leta 1836. |- | Hotin || Хотинскій || [[Hotin]] || [[Slika:Coat of arms of Hotin County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] || 3.985,4 km² || 307.532 || |- | Ismail || Измаильскій || Ismail || [[Slika:Izmail Coat of Arms.svg|42px|center]] || 9.250,2 km² || 244.274 || Do leta 1816 znano kot okrožje Tomarovo, med letoma 1830 in 1836 okrožje Leova in med letoma 1836 in 1856 okrožje Cahul. Med letoma 1830 in 1857 je imelo mesto Ismail ločeno upravo, ki je vključevala bližnje vasi v lasti države. Leta 1856 je večina okrožja postala del Moldavije, preostali del pa je predstavljal okrožje Comrat, ki je bilo leta 1858 razdeljeno med sosednja okrožja. Okrožje Ismail je bilo ponovno ustanovljeno, ko se je ozemlje leta 1878 vrnilo pod rusko oblast. * Leta 1818 je bilo v okrožje Ismail vključeno okrožje Greceni. |- | Orhei || Оргѣевскій || Orhei || [[Slika:Orhei herb.gif|42px|center]] || 4.133,4 km² || 213.478 || |- | Soroca || Сорокскій || Soroca || [[Slika:Coats of arms of Soroca 1914.gif|42px|center]] || 4.564,2 km² || 218.861 ||Leta 1818 vključeno v Iaşi in ponovno odcepljeno leta 1836. |} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Cite book |first=Marcel |last=Mitrasca |url=http://worldcat.org/oclc/50296800 |title=Moldova: a Romanian province under Russian rule : diplomatic history from the archives of the great powers |date=2002 |publisher=Algora Pub |isbn=0-87586-184-9 |oclc=50296800}} * {{cite book |last=Stoica |first=Vasile |title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands |year=1919 |publisher=Pittsburgh Printing Company |location=Pittsburgh |pages=|url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/}} * Rosenthal, Herman; Rosenthal, Max (1901–1906). "Kishinef (Kishinev)". V Singer, Isidore; et al. (eds.). The Jewish Encyclopedia. New York: Funk & Wagnalls. Philip Ernest Schoenberg, "The American Reaction to the Kishinev Pogrom of 1903." American Jewish Historical Quarterly 63.3 (1974). * {{Cite book |title=Kishinef (Kishinev) |url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/9350-kishinef-kishinev |first1=Herman |last1=Rosenthal |first2=Max |last2=Rosenthal}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] 9a1oa07jsmi37trvhx7g9o8kd5tcvu4 6675969 6675966 2026-05-15T08:18:31Z Octopus 13285 /* Upravne enote */ ref 6675969 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Besarabska gubernija | native_name = Бессарабская губерния | native_name_lang = ru | settlement_type = Gubernija | image_shield = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg | image_map = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg | mapsize = 225px | map_caption = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Ruski imperij}} | established_title = ustanovitev | established_date = 1812/1873 | extinct_title = ukinitev | extinct_date = 1918 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Kišinjev]] | area_total_km2 = 45.632,42 | population_as_of = 1897 | population_total = 1.935.412 | population_density_km2 = auto | elevation_max_m = 430 | elevation_max_point = hrib Bălănești | population_urban = 15,16% | population_rural = 84,84% | total_type = Skupaj }} '''Besarabska gubernija''' ([[Ruščina|rusko]]: Бессарабская губерния, latinizirano: Bessarabskaja gubernija, [[Romunščina|romunsko]]: Gubernia Basarabia) je bila [[gubernija]] (provinca) [[Ruski imperij|Ruskega carstva]] z upravnim središčem v [[Kišinjev]]u (romunsko: Chișinău). Obsegala je površino 45.632,42 kvadratnih kilometrov in imela 1.935.412 prebivalcev. Na severu je mejila na Podolsko gubernijo, na vzhodu na Hersonsko gubernijo, na jugu na [[Črno morje]], na zahodu na [[Romunija|Romunijo]] in na severozahodu na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Gubernija je približno ustrezala večjemu delu današnje Moldavije in nekaterim delom Černivške in Odeške oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Vključevala je vzhodni del [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] skupaj s sosednjimi ozemlji pod osmansko oblastjo, ki jih je Rusija priključila z [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškim mirovnim sporazumom]], sklenjenim po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]]. Gubernija je bila razpuščena leta 1917 z ustanovitvijo Sfatul Ţării, nacionalne skupščine, ki je decembra 1917 razglasila Moldavsko demokratično republiko. Slednja se je aprila 1918 združila z Romunijo. Približno 65 % ozemlja nekdanje gubernije zdaj pripada Republiki Moldaviji (vključno z odcepljeno regijo [[Pridnestrska republika|Pridnestrje]]). Približno 35 % ozemlja zdaj pripada [[Ukrajina|Ukrajini]]. ==Zgodovina== ===Priključitev k Rusiji=== Rusko carstvo je izkoristilo šibkost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in zasedlo vzhodno polovico avtonomne Kneževine Moldavije med rekama [[Prut]] in [[Dnester]]. Sledilo je šest let vojskovanja, ki se je zaključilo z Bukareškim sporazumom leta 1812, s katerim je Osmansko cesarstvo priznalo rusko priključitev osvojenega ozemlja.<ref name=king19>King, str. 19</ref> Leta 1829 je Turčija v skladu z Odrinskim sporazumom Rusiji odstopila [[Delta Donave|delto Donave]], ki je postala del Besarabske oblasti.{{sfn|Mitrasca|2002|p=}} Pred rusko priključitvijo ozemlje ni imelo posebnega imena, sicer pa je bila Modavija tradicionalno razdeljena na Ţara de Sus (Zgornje dežele, območje [[Karpati|Karpatov]]) in Ţara de Jos (Spodnje dežele, ravnine, ki so vključevale to ozemlje). Besarabija je bila južni del tega ozemlja, danes znanega kot [[Budžak]]. Domneva se, da je regija dobila ime po vlaški vladarski rodbini Basarab, ki ji je morda vladala v 14. stoletju. Rusi so ime Besarabija uporabljali za celotno regijo in ne le za njen južni del.<ref name=king21-22/> Besarabija je imela površino 45.630 km², torej več kot preostala Moldavija, in imela 240.000 in 360.000 prebivalcev, večinoma Romunov. Besarabski bojarji so protestirali proti priključitvi k Carski Rusiji in trdili, da Osmansko cesarstvo nima pravice odstopiti ozemlja, ki sploh ni njihovo. Moldavija je bila namreč osmanski vazal in ne provinca, kar sultana pri podpisu sporazuma ni oviralo.<ref name=king19/> === Oblast in gubernija=== Po priključitvi so lokalni bojarji pod vodstvom kišinjevskega in hotinskega metropolita Gavrila Bănulescu-Bodonija zaprosili za samoupravo in vzpostavitev civilne vlade, ki bi temeljila na tradicionalnih moldavskih zakonih. Leta 1818 je bila ustanovljena posebna avtonomna regija, v kateri sta se v lokalni upravi uporabljala tako romunščina kot ruščina. Bănulescu-Bodoni je dobil tudi dovoljenje za odprtje semenišča in tiskarne, besarabska cerkev pa je postala eparhija [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]].<ref name=king21-22>King, str. 21–22</ref> Po Bănulescu-Bodonijevi smrti leta 1821 Besarabija ni imela močnega voditelja. Ker so se Rusi bali nacionalizma, ki je leta 1821 sprožil protiosmansko revolucijo v sosednji Vlaški, so lokalne oblasti začele postopno pridobivati številne svoboščine.<ref name="king21-22"/> [[Nikolaj I. Ruski]], kronan leta 1825, je začel kampanjo reform, katerih cilj je bil pridobiti večji nadzor nad zahodnimi provincami. Avtonomija regije je bila leta 1829 ukinjena. Novo ustavo je napisal guverner [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južna Ukrajina) in Besarabije [[Mihail Semjonovič Voroncov]]. Leta 1834 je bila romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, kmalu pa tudi v knjigah, tisku in cerkvah, kljub temu, da je bilo 80 % prebivalcev Romunov. Tisti, ki so se borili proti spremembam, so lahko bili izgnani v Sibirijo.{{sfn|Stoica|1919|p=31–32}} Ustava ni več predpisovala obvezne uporabe romunščine za javne objave in leta 1854 je ruščina postala uradni jezik. Približno takrat je bila romunščina ukinjena tudi v šolah, uvoz knjig iz Moldavije in Vlaške pa je bil prepovedan.<ref name="king21-22"/> Integracija v Rusko carstvo se je nadaljevala z uvedbo [[Zemstvo|zemstva]] (vrsta lokalne samouprave) leta 1869. Sistem je bil namenjen povečanju sodelovanja lokalnega prebivalstva v civilnih zadevah, vendar so ga vodili Rusi in drugi nemoldavski funkcionarji, pripeljani iz vsega carstva.<ref>King, str. 24; Hitchins, str. 239</ref> Moldavski bojarji so protestirali proti reformam, ki so zmanjšale njihovo oblast, vendar njihovi protesti niso bili dobro organizirani in so bili zato večinoma prezrti. Nekatere moldavske bojarske družine so bile sicer vključene v rusko plemstvo, vendar je bila večina plemičev Besarabije tujcev. Leta 1911 je bilo v Besarabiji 468 plemiških družin, od tega le 138 moldavskih.{{sfn|Hitchins|1994|p=240}} V začetku 20. stoletja je [[Judje|judovsko]] prebivalstvo predstavljalo do 40 % prebivalcev Kišinjeva. Romunija je postala neodvisna leta 1878. Ker je več milijonov etničnih Romunov živelo zunaj njenih meja, je imela Romunija apetite po [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Besarabija|Besarabiji]].<ref>Hitchins, str. 53, 202</ref> ===Vrnitev južne Besarabije Moldaviji=== Leta 1856 je bila Rusija v skladu s Pariško pogodbo prisiljena vrniti Moldaviji znatno ozemlje v južni Besarabiji, organizirano kot okrožji Cahul in Ismail, od katerega se je kasneje odcepil Bolgrad. Moldavija se je leta 1859 pridružila Vlaški in tako ustanovila Romunijo.<ref name=king23-hitch41>King, str. 22–23; Hitchins, str. 41</ref> Leta 1877 sta Rusko cesarstvo in Romunija podpisali sporazum, s katerim sta postali zaveznici proti Osmanskemu cesarstvu. Rusija pa je po vojni priznala neodvisnost Romunije in zagotovila njeno ozemeljsko celovitost.<ref name=king23-hitch41/> Rusija je ob koncu rusko-turške vojne (1877–1878) prevzela južno Besarabijo, kar je Aleksander Gorčakov utemeljil kot "stvar ruske nacionalne časti" in trdil, da je bilo ozemlje leta 1856 odstopljeno Moldaviji, ne Romuniji, in da je bilo rusko jamstvo za ozemeljsko celovitost usmerjeno proti turškim zahtevam.<ref name=hitchins47/> Romunske politike in javnost je njegovo dejanje razjezilo. Romunski politik Mihail Kogălniceanu je Rusijo obtožil prevare in ravnanja z zaveznico kot z osvojeno provinco. Začel je celo pisati memorandum proti Rusiji, da bi poskušal vplivati na zahodne vlade. Vmemorandumu je obsodil ne le priključitev Južne Besarabije, temveč tudi priključitev Besarabije leta 1812.<ref name=hitchins47>Hitchins, str. 47–48</ref> Nobena od evropskih sil ni želela tvegati konflikta z Rusijo.<ref>Hitchins, str. 49</ref> Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Romunija dobila Dobrudžo kot nadomestilo za izgubo Južne Besarabije. Čeprav je bilo to ozemlje večje od besarabskega, so imeli Romuni zamenjavo za nepošteno, a so je nejevoljno sprejeli, ker niso imeli druge možnosti.<ref>Hitchins, str. 52</ref> ==Kultura== Zaradi politike rusifikacije je bila Besarabija najbolj zaostala zahodna provinca Ruskega carstva. Leta 1897 je bila pismenost v Besarabiji le 15,4 %. Pismenih je bilo le 6 % etničnih Moldavcev.{{sfn|King|2000|p=23}}{{sfn|Hitchins|1994|p=41}} Glavni razlog nepismenosti je bil, da je bila ruščina edini učni jezik.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Leta 1920 je po ocenah znalo brati in pisati deset odstotkov moških in en odstotek žensk.{{sfn|Stoica|1919|p=31-32}} Vladavina [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] je prinesla politiko ustanavljanja šol v vsaki župniji in v 60. letih 19. stoletja je bilo v Besarabiji ustanovljenih 400 podeželskih šol. Ruska pravoslavna cerkev je vztrajala, da ves pouk poteka v ruščini, čeprav niti vsi duhovniki, ki so bili učitelji v večini vasi, niti učenci niso govorili rusko. Do 80. let 19. stoletja je zato ostalo le še 23 šol.{{sfn|Hitchins|1994|p=245}} Posledično sta književnost in kulturno življenje stagnirala. Iz Besarabije je prišlo le nekaj pomembnih književnikov, med njimi Alexandru Hasdeu (1811–1872), Constantin Stamati (1786–1869) in Teodor Vârnav (1801–1860). V drugi polovici 19. stoletja so bile prekinjene vse povezave z romunsko književnostjo in v Besarabiji se ni razvil noben literarni tok ali šola kritike.{{sfn|Hitchins|1994|p=248–249}} Leta 1899 obiskovalec v javni knjižnici v Kišinjevu ni našel niti ene knjige v romunskem jeziku.{{sfn|King|2000|p=21-22}} ==Kišinjevska pogroma== Prvi [[pogrom]] proti Judom v Kišinjevu, takratnem glavnem mestu Besarabske gubernije, se je dogajal 19. in 20. aprila 1903. Naslednji pogrom je izbruhnil oktobra 1905.{{sfn|Rosenthal|Rosenthal|1901-1906|p=}} V prvem valu nasilja, ki je bil povezan z [[Velika noč|Veliko nočjo]], je bilo ubitih 49 Judov, veliko število judovskih žensk je bilo posiljenih, poškodovanih je bilo 1500 domov. Ameriški Judje so organizirali obsežno finančno pomoč besarabskim Judom in jim pomagali pri emigraciji.{{sfn| Schoenberg|1974|p=262–283}} Incident je usmeril negativno pozornost svetovnega prebivalstva na preganjanje Judov v Rusiji.{{sfn|Ireland|2009|p=}} ==Politika== V Besarabiji ni bilo do leta 1905 nobene moldavske politične stranke ali gibanja. Tisto leto sta bili ustanovljeni dve glavni politični skupini. Zmerna, ki jo je vodil posestnik Pavel Dicescu, se je organizirala okoli Societatea pentru Cultură Naţională ("Društvo za nacionalno kulturo"), se je zavzemali za rabo romunščine kot učnega jezika v šolah, a je bila hkrati proti socialnim reformam. Leta 1909 jim je v zemstvu uspelo sprejeti resolucijo o rabi romunščine v šolah.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Radikali nacionalni demokrati, večinoma študenti, ki so se izobraževali na ruskih univerzah in so bili pod vplivom socialističnih revolucionarjev, so si želeli resničnega narodnega prebujenja in socialne pravičnosti. Ustanovili so časopis Basarabia, ki ga je vodil Constantin Stere in ki je pozival k avtonomiji Besarabije in večjim pravicam za zaščito njihovega jezika in kulture, hkrati pa je jasno povedal, da si ne želijo odcepitve od Ruskega carstva. Prva številka časopisa je izšla 24. maja 1906.{{sfn|Hitchins|1994|p=249}} Njihovo gibanje ni imelo velikega uspeha, saj je leta 1907 na volitvah za drugo dumo zmagala skrajna desnica. Marca 1907 je časopis objavil romunsko domoljubno pesem Deşteaptă-te, române! (Zbudi se, Romun!), zaradi katere je guverner Besarabije Haruzin le devet mesecev po prvi številki odredil zaprtje časopisa. Večina sodelavcev časopisa je pobegnila v Iaşi. {{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}}{{sfn|King|2000|p=29}} Ko se je leta 1917 v Petrogradu zgodila februarska revolucija, je guverner Besarabije Mihail Mihail Voronovici 13. marca odstopil in svoja zakonska pooblastila prenesel na Constantina Mimija, predsednika gubernijskega zemstva. Mimi je bil imenovan za komisarja začasne vlade v Besarabiji, njegov namestnik pa je bil Vladimir Criste. Podobni postopki so potekali v vseh regijah carstva. Vodje carskih uprav so svoja zakonska pooblastila prenesli na vodje okrožnih in gubernijskih zemstev, ki so se takrat imenovali okrožni/gubernijski komisarji.{{sfn|Nistor|1923|p=279}} ==Demografija== [[Slika:Ethnic groups and religions in Russia 1913 (138700959).jpg|thumb|250px| Etnične skupine v evropskem delu Ruskega imperija pred prvo svetovno vojno]] Po besedah besarabskega zgodovinarja Řstefana Ciobanuja je bil leta 1810 delež etničnih Romunov (Moldavcev) v guberniji približno 95 %. V tem podatku niso bila upoštevana ozemlja, ki so bila prej pod neposredno turško upravo, se pravi Budžak in Hotin, kjer so prav tako živeli Romuni.{{sfn|Ciobanu|1923|p=20}} Ruska vladavina je povzročila pomembne spremembe v etnični strukturi Besarabije, zlasti zaradi ruske politike priseljevanja iz sosednjih provinc in rusifikacije.<ref>{{Cite web |url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |title=Historical Population of Bessarabia |access-date=2013-01-27 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224112847/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |url-status=dead}}</ref> Priseljevanje ni bilo enotno. V nekaterih okrožjih v severnih in južnih delih Besarabije, na primer v Hotinu in Akkermanu, je priseljevanje povzročilo, da je bilo Ukrajincev več kot Romunov, medtem ko so bila podeželska območja večinoma romunska.{{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}} Ruska kolonizacijska politika sprva ni bila povezana z etnično sestavo. Njen cilj je bil povečati prebivalstvo na precej redko poseljenem ozemlju, da bi se bolje izkoristili tamkajšnji viri. Kolonizacija je bila del širše kampanje kolonizacije [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južne Ukrajine) v katero je Rusija pritegnila vse, ki so želeli delati in živeti pod njeno oblastjo, ne glede na to, ali so prihajali iz Ruskega imperija ali od drugod.{{sfn|Mitrasca|2002|p=25}} {| class="wikitable" !Cenzus !Prebivalstvo !Romuni (Moldavci) !Ukrajinci in Rusi !Judje |- !1817 |482.630 |86% <small>(ocena)</small> |6,5% <small>(ocena)</small> |4,2% <small>(ocena)</small> |- !1856 |990.000 |74% |12% |8% |- !1897 |1.935.412 |56% |18,9% |11,7% |} Večina Moldavcev v Besarabiji so bili svobodni kmetje, od katerih jih je bila večina brez zemlje in so imeli v najemu zemljo posestnikov in samostanov. Leta 1861 je bilo 12 % Moldavcev răzeşi (podjetnikov). Emancipacijska reforma iz leta 1861 je imela v Besarabiji le majhen učinek, saj je bilo tlačanov le 12.000. Večina od njih je bila pripeljana iz Rusije za nekmetijske dejavnosti.{{sfn|Hitchins|1994|p=241}} Mestnega prebivalstva je bilo malo. Leta 1912 je njihov delež znašal le 14,7 %. Večina mest so bila le lokalna upravna središča z malo industrije. Delež Moldavcev v mestih je bilo majhno. Leta 1912 je bilo v mestih 37,2 % Judov, 24,4 % Rusov, 15,8 % Ukrajincev in le 14,2 % Moldavcev.{{sfn|Hitchins|1994|p=242-243}} ==Upravne enote== Od leta 1812 do 1818 je bilo v guberniji dvanajst okrožij, ki so se nato združila v šest in kasneje razdelila na devet okrožij (ținuturi): Hotin, Soroca, Iași, Orhei, Bender, Hotărniceni, Greceni, Codru in Reni (Ismail).{{sfn|Cornea|2019|p=40}} Prvotna naziva okrožij sta bila romunska: ținut in județ (rusko: tisnut, ujezd{{sfn|Statute|1818|p=}}).{{sfn|Poștarencu|2009|p=203}} Okrožji Cahul in Ismail sta bili leta 1856 vrnjeni Moldaviji. Tam sta se preimenovali v Južno Besarabijo in bili razdeljeni na tri okrožja. Leta 1878 ju je ponovno priključilo Rusko carstvo in ju združilo v okrožje Ismail, tako da je bilo od leta 1878 do 1917 v guberniji osem okrožij.<ref>{{Cite EB1911 |wstitle=Bessarabia |volume=3 |page=821}} in the 1911 edition of the [[Encyclopædia Britannica]]</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! colspan=2| Okrožje <br>(ujezd) !! rowspan=2| Glavno mesto!! rowspan=2| Grb glavnega mesta !! rowspan=2| Velikost!! rowspan=2| Število prebivalcev<br />(ruski cenzus iz leta 1897)<ref name="Demoscope Weekly">{{Cite web |url=http://demoscope.ru/weekly/ssp/rus_gub_97.php?reg=37|title=Первая всеобщая перепись населения Российской Империи 1897 г. |trans-title=The first general census of the population of the Russian Empire in 1897 |access-date= |website=Demoscope Weekly |language=ru}}</ref> !! rowspan=2| Komentar |- ! Ime <br> v romunščini !! Ime <br> v ruščini |- | Akkerman || Аккерманскій || Akkerman || [[Slika:Coat of arms of Akkerman County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] ||8.288 km² || 265.247 || Odcepljeno od Benderja leta 1818. |- |Bălți || Бѣлецкій || [[Bălți|Bălți<br />(Beltsy)]] || [[Slika:Coat of arms of Balti County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] || 5.543,5 km² || 211.448 || Do leta 1887 znano kot okrožje Iaşi. |- | Bender || Бендерскій || Bender || [[Slika:Coat of arms of Bendery.svg|42px|center]] || 5.398,5 km² || 194.915 || * V Bender je bilo leta 1818 vključeno okrožje Codru. * V Bender je bilo leta 1816 vključeno okrožje Hotărniceni. |- | Kišinjev || Кишиневскій || [[Kišinjev]] || [[Slika:Coat of arms of Chișinău 1875.svg|42px|center]] || 3.723 km² || 279.657 || Odcepljeno od okrožja Orhei leta 1836. |- | Hotin || Хотинскій || [[Hotin]] || [[Slika:Coat of arms of Hotin County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] || 3.985,4 km² || 307.532 || |- | Ismail || Измаильскій || Ismail || [[Slika:Izmail Coat of Arms.svg|42px|center]] || 9.250,2 km² || 244.274 || Do leta 1816 znano kot okrožje Tomarovo, med letoma 1830 in 1836 okrožje Leova in med letoma 1836 in 1856 okrožje Cahul. Med letoma 1830 in 1857 je imelo mesto Ismail ločeno upravo, ki je vključevala bližnje vasi v lasti države. Leta 1856 je večina okrožja postala del Moldavije, preostali del pa je predstavljal okrožje Comrat, ki je bilo leta 1858 razdeljeno med sosednja okrožja. Okrožje Ismail je bilo ponovno ustanovljeno, ko se je ozemlje leta 1878 vrnilo pod rusko oblast. * Leta 1818 je bilo v okrožje Ismail vključeno okrožje Greceni. |- | Orhei || Оргѣевскій || Orhei || [[Slika:Orhei herb.gif|42px|center]] || 4.133,4 km² || 213.478 || |- | Soroca || Сорокскій || Soroca || [[Slika:Coats of arms of Soroca 1914.gif|42px|center]] || 4.564,2 km² || 218.861 ||Leta 1818 vključeno v Iaşi in ponovno odcepljeno leta 1836. |} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Cite book |first=Marcel |last=Mitrasca |url=http://worldcat.org/oclc/50296800 |title=Moldova: a Romanian province under Russian rule : diplomatic history from the archives of the great powers |date=2002 |publisher=Algora Pub |isbn=0-87586-184-9 |oclc=50296800}} * {{cite book |last=Stoica |first=Vasile |title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands |year=1919 |publisher=Pittsburgh Printing Company |location=Pittsburgh |pages=|url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/}} * Rosenthal, Herman; Rosenthal, Max (1901–1906). "Kishinef (Kishinev)". V Singer, Isidore; et al. (eds.). The Jewish Encyclopedia. New York: Funk & Wagnalls. Philip Ernest Schoenberg, "The American Reaction to the Kishinev Pogrom of 1903." American Jewish Historical Quarterly 63.3 (1974). * {{Cite book |title=Kishinef (Kishinev) |url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/9350-kishinef-kishinev |first1=Herman |last1=Rosenthal |first2=Max |last2=Rosenthal}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] tozjxvkkx15ka2pwyn6rn8m0axyno0t 6675973 6675969 2026-05-15T08:34:53Z Octopus 13285 /* Sklici */ Cerkev 6675973 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Besarabska gubernija | native_name = Бессарабская губерния | native_name_lang = ru | settlement_type = Gubernija | image_shield = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg | image_map = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg | mapsize = 225px | map_caption = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Ruski imperij}} | established_title = ustanovitev | established_date = 1812/1873 | extinct_title = ukinitev | extinct_date = 1918 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Kišinjev]] | area_total_km2 = 45.632,42 | population_as_of = 1897 | population_total = 1.935.412 | population_density_km2 = auto | elevation_max_m = 430 | elevation_max_point = hrib Bălănești | population_urban = 15,16% | population_rural = 84,84% | total_type = Skupaj }} '''Besarabska gubernija''' ([[Ruščina|rusko]]: Бессарабская губерния, latinizirano: Bessarabskaja gubernija, [[Romunščina|romunsko]]: Gubernia Basarabia) je bila [[gubernija]] (provinca) [[Ruski imperij|Ruskega carstva]] z upravnim središčem v [[Kišinjev]]u (romunsko: Chișinău). Obsegala je površino 45.632,42 kvadratnih kilometrov in imela 1.935.412 prebivalcev. Na severu je mejila na Podolsko gubernijo, na vzhodu na Hersonsko gubernijo, na jugu na [[Črno morje]], na zahodu na [[Romunija|Romunijo]] in na severozahodu na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Gubernija je približno ustrezala večjemu delu današnje Moldavije in nekaterim delom Černivške in Odeške oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Vključevala je vzhodni del [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] skupaj s sosednjimi ozemlji pod osmansko oblastjo, ki jih je Rusija priključila z [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškim mirovnim sporazumom]], sklenjenim po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]]. Gubernija je bila razpuščena leta 1917 z ustanovitvijo Sfatul Ţării, nacionalne skupščine, ki je decembra 1917 razglasila Moldavsko demokratično republiko. Slednja se je aprila 1918 združila z Romunijo. Približno 65 % ozemlja nekdanje gubernije zdaj pripada Republiki Moldaviji (vključno z odcepljeno regijo [[Pridnestrska republika|Pridnestrje]]). Približno 35 % ozemlja zdaj pripada [[Ukrajina|Ukrajini]]. ==Zgodovina== ===Priključitev k Rusiji=== Rusko carstvo je izkoristilo šibkost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in zasedlo vzhodno polovico avtonomne Kneževine Moldavije med rekama [[Prut]] in [[Dnester]]. Sledilo je šest let vojskovanja, ki se je zaključilo z Bukareškim sporazumom leta 1812, s katerim je Osmansko cesarstvo priznalo rusko priključitev osvojenega ozemlja.<ref name=king19>King, str. 19</ref> Leta 1829 je Turčija v skladu z Odrinskim sporazumom Rusiji odstopila [[Delta Donave|delto Donave]], ki je postala del Besarabske oblasti.{{sfn|Mitrasca|2002|p=}} Pred rusko priključitvijo ozemlje ni imelo posebnega imena, sicer pa je bila Modavija tradicionalno razdeljena na Ţara de Sus (Zgornje dežele, območje [[Karpati|Karpatov]]) in Ţara de Jos (Spodnje dežele, ravnine, ki so vključevale to ozemlje). Besarabija je bila južni del tega ozemlja, danes znanega kot [[Budžak]]. Domneva se, da je regija dobila ime po vlaški vladarski rodbini Basarab, ki ji je morda vladala v 14. stoletju. Rusi so ime Besarabija uporabljali za celotno regijo in ne le za njen južni del.<ref name=king21-22/> Besarabija je imela površino 45.630 km², torej več kot preostala Moldavija, in imela 240.000 in 360.000 prebivalcev, večinoma Romunov. Besarabski bojarji so protestirali proti priključitvi k Carski Rusiji in trdili, da Osmansko cesarstvo nima pravice odstopiti ozemlja, ki sploh ni njihovo. Moldavija je bila namreč osmanski vazal in ne provinca, kar sultana pri podpisu sporazuma ni oviralo.<ref name=king19/> === Oblast in gubernija=== Po priključitvi so lokalni bojarji pod vodstvom kišinjevskega in hotinskega metropolita Gavrila Bănulescu-Bodonija zaprosili za samoupravo in vzpostavitev civilne vlade, ki bi temeljila na tradicionalnih moldavskih zakonih. Leta 1818 je bila ustanovljena posebna avtonomna regija, v kateri sta se v lokalni upravi uporabljala tako romunščina kot ruščina. Bănulescu-Bodoni je dobil tudi dovoljenje za odprtje semenišča in tiskarne, besarabska cerkev pa je postala eparhija [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]].<ref name=king21-22>King, str. 21–22</ref> Po Bănulescu-Bodonijevi smrti leta 1821 Besarabija ni imela močnega voditelja. Ker so se Rusi bali nacionalizma, ki je leta 1821 sprožil protiosmansko revolucijo v sosednji Vlaški, so lokalne oblasti začele postopno pridobivati številne svoboščine.<ref name="king21-22"/> [[Nikolaj I. Ruski]], kronan leta 1825, je začel kampanjo reform, katerih cilj je bil pridobiti večji nadzor nad zahodnimi provincami. Avtonomija regije je bila leta 1829 ukinjena. Novo ustavo je napisal guverner [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južna Ukrajina) in Besarabije [[Mihail Semjonovič Voroncov]]. Leta 1834 je bila romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, kmalu pa tudi v knjigah, tisku in cerkvah, kljub temu, da je bilo 80 % prebivalcev Romunov. Tisti, ki so se borili proti spremembam, so lahko bili izgnani v Sibirijo.{{sfn|Stoica|1919|p=31–32}} Ustava ni več predpisovala obvezne uporabe romunščine za javne objave in leta 1854 je ruščina postala uradni jezik. Približno takrat je bila romunščina ukinjena tudi v šolah, uvoz knjig iz Moldavije in Vlaške pa je bil prepovedan.<ref name="king21-22"/> Integracija v Rusko carstvo se je nadaljevala z uvedbo [[Zemstvo|zemstva]] (vrsta lokalne samouprave) leta 1869. Sistem je bil namenjen povečanju sodelovanja lokalnega prebivalstva v civilnih zadevah, vendar so ga vodili Rusi in drugi nemoldavski funkcionarji, pripeljani iz vsega carstva.<ref>King, str. 24; Hitchins, str. 239</ref> Moldavski bojarji so protestirali proti reformam, ki so zmanjšale njihovo oblast, vendar njihovi protesti niso bili dobro organizirani in so bili zato večinoma prezrti. Nekatere moldavske bojarske družine so bile sicer vključene v rusko plemstvo, vendar je bila večina plemičev Besarabije tujcev. Leta 1911 je bilo v Besarabiji 468 plemiških družin, od tega le 138 moldavskih.{{sfn|Hitchins|1994|p=240}} V začetku 20. stoletja je [[Judje|judovsko]] prebivalstvo predstavljalo do 40 % prebivalcev Kišinjeva. Romunija je postala neodvisna leta 1878. Ker je več milijonov etničnih Romunov živelo zunaj njenih meja, je imela Romunija apetite po [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Besarabija|Besarabiji]].<ref>Hitchins, str. 53, 202</ref> ===Vrnitev južne Besarabije Moldaviji=== Leta 1856 je bila Rusija v skladu s Pariško pogodbo prisiljena vrniti Moldaviji znatno ozemlje v južni Besarabiji, organizirano kot okrožji Cahul in Ismail, od katerega se je kasneje odcepil Bolgrad. Moldavija se je leta 1859 pridružila Vlaški in tako ustanovila Romunijo.<ref name=king23-hitch41>King, str. 22–23; Hitchins, str. 41</ref> Leta 1877 sta Rusko cesarstvo in Romunija podpisali sporazum, s katerim sta postali zaveznici proti Osmanskemu cesarstvu. Rusija pa je po vojni priznala neodvisnost Romunije in zagotovila njeno ozemeljsko celovitost.<ref name=king23-hitch41/> Rusija je ob koncu rusko-turške vojne (1877–1878) prevzela južno Besarabijo, kar je Aleksander Gorčakov utemeljil kot "stvar ruske nacionalne časti" in trdil, da je bilo ozemlje leta 1856 odstopljeno Moldaviji, ne Romuniji, in da je bilo rusko jamstvo za ozemeljsko celovitost usmerjeno proti turškim zahtevam.<ref name=hitchins47/> Romunske politike in javnost je njegovo dejanje razjezilo. Romunski politik Mihail Kogălniceanu je Rusijo obtožil prevare in ravnanja z zaveznico kot z osvojeno provinco. Začel je celo pisati memorandum proti Rusiji, da bi poskušal vplivati na zahodne vlade. Vmemorandumu je obsodil ne le priključitev Južne Besarabije, temveč tudi priključitev Besarabije leta 1812.<ref name=hitchins47>Hitchins, str. 47–48</ref> Nobena od evropskih sil ni želela tvegati konflikta z Rusijo.<ref>Hitchins, str. 49</ref> Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Romunija dobila Dobrudžo kot nadomestilo za izgubo Južne Besarabije. Čeprav je bilo to ozemlje večje od besarabskega, so imeli Romuni zamenjavo za nepošteno, a so je nejevoljno sprejeli, ker niso imeli druge možnosti.<ref>Hitchins, str. 52</ref> ==Kultura== Zaradi politike rusifikacije je bila Besarabija najbolj zaostala zahodna provinca Ruskega carstva. Leta 1897 je bila pismenost v Besarabiji le 15,4 %. Pismenih je bilo le 6 % etničnih Moldavcev.{{sfn|King|2000|p=23}}{{sfn|Hitchins|1994|p=41}} Glavni razlog nepismenosti je bil, da je bila ruščina edini učni jezik.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Leta 1920 je po ocenah znalo brati in pisati deset odstotkov moških in en odstotek žensk.{{sfn|Stoica|1919|p=31-32}} Vladavina [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] je prinesla politiko ustanavljanja šol v vsaki župniji in v 60. letih 19. stoletja je bilo v Besarabiji ustanovljenih 400 podeželskih šol. Ruska pravoslavna cerkev je vztrajala, da ves pouk poteka v ruščini, čeprav niti vsi duhovniki, ki so bili učitelji v večini vasi, niti učenci niso govorili rusko. Do 80. let 19. stoletja je zato ostalo le še 23 šol.{{sfn|Hitchins|1994|p=245}} Posledično sta književnost in kulturno življenje stagnirala. Iz Besarabije je prišlo le nekaj pomembnih književnikov, med njimi Alexandru Hasdeu (1811–1872), Constantin Stamati (1786–1869) in Teodor Vârnav (1801–1860). V drugi polovici 19. stoletja so bile prekinjene vse povezave z romunsko književnostjo in v Besarabiji se ni razvil noben literarni tok ali šola kritike.{{sfn|Hitchins|1994|p=248–249}} Leta 1899 obiskovalec v javni knjižnici v Kišinjevu ni našel niti ene knjige v romunskem jeziku.{{sfn|King|2000|p=21-22}} ==Kišinjevska pogroma== Prvi [[pogrom]] proti Judom v Kišinjevu, takratnem glavnem mestu Besarabske gubernije, se je dogajal 19. in 20. aprila 1903. Naslednji pogrom je izbruhnil oktobra 1905.{{sfn|Rosenthal|Rosenthal|1901-1906|p=}} V prvem valu nasilja, ki je bil povezan z [[Velika noč|Veliko nočjo]], je bilo ubitih 49 Judov, veliko število judovskih žensk je bilo posiljenih, poškodovanih je bilo 1500 domov. Ameriški Judje so organizirali obsežno finančno pomoč besarabskim Judom in jim pomagali pri emigraciji.{{sfn| Schoenberg|1974|p=262–283}} Incident je usmeril negativno pozornost svetovnega prebivalstva na preganjanje Judov v Rusiji.{{sfn|Ireland|2009|p=}} ==Politika== V Besarabiji ni bilo do leta 1905 nobene moldavske politične stranke ali gibanja. Tisto leto sta bili ustanovljeni dve glavni politični skupini. Zmerna, ki jo je vodil posestnik Pavel Dicescu, se je organizirala okoli Societatea pentru Cultură Naţională ("Društvo za nacionalno kulturo"), se je zavzemali za rabo romunščine kot učnega jezika v šolah, a je bila hkrati proti socialnim reformam. Leta 1909 jim je v zemstvu uspelo sprejeti resolucijo o rabi romunščine v šolah.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Radikali nacionalni demokrati, večinoma študenti, ki so se izobraževali na ruskih univerzah in so bili pod vplivom socialističnih revolucionarjev, so si želeli resničnega narodnega prebujenja in socialne pravičnosti. Ustanovili so časopis Basarabia, ki ga je vodil Constantin Stere in ki je pozival k avtonomiji Besarabije in večjim pravicam za zaščito njihovega jezika in kulture, hkrati pa je jasno povedal, da si ne želijo odcepitve od Ruskega carstva. Prva številka časopisa je izšla 24. maja 1906.{{sfn|Hitchins|1994|p=249}} Njihovo gibanje ni imelo velikega uspeha, saj je leta 1907 na volitvah za drugo dumo zmagala skrajna desnica. Marca 1907 je časopis objavil romunsko domoljubno pesem Deşteaptă-te, române! (Zbudi se, Romun!), zaradi katere je guverner Besarabije Haruzin le devet mesecev po prvi številki odredil zaprtje časopisa. Večina sodelavcev časopisa je pobegnila v Iaşi. {{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}}{{sfn|King|2000|p=29}} Ko se je leta 1917 v Petrogradu zgodila februarska revolucija, je guverner Besarabije Mihail Mihail Voronovici 13. marca odstopil in svoja zakonska pooblastila prenesel na Constantina Mimija, predsednika gubernijskega zemstva. Mimi je bil imenovan za komisarja začasne vlade v Besarabiji, njegov namestnik pa je bil Vladimir Criste. Podobni postopki so potekali v vseh regijah carstva. Vodje carskih uprav so svoja zakonska pooblastila prenesli na vodje okrožnih in gubernijskih zemstev, ki so se takrat imenovali okrožni/gubernijski komisarji.{{sfn|Nistor|1923|p=279}} ==Demografija== [[Slika:Ethnic groups and religions in Russia 1913 (138700959).jpg|thumb|250px| Etnične skupine v evropskem delu Ruskega imperija pred prvo svetovno vojno]] Po besedah besarabskega zgodovinarja Řstefana Ciobanuja je bil leta 1810 delež etničnih Romunov (Moldavcev) v guberniji približno 95 %. V tem podatku niso bila upoštevana ozemlja, ki so bila prej pod neposredno turško upravo, se pravi Budžak in Hotin, kjer so prav tako živeli Romuni.{{sfn|Ciobanu|1923|p=20}} Ruska vladavina je povzročila pomembne spremembe v etnični strukturi Besarabije, zlasti zaradi ruske politike priseljevanja iz sosednjih provinc in rusifikacije.<ref>{{Cite web |url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |title=Historical Population of Bessarabia |access-date=2013-01-27 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224112847/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |url-status=dead}}</ref> Priseljevanje ni bilo enotno. V nekaterih okrožjih v severnih in južnih delih Besarabije, na primer v Hotinu in Akkermanu, je priseljevanje povzročilo, da je bilo Ukrajincev več kot Romunov, medtem ko so bila podeželska območja večinoma romunska.{{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}} Ruska kolonizacijska politika sprva ni bila povezana z etnično sestavo. Njen cilj je bil povečati prebivalstvo na precej redko poseljenem ozemlju, da bi se bolje izkoristili tamkajšnji viri. Kolonizacija je bila del širše kampanje kolonizacije [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južne Ukrajine) v katero je Rusija pritegnila vse, ki so želeli delati in živeti pod njeno oblastjo, ne glede na to, ali so prihajali iz Ruskega imperija ali od drugod.{{sfn|Mitrasca|2002|p=25}} {| class="wikitable" !Cenzus !Prebivalstvo !Romuni (Moldavci) !Ukrajinci in Rusi !Judje |- !1817 |482.630 |86% <small>(ocena)</small> |6,5% <small>(ocena)</small> |4,2% <small>(ocena)</small> |- !1856 |990.000 |74% |12% |8% |- !1897 |1.935.412 |56% |18,9% |11,7% |} Večina Moldavcev v Besarabiji so bili svobodni kmetje, od katerih jih je bila večina brez zemlje in so imeli v najemu zemljo posestnikov in samostanov. Leta 1861 je bilo 12 % Moldavcev răzeşi (podjetnikov). Emancipacijska reforma iz leta 1861 je imela v Besarabiji le majhen učinek, saj je bilo tlačanov le 12.000. Večina od njih je bila pripeljana iz Rusije za nekmetijske dejavnosti.{{sfn|Hitchins|1994|p=241}} Mestnega prebivalstva je bilo malo. Leta 1912 je njihov delež znašal le 14,7 %. Večina mest so bila le lokalna upravna središča z malo industrije. Delež Moldavcev v mestih je bilo majhno. Leta 1912 je bilo v mestih 37,2 % Judov, 24,4 % Rusov, 15,8 % Ukrajincev in le 14,2 % Moldavcev.{{sfn|Hitchins|1994|p=242-243}} ==Upravne enote== Od leta 1812 do 1818 je bilo v guberniji dvanajst okrožij, ki so se nato združila v šest in kasneje razdelila na devet okrožij (ținuturi): Hotin, Soroca, Iași, Orhei, Bender, Hotărniceni, Greceni, Codru in Reni (Ismail).{{sfn|Cornea|2019|p=40}} Prvotna naziva okrožij sta bila romunska: ținut in județ (rusko: tisnut, ujezd{{sfn|Statute|1818|p=}}).{{sfn|Poștarencu|2009|p=203}} Okrožji Cahul in Ismail sta bili leta 1856 vrnjeni Moldaviji. Tam sta se preimenovali v Južno Besarabijo in bili razdeljeni na tri okrožja. Leta 1878 ju je ponovno priključilo Rusko carstvo in ju združilo v okrožje Ismail, tako da je bilo od leta 1878 do 1917 v guberniji osem okrožij.<ref>{{Cite EB1911 |wstitle=Bessarabia |volume=3 |page=821}} in the 1911 edition of the [[Encyclopædia Britannica]]</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! colspan=2| Okrožje <br>(ujezd) !! rowspan=2| Glavno mesto!! rowspan=2| Grb glavnega mesta !! rowspan=2| Velikost!! rowspan=2| Število prebivalcev<br />(ruski cenzus iz leta 1897)<ref name="Demoscope Weekly">{{Cite web |url=http://demoscope.ru/weekly/ssp/rus_gub_97.php?reg=37|title=Первая всеобщая перепись населения Российской Империи 1897 г. |trans-title=The first general census of the population of the Russian Empire in 1897 |access-date= |website=Demoscope Weekly |language=ru}}</ref> !! rowspan=2| Komentar |- ! Ime <br> v romunščini !! Ime <br> v ruščini |- | Akkerman || Аккерманскій || Akkerman || [[Slika:Coat of arms of Akkerman County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] ||8.288 km² || 265.247 || Odcepljeno od Benderja leta 1818. |- |Bălți || Бѣлецкій || [[Bălți|Bălți<br />(Beltsy)]] || [[Slika:Coat of arms of Balti County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] || 5.543,5 km² || 211.448 || Do leta 1887 znano kot okrožje Iaşi. |- | Bender || Бендерскій || Bender || [[Slika:Coat of arms of Bendery.svg|42px|center]] || 5.398,5 km² || 194.915 || * V Bender je bilo leta 1818 vključeno okrožje Codru. * V Bender je bilo leta 1816 vključeno okrožje Hotărniceni. |- | Kišinjev || Кишиневскій || [[Kišinjev]] || [[Slika:Coat of arms of Chișinău 1875.svg|42px|center]] || 3.723 km² || 279.657 || Odcepljeno od okrožja Orhei leta 1836. |- | Hotin || Хотинскій || [[Hotin]] || [[Slika:Coat of arms of Hotin County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] || 3.985,4 km² || 307.532 || |- | Ismail || Измаильскій || Ismail || [[Slika:Izmail Coat of Arms.svg|42px|center]] || 9.250,2 km² || 244.274 || Do leta 1816 znano kot okrožje Tomarovo, med letoma 1830 in 1836 okrožje Leova in med letoma 1836 in 1856 okrožje Cahul. Med letoma 1830 in 1857 je imelo mesto Ismail ločeno upravo, ki je vključevala bližnje vasi v lasti države. Leta 1856 je večina okrožja postala del Moldavije, preostali del pa je predstavljal okrožje Comrat, ki je bilo leta 1858 razdeljeno med sosednja okrožja. Okrožje Ismail je bilo ponovno ustanovljeno, ko se je ozemlje leta 1878 vrnilo pod rusko oblast. * Leta 1818 je bilo v okrožje Ismail vključeno okrožje Greceni. |- | Orhei || Оргѣевскій || Orhei || [[Slika:Orhei herb.gif|42px|center]] || 4.133,4 km² || 213.478 || |- | Soroca || Сорокскій || Soroca || [[Slika:Coats of arms of Soroca 1914.gif|42px|center]] || 4.564,2 km² || 218.861 ||Leta 1818 vključeno v Iaşi in ponovno odcepljeno leta 1836. |} ==Cerkev== Pravoslavna cerkev v Besarabiji, ki se je odcepila od metropolije Moldavije, je postala [[eparhija]] [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]]. Po Bănulescu-Bodonijevi smrti je Cerkev postala akter državne politike rusifikacije.{{sfn|Hitchins|1994|p=244}}{{sfn|King|2000|p=25}} Vsi nadškofi po letu 1821 so si prizadevali uskladiti eparhijo s predpisi Ruske pravoslavne cerkve, zato so bili vsi visoki duhovniki pripeljani iz Rusije, ker so bili bolje seznanjeni s pravili ruske cerkve.{{sfn|Hitchins|1994|p=244}}{{sfn|King|2000|p=25}} Nadškof Irinarh Popov (1844–1858) je spodbujal ruski nacionalizem in zvestobo carju in je pripeljal duhovnike iz Rusije. Nadškof Pavel Lebedev je moldavske cerkve in samostane prisilil, da so med bogoslužjem uporabljali ruščino. S tem je za duhovništvo postalo obvezno znanje ruščine. Ob koncu njegove vladavine leta 1882 je bilo kljub njegovim nasilnim poskusom rusifikacije še vedno 417 cerkva, ki so v bogoslužju uporabljale izključno romunščino. {{sfn|Hitchins|1994|p=244}}{{sfn|King|2000|p=25}} Po [[Ruska revolucija (1905)|ruski revoluciji]] leta 1905 se je Cerkev odločila, da bo vaškim duhovnikom dovolila rabo romunščine in ponovno ustanovila škofijsko tiskarno, ki je izdajala versko literaturo in časopis v romunskem jeziku.{{sfn|Hitchins|1994|p=247}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Cite book |first=Marcel |last=Mitrasca |url=http://worldcat.org/oclc/50296800 |title=Moldova: a Romanian province under Russian rule : diplomatic history from the archives of the great powers |date=2002 |publisher=Algora Pub |isbn=0-87586-184-9 |oclc=50296800}} * {{cite book |last=Stoica |first=Vasile |title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands |year=1919 |publisher=Pittsburgh Printing Company |location=Pittsburgh |pages=|url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/}} * Rosenthal, Herman; Rosenthal, Max (1901–1906). "Kishinef (Kishinev)". V Singer, Isidore; et al. (eds.). The Jewish Encyclopedia. New York: Funk & Wagnalls. Philip Ernest Schoenberg, "The American Reaction to the Kishinev Pogrom of 1903." American Jewish Historical Quarterly 63.3 (1974). * {{Cite book |title=Kishinef (Kishinev) |url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/9350-kishinef-kishinev |first1=Herman |last1=Rosenthal |first2=Max |last2=Rosenthal}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] hjf5euu08g72aogt174t8fj6wp7rx40 6675976 6675973 2026-05-15T08:36:54Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6675976 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Besarabska gubernija | native_name = Бессарабская губерния | native_name_lang = ru | settlement_type = Gubernija | image_shield = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg | image_map = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg | mapsize = 225px | map_caption = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Ruski imperij}} | established_title = ustanovitev | established_date = 1812/1873 | extinct_title = ukinitev | extinct_date = 1918 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Kišinjev]] | area_total_km2 = 45.632,42 | population_as_of = 1897 | population_total = 1.935.412 | population_density_km2 = auto | elevation_max_m = 430 | elevation_max_point = hrib Bălănești | population_urban = 15,16% | population_rural = 84,84% | total_type = Skupaj }} '''Besarabska gubernija''' ([[Ruščina|rusko]]: Бессарабская губерния, latinizirano: Bessarabskaja gubernija, [[Romunščina|romunsko]]: Gubernia Basarabia) je bila [[gubernija]] (provinca) [[Ruski imperij|Ruskega carstva]] z upravnim središčem v [[Kišinjev]]u (romunsko: Chișinău). Obsegala je površino 45.632,42 kvadratnih kilometrov in imela 1.935.412 prebivalcev. Na severu je mejila na Podolsko gubernijo, na vzhodu na Hersonsko gubernijo, na jugu na [[Črno morje]], na zahodu na [[Romunija|Romunijo]] in na severozahodu na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Gubernija je približno ustrezala večjemu delu današnje Moldavije in nekaterim delom Černivške in Odeške oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Vključevala je vzhodni del [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] skupaj s sosednjimi ozemlji pod osmansko oblastjo, ki jih je Rusija priključila z [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškim mirovnim sporazumom]], sklenjenim po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]]. Gubernija je bila razpuščena leta 1917 z ustanovitvijo Sfatul Ţării, nacionalne skupščine, ki je decembra 1917 razglasila Moldavsko demokratično republiko. Slednja se je aprila 1918 združila z Romunijo. Približno 65 % ozemlja nekdanje gubernije zdaj pripada Republiki Moldaviji (vključno z odcepljeno regijo [[Pridnestrska republika|Pridnestrje]]). Približno 35 % ozemlja zdaj pripada [[Ukrajina|Ukrajini]]. ==Zgodovina== ===Priključitev k Rusiji=== Rusko carstvo je izkoristilo šibkost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in zasedlo vzhodno polovico avtonomne Kneževine Moldavije med rekama [[Prut]] in [[Dnester]]. Sledilo je šest let vojskovanja, ki se je zaključilo z Bukareškim sporazumom leta 1812, s katerim je Osmansko cesarstvo priznalo rusko priključitev osvojenega ozemlja.<ref name=king19>King, str. 19</ref> Leta 1829 je Turčija v skladu z Odrinskim sporazumom Rusiji odstopila [[Delta Donave|delto Donave]], ki je postala del Besarabske oblasti.{{sfn|Mitrasca|2002|p=}} Pred rusko priključitvijo ozemlje ni imelo posebnega imena, sicer pa je bila Modavija tradicionalno razdeljena na Ţara de Sus (Zgornje dežele, območje [[Karpati|Karpatov]]) in Ţara de Jos (Spodnje dežele, ravnine, ki so vključevale to ozemlje). Besarabija je bila južni del tega ozemlja, danes znanega kot [[Budžak]]. Domneva se, da je regija dobila ime po vlaški vladarski rodbini Basarab, ki ji je morda vladala v 14. stoletju. Rusi so ime Besarabija uporabljali za celotno regijo in ne le za njen južni del.<ref name=king21-22/> Besarabija je imela površino 45.630 km², torej več kot preostala Moldavija, in imela 240.000 in 360.000 prebivalcev, večinoma Romunov. Besarabski bojarji so protestirali proti priključitvi k Carski Rusiji in trdili, da Osmansko cesarstvo nima pravice odstopiti ozemlja, ki sploh ni njihovo. Moldavija je bila namreč osmanski vazal in ne provinca, kar sultana pri podpisu sporazuma ni oviralo.<ref name=king19/> === Oblast in gubernija=== Po priključitvi so lokalni bojarji pod vodstvom kišinjevskega in hotinskega metropolita Gavrila Bănulescu-Bodonija zaprosili za samoupravo in vzpostavitev civilne vlade, ki bi temeljila na tradicionalnih moldavskih zakonih. Leta 1818 je bila ustanovljena posebna avtonomna regija, v kateri sta se v lokalni upravi uporabljala tako romunščina kot ruščina. Bănulescu-Bodoni je dobil tudi dovoljenje za odprtje semenišča in tiskarne, besarabska cerkev pa je postala eparhija [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]].<ref name=king21-22>King, str. 21–22</ref> Po Bănulescu-Bodonijevi smrti leta 1821 Besarabija ni imela močnega voditelja. Ker so se Rusi bali nacionalizma, ki je leta 1821 sprožil protiosmansko revolucijo v sosednji Vlaški, so lokalne oblasti začele postopno pridobivati številne svoboščine.<ref name="king21-22"/> [[Nikolaj I. Ruski]], kronan leta 1825, je začel kampanjo reform, katerih cilj je bil pridobiti večji nadzor nad zahodnimi provincami. Avtonomija regije je bila leta 1829 ukinjena. Novo ustavo je napisal guverner [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južna Ukrajina) in Besarabije [[Mihail Semjonovič Voroncov]]. Leta 1834 je bila romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, kmalu pa tudi v knjigah, tisku in cerkvah, kljub temu, da je bilo 80 % prebivalcev Romunov. Tisti, ki so se borili proti spremembam, so lahko bili izgnani v Sibirijo.{{sfn|Stoica|1919|p=31–32}} Ustava ni več predpisovala obvezne uporabe romunščine za javne objave in leta 1854 je ruščina postala uradni jezik. Približno takrat je bila romunščina ukinjena tudi v šolah, uvoz knjig iz Moldavije in Vlaške pa je bil prepovedan.<ref name="king21-22"/> Integracija v Rusko carstvo se je nadaljevala z uvedbo [[Zemstvo|zemstva]] (vrsta lokalne samouprave) leta 1869. Sistem je bil namenjen povečanju sodelovanja lokalnega prebivalstva v civilnih zadevah, vendar so ga vodili Rusi in drugi nemoldavski funkcionarji, pripeljani iz vsega carstva.<ref>King, str. 24; Hitchins, str. 239</ref> Moldavski bojarji so protestirali proti reformam, ki so zmanjšale njihovo oblast, vendar njihovi protesti niso bili dobro organizirani in so bili zato večinoma prezrti. Nekatere moldavske bojarske družine so bile sicer vključene v rusko plemstvo, vendar je bila večina plemičev Besarabije tujcev. Leta 1911 je bilo v Besarabiji 468 plemiških družin, od tega le 138 moldavskih.{{sfn|Hitchins|1994|p=240}} V začetku 20. stoletja je [[Judje|judovsko]] prebivalstvo predstavljalo do 40 % prebivalcev Kišinjeva. Romunija je postala neodvisna leta 1878. Ker je več milijonov etničnih Romunov živelo zunaj njenih meja, je imela Romunija apetite po [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Besarabija|Besarabiji]].<ref>Hitchins, str. 53, 202</ref> ===Vrnitev južne Besarabije Moldaviji=== Leta 1856 je bila Rusija v skladu s Pariško pogodbo prisiljena vrniti Moldaviji znatno ozemlje v južni Besarabiji, organizirano kot okrožji Cahul in Ismail, od katerega se je kasneje odcepil Bolgrad. Moldavija se je leta 1859 pridružila Vlaški in tako ustanovila Romunijo.<ref name=king23-hitch41>King, str. 22–23; Hitchins, str. 41</ref> Leta 1877 sta Rusko cesarstvo in Romunija podpisali sporazum, s katerim sta postali zaveznici proti Osmanskemu cesarstvu. Rusija pa je po vojni priznala neodvisnost Romunije in zagotovila njeno ozemeljsko celovitost.<ref name=king23-hitch41/> Rusija je ob koncu rusko-turške vojne (1877–1878) prevzela južno Besarabijo, kar je Aleksander Gorčakov utemeljil kot "stvar ruske nacionalne časti" in trdil, da je bilo ozemlje leta 1856 odstopljeno Moldaviji, ne Romuniji, in da je bilo rusko jamstvo za ozemeljsko celovitost usmerjeno proti turškim zahtevam.<ref name=hitchins47/> Romunske politike in javnost je njegovo dejanje razjezilo. Romunski politik Mihail Kogălniceanu je Rusijo obtožil prevare in ravnanja z zaveznico kot z osvojeno provinco. Začel je celo pisati memorandum proti Rusiji, da bi poskušal vplivati na zahodne vlade. Vmemorandumu je obsodil ne le priključitev Južne Besarabije, temveč tudi priključitev Besarabije leta 1812.<ref name=hitchins47>Hitchins, str. 47–48</ref> Nobena od evropskih sil ni želela tvegati konflikta z Rusijo.<ref>Hitchins, str. 49</ref> Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Romunija dobila Dobrudžo kot nadomestilo za izgubo Južne Besarabije. Čeprav je bilo to ozemlje večje od besarabskega, so imeli Romuni zamenjavo za nepošteno, a so je nejevoljno sprejeli, ker niso imeli druge možnosti.<ref>Hitchins, str. 52</ref> ==Kultura== Zaradi politike rusifikacije je bila Besarabija najbolj zaostala zahodna provinca Ruskega carstva. Leta 1897 je bila pismenost v Besarabiji le 15,4 %. Pismenih je bilo le 6 % etničnih Moldavcev.{{sfn|King|2000|p=23}}{{sfn|Hitchins|1994|p=41}} Glavni razlog nepismenosti je bil, da je bila ruščina edini učni jezik.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Leta 1920 je po ocenah znalo brati in pisati deset odstotkov moških in en odstotek žensk.{{sfn|Stoica|1919|p=31-32}} Vladavina [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] je prinesla politiko ustanavljanja šol v vsaki župniji in v 60. letih 19. stoletja je bilo v Besarabiji ustanovljenih 400 podeželskih šol. Ruska pravoslavna cerkev je vztrajala, da ves pouk poteka v ruščini, čeprav niti vsi duhovniki, ki so bili učitelji v večini vasi, niti učenci niso govorili rusko. Do 80. let 19. stoletja je zato ostalo le še 23 šol.{{sfn|Hitchins|1994|p=245}} Posledično sta književnost in kulturno življenje stagnirala. Iz Besarabije je prišlo le nekaj pomembnih književnikov, med njimi Alexandru Hasdeu (1811–1872), Constantin Stamati (1786–1869) in Teodor Vârnav (1801–1860). V drugi polovici 19. stoletja so bile prekinjene vse povezave z romunsko književnostjo in v Besarabiji se ni razvil noben literarni tok ali šola kritike.{{sfn|Hitchins|1994|p=248–249}} Leta 1899 obiskovalec v javni knjižnici v Kišinjevu ni našel niti ene knjige v romunskem jeziku.{{sfn|King|2000|p=21-22}} ==Kišinjevska pogroma== Prvi [[pogrom]] proti Judom v Kišinjevu, takratnem glavnem mestu Besarabske gubernije, se je dogajal 19. in 20. aprila 1903. Naslednji pogrom je izbruhnil oktobra 1905.{{sfn|Rosenthal|Rosenthal|1901-1906|p=}} V prvem valu nasilja, ki je bil povezan z [[Velika noč|Veliko nočjo]], je bilo ubitih 49 Judov, veliko število judovskih žensk je bilo posiljenih, poškodovanih je bilo 1500 domov. Ameriški Judje so organizirali obsežno finančno pomoč besarabskim Judom in jim pomagali pri emigraciji.{{sfn| Schoenberg|1974|p=262–283}} Incident je usmeril negativno pozornost svetovnega prebivalstva na preganjanje Judov v Rusiji.{{sfn|Ireland|2009|p=}} ==Politika== V Besarabiji ni bilo do leta 1905 nobene moldavske politične stranke ali gibanja. Tisto leto sta bili ustanovljeni dve glavni politični skupini. Zmerna, ki jo je vodil posestnik Pavel Dicescu, se je organizirala okoli Societatea pentru Cultură Naţională ("Društvo za nacionalno kulturo"), se je zavzemali za rabo romunščine kot učnega jezika v šolah, a je bila hkrati proti socialnim reformam. Leta 1909 jim je v zemstvu uspelo sprejeti resolucijo o rabi romunščine v šolah.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Radikali nacionalni demokrati, večinoma študenti, ki so se izobraževali na ruskih univerzah in so bili pod vplivom socialističnih revolucionarjev, so si želeli resničnega narodnega prebujenja in socialne pravičnosti. Ustanovili so časopis Basarabia, ki ga je vodil Constantin Stere in ki je pozival k avtonomiji Besarabije in večjim pravicam za zaščito njihovega jezika in kulture, hkrati pa je jasno povedal, da si ne želijo odcepitve od Ruskega carstva. Prva številka časopisa je izšla 24. maja 1906.{{sfn|Hitchins|1994|p=249}} Njihovo gibanje ni imelo velikega uspeha, saj je leta 1907 na volitvah za drugo dumo zmagala skrajna desnica. Marca 1907 je časopis objavil romunsko domoljubno pesem Deşteaptă-te, române! (Zbudi se, Romun!), zaradi katere je guverner Besarabije Haruzin le devet mesecev po prvi številki odredil zaprtje časopisa. Večina sodelavcev časopisa je pobegnila v Iaşi. {{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}}{{sfn|King|2000|p=29}} Ko se je leta 1917 v Petrogradu zgodila februarska revolucija, je guverner Besarabije Mihail Mihail Voronovici 13. marca odstopil in svoja zakonska pooblastila prenesel na Constantina Mimija, predsednika gubernijskega zemstva. Mimi je bil imenovan za komisarja začasne vlade v Besarabiji, njegov namestnik pa je bil Vladimir Criste. Podobni postopki so potekali v vseh regijah carstva. Vodje carskih uprav so svoja zakonska pooblastila prenesli na vodje okrožnih in gubernijskih zemstev, ki so se takrat imenovali okrožni/gubernijski komisarji.{{sfn|Nistor|1923|p=279}} ==Demografija== [[Slika:Ethnic groups and religions in Russia 1913 (138700959).jpg|thumb|250px| Etnične skupine v evropskem delu Ruskega imperija pred prvo svetovno vojno]] Po besedah besarabskega zgodovinarja Řstefana Ciobanuja je bil leta 1810 delež etničnih Romunov (Moldavcev) v guberniji približno 95 %. V tem podatku niso bila upoštevana ozemlja, ki so bila prej pod neposredno turško upravo, se pravi Budžak in Hotin, kjer so prav tako živeli Romuni.{{sfn|Ciobanu|1923|p=20}} Ruska vladavina je povzročila pomembne spremembe v etnični strukturi Besarabije, zlasti zaradi ruske politike priseljevanja iz sosednjih provinc in rusifikacije.<ref>{{Cite web |url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |title=Historical Population of Bessarabia |access-date=2013-01-27 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224112847/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |url-status=dead}}</ref> Priseljevanje ni bilo enotno. V nekaterih okrožjih v severnih in južnih delih Besarabije, na primer v Hotinu in Akkermanu, je priseljevanje povzročilo, da je bilo Ukrajincev več kot Romunov, medtem ko so bila podeželska območja večinoma romunska.{{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}} Ruska kolonizacijska politika sprva ni bila povezana z etnično sestavo. Njen cilj je bil povečati prebivalstvo na precej redko poseljenem ozemlju, da bi se bolje izkoristili tamkajšnji viri. Kolonizacija je bila del širše kampanje kolonizacije [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južne Ukrajine) v katero je Rusija pritegnila vse, ki so želeli delati in živeti pod njeno oblastjo, ne glede na to, ali so prihajali iz Ruskega imperija ali od drugod.{{sfn|Mitrasca|2002|p=25}} {| class="wikitable" !Cenzus !Prebivalstvo !Romuni (Moldavci) !Ukrajinci in Rusi !Judje |- !1817 |482.630 |86% <small>(ocena)</small> |6,5% <small>(ocena)</small> |4,2% <small>(ocena)</small> |- !1856 |990.000 |74% |12% |8% |- !1897 |1.935.412 |56% |18,9% |11,7% |} Večina Moldavcev v Besarabiji so bili svobodni kmetje, od katerih jih je bila večina brez zemlje in so imeli v najemu zemljo posestnikov in samostanov. Leta 1861 je bilo 12 % Moldavcev răzeşi (podjetnikov). Emancipacijska reforma iz leta 1861 je imela v Besarabiji le majhen učinek, saj je bilo tlačanov le 12.000. Večina od njih je bila pripeljana iz Rusije za nekmetijske dejavnosti.{{sfn|Hitchins|1994|p=241}} Mestnega prebivalstva je bilo malo. Leta 1912 je njihov delež znašal le 14,7 %. Večina mest so bila le lokalna upravna središča z malo industrije. Delež Moldavcev v mestih je bilo majhno. Leta 1912 je bilo v mestih 37,2 % Judov, 24,4 % Rusov, 15,8 % Ukrajincev in le 14,2 % Moldavcev.{{sfn|Hitchins|1994|p=242-243}} ==Upravne enote== Od leta 1812 do 1818 je bilo v guberniji dvanajst okrožij, ki so se nato združila v šest in kasneje razdelila na devet okrožij (ținuturi): Hotin, Soroca, Iași, Orhei, Bender, Hotărniceni, Greceni, Codru in Reni (Ismail).{{sfn|Cornea|2019|p=40}} Prvotna naziva okrožij sta bila romunska: ținut in județ (rusko: tisnut, ujezd{{sfn|Statute|1818|p=}}).{{sfn|Poștarencu|2009|p=203}} Okrožji Cahul in Ismail sta bili leta 1856 vrnjeni Moldaviji. Tam sta se preimenovali v Južno Besarabijo in bili razdeljeni na tri okrožja. Leta 1878 ju je ponovno priključilo Rusko carstvo in ju združilo v okrožje Ismail, tako da je bilo od leta 1878 do 1917 v guberniji osem okrožij.<ref>{{Cite EB1911 |wstitle=Bessarabia |volume=3 |page=821}} in the 1911 edition of the [[Encyclopædia Britannica]]</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! colspan=2| Okrožje <br>(ujezd) !! rowspan=2| Glavno mesto!! rowspan=2| Grb glavnega mesta !! rowspan=2| Velikost!! rowspan=2| Število prebivalcev<br />(ruski cenzus iz leta 1897)<ref name="Demoscope Weekly">{{Cite web |url=http://demoscope.ru/weekly/ssp/rus_gub_97.php?reg=37|title=Первая всеобщая перепись населения Российской Империи 1897 г. |trans-title=The first general census of the population of the Russian Empire in 1897 |access-date= |website=Demoscope Weekly |language=ru}}</ref> !! rowspan=2| Komentar |- ! Ime <br> v romunščini !! Ime <br> v ruščini |- | Akkerman || Аккерманскій || Akkerman || [[Slika:Coat of arms of Akkerman County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] ||8.288 km² || 265.247 || Odcepljeno od Benderja leta 1818. |- |Bălți || Бѣлецкій || [[Bălți|Bălți<br />(Beltsy)]] || [[Slika:Coat of arms of Balti County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] || 5.543,5 km² || 211.448 || Do leta 1887 znano kot okrožje Iaşi. |- | Bender || Бендерскій || Bender || [[Slika:Coat of arms of Bendery.svg|42px|center]] || 5.398,5 km² || 194.915 || * V Bender je bilo leta 1818 vključeno okrožje Codru. * V Bender je bilo leta 1816 vključeno okrožje Hotărniceni. |- | Kišinjev || Кишиневскій || [[Kišinjev]] || [[Slika:Coat of arms of Chișinău 1875.svg|42px|center]] || 3.723 km² || 279.657 || Odcepljeno od okrožja Orhei leta 1836. |- | Hotin || Хотинскій || [[Hotin]] || [[Slika:Coat of arms of Hotin County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] || 3.985,4 km² || 307.532 || |- | Ismail || Измаильскій || Ismail || [[Slika:Izmail Coat of Arms.svg|42px|center]] || 9.250,2 km² || 244.274 || Do leta 1816 znano kot okrožje Tomarovo, med letoma 1830 in 1836 okrožje Leova in med letoma 1836 in 1856 okrožje Cahul. Med letoma 1830 in 1857 je imelo mesto Ismail ločeno upravo, ki je vključevala bližnje vasi v lasti države. Leta 1856 je večina okrožja postala del Moldavije, preostali del pa je predstavljal okrožje Comrat, ki je bilo leta 1858 razdeljeno med sosednja okrožja. Okrožje Ismail je bilo ponovno ustanovljeno, ko se je ozemlje leta 1878 vrnilo pod rusko oblast. * Leta 1818 je bilo v okrožje Ismail vključeno okrožje Greceni. |- | Orhei || Оргѣевскій || Orhei || [[Slika:Orhei herb.gif|42px|center]] || 4.133,4 km² || 213.478 || |- | Soroca || Сорокскій || Soroca || [[Slika:Coats of arms of Soroca 1914.gif|42px|center]] || 4.564,2 km² || 218.861 ||Leta 1818 vključeno v Iaşi in ponovno odcepljeno leta 1836. |} ==Cerkev== Pravoslavna cerkev v Besarabiji, ki se je odcepila od metropolije Moldavije, je postala [[eparhija]] [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]]. Po Bănulescu-Bodonijevi smrti je Cerkev postala akter državne politike rusifikacije.{{sfn|Hitchins|1994|p=244}}{{sfn|King|2000|p=25}} Vsi nadškofi po letu 1821 so si prizadevali uskladiti eparhijo s predpisi Ruske pravoslavne cerkve, zato so bili vsi visoki duhovniki pripeljani iz Rusije, ker so bili bolje seznanjeni s pravili ruske cerkve.{{sfn|Hitchins|1994|p=244}}{{sfn|King|2000|p=25}} Nadškof Irinarh Popov (1844–1858) je spodbujal ruski nacionalizem in zvestobo carju in je pripeljal duhovnike iz Rusije. Nadškof Pavel Lebedev je moldavske cerkve in samostane prisilil, da so med bogoslužjem uporabljali ruščino. S tem je za duhovništvo postalo obvezno znanje ruščine. Ob koncu njegove vladavine leta 1882 je bilo kljub njegovim nasilnim poskusom rusifikacije še vedno 417 cerkva, ki so v bogoslužju uporabljale izključno romunščino. {{sfn|Hitchins|1994|p=244}}{{sfn|King|2000|p=25}} Po [[Ruska revolucija (1905)|ruski revoluciji]] leta 1905 se je Cerkev odločila, da bo vaškim duhovnikom dovolila rabo romunščine in ponovno ustanovila škofijsko tiskarno, ki je izdajala versko literaturo in časopis v romunskem jeziku.{{sfn|Hitchins|1994|p=247}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{Cite book |first=Marcel |last=Mitrasca |url=http://worldcat.org/oclc/50296800 |title=Moldova: a Romanian province under Russian rule : diplomatic history from the archives of the great powers |date=2002 |publisher=Algora Pub |isbn=0-87586-184-9 |oclc=50296800}} * {{cite book |last=Stoica |first=Vasile |title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands |year=1919 |publisher=Pittsburgh Printing Company |location=Pittsburgh |pages=|url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/}} * Rosenthal, Herman; Rosenthal, Max (1901–1906). "Kishinef (Kishinev)". V Singer, Isidore; et al. (eds.). The Jewish Encyclopedia. New York: Funk & Wagnalls. Philip Ernest Schoenberg, "The American Reaction to the Kishinev Pogrom of 1903." American Jewish Historical Quarterly 63.3 (1974). * {{Cite book |title=Kishinef (Kishinev) |url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/9350-kishinef-kishinev |first1=Herman |last1=Rosenthal |first2=Max |last2=Rosenthal}} *{{cite book |last=Cornea |first=Sergiu |date=2019 |title=Organizarea administrativă a Basarabiei sub ocupaţia ţaristă (1812-1917) |trans-title=The administrative organization of Bessarabia under the Tsarist occupation (1812-1917) |url=https://www.ssoar.info/ssoar/bitstream/handle/document/65375/ssoar-2019-cornea-Organizarea_administrativa_a_Basarabiei_sub.pdf |location= |publisher=Editura Istros a Muzeului Brăilei „Carol I” |isbn=978-606-654-328-6}} *Keith Hitchins, ''Rumania: 1866-1947'' (Oxford History of Modern Europe). 1994, Clarendon Press. {{ISBN|0-19-822126-6}} *Charles King, ''The Moldovans: Romania, Russia, and the Politics of Culture'', 2000, Hoover Institution Press. {{ISBN|0-8179-9791-1}} *{{cite journal |last=Poștarencu |first=Dinu |date=2009 |title=Organizarea administrativ-teritorială a Basarabiei în perioada țaristă |trans-title=The administrative-territorial organization of Bessarabia during the tsarist period |url=https://www.nationalmuseum.md/ro/press_releases/journal_tyragetia/administrative_territorial_division_of_bessarabia_in_the_tzarist_period/ |journal=Tyragetia |location=Chișinău |volume=III [XVIII] |issue=2 |pages=203–212 |issn=1857-0240}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] 07zvrqxkwbax78b0ezpzmqqsyriebly 0 602616 6675764 2026-05-14T17:49:06Z MaksiKavsek 244409 ustvarjeno s prevodom strani »[[:de:Special:Redirect/revision/264955474|Schauprozess]]« 6675764 wikitext text/x-wiki '''Montirani proces''' ({{jezik-de|Schauprozesse}}) je na splošno opredeljen kot javni [[Sodni postopek|sodni postopki]], v katerih je obsodba obtoženca vnaprej določena. Sojenje se torej izvaja zgolj zaradi ohranjanja videza [[Pravna država|pravne države]] ali iz političnih razlogov, ki lahko vključujejo [[Propaganda|propagandne namene]] ali javno omalovaževanje in poniževanje obtoženca. Predstavitvena sojenja se med drugim uporabljajo kot sredstvo za [[Državna represija|preganjanje]] [[Oporečnik|političnih nasprotnikov]] ali drugih nezaželenih oseb in so značilnost nedemokratičnih oblik vladanja. == Definicija == Predstavitvena sojenja so še posebej pogosta v [[Diktatura|diktatorskih]] in [[Totalitarizem|totalitarnih]] režimih, kjer se uporabljajo za odstranitev nezaželenih posameznikov. Pogosto potekajo v nasprotju z vsemi načeli pravne države in služijo izločitvi, ponižanju in javnemu razkrinkanju obtožencev. Zato so pogosto uprizorjena kot veliki medijski spektakli in služijo odvračanju in discipliniranju drugače mislečih. Bistvo teh procesov je v pretiravanju domnevnih ali nepomembnih kaznivih dejanj v kazniva dejanja, ki spodkopavajo državo ali družbo. Na primer, kritika sedanje [[Vladavina|vlade]] se napihne in prikaže kot [[veleizdaja]], [[Vohunstvo|vohunjenje]] ali podobna [[Kaznivo dejanje|kazniva dejanja]]. Drugi pristop je izmišljanje različnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obtoženi. Obtoženci praktično nimajo možnosti za obrambo, priznanja pa so običajno izsiljena pod prisilo ali [[Mučenje|mučenjem]] pred sojenjem. V večini primerov so [[Sodba|sodbe]] vnaprej določene. [[Tožilstvo]] je predstavljeno na [[Polemika|polemičen]] način, kazen pa je nesorazmerno stroga. Znani primeri v [[Ljudska republika Slovenija|Ljudski Republiki Sloveniji]] [[Dachauski procesi (Slovenija)|Dachauski procesi]] so bili politični sodni procesi v Ljubljani med letoma 1948 in 1950, ki jih je organizirala takratna komunistična oblast v Jugoslaviji. Ime so dobili po nacističnem [[Koncentracijsko taborišče Dachau|koncentracijskem taborišču Dachau]], saj so obtožene obtožili sodelovanja z [[Gestapo|gestapom]] ali narodne izdaje med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Na procesih so sodili predvsem nekdanjim komunistom, partizanom in drugim, ki so jih označili za politične nasprotnike. Obtožbe so pogosto temeljile na izsiljenih ali izmišljenih priznanjih. Pod pojem dachauski procesi štejemo: * ''predhodni proces'' - [[Puflerjev proces|Pufflerjev proces]] (maja 1947) * [[Diehl-Oswaldov proces|1. dachavski proces]] (21. aprila do 26. aprila 1948) * [[2. dachavski proces (Slovenija)|2. dachavski proces]] - proces proti [[Jože Mavec|Jožetu Mavcu]] in [[Franc Malenšek|Francu Malenšku]] (maja 1948) * [[3. dachavski proces (Slovenija)|3. dachavski proces]] - proces proti [[Mitja Sark|Mitji Sarku]] (maja 1948) * [[4. dachavski proces (Slovenija)|4. dachavski proces]] - proces proti [[Franc Žumar|Francu Žumru]] in [[Alojz Veršnik|Alojzu Veršniku]] (maja 1948) * [[5. dachavski proces (Slovenija)|5. dachavski proces]] - proces proti [[Janko Ravnikar|Janku Ravnikarju]] (julija 1948) * [[6. dachavski proces (Slovenija)|6. dachavski proces]] - proces proti [[Vlasto Kopač|Vlastu (Vladimiru) Kopaču]], [[Andrej Bohinc (*1912)|Andreju Bohincu]], Viljemu Brezarju in Romanu Vidmarju (avgusta 1948) * [[7. dachavski proces (Slovenija)|7. dachavski proces]] - proces proti [[Rezika Barle|Reziki Barle]] (avgusta 1948) * [[8. dachavski proces (Slovenija)|8. dachavski proces]] - proces proti Vekoslavu Figarju in Ivanu Razingerju (junija 1949) * [[9. dachavski proces (Slovenija)|9. dachavski proces]] - proces proti Jožetu Marčanu (septembra 1949) * [[10. dachavski proces (Slovenija)|10. dachavski proces]] - proces proti Borisu [[Igor Torkar|Fakinu]] (Igorju Torkarju), Ludviku [[Ludvik Mrzel|Mrzelu]] in Marjanu Petraku (oktobra 1949) v času preiskave so obravnavali 7.380 Slovencev in 2.144 tujcev; * obsojenih je bilo 37 oseb, 11 oseb na smrt z ustrelitvijo, eden od teh ni bil justificiran * ustreljenih je bilo 10 oseb (18. novembra 1950, verjetno v kočevskih gozdovih) * proti trem so ustavili preiskovalni postopek; * trije so umrli med preiskavo * preiskovalci: [[podpolkovnik]] [[Ivan More - Žan]] (vodja), [[Kamilo Hilbert]], [[Branko Ivanuš]], Miha Čerin, Nace Majcen, [[Martin Renko]], [[Franc Pirkovič]], [[Karlo Sagadin]], [[Rado Škraba]], [[Aleks Winkler]] [[Nagodetov proces]] je bil politični sodni proces v Ljubljani leta 1947 proti skupini intelektualcev in politikov, med njimi je bil najbolj znan [[Črtomir Nagode]]. Med njimi so bili nekateri nekdanji člani KPS, večina pa je bila liberalnih demokratov, ki so bili naklonjeni [[Parlamentarna demokracija|parlamentarnim demokracijam]] na Zahodu. Med aretiranimi so bili še [[Ljubo Sirc]], [[Leon Kavčnik]], [[Boris Furlan]], [[Zoran Hribar]], [[Angela Vode]], [[Metod Kumelj]], [[Pavla Hočevar]], [[Svatopluk Zupan]], [[Bogdan Stare]], [[Metod Pirc]], [[Vid Lajovic]], [[Franjo Sirc]], [[Elizabeta Hribar|Elizabeta (Liza Obereigner) Hribar]], sredi procesa pa so priključili še [[Franc Snoj|Franca Snoja]]. Oblast jih je obtožila protidržavnega delovanja, vohunstva in sodelovanja z zahodnimi silami. Proces je bil močno montiran, priznanja pa so bila pridobljena pod pritiskom. Namenjen je bil zastraševanju političnih nasprotnikov in utrjevanju oblasti komunističnega režima. Danes velja za enega najbolj znanih primerov povojnih političnih zlorab sodstva v Sloveniji. == Viri == * {{cite book|title=Dachauski procesi|year=1990|publisher=Komunist|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=15910656|editor-last=Ivanič|editor-first=Martin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAPPFQ2M}} * {{cite book|title=Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim|year=2015|publisher=Arhiv RS|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=279272960|editor-last=Melik|editor-first=Jelka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9I0BBHID}} [[Kategorija:Propaganda]] [[Kategorija:Sodni procesi]] [[Kategorija:Totalitarizem]] 7ucaxsui95s1nlne8m4tne1u414mvkg 6675765 6675764 2026-05-14T17:49:27Z MaksiKavsek 244409 6675765 wikitext text/x-wiki '''Montirani proces''' ({{jezik-de|Schauprozesse}}) je na splošno opredeljen kot javni [[Sodni postopek|sodni postopki]], v katerih je obsodba obtoženca vnaprej določena. Sojenje se torej izvaja zgolj zaradi ohranjanja videza [[Pravna država|pravne države]] ali iz političnih razlogov, ki lahko vključujejo [[Propaganda|propagandne namene]] ali javno omalovaževanje in poniževanje obtoženca. Predstavitvena sojenja se med drugim uporabljajo kot sredstvo za [[Državna represija|preganjanje]] [[Oporečnik|političnih nasprotnikov]] ali drugih nezaželenih oseb in so značilnost nedemokratičnih oblik vladanja. == Definicija == Predstavitvena sojenja so še posebej pogosta v [[Diktatura|diktatorskih]] in [[Totalitarizem|totalitarnih]] režimih, kjer se uporabljajo za odstranitev nezaželenih posameznikov. Pogosto potekajo v nasprotju z vsemi načeli pravne države in služijo izločitvi, ponižanju in javnemu razkrinkanju obtožencev. Zato so pogosto uprizorjena kot veliki medijski spektakli in služijo odvračanju in discipliniranju drugače mislečih. Bistvo teh procesov je v pretiravanju domnevnih ali nepomembnih kaznivih dejanj v kazniva dejanja, ki spodkopavajo državo ali družbo. Na primer, kritika sedanje [[Vladavina|vlade]] se napihne in prikaže kot [[veleizdaja]], [[Vohunstvo|vohunjenje]] ali podobna [[Kaznivo dejanje|kazniva dejanja]]. Drugi pristop je izmišljanje različnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obtoženi. Obtoženci praktično nimajo možnosti za obrambo, priznanja pa so običajno izsiljena pod prisilo ali [[Mučenje|mučenjem]] pred sojenjem. V večini primerov so [[Sodba|sodbe]] vnaprej določene. [[Tožilstvo]] je predstavljeno na [[Polemika|polemičen]] način, kazen pa je nesorazmerno stroga. == Znani primeri v [[Ljudska republika Slovenija|Ljudski Republiki Sloveniji]] == [[Dachauski procesi (Slovenija)|Dachauski procesi]] so bili politični sodni procesi v Ljubljani med letoma 1948 in 1950, ki jih je organizirala takratna komunistična oblast v Jugoslaviji. Ime so dobili po nacističnem [[Koncentracijsko taborišče Dachau|koncentracijskem taborišču Dachau]], saj so obtožene obtožili sodelovanja z [[Gestapo|gestapom]] ali narodne izdaje med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Na procesih so sodili predvsem nekdanjim komunistom, partizanom in drugim, ki so jih označili za politične nasprotnike. Obtožbe so pogosto temeljile na izsiljenih ali izmišljenih priznanjih. Pod pojem dachauski procesi štejemo: * ''predhodni proces'' - [[Puflerjev proces|Pufflerjev proces]] (maja 1947) * [[Diehl-Oswaldov proces|1. dachavski proces]] (21. aprila do 26. aprila 1948) * [[2. dachavski proces (Slovenija)|2. dachavski proces]] - proces proti [[Jože Mavec|Jožetu Mavcu]] in [[Franc Malenšek|Francu Malenšku]] (maja 1948) * [[3. dachavski proces (Slovenija)|3. dachavski proces]] - proces proti [[Mitja Sark|Mitji Sarku]] (maja 1948) * [[4. dachavski proces (Slovenija)|4. dachavski proces]] - proces proti [[Franc Žumar|Francu Žumru]] in [[Alojz Veršnik|Alojzu Veršniku]] (maja 1948) * [[5. dachavski proces (Slovenija)|5. dachavski proces]] - proces proti [[Janko Ravnikar|Janku Ravnikarju]] (julija 1948) * [[6. dachavski proces (Slovenija)|6. dachavski proces]] - proces proti [[Vlasto Kopač|Vlastu (Vladimiru) Kopaču]], [[Andrej Bohinc (*1912)|Andreju Bohincu]], Viljemu Brezarju in Romanu Vidmarju (avgusta 1948) * [[7. dachavski proces (Slovenija)|7. dachavski proces]] - proces proti [[Rezika Barle|Reziki Barle]] (avgusta 1948) * [[8. dachavski proces (Slovenija)|8. dachavski proces]] - proces proti Vekoslavu Figarju in Ivanu Razingerju (junija 1949) * [[9. dachavski proces (Slovenija)|9. dachavski proces]] - proces proti Jožetu Marčanu (septembra 1949) * [[10. dachavski proces (Slovenija)|10. dachavski proces]] - proces proti Borisu [[Igor Torkar|Fakinu]] (Igorju Torkarju), Ludviku [[Ludvik Mrzel|Mrzelu]] in Marjanu Petraku (oktobra 1949) v času preiskave so obravnavali 7.380 Slovencev in 2.144 tujcev; * obsojenih je bilo 37 oseb, 11 oseb na smrt z ustrelitvijo, eden od teh ni bil justificiran * ustreljenih je bilo 10 oseb (18. novembra 1950, verjetno v kočevskih gozdovih) * proti trem so ustavili preiskovalni postopek; * trije so umrli med preiskavo * preiskovalci: [[podpolkovnik]] [[Ivan More - Žan]] (vodja), [[Kamilo Hilbert]], [[Branko Ivanuš]], Miha Čerin, Nace Majcen, [[Martin Renko]], [[Franc Pirkovič]], [[Karlo Sagadin]], [[Rado Škraba]], [[Aleks Winkler]] [[Nagodetov proces]] je bil politični sodni proces v Ljubljani leta 1947 proti skupini intelektualcev in politikov, med njimi je bil najbolj znan [[Črtomir Nagode]]. Med njimi so bili nekateri nekdanji člani KPS, večina pa je bila liberalnih demokratov, ki so bili naklonjeni [[Parlamentarna demokracija|parlamentarnim demokracijam]] na Zahodu. Med aretiranimi so bili še [[Ljubo Sirc]], [[Leon Kavčnik]], [[Boris Furlan]], [[Zoran Hribar]], [[Angela Vode]], [[Metod Kumelj]], [[Pavla Hočevar]], [[Svatopluk Zupan]], [[Bogdan Stare]], [[Metod Pirc]], [[Vid Lajovic]], [[Franjo Sirc]], [[Elizabeta Hribar|Elizabeta (Liza Obereigner) Hribar]], sredi procesa pa so priključili še [[Franc Snoj|Franca Snoja]]. Oblast jih je obtožila protidržavnega delovanja, vohunstva in sodelovanja z zahodnimi silami. Proces je bil močno montiran, priznanja pa so bila pridobljena pod pritiskom. Namenjen je bil zastraševanju političnih nasprotnikov in utrjevanju oblasti komunističnega režima. Danes velja za enega najbolj znanih primerov povojnih političnih zlorab sodstva v Sloveniji. == Viri == * {{cite book|title=Dachauski procesi|year=1990|publisher=Komunist|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=15910656|editor-last=Ivanič|editor-first=Martin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAPPFQ2M}} * {{cite book|title=Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim|year=2015|publisher=Arhiv RS|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=279272960|editor-last=Melik|editor-first=Jelka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9I0BBHID}} [[Kategorija:Propaganda]] [[Kategorija:Sodni procesi]] [[Kategorija:Totalitarizem]] 80ye2p9yju9n832j8mnylen8gwe5seq 6675912 6675765 2026-05-15T07:07:52Z Marko3 1829 /* Znani primeri v Ljudski Republiki Sloveniji */ 6675912 wikitext text/x-wiki '''Montirani proces''' ({{jezik-de|Schauprozesse}}) je na splošno opredeljen kot javni [[Sodni postopek|sodni postopki]], v katerih je obsodba obtoženca vnaprej določena. Sojenje se torej izvaja zgolj zaradi ohranjanja videza [[Pravna država|pravne države]] ali iz političnih razlogov, ki lahko vključujejo [[Propaganda|propagandne namene]] ali javno omalovaževanje in poniževanje obtoženca. Predstavitvena sojenja se med drugim uporabljajo kot sredstvo za [[Državna represija|preganjanje]] [[Oporečnik|političnih nasprotnikov]] ali drugih nezaželenih oseb in so značilnost nedemokratičnih oblik vladanja. == Definicija == Predstavitvena sojenja so še posebej pogosta v [[Diktatura|diktatorskih]] in [[Totalitarizem|totalitarnih]] režimih, kjer se uporabljajo za odstranitev nezaželenih posameznikov. Pogosto potekajo v nasprotju z vsemi načeli pravne države in služijo izločitvi, ponižanju in javnemu razkrinkanju obtožencev. Zato so pogosto uprizorjena kot veliki medijski spektakli in služijo odvračanju in discipliniranju drugače mislečih. Bistvo teh procesov je v pretiravanju domnevnih ali nepomembnih kaznivih dejanj v kazniva dejanja, ki spodkopavajo državo ali družbo. Na primer, kritika sedanje [[Vladavina|vlade]] se napihne in prikaže kot [[veleizdaja]], [[Vohunstvo|vohunjenje]] ali podobna [[Kaznivo dejanje|kazniva dejanja]]. Drugi pristop je izmišljanje različnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obtoženi. Obtoženci praktično nimajo možnosti za obrambo, priznanja pa so običajno izsiljena pod prisilo ali [[Mučenje|mučenjem]] pred sojenjem. V večini primerov so [[Sodba|sodbe]] vnaprej določene. [[Tožilstvo]] je predstavljeno na [[Polemika|polemičen]] način, kazen pa je nesorazmerno stroga. == Znani primeri v [[Ljudska republika Slovenija|Ljudski Republiki Sloveniji]] == [[Dachauski procesi (Slovenija)|Dachauski procesi]] so bili politični sodni procesi v Ljubljani med letoma 1948 in 1950, ki jih je organizirala takratna komunistična oblast v Jugoslaviji. Ime so dobili po nacističnem [[Koncentracijsko taborišče Dachau|koncentracijskem taborišču Dachau]], saj so obtožene obtožili sodelovanja z [[Gestapo|gestapom]] ali narodne izdaje med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Na procesih so sodili predvsem nekdanjim komunistom, partizanom in drugim, ki so jih označili za politične nasprotnike. Obtožbe so pogosto temeljile na izsiljenih ali izmišljenih priznanjih. Pod pojem dachauski procesi štejemo: * ''predhodni proces'' − [[Puflerjev proces|Pufflerjev proces]] (maja 1947) * [[Diehl-Oswaldov proces|1. dachavski proces]] (21. aprila do 26. aprila 1948) * [[2. dachavski proces (Slovenija)|2. dachavski proces]] − proces proti [[Jože Mavec|Jožetu Mavcu]] in [[Franc Malenšek|Francu Malenšku]] (maja 1948) * [[3. dachavski proces (Slovenija)|3. dachavski proces]] − proces proti [[Mitja Sark|Mitji Sarku]] (maja 1948) * [[4. dachavski proces (Slovenija)|4. dachavski proces]] − proces proti [[Franc Žumar|Francu Žumru]] in [[Alojz Veršnik|Alojzu Veršniku]] (maja 1948) * [[5. dachavski proces (Slovenija)|5. dachavski proces]] − proces proti [[Janko Ravnikar|Janku Ravnikarju]] (julija 1948) * [[6. dachavski proces (Slovenija)|6. dachavski proces]] − proces proti [[Vlasto Kopač|Vlastu (Vladimiru) Kopaču]], [[Andrej Bohinc (*1912)|Andreju Bohincu]], Viljemu Brezarju in Romanu Vidmarju (avgusta 1948) * [[7. dachavski proces (Slovenija)|7. dachavski proces]] − proces proti [[Rezika Barle|Reziki Barle]] (avgusta 1948) * [[8. dachavski proces (Slovenija)|8. dachavski proces]] − proces proti Vekoslavu Figarju in Ivanu Razingerju (junija 1949) * [[9. dachavski proces (Slovenija)|9. dachavski proces]] − proces proti Jožetu Marčanu (septembra 1949) * [[10. dachavski proces (Slovenija)|10. dachavski proces]] − proces proti Borisu [[Igor Torkar|Fakinu]] (Igorju Torkarju), Ludviku [[Ludvik Mrzel|Mrzelu]] in Marjanu Petraku (oktobra 1949) v času preiskave so obravnavali 7.380 Slovencev in 2.144 tujcev; * obsojenih je bilo 37 oseb, 11 oseb na smrt z ustrelitvijo, eden od teh ni bil justificiran * ustreljenih je bilo 10 oseb (18. novembra 1950, verjetno v kočevskih gozdovih) * proti trem so ustavili preiskovalni postopek * trije so umrli med preiskavo * preiskovalci: [[podpolkovnik]] [[Ivan More - Žan]] (vodja), [[Kamilo Hilbert]], [[Branko Ivanuš]], Miha Čerin, Nace Majcen, [[Martin Renko]], [[Franc Pirkovič]], [[Karlo Sagadin]], [[Rado Škraba]], [[Aleks Winkler]] [[Nagodetov proces]] je bil politični sodni proces v Ljubljani leta 1947 proti skupini intelektualcev in politikov, med njimi je bil najbolj znan [[Črtomir Nagode]]. Med njimi so bili nekateri nekdanji člani KPS, večina pa je bila liberalnih demokratov, ki so bili naklonjeni [[Parlamentarna demokracija|parlamentarnim demokracijam]] na Zahodu. Med aretiranimi so bili še [[Ljubo Sirc]], [[Leon Kavčnik]], [[Boris Furlan]], [[Zoran Hribar]], [[Angela Vode]], [[Metod Kumelj]], [[Pavla Hočevar]], [[Svatopluk Zupan]], [[Bogdan Stare]], [[Metod Pirc]], [[Vid Lajovic]], [[Franjo Sirc]], [[Elizabeta Hribar|Elizabeta (Liza Obereigner) Hribar]], sredi procesa pa so priključili še [[Franc Snoj|Franca Snoja]]. Oblast jih je obtožila protidržavnega delovanja, vohunstva in sodelovanja z zahodnimi silami. Proces je bil močno montiran, priznanja pa so bila pridobljena pod pritiskom. Namenjen je bil zastraševanju političnih nasprotnikov in utrjevanju oblasti komunističnega režima. Danes velja za enega najbolj znanih primerov povojnih političnih zlorab sodstva v Sloveniji. == Viri == * {{cite book|title=Dachauski procesi|year=1990|publisher=Komunist|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=15910656|editor-last=Ivanič|editor-first=Martin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAPPFQ2M}} * {{cite book|title=Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim|year=2015|publisher=Arhiv RS|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=279272960|editor-last=Melik|editor-first=Jelka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9I0BBHID}} [[Kategorija:Propaganda]] [[Kategorija:Sodni procesi]] [[Kategorija:Totalitarizem]] 4be9jmtqdu32sbfyzvni3cmrjnrnj05 1 602617 6675773 2026-05-14T18:28:29Z Octopus 13285 CEE 6675773 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Romunija in Moldavija|država2= |država3= }} b1nx1o8mt8nsepvylacanji66uasqdk 6675775 6675773 2026-05-14T18:37:04Z Octopus 13285 Ukrajina 6675775 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Romunija in Moldavija|država2=Ukrajina |država3= }} cb4k0srgip4di7ap49q4fe8ovivu7e2 0 602620 6675828 2026-05-14T22:48:34Z A09 188929 n, v delu 6675828 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Anže Felicijan''' (krstno ime '''Anse Felicianig''', včasih tudi '''Joannes Felicianig'''), [[slovenci|slovenski]] [[kamnoseštvo|kamnosek]], [[zidar]], * {{c.}} [[1620]], † {{c.}} [[1680]] ==Zasebno== O Felicijanovemu otroštvu ni veliko znanega. Po pogostosti priimka je otroštvo morda preživel na Štajerskem, nato pa preko Vipavskega prišel v [[Brkini|Brkine]]. Prebival je v [[Rodik]]u, kjer je leta 1639 omenjen kot član lokalne bratovščine sv. Valentina. Poročen je bil s Polono († 1686), s katero sta imela štiri sinove, [[Anže Felicijan ml.|Anžeta ml.]] (1641–1718), ki je prav tako bil zidar in kamnosek, Janeza, Tomaža, Jurija (1652–1735, po poklicu zidar), in dve hčeri, Uršulo in Marino. Umrl je okrog leta 1680, ko je v pisnih virih že omenjen kot pokojnik. Delavnico sta prevzela njegova sinova Anže ml. in Gregor. ==Delo== Okrog leta 1655 je postal samostojni kamnoseški mojster in v Rodiku odprl kamnoseško delavnico, leta 1656 pa je prvič omenjan kot mojster. V [[škofija Trst|tržaških župnijah]] Dolina, Brezovica ter Loka je po zaslugi župnika Benedikta Fogarina zgradil več cerkva, pokopališč, zanje izdelal kamnoseške elemente ter notranjo opremo. Leta 1661 je obzidal pokopališče pri [[cerkev sv. Urha, Dolina|cerkvi sv. Urha v Dolini]] in sezidal dva portona, portalni vhod na obzidano kraško dvorišče. Zanj je uporabil rodiški sivi apnenec. Nato je dve leti z brezovškim kamnosekom [[Anže Rojina|Anžetom Rojino]] sodeloval pri gradnji hrastovške [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Hrpelje|cerkve sv. Antona Puščavnika]] (takrat cerkev sv. Helene). Leta 1663 je sezidal [[kor]] v rodiški [[cerkev sv. Trojice, Rodik|cerkvi sv. Trojice]], v [[cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|hrastoveljski cerkvi sv. Trojice]] nova okna kot tudi [[prezbiterij]]a v [[cerkev Marije Snežne, Črnotiče|cerkvi Marije Snežne v Črnotičah]] in [[cerkev sv. Elije, Mihele|cerkvi sv. Elije v Mihelah]]. Cerkvi Marije Snežne je naslednjega leta (1665) prizidal še ladjo, v [[cerkev sv. Jedrti, Prešnica|cerkvi sv. Jedrti v Prešnici]] pa kropilnik. V letih 1666–1667 je po vzoru dolinskih portalov postavil še dva pri rodiški cerkvi sv. Trojice ter ji prekril streho. Portona veljata za njegovo najboljše delo. Leta 1670 je sezidal vhodni portal v [[cerkev sv. Petra, Kozina|cerkev sv. Petra]] v Kozini s celopostavno podobo [[sv. Peter|sv. Petra]] in obzidal pokopališče ter izklesal portal za mihelsko cerkev sv. Elije. Leta 1677 je postavil vhodno lopo pri rodiški cerkvi. Izdelal je tudi več kropilnikov, med drugimi za črnotiško [[Cerkev sv. Pavla, Črnotiče|cerkev sv. Pavla]], kubedsko [[Cerkev sv. Florijana, Kubed|cerkev sv. Florijana]], sv. Urha v Dolini, [[Cerkev Marije Vnebovzete, Zvročki|cerkev Marije Vnebovzete]] na Zvročkih, [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Sveti Anton|sv. Antona Puščavnika]] v Svetem Antonu in tinjansko [[Cerkev nadangela Mihaela, Tinjan|cerkev nadangela Mihaela]]. Njegov podpis s kraticami zaznamujejo elementi gotike, renesanse in baroka. ==Viri== *{{navedi knjigo|first=Božidar|last=Premrl|title=Po poteh mojstrov Felicijanov iz Rodika na razkrižju treh svetov: Brkinov, Krasa in Istre|publisher=Kulturno društvo Vilenica|isbn=961-91265-4-8|cobiss=221091840|year=2005|location=Sežana|url=https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/03/publications/40_0.pdf}} *{{navedi revijo|last=Pahor|first=Daša|year=2004|title=Mojster Anže Felicijan in arhitektura 17. stoletja med Brkini, Krasom in Istro|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|issue=40|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|cobiss=513162879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD5QCAAO}} {{DEFAULTSORT:Felicijan, Anže}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski kamnoseki]] [[Kategorija:Slovenski zidarji]] gqf3jf35367jkzsn7t86pf5pp33vyri 0 602621 6675836 2026-05-14T23:20:29Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:es:Special:Redirect/revision/173060974|Alfonso III de Asturias]]« 6675836 wikitext text/x-wiki {{Citatni blok|Iz Álave je prispel sel in sporočil, da so se njihova srca razjezila proti kralju: Ko je to slišal, se je monarh odločil, da bo odkorakal tja. Zaradi groze, ki jo je v njih vzbujal njegov prihod, so hitro priznali svoje obveznosti in se v ponižnih molitvah sklonili pred njim ter obljubili, da bodo ostali zvesti njegovemu kraljestvu in njegovi oblasti ter storili vse, kar jim bo ukazal. Tako je Álavo, ki je ležala pred njim, podredil svoji oblasti, Eyla, ki se je predstavil kot njen grof, pa je pripeljal v Oviedo vklenjenega v železne okove.{{|Martínez Díez|2005|p=220}}}} '''Alfonz III. Asturijski''', imenovan '''"Veliki"''' (okoli 852 - Zamora, 20. december 910),{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=145}} je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] od leta 866 do malo pred svojo smrtjo leta 910. Sin in naslednik [[Ordoño I. Asturijski|Ordoña I.]] in njegove žene, kraljice Nune. Alfonzo III. je bil zadnji asturijski kralj oziroma prvi leónski, saj je v [[León, Španija|tem mestu]] prebival dolgo časa in tam je imel svoj dvorni svet in sodišče. Od vzpona na oblast se je moral soočiti z vrsto notranjih težav: upori plemičev, poskusi uporov znotraj lastne dinastije, kot je bil upor njegovega brata, infanta [[Bermudo Ordóñez|Bermuda Ordóñeza]]. Izvedel je veliko aktivnosti za ponovno naselitev doline reke Duero, sprejel veliko mozarabsko priseljensko prebivalstvo. Kot južno mejo kraljevstva je utrdil [[Duero|reko Duero]] trdnjavama Toro in Zamora. Odločno se je boril proti muslimanom, ki jih je premagal pri kraju Polvorarija. Odbil je [[džihad]] omajadskega upornika Ibn al-Kitta in sklenil pakt z Ibn Marwanom al-Yalliqijem, [[Vali (naslov)|guvernerjem]] [[Mérida, Španija|Méride]]. Med majem in decembrom 873 se je poročil z Himeno Garcés, {{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=136}} katere rodovnik je še vedno predmet razprav, čeprav je bila verjetno hči Garsije Íñigueza Pamplonskega.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=144}} V zakonu so se rodili prvi trije pravi leonski kralji, Garsija, Ordoño in Fruela, ki so v času očetovega življenja vladali osrednjevzhodni meji (bodoči Kastilji), [[Galicija (Španija)|Galiciji]] in Portugalski oziroma Asturiji. Kralj Alfonz III. Asturijski je v 9. stoletju sprožil cesarsko idejo. Leta 867 je potrjen kot ''Adefonsus totius Hispaniae imperator''. Leta 877 se pojavi kot ''Adefonsus Hispaniae imperator'' in leta 906 kot ''Adefonsus...'' ''Hispaniae rex''.{{Sfn|Henriet|2004|p=163}} Več njegovih potomcev je nosilo tudi cesarski naziv. {{Sfn|González Jiménez|2011|p=25}} Njegova zadnja leta kot kralj so zavita v skrivnost. Iz neznanih razlogov ga je njegov najstarejši sin Garsija poskušal strmoglaviti, kar mu je s pomočjo bratov na koncu tudi uspelo. Alfonz III. je abdiciral, čeprav je obdržal kraljevi naziv, in umrl v Zamori, očitno po zadnjem vdoru na muslimansko ozemlje. == Biografija == === Zgodnja leta === Njegovo zgodnje življenje ni znano. Na prestol je stopil leta 853 in je vladal [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Po očetovi smrti se je moral soočiti s Fruelo Bermúdezom, grofom [[Lugo|Luga]],{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=132}} ki je oporekal njegovi pravici do krone. Morda se je celo prisvojil prestol in prisilil Alfonza, da se je zatekel v Álavo.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=220}} Monarhija je bila do tistega časa volilna, še vedno so obstajali tisti, ki so zavračali dinastično nasledstvo. Vendar je leto kasneje Alfonz III. ponovno pridobil krono po zaslugi pomoči grofa Rodriga Kastiljskega, ki se je leta 866 soočil s Fruelovimi podporniki.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=134}} Po Sampirovi kroniki so [[Oviedo|oviedski]] magnati ubili uporniškega grofa Fruelo, Alfonza pa so "vsi mirno priznali za naslednika njegovega očeta Ordoña I."{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=220}} === Rekonkvista === [[Slika:Afonso_III_o_Magno_(Tumbo_A),_r.jpg|sličica|255x255_pik|Miniatura kralja Alfonza v Tumbi A, ki se hrani v knjižnici Katedrale de Santiago]] Naslednje leto, 867, se je moral spopasti z uporom v vzhodnem delu kraljestva, v Alavi, med Baski po ''Albeldenski kroniki'' in Alavezi po Sampirovi kroniki, ki so se uprli pod vodstvom grofa Eyla. {{Sfn|Martínez Díez|2005|p=220}} Sampiro opisuje te dogodke takole: Njegov oče Ordoño je začel s ponovnim naseljevanjem obmejnih ozemelj, Alfonso pa je to delo nadaljeval. Prve uspehe je dosegel na portugalskih ozemljih, kjer so kraljeve čete uspele vzpostaviti jugozahodno mejo na reki [[Mondego (reka)|Mondego]]. Grof Vimara Pérez je leta 868 osvojil [[Porto]] in ponovno naselil območje.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=161}} Leta 878 se je vojska kralja Alfonza III. pod poveljstvom grofa Hermenegilda Gutiérreza soočila z muslimanskimi silami pod vodstvom [[Kordovski emirat|kordovskega emirja]] Mohameda I., ki je sprožil napad na [[Porto]].{{Sfn|Sáez|1947|pp=15–17}}{{Sklicop|«Uno de los colaboradores de Alfonso III, tal vez el más eminente, fue Hermenegildo Gutiérrez, a quien es lícito atribuir como consejero, pariente y amigo del monarca, parte de la gloria que recae sobre el rey Magno por el resultado feliz de su gestión al frente de los destinos del reino de Asturias. Si Alfonso III fue la cabeza creadora y directora de una sinfonía en que lo político y lo militar se aúnan a la perfección, hemos de considerar a Hermenegildo Gutiérrez y a los restantes magnates de la corte como fieles ejecutores de esa sinfonía».{{Sfn|Sáez|1947|p=13}}}} Potem ko so premagale emirjevo vojsko in izgnale muslimanske prebivalce Coimbre in Porta, so krščanske čete pod vodstvom Hermenegilda zasedle in ponovno naselile obe mesti z možmi, ki so jih pripeljali iz [[Galicija (Španija)|Galicije]], drugih mest kot je [[Braga]], Viseo in Lamego.{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=160–161}} Koimbro, Lamego in Viseo je leta 987 ponovno osvojil [[Almanzor]]{{Sfn|Sánchez Candeira|1999|p=25}} in šele leta 1064 jih je končno ponovno osvojil kralj Fernando I. Leonski.{{Sfn|Sánchez Candeira|1999|p=182}} Alfonz III. se je moral soočiti z napadi omajadskega princa al-Mundirja, sina kordovskega emirja Mohameda I. Boji so bili med letoma 875 in 883 skoraj nenehni. Prvi vdori Omejadov so bili usmerjeni v León in El Bierzo, vendar niso bili uspešni. Krščanska protiofenziva je privedla do zavzetja Deze in Atienze. Abd al-Rahman Ibn Marwan, Galicijec, gospodar [[Mérida, Španija|Méride]] in upornik proti [[Kordova|kordovskemu]] emirju, je poslal svojega ministra [[Hashim ibn Abd al-Aziz|Hašima ibn Abd al-Aziza]], da bi si poskušal pridobiti njegovo naklonjenost.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=167}} Zaradi tega je Al-Mundir leta 878 svoje sile ponovno usmeril proti Leónu in Astorgi, medtem ko je [[Salid ben Ganim]] dosegel reko Órbigo. Da bi preprečil združitev obeh vojsk, se je Alfonz odpravil proti slednjemu in ga porazil v bitki pri Polvorariji na sotočju rek Órbigo in Esla. Al-Mundir se je nato začel umikati, toda Alfonz III. ga je prestregel v dolini Valdemora, kjer ga je premagal. Emir Muhamed je bil prisiljen plačati odkupnino in podpisati triletno premirje. To je bilo prvič, da je Kordova zaprosila za mir.{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=168-170}} Oba kralja sta premirje smatrala za začasen premor in se pripravljala na naslednji spopad. Mohamed je zbral floto za napad [[Galicija (Španija)|na Galicijo]] po morju, a jo je uničila nevihta.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=169}} Alfonz in Ibn Marwan sta se spustila po dolini Tagus in premagala kordovsko vojsko pri gori Oxifer blizu reke [[Guadiana|Guadiane]] .{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=170}} V povračilo je Mohamed leta 882 napadel kraljestvo [[Zaragoza]], kamor je Alfonzo poslal svojega sina Ordoña na izobraževanje k Banu Kasi, Musovim sinom, in napredoval po stari rimski cesti vse do Leóna. Prišlo je do izmenjave ujetnikov in Kordovčani so se umaknili. Kampanjo so ponovili leta 883 z enakim izidom. Leta 884 sta Mohamed I. in Alfonz III. podpisala mirovno pogodbo, potem ko so se na obeh straneh začele pojavljati resne notranje težave. Kralj Alfonz Veliki se je soočil z uporom, ki so ga vodili njegovi bratje Fruela, Odoario in Bermudo, ki so se utrdili v Astorgi, podprti s strani več grofov, a so bili hitro poraženi in usmrčeni. [[Slika:SanSalvadorValdedios-1.jpg|sličica|260x260_pik|Cerkev San Salvador de Valdediós, ki jo je ustanovil kralj Alfonz III.]] Leta 901 je omajadski upornik Ibn al-Kit razglasil Mahdija, pridigal [[Džihad|sveto vojno]] in napadel Zamoro – »obnovljeno in ponovno naseljeno s strani Mozaracev iz Toleda [...] najpomembnejšo postojanko asturijskega kraljestva« – ki se je uspela upreti. Mesijanski voditelj, ki so ga zapustili njegovi lastni ljudje, je bil poražen in ubit v bitki v tako imenovanem Zamorovem dnevu.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=177}} V teh letih je Kordovski emirat trpel zaradi državljanskih uporov in tako ni več ogrožal Asturijskega kraljestva, ki se je kljub temu soočilo s svojimi nekdanjimi zavezniki v Méridi in dolini [[Ebro]]. V zavezništvu z grofom Pallarsom je izvedel [[državni udar]], v katerem mu je uspelo premagati Banu Kasija in postaviti Navarca Sanča Garcésa I. na prestolu Pamplone. === Konec njegove vladavine === Proti koncu življenja se je njegov sin Garsija uprl,{{Sfn|Lucas Álvarez|1995|p=40}} {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} potem ko se je poročil z Nuño, hčerko grofa Munija Núñeza Kastiljskega,{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=225-226}} ki je sprožil zaroto proti kralju. Garsijo je ujel njegov oče, {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} njegov tast Nuño pa je izzval upor, ki so ga podprli Himena, Ordoño in Fruela. Po ''Splošni kroniki Španije'' [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Modrega]], je kraljica Himena "oskrbela te gradove v deželah León, Alba, Gordón, Arbolio in Luna ter jih dala svojemu sinu, infantu Don Garsiji." Grad Luna je bil še posebej pomemben, saj je v njem hranil kraljevo zakladnico. Alfonz III. je bil po Sampirovih besedah premeščen v Boides, vas blizu San Salvadorja de Valdediósa, nato pa je romal v [[Santiago de Compostela|Santiago]], izvedel "vojaško odpravo, ki jo je odobril Garsija, skozi dežele Méride", in umrl 20. decembra 910 opolnoči v Zamori po vrnitvi z napada, kar potrjujejo tudi kronike Ibn Hajjana.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=227}} Od takrat je [[Kraljevina Asturija|kraljestvo Asturije]], razširjeno z obsežnimi ozemlji, preselilo prestolnico iz [[Oviedo|Ovieda]] v [[León, Španija|León]] in se začelo imenovati kraljestvo León. Od takrat naprej so se novi vladarji imenovali ''reges Legionis'', torej kralji Leóna,{{Sfn|Lucas Álvarez|1995|p=39}} z občasnimi delitvami asturijsko-leonskega kraljestva med Asturijo, Galicijo in León. Ko so se meje razširile do rek [[Duero]] in Mondego, {{Sfn|Lucas Álvarez|1995|p=39}} so začeli prihajati Mozarabi. Kraljestvo je bilo nekaj let razdeljeno med njegove tri sinove: Garsija je vladal Leónu; Ordoño Galiciji in Portugalski; Fruelo pa Asturiji.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=229}} {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} == Smrt in pokop == [[Slika:Early_Christian_sarcophagus_from_San_Justo_(M.A.N._50310)_01.jpg|sličica|260x260_pik|Sarkofag iz Astorge, v katerem so bili posmrtni ostanki Alfonza III. Velikega. Narodni arheološki muzej, [[Madrid]]]] Alfonz III. je umrl v mestu Zamora {{Datum|20|12|910}}. decembra leta 910 opolnoči.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=131}} {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} Njegovo truplo so prepeljali v mesto [[Astorga, Španija|Astorga]] in pokopali v [[Stolnica svete Marije, Astorga|katedrali tega mesta]], kjer je bila kasneje pokopana tudi njegova žena, kraljica Himena Asturijska, ki je umrla dve leti pozneje, leta 912. Njeni posmrtni ostanki so bili položeni v sarkofag Astorga, ki so ga našli v leonski občini San Justo de la Vega in je od leta 1869 na ogled v Narodnem arheološkem muzeju v [[Madrid|Madridu]]. Kasneje, leta 986, so bili posmrtni ostanki Alfonza III. in njegove žene po ukazu kralja Bermuda II. Leonskega premestili v mesto [[Oviedo]], saj se je leonski monarh bal, da bi muslimanske čete pod vodstvom [[Almanzor|Almanzorja]], ki so takrat napredovale proti kraljestvu León, oskrunile posmrtne ostanke obeh {{Sfn|Arco y Garay|1954|p=162}} Položili so jih v panteon kraljev kapele Gospe Čiste Kraljice v katedrali v Oviedu, kjer so bili pokopani številni člani asturijsko-leonske kraljeve družine. == Poroka in potomci == [[Slika:Museo_arqueologico_Asturias_inscripcion_875_fortaleza_Alfonso_III.JPG|sličica|280x280_pik|Napis iz leta 875 v trdnjavi Alfonza III.]] Poročil se je z Himeno Asturijsko, katere poreklo ni potrjeno, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je hči kralja Garsije Íñigueza Pamplonskega in sestra kralja Fortúna Garsésa.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=144}} Poroka naj bi se zgodila med 28. majem in 20. decembrom 873. Leta 874 sta oba podpisala darovalno pogodbo za zlati križ [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|cerkvi v Santiagu]].{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=144}} Iz njunega zakona so se rodili naslednji otroci: * Garsija I. Leonski (875–914), prvorojenec, {{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=137}} {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} kralj Leona. * Ordoño II. Leonski (876–924). {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Kralj Galicije in kasneje Leóna, potem ko je po smrti starejšega brata podedoval leonski prestol.{{Sfn|Lucas Álvarez|1995|pp=40–41}} * Gonzalo (umrl 920). {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Potrdil je številne privilegije tistega časa, ki so mu jih izdali starši in bratje, in je bil naddiakon [[Stolnica v Oviedu|katedrale v Oviedu]].{{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Nekateri avtorji navajajo, da je bil verjetno pokopan v kraljevem panteonu katedrale v Oviedu. * Fruela II. Leonski (okoli 877-925). {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Kralj Asturije in kasneje Leona. * Ramiro (umrl 929). {{Sfn|Salazar y Acha|2006|p=32}} Lahko bi podedoval prestol [[Kraljevina Asturija|kraljestva Asturija,]] ko bi njegov brat Fruela nasledil njunega brata Ordoña II. v leonskem kraljestvu.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1980|pp=47–49, n. 11}} {{Sfn|Risco|1789|pp=276–277}} {{Sklicop|En un diploma de la [[Catedral de San Salvador de Oviedo|catedral de Oviedo]], datado el 23 de septiembre de 926, «Ramiro II, hijo de Alfonso III y la reina Jimena, confirma los privilegios y donaciones de sus antepasados a la iglesia de Oviedo y añade Villa de Mor, con la iglesia de S. Pedro y varios lugares, iglesias y montes en territorio de [[Valencia de Don Juan|Coyanza]]». En el documento declara: ''Ego Ranimirus rex filius Adefonsi regis et Xemene regine'' («Yo, el rey Ramiro, hijo del rey Alfonso y de la reina Jimena»). El documento lo confirman varios obispos y nobles así como ''Urraca regina et Christi ancilla'' («La reina Urraca, sierva de Cristo»).{{Harvnp|García Larragueta|1962|pp=94–98, doc. 23}}}} Po mnenju Jaimeja de Salazarja y Ache je možno, da se je poročil s kraljico Urako, vdovo svojega brata Fruele.{{Sfn|Salazar y Acha|2006|p=32}} Manuel Carriedo Tejedo se s tem mnenjem ne strinja in pravi, da je ta zmeda posledica napačne razlage Pelagija, oviedskega škofa.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1980|pp=47–49, n. 11}} Glede na napis na njegovi grobnici v panteonu kraljev v oviedski katedrali je umrl 31. marca 929.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1980|pp=47–49, n. 11}} == Kultura == [[Slika:St-Jakobbschelp_belfortplein_OLV-kathedraal_Tournai.JPG|desno|sličica|130x130_pik|Školjka pokrovače ali pokrovača svetega Jakoba.]] # Leta 893 je sklical drugi koncil v Oviedu. # Naročil je Križ zmage, ki je na sedanji zastavi Asturije in je postal simbol kneževine. Dragulj so izdelali zlatarji iz Frankovskega kraljestva. Naročil ga je izdelati v začetku 10. stoletja kot donacija katedrali San Salvador. Danes ga hranijo v sveti sobi katedrale v Oviedu, kopija pa visi z mostu v [[Cangas de Onís|Cangas de Onís.]] # Odkritje grobnice svetega Jakoba je Compostelo spremenilo v drugo najpomembnejšo apostolsko središče za Rimom, z avtoriteto nad duhovščino v drugih krščanskih kraljestvih in grofijah. Santiago je postal cilj ''romarjev'', ki so bili pravi prenašalci kulture. # Kar zadeva asturijsko umetnost, v času vladavine Alfonza III. Velikega je bila zaznamovana z tako imenovano "postramirensko fazo" asturijske [[Predromanska umetnost|predromanske arhitekture]] s pomembnimi stavbami San Salvador de Valdediós, Santo Adriano de Tuñón in [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|baziliko Santiago de Compostela]]. # Naročil je pisanje treh kronik, v katerih je prepisal zgodovino in predstavil [[Kraljevina Asturija|Asturijsko kraljestvo]] kot naslednika [[Vizigoti|Vizigotskega kraljestva]]: ::* ''Albeldenska kronika'' (ok. 881). ::* ''Preroška kronika'' (ok. 883) ::* ''Kronika vizigotskih kraljev'' ali ''[[Kronika Alfonza III.]]'' (ok. 911). {{sucesión|predecesor=[[Ordoño I de Asturias|Ordoño I]]|sucesores=[[García I de León|García I]]<br><small>(rey de León)</small><br>[[Ordoño II de León|Ordoño II]]<br><small>(rey de Galicia)</small><br>[[Fruela II de León|Fruela II]]<br><small>(rey de Asturias)</small>|título=[[Anexo:Monarcas de Asturias|Rey de Asturias]]|período=866-910}} == Glej tudi == * Kronološka tabela španskih kraljestev * [[Seznam asturijskih vladarjev|Seznam monarhov Asturije]] == Opombe == {{Sklici|group=lower-alpha}} == Reference == {{Sklici|2}} == Literatura ==   == Zunanje povezave == [[Kategorija:Umrli leta 910]] [[Kategorija:Rojeni v 840. letih]] [[Kategorija:Asturija]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] etaaoze8vi3x8y4jpg5enxw7zqcetyw 6675837 6675836 2026-05-14T23:26:03Z JozefD 5744 6675837 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Alfonz III. Asturijski | image = Alfonso jimena.jpg | caption = Del srednjeveške miniature, kjer sta Alfonz III. Veliki in kraljica Himena na njegovi levi v ''[[Libro de los testamentos de la catedral de Oviedo|Liber Testamentorum Ecclesiæ Ovetensis]]''. | succession = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]] <br />''[[Cesar celotne Španije]]'' | reign = 866-910 | coronation = 866 | predecessor = [[Ordoño I. Asturijski| Ordoño I.]] | successor = * [[Garsija I. Leonski|Garsija I.]] kralj Leona * [[Fruela II. Asturijski|Fruela II.]] kralj Asturije * [[Ordoño II. Galicijski| Ordoño II.]] kralj Galicije | spouse = [[Himena Asturijska]] | spouse-type = Žena | full name = | house = [[Astursko-leonska dinastija]] | house-type = Dinastija | father = [[Ordoño I. Asturijski| Ordoño I.]] | mother = Nuña | issue = * [[Garsija I. Leonski|Garsija I.]] kralj Leona * [[Fruela II. Asturijski|Fruela II.]] kralj Asturije * [[Ordoño II. Galicijski| Ordoño II.]] kralj Galicije | birth_date = ok. 852 | birth_place = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | death_date = 20. december 910 | death_place = [[Zamora]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | place of burial = Panteon kraljev, [[Stolnica v Oviedu]] [[Asturija]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev]] |signature = Alfonso III of Asturias signature.svg }} '''Alfonz III. Asturijski''', imenovan '''"Veliki"''' (okoli 852 - Zamora, 20. december 910),{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=145}} je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] od leta 866 do malo pred svojo smrtjo leta 910. Sin in naslednik [[Ordoño I. Asturijski|Ordoña I.]] in njegove žene, kraljice Nune. Alfonzo III. je bil zadnji asturijski kralj oziroma prvi leónski, saj je v [[León, Španija|tem mestu]] prebival dolgo časa in tam je imel svoj dvorni svet in sodišče. Od vzpona na oblast se je moral soočiti z vrsto notranjih težav: upori plemičev, poskusi uporov znotraj lastne dinastije, kot je bil upor njegovega brata, infanta [[Bermudo Ordóñez|Bermuda Ordóñeza]]. Izvedel je veliko aktivnosti za ponovno naselitev doline reke Duero, sprejel veliko mozarabsko priseljensko prebivalstvo. Kot južno mejo kraljevstva je utrdil [[Duero|reko Duero]] trdnjavama Toro in Zamora. Odločno se je boril proti muslimanom, ki jih je premagal pri kraju Polvorarija. Odbil je [[džihad]] omajadskega upornika Ibn al-Kitta in sklenil pakt z Ibn Marwanom al-Yalliqijem, [[Vali (naslov)|guvernerjem]] [[Mérida, Španija|Méride]]. Med majem in decembrom 873 se je poročil z Himeno Garcés, {{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=136}} katere rodovnik je še vedno predmet razprav, čeprav je bila verjetno hči Garsije Íñigueza Pamplonskega.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=144}} V zakonu so se rodili prvi trije pravi leonski kralji, Garsija, Ordoño in Fruela, ki so v času očetovega življenja vladali osrednjevzhodni meji (bodoči Kastilji), [[Galicija (Španija)|Galiciji]] in Portugalski oziroma Asturiji. Kralj Alfonz III. Asturijski je v 9. stoletju sprožil cesarsko idejo. Leta 867 je potrjen kot ''Adefonsus totius Hispaniae imperator''. Leta 877 se pojavi kot ''Adefonsus Hispaniae imperator'' in leta 906 kot ''Adefonsus...'' ''Hispaniae rex''.{{Sfn|Henriet|2004|p=163}} Več njegovih potomcev je nosilo tudi cesarski naziv. {{Sfn|González Jiménez|2011|p=25}} Njegova zadnja leta kot kralj so zavita v skrivnost. Iz neznanih razlogov ga je njegov najstarejši sin Garsija poskušal strmoglaviti, kar mu je s pomočjo bratov na koncu tudi uspelo. Alfonz III. je abdiciral, čeprav je obdržal kraljevi naziv, in umrl v Zamori, očitno po zadnjem vdoru na muslimansko ozemlje. == Biografija == === Zgodnja leta === Njegovo zgodnje življenje ni znano. Na prestol je stopil leta 853 in je vladal [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Po očetovi smrti se je moral soočiti s Fruelo Bermúdezom, grofom [[Lugo|Luga]],{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=132}} ki je oporekal njegovi pravici do krone. Morda se je celo prisvojil prestol in prisilil Alfonza, da se je zatekel v Álavo.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=220}} Monarhija je bila do tistega časa volilna, še vedno so obstajali tisti, ki so zavračali dinastično nasledstvo. Vendar je leto kasneje Alfonz III. ponovno pridobil krono po zaslugi pomoči grofa Rodriga Kastiljskega, ki se je leta 866 soočil s Fruelovimi podporniki.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=134}} Po Sampirovi kroniki so [[Oviedo|oviedski]] magnati ubili uporniškega grofa Fruelo, Alfonza pa so "vsi mirno priznali za naslednika njegovega očeta Ordoña I."{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=220}} === Rekonkvista === [[Slika:Afonso_III_o_Magno_(Tumbo_A),_r.jpg|sličica|255x255_pik|Miniatura kralja Alfonza v Tumbi A, ki se hrani v knjižnici Katedrale de Santiago]] Naslednje leto, 867, se je moral spopasti z uporom v vzhodnem delu kraljestva, v Alavi, med Baski po ''Albeldenski kroniki'' in Alavezi po Sampirovi kroniki, ki so se uprli pod vodstvom grofa Eyla. {{Sfn|Martínez Díez|2005|p=220}} Sampiro opisuje te dogodke takole: "Iz Álave je prispel sel in sporočil, da so se njihova srca razjezila proti kralju: Ko je to slišal, se je monarh odločil, da bo odkorakal tja. Zaradi groze, ki jo je v njih vzbujal njegov prihod, so hitro priznali svoje obveznosti in se v ponižnih molitvah sklonili pred njim ter obljubili, da bodo ostali zvesti njegovemu kraljestvu in njegovi oblasti ter storili vse, kar jim bo ukazal. Tako je Álavo, ki je ležala pred njim, podredil svoji oblasti, Eyla, ki se je predstavil kot njen grof, pa je pripeljal v Oviedo vklenjenega v železne okove." Njegov oče Ordoño je začel s ponovnim naseljevanjem obmejnih ozemelj, Alfonso pa je to delo nadaljeval. Prve uspehe je dosegel na portugalskih ozemljih, kjer so kraljeve čete uspele vzpostaviti jugozahodno mejo na reki [[Mondego (reka)|Mondego]]. Grof Vimara Pérez je leta 868 osvojil [[Porto]] in ponovno naselil območje.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=161}} Leta 878 se je vojska kralja Alfonza III. pod poveljstvom grofa Hermenegilda Gutiérreza soočila z muslimanskimi silami pod vodstvom [[Kordovski emirat|kordovskega emirja]] Mohameda I., ki je sprožil napad na [[Porto]].{{Sfn|Sáez|1947|pp=15–17}}{{Sklicop|«Uno de los colaboradores de Alfonso III, tal vez el más eminente, fue Hermenegildo Gutiérrez, a quien es lícito atribuir como consejero, pariente y amigo del monarca, parte de la gloria que recae sobre el rey Magno por el resultado feliz de su gestión al frente de los destinos del reino de Asturias. Si Alfonso III fue la cabeza creadora y directora de una sinfonía en que lo político y lo militar se aúnan a la perfección, hemos de considerar a Hermenegildo Gutiérrez y a los restantes magnates de la corte como fieles ejecutores de esa sinfonía».{{Sfn|Sáez|1947|p=13}}}} Potem ko so premagale emirjevo vojsko in izgnale muslimanske prebivalce Coimbre in Porta, so krščanske čete pod vodstvom Hermenegilda zasedle in ponovno naselile obe mesti z možmi, ki so jih pripeljali iz [[Galicija (Španija)|Galicije]], drugih mest kot je [[Braga]], Viseo in Lamego.{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=160–161}} Koimbro, Lamego in Viseo je leta 987 ponovno osvojil [[Almanzor]]{{Sfn|Sánchez Candeira|1999|p=25}} in šele leta 1064 jih je končno ponovno osvojil kralj Fernando I. Leonski.{{Sfn|Sánchez Candeira|1999|p=182}} Alfonz III. se je moral soočiti z napadi omajadskega princa al-Mundirja, sina kordovskega emirja Mohameda I. Boji so bili med letoma 875 in 883 skoraj nenehni. Prvi vdori Omejadov so bili usmerjeni v León in El Bierzo, vendar niso bili uspešni. Krščanska protiofenziva je privedla do zavzetja Deze in Atienze. Abd al-Rahman Ibn Marwan, Galicijec, gospodar [[Mérida, Španija|Méride]] in upornik proti [[Kordova|kordovskemu]] emirju, je poslal svojega ministra [[Hashim ibn Abd al-Aziz|Hašima ibn Abd al-Aziza]], da bi si poskušal pridobiti njegovo naklonjenost.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=167}} Zaradi tega je Al-Mundir leta 878 svoje sile ponovno usmeril proti Leónu in Astorgi, medtem ko je [[Salid ben Ganim]] dosegel reko Órbigo. Da bi preprečil združitev obeh vojsk, se je Alfonz odpravil proti slednjemu in ga porazil v bitki pri Polvorariji na sotočju rek Órbigo in Esla. Al-Mundir se je nato začel umikati, toda Alfonz III. ga je prestregel v dolini Valdemora, kjer ga je premagal. Emir Muhamed je bil prisiljen plačati odkupnino in podpisati triletno premirje. To je bilo prvič, da je Kordova zaprosila za mir.{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=168-170}} Oba kralja sta premirje smatrala za začasen premor in se pripravljala na naslednji spopad. Mohamed je zbral floto za napad [[Galicija (Španija)|na Galicijo]] po morju, a jo je uničila nevihta.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=169}} Alfonz in Ibn Marwan sta se spustila po dolini Tagus in premagala kordovsko vojsko pri gori Oxifer blizu reke [[Guadiana|Guadiane]] .{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=170}} V povračilo je Mohamed leta 882 napadel kraljestvo [[Zaragoza]], kamor je Alfonzo poslal svojega sina Ordoña na izobraževanje k Banu Kasi, Musovim sinom, in napredoval po stari rimski cesti vse do Leóna. Prišlo je do izmenjave ujetnikov in Kordovčani so se umaknili. Kampanjo so ponovili leta 883 z enakim izidom. Leta 884 sta Mohamed I. in Alfonz III. podpisala mirovno pogodbo, potem ko so se na obeh straneh začele pojavljati resne notranje težave. Kralj Alfonz Veliki se je soočil z uporom, ki so ga vodili njegovi bratje Fruela, Odoario in Bermudo, ki so se utrdili v Astorgi, podprti s strani več grofov, a so bili hitro poraženi in usmrčeni. [[Slika:SanSalvadorValdedios-1.jpg|sličica|260x260_pik|Cerkev San Salvador de Valdediós, ki jo je ustanovil kralj Alfonz III.]] Leta 901 je omajadski upornik Ibn al-Kit razglasil Mahdija, pridigal [[Džihad|sveto vojno]] in napadel Zamoro – »obnovljeno in ponovno naseljeno s strani Mozaracev iz Toleda [...] najpomembnejšo postojanko asturijskega kraljestva« – ki se je uspela upreti. Mesijanski voditelj, ki so ga zapustili njegovi lastni ljudje, je bil poražen in ubit v bitki v tako imenovanem Zamorovem dnevu.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=177}} V teh letih je Kordovski emirat trpel zaradi državljanskih uporov in tako ni več ogrožal Asturijskega kraljestva, ki se je kljub temu soočilo s svojimi nekdanjimi zavezniki v Méridi in dolini [[Ebro]]. V zavezništvu z grofom Pallarsom je izvedel [[državni udar]], v katerem mu je uspelo premagati Banu Kasija in postaviti Navarca Sanča Garcésa I. na prestolu Pamplone. === Konec njegove vladavine === Proti koncu življenja se je njegov sin Garsija uprl,{{Sfn|Lucas Álvarez|1995|p=40}} {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} potem ko se je poročil z Nuño, hčerko grofa Munija Núñeza Kastiljskega,{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=225-226}} ki je sprožil zaroto proti kralju. Garsijo je ujel njegov oče, {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} njegov tast Nuño pa je izzval upor, ki so ga podprli Himena, Ordoño in Fruela. Po ''Splošni kroniki Španije'' [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Modrega]], je kraljica Himena "oskrbela te gradove v deželah León, Alba, Gordón, Arbolio in Luna ter jih dala svojemu sinu, infantu Don Garsiji." Grad Luna je bil še posebej pomemben, saj je v njem hranil kraljevo zakladnico. Alfonz III. je bil po Sampirovih besedah premeščen v Boides, vas blizu San Salvadorja de Valdediósa, nato pa je romal v [[Santiago de Compostela|Santiago]], izvedel "vojaško odpravo, ki jo je odobril Garsija, skozi dežele Méride", in umrl 20. decembra 910 opolnoči v Zamori po vrnitvi z napada, kar potrjujejo tudi kronike Ibn Hajjana.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=227}} Od takrat je [[Kraljevina Asturija|kraljestvo Asturije]], razširjeno z obsežnimi ozemlji, preselilo prestolnico iz [[Oviedo|Ovieda]] v [[León, Španija|León]] in se začelo imenovati kraljestvo León. Od takrat naprej so se novi vladarji imenovali ''reges Legionis'', torej kralji Leóna,{{Sfn|Lucas Álvarez|1995|p=39}} z občasnimi delitvami asturijsko-leonskega kraljestva med Asturijo, Galicijo in León. Ko so se meje razširile do rek [[Duero]] in Mondego, {{Sfn|Lucas Álvarez|1995|p=39}} so začeli prihajati Mozarabi. Kraljestvo je bilo nekaj let razdeljeno med njegove tri sinove: Garsija je vladal Leónu; Ordoño Galiciji in Portugalski; Fruelo pa Asturiji.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=229}} {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} == Smrt in pokop == [[Slika:Early_Christian_sarcophagus_from_San_Justo_(M.A.N._50310)_01.jpg|sličica|260x260_pik|Sarkofag iz Astorge, v katerem so bili posmrtni ostanki Alfonza III. Velikega. Narodni arheološki muzej, [[Madrid]]]] Alfonz III. je umrl v mestu Zamora {{Datum|20|12|910}}. decembra leta 910 opolnoči.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=131}} {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} Njegovo truplo so prepeljali v mesto [[Astorga, Španija|Astorga]] in pokopali v [[Stolnica svete Marije, Astorga|katedrali tega mesta]], kjer je bila kasneje pokopana tudi njegova žena, kraljica Himena Asturijska, ki je umrla dve leti pozneje, leta 912. Njeni posmrtni ostanki so bili položeni v sarkofag Astorga, ki so ga našli v leonski občini San Justo de la Vega in je od leta 1869 na ogled v Narodnem arheološkem muzeju v [[Madrid|Madridu]]. Kasneje, leta 986, so bili posmrtni ostanki Alfonza III. in njegove žene po ukazu kralja Bermuda II. Leonskega premestili v mesto [[Oviedo]], saj se je leonski monarh bal, da bi muslimanske čete pod vodstvom [[Almanzor|Almanzorja]], ki so takrat napredovale proti kraljestvu León, oskrunile posmrtne ostanke obeh {{Sfn|Arco y Garay|1954|p=162}} Položili so jih v panteon kraljev kapele Gospe Čiste Kraljice v katedrali v Oviedu, kjer so bili pokopani številni člani asturijsko-leonske kraljeve družine. == Poroka in potomci == [[Slika:Museo_arqueologico_Asturias_inscripcion_875_fortaleza_Alfonso_III.JPG|sličica|280x280_pik|Napis iz leta 875 v trdnjavi Alfonza III.]] Poročil se je z Himeno Asturijsko, katere poreklo ni potrjeno, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je hči kralja Garsije Íñigueza Pamplonskega in sestra kralja Fortúna Garsésa.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=144}} Poroka naj bi se zgodila med 28. majem in 20. decembrom 873. Leta 874 sta oba podpisala darovalno pogodbo za zlati križ [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|cerkvi v Santiagu]].{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=144}} Iz njunega zakona so se rodili naslednji otroci: * Garsija I. Leonski (875–914), prvorojenec, {{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=137}} {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} kralj Leona. * Ordoño II. Leonski (876–924). {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Kralj Galicije in kasneje Leóna, potem ko je po smrti starejšega brata podedoval leonski prestol.{{Sfn|Lucas Álvarez|1995|pp=40–41}} * Gonzalo (umrl 920). {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Potrdil je številne privilegije tistega časa, ki so mu jih izdali starši in bratje, in je bil naddiakon [[Stolnica v Oviedu|katedrale v Oviedu]].{{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Nekateri avtorji navajajo, da je bil verjetno pokopan v kraljevem panteonu katedrale v Oviedu. * Fruela II. Leonski (okoli 877-925). {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Kralj Asturije in kasneje Leona. * Ramiro (umrl 929). {{Sfn|Salazar y Acha|2006|p=32}} Lahko bi podedoval prestol [[Kraljevina Asturija|kraljestva Asturija,]] ko bi njegov brat Fruela nasledil njunega brata Ordoña II. v leonskem kraljestvu.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1980|pp=47–49, n. 11}} {{Sfn|Risco|1789|pp=276–277}} {{Sklicop|En un diploma de la [[Catedral de San Salvador de Oviedo|catedral de Oviedo]], datado el 23 de septiembre de 926, «Ramiro II, hijo de Alfonso III y la reina Jimena, confirma los privilegios y donaciones de sus antepasados a la iglesia de Oviedo y añade Villa de Mor, con la iglesia de S. Pedro y varios lugares, iglesias y montes en territorio de [[Valencia de Don Juan|Coyanza]]». En el documento declara: ''Ego Ranimirus rex filius Adefonsi regis et Xemene regine'' («Yo, el rey Ramiro, hijo del rey Alfonso y de la reina Jimena»). El documento lo confirman varios obispos y nobles así como ''Urraca regina et Christi ancilla'' («La reina Urraca, sierva de Cristo»).{{Harvnp|García Larragueta|1962|pp=94–98, doc. 23}}}} Po mnenju Jaimeja de Salazarja y Ache je možno, da se je poročil s kraljico Urako, vdovo svojega brata Fruele.{{Sfn|Salazar y Acha|2006|p=32}} Manuel Carriedo Tejedo se s tem mnenjem ne strinja in pravi, da je ta zmeda posledica napačne razlage Pelagija, oviedskega škofa.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1980|pp=47–49, n. 11}} Glede na napis na njegovi grobnici v panteonu kraljev v oviedski katedrali je umrl 31. marca 929.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1980|pp=47–49, n. 11}} == Kultura == [[Slika:St-Jakobbschelp_belfortplein_OLV-kathedraal_Tournai.JPG|desno|sličica|130x130_pik|Školjka pokrovače ali pokrovača svetega Jakoba.]] # Leta 893 je sklical drugi koncil v Oviedu. # Naročil je Križ zmage, ki je na sedanji zastavi Asturije in je postal simbol kneževine. Dragulj so izdelali zlatarji iz Frankovskega kraljestva. Naročil ga je izdelati v začetku 10. stoletja kot donacija katedrali San Salvador. Danes ga hranijo v sveti sobi katedrale v Oviedu, kopija pa visi z mostu v [[Cangas de Onís|Cangas de Onís.]] # Odkritje grobnice svetega Jakoba je Compostelo spremenilo v drugo najpomembnejšo apostolsko središče za Rimom, z avtoriteto nad duhovščino v drugih krščanskih kraljestvih in grofijah. Santiago je postal cilj ''romarjev'', ki so bili pravi prenašalci kulture. # Kar zadeva asturijsko umetnost, v času vladavine Alfonza III. Velikega je bila zaznamovana z tako imenovano "postramirensko fazo" asturijske [[Predromanska umetnost|predromanske arhitekture]] s pomembnimi stavbami San Salvador de Valdediós, Santo Adriano de Tuñón in [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|baziliko Santiago de Compostela]]. # Naročil je pisanje treh kronik, v katerih je prepisal zgodovino in predstavil [[Kraljevina Asturija|Asturijsko kraljestvo]] kot naslednika [[Vizigoti|Vizigotskega kraljestva]]: ::* ''Albeldenska kronika'' (ok. 881). ::* ''Preroška kronika'' (ok. 883) ::* ''Kronika vizigotskih kraljev'' ali ''[[Kronika Alfonza III.]]'' (ok. 911). == Glej tudi == * Kronološka tabela španskih kraljestev * [[Seznam asturijskih vladarjev|Seznam monarhov Asturije]] == Opombe == {{Sklici|group=lower-alpha}} == Reference == {{Sklici|2}} == Literatura ==   == Zunanje povezave == [[Kategorija:Umrli leta 910]] [[Kategorija:Rojeni v 840. letih]] [[Kategorija:Asturija]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] 76s0m4ctqw4q7ep9z6f90xbw094rchk 6675838 6675837 2026-05-14T23:26:57Z JozefD 5744 6675838 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Alfonz III. Asturijski | image = Alfonso jimena.jpg | caption = Del srednjeveške miniature, kjer sta Alfonz III. Veliki in kraljica Himena na njegovi levi v ''[[Libro de los testamentos de la catedral de Oviedo|Liber Testamentorum Ecclesiæ Ovetensis]]''. | succession = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]] <br />''[[Cesar celotne Španije]]'' | reign = 866-910 | coronation = 866 | predecessor = [[Ordoño I. Asturijski| Ordoño I.]] | successor = * [[Garsija I. Leonski|Garsija I.]] kralj Leona * [[Fruela II. Asturijski|Fruela II.]] kralj Asturije * [[Ordoño II. Galicijski| Ordoño II.]] kralj Galicije | spouse = [[Himena Asturijska]] | spouse-type = Žena | full name = | house = [[Astursko-leonska dinastija]] | house-type = Dinastija | father = [[Ordoño I. Asturijski| Ordoño I.]] | mother = Nuña | issue = * [[Garsija I. Leonski|Garsija I.]] kralj Leona * [[Fruela II. Asturijski|Fruela II.]] kralj Asturije * [[Ordoño II. Galicijski| Ordoño II.]] kralj Galicije | birth_date = ok. 852 | birth_place = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | death_date = 20. december 910 | death_place = [[Zamora]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | place of burial = Panteon kraljev, [[Stolnica v Oviedu]] [[Asturija]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev]] |signature = Alfonso III of Asturias signature.svg }} '''Alfonz III. Asturijski''', imenovan '''"Veliki"''' (okoli 852 - Zamora, 20. december 910),{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=145}} je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] od leta 866 do malo pred svojo smrtjo leta 910. Sin in naslednik [[Ordoño I. Asturijski|Ordoña I.]] in njegove žene, kraljice Nune. Alfonzo III. je bil zadnji asturijski kralj oziroma prvi leónski, saj je v [[León, Španija|tem mestu]] prebival dolgo časa in tam je imel svoj dvorni svet in sodišče. Od vzpona na oblast se je moral soočiti z vrsto notranjih težav: upori plemičev, poskusi uporov znotraj lastne dinastije, kot je bil upor njegovega brata, infanta [[Bermudo Ordóñez|Bermuda Ordóñeza]]. Izvedel je veliko aktivnosti za ponovno naselitev doline reke Duero, sprejel veliko mozarabsko priseljensko prebivalstvo. Kot južno mejo kraljevstva je utrdil [[Duero|reko Duero]] trdnjavama Toro in Zamora. Odločno se je boril proti muslimanom, ki jih je premagal pri kraju Polvorarija. Odbil je [[džihad]] omajadskega upornika Ibn al-Kitta in sklenil pakt z Ibn Marwanom al-Yalliqijem, [[Vali (naslov)|guvernerjem]] [[Mérida, Španija|Méride]]. Med majem in decembrom 873 se je poročil z Himeno Garcés, {{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=136}} katere rodovnik je še vedno predmet razprav, čeprav je bila verjetno hči Garsije Íñigueza Pamplonskega.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=144}} V zakonu so se rodili prvi trije pravi leonski kralji, Garsija, Ordoño in Fruela, ki so v času očetovega življenja vladali osrednjevzhodni meji (bodoči Kastilji), [[Galicija (Španija)|Galiciji]] in Portugalski oziroma Asturiji. Kralj Alfonz III. Asturijski je v 9. stoletju sprožil cesarsko idejo. Leta 867 je potrjen kot ''Adefonsus totius Hispaniae imperator''. Leta 877 se pojavi kot ''Adefonsus Hispaniae imperator'' in leta 906 kot ''Adefonsus...'' ''Hispaniae rex''.{{Sfn|Henriet|2004|p=163}} Več njegovih potomcev je nosilo tudi cesarski naziv. {{Sfn|González Jiménez|2011|p=25}} Njegova zadnja leta kot kralj so zavita v skrivnost. Iz neznanih razlogov ga je njegov najstarejši sin Garsija poskušal strmoglaviti, kar mu je s pomočjo bratov na koncu tudi uspelo. Alfonz III. je abdiciral, čeprav je obdržal kraljevi naziv, in umrl v Zamori, očitno po zadnjem vdoru na muslimansko ozemlje. == Biografija == === Zgodnja leta === Njegovo zgodnje življenje ni znano. Na prestol je stopil leta 853 in je vladal [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Po očetovi smrti se je moral soočiti s Fruelo Bermúdezom, grofom [[Lugo|Luga]],{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=132}} ki je oporekal njegovi pravici do krone. Morda se je celo prisvojil prestol in prisilil Alfonza, da se je zatekel v Álavo.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=220}} Monarhija je bila do tistega časa volilna, še vedno so obstajali tisti, ki so zavračali dinastično nasledstvo. Vendar je leto kasneje Alfonz III. ponovno pridobil krono po zaslugi pomoči grofa Rodriga Kastiljskega, ki se je leta 866 soočil s Fruelovimi podporniki.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=134}} Po Sampirovi kroniki so [[Oviedo|oviedski]] magnati ubili uporniškega grofa Fruelo, Alfonza pa so "vsi mirno priznali za naslednika njegovega očeta Ordoña I."{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=220}} === Rekonkvista === [[Slika:Afonso_III_o_Magno_(Tumbo_A),_r.jpg|sličica|255x255_pik|Miniatura kralja Alfonza v Tumbi A, ki se hrani v knjižnici Katedrale de Santiago]] Naslednje leto, 867, se je moral spopasti z uporom v vzhodnem delu kraljestva, v Alavi, med Baski po ''Albeldenski kroniki'' in Alavezi po Sampirovi kroniki, ki so se uprli pod vodstvom grofa Eyla. {{Sfn|Martínez Díez|2005|p=220}} Sampiro opisuje te dogodke takole: "Iz Álave je prispel sel in sporočil, da so se njihova srca razjezila proti kralju: Ko je to slišal, se je monarh odločil, da bo odkorakal tja. Zaradi groze, ki jo je v njih vzbujal njegov prihod, so hitro priznali svoje obveznosti in se v ponižnih molitvah sklonili pred njim ter obljubili, da bodo ostali zvesti njegovemu kraljestvu in njegovi oblasti ter storili vse, kar jim bo ukazal. Tako je Álavo, ki je ležala pred njim, podredil svoji oblasti, Eyla, ki se je predstavil kot njen grof, pa je pripeljal v Oviedo vklenjenega v železne okove." Njegov oče Ordoño je začel s ponovnim naseljevanjem obmejnih ozemelj, Alfonso pa je to delo nadaljeval. Prve uspehe je dosegel na portugalskih ozemljih, kjer so kraljeve čete uspele vzpostaviti jugozahodno mejo na reki [[Mondego (reka)|Mondego]]. Grof Vimara Pérez je leta 868 osvojil [[Porto]] in ponovno naselil območje.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=161}} Leta 878 se je vojska kralja Alfonza III. pod poveljstvom grofa Hermenegilda Gutiérreza soočila z muslimanskimi silami pod vodstvom [[Kordovski emirat|kordovskega emirja]] Mohameda I., ki je sprožil napad na [[Porto]].{{Sfn|Sáez|1947|pp=15–17}}{{Sklicop|«Uno de los colaboradores de Alfonso III, tal vez el más eminente, fue Hermenegildo Gutiérrez, a quien es lícito atribuir como consejero, pariente y amigo del monarca, parte de la gloria que recae sobre el rey Magno por el resultado feliz de su gestión al frente de los destinos del reino de Asturias. Si Alfonso III fue la cabeza creadora y directora de una sinfonía en que lo político y lo militar se aúnan a la perfección, hemos de considerar a Hermenegildo Gutiérrez y a los restantes magnates de la corte como fieles ejecutores de esa sinfonía».{{Sfn|Sáez|1947|p=13}}}} Potem ko so premagale emirjevo vojsko in izgnale muslimanske prebivalce Coimbre in Porta, so krščanske čete pod vodstvom Hermenegilda zasedle in ponovno naselile obe mesti z možmi, ki so jih pripeljali iz [[Galicija (Španija)|Galicije]], drugih mest kot je [[Braga]], Viseo in Lamego.{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=160–161}} Koimbro, Lamego in Viseo je leta 987 ponovno osvojil [[Almanzor]]{{Sfn|Sánchez Candeira|1999|p=25}} in šele leta 1064 jih je končno ponovno osvojil kralj Fernando I. Leonski.{{Sfn|Sánchez Candeira|1999|p=182}} Alfonz III. se je moral soočiti z napadi omajadskega princa al-Mundirja, sina kordovskega emirja Mohameda I. Boji so bili med letoma 875 in 883 skoraj nenehni. Prvi vdori Omejadov so bili usmerjeni v León in El Bierzo, vendar niso bili uspešni. Krščanska protiofenziva je privedla do zavzetja Deze in Atienze. Abd al-Rahman Ibn Marwan, Galicijec, gospodar [[Mérida, Španija|Méride]] in upornik proti [[Kordova|kordovskemu]] emirju, je poslal svojega ministra [[Hashim ibn Abd al-Aziz|Hašima ibn Abd al-Aziza]], da bi si poskušal pridobiti njegovo naklonjenost.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=167}} Zaradi tega je Al-Mundir leta 878 svoje sile ponovno usmeril proti Leónu in Astorgi, medtem ko je [[Salid ben Ganim]] dosegel reko Órbigo. Da bi preprečil združitev obeh vojsk, se je Alfonz odpravil proti slednjemu in ga porazil v bitki pri Polvorariji na sotočju rek Órbigo in Esla. Al-Mundir se je nato začel umikati, toda Alfonz III. ga je prestregel v dolini Valdemora, kjer ga je premagal. Emir Muhamed je bil prisiljen plačati odkupnino in podpisati triletno premirje. To je bilo prvič, da je Kordova zaprosila za mir.{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=168-170}} Oba kralja sta premirje smatrala za začasen premor in se pripravljala na naslednji spopad. Mohamed je zbral floto za napad [[Galicija (Španija)|na Galicijo]] po morju, a jo je uničila nevihta.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=169}} Alfonz in Ibn Marwan sta se spustila po dolini Tagus in premagala kordovsko vojsko pri gori Oxifer blizu reke [[Guadiana|Guadiane]] .{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=170}} V povračilo je Mohamed leta 882 napadel kraljestvo [[Zaragoza]], kamor je Alfonzo poslal svojega sina Ordoña na izobraževanje k Banu Kasi, Musovim sinom, in napredoval po stari rimski cesti vse do Leóna. Prišlo je do izmenjave ujetnikov in Kordovčani so se umaknili. Kampanjo so ponovili leta 883 z enakim izidom. Leta 884 sta Mohamed I. in Alfonz III. podpisala mirovno pogodbo, potem ko so se na obeh straneh začele pojavljati resne notranje težave. Kralj Alfonz Veliki se je soočil z uporom, ki so ga vodili njegovi bratje Fruela, Odoario in Bermudo, ki so se utrdili v Astorgi, podprti s strani več grofov, a so bili hitro poraženi in usmrčeni. [[Slika:SanSalvadorValdedios-1.jpg|sličica|260x260_pik|Cerkev San Salvador de Valdediós, ki jo je ustanovil kralj Alfonz III.]] Leta 901 je omajadski upornik Ibn al-Kit razglasil Mahdija, pridigal [[Džihad|sveto vojno]] in napadel Zamoro – »obnovljeno in ponovno naseljeno s strani Mozaracev iz Toleda [...] najpomembnejšo postojanko asturijskega kraljestva« – ki se je uspela upreti. Mesijanski voditelj, ki so ga zapustili njegovi lastni ljudje, je bil poražen in ubit v bitki v tako imenovanem Zamorovem dnevu.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=177}} V teh letih je Kordovski emirat trpel zaradi državljanskih uporov in tako ni več ogrožal Asturijskega kraljestva, ki se je kljub temu soočilo s svojimi nekdanjimi zavezniki v Méridi in dolini [[Ebro]]. V zavezništvu z grofom Pallarsom je izvedel [[državni udar]], v katerem mu je uspelo premagati Banu Kasija in postaviti Navarca Sanča Garcésa I. na prestolu Pamplone. === Konec njegove vladavine === Proti koncu življenja se je njegov sin Garsija uprl,{{Sfn|Lucas Álvarez|1995|p=40}} {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} potem ko se je poročil z Nuño, hčerko grofa Munija Núñeza Kastiljskega,{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=225-226}} ki je sprožil zaroto proti kralju. Garsijo je ujel njegov oče, {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} njegov tast Nuño pa je izzval upor, ki so ga podprli Himena, Ordoño in Fruela. Po ''Splošni kroniki Španije'' [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Modrega]], je kraljica Himena "oskrbela te gradove v deželah León, Alba, Gordón, Arbolio in Luna ter jih dala svojemu sinu, infantu Don Garsiji." Grad Luna je bil še posebej pomemben, saj je v njem hranil kraljevo zakladnico. Alfonz III. je bil po Sampirovih besedah premeščen v Boides, vas blizu San Salvadorja de Valdediósa, nato pa je romal v [[Santiago de Compostela|Santiago]], izvedel "vojaško odpravo, ki jo je odobril Garsija, skozi dežele Méride", in umrl 20. decembra 910 opolnoči v Zamori po vrnitvi z napada, kar potrjujejo tudi kronike Ibn Hajjana.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=227}} Od takrat je [[Kraljevina Asturija|kraljestvo Asturije]], razširjeno z obsežnimi ozemlji, preselilo prestolnico iz [[Oviedo|Ovieda]] v [[León, Španija|León]] in se začelo imenovati kraljestvo León. Od takrat naprej so se novi vladarji imenovali ''reges Legionis'', torej kralji Leóna,{{Sfn|Lucas Álvarez|1995|p=39}} z občasnimi delitvami asturijsko-leonskega kraljestva med Asturijo, Galicijo in León. Ko so se meje razširile do rek [[Duero]] in Mondego, {{Sfn|Lucas Álvarez|1995|p=39}} so začeli prihajati Mozarabi. Kraljestvo je bilo nekaj let razdeljeno med njegove tri sinove: Garsija je vladal Leónu; Ordoño Galiciji in Portugalski; Fruelo pa Asturiji.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=229}} {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} == Smrt in pokop == [[Slika:Early_Christian_sarcophagus_from_San_Justo_(M.A.N._50310)_01.jpg|sličica|260x260_pik|Sarkofag iz Astorge, v katerem so bili posmrtni ostanki Alfonza III. Velikega. Narodni arheološki muzej, [[Madrid]]]] Alfonz III. je umrl v mestu Zamora {{Datum|20|12|910}}. decembra leta 910 opolnoči.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=131}} {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} Njegovo truplo so prepeljali v mesto [[Astorga, Španija|Astorga]] in pokopali v [[Stolnica svete Marije, Astorga|katedrali tega mesta]], kjer je bila kasneje pokopana tudi njegova žena, kraljica Himena Asturijska, ki je umrla dve leti pozneje, leta 912. Njeni posmrtni ostanki so bili položeni v sarkofag Astorga, ki so ga našli v leonski občini San Justo de la Vega in je od leta 1869 na ogled v Narodnem arheološkem muzeju v [[Madrid|Madridu]]. Kasneje, leta 986, so bili posmrtni ostanki Alfonza III. in njegove žene po ukazu kralja Bermuda II. Leonskega premestili v mesto [[Oviedo]], saj se je leonski monarh bal, da bi muslimanske čete pod vodstvom [[Almanzor|Almanzorja]], ki so takrat napredovale proti kraljestvu León, oskrunile posmrtne ostanke obeh {{Sfn|Arco y Garay|1954|p=162}} Položili so jih v panteon kraljev kapele Gospe Čiste Kraljice v katedrali v Oviedu, kjer so bili pokopani številni člani asturijsko-leonske kraljeve družine. == Poroka in potomci == [[Slika:Museo_arqueologico_Asturias_inscripcion_875_fortaleza_Alfonso_III.JPG|sličica|280x280_pik|Napis iz leta 875 v trdnjavi Alfonza III.]] Poročil se je z Himeno Asturijsko, katere poreklo ni potrjeno, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je hči kralja Garsije Íñigueza Pamplonskega in sestra kralja Fortúna Garsésa.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=144}} Poroka naj bi se zgodila med 28. majem in 20. decembrom 873. Leta 874 sta oba podpisala darovalno pogodbo za zlati križ [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|cerkvi v Santiagu]].{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=144}} Iz njunega zakona so se rodili naslednji otroci: * Garsija I. Leonski (875–914), prvorojenec, {{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=137}} {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} kralj Leona. * Ordoño II. Leonski (876–924). {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Kralj Galicije in kasneje Leóna, potem ko je po smrti starejšega brata podedoval leonski prestol.{{Sfn|Lucas Álvarez|1995|pp=40–41}} * Gonzalo (umrl 920). {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Potrdil je številne privilegije tistega časa, ki so mu jih izdali starši in bratje, in je bil naddiakon [[Stolnica v Oviedu|katedrale v Oviedu]].{{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Nekateri avtorji navajajo, da je bil verjetno pokopan v kraljevem panteonu katedrale v Oviedu. * Fruela II. Leonski (okoli 877-925). {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Kralj Asturije in kasneje Leona. * Ramiro (umrl 929). {{Sfn|Salazar y Acha|2006|p=32}} Lahko bi podedoval prestol [[Kraljevina Asturija|kraljestva Asturija,]] ko bi njegov brat Fruela nasledil njunega brata Ordoña II. v leonskem kraljestvu.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1980|pp=47–49, n. 11}} {{Sfn|Risco|1789|pp=276–277}} {{Sklicop|En un diploma de la [[Catedral de San Salvador de Oviedo|catedral de Oviedo]], datado el 23 de septiembre de 926, «Ramiro II, hijo de Alfonso III y la reina Jimena, confirma los privilegios y donaciones de sus antepasados a la iglesia de Oviedo y añade Villa de Mor, con la iglesia de S. Pedro y varios lugares, iglesias y montes en territorio de [[Valencia de Don Juan|Coyanza]]». En el documento declara: ''Ego Ranimirus rex filius Adefonsi regis et Xemene regine'' («Yo, el rey Ramiro, hijo del rey Alfonso y de la reina Jimena»). El documento lo confirman varios obispos y nobles así como ''Urraca regina et Christi ancilla'' («La reina Urraca, sierva de Cristo»).{{Harvnp|García Larragueta|1962|pp=94–98, doc. 23}}}} Po mnenju Jaimeja de Salazarja y Ache je možno, da se je poročil s kraljico Urako, vdovo svojega brata Fruele.{{Sfn|Salazar y Acha|2006|p=32}} Manuel Carriedo Tejedo se s tem mnenjem ne strinja in pravi, da je ta zmeda posledica napačne razlage Pelagija, oviedskega škofa.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1980|pp=47–49, n. 11}} Glede na napis na njegovi grobnici v panteonu kraljev v oviedski katedrali je umrl 31. marca 929.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1980|pp=47–49, n. 11}} == Kultura == [[Slika:St-Jakobbschelp_belfortplein_OLV-kathedraal_Tournai.JPG|desno|sličica|130x130_pik|Školjka pokrovače ali pokrovača svetega Jakoba.]] # Leta 893 je sklical drugi koncil v Oviedu. # Naročil je Križ zmage, ki je na sedanji zastavi Asturije in je postal simbol kneževine. Dragulj so izdelali zlatarji iz Frankovskega kraljestva. Naročil ga je izdelati v začetku 10. stoletja kot donacija katedrali San Salvador. Danes ga hranijo v sveti sobi katedrale v Oviedu, kopija pa visi z mostu v [[Cangas de Onís|Cangas de Onís.]] # Odkritje grobnice svetega Jakoba je Compostelo spremenilo v drugo najpomembnejšo apostolsko središče za Rimom, z avtoriteto nad duhovščino v drugih krščanskih kraljestvih in grofijah. Santiago je postal cilj ''romarjev'', ki so bili pravi prenašalci kulture. # Kar zadeva asturijsko umetnost, v času vladavine Alfonza III. Velikega je bila zaznamovana z tako imenovano "postramirensko fazo" asturijske [[Predromanska umetnost|predromanske arhitekture]] s pomembnimi stavbami San Salvador de Valdediós, Santo Adriano de Tuñón in [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|baziliko Santiago de Compostela]]. # Naročil je pisanje treh kronik, v katerih je prepisal zgodovino in predstavil [[Kraljevina Asturija|Asturijsko kraljestvo]] kot naslednika [[Vizigoti|Vizigotskega kraljestva]]: ::* ''Albeldenska kronika'' (ok. 881). ::* ''Preroška kronika'' (ok. 883) ::* ''Kronika vizigotskih kraljev'' ali ''[[Kronika Alfonza III.]]'' (ok. 911). == Glej tudi == * Kronološka tabela španskih kraljestev * [[Seznam asturijskih vladarjev|Seznam monarhov Asturije]] == Opombe == {{Sklici|group=lower-alpha}} == Reference == {{Sklici|2}} == Literatura ==   == Zunanje povezave == [[Kategorija:Umrli leta 910]] [[Kategorija:Rojeni v 840. letih]] [[Kategorija:Asturija]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] sdtwlas1b8l0dhkb4kwpv9xzlva5cjt 6675874 6675838 2026-05-15T05:48:06Z Doncsecz~slwiki 9581 špansko in asturijsko 6675874 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Alfonz III. Asturijski | image = Alfonso jimena.jpg | caption = Del srednjeveške miniature, kjer sta Alfonz III. Veliki in kraljica Himena na njegovi levi v ''[[Libro de los testamentos de la catedral de Oviedo|Liber Testamentorum Ecclesiæ Ovetensis]]''. | succession = [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]] <br />''[[Cesar celotne Španije]]'' | reign = 866-910 | coronation = 866 | predecessor = [[Ordoño I. Asturijski| Ordoño I.]] | successor = * [[Garsija I. Leonski|Garsija I.]] kralj Leona * [[Fruela II. Asturijski|Fruela II.]] kralj Asturije * [[Ordoño II. Galicijski| Ordoño II.]] kralj Galicije | spouse = [[Himena Asturijska]] | spouse-type = Žena | full name = | house = [[Astursko-leonska dinastija]] | house-type = Dinastija | father = [[Ordoño I. Asturijski| Ordoño I.]] | mother = Nuña | issue = * [[Garsija I. Leonski|Garsija I.]] kralj Leona * [[Fruela II. Asturijski|Fruela II.]] kralj Asturije * [[Ordoño II. Galicijski| Ordoño II.]] kralj Galicije | birth_date = ok. 852 | birth_place = [[Oviedo]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | death_date = 20. december 910 | death_place = [[Zamora]], [[Slika:Cruz de Asturias.svg|20px]] [[Asturija]] | place of burial = Panteon kraljev, [[Stolnica v Oviedu]] [[Asturija]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev]] |signature = Alfonso III of Asturias signature.svg }} '''Alfonz III. Asturijski''', imenovan '''"Veliki"''' ({{lang-es|Alfonso III deAsturies}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Alfonsu III d'Asturies'') (okoli 852 - Zamora, 20. december 910),{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=145}} je bil [[Seznam asturijskih monarhov|kralj Asturije]] od leta 866 do malo pred svojo smrtjo leta 910. Sin in naslednik [[Ordoño I. Asturijski|Ordoña I.]] in njegove žene, kraljice Nune. Alfonzo III. je bil zadnji asturijski kralj oziroma prvi leónski, saj je v [[León, Španija|tem mestu]] prebival dolgo časa in tam je imel svoj dvorni svet in sodišče. Od vzpona na oblast se je moral soočiti z vrsto notranjih težav: upori plemičev, poskusi uporov znotraj lastne dinastije, kot je bil upor njegovega brata, infanta [[Bermudo Ordóñez|Bermuda Ordóñeza]]. Izvedel je veliko aktivnosti za ponovno naselitev doline reke Duero, sprejel veliko mozarabsko priseljensko prebivalstvo. Kot južno mejo kraljevstva je utrdil [[Duero|reko Duero]] trdnjavama Toro in Zamora. Odločno se je boril proti muslimanom, ki jih je premagal pri kraju Polvorarija. Odbil je [[džihad]] omajadskega upornika Ibn al-Kitta in sklenil pakt z Ibn Marwanom al-Yalliqijem, [[Vali (naslov)|guvernerjem]] [[Mérida, Španija|Méride]]. Med majem in decembrom 873 se je poročil z Himeno Garcés, {{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=136}} katere rodovnik je še vedno predmet razprav, čeprav je bila verjetno hči Garsije Íñigueza Pamplonskega.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=144}} V zakonu so se rodili prvi trije pravi leonski kralji, Garsija, Ordoño in Fruela, ki so v času očetovega življenja vladali osrednjevzhodni meji (bodoči Kastilji), [[Galicija (Španija)|Galiciji]] in Portugalski oziroma Asturiji. Kralj Alfonz III. Asturijski je v 9. stoletju sprožil cesarsko idejo. Leta 867 je potrjen kot ''Adefonsus totius Hispaniae imperator''. Leta 877 se pojavi kot ''Adefonsus Hispaniae imperator'' in leta 906 kot ''Adefonsus...'' ''Hispaniae rex''.{{Sfn|Henriet|2004|p=163}} Več njegovih potomcev je nosilo tudi cesarski naziv. {{Sfn|González Jiménez|2011|p=25}} Njegova zadnja leta kot kralj so zavita v skrivnost. Iz neznanih razlogov ga je njegov najstarejši sin Garsija poskušal strmoglaviti, kar mu je s pomočjo bratov na koncu tudi uspelo. Alfonz III. je abdiciral, čeprav je obdržal kraljevi naziv, in umrl v Zamori, očitno po zadnjem vdoru na muslimansko ozemlje. == Biografija == === Zgodnja leta === Njegovo zgodnje življenje ni znano. Na prestol je stopil leta 853 in je vladal [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Po očetovi smrti se je moral soočiti s Fruelo Bermúdezom, grofom [[Lugo|Luga]],{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=132}} ki je oporekal njegovi pravici do krone. Morda se je celo prisvojil prestol in prisilil Alfonza, da se je zatekel v Álavo.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=220}} Monarhija je bila do tistega časa volilna, še vedno so obstajali tisti, ki so zavračali dinastično nasledstvo. Vendar je leto kasneje Alfonz III. ponovno pridobil krono po zaslugi pomoči grofa Rodriga Kastiljskega, ki se je leta 866 soočil s Fruelovimi podporniki.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=134}} Po Sampirovi kroniki so [[Oviedo|oviedski]] magnati ubili uporniškega grofa Fruelo, Alfonza pa so "vsi mirno priznali za naslednika njegovega očeta Ordoña I."{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=220}} === Rekonkvista === [[Slika:Afonso_III_o_Magno_(Tumbo_A),_r.jpg|sličica|255x255_pik|Miniatura kralja Alfonza v Tumbi A, ki se hrani v knjižnici Katedrale de Santiago]] Naslednje leto, 867, se je moral spopasti z uporom v vzhodnem delu kraljestva, v Alavi, med Baski po ''Albeldenski kroniki'' in Alavezi po Sampirovi kroniki, ki so se uprli pod vodstvom grofa Eyla. {{Sfn|Martínez Díez|2005|p=220}} Sampiro opisuje te dogodke takole: "Iz Álave je prispel sel in sporočil, da so se njihova srca razjezila proti kralju: Ko je to slišal, se je monarh odločil, da bo odkorakal tja. Zaradi groze, ki jo je v njih vzbujal njegov prihod, so hitro priznali svoje obveznosti in se v ponižnih molitvah sklonili pred njim ter obljubili, da bodo ostali zvesti njegovemu kraljestvu in njegovi oblasti ter storili vse, kar jim bo ukazal. Tako je Álavo, ki je ležala pred njim, podredil svoji oblasti, Eyla, ki se je predstavil kot njen grof, pa je pripeljal v Oviedo vklenjenega v železne okove." Njegov oče Ordoño je začel s ponovnim naseljevanjem obmejnih ozemelj, Alfonso pa je to delo nadaljeval. Prve uspehe je dosegel na portugalskih ozemljih, kjer so kraljeve čete uspele vzpostaviti jugozahodno mejo na reki [[Mondego (reka)|Mondego]]. Grof Vimara Pérez je leta 868 osvojil [[Porto]] in ponovno naselil območje.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=161}} Leta 878 se je vojska kralja Alfonza III. pod poveljstvom grofa Hermenegilda Gutiérreza soočila z muslimanskimi silami pod vodstvom [[Kordovski emirat|kordovskega emirja]] Mohameda I., ki je sprožil napad na [[Porto]].{{Sfn|Sáez|1947|pp=15–17}}{{Sklicop|«Uno de los colaboradores de Alfonso III, tal vez el más eminente, fue Hermenegildo Gutiérrez, a quien es lícito atribuir como consejero, pariente y amigo del monarca, parte de la gloria que recae sobre el rey Magno por el resultado feliz de su gestión al frente de los destinos del reino de Asturias. Si Alfonso III fue la cabeza creadora y directora de una sinfonía en que lo político y lo militar se aúnan a la perfección, hemos de considerar a Hermenegildo Gutiérrez y a los restantes magnates de la corte como fieles ejecutores de esa sinfonía».{{Sfn|Sáez|1947|p=13}}}} Potem ko so premagale emirjevo vojsko in izgnale muslimanske prebivalce Coimbre in Porta, so krščanske čete pod vodstvom Hermenegilda zasedle in ponovno naselile obe mesti z možmi, ki so jih pripeljali iz [[Galicija (Španija)|Galicije]], drugih mest kot je [[Braga]], Viseo in Lamego.{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=160–161}} Koimbro, Lamego in Viseo je leta 987 ponovno osvojil [[Almanzor]]{{Sfn|Sánchez Candeira|1999|p=25}} in šele leta 1064 jih je končno ponovno osvojil kralj Fernando I. Leonski.{{Sfn|Sánchez Candeira|1999|p=182}} Alfonz III. se je moral soočiti z napadi omajadskega princa al-Mundirja, sina kordovskega emirja Mohameda I. Boji so bili med letoma 875 in 883 skoraj nenehni. Prvi vdori Omejadov so bili usmerjeni v León in El Bierzo, vendar niso bili uspešni. Krščanska protiofenziva je privedla do zavzetja Deze in Atienze. Abd al-Rahman Ibn Marwan, Galicijec, gospodar [[Mérida, Španija|Méride]] in upornik proti [[Kordova|kordovskemu]] emirju, je poslal svojega ministra [[Hashim ibn Abd al-Aziz|Hašima ibn Abd al-Aziza]], da bi si poskušal pridobiti njegovo naklonjenost.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=167}} Zaradi tega je Al-Mundir leta 878 svoje sile ponovno usmeril proti Leónu in Astorgi, medtem ko je [[Salid ben Ganim]] dosegel reko Órbigo. Da bi preprečil združitev obeh vojsk, se je Alfonz odpravil proti slednjemu in ga porazil v bitki pri Polvorariji na sotočju rek Órbigo in Esla. Al-Mundir se je nato začel umikati, toda Alfonz III. ga je prestregel v dolini Valdemora, kjer ga je premagal. Emir Muhamed je bil prisiljen plačati odkupnino in podpisati triletno premirje. To je bilo prvič, da je Kordova zaprosila za mir.{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=168-170}} Oba kralja sta premirje smatrala za začasen premor in se pripravljala na naslednji spopad. Mohamed je zbral floto za napad [[Galicija (Španija)|na Galicijo]] po morju, a jo je uničila nevihta.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=169}} Alfonz in Ibn Marwan sta se spustila po dolini Tagus in premagala kordovsko vojsko pri gori Oxifer blizu reke [[Guadiana|Guadiane]] .{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=170}} V povračilo je Mohamed leta 882 napadel kraljestvo [[Zaragoza]], kamor je Alfonzo poslal svojega sina Ordoña na izobraževanje k Banu Kasi, Musovim sinom, in napredoval po stari rimski cesti vse do Leóna. Prišlo je do izmenjave ujetnikov in Kordovčani so se umaknili. Kampanjo so ponovili leta 883 z enakim izidom. Leta 884 sta Mohamed I. in Alfonz III. podpisala mirovno pogodbo, potem ko so se na obeh straneh začele pojavljati resne notranje težave. Kralj Alfonz Veliki se je soočil z uporom, ki so ga vodili njegovi bratje Fruela, Odoario in Bermudo, ki so se utrdili v Astorgi, podprti s strani več grofov, a so bili hitro poraženi in usmrčeni. [[Slika:SanSalvadorValdedios-1.jpg|sličica|260x260_pik|Cerkev San Salvador de Valdediós, ki jo je ustanovil kralj Alfonz III.]] Leta 901 je omajadski upornik Ibn al-Kit razglasil Mahdija, pridigal [[Džihad|sveto vojno]] in napadel Zamoro – »obnovljeno in ponovno naseljeno s strani Mozaracev iz Toleda [...] najpomembnejšo postojanko asturijskega kraljestva« – ki se je uspela upreti. Mesijanski voditelj, ki so ga zapustili njegovi lastni ljudje, je bil poražen in ubit v bitki v tako imenovanem Zamorovem dnevu.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=177}} V teh letih je Kordovski emirat trpel zaradi državljanskih uporov in tako ni več ogrožal Asturijskega kraljestva, ki se je kljub temu soočilo s svojimi nekdanjimi zavezniki v Méridi in dolini [[Ebro]]. V zavezništvu z grofom Pallarsom je izvedel [[državni udar]], v katerem mu je uspelo premagati Banu Kasija in postaviti Navarca Sanča Garcésa I. na prestolu Pamplone. === Konec njegove vladavine === Proti koncu življenja se je njegov sin Garsija uprl,{{Sfn|Lucas Álvarez|1995|p=40}} {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} potem ko se je poročil z Nuño, hčerko grofa Munija Núñeza Kastiljskega,{{Sfn|Martínez Díez|2005|pp=225-226}} ki je sprožil zaroto proti kralju. Garsijo je ujel njegov oče, {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} njegov tast Nuño pa je izzval upor, ki so ga podprli Himena, Ordoño in Fruela. Po ''Splošni kroniki Španije'' [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Modrega]], je kraljica Himena "oskrbela te gradove v deželah León, Alba, Gordón, Arbolio in Luna ter jih dala svojemu sinu, infantu Don Garsiji." Grad Luna je bil še posebej pomemben, saj je v njem hranil kraljevo zakladnico. Alfonz III. je bil po Sampirovih besedah premeščen v Boides, vas blizu San Salvadorja de Valdediósa, nato pa je romal v [[Santiago de Compostela|Santiago]], izvedel "vojaško odpravo, ki jo je odobril Garsija, skozi dežele Méride", in umrl 20. decembra 910 opolnoči v Zamori po vrnitvi z napada, kar potrjujejo tudi kronike Ibn Hajjana.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=227}} Od takrat je [[Kraljevina Asturija|kraljestvo Asturije]], razširjeno z obsežnimi ozemlji, preselilo prestolnico iz [[Oviedo|Ovieda]] v [[León, Španija|León]] in se začelo imenovati kraljestvo León. Od takrat naprej so se novi vladarji imenovali ''reges Legionis'', torej kralji Leóna,{{Sfn|Lucas Álvarez|1995|p=39}} z občasnimi delitvami asturijsko-leonskega kraljestva med Asturijo, Galicijo in León. Ko so se meje razširile do rek [[Duero]] in Mondego, {{Sfn|Lucas Álvarez|1995|p=39}} so začeli prihajati Mozarabi. Kraljestvo je bilo nekaj let razdeljeno med njegove tri sinove: Garsija je vladal Leónu; Ordoño Galiciji in Portugalski; Fruelo pa Asturiji.{{Sfn|Martínez Díez|2005|p=229}} {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} == Smrt in pokop == [[Slika:Early_Christian_sarcophagus_from_San_Justo_(M.A.N._50310)_01.jpg|sličica|260x260_pik|Sarkofag iz Astorge, v katerem so bili posmrtni ostanki Alfonza III. Velikega. Narodni arheološki muzej, [[Madrid]]]] Alfonz III. je umrl v mestu Zamora {{Datum|20|12|910}}. decembra leta 910 opolnoči.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=131}} {{Sfn|Lévi Provençal|1957|p=279}} Njegovo truplo so prepeljali v mesto [[Astorga, Španija|Astorga]] in pokopali v [[Stolnica svete Marije, Astorga|katedrali tega mesta]], kjer je bila kasneje pokopana tudi njegova žena, kraljica Himena Asturijska, ki je umrla dve leti pozneje, leta 912. Njeni posmrtni ostanki so bili položeni v sarkofag Astorga, ki so ga našli v leonski občini San Justo de la Vega in je od leta 1869 na ogled v Narodnem arheološkem muzeju v [[Madrid|Madridu]]. Kasneje, leta 986, so bili posmrtni ostanki Alfonza III. in njegove žene po ukazu kralja Bermuda II. Leonskega premestili v mesto [[Oviedo]], saj se je leonski monarh bal, da bi muslimanske čete pod vodstvom [[Almanzor|Almanzorja]], ki so takrat napredovale proti kraljestvu León, oskrunile posmrtne ostanke obeh {{Sfn|Arco y Garay|1954|p=162}} Položili so jih v panteon kraljev kapele Gospe Čiste Kraljice v katedrali v Oviedu, kjer so bili pokopani številni člani asturijsko-leonske kraljeve družine. == Poroka in potomci == [[Slika:Museo_arqueologico_Asturias_inscripcion_875_fortaleza_Alfonso_III.JPG|sličica|280x280_pik|Napis iz leta 875 v trdnjavi Alfonza III.]] Poročil se je z Himeno Asturijsko, katere poreklo ni potrjeno, čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je hči kralja Garsije Íñigueza Pamplonskega in sestra kralja Fortúna Garsésa.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=144}} Poroka naj bi se zgodila med 28. majem in 20. decembrom 873. Leta 874 sta oba podpisala darovalno pogodbo za zlati križ [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|cerkvi v Santiagu]].{{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=144}} Iz njunega zakona so se rodili naslednji otroci: * Garsija I. Leonski (875–914), prvorojenec, {{Sfn|Carriedo Tejedo|1993-1994|p=137}} {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} kralj Leona. * Ordoño II. Leonski (876–924). {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Kralj Galicije in kasneje Leóna, potem ko je po smrti starejšega brata podedoval leonski prestol.{{Sfn|Lucas Álvarez|1995|pp=40–41}} * Gonzalo (umrl 920). {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Potrdil je številne privilegije tistega časa, ki so mu jih izdali starši in bratje, in je bil naddiakon [[Stolnica v Oviedu|katedrale v Oviedu]].{{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Nekateri avtorji navajajo, da je bil verjetno pokopan v kraljevem panteonu katedrale v Oviedu. * Fruela II. Leonski (okoli 877-925). {{Sfn|García-Osuna y Rodríguez|2008|p=25}} Kralj Asturije in kasneje Leona. * Ramiro (umrl 929). {{Sfn|Salazar y Acha|2006|p=32}} Lahko bi podedoval prestol [[Kraljevina Asturija|kraljestva Asturija,]] ko bi njegov brat Fruela nasledil njunega brata Ordoña II. v leonskem kraljestvu.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1980|pp=47–49, n. 11}} {{Sfn|Risco|1789|pp=276–277}} {{Sklicop|En un diploma de la [[Catedral de San Salvador de Oviedo|catedral de Oviedo]], datado el 23 de septiembre de 926, «Ramiro II, hijo de Alfonso III y la reina Jimena, confirma los privilegios y donaciones de sus antepasados a la iglesia de Oviedo y añade Villa de Mor, con la iglesia de S. Pedro y varios lugares, iglesias y montes en territorio de [[Valencia de Don Juan|Coyanza]]». En el documento declara: ''Ego Ranimirus rex filius Adefonsi regis et Xemene regine'' («Yo, el rey Ramiro, hijo del rey Alfonso y de la reina Jimena»). El documento lo confirman varios obispos y nobles así como ''Urraca regina et Christi ancilla'' («La reina Urraca, sierva de Cristo»).{{Harvnp|García Larragueta|1962|pp=94–98, doc. 23}}}} Po mnenju Jaimeja de Salazarja y Ache je možno, da se je poročil s kraljico Urako, vdovo svojega brata Fruele.{{Sfn|Salazar y Acha|2006|p=32}} Manuel Carriedo Tejedo se s tem mnenjem ne strinja in pravi, da je ta zmeda posledica napačne razlage Pelagija, oviedskega škofa.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1980|pp=47–49, n. 11}} Glede na napis na njegovi grobnici v panteonu kraljev v oviedski katedrali je umrl 31. marca 929.{{Sfn|Carriedo Tejedo|1980|pp=47–49, n. 11}} == Kultura == [[Slika:St-Jakobbschelp_belfortplein_OLV-kathedraal_Tournai.JPG|desno|sličica|130x130_pik|Školjka pokrovače ali pokrovača svetega Jakoba.]] # Leta 893 je sklical drugi koncil v Oviedu. # Naročil je Križ zmage, ki je na sedanji zastavi Asturije in je postal simbol kneževine. Dragulj so izdelali zlatarji iz Frankovskega kraljestva. Naročil ga je izdelati v začetku 10. stoletja kot donacija katedrali San Salvador. Danes ga hranijo v sveti sobi katedrale v Oviedu, kopija pa visi z mostu v [[Cangas de Onís|Cangas de Onís.]] # Odkritje grobnice svetega Jakoba je Compostelo spremenilo v drugo najpomembnejšo apostolsko središče za Rimom, z avtoriteto nad duhovščino v drugih krščanskih kraljestvih in grofijah. Santiago je postal cilj ''romarjev'', ki so bili pravi prenašalci kulture. # Kar zadeva asturijsko umetnost, v času vladavine Alfonza III. Velikega je bila zaznamovana z tako imenovano "postramirensko fazo" asturijske [[Predromanska umetnost|predromanske arhitekture]] s pomembnimi stavbami San Salvador de Valdediós, Santo Adriano de Tuñón in [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|baziliko Santiago de Compostela]]. # Naročil je pisanje treh kronik, v katerih je prepisal zgodovino in predstavil [[Kraljevina Asturija|Asturijsko kraljestvo]] kot naslednika [[Vizigoti|Vizigotskega kraljestva]]: ::* ''Albeldenska kronika'' (ok. 881). ::* ''Preroška kronika'' (ok. 883) ::* ''Kronika vizigotskih kraljev'' ali ''[[Kronika Alfonza III.]]'' (ok. 911). == Glej tudi == * Kronološka tabela španskih kraljestev * [[Seznam asturijskih vladarjev|Seznam monarhov Asturije]] == Opombe == {{Sklici|group=lower-alpha}} == Reference == {{Sklici|2}} == Literatura ==   == Zunanje povezave == [[Kategorija:Umrli leta 910]] [[Kategorija:Rojeni v 840. letih]] [[Kategorija:Asturija]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] 5z157f1uek7w5b8g5z8yc6yqsp0zlzm 3 602622 6675910 2026-05-15T07:01:53Z Upwinxp 126544 pozdrav 6675910 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:on |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:on|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:on|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:on|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:on|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:on|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:on|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:on|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:on|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:on|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:on|vi|bodite|bodi}} {{#switch:on |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:on|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:on|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:on|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:on|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:on|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:on|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:on|vi|boste|boš}} {{#switch:on |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:on |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:on|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:on|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:on|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:on|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:on|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:on|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:on|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:—[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:01, 15. maj 2026 (CEST)|—[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:01, 15. maj 2026 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} n21qcwleaz0raookb61zct4ixlpf5gn 14 602624 6675916 2026-05-15T07:16:27Z Sporti 5955 n 6675916 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[kolesarska dirka|kolesarskih dirkah]] v [[Romunija|Romuniji]]}} [[Kategorija:Kolesarske dirke po državah|Romunija]] [[Kategorija:Športne prireditve v Romuniji]] [[Kategorija:Kolesarstvo v Romuniji|Dirke]] s2ajx3nl3vmqi5offrv391c65cp68mj 0 602625 6675926 2026-05-15T07:32:40Z Sporti 5955 n 6675926 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Sibiuju | current_event = | image = | date = julij | region = [[Sibiu]] | english = | localnames = Turul Ciclist al Sibiului {{in lang|ro}} | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = | director = | first = 2011 | number = 15 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Alessio Marchetti]]|ITA}} | mostwins = {{flagathlete|[[Giovanni Aleotti]]|ITA}} ''(2 zmagi)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Matthew Riccitello]]|USA}} }} '''Dirka po Sibiuju''' ({{lang-ro|Turul Ciclist al Sibiului}}) je vsakoletna [[poletje|poletna]] [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Romunija|romunskem]] mestu [[Sibiu]]ju z okolico. Prvič je potekala leta 2011 in je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.1. Podpirata jo mestni in regionalni svet, običajno poteka v štirih etapah, ki vključujejo [[prolog (kolesarstvo)|prolog]] po tlakovanih mestnih ulicah ter gorski etapi z vzponoma po cesti [[Transfăgărășan]] do [[jezero Bâlea|jezera Bâlea]] in na [[Păltiniș]].<ref>{{cite news |url=https://us10.campaign-archive.com/?u=4cb1cf5ba16ca99ca389d1b67&id=cebc276d58 |title=Top riders return to Romania for 2018 Sibiu Cycling Tour starting in two weeks |work=Clubul Sportiv Sibiu Sport Project |date=21 June 2018 |accessdate=30 June 2018 }}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Giovanni Aleotti]] z dvema skupnima zmagama. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |2011 |{{ikonazastave|BGR}} [[Vladimir Koev]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessio Marchetti]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Šejdik]] |- |2012 |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor de la Parte]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Matija Kvasina]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Artem Topčanjuk]] |- |2013 |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Matija Kvasina]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Constantino Zaballa]] |- |2014 |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Primož Roglič]] |- |2015 |{{ikonazastave|ITA}} [[Mauro Finetto]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]] |- |2016 |{{ikonazastave|BGR}} [[Nikolaj Mihajlov (kolesar)|Nikolaj Mihajlov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Gavazzi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alex Turrin]] |- |2017 |{{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Colin Stüssi]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Valentin Baillifard]] |- |2018 |{{ikonazastave|COL}} [[Iván Sosa]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksej Ribalkin]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]] |- |[[Sibiu Cycling Tour 2019|2019]] |{{ikonazastave|CRI}} [[Kevin Rivera]] |{{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (kolesar)|Daniel Muñoz]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |- |[[Sibiu Cycling Tour 2020|2020]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Gregor Mühlberger]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Patrick Konrad]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Matteo Badilatti]] |- |[[Sibiu Cycling Tour 2021|2021]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Aleotti]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Michal Schlegel]] |- |2022 |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Aleotti]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Harm Vanhoucke]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Cian Uijtdebroeks]] |- |2023 |{{ikonazastave|GBR}} [[Mark Donovan]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Lennert Van Eetvelt]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Jakub Otruba]] |- |2024 |{{ikonazastave|DEU}} [[Florian Lipowitz]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |{{ikonazastave|NZL}} [[George Bennett]] |- |2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |{{ikonazastave|ESP}} [[David de la Cruz]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Odd Christian Eiking]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Romuniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2011]] [[Kategorija:Sibiu]] erbew0hyctrm37lnx3pmqrp6lorf1d8 6675928 6675926 2026-05-15T07:33:52Z Sporti 5955 /* Zmagovalci */ pp 6675928 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Sibiuju | current_event = | image = | date = julij | region = [[Sibiu]] | english = | localnames = Turul Ciclist al Sibiului {{in lang|ro}} | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = | director = | first = 2011 | number = 15 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Alessio Marchetti]]|ITA}} | mostwins = {{flagathlete|[[Giovanni Aleotti]]|ITA}} ''(2 zmagi)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Matthew Riccitello]]|USA}} }} '''Dirka po Sibiuju''' ({{lang-ro|Turul Ciclist al Sibiului}}) je vsakoletna [[poletje|poletna]] [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Romunija|romunskem]] mestu [[Sibiu]]ju z okolico. Prvič je potekala leta 2011 in je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.1. Podpirata jo mestni in regionalni svet, običajno poteka v štirih etapah, ki vključujejo [[prolog (kolesarstvo)|prolog]] po tlakovanih mestnih ulicah ter gorski etapi z vzponoma po cesti [[Transfăgărășan]] do [[jezero Bâlea|jezera Bâlea]] in na [[Păltiniș]].<ref>{{cite news |url=https://us10.campaign-archive.com/?u=4cb1cf5ba16ca99ca389d1b67&id=cebc276d58 |title=Top riders return to Romania for 2018 Sibiu Cycling Tour starting in two weeks |work=Clubul Sportiv Sibiu Sport Project |date=21 June 2018 |accessdate=30 June 2018 }}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Giovanni Aleotti]] z dvema skupnima zmagama. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |2011 |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessio Marchetti]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Šejdik]] |{{ikonazastave|GER}} [[Sascha Weber]] |- |2012 |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor de la Parte]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Matija Kvasina]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Artem Topčanjuk]] |- |2013 |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Matija Kvasina]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Constantino Zaballa]] |- |2014 |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Primož Roglič]] |- |2015 |{{ikonazastave|ITA}} [[Mauro Finetto]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]] |- |2016 |{{ikonazastave|BGR}} [[Nikolaj Mihajlov (kolesar)|Nikolaj Mihajlov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Gavazzi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alex Turrin]] |- |2017 |{{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Colin Stüssi]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Valentin Baillifard]] |- |2018 |{{ikonazastave|COL}} [[Iván Sosa]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksej Ribalkin]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]] |- |[[Sibiu Cycling Tour 2019|2019]] |{{ikonazastave|CRI}} [[Kevin Rivera]] |{{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (kolesar)|Daniel Muñoz]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |- |[[Sibiu Cycling Tour 2020|2020]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Gregor Mühlberger]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Patrick Konrad]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Matteo Badilatti]] |- |[[Sibiu Cycling Tour 2021|2021]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Aleotti]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Michal Schlegel]] |- |2022 |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Aleotti]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Harm Vanhoucke]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Cian Uijtdebroeks]] |- |2023 |{{ikonazastave|GBR}} [[Mark Donovan]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Lennert Van Eetvelt]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Jakub Otruba]] |- |2024 |{{ikonazastave|DEU}} [[Florian Lipowitz]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |{{ikonazastave|NZL}} [[George Bennett]] |- |2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |{{ikonazastave|ESP}} [[David de la Cruz]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Odd Christian Eiking]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Romuniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2011]] [[Kategorija:Sibiu]] rr6aorpjxjcuht9japd8dhpzicqqy6w 6675936 6675928 2026-05-15T07:36:35Z Sporti 5955 /* Zmagovalci */ pp 6675936 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Sibiuju | current_event = | image = | date = julij | region = [[Sibiu]] | english = | localnames = Turul Ciclist al Sibiului {{in lang|ro}} | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = | director = | first = 2011 | number = 15 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Alessio Marchetti]]|ITA}} | mostwins = {{flagathlete|[[Giovanni Aleotti]]|ITA}} ''(2 zmagi)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Matthew Riccitello]]|USA}} }} '''Dirka po Sibiuju''' ({{lang-ro|Turul Ciclist al Sibiului}}) je vsakoletna [[poletje|poletna]] [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Romunija|romunskem]] mestu [[Sibiu]]ju z okolico. Prvič je potekala leta 2011 in je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.1. Podpirata jo mestni in regionalni svet, običajno poteka v štirih etapah, ki vključujejo [[prolog (kolesarstvo)|prolog]] po tlakovanih mestnih ulicah ter gorski etapi z vzponoma po cesti [[Transfăgărășan]] do [[jezero Bâlea|jezera Bâlea]] in na [[Păltiniș]].<ref>{{cite news |url=https://us10.campaign-archive.com/?u=4cb1cf5ba16ca99ca389d1b67&id=cebc276d58 |title=Top riders return to Romania for 2018 Sibiu Cycling Tour starting in two weeks |work=Clubul Sportiv Sibiu Sport Project |date=21 June 2018 |accessdate=30 June 2018 }}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Giovanni Aleotti]] z dvema skupnima zmagama. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |2011 |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessio Marchetti]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Šejdik]] |{{ikonazastave|GER}} [[Sascha Weber]] |- |2012 |{{ikonazastave|ESP}} [[Víctor de la Parte]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Matija Kvasina]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Artem Topčanjuk]] |- |2013 |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Matija Kvasina]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Constantino Zaballa]] |- |2014 |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Primož Roglič]] |- |2015 |{{ikonazastave|ITA}} [[Mauro Finetto]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]] |- |2016 |{{ikonazastave|BGR}} [[Nikolaj Mihajlov (kolesar)|Nikolaj Mihajlov]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Gavazzi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alex Turrin]] |- |2017 |{{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Colin Stüssi]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Valentin Baillifard]] |- |2018 |{{ikonazastave|COL}} [[Iván Sosa]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksej Ribalkin]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]] |- |2019 |{{ikonazastave|CRI}} [[Kevin Rivera]] |{{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (kolesar)|Daniel Muñoz]] |{{ikonazastave|HRV}} [[Radoslav Rogina]] |- |2020 |{{ikonazastave|AUT}} [[Gregor Mühlberger]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Patrick Konrad]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Matteo Badilatti]] |- |2021 |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Aleotti]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Michal Schlegel]] |- |2022 |{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Aleotti]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Harm Vanhoucke]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Cian Uijtdebroeks]] |- |2023 |{{ikonazastave|GBR}} [[Mark Donovan]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Lennert Van Eetvelt]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Jakub Otruba]] |- |2024 |{{ikonazastave|DEU}} [[Florian Lipowitz]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |{{ikonazastave|NZL}} [[George Bennett]] |- |2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |{{ikonazastave|ESP}} [[David de la Cruz]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Odd Christian Eiking]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Romuniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2011]] [[Kategorija:Sibiu]] lop12i8n4cx0nmq28scaluapf1qx3de 0 602626 6675927 2026-05-15T07:33:15Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Dirka po Sibiuju]] 6675927 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dirka po Sibiuju]] pbq0a40eeta7y59iav4c5ahf2ujwam0 1 602627 6675932 2026-05-15T07:35:47Z Sporti 5955 CEE 6675932 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Romunija in Moldavija}} 7dkmgjddmgpgvmlc3huknk7o48zsq6w 0 602628 6675933 2026-05-15T07:35:47Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{short description|Cesta v Romuniji}} {{Infobox road |country = ROU |type = DN |route = 1 |e-road = {{jct|country=ROU|E|60|E|68|E|81}} |maint = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România |map = Romanian National Road Map - DN1.svg |photo = RO PH DN1 near Sinaia 1.jpg |length_km = 643 |length_round = |length_ref...« 6675933 wikitext text/x-wiki {{short description|Cesta v Romuniji}} {{Infobox road |country = ROU |type = DN |route = 1 |e-road = {{jct|country=ROU|E|60|E|68|E|81}} |maint = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România |map = Romanian National Road Map - DN1.svg |photo = RO PH DN1 near Sinaia 1.jpg |length_km = 643 |length_round = |length_ref = <ref>{{cite web|title=Nota de Fundamentare -HG nr.16/05.01.2011 |url=http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |archive-url=https://archive.today/20121221103352/http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |url-status=dead |archive-date=21 December 2012 |publisher=Guvernul Romaniei |access-date=30 August 2012 }}</ref> |length_notes = |established = |decommissioned = |direction_a = |terminus_a = [[Bukarešta]] |beltway_city = |junction = |direction_b = |terminus_b = [[Borș]] (madžarska meja) |counties = [[Ilfov (županija)|Ilfov]], [[Prahova (županija)|Prahova]], [[Brașov (županija)|Brașov]], [[Sibiu (županija)|Sibiu]], [[Alba (županija)|Alba]], [[Cluj (županija)|Cluj]], [[Bihor (županija)|Bihor]] |cities = [[Bukarešta]], [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Făgăraș]], [[Sibiu]], [[Sebeș]], [[Alba Iulia]], [[Aiud]], [[Turda]], [[Cluj-Napoca]], [[Oradea]], [[Borș]] |previous_type = |previous_route = |next_type = |next_route = }} '''DN1''' ({{langx|ro|Drumul Național 1}}) je pomembna državna cesta v [[Romunija|Romuniji]], ki povezuje [[Bukarešta|Bukarešto]] s severozahodnim delom države in poteka vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]] preko kraja [[Borș, Bihor|Borș]]. Glavna mesta na njeni poti so Bukarešta, [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Sibiu]], [[Alba Iulia]], [[Cluj-Napoca]] in [[Oradea]].<ref>{{cite web|title=Harta drumurilor nationale din Romania|url=http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|publisher=e-Transport.ro|access-date=30 August 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121210042731/http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|archive-date=10 December 2012}}</ref> Delno zgrajena [[Avtocesta A3, Romunija|avtocesta A3]] bo po dokončanju prevzela promet s ceste DN1, s čimer se bo pot skrajšala za 59 km.<ref>{{cite web|title=Autostrada A3 Bucuresti - Ploiesti, deschisa traficului de joi dimineata|url=https://www.hotnews.ro/stiri-esential-12829224-harta-interactiva-autostrada-a3-bucuresti-ploiesti-deschisa-traficului-joi-dimineata-hotnews-face-live-video-turul-autostrazii.htm|publisher=Hotnews.ro|date=19 July 2012}}</ref> __NOTOC__ == Trasa == Cesta DN1 si na več odsekih deli traso z evropskimi potmi: * [[Evropska pot E60|E60]] med [[Bukarešta|Bukarešto]] in [[Brașov|Brașovom]] ter tudi med [[Turda|Turdo]] in [[Borș, Bihor|Borșom]] * [[Evropska pot E68|E68]] med Brașovom in [[Sebeș|Sebeșom]] * [[Evropska pot E79|E79]] med [[Oradea|Oradeo]] in [[Borș|Borșom]] * [[Evropska pot E81|E81]] med Veștemom<ref>Localitatea [[Veștem, Sibiu|Veștem]] aparține comunei [[Șelimbăr, Sibiu|Șelimbăr]].</ref> in [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoco]]. Na mejnem prehodu [[Borș]] izstopi iz države in se priključi na [[Madžarska|madžarsko]] [[Državna cesta 42, Madžarska|državno cesto 42]], po kateri se nadaljujeta tudi poti [[Evropska pot E60|E60]] in [[Evropska pot E79|E79]]. Med [[Veștem, Sibiu|Veștemom]] in [[Sebeș|Sebeșom]] poteka DN1 po skupni trasi s cesto z [[DN7]]. Od izvoza iz Bukarešte do [[Mednarodno letališče Henri Coandă|letališča Henri Coandă]] v [[Otopeni|Otopeniju]] ima DN1 6 prometnih pasov (3 v vsako smer); od Otopenija do [[Comarnic|Comarnica]] ima DN1 4 prometne pasove (2 za vsako smer). Prav tako ima DN1 po dva prometna pasova v vsako smer od [[Brașov|Brașova]] do [[Codlea|Codlee]], od [[Veștem|Veștema]] do [[Miercurea Sibiului]], od [[Turda|Turde]] do [[Cluj-Napoca|Cluja]] in od [[Oradea|Oradee]] do [[Borș, Bihor|Borșa]]. Na vseh ostalih odsekih ima le po en prometni pas v vsako smer. == Promet == Na odseku med krajema [[Comarnic]] in [[Brașov]] so prometni zastoji zelo pogosti. Do njih prihaja zaradi gostega prometa proti priljubljenemu turističnemu območju [[Valea Prahovei]] (''dolina Prahova'') in zaradi zoženja ceste na samo dva prometna pasova.<ref>{{cite web|title=Aglomeratie pe Valea Prahovei: Folositi rutele ocolitoare|url=http://www.ziare.com/stiri/trafic/aglomeratie-pe-valea-prahovei-folositi-rutele-ocolitoare-1141479|publisher=Ziare.com|date=24 December 2011}}</ref> Na odseku med [[Bukarešta|Bukarešto]] in [[Brașov|Brașovom]] veljajo dnevne omejitve vožnje: od ponedeljka do petka za vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone, ob sobotah in nedeljah pa za vozila nad 3,5 tone.<ref>{{cite web|title=Inca un an de restrictii pe DN1 (E60) Bucuresti-Ploiesti-Brasov|url=http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|publisher=ZiuaCargo.ro|date=31 December 2011|access-date=15 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304074549/http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref> Na odseku [[Cluj-Napoca]] – [[Oradea]] veljajo omejitve le ob sobotah in nedeljah čez dan, in sicer za vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone.<ref>{{cite web |title=Driving restrictions Romania 2012 |url=http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |publisher=UNTRR.ro |access-date=26 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120429113107/http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |archive-date=29 April 2012 }}</ref> Dnevno na izvozu iz Bukarešte proti avtocesti DN 1 potuje približno 53.000 vozil, na vhodu v občino Ploiești pa jih prispe približno 39.000.<ref name="cp2013-03-17">[http://www.zf.ro/eveniment/doar-jumatate-din-autostrada-moara-vlasiei-ploiesti-este-gata-nici-basescu-nu-mai-crede-in-promisiunile-constructorilor-video-8674961/ Doar jumătate din autostrada Moara Vlăsiei - Ploiești este gata. Nici Băsescu nu mai crede în promisiunile constructorilor. VIDEO], 31 august 2011, Andreea Neferu, ''Ziarul financiar'', accesat la 17 martie 2013</ref> ==Glej tudi== *[[Ceste v Romuniji]] === Odcepi === *[[DN1A]] *[[DN1B]] ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline|DN1}} ==Galerija== <gallery> Image:dn1_1.jpg|Pogled iz zraka na DN1 v [[Ilfov (okrožje)|okrožju Ilfov]], severno od [[Otopeni]] File:RO PH DN1 45 degrees.jpg|DN1 pri oznaki za 45. vzporednik zemljepisne širine v [[Prahova (okrožje)|okrožju Prahova]] Image:Tbg 02 dn1.jpg|DN1 med naseljema [[Azuga]] in [[Predeal]], na severni meji [[Prahova (okrožje)|okrožja Prahova]] File:Romania strada DN1 da Braşov a Sibiu, 01.jpg|DN1 med mestoma [[Brașov]] in [[Sibiu]] na prelazu Perșani </gallery> 4jh2bhjxlbey0yq5peknao8b8bnt1ez 6675935 6675933 2026-05-15T07:36:32Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675935 wikitext text/x-wiki {{short description|Cesta v Romuniji}} {{Infobox road |country = ROU |type = DN |route = 1 |e-road = {{jct|country=ROU|E|60|E|68|E|81}} |maint = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România |map = Romanian National Road Map - DN1.svg |photo = RO PH DN1 near Sinaia 1.jpg |length_km = 643 |length_round = |length_ref = <ref>{{cite web|title=Nota de Fundamentare -HG nr.16/05.01.2011 |url=http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |archive-url=https://archive.today/20121221103352/http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |url-status=dead |archive-date=21 December 2012 |publisher=Guvernul Romaniei |access-date=30 August 2012 }}</ref> |length_notes = |established = |decommissioned = |direction_a = |terminus_a = [[Bukarešta]] |beltway_city = |junction = |direction_b = |terminus_b = [[Borș]] (madžarska meja) |counties = [[Ilfov (županija)|Ilfov]], [[Prahova (županija)|Prahova]], [[Brașov (županija)|Brașov]], [[Sibiu (županija)|Sibiu]], [[Alba (županija)|Alba]], [[Cluj (županija)|Cluj]], [[Bihor (županija)|Bihor]] |cities = [[Bukarešta]], [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Făgăraș]], [[Sibiu]], [[Sebeș]], [[Alba Iulia]], [[Aiud]], [[Turda]], [[Cluj-Napoca]], [[Oradea]], [[Borș]] |previous_type = |previous_route = |next_type = |next_route = }} '''DN1''' ({{langx|ro|Drumul Național 1}}) je pomembna državna cesta v [[Romunija|Romuniji]], ki povezuje [[Bukarešta|Bukarešto]] s severozahodnim delom države in poteka vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]] preko kraja [[Borș, Bihor|Borș]]. Glavna mesta na njeni poti so Bukarešta, [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Sibiu]], [[Alba Iulia]], [[Cluj-Napoca]] in [[Oradea]].<ref>{{cite web|title=Harta drumurilor nationale din Romania|url=http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|publisher=e-Transport.ro|access-date=30 August 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121210042731/http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|archive-date=10 December 2012}}</ref> Delno zgrajena [[Avtocesta A3, Romunija|avtocesta A3]] bo po dokončanju prevzela promet s ceste DN1, s čimer se bo pot skrajšala za 59 km.<ref>{{cite web|title=Autostrada A3 Bucuresti - Ploiesti, deschisa traficului de joi dimineata|url=https://www.hotnews.ro/stiri-esential-12829224-harta-interactiva-autostrada-a3-bucuresti-ploiesti-deschisa-traficului-joi-dimineata-hotnews-face-live-video-turul-autostrazii.htm|publisher=Hotnews.ro|date=19 July 2012}}</ref> __NOTOC__ == Trasa == Cesta DN1 si na več odsekih deli traso z evropskimi potmi: * [[Evropska pot E60|E60]] med [[Bukarešta|Bukarešto]] in [[Brașov|Brașovom]] ter tudi med [[Turda|Turdo]] in [[Borș, Bihor|Borșom]] * [[Evropska pot E68|E68]] med Brașovom in [[Sebeș|Sebeșom]] * [[Evropska pot E79|E79]] med [[Oradea|Oradeo]] in [[Borș|Borșom]] * [[Evropska pot E81|E81]] med Veștemom<ref>Localitatea [[Veștem, Sibiu|Veștem]] aparține comunei [[Șelimbăr, Sibiu|Șelimbăr]].</ref> in [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoco]]. Na mejnem prehodu [[Borș]] izstopi iz države in se priključi na [[Madžarska|madžarsko]] [[Državna cesta 42, Madžarska|državno cesto 42]], po kateri se nadaljujeta tudi poti [[Evropska pot E60|E60]] in [[Evropska pot E79|E79]]. Med [[Veștem, Sibiu|Veștemom]] in [[Sebeș|Sebeșom]] poteka DN1 po skupni trasi s cesto z [[DN7]]. Od izvoza iz Bukarešte do [[Mednarodno letališče Henri Coandă|letališča Henri Coandă]] v [[Otopeni|Otopeniju]] ima DN1 6 prometnih pasov (3 v vsako smer); od Otopenija do [[Comarnic|Comarnica]] ima DN1 4 prometne pasove (2 za vsako smer). Prav tako ima DN1 po dva prometna pasova v vsako smer od [[Brașov|Brașova]] do [[Codlea|Codlee]], od [[Veștem|Veștema]] do [[Miercurea Sibiului]], od [[Turda|Turde]] do [[Cluj-Napoca|Cluja]] in od [[Oradea|Oradee]] do [[Borș, Bihor|Borșa]]. Na vseh ostalih odsekih ima le po en prometni pas v vsako smer. == Promet == Na odseku med krajema [[Comarnic]] in [[Brașov]] so prometni zastoji zelo pogosti. Do njih prihaja zaradi gostega prometa proti priljubljenemu turističnemu območju [[Valea Prahovei]] (''dolina Prahova'') in zaradi zoženja ceste na samo dva prometna pasova.<ref>{{cite web|title=Aglomeratie pe Valea Prahovei: Folositi rutele ocolitoare|url=http://www.ziare.com/stiri/trafic/aglomeratie-pe-valea-prahovei-folositi-rutele-ocolitoare-1141479|publisher=Ziare.com|date=24 December 2011}}</ref> Na odseku med [[Bukarešta|Bukarešto]] in [[Brașov|Brașovom]] veljajo dnevne omejitve vožnje: od ponedeljka do petka za vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone, ob sobotah in nedeljah pa za vozila nad 3,5 tone.<ref>{{cite web|title=Inca un an de restrictii pe DN1 (E60) Bucuresti-Ploiesti-Brasov|url=http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|publisher=ZiuaCargo.ro|date=31 December 2011|access-date=15 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304074549/http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref> Na odseku [[Cluj-Napoca]] – [[Oradea]] veljajo omejitve le ob sobotah in nedeljah čez dan, in sicer za vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone.<ref>{{cite web |title=Driving restrictions Romania 2012 |url=http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |publisher=UNTRR.ro |access-date=26 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120429113107/http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |archive-date=29 April 2012 }}</ref> Dnevno na izvozu iz Bukarešte proti avtocesti DN 1 potuje približno 53.000 vozil, na vhodu v občino Ploiești pa jih prispe približno 39.000.<ref name="cp2013-03-17">[http://www.zf.ro/eveniment/doar-jumatate-din-autostrada-moara-vlasiei-ploiesti-este-gata-nici-basescu-nu-mai-crede-in-promisiunile-constructorilor-video-8674961/ Doar jumătate din autostrada Moara Vlăsiei - Ploiești este gata. Nici Băsescu nu mai crede în promisiunile constructorilor. VIDEO], 31 august 2011, Andreea Neferu, ''Ziarul financiar'', accesat la 17 martie 2013</ref> ==Glej tudi== *[[Ceste v Romuniji]] === Odcepi === *[[DN1A]] *[[DN1B]] ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline|DN1}} ==Galerija== <gallery> Image:dn1_1.jpg|Pogled iz zraka na DN1 v [[Ilfov (okrožje)|okrožju Ilfov]], severno od [[Otopeni]] File:RO PH DN1 45 degrees.jpg|DN1 pri oznaki za 45. vzporednik zemljepisne širine v [[Prahova (okrožje)|okrožju Prahova]] Image:Tbg 02 dn1.jpg|DN1 med naseljema [[Azuga]] in [[Predeal]], na severni meji [[Prahova (okrožje)|okrožja Prahova]] File:Romania strada DN1 da Braşov a Sibiu, 01.jpg|DN1 med mestoma [[Brașov]] in [[Sibiu]] na prelazu Perșani </gallery> [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] lxbs3opj5dcxb7uchg8o8ffhjpjcvdi 6675968 6675935 2026-05-15T08:16:52Z Pinky sl 2932 np Glavna cesta 42, Madžarska 6675968 wikitext text/x-wiki {{short description|Cesta v Romuniji}} {{Infobox road |country = ROU |type = DN |route = 1 |e-road = {{jct|country=ROU|E|60|E|68|E|81}} |maint = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România |map = Romanian National Road Map - DN1.svg |photo = RO PH DN1 near Sinaia 1.jpg |length_km = 643 |length_round = |length_ref = <ref>{{cite web|title=Nota de Fundamentare -HG nr.16/05.01.2011 |url=http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |archive-url=https://archive.today/20121221103352/http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |url-status=dead |archive-date=21 December 2012 |publisher=Guvernul Romaniei |access-date=30 August 2012 }}</ref> |length_notes = |established = |decommissioned = |direction_a = |terminus_a = [[Bukarešta]] |beltway_city = |junction = |direction_b = |terminus_b = [[Borș]] (madžarska meja) |counties = [[Ilfov (županija)|Ilfov]], [[Prahova (županija)|Prahova]], [[Brașov (županija)|Brașov]], [[Sibiu (županija)|Sibiu]], [[Alba (županija)|Alba]], [[Cluj (županija)|Cluj]], [[Bihor (županija)|Bihor]] |cities = [[Bukarešta]], [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Făgăraș]], [[Sibiu]], [[Sebeș]], [[Alba Iulia]], [[Aiud]], [[Turda]], [[Cluj-Napoca]], [[Oradea]], [[Borș]] |previous_type = |previous_route = |next_type = |next_route = }} '''DN1''' ({{langx|ro|Drumul Național 1}}) je pomembna državna cesta v [[Romunija|Romuniji]], ki povezuje [[Bukarešta|Bukarešto]] s severozahodnim delom države in poteka vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]] preko kraja [[Borș, Bihor|Borș]]. Glavna mesta na njeni poti so Bukarešta, [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Sibiu]], [[Alba Iulia]], [[Cluj-Napoca]] in [[Oradea]].<ref>{{cite web|title=Harta drumurilor nationale din Romania|url=http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|publisher=e-Transport.ro|access-date=30 August 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121210042731/http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|archive-date=10 December 2012}}</ref> Delno zgrajena [[Avtocesta A3, Romunija|avtocesta A3]] bo po dokončanju prevzela promet s ceste DN1, s čimer se bo pot skrajšala za 59 km.<ref>{{cite web|title=Autostrada A3 Bucuresti - Ploiesti, deschisa traficului de joi dimineata|url=https://www.hotnews.ro/stiri-esential-12829224-harta-interactiva-autostrada-a3-bucuresti-ploiesti-deschisa-traficului-joi-dimineata-hotnews-face-live-video-turul-autostrazii.htm|publisher=Hotnews.ro|date=19 July 2012}}</ref> __NOTOC__ == Trasa == Cesta DN1 si na več odsekih deli traso z evropskimi potmi: * [[Evropska pot E60|E60]] med [[Bukarešta|Bukarešto]] in [[Brașov|Brașovom]] ter tudi med [[Turda|Turdo]] in [[Borș, Bihor|Borșom]] * [[Evropska pot E68|E68]] med Brașovom in [[Sebeș|Sebeșom]] * [[Evropska pot E79|E79]] med [[Oradea|Oradeo]] in [[Borș|Borșom]] * [[Evropska pot E81|E81]] med Veștemom<ref>Localitatea [[Veștem, Sibiu|Veștem]] aparține comunei [[Șelimbăr, Sibiu|Șelimbăr]].</ref> in [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoco]]. Na mejnem prehodu [[Borș]] izstopi iz države in se priključi na [[Madžarska|madžarsko]] [[Glavna cesta 42, Madžarska|glavno cesto 42]], po kateri se nadaljujeta tudi poti [[Evropska pot E60|E60]] in [[Evropska pot E79|E79]]. Med [[Veștem, Sibiu|Veștemom]] in [[Sebeș|Sebeșom]] poteka DN1 po skupni trasi s cesto z [[DN7]]. Od izvoza iz Bukarešte do [[Mednarodno letališče Henri Coandă|letališča Henri Coandă]] v [[Otopeni|Otopeniju]] ima DN1 6 prometnih pasov (3 v vsako smer); od Otopenija do [[Comarnic|Comarnica]] ima DN1 4 prometne pasove (2 za vsako smer). Prav tako ima DN1 po dva prometna pasova v vsako smer od [[Brașov|Brașova]] do [[Codlea|Codlee]], od [[Veștem|Veștema]] do [[Miercurea Sibiului]], od [[Turda|Turde]] do [[Cluj-Napoca|Cluja]] in od [[Oradea|Oradee]] do [[Borș, Bihor|Borșa]]. Na vseh ostalih odsekih ima le po en prometni pas v vsako smer. == Promet == Na odseku med krajema [[Comarnic]] in [[Brașov]] so prometni zastoji zelo pogosti. Do njih prihaja zaradi gostega prometa proti priljubljenemu turističnemu območju [[Valea Prahovei]] (''dolina Prahova'') in zaradi zoženja ceste na samo dva prometna pasova.<ref>{{cite web|title=Aglomeratie pe Valea Prahovei: Folositi rutele ocolitoare|url=http://www.ziare.com/stiri/trafic/aglomeratie-pe-valea-prahovei-folositi-rutele-ocolitoare-1141479|publisher=Ziare.com|date=24 December 2011}}</ref> Na odseku med [[Bukarešta|Bukarešto]] in [[Brașov|Brașovom]] veljajo dnevne omejitve vožnje: od ponedeljka do petka za vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone, ob sobotah in nedeljah pa za vozila nad 3,5 tone.<ref>{{cite web|title=Inca un an de restrictii pe DN1 (E60) Bucuresti-Ploiesti-Brasov|url=http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|publisher=ZiuaCargo.ro|date=31 December 2011|access-date=15 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304074549/http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref> Na odseku [[Cluj-Napoca]] – [[Oradea]] veljajo omejitve le ob sobotah in nedeljah čez dan, in sicer za vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone.<ref>{{cite web |title=Driving restrictions Romania 2012 |url=http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |publisher=UNTRR.ro |access-date=26 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120429113107/http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |archive-date=29 April 2012 }}</ref> Dnevno na izvozu iz Bukarešte proti avtocesti DN 1 potuje približno 53.000 vozil, na vhodu v občino Ploiești pa jih prispe približno 39.000.<ref name="cp2013-03-17">[http://www.zf.ro/eveniment/doar-jumatate-din-autostrada-moara-vlasiei-ploiesti-este-gata-nici-basescu-nu-mai-crede-in-promisiunile-constructorilor-video-8674961/ Doar jumătate din autostrada Moara Vlăsiei - Ploiești este gata. Nici Băsescu nu mai crede în promisiunile constructorilor. VIDEO], 31 august 2011, Andreea Neferu, ''Ziarul financiar'', accesat la 17 martie 2013</ref> ==Glej tudi== *[[Ceste v Romuniji]] === Odcepi === *[[DN1A]] *[[DN1B]] ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline|DN1}} ==Galerija== <gallery> Image:dn1_1.jpg|Pogled iz zraka na DN1 v [[Ilfov (okrožje)|okrožju Ilfov]], severno od [[Otopeni]] File:RO PH DN1 45 degrees.jpg|DN1 pri oznaki za 45. vzporednik zemljepisne širine v [[Prahova (okrožje)|okrožju Prahova]] Image:Tbg 02 dn1.jpg|DN1 med naseljema [[Azuga]] in [[Predeal]], na severni meji [[Prahova (okrožje)|okrožja Prahova]] File:Romania strada DN1 da Braşov a Sibiu, 01.jpg|DN1 med mestoma [[Brașov]] in [[Sibiu]] na prelazu Perșani </gallery> [[Kategorija:Ceste v Romuniji]] dey4emdu5zbahwkbgmr9erhfqtapkwk 14 602629 6675944 2026-05-15T07:40:49Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Tracking category}} {{polluted category}}[[Kategorija:Uporaba Infopolja Cesta po državah|Romunija]]« 6675944 wikitext text/x-wiki {{Tracking category}} {{polluted category}}[[Kategorija:Uporaba Infopolja Cesta po državah|Romunija]] 6ulxbo3ydl0kfbg8g7c61nq4kb3hu04 0 602630 6675952 2026-05-15T07:53:27Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Transfăgărășan]] 6675952 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Transfăgărășan]] 3ycjv4l5239inrubd1ignmqwz1duz07 0 602631 6675953 2026-05-15T07:53:48Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Transfăgărășan]] 6675953 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Transfăgărășan]] 3ycjv4l5239inrubd1ignmqwz1duz07 0 602632 6675964 2026-05-15T08:11:03Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Transalpina (DN67C)]] 6675964 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Transalpina (DN67C)]] aq01i62wr6e7gumzqwc0yd9w5xq8vop 1 602633 6675965 2026-05-15T08:13:12Z Pinky sl 2932 {{CEE Pomlad 2026| uporabnik = Pinky al | tema =Transport |država = Romunija in Moldavija}} 6675965 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026| uporabnik = Pinky sl | tema =Transport |država = Romunija in Moldavija}} ns9hjz7fuun627ha7ko2l4c5aqd4t3f 0 602634 6675997 2026-05-15T09:49:09Z Anzet 118843 preusmeritev na [[KIKIFLY]] 6675997 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[KIKIFLY]] mbd55h225tqevst5lj8hts0hwnf4lv8 118 602637 6676004 2026-05-15T10:23:16Z Urška Rahonc 258549 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6676004 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20260515122237|u=Urška Rahonc|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> == Creatim == '''Creatim, spletne rešitve d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v Šenčurju, ki deluje na področju razvoja spletnih aplikacij, digitalnih produktov in rešitev za e-poslovanje.<ref>{{cite web |title=Slovenski pionir digitalnih rešitev praznuje 25 let |url=https://www.finance.si/ikt/slovenski-pionir-digitalnih-resitev-praznuje-25-let/a/9040513 |website=Finance.si |access-date=2026-04-20}}</ref> Ustanovljeno je bilo leta 2000 in se ukvarja z razvojem kompleksnih spletnih sistemov ter digitalno transformacijo podjetij.<ref>{{cite web |title=CREATIM d.o.o. |url=https://www.bizi.si/CREATIM-D-O-O/ |website=Bizi.si |access-date=2026-04-20}}</ref> === Zgodovina === Podjetje Creatim je bilo ustanovljeno leta 2000 kot nadaljevanje razvoja digitalnih dejavnosti znotraj podjetja Ržišnik Perc.<ref>{{cite web |title=Slovenski pionir digitalnih rešitev praznuje 25 let |url=https://www.finance.si/ikt/slovenski-pionir-digitalnih-resitev-praznuje-25-let/a/9040513 |website=Finance.si |access-date=2026-04-20}}</ref> V več kot dveh desetletjih delovanja se je razvilo v ponudnika naprednih digitalnih rešitev, zlasti na področju spletnih aplikacij, e-trgovine in digitalizacije poslovnih procesov.<ref>{{cite web |title=Creatim praznuje 25 let inovacij v spletnem razvoju |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/prommocija/6014/creatim-praznuje-25-let-inovacij-v-spletnem-razvoju/novice |website=Marketing Magazin |access-date=2026-04-20}}</ref> Leta 2025 je podjetje obeležilo 25 let delovanja.<ref>{{cite web |title=Slovenski pionir digitalnih rešitev praznuje 25 let |url=https://www.finance.si/ikt/slovenski-pionir-digitalnih-resitev-praznuje-25-let/a/9040513 |website=Finance.si |access-date=2026-04-20}}</ref> === Dejavnost === Creatim razvija digitalne rešitve za podjetja in organizacije, predvsem na področju e-poslovanja. Njihove dejavnosti vključujejo: * razvoj spletnih aplikacij * razvoj B2B in B2C platform * spletne trgovine in portale * digitalne produkte in strategije * oblikovanje uporabniške izkušnje (UX)<ref>{{cite web |title=Le zmes tehnologije in dobre uporabniške izkušnje daje prave rezultate |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2903/le-zmes-tehnologije-in-dobre-uporabniske-izkusnje-daje-prave-rezultate/novice |website=Marketing Magazin |access-date=2026-04-20}}</ref> Podjetje je usmerjeno v razvoj kompleksnih rešitev za poslovne uporabnike, kot so B2B portali, ki podpirajo digitalizacijo prodajnih in logističnih procesov ter integracijo poslovnih sistemov.<ref>{{cite web |title=Creatim d.o.o. – partner |url=https://www.tzslo.si/sl/clanstvo-in-ugodnosti/partner/creatim-d-o-o-2023-05-30 |website=Turistična zveza Slovenije |access-date=2026-04-20}}</ref> === Strokovna usmeritev === Creatim pri razvoju rešitev združuje tehnološki razvoj, uporabniško izkušnjo in poslovne procese.<ref>{{cite web |title=Creatim praznuje 25 let inovacij v spletnem razvoju |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/prommocija/6014/creatim-praznuje-25-let-inovacij-v-spletnem-razvoju/novice |website=Marketing Magazin |access-date=2026-04-20}}</ref> Del dejavnosti vključuje tudi razvoj rešitev z uporabo umetne inteligence, ki se uporabljajo za podporo uporabnikom, optimizacijo digitalnih storitev in izboljšanje uporabniške izkušnje.<ref>{{cite web |title=Kako v B2B e-commerceu uporabiti umetno inteligenco |url=https://www.finance.si/ikt/kako-v-b2b-e-commerceu-uporabiti-umetno-inteligenco/a/9040388 |website=Finance.si |access-date=2026-04-20}}</ref> Podjetje se ukvarja tudi z optimizacijo spletnih rešitev za iskalnike ter prilagajanjem digitalnih vsebin sodobnim tehnologijam, vključno s sistemi umetne inteligence.<ref>{{cite web |title=Creatim – spletne rešitve |url=https://www.creatim.com |website=Creatim |access-date=2026-04-20}}</ref> Poseben poudarek namenja dostopnosti digitalnih rešitev in upoštevanju mednarodnih standardov na področju dostopnosti ter varnosti informacij (ISO 27001).<ref>{{cite web |title=O podjetju Creatim |url=https://www.creatim.com/o-nas |website=Creatim |access-date=2026-04-20}}</ref> === Projekti in sodelovanja === Creatim sodeluje z različnimi podjetji in organizacijami pri razvoju digitalnih rešitev. Med njegovimi naročniki so podjetja in institucije iz različnih panog, vključno z Merkurjem, NLB, Slovensko turistično organizacijo, AMZS in Kolektorjem.<ref>{{cite web |title=Slovenski pionir digitalnih rešitev praznuje 25 let |url=https://www.finance.si/ikt/slovenski-pionir-digitalnih-resitev-praznuje-25-let/a/9040513 |website=Finance.si |access-date=2026-04-20}}</ref> Projekti vključujejo razvoj spletnih trgovin, B2B platform in digitalnih sistemov, ki povezujejo poslovne procese, podatke in uporabniško izkušnjo.<ref>{{cite web |title=Creatim – predstavitev podjetja |url=https://www.tehnoloski-forum.si/nase-zgodbe/creatim |website=Tehnološki forum |access-date=2026-04-20}}</ref> === Izobraževanje in strokovna dejavnost === Podjetje sodeluje tudi na področju izobraževanja in strokovnih dogodkov s področja digitalnega poslovanja, uporabniške izkušnje in razvoja spletnih rešitev.<ref>{{cite web |title=Creatim d.o.o. |url=https://www.companywall.si/podjetje/creatim-doo/MMJzsEC |website=CompanyWall |access-date=2026-04-20}}</ref> == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} i0hlt1xbs7loo3tufhxiuejwxfsksfd 6676006 6676004 2026-05-15T10:25:54Z Urška Rahonc 258549 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6676006 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Slovensko podjetje}} {{Teme osnutkov|biography|fashion}} {{AfC topic|org}} {{Predložitev ČU|||ts=20260515122554|u=Urška Rahonc|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20260515122237|u=Urška Rahonc|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> == Creatim == '''Creatim, spletne rešitve d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v Šenčurju, ki deluje na področju razvoja spletnih aplikacij, digitalnih produktov in rešitev za e-poslovanje.<ref>{{cite web |title=Slovenski pionir digitalnih rešitev praznuje 25 let |url=https://www.finance.si/ikt/slovenski-pionir-digitalnih-resitev-praznuje-25-let/a/9040513 |website=Finance.si |access-date=2026-04-20}}</ref> Ustanovljeno je bilo leta 2000 in se ukvarja z razvojem kompleksnih spletnih sistemov ter digitalno transformacijo podjetij.<ref>{{cite web |title=CREATIM d.o.o. |url=https://www.bizi.si/CREATIM-D-O-O/ |website=Bizi.si |access-date=2026-04-20}}</ref> === Zgodovina === Podjetje Creatim je bilo ustanovljeno leta 2000 kot nadaljevanje razvoja digitalnih dejavnosti znotraj podjetja Ržišnik Perc.<ref>{{cite web |title=Slovenski pionir digitalnih rešitev praznuje 25 let |url=https://www.finance.si/ikt/slovenski-pionir-digitalnih-resitev-praznuje-25-let/a/9040513 |website=Finance.si |access-date=2026-04-20}}</ref> V več kot dveh desetletjih delovanja se je razvilo v ponudnika naprednih digitalnih rešitev, zlasti na področju spletnih aplikacij, e-trgovine in digitalizacije poslovnih procesov.<ref>{{cite web |title=Creatim praznuje 25 let inovacij v spletnem razvoju |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/prommocija/6014/creatim-praznuje-25-let-inovacij-v-spletnem-razvoju/novice |website=Marketing Magazin |access-date=2026-04-20}}</ref> Leta 2025 je podjetje obeležilo 25 let delovanja.<ref>{{cite web |title=Slovenski pionir digitalnih rešitev praznuje 25 let |url=https://www.finance.si/ikt/slovenski-pionir-digitalnih-resitev-praznuje-25-let/a/9040513 |website=Finance.si |access-date=2026-04-20}}</ref> === Dejavnost === Creatim razvija digitalne rešitve za podjetja in organizacije, predvsem na področju e-poslovanja. Njihove dejavnosti vključujejo: * razvoj spletnih aplikacij * razvoj B2B in B2C platform * spletne trgovine in portale * digitalne produkte in strategije * oblikovanje uporabniške izkušnje (UX)<ref>{{cite web |title=Le zmes tehnologije in dobre uporabniške izkušnje daje prave rezultate |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2903/le-zmes-tehnologije-in-dobre-uporabniske-izkusnje-daje-prave-rezultate/novice |website=Marketing Magazin |access-date=2026-04-20}}</ref> Podjetje je usmerjeno v razvoj kompleksnih rešitev za poslovne uporabnike, kot so B2B portali, ki podpirajo digitalizacijo prodajnih in logističnih procesov ter integracijo poslovnih sistemov.<ref>{{cite web |title=Creatim d.o.o. – partner |url=https://www.tzslo.si/sl/clanstvo-in-ugodnosti/partner/creatim-d-o-o-2023-05-30 |website=Turistična zveza Slovenije |access-date=2026-04-20}}</ref> === Strokovna usmeritev === Creatim pri razvoju rešitev združuje tehnološki razvoj, uporabniško izkušnjo in poslovne procese.<ref>{{cite web |title=Creatim praznuje 25 let inovacij v spletnem razvoju |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/prommocija/6014/creatim-praznuje-25-let-inovacij-v-spletnem-razvoju/novice |website=Marketing Magazin |access-date=2026-04-20}}</ref> Del dejavnosti vključuje tudi razvoj rešitev z uporabo umetne inteligence, ki se uporabljajo za podporo uporabnikom, optimizacijo digitalnih storitev in izboljšanje uporabniške izkušnje.<ref>{{cite web |title=Kako v B2B e-commerceu uporabiti umetno inteligenco |url=https://www.finance.si/ikt/kako-v-b2b-e-commerceu-uporabiti-umetno-inteligenco/a/9040388 |website=Finance.si |access-date=2026-04-20}}</ref> Podjetje se ukvarja tudi z optimizacijo spletnih rešitev za iskalnike ter prilagajanjem digitalnih vsebin sodobnim tehnologijam, vključno s sistemi umetne inteligence.<ref>{{cite web |title=Creatim – spletne rešitve |url=https://www.creatim.com |website=Creatim |access-date=2026-04-20}}</ref> Poseben poudarek namenja dostopnosti digitalnih rešitev in upoštevanju mednarodnih standardov na področju dostopnosti ter varnosti informacij (ISO 27001).<ref>{{cite web |title=O podjetju Creatim |url=https://www.creatim.com/o-nas |website=Creatim |access-date=2026-04-20}}</ref> === Projekti in sodelovanja === Creatim sodeluje z različnimi podjetji in organizacijami pri razvoju digitalnih rešitev. Med njegovimi naročniki so podjetja in institucije iz različnih panog, vključno z Merkurjem, NLB, Slovensko turistično organizacijo, AMZS in Kolektorjem.<ref>{{cite web |title=Slovenski pionir digitalnih rešitev praznuje 25 let |url=https://www.finance.si/ikt/slovenski-pionir-digitalnih-resitev-praznuje-25-let/a/9040513 |website=Finance.si |access-date=2026-04-20}}</ref> Projekti vključujejo razvoj spletnih trgovin, B2B platform in digitalnih sistemov, ki povezujejo poslovne procese, podatke in uporabniško izkušnjo.<ref>{{cite web |title=Creatim – predstavitev podjetja |url=https://www.tehnoloski-forum.si/nase-zgodbe/creatim |website=Tehnološki forum |access-date=2026-04-20}}</ref> === Izobraževanje in strokovna dejavnost === Podjetje sodeluje tudi na področju izobraževanja in strokovnih dogodkov s področja digitalnega poslovanja, uporabniške izkušnje in razvoja spletnih rešitev.<ref>{{cite web |title=Creatim d.o.o. |url=https://www.companywall.si/podjetje/creatim-doo/MMJzsEC |website=CompanyWall |access-date=2026-04-20}}</ref> == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 5bbhdlex9uygtrrxg76bnienzg84lj6 0 602640 6676016 2026-05-15T10:57:02Z Octopus 13285 uvod 6676016 wikitext text/x-wiki [[Slika:Земское собрание.jpg|thumb|300px|Konstantin Trutovski (1868): Zasedanje provincijskega zemstva]] '''Zemstvo''' ([[Ruščina|rusko]]: земство, latinizirano: zemstvo) je bila institucija lokalne samouprave, ustanovljena v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] leta 1861 kot posledica emancipacijske reforme ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Idejo o zemstvu je razvil Nikolaj Miljutin, prvi zemski zakoni pa so začeli veljati leta 1864. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 so boljševiki sistem zemstva ukinili in ga nadomestili z večstopenjskim sistemom delavskih in kmečkih svetov (sovjetov). ==Zgodovina== Zemstva so bila ustanovljena kot del širših in obsežnih reform s ciljem ustvarjanja organov izvoljene lokalne samouprave.<ref name=reform>{{cite book |last=Volvenko |first=Aleksei |editor1-last=Burbank |editor1-first=Jane |editor2-last=Von Hagen |editor2-first=Mark |editor3-last=Remnev |editor3-first=A.V. |date=2007 |title=Russian Empire: Space, People, Power, 1700-1930 |chapter=The Zemstvo Reform, the Cossacks, and Administrative Policy on the Don, 1864–1882 |publisher=Indiana University Press |page=348 |isbn=9780253219114}}</ref> Obstoječi sistem lokalne samouprave v Ruskem carstvu je na najnižji ravni predstavljal ''mir'' (''občina'') na regionalni ravni pa ''volost'' (''oblast''). Ti instituciji sta se nadaljevali tudi v obdobju zemstev, vendar sta bili zaradi pomanjkanja neodvisne oblasti obravnavani kot nezadostni.<ref name="Vucinich 1982 44">{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=44}}</ref> Leta 1864 je car sprejel prvi zakon o zemstvih, ki je opredelil njihove pristojnosti. Zemstva so imela upravna pooblastila in bila osredotočena na lokalna vprašanja, ki jih obstoječe institucije niso obravnavale.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=35}} Leta 1865 so bila zemstva ustanovljena v devetnajstih gubernijah v evropskem delu Rusije in v Besarabiji, med letoma 1866 in 1876 pa še v šestnajstih.<ref name=reform/> V treh baltskih gubernijah, devetih zahodnih gubernijah, ki jih je na račun Poljske priključila carica [[Katarina Velika]], v večjem delu [[Kavkaz]]a in na [[Finska|Finskem]] se zemstva niso ustanovila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=34}} Zemstva Donske vojske, ustanovljena leta 1875 po obsežnih posvetovanjih s kozaškimi uradniki, so bila po šestih letih delovanja razpuščena.<ref name=reform/> Do leta 1913 so bila zemstva ustanovljena v 43 gubernijah. Med letoma 1902 in 1905 so se pojavljala številna poročila o popolni izgubi neodvisnosti kmečkih članov zemstev, ker so se njihova pooblastila prenesla na deželne kapitane.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=118}}{{sfn|Figes|p=53}} V tem času se je lokalna uprava tesneje povezala s centralno birokracijo, kot so bili guvernerjevi uradi, ministri za finance in ministri za notranje zadeve. V zadeve zemstev se je vse bolj vpletala posebna policija. Slednje ni bilo po volji uradnikov zemstev, med katerimi je bilo veliko naklonjenih liberalnemu ustavnemu političnemu gibanju. K povečanju napetosti so prispevala tudi finančna in praktična bremena zaradi [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]]. Naraščajoče nezaupanje med centralno birokracijo in zemstvi je car prepoznal v svojem manifestu o pokrajinski upravi iz leta 1903. Njegov manifest je podprl reforme, ki jih je vodil notranji minister Vjačeslav von Plehve. Cilj Plehvejevih reform je bil prek guvernerjev vzpostaviti strožji nadzor nad zemstvi. Reforme so naletele na velik odpor zemstev, finančnih ministrov in tudi več guvernerjev. V [[Sankt Peterburg]]u je Plehve prisilil k odstopu guvernerja, ki je nasprotoval reformam. Plehve je tesno sodeloval z oddelkom ruske policije, ki ga je prej sam vodil, in z njegovo pomočjo odstavil številne člane zemstva. Po ruski kmečki vstaji leta 1905–1906 so zemstva postala zelo konservativna. Georgij Lvov je bil izključen iz zemstva, ker je bil "nevaren liberalec". Zemske skupščine, v katerih je še vedno prevladovalo plemstvo, so se od leta 1905 bale nasilja in zemstva so se vse bolj osredotočala na zaščito interesov plemstva in ne na reševanje težav iz leta 1905.{{sfn|Figes|p=207}} Zemstva so sprva dobila precejšnjo moč pri uvajanju davkov in nadzoru nad šolstvom, zdravstveno oskrbo, javnim blagostanjem, oskrbo s hrano in vzdrževanjem cest v svojih krajih. Radikalci, kot so bili Socialistična revolucionarna stranka in nihilisti, so sprva nasprotovali zemstvom, saj so menili, da so reforme premalo obsežne. Lenin se je v svojem članku ''"Kaj je treba storiti"'', objavljenem leta 1901, kljub temu zavzemal za kratkoročno zavezništvo z zemstvi proti carskemu terorju. [[Pjotr Arkadjevič Stolipin|Pjotr Stolipin]] je kot predsednik vlade zemstvom podelil proračun in pooblastila, potrebna za izvedbo številnih projektov v okviru njegovih agrarnih reform. Njegova administracija je tudi povečala število zemstev s 34 na 43. Nova volilna zakonodaja je privedla do tega, da je 30 % članov tretje in četrte dume prihajalo iz zemstev. V obdobju pred revolucijo leta 1905 in skozi celotno Stolipinovo vladavino se je slog razprav med plemiči v zemstvu spremenil: tisto, kar se je začelo kot doseganje soglasja za izkazovanje uslug prijateljem in družini, se je spremenilo v strankarsko parlamentarno politiko, ki je bila že nekoliko podobna vladavini v 20. stoletju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=155–161}}{{sfn|Figes|p=50, 253}} Vseruska zemska zveza je bila ustanovljena avgusta 1914, da bi poenotila politiko zemstev. Zveza je bila liberalna organizacija in je po letu 1915 delovala skupaj z Zvezo mest.<ref name="EU">{{cite web|title=Unions of zemstvos and cities|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\N\Unionsofzemstvosandcities.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=8 February 2016}}</ref> Med rusko revolucijo so zemstva izgubila vso avtoriteto. Edina resnična avtoriteta, ki je ostala v Rusiji, so bili sovjeti.{{sfn|Figes|p=359}} Volitve v zemstva so bile bojkotirane, ker so ljudje za avtoriteto sprejeli sovjete. Mnogo uradnikov zemstev je prenehalo opravljati svojo službo in začelo delati za sovjete.{{sfn|Figes|p=359}} Po oktobrski revoluciji je bil sistem zemstev razpuščen. Ponekod, na primer v Ukrajini, se je institucija ohranila in prevzela bolj nacionalistične oblike.<ref>{{cite web|title=Zemstvo|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CZ%5CE%5CZemstvo.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=30 April 2024}}</ref> ==Pristojnosti== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1861]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1917]] 1861 1918 62hwbco4759i9h12dgetfsz10xlxleu 1 602641 6676017 2026-05-15T10:58:38Z Octopus 13285 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= politika|tema2= |tema3= |država= Rusija|država2= |država3= }}« 6676017 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= politika|tema2= |tema3= |država= Rusija|država2= |država3= }} lr1hums117p1hytnrtymv9nbc6amxva 0 602642 6676020 2026-05-15T10:59:53Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Short description|Občina v Furlaniji - Julijski krajini}} {{Infobox Italian comune | name = Basiliano | official_name = Comune di Basiliano / Comun di Basilian | native_name = {{native name|fur|Basilian}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Basiliano-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_captio...« 6676020 wikitext text/x-wiki {{Short description|Občina v Furlaniji - Julijski krajini}} {{Infobox Italian comune | name = Basiliano | official_name = Comune di Basiliano / Comun di Basilian | native_name = {{native name|fur|Basilian}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Basiliano-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|13|6|E|type:city(5,029)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Basagliapenta, Blessano, Orgnano, Variano, Villaorba, Vissandone | mayor_party = koalicija [[Bratje Italije]]-[[Liga (politična stranka)|Liga]] | mayor = Marco Olivo | area_footnotes = | area_total_km2 = 42,9 | population_footnotes = | population_total = 5146 | population_as_of = 31 August 2025 <ref>[https://demo.istat.it/app/?i=D7B&l=en Monthly demographic balance for the year 2025 (provisional data)] [[Italian_National_Institute_of_Statistics|ISTAT]]</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. basilianesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 77 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33031 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.basiliano.ud.it/}} | footnotes = }} '''Basiliano''' ({{langx|fur|Basilian}}; do 1923 ''Pasian Schiavonesco'' ali ''Pasian Sclavonesc'') je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]]. Leta 2025 je imela 5.146 prebivalcev in površino 42,9 km². Basiliano meji z naslednjimi občinami: [[Campoformido]], [[Codroipo]], [[Fagagna]], [[Lestizza]], [[Martignacco]], [[Mereto di Tomba]], [[Pasian di Prato]] in [[Pozzuolo del Friuli]]. == Geografija == Občina leži v srednji Furlaniji, na visoki [[Furlanska nižina|furlanski nižini]], na povprečni nadmorski višini 77 metrov, približno 12 km od Vidma. == Družba == === Demografski razvoj === {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|3864 |1881|4133 |1901|4998 |1911|6092 |1921|6505 |1931|5969 |1936|5723 |1951|6092 |1961|5621 |1971|5267 |1981|5171 |1991|5007 |2001|4894 |2011|5353 |2021|5233 | source=Data from ISTAT }} === Priseljenci in manjšine === As of December 31, 2024 foreigners residents in the municipality were {{formatnum:393}}, i.e. {{formatnum:7.3}}% of the population.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|editor=ISTAT|title=Demographic balance and foreign resident population as at 31 December 2024 by gender and citizenship|accessdate=7 July 2025}}</ref> The largest foreign community is that from Albania with 25.9% of all foreigners present in the country, followed by Romania and Tunisia.<ref>[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/37-basiliano/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it {{in lang|it}}</ref> == Znane osebe == * [[Omero Antonutti]] actor originally from the hamlet of Blessano.<ref>[https://www.comune.basiliano.ud.it/it/vivere-il-comune-63172/eventi-63174/evento-ricordando-i-90-anni-di-omero-antonutti-149574 Evento "Ricordando i 90 anni di Omero Antonutti"] comune.basiliano.ud.it {{in lang|it}}</ref> * [[Ricciotti Greatti]] former footballer who played as a midfielder == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.facebook.com/ProlocoBasiliano/ Pro Loco Basiliano APS] {{in lang|it}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Basiliano}} [[Kategorija:Basiliano| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 0mt1l0ofqr25llec5z3euen7tc9ngqf 6676022 6676020 2026-05-15T11:01:09Z Erardo Galbi 166658 6676022 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Short description|Občina v Furlaniji - Julijski krajini}} {{Infobox Italian comune | name = Basiliano | official_name = Comune di Basiliano / Comun di Basilian | native_name = {{native name|fur|Basilian}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Basiliano-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|13|6|E|type:city(5,029)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Basagliapenta, Blessano, Orgnano, Variano, Villaorba, Vissandone | mayor_party = koalicija [[Bratje Italije]]-[[Liga (politična stranka)|Liga]] | mayor = Marco Olivo | area_footnotes = | area_total_km2 = 42,9 | population_footnotes = | population_total = 5146 | population_as_of = 31 August 2025 <ref>[https://demo.istat.it/app/?i=D7B&l=en Monthly demographic balance for the year 2025 (provisional data)] [[Italian_National_Institute_of_Statistics|ISTAT]]</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. basilianesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 77 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33031 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.basiliano.ud.it/}} | footnotes = }} '''Basiliano''' ({{langx|fur|Basilian}}; do 1923 ''Pasian Schiavonesco'' ali ''Pasian Sclavonesc'') je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]]. Leta 2025 je imela 5.146 prebivalcev in površino 42,9 km². Basiliano meji z naslednjimi občinami: [[Campoformido]], [[Codroipo]], [[Fagagna]], [[Lestizza]], [[Martignacco]], [[Mereto di Tomba]], [[Pasian di Prato]] in [[Pozzuolo del Friuli]]. == Geografija == Občina leži v srednji Furlaniji, na visoki [[Furlanska nižina|furlanski nižini]], na povprečni nadmorski višini 77 metrov, približno 12 km od Vidma. == Družba == === Demografski razvoj === {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|3864 |1881|4133 |1901|4998 |1911|6092 |1921|6505 |1931|5969 |1936|5723 |1951|6092 |1961|5621 |1971|5267 |1981|5171 |1991|5007 |2001|4894 |2011|5353 |2021|5233 | source=Data from ISTAT }} === Priseljenci in manjšine === As of December 31, 2024 foreigners residents in the municipality were {{formatnum:393}}, i.e. {{formatnum:7.3}}% of the population.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|editor=ISTAT|title=Demographic balance and foreign resident population as at 31 December 2024 by gender and citizenship|accessdate=7 July 2025}}</ref> The largest foreign community is that from Albania with 25.9% of all foreigners present in the country, followed by Romania and Tunisia.<ref>[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/37-basiliano/statistiche/cittadini-stranieri-2024/ cittadini stranieri] tuttitalia.it {{in lang|it}}</ref> == Znane osebe == * [[Omero Antonutti]] actor originally from the hamlet of Blessano.<ref>[https://www.comune.basiliano.ud.it/it/vivere-il-comune-63172/eventi-63174/evento-ricordando-i-90-anni-di-omero-antonutti-149574 Evento "Ricordando i 90 anni di Omero Antonutti"] comune.basiliano.ud.it {{in lang|it}}</ref> * [[Ricciotti Greatti]] former footballer who played as a midfielder == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.facebook.com/ProlocoBasiliano/ Pro Loco Basiliano APS] {{in lang|it}} {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Basiliano}} [[Kategorija:Basiliano| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] pdw9ri5ehe3c4y2spv9zjn1bhguwcyu 0 602645 6676041 2026-05-15T11:35:38Z Gledalec 242658 n 6676041 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marguerite Oswald|birth_date=[[19. julij]] [[1907]]|birth_place=[[New Orleans]]|death_date=[[17. januar]] [[1981]]|death_place=[[Fort Worth, Texas]]|image=Marguerite Oswald 1964.jpg|children=3, vključno z [[Lee Harvey Oswald|Leejem Harveyjem Oswaldom]]|citizenship=[[ZDA]]}} '''Marguerite Frances Claverie Oswald Ekdahl''' ([[19. julij]] [[1907]] – [[17. januar]] [[1981]]), znana tudi kot '''Marguerite Oswald''', je bila mama [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]].<ref>{{Cite news|author=Langguth, A.J.|url=https://www.latimes.com/opinion/op-ed/la-xpm-2013-nov-22-la-oe-langguth-oswald-mother-kennedy-20131122-story.html|title=Christmas with Oswald's mother|date=November 22, 2013|work=[[Los Angeles Times]]|access-date=May 7, 2019|language=en-US|issn=0458-3035}}</ref><ref>{{Citation|last=HelmerReenberg|title=December 4, 1963 – Interview with Marguerite Oswald, Lee Harvey Oswald's mother|date=January 6, 2013|url=https://www.youtube.com/watch?v=NSz1Y5ft13Q|access-date=April 12, 2019}}</ref> Po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na Johna F. Kennedyja]] in umoru svojega sina je Marguerite Oswald vztrajala pri sinovi nedolžnosti in trdila, da je bil Lee agent [[Centralna obveščevalna agencija|Centralne obveščevalne agencije]]. V svojem domu je zgradila svetišče v čast njegovega življenja in vojaške službe pri Marincih ter pogosto promovirala teorije zarote v zvezi z atentatom. Napisala je knjižico z naslovom Posledice usmrtitve: Pokop in zadnji obredi Leeja Harveyja Oswalda, ki pa ni bila nikoli javno objavljena. == Glej tudi == * [[Lee Harvey Oswald]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1907]] [[Kategorija:Umrli leta 1981]] bfgdg6qup172agriytryhni19axb1zw